PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevni >9 m SCLW1 Cena 600 lir - Leto XL. št. 161 (11.884) Trst, sobota, 7. julija V duhu prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo Pogovori o videmskem sporazumu in o splošnem izvajanju Osima Proučili so tudi izvedljivost plovne poti Tržič - Gorica - Ljubljana MARJAN DROBEZ NOVA GORICA - GORICA — V četrtek in včeraj sta bila v sosednjih in prijateljskih mestih dva sestanka, na katerih so predstavniki Jugoslavije in Italije obravnavali izvajanje določil videmskega sporazuma o malem obmejnem potniškem prometu med državama, tehnično izvedljivost in gospodarske upravičenosti načrtovane plovne poti Tržič - Gorica -Ljubljana in druga vprašanja, ki zadevajo izvajanje osimskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo. Glede videmskega sporazuma so na pogovorih ugotovili, da določila slednjega izvajajo. To je še posebno pomembno, ker je na zadnjem rednem zasedanju stalne mešane komisije de-cembra lam italijanska delegacija i-mela resne in ostre pripombe, češ da jugoslovanska stran zaradi uved- be depozita za prehajanje meje krši določila videmskega sporazuma. Predstavniki obeh držav so na osnovi predhodne študije, ki so jo izdelali v Italiji, poudarili, da je zgraditev mednarodne plovne oziroma prometne poti med Tržičem, Gorico in Ljubljano, tehnično sicer mogoča, vendar je v sedanjih razmerah gospodarsko zelo vprašljiva. Pogovorjeno je bilo, da bosta Jugoslavija in Italija (vendar v italijanski režiji) organizirali mednarodni strokovni- seminar o tem, če bi bila za omenjeno vodno oziroma plovno pot zainteresirana tudi gospodarstva in transportna podjetja iz drugih držav v srednji in vzhodni Evropi. Pogovore v Novi Gorici in Gorici so vodili predsednika jugoslovansko-italijanske mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma Tone Poljšak in veleposlanik Casilli D'Aragona. Visoko priznanje Pertiniju Italijanski predsednik Pertini je včeraj v Lausannu prejel »evropsko priznanje«, ki ga podeljuje sklad Coudenhovc - Kalergi osebnostim, ki se zavzemajo za enotnost Evrope (Telefoto AP) « uuu rai________ Craxijevi vladi RIM — Ko se je že zdelo, da so vladne stranke pokopale bojno sekiro in utišale medsebojne polemike, kot je pokazala tudi razprava o Mo-rovi smrti, da se pripravijo na bližnje preverjanje z namenom, da obranijo pri življenju in celo okrepijo petstrankarsko koalicijo, je včeraj načelnik socialističnih poslancev Formica spet močno razburkal vode. Njegov ponoven napad na KD in neposredno na Andreottija zdaj spet postavlja v dvom miren potek preverjanja, ki ga je pripravljala napoved socialdemokratskega ministra Longa, osumljenega pripadnosti loži P2, da se je pripravljen žrtvovati (odstopiti) na oltarju okrepitve vladne večine. V intervjuju nekemu tedniku se je Formica spet lotil političnih odgovornosti v zvezi z delovanjem skrivne framasonske lože in še posebej njenih članov v vodstvu policijskih in vojaških sil ob ugrabitvi in usmrtitvi Alda Mora. Pri tem Andreottiju, ki je bil tedaj predsednik vlade, očita, da noče povedati, kar je moral po službeni dolžnosti znati in da se omejuje na namigovanja. Torej spet klic k odgovornosti KD za Moravo smrt, na kar demokristjani do sedaj še niso odgovorili, a je težko misliti, da ne bodo, morda še ostreje kot pred 20 dnevi Kljub težavam mir v Bejrutu BEJRUT — »Varnostni načrt« za Pomiritev v Bejrutu je po vsem sodeč zastal. Včeraj niso kot napovedano odprli za promet bejrutskega Pristanišča in letališča, prav tako Rejska po polževo podira barikade in druge pregrade »zelene črte«, da ni-|° odprli nobenega novega prehoda. 7*e več, prebivalstvo je v znak pro-^sta zaradi pogrešanih v državljanski Epi za štiri ure zaprlo edini pre-nod med vzhodnim in zahodnim Bej-rirtom. Varnostne sile niso posegle, aj vsi razumejo protest, v desetletni ojni je bilo ugrabljeno od nasprotuje*11 si milic več kot 2.000 oseb, nji-y vj* usoda pa je še vedno neznana. sokakor pa so že včeraj dosegli spo-^um, da bodo tudi to vprašanje reti P3 P^taja vedno bolj jas- ’ ,a botrujejo zamudam predvsem t ‘‘«ini vzroki. Vsi, predvsem pa enuer K ararne hočejo biti matcma-yj?10 Rotovi, da ne bo prišlo do no-nii ^apletov preden napravijo nadalj-Korak na poti sprave. Prav zato ujftjo z odprtjem pristanišča in VrnT? • saj bi ponovni izbruh so-"zoosti zapečatil libanonsko usodo. Ob obisku zastopnikov jugoslovanskih radiotelevizijskih ustanov Poudarjena vloga sredstev obveščanja in manjšin za zbližan j e med državama TRST — Kot gost Založništva tržaškega tiska in agencije Alpe Adria so bili včeraj v Trstu člani izvršnega odbora JRT, ki so dan prej v Ljubljani razpravljali o problemih sodelovanja in razvoja radia in televizije v Jugoslaviji. V izvršnem odboru sodelujejo vodilni predstavniki osmih radijsko - televizijskih ustanov, ki delujejo v vseh republikah in avtonomnih pokrajinah Jugoslavije, poleg tega pa še kot samostojna ustanova Radio Jugoslavija, ki oddaja v različnih jezikih vesti po vsem svetu. Med ogledom ZTT je goste pozdravil predsednik upravnega sveta Egon Kraus, o programu in delu založništva pa je spregovoril ravnatelj Silvij Tavčar. Podrobnejše poročilo o delovanju agencije Alpe Adria in sodelovanju z jugoslovanskimi televizijskimi in radijskimi hišami je podal odgovorni urednik Bogo Samsa. Agencija proizvaja dnevno 5 - G vesti s področja kulture, športa, politike, gospo- darstva, ukvarja se s splošnim položajem v Italiji, še posebej pa na področju dežele Furlanije - Julijske krajine. Agencija je pomemben dejavnik krepitve slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, še zlasti pa se zavzema za nadaljnji razvoj dobrih sedskih odnosov. O splošnem političnem položaju v Italiji, v deželi Furlaniji - Julijski krajini in še zlasti o položaju slovenske narodnostne skupnosti je bil govor na sestanku z nekaterimi člani izvršnega odbora SKGZ. kjer je o teh problemih poglobljeno poročal predsednik Boris Race. Orisal je skupne napore vseh Slovencev za dosego globalne zaščite in velik pomen sredstev množičnega obveščanja. V tem kontekstu je še zlasti važno, da so ljudje v Jugoslaviji obveščeni o položaju slovenske manjšine in tudi obveščeni o tokovih razvoja v Italiji. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Na seji tržaškega občinskega sveta Richetti o perspektivah po srečanju z nočni,-~ ^uPan Richetti je na sito oc S€^ tožaškega občinskega sve-čanu>en^ za izrazil zmeren optimi-PTavrimskega srečanja, če-vezp treba sedaj vse sprejete ob-^ Preveriti v praksi. dejstvo^i61? tem okviru pozdravil državna v Trstu sedež nove redno ^Kdelniške družbe in vzpo-krize ris ^ obueze za premostitev kateri Za'ikeBa LZoyda- ki ™ ™u ne-PTzerialn !^apoved°vali likvidacijo in • ki se mu sedaj obeta svet- vodstvom IRI lejša bodočnost. S tem v zvezi je župan tudi polemiziral z Genovo, ki je po njegovem mnenju neopravičeno zavzela do Trsta instrumentalna in polemična stališča. Svetlim točkam pa je Richetti dodal tudi senčne plati s sestanka s Prodijem, ki zadevajo še vedno negotovo bodočnost škedenjske železarne in tovarne Grandi motori, ki je v težavah zaradi krize celotnega sektorja dizelskih motorjev. Gospodarski preporod, je dejal župan, pa bo sedaj odvisen tudi od tega, kar bomo znali enotno ustvariti tudi mi sami tukaj v Trstu. Županovemu poročilu je sledila razprava, ki je zasedla večji del sinočnje seje in v katero so pose-<-'• predstavniki vseh političnih skupin. Vznemirjenost v Podgori zaradi jezu na Soči GORICA — Prebivalstvo Pod gore je precej vznemirjeno zaradi predvidene gradil je jezu na Soči 'med njihovo vasjo in Straziami. To so izpričali na skupščini, ki jo je sklical rajonski svet. Načrt so izdelali strokovnjaki v Rimu in so z njim seznanili goriško občinsko upravo. Jez bo služil potrebam akumulacijskega jezera, v katerem bodo zbirali vodo za namakalne potrebe krminsko-gradiščanskega polja. Za ta jez so se odločili na mednarodni ravni z osimskimi sporazumi, kajti na jugoslovanski strani, pri Solkanu so zgradili jez, ki bo služil potrebam tamkajšnje hidrocentrale. NA 8. STRANI Iranske grožnje Saudski Arabiji TEHERAN — »Ko ne bo mogel Iran več izvažati nafte, se bo isto zgodilo tudi Saudski Arabiji«. To grožnjo je včeraj med petkovo molitvijo izrekel predsednik iranskega parlamenta in eden najvplivnejših iranskih voditeljev Hašemi Rafsardžani. Homeinijev najožji sodelavec je tudi navedel, da Iran nasprotuje razširitvi 46 mesecev trajajočega spopada, a da bo vsekakor nadaljeval vojno do zrušitve »satanskega režima« Sadama Huseina. Po Rafsandžanijevih besedah bi Sadama že stokrat odnesel plaz kot nekdaj šaha, če ga ne bi aktivno podpi rale ZDA, SZ, Francija, Saudska Arabija in drugi. Trdil je celo, da ladje ob naftnem terminalu na otoku Karg napadajo francoski in ne iraški piloti. Po njegovem je vse to le poskus, da bi Iran izvedel blokado Hormuške ožine in s tem opravičil poseg velesil v Zalivu. McEnroe in Connors ponovno v finalu Američan Connors je na teniškem turnirju v Wimbledonu zmagal že pred desetimi leti. zatem leta 1982, jutri pa ima znova priložnost, da poseže po prvem mestu. Včeraj je namreč premagal Čehoslovaka Ivana Lendla in se bo v finalu pomeril z rojakom McEnroeom, ki je odpravil Avstralca Casha. Za McEnroea bo to že četrti zaporedni finale v Wimbledonu, kjer je zmagal že leta 1981 in lani. Danes pa bo na vrsti ženski finale med Evertovo in Navratilovo. Everteva ima za sabo prav tako blestečo kariero kot Connors, saj je v Wimbledonu prav tako prvič zmagala pred enim desetletjem. Z Navratilovo se je doslej pomerila 59-krat in dosegla eno zmago več od nasprotnice. Navratilova pa bo branila naslova, ki ju je v Wimbledonu osvojila lani in predlanskim. NA 10. STRANI • Poudarjena NADALJEVANJE S 1. STRANI V odgovoru je predsednik izvršnega odbora JRT Slobodan Budakov o-risal položaj Jugoslavije in njene odnose s sosedi. Poudaril je razumevanje vseh jugoslovanskih narodov za vprašanja manjšin in v tem kontekstu še poseben interes za položaj slovenske manjšine v Italiji. V razgovoru so nato bila osvetljena razna konkretna vprašanja o položaju Slovencev v' Italiji kot na primer podrobnosti boja za globalno zaščito, politične razmere manjšine, razvoj šolstva, kulture in podobno. Člane izvršnega odbora JRT je nato sprejel podpredsednik deželnega odbora Piero Zanfagnini, ki je poudaril izredno važno vlogo agencije Alpe-Adria za obveščanje širše jugoslovanske javnosti o dogajanju na prostoru dežele Furlanije - Julijske krajine. Dežela vzdržuje tesne stike še zlasti s sosednjima Slovenijo in Hrvaško, zainteresirana pa je za povezavo z vsemi jugoslovanskimi republikami. V ta namen so že urejene razne oblike sodelovanja in delujejo skupni odbori in komisije. Prisotnost predstavnikov tako važnega medija kot sta radio in TV v Trstu ima prav gotovo resen političen pomen, saj predstavlja priložnost, da se širša javnost obvesti in opozori na specifično vlogo, ki jo ima dežela Furlanija - Julijska krajina kot mejna dežela. Kljub obstoječim težavam mora meja ostati odprta. Zanfagnini je nato govoril o pomenu slovenske in italijanske manjšine kot veznega člena in je izrekel podporo dežele naporom, da se doseže globalni zaščitni zakon. Predsednik Slobodan Budakov je povedal, da so izkoristili priliko sestanka izvršnega odbora, da so obiskali Primorski dnevnik in agencijo Alpe Adria, ker je njihov interes, da že obstoječe sodelovanje okrepe, saj bi lahko naredili več. Poudaril je pomen manjšine v ustvarjanju dobrih sosedskih odnosov. JRT je v teh naporih prav gotovo odigrala važno vlogo1, saj obstajajo tesni stiki med JRT in italijansko RAI tako glede izmenjave programov, kot tudi glede splošnega sodelovanja. V Trstu so bili prisotni naslednji člani JRT: Slobodan Budakov, generalni direktor RTV Novi Sad, Vlado čosič, generalni direktor RTV Sarajevo, Josip Gobac, direktor TV Zagreb, Božidar Jaredič, namestnik generalnega direktorja Titograd, Tihomir Kond er, delegat skupščine JRT iz Skopja, Ferdo Lužar, generalni direktor RTV Ljubljana, dr. Zdravko Pečar, direktor Radia Jugoslavija, Riža Ala j, generalni direktor R'J'V Priština, čedomir Stojkovski, direktor Radia Skopje, Milan šešlija, predsednik skupščine JRT, Milan Vukos, generalni direktor RTV Beograd, Zija Murhadja, delegat skupščine JRT, Manlio Vidovich, odgovorni urednik Radia Koper. Razgovoru je prisostvoval jugoslovanski generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič. Glede prepovedi vesoljskega orožja Veliko zaprek na poti k dunajskim pogajanjem MOSKVA — Navkljub mnogim srečanjem in kontaktom na najvišji ravni med obema velesilama, je pot proti »dunajskemu septembru« še vedno posuta z mnogimi zaprekami. Po predlogu Sovjetske zveze naj bi bila septembra v avstrijskem glavnem mestu pogajanja o prepovedi vesoljskega orožja. V Moskvi pa še vedno vztrajajo na tem, da morajo pogajanja zadevati samo vesolje in ne smejo nikakor biti razširjena še na ostala področja, kot to zahteva Washington. To točko znova in z veliko jasnostjo spet podčrtuje sovjetska tiskovna agencija Tass v svoji novi »uradni« izjavi. Rečeno je, da je brezpredmetno misliti, da bi se obe strani srečali na Dunaju, ne da bi se »prej sporazumeli, o čem bosta diskutirali«. Dokument tudi napada ZDA, češ da postavljajo pogovore o strateškem orožju in evroizstrelkih za pogoj, da bi se dunajsko srečanje sploh začelo. »S takim obnašanjem«, pripominja Tass, »si Američani prizadevajo za neuspeh na Dunaju, potem ko so že bili krivi, da so se pogajanja o jedrskem orožju izjalovila«. Sovjetska zveza je od vedno zatrjevala, da se dialog glede strateškega orožja ne bo obnovil vse dotlej, dokler ne bodo ZDA odstranile raket »cruise« in »pershing-2« iz Zahodne Evrope. Skratka, najprej se je treba točno domeniti o temi pogovorov in šele nato bodo ti na Dunaju lahko stekli. □ PARIZ — Bivši francoski predsednik Valéry Giscard D’Estaing se je včeraj sestal s sedanjim predsednikom Francoisom Mitterrandom. Podrobnosti pogovora niso znane. Kljub previdnim izjavam Jenningerja Obetajoča pogajanja med obema Nemčijama BONN — Še zadnjih šest vzhodnonemških državljanov, ki so vztrajali v predstavništvu ZRN v Vzhodnem Berlinu, je zdaj zapustilo diplomatski sedež. To je novo ugodno znamenje, ki potrjuje, da pogajanja med Vzhodnim Berlinom in Bonnom o »človeških olajšavah« ugodno potekajo. Med te olajšave sodi tudi sprememba vzhodnonemškega , odloka o obvezni menjavi zahodnonemških Napredne sile Sredozemlja na konferenci v Beogradu BEOGRAD — Bistvo srečanja je mobilizirati vse napredne sile v Sredozemlju, da bi v svobodnem dialogu postavile diagnozo stanja, razmer, političnih in vojaških sil, ter da bi v svobodni izmenjavi mnenj poskušali najti skupne točke soglasja za delovanje strank in gibanj posameznih držav. Cilj je ustvariti ozračje, v katerem bi se vlade bolj angažirale pri reševanju problemov Sredozem.ja in pri tem upoštevale, da sta usodi Sredozemlja in Evrope povezam. To je v intervjuju za Radio Beograd izjavil dr. Aleksandar Grličkov pred začetkom konference naprednih strank in gibanj Sredozemlja, ki bo od danes do 9. julija v Beogradu. Grličkov je rekel, da je že sama izmenjava mnenj velik uspeh, čeprav ni pričakovati, da bodo na vsa vprašanja dali pravi odgovor, ali dosegli soglasje o možnih poteh reševanja posameznih vprašanj. Ko je ocenil stanje v Sredozemlju v minulih dveh letih med alžirsko in beograjsko konferenco, je Aleksandar Grličkov rekel, da so se razmere bistveno poslabšale, (dd) mark za obiskovalce iz Zvezne republike Nemčije. Napovedujejo, da bodo zahodnonemške upokojence, ki prihajajo na obisk v NDR, sploh oprostili obvezne menjave. Državni minister v kanclerjevem u-radu Jenninger, ki se je pogajal v Vzhodnem Berlinu, je dejal, da ne bi smel nihče preveč pričakovati od sedanjih pogovorov. Človeške olajšave — je dejal — je mogoče v pogovorih z Vzhodnim Berlinom uresničevati samo »polagoma«. Poudaril je, da ne bi smeli prezgodaj poročati o prizadevanjih zahodnonemške vlade, da bi zagotovila ljudem v NDR olajšave, ker to otežuje pogajanja. Jenninger jeva pripomba o prezgodnjem obveščanju javnosti leti tudi na bavarskega ministrskega predsednika Franza Josepha Straussa, ki je na konferenci bavarske CSU pred nekaj dnevi dejal, da so pogajanja za nov zahodnonemški kredit Vzhodnemu Berlinu v znesku 900 milijonov mark spet stekla z njegovim posredovanjem, kot so že lani pri odobritvi milijardnega kredita. Vendar je Strauss pripomnil, da je »zadevo potem prepustil Jenninger ju«, oziroma kanclerju Kohlu, ki je prav takrat odpotoval na uradni obisk v Argentino. (bp) Skrajni Sikhi preusmerili indijsko letalo v Pakistan nporočamo vam LAHORE — Včeraj se je brez kr-voprelitja zaključila na pakistanskem letališču pri Lahoreju preusmeritev indijskega letala, na katerem se je peljalo 255 potnikov in 9 članov posadke. Pakistanska vlada je uradno sporočila, da so preusmerjevalci o-svobodili vse talce in se brezpogojno predali policijskim oblastem, ki so jih aretirale. Preusmerjeno letalo vrste »airbus 300« je vzletelo predvčerajšnjim iz Srinagara, glavnega mesta severozahodne indijske države Kašmir, in je bilo namenjeno v indijsko prestolnico New Delhi. Med letom pa ga je osmerica oboroženih Sikhov preusmerila v Lahore. Preusmerjevalci pripadajo ekstremistični organizaciji Sikhov, ki jo je vodil Jamail Bhidran-wale do svoje smrti 6. junija letos. Padel je skupno s 1.000 svojimi pri- staši v spopadih z indijskimi varnostnimi oddelki, ki so vdrli v Zlati tempelj v Amristaru. Tu je bil sedež o-menjene ekstremistične organizacije, ld se zavzema za avtonomijo Pandža-ba, indijske države, v kateri so Sikhi v glavnem naseljeni. Osmerica preusmerjevalcev je hotela s svojo gesto protestirati proti krvavemu obračunavanju indijske vlade. V tem smislu je postavila po pristanku na lahorskem letališču tudi vrsto pogojev za osvoboditev talcev. Tako je npr. zahtevala, naj indijska vlada vrne prostost vsem Sikhom, ki so bili pozaprli med čistkami. Vse kaže, da indijska vlada ni pristala na nobeno njihovih zahtev. Preusmerjevalci pa so v pogajanjih s pakistanskimi oblastmi najprej pristali na o-svoboditev 7 potnikov, potem pa so se, kot rečeno, brezpogojno predali. HOTEL - RESTAVRACIJA KRAS Pri Božotu REPENTABOR 1 - Tel. 227-113 Glede vprašanja prezadolženosti med obiskom v Argentini Zahodnonemški zvezni kancler Kohl terja novo gospodarsko strategijo GOSTILNA Sardoč Prečnik 1/B Telefon: 200871 BONN — Zahodnonemški zvezni kancler Helmut Kohl, ki je na štiridnevnem obisku v Argentini, je v govoru pred obema zbornicama argentinskega kongresa terjal nove strategije v boju proti vzrokom za zadolženost držav v razvoju. Kancler Kohl, ki bo po obisku v Argentini obiskal še drago najbolj zadolženo državo na svetu, Mehiko, je Argentincem povedal, da so v državah dolžnicah potrebni ukrepi za strukturno prilagajanje in nadaljnja pogajanja z bankami, ki so denar posodile. Toda Kohl je naštel še vse drugo, ki je po njegovem mnenju potrebno, da bi se zmanjšalo neznosno breme dolgov, ki duši države v razvoju. Potrebno bi bilo ustvarjati možnosti za ugodno investicijsko o-zračje, znižati mednarodne obrestne mere in tako zboljšati pogoje za priliv novih kreditov, in latinskoameriške države bi morale imeti več možnosti za prodajo svojih izdelkov na tujih trgih. Naposled bi bilo treba reševati kratkoročno zadolženost držav v razvoju s sporazumi o dolgoročnejšem restrakturiranju dolgov in uresničevati programe mednarodnega monetarnega fonda, svetovne banke in bank za regionalne razvoje. V polurnem govora je Kohl poudaril, da *je Zvezna republika Nemčija življenjsko zainteresirana za stabilnost in miren razvoj Latinske A-merike. Po Kohlovem mnenju lahko Argentina, potem ko je spet stopila na pot demokracije, postane vzor, ki bo lahko vplival na celotni razvoj v Latinski Ameriki. V Bonnu poudarjajo, da je hotel kancler Kohl z obiskom v Argentini in Mehiki zboljšati odnose ne samo med tema dvema državama in Latinsko Ameriko nasploh in Zvezno republiko Nemčijo, ampak tudi odnose med njimi in EGS. Kancler Kohl je že na londonskem svetovnem gospodarskem vrhu govoril o tesnejšem sodelovanju z Latinsko Ameriko in opozarjal na to, da je treba zadolženim državam pomagati, da ne bi prišlo pri njih do gospodarskega zloma. Toda v Bonnu je slišati glasove, ki opozarjajo, da Kohlov obisk ne bi smel zbujati preveliko upov. ZRN med drugim zavrača sleherne dvostranske obveznosti pri reševanju zadolženosti. Kohlov obisk je politično pomemben, toda ZRN ne more sama zboljšati položaja dolžnic. Njen vpliv v krogu ekonomsko najmočnejših držav na vetu ni tako velik, da bi lahko sama sprožila proces in ukrepe, ki jih je terjal Kohl pred argentinskim kongresom. Kljub temu utegne biti Kohlov obisk pomembnejši, kot je videti na prvi pogled, če vsaj delno stoji za njim Washington in če bi vsaj nekoliko prispeval k »spravi« med argentinsko vlado in mednarodnim monetarnim fondom. BOŽIDAR PAHOR GOSTILNA BAZOVICA - Ul. I. Gruden 53 - Tel. 226-129 GOSTILNA MAHNIČ Najemnik ANGELA METLIKA BAZOVICA Ul. I. Gruden 29 Od MO. ju ti ja do 4. avgusta IZREDNA POPOLNA RAZPRODAJA S POPUSTI OD 20% DO 60% zaradi preaovitvo trgoviao Manufaktura PODOBNIK Obv. občini 28. 6. 84 OPČINE V Globasnici na Koroškem tretji skavtski jamboree Ukrepi za odpravljanje posledic neurja s točo V Globasnici na Koroškem bo od 1. do 31. julija izredna slovenska skavtska prireditev : tretji zamejski jamboree. Gre za skupen tabor tržaških, goriških in koroških skavtov in skavtinj. Taki veliki pobudi sta bili že leta 1976 v Pinedu v pordenonski pokrajini in leta 1979 v Dolini Koritnice pri Logu pod Mangartom. Vsakokrat so skavti proslavljali kako pomembno obletnico. Prvi jamboree so priredili ob 25-letnici ustanovitve Slovenskih tržaških skavtov in torej začetka slovenskega skav-tizma v zamejstvu. Leta 1979 so se spomnili 20-Ietni-ce ustanovitve tržaških skavtinj in koroških skavtov in 15-letnice ustanovitve goriških skavtov. Obakrat je več sto udeležencev in še večje šte vilo obiskovalcev odneslo nepozabne vtise. Na prvih dveh jamboreejih so bili v ospredju Tržačani in Goričani, letošnji jamboree pa bo potekal v znamenju 25. obletnice ustanovitve Slovenskih koroških skavtov. Izredno pomembno bo dejstvo, da bo jamboree na slovenskem Koroškem v Avstriji. Predvidena je udeležba kakih 300 mladih fantov in deklet (najrajši — volčiči in veverice — ima-k> tabore posebej), ki bodo razdeljeni na pet podtaborov: 2 tržaška, 2 goriška in enega koroškega. Zraven bo še manjši tabor starejših tržaških članov in članic, ki bodo Pred jamboreejem opravili pet dni Potovalnega tabora od Celovca do Sel in Globasnice. Geslo 3. jamboree ja je: Pogumno zvesti izročilu! Simbol pa bo ogenj, *1 ga bodo prižgali ob otvoritvi in bo gorel do konca tabora. Povezanost tržaških, goriških in koroških bratov •n sester pa bo prišla že na zunaj oo izraza s posebnim jamborom s tremi drogovi in skupnim drogom z zastavo tretjega jamboreeja. Vsak dan si bodo pod tabori izmenjavali P oreški turizem POREČ — Turistična organizacija Riviera iz Poreča je za to poletje v Prenovo in novo gradnjo hotelskih sob in gostinskih lokalov vložila 720 trilijonov dinarjev. Prenovili so počit-riska stanovanja v naseljih Lanterna ln Luna ter v hotelih Jadran in Pa-rentino. Vceloti gre za prenovo prostorov s 500 ležišči, v novogradnji pa so Pridobili sto novih turističnih ležišč. v Poreču in okolici pa je Riviera «radila ali obnovila še pet gostinskih lokalov in dvoje zabavišč, kjer majo v celoti 1200 sedežev v pokri-, , gostiščih in., več kot dva tisoč se-,ezev tia terasah. Zgradili so tudi vo-ovod na otoček Sv. Nikole, v Lan-rni so napeljali nove telefonske ka-e> * hotelih Pical in Luna pa so gradili še 10 teniških igrišč. Te dni pa 80 v „sretbšču Poreča odprli tudi , v. sedež poslovne enote Zagrebške ktike, ki ima 1500 kvadratnih metrov Površine. B. Š. Prireditve v Izoli konferenca Zveze socialità^:? Mudine Izola pripravlja v polit» a °učinskega praznika in z že-npkHo - P^vi kulturno dogajanje v Da.. kujom glasbenem središču — fiWi. L rigonL P®! glasbeno, video, u*tiskah večerov. ba bo imel zbor samostojen koncert v neki cerkvi. Pevcem od Dom-ja želimo veliko uspeha na tem pomembnem gostovanju. Veselo in prijetno potekajo dnevi našim otrokom v šolskem centru »Boris Ziherl« v Škofji loki Otroci na letovanju v Škofji Loki se imajo dobro in lepo ter pozdravljajo svoje domače in jim kličejo seveda »Na veselo svidenje v četrtek zvečer na postaji v Sežani.« S takšnimi priporočili, pozdravi, stiski rok, smo se v četrtek zvečer vračali z obiska v Škofji Loki — mi utrujeni, toda tam smo postili vse udeležence, od najmlajših, pa do starejših, še v veselem in pjrijetnem razpoloženju, pravzaprav piri plesu. V teh dneh bo obiskov gotovo veliko (v nedeljo največ) — v četrtek pa smo jih »uradno« obiskali Nerina Švab, predsednica Odbora za dora-ščajočo mladino pri SKGZ (slednja je, kot vsako leto organizator letovanja) Edvin Švab - ravnatelj Dijaškega doma »Srečko Kosovel« iz Trsta, ki je dal na razpolago kar 13 svojih vzgojiteljev (vodja letovanja je Sonja Pečar, šest handikapiranih otrok spremljajo trije spremljevalci, oziroma spremljevalke) v ekipi p» sta še dva učitelja za telovadbo, ali telesno vzgojo) in seveda še podpisana, ki sem bila na tem obisku v imenu »Primorskega dnevnika«, v katerem bomo jutri objavili tudi daljšo reportažo o življenju na teh veselih počitnicah. Naj samo povemo, da je že sama Škofja Loka s svojo okolico prekrasna, da so si otroci že marsikaj ogle- dali, da so se že kopali v zaprtem bazenu v Železnikih, da imajo na razpolago telovadnico, da je okrog doma, oziroma šolskega centra »Boris Ziherl«, kjer prebivajo, nič koliko lepih igrišč, travnikov in stez ter proti za razna tekmovanja, da imajo udeleženci tudi v domu možnosti za razvedrilo, mladinsko sobo, kjer imajo pravi disco-klub, pia prostor za namizni tenis, da imajo vrsto družabnih igric, da so jim vzgojitelji vedno skrbno in z velikim razumevanjem ob strani, da so opravili že vrsto izletov, da so si bili skratka vsi edini, da so to lepro počitnice, da jim je všeč in da so z vsem zadovoljni. Vse osebje v domu je gostom iz Trsta v vsem na razprolago, ljudje so vljudni in prijazni, kuharji se pro-trudijo, da bi vsem ustregli, vreme je sicer pronagajalo, a mislimo, da se otroci tega še zavesti niso utegnili, saj so tako zaprosleni z igrami in zabavo. Tako na kratko naši vtisi s tega enodnevnega, neprozabnega obiska, ki ga bomo skušali strniti v reprortažo, ki p» prav gotovo ne bo mogla zabeležiti vsega, kar so nam sami provedali in kar smo tudi sami videli in doživeli. Lepro in veselo letovanje torej za 180 otrok, ki že čakajo obiskov svojih dragih. N. L. Festivali Dela in Unità Na vrtu Gosprodarske zadruge v Bazovici se danes pričenja festival komunističnega tiska, ki ga prireja sekcija KPI iz Bazovice. Danes je na s p» redu ob 19. uri koncert godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč. Festival se nadaljuje jutri in v prone-deljek. Kulturni sprored obsega tudi nastop folklorne skupine Rdeča zvezda iz Saleža. Vse tri večere bo ples z ansamblom Akordi iz Postojne. V okviru festivala naj omenimo razstavo knjig in razstavo o miru. V teku je tudi festival v Pristaniškem šprortnem središču »Ervatti« pri Briščikih. Posebno zanimanje vlada zlasti za pronedeljkov del, ko bo nastopil znani ansambel »Banco«, za katerega je že v teku razprodaja vstopnic. Danes ob 19.30 p>a bodo prišli na svoj račun ljubitelji godalne glasbe. Nastopila bo namreč godba na pihala s Proseka. Naj omenimo še, da bosta med jutrišnjim shodom govorila deželni tajnik KPI Rossetti in univerzitetni docent ter kandidat na nedavnih evropskih volitvah prof. Darko Bratina. Festival Dela in Unità proteka tudi v Ljudskem domu v Podlonjerju in pri Sv. Jakobu. V zaključnem dnevu festivala Gledališča mladih Dvojezična postavitev »Vaj v slogu« nocoj med osrednjimi prireditvami ^t>ar skuna>!Ìajamo predvsem zaradi lat UCCnta' izredno talentiranega Va-],k.lje'vtona, ki je v pičlih 9 letih, od cir l i ’.51- Ida, ko je umrl, produ-t im n Cvirnih in zanimivih filmov m™ ' ? - Proizvodnje, za RKO, Par-MGM in Universal. PrfvUr}Co Ghezzi je pripravil za RAI 3 liivt J terpen ciklus njegovih srh1 p ’. Prejšnji teden smo gledali Cat jemp 6 *n Sem se sprehajal z zombila t’ za režijo J acquosa Tourneurja, seiev060 pa Je na vrsti pričujoči Wi-juliia naslov in, še prej, v torek, 10. na I'ob 22.05, vedno na RAI 3, Sedasi •tv’ režiserja Marka Robsona. ja ria -Previeni režiserji so dali svode^ nJDO j navdahnjena in izčiščena brez n-aV v sodelovanju z Lewtonom; le na Je^a se ni so razvili in ostali °t)rtništavni dost°jnega, zanesljivega fu ATelli nella notte "common Valour« 1983 Re#?d?n P°9um Hackrn-m Kotcheff. Igrajo: Gene Trstu v Ward, Reb Brown. V ja, olj 2| 3o tonu’ v soboto, 7. juli- vJenkastt8^0 l,mamo gosto pisani, ru-Stl depliant, ki napoveduje 1^ tošnji veliki poletni filmski maraton, ta bo potekal kar na odprtem, v Ari-stonovi areni okrogla 2 meseca, tja do začetka septembra. Za marsikoga so bo tako obnovil obred (filmske) veselice na prostem. Brneči projektor bo skozi lahno večerno morsko sapico ohladil marsikakšno opeklino s plaže in nejevoljo onih, ki iz kateregakoli razloga (dela, študija, finančnih in drugih težav, lenobe, provincialnosti...) ne bodo šli nikamor. Prav tako bo to razvedrilo za turiste in druge obiskovalce naših krajev. Podoben poletni kino imajo navadno tudi v Ljudskem vrtu in še drugje, a nobena kinodvorana ne predstavlja tako obsežnega in zakaj ne, prijetnega programa kot Ariston. Tudi letošnjih 40 naslovov, in gre v glavnem za u-spehe prejšnje sezone ali klasike spektakularnega filma, so organizatorji porazdelili v nekaj tematskih sklopov. Ta teden je bila na vrsti »Pustolovščina«,- od katere si lahko še danes ogledamo omenjeni naslov. Vietnamski veterani se ne vračajo več domov, za vedno prizadeti kot v , problematičnih filmih »coming home«, se niti ne zatekajo v maternico Ram-bojeve (Kotchejev film pred tem, s S. Stallonejem) hoste, pač pa se zopet vračajo v indokitajsko napalmsko žrelo, ker jih tako prepričuje organizator zasebne vojne ekspedicije: »Ker smo izgubili, vas ima Amerika za kriminalce. Zato se mi vračamo v prvo linijo. Ker se politiki ne zmaknejo, smo mi edino upanje za naše vojne ujetnike«. Producent te eksorcistične parafašistične operacije je John Mi-lius, ki se sam opredeljuje za pripadnika nekakšne filozofije »fašist-zen« . . . O ostalih sporedih (»Fantastika«, Hitchcock, Coppola, »Oskar... ne O-skar«, Fosse, »Made in Italy«, »Mu-zikomika«) bomo seveda še spregovorili. beležke Joseph Losey 1909 - 22. junija 1984. Kar pišemo, noče biti priložnostna rm sel ali osmrtnica, ki naj bi patetično oživela vse najžlahtnejše poteze pokojnega ameriškega režiserja. Večina bralcev je morda komaj slišala za to ime. Splošna (= filološka in žumalistično dnevniška) kritika pa ga, še posebno v zadnjih časih, čisla in postavlja ob »velikane« kot so Bergman, Bunuel, Welles idr. Mi pa se ga tu spominjamo iz posebnega razloga, takorekoč med javnim in zasebnim, iz skromne hvaležnosti. Losey je bil prvi režiser, s katerim smo se srečali in globlje spoznali. To je bilo ob nastopu reforme ital. radiotelevizije, ki je tudi precej spremenila pojmovanje TV predvajanja filmskih sporedov. Do tedaj je RAI izbiral in predvajal svoje filme kar se da lagodno in neprizadeto, brez vsake kritične opredelitve, nesistematično. Zelo konvencionalno je privilegiral obraze zvezd in zvezdnikov ameriške in drugih velikih kinematografij (Bogart, K. Hepburn, G. Loltobri-gida, G. Philippe) in kvečjemu še kakšnega dovolj kanoniziranega mojstra s kamero, npr. Forda, De Si-co itd. Losey, če se ne motimo, je bil torej prvi »avtor« sodobnega povojnega filma, ki je bil v tem svojstvu predstavljen širši publiki s posebnim ciklusom na ital. TV. Zatem so se zvrstili še mnogi drugi in tudi cele avtorske šole (francoski novi val in angleški »free cinema«), za nas pa je on postal in ostal tisti »deus ex madrina«, ki nas je uvedel in za vedno zasvojil s »filmsko vročico«. Še druga imena so se všidrala v našem srcu, Hawks, Godard in Ros sellini, Pavlovič in še kdo______a marsikaj od Lo seyjevega filmanja je od takrat postalo del nas. Angelska, optimistično sanjska stran otroštva — Dečka z zelenimi lasmi in v dialektičnem razmerju ona viktorijansko mrka, razgaljena in neizživeta iz Ljubezenskega posredovalca. I* rag-menti virtuozne igre Dirka Bogarda v niansah dekadenčnega Služabnika in v atimilitarističnem apologu Za kralja in za domovino. Pathos Mozart o-vega Don Juana. In pa enigmatična, znakažena politična maska Trockije-vega ubijalca, Alaina Detona kot skrajna metafora umetniškega in po liričnega iskanja tega protislovenskega filmskega kozmopolita, ki je bil prisiljen od maccartyjevega čarovništva v izgnanstvo, v Italijo, Anglijo in Francijo, kjer je tudi končal svojo življenjsko pot... (D. D.) Prvi kanal 13.00 Simfonični koncert 13.30 Dnevnik 13.45 47 morto che parla - film 15.05 Gelosia, A. Orianija - 1. nadalj. 16.10 II trio Drač - risanke 16.30 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 Jack London, povesti 17.50 Un campione, mille campioni 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Verska oddaja 18.20 Napoved programov 18.35 Dogodivščine psa Nera risanke 18.50 Trapper John - TV film 19.40 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Sotto le stelle 84 glasbeni variete 21.50 Dnevnik 22.00 Nagrada Anna Magnani 23.00 Burri: Razstava kot umetniško delo 23.35 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Vremenske razmere 23.45 Milan: kolesarstvo Drugi kanal 12.45 Programi prihodnjega tedna 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Dnevnik 2 - Bella Italia 13.45 Due e simpatia ena nadaljevanka na dan 14.45 Izžrebanje loterije 14.50 Športna sobota 19.45 Dnevnik 2 20.30 Bitka na Neretvi - film 21.55 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.00 Bitka na Neretvi drugi del filma 23.05 Nočni spektakel 23.50 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 18.45 Programi prihodnjega tedna 19.00 Dnevnik 3 19.25 Že gledani in novi programi 19.55 Geo - Antologia 20.30 Otrok in umazana voda - nadalj. 21.30 Dnevnik 3 21.55 Kamera in spomin 22.05 Epistolari celebri 23.45 Dancemania - jazz 00.40 Speciale Orecchiocchio glasbena oddaja JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 16.30 Poročila 16.35 Zgodbe o Poluhcu 16.50 Zgodbe iz Nepričave 17.20 Modrost telesa: krvne vezi dok. serija 18.10 Ženska za pultom - nadalj. 18.35 čudeži narave 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.00 Mali Fauss in veliki Halsey ameriški film Film nam predstavlja pri nas neznan način življenja nekakšnih potujočih motociklističnih dirkačev - nomadov, ki se selijo iz kraja v kraj, od dirke dio dirke. V ospredju je vase zaverovani, bahaški Robert Redford in bolj zadržani in lahkoverni Michael Pollar d. Nista ravno uglašen par, niti nimata kakšnih večjih uspehov. Njuno nomadsko življenje je bolj klavrno, o bogatih na-nagradah, sponzorjih oz. zaščitnikih lahko le sanjata. . . Avtorjem ni šlo za prikaz napete športne drame, ampak za pihološki oris glavnih junakov in vzgibe, ki so ju silili v takšno življenje. Režija: Sidney J. Furie, 1970 V glavnih vlogah nastopajo: ZASEBNE CANALE 5 8.30 La piccola grande Nell - TV film 9.00 L’albero delle mele - TV film 9.20 Enos - TV film 10.15 Film 12.00 I Jefferson - TV film 12.30 Lou Grant - TV film 13.30 Festivalbar - Deejay Star ponovitev 15.30 TV film 16.00 Pookie - film 18.00 T.J. Hooker - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baratta - TV film 20.25 Super Record - športni tednik 22.25 Le ali delle aquile - film RETEQUATTRO 8.30 Lassie e la squadra di soccorso 9.00 Risanke 10.00 Magia - TV novela 10.30 Fantasilandia - TV film 11.30 Tre cuori in affitto - TV film 12.00 II magico mondo di Gigi risanke 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Šport 17.30 Blue Noha - risanke 18.00 Truck Driver - TV film 19.00 Tre cuori in affitto - TV film 19.30 Chips - TV film 20.30 A-Team - TV film 21.30 Mia moglie torna a scuola film 23.00 Francesco Bcrtolazzi investigatore - TV film 24.00 Totò, Peppino e la malafemmina film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Rivolta al blocco 11 - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film Robert Redford, Michael Pol-lard, Lauren Hutton 21.40 Zrcalo tedna 22.00 Animirani film 22.15 Split 84 - festival zabavne glasbe 23.45 Poročila Koper 17.30 Porččila 17.35 Odštevanje - film 19.00 Risanka 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Dario Diviacchi predstavlja Duran Duran 20.20 Lucy in trinajsta plača serijski film 20.50 Diamanti na nebu - dok. oddaja 21.50 TV D - Vse danes 22.00 Nočni film 23.30 Zeit im Bild - Čas v sliki Zagreb 16.00 Kritična točka 16.30 Hokej na travi: Jugoslavija - Francija 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Glasbena akademija vam predstavlja 18.30 Dosje - dok. serija 19.30 Dnevnik 20.00 Kenny Rogers kot hazarder ameriški film 21.35 Dnevnik 21.50 Medigra 22.15 Split 84 - festival zabavne glasbe POSTAJE 12.30 Lucy show - TV film 13.00 Bim bum barn - risanke 14.00 Šport 16.00 Bim bum barn - risanke 17.30 Musica è 18.30 Bandiera gialla - glasba 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Supercar - TV film 21.25 Magnum P.I. - TV film 22.30 Car Wash - filmska komedija 00.20 Dee Jay Television TELEPADOVA 13.00 Šport - Catch 14.00 Hawaii, squadra cinque zero TV film 15.00 Cara a cara - TV film 17.00 Star Trek - TV film 18.00 Risanke 19.30 Mama Linda - TV film 20.20 C'è un uomo nel letto di mamma film 22.00 Catch 23.00 Šport 24.00 Furto su misura TRIVENETA 13.00 Kronos - TV film 14.00 Rassegna di tappeti 17.30 TV film 18.30 Risanke 19.00 TV film 20.00 II mondo di Joe - TV film 20.30 I cavalieri del diavolo - film 22.00 Dr. Wedmann - TV film 22.30 Rassegna di tappeti orientali TELEFRIULI 14.00 Risanke 15.00 Gimcana pazza - film 17.00 L’ora di Hitchcock - TV film 18.00 Mariana, il d'ritto di nascere TV film 20.25 Don Giovanni in Sicilia - film 22.30 F.B.I. - TV film 23.30 Film RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti; 8.10 Kulturni dogodki (ponovitev) ; 9.00 Otroški kotiček; 9.40 Na ekranu; 10.10 Koncert; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Ivan Trinko ob 120-letrtiči rojstva ; 12.15 Na počitnicah - vmes: Glasbeni pot puri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Okostnjak v omari; 15.00 Diskorama; 16.00 Po svetu sem in tja - vmes: Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album; 18.00 »Toč ali kabaret za pasjo dni. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek ; 13.00 O- Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKW - Nanos 88,6 MHz tvoritev - Kruh in sol Radia Koper, Med glasbo; 13.40 Zamejska reportaža; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 16.45 Pesem tedna; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (ltoll|onskl program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255",4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz 9.15 Casadei sonora; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 15.50 Glasbeni weekend; 16.55 Pisma od...; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 6.50 Včeraj v parlamentu; 9.00 Weekend; 10.15 Black-out; 11.00 Glasbeno srečanje; 11.44 Čudežna svetilka; 12.26 Zgodovinske osebnosti; 13.25 Master; 14.00 Il Re lucertola, 4. nadalj. ; 14.30 Master; 15.00 Sobotni popoldanski spored; 16.30 Doppiogioco; 17.30 Autoradio; 18.00 Evropski objektiv; 18.30 Glasbena oddaja ; 19.15 Verska rubrika; 20.00 Freezer; 20.30 Caro ego; 20.43 Tudi mi smo tukaj ; 21.00 Oddaja o zdravju; 21.30 Radijska drama; 22.00 Nocoj v Labru; 22.28 Radijski variete; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasbena oddaja; 8.05 Otroštvo, kako, zakaj; 8.10 Napoved programov; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.06 Programi pristopanja; 9.32 Od A do Z; 11.00 Long Playing Hit; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Hit Parade; 15.00 Sergej Prokofjev; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Italijanski protagonisti na olimpiadah; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 In diretta dalia Laguna; 19.50 Izbrane poezije; 20.40 Mavrica; 21.00 Ljudska simfonična sezona; 22.40 Radio 2 -jazz. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00,14.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik - vmes: Počitniško popotovanje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Po republikah in pokrajinah; 10.25 - 11.30 Dopoldne ob lahki glasbi; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 - 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena pano rama; 15.00 Radio danes, radio .jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00 - 23.00 Oddaja za Slovence po svetu, Mladi mostovi, Naši kraji in ljudje; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program. V zvezi z načrtovanim jezom na Soči Zaskrbljenost in razburjenje Podgorcev Ljudje na skupščini v Podgan Soča med Podgoro in Stražicami Vprašanje gradnje novega jezu na Soči vedno bolj razburja duhove v Podgori. V četrtek zvečer je bila v prostorih tamkajšnje osnovne šole javna skupščina domačinov, ki jo je sklical rajonski svet, da bi se pomenili o problemih, pomislekih in vpra šanjih, ki jih odpira načrt za gradnjo jezu niti sto metrov višje od kraja, kjer sedaj brv povezuje Podgoro s Stražicami. Podgorci želijo predvsem točnih informacij o razlogih, ki so privedli do sedanjega okvirnega načrta za gradnjo jeza v tem kraju in o značilnostih načrta, o katerem so doslej domačini dobili samo bežne in posredne informacije. Prejšnji teden je podžupan in odbornik za javna dela Del Ben sklical člane rajonskega sveta, skupaj z rajonskim svetom iz Stražic in jih prvič seznanil z načrtom. Na četrtkovi skupščini naj bi Del Ben s temi in drugimi podrobnejšimi informacijami seznanil vse domačine, saj je vprašanje tako pomembno, da mora o njem odločati cela vaška skupnost. Pričakovanje za skupščino je bilo zelo živo. Že ob 20. uri se je pred šolo zbralo veliko ljudi, ki so med seboj živahno debatirali v pričakovanju prihoda pristojnega odbornika. Priča- O načrtovanem jezu čez Sočo med Stražicami in Podgoro so govorili tudi na zadnji seji občinskega sveta v Gorici. Pomisleke so izrazili le trije komunistični svetovalci. Gre za načrt, ki so ga izdelali v Rimu, saj ima za vse to pristojnost ministrstvo za javna dela in občine lahko izrazijo le svoje pomisleke, nimajo pa odločujoče vloge. kovanje se je zavleklo dobre pol ure in več, dokler ni predsednik rajonskega sveta Edi Maligoj poklical ljudi v pretesno učilnico osnovne šole in odprl skupščino z ugotovitvijo, da odbornik, ki bi moral imeti glavno besedo pri informiranju o načrtu, ni izpolnil obljube, da se skupščine gotovo udeleži. Niti ni bilo kakega namestnika ali tehnika, ki bi lahko povedal kaj več o jezu. Odsotnosti predstavnikov krajevne oblasti so seveda pogojevale nadaljevanje skupščine, slišati pa je bilo tudi zelo ostre besede na račun teh odsotnosti. Podgorci so namreč razburjeni, ker jih doslej nihče ni informiral o načrtu, ki bo precej spremenil njihovo življenjsko okolje. Jez, po katerem naj bi tudi speljali cesto, bi pomenil podrtje dveh hiš, zgradili naj bi visok zadrževalni zid do ustja Groj-nice, podrli naj bi brv in pregrado, ki usmerja vodo proti hidro-centrali v Stražicah. Podgorci so zaskrbljeni zaradi višine vode nad jezom, ki bi segala do enega metra od nivoja glavne ceste, pa tudi zaradi izsušitve struge pod jezom, kjer bi se v mlakah ob sušnih obdobjih množil vsakovrstni mrčes. Tehniki so dolge mesece raziskovali najprimernejšo lokacijo, delali so vrtine v bregova in zbirali druge potrebne podatke. Nihče pa ni v teh mesecih imel za potrebno, da bi dobili še en, verjetno najpomembnejši podatek: kaj misli o vsem načrtu prebivalstvo, ki bo živelo ob jezu? V tem je verjetno bistvo problema. Zaradi pomanjkanja informacij je bilo na skupščini slišati različna in tudi nasprotujoča si mnenja. Nekateri so bili tout - court proti jezu, drugi — verjetno večina — so bolj realistično ugotavljali, da je jez potreben, da pa ni nujno, da je tak, kakršnega so si zamislili sedanji načrtovalci. Različni predlogi, skrbi, vprašanja, so prihajali na dan hrupno, prizadeto, v razgretem vzdušju, kjer je predsednik Maligoj le s težavo vodil skupščino. Manjkali pa so sogovorniki, ki bi lahko odgovorili na upravičena in skrajno občutena vprašanja, ki so jih postavili domačini. Z zanimanjem so prisluhnili posegu predsednika pokrajinske posvetovalne komisijo za izvajanje Osimskih sporazumov, Silvina Polebta, ki pa jim ni mogel dati informacij o značilnostih načrta. Poletto je poudaril, da je gradnja jeza potrebna, da do nje prihaja z večletno zamudo, ki so jo povzročila »melonarska« stališča določenih političnih sil tudi na Goriškem, da bi — če se jez, ki je kmetijstvu neobhod-no potreben, ne izgradi — nastal mednarodni problem in bi bila potrebna nova pogajanja s sosednjo Jugoslavi- jo. Poletto je kritiziral razcepljenost pristojnosti glede vprašanj vodnega gospodarstva, domačinom pa je svetoval, naj zahtevajo javni sestanek z glavnim načrtovalcem jezu inž. Rava-gliolijem. Isto mnenje je izrazil tudi direktor mestnega podjetja inž. Rigo-nat, ki je dejal, da on sam o jezu ne ve ničesar, da pa prebivalstvo mora seznaniti tehnike s svojimi zahtevami, ki lahko še vplivajo na izdelavo izvršilnega načrta. S tem se je skupščina v bistvu tudi končala, čeprav se je živahna razprava med ljudmi še precej časa nadaljevala na prostem, pred šolo. Predsednika rajonskega sveta Edija Mali-goja, smo po skupščini vprašali za o-ceno stanja in morebitne pobude za naprej. Povedal je sledeče. »Obsojam in obžalujem malomarnost upraviteljev in posebej odbornika Del Bena, ki kljub obljubam, ni prišel na skupščino. To dokazuje, da ne mo- remo zaupati upraviteljem. Ljudje so razočarani, vendar ne bomo odnehali: sklicali bomo tehnike in glavnega načrtovalca, da nam povedo, kako stojijo stvari. Pa še to napiši, da bomo prihodnjo skupščino imeli v športni palači, saj je šola pretesna za vse, ki jih vznemirja jez.« To je stališče Podgorcev, ki sedaj pričakujejo kak glas z goriške občine. Seveda smo včeraj vprašali podžupana Del Bena zakaj ni šel na skupščino v Podgoro. »Običaj je, da predsedniki rajonskih svetov pošljejo odbornikom pismeno vabilo za sodelovanje na sejah skupščin ali na javnih sestankih kot je bil sinočnji v Podgori. Nisem dobil vabila. Šel bom drevi na podobni sesatnek v Stražice, kajti za te ga so mi poslali vabilo. Prav tako bi bil šel tudi sinoči v Podgoro, vendarle me ni nihče za to zaprosil. Zato so obtožbe in namigi na moj račun ne osnovani.« (m.m.) Danes in jutri v Števerjanu festival domače glasbe V Formentinijevem parku v Števerjanu prične drevi ob 21. uri festival domače glasbe, ki ga SKPD Sedej in ansambel Lojzeta Hledeta prirejata letos že štirinajstič. Na festivalu bo sodelovalo 17 ansamblov iz naše dežele, Slovenije ter Koroške. Iz našega zamejstva so napovedani ansambli Lojzeta Furlana iz Zgonika, Bin-tors iz Benečije in novoustanovljeni ansambel Adria iz Gorice. Prvi nastopi bodo drevi, od 21. ure dalje, sklepni del festivala pa bo jutri, v nedeljo, ob 17. uri. Drevi bo čestitke ALENKI RAPOTEC in ROBERTU PAŠKULINU, ki stopata danes na ne vo življenjsko pot, čestitajo prosvetarji KD Oton Župančič. program povezoval Marjan Šneberger, jutri pa bo nastopil tudi znani slovenski humorist Tone Fornezzi. Jutrišnji program bosta neposredno prenašala tržaški in koprski radio. Prihodnji teden praznik v Gabrjah Praznik KD Skala v Gabrjah se ne odvija v teh dneh, kot smo pomotoma objavili v včerajšnji številki dnevnika, ampak bo na sporedu prihodnji teden, od petka, 13., do nedelje, 15. t.m. Kioske bodo odprli v petek zvečer, ko bo na sporedu tekmovanje v briškoli, v soboto bo nastopala mladinska folklorna skupina iz Saleža, v nedeljo pa bo tekmovanje v košnji. Vse tri dni bo na sporedu tudi ples. SZDL obiskala SSk V Gradnikovi kleti na Plešivem so se v četrtek srečali člani pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti in predsedstva občinske konference SZDL iz Nove Gorice. Srečanje je potekalo v prijateljskem vzdušju in je bilo pretežno namenjeno izmenjavi mnenj o trenutnem političnem položaju slovenske narodnostne skupnosti ter oceni nekaterih pomembnejših dogodkov iz zadnjih mesecev. Delegacijo SSk je vodil pokrajinski tajnik Marjan Terpin, ki se je zaustavil pri oceni izida evropskih volitev. Govoril je tudi o trenutnih perspektivah prizadevanj za globalno zakonsko zaščito in posebej o odmevu enotne manifestacije na Travniku. S tem v zvezi je tudi obrazložil stališče SSk v goriškem občinskem in pokrajinskem odboru, ki sta zavzela negativno stališče do manifestacije. Predsednik novogoriške SZDL Branko Dolenc je izrazil vso podporo u-pravičenemu boju Slovencev v Italiji in čestital za odličen uspeh manifestacije. Poudaril je pomen odkritih in poštenih stikov z vsemi komponentami slovenske narodnostne skupnosti in pomen enotnega nastopanja. Na srečanju so se dotaknili tudi nekaterih drugih vprašanj. »Ukradli« so fosile Zbiralci fosilov, izkopanin in drugih zgodovinsko ali umetniško pomembnih predmetov naj bodo previdni. V teh dneh so orožniki v Tržiču prijavili zaradi tatvine na škodo države štiri osebe, ki so v bližini Doberdoba odkrile in nameravale odnesti domov nekaj fosilov iz paleozoika, mezozoika in kenozoika. Tudi fosili, kot druge umetnostne a-li kulturne dobrine, so last države in je zato treba vsako najdbo prijaviti nadzomištvu za kulturno - zgodovinske dobrine. Praznik planincev Praznik novogoriških in vseh primorskih planincev, tudi zamejskih, bo jutrišnja slovesnost ob odprtju Planinskega doma pri Krnskih jezerih. Slovesnost bo ob 11. uri pri koči, ki je bila dograjena v dobrih štirih letih in ki je že v lanski sezoni sprejela pod streho prve goste. Novogoriški planinci slavijo letos tudi 35-letnico ustanovitve društva in bodo ta jubilej počastili prav z odprtjem nove planinske postojanke. Ob tej priložnosti, posebej še, če bo vreme naklonjeno, kar vremenoslovci sicer napovedujejo, se bo pri novem planinskem domu zbralo nekaj tisoč planincev iz Slovenije in zamejstva. Večina se jih bo do koče povzpela iz Lepene (približno dve uri vzpona po mulatieri), kjer so že pripravili tudi dovolj obširen parkirni prostor. Ker je cesta v dolino zelo ozka se bo promet odvijal samo enosmerno, v dopoldanskem času v notranjost doline, popoldne pa v obratni smeri. SAFOG v zasebno lastnino ob istem številu zaposlenih Eno leto zapora dekletoma zaradi neuspele tatvine Goriško tovarno SAFOG bo državna družba SOFIM prodala zasebnemu industrijcu. Prehod pa ne bo okrnil števila zaposlenih v tej tovarni in niti doslej doseženih sindikalnih pridobitev. Tak sporazum so dosegli včeraj v Trstu, na deželnem odbor-ništvu za industrijo. Na sestanek so prišli tako zastopniki državne družbe SOFIM kot zasebne industrijske skupine (ta ima v naši deželi nekatera druga manjša podjetja), zastopniki dežele, goriške pokrajine in občine ter enotne sindikalne zveze. Sestanek je trajal šest ur, od devete zjutraj do treh popoldne. Na njem so se pogovarjali tudi o najmanjših stvareh v zvezi s to tovarno. Novi gospodarji so obljubili, da bodo vsaj tri leta ohranili število sedaj zaposlenih, t.j. 161 ljudi. Istočasno bodo posodobili naprave v tovarni. Sindikalisti so nam OBVESTILO GORIŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA ZA INDUSTRIJO, OBRT IN KMETIJSTVO prodaja privatnikom tri stanovanja s parkirnim prostorom v Gorici, Ul. F AITI 61/A. Interesenti se lahko obrnejo na tehnični urad - »economato« Goriške trgovinske zbornice, Ul. Cri-spi 10 ob urah uradov (od 9. do 12. od ponedeljka do petka). izjavili, da so s sporazumom zelo zadovoljni. Danes, ob 11. uri, bo v pokrajinski palači v Gorici sestanek zastopnikov krajevnih uprav in sindikata. Preučili bodo rezultate sestanka v Rimu, kjer je bil govor o državnih podjetjih na Goriškem. Na eno leto zapora in 400.000 lir globe so včeraj na sodišču po hitrem postopku obsodili mladi goriški dekleti, ki sta prejšnji teden poskusili o-krasti priletnega lastnika nekega bara v Ulici Rabatta. Obtoženki, 22-letna Marzia Cesseli! in 23-letna Michela Rožic (obe stanu- jeta v Ulici Rabatta 15), sta v noči med 26. in 27. junijem na skrivaj stopili v stanovanje 70-letnega Carla Gessini ja. Mož se je zavedal njune prisotnosti in jih s palico nagnal, čeprav sta bili zakrinkani ju je Gessini prepoznal in prijavil orožnikom. Dekleti sta včeraj izjavili, da o dogodku ne vesta ničesar in da sta tisto noč mimo spali doma. Sodniki niso bili tega mnenja. Javni tožilec je sicer zahteval nekoliko višje kazni, poldrugo leto za Rozicevo in leto in 5 mesecev za Cessellijevo ter po 450 tisoč lir globe. Sodniki so se odločili za nekoliko nižjo kazen in odredili njuno izpustitev na začasno prostost. Nesreča pri Jami j ah Na vijugastem cestnem odseku pri Sabličih, ki povezuje državno cesto Gorica - Trst z avtocesto, so včeraj okrog poldne trčila fiat 128, ki ga je upravljal 18-letni Paolo Gero-met iz Štarancana in avtocistema, za volanom katere je sedel 30-letni Roberto Pironio. V trčenju se je ranil Gerometov sopotnik, 17-letni Lorenzo Benussi iz Tržiča. Dobil je nekaj u-darcev in ran po obrazu, zaradi katerih se bo moral v tržiški bolnišnici zdraviti 20 dni. Okrog 11. ure včeraj se je lažja nesreča pripetila tudi v Gorici, v Ulici Duca D'Aosta. Ponesrečil se je Sergio Propecchi iz Gorice, ki pa bo okreval že v nekaj dneh. #* 1 XS Družba SIP obvešča, da bo v torek, 10. julija, njala telefonsko številko približno 900 abonentom v občinah Tržlč/Monfalcone (predel Manzano) In štarancan/Staranzano. Interesenti so bili že obveščeni. Za te naročnike, ki so v telefonskem imeniku — izdaja 1984/85 navedeni z dvojno številko, bo začela veljati številka v oklepaju In bo odpadla številka tiskana z mastnimi črkami. Za nadaljnje informacije se interesenti lahko poslu-žijo št. 12 (informacije v zvezi z naročniki - brezplačna služba). Società Italiana per V l’Esercizio Telefonico p a v DRUŠTVO »F. B. SEDEJ« in ANSAMBEL »LOJZE HLEDE« prirejata pod pokroviteljstvom občinske uprave v Števerjanu 14. ZAMEJSKI FESTIVAL DOMAČE GLASBE ki bo v ŠTEVERJANU, v Formen-tinijevem parku danes ob 21. uri in jutri ob 18. uri. razna obvestila Ravnateljstvo CAFO v Gradišču d3 Soči obvešča vse uporabnike, da bod» v poletnem času uradi odprti le 10. do 12.30 in to od ponedeljka d° petka. kino Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »Sensi perversi« Prepovedan mladini pod 18. *e' tom CORSO Zaprto. VERDI 19.30-22.00 »Blues Brothers«- Tržič EXCELSIOR Zaprto. , PRINCIPE 18.00-22.00 »Brisby e 11 segreto Minch«. Risanka. Nova Gorica in okolico SOČA 18.30-20.30 »Ali je pilot v & talu?« Ob 22.30 »Sex klinika«. SVOBODA Zaprto. DESKLE 19.30 »Človek dinamo«. Okrogla miza o usmerjanju dijakov višjih srednjih šol (2.) Maturant na razpotju: zaposlitev ali univerza? V drugem delu naše okrogle mize o usmerjanju po končani maturi bo govor predvsem o poteku študija na univerzi in o možnostih, ki jih ima študent že med študijem, da pob liže spozna okolje dela; nadalje se bomo dotaknili vprašanja maturantov, ki se niso odločili za nadaljevanje študija na univerzi (v tem pogledu so bile omenjene tudi nekatere perspektive). Nadvse zanimiv je pregled možnosti za zaposlitev diplomirancev na gospodarskem področju, pri čemer je padla beseda tudi o smereh in poteh študija, ki jih doslej naši študenti še niso izkoristili. Iz okrogle 'mize pa je ob sklepu prišla predvsem do izraba potreba po boljšem kadrovanju, ki naj bi se začelo že v dobi srednješolskega šolanja, pri čemer bi morala seveda odigrati eno od poglavitnih vlog prav šola. Na okrogli mizi so sodelovali tajnik Slovenskega raziskovalnega inštituta Pavel Stranj, gospodarstvenik Pavel Kozlovič, ravnateljica Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje Tamara Bla-žina, predsednik komisije za javne uprave pri SKGZ Igor Komel in študentka Maja Lapornik. Poleg izbire fakultete je za študenta izredno važno, kakšen pristop ima do študija. Premnogokrat se namreč dogodi, da se mu študij prekomerno zavleče ali pa da ga opusti. Do kolike raere lahko študentu dobro organiziran studij koristi pri njegovi poznejši zaposlitvi? STRANJ: Mislim, da mora imeti študent do študija predvsem organi-ziran prisop. Pri tem ne gre samo za k>. da bo sledil vsem predavanjem. Važno je, kako se vključi v univerzitetno okolje. Menim, da bi bilo za študente prav, če bi se začeli že od samega začetka zanimati za vse tiste stvari, ki se tičejo teme njihovega študija. Na primer, da bi se udeleževali raznih Posvetov, da bi sledili ne samo časopisom, ampak specializiranemu tisku, radiu in drugim takim virom. Na podlagi tako pridobljenih spoznanj si bo študent že ustvaril določeno sliko o smeri razvoja svoje stroke. Kmalu bo spoznal, kaj se mu splača slediti pozorneje in kaj opustiti. Če se bo udeleževal takih srečanj, posvetov, če bo spoznaval ljudi s »svojega« področja, Je po mojem skoraj nemogoče, da bi na koncu «zgrešil«. LAPORNIK: Osebno menim, da bi bilo treba našim študentom omogočati, na bi se strokovno izpopolnjevali v stroki, ki so si jo izbrali : na najrazličnejše načine in na najrazličnejših ravneh. Vse to pa danes manjka ne samo slovenskemu študentu, temveč tudi italijanskemu študentu v Trstu. Situaciji ebeti sta si zelo podobni. Mislim, da bi bilo treba našo pozornost posvetili tudi vsem tem vprašanjem. Organiziran pristop do študija JANJ: Organiziran pristop do . H ,'Ja> ki sem ga prejle omenil (z m, , , na Posvetih, srečanjih) je trnwgC*ra*' težko izpeljati. Pri tem je češ upo®tevati določeno miselnost , n- ba so take pobude, kot na primer n. , , l' odveč; računati je treba tudi ie oHi!ke' Tako se dogaja, da študent takt- , aJ° s Podobnimi koristnimi kon se nat 1 ^a ie nas dela še daleč. Ko deir. t0’ končani univerzi spet znaj-dai? Pret^ vPrašanjcm : »Kaj pa sebo,/*’ Je za. mnoge že prepozno. Le-ti svet šele takrat »odkrivati« vali 1 j®a lahko postopno spozna- ™ed univerzitetnim študijem, ob n,w.-iSm<> se večinoma zaustavili Siti študent raSanjih’ k' iUl mora rc" univerzi v°^ vpisu med študijem na zadnjih "a univerzo pa vsaj v •natura ni 13 imstopno pada. Vedno več tov se v tem času odloča za takojšnjo zaposlitev po opravljeni maturi. Pred kakšnimi problemi se znajdejo le-ti? BLAŽINA: Nobena skrivnost ni, da je zelo težko dobiti zaposlitev. Maturant, ki ne nadaljuje študija na univerzi, »porabi« precej časa v iskanju dela. Ta doba traja povprečno kar celo leto, če že ne še več. V tem času bi lahko dobil kako dodatno kvalifikacijo z obiskovanjem raznih tečajev. Že prej je bilo poudarjeno, da je sprotno izpopolnjevanje predpogoj za uspešno delo. Znanje je pač dejansko kapital, več znanja imaš, lažje boš prišel do kruha. Zato je nerealno prepričanje tistih, ki menijo, da se je z maturami zaključila doba študija. Učenje je treba takrat nadaljevati, tudi če se ne vpišeš na univerzo. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja na primer vsako leto tudi vrsto tečajev prav za dijake, ki so se po maturi odločili, da si poiščejo zaposlitev, a je zaradi objektivnih težav niso še dobili. Lani je na primer zavod priredil zanimiv tečaj za analista programerje s kvalifikacijo. Na tečaj se je prijavilo 25 mladih, mnogi so med letom opustili študij, tako da jih je ob koncu le pet u-spešno dokončalo tečaj. Res škoda, saj omogoča pridobljena kvalifikacija tudi udeležbo na javnih natečajih. Brezplačni tečaji Taki tečaji so brezplačni, ves učni in didaktični material in pripomočki so brezplačni, saj tečaje finansira dežela, Prav zato je ogromna škoda, ker naša mladina ne izkorišča bolje možnosti, ki jih ima na razpolago. Če bi se sedaj povrnili na »univerzitetno področje«, kako bi lahko dijake, oziroma maturante, bolje spodbujali, da bi se odločali za tiste smeri, kjer bi lahko po končani univerzi lažje prišli do zaposlitve? KOMEL: Tu gre predvsem za vprašanje kadrovanja, ki je še premalo prisotno med našo skupnostjo. Naše ustanove bi se morale bolje lotiti tega vprašanja. Tudi tu je potreben organiziran pristop. Menda bi bilo dobro u-stanoviti telo ali pa v sklopu kakega našega zavoda odpreti urad, ki bi se podrobneje ukvarjal s temi vprašanji in jih skušal reševati. Na ta način tudi študentje, ki bi se komaj vpisali na tini verzo, ne bi bili tako prepuščeni samim sebi. LAPORNIK: Menim, da bi morala v tem okviru tudi šola odigrati svojo vlogo. Pri tem mislim predvsem na povezovanje z najrazličnejšimi organizacijami, da bi dijak začel spoznavati o-kolje dela že takoj ob vpisu. Višja srednja šola je nekakšna priprava na delo: to bi morala imeti vedno pred očmi in tudi delovati v tej smeri skozi vsa leta šolanja. Navadno pa skušajo šole nadoknaditi zamujeno v zadnjih mesecih pred maturo, ko je nekaj več govora o univerzi in posameznih fakultetah. Raziskovalni tabori Pozitiven premik v smeri spoznavanja okolja in konkretnega dela se mi zdijo raziskovalni tabori, ki jih prirejajo Slovenski raziskovalni institut, Društvo slovenskih tehnikov in naravoslovcev »Tone Penko« in Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. To je za mladega človeka pomembna izkušnja, ki bi jo morale šole bolje podpreti. KOZLOVIČ: Na gospodarskem področju ni bilo doslej opaziti koordiniranega kadrovanja. V naših pogojih je to tudi težko, saj razpolagamo prvenstveno z manjšimi podjetji. Drugače je za velika podjetja. Podjetje z 200, 300 ali več zaposlenimi mora nujno planirati sicer zaide v težave. V sklopu kadrovanja bi sicer omenil primer, s katerim smo se morali spoprijeti pred kratkim. Pred nekaj leti smo se znašli kar na lepem brez diplomiranih ekonomistov. Na tržaški ekonomski fakulteti v Trstu sploh ni bilo naših študentov. Takrat se je začela v gospodarskih krogih akcija, ki je bila sicer nekoordinirana, nenačrtna, šlo je bolj za pogovore z maturanti in podobno, ki pa je obrodila zaželene sadove. Od takrat je namreč končalo ekonomsko fakulteto 35 naših študentov in sedaj se že čutijo pozitivni efekti tistega dela. Kakšne možnosti imajo študentje, ki sedaj zaključujejo univerzitetni študij? KOMEL: Na Goriškem nosijo še vedno pomembno vlogo trgovska, uvozno-izvozna dejavnost in obrtništvo. Priča pa smo tudi premikom pri mali industriji oziroma v raznih specializiranih sektorjih, v katerih bo lahko mlad človek videl lastne perspektive življenja. KOZLOVIČ: Danes imamo v industrijskem sektorju dokaj možnosti. Če bi imeli pet ali pa tudi deset inženirjev, bi lahko vsi dobili zaposlitev. Naj omenim, da čaka eno tržaško podjetje že pet let na slovenskega inženirja znanstvene smeri. V celi tržaški industrijski strukturi že celih petnajst let ni enega samega Slovenca, ki bi bil diplomiral na univerzi in bil zaposlen v industriji. Čez mesec bosta dva študenta inženirstva končala univerzo : imata kar šest delovnih mest na razpolago. V slovenskem okolju še vedno »vlečejo« določeni profili, kot na pri-_ mer ekonomija in trgovina. KOMEL: Določene možnosti za zaposlitev so tudi v okviru javnih uprav. Zaradi okrogle mize o usmerjenem izobraževanju bomo objavili običajno dodatno tedensko goriško stran jutri. Slovenske občine imajo na primer težave z občinskimi tajniki. Na tem področju je zaposlitev še možna. V tem času je mnogo govora o globalnem zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Prepričan sem, da se nam bo ob sprejetju zakona odprlo določeno število delovnih mest. Že sedaj se poraja vprašanje, ali bo naša manjšina v tistem trenutku sposobna »pokriti« ta mesta ali ne. Na to moramo biti pripravljeni. Prav zaradi tega je tudi pomemben organiziran pristop do kadrovanja. Možnosti zaposlitve v gospodarstvu Kakšne perspektive pa imajo študentje, ki se bodo letos prvič vpisali na univerzo? Kje imajo največ možnosti za zaposlitev? KOZLOVIČ: Najprej bi ponovil, da da je za našo manjšino pomembno čim večje število visokoizobraženih kadrov, in to na čimvišjem nivoju. Glede možnosti zaposlitve bi dodal, da so za določene profile perspektive izredno ugodne, pri čemer se bom omejil na gospodarsko področje. Prvi pogoj za zaposlitev v tem sektorju je poznanje angleščine. Vsa literatura je v bistvu v angleščini, referati na mednarodnih zasedanjih in srečanjih so pisani v angleščini, skratka, študent, ki bo delal na tem področju mora nujno znati angleščino. Inženirstvo in ekonomija d pira ta velike možnosti. Študent, ki dokonča študij na teh dveh fakultetah se lahko hitro prilagodi na zahteve gospodarstva v našem okolju. Ti dve fakulteti omogočata zelo širok spekter zaposlitve. Kot tretje bi omenil študij na pravni fakulteti in na kemiji, takoj zatem pa še fiziko in matematiko, ven-- dar ne strogo specializirane panoge: bolje je, da dobi študent na teh fakultetah širše znanje, ki ga bo lahko zlahka uporabljal v različnih situacijah. Skratka, študij na univerzi se splača, če se začnejo študentje že med študijem zanimati za poznejšo zaposlitev in če izberejo tako smer, ki jim bo ob koncu študija tudi nudila možnost hitre zaposlitve. Okroglo mizo je vodil MARJAN KEMPERLE TONE SVETINA Affecf nebom in pefrfom -----------------187_______________________ »nnL-l? vam Ì® zgodilo?« je vprašala mati. oientmr 111 80 me Italijani. Ker sem bil brez doku-~ ’ 80 me počili kot partizana, me spustili in šli.« ItalijanU;di ™°ie6a moža in očeta teh dveh deklet so treliij « ,sr®čali že blizu doma, ga vzeli s seboj in us-dobe še enkrat užaIoščeno- “Tudi vas bodo, če vas vostioMr ,n® b°do dobili nikoli več,« je dejal z goto-na kmetii i i mu i® laž uspela. Bal se je, da je zašel kaj je 2 nhtn altŠnega terenca- ki hi lahko zasumil, so prh^r-mfi ■ S° ga za s*lo obvezale in nahranile. Bile fan, ali vql^n5’i<^a ^ Sa skrivale, dokler si ne zaliže Partizanska*perori•d°Igo' 110 131 prišla mimo kakšna sPravli*»?;S,6 *e zahvalil. Rekel je, da jih ne mara vil pri sorod'rrik^™08^’ ra*e *3° 0(Išel naprej in se zdra- lekel se je nazaj, v gozd. Z obrobja senožeti, ki se je vlekla vse do kmetije, je gledal, kako se s tistega dela gozda, kjer je prišel, spušča partizanska patrulja s strojnico. So že odkrili, da je ušel? Če niso, bodo zdaj zvedeli od žensk... Dvignil se je in bežal naprej skozi goščavo navzdol proti reki kot obstreljena žival. V mraku se je javil na karabinjerski postaji. Karabinjerji so pazljivo poslušali njegovo izkrivljeno zgodbo. Kazalo je, da mu verjamejo, sicer pa jih je zanimalo predvsem to, da je četa spet na njihovem področju. Brigadir je telefonsko govoril s poveljstvom v Postojni. Ne da bi ga kaj zasliševali, so ga natovorili na motorno prikolico in ga odpeljali v Postojno. V roke ga je dobil naslednik poročnika Zannija, mlad, grob južnjak, poln moči, temnolas in temnook, ki je ta hip videl možnost, da se izkaže. Posadil ga je na stol za zasliševanje in si ga najprej pozorno ogledal od vseh strani. Poklical je bolničarja. Ta mu je snel obveze, mu razkužil rane in ga znova obvezal. Da bi si opomogel, mu je zasliše-valec postregel s kozarcem konjaka in mu ukazal, naj govori. Mezgec je trdil, da so ga partizani vzeli s silo. Izrabil je priložnost in skušal skupaj s Pišonom pobegniti. Zajeli so ju in oba ustrelili. Takoj je ugotovil, da je Pišon poročniku poznan; začel se je obešati nanj, kar je poročnik poslušal z odobravanjem. Ko mu je zmanjkalo sape, mu je karabinjerski poveljnik vskočil v besedo. »Gospod Mezgec, recimo, da vam verjamem. Zatekli ste se k nam po pomoč v kritičnem stanju. Mi vam jo lahko nudimo ali pa ne. Pripravljeni smo vas zaščititi samo pod pogojem, da postanete naš agent. Ne le, da nam poveste vse nadrobno o Maslovih in Brkinski četi, morate se obvezati, da boste, takoj ko ozdravite, izvrševali naše naloge.« Mezgec je lezel vase, bil je v pasti, kletka se je zmanjšala, vendar mu ni preostalo nič drugega, kot da popolnoma kloni. »Vaš sem, napravil bom, kar boste ukazali!« Vesel, da ga je tako naglo zlomil, je poročnik zlil vase kozarček konjaka in še enkrat natočil njemu. »Potem lahko preideva k stvari. Sedaj boste odgovarjali na moja vprašanja.« Mezgec je govoril, pretiraval je in dodajal, ko 'je čutil, da zasliševale! radi poslušajo. Poveljnik je poklical pisarja in še dva, da sta mu pomagala zasliševati. Spraševali so ga do onemoglosti. Po nekaj urah se mu je začel zapletati jezik, s težavo se je držal pokonci. Kljub poživilom in injekciji je kmalu omagal. Zavrtela se mu je izba, kot v brezzračnem prostoru so se zavrteli stoli, miza in ljudje so se spremenili v spake in izginjali. PREGLED ZGODOVINE OLIMPIJSKIH IGER Teniški turnir v Wimbledonu Connors in McEnroe v finalu Med ženskami se bosta za naslov danes pomerili Navratilova in Everteva LONDON — Američan Jimmy Connors je svoje ime prvič vpisal med zmagovalce vvimbledonskega turnirja natančno pred enim desetletjem. Z včerajšnjo zmago v polfinalu proti Čehoslovaku Ivanu Lendlu pa si je znova priboril priložnost, da se poteguje za ta prestižni naslov, obenem pa dokazal skorajda neverjetno trdoživost, saj se le malokdo lahko ponaša, da je tako dolgo vzdržal v samem vrhu svetovnega tenisa. Connors je v Wimbledonu zmagal tudi pred dvema letoma, ko je premagal rojaka McEnroea. Prav s slednjim se bo pomeril tudi jutri. McEnroe je namreč v drugem včerajšnjem polfinalu odpravil Avstralca Pata Casba. Za McEnroea je to že četrti zaporedni finale v Wimbledonu, kjer se je že uveljavil leta 1981 in lani. Včerajšnje srečanje med Connor-som in Lendlom je bilo dokaj izena- KOŠARKA Smola v Mariboru Jugoslavija — Nit Nike Ali Starš prekinjena pri rezultatu 65:57 JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 6. A. Petrovič 2, Zorkič 3, Hadžič 2, Su-nara 11, Knego 2, Radovanovič 4, Nakič 11, Dalipagič 8, Mutapčič 4. NIT NIKE ALL STARS: Allen 4. Barlow 12, Čopa 2, Davis 10, Gannon 6, Happen 10, Lee 4, Lewis 4, McDa-niel 2, Mclntoch 4, Samuel 1, Vanos. MARIBOR — V drugi tekmi med jugoslovansko reprezentanco in selekcijo ameriških univerzitetnih igralcev, ki so nastopali na turnirju NIT (na tem turnirju nastopajo najboljše univerzitetne ekipe, ki se niso uvrstile v finale vseameriškega prvenstva NCAA) so v začetku drugega polčasa bili prisiljeni tekmo prekiniti, ker se je že tretjič zapored raztreščila tabla. Dotlej je bila Jugoslavija v vodstvu, z dobrimi nastopi Sonare, Natica in Dalipagiča. Tokrat pa ni nastopil žižič. čeno le v prvih treh setih. Prvega je osvojil Čehoslovak, drugi in tretji sta po ogorčeni borbi pripadla Con-'norsu. V četrtem je Lendl povsem popustil, Connors pa je dokazal, da je v odlični formi in prepustil nasprotniku le točko. Doslej sta se Lendl in Connors srečala (vključno z včerajšnjim dvobojem) že sedemnajstkrat (prvič leta 1979), Američan pa je zmagal dvanajstkrat. V drugem polfinalu se je McEnroe znebil Avstralca Pata Casba, s katerim se je tokrat prvič srečal, v treh setih, čeprav je šele 19-letni Cash nudil dokajšen odpor zlasti v drugem nizu. REZULTATA Connors (ZDA) — Lendl (ČSSR) 6:7, 6:3, 7:5, 6:1 McEnroe (ZDA) — Cash (Avstral.) 6:3, 7:6, 6:4 NANTES — Tudi po včerajšnji 7. etapi kolesarske dirke po Franciji je domačin Barteau še vedno solidno v vodstvu. Ohranil je namreč vso prednost, ki jo je imel pred drugouvrščenim, rojakom Le Guillouxom, pred tretjeuvrščenim Portugalcem Ferei-ro pa jo je celo povečal. Ostali favoriti, od Fignona naprej, niso na skupni lestvici prav nič pridobili. Včerajšnjo etapo, ti jo je spremljal močan veter, ti pa je kolesarjem pihal v hrbet, je osvojil Francoz Ju-les, ki je v Fignonovi ekipi. Jules je srečo poskusil štiri kilometre pred ciljem, do cilja pa ga ni nihče več dohitel. Vrstni red 1. Jules (Fr.), ki je 192 km od Le Mansa do Nantesa prevozil v 4.18*55” ; 2. Peeters (Bel.) po 9”; 3. Leali (It.) Cash pa ima še eno možnost, da se prebije na prvo mesto wimbledonske-ga turnirja, in sicer v igri dvojic. Skupaj s Paulom McNameejem je s 6:1, 3:6, 6:3, 6:7, 7:5 premagal Doo-hana in Fancutta (Avst.). V drugem polfinalu sta McEnroe in Fleming s 7:6, 7:6, 6:4 odpravila rojaka S. Ma-yera in Taygana. Danes pa bo na vrsti ženski finale, v katerem bo Martina Navratilova branila naslov, ki ga je osvojila lani in predlanskim. Srečala se bo z Evertovo, ki nima za sabo nič manj častitljive kariere kot Connors, saj se je prav tako prvič uveljavila v Wimbledonu pred enim desetletjem (skupno je nastopila trinajstkrat) in zatem zmagala še leta 1977 in 1981. Doslej sta se Everteva in Navratilova pomerili že 59-krat, Everteva pa ima eno zmago več, vendar je v vseh zadnjih dvobojih ostala praznih rok. 12”; 5. Delgado (Šp.) 12”; 5. Vande-raerden (Bel.) 15”. Skupna lestvica 1. Barteau (Fr.) 29.54’58”; 2. Le GuiUoux (Fr.) po 3’7"; 3. Fereira (Pori.) 9*57” ; 4. Fignon (Fr.) 12’42”; 5. Anderson (Avs.) 13*40” ; 11. Visen-tini (It.) 15’41”; 16. Leali (It. )16T4”. • NA ROKOMETNEM TURNIRJU Interamnia, ti je na sporedu v Te-ramu, je poljska mladinska reprezentanca premagala italijansko s 17:14. • ITALIJANSKI TENIŠKI reprezentanti Ocleppo, Claudio Panatta, Can-cellotti in Colombo so v spremstvu trenerja Adriana Papatte dospeli v Brisbane, kjer se bodo od 13. do 15. julija pomerili z Avstralijo za Davisov pokal. Po dveh odpovedanih olimpijskih igrah so Angleži gostili skromne igre leta 1948 v Londonu. Po svetu in tudi v Angliji so bili jasno vidni sledovi vojne in skromne so bile igre prav v materialnem smislu. Nemcev in Japoncev niso pripustili k startu: obtoževali so jih velikega pokola, nastop pa so dovolili Italijanom, ker so se vsaj jormalno pridružil: močem, ki so se borile proti Nemčiji Seveda je odločitev sprožila negodo vanja in kritike, razmerje moči pa ni nudilo nobene druge rešitve. V svetovnem merilu je vojna divjala le na Kitajskem, kjer je bil Maocetung že v končnici v boju proti Čankajšku. Bližnji konec slednjega pa je prispeval k strahovitemu razvrednotenju denarja. Na črni borzi je ameriški dolar veljal več kot 11 milijonov juanov. Izredno živahni so bili diplomati, ker se je tedaj odločala usoda marsikaterega naroda. Najbolj živo je bilo v Moskvi, kjer so zahodni predstavniki oblegali Molotova v zvezi z bodočim ustrojem nemškega ozemlja. V napetih trenutkih je bil posebno na prepihu Berlin, kjer so tudi izbruhnili poulični neredi. V Grčiji so Angleži posegli v državljansko vojno in pripomogli k porazu Markosovih rodoljubov. Na svetovnem prizorišču je bil tudi Trst. O njegovi usodi je tekla razprava v OZN, v Rimu pa je v parlamentu demokristjanska večina odločila, da je bila vojaška oprema med napadom na SZ prvovrstna. Prve načrte je že koval Panjani. Ker je še vedno nekje prri vrhu, so letos 01 zanj že desete in Mennea se lahko skrije. Na povsem tržaških tleh so v času 01 že odkrivali tihotapce mamil, karieri pa sta začenjala boksar Tiberio Mitri in lepotica Fulvia Franco. Drobna olimpijska kronika je zabeležila nekaj zanimivih dogodkov. Prihod olimpijskega ognja je v Dover ju dočakala 50-tisočglava množica, ob najbolj slovesnem trenutku pa je veter ogenj ugasil. Ob barakah olimpijskega naselja je bil v samem Londonu nudistični ženski klub, katerega so oblasti prisilno zaprle za do- bo iger. Ob prihodu v naselje so Italijani odkrili, da so v eni od njim namenjenih barak že bili Ajganci. Prišlo je celo do prerivanja, Angleži pa so napako takoj popravili. Prva prisotnost Sovjetske zveze je bila velika novost 01 v Helsinkih leta 1952. Iz previdnosti so organizatorji socialističniT države poslali v ločeno naselje, prišlo pa ni do nobenega incidenta. Nasprotno. Na tiskovni konferenci ob koncu iger je sovjetski predstaimik celo omenil možnost, da bi SZ v prihodnosti lahko priredila 01. Po svetu pa je bilo vse prej kot mimo. Vojna je divjala v Koreji, v središču pozornosti pa je bil Bližnji vzhod. Huda politična kriza je davila Egipt. Državni udar polkovnika Nagiba je napovedoval bližnji vzpon Naserja. zahodno časopisje pa se je skoraj bolj zanimalo za usodo bivšega kralja Faruka, ki je našel prvo zatočišče na Capriju. Še huje je bilo v Iranu. Angleži in Američani so postavili v sedlo tedaj še mladega -šaha, dejanski vodja pa je bil Mossa-deg, ki pa si ni upal poseči po skrajnih sredstvih za povsem revolucionarni obrat. V Vietnamu so gverilci vietminha stalno pestili francoske kolonialiste, težave pa so imeli tudi Angleži v Maleziji. Izreden odmev v svetu je imela smrt E vite Peron, žene argentinskega predsednika. Pogrebne svečanosti so predstavljale izredno ljudsko mobilizacijo in že mejile na fanatizem. V Evropi sta si bili v laseh zaradi pokrajine Saar Francija in Nemčija, v ZDA pa je začenjal svoj vzpon Eisenhower. V Trstu so še vedno odkrivali mamila. Veliko količino je so odkrili kar med fižolom. Po mestu so divjale prve »vespe«. Hrup je vznemirjal prebivalstvo in občinski možje so jim napovedali vojno. Tako oni kot njihovi nasledniki so jo žal izgubili. Sicer je bil tudi tedaj Trst zaradi svojega statusa v središču pozornosti, doživel pa je tudi olimpijski sloves, ko je 27. julija Tržačanka Irene Cam-ber osvojila zlato kolajno v floretu. BRUNO KRIŽMAN Kolesarska dirka po Franciji Barteau ohranil vodstvo kratke vesti - kratke vesti Na memorialu »B. Frandolič« Jezero pred Danico in Krasom DEŽELNO ATLETSKO PRVENSTVO Slovenskim atletom trije naslovi V torek in sredo je bilo v Vidmu deželno atletsko prvenstvo za moške in ženske, na katerem je nastopilo tudi nekaj slovenskih atletov, ki tekmujejo pri Boru oziroma pri tržaškemu CUS. O dobrih uvrstitvah borovke Tiziane Naturai smo že poročali, ne moremo pa še mimo treh deželnih naslovov naših atletov, ki sicer ne tekmujejo v slovenskem društvu, a so vseeno člani naše skupnosti. Kot sicer že vrsto zadnjih let je tudi letos Irena Tavčar osvojila v metu diska deželni naslov, medtem ko je v krogli izgubila prvo mesto prav v zadnjem metu in pristala na drugem mestu. V štafeti 4X400 m je v zmagovalni ekipi CUS nastopila tudi Sonja Antoni, ki je tekla v tretji predaji in pripomogla k novemu pokrajinskemu rekordu. Končno je med moškimi že drugič zapored osvojil deželni naslov v hoji na 10 km Fabio Ruzzier, v sicer ne prav močni konkurenci. Omenimo končno še borovca Gabrijela Sedmaka, ki se je v metu kopja uvrstil v finale v deželi, kjer je ta disciplina na precej visoki ravni. (RF.) Zaključena nogometna borza Najvažnejša vest z nogometne borze, ki se je zaključila sinoči, zadeva prav gotovo reprezentanta Collo-vati ja, ki ga je Inter ponovno odkupil od Milana za štiri milijarde in sto milijonov. Inter je nato prodal Bagnija Napoliju za približno štiri milijarde in odstopil v solastništvo Sereno Torinu za približno dve milijardi. Udinese si je zagotovil branilca Federica Rossija od Fiorentine, zanima pa se tudi za krilo Verone Ioria, a do zaključka redakcije nismo izvedeli, če ga je res kupil. Mednarodni košarkarski ženski turnir v Mesini Na mednarodnem ženskem košarkarskem turnirju v Mesini so dosegli naslednje izide: Madžarska - Francija 70:57; Italija - Španija 70:63. V sredo so dekleta odigrala tekme za prva tri mesta odbojkarskega turnirja (toliko je bilo pač nastopajočih ekip). Na prvo mesto se je uvrstila šesterka Jezera iz Doberdoba, ki je premagala Danico z Vrha in Kras iz Dola in s Poljan. V neposrednem spopadu so Vrhovke bile boljše od Kraševk in so si tako priborile drugo mesto. Vse tri tekme so bile zelo napete in borbene. Prikazana igra je bila zadovoljiva, precej napak pa so dekleta nasploh delala pri servisih. Na prvo mesto se je tako uvrstila ekipa, ti je naredila manj napak. IZIDI Kras - Jezero 1:2 (16:14; 1:15, 6:15) Jezero - Danica 2:0 (15:10, 15:9) Danica - Kras 2:1 (15:11, 11:15, 15:13) KRAS: M. Lavrenčič, M. Juren, A. Devetta, K. Devetak, N. Ferletič, C. Devetti. JEZERO: N. Lavrenčič, R. Lavrenčič, L. Gergolet, G. Čadež, V. Jarc, V. Jarc. DANICA: S. Cotič, N. Černič, D. Grillo, D. Bagon, M. Devetak, G. Devetak, N. Devetak. Danes, jutri in v ponedeljek je turnir ustavljen. Nadaljeval se bo v torek s finalnimi tekmami v moški konkurenci. Sledilo bo nagrajevanje, s katerim se bo tudi memorial sklenil. (zf) Športni praznik pri Domju Pri Domju se je v četrtek pričel športni praznik, ki ga prireja domače društvo C.S. - ŠK Domio. V četrtek je bil na sporedu finale turnirja v malem nogometu, danes (ob 17.00) bo nogometna tekma med Domiom in ekipo Radvanje iz Maribora (s katero ima Domio že vrsto let plodne stike), jutri pa bo na sporedu v jutranjih urah še kolesarska dirka za naraščajnike. Praznik dopolnjujejo nastopi raznih godb in seveda ples ob zvokih domačih ansamblov. • NA OLIMPIJSKIH IGRAH bo prisotnih več kot 1500 evropskih časnikarjev, kar predstavlja svojevrsten rekord. Športni teden SZ Gaja se bliža koncu Na igriščih ŠZ Gaja v Padričah so se sinoči nadaljevali odbojkarski boji druge skupine. Nastopili so Bor (veterani). Gaja in Mladi »1«. Brez težav so veterani Bora zmagali v o-beh tekmah z 2:0, v tekmi, ti je odločala o drugem mestu v skupini pa so Mladi »1« po izenačeni in borbeni tekmi premagali Gajo. REZULTATI Gaja - Bor veterani 0:2 (1:15, 5:15); Mladi »1« - Gaja 2:0 (15:7, 16:14); Bor veterani - Mladi »1« 2:0 (15:13, 15:5) Postave: MLADI »1«: Šušteršič, Kalc, V. in S. Stoper, Umek, Centazzo, Zettin. BOR VETERANI: E. Plesničar, Ku-fersin, C us, Rauber, M. Plesničar, Gruden, Vodopivec. GAJA: M. Grgič, V. in S. Vidalič, Maks Grgič, Rismondo, Kralj, Milkovič, Adam. NOGOMET POLFINALE: Astra - Pam Pam 3:0; Gaja »2« - Zarjax 2:0. DANAŠNJI SPORED: finale za 3. mesto: Pam Pam - Zarjax; finale za 1. mesto: Astra - Gaja »2«. Danes bodo finalna srečanja v odbojki. V malem finalu se bosta pomerili ekipi Mapa 84 in Mladi »1«, v velikem finalu za prvo mesto pa veterani Bora in »Mladi »2«. Poleg odbojkarskega in nogometnega finala bo danes Še tradicionalni nočni tek Gaje, ki bo potekal po padrištih in gropajstih cestah tja do bazoviškega pokopališča in nazaj v dolžini 7 kilometrov. Poleg tega bo danes tudi poligon za osnovnošolske otroke. Jutri pa se bo športni teden Gaje zaključil z balinarskim turnirjem in teniškim srečanjem Gaja -Koper. Posnetek z nogometnega turnirja (4x4) med Gajo »1« in Barom Marino ŠPORT NA PRIMORSKEM Jadralci v Kopru Slovesno v planinah Pozornost Primorcev bo konec tedna obrnjena predvsem k planinam, saj bodo jutri pri Krnskih jezerih odprli novo planinsko kočo in hkrati proslavili 35-letnico planinskega društva Nova Gorica. Napovedana pa je tudi vrsta športnih prireditev. Največja med njimi je vsekakor državno prvenstvo v jadranju (v Koprskem zalivu) za razrede »optimist« in »420«-Med favorite za najvišje uvrstitve štejejo tudi koprske jadralce. V sredo se je na bovškem letališču končalo slovensko padalsko prvenstvo. Po pričakovanju so imeli največ uspeha padalci alpskega letalskega centra iz Lesc, ki so pobrali vsa prva mesta. Od četrtka do nedelje pa teče na novogoriškem strelišču Pano-vec slovensko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe v disciplini trap-Dobre rezultate lahko pričakujemo od strelcev senožeške Svobode, podprvakov slovenske lige v trapu. V Kopru bo finalni turnir republiškega pokalnega tekmovanja v vaterpolu, v Novi Gorici pa prvi turnir v okviru slovenske vaterpolo lige. Te dni se iztekajo tudi športna srečanja v okviru izolskega občinskega praznika. Živahno pa bo tudi na mnogih drugih športnih igriščih, saj je čas turnirjev, tekmovalnih prireditev« trim akcij, ki jih organizirajo športna društva, mladinske in druge organizacije. DAVORIN KORON Iz Argentine grozijo Mub Argentinos Juniors, ti je pred dvema letoma prodal Maradono Barceloni, grozi, da bo preprečil prestop argentinskega asa k Napoliju, če ntu ; ne bo Barcelona izplačala 15 milijo; nov argentinskih pesosov, ki naj o mu pripadali. Po dogovoru sta naiU reč ekipi odigrali prijateljsko tekm0« del izkupička pa je pripadel argen tinskemu klubu. Barcelona je si#-* vsoto izplačala, a po uradni menJ» vi; Argentinos Juniors zahteva, d mu Barcelona plača razliko med u ( radno in tržno ceno pesosa... « , • VALERIO PIVA je osvojil italij^ sti kolesarski naslov v vožnji za h* ! ke za profesionalce. Razočaral je A1 j gentin, ti je odstopil. • JAPONEC JIRO WAQTANABE | osvojil svetovni naslov v superna1" kategoriji (verziji WBC in WBA). magai je Tajca Pooltarata po točk^ • v dvanajstih krogih. Na mednarodnem »troboju jeklenih« v Avstriji Izreden uspeh Egona Renka Pogovor s predsednikom Smučarske zveze Jugoslavije Abadžic: »Velik pomen ZOI za razvoj zimskih športov« Y nedeljo je na avstrijskem Koroškem (pri Klopniškem jezeru) potekal mednarodni troboj jeklenih, na katerem je nastopilo okoli 100 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Jugoslavije ter Zahodne Nemčije. Italijanska odprava je štela 6 tekmovalcev, med katerimi je bila četverica Tržačanov. Med temi je bil tudi elan lonjerske Adrie Egon Renko, o katerem smo pred časom že pisali, ko je v tej novi disciplini že v pr-V1h nastopil žel lepe uspehe v Arneži ter Franciji. Tokrat nam je Jetiko pripravil še eno lepo presenečenje, saj je v Avstriji v konku-jonci številnih profesionalcev tega športa osvojil odlično absolutno tretje mesto ter bil prvi med tujci. Razdalje tega troboja so bile pla-Vanje na 2 km, kolesarstvo na 106 km dolgi progi in tek na 20 km, za .ar je Renko porabil skupno 4 ure m 59’ ter bil le 3 minute počasnejši Y Bitontu (Bari) se je v nedeljo Zaključilo letošnje državno prven-, 0 za kategorijo seniorjev. Prven-, va so se udeležili tudi trije Pole-r°vi kotalkarji Nicoletta Sossi, Dam Jan Kosmač in Mauro Renar. Med ^mi se je najbolj odrezal Renar, ? je med fanti zasedel deseto me-. m s tem pravico do prestopa v najvišjo — člansko — kategorijo. Prvenstvo se za tri poletovce ni ajbolje pričelo: v obveznih likih ? Se namreč znašli vsi trije v dru-81 polovici lestvice. Med fanti je ako Kosmač zasedel 18. mesto, Re-ar na 24., med dekleti je bila Sos-S,Jeva na 28. mestu. prostem programu je navdušil ®nar, ki je dosegel drugo mesto za finejšim zmagovalcem Venruccijem Riminija. Visoke ocene v prostem gramu so Renarju omogočile, da od drugouvrščenega in 11 minut od zmagovalca. Kljub temu je njegova uvrstitev več kot zadovoljiva in ga postavlja že sedaj kot enega glavnih favoritov za zmago na prvem italijanskem troboju jeklenih, ki bo septembra v Rimu, čeprav se pripravlja Renko že sedaj tudi na »nečloveški« troboj veljaven za svetovni naslov prihodnjega leta. O trdoti tega troboja naj govorijo le podatki o razdaljah : plavanje na 3 km, kolesarstvo na 180 km ter tek na klasični maratonski razdalji 42,196 km. R.F. LETALSTVO Transadriatic cup Včeraj se je začelo mednarodno letalsko tekmovanje »Transadriatic cup«, na katerem sedeluje približno se je prebil na 10. mesto. Pri tem naj omenimo, da je imel Renar smolo, da se mu je pred nastopom pokvarila kaseta z glasbenim posnetkom. Nastopiti je tako moral z glasbo društvenega tovariša Kosmača, kar mu je seveda omogočilo, da bi se še bolje uveljavil. Tudi Kosmač se je v prostem programu dobro izkazal, vendar se ostali kotalkarji niso pustili presenetiti in tako je na končni lestvici zasedel '21. mesto. Med dekleti je Sossijeva izvedla prosti program zelo dobro in se povzpela z 28. na 24. mesto v skupni uvrstitvi. Konec julija bo na vrsti še drugi del državnih prvenstev. Tokrat bodo nastopili člani, kjer bo med posamezniki za Polet tekmoval Samo Ko-korovec, med pari pa Nicoletta Sossi in Mauro Renar. (S.K.) štirideset letalskih posadk iz Italije, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Švice in Jugoslavije. Na sporedu je bila že prva etapa in tekmovalci, ki so sé pomerili v prvi disciplini — točnosti pristajanja — so včeraj zvečer pristali na beneškem letališču. Danes bodo poleteli proti Portorožu in tekmovali v navigacijskih nalogah, časovni točnosti in natančnosti pristajanja v Portorožu, kjer bo zaključek tekmovanja. Danes ob 20. uri bo na portoroškem letališču sprejem za vse tekmovalce s programom in plesom, na katerem bodo proglasili zmagovalce in najboljšim podelili pokale, medalje in druge nagrade. Tako bo zmagovalna posadka prejela prehodni pokal letošnjega tekmovanja za »Transadriatic cup«, poleg tega pa bo nagrajena z brezplačnim tridnevnim bivanjem za dve osebi v Portorožu in Benetkah. (V.K.) Odsek za rekreacijo ŠK Kras organizira danes, 7. julija, nočni planinsko-orientacijski pohod. Zbirališče ob 20.30 v Saležu pred sedežem KD Rdeča zvezda. Košarkarska komisija pri ZSŠDI obvešča, da bo košarkarski tečaj pod vodstvom Petra Brumna. potekal od 12. do 17. julija. Zbor igralcev in trenerjev bo v četrtek, 12. julija, ob 8.45 v Borovem športnem centru na stadionu »1. maj«. Pozivamo vse igralce, ki niso še oddali prijavnice za tečaj, da to čimprej storijo ali na stadionu »1. maj« pri vratarju, ali na sedežu ZSŠDI, v Ul. sv. Frančiška 20. Športna šola Trst vabi kandidatke za vaditeljice vrtcev in osnovnošolskih otrok, ki bi se želele udeležiti tečaja v Mozirju, da se za Informacije čimprej obrnejo na orad ZSŠDI v Trstu (tel. 767304). TRK Sirena obvešča, da je novi sedež ob morju v Barkovljah ves dan na razpolago članom. Pred kratkim se je na obisku v naši založniški hiši mudil Muhamed Abadzic, predsednik Smučarske zveze Jugoslavije in član organizacijskega komiteja za organizacijo o-limpdjskih iger v Sarajevu. Njegovo prisotnost smo izkoristili za kratek razgovor o pomenu sarajevske olimpiade za jugoslovanski zimski šport. »Olimpijske igre v Sarajevu niso bile le izredna reklama za Jugoslavijo, temveč so bile pomembne tudi za razvoj jugoslovanskih zimskih športov in verjetno ste že začrtali program za naprej. ..« »Z olimpijskimi igrami organizacijski odbor ni zaključil svojega dela, ampak nas čaka sedaj še težja naloga, saj mora Sarajevo kot olimpijsko mesto z vsemi novozgrajenimi objekti opravičiti vsa vložena sredstva. Prizadevamo si, da bi Sarajevo postalo smučarski center znan po celem svetu. Kandidirali smo za organizacijo svetovne alpske serije v novembru 1985, želeli bi prirediti tekmovanje za svetovni pokal v smuku in imamo vse možnosti, da organiziramo tekme v ženskem alpskem evropskem pokalu in nekatere močnejše prireditve v smučarskih skokih. Smučarska zveza Jugoslavije pripravlja konferenco, ki bo ocenila štiriletno delo vseh selekcij in dosežene rezultate na OI v Sarajevu. Mislim, da smo program uspešno realizirali in da doseženi rezultati na OI, SP in EP potrjujejo pravilno delo predvsem naših alpskih smučarskih selekcij. Na tej konferenci bomo pripravili tudi program za OI v Calgary ju leta 1988. Imamo talentirano mladinsko reprezentanco v alpskem smučanju, na uspehe pa lahko računamo tudi v skokih in tekih. Pri pripravah za naslednje o-limpijsko obdobje bomo imeli velike težave s sredstvi, ki bodo prav gotovo precej manjša kot za ZOI v Sarajevu in bo zato zelo pomembna pomoč YU S KI poola in drugih organizacij in inozemskih podjetij, da bomo lahko realizirali zahteven program in tudi v Calgaryju osvojili kakšno medaljo.« »Zimski športi so bili do sedaj v glavnem domena Slovenije. Kako mislite OI izkoristiti za razvoj teh športov v BiH?« »Že same priprave na olimpiado so dosti pomenile za razvoj zimskega športa v BiH. Ustanovljeno je bilo več kot 40 klubov in več kot 100.000 otrok obiskuje smučarske šole. V Bosni imamo že zgrajenih oz. y gradnji 21 smučarskih središč, tako da pogoji za razvoj obstajajo. Največji problem, da iz tako široke baze dobimo tudi kvaliteto, je strokovni kader, ki ga v Bosni primanjkuje in smo prisiljeni iskati pomoč drugod. Ker klubi niso finančno močni, razmišljamo o ustanovitvi republiških selekcij, katerim bomo skušali zagotoviti vso potrebno finančno in strokovno podporo, kar bi čez nekaj časa moralo dati tudi ustrezne rezultate. Za upravljanje z vsemi olimpijskimi in drugimi zimskimi objekti pa smo pred kratkim formirali posebno delovno organizacijo, ki naj bi skrbela za pametno uporabo in vzdrževanje le-teh in s tem tudi prispevala k razvoju zimskega športa v BiH.« »SZ in še nekatere druge države so se odpovedale nastopu na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Kako gledate v Jugoslaviji na ta korak?* »Nikoli ni dobro, ko se politični interesi vmešajo v šport. Sarajevo je najboljše pokazalo, kakšna mora biti olimpiada in kaj pomeni olimpijsko gibanje. Tudi neuvrščena politika Jugoslavije je pritegnila v Sarajevo vse, ki nekaj pomenijo v zimskih športih. Zato včeraj Moskva 80, danes Los Angeles 84 in jutri verjetno Seul 88 predstavljajo hud u-darec olimpijskemu gibanju in treba je storiti vse, da se te težave prebrodijo in v bodoče ne ponovijo. Jugoslavija je vedno smatrala, da se v olimpijski, šport ne smejo mešati politični in vojaški interesi blokov in tega bi se morali zavedati tudi drugi, da bi šport končno spet pomenil tisto kot nekoč, ko je prekinjal celo vojne.« (rg) Državno prvenstvo v kotalkanju Uspešen nastop Renar ja obvestila Bogata aktivnost športnega odseka KD Danica Novi športni center kmalu končan «J«- odsek kulturnega društva m «a« z Vrha je v teh poletnih ^ oih postal izredno živahen. Kot ciii tr.m Povedali odgovorni pri sek-vetaif' Čomic’ M. Grillo in A. Desto™.-’ Je njihova skrb trenutno u-sc vJCna, Predvsem v nogomet, saj kar . zadnjih dveh mesecih odigrali vami Prijateljskih tekem s posta-in z zahodnega kraškega področja Grfe e^*R turnirja v Renčah, šču nu ^ela na športnem sredini »n-. Vr^u uspešno potekajo in člani prin"iC5v upajo- da bodo v jese-storu aVUl na novem odprtem pro-značaja vrs*;o Prireditev športnega kai dnu???e*;u 80 Vrhovci dosegli ne-da im,,n,11 n^ultatov, zato je prav, ujemo vse igralce, ki so na- stopali za »Danico«. To so: S. Ger-golet, Z. Černič, D. Devetak, G. Devetak, D. Vižintin, K. Grillo, Z. Černič H., M. Visintin, V. Čemic, M. Čemic, L. Devetak, Zanier, Fer- foglia, K. Vižintin, G. Berlot, E. Gergolet, J. Grillo, L. Černič, B. Frandolič, G. Cotič in Ž. Grilj. Na sliki: nogometaši KO »Danica« z Vrha. Rekreacijsko srečanje v odbojki in košarki Gurenci boljši od Dolencev Športna rekreacijska srečanja med kriškimi Gurenci in Dulenci so postala že tradicija. Začeli so pred petimi leti z nogometom, nato pa so dvoboje razširili še na košarko in na odbojko, »med potjo« pa kar pozabili na nogomet, ki je vendarle v vasi najbolj priljubljena in razširjena športna panoga. V soboto so se tako Gurenci in Dulenci na igrišču občinskega rekreato-rija v Križu pomerili v košarki, dan kasneje pa še v odbojki. Proti vsakemu pričakovanju so obakrat slavili Gurenci, Odbojkarsko srečanje v mešanih postavah pa je bilo vseskozi izenačeno, kot dokazuje dejstvo, da so se štirje od petih odigranih setov končali pri stanju 15:13. KOŠARKA GURENCI - DULENCI 40:38 (16:22) GURENCI: Košuta 12, Konstnapfel 16, S. Tence 11, Sedmak 1, Ukmar, Guštmčič, G. in A. Tence. DULENCI: Attanasi 18, Milič 2. Žerjal 6, Cah 5, Pahor 4, Sedmak 3, A. in M. Sedmak, Vidani. SODNIKA: Sosič in Kneipp. ODBOJKA GURENCI - DULENCI 3:2 GURENCI: Guštinčič, K. Bubnič, Tence, T. in S. Sedmak, Košuta, Dou-šak in Kostnapfel. DULENCI: Sirk, N. in M. Bogateč, Birsa, Attanasi, Žerjal, Milič, in Verginella. FIFA 3 KRAT MUNDIAL Saša Rudolf bile povšeč ne kon-katere bi tovrstne re- (22.) Servattet!!8' ^^šne novosti niso fornie m-11? . atifundistom, za k„,--------------- -- tudi ne =v S ■ V^a*e R°nec stoletne nadoblasti, kakor Vzele n e? ^a)nolevičarskim skupinam, ker bi jim od-ProkremeVvVOl*neže’ torej možne simpatizerje. Za Prav s orini ° usmerieno argentinsko partijo bi bile bude, zače^u ye^ornie- za katere ne bi dali sami po-t°valci. k konca oblasti nad delavstvom in kme- balne ciružh So, seveda tudi ameriške multinacio-^Penja nr> 6’ .,er reforme in osveščanje javnega F°sPodarst.menlle konec izkoriščanja argentinskega be niso bile a\, °£°dbe, ki so ji tedaj sklepale te druž-u°'°dstotnro-nikdar aa enakopravni podlagi torej blizu , 6 vlagate l raz(*eljevanja dobičkov. Čeprav so družino silo ° kapital, Argentina pa surovine in deputile le ’oo° jase Pridržale 80, domačinom pa pre-kasnejših .°^ov dobička. Razmerje se tudi v i Montone1*1 ni bistveno spremenilo. evici. Vse tros.jSO Postali trn v peti ta v peti tako desnici kot so se zavzele za skupni cilj: pre- prečiti, da bi prišlo do reform. Z leve in desne so se pričele infiltracije provokatorjev. Naivni zanesenjaki, idealisti v gibanju mon-toneros so izgubili vodstvo, na površje so prišli elementi, ki so le v nasilju videli preosnovo Argentine. V nekaj mesecih so izginili prvotni voditelji, zamenjali so jih skrajneži, nato pa teroristi z zloglasnim Firmanichem na čelu. Vmes so posegli še brezčutni bankirji, ki so se bogatili z menjavo denarja od ugrabitev in torej posredno podpirali širjenje nasilja. Kot sta si želeli desnica in levica, je nastopila trda pest in zatrla poskuse gospodarskega in socialnega načrtovanja. Videlova policija je široko in brezsrčno pometla z oboroženo opozicijo. Nič hudega, če so bili med pobitimi tudi nedolžni, kajti raje dva nedolžna manj, kot da bi pri življenju ostal en terorist. Teorija je postala splošno veljavna in tudi široko sprejeta, naivnega Argentinca je kaj lahko prepričati in navdušiti. MNOŽICE Mundial se je bližal koncu. V drugem delu je bila Italija nekoliko manj uspešna, z Nemčijo je igrala brez gola (sodil je Maksimovič in to je bila tudi edina jugoslovanska prisotnost na prvenstvu), nato je premagala Avstrijo z golom Rossija in izgubila z Nizozemsko. Azzurri so dobro pričeli in prešli celo v vodstvo po avtogolu branile^ Brandtsa ter dolgo vodili. Prav tedaj se je pričela gonja proti vratarju Zoffu, češ da ne zna braniti strelov od daleč. Brandts je popravil začetno napako in izenačil, Haan pa podvojil. Največjo uslugo prvenstva pa je Italiji pripravila Avstrija, ki je v zadnji tekmi premagala Nemčijo in tako pripomogla, da so se »azzurri« uvrstili v mali finale za tretje mesto. V soboto, 24. julija, se je proti Braziliji ponovila predstava s tekme proti Nizozemski. Spet je bila Italija v vodstvu s Causiem, toda branilec Nelinho je podobno kot Brandts s strelom od daleč izenačil, Dir-ceu pa je postavil končni izid. Brazilija je osvojila bronasto kolajno, Italija pa je bila četrta, česar pred Mundialom ni nihče, razen Šurjaka, pričakoval. Buenos Aires — azzurri med navijači in folklornimi skupinami Naročnino: Mesečno 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 15,00 din, naročnina zo /oseb mke mesečno 180.00. letno 1 800.00 dm. zo organizacije in podietjo mesečno 250.00. letno 2 500.00 dm Poštni tekoči ročun zo Molijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Zo SFRJ - Ziro ročun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ona Kardeljevo 8/11. nad - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'; IVA 18 Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 79*4672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT fèìrfSl ^lanital,ianske in tiska Trst [Nili] zveze Ca8°P«nih f * založnikov FIEG Lakota osnovno vprašanje svetovnega gospodarstva WASHINGTON — Osnovno vprašanje svetovnega gospodarstva ostaja ogromno število lačnih v svetu. Tako ugotavlja Svetovna banka v svojem letnem poročilu, ki ga je objavila v teh dneh. Vprašanje lakote v svetu pa je v poročilu Svetovne banke tesno povezano s številom svetovnega prebivalstva, ki bo v tem in verjetno tudi v prihodnjem stoletju strmo rasilo. Projekcije kažejo, da bo leta 2050 živelo na svetu 9,3 milijarde ljudi, se pravi dvakrat več kot danes. Samo v letošnjem letu bo svetovno prebivalstvo naraslo za 80 milijonov enot, v ogromni, več kot 90-odstotni večini v državah v razvoju. V 28G stiani dolgem poročilu Svetovne banke je nadalje rečeno, da bi morala svelo\na recesija v letih 1980 1983 marsikaj naučiti bodočo gospodarsko politiko posameznih držav. Petrolejska kriza bi morala naučiti, da so toge gospodarske politike zelo ranljive, po drugi strani pa poročilo poudarja globoko povezanost svetovnega gospodarstva, zaradi česar imajo gospodar ske krize v nerazvitih državah nujno negativne posledice tudi v razvitih gospodarstvih. Letno poročilo Svetovne banke se zaključuje z napovedjo, po kateri bi se morale bruto narodne proizvodnje v prihodnjem desetletju povečati v svetovnem merilu za 4,7 do 5,5 odstotka. Sedaj je pravi čas za bikoborbe. V španske arene privabijo veliko turistov, ki radovedno gledajo boj med človekom in bikom. Tokrat trda prede prav živali. .. (Telefoto AP) Italijanske družine pesimistične RIM — Poletje ni vedno čas brez-skrbja in razposajenosti, vsaj po sliki, ki jo kaže anketa ISCO, ne. S prihodom poletja so namreč italijanske družine izgubile dobršen del svojega optimizma, potem ko je bil le-ta maja na višku. Vse kaže, da so se življenjski pogoji posameznikom poslabšali, medtem ko je splošni položaj v državi, v primerjavi z enakim obdobjem lani, boljši. : Glede bližje bodočnosti več od po- ' lovice italijanskih družin meni, da ne bo izboljšala svojega ekonomskega , oziroma gmotnega stanja in samo 16 I odstotkov jih predvideva, da si bodo ] lahko v prihodnjih dveh letih privo-Scile avtomobil ali izboljšale stanovanje. Da o hiši ne govorimo: samo 6 odstotkov jih meni, da si bo lahko j zgradilo nov dom, a še ti načrti so zelo dolgoročni. Več družin pa meni, da bo v prihodnje lažje kaj prihraniti. 1 Pred potopom Skupina turistov pluje s splavom po reki Tari v Črni gori, točneje v kanjonu, ki je najgloblji v Evropi in drugi najgloblji na svetu. V kratkem ga bo prekrila voda, ker nameravajo zgraditi jez na hidrocentralo (Telefoto AP) Zbor pacifistov RIM — Več kot 1.000 zastopnikov mirovnih gibanj iz Zahodne Evrope in nekaj stotin predstavnikov podobnih organizacij iz drugih delov sveta se bo zbralo od 17. do 21. t.m. v Perugii na tretjo evropsko konvencijo za jedrsko razorožitev. Namen srečanja je izdelati nove strategije za prihodnja prizadevanja po umestitvi evroraket in razbitju ženevskih pogajanj, razpravljali pa bodo tudi o vprašanjih varnosti v Sredozemlju, o dialogu in povezavah z mirovnimi gibanji ter neuvrščenimi silami. Novost srečanja v Perugii bo prisotnost zastopnikov iz vzhodnih držav, in’ sicer tako predstavnikov »uradnih« mirovnih gibanj, kot tudi oporečni-ških organizacij, kot so češkoslovaška »Charta 77«, madžarski »Dialog« in poljska »Solidarnošč«. Ni sicer gotovo, da bodo ti zastopniki lahko zares prisotni, toda že dejstvo, da so uradne ustanove držav vzhodnega bloka potrdile pristop, čeprav so znale, da so povabljerti tudi oporečniki, je velikega pomena. Pobudniki so tudi prepričani, kot so poudarili na predstavitveni tiskovni konferenci, da bc tretja konvencija pomenila, po prvi iz leta 1981 v Bruslju, drugi iz leta 1983 v Zahodnem Berlinu in Russellovem pozivu za jedrsko razorožitev v Evropi iz leta 1980, nov korak v procesu spajanja »ljudstva miru« in da bo še okrepila vlogo moralnega pritiska mirovnih gibanj za obnovitev dialoga med velesilami in Evropo. Umor v švedski savni GOTEBORG — Neki 57-letni Šved je spremenil družinsko savno v pravo celico smrti, v kateri je bila nje\ j gova žena zaprta kar pet ur pri temperaturi 120 stopinj Celzija. Umor se je pripetil v Goteborgu v kleti hiše, kjeT si je par (vse v njunih odnosih ni bilo v redu, kajh bila sta tik pred razporoko) pred časom postavil savno. Zakonca sta se v njej večkrat dodobra spotila, tokrat pa samo žena... Ko je moški namreč opazil, da je šla soproga v savno, je takoj ukrepal: z deskami je zaprl vrata, da ni bilo mogoče iz »kopelu in nastavil temperaturo na 120 stopinj. Po petih urah je deske z vrat odstranil irt znižal vročino na 80 stopinj Celzija, da bi prikril utnof- Morilec pa ni imel sreče. Njegovo »delo« je opazit ■, sin, ki je očeta takoj prijavil policiji. Ko so na mesto ; dogodka prišli tudi gasilci, so lahko samo opazili izna- j kaženo telo ženske, z opeklinami tretje stopnje. Po mnenju izvedencev ne more namreč niti najbolj zdravo telo zdržati v savni več kot uro. Seveda — pri zmerni tem- 1 peraturi, ki lahko doseže največ 80 stopinj Celzija. Kvartopircev ni varno motiti Molotovu za njegov rojstni dan.,. FOGGIA — Zelo ga je vznevoljilo, da ga je prijatelj, medtem ko je kvartal, požgačkal pod pazduho. Zato je lO letni Emanuele Mascolo zgrabil za pištolo in ustrelil proti 66-letnemu Micheleju Finiju ter ga lažje ranil. Očividci pravijo, da se je vse zgodilo zelo bliskovito. Mascolo se je ob prijateljevi potegavščini zelo razburil. Počakal je do konca partije, nato stekel domov in se vrnil s pištolo, ranil Fini ja in zbežal. Vendar so ga karabinjerji kaj kmalu ulovili in aretirali. Nauk te zgodbice je seveda zelo preprost: kvartopircev pri njihovem »delu« ni varno motiti, predvsem če zgubljajo... MOSKVA — Glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva je predvčerajšnjim tudi uradno potrdil, da so bivšega predsednika vlade in nekdanjega Stalinovega zunanjega ministra Vjaceslava Molotova »pred kratkim« ponovno sprejeli v partijo. Izključili so ga namreč leta 1961 kot člana -»proti-partijske skupine«. Zadnji med starimi boljševiki, Ki je bil nekakšen Stalinov namestnik, je neslavno končal svojo politično kariero v letih od 1957 do 1961. Od takrat je živel kot navaden upokojenec, ki je le pisal neobjavljene spomine. Seveda ne moremo trditi, da so Molotova rehabilitirali, saj ni nihče umaknil težkih obtožb, ki so mu jih izrekli v preteklosti. Iz neuradnih in nepreverjenih vesti, ki vseeno pronicajo izza debelih kremeljskih zidov, so ponovno sprejetje v partijo sklenili kot nekakšen dar za štiriindevetdeseti rojstni dan Molotova, ki ga je praznoval marca. Takrat ss je celo razgova-rjal po telefonu s sovjetskim partijskim voditeljem Černenkom. Današnjim sovjetskim voditeljem pa je stari revolucionar in Stalinova desna roka v marsičem olajšal posel, saj je dosledno plačeval partijsko članarino, češ da so ga iz partije izključili nezakonito. V bistvu je kremeljsko vodstvo retroaktivno vpisalo Molotova v partijo, da je sedaj kot da bi ga ne izključili leta 1961. S tem traja njegovo članstvo neprekinjeno od leta 1906, ko se je vpisal v VKPB. Molotov, ki se v resnici piše Vjaceslav Škrja-bin, je bil že član politbiroja v obdobju oktobrske revolucije, od leta 1930 do leta 1941 pa predsednik vlade in istočasno od leta 1939 tudi zunanji minister. Njegovo ime je vezano na nenapadalni pakt Ribbentrop Molotov med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Ob izbruhu svetovne vojne je Molotov zapustil funkcijo predsednika vlade in P?" stal dejanski Stalinov namestnik, do leta 1949 1e ohranil tudi zunanje ministrstvo, kamor se je V0" vrnil v letih od 1953 do 1956. Leta 1957 ga je tedanji voditelj Nikita Hrušč°v obtožil, da je skupaj s Kaganovičem in Malevk0'. vom skušal ustanoviti »protipartijsko skupino«, * se je skušala dokopati na oblast. Molotova r Hruščov najprej degradiral v navadnega veleposlanika za Mongolijo in mu odvzel vse politih funkcije. Leta 1960 so Molotova poslali na Dunaj, stalnega sovjetskega predstavnika pri mednar agenciji za jedrsko energijo. Na XXII. kongref KP Sovjetske zveze pa so sklenili njegovo izklr čitev, ga poklicali v domovino in ga upokojij'-Resnici na ljubo, se ni nihče znesel nad nekd° njim Stalinovim namestnikom. Zagotovili so P* dostojno pokojnino in ga pustili pri miru. Icot odP* Wki musWrI Trije hribolazci (21.) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika SAJ JE NÉ POTREBUJEVA. PRe4 ISKALA BOVA "PREPAD.-VSAK POLOVICO. GOTOVO JE SE LAKA POT IZ NJEGA. ZVITOREPEC POJDE NA ONO . STRAN, JAZ BOM _ PREGLEDAL ito £ki ,0 • 0riL, Mm Začeli so se v Muenchnu Nemški katoliški dnevi BONN — V sredo so se začeli v Muenchnu 88. nemški katoliški dnevi, slavnostno prireditvijo na osrednjem trgu Odeon. Predsednik osrednjega bora nemških katoličanov Hans Maier je v otvoritvenem govoru izrekel šclP da bi na štiridnevnem srečanju v Muenchnu »prepričljivo odgovorili na iz® današnjega dne«. Srečanje katoličanov, na katerih se dnevno zbere po 100.000 vernik®^' je pozdravil tudi bavarski ministrski predsednik Strauss, ki je dejal, da katoliški dnevi prepričljiva manifestacija moči krščanske vere, ki premaguj strah in osvobaja človeka. Kardinal Josef Ratzinger, prefekt vatikanske v ske kongregacije in bivši muenchenski in freisinški (brižinski) škof je P° daril, da so to dokazi o živi cerkvi. oUti^ Primas poljske katoliške cerkve, ki je tudi navzoč na katoliških dn®®^ se je zahvalil nemškim darovalcem, ki pošiljajo pomoč Poljakom. Glemp> se je odpovedal govoru in pridigi, ni v svoji izjavi niti z besedico omenil fr'j mer na Poljskem. Po mnenju političnih krogov je tako ravnanje v zve® prizadevanji poljskih škofov, da bi prišlo na Poljskem do sprostitve po napetosti. „ ! Tudi na srečanjih v Muenchnu je slišati glasno razmišljanje verniko^ krizi, ki se jih loteva. Novejše raziskave so pokazale, da se malo katoličah e čuti v resnici »verne« v smislu celotnega verskega nauka in dogem. Z . strani pa je privlačna sila cerkve še vedno velika, saj je med 53.000 obisk® ^ ci, ki bodo ostali vse štiri dni v Muenchnu, dobra polovica mladih ljudi P®®^ letom starosti. Toda mladina je tudi najbolj kritična. Zahteva in išče ne teološke odgovore na vprašanja današnjega časa, ampak povsem praktične ^ govore na velike socialne, mirovne in ekološke izzive sodobnega številnimi verniki je tudi slišati izraze, kot sta »uradna cerkev« in »c®** jp od spodaj«, prva naj bi bila pogosto hierarhično toga, druga bolj sociali*1 demokratična. Že prvega dne je prišlo do nesoglasij. Muenchenski nadškof Friedrich ter je prepovedal ekumensko mašo, ki bi jo morala brati katoliški teolog ‘J gd Kueng in evangeličanski župnik Georg Zink na »dnevih katoliške cerkv' j,-spodaj«. Kritični verniki so to prepoved označili kot »hud udarec za <*un sko gibanje«. V Muenchen je prišel tudi ljubljanski nadškof Šuštar. BOŽIDAR PAKO«