D o p i s i-, Iz Štajerskega. A. C. k. dež. šol. svet. V seji dne 13. aprila 1882. 1. se je predsednik nj. eks. gosp. ces. namestnik v toplih besedah spominjal zaslug in značaja umrlega gospoda dež. predsednika Fr. barona Myrbach-Ebeinfeld-a ter izrazil prepričanje, da to izgubo gotovo vsi udje c. k. dež. š. sveta ravno tako živo občutijo kot on. V znamenje priznanja se je gremij vzdignil s sedežev. — V isti seji potrdil je dež. š. svet predloge, zadevajoče dotacijske zahteve Stajar. dež. šol. zaloge za 1. 1883., določil je proračun štaj. penzijskega zavoda za ljudske učitelje za isto leto, vzel na znanje poročilo o nadzorovanji deželne srednje šole v Leobnu, dovolil razširjenje nar. šol v Lankovitzu, Waltersdorfu, Št. Ilu (pri Mariboru), na Muti (pri Marenbergu) in v Pollaubergu, napravo paralelk v Fohnsdorfu in Murzzuschlagu, napravo obrtnijskega napredovalnega tečaja v Kuittelfeldu in kmetijskega tečaja v Konjicah ter je imenoval nadučiteljem na ljud. šolah: Engelberta K o g 1 e r-ja (učitelja v Hartbergu) v Furstenfeld in Franca S e r n e c-a v spodnjo Kungento pri Mariboru (dozdaj učitelj na isti šoli); učiteljem: Ant. P e t r i č e k-a v Žalec; podučiteljem: Jos. Labres-a (prov. podučit. v Landlu) v Kindberg in Fr. Musger-ja (prov. poduč. v Kitzeku) v Vordernberg. — Ana Fritz imenovana je učiteljicam ročnih del ljud. šole v Frohnleitenu. V seji dne 27. aprila t. 1. se je vzelo na znanje poroeilo o nadzorovanji dež. meščanske šole v Fiirstenfeldu, dovolila se je tretja def. učitnljska slu/.ba na peterorazredni ljud. šoli v Zeltwegu, nadalje se je dovolila naprava trgovskega nadaljevalnega tečaja v Ptuji in kmetijskega nadaljevalnega tečaja v Voitsbergu, potrdil se je od upravnega odbora za ravnatelja trgovinske akadamije v Gradi voljeni profesor Arthur pl. Scbmid; učit. kandidatinja Ivana Leinweber imenovala se je pomožnim učiteljicam dekliške šole v Lipnico, namesto učitelja g. Blaža Ambrožic-a, ki opravlja v Celjskem in Brežškem okraji službo c. kr. okr. šol. nadzornika; nadučitelju v Stainzu Kajetanu Gotthartu (r. 1812), dovolil se je na njegovo prošnjo stalni pokoj. — V isti seji zahvalil se je dež. š. svet načelniku kraj. šol. sveta v Brucku, Vincencu Till-u, kakor tudi učiteljicam tamkajšnje dekliške šole za zaslužno pospeševanje pri utemeljenji zavoda, v katerem se ubožni otruci tamkajšnje šole preskrbujejo s gorkimi jedili. JB. Društveno življenje. Mariborsko mestno učit. društvo je dno 29. marcija t. 1. imelo svoj drugi letošnji zbor, pri katerem je g. prof. Ehrat govoril o življenji in delovanji Diesterwega. Tudi to društvo se je izreklo za Prettenhoferjeve *) zvezke. — Dne 20. aprila t. 1. je imelo Brežko učit. društvo svoje zborovanje ter je pristopilo k štaj. učit. zvezi. G. Ornik je govoril o praktični obravnavi lepopisja. V odbor za tekoče leto so bili izvoljeni: Ornik, predsednik; Kokot, podpredsednik; Mešiček in gdč. Gross, zapisnikarja; Kline, blagajnik; Slanec, pevovodja; Hribernik, Kramer in Tramšek, odborniki.—Pri zborovanji Šmarijskega učit. društva dne 4. maja je predaval g. Šetinec o slovnici v narodni šoli z učilnim poskusom. — Ptujsko učit. društvo je imelo dne 4. maja izlet na Ptujsko goro (Neustift), kateremu se je pridružilo tudi nekaj tovarišev z Eogatskega, slov. Bistriškega iu Mariborskega okraja. G. Eobič je čital krajepis o Ptujski gori, g. Kelec pa je razpravljal vprašauje: »Kako bi se nekatera pretiruna učit. stan zasramovalna sumičenja odpravila?« Zborovanje se je vršilo vse v nar. duhu ter bilo prav živabno. Sploh je to društvo postalo v zadnjih letili prav marljivo in delavno na polji slovenskega nar. šolstva. Posebno pa napreduje zdaj, ko je odpravilo iz svoje sredine vse one elemente, ki so prava »cokla« napredeku našega slov. šolstva. — Lenartsko učit. društvo je dne 3. maja tudi napravilo izlet in sicer v Kapelo pri Eadgoni. ter se ondi združilo z Eadgonskim učit. društvom. Obe društvi udeležili sta se potem slovesnega odprtja novega kopališča v Eadeinu. Posestnik tega kopališča, g. Eom. Honn, napravil je namreč ta dan ples in tombolo, koje eisti donesek je bil namenjen nar. šoli v Kapeli. **) (Dalje pride.) Celjsko učiteljsko društvo ima v četrtek dne 1. junija t. 1. v Celjski okoliški šoli svoj zbor. Na dnevnem redu je: 1. Zapisnik; 2. Domovinoslovje, gov. g. Vučnik; 3. Nasveti; 4. Ogled mestnega muzeja. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz Komna na Krasu. (Glavni zbor slov. učit. društva za Sežansko - Komenski okraj) bil ,je dne 4. maja, h kateremu je prišlo 24 društvenikov. Navzoč je bil tudi gosp. c. kr. okiajni šolski nadzornik Quantschnigg. Točno po 10. uri otvori sejo piedsednik Anton Leban z navadnim pozdravom poudaijajoč, da imarao danes glavni občni zbor. Povedal je nadalje, da društvo nastopi drugo leto svojega delovanja — ter potrebuje dobre in krepke podporc; prosi, da bi vsi udje ostali krepki, čvrsti in zvesti udje društva, kakor so bili v preteklcm letu i. t, d. Le tako bode mogoee, da bode društvo šolstvu koristilo, donašajočc mu muogega sadii sebi in narodu v čast in hasen. — Prešlo se je potem na programove točke: Poroeala je gpdč. tajnica Štrukelj iz Komna o delovanji našega dništva v minulem letu. 0 tem ne bodem zopet poročal, ker sem to storil v predzadnjem listu »Učit. Tovariša«. — Blagajnik Jos. Hrovatin, nadučitelj v Sežani, nam je poroeal o društveni blagajnici. No — vse kaže, da še dobro »voziino«. kajti, društvo ima do zdaj nekaj čez 36 gld. gotovine v blagajnici. — Bog daj srečo za v bodoče! Pregledovalci računov, trije udje, so odobrili račune, kar je za društvo glavna reč. — Eazgovarjalo se je o prihodnjem delovanji učit. društva. Ant. Leban misli, da bi bilo dobro, da bi tudi letos društvo imelo kake štiri zbore. Pri teb naj se pa gleda tudi na dejanske vaje, t. j. učitelji naj tudi dejansko pokažejo, kako oni to pa to poučujejo. Poročevalci naj bodo mladi in stari učitelji. Mladi naj vidijo, kako so se stari učili in naj spoznajo, koliko velj;i praksa, a stari učitelji naj se učijo spoznavati, kako so se mladi kolegi učili in kako o tem in unem predmetu mislijo. Ti nasveti so se vzprejeli. — Volil se je nov odbor. Predsednik Ant. Leban pravi, da un ne vzprejme več niti predsedništva niti odboniištva, kajti dela ima itak zadosti. Pa je tudi dobro, da kdo drug poskusi voditi društvo. Povedal je pa tudi, da nekoji dopisnik je v 17. št. »Soče« strastno napadel z dopisom »iz Sež.- Komenskega okraja« njega, in zdi se mu, da je še celo odbor razžalil. Zakaj? Molčimo — no, pravijo v Kopru. Povemo samo, da takim dopisnikom — svobodna jim pot! naj le vpijejo, kričijo in grizejo okoli sebe, mi se z njimi ne bodemo prepirali. Volil se je na to sledeči odbor: G. Ant. Benigar, naduoitelj v Tomaji, predsednik ; g. Ant. Koršič, učitelj v Komnu, podpredsednik; g. Janko Leban, učitelj v Lokvi, tajnik; *) Prettenhofer je trgovec s papirjem v Gradci. Njegove zvezke je poslovenil znani izdajatelj naših beril g. prof. Peter Končnik. **) Začetkom maja napravilo je tudi Konjiško učit. društvo izlet v Loče, ker pa se nadjam, da dobi „Uči. Tov." iz Konjic izvirno poročilo o tem izletu, molčim jaz. Pis. g. Jos. Hrovatin, nadučitelj v Sežani, blagajnik; g. Ant. Benigar, nadučitelj v Tomaji, pevovodja. Odborniki se zahvaljujejo za skazano jim čast in novi predseduik zasede svoj sedež. Ant. Leban mu na to odda društveno vodstvo. — Potem je poročal g. Janko Leban »o važnosti materinega jezika v ljud. šoli«. Za to lepo poročilo žel je občo pohvalo. —- Dejanski poskus iz zgodovine se je odložil za prihodnje zborovanje. — Določilo se je, da bode društvo zborovalo prvi četrtek julija meseca v Lokvi (Corgnale). Dnevni red se bode objavil. — Potem zaključi g. predsednik B e n i g a r zborovanje s priinernimi besedami. Po duševnem obedu imeli smo »obed za teloc v šol. poslopji. — Za to je vse priredil g. predsednik Benigar in njegova sopruga. Čast, komur čast! Vsa hvala za lepo in dobro postrežbo. Kratkočasil nas je pevski zbor, kateri je pel res izvrstne speve. — Mej petjem so se vrstile tndi napitnice. Vzprejel se je potem predlog, da se pošlje bivšemu našomu nadzorniku g. Fr. Vodopivecu »album«; vsi učitelji in vse učiteljice bodo dodale sliko. To bode gospodu liiidzorniku gotovo v lep dokaz ndanosti in ljubezni, ki jo goji učiteljstvo do njega. Vzprejel se je tudi predlog, da se osnuje avgusta meseca >učit. beseda« v Sežani; čistt dohodek je namenjen za spominek ranj. Cveku, nadučitelju Sežanskemu. — Ko se je mračilo, smo se razšli, upajoči, da se kmalu vidimo v Lokvi. — Tedaj na svidanje! V zadnjem »Učit. Tovarišu« pravi g. — k. — gotovo g. Gradišnik —: »Vsakega zavednega slov. učitelja zanimuje delovanje vesolnega nam sodruštva ko sploh vse zadeve, ki se tičejo šolstva, ozir. učiteljstva, po Slovenskem i. t. d.« »Bi se-li »Tovarišu« ne oglasil poročevalec za šol. vesti na Primorskem in v slov. Istri? i. t d.« Dobro! Jaz prav rad prevzaraem to delo in sicer poročati hočem redno o šolskih stvareh v Sež.-Komenskem okraji, t. j. na Krasu. Gosp. Vrtovec, učitelj v Dolini, bo baje to rad prevzel za Istro. V Goriškem okraji bi morda gosp. nadzornik Vodopivec, ali gosp. nadučitelj Jug v Solkanu to nalogo prevzel, a za Tolminski okraj naj bi g. ravnatelj Dominiko v Kafaridu ali g. nadučitelj Sika v Bovcu to delo prevzel. — S tem bi bilo vsem ustreženo. Ker so pa sklepi vis. dež. šol. sveta važni, naj bi nam blagovolil g. prof. And. Marušič v Gorici iz svojega spretnega peresa tudi kaj doposlati, pa je dobro. — Le »viribus unitis« in »karjola pojde naprej«.*) Na zdar! _.. _. Iz Sežansko-Komenskega okraja. Obljubi zvest začenjaui s prvim dopisom. — A) Visoko c. kr. dež. šol. svetovalstvo je določilo dne 26. marcija t. 1., s št. 48, da §. 8. o nadaljevalnih tečajih stopi iz veljave. Ta paragraf se namreč tako-le glasi: »Učenec, ki hoče biti sprejet v prvi tečaj kmetijske nadaljevalne šole, mora se izkazati z odpustnim spričevalom ljudske šole«. Ob enem se je določilo, da se da učencem odpustno (odhodno) spričevalo po tem, ko so dovršili nadalje valn i tečaj. — P. n. čitateljem bode znano, da pri nas na Primorskem hodijo otroci 6 let v vsakdanjo šolo, a 7. in 8. leto, t. j. zadnje dve leti, morajo obiskovati »nadaljevalni tečaj«. Iz onega ukaza je tedaj razvidno, da je de facto vender 81etna šolska doba pri nas še voljavna. S) Premembe pri učiteljstvu. G. Jak. Petrič, def. učitelj v Štirjaku, je postal <ief. učitelj v Vatovljali, a g. Jan. Breščak, prov. učitelj v Vatovljah, prov. učitelj v Štirjaku. Umrl je Janiej Brence, duhoven in ljudski učitelj v Dutovljab pri Tomaji dne 14. maja t. 1. Eojen je bil dne 11. avg. 1820. 1. na Gorenjskem. Bil je mnogo let vesten učitelj in v prejšnjih časili ud c. kr. okraj. šol. sveta (zastopnik učiteljstva). Cesar ga je za šolske zasluge odlikoval se zlatim križcom s krono. Dne 15. maja ob 5. uri popoludne imel je jako veličasten pogieb. Naj v miru počiva! C) Kaznoterosti. Vsled ukaza slavnega c. kr. naučnega ministerstva je slavno c. kr. namestnijštvo dne 21. aprila t. 1., s št. 5394, v Trstu zankazalo, da morajo učitelji, ki hočejo prositi za razpisane učiteljske službe v Bosni in Hercegovini, dotične prošnje vselej odposlati po svojem c. kr. okraj. glavaistvu. D) Društveno življenje. Učitelji Goriškega okraja snujejo slov. učit. društvo za Goriški okraj. Kakor sem poizvedel, so že zdavno volili prov. odbor, ki iuia, za vse skrbeti. — To bi bilo tretje slov. učit. društvo na Primorskem, to je Sež.-Komensko, Kopersko in Goriško. Dobro! Korak za korakom naprej! Iz Postojine. Tužnim srcem Ti moram naznanjati, dragi »Tovariš«, da nam je neusmiljena smrt lctos pokosila uže dva učitelja v našem okraji. Ni davno, kar smo pokopali g. Lovreta Kušlan-a, kar začujemo 2. t. m. žalostno novico, da nas je za vselej zapustil g. Franjo Bajec, *) Podajmo si roke vsi domoljubni vzgojniki in vrli tovariši — slovenski učitelji — ter podpirajmo drug drugega, da uspcšnejc obdelujemo naše domače šolsko polje! Uredn. učitelj na Ostrožnem brdu. Obolel je rajni na hudi pljučni bolezni, katera ga je uže v enem tednu preselila v boljši svet. Služboval je tri leta kot pomožni učitelj v Hrenovicah in v Budaujah. Minolo jesen napravil je v Kopru zrelostni izpit. Koj po izpitu je bil piestavljen za drugega učitelja v Vreme, kjer si je pridobil prav kmalu ljubezen vsega prebivalstva. Eadi tega ga je pa iz zavidnosti osoda toliko časa preganjala, da je bil prestavljen na Ostrožno brdo. Tukaj si je se svojim prijaznira in odkritoserčnim vedenjem precej o nastopu službe pridobil splošno zaupanje in ljubezen ne le šolske mladine, temuč tudi vsega drugega prebivalstva, kar je pa od dneva do dneva očividno rastlo in se vedno bolj uterjevalo, kolikor bolj je kazal svoje ljubeznjivo vedenje, odkritoserčnost in pravo kerščansko življcnje. Mladini je bil skrben in mil oče, odraslim zanesljiv in zvest prijatelj ter v vseh zadevah dober svetovalec, a vselej in povsod pa nelilinjenopobožni kristjan. Dokaz pridobljene si ljubezni so bile brczštevilne solze odiaslih in šolske mladine, katere so 4. t. m. v dan njegovega pokopa tekle na njegov zgodnji grob. Pogreba, kakoršnega na Ostrožnem brdu še ne pomnijo, udeležilo se je obilo občinstva od blizu iri daleč. Zadnjo čast skazalo mu je osem učiteljev, kateri so mu zapeli nagrobnici »Blagor mut in »Jamica tiha«. Naj v miru počiva! J. Dimnik, učitelj. Z a li v a I a. Gospod Jožef Doxat, c. k. okr. komisar v pokoji, prebivajoč zdaj v Gradci, je iz hvaležnosti za prejeti pouk na takratnej c. k. glavnej šoli v Postojini tukajšnjej okrajnej šolskej bukvarnici daroval 26 različnib knjig in časopisov. V prijetno dolžnost si štejem, da v imenu učiteljstva Postojinskega šolskega okraja blagemu dobrotniku in šolskemu prijatelju za ta dar izrekam najtoplejšo zahvalo. V Postojini, dne 19. maja 1882. 1. Janez Thuma. Iz Corij pri Bledu na Gorenjskem. V 15. dan maja umrl je tii g. Matej Tonejec, učitelj meščanskej šoli v Leopoldovem na Dunaji, še le 36 let star. Služboval je 10 lct v Celovci in na Dunaji. Na Dunaji je v svojej službi tudi vseučilišče obiskoval in ravno preteceno jesen dokončal profesorski izpit za srednje šole. Z imenom »Samostal« bil je marljiv dopisovalec »Ljubljanskemu Zvonu« in »Kresu«. Njegovi spisi odlikujejo se posebno s tem, da jitn je tvarina vzeta prav iz domačega ljudskega življenja in da so jako prijetno, priprosto in umljivo pisani. Bil je zvest sin svojemu narodu, in po dokončanem profesorskem izpitu bila je njegova najiskrenejša želja, da bi bil dobil kako primerno službo na slovenskib tleh. Za svoj domači kraj ima posebne zasluge; on je ustanovnik čipkarske šole v Gorjab ter je dornače ljudstvo vnemal za buOelarijo. Ž njim smo izgubili jako izobraženega, nadiiijeiiega in delavnega učitelja, kateri bi bil svojej domovini še mnogo koristil. Bodi mu zeinljica lahkal Iz Ljubljanske Okolice. V našem šolskem okraji službuje zdaj 27 učiteljev in 4 učiteljice, kojib redna plača brez doklad znaša na leto vkup 14.150 gold. Po postavi od 9. marcija 1879. 1. uživa en učitelj plačo prvega reda, 10 učiteljev plaoo druzega reda, 11 učiteljev plačo tretjega reda, 5 učiteljev in 4 učiteljice plaeo četrtega reda. Ta okraj ima dozdaj jedno čveteroruzrednico (Vrlmika), 5 dvorazrcdnic (Borovnica, D. M. v Polji, Šent. Vid, Šmarije, Studenec) in 17 enorazrediiic (Sv. Pctcr v Ljubljani, Brezovica, Preserje, Polhov gradec, Dobrova, Šent Jurij pri Šmariji, Ilorjul, Ježica, sv. Kocijan, Kopanje, Šmartno pod Šm. goro, Preska, Sostro, Sora, Črnuče, Šent. Jakob, Eudnik) vkup tedaj 23 šol. Eazvidno je, da prevladuje število jednorazrednic število vseb drugih šol, dasiravno bi postavnim potom trebalo, da se veliko jednorazrednic razširi v dvorazrednice in te zopet v tri- ali celo štiri - razredne šole. — j. — Iz Ljubljane. Iz seje c. k. dež. žolskega sveta v 4. dan maja t. 1. Določi se, da se bodo enorazrednice ustanovile v Dobličali, v Majerli in v Šent - Petra vasi, in da se bode dvorazrednica v Knežaku razširila v trirazrednico, ter se tem službam določi tudi primerna učiteljska plača. — Nakažejo se nagrade za poučevanje v krščanskein nauku. — V Velikem gabru se drugorazrednica sicer ne bode razširila, a postavilo se ji bode novo poslopje. — Eešijo se pritožbe o kaznih za šolske zamude. — Poročila mestnega šolskega svota v Ljubljani in okrajnih šolskih svetov v Novem mestu, v Kranji in v Kočevji, da bi se v teh krajih šolske počitnice podaljšale na osem tednov, se odpošlje na višje mesto. — Določi se o neki disciplinarni preiskavi in o službeni odpovedi nekega ljudskega učitelja. — Gospod deželni šolski nadzornik poroča o nadzorovanji nekaterih šol v Postojinskem šolskem okraji, in o tem se potrebno ukrene. — Profesorju na realki se pripozna in nakaže prva petletna doklada. — Prošnja c. k. gimn. vodstva, da bi se učiteljska služba razpisala, odpravi se na višje mesto. — Eazreši se več prošenj za nagrade in denarne pomoči. — 16. preteč. m. je naš c. k. deželni predsednik počastil drugo mestno deško šolo s tem' da se je tii čez dve uri mudil in poslušal pouk po razredib ter tudi sam spiaševal učence in se prijazno pomenkoval z učitelji. Eavno tako je ta naš visokočastiti šolski prijatelj 22. preteč. m. bil tudi v mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu, kjer je poslušal in prijazno občeval z učenkami in z učiteljicami. — 15. t. m. ob 8. dopol. bode v mestni dvorani letošnja konferenca učiteljskega občestva v Ljubljani. Eazen navadnih uradnih rečf bode se pri tej skupšcini tudi razpravljalo o šolskem ustrahovanji (disciplini) na deških in dekliških šolah. Poročali bodo g. Val. Kummer, g. Fr. Pavlin in gospdč. Ern. Kern. — Zrelostne prei zkušnje na c. k. izobraževališči za učitelje bodo od 12. do 17. t. m., na izbraževališči za učiteljice pa od 5. do 10. t. m. pismene; ustmene pa bodo ua žeuskem izobraževališči 1., 3. in 4. jul., na moškem izobraževališči pa 15., 17., 18. in 19. jul. — Binkoštne počitnice na mestnib ljudskib šolah je mestni šolski svet zaradi bolehanja pri otrocih podaljšal od 25. preteč. m. do (vštetega) 1. jun. t. 1. Šolske sobe se bodo med tem časom dobro razkužile.