Stev. 274,__
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, Ob 5 zjutraj.
Uredništvo: UHci Sv. Frančiška Asiškega St 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se poSiljpjo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejtmajo in rokopisi se ne vračajo. Izdai^ctj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista Edinost" — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Atiškeg« ft. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za po', leta .....................12.—
za tri mesece........ .........
za nedeljsko Izdajo n calo leto •••••••
za pol leta......
V Trstu, v pon«dol|ok. 3. oktobra 1M6.
"_Letnik XII.
Posamezne Številke .Cdinosti" se prodajajo po G vinarjev*, zastarele Sterflke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kofone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......:.....2.-^
Mal' oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema In se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Id upravi .Edinosti — Platla in toii se v Trstu.
Uprava In tnseratal oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asilkega JL 20. — PoštnohranilniČai račun št 841.552
Presled najnovejših dogodkov.
Italijanska bojišča. — Od časa do časa zelo živahen laški topovski in minovski ogenj proti Krasu in postojankam v vipavski dolini.	... Ruska bojišča. — V Karpatih so boji
uplahnili. Močni ruski napadi južno m jugozapadno Brzezanov, med Zlato Lipo in Narajovko Turki odbili ruske napade, severno Potutorov ruski uspeh, severno ceste Brodi—Zločov Rusi odbiti, južno ceste ruski uspeh, vrši se uspesen protinapad. Zapadno Lučka narašča ruski topovski ogenj.	^ . r, . ^ Romunska bojišča. — Zapadno Petro-šenja so se romunski napadi izjalovili, ravno tako južno Rothenturmskega prelaza. Zapadno Sekelj—Udvarhelja nadaljen romunski pritisk. Uspeh sibinjske zmage. Uspešna akcija našega podonavskega bro-dovja. Letalski napad na Bukarest.
Albansko-macedonska bojišča. — v Albaniji nič pomembnega. Na macedonski fronti živahni topovski boji, brezuspesna posamezna sovražna podjetja. Sovražnik z močnim napadom vzel vrh Kajmakca-
lana. ' , Turška bojišča. — Nič pomembnega. Razno. — Vesti iz Grške._
Italijanska bojišča.
DUNAJ, 1. (Kot.) Uradno se razglaša:
1. okt. 1916.	.	_ m
Italijansko b o j i š č e. — Italijanski topovski in minovski ogenj proti kraški planoti je bil od časa do časa zopet zeio živahen ter se je raztezal tudi na naše postojanke v Vipavski dolini. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Ruska bojišča.
DUNAJ, 1. (Kot.) Uradno se razglaša:
I. oktobra 1916.	*	„ A ,
Rusko bojišče. — Prestoiona-
slednikova fronta: V Karpatih je bol uplahnil. Jugozapadno in južno Brzezanov le sovražnik napadel z močnimi silami. Med Zlato Lipo in Narajovko se boreče turške čete so ga vrgle v srditem boju moža proti možu. Severno železniške postaje Potutori so Rusi pridobili nekaj sto metrov "tal. — Princa Leopolda Bev. fronta- Pri armadi generalnega polkovnika Bbhm-Ermollija je sovražnik pričel napadati na obeh straneh ceste iz Brodov v 2*očev. Severno ceste smo ga popolnoma Tavrnill. Na nekem mestu so se izjalovili trije, na drugem pa sedem ruskih napadov. Južno ceste le sovražnik vdrl v odsek nekega polka. Davi zastavljeni proti-nanatf napreduje ugod.ic in je zopet pridobil večji del izgubljenih jarkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 1. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. okt. 1916.
Vzhodno bojišče. — Rusi So na raznih mestih zopet začeli napadati. Fronta nadvojvode Karla: Na obeh straneh Zlate Lipe je prišlo do hudih bojev moža proti možu. V kotu med Cenjovko in Zlato Lipo je sovražnik porinil naprej. Dalje zapadno so turške čete včeraj in davi zopet zavrnile vdrle sovražne oddelke s takojšnjim protisunkoni in so zajele 230 mož. V Karpatih vlada splošno mir. Število pri Str. Klavzuri zajetih sovražnikov je na-rastlo nad 600 mož. — Princa Leopolda Bav. fronta: Zapadno Lučka narašča sovražni ogenj od davi. Na obeh straneh železnice Brodi—Lvov in dalje proti jugu do Graberke pri Zarkovem smo sovražno prodiranje ustavili deloma z zapornim ognjem deloma pa je popolnoma razpadel do sedemkrat ponovljeni naskok. Na južnem napadnem krilu so se Rusi ustano-tsovill v prednji obrambni črti.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Romunska bojišča.
DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se razglaša:
1. okt. 1916.
Romunsko bojišče. — Zapadno Petrošenja so se tudi včeraj Izjalovili vsi romunski sunki; ravno tako smo pri Ca-nenih, južno Rotenthurmskega prelaza ob težkih sovražnih izgubah odbili romunske oddelke. Severozapadno fogaraša se je zaustavljalo romunsko prodiranje. Zapadno in severozapadno Sekelj—Udvarhelja (Oderkellen) je trajal sovražni pritisk proti našim namaknjenim črtam. Na sibinjskem bojišču smo do včeraj dopoldne zajeli 3000 mož, 13 topov, letalsko lopo, dve letaii, deset lokomotiv, 300 železniških voz z municijo, nad 200 municijskih voz, 70 avtomobilov, nad 200 napolnjenih prtljažnih voz, en bolniški vlak ter veliko množino drugega vojnega materijala. Dopolnilni podatki pozneje. Pri predvčeraj-napadu nemških čet južno.Hegena (Henndorf) je sovražnik izgubil osem tonov.
Namestnik načelnika generalnega Štaba, pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 1. (Kor.) Uradno se razglaša: Veliki glavni stan, 1. okt. 1916.
Sedmograško bojišče. — Na vzhodni fronti smo odbili romunske na-
pade ob maroški dolini. V gorgenjski dolini in dalje južno so se prednje čete ume-knile pred sovražnim sunkom. Plen nemških čet iz bojev južno Henndorfa se }e povišal za osem topov. Severozapadno Fogaraša ie sovražnik ustavil svoje napade. Iz bitke pri Sibinju se je do včeraj zajelo in sicer: nad 3000 mož in 13 topov ter nadalje: letalsko lopo, dve letali, potem 300 voz z municijo, nad 200 municijskih voz, nad 200 prtljažnih voz, 70 avtomobilov in en bolnišnični vlak. Na-daljni materijal se šele polagoma reši Iz gozdov. Rotenthurmskl prelaz le poln razstreljenih vozil. Južno prelaza smo odbili romunske, proti vrhovom zapadno Calnenija naperjene močne sunke. V Hot-zinškem (Hatszeškem) pogorju je sovražnik zastonj napadal zapadno strelske (striške) doline.
Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: 29. septembra je avstro-ogrsko podonavsko brodov je izsililo vhod v corabijsko pristanišče ter zajelo sedem deloma nakrcanih ladij. Naša letalska brodovja so bombardirala Bukarest z opazovanim dobrim uspehom.
Prvi generalni kvartirmojster:;. pl. Ludendorff.
Albansko - macedon-sko bojišče.
DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se razglaša: 1. okt. 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Nič posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 1. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. okt. 1916.
Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: Na več krajih med Presp-skim jezerom In vardarsko dolino živahni strelni boji in posamezna brezuspešna sovražna podjetja. Sovražnik je z močnim napadom zavzel vrh Kajmakčalana.
Prvi generalni kvartirmojster s pl. Ludendorff.
Letalski napad na Sofijo.
SOFIJA. 30. (Kor.) Bolgarska brzojavna agencija javlja: Vest, da je bilo sovražno letalo, ki je danes dopoldne letelo preko Sofije, vrženo na tla, potrjuje uradno sporočilo. Letalo je padlo na tla v bližini vasi Geliana. Je pa francoski dvo-krovnik. Oba sovražna letalca, Francoz in Srb, ki sta ostala nepoškodovana, sta bila ujeta. Letalo ie imelo nad 120 lukenj, k^ so jih napravili naši obrambni topovi." Oba sovražna letalca in njuno razbito letalo odpravijo zvečer v Sofijo.
Zapadna bosišta.
BEROLIN, 1. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 1. okt. 1916.
Zapadno bojišče. — Pri armadi generalnega vojnega maršala vojvode Albrehta Virtemberškega ter na flandrski in artoaški fronti armadne skupine oresto-lonaslednika Ruprehta je sovražnik razvijal posebno živahno patruljsko delovanje. Na bojni fronti severno Somme je artiljerijski boj popoldne postal zelo silovit. Pri Thiepvalu in vzhodno odtod so bili zopet močni angleški napadi, ki so jih, kot prejšnje dni, čete generalov pl. Steina in Sixta pl. Armlna odbile po trdovratnih bojih moža proit možu. Iz Rancourta in zapadno odtod so francoski polki zaman na-skakovali naše postojanke. Delni sunki proti Courcelettu. na Morval in severozapadno Halle so se izjalovili v zapornem ognju. — . Prestolonaslednikova fronta: Na desni Moze so se ob začasno oživelem artiljerljskem delovanju vršili majhni, brezpomembni boji z ročnimi granatami.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Angleške Izgube.
LONDON, 30. (Kor.) Seznama izgub, izdana 28. in 29. sentembra vsebujeta imena 285 častnikov (63 padlih) in 1378 mož, oziroma 168 častnikov (37 mrtvih) in 2468 mož.
Carjeva čestitka angleškemu kralju.
LONDON, 30. (Reuter. — Kor.) Car Nikolaj je angleškemu kralju izrazil brzojavno najprisrčneje čestitke k velikanskim naporom angleških čet v sommski bitki. Kralj se je carju v svojem odgovoru živahno zahvalil za čestitke povodom u-spehov, doseženih v sodelovanju s francoskimi zavezniki._
Turška boiište.
CARIGRAD, 30. (Agence Tel. Milil.) Glavni stan lavlja:
Felahi|ska fronta. — 27. t. m. smo uspešno bombardirali sovražne tabore.
Perzijska fronta. — Južno Sa-kiza (50 km jugovzhodno Savčbulaka) taboreče Ruse smo po boju pregnali In v noči od 26. na 27. septembra zasedli Sa-kiz sam.
Kavkaška fronta. — Patruljski spopadi in artiljerijski boji v posameznih odsekih.
Na ostalih frontah nobenega pomembnega dogodka.__
Uradna sovraina poroiila.
Rusko uradno poročilo.
DUNAJ, 1. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba r
30. septembra, popoldne: — Ne da se poročati nič važnega.
Romunsko uradno poročilo.
DUNAJ, 30. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča? Poročilo romunskega Generalnega štaba:'
27. septembra. — Na severni in severo-zapadni fronti v Keiemenskem in Gorenjskem pogorju patruljski boji. Južno Sibi-nja se v jhiški doljfll še vrše hudi boji. Naše čete so napafcie sovražnika in ga vrgle. Umika se z vjso hitrico proti severu in severozapadu. Zajeli smo dve strojni puški in 100 mož, med njimi dva častnika. — Južna fronta: Ob Donavi obojestranski artiljerijski ogenj. V Dobrudži mir. — Zračna vojna: 26. tim. so sovražna letale, čez dan metala na fcukarešt in vasi južno odtod bombe, ki so zahtevala nekaj žrtev, skoraj izključno ženske in otroke. Zeppe-Iinovec je v noči na 27. t. m. metal na Bukarešt užigalne bombe, ki so povzročile dva majhna požarja, ki sta bila hitro po-gašena. Bombe so ubile eno ženo in ranile eno. Zeppelinovec je pregnala naša artiljerija. V okolišu Toplice je naša artiljerija prisilila sovražno letalo, da je pristalo.
Vesti Is Grške.
Venizelosova vlada na Kreti.
Iz Ženeve poročajo: Venizelos sestavlja na Kreti vlado pod svojim predsedstvom. Vladi pripadajo: Ripulis (notranje), Dan-glis (vojno), Mihakopulos (trgovino) in Diomidis (finance). Gunarisovsko časopisje imenuje Venizelesovo vlado kabinet pustolovcev in špekulantov.
Krali stopi na stran entente?
»Secolo«, javlja iz Soluna 28. zvečer: Po vesteh iz Aten ie kralj Konstantin pod pritiskom dogodkov in vznemirjen po odpadu dela brodovja ter odpotovanju Venizelosa in kondmiotisa sklenil, da odredi mobilizacijo in stopi na stran četve-rozaveze. — Poslaniki četvejozaveze so prosili za pojačenje straže pri poslaniških
poslopjih.	_
Na Kreti red.
LONDON, 1. (Kor.) »Daily Telegraph« javlja iz Kaneje: Vstaji se je pridružil tudi otok Tenedos. Oboroženi Krečani so se vrnili v svoja bivališča. Na vsej Kreti je vzpostavljen red. Samo v Heraklionu, kjer so najmočneje zastopani Turki in Ve-nizelosu sovražni živelj, je nova vlada pustila posadko. V sredo se je v kanejski stolnici vršila slovesna služba božja povodom umeščenja nove vlade. Kretski škof je na koncu službe božje molil za kralja. »Amen« sta odgovorila samo Venizelos in Konduriotis, ljudstvo pa je molčalo.	,_
Izprememba v ruskem ministrstvu.
PETROGRAD, 1. (Kor.) Cesarski ukaz naznanja imenovanje plemskega maršala simbirske provincije, Protopopovega, za ministra notranjih stvari namesto tivosto-vega, čigar odstop se dovoljuje._
Italijanski Imperljallzem.
Mnogi so krivo sodili, da je bila italijanska vojna napoved Nemčiji le zgolj formalnost. Italija gre s tein svojim činom za novim ciljem, ne da bi pri tem pozabljala na tiste, ki si jih je postavila poprej. Gre za tem, da dobi novih koionii. Ne na-meruje morda kolonizirati Nemčijo, ali prisvojiti si nemške kolonije. Njena namera je marveč, da razširi svojo vlast v Albanijo in Malo Azijo in da učvrsti svojo moč na Sredozemskem morju. A v tem jej je Nemčija na notu.
Te italijanske težnje niso nikakor nove. lmperijaiistične težnje so nagnale to deželo na to, da si je osvojila Tripolis m Ci-renaiko. Ali rezultat je bil siromašen, ker puščava ni primerna za naseljevanje. Moralo se je iskati drugje. Ze precej časa so se italijanski trgovci naseljevali v Alba-niii. Ta kraj ima za Italijo tudi veliko stra-tegično vrednost: s stalno okupacijo Va-lone postaja Italija gospodarica Otrantskih vrat ki spajajo Jadransko s Sredozemskim moriem in bi bila Avstriji tako pot na morje zaprta. Nu, tudi Albanija ni dovolj velika za kolonijalno zemljišče. Ne more sprejeti tisočev italijanskih izseljencev, ki leto za letom zapuščajo svojo pre-obljudeno domovino. Zato je italijanski veleposlanik v Carigradu, Garroni, leta 1914 nagovoril sultana, naj mu dovoli, da bi si ogledal, je-li iužna obal Male Azije prikladna za italijanske izseljence. Zemlja tam obeta mnogo. Plodna je, bogata na pristaniščih, ima mnogo gozdov, a obnebje je zmerno. Pa ima tudi rudnikov.
Vojna je vse pretresla in izpremenila. Ker je Italija pristopila k ententi, ne more uresničiti svojih teženj drugače, nego da pobija Avstro-Ogrsko in Turčijo. Bilo je torej očividno, da mora prel ali slej
napovedati vojno Nemčiji, ki se je povsem zavzela za stvar svojih zaveznikov.
Salandra se je bil uprl razdraževanju italijanske vojske. Njegov cilj je bil zavzetje Trentina, Trsta s primorjem, Dalmacije in otokov. Ne bi mogli torej reči, da je bil preveč skromen. Vendar se je upiral željam imperijalistov, ki jih je Anglija podpihovala in podpirala in ki so hoteli prenesti vojno tudi na Balkan. Njegov naslednik Boselli je pa človek, kakršnjega potrebujejo intervencijonisti in Anglija, ki je iz drugih razlogov hotela, da Italija sodeluje v vojni na Balkanu.
Imperijalizem izhaja iz povsem drugih premis. Temelji na dejstvu, da je Italija čisto poljedelska dežela, brez industrije, a preobljudena. Italijansko prebivalstvo do-seza na enem kvad. kilometru 120'94 sta-novnikov; relativno torej več od onega v Nemčiji, kjer iznaša 120'04, a v Avstriji 76. Pa preobljudenost nam pojasnjuje tudi veliko število izseljencev (leta 1913 se je izselilo 74.450 ljudi, a vseskupno prebivalstvo v Italiji šteje 34,700.000 duš.) Pa, četudi se neko malo število izseljencev po nekoliko letih vrača v domovino s kakim prihrankom, ostaje vendar dejstvo, da dežela izgublja na milijone svojih sinov, ker izseljenci sprejemajo najkasneje že v drugi generaciji jezik, običaje in kulturo svoje nove domovine. A poprej, nego so sprejeli tuje podaništvo, so skozi dolgo časa izpostavljeni neprili-kam in mukam, ki izhajajo iz nepoznavanja jezika in običajev.
Zato hočejo italijanski imperijalisti kolonijalne posesti za svoje izseljence. To je bil tudi razlog, radi katerega je na kongresu v Reggiu po libijski vojni leta 1912. došlo do razkola v socialistični stranki. Od te so se ločili reformisti pod vodstvom Bisolattija. Eden med njimi, Po-drecca, je izjavil: »Jaz ne želim vojne, ampak le to, da Italija kolonizira in civilizira Libijo.« Ta program je jako ojstro kritiziral Turati, ki se tudi danes z isto srčnostjo bori proti vojnim hujskačem. Ta je rekel, da socijalni imperijalizem v političnem in gospodarskem poeledu služi kapitalističnemu imperijalizmu. »Ako bi bila stranka dovolj inočna — je rekel Turati — bi mogli prevzeti vajeti na vladi. Danes bi bili absorbirani.« In zares, dogodki so opraviiiii Turatijevo mnenje. Omamljeni po sijaju nebesnih kolonij so socijalni imperijalisti zavlekli proletarce v vojno, v kateri žrtvujejo življenje za nesigurno bodočnost in po kateri bodo v vsakem slučaju tlnancijelna bremena ne-razmerno večja, nego poprej.
je edina nevtralna velesila, ali ta ie zasledovala drugo politiko. Iskala je svoje o-brambe v oslabljenju entente. Podžigala je borbo v Evropi in vsa nasilja, ker je tako dobivala nadmoč. Ali pa se morda slednjič vendar odloči, da oživotvori nevtralni blok?
Nevtralci bodo vedno bolj izpostavljeni udarcem vojskujočih se držav, posebne entente, ki ne bo prizanašala nikomur, niti se ne bc strašila skrajnih sredste\, da reši svoj prestiž in da vsaj navidezno izvojuje zmago. Nevarnost za nevtralce je z vsakim dnem večja, pak se bo poedi-nec težko branil, dočim bi se njihova zveza mogla protiviti sili in bahatosti vsakogar in bi se s tem tudi odpirala pot do miru, ker bi bil ta v interesu vseh nevtralcev.
V zadnje čase je zopet čuti glasov o konferencah nevtralcev. Glasom nekih vesti se že vrše resni razgovori. Usoda Grške, postopanje Anglije s skandinavskima državama, vedenje entente napram Švici in sedanja napetost med Ameriko in Anglijo izpodbujajo nevtralce k skupni obrambi in s tem k skupnemu posredovanju za mir. To razume tudi ententa in hiti z operacijami, da dobi v roke jamstva za mirovna pogajanja.
N. Jedinstvo.
Zuezo neutralceu.
Nevtralne države, posebno one na morju, so izpostavljene nasiljem kakor še nikdar doslei. Vsi dogovori ne veljajo nič. Sila ukazuje. Prenašati morajo policijsko nadzorstvo nad svojo trgovino na kopnem in na morju. Toda, to ni prvikrat, da se kaj sličnega dogaja v zgodovini, četudi ni bilo poprej v toliki meri. V vojni Anglije, v polovici 18. stoletja proti sevc-ro-amerikanskim kolonijam so taka nasilja prisilila nevtralce k energičnim proti-odredbam. Bil je to dogovor oborožene nevtralne zveze L 1780. med Rusijo, Švedsko, Dansko; pozneje tudi med Dansko, Prusijo, Avstrijo, Portugalsko in Sicilija
Dne 10. maja 1780. je naslovila carica Katarina II. na vlade v Londonu, Vcr-saillesu in Madridu izjavo velike važnosti. V tej izjavi je rečeno med drugim: »Zapreke, ki ovirajo svetovno trgovino, zaslužujejo največjo pažnjo nevtralnih vlasti... Načela oborožene nevtralnosti so nerazložljiva s primitivnimi pravicami vsakega naroda, da more zahtevati, da vojskujoče se države ne kršijo teh načel in da ne greše proti zakonom nevtralnosti, ki so v specijalnih dogovorih in obvezah izrečno pripoznani.«
S to izjavo ie zavarovana trgovina, ki se je — razun na tihotapstvo — nanašala tudi na vse proizvode vojskujočih se držav, a blokada je bila obvezna samo tedaj, ko je bila efektivna (dejanska). Ali, četudi je imela ta izjava v glavnem uspeha, vendar po vojni ni ostala v veljavi.
Napoleonske vojne so zopet ustvarile za nevtralce neugoden položaj. Poizkušali so v letu 1780. in 1783., da bi sklenili zvefce, ali s sLabim uspehom. Važneji in uspešneii ste bili zvezi v 1. 1794. in 1800. med Švedsko in Dansko, ki ste bili v podlago kasnejemu pariškemu dogovoru 1. 1856. Ko je izbruhnila sedanja strašna vojna, bila" je prva misel nevtralcev ta, da bi sklenili nevtralno zvezo, ki jih bo ščitila pred vojnimi nadlogami. Ali, do prave zveze ni prišlo, ker je bil del »nevtralcev« nevtralen le dotlej, dokler se ne oborože in jim pride »primeren« čas za napad. Velike škode, ki so jih pretrpele severne nevtralne države, so vzpodbudile te poslednje na skupno obrambo skupnih interesov in došlo je do sestanka vladarjev in državnikov v Malmo. Toda, tudi ta zveza je ostala iluzorna, ker je njihov položaj nasproti vojskujočim se grupam prešibak. Ta zveza bi imela neko važnost — morda še večjo, nego se misli — šele tedaj, ako bi jej bila Amerika na čelu, kf
Politični testament Kralja Karala.
Poslednje želje na smrtni postelji.
Neki bivši romunski dvorni uradnik, ki je zapustil Bukarešto neposredno pred napovedjo vojne od strani Romunske Avstro-Ogrski, pripoveduje o poslednjih željah sivolasega kralja Carola, ki jih je ta vladar na smrtni postelji, v navzočnosti starega Petra Carpa, izrazil svojemu nečaku, sedanjemu kralju Ferdinandu:
Predpoldne je imel kralj strašen napad, ki mu ni dopuščal dihanje. Vsi smo bili v največi skrbi. Takoj je bil sklican zdravniški konsilij, ki je sklenil, da je takoj dal poklicati prestolonaslednika Ferdinanda, ki se je nahajal na jesenskih manevrih v Konstanci. Istočasno je bila obveščena tudi vlada, da treba računati z bližnjo smrtjo starega kralja. Prestolonaslednik je dospel istega večera in je pohitel k smrtni postelji svojega sivolasega strica. Vkljub strašnim bolečinam, ki jih je pretrpel povodom včerajšnjega napada, je bil kralj pri popolni zavesti ter je takoj odredil, naj puste prestolonaslednika k njemu. Poleg kraljeve postelje se je nahajal — kakor sploh vedno v tistih tragičnih dneh — Peter Carp, ki je bil v tistih tre-notkih kralju več, nego samo zvest svetovalec. Bila je poleg tudi pokojna kraljica, a po izrecni želji kralja so poklicali tudi ministrskega predsednika Bratiana.
Kralj je ponudil svojemu nečaku roko ter mu rekel takoj, naj se čuti vedno, kar je — Nemca in Hohenzollernca. Potem je govoril o političnih maksimah, ki so pripomogle. da je Romunska iz neznatnih početkov postala ugledna evropska država. A te maksime so bile: čvrsto nasla-njanje na Nemčijo in Avstrijo. Ve, je rekel, da so močne struje na delu, da bi skalile prijateljstvo med Romunsko in njenimi starimi zavezniki, ali nadeja se, da bo njegov naslednik znal spretno stopati na pot proti tem silam. Nikdar naj ne dovoli, da bi postala Romunska igrača v rokah slavohlepnih in neskropuloznih politikov! »Vidim, da se mi maja moje življensko delo, vidim, da se ogroža mir dežele, jasno vidim, da me samo moja smrt obvaruje pred grenko čašo — da bi se po več nego štiridesetletnem vladanju odrekel kroni!« — je rekel stari kralj drhtečim glasom. Ali če bi prišlo do tega — je nadaljeval — ne bi se premišljal niti treno-tek, marveč bi se raje stokrat odrekel krone same, nego da bi postal izdajica napram svojim prijateljem.
Kralj je zahteval od svojega nečaka, da mu v tem času, ob smrtni postelji, obljub:. da se ho držal teh njegovih nasvetov. Na to se je sivolasi kralj razgovarjal dlje časa z Bratiariom, pak je v navzočnosti tega poslednjega diktiral enemu tajnih sekretarjev svojo poslednjo voljo. Ta je zaključila z željo, da naj Romunska nikdar ne zapusti poti modre razsodnosti, da naj postopa primerno dogovorom, ki jih je on s svojimi sosvetovalci sklenil s prijateljskimi državami, pak naj si izbere tako politično vedenje, ki bo odgovarjalo dostojanstvu Romunske in, in ki se mu ima Romunska zahvaliti za svoje blagostanje.
Bratianu je obljubil kralju, da bo prestolonaslednika vedno podpiral na tej poti, ki jo smatra kot modro in pametno. Kraij Karol je še odredil, da se razun že omenjene niegove zadnje volje sestavi še poseben zapisnik o vsem tem sestanku. Zapisnik so podpiali vsi navzoči. Po kraljevi smrti so ta zapisnik izročili državnemu arhivu.
In danes — nekaj mesecev potem — je Romunska v krvavem boju z Avstrijo in Nemčijo. Kako bi bilo pokojnemu kralju Karolu, če bi danes vstal iz groba — ko bi videl, kako so njegovo poslednjo voljo pogazili tisti, ki so daiali ob smrtni postelji slovesne obljube in — podpisali oni zapisnik!!
Stran II.
t
„EDINOST* štev. 274
V Trstu, dne 2. oktobra 1916.
Same politične vesti.
Sedanja vojna in Japonska. Japonski list
»Pai Nit-pon« je pisal nedavno v nekem članku, da je ta vojna Japonski dobro došla, ker uredi sedaj račune radi Azije. — Pred \sem, da se mora odpraviti vsako zabranjevanjc naseljevanja Japoncev po svetu, posebno pa po Astraiiji in Kanadi. Japonska da mora računati z možnostjo novih dogovorov po vojni, pak da ni izključeno, da se potem Francijain Nemčija približate Japonski proti Angliji.
Japonska pričakuje torej po tej vojni velike žetve. Japonci so dobri računarji, ki znajo varovati svojo korist in ki delajo račune za bodočnost. Računajo z razpadom Kitajske države in preže na ta plen. V ta namen računajo z možnostjo novih grupacij evropskih držav radi Kitajske. Pri tem pripravljajo železo v več ognjih. Naj-intei esantneje pa je, da že prezentirajo Angliji račun za sedanje zavezništvo. Grenak račun je to za Anglijo. Dobila je vrednega tekmeca v navihanosti in sebičnosti. Doslej je bila — skozi stoletja v politiki Anglije tradicija, da je netila spore med narodi in državami, da je pri plamenu. ki ga ie razpalila, grela svojo juho. — Vedno je znala stvari sukati in zamota-vati tako, da so drugi hodili zanjo po kostanj v ogenj, da so drugi krvaveli za njene dobičke. In navadno so bili najbolj pre-varjeni tisti, ki so krvaveli zanjo: Kdor se je spuščal v posle z Anglijo, si je navadno opekel prste. — Sedaj pa je dobila Anglija za svoje nauke kaj dovzetno učenko, ki — kakor kaže — ne bo zaostajala za mojstrom. Prav po angleških izgledih hoče Japonska imeti veliko žetev, ko se evropski narodi koljejo med seboj. Žetev tudi na račun njih, ki jim je — zaveznica-
Danska in nevtralnost. »Frankfurter Zeitung« piše, da so zadnje čase takozvani nevtralni krogi v Danski obrnili na-se posebno pozornost, da so v tujini začeli dvomiti na danski nevtralnosti. »Nevtralen« pomenja v Danski agitatorja za protinemško razpoloženje, a ta agitacija ima glavno oporo v vprašanju gornjega Schleswiga. Ta agitacija bi mogla v dani situaciji zaplesti Dansko v nevarna pustolovstva, ako ne bi odgovorni faktorji odločno nastopali proti njej. Za temi agitatorji ne stoji sicer noben važ-neji politik in bi se ne trebalo ozirati nanje, ako bi se politične stranke v danski zbornici enoglasno izrazile proti tem a-gitatorjem. Ali konservativci in umerjenci so doslej sploh navidezno oporekali, da bi bilo v Danski nevtralnih elementov. Ni čudo, da je ob takih razmerah agitacija danskih šovenističnih krogov naraščala in da se je razširilo protinemško razpoloženje. To je napravilo v Nemčiji najslabši vtis. Velike danske firme so nemški dobavatelii pozvali vljudno, naj v naprej plačajo kupno ceno za blago, ker sedanje protinemško razpoloženje v Danski izziva najhujše bojazni. Nato je danski minister za notranje stvari obsodil v landstingu agitacije šovenistov. To je napravilo v Nemčiji najboljši vtisek. Vendar pa mora priti še do tega, da se konservativna in zmerna opozicij onalna stranka javno odrečejo agitatorjev.
Aproirlsaciiske stvari.
Od danes, 2. t. m., dalje morajo osebe, ki so v posesti mlečne izkaznice za otroke (rumena izkaznica) dobivati v prodajalnah aprovizacijske komisije vsak teden po lA kg pšeničnega zdroba na vsako mlečno izkaznico. Prodajal se bo po 90 vin. kg, oziroma po 23 vin. lA kg. Kupovati ga mora vsaka družina v oni prodajalni, h kateri spada po svoji izkaznici za živila.
Sadje in zelenjava.
Za tekoči teden so se določile sledeče cene za prodajo na drobno: Česen K 3'50 do K 4; pesa 72 vin.; sladko zelje 36 vin.; kislo zelje 72 vin.; korenje 64 vin.; kostanj 96 vin.; čebula 96 vin.; fige 72 vin.; malanca-; 4 do 12 vin. komad: namizna jabolka K i'04 do K 1*12; jabolka I. 88 do 96 vin.; jabolka II. 64 vin.; orehi K 1'60 do K 1'80; hruške L K 1'20 do K 1'44; hruške II. 88 do 96 vin.; paradižniki 80 do 88 vin.; sladka repa 40 vin.; kisla repa 68 vin * salata 60 do 68 vin.; špinača 80 v.
Domafe vesti.
Poročil se je včeraj gospod dr. Stanislav Ty?rowicz z gospico Viktorijo La-hovo. Novoporočencema obilo sreče!
Prireditev darovanjskih dni prigodom Najvišjega godu Nj. Veličanstva od 4. do 8. oktobra tek. leta. Prebivalstvo se po-
novno opozarja na to prireditev ter naproša, da jo vsestransko podpira s prispevki v denarju, s pristopom društvu =c. kr. avstrijski sklad za vdove in sirote vojakov«, z nakupovanjem uradnih znakov in z udeležitvijo na dobrodelnih prireditvah. Vsakdo naj sodeluje z vsemi sredstvi in z vsemi močmi, da se dosežejo tem sijajnejši uspehi. Javnost se še enkrat opozarja, da se porabijo vsi prispevki, darovi in dohodki prireditve, kakor tudi vsa članarina izključno in samo za domačine, to je za prizadete iz Primorskega. Prireditev bo vodil in nadzoroval poseben odbor, ki se je ustanovil nalašč v to svrho iz članov deželne in okrajne šolske oblasti, iz vodstvenih činiteljev mestne šolske uprave in zastopnikov društva c. kr. avstrijskega sklada za vdove in sirote vojakov; poleg tega je odboru 3 šolskih ravnateljev, ki zastopajo državne šole, mestne italijanske in slovenske ter zasebne šole, poverjena naloga, nadzorovati za dobo dni darovanja podrobno poslovanje na centrali podjetja v ulici Laz-zaretto vecchio štev. 3. Izvršitev podjetja se poveri v prvi vrsti šolam; učenci meščanskih in ljudskih šol bodo nabirali prispevke in pridobivali člane gornjemu društvu, učenke liceje v, meščanskih in ljudskih šol pa bodo razprodajale uradne znake ter sprejemale darove. Nihče naj se ne brani izročiti primernega in obilega daru gospodični, ki bo prosila za hrabre vojake, ki so postali invalidni, ali za njih vdove in sirote. Za razprodajo določeni znaki se dobe pri centralnem uradu c. kr. sklada za vdove in sirote vojakov v ulici Lazzaretto vecchio 3/1. — C. k. namestni-štveni svetnik: Schneider L r.
Poziv. Prejeli smo: Narava postaja jesenska, dnevi se krajšajo in večno v bodočnost stremeči človeški duh že hiti naproti bližajoči se zimi. Rodbina se strinja tesneje in hvaležno se spominja vsakdo, ki ima svoj ljub dom, onih junakov, ki ga mu branijo. V veliki skrbi zre mati na svojega otroka, in ko mu pripoveduje o očetu, ki je v daljini, plavajo njene misli sočutno k onim brezštevilnim sirotam, katerim je vojna iztrgala rednika. Organizacija oskrbnic vojnih sirot namerava svojim varovancem prirediti božičnico. Vesela mladinska radost teh otrok je uničena, skrb se je ugnezdila v njihovih stanovanjih. Zato jim skušajmo zopet pričarati radost v njihovo borno življenje in tisti dan, ki si ga nestrpno pričakujoč želi vsako otroško srce, naj čutijo naše vojne sirote, da niso zapuščene. Tudi njim naj zažari božično drevo, veselje, naj se jim sveti v očeh in modra lica naj jim ordeči. Napolnimo ročice, ki se z zaupanjem ste-gajo proti nam, nobena naj ne ostane prazna, radostno naj smejo nesti domov svoje male darove. In solzni zahvalni pogled iz materinih oči naj pomaga premagati vsako žrtev. Da se doseže ta namen, kajti število otrok, ki naj bi se obdarovali, je veliko, prosi organizacija že danes dobrotnike in prijatelje, da bi po svojih najboljših močeh podpirali njeno prizadevanje in sodelovali pri zbirki vsakovrstnih igrač, knjig s slikami, pisalnega in šivalnega orodja, nožičev itd., sploh vsega, kar razveseljuje otroka. Ravnotako se najhva-Iežneje sprejemajo okraski za božično drevo, tudi doma narejeni, kot pozlačeni orehi in štorži. Zaupajoč, da se nismo zastonj obrnili na neizčrpno, neutrudno ra-dodarnost našega prebivalstva, prosimo najiskreneje. da bi se občinstvo z vso vnemo udeleževalo zbirke in oddajalo darove v uradu organizacije v nI. sv. Lazarja št. 14/1., ali pa podajalo naslov, kam se sme priti ponje.
Vodno vprašanje. Cesarski komisar objavlja: Količina vode, ki se sedaj lahko razdeljuje potom obstoječe vodovodne mreže, znaša približno eno tretjino količine, ki je bila na razpolago ob normalnih razmerah. Da se ta količina pravično razdeli med prebivalstvo, ne da bi bilo treba popolnoma izčrpati napeljav, bi se morala stvar urediti tako, da bi bila vodovodna mreža mesta odprta nekaj ur na dan. V tem slučaju pa bi višje ležeči deli obeh obstoječih pasov ostali brez vode, nižje ležeči deli pa bi dobivali vsled rje napeljav motno vodo. Razen tega pa se je tudi iz raznih tehničnih ozirov morala o-pustiti ta uredba. Treba je bilo torej najti kako drugo sredsvo, da se poraba vode od strani prebivalstva omeji na najmanjšo mero. In tako se je odredilo, da se brez izjeme odstranijo vodne pipe v posameznih stanovanjih in da se v vsaki hiši napravi ena sama vodna pipa, ki bi se je posluževale vse v hiši se nahajajoče stranke. Ta pipa se bo lahko napravila na dvorišču, v veži ali na kakem drugem
POPUSTE K
Njegov čas.
Roman. Iz angleškega.
— Včeraj ponoči? — je odvrnil, poteg-nivsi posili njeno roko izpod svoje in stopajoč žnjo proti gruči svojih prijateljev — Včerajšnjo noč ste se bala, da bi me mogel videti kdo iz hotela in nocoj mi kljubujete. Ce se drznete zopet, pa vas poljubim na ustnice.
Tamara je prebledela. Imela je občutek, kot da se tla majajo pod njenimi nogami* in kolena so se ji tresla. V vsem svojem urejenem, mirnem življenju še ni nikdar čutila podobne razburjenosti.
Knez jo je pogledal, in iz njegovih oči je izginila divjost. Resno in vljudno se ji je poklonil in jo ostavil poleg Millicente.
Tamara se je spomnila, da mora dama »paziti nase«. Obrnila se je veselo k svoji prijateljici in ji je pripovedovala, kako imenitno se zabava. Toda njene fine
nosnice so od časa do časa vztrepetavale tekom vsega večera.
— Hvala Bogu, — si je mislila, ko se je nekaj ur pozneje vlegla. v posteljo^ — hvala Bogu, da jutri odpotujem. Videla ga ne bom nikoli več, in nihče ne izve vsega tega nikoli!
IV.
Prihodnji dan ste odpotovali. Cela vrsta žalujočih prijateljev je stala pred njunim vozom, ki je bil ves v cvetlicah. Z vsako minuto, ki je minila, je Tamara pridobivala košček svojega ravnotežja ob pomisli, da sedaj kmalu zapusti deželo svojega osramočenja.
Vožnja v Aleksandrijo je utrudljiva, prašna in vroča, ne da bi bila zanimiva. Ko ste dospeli v Aleksandrijo, ste takoj pohiteli na ladjo, ne da bi se bili ozirali po sopotnikih, ki so žnjima šli preko mostu. Utrjeni proti morski bolezni niste bili in poleg tega ste bili strahovito utrujeni. Videti je bilo, da bonoč viharna; zato s-te se še tem hitreje umeknili v svoji kabini, da bi zaspali čim prej.
pripravnem prostoru, ki bi bil v primernem dosegu za posamezna stanovanja. To pipo mora na svoj račun dati napraviti lastnik vsake posamezne hiše po kakem avtoriziranem inštalaterjn ter se je bodo mogli posluževati izključno samo prebivalci dotične hiše. Nobena druga oseba, ki ne stanuje v dotični hiši, ne bo imela pravice, da bi se posluževala te pipe. Vodo, ki se bo dobavljala na ta način, bo mestni vodovodni urad zaračunaval hišnemu lastniku, ki mora poskrbeti potem sam, da se izdatek proporcijonalno razdeli med najemnike. — Vsi oni, ki nimajo vodne napeljave v hiši, se bodo morali zalagati z vodo iz sodov, ki jih je dala občina postaviti na raznih primernih točkah mesta, ali pa iz javnih vodnjakov. Voda iz teh sodov, ki imajo napis »Pitna voda« (acqua bevibile«), je klorificirana in sterilizirana ter se more uživati neprevreta. Tudi voda iz javnih vodnjakov je zaužitna.
Brezmesni dnevi. Mestni magistrat opozarja mesarje in gostilničarje in prebivalstvo sploh na določbo ministrske naredbe, izdane 1. septembra 1916-, št. 285. drž-, po kateri sta razen ponedeljkov in petkov prodaja mesa in priprava mesnih jedi prepovedani tudi ob sredah.
Nove prodajalne aprovizacijske komisije. Z današnjim dnem se otvorite dve novi prodajalni aprovizacijske komisije, in sicer ena v ulici Rafiineria št. 4 za okraj Stare mitnice, v razbremenitev prodaja-len v ul. Donadoni in v uL Parini in druga na trgu Gian Battista Vico št. 2 za okraj Sv. Jakoba in za okraj Stare mitnice, v razbremenitev prodajalne v ul. San Marco. Dosedanjim odjemalcem prodaja-len v ulici Donadoni in v ulici Parini je na prosto dano, da nakupujejo za naprej v novi prodajalni v ulici Raffineria, dosedanji odjemalci prodajalne v ulici S. Marco pa nakupujejo za naprej lahko v novi prodajalni na trgu Gian Battista Vico; potrebno pa je, da se odločijo za to še tekom 2. in 7. t. m. Ob prvem nakupovanju se zaznamujejo potem izkaznice za živila s pečatom nove prodajalne ter bodo morali dotičniki tudi za naprej nakupovati v tej prodajalni.
Krajevna imena. Prejeli smo: Ko se zadnje čase večkrat piše o raznih imenih popolnoma naših domačih krajev, naj še dodam jaz par primerov, kako so izvestni ljudje ta slovenska imena potvarjali in pačili. Ne samo nam v škodo, ampak tudi skupnosti, za katero se bore vsi zvesti sinovi te zemlje danes in žrtvujejo svoje življenje. Razun nam že znanih »Trebi-ciano« in »Padriciano«, sem našel v nekem kažipotu bivše »Alpina delle Giulie« (laško planinsko društvo) še te-le bodalo-sti. Dekani — De Cano, — Pobegi— Pru-blica - Prešnica — Petrina, Zazid — Saši, Klanec — S. Pietro di Maciras, Maviii-nje — Malchenasella, Ivanjigrad — Castel Juniano, Krajnavas — Villa de Carai, Slivje — SUvan, Vatovlje — Ottogliano, Dolenja vas — Bassano, Hrastovlje — Cristoiano, Avbeir — Alberetle. Kdor bi se pa hotel boli temeij&to poučiti o tej kozlo-grafiji, naj vzame v rofse »ItinenLrio di escursiom e šalite ned dltoroi di Trieste 1913«. Da je »Alpana« mogla izdati ta ne-stvor, ie dal na razpolago 1000 kron denarni zavod, kanjo«" so bili pred kratkim prisiljeni tudi naši ljudje, namreč varuhi, vlagati denar svojih varovancev. Res pameten ukrep višj&b oblasti, da so deli na indeks deloma nikomur znana papačena imena. Tako naj bi še vsa ostala, ksr drugega res niso vredna. Kot dod^ek naj še omenim, da pisec dotičnega kažipota poudarja, da je vse omenjene kraje vredno ogledati, ker so polni prehisitoričnih, in latinskih spominov.
»Glasbena Matica« v Ljubljani je izdala v novem, neizpremenjenem natisku Anton Foerster-jevo »teoretično - praktično klavirsko šoto«. To kaže, da je knjiga res dobra. Dobiva se pri založnici in po knjigarnah. Cena: I. zv. K 2'50; IL zv. K 2 50; III. zv. K 3'20; IV. zv. K 3'60.
Ali mora mesar od kos«, kl #bi pridevlje mesu, tudi plačati mesni davek? V tem oziru je upravno sodišče nedavno izreklo zanimivo razsodbo. Neka mesar, kateremu je davčna oblast tudi za k mesu dolozene kosti naložila davek, se je pritožil na finančno ravnateljstvo, ki pa ie pritožbo zavrnilo, češ da se kosti porabljajo za kuhanje juhe, so torej istotako pripravne m primerne za uživanje kakor meso. ter se jih mora smatrati kot davku podvrženo meso. Na nadaljno pritožbo je falično ministrstvo istotako razsodifočeš da bi bile davka proste samo one kosti, iz katerih je pobran tudi mozeg, ki torej niso za nobeno rabo. V prizivu na upravno sodišče ie mesar povdarjaL da, četuda se
kosti rabijo za kuhanje juhe, se jih vendar ne je, torej niso primerne za uživanje in se jih v nobenem slučaju ne more staviti kot predmet uživanja v isto vrsto z mesom. Če bi obveljalo stališče finančne oblasti, bi se baš revnim slojem kuhanje juhe iz kosti jako otežilo. Upravno sodišče je prizivu ugodilo in razveljavilo odlok finančne oblasti kot nepastaven ter izreklo, da se kosti ne more smatrati za obdačenju podvrženo meso.
Postrežnlca
Galilei K IV.
ya domafa d jla. nekaj ur pred™ iii pop idne, s ■ MČe V a tulile
(A)
ManlfcKturno Mašo m
voja-ko opremaltšče na !>un:iju ,tudi n.i <ieieli). Naslo-viti ponuabe n:i : Heeresausritstimg, \Yien I.^Backerstrasse 9.	471
tSflNIfffft in očis ijo se m>*šk ■ in žea-ke otlike BUiVlijU brez razparanjp. Via ':el Sni ca <>. < 33
Prihodnji dan je bila nedelja; vetrno je še bilo, toda popoldne je veter prenehal in Tamara se je odločila, da se obleče
in gre na krov.	.
—	Mrs. Hardcastlova je že pred nekaj urami šla na krov, gospa, — je javila hišna. — Naročila je, da pridite za njo, kakor hitro vstanete.	.
Ladja je bila ena onih običajnih, ki vozijo med Aleksandrijo in Trstom. Angležinji ste si dali svoja krovna stola postaviti na naizavarovanejŠem kraju, in Tamara se je veselila, da bo sedela tamkaj v mesečini in občudovala Sredozemsko morje. Hišna je šla pred njo z ogrinja-čem, blazino in knjigo, in šele potem, ko se je že namestila popolnoma udobno, je opazila, da je poleg nje prazen stol.
—	Ti lenoba, — jo je sprejela Millicent Hardcastlova, — prespala si ves dan! Od poldneva dalje je ie krasno vreme in jaz sem se zabavala zelo prijetna Izredno vljudni, brhki mladi knez, ki sve ga videli pri kedivu, je tu; stol poleg tebe je njegov. Odšel je s Stefenom Strongom. Cele uro sva se pogovarjala.
To in ono?
Vrednostni papirji v strelskem jarku.
Nemški listi poročajo, da je petorica nemških vojakov na Francoskem po golem slučaju izkopalo v nekem strelskem jarku škrinjo, v kateri so našli milijon frankov v vrednostnih papirjih. Denar so takoj izročili poveljniku. Pravo veselje med vojaki pa je nastalo šele tedaj, ko so doznali, da je bila v skrinji oporoka, ki določa, da se tistemu, ki najde škrinjo, da 100.000 frankov. Tako je vsak iz one petorice dobil lepo nagrado 20.000 frankov.
V resnem času nekaj za — smeh. Pariški »Intransigeant« piše v svojih strategičnih razmotrivanjih: ^Na vsak način izhaja za Bolgare iz tega uspeha prednost skrajšanja fronte, ker se Donava vedno bolj bliža morju, čim bolj se bftža svojemu izlivu«.... Gorje Bolgarom, ako bi se Donava vedno bolj — oddaljevala od morja, čim bolj bi se bližala svojemu izlivu: strategične težave bi bile strašne l Samo se je čuditi pariški cenzuri, da je dovolila to senza-cijonalno strategično razkritje svojim — sovražnikom
Vojni spomenik na Lovčenu. Pred kakima dvama mesecema je bil razpisan natečaj radi izgo-tovitve modela za spomenik »Spomina na osvoboditev Jadranskega Gibraltarja«. Pravico do sodelovanja so imeli arhitekti, inženirji, rezbarski umetniki in tehniki, ki se nahajajo v vojni dolžnosti v predelu od Njeguša do Dubrovnika. Natečaju se je odzvalo 17 umetnikov, s preko 1U0 načrtov. Razstavo teh načrtov je preuredil v hrvatskem domu v Erceg-Novem akademični slikar Marko Rešica, ki je sam udeležen pri natečaju in ki je edini izdelal svoj načrt v gipsu. Razstavo je otvoril na cesarjev rojstni dan g. guverner v Crnigori, podmaršal pl. \Veber v spremstvu petih članov za oceno, ki so imeli izbrati odgovarjajoči načrt za spomenik. Načrt gospoda Rešica je po enoglasnem sklepu članov za oceno odnesel prvo nagrado. Spomenik je arhitektonsko-rezbarske naravi in bo izdelan iz belega kamna z okraski iz rdečega kamna. Visok bo 16, oziroma 32 metrov. Ker se bo spomenik nahajal na vrhu LovČena. na višini 1759, se izdela, da bi imel čim večjega vtiska, iz skoro surovega materijala. Iz istega razloga se opuste vse nepotrebne podrobnosti. Spomenik predstavlja genija zmage in slave, ki — s čelado na glavi in plaščem preko telesa — drži obe roki na ročaju meča in ki kot stražar na Jadranih meče svoj pogled na široko morje in na izdajalsko Italijo. Na ročaju se bodo nahajale inicijalije F. L L, a na meču samem zgodovinki dan »II. L, 1916«, ko so naše čete osvojile Lovčen. Genij bo obvit zlo-vorjevim vencem, ki bo, kakor vsi napisi, izdelan iz rJečega kamna. Spomenik se bo mogel lepo videti z morja, vsaka avstro-ogrska zastava ga bo morala pozdraviti.
Na Romunski fronti nI vojnih poročevalcev. Listi javljajo, da je romunska vlada obvestila zavezniške in nevtralne vlade, da je romunsko vrhovno zapovedni-štvo zabranilo poročevalcem pristop na fronto. Izdane so najstrožje odredbe, da se bo ta prepoved izvrševala._
Fntaftttlf Anton Jerkič posluje zopet nr-ijtia lUlUsiUI ateljeju ▼ Trstu. Via deli« P>ta *t«v. 10.	%	il4fi«
TnklfO vt;ake vrste kupuje prva tdovec.ska Lrgo LUfUjč vina, Jakob žargon, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mestni bolnišnici.)	661
Klimi lOVII v0*00- bombaž vrv, žnklje «taro [VUUUJcIIl železo in majhen voz na 4 kolesa. Prihajam tudi na dom. UL Barriera veceliia 27. — Pellizzaro.	G36
Ho debelo samo zo preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni- svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado( žlice, raz u a rezila, roboi, mre .ice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogle ialu, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja J AKO U L.K7I. ulica 3. Ki.-jolo Štev. 19	62
s Kupujem sveže lavor« P levo listje v majhni in | = - - veliki množini. - - s H Pošljite ali prinesite | s	tvrd ki s-s s
I DESILLA - Trst
Ulica Vienna stav- 4.
» £5
Dne 24. septembra se je odprla velika zaloga
vscKourMi vinu
na OPUNAH, (Dvorec Znidarsii).
DoUi !e tufli steklenice vsnhs vrste.
tmmmmmmmmmmmm
Suhe jedilne gobe, letošnje in nollepše
razpošilja proti poštnem povzetju 1 kg za K 18 —
SEVER & URBAH1Č — Ljubljena«
prosimo slovenskih. hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne junake ter za one v okopih. — pošljejo naj se v - - " narodni dom v trstu - -
Češko - budjeviška restavracija (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ui?cl delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listu
:: HALI OGLASI::
Ces. kr. priv.
i M\li z
za trgovino in obrt
(I. r. priv. Stabilimento Austriaco di Credito per Coramercio ed Industria)
Podružnica Trst, Trg Marije - Terezije štev. 2
se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit")
Sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje do nadaljne odredbe po 3'75L/0 (rentni davek plača zavod sam) kakor tudi vloge na tekoči račun po pogodbi.
Blagajna ie odprta od 9-12 in od 3-5 m,
Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne.
□□ □□
■e računajo po 4 stot. besedo. Iftastuo tisk&na besede se računajo enkrat ▼•S. — Najmanjša : pristojbina snala 40 natinlc. •
□□ s □□
Šampanjec
„Comte de Valois" prodaš še nekaj zabojev. Refodk in desertni znoŠkat, malinovec, tropinovec, nun, vermoath, maršala \b» po zmernih cenah. PoSiljatve tudi na deželo. — Purčica, tkladišče ulica UeM 10, od 11— 2, 4—6.	65 ,
llDlIlf MUflNf skoraj nov» z vsemi potreb VClin lilljlllllf ščinami se proda po nizki cen:. — Parčina, skladišče ul. Gelsi 10 od 11—12 4—6 pop.	'	651;
IBH3B
s Trst - Via Stadion 10 - Trst	s
[ Odprt od 812 zveče? naprej	f
® ____
I Cena: I.vrste K Z. II. urste Kl.	i
o majhni in uellkl množini Me |
DESILLA, Trst, Ul. ¥ienria 4. 1