Stev. 50.
V Mariboru 14. decembra 1893.
Tečaj XXVII.
List ljudstvu v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja a poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 ffld. 30 kr., za ietrt leta
65 kr. — Naročnina se pošilja npravništm v tiskarni sv. Cirila, ''koroške ulice hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 1« kr.
Vabilo na narotevanje.
Ob koncu leta vabimo vljudno vse dosedanje naročnike „Slov. Gospodarja", naj se naročijo še na dalje za leto 1894 na list, ki je in še tudi naprej zagovarja resno in vestno koristi sv. cerkve in slov. ljudstva pa ne išče v tem, kakor kaže že njegova cena, nikjer svoje koristi. Kdor more in hoče, naj pristopi med deležnike „katol. tisk. društva", da se „Slov. Gospodar" vzdrži tudi nadalje pri tej nizki ceni.
Deležnina „katol. tisk. društva" znaša za celo leto 5 gold. in je v tem že tudi naročnina za „ Slov. Gospodarja". Naročnina pa znaša za celo leto 2 gold. 50 kr. in za pol leta 1 gold. 30 kr. ter za četrt leta 65 kr.
Naročnina se pošlje najlaglje po poštnih nakaznicah upravništvu „Slov. Gospodarja" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.	Odbor kat. tisk. društva..j-
-—--- - :
Pred deželnim zborom. ,
Večina deželnih zborov se snide letos že v torek, dne 19. decembra, tedaj nekaj dnij poprej, kakor;se je bilo iz kraja reklo. Med njimi je tudi dež. zbor v Gradcu. Le-ta, ker domači, nas zanima sploh, letos pa še tem bolj, ker dobimo v njem novega dež. glavarja, pa tudi njega namestnika. Dež. glavar je bil doslej že dalje časa grof Wurmbrand, sedaj minister za trgovino, namestnik pa mu je bil dr. Fr. Jurtčla, župan v Šmariji pri Jelšah. Obe mesti, glavarja in namestnika, ste tako važni, da imenuje nju sam svitli cesar, ali se ve, da na predlaganje vlade.
Razlika pa je med njima velika, zakaj dež. glavarja mesto ni samo častno, ampak tudi mastno, njega namestnik pa ima na časti dovolj in še ta ni Rog zna, kako visoka, ako tako glavarju dopade. Dež. glavar se vzame po navadi iz večine dež. poslancev, njega namestnik pa iz manjšine. V našem deželnem zboru je večina na strani nemško-liberalnih poslancev, manjšina pa se sestavlja iz nemških konservativcev in pa slov. poslancev. Teh je skupaj 21, če še ne štejeta knezo-škofa v Gradcu in Mariboru, liberalcev pa je vkup 40.
Dokler je bil grof Taaffe na krmilu, pač ni postal dež. glavar nikoli kateri izmed najhujih liberalcev, njega namestnik pa je bil vselej slov. poslanec, iz kraja dr. Radaj, zadnja leta pa dr. Jurtela. Važno je torej vprašanje, kdo postane sedaj dež. glavar, kdo njegov namestnik? Dež. glavar vzame se gotovo iz nemško-libe-ralne večine; na ponudbo pa so sedaj trije poslanci, grof Edmund Attems, vit. Schreiner in grof Stiirgkh. Naj postane pa kateri koli izmed njih, tako dobro ali slabo, kakor grof Wurmbrand, opravi še izmed njih vsaki svojo službo, našega zaupanja pa nima nobeden izmed njih.
Ali kdo postane namestnik dež. glavarja? Gotovo izmfed manjšine poslancev, tedaj kateri izmed nemških konservativcev, ali pa, kakor doslej, izmed slov. poslan-jceV. Zgorej smo že rekli, da je to mesto le častno, nima torej za nas, če gre za pravo, veliko pomena, toliko pa ga vendar-le ima, da nas, slov. ljudstva, vlada ne prezre do cela, ako priporoči za to mesto slov. poslanca.
Naj pa stori v tem vlada, kar hoče, samo s tem, da vzame izmed naših poslancev namestnika dež. glavarju, še nam ne more in ona nič ne ustreže; nam se mora dati prostora v dež. odboru. Tu je ognjišče, na katerem se kuha in peče pogača naše dežele in dokler ne stoji pri tem ognjišču nihče izmed naših poslancev, dobimo z njega le osmojke, nikdar pa okusne pogače. Dokler nimamo torej mesta v dež. odboru, smemo reči, da ga nima tretjina prebivalcev naše dežele in vendar je tacih mest šestero; po pravem bi nam torej dohajali dve mesti, ali nemški liberalizem pridržuje si doslej še redno vsa mesta v dež. odboru. V tem oziru so bili še vsi predlogi naših poslancev bob v steno. Ali bode kedaj bolje? Težko, ali celo ne, dokler bode večina v rokah nemških liberalcev. Njim ni mar ne za glas pravice, ne za koristi cele dežele naše.
Kmetijske zadruge.
(Konec.)
§ 24 Okrajne zadruge morajo vsako leti narediti računski zaključek za pretečeno, in proračun za bodoče leto, ter te računske izkaze predložiti predpostavljeni deželni zadrugi v portrjenje. Ako bi po teh računih doneski zadružnikov presegali v § 20 označeno mero, ima jih deželna zadruga po poti deželne vlade predložiti denarnemu in poljedelskemu ministerstvu. Ravno tako mora deželna zadruga vsako leto narediti računski zaključek in proračun ter oboje v potrjenje predložiti deželni politični oblasti. Ako bi se prekoračila dovoljena meja, mora deželna vlada privoljenje poiskati pri finančnem in poljedelskem ministerstvu.
§ 25 Ko bi se pri računskem sklepu okrajne zadruge (§ 24) pokazal preostanek, položi se od tega denarja 90% v rezervni zaklad, ki se mora pri vsaki okrajni zadrugi ustanoviti, 10% pa se odpošlje predpostavljam deželni zadrugi. Mogoče zgube okrajnih zadrug se pokrijejo iz njih rezervnega zaklada.
§ 26 Ako se preostanek pokaže pri letnem računskem sklepu deželne zadruge, dobi polovico rezervni zaklad deželne zadruge, polovico pa rezervni zaklad rentnih pisem po § 67 postave o rentnih posestvih. Na isti način se razdelijo doneski, ki jih deželna zadruga po § 25 morda dobi od okrajnih zadrug. Občni rezervni zaklad deželne zadruge je namenjen za plačanje obrestij od rentnih pisem po § 74. pjst;ive o rentnih posestvih in za morebitne zgube deželne zadruge.
§ 27 Ako bi okrajna ali deželna zadruga ne izvršila po §§ 19 do 22 in 24 do 26 njej naloženih dolž-nostij glede naložitve in pobiranja doklad, sostave proračuna in računskega sklepa ter zalaganja rezervnega zaklada, stori to za okrajno zadrugo na prošnjo deželne zadruge okrajno glavarstvo, za deželno zadrugo pa na ukaz poljedelskega ministerstva deželna vlada.
§ 28 Poljedelsko ministerstvo ima pravico, poslati dva zastopnika v odbor deželne zadruge. Ta dva odbornika, katerih eden se lahko izvoli tudi za načelnika, imata pri sejah isto glasovalno pravico z drugimi odborniki, toda oproščena sta vsakoršnih plačil v korist zadruge. Z dovoljenjem poljedelskega ministerstva sme tudi deželna vlada v vsako okrajno zadrugo poslati po enega zastopnika z glasovalno pravico.
§ 29 Ako se v kaki deželi že nahajajo kmetijske zadruge na podlagi deželnih postav, in ako deželni za-stop sklene, da se tiste opustijo in svojo nalogo prenesejo na te po tej postavi oživljene zadruge, potem ima deželni odbor pravico, kakor tudi deželna vlada, oziroma poljedelsko ministerstvo, odposlati po enega ali dva zastopnika v odbore teh zadrug.
§ 30 Ako deželni zbor z ozirom na § 79 postave o renfnih posestvih sklene, da prevzame dežela namesto države poroštvo za rentna pisma, potem zadobi deželni odbor razun pravic, ki mu jih daje § 79 omenjene postave, še sledeče pravice:
a)	pravila zadrug se smejo spremeniti le s privoljenjem deželnega odbora:
b)	deželni odbor ima pravico, tudi če bi se ne vjemalo s pogoji v § 29 označenimi, odposlati v tem paragrafu omenjene zastopnike v združeni odbor.
§ 31 Deželna zadruga mora za to skrbeti, da se v deželi osnuje ena ali več zvez že obstoječih kmetijskih pridobninskih in gospodarskih društev, in če take zveze že obstojijo, mora jih pospeševati. Glavni namen teh zvez je ta, da svoje zadruge nadzorujejo na podlagi nadzornega reda. ki ga sestavi deželna zadruga, potrdi pa poljedelsko ministerstvo. Drugi opravki teh zvez so našteti v zveznih pravilih.
§ 32 V kolikor nadzorstva po § 31 ne oskrbuje zveza, ima deželna zadruga dolžnost, nadzorovati tiste kmetijske pridobninske in gospodarske zadruge v deželi, ki se njenemu nadzorstvu podvržejo, in sicer po nadzornem redu, ki je v § 31 omenjen. Zadruge pa morajo za to nekaj malega plačati.
§ 33 Deželna zadruga ima pravico, nadzorovati okrajne zadruge. Deželna zadruga izvoli v pravilih določeno število nadzornikov, ki morajo biti veščaki v tej stroki, pa nadzornik ne sme biti član tiste zadruge, katero nadzorovati je namenjen. Nadzorniki morajo vsaj vsako drugo leto pregledati delovanje zadrug, in v ta namen se jim morajo pokazati vse knjige in zapisniki.
§ 34 O svojem nadzorovanju mora nadzornik podati poročilo načelniku deželne zadruge. Načelnik o tem naprej poroča odboru deželne zadruge in posamičnim okrajnim zadrugam, v kolikor to nje zadene, in kjer bi se pokazali kaki nedostatki, mora on skrbeti, da se v prihodnje odpravijo. Na podlagi nadzornikovega poročila sme deželna zadruga tudi denarne globe naložiti upravnikom in uradnikom okrajnih zadrug.
§ 35 Vrhovno nadzorstvo nad kmetijskimi zadrugami ima poljedelski minister. To oblast izvršuje ali neposredno, ali pa s pomočjo deželne vlade; na isti način pa nadzoruje tudi deželne zadruge.
§ 36 Kjer so v pravilih po § 15, lit. h) napovedane denarne kazni, izreka jih politična oblast, in iztirjajo se po upravnem potu, kakor globe v § 34 omenjene. Globe ne smejo prekoračiti 100 gld. Iztekajo se v rezervni zaklad deželne zadruge.
§ 37 Zadruge, ki se ustanovijo po tej postavi, ne plačajo druzega pridobninskega in dohodninskega davka, kakor od podjetij, ki se jih lotijo v svojo korist, in sicer v primeri z dobičkom, ki ga naredijo.
§ 38 našteva olajšave, ki jih imajo zadruge zarad kolkov ali štempeljnov. Ali ker še le-ta načrt ni postava,
opustimo še obajšave.
.---^--
Cerkvene zadeve.
V spomin vrlemu kmetu.
Dnes 26. novembra smo položili v hladno zemljo minljive ostanke rajnega Jurija Jeršiča, posestnika v Skomri. Da-si je bil sneg debelo zapadel in ga je še vedno trosilo, prišli so sorodniki, sosedi in sožupljani v obilnem številu na Jersičevo, da skažejo rajnemu zadnjo čast in se poslovijo od njega. Ze na domu so se spregovorile rajnemu starčeku prej, ko se je vzdignila rakev, krijoča razdušeno truplo pridnega gospodarja ganljive besede pa tudi domači gospod župnik so stopili med cerkvenimi opravili na lečo ter slavili rajnega soseda in župljana svojega, naštevajoč njegove dobre lastnosti in priporočajoč jih nam v posnemanje. »Človek ne vč« začeli so »za čas konca svojega« in tudi rajni naš sobrat Jurij Jersič ni mislil, čeravno so ga zadnja leta moči zapuščale, da že kleplje bela žena pred njegovimi vrati smrtno koso. A rajni bil je pobožen kristjan in pripravljen na odhod v večno življenje. Ves čas svojega potovanja po zemlji nadeloval in gladil si je pot v večnost. Rad je hodil v cerkev, rad molil, rad dajal vbogaime in rad segel v žep, če je bilo treba doneskov za olešanje domače cerkve. Dokaz njegove pobožnosti je tudi lep križ, katerega je postavil blizo svoje domačije in kam je pogostoma, zlasti slednji čas, hodil molit ter priporočat se milosti božji. Rajni je bil tudi dober mož, tako svoji prvi, kakor svoji drugi ženi, z obema živel je v lepem zakonskem miru, lepi zakonski zastop-
nosti. On je bil skrben oča svojim otrokom, katerih mu je bil Bog izročil obilno število. Dobro jih je odgojil in večidel tudi že spravil do kruha. Svojim služabnikom: hlapcem, deklam, pastirjem, delavcem bil je prijazen in pravičen, nikdar jim ni prikrajšaval zasluženega plačila. Gospodaril je rajni vzgledno. Začel je sicer z malim, pa ker je zgodaj vstajal in pozno hodil spat ter skrbno nadzoroval svoje ljudi pri delu, ker je ves dan neutrudno gibal svoje pridne roke, ker je vedel vsako stvar dobro obrniti in bil varčen, širila se mu je hiša in množilo imetje. Rajni Jeršič je bil miroljuben, s svojimi sosedi in sožupljani, s svojim dušnim pastirjem in domačim učiteljem živel je v najlepši slogi, prepira rajni ni iskal nikdar. On je bil gostoljuben. Rad je vzel popotnika pod svojo streho in mu postregel s vsem, česar je hiša premogla. Revežem je bil usmiljen in dober oča. Rad je je prenočeval v svoji hiši, rad je nasičal pri svoji mizi, rad je oblačil. Rajni bil je tudi pošten Slovenec, držal se je domačih šeg, domače noše in domačega jezika. Ker je bil tak vrlega značaja in dobrega srca, imelo ga je vse rado in ga spoštovalo. Ljubili so ga sorodniki cenili sosedi in župljani, spoštovali gosp. dušni pastir, sploh ga je čislal vsak, kdor ga je poznal. Pa tudi Bog ga je ljubil. On je blagoslovil delo njegovih rok, ga ohranil zdravega in krepkega do zadnjih let, mu odkazal dolgo pot življenja, kajti rajni je doživel visoko starost 83 let in mu bil tudi smrtno uro na strani, da je previden s sv. zakramenti za umirajoče, brez smrtnih muk, mirno zaspal v Gospodu. Tako je užival rajni Jurij Jeršič občno spoštovanje pri ljudeh in milost pri Bogu. Blag mu spomin, bodi mu žemljica lahka!	K.
Mili darovi za družbo vednega češčenja:
Sv. Jurij na Ščavnici 15 fl. 50 kr., Kapela pri Badgoni 19 fl. 4 kr., Reichenburg 19 fl. 28 kr., Pameče 10 fl., Sv. Ilij pri Šaleku 8 fl. 33 kr., Rogatec 9 fl., Lembah 8 fl., Marija Snežna 9 fl. 83 kr., Šmarje 7 fl., Venčeselj 6 fl.
Zreče 4 fl., Sv. Peter pri Radgoni 45 fl.
---
Gospodarske stvari.
Živina v gozdu?
(Konec.)
Razloček pa je le v tem, kakšna žival se spušča v gozd. Koze tudi za najboljšo travo ne marajo, če le imajo kaj obirati. Česar ne dosežejo, pa si pripognejo ali pa se na zadnje noge postavijo ter po drevescu vspe-njajo. S tem povzročijo mnogo več škode, kakor n. pr. ovce. Te ne objejo sicer toliko, a bolj se poznajo njih stopinje, ker se ostri parklji globoko vdirajo.
Konji so zato najbolj nevarni, ker delajo kopita pregloboke jame, kakor tudi goveja živina, posebno ke-dar je mokro. Svinje pridejo le malokedaj v gozd, ne prizadenejo mu veliko, k večjemu malo v tleh rijejo, kjer si iščejo hrane, a s tem spravijo marsikaj pod zemljo, kar mora tam biti, preganjajo mrčesa in miši ter so tako gozdu v bolj korist, kakor v škodo.
Ni vse jedno, ako je živina spomladi ali pa v jeseni v gozdu. Največ škode napravi seveda spomladi. Vse, kar so prvi solnčni žarki privabili na dan, vse nežne mladike in popke uniči. Ker že dolgo ni dobila nič zelenega, tem hlastneje potrebi, kar najde mladega. Bolj varna je stvar v jeseni. Celo po zimi se lotijo koze in tudi ovce — smrečja in mladih jelk, sosebno če se jim v hlevu preveč slame ponuja.
Nadalje razločujejo živali same med raznim drev-
jem. Jelševja in brez se le malokdaj dotaknejo. Smreke, bor in jelke so pred ovcami neredkokrat v nevarnosti. Najbolj priljubljen pa je javor, brstje i. dr. Škoda ravna se še po mnogih drugih okolščinah, po starosti in kakovosti drevja, po toploti, po razvitosti mladik in vejic, na kratko, nemogoče je skorej, da bi se v gozdu paslo brez škode. Če je pa že sila, naj se pase, a zapomniti si je vsaj nekaj pravil. Tako je n. pr. prav nespametno, če se na mali košček gozda preveliko živine spusti, kajti le en del gozda sme se živini prepustiti v pašo, nikdar pa ves gozd, kolikor ga imaš. Tako si vsaj nekaj ovaruješ; a da ti ne uide živina na take prepovedane kraje, storiš dobro in premeteno, če si napraviš malo ograjo ali mejo okoli onega dela, katerega si češ varovati. V take gozde, kjer je veliko prav mladih drevesc, se ne sme živina puščati, v odrasle pa še le meseca julija. Če imaš kravo, ki se ne drži rada druščine ali pastirja, priveži ji zvonec na vrat.
Ker se je beseda že sprožila o pastirju, omeniti je le to, da naj se ne zroči preveliko glav jednemu, posebno če je težko varovati živino, da ne gre v škodo. Kedar živina počiva, naj se na to gleda, da se spravi na kraj, kjer ne dela škode mlademu drevju. Kar se tiče koz, ovac in konj, je najbolje, če se ne pustijo v gozd, ker je le pretežko jih v škodo varovati.
Kjer je svet strm, mora dober pastir posebno paziti, da se ne zgodi kaka nesreča, ali kedar je zemlja mokra, da ne drskajo živali preveč ali da ne letajo okoli.
Dela ima po tem takem natančen in vesten pastir dosti, a trud se mu poplača deloma že s tem, da ovaruje in pospešuje gozd svojega gospodarja in pa v svesti, da je svojo dolžnost storil.
Česar se pa naj v vseh okolščinah varuje, pa je, da ne pusti živalij, posebno hudomušnih sivk in rudečk, kam v škodo, najmanje v sosedovo koruzo ali pa da jih celo ne zgubi.	_
Kutina.
Kutina je med prostim ljudstvom še malo znana, vendar zasluži v vsakem vrtu prostor za pomnoževanje. Na kutine se cepijo hruške, če hočemo pritlikovce imeti in da 'litro rodijo. Kljnbu temu. da hruška na kutino cepljena hitro rodi. ima š to prednost, daje sad mnogo večji in lepši. Drevo ostane rodovitno do 25 let. Kdor ima malo prostora, pa želi drevje gosto nasaditi, najbolje stori, da na kutino cepi ali vsaj edno na kutino, drugo pa na divjak, ker potem po 25 letih se drevo na kutino cepljeno zrodi, ono na divjake cepljeno bo pa v najlepši dobi.
Kutine se najhitreje pomnožujejo po koreninah, oziroma vejah in sicer tako-le: vkoreninjena mladika se v spomladi na kratko prireže in v dobro zrahljano zemljo vsadi, iz katere po letu mnogo mladik priraste, katere se meseca avgusta po zemlji položijo in z zakrivljenimi količi pritrdijo, ter z zemljo zagrnejo in do jeseni se gosto vkoreninijo. Iz ednega dveletnega grma se zamore do sto lepo vkoreninjenih kutin, ki se za cepljenje sposobne, odgojiti.
Tudi žive meje si s kutinami lahko hitreje nasadimo in so torej te vsega priporočila vredne. V obče pa nam bode treba gledati, da si, kar največ mogoče, vzredimo drevje na lastni zemlji.
F. P—k.
Sejmovi. Dne 15. decembra v Arvežu in pri Sv. Križu na Slatini. Dne 18. decembra v Tržiču. Dne 19.
decembra v Ljutomeru in na Teharjah.
Dopisi.
Iz Sarajeva. (Raznoterosti.) Obsodili so tukajšnjega policaja Srba M. Vračogojac na pet let težke ječe, ker je domuidočega delavca Simiča ubil. Simič je bil 60 let star in je pijan pred policijo malo razsajal. Vračogojac ga posvari, ob jednem ga je pa tako s svojem velikim čevljem v prsa pehal, da je Simič hitro umrl; zapustil je udovo in pet malih otrok. — Ustrelil se je policaj F. Surk; zakaj? se ni zaznalo. — Pretečeni teden je čakal v noči Mustaia Dezovič za nekim voglom, da se na svojem neprijatelju zmaščuje, zasebnik Vaso Šarič gre slučajno mimo in Dezovič ga tako močno z nekim železom po glavi lopne, da Šarič na mestu umrje. Dezoviča so zaprli, koga, pa je tam čakal, še ni izpovedal. — To leto se tukaj mnogo zida; pred par meseci se je zgotovila velika zgradba, rim.-katol. bogoslovje, ki je po svoji velikosti in krasni legi ponos celega mesta. Usmiljene sestre so si napravile lep, nov samostan, koji se je 15. novembra svečano blagoslovil. Razen sobic za stanovanje, so velike sobe za šestrazredno šolo in za ženski internat. Jedno sobo vzdržujejo v tem poslopji mil. nadškof dr. Stadler, v kateri se celi dan grejejo razni siromaki in dobijo o podne — brez ozira .na ve-roizpovest — tečne juhe; razen tega pa oskrbujejo mil. nadškof v svoji palači mnogo sirot in jih šolajo na svoje troške. Očetje frančiškani zidajo veliki samostan, koji bode še le prihodnje leto z gotovljen. Poleti se je tudi dozidala nova velika bolnica ali špital, katera obstoji iz 17 sobic in popolnoma zadostuje vsem modernim zahtevam. Postavilo se je to leto mnogo privatnih poslopij, hotelov in kavaren; celo Turki so Ali-pašino mošejo popolnoma popravili. Ta džamija je gotovo marsikateremu naših rojakov v žalostnem spominu ; bila je leta 1878 prenapolnjena s kruto, divjo turško drhaljo in je smrtni svinec, kakor točo, sipala iz nje na naše vojništvo. — Turki to džamijo jako častijo in ravno v njej opravljajo zadnjo molitvo pred odhodom v Meko-Medino. Neko delniško društvo — na Dunaji — je pokupilo vse tri tukajšnje pivarne; zdaj pa gradi in radi nove kleti — ledenice in razna poslopja; pivo pa tako kuha, da se človeku zdi, da pije kaki tropinšek. — Najvišji turški »duhovnik« 90 let stari Hadžia Omerovič, ki je bil obče spoštovan in lojalen mož, se je zahvalil na svojoj službi. Dne 20. novembra je naznanjal topov grom, da je za to mesto imenoval svitli cesar direktorja višje turške šole Hadžijo Azabegič, ta je mož po turškem kopitu in pri svojih jako priljubljen.	„	Jos. Urle.
S Keblja nad Cadramom. (Nova šola) se je z novim šolskim letom pri nas odprla' in je ta prigodba za našo župnijo znamenita. Do leta 1787 je cela naša župnija bila s Cadramom združena in v obeh teh žup-nijah ni bilo do leta 1820 nikakoršnje šole in še le onega leta se je začela v Oplotnici, v hiši kneza We-rian da Windisch-Gratza za silo ljudska šola z enim raz-redom, in ta šola gotovo več let ni bila Kebeljskim otrokom dobiček, saj je bila še za domače otroke veliko premajhna. Okoli 30 let imamo že zdaj mi svojo lastno šolo z enim razredom in ker naša župnija šteje okoli 1000 duš, je tudi blizo 150 všolanih otrok. Imeli smo pa zadnja leta na polnočni strani od farne cerkve svoje lastno šolsko poslopje, ali prav rečeno, šolsko kočo, v katerej je bila slaba mala učilnica z bornim stanovanjem za gosp. učitelja. Ker je bila učilnica tako mala, da je že s 40 otroki bila prenatlačena, so zdajšnje za šole res skrbne oblasti že več let občino in šolski krajni svet silile, naj si primerno šolsko poslopje postavi. Taki ukazi še pa laglje na papir zapišejo, kakor v djanji izvršijo v občinah, kakor je naša. Tu imajo le posa-
mesni farani v Kotu še lepe gozde, pašnikov ali pla-mine za živinorejo pa večjidel pogrešajo in smejo le še po potu milosti svojo živino pasti v planini konjiškega kneza. Njive so pri nas pa prav slabe, kajti še oves v najboljših letinah komaj po 4 — 6 zrn da; pri-spodnjih prebivavcih so njive nekoljko boljše, travniki in pašniki so pa lezičli. Zato je za denar le bolj huda, posebno odkar še vinogradi, katere mnogi v Gadramu imajo, malo ali nič ne rodijo. Kljubu vsemu temu smo že zadnja leta nekoliko večje doklade nalagali in smo tako 1000 fl. za novo šolo nabrali. (Konec prih.)
Od Ljubnice pri Vitanju. (Kmečke misli) čez »Slov. Gospodarja« in njegovi klerikalni prijatelji. Težko je uganiti, kje berem take širokotiskane besede. V nemškem časo pisu »vahtarci«, ki se je porabil kot zavitek nekega uradnega dopisa od okrajnega celjskega glavarstva. Kakor drugi, bil sem tudi jaz radoveden, kake so pač te kmečke misli, in kerem. Pa kaj? Nedolžnemu »Gospodarju« se očita, da slovenske kmete od prave vere odvrača, jih zapeljuje v krive vere, ,uči le nesloge, vodi le v nesrečo itd. Je-li kdo, ki more z mirno v&stjo reči, da mu je »Slov. Gospodar« v kako dušno ali gmotno škodo? Berem pa dalje: »In kaj misliš, moj dragi Slovenec, kdo so tvoji sovražniki, ki hočejo napredek Slovencev zadušiti? Duhovniki. Ti hujskajo ljudi med seboj in delajo le sovraštvo med njimi. Ne zmenijo se za blagor ljudstva, skrbijo le za svoje žepe, gledajo le na svoj dobiček, na svojo čast. Torej kmetje, ne poslušajte jih; le sleparijo vas; kar vam pravijo, so le prazne šare!« Daje oni spis poln grdega obrekovanja in lažij, nihče ne dvomi, saj »vahtarca« brez tega dihati ne more. Ali to se nam čudno zdi, da okrajno glavarstvo v Celji vporablja take liste za zavitke, ki se navadno tudi pogledajo na fo ali uno stran, in s tem tako rekoč samo odobrava in priporočuje tako in enako hujskanje in napadanje. 2e je enkrat neki drugi list tudi grajal to napako, ki mora povsod nevoljo vzbujati.
Iz Braslovč. (Poročilo) o izletu pevskega društva na Pako je našlo svoje pojasnilo, toda moramo reči, da se ni posrečilo. Iz ene strani ni res, da bi bili pevci kake poredneže iz Letuša s seboj pripeljali; tudi niso nikoga vabili drugače, kakor po slov. listih prijatelje petja. Iz druge pa je res, da so bili poredneži, ki so prišli k zastavicam na vozih, na našo veselico pa nemir delat, Paški rojaki M. Z., M. K. in A. M. Dopisa o veselici pa tudi ni pisal kak ud pevskega društva; zakaj toraj »pojasnilo« svojo jezo otresa nad pevci? Kdo je v temi po noči kamenje metal na goste iz Vranskega, ne vemo mi, pa najbrž tudi tisti ne, ki je »pojasnilo« poslal, če ni bil sam poleg. Resnica pa je še vedno, da se je to zgodilo pri županovi hiši. Slednjič, ljudje sploh sodijo, da je tega nereda na Paki bil kriv četrti naglavni greh. Lepa nova hiša vštric kolodvora in gostilnica v njej, kjer se je veselica vršila, nekatere v oči bode. Nepotreben je bil opomin ob koncu »pojasnila«, da naj pevci drugokrat poredneže doma puste, ker jih tudi takrat niso s seboj imeli in ne s seboj vzeli.
Iz Pišec. (Ameriškinasadi, župan.) Marljive roke že uživajo sad ameriških nasadov. Pred petimi leti goddi so se v naši župniji šele prvi poskusi z vinogradi na ameriški podlagi, a letos se je pridelalo v njih že nad sto polovnjakov izvrstnega vina. Gospodje Gerec, Podvinski in Hiibschmann pridelali so ga vsak nad 10 poljovnjakov, baron Moscon 8, profesor Pleteršnik 7, Recer 6, Kokot, Vrstovšek, Hogebterger po 4 poslo-vnjake, itd. Gotovo lep napredek v toko kratkem času. Koliko ugodniši bi še pa bil, da ne bi toliko let po trsni uimi križem držali rok, ne vedoč, kaj početi. Zato svetujemo vsem vinogradnikom, ki si želč dobro: pri-
pravljajte se na nove nasade, če tudi še imate zdrave vinograde; če pa imate že okužene po trsni uši, začnite z novimi brez prevdarjanja in odlaganja. Ako bo delo dobro, vedite, da trud zastonj ne bo. Vinske cene se bodo za polovico zboljšale, kakor so se pri nas. Po-lovnjak se je tukaj letos prodajal* po 80—100 gold. Take cene naj nam dajejo pogum, da se z vsemi silami in žilami poprimemo novih, nadepolnih ameriških nasadov. Dne 2. novembra je umrl na splošno žalost župan naš, g. J/ Varlec, v najlepši dobi svojega življenja; naj počiva v miru! Tjeden pozneje b:l je pa izvoljen županom g. Martin Volavšek, vrli nadnjak.
Od Sotle. (Marsikaj.) S pomladi sta se vršili v Spodnjem Sečovem in Tokačevem poleg Slatine občinski volitvi. V obeh občinah je popolnoma zmagala narodna stranka. Ta vspeh Slovencev je pa bodel v oči nem-čurčke, zato hajdi za pero in modre glavice so iztuhtale rekurz zoper izid volitev. V Gradcu so pa dali enkrat pod nos našim liberalcim, rekurz ovrgli, omenjeni volitvi pa potrdili. Koncem meseca novembra so odborniki izvolili v obeh občinah županom narodna in poštena moža; Janeza Drofenik in Gregorija Rrcko. Tako je od-klenkalo Ogrizkovi gardi. Občinske zadeve bile bi torej povsem v redu, ker vseh deset občin Svetokriške nad-župnije se nahaja v narodnih rokah, a ne tako šolske. Krajni šolski svet ni v stanu pri slabih gmotnih razmerah pozidati si štirirazrednice za dekleta, kakor je zaukazalo visoko ministerstvo, a Slatinske šulvereinske Šole ne more in ne sme prevzeti. Ne more: ker je na šolskem poslopju vknjiženih preveč tisočakov; ne sme, ker noče biti Efijalt in Iškarijot lastne krvi. Zato je prosil že meseca junija za poldnevni pouk na štiri-razrednici Svetokriški. Če se ta doseže, potem zadostuje sedanje poslopje za naše šolske potrebe. Toda meseca novembra je deželni šolski svet prošnjo kr. šolskega sveta zavrnil. Zoper ta odlok pa je uložilo vseh deset občin pritožbo na visoko ministerstvo. Upamo, da se nam reši ugodno, ker po § 21 državnega šolskega zakona se mora podeliti ta olajšava glede šolskega obiska šolski občini, ako vse politične občine prosijo za njo. — Donačke občine župan sme kaj ponosen biti na svoje občinske odbornike, kajti med istimi ima tudi kneza Alfreda Windischgratz, predsednika sedanjega mini-sterstva. Z ameriškimi nasadi se nekateri vinogradniki v naših krajih marljivo pečajo. Pri Sv. Trojici poleg Sv. Križa imajo vzorno državno trsovnico. Tudi v Rogatcu jo že ima okrajni zastop, deželna se pa šele dela. Le škoda, da imata obe prenizko lego, sta torej izpostavljeni pozebi. tembolj, ker les v nižavi dovolj ne dozori. V Tržišču poleg Slatine je zmrznil dne 29. novembra bukvovez Uršič. Pil ga je rad po očetovi navadi, pa tudi pijan v snegu našel smrt, kakor njegov oče.
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj V državnem zboru še gre posvetovanje precej gladko naprej ter ni skorej drugih govornikov, kakor mladočeški in njim se odgovarja najbolj od vlade, ostali poslanci pa molčijo, In prav je tako, saj so ti govori vselej dragi, a nič ne izdajo pri glasovanju. Načrt postave, ki uvrsti nekaj okrajnih sodnikov med dež. sodnike, so vsprejeli in sedaj se razpravlja o »izjemnem stanju« v Pragi, Da se potrdi, ni več dvoma, ali potem se neki kmalu prekliče, ker ni več za to prave potrebe. Vlada predlaga, naj se ji dovoli za tri mesece drž. proračun za leto 1894. Pri razpravi o tem bode gotovo
veliko besedij, največ od mladočeških poslancev, pa tudi izmed slov. poslancev se izpregovori, najbrž kaka beseda.
Češko. V mestnem zastopu v Pragi še imajo Staročehi večino, vendar pa so izvolili za podžupana dr. Podlipny izmed Mladočehov. Izvolitev pa brž ne dobi najvišjega potrjenja. Baron Leonardi je odložil svoje poslaništvo v drž. zboru- in z njim zgubi »klub konservativcev« zopet enega uda.
Štajarsko. Volitve v mestne zastop v Gradcu so se izvršile jakonnlačno, prišlo je malo volilcev in v drugem ter v prvem razredu so zmagali nemški iiberalci. v tretjem pa memški nacijonalci. N' pa kaj prida ne na teh, ne na onih, ker so vsi na eno kopito t. j. liberalci. — Posl. Hofmann je nemški nacijonalec in je zanimivo, da se on v drž. zboru posebno rad potegne za vzvišanje plače pri uradnikih: mar ne zato, ker so ravno uradniki posebno radi na strani nemških nacijo-nalcev? Roka umiva roko, obe pa segate v žepe pla-čeAialcem davka!
Koroško. V Celovcu se predela mestna hiša ali »rotež« ter poviša, da bode dostojno zbirališče za »mestne očete«. — Družba sv. Cirila in Metoda je kupila v Velikovcu prostorno hišo ter priredi prihodnje leto v njej ljudsko šolo za slov. otroke. — V Trušnjah pri Velikovcu so si napravili podružnico šulvereina, toda slov. kmetje se je ogibajo in jih tudi ni bilo pri veseli^ te podružnice, pač pa več gospode iz Celovca.
Kranjsko. Pri političnih uradnikih se množi število tacih, ki ne znajo slovenski in daje se jim celo prednost pri službah. Tako je' postal n. pr. baron Schönberger c. kr. okr. glavar v Krškem, ali on ne zna niti besedice slovenske: kako bode pač njegovo delovanje s slov. župani! — V Novem mestu so priredili za kmete iz okolice »bralnico« t. j, hišo, v katero lahko pridejo, ob nedeljah prebirat slov. liste in poučljive knjige. Misel je hvale vredna.
Primorsko. V Gorici nimajo dobre pitne vode, ali mestni zastop ugiba še vedno brez uspeha, kako se naj napelje dobro voda v mesto. Brez velicih stroškov že ni mogoče! — Za slov. ljudsko šolo še mestu tudi primanjkuje denarja, za nepotrebne laške pa ga ima zmirom obilo. — Pri Sv. Križu blizo Trsta je odprl slov. trgovec štacuno in dobro se mu je nosila. Sedaj pa je obesil napis pri štacuni samo v laškem jeziku in glej, štacuna je ves dan prazna!
Hrvaško. Ker že tri leta vlada išče nadškofa v Zagrebu, ni čuda, če so ljudje že nevoljni; vlada pa si pomaga s tem, da spravlja govorice med ljudstvo,, češ, da je nadškofa imenovanje že gotovo in kaj je njej zato, če še govorica kmalu prekliče za prazno. Tudi sedaj gre govorica po mestu, da je novi nadškof Bela Mayer, korar v Kaloczi. On pa je Madjar in ne zna hrvaški, torej ni za hrv. nadškofa.
Ogersko. Minister dr. Weckerle se hlini sedaj hiši magnatov ter misli s tem pridobiti plemenito gospodo za svoj »civilni zakon«. Tudi nekaj novih udov hoče imenovati v to hišo in se ve, da le take, ki bodo za «civilni zakon«. Ali ga mož spravi tako pod varno streho? — Znano je. da dela vlada silo vsem narodom, ki se ne štejejo za niadjarsko krv; v zadnjem času pa se dela vlada nekaterim izmed njih, posebno Bumuncem, jako prijazno, ali ti nimajo do nje zaupanja ter se ji ne mislijo udati, dokler jim ne dovoli rumunskih šol.
Vunanje države.
Rim. Sv. oče Leon XIII. svetujejo katoliškim vo-lilcem v Italiji, naj gredö na volišča, ali sedaj še le tam, kjer se gre za občinske, oziroma mestne zastope. Ako dobijo te zastope v svoje roke, potem jim ne bode
težko tudi pri volitvah v drž. zbor stopiti na volišče ter zmagovati zoper framasonska društva.
Italija. V zadnjem trenotji je Zanardelliju iz-podletelo ter ni spravil ministerstva na noge. Sedaj sestavlja ministerstvo znani Crispi, človek, ki mu žive še tri žene, sina pa je poslal v Ameriko, ker mu je doma delal preveč dolgov. Ali prav tak človek je po volji framasonov in zato ne dvomino, da postane iz nova predsednik v ministerstvu. Srečna Italija!
Francija. V soboto so imeli v drž. zboru v Parizu veliko strahu, ker je nekdo vrgel dinamita polno patrono v sredo med poslance; ranjenih je več poslancev, v celem pa nad sto ljudij. Tudi moža, ki je vrgel patrono, je opeklo in zato za ga lažje izpoznali ter ga djali pod varne ključe. Ime mu je Vaillant in je anarhist ter pravi, da je vrgel patrono »na svojo roko« t. j. ne na povelje tovarišev. — Ta zločin morebiti izpame-tuje francoske veljake in res, že se dela postava zoper anarhiste, ostra postava, da ostreje ni lahko. Pr.av, ali kaj pomaga, ko ni po »veri« republikancev ne nebes, ne pekla, zato pa hočejo nebesa ti ljudje na zemlji in drugim kopajo pekel!
Anglija. Anarhistov se bojijo tudi v Angliji, posebej še na Irskem: zato imajo sedaj pred ječami po dvoje, troje straž, ker se misli, da planejo anarhisti najprej na ječe ter rešijo iz njih svoje tovariše. Nekaj podobnega se je v Dublinu že zgodilo.
Nemčija. Nemško cesarstvo obstoji že nad 23 let, toda ljudje se še temu niso čisto privadili: izlasti v Wiirtemberškem kraljestvu ne marajo za pruske vojake, ampak hočejo le svoje, domače vojake v deželi. To pa nemškemu cesarju ni ljubo. — Trgovinska pogodba z Rumunijo se Nemcem ne dopada; oni bi radi, da se njim dajo vse pravice, Rumuncem pa nič.
Rusija. Vladi je treba denarja in zato tirja davke, ali ti se ne plačujejo tako gladko, kakor bi vlada rada. Ljubi Bog, kjer ni denarja, tam je pač tudi plačevalec v zadregi. Treba bode vladi čakati na boljše čase, potem bodo že tudi davki plačani: kjer nič ni, tam tudi car pravico zgubi!
Bolgarija. Novo ministerstvo je gotovo in hvalijo ga, da ima vse v redu, da so pravi možje v njem. Mi jim to iz srca privoščimo, kajti država še je mlada in ima še veliko dela, predno bode nje voz v redu tekel.
Srbija. Odkar je nova vlada, trudi se posebno za to, da se z našo državo, s svojo mejašinjo, postavi v red, ne v nasprotstvo, kakor je bilo v zadnjem času. Iz tega namena sta sedaj na Dunaju dva moža, da se poravnajo neprilike glede na trgovino.
Turčija. Kolera je v vsaki državi jako nevarna, posebej pa še v Turčiji, kjer so ljudje nemarni in bolj nesnagi, kakor snagi privajeni. Vsled tega še kolera v tej državi nič ne pojenjuje in je le čudno, da še bolj ne razsaja v njej!
Afrika. Naš nadvojvoda Jožef Avgust je s svojo mlado ženo v Kajiru; tudi svitla cesarica pride neki tje, potem pa se poda na Madejro. — V Maroku je sedaj prenehala vojska, toda konec je še ni, ker se Ka-bili nočejo udati niti kralja, niti španjskemu generalu.
Amerika. V Brazilijo je prišlo 1500 naseljencev iz Evrope, toda niso jih pustili na suho in morali so se vrniti v Evropo. Največ je Italijanov, kacih 300 pa je tudi iz naše države, med njimi nekaj štajarskih in kranjskih Slovencev. — V severnih državah imajo sedaj malo dela, v Chicagu in v državi Illinois je nad 110.000
ljudij brez zaslužka. Žalostna usoda!
Za poduk in kratek čas.
Zupnikove sanje.
(Pravljica, poslov. Fr. Goričan.)
(Konec.)
Ljubi moji otroci, kakšen prizor! Tamkaj nikdo ne vpraša po imenu, nikdo ne zapisuje pogubljenih duš v bukve; vse je navskriž, povsodi nered. Tresel sem se, kakor rosna kaplja na veji; lasje so se mi ježili, ko sem gledal brezkončno ognjeno morje. Plamen švigal mi je nasproti, smrad bil je neznosen in na uho donelo mi je strašno preklinjanje pogubljenih. Hudič, grozen in črn, kakor noč, zaklical mi je z grdim glasom:
»Bode skoro? Vidiš, pri nas je še vse hujše, kakor vam na zemlji duhovniki ta kraj pred oči stavijo. Bodeš šel noter ali ne?«
»Jaz? Jaz ne vstopim; sem služabnik božji!«
»Ti si služabnik božji! Kaj pa tedaj hočeš tukaj?«
»Jaz pridem vas vprašat, kot župnik, ako je kdo od mojih župljanov tu pri vas«.-
»Ti se delaš, gospod župnik, kakor da bi ne vedel, da imamo celo tvojo župnijo tukaj. Ti so vsi naši najboljši gosti. Pojdi, bodeš videl, kako je imamo z vsem preskrbljene, tvoje ljube župljane. Veš, ker ti ne hodijo k božji službi, ne k spovedi, ne tvojih pridig poslušat, zato pa pridejo k nam«.
Tako govoril je hudič. Stopil sem bliže in pazljivo gledal v ognjeno morje. Zagledal sem v velikem plamenu dolgega Poldeta — vi vsi ste ga poznali — kateri je bil tolikokrat pijan; svojo ženo pretepal in otroke spravil na beraško palico.
Videl sem Jero, katera je preteklo leto za sušico umrla. Gotovo se še spominjate, kako prevzetno se je oblačila in obnašala in kako pridno je obiskovala plese.
Videl sem debelega Jurija, kateri je tako naglo obogatel na krivični način. Videl sem Uršo, katera je ubogim mleko z vodo zmešano prodajala. Tudi sem videl učenega Miška, kateri je zmiraj obrekoval duhovnike in sv. vero; in kadar me je na poti srečal, ko sem nesel sv. popotnico bolniku, ni se nikdar odkril. Pipo je obdržal v ustih, ter šel mimo mene, kakor da bi psa srečal.
Videl sem lahkomiselnega Jožeta s Franco, Petra, Klaro in . . . Pa dosta za dnes!
Bes, bilo je zadosti. Bledi od straha poslušali so ljudje svojega župnika.
»Sprevidite sami, dragi moji«, nadaljuje župnik, »da tako ne sme biti dalje naprej. Meni je od Boga naložena skrb za vaše uboge duše, hočem in morem vas rešiti strašnega prepada, v katerega padete, ako boste še nadalje tako živeli. Jutri napravim se na delo. Da bode se vse dobro opravilo, vršilo bode se v tem tednu po tem-le redu:
V	ponedeljek naj pridejo k spovedi vsi stari ljudje; s temi sem kmalu gotov.
V	torek naj pridejo otroci; s temi se ne bode treba dolgo muditi.
V	sredo mladenči in dekleta;, s temi bode dosta opraviti.
V	četrtek možje; bodemo celo na kratko napravili.
V	petek žene; bodem jim že rekel: le ne dolgega in brezpotrebnega besedičenja!
V	soboto pa ostali.
In ako bodemo v nedeljo gotovi, bodemo vsi zadovoljni. Od dnes naprej ne sme noben od vas več v pekel priti.
Otroci moji, ljubi župljani, to je tisti zaklad, katerega vam vsem želim. Amen.
Smešnica. »Janez«, okrega mati 10 let starega sinčka, »Janez, tako si len, da ne vem, od koga si dobil to lenobo, od mene ali od očeta?« »Mati«, odvrne ji sinko, »od očeta že ne, saj ste jim še dnes rekli, da jih je sama lenoba«.
--*--
Razne stvari.
(Podpora.) Posl. M. Vošnjak je predlagal v drž. zboru, naj se podeli podpore tistim posestnikom v Fran-kolovem pri Celju, ki so veliko Škodo letos trpeli vsled toče. Njegov predlog se je vzel v drž. zboru na znanje in nekaj podpore torej dobijo oni iz drž. kase.
(Srbski minister) dr. Dnkič je včeraj, dne 13. decembra umrl v Opatiji. Mož je imel veliko zaslug za mlado državico, ki je naša najbližja soseda na vzhodu.
(Slov. čitalnica.) Slomšekova slovesnost se je v nedeljo v slov. čitalnici v Mariboru izvršila jako lepo in dostojno. Vdeležba je bila velika iz mesta, pa tudi nekaj kmetov je bilo iz bližnje okolice navzočih.
(Šolstvo.) V Konjiški nadžupniji je sedaj troje ljudskih šol, stara petrazredna slovenska in nova dvo-razredna nemška v trgu in dvorazredna slovenska v Tepanjah. Nemška pa še nima svoje hiše, slovenska v Tepanjah jo sicer ima, toda ni še do spomladi za vpo-rabljenje.
(Društveni večer) priredi podružnica za Ljutomer in okolico družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo, dne 17. t. m. v prostorih gostilne g. Ivana Vaupotiča v Ljutomeru. Iz posebne prijaznosti sodelujejo pevci Ljutomerske čitalnice in Cvenski tamburaši. Predstavljala se bode »Popolna žena«, veseloigra v jednem dejanji. Pričetek x/47. uri zvečer. Gostje dobro došli!
(Okr. šolski svet.) Zadnjič izvoljeni »nemški« okrajni zastopniki volili so 30. nov. t. 1. okrajni odbor za Konjiški okraj. Načelnikom bil je vnovič izvoljen dosedanji načelnik, g. odvetnik dr. Mihael Lederer, župan Konjiškega trga. Odborniki, večidelj poprejšnji, so tudi njegovega duha. Slovenci se te volitve še vdeležili niso!
(Osebna vest.) Gosp. Janez Supanchich plem. Haberkorn , komisar pri c. kr. okr. glavarstvu v Ljutomeru, je postal tajnik c. kr. namestnije v Gradcu.
(Bralno društvo) v Sevnici pri Savi šteje 138 udov in je dne 26. novembra pričelo svoje delovanje slovesno in na zadovoljenje navzočih Slovencev. Zato pa je »Vahtarica« v Celju lahko slabe volje.
(Dedi č.) Pri c. kr. okr. sodniji na Ptuju leži že 30 let knjižica tamošnje hranilnice, ki se glasi na 15 fl. 43 kr. Bila je knjižica v lasti Liborija Schrei, ki je umrl dne 19. maja 1858. Ako ima kdo kako pravico do nje, naj se oglasi pri c. kr. okr. sodniji na Ptuju.
(Častni tržan.) V nedeljo je imel obč. zastop v Velenju svojo sejo ter je imenoval g. A. vit. Finetti, c. kr. okr. glavarja v Slov. Gradcu, svojim častnim občanom.
(C. kr. okr. glavarstvo) v Brežicah oskrbuje poslej g. Friderik Tax, tajnik c. kr. namestnije v Celju. Slovenščina mu bode »trdi oreh«.
(Učiteljstvo.) Dež. šolki svet v Gradcu je podelil četrto službinsko doklado nadučiteljema, g. Valentinu Jarc v Braslovčih in g. Svojmiru Šijanec v Šentjurju ob Taboru.
(Dijaški kuhinji) v Mariboru je daroval č. g. dr. Mart. Matek, prof. bogoslovja v Mariboru, 5 in g. dr. Ivan Omulec, odvetnik v Ormožu, 3 ter č. g. Jožef Kar-dinar, kaplan na Dobrin, 1 gold. Bog plati!
(Sv. misij on) obhaja se od dne 12. do 22. dec. v Ribnici na Pohorju; duhovne vaje vodijo čč. oo. La-zaristi iz Celja.
(Na pomaganje) kliče »Mbg. Ztg. vse svoje bralce, kajti Polde Kralik, ki jo tiska, še ni predsednik v kakem društvu in zato meni njegovo glasilo, da je treba ustanoviti novo politično društvo v Mariboru. Njega ud sme biti le pristni Nemec, predsednik mu bode pa lahko češki Nemec: Polde Kralik!
(Zabavnik.) Pri Drag. Hribarju v Celji je izšel »Zabavnik«, ki obsega zbirko družbinskih iger za v sobi in pod milim nebom; nabral jih je g. Anton Brezovnik, učitelj v Vojniku, Knjiga stane brez vezi 75 s pošto vred.
(Božičnica.) »Družba katoliških gospa« v Mariboru priredi v četrtek, dne 21. decembra ob 3. uri popoldne, božičnico za revne otroke v mestu. Slovesnost se vrši pri čč. šolskih sestrah.
(Sejem.) Na trgu v Mariboru je bilo v soboto mesa in špeha od 226 svinj, krompirja 48 voz in 480 vreč žita. Perjadi je bilo čez 1000, med temi 300 puranov. Cena ni bila veliko čez »srednjo«.
(Živinski sejem.) V ponedeljek, dne 4. decembra je bil na c. kr. vadnišču v Mariboru živinski sejem; živine je bilo 790 glav ali kupca od zunaj jako malo, zato se je tudi ni veliko prodalo.
(V posnemanje.) Blaga gospa Roza Špinder, soproga knjigovodje v Brežicah je tudi letos zopet nabrala za dijaško kuhinjo visoko svoto 25 goldinarjev 20 kr. in sicer so darovali gospodje: Franc Ferenčak, mestni župnik in dekan 5 fl., dr. Franc Firbas, c. kr. notar 5 fl., dr. Guino Srebre, odvetnik 5 fl., Josip Mešiček, kaplan 2 fl., Ivan Munda, c. kr. živinozdravnik 2 fl., Josip Stanič, not. koncipient 1 fl., Franc Planinec postaje načelnik 1 fl., vesela družba 70 kr., J. Hebbler, lekarnar 50 kr., Anton Spindler, c. kr. zemlj. knjigovodja 3 fl. — Naj jo druge Slovenke posnemajo!
(Nesreča.) Dne 4. decembra je sekal Štefan Podgoršek, 49 let stari hlapec iz Tolstega vrha Spitališke župnije, v Bukovju pri Frankolovem drevesa, v tem pa je padlo drevo, katero je že bil nasekal, tako na-nj, da je bil pri priči mrtev.
(Zločinstvo.) Dne 3. decembra sta se sprla viničar J. Weninger in njegov sin v Ivanjskem vrhu v Slov. goricah in mladi viničar je vstrelil v jezi na očeta ter ga je težko ranil. Na to pa si je sam prerezal vrat in je v hudih bolečinah umrl. Oče pa še utegne ozdra-veti. Zločinstvo brez konca in kraja!
I^oter*ijrie številke.
Trst 9. decembra 1893: 50, 69, 25, 56, 74 Line » »	35, 50, 23, 45, 53
J%rasnašrilo.
Hranilno in posojilno društvo v P tuj i naznanja, da bode pisarna med Božičem in novim letom 1894 zaradi sklepanja računov zaprta. Sprejemale in izplačevale bodo se samo hranilno vloge.
V P tuj i, dne 13. decembra 1893.
Mtar»»atetj8tro.
Posestvo na prodaj!
Podpisani prodaja lepo posestvo z zidano hišo in takim gospodarstvenim poslopjem in s- studencem za manjšega kmetovalca, krč-marja ali trgovca. Posestvo je tri minote od cerkve oddaljeno.
Andrej Fin/ger
1-3	v Laporji pri Slov. Bistrici.
ponuja se z novim Ie-jako razširjenem za-
ki so zmožne pisave, tom 1894 pri velikem, vodu dober zaslužek.
Vprašanja pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom „zanesljivost" uredništvu tega lista.	2-3




Najboljše sredstvo
zoper
kašelj in hripavost
in vse druge obolelosti dihalnega aparata so
antikataralne
katranove pastile
lekarja G. Piccoli-ja v Ljubljani.
Te pastile, izredno omehčujoče, priporočati se morajo sosebno onim. katerih dolžnosti in opravki tirjajo čist, čil in krepak glas, kakor n. pr. pridigarjem, učiteljem, pevcem itd. Cena eni škatljici 25 nove. Vunanja naročila se točno proti povzetju zneska razpošiljajo.	11 —12 Prodaja v Mariboru: lekar Bankalari, v Ptuju: Behrbalk, v Celji: Kupferschmied.
Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo!
Mlatilnice. vitle, trienn čistilne mline za Jito
rezaluirc /a krmo
um.J.tnjrie
J aparate protiperonosperi Mačilnice za vino tlačilnice za sadje
mline za sadje	____
predmete za kleli, sesalnico za vso namene, kalcor i* obče vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in možtarstvo
, razpošilja v nainovejaih, najboljših konstrukcijah
IG. HELLER, DUNAJf
2 2 Praterstrasso Nr. 78.
Kajkulantnejši pogoji. — Jama Ivo. — Stroji se dajo na poakušnjo.
Cene u it am niialt! Pfihjiialira aü ppst!
TJradne in tf^ovske
KUVERTE
s firmo priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
KONJAK.
Ta iz krepkega, na lastnih goricah zrase-nega vina izvle-čena Francovka je skušen pomo-ček za oživljenje dušnih in telesnih močij. Zoper protin, trganje, otrpnenje udov, revmati-zem pomaga čudovito in uteši bolečine. Ena steklenica velja 1 gld. 20 kr. Stari konjak je za stare ljudi in take, ki so bolni želodcu, prava dobrota. Cena 1 gld. 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice, se mu da skrinjica zastonj in plača se na pošti voznina. Dobi se le samo pri Bene-«likiii llertl. graščaku na Goiiču pri Konjicah na Štajarskem.
Zaloga v Mariboru pri Alojziju Quandest, gosposke ulice.	3-52
Kneipp-ova sladna kava
(H) cc"no Prava v rdečih štirivoglatih zavitkih s podobo župnikovo in tvrdko
13i*atje Oelz, Bregenz.
V take kraje, kjer se naši pridelki ne dobivajo, razpošiljamo ceno poštne zavitke po gld. 2"10.	13—15
^ 36* Potrebno za ixišo in pisarno. "3JC
V tiskarni sv. Cirila v Mariboru
je ravnokar izšel in se dobi
Slovenski koledar 1894.
za 1111 steno. "ÄC I; Cena 16 kr., po pošti 2 kr. več.
I^Qfr 3C Tiskan v treh barvali! "SK
Wilhelm-ov
antiartriticni antirevmatični
kričistilni čaj
od
Franca Wilhelm
1 e It a rj a
v Neunkirehen
na Spodnjem Avstrijskem
se dobi v vseh lekarnah !_5
za ceno 1 fl. av. v. zavitek.