»msssenGER« glpsilo siovedcev \j rustrrliji Tudi naši upokojenci bo bili deležni ta večer poaebne posoraosti In obesa n&jst&rejši»a mamicama ge. Idi Lauko in ge. Minici Per šio, ki sta že pred leti prekoračili ßO. leto življenja sta deklici ▼ narodnih nogah prinesli lepe Šopke ovetja. Ta večer pa je bil tudi najlepša prilika, da aaizreče zahvala raen članica« S.D.M, in poaebno odboru Ženakega odseka, ki z vzdrževanjea kuhinje toliko pripomore k uspešnemu razvoju 5.D.M. V imenu vseh članov je to atoril predsednik S.D.M. g.Peter Mandelj. Večer se je zaključil ob prijetne« veselju in domačnosti, ki jo lahko pričara le dolgoletno vzajemno delo, prijatej-atvo in zavest alovenake skupnosti. LETNIK XXVI., STEV. 4-5 Mamica S. D. M. Seta 1981 Ob prisrčnem vzdušju, ki ga vsako leto zbudi večer posvečsn našim mamicam je bila proglašena za Mamico S.D.M. leta 1981 gospa Lora Vicič, Gdč. Anica Mandelj je najavila, da je odbor Mladine S.D.N. izbral od vseh aestavkov otrok slovsiuske nedeljske šole pri S.D.M. o svojih mamicah, kot najlepšega sestavek* s katerim je opisala svojo mamico Suzi Vicič? LEPOTICA SLOVENSKE SKUPNOSTI MELBOURNA 1981-52 Gdč. MARTA PI APRIL-MAJ 1981 My Mother Should Win The Title Mother of the Year Mladina Za Otroški Hospital Vsako leto nn Velki petek prebivalci Melbourna brez godrnjanja odprejo svoje denarnice, soj se vrši nabiranje za otroško bolnišnico — Royal Melbourne Children Hospital. Na tisoče nabiralcev se odzove povabilu in stoji po ure dolgo ob bilo kakšnem vremenu s svojimi nabiralniki na cestnih križiščih. Tudi letos je bila nabirka uspešna in je prekosila vse dosedanje, saj so nabrali skoraj dva In četrt milijona dolarjev. 11. ure zvečer na T.V. sprejemnikih slišali g. Croucha, ko je v lepih besedah opisal ta zaslužni podvig naše mladine. Slovenci smo se v preteklih 25 letih preko svoje organizacije S.D.M. že večkrat udeležili te nabirke ter tudi kot poedinci prispevali svoj delež, saj se zavedamo, da je tudi marsikakšen naš otrok deležen oskrbe in zdravniške spretnosti in pripomočkov, ki jih ima na razpolago ta odlična bolnišnica. Letos pa je mladina S.D.M. prišla na edinstveno zamisel se Z načinom Dikathona, o katerem poročamo na drugem mestu, so naši mladinci nabrali $560.00. Ta znesek so potem na Veliki petek popoldne odnesli, oblečeni v lepe bele majice z napisom "It's in every sLOVEenian" odnesli na studio radia 3DB, kjer jih je z veseljem sprejel in pogostil koordinator zbirke g. Geoff Crouch. Hotel jih je predstaviti tudi na T.V. kjinalu 7, vendar bi morali za to čakati, ker niso bili preje najavljeni, do pozne večerne ure. To pa seveda mlajšim ni bilo mogoče. 'L velikim zadoščenjem in ponosom so potem mnogi Slovenci v Melbournu okoli Bike-thon rezultati Mladinci S.D.M. so prevozili pri Bikethonu sledeče kilometraže: km Peter Tomažič _ 108 Julie Čampelj _ 100 Connie Cvickshank _ 88 David Bransburger — 102 Margaret Plavšak — 18 John Gril _ 86 Peter Beve _ 120 Paul Beve _ 125 Zlatko Fckonja — 59 Peter Bransburger — 100 Suzana Roba _ 10 David Kmet _ 41 Anna Agius — 30 Tania Barat _ 29 Andrea Vučko _ 25 Helen Vučko _ 38 Helen čampelj — 32 Anna Mandelj — 25 Ciril čampelj — 29 (Jci. Lora Vicič s hčerko Susi. My mum should win the mother of the year title, because, she is loving and caring and understands things when something goes wrong. She works very hard and hardly has any sleep and she keeps the house very clean all the time. She gives me most of the things / want and my brother too. That is why I think my mum should win the Mother of the year award. She is the best mum you can get. Susi Vicič lot vsako leto so se tudi letos možje, kakor tudi otroci potrudili, da so svojim ženam in «amica« pripravili nad vae lep večer v aoboto 2.maja. V kuhinjo, kjer je ta dan kraljeval Verner Benšnik, ženskam tokrat priatop sploh ni bil dovoljen. Možje, kuharji, «orda z «anj spretnosti in bolj počasi, so pokazali, da znajo pripraviti odličen "snoigasbord". Učenoi šole S.D.M. pa ao se ta večer še poaebej potrudili, da je program, Iti a ta ga pripravili učiteljioi ge. Draga Oelt in Magda Fišotek čim lepše izpadel. Deklamacije, kratki prizoreki in narodni pleai ao ai sledili brez zamud in ob prijetnem napovedovanju prikupne Anite Žele. Navedemo naj vsaj glavne nastopajoče» Aleš in Igor Brgoč, Barbara in Veronika Snrdelj, Jana Brgoč, Subì Vicič, Franoea in Erik Oelt, Ana Benčič, Lili Prosen, Suzana Proaenak, Julie Krnel, Lidija Markič, Boaie Proaenak itd. (Ce amo koga izpustili ali ao i«ena «alo napačna, na« oprostite, težko ai jih je bilo zapomniti tako veliko število.) vestnfk JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV. V AVSTRALIJI Lastnik: Slovensko Društvo Melbourne Predsednik: Peter Mandelj Tajnica: Anica Markič Odgovorni urednik: Marijan Peršič Upravno-uredniški odbor: Vasja Cuk, Sandra Krnel, Dušan Lavrič, Jana Lavrič, Božo Lončar, Karan Peršič, Simon Špacapan. Rokopisov ne vračamo Letno predplačilo$6.00. Cena številki 50c. Published by: Slovenian Association Melbourne, P.O. Box 185, Eltham, Vic., 3095 Telephone: Melbourne: 4371226 Editor: Marijan Peršič Set-up and printed by: Polyprlnt Pty. Ltd. Price — Cena: 50c. Annual subscription — Letno: $6.00 "VESTNIKOV SKLAD" Poizvedbe, kakšen bi bil najbolj primeren stavski stroj za "Vestnik" so še vedno v teku, kajti predno se odločimo, si hočemo biti na jasnem, kaj nam najbolj ustreza v praktičnem in tudi denarnem oziru. Član uredniško-upravnega odbora g. špacapanu, kateremu je kot izvedencu na tem polju bil poverjen glavni delež tega proučevanja si resno prizadeva, da bomo dobili to kar nam. je najbolj potrebno. Vendar lo ne pomeni, da naj čakamo tudi z denarno zbirko. Nasprotno, nujno je, da imamo potrebno gotovino pri rokah ako se pokale hitra prilika. Zato prosimo, da nam tudi v tem pogledu pomagate. Eno četrtino potrebne vsote že imamo obljubljeno. Druge tri četrtine pa bodo kaj hitro skupaj, če prav vsakdo hitro poseže v žep in priloži svoj delež, kolikor pač zmore. Do priprave te številke "Vestnika" so darovali še sledeči: Tine Šuštarit R. Favier Zorzut D. Lajovic ....... A. Kuri A. Srpčič ......... T. Urbas ........ S. Ogulin ...... T. TomšiC R. UrSiC M. Marsic F. Pungracic M. Bole S. Eric N. Burlovic J. Rakuscek $20.00 $25.00 $41.00 $20.00 $20.00 $10.00 $10.00 $10.00 $20.00 $20.00 $20.00 $50.00 $100.00 $1.00 $6.00 Svoj prispevek pošljite na: SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE P.O. Box 185. ELTHAM. 3095 ali pa ga osebno izročite blagajniku, tajniku ali opolnomočenemu predstavniku S.D.M. na našem Središču v Eithamu. UPORABITE TISKANO NAKAZILO! Pomnite, če vsi damo najmanj po S10, kar za večino poedincev ni velik znesek bomo kmalu uspeli izboljšati in olajšati delo za naše slovensko glasilo v Melbournu. Imena darovalcev bomo sproti objavljali v "Vestniku". V "VESTNIKOV SKLAD" za nabavo stavskegu stroja prispevam S hue in priimek Naslov LJUDJE NA BEGU Preko pol milijona beguncev iz Indokine je sedaj dobilo stalna prebivališča. Od leta 1975 dalje so jih sprejele sledeče države: USA 283.655, Kitajska 265.000, Francija 66.955, Kanada 63.397, Avstralia 40.514, Zap. Nemčija 15.198, Vel. Britanija 11.091, Hong Kong 9.386, Švica 5.884. Vendar je koncem leta 1980 čakalo po taboriščih vzhodne Azije še vedno kakih 250.000 beguncev in še vedno prihajajo novi. Na obrobju Lisbone, glavnem mestu Portugalske, v revno opremljenem taborišču čaka na svojo nadaijno usodo kakih 1600 beguncev iz Vzhodnega Ti mor ja, Angole in Mozambiku. Ker so možnosti zaposlitve na Portugalskem omejene se rudi večina teh beguncev želi naseliti v bolj premožnih deželah. Število Ajganistancev, ki be že iz svoje domovine odkar so jo zasedli Sovjeti vedno bolj narašča. Oktobra 1979 jih je bilo w Pakistanu okoli 200.000. le v januarju 1980 se je to število podvojilo. A do septembra 1980 se jih je nabralo že nad en milijon in četrt. Ti begunci žive v izredno primitivnih razmerah v pokrajini, ki ima silno neprijetno podnebje z obilico vetrov, snega in mraza. Tudi afriški kontinent je poln begunskih taborišč. Somalija, Eritreja, Etiopija, Uganda in Angola ter mnoge druge dežele imajo probleme z begunci, ki zaradi neurejenosti na tem kontinentu uživajo še najmanj podpore drugih držav in organizacije Združenih narodov. Trpljenje in beda palestinskih beguncev ter sedaj tudi mnogih iz Lebanona je poznana po celem svetu že desetletja. Cele nove generacije so zrasle po Taboriščih v Jordaniji in Lebanonu. Najnovejši begunski problem pa se je pojavil v Srednji Ameriki s pre-kuc.ijami v majhnih državicah kot so Sai}. Salvador, Honduras in Nikaragua. Namesto, da bi življenje postajalo vedno varnejše in, da bi se osebna svoboda in pravica do mirnega življenja vedno bolj uveljavljali, izgleda, da gre ravno narobe. Odkar je po drugi svetovni vojni na milijone prebivalcev po Vzhodni Evropi zapustilo svoje domove in poiskalo zavetja na zapadu se število ljudi, ki morajo zapustiti svojo rodno grudo, da se rešijo strahu, vedno veča. Številne dobrodelne organizacije v Avstraliji zbirajo stalno prispevke, s katerimi poskušajo zmanjšati trpljenje teh nestrečnikov brez domovine iti strehe, Kadar potrkajo na naša vrata, tedaj je prav, da se spomnimo svoje preteklosti ter varnosti in miru, ki nam ga še vedno nudi Avstralija in prispevamo tudi mi. INCOME TAX RETURNS Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih. MERCURY TAX SERVICE 518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji) Uradujemo: od ponedeljka do petka 9 am.—8 pm. v soboto 9 am.—1 pm. Lastnik podjetja: STANKO PENCA NO APPOINTMENTS NECESSARY POZOR!POZOR! TTTTTtrr mm? "Vestnikova" dolžnost je vedno bila in še tudi je: biti na razpolago za potrebe naše slovenske družine. Ker je dandanes mladim ljudem vse težje dobiti zaposlitev bo "Vestnik" tudi v tem pogledu poiskusil pomagati kolikor je v njegovi moči. Dal bo brezplačno na razpolago prostor za oglašanje vsakemu članu naše skupnosti, ki išče zaposlitev. Pravtako pa bo brez kakršnegakoli plačila objavil tudi oglase preko katerih bi podjetniki nudili zaposlitev ali pa bili voljni sprejeli vajence. Torej, ako iščete posla ali pa ako iščete uslužbenca ali vajenca pošljite nam svoj oglas. Objavili ga bomo brezplačno v prvi naslednji številki. Junior Club Pri S.D.M. se je zopet pričel prebujati "Junior club", ki je sedaj nekaj let poflval. V njem bi radi združili čim več "juniorjev" izpod 16 let starosti. Kol vir dohodkov jim bo zbiranje praznih steklenic in aluminijastih pločevink. Seveda pa bo tudi za uspeh tega podviga potrebna velika pomoč staršev. Razstava Slik Odbor S.D.M. je že določil datume za letošnjo razstavo slovenske likovne umetnosti v Viktoriji. To bo že 5. letna razstava, ki ju prireja "VESTNIK" v okviru S.D.M. Dobro se nam zdi, da je ta razstava postala tradicionalni dogodek med Slovenci v Melbournu in upajmo, da bo ostala tako. Treba pa bo misliti na izboljšanje in morda jo tudi razširiti na udeležence iz drugih mest in morda tudi na goste iz drugih etničnih skupiu. Razstava bo letos odprta na soboto in nedeljo 24. in 25. oktobra. Že sedaj je čas za vse naše samorasle umetnike, da se prično pripravljati. Prepoved Več sosedov slovenskega zemljišča na elthamskem hribu se je pritožilo, da motoma kolesa, ki jih vozijo nekateri naši mladinci po zemljišču delajo preveč ropota. Radi teh pritožb in pa tudi radi tega, ker je za motociklističnc steze potrebno posebnu dovoljenje oblasti, je odbor S.D.M. sklenil prepovedati vsako nepotrebno vozarenje z motocikli po kateremkoli delu svojega zemljišča. Odbor prosi tudi vse starše, da razumejo potrebo te prepovedi in, da podprejo prizadevanja za ohranitev dobrih odnosov s sosedi. NA HRIBU OB YARRI OBISKI IZ TRSTA Slovenski grič na obročju Elthama privlači vse večje število obis. ovalccv. Tukajnji rojaki še prav posebno radi pripeljejo prijatelje in sorodnike iz drugih mest na ta prelesten del okolice Melbourna. S ponosom jim pokažejo kako smo si Slovenci sami s svojo pridnostjo in iznajdljivostjo znali postaviti nekaj svojskega v tujini. Saj že sam vhod v obliki slovenskega kozolca in pa Znamenje v spomin pokojnim članom napravita na vsakogar močan vtis. Tako smo na 22. marca imeli priliko srečati na našem hribu rojakinjo Vremčevo iz Trsta. Edi in Marija Kumar iz Coburg» pri katerih je bila na obisku sta jo pripeljala, da si ogleda Slov. središče. Gdč. Berta Vrcmec je zaposlena na novinarskem oddelku radio postaje "Trst A", ki oddaja na slovenskem jeziku in jo urejujejo izključno Slovenci. Z zanimanjem si je ta tržaška rojakinja ogledala naše središče in občudovala lep razgled na okolico ter požrtvovalno delo naših ljudi. Z razumevanjem je prikimala ko smo ji povedali, da je S.D.M. popolnoma nevezana organizacija, kjer je mesta za vsakega dobronamernega Slovenca, brez obzira na njegovo politično ali ideološko gledanje ako je le pripravljen delovati v dobro naše skupnosti. Dejala je, da se prav v Tržaški okolici nazorno kaže, da Slovenci, radi naše maloftcvil-nosti, uspevamo najbolje kadar smo složni. Saj so v vseh okoliških občinah, kjer so nastopili na skupni listi pri občinskih volitvah zmagali. Kjer pa ni bilo sloge so seveda občinske odbore dobili v svoje roke Italijani. Iz njenega pripovedovanja smo tudi razvideli, da pritisk na Slovence in poitalijančevanje še vedno traja, čeprav na prikrit način. Tako, na primer, oblasti v okolici Trsta, kjer so povečini naseljeni Slovenci rekvirirajo zemljo za stanovanjske zgradbe, v katere potem naselijo delavce z italijanskega juga. Medtem pa je v središču Trsta dovolj zapuščenih predelov, ki bi jih lahko podrli in na njih zgradili nove stanovanjske stolpnice. Toda z sedanjim načinom ubijejo dve muhi na en mah: Slovencem odvzamejo zemljo in naselijo Italijane. Trst, kot nam je povedala, je postalo precej umazano in zanemarjeno mesto. Največ živi od trgovine z odjemalci, k: pridejo z onstran jugoslovanske meje. To pa niso samo Slovenci nego v veliko večjem številu ';južni bratje". Posebno odkar je v Jugoslaviji zavladala potreba po ekonomski stabilizaciji je povpraševanje po blagu kot je n.pr. kava, pralni prašek, kozmetika itd zelo veliko. Tržaško pristanišče je izgubilo veliko prometa na račun jugoslovanskih pristanišč, predvsem radi neprestanih stavk pristaniških delavcev. Tržaški Slovenci vzdržujejo tesne kulturne stike z Ljubljano in vse politične napetosti, ki so nekdaj obstojale so izgubile na ostrini. Prepričani smo, da je ta prijazna rojakinja iz Trsta odnesla ugodne vtise z našega hriba in, da bodo tudi mnogi drugi Slovenci v Trstu zvedeli, kako živijo in delujejo njih bratje v Melbourne IZ LJUBLJANE V nedelj« 5. aprila je obisku! Slovensko kulturno in Razvedrilno Središče na F.lthamn tajnik Slovenske Izseljenske Matice iz Ljubljane gospod Marko Pogačnik. Ker je bil njegov obisk v Avstraliji zelo kratek in se je ». Pogačnik mudil v Mei-bournu le dva dni mu je uspelo, da si je odtrgal od svojih drugih poslov le eno urico v nedeljo popoldne med 2. in 3. uro za ogled našega središča. V imenu S.D.M. ga je pozdravil predsednik g. Peter Mandelj. Med drugim se je g. Mandelj zahtalil gospodu tajiniku, da se je odzval vabilu in obiskal ludi S.D.M. kot najstarejšo slovensko organizacijo v Melboiirne-u, po starosti le štiri leta mlajšo od Slovenske 5/seljenske Matice, ki letos slavi 30 letnico svojega obstoja. Nato mu je g. Mandelj poklonil značko S.D.M. v spomin na njegov obisk. G. Pogačnik se je zahvalil s toplimi besedami. Rekel je, da mu je žal ker je njegov obisk tako kratek ter zaključil z besedami, spal takrat in ne bom. mogel spati. 9 GEORGE URŠIČ Melbourne je tako prostrano mesto in razdalje so tako velike, mi pa tako raztreseni po njem, da se marsikaksna novica le pozno razširi med našo skupnostjo. Tako je mnoge, čeprav pozno, zelo presunila novica o nesreči, ki je zadela družino Romana Uršiča iz Yarravilla. Ko smo si na Štefanovo na našem hribu še veselo podali roke v pozdrav si nihče ni mislil, da bo le v par tednih žalost in skrb zagrenila življenje tej zavedni slovenski rodbini. Na 7. januarja je oče Roman Uršič, transportni podjetnik, ki je kljub trdemu delu vedno izgledal zdrav, močan in mladeniški, utrpel srčni napad in bil odpeljan v bolnišnico. Srečno je prebolel, toda par dni za tem ko se je vrnil iz bolnišnice ga je zadela še večja nesreča. Na 11. februarja jc odpovedalo srce njegovemu edinemu sinu, 34 letnemu Georgu. George, ki je bil še samski je sicer imel težave z delovanjem srca že nekaj let, vendar je bil udarec kljub temu nepričakovan in težak. Prizadel je ne samo ožjo rodbino, nego tudi vse nas, ki družino poznamo že leta kot ugledno in posebno za potrebe sloven- ske skupnosti v Melbournu vedno zelo velikodušno. V Peškari na Slovenskem Primorju je George na 3. decembra 1946 zagledal dan življenja, kot tretji otrok v družini Roman Uršiča, ki se je kmalu nato odselil v Nemčijo in od tam naprej v Avstralijo, kamor so dospeli leta 1951. Po končanem šolanju se je George podal v trgovinsko stroko in si je skupaj s sestro Aleksandro vzpostavil "Gift and Antiques" shop v razvijajočem se predmestju North Altona. Podjetje je odlično uspevalo in George si je postavil trdne ekonomske temelje za bodočnost. Toda usoda je pretrgala vse načrte. Svojim staršem je bil odličen sin in prav njegova zasluga je v mnogočem, da jih je po več letih odsotnosti zopet pripeljal med našo skupnost pri S.D.M. Poleg staršev in sestre Aleksandre za njim žaluje tudi sestra Anica, ki živi v Canberri in je poročena z Jožetom Kapušinom, nekdanjim urednikom "Vestnika". Vsem žalujočim svojcem iskreno sožalje. Prijatelji na "hribu" se vas v vaši tugi spominjajo. Spet nesreča na cesti V četrtek, 9. aprila se je Peter Krnel okoli 7 ure zvečer vračal v. dela domov k svoji družini v Templestovc. Ko jc bil že blizu svoje hiše, mu jc pripeljal nasproti avto z močnimi lučmi. Cesta na tem delu ni najboljša in široka. Peter se je poiskusil umakniti nasproti vozečem avtu. Verjetno so ga žarometi nasproti vozečega vozila tako oslepili, da ni videl tovornjaka, ki je bil. parkiran na njegovi strani ceste. S tako silo je zapeljal vanj, da je levo sprednje kolo ostalo pod truckom, medtem ko je Petra in del avtomobila, v katerem je sedel zapeljalo šc nekaj metrov izpred tovornjaka. Peter je bil takoj prepeljan v Austin Hospital, kjer so mu zdravniki dali 50:50 možnosti, da bo ostal pri življenju. Ko to pišemo, je Peter še vedno v nezavesti, kljub temu, da so mu že nekajkrat z operacijo poiskusili /manjšati pritisk krvi v možganih. Navkljub temu pa je upanje za njegovo okrevanje z vsakim dnevom večje. Ob tej priliki pa lahko sporočimo tudi dobro novico. Silvo Horvart, o čigar nesreči z motociklom smo poročali v prejšnji številki "Vestnika" jc okreval in je že tako dober, da je kljub temu, da ima eno nogo še v mavcu že igral namizni tenis v mladinskih prostorih S.D.M. Cerkev sv. Andreja na Planini nad Hotjulom OBLETNICA V ponedeljek 4. maja je minulo eno leto od smrti predsednika Tita, ki ga je londonski radio ob tej priliki obletnice opisal kot prvega državnika vzhodnega tabora ki se je postavil Stalinu po robu ter človeka, ki je v Jugoslaviji vzpostavil edinstveno strukturu samoupravljanja ter jo vpeljal med vodeče člane organizacije neopredeljenih držav Po celi Jugoslaviji je ob obletnici smrti bilo organizirano t minuto mirovanja in tišine. V istem poročilu v torek 6. maja zjutraj je BBC tudi komentiral, da je v enem letu prišlo do več trenj med narodnostmi Jugoslavije kot so pričakovali in, da je tudi ekonomsko stanje države nad vse kritično. Prav lako je bilo v poročilu tudi rečeno, da je bil v Jugoslaviji končan popis prebivalstva, ki pokazuje na različne vplive ki doprinašajo k nestabilnosti razmerja med posameznimi pokrajinami in republikami. Tako je na primer Število prebivalstva v pokrajini Kosovo in Metohija naraslo za 27% medtem ko je na HrvaŠkem samo za 2%. K tenni je treba Se dodati da je Kosovo najbolj zaostala pokrajina, ki žc leta prejema ogromno ekonomsko podporo na račun drugih bolj produktivnih republik. Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, Telefon delavnice 221 5536 — VIC. TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232 4314 Rojak VOJKO VOUK Tise/< Lse/o nam... Dragi prijatelji ter člani S.D.M. Zdi se mi prav in primerno, da se danes na tem mestu javno zahvalim vam vsem, ki ste bili zbrani na veseli dan cb lanini in Dušanovi poroki dne 21. feb. 1981. Zato sprejmite iskreno zahvalo vsi v imenu Jane, Dušana ter nas vseh domačih GajSkovih in Lavričcvih. Prav posebna zahvala naj velja g. Stanku Prosenaku, voditelju programa. Vse je šlo po vrstnem redu, govori, šale, muzika in hrana, ples ter vse ccremonije, da se ni nihče dolgočasil. Enaka zahvala naj gre zvesti in zaslužni voditeljici ženske sekcije S.D.M., ge. Tomažičcvi, ki že Vrsto let s svojo požrtvovalno žensko sekcijo kuha za tako velike prireditve. Saj za to ne prejemajo nobenega plačila in vse delajo v korist skupnosti. Enako tako iskrene čestitke od vseh gostov naše ohceti katerih želodce je kuhinja zadovoljila z izvrstno okusno izbrano hrano za oči in želodce. Ne smem pozabiti pohvaliti tudi izvrsten Ansambel Planinka, ki nas je tako lepo zabaval do zadnjega z raznovrstno izbrano glasbo. Prisrčna zahvala tudi gospem Berti Žele, Mici Hartman, Heleni Van De Laak ter Dušanovi botri ge. Mileni za velikodušno pomoč pri peki dobrot, organiziranju, dekoriranju, friziranju i Id. Vsem mladinccm S.D.M. z Anico Mande-ljevo na čelu za vso izkazano iskreno prijateljstvo in prekrasna darila najlepša zahvala. Upam, da si boste ostali še v naprej tako dobri in zvesti prijatelji z Jano in Dušanom kot ste si bili do sedaj. Da ne pozabim naše slovenske redovnice v Kevv. ki so tako lepo zapele mlademu paru na pol. Hvala vam. Enako zahvala tudi Patru Baziliju. Prav vsem gostom hvala najiskrenejša za vašo radorarnost ter za požrtvovalno pomoč in prijateljstvo. I.epa hvala tudi vsem, ki ste darila poslali, čeprav se iz kakršnihkoli razlogov svatbe niste mogli udeležiti. Upam in vem, da bo Jani in Dušanu ta dan ostal za vedno v lepem spominu, kakor bo tudi nam vsem. Še bolj pa lahko potrdim izrek, da kdor se druži s svojimi brati ne bo ostal osamljen ter zapuščen in, da se bo v svetu izgubil se tudi ni bati če je kdo še tako bogat pri denarju ako nima prijateljev je nejvečji siromak na svetu. Hvaležni Gajškovi in Lavričevi. SAMORASTNIKI LOVEC JANEZ Ko pri K-Martu sc zbrali slovenski smo lovci, strah in trepet vseh avstralskih merjascev, tako oglasi sc Janez, da tudi on 'dobil ga bo danes. Ko prvi napad se konča, naš Jane? izjavi junaško: "Zadel sem ga, to že drži. pa ugriznil me mrcina merjasec." Ker ta bila je pa lovska smo smejali se mu izpod nosa. Naslednji dan, pa bil mu je bolj naklonjen, ko Janez se spravil je v močvirje, kjer držal obljubo je prejšnjega dne. ko se pohvalil je Da tudi on dobil ga bo danes. Stanko Proscnak NAJDENČEK •Mati, oh mati! Kliče tvoj sin Vsi imajo mame a kje moja živi? Da bi videl samo enkrat tvoje oči . . . Kako nepopisno srcc po tebi hrepeni. V košu pred cerkvijo si me reva nustila. koliko pelina si radi mene popila. Gotovo velika ljubezen je mene rodila. Mati, o mati. kje si? S teboj živeti sin si želi. M. Bole. O || JOŽE URBANČIČ Telefon: 850 7226 J| KAL-CABINETS «STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd. — ß vsakovrstne stenske omare in knjižne police. 0 SPECIALISTS FOR: Kitchens — Vanity Units — Wardrobes — Book Shelves če gradite novo ali pa obnavljate staro obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence! a ■ o__2 3 Pamela Grove, Lower Templestowe, Vic. Predviden spored zabav in prireditev Slovenskega društva Melbourne v letu 1981 13. junij: 11. julij: 8. avgust: 5. september: 12. september: 10. oktober: 14. november: 6. december: 12. december: 26. december: 31. december: VSTOPNICE navadno labko rezervirale pri sledečih: Kostanjev večer Balinarski ples Večer domačih kolin Večer naših očetov (Samo za člane Lovski ples Večer na vasi "Vestnikov" večer Miklavž za otroke in upokojenska božičnica Miklavževanje Štefanovanje — piknik Silvestrovanje Maks Hartman Andrew Fistrič Stanko Penca Janez Zemljif Anica Markič 850 4090 434 3195 233 5670 306 9503 870 9527 Gornji program se lahko po potrebah dnritva spremeni, zato opozarjamo, 4* pažljivo preči tate vabila, ki vam jih S.D.M. pošilja. V slučaju, da vabil ne «prejemate nam prosimo javite. Sporočite nam tudi naslove onih ki vabila ne spicknulo pa bi jih radi dobivali. Slovenian Association Melbourne, P.O. Box 185 Ellham, Vic., 3095 Datum: Priloženo pošiljam ček — poštno nakaznico za $6.00, kot naročnino za "VESTNIK" za leto 1981. Prosim, da mi ga pošiljate na sledeči naslov: IME IN PRIIMEK: ......................................................................................... CESTA: .......................................................................................................................... MESTO: ........................................... POSTCODE: Podpis: Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SERVICE PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 312 1533 Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim ! 51 ŽE POZABIL JANEZ , N DA dE DANES PETA ^ OBLETNICA NAJINE J POROKE. m ZA TO PRILIKO PEČEM JVOJO NAJLJUBŠO JED, POLNJENEGA PIŠČANCA PO \ BOHINJSKO. KAJ NE POVEŠ . f MMM,., ČEDNO DIŠI HA.VE.ĆJI SLOVE»» PISATELJ NAJVIŠJA FILMSKA warm* F.„NSKt, CTJTIČAS» (äUKLjE) BANČNIK rJAÄA I.SJDH.JŠA REKA "RUDAR jgajwg WiRlJSH SMUČAR IHAM3I DOMAĆE sjknol HORATIO NELSON tREĐA MORSKO OSREŽJE K = JREJfc-MST, 2 MEDA äL. MESTO 5EL0RU5-RE SiR VZKLIK PRl MOMto, SARAJEVSKI POPEVKAR ( KÌMAL] OOPRETJE PRIRED1T.E DAVNI PRE5IMLC IbERUE TRAVNIK 0?. VOC PLlNAšTI O&LIKO- CEPI'- LJUDSTVO NASM 3KOLI HESTRUP!-PLAZILEC MODER SVOS KAÖ KAMI KOPALNA BANJA IGRALKA MINNEU KORALNI OTOK SNOV, MWERUA ENO URO KASNEJE I /JJJg PRED "POROKO SI GOVORIL ,T>Ajf Bi BILTJDI Z JAJCEM NA f^'* OKO ZADOVOLJEN , ČE BI LAWK0 ÌIVEL Jk^J 2 MENOJ . y-r") J f MEDTEM KO SE PEČE BOM NEKAJ MINUT POKLEPETALA Z URŠO PREKO TELEFONA. Minili so časi ko so ljudje govorili: "Otroci so božji blagoslov" in to tudi verjeli. Dandanes to še vedno govorimo, seveda samo iz navade, verjamemo pa /c dolgo nič več. Zakonci srednjih let zmajujejo z glavami, medtem ko mladim zakonskim parom naštevajo vse mogoče zanke in pasti roditeljstva, kot na primer: "Otroci preveč koŠtajo . . . Si kar ne moreš več privoščiti." Seveda ne pomislijo, da so deset, petnajst let nazaj sami poslušali podobne litanije, pa se jih niso prijele. Jasno, otroci stanejo, sploh pa, ako imaš tri ali štiri in vsi radi sledijo mačkam na drevo, plezajo čez sosedov plot nekajkrat na dan ako jim žoga tja pade in navdušeno raziskujejo skrivnostni svet med hišnimi podporniki. Sprejeti malega kričača v komaj zacvetelo zakonsko zvezo predno se bodoča mamica in očka do vratu pogrezneta v odplačevanje bančnih posojil, je presneto staromodno. "Najprej štalico, pa potem kravico." Mladi danes na ta stari pregovor gledajo z drugimi očmi. "Najprej kravico, da z njo poiščeš štalico in šele za tem telička." Kravico, hočem reči avto, mladi prejmejo kot darilo skupaj s tablico "L". To je v obdobju, ko se jim mamino mleko posuši okoli ust in istočasno prevzamejo v last star očetov brivnik. Običajno se znajdejo kuhani in pečeni pred oltarjem še predno se znebijo tablice "P", z naivno mislijo, da je zakon medeni mesec, katerega radost in ekstazo jim bo uspelo podaljšati v neskončnost. Bolj praktični, ki na življenje gledajo od danes do jutri, se rajši odločijo živeti s partnerjem po domače "na koruzi". štalica, "alias" hišica je naslednja na vrsti. Prazna nc nudi dovolj udobja in mlada zaljubljenca s pomočjo razumevajočih staršev opremita hišo z najbolj potrebnim pohištvom, to je T.V. sprejemnik in pa vodna postelj za vzpodbudni začetek. Kot pribito se zdi, da bi kakršenkoli naraščaj v takšnih okoliščinah ne veljal samo za skrajno neodgovornost, pač pa bi bil silno nepraktična rešitev in in prava nadlega. Moderni medicinski znanosti in vsemogočni tabletki se imamo zahvaliti, da takšnih spodrsljajev z malo previdnosti ni veliko. Če pa vseeno pride do spodrsljaja se vedno najde dobra duša, ki je moralna načela "prešprical" v šoli življenja in za MALO napitninico rad ponudi svoje usluge. Vendar pa po statistikah precej zakoncev še vedno pusti prosto pot materi naravi . . . prav do konca. "Ja Mica, kdaj sta ga pa vidva z Janzpm naročila," se radovedni jeziki radi spodtaknejo ob bodoči mamici, ki resnice ne more več skrivati. To kar sta Mica in Janez načrtovala je bila prav za prav mala hišica v predmestju Melbourna. Med praznovanjem obletnice pa je Mica pozabila na majhno rumeno tabletko pod katero je pisalo "petek". Naslednji .dan je spodrsljaj opazila in modra misel ji jc šinila v glavo. Naenkrat je pogoltnila deset tabletk, ki so še ostale v paketku in se pomenljivo nasmehnila, ko jo je pričelo črvičiti po črevesju: "Pa sem vedela, da mora delovati!!!" Pa ni delovalo. To je spoznala nekaj tednov kasneje, ko so ji zjutraj prvič metuljčki zaplesali v želodcu. Načrtovan nakup hiše v predmestju je bil s težkim srcem preložen, prav tako novi avto, da o počitnicah doma ob vznožju Karavank sploh ne govorimo. Vse to bo moralo počakati dokler otroci ne odrastejo. Pred kratkim nas je ob enih ponoči vrglo iz sladkega spanja razbijanje na vhodna vrata. Mislil sem, da je komu iz soseske crknila televizija, ter si je hotel izposoditi našo ter si tako do konca ogledati direktni prenos cricketa iz Anglije. Poslal sem ženo, da je preteče zarenčala skozi zaprta vrata: "Who is there?'* in takoj za tem dodala: "Vine, get loaded shotgun, let Sultan in . . . and call the police!" Naj omenim, da je edina puška v hiši ležala med igračami moje triletne hčerke, ker jo je sosedov mulec pozabil odnesti domov. Sultan je izmišljen nemški ovčar, katerega že dve leti kupujemo. Telefon pa so nam pred dnevi izključili, ker nismo plačali mastnega računa . . , Domači iz domovine so nas klicali za vsako neumnost ter nato velikodušno dovolili nam plačati stroške telefonskih razgovorov. Navsezadnje, saj žive v Avstraliji, kjer namesto vode teče po rečnih strugah med in mleko ter morajo imeti denarja kot plev. Kdorkoli je stal pred vhodnimi vrati se ni dal zlahka oplašiti. Bil je namreč tako naccjen s korajžo — dvakrat pečeno pristno domačo slivov-ko —, da ga tudi najbolj surove grožnje ne bi premaknile z mesta. Zadah potujoče žganjartie je v hipu napolnil predsobo, ko mi je Janez skozi polodprta vrata omahnil v naročje. Stekleno me je pogledal, me objel po bratsko in se zjokal na mojih ramenih. Pol nesel, pol vlekel sem ga do kuhinje. Žena Urša je medtem mrzlično nosila na varno kar je bilo steklenega. Po tretjem neuspelem poizkusu posaditi Janeza na stol, sem ga pustil kar v kotu na tleh. Urša je najino manevriranje gledala z nezaupanjem iz varne razdalje: "Ne pozabi prezračiti hiše ko ga ven vržeš!" "O. midva sva že od vsega začetka načrtovala, da ga bova naročila na drugo obletnico najine poroke, Siccr pa, otroci so vendar božji dar, ali ne?" "Daj no Urša, Janez je najin prijatelj," sem ugovarjal. "Moj že ne, kadar je nasekan kot tepka. Bolje, da grem. Od tega smradu se mi želodec obrača." Meni se je tudi. Povrh vsega sem čutil kako me je prevzemala rahla omotica. Jc bilo to znamenje, da se je tudi meni alkohol v krvi vzdignil "nad .05. Medtem je Janez spet pridobil dar govora. "Treba je proslaviti. Kje je šnops, Vine?" "Proslaviti?" "Kaj se ne vidi, da sem danes žc vdrugič postal očka . . ." nakar je znova zahlipal. Urša je radovedno pogledala v kuhinjo in za hip pozabila na nevarnost alkoholnih hlapov v ozračju. "Ali je punčka?" "Daj ga no lomit . . . šmrk . . . Misliš." da bi se ga tako nacukal še za eno kiklo v familiji . . . šmrk . . . Poba je . . . Štiri in pol kile . . . in čisto izrezan očka . . ." Spet je zasmrkal. "Ja, kaj pa Mica? Je z njo vse v redu," je vskočila Urša. "Zlomek . . . tega pa ne vem. Takrat se mi je prvič 'film utrgal'." Janez se je brez dvoma udeležil bitke v porodni sobi. Sam sem porod dvakrat spremljal in vem čez kakšne muke morajo ubogi očetje, predno se prigarajo do svojega otročička. Kolikor Janeza poznam se ne čudim, da se ga je tako nažlampal. Predno jc zaspal v "Binbag" sredi dnevne sobe (Urša ni hotela žrtvovati kavča z novimi blazinami), se je nagajivo nasmehnil. "V tretje gre rado, Vine ... čas je, da tudi ti probaš za fanta." "Not tonight, Josephine!" je zapela Urša medtem ko mu jc porinila umivalnik pod nos, "me glava boli . . . poleg tega pa smo prizvodnjo zaenkrat zaključili!" Predno mc je spanec potegnil v stanje pozabljenja sem se spomnil slavnega perzijskega pesnika Saadija, ki si je pred smrtjo zaželel najlepše dekle v deželi in najlepšo vrtnico, ker je hotel umreti ob pogledu na pravo lepoto. Sam se ne morem pohvaliti s sinom, imam pa dve hčerki in kot vse kaže se bosta razvili v dve res brhki dekleti. Moje zadnje želje tako res ne bo težko izpolniti . . . Vrtnico bomo pa že kje našli. Cenceljnov Vine HRIŽAnKA ZAVOS HR(w 06 „Šhi£L , SNEMALEC PRIMORJU (ŽIVKC) GOSLI (ZAUiČU!