Cena 1 Din PdStnTii* v cobvTnf Leto I. (Vlil.), štev. 140 Maribor, sreda, 19. oktobra 1927 »JUTRA« izhaja ra-zan nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev. v Lfuti^eni it M.4C9 ¥»H« mesečno, prejema* v upravi ali po poiti KJ Din, doetevijo« »a dom pa IS Diu Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Alekaandrova cesta št. \3 Oglasi pe tarifa O**««« »prejema tudi egtaeni oddelek »Jutra" v Ljubljani, PreSemoua nKea R. 4 Demokratska Zajednica pred odločitvijo MOŽNOST RAZKOLA V DEMOKRATSKEM KLUBU. — DA VIDOVIČ PRITISKA K ODLOČITVI. BEOGRAD, 19. oktobra. Narodna skupščina bo danes odločna se o spor-®-th mandatih, nakar bo zaključena ve-^ifikacijska razprava in se prične jutri redno zasedanje skupščine, na katerem se bo volilo definitivno predsedništvo. Včerajšnja seja, na kateri je bilo ve* rifki-ranih z večino glasov 312 manda *ov, je nudila zanimivo sliko; na eni -^rani so nastopali dosledno skupaj ra-jhkali in klerikalci, na drugi pa so se krepko podpirali samostalni demokrati Jn radicevci, dočiin je bila Demokrat. ska Zajednica ves čas popolnoma re Zervirana in nekak opazovalec položaja. Demokratska Zajednica stoji sedaj vsekakor pred odločitvjfo: ali za vlado, proti njej. To vprašanje je postalo vsled predstoieče volitve predsedništva skupščine aktualno in razmere v Zajed fiici se bodo sedai morale razčistiti Vsa znamenja kažejo, da tudi Davido vič sam pritiska na odločitev, kar dokazuje njegov ponovni sestanek s Pri* bicevRem in razgovorom slednjega _ Raičem, še prihodnje dni pride lahko velikih presenečenj in morda celo do . azkoJa v Demokratski Zajednici. Vse Ja pač odvisno, kaj ukreneta demokratska voditelja Davidovi^ in Marinkovič. Vsekakor stojim0 .pred zanimivimi dogodki in morda preidemo že v najkrajšem času via faeti v dvostrankarski parlamentarni sistem. BEOGRAD, 19. oktobra. Današnja z 0!lk° napetostjo pričakovana plenar-na seja narodne skupščine se je pričela $l:> 9. dopoldne z dnevnim redom: Splo-sna razprava o poročilu verifikacijskega odbora. Zanimanje političnih in parkamen* rnih krogov je bilo tem večje, ker sta se priglasila kot govornika tudi oba demokratska voditelja, dr. Marinkovič bi Pribičeviij. 2e dopoldanska seja je da skrajno viharna, za popoldne pa je Pričakovati še hujših prizorov, ker Pride na vrsto mandat sina ministrskega predsednika Vukičevjča, ki še nima D let 'n J*o pfrlamcntath: nnkfti od* kazana mandata poslancev dr. Srskfča Jn dr. Vase Jovanoviča. Po sporočilu Predsednika, da je po* slanec dr. Srskič zaprosi! 7n triteden-dopust, so bile prečitane izjave oml: Mandatarjev, ki odlagajo sv-jj drugi 0-Zlroma tretji mandat na korist, drugih kandidatov. Minister sobranja Milosav* ]evič ie odložil svoj metohijski rnan-_aat. ministrski predsednik Vukičevič Mandata v Skopliu in Banjaluki, poštni bunister Kočič mandata v Bregalnici ui Kumanovem, dr. Ninko PerR rr,ar]_ dufa^ v Požegi fn Tuzli, Stankovi^ v Pančevem, dr. Subotič v Somboru, C]T Korošec mandata Ljubljana = Novo hiesto, Savič Toplice, Boža Maksimove Beograd, Ljuba Jovanovič Črra |0ra, Obrndovič, Tetovo, dr. Spaho oarajevo-Tuzla, dr. Kapetnnovič Mo ktar jn Pribičevič Banjaluka. ? Nato je predlagal Stjepan Radič, da aaj skupščina razveljavi liste poslancev J-- Srskiča v Banialuk/, nakar je prc-a skupščina na dnevni red. Prvj je sovorii. zemljoradnik Tupanjanin, ki je ^^darjal, da Bosna šc ni doživela ta d dikalom: »Vi ste sami zločinci, ki pri' dete še pod obtožbo!« t-osmi minister Kočič: »Vi pa v blaznico!« Rad'č: »In vi v zapor, saj imate čisto zločinsko fiziognomijo!«) Med viharnim odobravanjem celokup ne opozicije ie stopil nato na govorni ško tribuno poslanec Svetozar Pribiče. vic, kj j© zavračal vso odgovornost za nasilstva pri volitvah na ministrskega predsednika. Danes je položaj province tostran Save in Drine slabši kakor pod naislabšim avstro*ogrskim režimom. Vulcičevič se je zvezal z Madžari, Nemci in klerikalci proti najboljšim ddav* vrl V ^Lii stranki, kakor n. pr. proti Turkoviču, bratoma Miletičema itd. Seja se še nadaljuje in bo končana najbrže ob 8- zvečer. Ljapfev proti terorju kom!' taiev Welx!ova lista razvePavIiena LJUBLJANA, 19. oktobra. Volilna komisija za volitve v Trgovsko zbornico je v današnji nočni seji razveljavila stanovsko listo trgovcev z nosil cerri Vilkom Weixlom in sicer radi for malim napake. Ker nove liste ni več mogoče vložiti, ostane organizirano trgovstvo brez zastopstva v Trgovski zbornici. šahovske zanimivosti Londonski mojstrski turnir. V pondeliek so bile odigrane viseče partije iz petega in šestega kola, ki so končale s sledečim rezultatom: dr. Vidmar je porazil Yatesa, Faiihurst Retija, dr. Vidmar Fairhursta. Končno stanje po VI. kolu je sedaj sledeče: dr. Tartakower 4 in pol, dr. Vidmar, Marshall, Niemcovič in Reti po b Bogoljubov, Colle in Winter po 3, Buerger, Fairhurst in Yates 1 in pol, homas 1. remis v Buenos Airesu. šestnajsta partija v tekmi za sve-ovno prvenstvo med Capablanco in Al* .](‘.limoni j,e BOTIgaia je po 24. potezi re-mis. Sedanje stanie: Aljehin 3, Capablanca 2 dobljeni partiji, dočim je končalo 11 partij remis. ODKRITJE NAJBOGATEJŠE ZLATE ŽILE NA SVETU. PARIZ, 19. oktobra. Na Fillpinskhi otokih, 150 km daleč od Manille, je bila odkrita najbogatejša zlata žila na sve* tu: V nekaj dneh so izkopali zlata v vrednosti 47 milijonov funtov. Račuua se, da leži tamkaj 800.000 ton zlata. Otoki na dražbi. Te dni bosta po poročilih iz Ženeve, na dražbi prodana otoka San Pancratio in San Silvestro ob švicar-sko-italijanski meji. Ta mala otoka v Lago Maggiore sta pred približno 60. leti prišla v last neke aristokrati-f "ie iz Irske, ki je na enem otoku sezi-• dala vilo, drugi otok pa uporabila kot 'tropični vrt. Med vojno je pa lastnica svojo posest zapustila in se zanjo ni več brigala. Pri davčni oblasti c° »e kopičili neplačani davčni ra-dnni in obstoja sedaj po večkratnih i/Qtzl.Ispc3nih pozivih na nekdanio BOLGARSKI MINIST. PREDSEDNIK SOFIJA, 19. oktobra. Današnja seja bolgarskega sobranja je bila posvečena dogodkom ob jugoslovanski meji in raz glasitvj obsednega stanja v okrajih Petrič in Čustendil. Ministrski predsednik Liapčev je naglašal uvodoma, da je imela vlada vedno pred očmi interese države. Bolgarski se je po mkovni pogodbi f Ne* nillyu le z najvejiim naporom .p p.ir 3-čilo, dvigniti zopet ugled države v ino* zemstvu. Sedaj je Bolgarska na najboljši poti, da prijateljski uredi svoje odnošaje napram sosednim državam. To veha tudi za Jugoslavijo kljub preb šnjim skoro nepremostljivim nasprot-stvom. Nedvomno obstoje na obeh rtra* ZA ZBLIŽANJE Z JUGOSLAVIJO. neh stremljenja po čim ožjem zbližanim Zadnje dni pa so se zgodili ob jugoslovanski meii dogodki, ki jih po mn e* nju beograjske vlade izvršili bolgarski državljani in jih je treba najstrožjo obsojati ne samo kot nesmiselna, temveč tudi kot nečloveška in zločinska d nanj a. In to tembolj, ker hočejo preizkušati obstoječe prisrčne odnošaje med obema državama- Vlada je smatrala zato za svojo dol* žmost, da zaduši to gibanje z vsemi zakonitimi in razpoložljivimi sredstvi že v kali. Zato upa, da bo njene ukrepe o* dobrila tudi zbornica in Jo pooblastila za nadaljne korake. Velika nemška rudarska stavka VEČ RUDNIKOV BREZ DELAVCEV. POSREDOVANJE BERLINA — TEŽAVE VLADE. Stavka v srednje-nemških rudarskih revirjih se je res razvila do ogrožujo-čega obsega. Vse strokovne organizacije še niso izvajale nobenega pritiska na svoje člane in še niso postavile niti stavkovnih straž, ko se je že preko 90% članov odzvalo stavkovnemu pozivu. Več rudnikov je, kjer se v pon-dcljek ni javila niti živa duša na delo-V teh rudnikih je moral stavkovni odbor sam namestiti straže proti ognju in osobje za drugo neobhodno potrebno permanentno delo in nadzorstvo. Berlin je že prvi dan velike rudarske stavke občutil vse najtežje posledice delovnega zastoja v obratih od katerih je v vsakem oziru odvisen. Zaloge prerrtoga v mestnih kurilnih in razsvet ljavnih ustanovah so tako minimalne, da grozi že v najkrajši dobi stavke zastoj in ukinitev. Mestna podjetja so že včeraj začela s posredovanjem. Berlinski mestni magistrat je že včeraj trem rudnikom ponudil svojo finančno pomoč za udovoljitev rudarskih zahtev do merodajnega zaključka vlade. Rudniške uprave so pa posredovanje in pomoč odklonile, češ, da ostanejo pri prvotnem sklepu, da ni mogoče nobeno zvišanje mezd brez podraženja premoga. Tudi posamezni rudniški podjetniki so že takoj ob začetku stavke pokazali voljo, da bi izpolnili delavske zahteve, a to je ostalo neizvedljivo vsled odpora obeh organizacij, podjetniške in delavske. Rudarski mezdni boj bo v vladi iz-val najbrž težke spore. Minister dela Brauns je — kakor že znano — izjavil, da fr podjetniki rudarske mezde laliko povišali brez vsake podražitve svoje produkcije. Delegati podjetniške zveze so pa zopet pripravili druge ministre do nasprotnega mnenja in ker je že precej časa politična situacija v Nemčiji skrajno napeta, je lahko mogoče, da se na tem velikem mezdnem boju razbije vladna koalicija. £*». volilncga'Wi£ kakor''p^T se- bT^^m °'tokf vroda,m ™7ra7-voitvah. (Vihar. Radič r»4 ; davSfega Sa. CSa UPnika ~ Smrtna kosa v planinah Švicarske gore so zahtevale v pon-deljek kar dve smrtni žrtvi. Na zletu po planinah v kantonu Schwyz se je curiškemu turistu Fricu Hauserju pod nekim vrhom utrgala oporna skala in je zdrsnil v 150 metrov globok prepad. Bil je na mestu mrtev- Skoro istočasno se je ponesrečil na drugem pobočju istega vrha curiški planinec Band. Zmanjkalo mu je tal in je padel 40 metrov globoko. Ker je bil v trenutku nesreče privezan na vrv. je po padcu obvisel v obupnem položaju. Prizadejal pa si je tako težke poškodbe, da Jim je podlegel, predno mu je utegnila pomagati rešilna ekspedicija. Strahotno maščevan e za-Mublienega dekle a Neredko se sliši, kako mnogi mladeniči pa tudi dekleta z vso gotovostjo trdijo napram svoji c količi, da se sploh ne morejo več zaljubiti. Ta vrsta ljudi je o resničnosti svojih trditev tako prepričana, da bi stavila glavo za stvar. Pa potečejo leta in česfn samo meseci ali tedni in ti, nad vsi. a ljubezen vzvišeni se zaljubijo do uš*:, in cvilijo za edinim oziroma edino, k: mo dati življenju ostalega pravi smisel. rje* fie vlome, kar je tudi priznal, so Karlina izpustili na svobodo. Komaj pa ie začutil prostost, se- je v njem zopet porodila tatinska strast. Toda doma so se mu zdela tla prevroča. Odšel je zato preko meje, kjer se je pričel živahno udejstvovati. Središče njegovih Operacij ie bilo v Gradcu, kjer so ga nedavno zasačili pri spretnem izvrševanju njegove obrti in vtaknili v luknio, kjer bo imel dovolj prilike za kesanje in sno* vanje novih načrtov. Uspeh neutemeljene kaKni, ki mu jo ie nakopal žig kriminalnih prestopkov- jo jo je krivi ono odslužil v Mariboru, pa tiči v tem, da so mu vsaj preventivno onemogočili sicer plodoriosnp udeistvovame. DaktiloskoDUa v službi mariborske Dbllctte Spretni tatovi, ulormlci. zločinci in drugi kriminalni tipi ne puščajo za sabo ;pri svojih podjetjih nikakih znakov, radi česar je večina, rafiniranih zločinov ostala nepojasnjenih- Toda. moderni kriminalistiki je priskočilo na pomoč novo sredstvo — daktiloskopija, ki jc :'tak6i po prvih poizkusih imela velike uspehe in razčistila celo najzagonetnej-fše slučaje. Po vzorcu modernih držav in velikih tnest, ki imajo vzorno urejeno varnostno službo, je tudi mariborski policijski komisarijat pričel uvajati daktilosko- Grajski kino •piranie sumljivih tipov, to se pravi, da vzamejo z njihovih zločinskih rok odtise prstov in dlani. Mariborski polic tiski komisarijat je pričel urejevati in zbirati odtise že leta 1921 za vso maribor? Bko oblast. V svrho sistematične ureditve in centraliziranja kriminalne razr ividnice je komisarijat nabavil potrebne pripomočke in poslal svoiega uradnika v daktiloskopsko šolo. Po šestih letih dela se je v daktilosk opskem oddelku nabral dragocen materijal, ki ie baš v poslednjem letu čestokrat raz1 jasnil nerazrešljive tajinstvene zločine in služil pri številnih razpravah kot dokazilni materija!. Po vzorcu naprednejših varnostnih omasti se . tudi na mariborskem policijskem komisariatu1 ureiuie splošna ražvidnica monodakti-loskopH-oa evidenca in glavna matica kriminalnih slik. Splošna, ražvidnica šteje nad 3000 kart in bo v znatni meri olajšala zasledovanja, ker ni na razpolago samo policijskim oblastim, temveč tudi sodniji in žandarineriji, ter tako povečala varnost. Rezultati, ki so bili doseženi s pomočjo prstnih odtiskov, ki so v večini tdučaiev naizanesljivešji dokaz, upravi, čujejo potrebo novih uvedb, ki bodo v znatni meri pripomogle k izboljšanju varnostne službe in varnosti. — četrtek Dagfin Ljudska univerza * Kaj je država? Bil ie užitek poslušati v Ljudski uni verzi učenjaka dr. Pitamica, kako je z logično ostrino razvijal težavni pojem države, pri tem pa. označeval teori« jo raznih mislecev, ki so prišli do čudnih rezultatov, ker so postopali preveč analitično namesto sintetično. Njegova definicija se glasi: Dtržava ie pravna organizacija ljudi na določenem ozemlju ter neposredno podrejena medna* rodnemu pravu. — Izbrano občinstvu je z- napeto pozornostjo sledilo jasnim izvajanjem predavatelja in ga nagradilo z Iskreno zahvalo- Grajski kino Vodstvo Družbe sv. Crlla in Metoda v Ljubljani ižreka iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je 38- velika skupščina, v Mariboru dne 9. oktobra tako lepo izvršila. Posebno pa se zahvaljujemo p. n. • zastopnikoma velikega župana mariborske in Ijubljaii-ske oblasti, ki sta počastila s svojo pri. sotnotio veliko .skupščino, dalje za prisrčen pozdrav mestne občine g. podžu* painu, ter moški in ženski mariborski podružnici za požrtvovalen trud, skrb ih delo, ki sta ga imeli radi prireditve velike skupščine: Prav iskreno se za- hvaljujemo vsem cenjenim delegatom naših podružnic in zastopnikom pv-kro» vi tel je v, ki se niso ustrašili daljnega potovanja in obilih stroškov — dalic vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli k lepo uspelemu zborovanju. — Eksport jabolk. Urad Ljubljanskega velesejma iev zvezi r, odjemalci jabolk in hrušk v inozemstvu. V poštev pridejo vagonske pošiljke namiznega in običajnega jedilne ga sadia vseh boljših vrst. Informacije daje pismeno in ustmeno urad velese j* ma v Ljubljani. Mariborski in dnevni dr obli Odkritie spomenika iugosl. padlim voiakom v Dravogradu Dne 30. oktobra se bo vršilo v Dravogradu odkritje nagrobnega kamna jugoslovanskim vojakom, ki so padli v koroških bojih I- 1919 in so pokopani na tamkajšnjem pokopališču. Slavnost se začne ob 3. popoldne po prihodu vla* kov- Sprejem gostov bo pred osnovno Šolo, odkoder se potem razvije povorka in koraka na pokopališče, kjer se bo vršho odkritje spomenika. Vabimo vse, da se udeleže slavnosti, posebno pa znance in sorodnike padjih, da tako iz-kažeio čast obmejnim žrtvam. Kdo jugoslovenskih sester Dravo-grad-Meža je poverilo delo nagrobnega kamna kamnoseškemu mojstru Kuhariu iz Slovenjgradca. Za skromno vsoto je dovršil poverjeno mu nalogo vestao in natančno, za kar mu izreka Kolo naj* večjo pohvalo in zahvalo. Podstavek spomenika je iz pohorskega granita, vrhnji trije deli pa so iz sivega marmorja, v katerega so vklesana imena padlih in krasen verz, ki ga je poslal general Maister: »Umrli smo za meje domačije in terjamo, da vi, kj- ste ostali, z dejanji bodete dokaze dali, da težka zemlja nas zastoni ne krije«. Vozne ngodnosti za društvena poto- ;' L L . vanja. .. Iz Beograda poročajo, da je v novi železniški tarifi za osebne in brzpvlake, ki bo uveljavljena 1. januarja 1928-predvidena tudi možnost, da se dovoli vodjem društvenih ekskurzij pod goto* vimi pogoji brezplačna vožnja. S tem hoče minigtr^tvo prometa olajšati organiziranje društvenih potovanj; za. katera so predvidene tudi olajšave po 4Q% vozne cene. % •. ■: •! , Ureditev vojaškega (Pokopališča na Pobrežju. Udruženje vojnih invalidov v Mariboru je prevzelo nalogo, da uredi za* puščeno in zanemarjeno vojaško pokopališče ha Pobrežju pri. Mariboru. Vsled tega hoče društvo do praznika Vseh svetih, vojaško pokopališč« primerno, popraviti 'in okrasiti vše vojaške grobove in to 'brez razlike narodnosti, vere ih čina. Zato se je Udruženje obrnilo s prošnje pa. mestni magistrat, da da mestni stavbeni urad nekai delavnih moči na razpolago. Magistrat je prošnji takoj ugodil. Ureditev vojaških grobov se je že.pričela- Tudi vojaška oblast je dala nekaj vojakov na razpolago. —- Grajski kino Parastos ali žalni dan. ! Združenje vojnih invalidov v Mariboru priredi v soboto dne 2. tm- ob 9-uri v stolpi župni cerkvi spominsko bo* Žjo službo za vse v vojni padle in umrle žrtve. Vojne in vse državne oblasti, javne korporacije kakor tudi občinstvo ih Članstvo Združenja vojnih- invalidov se uliudno vabilo, da se udeleže službe božje in pridružijo ta dan tihi žalosti v spomin vseh v vojni za domovino padlih in umrlih žrtev, • _ Italijansko letalo nad našim oz >m1j t-k »■» t « jiwto Stran d. Zaljubljenost stare princese PUSTOLOVEC, KI HOČE POSTATI SVAK BIVŠEGA CESARJA VI-LJEMA II. - »VSA ŽLAHTA MU JO BRANI.« - DENAR NA RAČUN POROKE. V krogih ■ nemške aristokracije se ie že pred tedni govorilo, da se je sestra bivšega cesarja Viljema II. in vdova leta 1916. umrlega princa Schaumburg-Lippe, 621etna princesa Viktorija zaljubila v nekega^ mladega ruskega emigranta- V današnji republikanski Nemčiji je še vse polno malih listov, ki pišejo v slogu glasil nekdanjih mnogovrstnih dvorov. V nek-terih od teh listov so že izšle notice o »pozni, veliki sreči princese in o visokem plemenitašu nekdanje slavne Rusije.« Republikanski listi so zopet tu in tam omenili, da ima stara princesa čudne navade, da se jo najde v čudnih okultističnih in sektanskih krožkih in da občuje s čudnimi ljudmi. Sedaj je pa naenkrat prodrla v javnost vest, da je princesa podvzela že vse korake za poroko s 231etnim ruskim beguncem Aleksandrom Zobko-vom. Njeno sorodstvo je pa na tihem poskusilo že vse mogoče, da se to pre preči, ker je dobilo tudi iz krogov ruskih emigrantov prav slaba poročila o mladem izvoljencu stare princese. Zobkov se je pojavil kot profe-sijonalni plesalec v barih Pariza in Riviere in tam se je spoznal s princeso Viktorijo, ki ima od časa do časa posebno in precej čudno veselje do mladostno razposajenih zabav. Po Rivieri je bil mladi Rus dalje časa v družbi princese in nastopal kot njen tajnik.; Ruski emigranti in pravi ruski aristokrat} trdijo, da je bil Zobkov nekdaj v Rusiji samo lahkoživ sinčič bogatega tovarnarja in da je ob koncu svetovne vojne še s precejšnjim denarjem prišel v Pariz. Tu je vse za- pravil in ko se je preselil v Berlin, je živel že v nadvse skromnih razmerah. V aprilu 1925 se je iz Berlina nekam izgubil in ko se je koncem drugega leta zopet vrnil, je pripovedoval svojim rojakom, da je služil v francoski tujski legiji. Imel je zopet nekaj denarja, katerega je pa kmalu zapravil v igralnicah in barih. Zadnje čase se je po cele noči zadrževal v raznih malih igralnicah ne več kot igralec, ampak očividno le še radi tega, ker ni imel iti kam spat. Svojim znancem je bil z prošnjami za posojila In podpore v veliko nadlego. Napram policiji se je izdajal za filmskega igralca, bil je pa vsega skupaj samo parkrat pri nekem filmskem podjetju za statista. Naenkrat je pa zopet izginil iz Berlina in v kratkem času se je iz Kblna javil svojim znancem, da ga je zadela velika sreča- Drugim, ki so se z njim slučajno sestali, je pa povedal, da bo postal svak cesarja Viljema II. S princeso Viktorijo se je mladi pustolovec seznanil baje v Bonnu pri neki športni tekmi. Odpotovala sta iz Bonna menda skupaj na Riviero, kjer je najbrž pripravil zaljubljeno princeso tako daleč, da se je v veliko presenečenje svojih sorodnkov začela ba-viti z načrtom poroke, če do poroke tudi ne pride, je mladi Rus zaenkrat le dosegel to, kar mu je očividno najbolj zaželjeno. Sedaj je zopet v Berlinu, stanuje na Kurfurštendammu ter ima mnogo denarja na razpolago . . . Na kaj takega gotovo liiso Nemci misilili, ko so glasovali za velike pokojnine in odpravnine članov nekdanjih vladarskih rodbin. KINO »UNION«! • -Telefon.32.9^ KINO »UNION«! Pat SlPatachon kot zeta. , , • Posnete na Diinaiu in St. Moritzu (Švica) Danes v sredo !9 do nedelje 23. oktobra. — PtedRtodaja vstopnic dnevno od 8,—12. in 2.-S. ure Ognleno mesto v Ameriki V Zedinjenih državah obstoji mesto, Čegar temelji so v plamenu,, toda ljudje kljub temu brez strahu, da bi zgoreli, opravljajo svoje vsakdanje posle. Mesto se zove Straitsville in leži v državi Ohio. Z vrha bližnjega hriba se more opaziti na stotine vulkanov, ki pretvarjajo cvetoče predele v pustinje in pogorišča. Ako se pride na rob kakega vulkanskega žrela, se opazi v globini plamen, ki šviga neprestano že od 1. 1884. Tedaj je prišlo v državi Ohio do rudarske stavke in rudarji so iz osve-te proti lastnikom rudnikov zažgali rudnike. Spočetka je pričela goreti samo ena premogovna plast, česar v takratnih viharnih časih sploh niso opazili- Šele, ko je bilo nad 50.000 oralov v Ognju, se je javnost začela zanimati za stvar, ker je bil to nedvomno največji požar, kar jih je bilo na svetu. Pričeli so gasiti ogenj, ki pa je udaril nato še z večjo silo. Prebivalci tamkajšnjih krajev so se končno tako privadili na nevarnost, ki jim je vedno grozila, da se za silni požar sploh niso več zmenili. Mirno in brez skrbno so celo začeli na nesigurnem ozemlju^ graditi svoje hiše. Ako plamen požre kako Poslopje, se radi tega nikdo preveč ne razburja. Pač pa so na številnih krajih table z napisi, ki opozarjajo na nevarnost. V osrčju tega ognjenega področja delajo nemoteno rudarji, ki spravljajo na dan kameniti premog. Zaslužijo sicer mnogo, ker so plasti neizčrpne ih prvovrstne, vendar se njihova drznost nikakor ne sme podcenjevati. Na številnih krajih mečejo gejziri kipečo vodo visoko v zrak. Rdeči plameni švigajo na več sto krajih iz zemlje. Premog razvija pri segrevanju strupene pline, ki so zelo nevarni za ljudi in posebno za otroke, ki se igrajo v bližini. Tujci, ki prihajajo v te kraje, se začudeno .sprašujejo, ali res ni mogoče pogasiti ta požar? Dobe pa .vedno negativen odgovor. Mnogo denarja se je že porabilo za to, a brez uspeha. En krat so kar tri leta nepretrgoma spuščali cel potok v globočino žrela. Toda ogenj je postal nato še hujši- Ako pa bi poskušali žrela zasuti, bi si požar takoj poiskal izhod na drugem Israju tu H udaril do 20 m visoko. Ne- izčrpne so zaloge premoga v tem področju, ker je dosedaj zgorelo že 700 milijonov ton in sicer na'področju 40.000 oralov, a kljub temu še vedno ni pričakovati konca te velikanske katastrofe. Daktlloskopirana vas. V vasi Stiahlovic pri Plznu na Češkem je bilo umorjeno nedavno rteko dekle na strašen način. Njeno truplo so našli v gozdu: vrat je imela prerezan s koso. Ker se doslej ni moglo ugotoviti zločinca, je praško kriminalno ravnateljstvo odredilo, da se od vseh 300 vaščanov posnamejo odtisi prstov, da se tako ugotovi morilca. Električno mleko. Oceanski parnik »Austria« ima elek trično kravo. Ta skrbi, da dobijo potniki vsak dan sveže mleko. Ta krava je električen stroj, ki dela mleko iz gotovih količin mlččnega praška, masla in vode. Mornarji, ki imajo radi živali na krovu ter jim dajejo razna imena, so tudi to »kravo« krstili na ime »Fanny«. 10 milijonov slanikov. 350 čolnov je nalovilo in odpeljalo te dni v Yarmouth 10 milijonov slanikov. Rekordni lov je dosegel čoln »Rose«, ki je nalovil sam 150.000 slanikov. Ameriške ovce v Rusiji. Nedavno so prispeli v Newyork štirje ruski pastirji, ki doslej v domovini še niso potovali dalj kot 50 km. Iz Newyorka bodo potovali v Montano, Oregon in Ohio. kjer bodo prevzeli 2700 ovac plemenite pasme in jih prepeljali v Rusijo. Z amerikansko ovco bodo skušali poplemeniti zarod ruskih ovac. Ovce so plačane in bodo stale s prevozom 160.000 dolarjev (nad 8 milijonov dinarjev). Zadnji dve leti je Rusija uvozila že 5000 ameriških ovac. ZOPET ENA AMERIKANSKA. Iz Nevv Yorka poročaio o novem »čudu« ameriške tehnike. Električna družba VVestinghouse ie baje skonstru* irala zanimivega »mehaničnega moža«, ki reagira na posamezne človeške glasove in zna na povelje odpirati vrata, ■ prižigati luč, pometati sobo itd. Blaženi Inovi &vet...J m v n Šport REPERTOAR: Sreda, 19- oktobra. Zaprto, četrtek, 20. oktobra ob 20. uri »Travia. ta« ab. B. Na novo naštudirana. Petek, 21- oktobra. Zaprto. Sobota, 22. oktobra ob 20. uri »Pygma-lion« ab. A. Nedelja, 23- oktora ob 20. uri »Bajadera«. Kuponi. Mariborska operna sezona se otvori v četrtek, 20- t. m. z na novo naštudirano priljubljeno opero »Traviata« v novi zasedbi in novj opremi. • Shaw: Pygmalion Bernard Shaw se tudi kot umetnik ne poglablja v globine človeške duše, Tisati želi le pisano človeško družbo z njenimi vrlinami in slabostmi. V 70 le* tih svojega življenja je napisal mnogo dram, kajti dramsko obliko si je izbral, da izraža svoje nazore. Izmed niegovih del smo videli na naših že Obrt gospe Warren, snocj se nam ie pokazal njegov Pygmalion- Motiv kralja na Cipru, ki je ustvaril slonokoščeno podobo bo-ginie Afrodite, in se sam v njo zaljubil, vo mu jo je boginja oživila, je okvir, v caterem nam poda Shaiv kos življenja. Kakor Pygmaljon vzgoji prof, Higgins cvetličarko Eliao, jo napravi za damo, in tildi v njem se porodi do EUze ljubezen. . Na pragu cerkve sv. Pavla se zbere ob nalivu vsa družba, tja pl*jdirja,,d.ivje dekle Eliza in prodaja.cvetlice; ob sira* ni pa si beleži fonetične posebnosti prof; Higgins. Da bi naučil Elizo lepšega govora in jo usposobil za prodajalko v trgovini, se zateče uboga deklica k profesorju; z indoslovcem, polkovnikom Picheringom jo sprejmeta na. dom gospe Pearove, pa čepra,v pride sitnarit dekličin oče Doobttle. 2c kai kmalu, ob sprejemu pri gospej Higinsovj se pokaže uspeh tega pouka, a samo- dotlej, dokler ne butne vsa prirodna. nrav zopet pri Elizi na dan; zadostuje pa profesorjev diskreten kašelj, da se deklica točno po naročilu poslovi. Ko pa je prespala preizkušnjo, ko je igrala za staVo vojvodinjo, in se je čutila, prodano, takrat pa so zaigrala v niej prirodna čuvstva in v nočj je pobegnila. Postala je sicer velika dama, a kdo jo je pravzaprav vzgojil: profesor Higgins s svojo slovnico ali polkovnik Pickering s svojim finim nastopom? A ko se je bilo treba ločiti, so videli ti trije »samci«, da se ne morejo ločiti, kajti eksperiment o-stane last eksperimenterja, enako tudi žiya igrača, ta naitežii eksperiment. ; Glavno in težavno vlogo EUze je imela gdč. Kovačičeva; dobro je upo* rabljala svoj ljubi jaški dijalekt, le, pretiravala je v začetku, čeprav je morala biti res »divie-prostaška«. Prof. Higgins gosp. Raneša nas ie radii svoje prekrasne izgovarjave docela pritegnil, saj je bila njegova igra tudi -sicer dovršena. G. Pickering in ga Pearsova sta bila taka, kakor ob vsakem podobnem nastopu, nič novega nič spremembe. Ga Bukšekova je letos pride nastopila, ' v vlogi Higginsove matere, fino in dostojanstvo, videlo pa se je, da je gospa prestala težko bolezen- Doolitle je imel siiajno masko, a nastop ie bil preveč rokovnjaški. Druge uloge sp bile manjše, podane prav srečno. Režijo ie imel g. VI. Skrbinšek, ki se je kot režiser srečno predstavil. Publika se ie v igro vživela kakor redkokodaj; gotovo bodo reprize publiko enako pritegnile. Pst, Železnica od Kaspiškega morja do Perzijskega zaliva- V nedeljo so z velikimi svečanostmi začeli graditi železniško progo, ki bo vezala Perzijski zaliv s Kaspiškim morjem. Perzijski šah je prvi zasadil lopato v zemljo. Pri gradbi te železniške proge so zaposlene velike delavske koloniie. Zimski šport pri nas Zaostali zimski šport v naši oblasti, ki se je poživil šele minulo sezono, ko so prizadevanja zimsko-sporme sekcije 1SSK Marbora dokazala zadovoljive uspehe in prvič zainteresirala širšo javnost za udejstvovanje v tej športni panogi, se razveseljivo razvija Zimski šport je doslej imel pri nas le malo privržencev. čepiav terenske in klimatske prilme našega Pohorja dopuščajo in omogočajo najmtenzivnejšo izrabo u-godnosti in hepiekosliivih čarov zimske narave. Smučarska in sankaška tekma M sta se vi šili lani, sta dokazali, da se r smofrenim delom in propagando lahko dosežejo lepi uspehi- Delo zimsko športne sekcije »Maribora« je odbor SPD močno podpiral in sodelovanje je želo nepričakovano ugodne rezultate. Bližajoča se zima je vrste zimskih športnikov zopet razgibala in prepričani smo, da bo letošnia sezona v vsakem oziru nadkrilila lansko. Prva prireditev, predpriprava za. udejstvovanje v snegu, se bo vršila že v nedeljo, ko priredi »Maribor« gorski tek na progi Klopni vrh - Ruška koča, kjer se bo letos pršila glavna vztrajnostna, smučarska tekma. Razen tega ima odsek Maribora v načrtu, ki ga bo v slučaju u-godne zime tudi izvedel, smučarsko tekmo Ruška koča - Mariborska koča. Gojil bo tudi sankanje in priredi dve tekmi: glavno z Ruške koče do Ruš za prvenstvo Slovenije in druge. V letošnji sezoni bo uvedel tudi drsanje, ki se bo pod nadzorstvom mojstra godilo ra lepo »rejenih ribnikih. D« bo uspeli čim sigurnejši, je treba, dobrih športnikov, ne le izurjenih, tem* več tudi zavednih začetnikov, ki bodo po srtiotrepi vaji *vo’ili kader bodočih smučarjev, sankačev in drsalcev. Odsek ISSK Maribora poziva vse, ki se zanimajo za zimski šport, da se cim preje včlanijo pismeno ali ustmeno pri g. Igo Balohu v Vetrinjski ulici. Športniki, od vešega odziva zavisi napredovanje im uspeh. Vsi na delo.' Zima jena pragu. V najkrajšem času bodo »Ribniki« zamrznjeni, okolica se bo odela z belo odejo, naše Pohorie nas bo vabilo in takrat moramo biti' pripravljeni. MOLNP v Mariboru. Tem potom se MO v Mariboru za* hvaljuje tvrdki Mejovšek, ki je stavila ob priliki olimpijskega dne svoj tovorni avtomobil brezplačno na razpolago za prevoz tekačev v štafeti, tvrdki Pallas Reklam, ki je brezplačno izdelala lični diplomi in tvrdki Vabtar, ki ob vseh prilikah razstavlja športne trofeje. Dalje se zahvaljuje kolesarskima društvama »Perunu« in »Edebvei* su«, ki sta vzdrževala rediteljsko- službo ob progi štafete, kakor tudi vsem a-ktivnim športnikom in funkcijonarjem, ki so pripomogli k lepemu uspehu Olimpijskega dne. * Pet živečih pokoljenj. Henry Gould, 9lletni meščan iz bo-rest of Deana se gotovo lahko ponaša s svojo rodbino v kateri živi pet po-koljeni. Henri Gould živi pri svojem sinu, kateremu je 67 let in ie bil še nedavno načelnik postajo pri železniški družbi Great Wcster Raihvail. Ima že 47-lctnega sina Wilfreaa v Tondu, ka* terega potomec je John, torej peto direktno koleno. Hcnry Gould pa je ra* zen tega glavar petih pokoljeiij tudi v drugi liniji, kajti njegova naistarejša hčerka, ki ie poročena v Pittsburgu in ima že tudi poročeno hčerko-nuite? dveh Otrok. Sešteta letu v moškem direktnem kolenu znašaio 2-9 let, v ženskem pa 225. Siran K' MarltJorsfl VttERNTK 7tiffS. V Mariboru, 3ne 19. X. T&f. ^ Maksim Gorki: 26 OtroSka leta Poslovenil idr. I. D. »Eh, ti motovilo!« se je nasmehnil, pogledal križem, si grizel ustnice in razlagal: »To se ne tiče nič Boga, uradniki, to so — ljudje-' Uradnik je zakonoje-dec, on žre postave.« »Kakšne postave?« »Postave? To pomeni navade«, je živahne je in boljše volje govoril starec in pobliskaval z razumnimi, bodečimi očmi, — »Žive ljudje, žive in se dogovore; takole je to boljše, to si vzamemo za običaj, za postavno pravico zakon! Na primer; otroci se zbero k igri, se dogovore, kako se bodo igrali, po kakem redu. No, glej, ta dogovor ie zakon!« »In uradniki?« »Uradnik je kakor zločinec, pride in poruši vse zakone-« > »Zakaj?« »No, tega ne razumeš!« se je osorno namršil in mi znova začel vlivati: »Nad vsemi človeškimi deli pa je Gospod! Ljudje hočejo tako — On pa drugače. Vse človeško je nestanovitno. Gospod pihne, pa gre vse v prah in pepel. Mnogo vzrokov sem imel, da sem se zanimal za uradnike, zato sem še izpraševal: »Glej. stric Jakob poje: Sveti angeli — božji služabniki, a uradniki — hlapci hudičevi?« Ded je z roko privzdignil brado, jo vtaknil v usta in zaprl oči. Obraz mu je podrhteval. Vedel sem, da se v svoji notranjosti smeje. »Zvezati bi vaju morali, tebe in Jaška. za noge in po vodi spustiti«, je dejal. »Takih pesmi on ne sme peti, tebi pa jih ni treba poslušati. To so zabavljice, ki so si jih bili izmislili razkolniki, odpadniki. In zamislil se je. uprl oči nekam čez mene in tiho zavil: »Eh, vi-i..,« Dasiravno pa je postavljal Boga gro zno in visoko nad ljudi, ga je ravno tako, kakor babica, pritegoval v vsa svoja dela, — Njega in brezštevilno množico svetnikov priprošnikov. Kakor se je zdelo, babica sploh ni poznala priprošnikov, razen Nikolaja, Jurija, Frola in Lavra, ki so bili tudi zelo dobri in ljudem blizu; hodili so po vaseh in mestih, se vmešavali v življenje ljudi in so imeli vse človeške lastnosti. Dedovi svetniki pa so skoraj vsi bili mučenci, podirali so malike, se prepirali z rimskimi cesarji, zato so jih natezali, žgali, trgali kožo z njih. Nekoč je ded sanjaril: »Ko bi mi pomagal Gospod, da prodam to hišo z dobičkom petsto rubljev — pa bi opravil zahvalno molitev v čast svetemu Nikolaju-« Babica se je smejala in mi rekla: »Sedaj naj mu, bedaku staremu, Nikolaj še hiše prodaja, kakor da bi očka Nikolaj ne imel nobenega boljšega dela.« Dolgo sem hranil dedov svetniški koledar, z raznimi nadpisi od njegove roke. V njem je bilo med drugim nasproti dnevu Joahima in Ane napisano z rdečilom in pokončno pisavo: »Rešila sta me nesreče, dobrotnika«. Spominjam se kakšna je bila ta »nesreča«: v skrbeh zaradi podpiranja svojih nesrečnih otrok, je začel ded z oderuštvom; začel je na skrivaj posojati denar proti zastavi. Nekdo pa ga je naznanil in neke noči je prišla policija. Bilo je veliko razburjenje, vendar pa se je vse dobro končalo; ded je molil do solnčnega vzhoda in zjutraj je pred čajem vpričo mene zapisal te besede v koledar. Pred večerjo je čital z menoj psal-ter, molitvenik ali pa težko razumljivo knjigo Jevrema Sirskega, po večerji pa je znova začel moliti in v večerni tišini so dolgo zvenele tuge in kesanja polne besede: »Kaj naj ti prinesem, kaj naj ti da-rujefft, veličastni nesmrtni Car ... In obvaruj nas vsake slabe misli . . . Gospod, skrij med pred nekaterimi ljudmi . r. Daj mi solz in smrtnega spomina • . .« Babica pa je pogostokrat govorila: »Oj, kakšna sem vstala! Gotovo sem legla, ne da bi bila molila . . .« Ded me je vodil v cerkev: ob sobotah k večernicam, ob nedeljah — k poznemu opravilu. Tudi v cerkvi sem razdelil, kdaj so molili h kateremu Bogu: vse, kar sta brala duhovnik in cerkovnik, — je bilo namenjeno dedovemu Bogu, pevci pa so peli vedno babičinemu. Končno pa grobo označujem to otroško razlikovanje bogov, ki je, kakor se spominjam, hudo razdvajalo mojo dušo, dedov Bog je budil v meni strah in neprijaznost; On ni ljubil nikogar, zasledoval je vse s strogim oče som, On je pred vsem iskal in videl v človeku slabo stran, hudobno, grešno. Bilo je jasno, da On ne verjame človeku, da vedno pričakuje le kesanje in da rad kaznuje. V teh dneh so bile misli in Čustva o Bogu glavna hrana moje duše, najlepše v mojem življenju, — vsi drugi vtisi so me le boleli zaradi svoje trdosti in umazanosti, vzbujajoč v meni protivnost in sovraštvo. Bog je bil najboljše in najslajše izmed vsega, kar me je, obkrožalo, — Bog babičin, ki je bil tako mil prijatelj vsem živim stvarem. In končno me je moralo vznemirjati vprašanje: kako da ded ne vidi tega dobrega Boga? Na ulico me nista pustila, ker me je več ko preveč vznemirjala, bil sem ta-korekoč pijan od njenih vtisov in skoraj vselej sem bil kriv škandalov in pretepov. Prijateljev nisem imel, sosedni otroci so se vedli sovražno meni nasproti: ni mi bilo všeč, da so me imenovali Kaširina, in ker so to opazili, so še trdovratneje kričali drug drugemu: »Kaščeja Kaširina vnuček je prišel, poglejte!« »Dajmo ga!« In začel se je pretep. Vkljub svojim letom sem bil močan I in uren v boju: — to so mi priznavali ^elo sovražniki, ki so navalili name vedno v tolpi. Vseeno me je ulica vse-j lej premagala, in navadno sem prihajal domov z razbitim nosom, razseka- nimi ustnicami in z bunkami po obrazu, raztrgan, umazan. Babica me je sprejela prestrašena, sočustvujoča: »Nesrečni otrok, si se zopet pretepal? Da moreš biti tak, a? Kako te bom, kar z roke v roko • . .« Umila mi je obraz, mi položila na bule bakrenih novcev ali pa svinčenih obkladkov ter mi prigovarjala: »Nu, zakaj se vedno pretepaš? Doma si miren, na ulici pa nikomur podoben! Nesramnež. Povem dedku, da te ne bo pustil več . . .« Ded je videl moje otekline, pa nikoli me ni zmerjal, le rentačil je in mrmral : »Že zopet z medaljami? Doma bodi in ne hodi mi na ulico, slišiš!« Ulica me ni mikala, če je bilo tiho na njej; kakor hitro pa sem začul veselo otročje kričanje, sem zbežal z dvorišča, ne meneč se za dedovo prepoved. Bunke in praske me niso bolele, močno pa so me raztogotile surovosti iger na ulici, — surovosti, ki so mi bile več kot preveč znane, ki so se mi pristudile, potrle, me spravile v divjost. Nisem mogel trpeti, če so hujskali otroci pse na peteline, uničili mačke, preganjali judovske koze, zasmehovali pijane berače in slaboumnega Igo ša s »smrt je v žepu«. To je bil visok, suh človek, v težkem ovčjem kožuhu, s trdimi lasmi na koščenem, zarjavelem obrazu. Hodil je po ulici pripognjen, se čudno zibal in molče neprestano zrl v zemljo pred seboj. Njegov železni obraz, z majhnimi, žalostnimi očmi, me je navdal z boječim spoštovanjem, — mislil sem, da je zaposlen ta človek z resnim delom, da nekaj išče, da ga ne smejo ovirati. Dečki so tekli za njim in na skrivaj metali kamenje v njegov skrivljen hrbet. Zdelo se je, kakor da bi jih dolgo časa ne opazil in ne čutil bolečin od udarcev, nazadnje pa je obstal, dvignil glavo v kosmati kučmi, popravil kučmo s krčevitim dvigom roke in se ogle dal. kakor da bi se bil ravnokar prebudil. (Dalje prihodnjič.) Bovaln. in .ocljaln. •bčinttva; vaška b.teda 30 Majmanjll in m« k Din Mali ■UUL-" ■gjmuuMiii—e Ž»nitv«,dopi»ovanja in oglati trgovskega ali reklamnega značaja: vtaka beseda 50 p, najmanjSi zneeek Din 10'— Šivilje se sprejmejo takoj v tovarni perila F. Verdnik, Alek* Bajukova 55, Maribor. I398 Dva večera za kegljanje ae oddata družbi. — Gostilna Stossier Mlinska ul. 9. 1396 Solnima soba se takoj odda solidnemu gospodu za 200 Din pri samostojni gospei. Naslov v upravi »Veternika«. 1397 Spectjalna delavnica za črkoslikarstvo in soboslikarstvo, Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2. Maribor. 1330 Cviček, gadova peg in sladki Burgundec od Janžekoviča toči Narodni dom. 1342 Vsakovrstne nogavice, kakor flor, svilene itd- v vseh barvah, popravi v najkrajšem času pletarna M. Vesjak, Maribor, Vetrinjska 17. 1214 Gospod ali gospodična S3 spielme na hraro in stanovanje, tudi dvi poročena s porabo kuhime Naslov; Tattenbachova ul. 16, III. nadstrop »e. Florian- 1337 Okvirje za slike najnovejših vrst dobiš le pri špecijal-nem_ strokovnem zavodu Miho Vahtar. Maribor, Gosposka ulica 24 in 37- 427 Kupim staro zlato, srebrn dena/r, umetno zobovje’ p0 najvišjih cenah. Ilger, Maribor, Gosposka ulica 15. n.a Velika zaloga kuhinjske posode. Vsaki gospodinji znano prvovrstno posodo znamke »Herkules«, la. aluminijevo, litoželezno, postekleno, tehtnice, ribeže, sita, deske za testo, vaIarje, likalnike, razne oblike za pecivo, kutije za speče* riio in dišave, kotličke in šibe za sneg, solnike, mlečne kangle, cedila, vedrice.. umivalnike, vrče, stiskalnice za ocvirke in krompir, samovare »Phdbus« in druge vrste, škafe, lonce za kuhanie perila in perilnice, Jedilno orodje in žlice vseh vrst, jedilne servise iz porcelana, krožnike iz porcelana in kamenine, umivalne garnituro jn vse vrste steklene robe. — Albert Vicel, Maribor, Glavni trg štev. 5- — 15-3 Dobrega igralca na glasovlr išče restavracija. IgTal bi od 18.—24-ure dnevno. Naslov pove uprava. 1392 Stavblšče ob meji mesta na proda), PobrežJe, cesta na Brezje štev. 35. 1357 Fant, ki ie dovršil 4 razrede mešč. šole z prav dobrim uspehom, išče različne slu* žbe v kakšni pisarni. Naslov na upravo »Vočemika«. Naznanjam ceni. občinstvu, da bom imel vsako soboto in nedeljo krvavice in jetrnice ter mesene pečene klobase1 kakor tudi pristna nova in stara dalmatnska, ljutomerski in haloška vina. Vsak dan morske iibe. Za obilen obisk se priporoča Rud. Cafuta, Jadranska klat, Maribor. b/) ca 03 >N O a bc U)J2 > C CD >0 ^ Ll. .PEKLENICA črni premog kosovec 4800 kalorij, novo odprt rov v znatno zboljšani kakovosti, nobenega smradu po sobah, brez kamenja in brez žlindre, najcenejše kurivo. Cena: Din 28'— Iranko Mursko-Središče 1 „ 37’— Iranko dom iz vagona [ zalOOkg „ 42'— na drobno iz skladišča ) Glavno zastopstvo: BOŽ. GUŠTIN Pisarna Cankarjeva ni. 1 Skladišče Cankarjeva 24 Telefon št. 400 1J50 Telefon Št. 400 Pokopali smo svojega člana, gospoda notarja Mihaela Korberja v Mariboru, ki je bil do svoje smrti zvest mladostnim triglavan-skim idealom. Starešinska zveza „Triglav“ v Mariboru. Imam? BRINJEVEC, KONJAK, RUM, VIE VRJTE LIKERJEV, JASNIH tOKOV, ŠPIRITA, ViNJK. KIJA, EZENC. KIJA; ČAJ V ZAVITKIH IN ODPRT DOBITE PO UGOD. CENAH V TRGOVINI JAKOB PERHAVEC - MARIBOR - GOSPOSKA 19 wn*nA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV NA DROBNO IN DEBELA ’_______________h,_________________ NA DROBNO IN DEBELO I Izdaja Konzorcij »Jutra« \ 1 ni 'aiatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik $ a n k o Detela » Maribora