Pred Tednom matere in otroka
BHžamo se »Tedtm matere in otroka«. Nočemo niti misliti na to, da bomo samo t tem tednu posvečaL vso skrb in lju-bezen našim materam in mlademu rodu, ker se ravedamo, da je v socialistični državi ta skrb nenehna. Ttidi ne bofflo primerjali »Tedna matcre in otroka« i materinskim dnevom v predaprilski Ju-goslaviji,   ko   je   tnafsikatera   mamica   ob
lepih in sladkih bcsedah vladajočih mo-gotcev potočila solzo gin)enos.ti, kaj več pa tak tnaterinski dan niti m mogel dati zgaranim in satnim sebi prepuščenim ma-teram, še raanj pa olrokom, o katerih se niti  tii mnogo  govorilo
Po najveličastnejšem delu zgodoviae jugoslovanskih narodov — narodnoosvo-bodilni borbi — je nastala prelomnica v vzgoji našega mladega rodu. Politična svoboda. predvscm pa socialistična eko-nomska baza jc prinesla pogoje, ki so potrebni za progresivno vzgojo mladine. kakršna  naj   bo v  socialističm državi.
Toplo je pri srcu danes vsakemu p<5-štenemu in naprcdnemu človcku ki ima opravka z vzgojo mladine, pri zavesti, da ima končno priliko vzgajati zares svo-bodnega človeka, kcr mu je nastajajoča nova družbena oblika dala sproščenost in ga rcšila vseh tesnih vezi lažne morale gospodarjev starc Jugoslavijc Poleg tega vma vzgoiiteli t naši socialističm državi pred seboj jasno perspektivo. ker ve, da bo cdino način socialistične vzgoje dal pozitivne rezultate, — da bo namreč člo-vek bodočnosfi. ki La bomo vzgojili v duhu načel marksizma-leninizma. svobo-den, nesebičen, brez predsodkov, brez tcndenc za izkoriščanje človeka po člo-vclcu.
Skrb naše ljudske oblasti za mater in otroka je ogromna. Ugodne posledice te skrbi se žc kažejo v štev:lrnh vzgojnih ustanovah. ki so bile ustanovljene v času od osvoboditv«? pa do danes. Te ustanove so razbremeftile inatere. ki so se vkliii-čile v proces izgradnje socialifcma, mo-reče skrbi za vzgojo in tefesni razvoj otroka. otroci sami pa so v dobrih rokah vzgojiteliev in vzgojiteliic. ki jih vzčaja;o
v socialtstičnem duhu v poštene držav-Ijane Samo pomislimo na otroke širom Jugoslavije, ki so ostali po naii ljudski rcvoluciji odnosno oboroženi borbi brez staršev in drugih svDjcev Ljudska oblast je takoj energično in uspešno ukrcpala Kakor gobe po dežju so vznikal, vzgojni domovi, ki so dali vsem tem otrokom topel kotiček, da niso občutili gorja. ki so ga nekdaj trdo iii grenko občulili otroci, če jim je vojna vihra ali pa kaka druga nesreča vzela starše Kot uspeh naglega in pravilnega ukfepania ljudske oblasti   je   vsekakor smatrati   deistvo.  da
sc v naši državi, ki je pretrpela ob svoj revoluciji relativno največ, ni pojavi problem »brezprizornib« otrok, kakor j to bil primer v SZ po Oktobrski revolu ciji, kjer so otroci, ki so v revolucij izgubili   starše.    kot   potepuhi   in   ropari
krožili po Sirni sovjetski dežcli in kjcr je trajalo več let, dokler so državne oblasti imele možnost spraviti te otroke v  primcrne  vzgojne   domove,
Jasno je, da smo šelc na začetku nase nove vzgoje otrok. Marsikaj nam še manjka, mnogo delamo pri tem tudi na-pak, eno pa je gotovo: prcd očmi imamo jasno perspektivo. kako hočemo vzgojiti svoj mladi rod, da bo sposoben dokončno zgraditi socializem in tako ustvariti vsc pogoje za boljše, kullurnejšc m srečneise žrvljenje. K iej nalogi pa so poklicani r  prvi   vrsli   starši,  vzgojitelji  in  učitelji
tn končno vsi pošteni državljani, kcr bo le množična progresivna vz^oja mladine-preobrazila delovne množice naše driave iti končno vsega svcta v socialistič-ie tiudi.                                                     Š. K.