225 Št. — 4. leto. Poštnin« pavšaUrana. Današnja številka velja 2'- k V Ljubljani, torek 20. septembra 1921. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Uredništvo: - «Hca 1/1. Telefon 360 knjižni P*V*Mlai ilefon 44. ca tiH JjSHn» Ljubi; ačajo. .ti znamko y*oa. Murska Sobota, 19. septembra. (Izv.) Danes dopoldne so izbruhnile dobro organizirane demonstracije vseh protidržavnih elementov iz Murske Sobote in Prekmurja sploh proti razmejitveni komisiji. Nad 2000 oseb je hrupno demonstriralo za Madžarsko in proti Jugoslaviji. Nastopilo je orožništvo in vojaštvo. Več kolovodij •o zaprli, med njimi tudi madžaron-•kega odvetnika dr. Pintarja. Murska Sobota, 19. septembra. (Izv.) Madžari in Madžaroni so bili že pred par dnevi izvedeli, da pride danes, v ponedeljek, antantna razmejitvena ko-tnisija v Mursko Soboto in od tam ra tnejo, da končno definitivno določi mejo med Madžarsko in Jugoslavijo. Madžari »o napeli vse sile in so ščuvali nevedno ljudstvo ter ga prigovarjali, naj demonstrira pred komisijo proti Jugoslaviji. Nekateri nevedneži so se dali res *Xapeljati od teh madžarskih agentov in že navsezgodaj so začeli prihajati 'V mesto ter pričeli razgrajati. Trgovine so ostale vsled tega deloma zaprte. Alarmirano je bilo vojaštvo in koncentrirano orožništvo, ki je okrog 8. ure zaprlo dohode v mesto. Okrog 200 oseb se je zbralo pred hotelom Dobraj, kjer se je bila ustavila komisija, in vzklikalo proti naši državi. Orožništvo in vojaštvo je reagiralo. Na cesti ob Lendavi se je nabralo več sto glav broječe množice, ki ni mogla v mesto in je prepevala madžarske pesmi. Po neki stranski poti je hotelo udreti v mesto kakih devet oseb z madžarskimi zastavami. Ustavilo jih je četvero orožnikov. Demonstranti so se orožnikom uprli in so oddali nanje nekaj strelov. Orožniki so na to izzivanje odgovorili. En Madžar je bil. pri tem ubit, dva pa ranjena. Po odhodu komisije so bili dem-m-stranti takoj razpršeni na vse strani. ^ Kakor kaže, se bodo demonstracije zvečer zopet ponovile. Za zbollianla naše valute Beograd, 18. septembra. V finančnem ministrstvu so se nadaljevala posvetovanji o poboljšanju kurza na-;ieg* dinarja. Finančni svet je z zastopniki trgovske zbornice pretresal ukrepe, ki se imajo storiti, da se valutno vprašanje reši ugodno. Finančni minister dr. Kumanudi, ki je predsedoval konferenci strokovnjakov, je izjavil, da ne želi, da bi se sprejele nagle in nepremišljene odločbe, ki bi se v kratkem času pokazale kot neuspešne, temveč da zahteva tako rešitev, ki bi v praksi imela stvarne rezultate. Konferenca finančnega sveta in zastopnikov trgovske zbornice je dognala, da •9 na borzi špekulira in da se to mora preprečiti. Kot dokaz za to trditev so 've na konferenci navajali primeri z bel-grajske borze, na kateri so tuje devize samo včeraj padle za veliko število točk, in sicer na vest, da se v finančnem ministrstvu pripravljajo koraki za zavarovanje dinarskega kurza. Tako je deviza na London padla za 34, na Pariz za 35, na Rim za 20, na New-jrork za 4 in na Prago za 11 točk. Pretresali so tudi načrt, po katerem bi se trgovski dolgovi v inozemstvu zajamčili z državnim pokritjem in po katerem bi se izplačilo terjatev v inozemskih valutah odgodilo najmanj za leto dni. Zastopniki trgovske zbornice so •prejeli stališče članov sveta, da naj trgovska zbornica še v pondeljelj po-xove vse trgovce v državi, da ji prijavijo svoje dolgove v inozemstvu, da bi sg moglo konkretno govoriti o vsoti dolga, ker so se vse dosedanje številke pokazale kot netočne. Narodna banka je s svoje strani pooblastila svojega ravnatelja, ki je objavil odločbe banke, da je v vsakem primeru pripravljena iti finančnemu ministru na roke pri vseh njegovih prizadevanjih za pobolj-šanje dinarja, kolikor je v njeni moči. Kakor se misli, je Narodna banka pristala na to, da se v bodoče vse valutne operacije vrše preko nje, ker se je na konferenci večina strinjala s tem, da se mora ukiniti svobodna trgovina s tujo valuto. Kar pa se tiče predloga, da naj Narodna banka plača vse trgovske dolgove v inozemstvu, se zdi, da ravnatelj banke ni dobil privoljenja upravnega odbora Narodne banke, ker v tujini nima toliko terjatev v dobrih valutah, da bi mogla izvršiti ta posel. Ravnotako je s predlogom, da sme država za leto dni odgoditi trgovska plačila v inozemstvu. Da bi država to mogla storiti, bi morala vzeti posebno posojilo v tujini, vendar pa ji je danes težko skleniti celo posojilo v produktivne svrhe. V svrhe, da se doženejo še nekatere okolnosti, preden se defini tivno določijo koraki za izboljšanje di narja, je finančni minister sklenil, da se finančni svet sestane še jhtri v ponedeljek in da nadaljuje delo. Splošno se misli, da se bo finančno ministrstvo na koncu vrnilo k prejšnjim odredbam:'' omejitvi uvoza, prepovedi svobodne trgovine s tujimi valutami in poostritvi zakona proti špekulaciji, Blokada Madiarskel Nauen, 18. septembra. Iz Londona poročajo, da so zavezniki sklenili proglasiti blokado Madžarske, ako madžarska vlada takoj ne izroči Zapadne NOVA UREDBA O STANOVANJIH. Beograd, 18. septembra. V zakonodajnem odboru, odseku za socijalno 'politiko, narodno zdravstvo in prehrano »o, kakor se je že javilo, pretresih načrt nove uredbe o stanovanjih [in zakupih. Ta nova uredba bo veljala >sa vso kraljevino in je razdeljena v glavnem na dva dela. Prvi del govori o produkciji stanovanj, drugi pa o stanovanjski krizi (o zakupih, rekvizici-jah in reguliranju najemnine). Da se pospešL produkcia novih stanovanj, predvideva uredba ustanavljanje stanovanjskih fondov. Najemniki in najemodajalci bodo morali 'y te fonde vlagati gotov odstotek mesečne najemnine.; Denar iz teh fondov ee bo porabljal za zgradbo malih stanovanj. Razen tega predvideva nova uredba tudi eks-propriacije raznih prostorov; katerih išstniki ne morejo izkoriščati. Drugi del vsebuje predvsem iznremembe, ki *e nanašajo na postopek sam. Tako bodo pri «norih na predvojnem ozemlju kralje-ihe Srbije in Crne gore tudi še na?.«! stanovanjski odbori, pritožbe , proti •LVoom glede odpovedi stano-! vanj r» trgovskih prostorov pa bodo rešew»'* sodišča prve stopnje. Za nove pokrvirie se bo predpisal postopek z posebnim pravilnikom. Po novem načrtu bo najemnina na ozemlju kraljevine Srbije in Crne gore trikrat večja od predvojne najemnine, v novih po-' krajinah pa bo štirikrat večja, ker se tam računa v kronah. Glede trgovskih lokalov je odločba enaka za vse po-krajifls, ta siesr bo najemnina štiri- Madžarske. Ako bi ta blokada ostala brez uspeha, potem nameravajo zavezniki ukreniti ostrejše Odredbe. ,do osemkrat večja. Končno morajo po novi uredbi vse banke in denarni zavodi, kakor tudi vsa industrijska,podjetja zgraditi stanovanja za svoje uradnike. Ta uredba ne bo imela roka in bo stopila v veljavo takdj, ko jo zakonodajni odbor uzakoni, minister za socijalno politiko pa se bo z uredbo pooblastil, da sme po 1. maju 1921 iz-premeniti višine najemnin in anulirati zakonske zaščite posameznih najemov. NASA RAZMEJITEV Z ROMUNIJO. 3eogra'd, 18. septembra. V parlamentarnih krogih se govori, da bodo razmejitvena dela med našo državo in Romunijo končana v dveh tednih. MINISTER SPAHO V SARAJEVU. Beograd, 18. septembra. Minister za trgovino in industrijo dr. Spaho je odpotoval v Sarajevo, da se udeleži otvoritve obrtne in industrijske razstave za Bosno in Hercegovino. NAČRT ZAKONA ZA CIVILNE URADNIKE. Beograd, 18. septembra. V ministrstvu za ustavotvorno skupščino se snuje komisija, ki bo na temelju člena 136 ustave v najkrajšem času izdelala načrt za civilne uradnike v vsej državi. Člani te komisije so že imenovani. \inaiHolie Mi! PoMte do. posoiilo. čas poteka! KONFERENCA RADIKALNE STRANKE x. NOVEMBRA. Beograd, 18. septembra. .Radikalna stranka je sklenila, da za I. november skliče konferenco radikalne stranke iz vse države. Beograd,, 18. septembra. Tekom tega tedna se bodo nadaljevala pogajanja med demokrati in radikalci o skupnem vladnem programu Pašičeve-ga kabineta. PRIJAVA UČITELJEV MEŠČANSKIH ŠOL. Beograd, ib. sept. V ministrstvu za prosveto se proučuje zakonski načrt o meščanskih šolah. Ministrstvo za prosveto je naročilo vsem državnim oblastem, pri katerih so zaposleni učitelji kot uradniki, naj jih prijavijo ministrstvu za prosveto, da se bodo mogli za>-posliti na šolah. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 19. septembra. Danes dopoldne ob 10.30, se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je poročal finančni minister dr. Kumanudi. Gospod minister ni govoril o valuti ter se je razgovor o tem vprašanju odložil, dokler se g. minister ne posvetuje še z nekaterimi zastopniki trgovskega stanu, zlasti s trgovci iz Zagreba. Nato je poročal minister za notranje posle Pribičevič o notranjem položaju te£ je ob tej priliki govoril o uradnikih komunistih, ki sedaj ne izvršujejo svoje službe. Sklenili so, da morajo uradniki komunisti, ki sedaj niso v službovanju, ne le podati izjave zoper komuniste, temveč izpremeniti svoje zadržanje- naprarn državi. Nadalje so.goyorili o novem volilnem zakonu ter so bile pri tej -priliki izražene nekatere misli glede D‘ Rontovega sistema. Končno so sklenili, da se bo v soboto, dne 26. t. m., vršil 40 dnevni parastos pokojnemu kralju Petru. V Oplenko odidejo štirje ministri, ki bodo tamkaj prisostvovali parastosu, dočim se udelfeže ostali ministri žalne zadušnice v beograjski katedrali. Na tej seji je bilo podpisano več ukazov ministrstva notranjih poslov, prosvete in vojne. ZASEDANJE SKUPŠČINE. \ Beograd, 19. sept. Danes bo predsednik narodne skupščine dr. Ribar z min. predsednikom Pašidem določil dan sklicanja narodne skupščine radi zaprisege kralja na ustavo. Verjetno je, dh se bo skupščina sestala koncem tega meseca in da bodo seje trajale nekoliko dnL DEMANTI, Beograd, 19. sept. Presbiro poroča: Nekateri tuji listi so prinesli vest, da je vprašanje prestola v naši kraljevini ostalo odprto, ker še Nj. Vis. princ Jurij poteguje za prestoL Pooblaščeni smo, kategorično dementirati te vesti kot popolnoma izmišljene in tendenčne, ker je vprašanje prestolonasled-stva rešenp z novo ustavo. NJ. Vis. princ Jurij je skupno s knezom Arzenom in princem Pavlom prvi na čelu častniškega zbora prisegel zvestobo Nj. Vel. kralju Aleksandru. V boi za naiela. Pri vseh narodih in v vseh državah se bojujejo politični boji. Povsod imajo pa politični boji svoj izvor v različnosti načel in programov. Pri nas se hočejo uveljaviti druge metode. Ne vpraša se< kaj hoče skupina, kakšna so njena načela in program, ampak uprizori se proti poli Učnemu nasprotniku zlobna osebna gonja, katere edini namen je, krasti čast in poštenje ljudem, ki so stopili v službo gotove ideje. Slovenci se radi ponašamo s politično zrelostjo. Vendar o politični zrelosti toliko časa ne more biti govora, dokler je med nami mogoča samo ena politična skupina, ki se lahko uveljavlja brez programa in načel ter črpa vso svojo moč v osebnostih. > Politika zavratnega osebnega boja je gotovo škodljiva narodu. Mesta napfedka, dobimo posurovelost in sovraštvo. Neodložljiva politična, socijalna, kulturna in gospodarska vprašanja čakajo nujne rešitve. Nekatera izmed teh vprašanj so tako neodložljiva, da je od njih odvisen obstoj države. Vsa politične stranke bi se morale najresneje lotiti razrešitve teh vprašanj. Izmenjati bi se mofbla mnenja posameznih političnih skupin in dokazati pravo svojih zahtev. Ljudstvo bi potem sodilo, kdo ima pravo in nepravo in kdo je vreden poverenja naroda. Vendar pri nas se opušča vse to. Osebne simpatije, kori-rarstvo in demagoštvo igra glavno ulogo. Tak način političnega boja je nedvomno v kvar ljudstvu in državi ter je zločin, ki se bo sam po sebi obsodi' in uničil. Osebnemu boju se pa upira tudi čut spoštovanja do samega sebe in do naroda kot celote• Če bomo v našem političnem življenju izkričali vsakega predstavnika stranke kot zločinca in.izmeček družbe< ali je potem misliti, da bo narod samozavesten in ponosen na svoje može in samega sebe!? Vera v našo bodočnost mora pasti, ker se bo videlo v javnem življenju samo zločince, ki se zato bojujejo za politično moč, da bodo kradli in ubijali. Če tudi to zadnje ne bo res. vendar osebna natolcevanja in laž bodo zastrla vsako možnost pogledati resnici v oči in ločiti slabo od dobrega. Značilno za naše razmere je, da se poslužuje pri nas osebnega boja predvsem stranka demokratov, ki se tako rada že od nekdaj diči s svojo »naprednostjo«. Sicer je njen preizkušen voditelj dr. Ivan, Tavčar odločno obsodil osebni boj. Vendar je v JDS mala skupina, ki noče poslušati nauka svojega strankinega ustanovitelja ter ne terorizira s svojo osebno gonjo samo lastne stranke, ampak hoče terorizirati celo slovensko javnost. Gnjusen je politični boj te skupine že od onega časa, odkar se je pojavila med nami. Gnjusen zato, ker je oseben in pri tem breznačeln. Ko je dosegla Narodno-socijalistična stranka v Sloveniji svoje prve uspehe, so se mladini JDS zbali za svoje pozicije. Njihov voditelj dr. Žerjav je izjavil: Eden bo moral pasti — mi, alt pa narodni socijalisti. Taka bojna napoved sicer ni nič hudega. Vsaj za tistega ne, ki se čuti idejno močnega. Mladini JDS so takoj v prvih bojih z NSS dokazali, da niso idejno močni. NSS niso mogli uničiti z argumenti proti programu NSS. Podlegli so! NSS zmaguje in rušijo se zadnje mladinsko JDS trdnjave. Ker so v načelnem boju mladini JDS podlegli, so se lotili svojega starega orožja osebnosti. Toda, kakor smo rekli: osebni boj se sam obsodi in uniči! Vsled tega mladini JDS že prav lahko sklenejo svoje račune: Enkrat smo bili In danes nas ni več. POGOJI RADIKALCEV. Zagreb, 19. sept »Večer« poroča Iz Beograda, da bo na današnji seji glavni odbor radikalne stranke stavil demokratom kot prvi pogoj, da morajo prepustiti radikalcem ministrstvi za notranje stvari in finance. NOVA POLITIČNA ORGANIZACIJA V ZAGREBU. •Zagreb, 19. sept Te dni so imeli izdajatelji »Nove Evrope« posvetovanje, na katerem so sklenili osnovati lastno politično organizacijo. VOJNO STANJE V UKRAJINI. Lvov, 19. septembra. (Izv.) Trocki) je nad vso Ukrajino proglasil vojno stanje. Prebivalstvu se na velikih lepakih naznanja možnost nove vojne. NOV KORAK ANTANTE PROTI MAD2ARSKI. Dunaj, 19. sept (Izv.) Velesile antante pripravljajo nov skupni korak proti madžarski vladi, ki naj se izvrši v najkrajšem času in ki bo imel zelo ostro obliko- Kakor doznava vaš dopisnik, ta kolektivni korak tokrat ni izraz volje veleposlaniške konference, marveč vsota spontanih odločitev posameznih vlad antante. Ta korak je tokrat že zaradi svoje oblike odločilen in zelo oster in predstavlja neposredni izraz volje posameznih velesil antante. Od tega koraka se oričakuje velik uspeh. Ako pa tudi ta tako odločna demarša ne bi koristila, potem bo antanta porabila že ostrejše odredbe. POMOŽNI ODBOR ZA STRADAJOČE V RUSIJI OBSOJEN NA SMaT. Moskva, 19. sept. (Izv.) Moskovska izredna preiskovalna komisija je člane pomožnega odbora za gla-dujoče obsodila na smrt. Osrednii odbor sovjetov je izvedbo smrtne obsodbe odgodil in zahteval, naj se mu predložijo akti. TROCKIJ O MEDNARODNEM POL02AJU. Moskva, 19. sept. Pri zborovanju sovjetskih strokovnih organizacij iz Odese je izjavil Trockij o mednarodnem položaju Rusije:-Mi nočemo vojne, ker imamo na srcu predvsem gospodarsko vzpostavitev države. Predvsem pa moramo vendar paziti na naše južnozapadne .meje. Opozarjam ves svet na to, da je Rusija močna. Ce bi prišlo komu na, misel, da bi nas napadel, bi mu prizadeli tak udarec, da bi se naše meje znatno izpremenile. (?) KOMUNISTIČNI IZGREDI PROTI VOJAŠKEMU DRUŠTVU. Berlin, 19. septembra. Listi poročajo, da je prišlo včeraj v Bcrnauu o priliki slovesnosti vojaškega društva do komunističnih izgredov. 300 do 690 komunistov je došlo v Bernau in razpodilo udeležence zborovanja ter jim polomilo sablje. Oddanih je bilo tudi nekaj strelov, vendar pa ni ranjena nobena oseba. GRŠKA MOBILIZACIJA. London, 19. septembra. (Izv.) Po vesteh jz Aten je grška vlada vpoklicala letnik 1922 in vse moške, ki so po letu 1921 zadoblli grško državljanstvo. Tu gre za ukrepe, o katerih je antanta že meseca aprila t 1. izjavila, da so v protislovju z mednarodnim pravom. ORŠKO - TURŠKA vojna. Rim, 18. sept. Uradno poročilo generalnega štaba iz Angore z dne 12. t. m.: V bitki ob Sakariji je izgubil sovražnik več tisoč mož. Moral sc je docela ; umakhitl. Naša letala sb ugotovila, da zapušča umikajoči se sovražnik avtomobile in ranjence, ker jih ne more od-pravUj. Pa bi si zavaroval umikanje, je sovražnik z dvema bataljonoma napadel naše čete pri Besllk-Kuoru, pa j« bil odbit. Tako se je končala 11 do» trajajoča bitka ob Sakariji z zmago turških čet. * LDU Pariz, 18 sept. (Brezžično.) Uraden grški komunike potrjuje- da se Je grška armada umaknila na levi breg Sakarije. List »Athenaikl/ doznava, da namerava grška vlada sedaj rešiti maloazijsko vprašanje 'diplomatskim potom. POLOM GRŠKE OFENZIVE. Dunaj, 19. sept. P61om grške ofenzive priznavajo sedaj celo v Atenah. Kako velik je ta polom, je razvidno iz tega, da se je angleška blagohotnost zopet začela obračati Venlzelosu, ki je grškemu odboru v Carigradu poslal brsojavko, kjer zahteva, naj se kralju Konstantinu odreče priznanje. _ Zagreb, 19. sept. Devize: Berlin izplačilo 212 — 216, Italija Izplačilo 915—925, London ček 810—820. Newyork ček 215—216, Pariz Izplačilo 1500—1600, Praga 260—270, Švica izplačilo 3600—3700, Dunaj 14.30—14.85, Bukarešta 21.0—212, Budimpešta 40—42.50. Valute: Dolarji 208—215, avstrijske krone 15.50 do 0, rublji 19—20, francoski franki 1500—1550, napoleondori 0—605, nemške marke 206—212. Ital. lirt 900—912. Beograd, 19. sept. Devize: Pariz 378, London 201, Ncwyork 52. 55, Dunaj 3.79, Praga 46, Sofija 37.50. Berlin 52.85, Bukarešta 52.85. Valut« Dolarji 87.625, levi 37.65, nemške marke 52.08, Češkoslovaške krone 61.20, avstrijske krone 4. Praga: Valute. Marke 84, švicarski franki 1438.50, lire 351, francoski franki 591.50, funti 591.50, funti 310.50, dolarji 83.25, dinarji 161.25, leji 84, levi 58, avstrijske krone funti 2.50, poljske marke 1.30, mad* žarske krone 15.10. Curih, 19. 9. Berlin 7.725, New-york 580, London 21.60, Pariz 41.45, Milan 24.55, Praga 6.95. Budimpešta 1.10, Zagreb 2.40- Bukarešta 5.90, Varšava 0.14, Dunaj 6.57. *», strijske krone 0,52. &tran Ž, ■_________________ JUGOSLAVIJA", diie 20, »eptembra 1921.___________.______________________________ - 225 8fev. i otgovoi M Gospodje okoli »Jutra« mi ponujajo v dr. Žerjavovem imenu ček za loo.ooo kron, ki je ž njim po tozadevnem poročilu hotel baje g. Tribuč kupiti pričo proti Pesku. Predvsem k hvaležnostjo odklanjam čeke takega izvira, ker tudi ja z msem »šufl«. Si«, cer pa nikakor ne »pogicvam laži o gotovih čekih«, saj meni ni ničesar drugega znano, kakor to, kar sem čiial V »Jugoslaviji«. Vendar pa mi na) oprostijo gospodje okoli »Jutra«, da *e čudim dejstvu, da dr. Žerjav ni vložil tožbe proti uredništvu »Jugoslavije« J Ali mar očitek podkupovanja prič ni razžaljenje? Mar se mora »Jutrovcem« in g. dr. Žerjavu kar na •lepo verjeti, ako trdijo, da je vse izmišljeno? Gospodje ne verjamejo Petku, ki tudi zatrjuje venomer svojo nedolžnost, dasiravno mu še niso dokazali najmanjšega nemoralnega dejstva; zase pa zahtevajo absolutno vero v naprej. Kaka logika je to? Nadalje piše »Jutro«: »G. B. že v naprej žali pričo, še predno jo pozna in predno ve kako podrobnosti« Tudi V tej točki prosim oproščenja! Opti-niist sem namreč in ne morem verjeti, kakor sem že poudarjal, da bi se na-iel med učiteljstvom mož, ki bi pri-poznal prostovoljno in pri 'zdravem razumu dejanje, kakor ga prinaša po »Napreju« tudi »Jutro«. Žalibog še Xti danes ne. vemo »slavnega« imena »dičnega« novodobnega Herostrata in taditega dvomim. S^m sem učitelj in previsoko je mnenje o učiteljskem •tanu. Zato dvomim, t. da bi moglo tako dejanje ostati prikrito pred javnostjo nad dvajset let; a. še tisočkrat bolj resno ^a, da bi se našel »culu-Icafer«, ki bi ga pripoznal. Ce pa dvomim o eksistenci take priče, jo vendar SC morem žaliti. Recimo pa, da se vendar motim, da sem v tem oziru res »naivnež«, da •e nahajajo res laki ljudje med pedagogi brez arami -ri osebne časti, ki jim naj bo nad Vse, j>3lim pa takega »človeka«, ako ga ..j smem tako imenovati, ne more m žaliti na časti, ki je pitna. Jasno je, ta ne morem postati tat tam, kjer ni ničesar ukrasti. O kaki »žalitvi priče« torej ne more biti govora. Mislim, da se tudi v tem oziru strinja z menoj vsa poštena javnost. Eno priznanje pa me je v omenjenem članku le razveselilo. O koncu piše »Jutro«: »Tedaj (po- sodnijski razpravi v Ptuju) se bodo potrkali na prsa in z nami vred potožili: Si ta-ke, ki Rotovo mso ustavne. Po naf.em prepričanju ie napravila radikalna stranka usodno napako, ko .ie žrtvovala svojo svobodo ln sc zven federacijo, torej baš to, kar smatra ves pameten svet v celi Evropi in Ameriki za državno edipstvo in eno državo Zadnji čas je, da krene radikalna stranka tia stara pota narodne in svobodoumne sfranke. Njena nalora je da osvobodi in ujedini očetnjavo Vi,ega našega r.arodn. da zbere krog sebe \ svobodoumne in narodne ' elemente in postane njih jedro, zasnuje v d davi novo življenje in izvleče mlado kraljevino iz reakcijonarstva*, upravnega razkroja, finačnega nereda in razsula. Njena naloga je, da pripelje to našo mlado kraljevino na pravo pot napredka in svobode. Reviziji ustave bi se lahko izognili, če bi jo bili takrat odgodili, toda Ugoditev so nasprotniki lahkomiselno odbili in relrli, najprejc jo moramo imeti, potem jo bomo spremenili. Danes pa kličejo: ne tako hitro! Ustave msmo niti tip£l‘ali, pa jo že hočete -spremeniti! Dobra državna uprava in zdravo razmerje v državi ujedinjenih narodov zahteva neizogibno in to čim hitrejt revizijo ustave. Kolikor prej to uvidimo, toliko lažja, nardvnejša in mirnejša bo ta revizija. Drugače pa bo padala državna uprava vedno nižje in nižje, dokler ne bo mogoče vse skupaj prepozno. Čudno je tudi to, da so ravno tisti, ki so grajali druge zaradi zgodovirskih tradicij, ravno na Vidov dan zapustili božjo službo, ki se je služila v spomin za narodno svobodo padlih junakov in šli baš na ta historičen dan glasovat za slabo ustavo, ki je nosila že v sebi kal revizije. li' iakulteta v LiuisljanL Dne 16. t. m. Je sprejel gospod kraljevi namestnik Ivan Hribar depu-tacijo društva jugoslov. medicmcev v Ljubljani, ki mu je izročila naslednjo spomenico o razširjenju ljubljanske medicinske fakultete v popolno, z vsemi kliničnimi semestri: »Medicitici ljubljanske medicinske fakultete smo se razveselili prihoda gospoda kraljevega namestnika, ker vidimo v njem moža, ki ima razumevanje in srce za vse upravičene želje akademskega dijaštva. • Slušatelji medicinske fakultete v Ljubljani stavljamo na Vas, gOspod kraljevi namestnik, vdano prošnjo. Stojte nam dobrohotno ob strani v boju za našo popolno medicinsko fakulteto. . Zakon o ustanovitvi štirih semestrov medicinske fakultete, ki je bil sklenjen pred dvema letoma, so sprejeli mnogi z veseljem, mnogi pa so skeptično zmigavali z ramami. Gg. profesorji so se vrgli z navdušenjem na delo, tudi dijaštvo, ki je prihajalo iz vseh delov naše mlade države, ni držalo križem rok. Danes, gospod kraljevi namestnik, Vam lahko že pokažemo uspehe tega tihega dela, tako v sekcijski dVorani, kot v, fiziološkem in kemičnem institutu. So ljudje, ki težko gledajo našo medicinsko fakulteto, ki ovirajo njen razvoj iz raznih vzrokov. Pravijo, fa smo separatisti. Go.->pcd kraljevi na mestnik, ljubljanski mcdicinci kai najodloč.icje zavračamo ta očitek. V svojih vrstah, šiejeiro precej dobro-voljccv, ki so s tve2-'>je>n svoje glave tsiAiijali ikvo drž-w> in ravnn ti so odločno /.a popolno -ncdi ins o fakulteto iV!i vidimo pi«v v popolni medi ciniki fakuiuHi . V eh ko pridobiiev za vso dj-avo, IVi nas je \sak Jugoslovan dobrodošel! sp:ejinemo ga kot lOvariša ir. brata. Odprta mu je i.aša knjižnica in gicmo mu povsod na roko. Gospod kraljevi namestnik, v n.edicincih iz Bosne; Dalmacije, Srbije Vojvodine in Primorskega ima popolna medicinska fakulteta tople zagovornike. Cernu se toliko borimo za popolno medicinsko fakulteto? Ker smo dobri Jugoslovani! Gospod kraljevi namestgik, mi vemo, da se večkrat riorabij.ijo tc besede. V imenu jugi^rovanstva se v politiki in v javnem življenju dele in vračajo udarci. In vkljub temu zahtevamo mr mirno: V imenu jugoslovanstva nam dajte popolno medicinsko fakulteto. Mnogo izmed naših tovarišev je imelo priliko spoznati razmfcre v Makedoniji, južni Srbiji, Bosni in Dalmaciji, Videli «0, da nam primanjkuje dobrih zdravnikov, ki ne poznajo samo široke mošnje ampak, ki imajo srce za najbolj nesrečne, za one, ki so izgubili zdravje. Zdravstvo, higijena je v naši državi zanemarjena. Ali je pa mogoča v Ljubljani popolna medicinska fakulteta? Da! Strokovnjaki trdijo* Ua obstoja v Ljubljani predpogoj za majhno, pa dobro medicinsko fakulteto. Deželna bolnica, ki je vedno prenapolnjena, bi se že itak morala razširiti in dala bi se s prilično malimi stroški ustanoviti klinika. Kakšnega državnega iii lokalnega pomena pa je v zdravstvenem oziru klinika, o tein nam ni treba izgubljati besed. Klinika naj bi bila žarišče znanosti, kjer bi bil omogočen znanstvenikom miren razvoj, dijaštvu pa temeljit študij. Res, da ne bi zmogli v kratkem času kolosalnih zgradb, ali napaka dotičnih, ki vidijo znanstveni centrum le v mnO-gobrojnih, obsežnih poslopjih, lepih napisih, celi razstavi aparatov (je očitna. Mi ne vidimo rešitve vprašanja v velikanskih inštitutih, s katerimi 9« lahko na zunaj postavljamo, pač pa sodimo medicinske fakultete po njih notranji vrednosti. Brez dvoma pa so uspehi na manjših fakultetah večji, saj ima dijak v profesorju prijatelja, ki ga točno pozna, vzpodbuja in lažje oceni, kot pa v velikanskih dvoranah, kjer ne. pride z njim prej v stik, kot pri izpitu. Ni samo naloga univerze, da nam da strokovno znanje, ona nas mora tudi vzgojiti v samostojno' misleče ljudi. Nikakor pa ne moremo zagovarjati vzgoje v masah. V kasarni je to deloma mogoče, saj so za ista povelja isti gibi, dobrk univerza pa mora biti več kot kasarna. Kratko, mi smatramo, da je popolna medicinska fakulteta v Ljubljani s kliničnimi semestri najkrajša, najsolidnejša in najcenejša pot za dosego cilja: dati državi strokovno i*-obraženih, požrtvovalnih zdravnikov in povzdigniti zdravstvo kar najvišje* Hud boj bijemo za te ideje. Razložili smo že v dnevnem časopisju svoje misli, tako gg. profesorji, kot tovariši medicinci. Zeli smo umevanje, zadeli pa tudi na odpor. In to od ljudi, ki stoje daleč, ki nočejo niti pogledati našega truda, kaj še, da bi ga priznali in upoštevali. Zato nas tudi njihovo nasprotovanje ni vplašilo. Tudi tem ljudem nismo ostali dolžni odgovora. Eden glavnih pomislekov, ki »o ga imeli proti naši popolni medicinski fa-, kufteti je bil, da je nepotrebna in da bi bilo najprvo potreba izpopolniti ono v Zagrebu, Ugotovimo najprej, ali bo res zadostovala ena medicinska ftn kulteta za vso državo I Mictičl Zevaco: „ NOSTRADAMUS." »Kaj hočeš! Zup ilk ji iztlka za grehom... da bi ga storil!« se je pošalil La TrcmoMe. »JVlotitc se. gospoda,« odgovoril Brantbme. »Maske gledam, nič drugega. Povsod jih vidim polno, ne da bi potreboval velikih nao--;ikov kakor gospod Notradamus. Vellkaše, sluge, imenitne dame ln visoke uradnike — ves ta svet bi rad nekoč opisal v knjigi, ki mi prh-r.-^a že zd«j obilo srneba in zabave.« »V knjigi? Plutarh liočeš postati?!« »Bogme, da utegneš imeti prav, Tavannes. Zakaj tudi moj. knjigi bo naslov »Življenje slavnih mož«. »Kaj pa napraviš z žen-Uami?« je vzkliknil La TremoUIe. »Zenske opišem v dm-i knjigi, ki ji bo ime »Življenje gau- ” dam«. Družba se je zakrohotala. Natj jj povzel Biron: »Vse to me Še ni poučilo, kaj po-mcui »preslavna« iia novi medalji.« Baš tedaj se je približalo družbici čudno bitje v našemljeni obleki, kakršno.so nosili tiste čaSe dvorni norci. Bil je mršav 'in slokonog dolgin z drobno glavo na sul ” om vra^ tu; venomer se je režal In stresal gredoč neštevllo zvončkov in kra-guljčkov, ki so mu viseli na fantastični opravi. »Slava Brusquetu I., slavnemu norcu njegovega veliča,,c‘: • - 'o resnobno dejal Brantome in se odkril. »Pozdravljeni župnik iz bi;anske ulice, prisluškovalec pri ključavnici in duhalec škandalov,« je odgovoril Brusquet. »Zakaj ste mignili, naj stopim bliže? Ali vas mar ni že dovolj norcev na kupu?« »Vprašati smo te hoteli, Brusquet, kaj pomeni beseda »preslavna« rta novi medalji?« _ »Preslavna? Clarissima? Oh, to je superlativ. Zapomnite si, gosnod-je, da so'superlativi izumljeni za kralje, ministre in tepce, »Clarissima« je nesmisel:, ena črka je v tej besedi preveč. Popravite napako. Izbrišite črko »1«, pa dobite .-carisshna«, to je s-« »predraga«. »Vrlo!« so vzklikali mladi možje. »Carisdma, predraga kralju -i« »— In Franciji!« je končal Brus-quet. »Vprašajte gospoda velikega zakladnika 1....« »Oh,« je dejal La.Tremoille, »evo našega prijatelja Rolanda de Salnt-Andreja. Ej, Salnt-Andre!« »Kako je bledi Odkod prihaja? Štirinajst dni ga ni bilo na izpre-fcled!« »Gospoda,« je rekel Brusquet, »mladi Salnt-Andre. sin našega vrlega maršala de Salnt-Andre ja, se je hotel vojskovati, kakor se je vojskoval njegov oče ali pa gospod La Palice. Toda revlšče se je spravilo s svojo vojsko nad Zenske, pa ga je morala katera usekniti, da mu je tekla kri Iz nosu — če ni bil celo kak hud prsni,nahod.« »Noreč, d*ži jezik za zobmi!« se je zadrl Roland de Salnt-Andr6 in stopil bliže. »Gospodje, ta stvar je izvita iz trte. Imel sem opravka z razbojniki In malo Je manjkalo, da me ni zaklal glavar nekov* »Lilije«, ki nočem baš zahtevati od kralja njegovo glavo.« »Povej, povej, kako Je bilo U so vzkliknili mladi gospodje. »Razbojniku je ime Royal de Beau-revers. Okolnosti pa so bile takšne. — »Joj, za Boga, je veknil Brusquet in se postavil na roke, »primite razbojnika! Držite Royala de Beaureversa. »Njegova svetlost, vojvoda Gui-škil je^rikftil glasnik. Prostor za vojvodo Guiškega!« »Artiljcrija iz Metzal« je zalajal Brusquet, postavivšl se spet na noge. »Z drugim imenom,. gospod, Brazgotinski!« »Njegova prevzvišenost, kardinal Lorenski!« je zakljtal glasnik. »Prostor za njegovo prcvzvišenost kardinala Lorenskega! ...<• i »Topovi svete Cerkve!« je zarenčal Brusquet, »Bežimo, bratje!« To rekši jo jc odkuril, žvenkijaja s svojimi kra&uljčki, zdaj po štirih, zdaj po dveh. »Gospod maršal de Saint- An-drfil — Gospod kronski vojskovodja Montmorecyjski! — Gospod veliki profos baron de Roncherollcs! — — Gospod de PHosDitall Gosp c d kancelar Olivier I« Vse razne tako naznanjeno osebe So stopale v dvorano in se Izgubljale v nji nalik deskam, ki Jih reke pri-plavijo v morje. Konetabel MontmorencyJski ln maršal de Salnt-Andri sta takoj krenila k vojvodi Guiškemu In *a-čela ž njim tih razgovor. Vsa trojica Je nudila nekam pretečo sliko; Guise, velik, šlrokopieč, ošaben, zaničljivih ustnic In ♦-4lh , oči, z obličjem grdo spačenim ^o brazgotini* ki se mu je vlekla pr^ko vsega čela, posledica rane, dcb!}«rg pij 0' leganju Boulo&na; stari konetabel. staait orjak, oprt na velikpno.ki meč, kakršne vidi časih domišljij« v rokah pravljičnih junakov; m Salnt-Aidr6, živa slika dvorjana, pretkanc:ra v, vseh zvijačah in ukanah svojega poklica, »Prostori Prostori Šmit’ boljal« je kričal Brusquet, mahaje ? rokami in odrivaje ljudi okrog mračne skupine. »Prostor, vam pravimi —, Morbleu! Sacrebleu! Ventrebleul, Ali ne vidite triumvlrov, ki kovarljoi v zveličanje duš, da bi Iztrebili kri« .voverstvol« 225. štev. JUGOSLAVIJA" 20. septembra 1921. Stran 3. Statistika kaže, da če ;e hočemo le približati v zdravstvenem oziru modernim državam, potrebujemo več medicinskih fakultet. In 'pri tem se ne oziramo niti na učne uspehe. Naše mnenje je, da se'da vsaki izmed treh fakultet naše države popolna svoboda v razvoju in zadosten kredit, zakaj tedaj bomo videli: tista, ki ima boljše konje in spretnejše voznike bo uspešno tekmovala z drugimi vrstnicami. Da je pa taka konkurenca državi in vedt v korist, je očividno. Drugi ugovor proti naši fakulteti je: ni denarja! Opozorili strlo zgoraj, da popolna medicinska fakulteta v Ljubljani ne bi stala toliko, ker ima izvrstne predpogoje. Sicer pa smo mnenja, da mora država posvetiti več pozornosti prosveti. Res, da je potrebna narodna vojska v teh burnih dneh bolj kot kdaj prej. ali so med nami tovariši, dolgoletni oficirji, ki trdovratno trdijo, da ni dober le tisti vojak, ki ima najbolj modernb puško in dvoje parov čevljev... Mi vidimo, da bomo v šoli vzgojili boljše Jugoslovane kot v kasarni: državljane in vojake. Ljubljanski medicinci zahtevamo najodločneje popolno medicinsko fakulteto v Ljuoljani. Vas, gospod kraljevi namestnik, pa prosimo, da vzamete navedene razloge v pretres in nam dobrohotno stojite ob strani v tem boju, za kar Vam bosta hvaležna narod in država. Ljubljana, dne n. avgusta 1921. Šlede podpisi. Razen tega se je deputacija obrnila k njemu s prošnjo, naj odredi pri gradbeni direkciji pospešitev gradoe poslopja na Zaloški cesti, ker potrebuje ljubljanska medicinska fakulteta v kolikor že obstoja; nujno prostorov za predavanja, sekcijske in fiziološke vaje. Prav tako je prosila deputacija, da izposluje pravočasno podelitev državnih podpor za dijake, ki morajo nadaljevati študij v inozemstvu. Gospod kraljevi namestnik je poslušal z velikim zanimanjem izvajanja dijaštva tukajšnje medicinske fakultete in obljubil, da se bo odločno zavzel za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani, za skorajšnjo zgradbo prepotrebnega poslopja, kot tudi za pravočasno podelitev državnih podpor. Gospod krarjevi namestnik je pokazal s tem, da* ima mnogo smisla za te velevažne zahteve, pa tudi najresnejšo voljo, da te zahteve udejstvi, na drugi strani pa, da ima toplo srce za upravičene težnje akademske omla-dine. Gospodarstvo. I* različnih vprašani, ki prihajajo s gtrani raznih slojev prebiyalstva glede državnega roso'V, je razvideti, da prebivalstvo še ni inorria na jasnem o pomenu in namoi. 7 odstotnega državnega investicijsl... a posojila iz eta 1921. v Iznosu oOO milijonov dinarjev, to je dveh milijard kron Zato bo dobro, da podamo nekaj kratkih pojasnil v tem Pogledu ter o ] r;ojih, pod katerimi se Podpisuje to državno posojilo. Popolnoma utemeljeno je, da velike troške za važna občekoristna investicijska dela, ki se imajo izvršiti v pro-speh nele sedaj živečega rodu, nego tudi v korist bodočih rodov, plačujejo tudi kasnejše r neracije. Zato se taki Izdatki krijejo iz dolgoletnih amortizacijskih posojil, katerih bremena se raz-Jdele na daljšo vrsto let. Sedaj razpisano državno posojilo ima služiti izključno le za občekoristne namene, v prvi vrsti za izpopolnitev in razširjenje železniškega prometa, za popravila železniških prog, za ureditev in gradbo pristanišč, cest, potov itd. Zato se bo amortizacija tega posojila provedia tekom 50 let, začenši Štiri leta po emisiji, in sicer na način, da se bodo enkrat na leto pri generalni direkciji državnih 'dolgov izžrebale in potem odkur-le izdane obveznico po določenem amortizacijskem načrtu. Radi tega je posojilo zavarovano s hipoteko in potrebne vsote za anuitete (tovel za vsakoletne Izplačevanje obresti in amortizacijskih obrokov) se bodo staviie vsako leto v državni proračun, za proračun, za pokritje pa bodo služili predvsem dohodki Investicijskih objektov. Sedanje 7 odstotno državno investicijsko posojilo je izdano za skupni nominalni Iznos 500 milijonov dinarjev ali dve milijardi kron. Obveznice se izdajajo in P9dpisujejo v komadih po 100, 600, 1000, 10.000 in 50.000 dinarjev, tako 'da se lahko vsakdo po svojih finančnih močeh udeleži podpisovanja a večjim pil manjšim zneskom. Podpisovanje tega posojila pa zna« obenem zelo plodonosno naložitev glav-nice, ker se podpisani zneski obrestuje-( jo po 7 odstotkov na leto. Te obresti se Izplačujejo dekurziviio brez vsakega odbitka in sicer 15. marca ln 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnah In v to pooblaščenih denarnih zavodih, brez odbitka kakršnegakoli 'davka, kolka ali takse. Obveznice imajo namreč polletne kupone, glaseče se ua gorinaznačene joke, katere so po za padlostl odrežejo ln vnovčijo pri ene-, mu gorilmertovanlh zavodov Prvi kupon se bo Izplačal 15. marca 1932. — Obrestna mera tega državnega poso- en—mmmmmmmmmmm—m—* n. jila je toraj dva in pol do 3 odstotke bolj ugodna kakor pri vsaki dru-i hranilnici Prvih deset let se posojilo tuli ne sme konvertirati ter se v te n času tudi obrestna mera ne more zn /,ati — Ako bi se posojilo po preteku desetih let konvertiralo, se mora iintjittUem obvčznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Poleg vseh teh ugc lnosti je' še važno, da bodo obveznice lega pjsolla uživale popularno varnost, se b.do mogle polagati kot kavcije in uporabljati za fonde, ustanove ali depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnin podjetjih. Nadalnje ugodnosti nudijo te obveznice tudi s tern, da se morejo lom-bardirati pri Narodni barki kralje -ine Srbov, Hrvatov in Slovencev tei njenih podružnicah. Za tako dobljene posojilo bo plačati nižjo obrestno mero, nego jo nudi obvez nca imejilclj Slednjič je tudi naplašati, kakor že goriomenjeno, da sc obveznice ’n kuponi tega državnega posojila prosti vseh sedanjih in bodoč’h državnih davkov, ter pokrajinskih, okrajnih in občinskih doklad, kakor tudi’ vseh taks ln pristojbin v kraljevini. Posebni parlamentarni odbor, ki se bo izvolil, bo kontroliral pravilno porabo tega posojila v svrho, kakor je določeno. Podpisovanje tega 7 odstotnega državnega investiciijskega roso Mia j« v polnem teku ter se bo zaključilo Ine 30. septembra t. I Podpisuje se lahko pri vseh denarnih zavodih kralje; ir e Srbov, Hrvatov in Slovencev pod gori ntvedenim! pogofi. — Za vsakih 100 dinarjev podpisanih obveznic se Ima plačati 100 dinarjev v gotovini. V Sloveniji sc Jc sestavi! pesebni •Slovenski konzorcij za 7 odstotno državno investicijsko posojilo 1921«, ki obsega vse bolj ugledne slovenske denarne zavode U ki vodi podpisovanje tega državnega posojila. Kdor podpiše prijavnico z vsoto, katero misli podpisati, in položi doticno vsoto v gotovini, dobi od dotič-nega zavoda začasno potrdilo za podpisani iznos posojila. — To potrdilo mora podpišovalcc skrbno hraniti. Po preteku prcdplsa.iega roka se bodo podpisane obveznice takoj razdelile ln izročile poJpisovateliu proti vrnitvi Izdanega mu potrdila. Ker znači torej podpisovanje državnega investicijskega posojila nele izdatno finančno ugodnost za naložitev večje ali manjše glavnice, nego dopri-naša tudi h konsolidaciji naše ndade države in k pospešitvi našega tako potrebnega prometa, za katerega izboljšanje in izpopolnitev je ravno razpisano to posojilo, je v ii.teresu vseh slojev prebivalstva, da %e v izdatni meri udeleži podpisovanja t?ga občekoristnega državnega posojila, čas za podpisovanje je, kakor omenicuo, še do konca tega meseca. Dnevne vesti. m Vtefajintt »Avtonomist* pravj, da 5®»»* Prihodnjih občinskih volitvah v SIo-,** nastopil« radikalna stranka kot sa-*'Vnk*. Pristali pa d« se rekru-“Slednih ljubljanskih trgovskih ln uradniških krogov. — Prvi del vesti le morda la preuraujea, vendar pa vest odgovarja resnici v toliko, da se po Ljubljani širijo 0 tr®l* novih strank: ra- dikalske, gospodarske In meščanske. Pri vsem tem nam prihaja na misel uganka: »NIČ ni, pa še to se delt — kaj Je to?« Odgovor ni težak: JDS. f — študllske podpore za agronome in veterinar/e na domačih visokih šolah oddaja $e dalje upravna komisija za agronomske In veterinarske fonde v Ljubljani in se Je a tozadevnimi prošnjami obračati na njo ali pa na oddelek za kmetijstvo pokrajinske utirave v Ljubljani zadnji čas do 30. seot. L I. Podpore za študij v inozemstvu oddaja tgittiatrstvo sa prosveto in so =» Izginil je trgovec Anton Krmelj v Trnovem, kemična delavnica »Ravan«. Odšel je od doma že 8. sept., ne da hi povedal, kam In se še ni vrnil. Ker se je Krmelj v zadnjem času večkrat izrazil, da se bod^ ustrelil, ni Izključeno, da Je res Izvršil kje samomor. ■» Rokoborba v cirkusu »Slavlja«. Včeraj ponoldne se je vršila izredna rokoborba izven serije za posebni dobitek 1000 kron. — Nastopil je iamorec Sauer proti,Tarvinu in ga premagal v 8 mlhutah. Kot drugi par sta nastopila Zajekin proti Ciklopu. Po 12 minutah Je ostal Zajekin zmagalec. — 7.h-morec je dobil 400, Zajekin pa 600 kron. — Zvečer so nastopili zopet borci v seriji in sicer trije pari. Težjci Gofer proti Poljaku Ciklopu. Po ljutem a kratkem boju — 6 ln pol minut — je podlegel Cildop. — Vrlo zanimiva je bila borba med Srbom, Stokičem in Sibircem Gromoyom. Fizično jačji in težji Srb je vrgel parkrat Gromova na hrbet, toda jaki ln izvežbanl Gromov se mu Je vedno že v prvi ali drugi sekundi krasno izmuznil. Po 16 mihutah Silno ljutegn in strastnega boja je podlegel Stokič. — Kot zadn>a sta nastopila kolos Bogatirov proti elegantnemu borcu In boksarju Fincu Jat«, vineju. Boj je trajal samo, 2 minuti. Zmagala Je preteža In fizična premoč. — Občinstva je bilo natlačeno polno in dobri borci so želi obilo priznanja... = Zamenjam stanovanje, obstoječe iz 1 sobe, predsobe, kuhinje in'kleti, visoko pritličje, soba na ulico sv Celju za primerno v Ljubljani. Več se izve pri Ant. Knezu, tiskarna Hrovatin, Ljubljana, Wolfova ulica. Maribor. Zaprisega rezervnih častnikov. Včeraj dopoldne je bila na dvorišču topniške vojašnice zaprisega rezervnih častnikov. Zapriseženih je bilo približno 300 častnikov, ki so prišli večinoma v civilni obleki. Vsled ■ velikega pomanjkanja Vode so organi mestnega vodovoda danes zaprli vSe kopalne cevi v mestu. Povišanje cen govejega mesa. Dočlm je bilo goveje meso na trgu doslej nekaj časa po 16 do 18 kron za kilogram, kakor je to določila cenilna »komisija. Je danes kar nepričakovano poskočila na 20 do 24 kron za kilogram brez razlike kakovosti. Ker ni znano, da bi bila tržna oblast dovolila kako povišanje cen, je očividno, da gre tukaj za samovoljno ravnanje ‘mesarjev, in bi bilo priporočati merodajnim činiteljem, da napravijo konec nesramnemu odiranju prebivalstva. Prvenstvena nogometna tekma. Nedeljska prvenstvena tekma med nogometnima kluboma S. S. K. »Maribor« in »Rapldom« Je končala v razmerju 3 : 5 v korist »Mariboru«. Dobava svinjske-masti. Mariborska garnizija razpisuje dobavo 2000 kilogrampv svinjske mastL S kolkom dveh dinarjev opremljene pismene ponudbe je obenem s pologom 10 odstotkov kot kavcije nasloviti na Komando vojnega okruga Maribor. Prehuda kri ženske. V Meljski ulici sta-nuioča Antonija Koletnikova in Gizela Pečarjeva sta se že del J časa pisano gledali. V nedeljo pa je po ponovnem krepkem nastopu med obema Koletnikova skušala svoje stališče še s tem podkrepiti, da je sosedi razbila dvoje šip na vratih. Morala se bo zagovarjati. Nesreča pri žaganju. V falski elektrarni zaposlenemu mizarju Alojziju Romerju se je pri žaganju desk Izpodrsnilo in mu Je levo roko zgrabila žaga, ki mu je tri prste popolnoma odtrgala. Morali so ga prepeljati v mariborsko bolnico. Celje. Napis je končno dobil naš mestni magistrat v Celju. Mestno gledališče v Celju. Letošnja se-ztja obeta biti najboliša. Iz repertoarja, ka-' terega smo že priobčili, je razvidno, da se je Izbira iger v vsaki smeri posrečila. Cujemo tudi, da bo tekom sezije gostovalo več slovenskih umetnikov, kakor gg. Danilo, Skrbinšek, Rogoz in drugh Gospa Borštnikova bode gostovala v Strindbergovem »Smrtnem plesu«. Za operetna gostovanja se vrše pogajanja. Snlošnl pregled invalidov v Celju se vrši za mestno občino celjsko v dnevih 25., 26. In 27. novembra, za zamudnike pa 28. ta 29. novembra t I. točno ob 8, url zjutraj pri Komandi vojnega okrožja v Čefju. Žigosanje kart in domin bo za okraja Celje in Vransko vršil davčni urad v Celju. Na svetovnem potovanju se nahaja že krog poldrugo leto Celjanka Alma M. Karlin. Sedaj javlja lz San Frančiška, da je tam zaključila prvi del »lenega notovanja In nastopi sedaj potovanje v Novo Zelandijo, Avstralijo ta Laponsko* V celjskem nemškem listu Je objavila že 29 spisov iz raznih kraiev »lenega potovanja. Mleko se prodaja v Celju po 7 K liter. Stavba carinskega poslopja ob Savinji dnevno napreduje. Upati le, da bo poslopje še pred zimo pod streho. — Prezidava biv-Se šemalne vojašnice v invalidski dom gre h koncu ta bodo vsa tozadevna dela v kratkem končana In otvorjen invalidski dom. — TudL r*z*rv«i«'v za olje ta petrolej ob S«vl»M .ter razna druga tat« potrebna stavbna del«, upajo, da bodo končana še pred zimo, 1 Griža se J« precej razpasla po Gaberju v celjski okolici. Oblast se tr«dl, epidemijo zatreti. \ — Najdena računska knjiga. Glavna računska kniiga gospodarskega u . da, ki Jo je ob reviziji pogrešal g. dvorni svetnik, se je slednjič vendar našla. Toda ne v uradnih prostorih okr. glavarstva, kakor bi pri-, čakovali, nego v tgovini z mešanim blagom pri trgovcu Rieselhauerju. Ne moremo razumeti, kako je prišla ta važna uradna knJL ga v privatne, docela nepoklicane' roke. Q. dr. Pirkmajer uvaja pri nas res'čudne praktike. Morda ne bi škodovalo, če bi pokrajinska varava tudi v tej zadevi uvedla preiskavo proti dr. Pirkmajeiju, kakor Jo Je že glede ostalih obdolžltev. V sredo se bo vršila pred tukajšnjim sodiščem obravnava proti neki kmetici, ki jo toži dr. Pirkmajer radi dolžitve, da je bil nedavno v St. Vidu pri Ptuju tako pijan, da se je kotal po hribu navzdol. Obtoženka pa namerava nastopiti dokaz resnice. — Staj', vina so pač močna in ga n« prenesejo vsake noge in vsaka glava! Bo pa za g. doktorja tudi bolje, če se bo umaknil ta teh vinorodnih krajev. Dr. Pirkmajer je vložil pri sodišč« ovadbo radi razžaljenja časti proti poslancu Brandnerju in odbornikom kraj. organizacije NSS tov. Lenarčiču, Mikuletiču, dr. Jenkom in Zelenkotii ln sicer proti pi vemu, ker je dne 8. sept. ožigosal na javnem shodu njegovo uradovanje in različne nerednoati, druge štiri, ker so; mu baje dali te informacije in ker so njegovim izvajanjem pritrjevali. — Občinstvo se že sedaj opozarja na to, da bo razprava velclnteresantna te si bo marsikdo s poslušanjem te razprave nadomestil užitek, kate.rega pogreša v ptujskem gledališču.- Dan glavne razprave bode pravočasno objavljen. Na shodu dne 8. septembra Je tov. Brandner ožigosal nepravilnosti tukajšnjega vodje okr. glavarstva dr. Pirkmajerja v uradnem poslovanju, zaradi česar se vodi preiskava proti njemu. Sedaj piše »Ptujski list«, da je vložil dr. P. zasebno tožbo proti posl. Brandnerju in tovarišem. Radovedni smo, kdo so ti tovariši? Saj je vendar govoril samo Bran’nerl Mogoče hode tožil vse tiste, ki so bili pri shodu? V isti številki »Ptujskega lista« beremo sledeč«: »Na shodu NSS dne 8. sentembra so govnrnlkl osebno napadli celo vrsto odličnih demokratov. Le-ti poiščejo zadoščenje na primeren način.« Kaj smatrajo demokrati, da se o ivih grehih ne sme govoriti? Na kakšen način si bodo svoje zadoščenje poiskali, smo res radovedni? Na pošten gotovo ne, k večjemu s kakimi obrekovanji, kakor je že to njihova navada! Zadnji »Ptujski list« z dne 18. septembra se jezi, ker je bil ožigosan kup gnoja, ki leži v sredini mesti, na trgu pred tvrdko Hutter. Izdajatelji »Ptujskega lista« z dr. Tone Gosakom na čelu, so šli takoj po objavi tega dopisa v »Jugoslaviji« štev. .209 na lice mesta in so konštatirall, da to ni gnoj, temveč konjsko in goveje blato, pomešano s smetmi, katere cestni pometači tam nasipljejo. Trdijo nadalje, da je ta r>ro-, stor že več let za to določen. Povedano bodi gospodom demokratom, da se tam niso nikoli cestne smeti odlagale, temveč na zato določene prostore ob Dravi. — Ce torej to ne smatrajo kot gnoj in za hlgljenlčno nezdravo, zakaj pa v isti številki apelirajo na javnost pod dopisom: »Kako se obvarovati griže in tifusa.« da se mora strogo paziti na snago v hiši in okoli Hiše!* Demokrati bodo pač bacile tifusa,ki nastanejo v kupu gnoja sredi 'mesta, kam drugam dirigiraj!, ali se ga bodo bacili sami izognili, vedoč, da spada ta demokratom. Dramatično društvo te Imelo v soboto, dne 17: t. m. občni zbor, ki se je moral vsled nesklepčnosti že trikrat prenesti, Je bil tudi takrat tako slabo obiskan (26 članov prisotnih), da je to sramota za Ptujčane. 4« se tako malo zanimajo za to kulturno društvo. Nekateri hočejo zanesti tudi v narodna društva strankarsko mržnjo proti svčA jim političnim nasprotnikom. Ne. moremo sl misliti, da ne razlikujejo ti gospodje narodno delo od političnega dela ter da ne vedo, da zahteva narodno delo skupnih sU vseh ne glede na pripadnost strank. Po dolgem, živahnem debatiranju se je izvolil odbor Iz oseb, ki so pristaši vseh narodnih strank, Imena odbornikov so nam garancija, da se bo odbor potrudil, da bo dramatično društvo začelo zopet izvrševati svojo težko nalogo, katera je začrtana v programu, t J. širjenje kultur med • priprostim ljudstvom. Odbor se je liwolil kakor sledi: predsednik: dr. Fermevc, odborniki: ga. Kauklerjeva, gdč. Voršlčeva, gg. Lenarčič, Holadea, Majcen, Kostanjevec, Kreft, Vodnik In Mlaker. Zaradi protidržavnega govorjenja ln komunistične agitacije so bili’ aretirani: Iv. Rakuša, Štefan Andritz, Ernst Golovšek In Viktor Podhostnik, vsi čevljarski pomočniki v tuk. čevljarski Zadrugi. Isti so ob raznih prilikah govorili proti, državi In grozili, da vse razbijejo, pri čemur jim bodo pomagali tovariši iz »Petovije«. Bilo bi jako umestno, da bi se nadzorovalo delavte »Petnvijev zlasti tiste* ki so prjšli sem iz Avstrije. Ob priliki strelnih vaj pijonirskega bat. Se bil zadet v nogo posestnik Jurij AnželJ. ko je delal na polju. O dijaškem domu nam poročajo zaupniki, da dobivajo dijaki za večerjo kavo s polento, dasi plačujejo mesečno po 900 K. Ali se zadovoljujejo tudi profesorske rodbine v zavodu s tako večerjo? Požar. Posestniku In trgovcu Blasu Iz Sv. Barbare v Halozah je zgorelo niegovo gospodarsko poslopje v občini Medtibnik z vsemi pritiklinami. Škoda znaša okoli 200 tisoč kron, a zavarovan je bil samo za 6000 kron. Pri nbedinih, se že maščuje trmoglavost, ker nočejo zvišati iavu jvalnino na danes primernim cenam stavb. Šport in fiuristika. Ilirija : Šparta.S : 3. V nedeljski prvenstveni tekmi Je Šparta pokapala, da Je vsekakor resen konkurent našemu tvvaku »Iliriti«. Prvi polčas Je končal 2 1 : 2 v korist šparte. Igralo se je v lepem falr tempu, ter je igra proti običaju potekla brez vsakega prerekanja. Občinstva kljub »dežju , okoli 700. Igro je vodil kot sodnik g. Jerala. Primorje. Tržaškemu mestu,se vračajo avtonomne funkcije. Pretekle dni so razni večerni listi poročali, da je odredila vlada, naj «« vrnejo Trstu upravni posli nrve politične ta-laMCie’ ,' , sv°i čas vzela mestu avstrijska vlada. Listi praviiO, da bodo sprejeli meščani to vest z velikim zadoščenjem. D« se . ublaži prehod, je določil generalni Civilni komjsarijat, naj prer—r-e občina z« sedaj sledeče posle: matični tirad. Šolstvo ln saniteto. Kotftisarijat si pridržale, da bo Postopno oddal občini tudi vse druge nosi«, ko bodo prešli v delokrog kvestur«. Stran 4. JUGOSLAVIJA* 20 septemora 1921. štev. 225. TRGOVSKI UČENEC zmožen slovenskega in nemSkej;:' Jezika, priden iz boljSe družine se tako; sprejme v veletrgovino z železom in Špecerijo. Ivo Andraschitz. Maribor. 1913 40 LETNA VDOVA brez otrok, išče mesta kot hišnica, pomaga lahko pri gospodinjstvu. Kdo pove uorava. ZAMENJAM KRASNO STANOVANJE 3 velike sobe, predsoba, kuhinja, hodnik, klet, drvarnica, podstrešje, na deželi tri četrt ure od železniške postaje, pač pa auto-nostajališče s primernim v mestu. Selitva po dogovoru Ponudbe pod »Zamenjava« na upravo lista. 1921 DR. KARLO MULEJ, DEBA£ i5če lzvežbanega zobotehnika. Vse ugodnosti podane. Plača prvovrstna. Cenjene ponudbe prosim staviti na mol naslov. 1919 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke se takoj sprejme. Reflektira se samo na dobre moči. Josip Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. / KROJAŠKI POMOČNIK dobro izurjen za veliko delo se sprejme pri J. Smerajcu, Opekarska c. 31. VAJENEC urarski se spreime takoj proti dobri plači. F. Čuden, urar. Ljubljana, Pcešernova ul. 1. 1916 ZOBOTEHNIK išče službe. Ponudbe pod »Zobotehnik« na upravo »Jugoslavije« v Mariboru. 1915 UČENEC v trgovini z mešanim blagom z 2 leti učne dobe Išče službe v trgovini ali kako drugo delo. Ponudbe pod »trg. pomočnik« na upravo lista v Mariboru. 1912 GRAVEUR ZA KAMNOSEK v ljubljanski okolici se Išče. Naslov v upravi lista. 1908 BOLJŠA KUHARICA popolnoma samostojna se sprejme v trgovsko hišo proti zelo dobri plači. Naslov pri upravi »Jugoslavije«. 1908 OKOLI 40 KUBIČNIH METROV lepih, širokih 20 mm močnih desk. Ponudbe na upravo te