MATEMATIK JOŽEF JENKO
1
STANISLAV JUŽNIČ
Math. Subj. Class. (2010): 01A50
Kranjčan Jožef Jenko je bil eden najpomembneǰsih matematikov v habsburški mo-
narhiji predmarčne dobe; predaval je v Ljubljani, Linzu, Gradcu in na dunajski univerzi.
Vzgojil je celo vrsto vrhunskih strokovnjakov, vključno z ljubljanskim profesorjem mate-
matike in astronomije Poljakom Schulzem. Posebna zasluga gre Jenku za tri desetletja
iskrenega prijateljstva z Jernejem Kopitarjem.
MATHEMATICIAN FROM KRANJ JOSEF JENKO, (ON 200TH
ANNIVERSARY OF HIS CHAR IN LYCEUM AND JOANNEUM OF
GRAZ)
Josef Jenko was one of the most important mathematicians of Habsburg Monarchy in
Vormärz. He lectured in Ljubljana, Linz, Graz, and in Viennese University. He formatted
a whole bunch of leading experts including the Polish professor Schulz who distingui-
shed himself as professor of mathematics and astronomy in Ljubljana. Jenko is specially
credited for his lifelong friendship with Jernej (Bartholomew) Kopitar.
Uvod
Jožef Jenko (*1776 Kranj, †1858 Dunaj) se je v svojih spisih in predavanjih
ob matematiki ukvarjal tudi s hitro se razvijajočimi tehnǐskimi dosežki svoje
dobe. Kot eden najpomembneǰsih matematikov v habsburški monarhiji je
predaval visokošolsko matematiko v Ljubljani, Linzu, Gradcu in predvsem
na dunajski univerzi. Vzgojil je celo vrsto vrhunskih matematikov in drugih
strokovnjakov.
Študent
Po nižjih študijih je Jenko leta 1795/96 in 1796/97 obiskoval še ljubljanski
licej, kjer ga je med filozofskimi študijami fiziko učil Jernej Schaller, mate-
matiko pa Anton Gruber. Jožef Jenko drugače od brata Tomaža v Ljubljani
ni prejemal štipendije, čeprav je zaključne izpite iz fizike in uporabne mate-
matike (11.–16. 3. 1796 in 18.–20. 8. 1796) pri Gruberju in Schallerju opravil
z najbolǰsima ocenama [1].
1Ob dvestoletnici njegovega prevzema katedre na Liceju in Joanneumu v Gradcu.
Sliki 1 in 2 sta dostopni tudi na spletni strani Obzornika www.obzornik.si/62/4/
juznic-sliki.html.
144 Obzornik mat. fiz. 62 (2015) 4
Matematik Jožef Jenko
Jenko je študiral filozofijo na Dunaju v letih 1797–1801. Najprej je obi-
skoval tretji, zadnji dunajski letnik liceja, saj diploma ljubljanskega liceja
ni zadostovala za vpis na univerzo. Ob začetku univerzitetnega študija je
Jenko postal Knafljev štipendist leta 1799, skupaj z dobra štiri leta mlaj-
šim Antonom Gogalo pl. Leesthalom (*1780, †1841), ki je bil 11. 9. 1814
skupaj s profesorjem cerkvenega prava in zgodovine cerkve v Ljubljani Ju-
rijem Dolinarjem krstni boter Jenkovega prijatelja, ljubljanskega profesorja
matematike Samuela Gunza [2].
Jenkov dunajski profesor fizike in mehanike v drugem letniku je bil nek-
danji ljubljanski fizik in rektor Anton Ambschell, matematiko pa je Jenko
sprva poslušal v prvem in drugem letniku pri Georgu Ignatzu baronu Metz-
burgu, ki pa je umrl že 3. 5. 1798 [3]. Ambschell je leta 1798 predaval fiziko
s poskusi po svojem učbeniku v drugem letniku filozofije, Döttler pa prav
tam enako po učbeniku Johanna Christiana Polykarpa Erxlebena (*1744,
†1777). Metzburga sta na katedri za matematiko nadomestila na nižji stop-
nji Bauer, na vǐsji pa Kesaer. Uporabno matematiko je na Dunaju leta 1801
predaval profesor Bauer; leta 1798 je predaval praktično geometrijo v tre-
tjem letniku filozofskih študijev. Johann Wilhelm Bauer (*1742/43, †1825)
je učil raziskovalca praštevil Antona Felkela (*1740, †1800); bil je eden od
najvidneǰsih profesorjev filozofske fakultete, dekan leta 1790/1791, senior
leta 1807, cesarsko-kraljevi svetovalec (1814) in dobitnik zlate medalje z
verižico leta 1817.
Tehnologijo je leta 1798 predaval Josef Mayer v tretjem letniku filozof-
skih študijev. Nauk o Zemlji je skupaj s pregledom tedanjih tehnologij na
dunajski univerzi predaval doktor filozofije in lekarnǐstva Vincent von Vlaha,
opazovalno astronomijo pa Franz von Paula Triesnecker (*1745, †1817) ob
teoretski astronomiji, ki je bila tedaj v domeni profesorjev matematike in
fizike. Ambschellov pomočnik je bil izredni profesor eksperimentalne fi-
zike Döttler, čigar učbenik iz leta 1812 je Jenko pozneje ocenil na petih
straneh; Jenko in Bolzano sta ocenila tudi učbenik Abrahama Gotthelfa
Kästnerja, po katerem je ljubljanske veljake svoj čas poučeval Gabrijel Gru-
ber. Na dunajski univerzi je vǐsjo matematiko predaval prostozidarski pod-
pornik Jurija Vege Franz Ksaver pl. Kesaer (*1740, †1804), ki je v Bornovem
prostozidarsko-naravoslovnem glasilu objavil razpravi o centralnih silah in
o Evklidovem petem postulatu »Abhandlung über die Lehre von den Paral-
lellinien«.
144–152 145
Stanislav Južnič
F
ra
n
c
S
c
h
m
e
lz
e
r
1
6
7
8
–
1
7
3
8
J
o
se
f
R
e
ic
h
e
n
a
u
1
6
8
5
–
1
7
5
2
F
ra
n
c
B
re
c
k
e
rs
fe
ld
1
6
8
1
–
1
7
4
4
E
ra
sm
u
s
F
rö
li
c
h
1
7
0
0
–
1
7
5
8
S
e
b
a
st
ia
n
K
a
y
se
r
1
7
0
1
–
1
7
3
9
E
ra
sm
u
s
F
rö
li
c
h
1
7
0
0
–
1
7
5
8
H
ie
ro
n
y
m
u
s
F
o
rc
h
o
n
d
t
1
7
0
1
–
1
7
6
8
J
o
se
f
F
ra
n
z
1
7
0
4
–
1
7
7
6
A
n
to
n
E
rb
e
rg
1
6
9
5
–
1
7
4
6
A
n
to
n
S
o
c
h
e
r
1
6
9
8
–
1
7
7
1
F
ra
n
c
S
c
h
m
e
lz
e
r
1
6
7
8
–
1
7
3
8
E
ra
sm
u
s
F
rö
li
c
h
1
7
0
0
–
1
7
5
8
R
u
đ
e
r
B
o
šk
o
v
ić
1
7
1
1
–
1
7
8
7
J
o
se
f
F
ra
n
z
1
7
0
4
–
1
7
7
6
J
o
se
p
h
L
ie
sg
a
n
ig
1
7
1
9
–
1
7
9
9
J
a
n
e
z
K
rs
tn
ik
K
a
sc
h
u
tn
ig
1
7
1
4
–
1
7
8
9
Ig
n
a
z
L
a
m
p
l
1
7
1
4
–
1
7
4
8
C
h
ri
st
o
p
h
o
ru
s
M
a
y
r
1
7
0
5
–
1
7
7
6
J
o
se
f
B
e
rd
a
ri
n
i
1
7
0
8
–
1
7
9
1
K
a
rl
S
c
h
e
rff
e
r
1
7
1
6
–
1
7
8
3
B
a
ro
n
G
e
o
rg
Ig
n
a
tz
M
e
tz
b
u
rg
1
7
3
5
–
1
7
9
8
J
o
se
p
h
H
e
rb
e
rt
1
7
2
5
–
1
7
9
4
J
o
se
f
W
a
lc
h
e
r
1
7
1
8
–
1
8
0
3
J
o
h
a
n
W
il
h
e
lm
B
a
u
e
r
1
7
4
2
–
1
8
2
5
F
ra
n
z
K
sa
v
e
r
K
e
sa
e
r
1
7
4
0
–
1
8
0
4
J
o
ž
e
f
J
e
n
k
o
1
7
7
6
–
1
8
5
8
W
il
h
e
lm
G
in
tl
1
8
0
4
–
1
8
8
3
J
o
se
f
K
n
a
r
1
8
0
0
–
1
8
6
5
J
a
n
e
z
K
rs
tn
ik
K
e
rs
n
ik
1
7
8
3
–
1
8
5
0
K
a
ro
l
S
tr
a
ss
n
it
z
k
i
1
8
0
3
–
1
8
5
2
F
ra
n
c
M
o
č
n
ik
1
8
1
4
–
1
8
9
1
M
ih
a
e
l
P
e
te
rn
e
l
1
8
0
8
–
1
8
8
4
F
ra
n
c
M
o
č
n
ik
1
8
1
4
–
1
8
9
1
S
li
k
a
1
.
A
ka
d
em
sk
i
p
re
d
n
ik
i
in
p
o
to
m
ci
J
o
že
fa
J
en
ka
p
o
v
ej
a
h
n
je
g
ov
ih
d
u
n
a
js
k
ih
p
ro
fe
so
rj
ev
K
es
a
er
ja
in
B
a
u
er
ja
.
146 Obzornik mat. fiz. 62 (2015) 4
Matematik Jožef Jenko
Profesor matematike v Ljubljani, Linzu, Gradcu in na Dunaju
Zaradi vojne je bila ljubljanska katedra za matematiko leta 1802/1803 neza-
sedena, tako da je matematična predavanja 6. 6. 1803 nadomeščal profesor
fizike Schaller, 28. 8. 1803 pa Kalister. Naslednje leto 1803/04 je pouk ma-
tematike prevzel Kranjčan Jožef Jenko; leta 1808 je bil profesor čiste in
uporabne matematike [4]. Tako je Jenko vsaj nekaj časa obenem s Kali-
strom poučeval matematiko na liceju, potem ko je Kalister leta 1807 znova
postal profesor za matematiko, fiziko in naravoslovje na ljubljanskem liceju.
Desetega avgusta 1803 pa je bil Jenko imenovan za profesorja matema-
tike. Dne 6. 4. 1802 se je Schaller podpisal kot profesor fizike in suplent za
uporabno matematiko, 27. 8. 1803 pa sta bila pod redovalnico podpisana
Franc Wilde in Matija Kalister kot učitelj 4. razreda normalke in suplent
matematike. 29. 3. 1804 je bil kot učitelj matematike že podpisan Josef
Jenko, na isti dan, 6. 4. 1804 in znova oktobra 1804 pa Johann Neumann
kot učitelj fizike ter predavatelj grške literature in slovnice [5]. Uporabna
matematika je tisti čas še obsegala številna področja sedanje astronomije in
fizike vključno z geometrijsko optiko in deli mehanike.
Nove francoske šolske oblasti so ljubljansko katedro za matematiko po
Jenkovi ostavki in kratkem Kersnikovem nadomeščanju zaupale Jenkovemu
prijatelju Samuelu Gunzu [6]. Gunz je bil ljubljanski profesor osnovne (ele-
mentarne) in uporabne matematike med jesenjo 1810 in letom 1819, občasno
pa so za pouk osnov zaposlili pomočnika, leta 1814 pa je kot profesor suplent
predaval tudi grščino. Leta 1819 je Gunz odšel v Linz in tam prevzel nekoč
Jenkovo katedro za vǐsjo matematiko.
Jenko se je v Ljubljani zaljubil v Jožefo (Pepico) Kogl (Kogel, *1796,
†1814), hčerko ljubljanskega zdravnika Karola Bernarda Kogla. Kljub Jen-
kovi prizadevnosti si je Pepca raje izbrala njegovega študenta Jožefa Rudeža
(*1793, †1846). Jožef je leta 1807/08 obiskoval šesti razred nižjih šol v Lju-
bljani, nato je v Ljubljani na liceju pri Jenku končal drugi letnik filozofskih
študijev, tik preden je Jenko podal ostavko dne 14. 6. 1810 v korist Kersnika
in Gunza. V Ljubljani je Jenko učil le prvi semester leta 1809/10, nato pa
je predaval v Linzu [7].
Gorenjski rojak Jernej Kopitar (*1780, †1844) je v pismih večkrat pro-
sil Žigo Zoisa, naj Jenku s priporočili pomaga do bolǰse službe, s katero
144–152 147
Stanislav Južnič
bo lahko preživljal svojo družino [8]. Jenko je z Zoisovim posredovanjem
po umrlem Mathiasu Jeschowskem dne 29. 4. 1814 prevzel graška licejska
predavanja matematike; pol leta pozneje 24. 11. 1814 je Jenko prevzel še
predavanja tehnologije na Joanneumu, pozneǰsi graški politehniki. S tem
so bile njegove gmotne skrbi dodobra odpravljene. Jenko je zasedal graško
licejsko katedro za matematiko v letih 1814–1819, od 25. 10. 1816 z ramo ob
rami s profesorjem fizike Kulikom. Leta 1815/16 je Jenko na graškem liceju
predaval matematiko in tehnologijo, Neumann pa fiziko. Leta 1819 je Ku-
lik (Kullik) predaval fiziko in astronomijo namesto Neumanna na graškem
liceju in na Joanneumu. Jenko je bil profesor tehnologije, ki ji je leta 1819
dodal še matematiko.
Jenkov nekdanji študent Štajerec Josef Knar (*1800, †1864) je prevzel
Jenkov pouk matematike na liceju v Gradcu leta 1820, leta 1824 pa je postal
redni (stalni) profesor matematike in tehnologije. Istega leta je v Gradcu
objavil knjigo o novem postopku za računanje korenov števil in poslal dve
pismi Jenku.
Do februarja 1819 je zunanji avstrijski član koroške kmetijske družbe
Ignac Appeltauer (*1769, †1829) poučeval osnove matematike na univerzi
na Dunaju. Dne 13. 12. 1819 ga je nadomestil Jenko, ki je bil vpisan kot
profesor elementarne matematike, stanujoč v Leopoldstadt št. 590, šele v
šolskem letu 1820/21. Med izredno dolgim profesorskim stažem je Jenko do
upokojitve leta 1850 predaval dunajskim slušateljem prvega letnika filozofije
kot izredni profesor elementarne matematike; obenem je bil odbornik splošne
vzajemne kapitalske in rentno-pokojninske zavarovalnice. Poučeval je sedem
do osem ur na teden po obeh delih Appeltauerjevega učbenika iz let 1814
in 1817; v drugem letniku je učil suplent Rudolf Brestel, pozneǰsi finančni
minister tako imenovane meščanske vlade. Med Jenkovimi sodelavci na
dunajski univerzi so bili njegovi nekdanji učitelji Bauer, profesor fizike in
mehanike Johann Zemantsek, astronom Johann Bürg, direktor zvezdarne in
profesor znanstvene astronomije Josef Littrow, adjunkt za fiziko in mehaniko
Andreas Spunar; katedra za vǐsjo matematiko ni bila zasedena od leta 1821,
vse do Petzvalovega imenovanja 19. 11. 1836; matematik Petzval je zaslovel
tudi z raziskovanjem optike leč. Leta 1850 je Jenkova dunajska izredna
predavanja prevzel Bolzanov študent dr. Franz Ksaver Moth (*1802, †1879)
kot redni profesor [9].
148 Obzornik mat. fiz. 62 (2015) 4
Matematik Jožef Jenko
F
ra
n
c
K
sa
v
e
r
W
il
d
e
1
7
5
2
–
1
8
2
8
A
n
to
n
G
ru
b
e
r
1
7
5
0
–
1
8
1
9
B
a
rt
h
o
lo
m
e
S
c
h
a
ll
e
r
1
7
4
5
–
1
8
0
3
J
o
ž
e
f
J
e
n
k
o
1
7
7
6
–
1
8
5
8
J
e
rn
e
j
K
o
p
it
a
r
1
7
8
0
–
1
8
4
4
M
a
ti
ja
K
a
li
st
e
r
1
7
7
4
–
1
8
2
8
J
a
n
e
z
K
rs
tn
ik
K
e
rs
n
ik
1
7
8
3
–
1
8
5
0
A
n
to
n
L
o
v
ši
n 1
7
9
0
–
?
F
ra
n
c
d
e
P
a
u
la
H
la
d
n
ik
1
7
7
3
–
1
8
4
4
K
a
rl
H
u
m
m
e
l
1
8
0
1
–
1
8
7
9
K
a
ro
l
S
tr
a
ss
n
it
z
k
i
1
8
0
3
–
1
8
5
2
J
o
se
f
K
n
a
r
1
8
0
0
–
1
8
6
5
W
il
h
e
lm
G
in
tl
1
8
0
4
–
1
8
8
3
F
ra
n
M
ik
lo
ši
č
1
8
1
3
–
1
8
9
1
K
a
rl
R
o
b
id
a
1
8
0
4
–
1
8
7
7
H
e
n
ri
k
V
il
iv
a
ld
J
o
ž
e
F
re
y
e
r
1
8
0
2
–
1
8
6
6
K
a
rl
D
e
ž
m
a
n
1
8
2
1
–
1
8
8
9
M
ih
a
e
l
P
e
te
rn
e
l
1
8
0
8
–
1
8
8
4
F
ra
n
c
M
o
č
n
ik
1
8
1
4
–
1
8
9
1
M
a
ti
ja
M
u
rk
o
1
8
6
1
–
1
9
5
2
K
o
n
st
a
n
ti
n
J
o
se
f
J
ir
e
č
e
k
1
8
5
4
–
1
9
1
8
V
a
tr
o
sl
a
v
J
a
g
ić
1
8
3
8
–
1
9
2
3
J
o
ž
e
f
S
te
fa
n
1
8
3
5
–
1
8
9
3
E
d
v
a
rd
B
rü
c
k
n
e
r
1
8
6
2
–
1
9
2
7
S
li
k
a
2
.
A
ka
d
em
sk
i
p
re
d
n
ik
i
J
er
n
ej
a
K
o
p
it
a
rj
a
v
p
ov
ez
av
i
z
n
je
g
ov
im
p
ri
ja
te
lj
em
J
en
k
o
m
.
144–152 149
Stanislav Južnič
Jenkovi rokopisi, učbeniki, študentje in sodelavci
Jenkova zapuščina je danes posebna enota v Pragi, le korespondenco z Ber-
nardom Bolzanom (*1781, †1848) so leta 1971 prenesli med Bolzanove spise.
Bolzano spada med vidne češke matematike, pomembne za razvoj analize.
Nekateri deli Jenkove zapuščine so še posebej imenitni, denimo štirinajst li-
stov največjega folioformata dolg popis Jenkove knjižnice. Med zanimivimi
spisi je še prošnja za dovoljenje za tisk Jenkovih matematičnih tez za izpit
na vǐsjih filozofskih študijih Liceja v Ljubljani. Zapisana je bila na dveh
listih leta 1807.
Jenko je sestavil zajeten rokopis o sestavi Zemljine skorje na petinšest-
desetih listih, rokopis o letalstvu pa na desetih listih folioformata. Napisal
je oceno knjige praškega nato dunajskega rektorja Franza Ignatza Cassiana
Hallaschka (Halaška, *1780, †1847), moravskega naravoslovca, matematika,
fizika in astronoma. Podobno je recenziral učbenik svojega pozneǰsega so-
delavca Andreasa Baumgartnerja o uporabi mehanike za umetnost in obrt.
Baumgartner je z Jenkovim priporočilom postal univerzitetni profesor; nato
se je povzpel na položaj direktorja tobačnih in drugih tovarn, predsednika
akademije in končno še ministra.
Jenko je po kratkem fizikalno-matematičnem rokopisu na enem listu fo-
lioformata ocenil še učbenik svojega nekdanjega profesorja piarista Remigia
Döttlerja na petih folijih; recenziral je dva učbenika svojega nekdanjega štu-
denta Schulza o čisti geometriji na enem foliju in prvi del elementov čiste
matematike na osmih folijih. Sestavil je izvlečke iz kemijskih spisov na treh
folijih in recenzije na 12 folijih. Presodil je tedanje fizikalne vsebine (2 fo-
lija), na petih listih pisal o zavarovalnǐstvu, na sedmih o kronometriji, na
petih o cenah, prav tako na petih pa je odgovoril na nagradno vprašanje
o mostovih. Na enem foliju je opisal napravo za preprečevanje pršenja is-
ker iz dimnih vodov parnih strojev po seznamu. Na enem listu je opisal
merilno napravo, na dveh pa zgradbo teatra dne 8. junija 1817. Opisal je
železnice za natečaj ministrstva za obrt in trgovino na devetnajstih listih,
na nagradno vprašanje danske znanstvene družbe pa je odgovoril na štirih
listih. Kmalu po prihodu je Jenko v Gradcu sestavil šest folijev rokopisa za
svoj govor obrtnikom dne 19. 11. 1815. Na 160 in še 56 listih je ocenil delo
kandidatov za končne izpite za matematiko in fiziko na različnih univerzah
v Avstriji. Šestindevetdeset pisnih matematičnih nalog njegovih študentov
dunajske filozofske fakultete med letoma 1820–1845 je obsegalo 148 listov.
Med Jenkovimi najbolǰsimi študenti je bil Poljak Karol (Leopold) Sc-
hulz pl. Strassnitzki (Straszinski, Strasznicki, *1803, †1852). 22. 3. 1823
150 Obzornik mat. fiz. 62 (2015) 4
Matematik Jožef Jenko
je Jenko priredil letno diskusijo (disputacijo), na kateri je Schulz branil
več matematičnih tez. Schulz je postal adjunkt pri profesorjih Baumgar-
tnerju, Jenku in Ettingshausenu dne 13. 9. 1824; čez tri leta je odšel v
Ljubljano kot adjunkt in suplent, nato pa je bil Močnikov profesor. Vo-
dilni slovenski pisec matematičnih učbenikov Močnik je bil potemtakem
torej učenec Jenkovega učenca Schulza! Schulz je odkril formulo π/4 =
arctan(1/2)+arctan(1/5)+arctan(1/8), skupaj s svojim pomočnikom, »ži-
vim računalnikom« Zachariasom Dasejem (Dahse), pa je zaslovel z izbolj-
šavo preračunavanj decimalk števila π Jurija Vege in Williama Rutherforda.
Dase je namreč po Schulzevi enačbi v nekaj tednih izračunal 200 pravilnih
decimalk števila π. Dase je bil eden največjih genijev za računanje, matema-
tične teorije pa so mu bile španska vas, zato brez Schulzeve osebne podpore
ne bi prǐsel daleč. Ettingshausen je matematikom znan predvsem po uvedbi
binomskega simbola, ki ga uporabljamo še dandanes.
Jenku so pisali profesorji matematičnih ved Leopold Gunz, Karel Hum-
mel v letih 1839–1840, Josef Knar 1824, Biwaldov naslednik fizik v Gradcu
Kulik 1816–1856 in dunajski astronom Joseph Johann Littrow (*1781, †1840)
1827 [10].
Jenko je pisal o Andreasu Baumgartnerju za upravo filozofske fakultete
na Dunaju leta 1822, tako da je Baumgartner lahko postal naslednje leto
profesor fizike in uporabe matematičnih spretnosti na Dunaju. O svojem
dijaku Leopoldu Schulzu je Jenko pisal Dvorni študijski komisiji na Dunaju
leta 1828, ko je bil Schulz še profesor v Ljubljani.
Jenko je leta 1833 stanoval na Leopoldstadt št. 590 severovzhodno od
strogega sredǐsča Dunaja kot profesor čiste in elementarne matematike. Leta
1847 in 1848 je Jenko stanoval na Landstraße št. 358 jugovzhodno od stro-
gega sredǐsča mesta [11]. Jenko je shranil 189 pisem Biwaldovega in Neu-
mannovega naslednika na položaju graškega profesorja fizike Kulika. Kulik
je bil na tej katedri obenem Hummelov predhodnik. Jakob Philip Kulik
(*1793, †1863) in Jenko sta bila tri leta sodelavca v Gradcu. Dve pismi
je Jenku pisal ljubljanski pomočnik in nato naslednik Jenkovega študenta
Schulza Karl Hummel. Hummel je spisal prvi in edini ljubljanski licejski
učbenik matematike; edini pač zato, ker so liceje kmalu po Hummelovem
odhodu iz Ljubljane – ukinili.
Sklep
Jenkov pomen za Slovence je vsaj dvojen: bil je prvovrsten matematik,
obenem pa najbolǰsi in zadnji prijatelj Jerneja Kopitarja. Tako je Jenko za
144–152 151
Stanislav Južnič
Slovence zaslužen po dveh plateh, po matematično-tehnǐski in po slavistični.
S Kopitarjem morda nista veliko znanstveno sodelovala, zato pa je Kopitar s
pomočjo barona Žige Zoisa omogočil Jenku prevzem pomembnih avstrijskih
matematičnih kateder.
Jenkov vpliv seveda seže daleč za slovenske meje. Do upokojitve leta
1850 je bil dolgoletni sodelavec pionirjev moderne znanosti v srednji Evropi,
dunajskih profesorjev Ettingshausena, Baumgartnerja, Littrowa, J. Petz-
vala, Antona Schrötterja in Augusta Kunzeka. Ettingshausen in Baumgar-
tner sta na Dunaju prva urejevala matematično-fizikalno revijo Zeitschrift
für Physik und Mathematik, v kateri sta objavljala tudi ljubljanska profe-
sorja matematike Schulz in Karl Hummel. Jenko je umrl ravno ob začetku
poti Jožefa (Josipa) Stefana na vrh dunajske univerze.
LITERATURA
[1] ZAL SI LJU 184, Klasična gimnazija v Ljubljani, Akcijski fond 1, 75, mapa 451.
[2] M. Preinfalk, Anton Gogala pl. Leesthal, Drevesa, 2012, 1, str. 8.
[3] A. Phillebois, Wiener Universitäts-Schematismus für das Jahr 1798, str. 46, 53, 188.
[4] Hof- und Staats-Schematismus des Österreichischen Kaiserthums, 2. del (Staat),
Wien 1808, str. 716; ZAL SI LJU 186, 1/75 mapa 453.
[5] F. Kidrič, Gunz, Leopold (geslo), Slovenski biografski leksikon, 2. zvezek (ur. Izidor
Cankar in drugi), Ljubljana.
[6] ZAL SI LJU 184, fond 1, enota 53; J. Ciperle, Podoba velikega učilǐsča ljubljanskega,
Licej v Ljubljani 1800–1848, Ljubljana 2001, 251–253; V. Schmidt, Zgodovina šolstva
in pedagogike na Slovenskem, II. Ljubljana 1964, str. 105; F. Kidrič, Dobrovský in
slovenski preporod njegove dobe, Ljubljana 1930.
[7] L. Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel in der Matrikel des Hertzogtums Krain, Görz,
1905, str. 311; L. Vidmar, Zoisova literarna republika: Vloga pisma v narodnih pre-
rodih Slovencev in Slovanov, Ljubljana 2010, Kopitarjevo pismo 10. 10. 1812.
[8] Hof- und Staats-Schematismus des Österreichischen Kaiserthums, Wien 1816: str.
683, 742, 746, 816; 1819: str. 161, 165; 1820: str. 161, 167; 1821: str. 101; 1822: str.
110, 287; 1824, str. 168; F. Krones, Die Geschichte der Karl Franzens Universität in
Graz 1585–1885, Graz 1886, str. 134, 137, 138, 290, 582, 585–586; J. Aschbach, Ge-
schichte der Wiener Universität von 1848–1898, (ur. Akademischer Senat der Wiener
Universität), Wien 1898, 276–277, 281.
[9] P. Křivský, Josef Jenko (27. 3. 1776 Kranj–1858 Dunaj): ṕısemná poz̊ustalost, Praha
1978, 3–6, 9, 16; L. K. Schulz Strassnitzki, Professor Schulz von Strassnitzki als Gele-
hrter und Mensch, Eine Erinnerung an dessen zehnten Sterbtag (9. Juni 1862), Wien
1862, str. 9; Schematismus des Laibacher Gouvernements im Königreiche Illyrien
für das Jahr 1834, str. 155; S. Južnič, Cauchyjeva in Močnikova Gorica kot sredi-
šče evropske matematike, Arhivi, 2005, 28/1: 24; S. Južnič, Začetki kristalografije v
Ljubljani, Acta Chimica Slovenica, 2006, 53/3: (Supplement) 4–6.
[10] Hof- und Staats-Schematismus des Österreichischen Kaiserthums, Wien 1824, str.
173; 1833, 2: str. 91, 338; 1836: str. 93, 358; 1847: 87, 112, 356, 358; 1848: str. 95a
in 95b.
152 Obzornik mat. fiz. 62 (2015) 4