229. številka
Trst. v petek dne 9. oktobra 1903.
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
i^a a enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob
* uri poti. — Naročnina maša: vse leto 24 K. za poi Jeta 12 K. za Četrt leta S K in za en meaec 2 K — Naročnino e plačevati naprej. Na naroćbe urez pružene naročnine se upravnižtvo ne ozira.
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične '.evilke po 6 stot. (3 nvd.l; izven Trsta pa po 8 at.
Telefon številka 870.
Edinost
QlasiIo političnega društva „€9inost" za primorsko.
V edinosti je moč l
Os?lasi
ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo b primernim popustom. Posiana. osinrtniee in javne zahvale, domači ogiasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranbo-vani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uurav--/fništvo v ulici Molin plccolo at. 7. II. nadatr.
v Naročnino in osiase je plačevati loco Trst.
___
Urednlitvo in tiskarna : ulica Torre Bianca 12.
=0
Brez naslova.
Po vsem tem, kar čitamo dan na dan po rezilih evr. linib okolo in okolo čaše dom o vin©, b bl'o saditi, daje že vse pripravljeno na naskok na isto ! Kar se piše v r?zn h evrop-sk h ježkih o državi Avstro Ogiski, mora vabujfcti utis, da oni, ki reflektirajo na to, da razdele med stboj — medvedovo kožo, čakajo na nič druccga več, nego da Be vzdignejo Madjari k revolucijo proti svoji veliki — dobrotniki !
Na raznih »kongresih« v Vidmu so Italijani govorili tako, kakor da imajo že vse določeno ! In to ne samo glede vprašanja : kako? ampak tudi — kedaj da zavzamejo lepo naše Primorje s Tirolom in Dalmacijo skupaj !
O Nemcih ne treba niti govorit'. Oni so že trasirali svojo cesto — na Vztok. Tri besedice so, ki označujejo program Veliko-nemčije za bližnjo in daljno bodočnost : Drang nacfa Onten — teženje na Vztok ! Že s> zasajeni koli, ki eaenamujejo nemško pot na Vztok in do — o tem so uverjeni — svetovnega gospodstva nemške rase, političnega in gospodarskega. A do tega cilja vodi pot — preko naših tal, avstro ogrskih v obče in jug slovansk h še posebe. Kdor ne vidi tega, je slepec, p« naj je že slepec hotč ali neho^č ! Slepi narodi pa nimajo bodočnosti! Le kdor odpira oči Čim bolj na široko, ta vidi, kod treba iiod;t,oemu iz,»gibati se in — kaj in koga zavračati! Zato je ni za Slovane v tej monarhiji druge rešitve, nego da odpro oči čim bolj na šroko, da jib drž« neprenano tako odprte in da gledajo, gledajo, bistro gledajo ! Le pogumno, o Slovani, s pogledom nevarnosti v obraz, in kvišku ruko, ki bo varovala, česar nam bo trebalo, in odvračala sovražno roko !
Na tem ni nikakega dvoma, da stoji v velikonettškem programu, da si vzamejo vsaj Teško, Moravsko, obe Avstrijski, Štajersko, Kor- ško, Kranjsko in — Trst, sploh vse pokrajine, ki so ob veliki ce^tl na Vztok. — Morda mislijo poseči tudi bolj daleč o I te ceste aa vztočno stran ! Čemu se eden berolinskih cesarskih prinčev — Kakor so javljali te dni razni listi — uči m a d j a r -8 k i ? !
Tako torej: cd ene strani Italijani od druge Nemci, sami — zavezniki ! Saj hi se človek smejal njim, ki ai izbirajo take za-
veznike, ako bi ne bila vsa ta stvar tako usodno resna tudi za nas ! !
Kedaj se je ša zavezništvo postavljalo na take podlage? Tu vidimo absurdnost na nje višku. Oni, ki bi morali braniti to >zaveznico« v slučaju, da bi bila napadena po kaki tuji državi — oni isti delajo neprestano račune in se pripravljajo, da postanejo — nje dediči, ali pa tudi izvršitelji likvidacije. — Trozveza je morda naj krva veja ironija, kolikor jih beleži zgodovina držav !
Nje proslavitelji jo proslavljajo sicer, češ, da le njej se ima Evropa zahvaliti na trajnem miru ! Da mir je to, da — mir !
Ali drag mir je to, mir v orožju, ki stane milijarde ljudskega premoženja ia ruši blagostanje narodov. Al ni to še najt uja stran tega cairu, da-si je dovolj huda ; še huje je, da je to mir, katerega potrebujejo oni tam geri v Berolinu, ker se jim zdi, <i a niso še dovolj pripravljeni za krvavi ples, ki ga hočejo v pri zori ti v izvršenje svojih velikih načrtov v svetovnem stilu in ki naj pretresa in pretrese njihovo — zaveznico " Zaveznico baje za vzdrževanje miru ! Mir je torej to, ki pripravlja — boj !
Saj bi se človeku zdelo neverjetno, ako bi ne bik? — res, dejstvo, ki je moramo prijemati z rokami. Da, neverjetno bi se moralo zdeti, izključeno bi moralo biti tako zavezništvo, ako je res, da je zgodovina učitsljica narodov ! Koliko žalostnih skušenj že beleži zgodovina, ki jib je imela naši monarhija se svojima — zaveznicama ! Nezvestoba, zavrat-nost in izdajstvo se vlečejo kakor rudeča nit po vsej zgodovini razmerja med Avstro-Ogrsko in selanjima njen ma zavezuicama od časov — da ne sežemo predaleč nazaj — Marije Terezije pa do današnjega dne!
Mnogo viharjev je bilo v tej dobi in česw> je pikalo in škripalo — v državnem tramovju, da si moral misliti : sedaj pa sedaj se sesuje vse skupaj. V vseh teh viharj h, v vseh teh vihrah časa bil je eden, ki je stal kakor hrast.
Avstrijski Slovan, najzvestajši 4 podanik ! A ne le dobrega podanika je imela d j s-daj naša država v Slovanu : tudi najboljšega zaveznika bi lahko imela v Slovanu ! Dejstvo je to, ki je podpira vsa zgodovina, da edina mogočna država na svetu, katera nima razloga za to in ki tudi faktično ne želi pogina naši monarhiji, je Rusija. Slovanski voditelji neprestano opzzarjajo merodavne kroge, da le
te3no eporazumljenje z Rusijo — pa ne samo ozirom na balkansko vprašanje, ampak na sploh, ozirom na vse dogodke v veliki evr. politiki — bi dajalo jamstvo za bodočnost naše urzave in obrambo pred pohlepnimi drugimi nje sosedi in (žalibog) — »zavezniki« !
Toda dunajski vodilni krogi so gluhi za vse te pametne opomine ; oni se boje Rusije, oziroma tistega namišljenega političnega ruBO-filstva. Zato pa smo srečno prišli danes do tja, da se ža tuje države pogajajo za našo koto, kakor da so tla, na katerih bivamo mi, kaka do sedaj nerazkrita zemlja, ki nima gospodarja in katere Be more polastiti, kdor je krepkejih rok in hitrejih nog!
Mi vemo dobro, da se juho navadno ne je tako vročo, kakor se jo je skuhalo, ali vsako zlo postaja nevarno, če mu puščamo, da raste in se razvija ! !
Rusija je že opetovano in na manife-stanten način izjavila, da ona si ne želi in tudi ne potrebuje niti pedi avstrijskih zemlja. Slovanski veleum, veliki sin naroda češkega, Fran Palackj, je šel še dalje — on je avktor tistega slovitega izreka: ako bi Avstrije ne bilo, bi jo morali ustvariti ! — Naša monarhija je v srcu Evrope. — Zbok tega njenega zemljepisnega položenja, in radi nje položenja v etnografiškem pogledu — ker je točka, kjer se zadevljajo eden ob druzega trije narodni svetovi — Slovanstvo, German-stvo in Latinstvo — se povdarja potreba nje obstanka za vzdržanje ravnotežja v Evropi.
Ali vzlic tem notoričnim dejstvom avstrijski Slovani vendar ne morejo najti milosti v tej državi, %a katero so žrtvovali že toliko svoje srčne krvi in katero bi hoteli ohraniti. Nemški birokralizem, ki je gospodar v Avstriji, ta je gluh in slep za vsa zgodovinska dejstva, za vsa pouke, ki jih daje zgodovina. Slovani so mu omrzili in — zgodovina beleži njihove neštete čine in žrtve za to državo, narod naš pa mora beležiti krivico za krivico, ki jo trpi v tej državi...!
Ali enega vendar ne zmore vsa mržnja V3eh zagrizenih birokratov ! Ona more ovirati marsikaj, ali tega ne more preprečiti — — rasti in razvoja Siovanstva. Ta razvoj raste in gotovo doraste do velikega činitelja v svetovni politiki. In vsporedno in razmerno s tem razvojem skupnosti se razvija tudi v posamičnih delih in vejah Siovanstva zavest, da so vse le deli skupnoBti — deli velikega činitelja ! Mari hočejo avstrijski birokratje
PODLISTEK.
25
Ženska tridesetih let.
Francoski &pisal: Honore de Balzac.
Poslovenil K. Z.
I. Prvi grehi.
M ncli ste dve leti, v katerih »ta živela gospod ia gospa d' Aiglemont kakor visoka gospoda, hodila svojo pot ter se srečavala pogosteje v salonih, nego doma; elegantna ločitev je bila to, s katero s« koncu ejo mnogi zakoni visoe h krogov, Necega večera 8!a se seš a soproga v svojem salonu po jako nena -vadnem slučaju. Gospa d' Aiglemont je bila povabila jedno svojih prijateljic k dineju ; general, ki je vedno obedoval v mestu, je bit c*tal doma.
»Gotovo ste jako srečni, goBpa markiza«, je rekel gospod d' Aiglemont, položivši na mizo taso, iz katere je bil pil kavo. Marki je jm»gledal gospo de VV imphen na pol škodoželjno in na pol razdraženo, ter dostavil: »S svojim prvim lovcem se podam na velik lov. Najmanje teden dnij boste popolnoma ndova, kar ai, po mojih mislih, tudi želite . . . .«
»Viljelm«, je rekel svojemu došlemu slugi, da odnese posode, »pustite zapreči!«
Gospa de Wimphen je bila ona Lujiza, kateri je bila hotela gospa d'Aiglemont na-
svetovati celibat. Dami sta se pogledali sporazumno, dokaz, da je bila našla Julija v svoji prijateljici zaupnico svojim mukam, zanesljivo in ljubeznjivo zaupnico; gospa de AVimphen je bila zel<5 srečna v svojem zakonu. Ker sta živeli obe v nasprotnih polo-žajih, je morda sreča jedne z njeno uda-nostjo dajala nadomestilo za nesrečo druge. V takem slučaju ustvarja nejednakost usod skor.» vsikdar močno prijateljsko vez.
»Je li sedaj lovski čas?« je vprašala Julija. pogledavši brezbrižno soproga.
Bilo je že pioti koncu meseca marca.
»Go ppa, prvi lovec lovi kadar in kjer hoče ; nu, pojdem v kraljevi gozd na divje mrjasce.«
»Pazite, da se vam ne pripeti kaka nezgoda !«
»Nesreča prihaja vsikdar nepričakovano«, je odgovoril smehljaje.
»Voz za gospoda je pripravljen«, je naznanil Viljelm.
Vzdignivši se, je general gospej de AVim-phen poljubil roko in rekel, obrnjen proti Juliji, s proseči m glasom :
»In če padem kakor žrtva mrjasca!«
»Kaj naj pomenja to?« je vprašala gospa de \Vimphen.
»Idite, idite«, je rekla Viktorju gospa d' Aigiemont. Potem se je nasmehnila Lujizi, kakor bi hotela reči : »Boš že videla.«
Ko se je soprog približal Juliji, da bi
jo poljubil, mu je ona ponudila tilnik ; a sklonila se je, da je zdrael poljub po naši v u njene pelerine.
»Pred Bogom mi boste pričali«, je rekel marki obrni vsi se k go3pej de Wimphen, »da mi treba fermana, če hočem doseči to lahko milost. Evo Vam, kako moja soproga umeva ljubezen ! Tako daleč me je spravila, ne vem po kaki zvijači. Dobro zabavo!«
In odstranil se je.
»Tvoj mož je pa res zel<S dober«, je vskliknila Lujiza, ko sta bili dami sami. »On te ljubi.c
»O. ne dodaj tem zadnjim besedam no-j benega zloga več. Ime, katero nosim, me navdaja 8 strahom.«
»Da, toda Viktor ti je pokoren v vsem«, je rekla Lujiza.
»Njegova pokorščina«, je odvrnila Julija, »izvira deloma iz velicega spoštovanja, ki sem mu je vcepila. Jaz sem po zakonih jako čednostna žena; delam mu hišo prijetno, ne menim se za njegove ljubezenske spletke ter ne zahtevam deleža od njegovega premoženja ; svoje dohodke lahko zapravlja, kakor se mu ljubi ; moja skrb je le, da mu ohranim glavnico nedotaknjeno. Za to ceno imam mir. On si ne razlaga mojega življenja, ali si ga vsaj noče razlagati. Toda, če tako vodim svojega moža, se to vendar ne godi, ne da bi se bala izbruha njegovega značaja. Godi ee mi kakor medvedarju, ki se dan za
prezirati tudi navstajanje tega činitelja ? Potem pa naj si zapomnijo, da se slepota vsikdar maščuje, nad — slepeem, ne glede na to, da-li je slep hotć ali nehote! Quos Detis perdere vult, dementat !
Mi Slovani pa ne bodimo slepci, ampak glejmo, da bomo Čuvali svojo korist!
Postojanka na Cetinji.
(Zvreetek.)
Mantegazza izvaja dalje, da Bi v tem momentu prav laliKo razlagamo rezerviranost kneza Nikole, v vseh teh vprašanjih. Njegovo vedenje precej časa sem izgleda navidezno, kakor bi Črnagora bila opustila svojo nekdanjo agilnost, k&tera je vedno in povsodi vplivala, čim je sililo na dnevni red kako delenje Turčije.
Jaz igram mrtveca — je rekel knez Mantegazzu. — S to malo frazo je knez indirektno omenil svoj sedanji program. Toliko več pa so omenjene besede prepričale Mantegazza o nekem višem pomenu, ker je knez iste izgovoril z neko posebno gesto, kakor bi hotel reči: V tem trenotku ni nikakega drugega posla. Knežje dodal še: »Mi smo tu vedno pripravljeni in čakamo ! Minolo je več desetletij, cd kar sem, vidč tlačene naše brate, napovedal Turčiji vojno. Tedaj sem igral vse za vse. Ni se smeti namreč udajati krivemu mnenju: Turki so še vedno izvrstni vojaki. Boj žnjimi je grozen, ; osobito, ako jih goni verski fanatizem. — Jaz sem okusil to mnogokrat; zato vem, kako je !«
Knez in Mantegazza sta govorila še marsikaj, osobito pa o sedanjem neznosnem stanju v Makedoniji in o možuo3ti vojne med Turško in Bolgarijo. Na Cetinju so gotovi, da za sedaj se ohraui mir na Balkanu. Prepričani pa bo tudi, da se pripravljajo grozne stvari, ki nastopijo na Balkanu v najkrajšem času in na katerih bo morala sodelovati tudi Črnagora. Čaka se samo na znamenje, ki je da Rusija, katera (po mnenju Črnogorcev) ne bo mogla ostati pasivna še dalje.
Res, da je Črnagora v zadnjih letih doživela mnogo bridkih razočaranj. Do leta 1895. se je mislilo za gotovo, da Rjsija reši Črnogoro neznosnega stanja, v katero je bila porinjena po berolinskem kongresu, toda ve-
dnevom boji, da bi se njegovi živali strgal nagobnik. Če bi me Viktor ne mislil več spoštovati, potem bi si ne upala prevdarjati, kaj se lahko zgodi; kajti on je silovit, poln samoljubja, posebno pa zel6 nečimuren On ni toliko duhovit, da bi mogel ob tako nežni stvari, ko prihajajo v poštev njegove slabe navade, skleniti kaj pametnega! Oa je slabotnega značaja, in bi me morda danea umoril, da umrje jutri sam od tugovanja. Vendar se, žalibog, ni treba bati tacega smrtnega slučaja . . .«
Navstal je hip molčanja, v katerem ste zasukali prijateljici misli na tajni vzrok tega položaja.
»Meni se je skazovala pokorščina na jako krut način«, je pričela Julija z nova, ozrši se na Lujizo sporazumno.
»Ob vsem tem pa mu nisem prepovedala pisati mi. Ah, on je bil na-me pozabil, in imel je prav. Prehudo bi bilo, da bi zadela njega ista u3oda! Ali ni že moje dovolj? Mi li verjameš, moja draga, da sem čitala angležke časnike v upanju, da vidim tiskano njegovo ime? In glej, Še zdaj ga ni v zbornici lordov.«
»Ti govoriš torej angležki?«
»Ali ti nisem že povedala? Saj sem se učila.«
»Uboga moja«, je vskliknila Lujiza, prijemši Julijino roko, »kako vendar moreš še živeti ?«	(Pride še.)
i
likanski drugi interes: so Ruaijo zadržali, da se ni mrgla brigati za nesrečne balkanske
narede. Na Crnigori je vse prepričano, da Rusija stori gotovo svojo dolžnost, kakor hitro bo primeren čas za to.
Knez, ki je gotovo tudi že v prejšnjih časih deživel mnogo razočaranj, se eedaj, ko vidi, da se še ne bliža rešenja dan, tolaži z zaupanjem v Ikžjo previdnost. Prepričan je, da doživi še — velikih dogodkov !
Politični pregled
Y Trstu. 9. oktobra
03.
zovejo vsi tisti proroki madjarske veličine v i
E v ropi.
Gospod Szell je prišel na Dunaj. Dolga, | izredno dolga je bila njegova avdijenca pred cesarjem. V Budimpešti pa so pričakovali v! največem razburjenju, da jim pride z Dunaja vest, da je Szellu piverjena sestava novega ' ministerstva. Zastonj so pričakovali. Szell se i je povrnil v Budimpešto, ali ne kakor disig-nirani ministerski predsednik. On noče, absolutno noče, kakor noče n'kdo drugi, ki m ralično kaj tehta na Ogrskem. Nekateri j govore o grofu Andras?yju ; toda jako je dvomiti, da res pride do te kombinacije, ker ta mož bi težko vspel. Je sicer Midjar notri | do mozga, ali Barabasu in družbi ee bo zdel ; bržkone še »preavstrijski«.
Ko smo nedavno temu črtali Bvoje mne- : nje o te: krizi, smo menili, da je to najbolj vznemirljivo znamenje za Madjare eame, ker ga ni med njimi enega veljavnega rnoža> ki bi hotel v kritičnih časih žrtvovati:
Od druge strani pa se javlja, da je B d-garija naroČila pri raznih nemških tvrdkah 100.000 tornistrov in od teh 30.000 pri neki fabriki v Ulmu.
Iz Petrograda se čuje, da je pred kratkim predsednik blagotvoriteljnega slovanskega društva na seji tega društva grajal, kako sj ruska društva in ruski narod indiferentni nasproti dogodkom v Macedoniji.
»Birživija vjedomosti« spominja obj tej
11. t. m. ob 5. uri popoludne, vsprejeli smo vzradoščeni. Veseli nas, da je dobila naša Čitalnica vendar enkrat prostore, ki bodo odgovarjali njenim namenom. Prepričani smo, da postanejo ti prostori ogajišče narodne zavesti in naobrazbe ; služili pa bodo tudi v razvedrilo mladim in starim. V teh prostorih zbirali se bomo na krepko in vztrajno narodno delo. Mladi vojaki urili se bodo za poznejšo moško dobo, da stopijo kedaj pri-
priliki na dejstvo, kako je vse v Rusiji sim- I pravljeni pogumno v boj za nase narodne
Iz deželnih zborov. Razprava, ki se je vršila včeraj v deželnem zboru n i ž e a v-atrijskem, je bila zanimiva tudi za naše krfje. Razpravljali so namreč o predlogu odseka za deželno kulturo, s katerim se poživlja vlada, naj ob obnovljenju carinarskega tarife z vso energijo dela na to, da bodo niže avstrijski vinogradniki po primernem ca-
ricarskem tar fu zavarovani proti u v a-	svojo osebo — ker torej veliki dogodki niso
žanju italijanskih vin. Poroče- i	Dag;i velikih mož med Madjari ! vaiec Rekendorfer je slikal žalostno položen;e Dogodki potrjajo to mnenje. Nikdo noče, |
vinogradništva in je dokazoval nujno po- j	ijer se vsakdo boji, da bi 83 izrabil. Nitij
trebo, da se isto vzame v varstvo ne le pred	Szell noče, ki bi veniar v trenotku Š9 naj-
ital iansko, ampak tudi pred ogrsko in fran-,	bolje ugajal večini in opoziciji. Utegnejo to-
cozko konkurenco. Posl. Kiihschelm je za- j	rej prav imeti oni, ki menijo, da se bo kriza hteval, naj se na italijanska vina zopet uvede j vlekla dalje.
stara carina 20 goldioarev v zlatu. Vsi go-	Nemiri V Szegedinu. O izgredih v
vorniki si d Lazovali Vodljivost vinske klav-	Szegedinu, o katerih smo poročali v včerajšaji
zule v pogodbi z Italijo in so pozivali vlado,	številki, je zahtevalo rainisterstvo notranjih
naj ugodi splošni želji s tem, da se ta klav- \	Btvari od velikega župana natančno poročilo,
zula odpravi. Gori omenjeni predlog je bil	Xo, to poročilo ni še došlo do včeraj. Pač
vsprejet. Istotako je vsprejel deželni zbor	pa je dobilo min sterstvo razna druga poro-
predlog odseka za deželno kulturo, s katerim	fo^ ki so si precej edina ; in na podlagi teh
se vlada nujno poživlja, naj predloži zakon	je tolmačilo miničterstvo, da toli mestni gla- j
proti prirejanju umetnega in na pol-v i ne.	Var, kolikor mestni magistrat nista nastopala
Dalje j3 b i v-prejet predlog upravnega od-	B pjtrebao previdnostjo, ko nista sprevidela,
sesa, da se katoliški duhovniki, ki so v de-	da poležanje omenjenega venca s znanim ea-
želniu sluz ali (izvzeti so oni, ki so nameščeni	pi^nm na spomenik Košuta ni bilo čin pije-
na dtželnih š lah) uvrste med niže avstrijske	tete, ampak demonstracija, ki da mora uža-
deželne oblasti, in da je ustvariti poseben	lostiti vsakega patrijota, ker je ista poniže-
ststus za to vrsto deželnih uslužbencev.	vslaa za vojsko.
Tudi včerajšnja debata v deželnem zboru	Zato — pravi miaisterstvo nadalje —
češkem je bila zanimiva specijalno za nas	zaslužuje mestna oblast najstrožji moralni
Tržaeane z . žirom na naš mestni oziroma	ukor, ker ne samo, da ni ugodila prošnji
deželnozborski volilni red. Razpravljali so o	vojne oblasti, ampak da je še pripomogla
poročilu odseka za spremembo občinskega	celo k temu, da se je še nadalje z'orabljala
volilnega re;Ia. Komisija predlaga, naj se	patrijotična pijeteta nasproti Ludoviku Košutu, časini občani in meščani (v zmislu naš h ti- jra0 muho so torej že ubili. — Sedaj
kozvanih »cittadinov«) izključijo od volilne	pride druga.
pravice. Nemški govorniki so se najodločneje	Bmo že včeraj omenjali, da smatramo
upirali temu. Z kaj — tega ne treba praviti.	v.rj gtvar Zg0lj Z1 nekako djiško šalo, da je
Kdo ne ve, kako izborno služijo na tržaških	8 t0 gaj0 Da9tavil nekdo limanice, na katere
volitvah takozvani »cittadini« siavni naši go-	BO reg g^j raznj iuveatni tiči, od vladnega
epcdovalni stranki, k ž njih pomočjo »dela«	kalina (}0 vojaškega kosa, od ogrsko-šovini-
volitve, tla je kar veselje — pa ne za inte-	etionifct vrabcev pa do žarnahst čno-kore3pon-
rese mesta, ampak za gospodovalno stranko!	dengn!h — rac, (če tudi se navadno race
V črno je zadel posanec dr. Herold, ki je	ne jove na — limtn'ce).
patizovalo z Buri in kako se je potrošilo 100.000 rubijev za »rudeči križ«, ko je šel isti v južno Afriko. Isti list omenja, da v zrnislu obstoječih dogovorov ruski »rdeči križ« ne sme delovati na ozemlju turške dtžave in zato ne sme iti na pomoč bratom v Makedonijo, kakor ni smel svoječasno v Kreto.
Vse kaže, da mora biti Rusija v Makedoniji jako oprezna. Ako bi pomagala Makedoncem do zmsge, zaplela bi r>e sama v neizogibno vojno ia bi s tem postavila v nevarnost vse svoje pridobitve na Vstoku. Zato se morajo občutki srca umikati pred razlogi pameti.
pravice. Zatorej : pozdravljena naša Čitalnica ; pozdravljeni njeni novi prostori ; pozdravljeni naši mladi vojaci ! Na svidenje v nedeljo !
Za vojaške nabore. Vsi oni, ki so bili rojeni v letih 1883, 1882 in 1881, pristojni v Trst ali v druge občine, ki so dolžni iti prihodnje leto na nabor, morajo se prijaviti tekom me=eca novembra ob delavnikih, in 3icer oni, ki so piistojni v Trst na vojaškem oddelku mestnega magistrata (ulica Muda vecchia št. 2 III.), tujci pa na mestnem ana-grafičnem uradu (ulica Ss. Martin št. 21, L), da bodo upisani v naborne liste. Če je kak mladenič le za nekaj časa odsoten iz Trsta, ali če leži boian, ga lahko prijavijo tudi sta-TrŽSlŠk© vesti	riši> varuhi, sorodniki ali kaka druga zaupna
Tržaški mestni sret bo ime'l v soboto	ki nimaj°	8v°je
, ,	. ,	_ . t -	!eke pravice, moiajo aokazati isto s kakim
opoludne — kakor smo ze javili včeraj — r '	J
javno sejo. Med drugimi točkami je na dnev-
nem redu tudi predlog šolskega odseka, ti-čoči se namestništvene naredbe, s katero je bil razveljavljen sklep mestnega sveta /a uve-denje italijanskih paralelk pri sv. Ivanu. — Tudi na »siromašne dijake« v Pazinu se hočejo spomniti. Saj se umejemo S
pismom, domovnico, delavsko knjižico itd.
Nihče naj ne zamudi priti v nedeljo
na vit zavoda sv. Nikolaja, kjer naj vsakdo
položi mal dar v pomoč bednim pcgorelcem
v Bovcu. Saj oni so naši rojaki in čuteči,
narodni.! Zato jih mi ne smemo zapustiti,
moramo jim priteči na pomoč! Nag je tu
mnogo; vsakdo naj pomore, kolikor	zmore.
Kaj se je zgodilo? »Slovenec« pnob- : _ , , , , , . . .	m„^„f„
J 1 . ; Ve, slovenska dekleta, ki \ as je tu	mnogo,
čuje notico o dogodkih v Vidmu irio vedenja I ^ g To,minskega in Bovžkeg8,	poma.
avstrijskih podanikov tamkaj. Toliko je po- :	8Tojim ne3re6nim B03e[i0m t
sneti iz te notice, da so ti poslednji izvršili s J	, w
, ,	. .	-i Občni zbor »bratovščine sv. Cirila
nek grd č;n v zasramovanje osebe cesarja	^
Frana Josipa. Kakov jo bil to čin, neverno, Metod,ja« pri sv. Jakobu V sled nov.h
ker je dotični odstavek ljubljansko državno farjev in napadov na našo bratovščino se
pravdništvo zaplenilo. .Slovenec« zahteva j J« vzbudi,a zave3fc naših delav<^> Pa Je odlečno od naše vlade pojasnil, in povprašuje 1 po^od čuti krepke izraze in odločne izjave, državna pravdništva na Primorskem, da.H | kako so slovenski trpini pripravljeni vse Pre-
.	, ,	t — t stati in žrtvovat' samo da ostane bratov-
so voljna poizvedovati, kdo so bih tijunaKi! BLau	'
o.	■ ^ ^ u -i	^ ' ščina! Žito bo občni zbor v nedeljo zani-
»Slovenec« se je to pot obrnil na pravo 3 ua	J .
,	•	• i	„„ miv in živahen. Vsi u<lje sa pripravljajo da
adreso se svojim pozivom, naj vlada da pc-	3	,	.
jaeniL Ona mora vedeti, kaj se je godil« v PrideJ° obČQi zbor' a tu'h	"e"
Vidmu ! Saj je imela tam doli vse polno	se r?laSaj° za Priet0'' v bratovsS.oo.
... , A ,	, ^	•	i Tu te zopet kaže, kako plemeniti, a tudi
svojih detektivov, katerim seje pcsrecilo celo	*	'	^
j	...	-j	.	kako iunašKi so naši slovenski delavci ! —
to, da so stopili v zvezo z videmskimi —	J
/» , c. tt i	j• j - o. „nn Zato lahko rečemo . še nas ne bodo — se
fotografi. Zato pa se nam zdi drugi »aloven-
nas je Slovencev !
čev« poziv (do državnih pravdništev) brez-potreben in brez pomena. Ce vlada ve, tudi državna pravdništva lahko izvedo brez posebnih poizvedovanj.
Sicer pa naj nam veruje »Slovenec«, da
pav larjal v svoji polemiki proti nemškim govornikom, da se s častnim: občeni in tako-
Po dosedanjih poročilih izhaja iz preiskave vojaške ob'astn'je, da v vsej zadevi
Ne pozabite torej, da	zborovanje začne • točno ob 5. uri !
Konsuinno društvo	pri sv. Jakobu
svojim členom	in si. občinstvu
, . "T.V v" " J Z " J~ , , ' sploh : Ker se minolo nedeljo radi nepred-bi ne bilo čisto nic pomagano, tudi ko bi r
, j . j .	j .„	,	vidienih zaprek ni moglo vršiti petje kakor
trlarlo in Hrmunfl nratrtniatv« natrpcr 51 nifl-	J	1	°
naznanjeno, bo pevska zabava v nedeljo dne
zvanim, meščani uganjajo največe sleparije. nimaj0 vojaki ničesar opraviti. Pač pa se je
Predlog komi-ije je bil vsprejet.
dokaza o, da so nekateri »civilni elementi«
Slednjič naj rs beležimo še predlog, ki (vide koresp^n ienčni biro) siušali zavesti vo-je poučtn za -eluajj taktiko čeških Nemcev jake, da bi položili venec na spomenik, a to in niihovo krčevito pr zidevanje, da bi tam da se jim ni posrečilo.
gori ust varili posebno nemt-feo provincijo. Mej	Slej kakor prej obstajamo torej mi pri
doti i mi spisi včerajšnje seje jo namreč pred- nazoru, da je kakov pol'tiČsi agititDr upri-1 g, da se zd > ie t.-la praike nad^sofije zor.I demonstracijo v svrho, da izzove kon-kjer bivai » Nemci, ustanovi j< »sebna nem- flikt, kat?rega bi se potem izkoriščalo. In šlo š^a škofi a e setležem v znan?m velikonem- mu jo po srtči. rContlikt je tu in še kakov ! škem He:»u. Povdar pa treba, da bo se te Početkom že smo povedali, kako strogo ob-agita«'i;e zi r z ieijenje -k tije po AStiii so- soja no n's erstvo početje mestnih oblastnij in se h no iivestni nemšK; duhovn;ki z namtstnim to vladnih in municipalnih ; o drugem kon-šk> i jm dr m Frindem na čelu. S tem ho- ibktu med vojaštvom in meščanstvom smo če o d ^»eči dv jao. Računajo, da se gibanje tudi poročali že včeraj; tretji konflikt je bil »pr č od K;ma< me i Nemci ublaži in da markiran v včerajšnji izredni seji me3tnega polag >ma ;>oteha: in nadejajo se, da bo s sveta v Szegeiinu, ki je soglasno vsprejel tem ustreženo tudi osebni ambiciji teg;a ali sledeči dnevni red : vojašia oblast je presto-onega. Kar te tiče prve nade, so dotiČniki pila svoj zakoniti delokrog, je razžalila na-nadejajo zastonj. Toliko Schonererjeva koli- cijonalni čut pijetete, in je skruniia zakon, kor Wo!fova g asiia — torej glasila obeh ki določa kompetenco mun cipaluega delo stru;, lii n p t: in p vspešujeti gibanje »proč kroga. Zato zahteva mestni svet zadoščenja v od Rima« — »e le t< gajo Umu prizadeva- peticijah, ki jih je poelal na ministerstvo in n:n in cb^ipljejo z zasmehovanji one, ki pe na parlament.
trudijo! Kar pa se <i< staje diuge nade, tudi	ln sedaj smo ru, kjer po hoteli biti po-
pride raz< čarar e, ker mnogokateri bo priča- vzročite ji demonstracije. Stvar pride v par koval, aii malo izvoljenih...!	> lament in četrti glavni konflikt je že tu.
Kriza na Ogrskem Tak j po avdi- Dogodki na Balkanu. Iz Sredca se jenci, v kateri je bil Khuea pri si i en v iz- poroča, da sta se sporazumeli Turčija in javo, da je pone-rečil popolnoma in da se mera Bolgar ja v t*-m, da začaeti oba državi po-ir.r*- -.aviti z Vraie k mbinac e, je bil po- stopno odpuščati svoje mobilizovane čete. — avan bivii mioinerski predsednik Szell pred Prva da začne B »Igarija s tem, da odpusti cesar a. V Bu d: m pesti so oživele cade, ker i v;»e one vojake, katerim je meseca septembra veo pozornost s » jeli zopet obračati ravno na potekla doba službovanja in ki niso bili še gosp' da Szeila. Od njega morejo — tako so odpuščeni doaedaj. Potem stori iBto tako menili — pričakovat1, da srečno razmota za- . Turčija, katera odpusti na podlagi tega do-motan položaj po t.stem pregovoru: da bo; govora 40.000 vojakov. Potem Lo sledilo volk s:t io ovca vendar cela. To je: da se j daljnje odpuščanje vojakov, najprej od bol-odpravi konflikt s krono in da bodo zadovo-1 garske, potem od turške srrani, in tako ljeni gospodje Btrabas, Kcšut io kakor seže naprej.
govi zahtevi. Z veksatončnim postopanjem	,../-,	a
.	,	j	x ■ 11. t. ro. popoludne v laUni hiši Lampo O.
proti posamičnim osebam se ne doseza mce-	' r	1
.	.	, . . - - j	Giacomo št. 3. — \ stopnina se ne bo pla-
sar, ker s tem ee le strižejo vrs eki drevesa,	..
korenika pa ostaja čvrsti v zemlji in vleče C'eva'a »»kaka.
,	• . -	i i-	; Komur je do poštene zabave mej brat',
va-se hranilni sok — in poganja dalje.	i	1	1	J
C I J	•	*	rp^ 1- med priprostimi ali značajnimi in poštenimi
Svobodo vsem in pravico vsem. i o bi	v 1	J	1
običuje'o Slovenci, in komur je vrhu tega tudi do pole ti^te!žtene kaplji°e: pridi prihodnjo nedeljo po-
bilo edino zdravilo. Tega pa ne
rabiti v naši Avstriji. Zato pa naj
■ , , j j, ...	-,	poludne ali r.a večer med nas !
videmske dogodke pišejo na ra^un — svojih r"
lastnih grehov.
Nova Tržaeana. Domovinsko pravico v Trstu sta izvojevaia gg. : Josip Pertot iz Nabrežine in Lucija Smolniker iz Lukovice pri Domžalah.
Odprto pismo. Podpisani je vložil že dne 2. junija 1902. na tukajšnjem c. k. na-mestništvu priziv proti odloku tukajšnjega
iz zavoda sv. Nikolaja. Nameravana tombola v zavodu se ce bo vršila radi nepričakovanih zaprek. — Mest « tombole se priredi kratkečasje v drugi obliki v korist bovškem pogorelcem. V ta namen je darovala blagorodna g.a Loj 5 K in rodoljubka Žitnik 1 K.
»Slovansko pevsko društvo« vabi vse magistrata, s katerim mu je bila zavrnjena cenjene gg. pevke in pevce na današnjo prošnja za podelitev domovinske pravice v Tr- skupno vajo, katera se bo vršila ob 8. uri in pol Btu. Ako je mogel tuk. magistrat rešiti prizive, z™čer. Naprošen: so vsi, da so v polnem zadevajoče bolniške stroške, in celo take, ki številu vdeleže te vaje.
so bili uloženi 3—4 mesece za onim pođpi- Mohorjanifzn družbo sv. Cirila ^in sanega, je to znamenje, da na magistratu Jletodija ! Naša imenitna šolska družba sv. vlada — ali velik nered, ali pa dvojna Cirila in Metodija potrebuje za obrambo mera !	naše revne dece ob mejah denarne podpore.
Podpisani je že tudi urgiral rešitev, kar Mohorjani, darujmo letos, ko bomo prejemali pa (kakor je videti) ne izdaja mnogo pri knjige Mohorjeve, vsaj po dva novčiča za vsemogočni magistralni g03j 6 ii !	našo podpore potrebno šolsko družbo! Ča
Sklicu č se na tozadevni zakon, vprašuje vsaki Mohorjan stori svojo dolžnost, dobi ta podpirani visoko c. k. namestnistvo: hoče družba lepo podporo. Slovenci, Slovenke ! Ta li ist» ukreniti ] otrebno, da se bo vršil opomin naj ne bo glas vpijočega v puščavi ! zakon ? !	Seveda, tudi večjo svotico, ako le moreš,
Hoče li to visoko c. k. namestnistvo smeš ob tej priliki darovati za družbo sv. ukreniti potrebno, da prisili mestni magistrat, Cirila in Metodija. Pa ne pozabiti ! da isti takoj reši priziv podpisanega?!	\ Tako kliče »Slov. Gospodar« Mohorja-
Julij M i k o t a,	nom. Mi pa prosimo Mohorjance v našem
zasebni uradnik	Primorju, naj tudi oni sluŠajo ta rodoljubni
ul. Molin piccolo št. 1. I. klic ! Od sv. Jakoba nam pišejo : Včerajšnje Italijanska kri. Včeraj se je pred tu-vabilo naše Čitalnice na veselico, ki je priredi kajšnjim deželnim sodiščem vršila razprava o priliki otvoritve novih prostorov v nedeljo proti Koperčanu, Nikolaju Stradi, in proti
trem Čoiotom, ki eo dne 12. septembra t. 1. skupno z drugimi razsajali po Kopru. Oožo-tom se je posrečilo, da so s-s izvili, med tem ko je Stradi (ki je, kakor govori obtožnica, pozival Kopercane in Ćožote na pomoč proti stražarjem z besedami: »Avanti tutti, che semo de sangue italian !c — Naprej vsi, ki smo italijanske krvi), ujel 3 mesece strogega zapora ! Altro ^he sangue italian !
Imeniten lopov pod ključem. — V sredo zjutraj okolo 11. ure je bil v Pulju aretiran po tamošnjim redarstvenim poveljniku Haaseku, madjarski inžener Jurij C s o o s z. Ko eo istega potem preiskali, so našli pri njem oziroma na domu njegovega brata vse vrednosti, v kradene te dni na dvoj ^ odu Ljudevitu Viktorju, nahajfcjočomu se v Opatiji. Manjkala je samo ena svetinjica, katero je bil inžener — uzmovič poklon 1 ljubici svojega brata in katero je redarstvo rešilo.
Kakor se vidi, je rokodelstvo uzmovi-čev zašlo tudi že v vrste imenitne madjarske gospode, katera prihaja v nadaljevalni tečaj v — naše zapore !
Osen j. Včeraj zjutraj okolo 4. ure je na jadrenja^i »Alba« navstal cgenj. — Na omenjenem brodu je bilo do 30 ton živega apna, katero se je vnelo ssmo od sebe. — Mestni gasilci si v času pol ure pogasili ta ogenj.
Ob 1. ur1' pojK>lunoči pa je začelo goreti v stanovanju nekega Schultze ja v ulici Valdirivo št. 32. — Zažgano je bilo s pe-troljko. Scoda malenkost na. Tudi tu so mestni gasilci vdnšili ogenj.
Strupene sobe. Poleg že javljenih slučajev pripetilo se je v zadnjih dneh še drugih slučajev rastru pijenja vsled vžitja strupenih gob. Zbolelo je več Jjudij, četudi ni imelo to (na srečo) z« dotične drugih hujih posledic. Krivi na teh dogodkih pa so uprav obupni odnošaji v naših tržnih stvareh ; nadalje pa je kriva nepopolna kontrola od strani kompetentnih organov nad prodajalci gob. Zato opozarjamo ene, ki radi kupujejo gobe, naj pazijo o nakupovanju gob. Naj jih dajo v-akikrat posebej preiskati po kakem izvedencu ; če ni druzega, pa po tržnem inšpektorju.
Poskusana sleparija. Predvčerajšnjim
je prišel k čevljarju Franu Stajnerju, vratarju hiše štev. 9. v ul. Molin piccolo, neki človek, ki je čevljarju ponudil na prodaj neki list ir.ettne zastavljalnice. Kakor je bilo zapisano na listu, bi moraia biti zastavljena zlata ura z veriž co, cenjena na 87 K in zastavljena «a 26 K. — Slepar je zahteval za listek 24 K, katerih pa Štajner ni imel pri rokah — in to je bila njega sreča. Ko se je včeraj slepar povrnil in pustil S. zastavljalni list, na katerega pa je prejel le malo svoto na račun, je S. spoznal, da je bila štev. 87 ponarejena iz štev. 47 ia da ie bila beseda ver žica sl^par-ki pripsana. Stajnerju se je posreči o, da je dal sleparja aretirati.
Kar je iskal — ni našel ! Predsinoč njim je prišel domov v Rojan neki tamošnji stanovalec, ki je pa bil tako poln vinskih duhov, da je takoj zaspal, in sicer ne na postelji, ampak na tleh.
Soproga je obnemoglega moža spravila na pt ste .j o n je potem tudi ona legla k počitku. Ni pa še zaspala, ko je vstopil v sobo nekdo »drugi«, ki je vgasnil nočno luč in te bi žal postelji omenjenih zakonekih. Zena je začela vpf , a novi gost je z iežal z vso možno naglico, na kar je žena vstala in za kleniia vrata, katera je b la prej pozabila zapreti. — »Tat« se bo moral radi svojega »poskusa« braniti pred Sidnijo, ker je stvar prijavljena redarstvu. Ali ni bil nočni »iskalec sreče« že dovolj kaznovan s tem, da mu je podjetje tako slabo vspelo ?
Mi smo celo tega mnenja, da bi isti ne ponovil svoje »operacije«, tu li ko bi ga ne bili prijavili !
Prihodnje zasedanje porote na deželnem sodišču tržaškem ee prične z dnem 30. novembrra. Predsednikom je določen predsednik deželnega soi;šoa, gospod dvorni svetovalec Mihael I rbancich, njegovima namestnikoma pa deželnosodna svetovalca Lov-rencij Patron i o in Henrik Pederzoili.
\ remenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 18.8, ob 2. uri popoludne 25. C. — Tlakom«r ob 7. uri zjutraj 764 5 — Danes phma ob 10.36 predp. in ob 10.55 pop.; oseka ob 4.29 predpoludne in ob 4.39 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske.
X Z železnice Trst—Poreč je poročati nekaj prav Hotnega.
Dje 4. t. m. je odšel s postaje v Poreču vlak, napolnjen s potniki. Ali že nedaleč od
postaje je začel voziti počasneje in počasneje, tako, da se je le z veliko težavo privlekel do prihodnje postaje, kjer so osrečili potnike z radostnim obvestilom, da stroj ni za nič in da ne more dalje in da naj torej, p. n. gospoda potniki izvole »z lastno priložnostjo« nadaljevat , ako že hočejo priti dalje. In tako ! S3 tudi storili, vlak pa je prišel v Trst — naslednji dan !
Res, huje nego po mačehevski postopa država z jugom monarhije v železniškem pogledu. Dolgo dclgo nam sploh niso hoteli dati nobene železnice in je bilo vprašanje gradnje železnih cest za naše pokraji e prava ! »mrtva točka«. Konečno — po hudih naporih — eo nam dali par Črtic; za to pa so nam na teh železaicah ustvarili škandalozne razmere ! V prvo eo cene nerazmerno visoke, v drugo je — kakor kaže zgornji slučaj, a tudi slučaji na vipavski železnici — vsa tehniška priredba pod vsako kritiko, in v tretje nam pošiljajo za uradnike najslabši materijal, kakor da so te železnice kakova — » Strt f kolonij a« — o čemer govori glasno vipavska železnica.
X Otroški vrtec v Nabrežini. Iz N.-brež:ne nam pišejo: V ponedeljek dne D. t. m. otvoril je gosp. župan Fran Gruden otroški vrtec v tukajšnji občini. Trg pred šolo je bil v zastavah. Otrok je vpisanih okolo 70. Otre ški vrtec je bil res že potreben v tukajšnji cb3ini, kajti več slovenskih sta-rišev je že začelo pošiljati svoje otroke v »Ltg n« vrtec. No. sedaj bo najbrže — narobe. Mi želimo otroškemu vrtcu najbolji vspeh
Blagorodna gospa Ana Andre je darovala za otroški vrtec 50 K. —- Go?p. Tomaž Gruden hšt. 15 pa 30 K. — Srčna hvala obema ! Nadejamo se posnemalcev ; tudi prav mali zneski pridejo prav.
X Županom v Žminju je izvoljen gosp d Fran Pu5 č. Nadejamo se, da bo novo konstituirano občinsko zastopstvo vestno in neutrudno skrbelo za blaginjo občine.
X S pošte v Pazinu. Će si prišal na pošto v Pazinu in si ogovoril uradnike v jeziku, ki ni italijanski, zdeti se ti mora, da imaš posla s sam-mi gluhonemimi. Ne dobiš ga, pa ga ne 'dobiš odgovora na svoje hrvatsko vprašanje cd tifctih uradnikov — obojega spola. Ali ne znajo, ali pa nočejo znati !
Naši ljudje pa naj le dalje govore izključno v svojem jeziku, ker na ta način morajo dovesti ad absurdum Institucijo gluhonemih na c. k. poštnem uradu v Pa-
bliža čas imenovanja kakih državnih urad-|jenega kralja Aleksandra, naj se dne 15.(2.) nikov na Spodnjem Štajerskem, skrbe na izvestni strani — kj pa ne živi ravno v sovražtvu se sedanjimi vladnimi možmi — za primerno »razburjenje in ogorčenje« med Nemci. S tem je ustvarjen »millieu «, v katerem more g. Koerber povodom imenovanj uradnikov upoštevati zahteve nemških politikov in — svoje želje. Tako se je zgodilo ravnokar. Nemci sami se niso nadejali več, i nego da dobe eno mesto od razpisanih dveh mest deželnosodnih svetovalcev in dveh no-tarij8tskik mest. Gospodu Koerberju, kakor voditelju ministerstva za pravosodje, pa je
oktobra zglasijo na beligrajskem sodišču za zapuščinske stvari, ali pa naj dopošljejo svojega pooblaščenega zastopnika. Prinesti je seboj vse dokumente, ki dokazujejo opravičenost dotičnih zahtev in pravic. Kdor se ne zglasi do označenega termina, izgubi pravico do kakoršneaibodi tirjatve do zapuščine pokojnega kralja Aleksandra, razun, ako je in-tabulirana na kakov objekt te zapuščine.
Kako treba da živiš? Hodi po dve uri na dan. — Spi sedem ur po noči. — Ustajaj takoj, čim si se zbud s. — Delaj takoj, čim si vstal. — Uživaj jedi zmerno, kar želodec
toliko imponiralo — čitaj in izgovori : prav \ zahteva, jej polagoma. — Pij le, če si žejen, prišlo tisto nemško ogorčenje, da je podelil | — Govori le polovico tega, kar misliš in le Nemcem vsa štiri omenjena m e s t a, ' kadar je potreba. — Piši le to, kar lahko to je: obe mesti deželnosodnega svetnika v | podpišeš. — Stori le to, kar tudi smeš po-Celju in notarijata v Mariboru v Konjicah. ' vedati. — Ne smeš pozabiti, da drugi gledajo
na te, a ti ne smeš gledati na druge. —-Denar ceni le toliko, kolikor velja; denar je izvrsten sluga, a slab gospodar.
Gledišča.
Današnje predstave : Politeama Rossetti, odmor. Fenice, odmor.
Filodraminatico : ob 8. uri in en četrt. Ponavljala ee bo M. D >nnay-eva »L'altro pericolo«, komedija v -1 dejanjih.
Brzojavna poročila.
Kongres radikalnih socijalistov v Franciji.
MARZELJ 8. (B) Dane? popoludne se kompetent je otvoril tu socijalistično radikalni kongres.
Zastopanih je 600 političnih skupin po 1200 Taka je taktika o imenovanju državnih mandatih. Mej navzočimi ja mnogo poslan-uradnikov na Spodnjem Stajarskem ! Kakov cev in senatorjev. Kongres je sklenil odpo-zelo najiven človek pereče sicer morda, da slati pozdrave Bris3onu in Bourgeois u ter
častitati ministerskemu predsedniku Com-
Po notarja za Maribor je šel celd ven iz dežele, med koroške Nemce !
Ali gospod Koerber noče, da bi kdo dvomil na njegovi nepristranosti. Zato skrbi tudi drugače za razloge, rtdi katerih da v resnici ni mogel imenovati kakega Slovenca. V ta namen se uvaja pravo inkvizicijo proti eventuvelnim slovenskim kompetentom. — Kjer-koli je služboval kakov tak slovenski predrznež, dajajo stikati p3 vseh aktih in zaslišujejo ee — denuncijanti, bi-li ne bilo možno dobiti kaj, ki bi opravičilo, ako ta človek ne bo imenovan ! Nasproti taki žrtvi inkvizicije Be nemški kompetentje morejo, seveda, predstavljati kakor sami angelji, in najnaravneja stvar na svetu je — vsaj za dra. -Koerberja — da nemški zmaga nad slovenskim !
tako postopanje ni v najlepšem soglasju s pojmom o — mordli. Ali Nemci — in menda kdo drugi tudi žnjimi — si mislijo : Ni častno, ali je zdravo ! —
Na štajerskih Slovencih pa je, da na to nakovalo razmer mahcejo z dovolj težkim kladivom : da z nastopanjem, doslednim do
bes u.
Mirovnosodiščen dogovor med Anglijo in Francijo !
NEW YORK 8. (B.) Parižki dopisnik lista »Associated Presa« je baje izvedel iz naj verodostojnega vira, da sta Anglija in
skrajnih konsekvenc, dado odgovora na to — Francija dogovorili določila splošne mirovno-taktiko !	sodiščne pogodbe.
--| NEW-YORK 8. (B.) Parižki dopisnik
lista »ssociated Pre?s« izjavlja nadalje, da so uravnane vse lvtsvene točke te pogodbe in da se je sporazumeti le še o nekaterih manje važmh polrobnost>h glede preiskave.
z nu I
Vesti iz Kranjske.
*	Pomanjkanje učiteljev na Kranjskem je — kakor čitamo v »Slov. Naroduc — že tako veliko, da se morajo nastavljati za učitelje osebe, ki nimajo nobene pedago-gične izobrazbe. V krškeaj šolskem okraju 6o na primer na štirih enorazredn;cah kakor šolski voditelji nastavljeni snplentje, ki sploh izprašani niso. Od 72 učiteljskih mest jih je samo 25, kjer delujejo učitelji s skušnjo učne usposobljenosti, dočim vsi drugi nimajo nobene skušnje. — To so pač obupne razmere !
*	»Kranjski pes!« To je postala menda že najnavadneja fraza med vojaki v Ljubljani. Na Ogrskem dtm^nstrujejo vojaki proti vojni upravi in skupnosti vojske, v Ljubljani pa psujejo Slovence in se vdeležu-jejo velenemških demonstracij.
Zanimivo naključje pa je, da je psovka »kranjski pes«, ki »naj drži svoj gobec«, padla te dni v nemški ljub janski kezini in na sociialnega demokrata Breskvarja ! Socijalisti so bili namreč tam priredili »vinsko trgatev«.
Kako nima že nikakih mej «e5 objestnost Nemcev v Ljubljani, pričajo tudi beBede, ki so se čuie te dni. da bo pobit vsak Slo venec, ki bo toliko drzen, da pride v njihovo kazino I
*	Tat 10.0<M) lir prijet v Ljubljani.
Zaprli so predvčeraj laškega podanika Okta-vija Sprizzai. Dolže ga, da je ukradel neki Mariji Jerametta v Tolmezzo nad 10.000 lir in pobegnil. Sjdnija v Tolmezzo je izdala za njim tira'nico. Policija ga je včeraj takoj zasledila in ga aretirala. Denarja niso dobili nobenega pri njem.
Vesti iz Koroške.
-j- Za poškodovance po zadujih re likih povodnjih je deželni pomožni odbor koroški nabral do sedaj 67.000 K. Pl. Auer dr. Welsbaeh je daroval 10.000 K. Vedno bolj se kaže, da je bila po oni katastrofi najbolj prizadeta vas Usve, ki jo (v pravem pomenu besede) zakopana v kamenju in pesku. Vas bodo mnrali dosidati na drugem kraju. V tej visi je brez strehe 27 družin s 127 osebami. V Lužnici je utonil tudi neki du-
Izdajaieij in odgovorni urednik FRAN GODNI*. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trst«
OOOOOOOOOOOOOOOO
Išče se
hovnik, o katerim sodijo, da je prišel * Kranj- pridno slovensko deklico, katera je
skega. Hodil je po železnični pregi ; zajela ga je voda, ne da bi se bil mogel rešiti. — Blizu Sovodja je vo la odnesla hišo nekega ' ribiča. Ljudje, ki so bili v njej, se niso
ut-:gaili rešiti in so utonili : mož, žena, dva _
sina in ena hčerka. V Zgornjih Alsh je uto-nil 44-letni posestnik Smolej, druge tri osebe, ^ ki so bile v veliki nevarnosti, so se sicer re- ^ šile, ali zboiele so potem nevarno.	| ??
Okrajna glavarstva so dobiia ukaz, naj odrede posebne komisije, ki naj v vsaki ob- S? čini pregledajo in cenijo škode, povzročene po ^^ zadnjih povodnjih.
-f- Zgodaj sta g čela ! Na zatožai klopi ^ v Celovcu sta sedela 16 letni T. Hugelmann 14-letni K. Letzl radi — ropa. Napadla ^
dosegla 14. leto in je dobrega zdravja. Več se poizve v tiskarni našega lista, ulica Torre bianeha štev. 12.
oeeo9oo£0oooo@oo
Svcji k bvojim !
ZALOGA
m
in mu
sta po noči nekega 10-letnega dečka z nasdjem vzeia denar. Eden mladih roparje v I je dobil 3 leta težke ječe, drugi pa 4 me- ^ sece zapora. Iz teh dveh utegne še kaj P° j stati.
Vesti iz štajerske.
— Taktika scdnnje vlade o imenovanja na Spodnjem Stajarskem. Ko se
Razne vesti,
Trdovratna osoda. Neki mladi zidar v Parizu se je hotel ubiti radi »nesrečne ljubezni«. — Poskočil je is petega nadstropja, kjer je stanoval, in padel je na neko stekleno streho, ki je vzdržala sunek. Samomorilcu se ni zgodilo ničesar žalega. Zato je menil prav filozofično : >Tu moram torej znova začeti!« In res! Splezal je v drugi hiši v peto nadstropje, poskočil v globino, a ee med padcem zajel v odprto okno, da so ga zopet rt šili. Ni ee mu najbrže več ljubilo, da bi začenjal r.nov». Zato je poskusil potolažiti bolest nad nezvestobo svoje ljubice s tem, da si je našel — drugo !
Zapuščina umorjenega srbskega kralja.
»Srpske novine« objavljajo poziv do vseh onih, ki imajo staviti kake zahteve do umor-
M
dobro poznane
tovarne mizarske zadruge y Gorici (SolLaii)
vpisane zadruge z omejenim poroStvoci
prej fmton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarfo) št. t. niša Marenzi.
Največja tovarna poMstva primorsie dežele,
SolidnORt zajamčena, kajti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, moderni sestav. Konkurenčne cene.
W Albam poMžt^v brezplafien. "M
M
M
n
»
n
n
H
1
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 52.
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
A.
Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ul bati nikake konkurenco.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Ilnartovan cenik brezplačno in franko.
S? prejema zavarovanje (jiore'kega iiv-je»;a po najraznovrstnejpih kombinacijah pod tako ugodi, im i pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je agodno zavarovanje na doživetje in Bit rt z rmanj-ujorimi se vplačilL
Y*ak ćlan ima po preteku petih let pravico do dividende
„SLA VS JA"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti dratra vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slcvansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE:
Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v liiStni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine prit~> požarnim škodam po najnižjih cenah $kode cenjuie takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne i namene.

ZAHVALA.
Podpisane družine izrekajo tim potom svojo najglobokejšo zalivalo vsem sorodnikom, prijateljem, rodoljubom in znancem, ki so prihiteli izkuzit poslednjo čast nepozabnemu njihovemu
Miroslavu
Posebno zahvalo izrekajo preč. gosp. župniku Antonu Kjuderju, ki je vodil kondukt. oglednemu pevskemu društvu »Adrija« za pevanje žalostink, in ncsiteljicam vencev.
BAKKOVLJE, dne 8. oktobra 1903.
Žalujoče družine Pertot-Milič-Starec.
.-S .' - - • Jft,
RJI
		
IV . : f	' ; - - *	>
t
Ttižum srcem naznanVo podp'sani ž dietno vest, da je nj h pre-
Ijubljena hč , sestra in teti
Marija Dettoni
včeraj ob 5 1js uri popoldne p> kritki b )lezn:, prevkiena se *v. zakra nenti za umirajoč**, v 4»» letu sv,je starosti m mo v Gospodu za pila.
P^grtb se b > vršil v s»b<tj, dne 10 oktobra ob 3. uri popolud&e.
SEŽANA, (ktobra 1903.
Žalujoči ostali.
To velja kot direktno naznanilo.
v,,;."• .
co=
oo
9 Prodaj alnica obuval Julij a Romanelli j *
C O RS O 8.
Velikanski dohod za jesenski čas. Zaloga ga loš.
Obuvala za gospode	Obuvala za gospe.
črna, angleška po gld 3-20, rumena,	črni ali rumena, angleška po gld. 3.30
» po gld- 3 50	nizki čevlji lakirani ali beii po gld. 1.80 Specijaliteta uhural za deeke. Saroebe po meri.
-= CENE NIZKE. = ---Q—	QQ—	_
XXXXXX*XXXXXXKX*XXXXXXXXXXXXXXxu
X '(jatu od a>|a|qo bz oEt2\& — aoa-ejap isz Bz^quioq po e^lH X X	m—'Z »P OS Z "Pis P°	eBaupouj po oem eujzouui e>H|9A	X
X -uapoi -D^I ^fujrns afusjAod 'a^oj^o ut a^zoui bz 3apiqo aoqzi i^sub^i^a X
_
&SHZ -	zisoj Wl> i-VLl ' XSHX	X
H OSH^AINn^lV g
5 |'iuiB>i9|qo laiiuafiAO^ogz! z bujao8jj baon ) S XXXXXXXXXXKXHX*XXXXXXXXXXXXXXXXX
O
OO
II a
©C
V ponedeljek se je otvorila trgovina,
Platenin ® in ® bombaževin g
---
—— ulica
vže tvrdke GIUSEPPE BOLLE
Nuova št. jS. fnasproti palači Salem).
= *
Vsi predmeti se prodajajo po nedosegljivi konkurenčni ceni.

.Lefearničarja
A. Thierry-ja balzam
I EL J^J Je najboljše dijetetično domače zdravilo proti prebaveim za-\iram, ptšaiiju, hlabostim, r»zav.ci, upenjanju, ublažuje kašelj ter trgaoje, čieti alt»e in človeške potreb?. 12 malih ali 6 velikih steklenic zabojem vred siane K 4.—
Lekarna pri angelju varuhu v Pregradi (Rogatec Sauerbrunn.)
Pristno le fe rraven utifn:eno varnostno znamko »nuna«. Priporoča s«* to zdravil« jemati redno na potovanje.
Prednaznanilo.
Na Corsu štv. 47, v hiši tik nekdanjega „Zelenega hriba" (na lesnem trgu), odpre v soboto deialnico in prodajalnico
W zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Veechiet).
<sa
>
>
Odlikovana v Rimu se
zlato kolajno in -zasluznim križcem --
Odlikovana na Dunaju
se zlato kolajno in - - častno diplomo. - -
Odlikovana Tovarna
za čopiče in ščetke
IVAN ANGELI
ulica Canale štv. 5. (nasproti cerkve sv. Antona novesa.)
Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostio.
—	Pleteni naslanjači francoskega sestava in uedosežne kakovosti. =
Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednaketja imena.
>y s	svvt
m ©
m
Salvator balzam (Liquer aromatic)
Najuspesne'še domače zdravilo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zd ravi mater nico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste.
Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov.
r\ o 1 -5 zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano do--LVcioClj mače zdravilo — Trpotčev sok.
v
i m®
Cena steklenici z navodilom, nko se denar naprej pošlje poštnine prosto JC 2.40.
NASLOV ZA NAJtOČIiE :
LEKARNA H SALVATOR JU"
Fr. Riedl, VARAŽDIN kbr. 103.
Si
a
S)
v*
a a sa
Svoji k svojim
OBU VA L A.
—	Dobro jutro ! Kani pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače
k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
Deklico
stara ol li let naprej, ki zna nekoliko šivati, po ina slovenski in nemški govoriti, ^e sprejme takoj, ulica Risorta št. 7. I. nadstr.
30 malih stanovanj
kukinjo se takoj odda v ulici lndustria in ul. Guardia v hišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, L na Istr. od 1—2 in 5—7 pop.
Urar F. ^ertot
Trat ulica delle Poste 3, votrsl ul. Torre bianca Prodija srebrne ure od o gld. naprtj, zlate ura <>«i 8 ghJ. naprej. Izl>or st^n-siih ur, regoli.torjev i. t. d. Popravlja vsako-i vrntne ure po jako zmerni ceni.
Zaloga gflinastili peči
v različnih velikostih, načrtih in barvah ter raznovrstne pernice za oblecenje štedilnik ognjišč iz ene prvih čeških tovarn. Zelo trpežno blago, cene zmerne. Postavljajo se tudi štedilna ognjišča in sprejemajo vsakovrstne poprave.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporoča se ndani Petar VerČon, Trst, ul. Chiozza št. 14. uliod skozi vežo.
Pavel Gastwirth
Trst, ulica IVIadonnina 3.
Zalt)g!i pohištva, popolnih Boh.
Dunaj—Trst.
Ze'ezno p< hiStvo, zrcala iz Beler'je- — P«>dobe v izboru in tapetarija. — L re, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejš h cenah.
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
1 Trst. - ulica delPIndustria št. 1. - Trst.
Cementne plošee umedene od 25 io 33 cm, šestv'ogaine plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne j boji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga.
i Pravi ovčji sir
i prodaja na drobno ia debelo po ugodni ceni Anton Ravbar, Komen.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
== Špitalske ulice štev. 2. =
Polno vplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
rse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srttfk, delnic, valut, novcev in deviz
Promata^Udaja k vsakemu irebauju.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ;	kupone. -
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni —■	izgubi =====

Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eakompt in inka&so menic,	JP0T Bor--na naročila.
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga.	-— -
Promet ■ čeki in nakaznicami.