Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. • II Gruppa
Katoliški
Uredništvo iu uprava:	C e	n a : Posamezna štev.	L	
I Gorica, Riva Piazzutta štev. 18	Na	r o č n i n a : Mesečno	L	llo
Poštno ček. račun: štev. 24/12410	Za	inozemstvo : Mesečni)	L	|W I
m		
	E B	m
Wk
Leto VI. - Štev. 41
Gorica - 14. oktobra 1954 - Trst
Izhaja vsak četrtek
Po podpisu tržaškega sporazuma
Veliko slavospevov in raznih čestitk je bilo izrečenih ob priliki tako zvane »začasne« rešitve tržaškega vprašan ja in vendar ni ta rešitev zadovoljila ne Italijanov ne Jugoslovanov, najmanj pa je zadovoljila tržaško prebivalstvo samo. Ni zadovoljila Italijanov, ker se zavedajo, da so se kljub »začasnosti« spora. zuma odrekli za vedno coni B ter prepustili svoje rojake tujemu in povrhu še komunističnemu režimu. Poleg tega se zdijo italijanskim nacionalističnim krogom pravice, ki jih je rimska vlada zagotovila slovenski manjšini v Trstu in okolici, preši roko grudne. Ti krogi bi namreč radi nadaljevali svojo dosedanjo raznarodovalno politiko do slovenske manjšine in zato jim nikakor ne gre v račun, da se bodo morali od sedaj naprej vsaj uradno držati sklenjenega sporazuma.
Pa tudi Jugoslovani se ne morejo veseliti sklenjenega sporazuma. Jugoslavija se je odpovedala s tem dejansko, čeravno ne formalno, svojim pravicam do Trsta, zaradi katerega je vrgla lansko leto baje sto tisoč mož na svoje zahodne meje ter grozila, da bo vkorakala v Trst, kakor hitro bi italijanske čete stopile na tržaško ozemlje. Kako malo so Jugoslovani navdušeni za sedanjo rešitev tržaškega vprašanja, se razvidi iz dejstva, da ni bilo nikjer kakih spontanih manifestacij in nobenega navdušenja.
Najmanj pa so se razveselili tržaškega sporazuma prebivalci tržaškega ozemlja, ki so bili po večini za samostojnost in nedeljivost obeh con tržaškega ozemlja. Italijanski krogi sami priznavajo, da se je gibanje za samostojnost Trsta vedno bolj širilo ter pridobivalo na pristaših ter da je bil skrajni čas. da je prišlo clo podpisa sedanjega sporazuma. In to je bil vzrok, da so nekateri italijanski krogi naravnost pritiskali na rimsko vlado, naj sklene sporazum, dokler bi se tržaško javno mnenje ne opredelilo popolnoma za samostojnost tržaškega ozemlja.
Tržaško vprašanje je torej začasno rešeno in državniki so si izmenjali običajne čestitke k uspehom, ki so jih s to rešitvijo dosegli. Poudarili so važnost, ki jo bo imela rešitev tržaškega vprašanja za zbolj-šanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo kakor tudi za utrditev zapad-ne obrambe na tem področju Evrope. Vse to odgovarja resnici, kajti sedanji sporazum bo gotovo pripomogel do zboljšanja italijansko-jugoslovanskih odnošajev ter prispeval s tem k splošnemu miru, toda vse to bi se dalo v veliko večji meri doseči, ako bi se bili Italija in Jugoslavija sporazumeli ter privolili v uresničitev Samostojnega tržaškega ozemlja. S tem bi bile zadovoljile želje večine tržaškega prebivalstva ter se enkrat za vedno odpovedale svojim nadaljnjim nacionalističnim težnjam. S sedanjo »začasno« rešitvijo pa je ostal ravno zadnji problem nerešen in zato je velika nevarnost, da bodo narodnostni boji na tem ozemlju v bodočnosti še huje vzplamteli.
Odločitev glede Trsta in njegovega ozemlja je torej padla in mi je pri najboljši volji ne moremo spremeniti; a tudi odobriti je ne moremo, ker bi postali sicer sami sebi nezvesti. Zahtevali smo Samostojno tržaško ozemlje do zadnjega, ker smo bili prepričani, da bi ta rešitev najbolje odgovarjala narodnostnim in gospodarskim potrebam tega ozemlja in tudi trajnemu miru med Italijo in Jugoslavijo. In tega prepričanja smo še danes 'n z nami se stri-
njajo demokratični Slovenci doma in v tujini. Francoski ministrski predsednik Mendes France je rekel nedavno tega o evropski skupnosti, da je to sicer lepa ideja, a da ni še dovolj zrela. Morda sodijo tako nekateri tudi o Samostojnem tržaškem ozemlju. Mi smo pa mnenja, da ljudje, ki so ti dve ideji zavrgli, niso pokazali prevelike zrelosti.
Kljub svojemu odklonilnemu stališču napram sedanji začasni rešitvi tržaškega vprašanja, moramo priznati, da je sporazum glede manjšinskih pravic sam na sebi precej dober. Uspeh tega sporazuma pa je odvisen predvsem od tega, kako ga bodo italijanske in jugoslovanske oblasti izvajale- In upravičeno se bojimo, da ga ne bodo izvajale tako, kakor bi bilo treba. Že prva poteza, ki jo je napravila rimska vlada s tem, da je poslala bivšega goriške-ga prefekta dr. Palamaro kot visokega komisarja v Trst, je bila po našem mnenju zgrešena. Dr. Pala-mara je morda izvrsten uradnik in
morda prihaja z najboljšimi nameni v Trst, toda njegovo štiriletno pre-fektovanje v Gorici ga nikakor ne priporoča. Gospod Palumara ni kazal za časa svojega prefektovanja v Gorici posebnega smisla za narodne pravice goriških Slovencev. Za časa njegovega službovanja je bilo okoli 150 otrok optantov izključenih iz slovenskih šol in on je bil, ki se je baje izrazil, da ne bo noben slovenski duhovnik-optant, dokler bo on za prefekta v Gorici, dobil italijanskega državljanstva. Njegovega stališča se drži tudi njegov naslednik, prefekt Zerbi, in tako smo priča neverjetnemu in nad v se žalostnemu dejstvu, da slovenski katoliški duhovniki, ki so vsa svoja leta služili v Italiji, ne morejo v katoliški državi, ki jo vodi katoliška stranka, priti do državljanstvu iz enostavnega razloga, ker so Slovenci.
Ako bodo italijanske in jugoslovanske oblasti postopale na tržaškem ozemlju s svojimi manjšinami na podoben način, potem je v resnici škoda črnila in papirja, ki so ga porabili v Londonu za podpis tržaškega sporazuma.
Zapostavljanje kmetijstva v Jugoslaviji
Že vsa leta po vojni tvori vprašanje preskrbe prebivalstva s kruhom enega najtežjih problemov 'jugoslovanske gospodarske politike. Prva leta so za težave, ki so jih imeli, dolžili uničenje, ki ga je povzročila vojna. Ko so se razmere nekoliko ustalile, so težave s prehrano ostale.' Še vedno ni bilo dovolj kruha. Tedaj so začeli dolžiti sušo in slabo letino. Lani so se hvalili, da so pridelali dovolj. Ali letošnji neugodni pridelek je zopet pokazal, da država nima prav nikakršnih zalog hrane.
Iz stisk so Titu do sedaj vedno pomagali Amerikanci. Ti so prva leta po vojni pošiljali pomoč v obliki UNRRA ustanove. Ta je spravila v Jugoslavijo hrane za nekaj sto milijonov dolarjev vrednosti. Ko je UNRRA prenehala z delovanjem, so Amerikanci še naprej podpirali Tita s pšenico, ki so mu jo pošiljali navidez proti plačilu, v resnici pa zastonj, saj so mu končno sami posodili denar, da je upal plačati v ZDA kupljeno pšenico. Toda pomanjkanje kruha traja že vsa leta po vojni, pridelek je razen ob izjemnih letinah vedno premajhen. Tito je v govoru na Ostrožnem obdolžil, da je temu kriva tudi prevelika poraba kruha v državi, saj porabi posamezni prebivalec skoro dve sto kg žita na leto. Ali to ni razlog za pomanjkanje žita. Prehrana prebivalstva se v teh povojnih letih ni bistveno spremenila v primeri s predvojno, zato ker se tudi struktura prebivalstva ni bistveno spremenila. Uradne statistike namreč pravijo, da je FLRJ slej ko prej pretežno kmetijska država. Več kot deset milijonov prebivalcev se namreč živi s kmetijstvom, to je skoro 60%, če računamo. da je ob zadnjem štetju izkazala Jugoslavija malo manj kot 17 milijonov prebivalcev. Prehrana kmetijskega prebivalstva pa vemo, da se le počasi spreminja.
Krivda za nizike pridelke in za pomanjkanje kruha mora biti nekje drugje. In tudi je. Komunistične oblasti same so jo priznale; In ta krivda je v tem, da je državna o-blast do sedaj povsem zanemarjala kmetijstvo in posvetila vso skrb le industriji, vojski in policiji. Kmetijstvo je postalo prava pastorka jugoslovanskega gospodarskega življenja. Kmet, ki tvori 60% prebival-
stva, je moral pomagati še ostalim 40%, to je industriji, vojski in policiji, da so živeli in se širili na njegov račun. Dobro se še spominjamo, kako je bilo. Jugoslovanski vlasto-držci so hoteli čez noč imeti težko industrijo, močno armado, številno policijo in uradništvo. Stroške za vse to je moralo nositi kmetijstvo. Zato so nesmiselno izsekavali gozdove, prodajali v tujino žito, meso in druge pridelke. Nalagali so kmetu neizmerne davke, silili ga v kolhoze in zadruge, hoteli so izžeti iz njega zadnjo kapljo krvi. In kmet se je uprl. To ni bil oborožen upor, temveč skrit in tih. Kmet ni hotel v zadruge, a tudi ni hotel obdelovati zemlje, kot jo je obdeloval prej. Pravzaprav bi je tudi ne mogel, čeprav bi hotel, ker ga je država ovirala na vsak korak. Gozdove so mu izsekavali. živino so mu odvajali iz hlevov, mladino so mu jemali za
udarniško delo, davke so mu nalagali iz dneva v dan večje. Bil je brez denarja, brez obleke, dostikrat brez strehe in še povsod preziran, brez veljave, brez besede. V takem položaju kmetje tudi če so hoteli, niso mogli obdelovati zemljo, kot je bilo treba. Hektarski donos je ostal nizek, med najnižjimi v Evropi.
Prišel je čas, da so tudi v Beogradu razumeli, da tako ne more naprej. Začeli so z nekoliko spremenjeno kmetijsko politiko. Ne silijo več v zadruge, kmetom so dovolili razne kredite za izboljšavo kmetije in gospodarstva. Sedaj pišejo, da hočejo dvigniti hektarski donos z umetnimi gnojili in z namakanjem, oziroma z izsuševanjem močvirij. Začeli so z veliko kampanjo za uporabo umetnih gnojil, verjetno zato, ker so videli, da jih v zapadni Evropi uporabljajo ter imajo pri tem silno visoke hektarske donose.
Bo to pomagalo jugoslovanskemu kmetijstvu? Močno dvomimo, zakaj vsi ti ukrepi gredo mimo glavnega vzroka, ki je kriv krize jugoslov. kmetijstva, in to je prisilna socializacija, ki jo komunistični režim izvaja. To je glavni vzrok, da kmetijstvo propada in da zemlja ne rodi. Ta pojav je namreč skupen vsem komunističnim državam. Povsod vlada velika kmetijska kriza, ki je v satelitskih državah še bolj očitna nego v Jugoslaviji, zato ker oni nimajo Amerike, da bi jim pomagala iz zagate. Smešno je govoriti o rabi umetnih gnojil v državi, kjer v mnogih predelih še traktorjev skoro ne poznajo, kjer kmetijskih šol skoro ni, kjer je obdelovanje zemlje še vedno na zelo primitivni stopnji. Obljubljati kmetu kredite, če kmet ne more razpolagali s svojimi pridelki, če se vodi taka politika cen, da je kmet vedno na slabšem v primeri z industrijo, če se pri tem skuša na vsak način odvzeti kmetu vsak zaslužek s pomočjo neprimerno visokih davkov, je prav tako smešno.
Zaradi tega bo jugoslov. kmetijstvo še nadalje ostalo pastorka jugoslovanske gospodarske politike in zato bodo tudi pridelki vedno nizki in pomanjkanja na deželi veliko. Gotovo je to tudi prav komu-’ nističnim mogotcem, ker se boje kmeta, ki bi bil sit in dobro čen.
oble-
Nove sovjetske spletke
Podpis londonskega sporazuma o oborožitvi Nemčije in njeni vključitvi v bruseljski in atlantski pakt pomeni za Sovjetsko zvezo in njene prijatelje hud politični poraz. Toda Sovjeti so trdoživi ter se ne vdajo zlepa, posebno sedaj se ne mislijo vdati, ko je končna usoda londonskega sporazuma se neznana, ko ni namreč še popolnoma gotovo, kakšno stališče bo zavzela francoska narodna zbornica napram londonskemu sporazumu. Na splošno vlada mnenje, da bo francoska zbornica potrdila londonski sporazum, a presenečenja niso povsem izključena.
Sovjetska zveza se dobro zaveda, da londonskemu sporazumu še ni zagotovljeno življenje in zato poskuša z novimi spletkami in z običajnimi obljubami vplivati na francosko narodno in seveda tudi na nemško zvezno zbornico. V sredo preteklega tedna, na predvečer, ko je Mendes France nameraval podati v francoski zbornici poročilo o londonskem sporazumu in ko se je vršila v nemškem parlamentu debata o istem vprašanju, je imel sovjetski zunanji minister Molotov v vzhodnem Berlinu govor, ki ni imel drugega namena kot napraviti nekaj zmede med francoskimi in nemškimi po-
slanci ter preprečiti, ako bi bilo mogoče, potrditev londonskega sporazuma.
Molotov je prinesel združitev Nemčije zopet na dan ter poudaril, da je Sovjetska zveza mnenja, da so za združitev Nemčije potrebne svobodne volitve in da so dane možnosti, da bi prišlo v tem vprašanju do kakega sporazuma, posebno ako bi se postavili na stališče, da se mora združitev Nemčije izvršiti na miroljuben in demokratičen način.
Molotov je omenil nadalje, da ni bilo mogoče doseči o tem vprašanju na berlinski konferenci nobenega sporazuma, a da je sedaj po zavrnitvi evropske obrambne skupnosti možno približati stališča vseh štirih velesil. Sovjetska zveza, je dejal Molotov, je pripravljena razpravljati o predlogih velesil, ki so se udeležile berlinske konference, kakor tudi o vprašanju svobodnih volitev po vsej Nemčiji. Jasno pa je, je pristavil Molotov, da Sovjetska zveza ne zavrača samo evropske obrambne skupnosti, ampak tudi vsak načrt, ki zasleduje isti namen, iz česar sledi, da je poskus oborožiti Zapad-no Nemčijo nezdružljiv z njeno združitvijo. Zato predlaga Sovjetska zveza Združenim državam, Veliki
Britaniji in Franciji sklenitev sporazuma o umaknitvi zasedbenih čet iz Vzhodne in Zapadne Nemčije ter takojšnjo rešitev tega vprašanja.
Besede sovjetskega zunanjega ministra in njegove ponudbe o združitvi Nemčije je sprejel zapadni svet kot običajno propagandno potezo Sovjetske zveze, ki ima namen, prinesti nekaj zmede med zapadne velesile ter vplivati na zadržanje francoskega in nemškega parlamenta glede londonskega sporazuma. Toda vse kaže, da so naletele sovjetske ponudbe na gluha ušesa. Zapadni svet pozna predobro sovjetske metode in ve, koliko je mogoče dati na sovjetska zagotovila o svobodnih volitvah. Tako je nemška zbornica kljub sovjetskim obljubam in kljub Ollenhauerjevi opoziciji potrdila dosedanjo politiko kanclerja Adenauerja. Ollenhauer, kateremu je združitev Nemčije bolj pri srcu kot njena neodvisnost, je na zasedanju zvezne zbornice navedel za svoje stališče nov argument. Skliceval se je na to, da se je nevarnost kakega o-boroženega konflikta zmanjšala in da se zaradi tega kaže oborožitev Nemčije v čisto drugi luči. Oborožitev Nemčije bi po Ollenhauerje-vem mnenju le ovirala združitev o-beh Nemčij, toda zvezna zbornica se ni pustila zapeljati od Ollen-hauerjevih dokazovanj ter je izrazila Adenauerju in njegovi politiki svoje polno zaupanje.
katoliški glas" v vsako slovensko družino!
Božji mlini
Nedavno so -poročali časopisi, da jc bil obsojen na dosmrtno ječo Gabor Peter, bivši načelnik madžarske tajne policije. Od komunističnih funkcionarjev, ki so bili v neposredni zvezi z aretacijo kardinala, je bil Peter zadnji živ ali na svobodi.
Peter je bil tisti, ki je izdal ukaz policijskemu vodu, kateri je aretiral kardinala na njegovem domu v Esztergonu, Lela 1953 je Gabor »izginil«. Zdaj so objavili, da je bil na tajni sodni razpravi obsojen na dosmrtno ječo.
Kardinal Mindszenty je bil obsojen na dosmrtno ječo 8. februarja 1919. Razprava se je začela šele po običajni sovražni kampanji proti kardinalu in potem, ko so ga z raznimi kemikalijami »zmehčali«. V času razprave je bil kardinal samo še ne-bogljen človeški avtomat, z v praznino bulječimi očmi. Kardinal je še vedno jetnik, ni pa znano v kateri jetnišnici. Pre-peljujejo ga na skrivaj iz enega zapora v drugega. Zdaj je vseh 16 mož, ki so ga mučili in sodelovali na sodni razpravi — med njimi sodnik, tožilec in ječar — mrtvih ali so pa sami v zaporu.
O kardinalu samem pa pravijo, da bo verjetno izpuščen na svobodo.
Begunci beže pred komunisti
V dveh tednih je ameriško brodovje evakuiralo nad 50.000 Vietnamcev iz severnih predelov proti jugu. To rešilno de-jan j e je eno najmogočnejših, kar jih pozna zgodovina.
Z zadnjo skupino ujetnikov, ki so jih izročile v zameno vietminhovske komunistične sile, sta prispela v Hanoi tudi dva katoliška duhovnika in en protestantski pastor. Duhovniki so vložili pri komunističnih oblasteh formalni protest, ker jim je bilo v času njihovega ujetništva onemogočeno izvrševati svoj duhovniški poklic. Bili so ločeni od drugih in zaiprti v celici. Duhovniki so se sklicevali na odredbo že* nevske konvencije iz 1. 1919, po kateri se z vojaškimi kaiplani ne sme postopati enako kot z vsemi drugimi ujetniki, marveč jih je treba pustiti svobodne, da morejo vršiti svojo lastno duhovniško nalogo med vojaki.
Devetnajsta	ned.
Tisti čas je Jezus povedal to priliko: -»Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. In poslal je svoje služabnike, klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti. Poslal je spet druge služabnike z naročilom: ’Povejte povabljenim: Glejte, svoj obed sem pripravil; moji voli in pitana žival je zaklana in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!’ Ti pa se niso zmenili in so odšli: eden na svojo pristavo, drugi po svoji kupčiji, ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih zasramovali ter pobili. Ko je kralj to zvedel, se je razsrdil, poslal svoje vojake, pokončal one ubijalce in njih mesto požgal. Potem reče svojim služabnikom:	’Svatba je pripravljena, a
povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na razpotja in povabite na svatbo, katerekoli najdete.’ In njegovi služabniki so šli na pota in zbrali vse, katere so našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je pa prišel kralj goste pogledat, je videl tam človeka, ki ni imel svatovskega oblačila. Rekel mu je:	’Prijatelj.
kako si prišel semkaj, ko nimaš svatovskega oblačila?’ On pa je molčal. Tedaj je kralj velel strežnikom: ’Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi. Zakaj mnogo je poklicanih, ali malo izvoljenih.’a (Mt 22, 1-14).
*
SVATOVSKO OBLAČILO
Še pri delu imamo radi snažno obleko, kaj šele, če smo povabljeni na slovesnost. Povabilu se celo ne odzove, kdor nima primerne obleke, noče žaliti gospodarja.
Na Jutrovem je bila navada, dali povabljenim na svatbo lepo svatov, sko oblačilo. Napačno bi ravnal in žalil gostitelja, kdor bi bil sprejel
KATOLIŠKE ŠOLE NA DUNAJU
Katoliške zasebne šole na Dunaju so tako natrpane, da ni mogoče v njih najti nobenega prostora. Zavodi, ki jih vodijo bratje krščanskih šol, bratje Marije in piaristi, so morali povečati razrede. Tako navzlic vsemu oviranju po dunajski socialistični vladi, ki ne prizna nobene podpore v korist zasebnim šolam, avstrijski narod dokazuje, da vedno bolj zaupa v vzgojno vrednost redovnikov. V dunajski nadškofiji obstoja danes 12 ljudskih katoliških šol, 22 srednjih in 9 višjih šol, razen tega so še zavodi za učitelje, otroške vrtnarice, učiteljice za ročna dela, za učiteljice krojnih tečajev, trgovske šole za dekleta in ena socialna šola.
LEP NAPREDEK JAPONSKE CERKVE
Katoliška Cerkev doživlja na Japonskem v resnici pomemben napredek. Po zadnjih statističnih podatkih, ki se nanašajo na 15 cerkvenih okrožij, je trenutno 200.000 katoličanov; 15.000 več kot jih je bilo lansko leto in 30.000 več kot pred dvema letoma, še pred 20 leti je bilo na Japonskem samo 1200 spreobrnjenj na leto. Največje katoliško središče na Japonskem je še vedno Nagasaki, ki je. v enem letu doživelo 400 spreobrnjenj odraslih in 2700 kratov otrok.
obleko, jo prodal in prišel na svatbo v zamazani.
Tak prizor nam riše Jezus v današnji priliki.
Zakaj ga podaja? Ker nas vabi tudi on.
Najprvo nas kliče k angelski pojedini. Tu se nam daje v dušno hrano. Da nas ne zavrne, to je, da nas hrani zveličavno, moramo imeti svatovsko oblačilo, posvečujočo milost. Kdor si je svest smrtnega greha, greši smrtno, če zaužije sv. hostijo. Sme pa pristopiti, kdor je vesten, če dvomi, ali je omadeževan s smrtnim grehom. Tak naj poprej obudi popolno kesanje; Jezus je dober in ga sprejme.
Nadalje nas vabi v nebesa. Vanje stopimo le, če smo v posvečujoči milosti, ko umrjemo. Saj je Jezus prišel zato na svet, da nam je odprl nebesa, ki jih je nam vsem zaprl Adamov greh. Če kdo sam omadežuje dušo s smrtnim grehom in u-mrje v njem, si zapre nebesa; kriv je sam.
Pa zakaj je potrebna taka svatovska obleka za sv. obhajilo in za vstop v nebeško kraljestvo?
Zato, ker je vse to v kraljestvu milosti. Sv. obhajilo je nadnaravna hrana, zato moramo biti nadnaravno živi. Nebesa so v nadnaravi, zato moramo biti zanje nadnaravno živi; tudi mrtvi po telesu ne morejo živeti na zemlji, denemo jih v grob; nadnaravno mrtve pahne Bog v pekel. — Na pojedino pridejo prijatelji ne sovražniki. Tudi v nebesih ni sovražnikov, so si vsi prijatelji. Kdor je v smrtnem grehu, je sovražnik Bogu. Torej?!
Prosimo Devico Marijo, ki je srednica vseh milosti, naj nam pomaga ohranjati posvečujočo milost, svatovsko oblačilo, da bomo mogli pogosto uživati božjo brano in da bomo našli odprta nebeška vrata, ko nas Bog pokliče na nebeško pojedino!
ZBOROVANJE
DUHOVNIKOV-DELAVCEV
V Chairetouu v Franciji se je te Ani vršilo glavno zborovanje duhovnikov, ki so prideljeni k Mission de France. To zborovanje je bilo prvo po apostolski konstituciji, ki na novo ureja ustanovo dubov-nikov-delavcev. Zborovanja se je udeležilo nad 350 duhovnikov. Vodil jih je lilski škof, kardinal Lienart. V Parizu pa je medtem msgr. Leclerc, ki je eden izmed pomožnih škofov francoske prestolnice, podelil svete redove 12 bogoslovcem tega misijona, od katerih so trije prejeli red maš-niškega posvečenja.
KATOLIŠKI TISK V AMERIKI
Po podatkih katoliškega tiskovnega di-rektorija imajo katoliški časopisi in magazini, ki izhajajo v Združenih državah, nad 20 milijonov naročnikov. Zdaj izhaja v Združenih državah 20,701.000 izvodov 557 katoliških publikacij. To pomeni 16 publikacij in 1,800.000 naročnikov več kot lani.
V Kanadi pa izhaja 34 katoliških publikacij z naklado 1,192.000 izvodov, tako da torej izhaja v Severni Ameriki zdaj 59 i katoliških publikacij v naklad: ver. kot 22 milijonov iavadov.
ČUDEN SLUČAJ
V' cerkvi sv. Kanizija v Nimegi na Holandskem je jezuitski pater Pier Bahker daroval novo mašo, asistirala sta mu pa dva njegova rodna brata jezuita klerika. Istočasno pa je na bližnjem oltarju daroval sv. mašo oče vseh treh, ki je nedavno prejel - Rimu sveto mašniško posvečenje.
TUDI SOVJETSKI MORNARJI SO ŠE VERNI
V periodičnem časopisu »Krasnaja Zvezda«, ki je uradno glasilo sovjetske mornarice, je izšel članek, v katerem člankar silovito kritizira tiste mornarje, ki v svojem prostem času v velikem številu obiskujejo cerkve. Clankar poudarja dalje, da
Kake štiri kilometre od Bazovice, v prijazni kotlini v bližini ceste, ki pelje čez mejni prehod na Pesku proti Hrpeljam in Reki, leži vasica Gročana. Njeno ime je navezano na starodavno župnijo, h kateri sta spadali samostojni kaplaniji Lokev (od leta 1947 samostojna župnija) in Draga, ki leži v kotlini nižje od Peska. Leta 1947 je mirovna pogodba neizprosno potegnila meje čez to župnijo in jo razkosala. Gročana je ostala v coni A, a župna cerkev takoj na meji v Jugoslaviji. Stari g. župnik se je preselil v Lokev, Sveti Tomaž je na gročanskem vrhu ostal sam in Gročana je ostala brez cerkve.
Draga je po razmejitvi postala zelo važna, ker ima obmejno postajo s svojo lastno železnico, ki jo veže s Trstom. A kljub temu je njena cerkvica svetega Elije ostala v coni B prav blizu državne meje z Jugoslavijo. Tudi ta cerkev je bila za vernike nedostopna, tudi za tistih par družin iz Botača v dolini Glinjšice.
Omembe vredno je dejstvo, da so bili ljudje iz teh vasi zelo navezani na svoji cerkvici in so tudi kaj radi zahajali k
V dneh 1.-3. oktobra t. 1. je imela 'krška škofija — to je vsa Koroška - svoj marijanski kongres v proslavo Marijinega leta. Slučajno me je tiste dni zanesla pot v Celovec in bilo je v soboto dne 2. oktobra, ko sem se vozil z vlakom iz Beljaka proti Celovcu. Krasen sončen dan je bil in občudoval sem skozi okno bleščeče se Vrbsko jezero. Naenkrat m!i je udarilo v uho slovensko govorjenje; navadno se' namreč na tej progi ne sliši slovenskega govorjenja. Zato sem se radoveden ozrl in opazil sem več starejših žensk in nekaj moških in otrok. Vprašal sem jih, kam gredo. Da gredo v Celovec, da ima vsa Koroška svoj marijanski kongres, so mi dejali.
Izstopili smo v Celovcu. Pred postajo je bilo polno ljudi, ki so prišli z drugimi vlaki in z avtobusi od vseh strani. Grupe so se formirale in odhajale proti središču mesta. Nekatere od teh so bile slovenske in tem je dajalo navodila nekaj mladih fantov, ki so nosili na rokavih trakove z dvojezičnim napisom: reditelj. Vse pa so urejevali uniformirani reditelji, ki sem jih videl tudi drugod po mestu, zlasti pa še okrog stolnice in na kongresnem prostoru; pozneje sem zvedel, da so bili to »kolpingovci«, to je člani katoliške organizacije, ki jo je ustanovil Kolping in ki ima svoje domove po raznih mestih Avstrije.
PRIPRAVA NA KONGRES
Ker me je zanimal umik prireditev, sem hitro prečital enega izmed lepakov; skoraj nisem verjel očem — res, da so bili pisani v nemščini, toda tam je bilo zapisano tudi sledeče: za slovenske vennike, udeležence kongresa, so poseibn« priredi-tvs in program.
Računajoč, da bom zvedel kaj bolj na-
se mnogi mornarji baltiškega brodovja še vedno zanimajo za nekatere probleme, na primer o izvoru življenja na zemlji in se nagibajo k verovanju v obstoj nekega. Boga in neke vere. kar je — tako navaja člankar — absolutno nezdružljivo s socialistično stvarnostjo, še več. je v popolnem nasprotju z njo.
VELIK MARIJANSKI SHOD V WAS HINGTONU
Dne 24. oktobra bo v V ashingtonu v parku pred Washingtonovim spomenikom velik marijanski shod, ki se ga bodo udeležili tisoči katolikov iz ameriške prestolnice. Slovesno mašo l>o imel apostolski delegat nadškof Hamlet Cicognani. pridigal pa bo škof Fulton Sheen.
službi božji. Človek kar ni mogel razumeti, zakaj so tam odvzeli cerkev.
Lansko leto so pa začeli zidati na Pesku novo cerkvico, ki naj bi služila vsem teni malim vasicam. Potreba je bila velika, ker je cerkev v Bazovici, h kateri so bili priključeni, zelo. oddaljena. Po zanimanju s. župnika in predvsem po odločnem nastopa g. škofa so oblasti nakazale potreben denar.
V nedeljo je tržaški g. škof blagoslovil to cerkvico ob udeležbi številnih duhovnikov in vernikov iz domačih vasi in iz Trsta. Škoda, da je bila tako huda burja, ki je gotovo marsikomu onemogočila obisk te lepe in domače cerkvice, ki je zgrajena po načrtu g. Vilka Čekute. Vsi so takoj razumeli, zakaj je arhitekt napravil vrata cerkvi ob strani in zakaj je ena stran popolnoma brez oken.
Cerkev ni še končana, ker ji manjka še marsikaj. Ko bo dokončana, se bo obisk te oddaljene cerkvice gotovo splačal, ker je po zamisli in izvedbi nekaj edinstvenega.
tančno, sem se napotil proti hiši Družbe sv. Mohorja, kjer imajo svoje pisarne razne slovenske organizacije. Nisem se zmotil. Velikansko vrvenje je vladalo pred hišo in v hiši. Ljudje so prihajali in odhajali, reditelji so dajali navodila in odhajali na svoja mesta: v stolnico, v koncertno dvorano, na kongresni prostor. Stopil sem v pisarno dušnopastirskega urada, kjer ie bila glavna pisarna. Zdelo se mi je, kot da bi bil v kaki organizacijski pisarni za časa kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani leta 1939, le da je bilo vse v manjšem obsegu. Gospodična pri telefonu je odgovarjala v telefon, ki je neprestano brnel, obenem pa je dajala navodila za skupna ležišča. Neki gospod duhovnik je dajal še zadnja navodila grupi rediteljev. Prodajalci kongresnih znakov so prevzemali znake in tiskane knjižice s podrobnim programom. navodili in molitvami. Prečital sem enega izmed dvojezičnih lepakov, ki so viseli na zidu in ki so prinašali program za slovenske vernike. Vprašal sem, če so te lepake kje nalepili, ker jih v mestu nisem opazil. Odgovorili so mi, da jih v mestu niso nalepili, pač pa zunaj po deželi po slovenskih vaseh.
ZAČETEK KONGRESA V STOLNICI
Ob pol dveh so imeli slovenski verniki v stolnici svojo versko .pobožnost, oziroma nekako otvoritev kongresa. Polna je bila cerkev — pravijo, da natlačena stolnica lahko sprejme do 5000 ljudi — in slovenska .molitev je odmevala po cerkvi. Sam prevzvišeni škof dr. Kiistner je imel kratek nagovor -— v slovenskem jeziku. Fatimska Mati božja, katere kip je kraljeval na glavnem oltarju, in ki bo po zaključku kongresa romala po Koroški — po slovenskem in nemškem delu — je odstranila šovinistične pregrtje in predsod-
ke in na cerkvenem področju imajo koroški Slovenci pravice, ki jim po božjem in naravnem pravu pripadajo.
Višek slovenskega programa tega dne pa je bila slavnostna marijanska akademija v koncertni dvorani (Koncerthale) v Celovcu. Velika, lepa in reprezentativna dvorana je bila dana Slovencem na razpolago in to ne za. eno prireditev, pač pa kar za dve in se celo za tretjo naslednji dan popoldne. V Gorici pa Slovenci niti za verske prireditve ne dobimo primerne dvorane na razpolago, ne privatne ne javne, ne od laikov ne od cerkvenih redov. Resnici na ljubo je treba sicer povedati, da bi cerkveni redovi in nekateri laiki radi dali dvorano, toda je neka strupena šovinistična klika kratkovidnih zaslepljencev, ki jih strahuje! V Celovcu pa je politična oblast, ki ni v rokah katoliške stranke, ko.t je v Gorici Democrazia Cristiana, pač pa v rokah socialistične stranke, dovolila najlepšo dvorano na razpolago.
SLOVESNA AKADEMIJA
Spored akademije je obsegal sledeče točke: . preludij na orglah, pozdrav, mladinska zborna deklamacija, nastop združenih pevskih zborov, misterij »Brezmadežna«. Pozdravni govor je imel dr. Vinko Zvvitter. Združene pevske zbore je vodil c. g. dr. Mihelič, ki je znan in priznan pevovodja in pod njegovo veščo roko so pevke in pevci lepo zapeli Ave Marijo (Mlinar-Cigale) in Večerni zvon (Kimovec).
Zlasti dovršeno pa je bil podan misterij Brezmadežna (spisal msgr. Gregorec, u-glasbila Vodopivec-Filej), ki ga je režiral č g. Zaletel, ves ritmični (rajanje) in koreografski del pa je naštudirala gdč. učiteljica Goršičeva. Videl sem že precej sličnih prireditev, zato morem reči, da niti na Tržaškem ali na Goriškem bi ne mogli napraviti boljše; in s to prireditvijo so Slovenci nadkrilili svoje sovernike nemškega jezika.
Vsi tisti, ki so vodili (med katerimi je bila poleg že imenovanih tudi gospa Inz-kova) in tisti, ki so nastopali, so vložili vse, in tako so eni s svojo sposobnostjo, vsi pa s svojo požrtvovalnostjo in oživitvijo v stvar pripomogli do tako lepega uspeha. Nič ni bilo pretiranega, nič izumetničenega, vse se je skladalo, vse se je zlivalo v dovršeno celoto, in prelivanje barv, luči reflektorjev je dalo vsej stvari še večji efekt. Čudim se, kako so preprosta dekleta, ki so nastopala kot angeli, mogle tako enotno in ljubko izvajati različne ritmične gibe. Dobra je bila tudi organizacija : skoraj sami preprosti fantje so bili reditelji in vendar so pod vodstvom č. g. Česna odlično vršili svojo nalogo.
Prireditvi je prisostvoval sam prevzvi-šeni škof in še drugi cerkveni in laični predstavniki in odličniki, Nemci in Slovenci. Videl sem, kako je škof z zanimanjem sledil zlasti misteriju. Enako je bil ves zatopljen v izvajanje ravnatelj celovškega učiteljišča, ki ga omenjam, ker ga mnogi izmed Goričanov in Tržačanov poznajo, ker je že dvakrat spremljal slovenske učiteljiščnike — svoje dijake — na izletu na Trž.aško.
Dvorana ima nekaj čez 650 sedežev in ker stojišča niso dovoljena (s stojišči vred bi šlo v dvorano čez 1000 ljudi), je razumljivo, da sta bili dve predstavi premalo za vse Slovence kongresnike. Ljudje so jokali, ker niso imeli vstopnic in niso mogli niti ne k drugi predstavi, ki je bila kot stanovsko zborovanje za može in žene. Zato se je prireditveni odbor obrnil na u-pravo dvorane, da bi jo dobili še za naslednji dan na razpolago. In prošnji je bilo ugodeno!
RAZSTAVA KATOLIŠKEGA TISKA
V okviru kongresa je bila tudi razstava katoliškega tiska in kulturnega udejstvovanja. Nekateri redovi in bratovščine so prikazali svoje kulturno udejstvovanje: razstavili so knjige, slike, statistike, grafiko, ne itd. Ko sem vstopil v paviljon, skoraj nisem mogel verjeti očem: prav nasproti glavnega vhoda je kraljevali slika škofa Slomška. Stopil sem bliže, bil oddelek Mohorjeve družbe. Med tolikimi nemškimi oddelki je imela dostojen prostor tudi slovenska Mohorjeva družba, ,ki je vsem obiskovalcem pričala o svojem verskem in kulturnem poslanstvu; nabožne in posvetne knjige so se vrstile ena ob drugi in zgovorno potrjevale, kar je bilo napisano na steni, da znaša skupna naklada knjig samo od leta 1948 dalje že 210.000 izvodov.
V istem paviljonu je bil še en slovenski oddelek; kongregacija šolskih sester III. reda sv. Frančiška je v slikah in raznih izdelkih prikazovala udejstvovanje svoje gospodinjske šole r St. Rupertu.
Ko sem zvečer v soboto odhajal iz Celovca, sem še videl, kako so se slovenski verniki zbirali na kongresnem prostoru skupaj z nemškimi verniki za veliko nočno procesijo.
Sedmi letni shod kat. organizacij v Trstn
»Duhovska zveza« v Trstu napoveduje VII. letni shod vseh naših organizacij na Tržaškem. Vršil se bo na misijonsko nedeljo 24. oktobra v Trstu. Cerkveni del bo na Montuzzi, kulturni del v Avditoriju. Slovenska prosveta bo nastopila z našo domačo najlepšo misijonsko igro:
KRST PRI SAVICI
Vstopnice za igro dobite od sobote 16. okt. naprej pri vseh gg. duhovnikih in v trgovini Lupša.
. Sedem let že obhajamo skupne jesenske shode vseh naših organizacij. Prva tri leta smo jih imeli v Dolini, sedaj pa vedno v Trstu. Vsakoletni velik uspeh nam je dokaz, kako so taki shodi koristni in potrebni.
Vabimo odbore vseh naših organizacij, naj obvestijo vse članstvo o tem skupnem shodu. Vse druge krajevne proslave naj se prenesejo na poznejši čas, da se lahko vsi organizirani katoličani udeležijo tega skupnega shoda. Podroben spored bomo objavili v prihodnji številki »Kat. glasa«. Začetek cerkvenega dela na Montuzzi ob 3,15 popoldne, začetek igre v dvorani Avditorija pa ob petih.
Vabi »DUHOVSKA ZVEZA«
Iz življenja Cerkve
Slovenci na marijanskem kongresu v Gelovcn
Nova cerkev na Pesku
na Placuti v Gorici sestanek, ki ga je sklicalo vodstvo Slovenske demokratske zveze v Italiji in katerega so se udeležili ■Člani vodstva, občinski svetovalci ter drugi zastopniki in povabljenci iz mesta in z dežele.
Na dnevnem redu je bilo pet točk: gospodarski položaj na Goriškem, zaščita slovenske manjšine, šolske zadeve, optanti, slučaj/n osti.
Gospodarstvo
Predsednik SDZ dr. Sfiligoj je v imenu vodstva pozdravil udeležence in podal obširno poročilo v zadevi prvih štirih vprašanj. Gospodarskega položaja na Goriškem ni moči uspešno in trajno rešiti, je povedal, kot samo v okviru posebne deželne avtonomije, ki nam mora nujno prinesti vse tiste finančne .ugodnosti, ki jih ostale štiri dežele s posebno avtonomijo že uživajo, to je Sicilija, Sardinija, Dolina Aosta in Tridentin-Poadižje.
Finančne ugodnosti pa bodo sledeče: devet desetin vseh davkov in taks, ki jih dežela sedaj plačuje vladi, bo ostalo v deželi in služilo potrebam dežele. Gre za milijarde lir, ki bodo prav gotovo pomo-gle odpraviti brezposelnost, finansirati razna obnovitvena dela nujnega in koristnega značaja in nove zgradbe in naprave ter pomagati kmetom, rokodelcem in obrtnikom. Poleg tega pa bo vlada nakazovala še posebne zneske za morebitne’ obnove in zgradbe splošnega značaja in koristi.
Slovenska demokratska zveza zavzema tudi stališče, da je treba uvesti obmejno trgovino s slovenskim zaledjem v krogu določenega pasu, v katerem bi prebivalstvo z ene in druge strani lahko prosto z osebno izkaznico krožilo in trgovalo. Tudi se zavzema za to, da bi goriško letališče in goriška severna postaja zadobili mednarodni prometni značaj ter da bi Jugoslavija zgradila progo Ajdovščina-Postojna. Na ta način bi mednarodni vlak Carigrad-Pariz* London lahko vozil skozi Gorico namesto skozi Trst. Progo z južne postaje v Gorici proti Ajdovščini v Jugoslaviji baje že popravljajo za zopetno otvoritev prometa!
Naše in vse ostale podeželske Oibčine potrebujejo vladne pomoči za kritje svojih računov. Vlada res pripravlja zadevni zakon, toda v oikviru posebne deželne avtonomije bi oibčine bile take pomoči bolj gotove. Do sedaj krije vlada primanjkljaje samo mestnih občin, ki dosegajo ali presegajo 40.000 prelbivalcev. Krivica je o-čitna!
Očitna pa je tudi krivica, da občina So-vodnje ne prejema nobenega prispevka od prostega pasu (zona franca), v katerem se nahaja; medtem ko nudi uprava tega pasu najmanj po 130 milijonov lir na leto goriški občini, ki ima mnogo prebivalstva onstran Soče izven prostega pasu.
Čudno in dokaj zagonetno se v tem oziru zdi zadržanje sovodenjskega občinskega odbora, ki kljiub večkratni zahtevi naših svetovalcev le noče zadeve jasno in dokončno pojasniti in razčistiti! Zato bo treba priti v tem oziru stvari na jasno!
Razne italijanske stranke in struje se protivijo uvedbi posebne deželne avtonomije in trmoglavo vztrajajo na stališču stalnega moledovanja pri vladi in terjanja denarnih podpor od časa do časa. Na ta način zagovarjajo prosti pas (zona franca), ki nosi koristi samo majhni skupini veletrgovcev im industrijcev, medtem ko prihrani vsak ostali preibivalee komaj kakih tisoč lir na leto. To je vse, kar mu prosti pas nudi, in to je res zelo malo, če pomislimo, da žrtvuje vlada najmanj eno
milijardo lir na leto z goriškim prostim pasom!
Od katere koli strani gospodarsko krizo na Goriškem gledamo in obravnavamo, ji ne najdemo drugačne pametne in radikalne rešitve kot samo v okviru posebne deželne avtonomije.
Seveda bi Jugoslavija, če ji je usoda zamejskih Slovencev pri srcu,, morala nuditi našim ljudem prosto razpolago s premoženjem, ki ga tam imajo, da bi ga lahko prosto' obdelovali in pridelke domov spravljali! To bi bilo hkrati človeško in zelo koristno !
Namesto tega pa se jugoslovanske oblasti teh premoženj polaščajo in zamejskim Slovencem pomagajo v propast. Pri dobri volji bi se lahko našlo pametno izhodišče! To je naša želja!
Zaščita slov. manjšine
Posebna deželna avtonomija mora nositi s seboj tudi določila za zaščito slovenske manjšine v Italiji, vsaj v tistem obsegu, kot so jo po zadnji londonski spomenici dosegli Slovenci na Tržaškem! Brez te zaščite ne more biti miru in pravice v deželi! Prav z zaščito, ki so jo Slovenci na Tržaškem prejeli, se izkazuje pravilnost stališča, ki ga SDZ v Italiji stalno od leta 1947 zavzema, to je: zahteva po uvedbi posebne deželne avtonomije!
V tem oziru si Slovenska demokratska zveza šteje v čast, da je vendar prišlo do prvega uspeha, kajti zaščita Slovencev v Italiji ne more biti manj obsežna, kot je ona na Tržaškem!
Poslanec dr. Baresi je še v nedeljskem »Giomale di Trieste« poudaril, da je treba ozračje na tem področju razčistiti!
Menimo, da imajo njegovi članki in njegove besede namen pobijati šovinistično nestrpnost nasprotnikov Slovencev, kot so monarhisti z odvetnikom Pedronijem, Saragatovi socialisti z odvetnikom Deveta-gom, istrski izseljenci z g. De Simonejem in drugi!
Naša zastopnika v občinskem svetu gg. Bratuš in dr. Birsa, ki sta gospodarski in politični program SDZ neustrašeno in vztrajno zagovarjala, sta po znanih krivičnih napadih od minulega poletja dosegla sedaj prvo zadoščenje! Stališče SDZ, ki sta ga v občinskem svetu iznašala in zagovarjala, se izkazuje za pravilno in pošteno.
Šola in optanti
V pogledu šolskega vprašanja je govornik prikazal krivico, ki se godi otrokom slovenskih optantov, katerim oblastva ne dovolijo, da bi obiskovali šole s slovenskim učnim jezikom.
Šolsko skrbništvo se v tem oziru opira na neko okrožnico, ki jo je izdal urad pri predsedstvu vlade za obmejne kraje (Uf-ficio zone di confine). Toda ta urad nima nobenega pravnega značaja, ter ga je minister Seelba eelo odpravil! Še bolj protizakonita pa je omenjena okrožnica, ki stoji v ostrem nasprotju z določili ustave, po katerih je vsakemu državljanu dana možnost prostega šolanja in izobraževanja. V kričečem nasprotju je okrožnica tudi z listino človečanskih pravic, ki zahteva nujno spoštovanje vseh pravic vsakega človeškega bitja, toliko bolj ko gre za narodne skupnosti! In v ostrem nasprotju je okrožnica tudi z mednarodnim dogovorom za pobijanje zločina rodomora, ki ga je tudi Italija podpisala! Še najbolj pa je v nasprotju z naukom Cerkve, ki uči. da so starši, ki odločajo o vzgoji otrok in ne država.
Nikjer ni v italijanski šolski zakonodaji zapisano, da se otroci slovenskih optantov ne smejo šolati na slovenskih šolah, in nikjer ni v tej zalkonodaji zapisano, da niti otroci italijanskih državljanov italijanskega porekla ne smejo teh šol obiskovati. V tem oziru zahtevamo spoštovanje proste odločitve staršev!
Izgovarjajo se oblastva, da Slovenci niso imeli pravice optirati za ohranitev italijanskega državljanstva. In ker so kljub temu optirali, da so se s tem izjavili ali morali izjaviti, da so italijansko govoreči, to je da so Italijani! Nič bolj krivičnega kot tako tolmačenje in izgovarjanje!
Predvsem so pristojna italijanska tfbla-stva storila veliko krivico našim ljudem, ker jim v sto in sto slučajih niso hotela priznati italijanskega državljanstva, čeravno so po določilih mirovne pogodbe to ohranili, in so jih tako prisilili, da so optirali!
Po določilu mirovne pogodbe pa so pravico optiranja imeli vsi italijansko govoreči (lingua d’uso italiana)! Naši ljudje govorijo slovenski, italijanski in tudi nemški, zato so italijansko, slovensko in tudi nemško govoreči! O. tem ni dvoma; in ni ga poštenega in pametnega pravnika, ki bi mogel zadevo drugače tolmačiti!
Potem gre za določilo o »domieiliu«, katero so zopet proti samemu 43 členu italijanskega civilnega zakonika na škodo Slovencev po svoje tolmačila!
Pred časom smo objavili prvi del programa SLS; ta del je bolj političnega značaja. Pri stranki in tudi pri državi je posebno danes največje važnosti tudi socialni program skupaj z gospodarskim. Saj občna blaginja, kar je končni cilj vsake stranike, zavisi predvsem od pravilne ureditve socialnih in gospodarskih prilik v družbi. Zato je prav, da spoznamo še drugi del programa SLS, ki govori ravno o gospodarski in socialni ureditvi družbe.
Čl. 6. GOSPODARSKO IN SOCIALNO ŽIVLJENJE
Z javnimi ukrepi na polja gospodarstva in socialne politike hoče SLS stremeti k izvrševanju naslednjih nalog, oziroma k dosegi teh-le namenov:
a) pospeševati in izboljševati kmetijfko proizvodnjo in proizvodnjo srednjih stanov;
b) dvigati in poceniti industrijsko proizvodnjo ;
cJ dvigati življenjsko raven vseh plasti naroda in ustvarjati možnosti za pridobivanje zasebne lastnine;
d) uvajati socialno zaščito za vse državljane.
Socialno in gospodarsko življenje naj se gradi na organiziranih delovnih stanovih z zajamčeno samoupravo. Vsakdo imej možnost zaposlitve po svojih sposobnostih in takšno plačilo za delo, da si more zaslužiti primerno vzdrževanje sebe in družine ter z varčnostjo pridobivati in množiti zasebno lastnino. Brezposelnost je omejevati z vsemi sredstvi.
Zasebna lastnina, ki je temelj osebne neodvisnosti in dostojanstva ter osnova gospodarskega reda in napredka, mora biti zakonito zajamčena. Pravni in gospodarski red mora zahtevati, da zasebni lastniki izpolnjujejo socialne dolžnosti, mora preprečevati kopičenje bogastva v rokah nekaterih
In končno gre tudi za to, da Italija nima pravice opcijskega odloka jugoslovanskih oblastev osporavati, ker ne moreta niti Italija niti Jugoslavija po svoje določila mirovne pogodbe spreminjati. Zato je znani dogovor od 23. 12. 1950 povsem krivičen in brez praivne podlage, ker je v marsičem proti določilom mirovne pogodbe!
Italijansko sodstvo pa se je že v nekaj slučajih izreklo za to, da bivši italijanski državljani, ki jih je mirovna pogodba stavila pod drugo državo, ne izgubijo italijanskega državljanstva, če se mu izrečno ne odpovedo!
Treba Je nastopiti odločno
Zaradi tega poziva vodstvo SDZ v Italiji slovenske optante, naj proti prepovedi šolskih oblasti, da bi njihovi otroci obiskovali slovenske šole, vložijo pritožbo na državni svet. Proti ugovarjanju veljavnosti opcijskega odloka naj pa vložijo tožbo na sodnijo!
V obeh ozirih nudi vodstvo SDZ vso pravno pomoč!
Pravico tožiti pa imajo tudi vsi tisti, ki so bili prisiljeni optirati, čeravno jim tega ni bilo treba storiti!
V debati, ki se je na sestanku razvila, so se vsa vprašanja še bolj podrobno razčlenila in raztolmačila! Nato so udeleženci izrazili svoje zadovoljstvo za delo vodstva SDZ in dali mandat za nadaljevanje po začrtanem programu do končnega uspeha! Izrazili so tudi željo, da bi se taki sestanki vršili bolj pogosto, po možnosti tudi na deželi.
in tako težiti k ustvarjanju splošne blaginje. V okviru občih koristi bodi zasebna pobuda ne le svobodna, marveč deležna javnega priznanja. Zdravo tekmovanje v zmogljivosti z uporabo racionalizacije se dovoljuje, zavira pa se nedopustna konkurenca.
a) Kmetski stan. Zemlja bodi last kmeta, ki je nosilec fizične moči, družabnega reda in duhovnih pritin v narodu. Agrarno-poli-tična zakonodaja naj ščiti in pospešuje družinske kmetije, nekmetsko posest primerno omejuje, t> državni ali samoupravni lasti pa naj pušča le posestva in kmetijske ustanove, ki služijo splošnim koristim. Kmetije se zakonitim potom zaščitijo pred razkosavanjem, prezadolževanjem in prehajanjem v tuje roke. Kmetski stan bodi deležen socialne zaščite.
Javna uprava naj pospešuje dvig in izboljšanje kmetijske proizvodnje z modernizacijo in mehanizacijo kmetovanja; primerni prevozni in tržni ukrepi naj po možnosti izenačujejo cene na raznih trgih in ščitijo višino in stalnost cen. Pospešuje se zložba, osuševanje in zboljšanje zemljišč. Zadružništvo je pospeševati zlasti s širokopoteznim zadružnim šolstvom. Davčne olajšave naj vzpodbujajo k uvajanju novih tehničnih sredstev v gospodinjstvu.
b) Srednji stanovi. Obrt in trgovina st'i neobhodno potrebna stanova za prav razčlenjeno družbo. Z vzgojo sposobnih in odgovornih ljudi za vodstvo lastnih podjetij se ohranja in razvija ta spojni element t. družbi; primerna davčna in kreditna politika pa naj omogoča potrebna sredstva za investicije v svrho modernizacije in racionalizacije obratov. Pri javnih nabav-kah je pod enakimi pogoji upoštevati mala in srednja podjetja. Socialna zakonodaja naj ščiti samostojne viale podjetnike ter njihove vajence in pomočnike.
c) Industrijski stan. Industrija bodi redoma v zasebni lasti. Pospešujejo naj se
taka nova podjetja, ki predelujejo domače surovine in so zmožna zaposliti tudi člane kmetskih družin. Podjetja monopolnega značaja naj bodo v lasti družbe. S primerno udeležbo na dobičku je delavcu o-mogočiti, da postane solastnik proizvajalnih sredstev in sodeluje pri upravi podjetja. Socialna zakonodaja naj ščiti delo, delavca in njegovo družino ter jamči svoboden dogovor med delavci in delodajalci, kakor tudi med stanovi. Delavske in delodajalske organizacije imajo v okviru zakona svobodo delovanja. Z vsemi močmi se naj ščiti socialni mir in ustvarjajo pogoji za spojitev delavcev in delodajalcev v enoten industrijski stan.
č) Javni in svobodni poklici. Zakoni naj ščitijo pravice svobodnih poklicev in urede njih socialno zaščito. Javni nameščenci (uradniki) in duševni delavci naj bodo plačani in zaščiteni, da bodo mogli vse svoje moči posvetiti delu za javno blaginjo.
Splošno socialno zavarovanje naj bo po možnosti zgrajeno na zasebnih, samoupravnih ustanovah. Zavarovanje za starost naj jamči najnižji življenjski trosek. Uredi naj se tudi zavarovanje zoper ujme, požar ter nezgode in bolezni pri živini. S posebnimi ukrepi naj se pospešuje graditev lastnih domov vsem slojem naroda. Davki naj bodo postopni, pri čemer je upoštevati dohodek, dobiček in številčno stanje družine. Najnižji življenjski trošek mora biti davkov prost.
Čl. 7. JUGOSLAVIJA
Slovenci smo po svobodni odločitvi vstopili v državno skupnost s Hrvati in Srbi ter drugimi južnoslovanskimi narodi (Majska deklaracija). Zemljepisne, geopolitične in gospodarske okolnosti, sorodnost krvi in jezika ter potreba za obrambo ozemlja kažejo in utemeljujejo usodno življenjsko povezanost slovenskega naroda z ostalimi južnoslovanskimi narodi. Predpogoj vsake njihove bodoče sreče pa je svoboda.
Čl. 8. DRŽAVNE ZVEZE
Svetovne in evropske razmere ukazujejo tesnejšo povezanost narodov in držav za skupno obrambo miru, za pospeševanje kulturne rasti in za razvoj gospodarstva.
SLS smatra, da je svobodna povezanost držav na slovanskem jugu najnaravnejša in najboljša. Naro<l sam pa odloči s splošnim, enakim in tajnim glasovanjem vprašanje vstopa Slovenije v vsako zvezo držav. Stranka pozdravlja in podpira graditev in organizacijo Združenih držav Evrope.
Čl. 9. PREHODNA DOLOČILA
SLS odobrava in podpira vsako delo, vstopa v zvezo z zastopniki in političnimi skupinami lastnega in drugih narodov in sodeluje pri vsakem pt>djetju, čigar namen je čimprejšnje osvobojenje in zagotovitev možnosti, da narod svobodno odloči o svoji državi in svobodno voli svojo vlado.
SLS smatra za nezakonite in neveljavne vse spremembe, ki jih je izvršila okupatorska, revolucionarna in komunistična diktatorska oblast brez svobodnega pristanka državljanov. V mejah možnosti je treba popraviti škodo in vrniti zaseženo imetje u-pravičenim lastnikom ali pa dati primerno odškodnino. Krivci, ki so povzročili ali izvršili hudodelstva nad človeškim življenjem ter nasilje nad javno in zasebno imo-vino, odgovarjajo po zakonu.
Narodni borci proti nacističnim, fašističnim in komunističnim nasilnikom morajo dobiti narodovo priznanje. Invalidi in borci, ki bi obnemogli za pridobivanje in bi bili v revščini, kakor tudi svojci padlih, dobe državno pomoč.
V mejah možnosti se povrne škoda tistim, ki so bili pregnani zaradi političnega ali verskega prepričanja in delovanja. Prehod iz komunistične tiranije v nov red pravičnosti in demokracije se izvrši mirnim potom, brez nasilja in osebnega maščevanja.
Važna vprašanja na sestanku SDZ v Gnrici
V nedeljo popoldne 10. t. m. se je vršil
SLJS in njen program
(Nadaljevanje)
Dr. A. Mahnič:
OCako je oče ‘JCoteneelj na ^Dimaj kcaškl sle nosit
Kobetncelj ostane več dni pri cesarju in prav dobro je bilo zanj. Vendar nazadnje se mora odpraviti proti Volčjemu gradu. Rad bi bil kaj zvedel o cesarskem siru, a bal se je vprašati, in tudi nikdo mu ni hotel o njem kaj povedati. V endar pa zjutraj, ko se napravi na pot in se poslovi od Cesarjevih mu prinese cesarjev strežnik bisago vso napolnjeno z raznim blagom za na pot. Cesar sam mu jo je bil neki od lastne mize z jedili natlačil, na dno pa mu je bil del dve mošnji, eno polno tolarjev, drugo polno cekinov, bili so čisto novi, šele pred tednom kovani. Ko pride Kobencelj do Volčjega grada, ga sreča pred vasjo Janez z Brda in ga vpraša: »No, oče župan, kako je kaj na Dunaju?«
»Ej, daleč daleč je ta Dunaj,* pravi Kobeincelj in gre. In tako je »el oee Koben-eelj vsako leto na Dunaj s cesarskim sirom. Stari Ovčar pa je vsem ljudem pravil, da pride njegov «ir pred samega cesarja.
Enkrat pa je bil Kobencelj na Dunaju posebno srečen. Pride do cesarjeve hiše. Po svoji navadi se vsede za mizo pod latni-kojn in vrže na mizo bisago s cesarskim sirom, kar prijaše cesar na dvorišče. Skoči s konja in ugledavši Kobenclja pod latni-kom, reče: »O, ali ste že tukaj, oče Kobencelj? Kako je kaj v Volčjem gradu?«
»Vse prav,« odgovori Kobencelj, »le sušo imamo. Kako je kaj z Lipetom?« »Dobro,« pravi cesar.
»No, saj je bil pa tudi vedno ubogljiv,« pravi Kobencelj.
»Ali veste, oče Kobencelj, da sem truden,« pravi cesar, in se vsede za mizo poleg Kobenclja, »in tudi sikoro lačen,« nadaljuje; »dobro bi bilo kaj južinati. Ravno prav, kakor vidim, prinesli ste tudi to pot kraškega sira; prav dober je, takoj ga hočemo načeti.*
Cesar pomigne strežniku, naj prinese kruha. Kobencelj pa hitro odveže bisago
in privleče cesarski sir iz nje. Potem seže v škorenj po krivač, prekriža sir in ga kar čez pol prereže. Cesar odčesne z nožem velik kos in ga prav slastno poje. »Dober je,« pravi on.
In Kobencelj pristavi ponosno: »Saj veste, Visokost, da volčjegrajski župan ne nosi slabe robe na Dunaj.«
Prineso tudi vina v črnih steklenicah in kozarce vse pozlačene. To pa Kobenclju ni kaj dopadlo, ker se je takrat na Krasu le iz majolke pilo in sc je lahko brez skrbi potegnilo; a iz kozarca piti ni prav dobro, ker se vsak požirek pozna; posebno gospoda, ki ima bistre oči, pTeračuni vse, ako ubogi kmet enkrat preveč potegne.
Tako sta tedaj sedela pri južini.
Kar naenkrat prijašejo na dvorišče štirje konjiki. Sivkaste konje so imeli in čudno, čudno so bili oblečeni; takih še Kobencelj nikdar ni videl, tudi v Trstu ne. Bili so pa tudi grdi ljudje, kakor neka/ki pesoglavci. Takšni neki morajo biti Turki, misli si Kobencelj. Posebno pa e-den, ki je bil videti višji med njimi, zdelo »e je Kobenclju, mor« biti iz rodovine onega Turka, kateremu je bil njegov (trie,
ko so šli zadnjikrat v Bosno nad Turka, glavo odsekal; dobro ga je bil rajnki stric večkrait popisal, in prav tak res je bil ta Turek. Kobencelj se ni dosti zmotil. Kmalu stopi oni višji pred cesarja in mu izroči skrinjico in tudi pismo poslano od samega turškega cesarja. Česat odpTe pismo in bere, da mu Turek kot prijatelju pošilja v skrinjici posebno dragocenost, in ga prosi, naj skrinjico sam odpre. To se zdi cesarju malo sumljivo. Umišlja in umišlja, ali bi hotel odpreti ali ne. To bi bilo vendar preveč, misli si, da bi me sam turški cesar za norca imel! Že je začel odpirati, kar povzdigne glas previdni oče Kobencelj, župan volčjegrajski:
»Visokost, kaj treba Vam odpirati? Imate dosti strežnikov, naj pa eden od njih odpre. Že itaik Vam ne more nikdo vzeti tega, kar je noter, saj ste cesar!«
»Pametno govorite, oče Kobencelj,« odgovori cesar in pokliče služabnika, naj odpre skrinjico. A glej, komaj jo odpre, sproži se v skrinjici, in pri tej priči ubije strežnika in raznese celo skrinjico na sto in sto kosov.
»Sapa turška!« pravi oče Kobencelj.
»Vrag turški! čakaj, drugo leto imaš vojsko,« togoti se cesar. Štirje Turki pa zbeže pri tej .priči kakor blisk, zastonj bi bilo za njimi udariti jo.
»Zdaj	pa,	oče	Kobencelj,« pravi cesar
zvečer pri večerji, »zdaj pa kar koli si izvolite, Vam prav rad dam, tudi ako hočete Vi	in	Vaši	priti iz Volčjega grada
k meni	sem	na	Dunaj, prostora imama
dosti v hiši.«
Kobencelj	pa	se odreže:	»Visokost,
imam že vsega zadosti do smrti. Jaz ostanem še nekaj dni tukaj pri Vas, potem pa pojdem domov, ker moramo še letos orati za repo in ajdo; potem pride kmalu ben-dima, in veste, Visokost, da kdor ima dosti trt, ima v bendimo tudi dosti opraviti. Sicer pa ostane tukaj pri Vas moj sin. Lipe, Lipe Kobencelj iz Volčjega grada.«
Te zadnje besede ti je cesar posebno dobro zapomnil. To so je kmalu poznalo. Lipeta so potiskali naprej in naprej, dokler niso iz Kraševca Kobenclja naredili — grofa Kobenclja, cigar ime še v dunajskem »Cobenzlu« živi!
(K o m e c)
Stran 4. • leto 1954
Lelo VI. - štev. 4J
Z GORIŠKEGA
Marijanski teden v Gorici
Na željo g. nadškofa se bo po vseh mestnih župnijah v Gorici vršil od 1/. do 24. oktobra marijanski teden. Spored za slovenske vernike je naslednji:
SKUPNE POBOŽNOSTI
NEDELJA 17. OKTOBRA: Ob 6h zvečer na Travniku skupna otvoritvena slovesnost za vse vernike in vse župnije. Vsi gospodje misijonarji pridejo v spremstvu g. nadškofa in mestne duhovščine v sprevodu iz škofije k Sv. Ignaciju, kjer jim prevzvišeni izroči križ in s tem pravico, da smejo voditi sv. misijon.
PONEDELJEK 18. OKTOBRA in vse ostale dneve v tednu: Vsak dan zjutraj ob 6h sv. maša in pridiga v stolni cerkvi. Zvečer ob 6,30 rožni venec, pridiga in blagoslov v župni cerkvi na Placuti. Te pobožnosti v stolnici in na Placuti so namenjene vsem slovenskim vernikom,
ZA POSAx\lEZxNE STANOVE IN SKUPINE
Za posamezne stanove in skupine bodo v dvorani Marijine družbe Riva Piazzutta 18/1 naslednje konference:
PONEDELJEK 18. OKTOBRA: Ob 8,30 zvečer posebna konferenca za slovenske izobražence.
TOREK 19. OKTOBRA: Ob 4h popoldne posebna konferenca za otroke; po govoru sledi film.
Ob 8,30 bo druga konferenca za slov. izobražence. Obe konferenci za izobražence bo imel msgr. dr. Jakob Ukmar iz Trsta.
SREDA 20. OKTOBRA: Ob 4h popoldne konferenca za žene. ČETRTEK 21. OKTOBRA: Ob 8,30 zvečer konferenca za fante.
PETEK 22. OKTOBRA: Ob 4h konferenca za dekleta.
Ob 8,30 zvečer konferenca za može.
SOBOTA 23. OKTOBRA: Spovedovanje od 4,30 naprej v naslednjih cerkvah; stolnica, Sv. Ignacij, kapucini.
SKLEP
NEDELJA 24. OKTOBRA: Ob 6h zjutraj zaključni govor, skupno sveto obhajilo in sv. maša v stolnici. - Popoldne ob 3,30 procesija M. B. z Barbane iz stolnice k Sv. Ignaciju. Procesije se udeležijo vsi verniki iz vseh župnij. Na Travniku bo uradni zaključek marijan skega tedna ter obnovitev posvečenja Srcu Marijinemu. PONEDELJEK 25. OKTOBRA: Ob 6h zjutraj v stolnici sv. maša za rajne z «Libera».
Marijanski teden za Slovence bo vodil p. Odiion, generalni defi-nitor kapucinskega reda.
Marija nas morda kliče zadnjič v tem marijanskem letu. Ne zakrknite svojih src in se v polnem številu udeležujte svojih skupnih in stanovskih pobožnostih, zlasti vas želi videti Marija številne pri svetih zakramentih.
VAŠI DUŠNI PASTIRJI
Jugoslovanski turisti na poti skozi Gorico
V soboto popoldne so prispeli preko bloka pri Rdeči hiši štirje veliki avtopulmani s 119 osebami iz raznih mest Jugoslavije. Nadaljevali so pot proti Vidmu, ne da bi se ustavili v našem mestu. Namenjeni so v Švico in Francijo, da si tam ogledajo industrijske naprave. Skupino turistov tvo. rijo inženirji, tehniki in specializirani delavci. To je prva večja skupina Jugoslovanov, ki je prekoračila jugoslovansko-itali-jansko mejo po vrnitvi Trsta Italiji.
Delovna središča
Ministrstvo za delo je nakazalo potrebne fonde za delovna središča v 17 občinah, med njimi so tudi tri slovensike: Doberdob, Sovodnje, Števerjan. Delovanje omenjenih delovnih središč je torej zagotovljeno.
Povrnitev škode, ki so jo utrpeli lastniki premoženj v Jugoslaviji
Pokrajinski kmetijski urad sporoča, da lastniki premoženj v Jugoslaviji, ki so utrpeli kakršno koli škodo radi gradenj novih cest, električnih napeljav ali drugih gradenj, lahko vložijoi prošnjo na pristojnem uradu v Solkanu za povrnitev škode. Na prošnji morajo navesti kraj, ki je utrpel škodo, in vsoto, ki jo zahtevajo za povrnitev te škode.
Jugoslovanski konzulat v Gorici
Po še nepotrjenih vesteh nameravajo odpreti v Gorici urade jugoslovanskega konzulata.
Stoletnica nadškofa F. B. Sedeja Mavhinje
V nedeljo 10. oktobra smo praznovali stoletnico rojstva našega velikega vladike nadškofa Ir. B. Sedeja. Vsi Slovenci smo se ga spomnili ob tej priliki.
-Saš list se je nadškofove stoletnice spomnil že v velikonočni številki, prihodnjič pa bomo začeli objavljati njegov daljši življenjepis.
Za lastnike gozdov v Jugoslaviji
Lastniki gozdov v Jugoslaviji, ki nameravajo sekati les, morajo vložiti prošnjo na kolkovanem ipapirju za 180 dinarjev na pristojnem uradu pri Bajti v Rožni dolini. Prošnje bodo sprejemali od 12. oktobra do 15. novembra.
Zadnje romanje v marijanskem letu
Apostolstvo molitve vabi za zaiključek Marijinega leta vse Marijine častilce v Motita di Livenza 24. oktobra, da tudi tam počastimo nebeško Gospo in si izprosimo dušnega življenja.
Odhod TOČNO ob 6h zjutraj s Travnika. Vpisovanje pri fotografu Kleindienstu. Spored objavimo pravočasno.
PREKLIC
Če sva govorila kaj čez čast Angela Krajnika in Katarine Mišigojeve, oba s tem preklicujeva.
Pevma, dne 8. oktobra 1954.
Anton in Katarina Pecorari
S TRŽAŠKEGA
POVERJENIKI blogovolite sporočati na Upravo MISIJONSKE NEDELJE, Gorizia, Riva Piazzutta 18 - koliko izvodov želite. Naročite takoj!
Blago proste cone za oktober
Od 14. oktobra do konec meseca prebivalci občine Gorica in Sovodnje lahko dvignejo blago na prosto cono za mesec oktober, in siceT 1,5 kg sladkorja na osebo po lir 160 in 0.4 kg kave. Omenjeno blago dobijo na odrezke št. 21 in 22.
Novi kanonik
Goriški nadškof je imenoval novega kanonika goriškega stolnega (kapitlja v osebi msgr. Mihaela Grusovina, ekonoma v go-riškem malem semenišču. Novi kanonik dobi kanoni kat, kateremu se je odrekel msgr. Alojzij Novak. Msgr. Grusovin je rodom jz Gorice ter ima 57 let. Predno je prišel v semenišče za ekonoma, je bil dolgo let za župnika v Versi v Furlaniji.
Novačenje finančnih stražnikov
Mladeniči od 18. do 28. leta se I ali k o prijavijo za službo finančnih stražnikov. Prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir morajo poslati do 31. dec. I. 1. na poveljstvo finančnih stražnikov v Gorici.
Vojna škoda
Zakladno ministrstvo je izjavilo, da je vlada ukrenila vse potrebno za čimprejšnjo izplačilo vojne škode za hišne premičnine. Izplačevali bodo povprečno 5 milijard na mesec in tekom prihodnjega leta bodo zaključili izplačevanje vojne škode na premičnine. Začeli bodo nato z izplačevanjem odškodnin za druge predmete.
Novi doktorji
Na univerzi v Barceloni sta dosegla doktorat iz zdravilstva visokošolca - begunca Matic Pavčič in Ciril Rozman. Mladima doktorjema iskreno čestitamo.
Boj proti tuberkulozi
Naša poikrajina je dosegla v zadnjem času še en primat. Dognano je, da je go-riška pokrajina tista, ki ima največ pljučno bolnih oseb v Italiji. Radi tega je pokrajinski protituberkulužni konzorcij, z o-doibremjem visokega komisarja za ljudsko zdravje sklenil poslaiti v našo pokrajino (posebno odpravo, ki je opremljena z
rontgenskimi aparati na avtomobilih. Vodil jo bo dr. Francesco Scarangella. S temi aparati bodo pregledali najprej osnovnošolske otroke, dijake nižjih in višjih srednjih šol, otroke otroških vrtcev, učitelje in šolsko osebje sploh, nakar se bodo temu zdravniškemu ipregledu morale podvreči tudi vse osebe, ki pridejo v stik s prehrambenimi predmeti. S pregledi bodo začeli v tem mesecu, zaključili pa konec šolskega leta. Na ta način bodo pregledali okrog 20.000 oseb. Tako upajo, da bodo preprečili to nevarno bolezen, ki zavzema pri nas vedno večji ofoseg, zlasti med mladino.
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
SLOVENSKA KATOLIŠKA SKUPNOST V TRSTU
VABI
člane in prijatelje na informativni sestanek, ki se bo vršil v nedeljo 17. oktobra ob 11. uri pri Sv. Ivanu v dvorani ul. alle Cave. Odbor bo poročal o delu društva v zadnjih mesecih. Sledilo bo predavanje o sporazumu glede Tržaškega ozemlja ter razgovor in predlogi udeležencev. Ker je predmet predavanja izredne važnosti, se priporoča o-bilna udeležba.
Trst, 12. okt. 1954.
ODROR
DRAMSKI ODSEK MAR. DRUŽBE V ROJANU
PRIREDI V NEDELJO 17. OKT. 1951 DRAMO V TREH DEJANJIH:
SOVRAŽNICA
ZAČETEK OB 17.15 MED ODMORI SREČO LOV! VABLJENI!
OBVESTILO
TVRDKA G. KERŽE
TRST, Piazza San Giovanni št. 1 - Telefon 35-019
ki obstoja in deluje nepretrgoma že 88 let v solidnem in neumornem delu. je na željo svojih cenjenih odjemalcev
USTANOVILA
oddelek za izvoz darilnih paketov z raznovrstnim blagom
za Jugoslavijo in ostale države, ki že deluje v polnem obsegu.
Vsi, ki niste bili do danes obveščeni o našem novem poslovanju in želite svojim sorodnikom in prijateljem pokloniti kakršnokoli darilo, kakor: živila, tekstilno blago, radiosprejemnike, glasbila, pisalne, šivalne ali pralne stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike - Frigideires, štedilnike na drva. plin ali elektriko, nerjaveč namizni pribor, porcelan, bicikle, motoscooters itd, itd.. Vas vljudno vabimo, da se zglasite osebno ali pismeno pri nas na zgornjen naslovu.
Postreženi boste točno,po konkurenčnih cenah in's kvalitetnim blagom!
DARILNE POŠILJKE
naročajte samo pri sta-ri, svetovnoznani, v tel stroki specializirani tvrdki vašega zaupanja
CITRUS
__________________1MPORT	&	E	X	P O R T
- ...........~ Lastnik: Aleksander Goljevšček
TRST - Ul. Torrebianoa 27 - Telefon 2-44-67 - Poitni predal S22
kjer boste tiajsolidneje postreženi.
Poleg živil pošiljamo tekstilno blago, namizni pribor, porcelan, radijske aparate, bicikle, motocikle, motoscootere, harmonike in druga glasbila, pisalne in računske stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike (frižidere), gospodarske stroje in sploh vse za gospodarstvo
in gospodinjstvo.
Po vrnitvi Trsta Italiji
Italijanski prenaipeteži ne spoštujejo nobene pogodbe, ko gre za sovraštvo proti Slovencem. To so pokazali že takoj po sporazumu v noči med sredo in četrtkom, ko so na motorjih pridrveli na Kontovelj in Prosek z namenom, da bi izzivali in sramotili slovenske prebivalce. Ker pa so naleteli na odpor, so jo pobrisali proti Sv. Križu. Tu so pomazali zidove slovenskih hiš s protislovenskimi napisi. Pri tem delu so jih zasačili domačini in jih prepodili. Med begom iz vasi so razgrajači spustili dve bombi, ki pa na srečo nista prizadeli nobene škode.
Prav tako je številna skupina italijanskih razgrajačev napadla s kamni slovenski o-troški vrtec pri Sv. Ani in pri tem razbila 20 šip. Vdrla je tudi v notranjost poslopja, a je njihovo nadaljnje razgrajanje k sreči policija preprečila.
Prvi napad je utrpela že takoj nekaj ur po podpisu pogodbe znana slovenska gostilna pri Sv. Ivanu. K sreči se je gospodinji posrečilo še pravočasno za,preti glavna vrata, tako se je podivjana drhal zadovoljila le s tem, da je s kamni pobila šipe na oknih.
Upajmo, da so to zadnji izbruhi italijanskih prenapetežev proti Slovencem in da ne bodo zakoni o zaščiti in enakopravnosti Slovencev ostali samo na paipirju.
Amerikanci odhajajo
Dne 9. oktobra je prispela v Tombolo pri Livornu prva avtokolona ameriških vojakov iz bivšega Svobodnega tržaškega o-zemlja. Z 218 vojaki je prispelo 29 častnikov.
Krožijo tudi govorice, ki jih je predvsem razširil turinski list »La Stampa«. da se bodo v kratkem začela pogajanja med ZDA in Italijo o ustanovitvi vojaškega oporišča v Trstu, podobnega onemu v Livornu in o olajšavah državam atlantskega pakta v tržaškem pristanišču. Ta zamisel je naletela na ugoden sprejem tako pri ameriški vlaai kot med tržaškim prebivalstvom, kajti pomagala bi rešiti težke gospodarske težave tržaškega mesta, ki se bodo z odhodom britansko-ameriških sil še povečale.
DAROVI ZA MARIJANIfiČE
V prvi polovici oktobra so naš zavod podprli: prevzv. g. škof, msgr. A. Santin ob priliki blagoslovitve nove cerkve n» Pesku 5000; Mar. družba iz ul. Risorta 10.000; neimenovani 1000; gospa N. iz Opčin 1000; neimenovana dobrotnica 500; 2 neimenovani iz Trsta 3000; dar nepoznanega iz Opčin 450 lir.
Vsem dobrotnikom naj bo Bog bogat plačnik! Gojenci in predstojniki Marijani-šča pa vsak dan 2 krat molijo za vse svoje dobrotnike!
Zobozdravnik
Dr. STANISLAV PAVLICA
v via Rittmeyer štev. 13 sprejema od 9 • 13 in 17 - 19 Telef. št. 31813 TRST Telef. št. 31813
Preteklo nedeljo smo tudi pri nas slovesno obhajali posvečenje Marijinemu Brezm. Srcu. Po tridnevni pripravi, s pri-digami g. dr. J. Gracarja smo imeli ^e skupno spoved in sv. obhajilo, fantje m dekleta so okrasili vas in cerkev za procesijo. Slovesno mašo je imel č. g. dekan. Popoldne se je, vkljub mrzli burji, zbralo precej vernikov tudi iz okolice okrog Marijinega kipa v ibližnjih Cerovljah in spremljalo nebeško Mater na njenem slovesnem obhodu okrog vasi do župne cerkve. V cerkvi je slavnostni govornik pripravil množico na posvečenje, ki se je med bla-goslovom izvršilo. Naj ostane ta Marijin praznik in posvečenje v trajnem in živem spominu vsem faranom.
Začetek pouka v tržaškem semenišču
Pretekli ponedeljek se je v tržaškem se-menišču začelo novo šolsko leto. Gospod škof je sam opravil v semeniški kapeli sv. mašo. V kratkem govoru je poudaril, kakšne naloge prinaša novo šo>lsko leto. Dokler ne bo imenovan novi ravnatelj, bo gospod škof skrbel za vodstvo semenišča.
PRI RADIJSKI ODDAJI »VERA IN NAŠ CAS« BO GOVORIL V NEDELJO, 17. OKTOBRA OB 9.30 C. G. DR. JOŽE GRACAR O MISIJONIH, KER JE BLIZU MISIJONSKA NEDELJA.
Odkritje spominske plošče nadškofa Sedeja
Dne 10. oktobra je poteklo 100 let, odkar se je v Cerknem pri »Anžigovcu« rodil goriški vladika Frane Borgia Sedej. Ob tej priliki so se svojega velikega vaščana spomnili tudi njegovi ožji rojaki, ki so v nedeljo ravno na njegov stoletni rojstni dan odkrili spominsko ploščo vzidano na rojstni hiši. Ta sicer ni ona, v kateri se je nadškof Sedej rodil, ker so jo Nemci ob bombardiranju Cerkna porušili, vendar stoji na istem mestu kot prejšnja ter lahko velja za rojstno hišo msgr. Sedeja. Slavje je bilo veliko. Prišlo je mnogo ljudi, saj so ta dan imeli tudi sv. birmo, h kateri je prišlo okrog 200 birmancev. Spominsko 'ploščo je odkril apostolski administrator msgr. dr. Mihael Toroš, ki je imel tudi slavnostni govor. Spominskega slavja so se udeležili tudi nadškofovi nečaki. med njimi števerjanski župnik g. Ciril Sedej.
DAROVI ZA »KEMPERLOV SKLAD«
N. N. družbeniea 500 lir.
Rog povrni!
Za SLOVENSKO SIROTIŠCE
Pirih Katarina - Širca 720 lir.
DROBNE NOVICE
Svetovni marijanski kongres
V Rimu se vršijo priprave za svetovni marijanski kongres, ki se bo začel konec meseca oktobra.
Na kongresu bodo zastopane narodnostne skupine, med njimi tudi .slovenska. Ako bi se kdo želel udeležiti tega kongresa, naj se prijavi na upravi »Kat. glasa« pri gospodični Zori Piščaiff
\ drugi številki »Kat. glasa« bomo sporočili malo obširneje.
Nove katoliške šole v Združenih državah
V newyoiški nadškofiji so letošnjo jesen odprli 14 novih rimskokatoliških župnii-skih osnovnih šol. Od leta 1939, ko je postal kardinal Francis Spellman nadškof v New Yorku, so odprli 29 novih osnovnih in srednjih župnijskih sol, izboljšali stavbe in povečali šolske naprave.
S tem omogočili, da se je število u-čencev v katoliških osnovnih in srednjih šolah v newyorški nadškofiji v preteklih 15 letih ipovečalo za 51%. Leta 1939 je bilo vpisanih v katoliške šole te nadškofije 118.000 učencev, letos se je pa vpisalo v 403 katoliških šolah nadškofije 178.000 dijakov. \ katoliških šolah Brooklvna, ki je pravzaprav predmestje New Yorka, se šola okoli 187.000 dijakov, tako da je na področju New Yorka. v newyorški nadškofiji in v brooklynski škofiji skupno 365.000 učencev.
Škofijo Brooklyn, ki obsega dve predmestji New Yorka, in del države New Yor-ka, vodi nadškof Thomas Molloy.
Po zadnjih podatkih prosvetnega oddelka ustanove Nationa Catholic Welfare eonferemce v Wa&hingtoiui je v Združenih državah v katoliških osnovnih šolah 2 milijona 956 tisoč učencev, v srednjih šolah pa 548.500 dijakov.