CELJSKI TEDNIK Celje, 2?. aprila 1962 Leto XII. štev. 17 CENA IZVODU 30 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISKc ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO NOVIM ZMAGAM NAPROTI Triinsedemdesetič praznuje delavski raz- red vsega sveta svoj največji praznik Prvi maj. To obdobje pomeni tričetrt stoletja ne- nehnih bojev, krvavih porazov — toda veli- ko več svetlih neprecenljivih zmag. Delovni ljudje socialistične Jugoslavije praznujemo Praznik dela že sedemnajsto leto v svobodni domovini in vsako leto smo bogatejši z uspehi, vsako leto smo za korak bliže našemu velikemu cilju. Preteklost in sedanjost sta priči, da je delavski razred Jugoslavije, da so delovni ljudje vse naše domovine vedno poznali le pot napredka, pot velikanskih naporov, zavestnih žrtev in naprezanj. Ponosni smo bili vselej na vsak naš uspeh, na vsak naš nov korak napredka. Toda nikoli nas uspehi niso zazibali v samo- dopadenje, da bi izgubili pred seboj cilj. Veličastna je epopeja našega boja v vseh obdobjih revolucionarnega gibanja. Naj so se nagrmadile še takšne ovire in težave, vedno so delovne množice izšle iz bitk kot zmagovalke, kajti v teh bojih nas je vo- dila Zveza komunistov na čelu s tovarišem Titom. Ko letos ob Prazniku dela zbiramo nove sile za nadaljnjo pot razvoja, nas za na- daljnje napore ne pripravljajo le svetli cilji. Nikoli si nismo z dlanjo zastirali oči pred težavami, pred nepravilnostmi in spo- drsljaji. Taki pojavi nas nikoli niso razoro- ževali in spravljali v malodušje. Vsak nagel razvoj pozna ovire, tudi vsaka napredna družba doživlja težave in krize. Toda mi smo si svesti dejstva, da so naše trenutne težave sopotnik naše nenehne rasti, našega silovito naglega vzpona. Socializem v svetu zmaguje. Iz dneva v dan se krepijo in razvijajo sile pravičnejše človeške družbe. Ves svet se stresa v krizah odmiranja starega in v rojstvu novega. Mi v naši socialistični domovini smo kljub kratki razvojni dobi šli izredno daleč. Tako daleč smo v našem družbenem razvoju, da si že vrsto let krčimo pot v prihodnost sa- mi. Tu ni govora o osamljenosti v živo pre- pletenem političnem in ekonomskem meha- nizmu sodobnega sveta. Gre za naš notranji družbeni razvoj. Mi nimamo vzorov in ne moremo, če bi tudi hoteli, posnemati drugih. Cvetje v našem vrtu je samoniklo, vzklilo je in raste na našein tlu. Letošnji Praznik dela nas je soočil z no- vimi nalogami. Smo na pragu tretjega ob- dobja naše revolucije. Treba bo dosledno in z globoko zavestjo poglabljati naše do- sedanje uspehe. Morali bomo naš socialistič- ni vrt še globlje prekopati, morali se bomo z vsemi sredstvi boriti za to, da se bodo naši socialistični odnosi razbohotili do največjih možnosti. Ce se nam pri teh prizadevanjih vrinejo prepreke, jih moramo iztrebiti pre- den poženejo korenine. In če so take kali v nas samih, jih ne smemo obiti. To smo dolžni storiti, to smo po tradicijah storiti sposobni. Dolžni smo razvijati našo družbo zaradi oporoke milijonov, zaradi nas samih, zaradi bodočih pokolenj, zaradi naše med- narodne delavske solidarnosti. V tem duhu nam Praznik dela odkriva nove sile, novih moči, jekleni nam zavest in razsvetljuje pota novim zmagam naproti. PRIJETNO PRAZNOVANJE^ 1. MAJA, PREDVSEM FA OBILO USPEHOV V PRIHODNJIH PRIZADEVANJIH ZA CiM HITREJŠI RAZVOJ NASE DOMOVINE, ZA POGLOBITEV IN UTRDITEV NAŠE- GA GOSPODARSTVA IN DRUŽBENO- POLITIČNEGA ŽIVLJENJA, želijo vsem bralcem, naročnikom, sodelav- cem in vsem delovnim Ijiidem Delovni kdeiktiv časopisnega podjetja »►CELJSKI TISK« Uredništvo m uprava ♦CELJSKEGA TEDNIKA« Vlaganje za največji učinek Okoli nas je veliko tovarn. To- da preprosti ljudje poznajo le največkrat dimnike, ki jih vidi- mo, razen onih seveda, ki sode- lujejo in delajo v teh tovarnah. Toda razen otrok, starčkov ia bolnih oseb vsi delajo. Zato tudi vsi prav dobro vemo, kako hudo je delati s starimi in neustrezni- mi napravami. To pa je lahko tu- di gospodarsko zelo škodljivo, če gre za tovarne velikanke — Emajlirka, Cinkarna, Železarna in podobno. Kajti skupni učinek je kljub večjemu osebnemu pri- zadevanju manjši in to se na kon- cu pozna povsod. Zaradi tega smo prav v teh ko- lektivih v zadnjem obdobju za- pazili veliko prizadevanja, da bi delavci obnovili svoje obrate. Da bi utrdili notranjo disciplino, or- ganizacijo dela in da bi moderni- zirali lastne ključne pogone. V Emajlirki so ljudje natanko vedeli, kaj pomeni za njih obno- va tovarne. Zaradi tega jim ni bilo odveč, ko so delali tudi za časa postavljanja nove hale na prostem, v mrazu. Vedeli so, da se jim bo to jutri poznalo, da bo- do rezultat samoodpovedi obču- tili že kmalu. Podobno je bilo tu- di v obratih Cinkarne, kjer ob- navljajo nekatere stare naprave in kjer montirajo naprave za pro- izvodnjo litopona. Tudi železarji v Štorah urejujejo svojo tovar- no po pravilu »kamen na kamen«. In to pravilo ni zgrešeno, to pra- vilo je najuspešnejše. Toda krivico bi delali manjšim kolektivom, če bi jih pustili ob strani, čeravno je navada, da v gospodarstvu gledamo le na veli- kane. Tudi v malih podjetjih — tja do obrtnih delavnic — so lju- dje zagrabili in v zadnjem času so postali še bolj odločni. Odloč- no rešujejo težave, odločno pa so se postavili tudi po robu osebnim slabostim nekaterih, ki na en ali drug način zavirajo napredek. • USTANOVNA SKUPŠČINA ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NARODNO OSVOBODILNE VOJNE Strnjeno v novo obdobje revolucije v soboto dopoldan je bila v Celju ustanovna skupščina Zveze združenj borcev narodno osvobodilne vojne, katere se je poleg gostov udeležilo nad sedemdeset delegatov orga- nizacij Zveze borcev. Zveze vojaških vojnih invalidov in Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev za okraj Celje. Med delegati in gosti so bili general major ŠVARA — Dule, sekretar OK ZKS tov. Franc SIMONÍC, komandant celjske garnizije narodni heroj Franc ROJŠEK — Jaka, predsednik okraja Miran CVENK, narodni heroj VIDMAR — Luka, predstavniki borbenih organizacij iz okrajev Ljub- ljana, Maribor in Novo mesto ter mnogi predstavniki poli- tičnega življenja v celjskem okraju. Sotbotm zbor je pomenil sveča- no združitev borbenih organiza- cij v enotno okrajno organizaci- jo, hkrati pa je bil delovni po- svet, na katerem so člani vseh treh, doslej ločenih organizacij, kritično ocenili svoje idelo ter se posvetili načrtovanju prihod- njih nalog. Ker 90 delegati bili predhodno seznanjeni s poročili vseh treh organizacij, so po krajših poro- čilih nadzornih odborov bili raz- rešeni dolžnosti dosedanji odbori OO ZB, OO ZVVI IN OO UROP. Potem je dotedanji predsednik OO Zveze borcev narodni heroj Ivan KOVACIC — Efenka podal referat, ki je vseboval osnovne smernice za nadaljnje delo zdru- ženih borbenih organizacij. Uvo- doma je pojasnil vzroke, ki so narekovali tako združitev po lan- skem kongresu v Beogradu na viseh nivojih do okrajev. Eden iz- nied glavnih vzrokov, tako je de- jal, so številne skupne naloge, ki jih bodo v okrajnem merilu borci, invalidi in rezervni armad- ni kader reševali skupno, koordi- nirano in zato uspešnejše. Tako v referatu tovariša Efenka. kot tudi pozneje v živah- ni razpravi, je bila jasno začrta- na težnja, da združene organiza- cije borcev, ki pa bodo v občin- skih merilih še vedno delovale samostojno, želijo v polni meri izpolniti vse številne naloge od čuvanja in utrjevanja tradicij NOB, preko skrbi za idejno-poli- tično, strokovno izobraževanje članov, do mnogo večje delavno- sti na področju utrjevanja ob- rambne moči in civilne zaščite vsega prebivalstva. N/ič manjša pa ne bo vlogaJporbenih organi- zacij pri vsakodnevnih nalogah, predvsem pri utrjevanju našega socialističnega družbenega siste- ma, pri izpolnjevanju vseh ob- širnih političnih in družbeno-go- spodarskih nalog. Z vso resnostjo in prizadevno- stjo so navzoči delegati obravna- vali številne probleme, ki zade- vajo naše trenutne težave in se zato niso omejili zgolj na težave tiste vrste, ki so doslej več ali manj izpolnjevale delo ter pri- zadevanja vseh treh organizacij. S tem pa iseveda ni rečeno, da o vseh teh problemih, ki jih mora- jo borbene organizacije reševati in zaradi katerih so bile tudi ustanovljene, niso govorili. Na- sprotno. Zelo dosledno in odloč- no so se ob njih ustavljali, zelo vztrajno iskali njih vzroke ter pota do njih rešitve. Toda, kot že rečeno, so glavno skrb posvetili politični vlogi nove Zveze, katere člani so izbojevali vojaški boj in z zmago orožja omogočili naš nadaljnji revolu- cionarni razvoj. Iz vseh razprav, zlasti pa iz zaključne besede se- kretarja OK ZKS Simoniča, iz re- ferata tov. Efenka in številnih zaslužnih borcev NOV in sociali- stične izgradnje, je zvenela čvr- sta pripravljenost, da bodo člani in organizacije združenja borcev tudi v bodoče enotno in v čvrsto strnjenih vrstah posegali v boj, ki ga terja sedanje obdobje naše socialistične izgradnje. Na koncu so izvolili iz svoje sredine 13 članski odbor Zveze združenj borcev NOV, petčlanski nadzorni odbor in 19 delegatov za republišiko skupščino. Prvomajski pohod Okrajni odbor Počitniške zveze Celje bo v dneh 29., 30. in na sam delavski praznik organiziral pohod po poti štirinajste (od Be- lih vod do Kozjaka). Ljubljanski, zagrebški in beo- grajski visokošolci ter srednje- šolci s Siska se bodo na tem po- hodu priključili delavski in sred- nješolski mladini celjskega okra- ja. Skupno bodo obujali spomine na herojski pohod slavnih borcev Tomšičeve, Bračičeve in Šercer- jeve brigade. Ustavili se bodo pri Zlebniku in počastili spomin Kar- la Destovnika-Kajuha. -ik Od 26. aprila do 6. maja 1962. Okrog 26. aprila prehodne pa- davine z osvežitvijo, sicer pa bo lepo vreme do 3. maja. Nato ne- stalno s pogostimi padavinami in odhladitvijo. Današnja številka je dvojna in v povečanem obsegu. Zaradi prvomajskih praznikov naslednji teden »-Celjski ted- nik« ne bo izšel. Ta številka ima v kolportaži ceno 30 dinarjev. e CELJSKI TEDNIK STEV. 17. — 27. aprüa 1962 Pogled po svetu Kakor se letos zamuja zima, tako se je letos zamudilo tisto, kar se je prišepetavalo proti koncu 1. 1961: modus vivendi v Berlinu. Zdaj pa je to že kar v zraku ob istočasnem nemškem zatrjevanju, da se vse to vrši sporazumno med ZDA in Zahodno Nemčijo, da ZDA ne bodo odstopile nobenega od življenjskih interesov v Berlinu, da je nemška združitev slej ko prej na programu zahodne poli- tike, da ZDA v nobenem primeru ne bodo priznale »-die Zone*>, če- prav bodo vzhodnonemški urad- niki v bodoče sodelovali z ameri- škimi. Amerikanec Bali je izjavil, da je baza pogajanj zelo ozka, da gre v Berlinu le za kompromis, ki naj omogoči modv^ vivendi. Modus vivendi! Tudi to je nekaj da bi prišel do strpnega, znosnega sožitja na r)seh točkah, ne samo v Berlinu! Kako daleč bo šel spo- razum v Berlinu, je težko reči. Hruščev sam je previden opti- mist. Ljudje se iz zgodovinskih napak prav malo nauče. Kvečje- • mu to, da zagreše nove, tako ne- kako pravi angleški zgodovinar Taylor. In ali ni zanimivo, da so ravno Angleži te dni Nemcem pri- šepnili, da priznanje Vzhodne Nemčije ne pomeni, da bo pri- znana za zmerom. Iz tega nasve- ta se vidi, da Angleži sicer pod- pirajo Adenauerjevo politiko, da pa računajo še vedno s svojo zgodovinsko vlogo v Evropi, vul- go, ki je možna samo, če obdrze svojo »-sijajno osamljenost-^. Nem- ci jih zato vabijo v politično Evropsko skupnost, češ Rusi se j bodo smejali kot tretji, če se Ev- ropa ne bo tudi politično zedinila. Za zdaj ne kaže, da bi se izpolnili ; sni enih in drugih, moč ZDA in SZ ' je še vedno taka, da stara razmer- ja ne drže več. V Franciji se prav tako ne spra- vlja s pozornice zgodovine naci- onalna večina. Zato bi de Gaulle rad čimprej prišel do atomskega orožja in ga je od ZDA takoj po evianskih sporazumih tudi zah- teval. Prav te dni publicirajo v Franciji poseben astronavtski do- sežek »-Faeton«, kakršnega nima- ta ne ZDA ne SZ, in to prav posebej poudarjajo. Zato se je de Gaule končno mo- ral rešiti alžirskega problema in kaže najresnejšo voljo, da bo zatrl tudi fašistično OAS. Uspela akcija zoper Salana bi utegnila to doka- zati. Sicer pa de Gaule drugega ne kaže. Proces proti Houhaudu je odkril Salanov vsedržavni plan za paraliziranje de Gaulove obla- sti. Plan je okruten in totalitaren, Salanov namen je bil, razširiti po vsej državi občutek nesigurnosti, z umori in uničevanjem zbuditi splošno nezadovoljstvo proti de Gaulovi vladi. De Gaule mora obračunati s Salanom, če hoče biti sebi in Franciji zvest. Razorožitvena konferenca men- dra na mestu. Oživajoča in- jekcija je predlog osmih neanga- žiranih držav, ki so ga pozdravili vsi trije iz atomskega kluba, češ da je dobra osnova za pogajanja. Toda ZDA so pristavile: Sprejme- mo, če Rusi sprejmejo prej naš predlog o nadzorstvu. Kmalu na- to so predložile svoj načrt. O njem je Kennedy izjavil tako, da bi se lahko nasmehnil Voltaire, če bi se spomnil na »-najboljšega izmed vseh svetov-^. Spet je Kennedy zagrozil, da bodo izvedli atomske poskuse, če SZ ne bo sprejela njihovega predloga o nadzorstvv.. O berlinskih razgovo- rih pa se je izjavil tako, kakor se je pričakovalo že več mesecev in kakor je tekla beseda zgoraj. To bo torej tudi edini dosežek le- tošnje Ženeve, razen če ne pride od nekod posredovalec zlatih ust, ki bo prepričal oba velika zoper- nika, da v vsakem grmu vendarle ni zasede. Ker pa takega posredo- valca ni videti, tudi do bistvene spremembe ne more priti. K tej podobi sveta v velikih zadevah, pridenimo še boje v Vietnamu, politično krizo v Argentini, spor med Bolimjo in Cilejem, težave tu težave tam; na eni strani velik del sveta, ki nima kaj jesti, na drugi jssti preveč in orožja preveč za eksploatacijo tistega dela sveta, ki јг šibkejši. Karikatura sveta pod vodstvom človeštva! Menda ima res prav poljski akademik, ki pravi, da je s kritiko zelo tež- ko, ker je težko karikirati — ka- rikaturo. T. O. . Socialno zavarovanje d«l splošnega družbenega dogajanja Ce kdajikoli. potem je prav zadnje zasedanje skupščine Okrajnega zavoda za socialno za- varovanje v Celju pokazalo, da te službe ne kaže in ne moremo obravnavati ikot neko ločeno do- gajanje, temveč edinole kot del spiošne dru/ibene problematike, kot del na.šega izredno dinamič- nega in pomembnega družbenega življenja. Četudi je bila glavna točka dnevnega reda posvečena delu Zavoda za socialno zavaro- vanje v preteklem letu, sta pred- sednik izvršnega odbora Ivan Kramar ter direktor zavoda Mi- lan Loštrk, in prav tako razpra- va, opozorila na vrsto pomemb- nih nalog, ki bi jih morala opra- viti skupščina kot organ uprav- ljanja. organizaciji socialnega zava- rovanja lani ni prišlo do bistve- nih sprememb; glavna in izredno velika ter pomembna naloga je bila prevedba pokojnin in inva- lidskih dajatev po tako imeno- vani četrti noveli pokojninskega zakona ter urejevanje medseboj- nih odnosov z zdravstveno služ- bo. Veliko naporov pa je bilo vloženih še za to. da bi se ta služba bolj približala komunal- nemu sistemu, da bi o nie j vodili računa ne samo ljudski odbori občin in občinske politične orga- nizacije, temveč predvsem tisti, ki ustvarjajo sredstva za njeno funkcijo, to pa so delovni kolek- tivi. Takšno uveljavljanje službe socialnega zavarovanja ni nujno in potrebno samo zavoljo čedalje večjega ])ribliževanja vseh na- log komunalnemu sistemu, tem- več tudi zaradi odgovornosti, ki jo imajo družbeni činitelji in organi upravljanja pri tej služlbi zaradi razdelitve in trošenja iz- redno visokih sredstev. Več zani- manja in prizadetosti pa bi mo- rali pokazati tudi tisti, ki ta sred- stva trosijo, to pa je v glavnem zdravstvena služba. Sedem mili- jard dinarjev sredstev, kolikor jih zajamejo vse panoge social- nega zavarovanja, bi moralo vzbuditi več spoštovanja in večjo odgovornost vseh činiteljev, saj na koncu koncev res ne more biti vseeno, kako se ta sredstva trosijo. In vendar se zdi. da prav na tem polju še ni prave zavze- tosti, da so občinski zbori proiz- vajalcev premalo proučevali vzroke tako številnih izostankov od dela, vzroke rapidnega nara- ščanja števila delovnih invalidov (v okraju jih imamo že okoli 6.500) itd. In nadalje, kako se tro- sijo sredstva pri zavodih za za- I)oslovanje in kaj smo naredili za zboljšanje preventivne dejav- nosti. Mar dejstvo, da je ?ik\i\á zdravstvenega zavarovanja pri Okrajnem zavodu za socialno za- varovanje izkazal lani 71 milijo- nov primanjkljaja in da so na drugi strani njegovi neposredni koristniki (to je vse oblike zdravstvene službe), prav iz tega iKislova ustvarili po nepopolnih podatkih okoli 460 milijonov pre- sežkov, ne sili k temeljiti pro- učitvi trga stanja? Gotovo je, da! Takih in podobnih problemov, ki zahtevajo večjo zavzetost družbenih organov, zlasti pa or- ganov delavskega samoupravlja- nja, je še dosti več. V vseh pri- merili pa gre za izredno visoka sredstva in ne nazadnje za člo- veka. Zato je prav, da je skup- ščina na te probleme opozorila, da bi našla v družbenih in poli- tičnih činiteljih komun zveste ter odgovorne sodelavce pri obrav- navanju vseh vprašanj služb so- cialnega zavarovanja. M. B. Za množičnejše sodelovanje pri upravljanju Ceiprav bo redni letni občni zbor Občinskega sindikalnega sveta v Celju šele v sredini ma- ja, tečejo priprave na ta po- memben obračun dela že skoraj mesec dni. In prav te pri{>rave so-!)ile med drugim predmet raz- govora s predsednikom Občin- skeca sindikalnega sveta tovari- šem jOZETOM BEVCEM: — Občni zbori sindikalnih .po- družnic so razen nekaterih red- kih izjem že končani. Razen te- ga pa so se že v začetku tega meseca začele sistematične pri- prave za obraičun dela Občinske- ga sindikalnega sveta. Zavedajoč se dejstva, da mora biti občni zbor Občinskega sindikalnega sveta zrcalo dela, uspehov in ne- uspehov vseh sindikalnih organi- zacij na našem območju, smo se odločili za razprave z vsemi de- legati že pred skupščino. Te raz- prave vodijo štiri komi-sije, ki smo jih formirali posebej za ta namen. Vsak delegat je obiskal razgovore, ki jih je pripravila vsaka komisija posebej. Tako je lahko najbolj aktivno sodeloval pri obravnavah vseh problemov, ki zadevajo delo sindikalnih po- družnic. Te razprave smo pripra- vili predvsem zaradi tega. da že pred občnim zborom razčistimo vsa \Tprašanja in da na osnovi sklepov posameznih komisij na- kažemo 'bodočo pot dela sindikal- nemu svetu in vsem podružni- cam. Ni naključje, da so tudi te razprave opozorile na vlogo sin- dikalnih organizacij pri utrje- vanju delavskega in družbenega upravljanja. Zaključki razprav v posamez- nih komisijah so dali nekatere spodbudne sugestije za delo sin- dikalnih organizacij, pa tudi ne-_ katerih drugih družbenih čini- teljev. Ko so delegati v ustrezni komisiji razpravljali o nekaterih Droblemih gosipodarstva in o na- ogah sindikalnih organizacij pri njihovem izvajanju, so zahtevali naj predsedstvo Občinsikega sin- dikalnega sveta posreduje pri zboru proizvajalcev ljudskega odbora celjske občine, da pokliče na odgovornost predstavnike negativno bilanco. Prav tako so vseh tistih podjetij, kjer so za- ključili lanskoletno poslovanje z delegati obsodili kolektiv celjske Zlatarne, ki je prav v tem času, ko govorimo o krepitvi skladov podjetij, o štednji itd. delil tako imenovani »čisti dobiček«. Komisija za gosipodarska vpra- šanja je Taizen tega opozorila pred kratkim ustanovljen odbor pri Občinskem ljudskem odboru za pregled pravilnikov o delitvi dohodka na vse tiste primere, kjer so taikšne pravilnike spre- jemali mimo kolektiva. Ker or- gani upravljanja niso smatrali za potrebno, da dajo morebitne spremembe v pravilnikih ponov- no v razpravo kolektivu, so se dogodile nepravilnosti, ki jih bo zxlaj težko popraviti in ki hkrati kažejo na neodgovornost neka- terih ljudi. Zanimivo je. da so v komisiji, ki je proučevala nekatere pro- bleme gostinstva in trgovine, opozorili na večje izobraževanje gostinskih delavcev in na njiho- vo poznavanje turističnih poseb- nosti. Prav tako bo treiba pre- prečiti nočno zaposlovanje žen- s(ke delovne sile ter bolje kot doslej urediti odpiralni čas. De- legati so namreč menili, da bi morali tudi v gostinstvu uvelja- viti prosti dan. Nekaj zelo umestnih pripomb pa je padlo še na račun odpiranja in zapiranja trgovin. Skratka, gre za naloge, ki zah- tevajo večje angažiranje sindi- kalnih in vseh političnih organi- zacij v kolektivih: gre pa tudi za množičnejše sodelovanje vseh proizva;jalcev pri upravljanju in utrjevanju novega gospodarske- ga sistema. -mlb Pri brušenju SEMINAR NA DOBRNI Občinski komite ZK Šoštanj je v dneh od 19. do 21. aprila uspeš- no zaključil seminar za sekretar- je osnovnih organizacij. Seminar je posvetil osnovni po- udarek idejnemu delu komuni- stov v novih pogojih, mestu in vlogi osnovnih organizacij ter me- todam dela. Prvo oblikovanje dragocenega izdelka iz kristalnega stekla Ugasnila ie luč Čeprav je od tega že 42 let. so spomini na, dogodke, ki so se vrstili ob veliki stavki želez- ničarjev, še danes živi. Takrat sem delal v velenjskem rudniku lig- nita. Kakor mnogi drugi, tako smo tudi na rud- niku nehali delati, da bi podprli železničarje v njihovi borbi za pravice. Žal. pa takrat še nismo imeli pravega vodstva, da bi dosegli kaj več. Poiskal sem M. in ga povprašal, kaj naj bi sto- rili. Pa se je obotavljal in omahoval. Tudi ni do- voliil, da bi uničili rudniške črpalke, ali jih vsaj ustavili. Zdelo se mi je, kaikor da so nekateri slutili našo slabost. To me je mučilo in bolelo. Zato sem se obrnil na drugega. Našel sem Janeza Je- senska, tovarniškega delavca iz Šoštanja in kaj hitro sva se domenila za akcijo. Res, ni bila ve- lika, toda navzlic vsemu, sem bil nanjo ponosen. Ko se je naredila temna noč, sva jo mahnile v Kurje loke, nekoliko ven iz Šoštanja proti Pesju. Kmalu sva se znašla pri jezeru na Paki. Najin načrt je bil, da zapornico dvigneva in spustiva vso vodo po strugi, s tem pa vzameva moč turbini, ki je dajala električno energijo za mesto. Vzela sva železen drog in se lotila tež- kega dela. Z velikim naporom sva zapornico končno le razmajala in jo začela počasi dvig-o- vati. Veriga, ki jo je držala se je polagoma na- vijala na lesen valj. Trud je bil kmalu ркф1а- čan. Zdaj je voda vdrla v korito Pake, struga, ki je vodila do turbine pa je ostala suha, brez vode. Luč je zatrepetala, potem pa ugasnila. Nad Šoštanjem je zavladala še bolj trda tema. Nastal je preplah. Ljudje so tekali od hiše do hiše in spraševali, kaj se je pripetilo. Najbolj ogorčen pa je bil stari Pire, čuvaj te turbine. V tej zmešnjavi so pritekli tudi orožniki. Seve- da, najprej so jo mahnili do centrale, kjer so ugotovili, da ni vode. Zatem so šli še k jezu. S seboj so nosili petrolejke. Ko so videli, kaj se je zgodilo, so z združenimi močmi zaprli za- pornico. Voda se je znova začela nabirati in odtekati na turbino. Šoštanj je spet dobil luč. Midva pa, kakor hitro sva spustila vodo т strugo Pake, sva jo mahnila na drugo stran reke in pritajeno gledala ves dogodek, ki je sledil. Videla sva »pogumne« orožnike, kako so se pri- pravljali na strel, če bi le koga zalotili. Pa niso niti videli, niti slišali. Nikoli niso zvedeli, kdo jim je to zagodel. Ta dogodek pred 42 leti prvič pojasnjujejo šele te vrstice. 70 odstotkov proizvodnje za izvoz Velikokrat potrjujemo uspehe enega ali drugega kolektiva s številkami. Kaj radi se zapleta- mo v odstotke, ki kažejo porast proizvodnje, naraščanje produk- tivnosti in podobno. Gotovo je, da so številke primerno sredstvo za doikazovanje napredka, pa tu- di nazadovanja. Toda. zelo radi pri vsem tem pozabljamo na ti- ste, ki takšne številke ustvarjajo, ki deliijo pri strojih in si priza- devajo, da bi po svojih močeh, irispevali svoj delež k skupne- /niu uspehu. Radi pozabljamo na ljudi, na proizvajalce in uprav- Ijalce. Zato. to i)ot v glavnem brez številk in brez večjih pri- merjav, četudi brez njih vendar- le ne bo šlo. Pred dnevi sem se znova ogla- sil v steklarni »Borisa Kidriča* v Rogaški Slatini. Znova sem hodil iz obrata v obrat, iz delavnice v skladišče, kakor že neštetokrat poprej. In znova sem se zapletel v pogovor. To pot sera ga nape- ljal na izvoz. Hotel sem se pogo- voriti o dejavnosti, ki zavzema približno sedemdeset odstotkov celotne proizvodnje. Izvoz, to je beseda, ki jo roga- ški steiklar izreče neštetokrat na dan; takrat, ko se znoji pri vro- či peči, ko s pihanjem ustvarja prvo 'jodoibo dragocenega izdel- ka, ko z ostrim brusom in spret- no roko reže v kristalno steklo in nn7;ndnje, ko pripravlja velike z:iboje za dolgo pot čez oceane. lzvo7 bi lahko skorajda imeno- vali začetek in konec celotnega prizadevanja kolektiva. Izvoz da- }c pečat proizvodnji, od katere gre v povprečju vsak dan en va- ."•on na luja tržišča, inozemskim kibpoem. — Ce bi ne imeli obveznosti na (loma< em trgu, če bi ne imeli kupcev doma. ki jih ni mogoče prezreti, potem bi lahko izvažali še dosti več, morda celo skoraj VISO proizvodnjo, je takole med pogovorom omenil direktor ste- klarne inženir Vojo Djinovski. To je uspeh, s katerim se med steklarnami v naši državi ponaša edinole steklarna »Borisa Kidri- ča« v Rogaški Slatini. To pa je tudi uspeh, ki ni nastal sam od sebe. ni ga rodila konjunktura, ne kakšna izredna priložnost, temveč skrbno delo na tem iz- redno težkem področju medna- rodne delitve dela. — V naši tovarni smo zakoni- nosti izvoza začeli sistematično proučevati že pred osmimi leti, je še dejal tov. Djinovski. Ce smo takrat nastopali kot novinci na tujih tržiščih in če smo se mo- rali v borbi za pridobitev tržišča in ugleda posluževati tudi kon- kurenčnih cen, nam danes to ni več treba. Po zaslugi takšnega dela in načrtnega proučevanja vseh zahtev ter muhavosti tujih kupcev, smo zadnja leta izvoz le- po razvili. Zdaj je ime naše ste- klarne znano predvsem v Zdru- ženih državah Amerike, v Kana- di, Zahodni Nemčiji in Angliji, kamor pošiljamo 95 odstotkov na- šega izvoza. Velik ugled pa smo si pridobili tudi v Grčiji in svici. V tujini ne nastopamo več kot novinci, te'mveč kot proizvajalci z veliko tradicijo in ugledom. Slednjega smo si prav gotovo pri- dobili z največjo solidnostjo po- slovanja, s točnim izpolnjeva- njem obveznosti in zlasti še e kvaliteto izdelkov. Zato so naše brušene serije kozarcev za naj- različnejše pijače močno iskano blag*) vsepovsodi. Naj zaupam, da samo za nek ameriški luksuz- ni bar dobavljamo 22 različnih л"rst brušenih kozarcev, ki jih uporabljajo za 22 različnih vrst pijač. Vsaika pijača mora imeti svoj kozarec, z značilno obliko in ]>odobno. — Ali boste izvažali še v kakš- ne druge države? — Pravkar proučujemo no^a tržišča. In kot vse kaže, ni daleč čas. ko bomo začeli tuoiskalo »v zraku« v stolpnicah, nebotičnikih. Tu je še najvidnejša ostalina starega — usnjama. Dalje teče cesta mimo že malce starejše elektrarne in tovarne lurgi pepela do najmoč- nejše baze — velepliname in ke- mičnega kombinata. V Pesju je moderno želeaniško omrežje, kaj- ti od tu teče še del premoga po starih klasičnih načelih. Manjše naselje v Pesju pa im« izredno lepo lego na Lilijskem griču. Od tu se proti Velenju raz- širi podolžni pas v široko področ- je lokalne industrije. Vzhodni ko- nec doline, ki je odmaknjen od industrije in ujet med gozdove, pa je čudovito razgibano mesto z estetsko skladnostjo, ki jo je možno doseči le z razgibanostjo prostora, odstopanjem od klasič- nih širokih avenij in od geome- trijskega reda ter enačenja viši- ne. Nekaj malih oznak — besed za tisto veliko, kar naj pomeni, pač ne more pričarati popolne slike. Lažje bodo govorile številke: Okrog 40.000 ljudi namesto dose- danjih 18.000, poleg tovarn so strokovne šole, pri rudniku ru- darska, pri kemičnem kombinatu pa kemična visoka šola. Soli, kjer bodo mladi strokovnjaki vsak dan v stiku z živo prakso — s proiz- vodnjo in njenim nosilcem. Mesto pa se bo kot središče na Štajer- skem pridružilo Mariboru in Ce- lju. In preostali del doline — tisti, od koder bodo črpali osnovo za vse to novo? Tudi nanj niso po- zabili. Tudi ta bo doživljal spre- membo. Ze sedaj je vidno, da se eksploatiran del ugreza. Tako bo tudi v bodoče. Jezero se bo po- mikalo proti zahodnemu delu do- line. Od vzhoda pa bodo zasipali jezero in ta del bo postal čudo- vito ravninsko polje za strojno obdelavo. Le-tega pa bo nov in- dustrijski bazen potreboval vse več. Ponosni gorski grebeni bo- do posejani z domovi za počitek in oddih. In človek — upravlja- vec in občan Šaleške doline bo vse bolj postajal tisti člen naše družbe, ki bo vse zavestneje spo- znaval, da je vse jutrišnje odvis- no od njega samega, od dela vseh. Jože Klančnik Legenda k skici: 1. Naselje Šoštanj s predvide- no elektrarno II in novim jaš- kom II 2. Elektrarna I in Tovarna lur- gi pepela 3. Energo kemični kombinat 4. Naselje Pesje z velikim že- lezniškim skladiščem 5. Lokalna industrija 6. Naselje Velenje — novo upravno in kulturno srediSte doline Smotrnost PRVI POGOJ Na zadnjem posvetovanju ÇTospodarstveiiikov in političnih funkcionarjev iz mozirske ob- čine so podrobno irovorili o ne- katerih nepotrebnih, dragih in nenačrinili ^iradnjali. le pa so največkrat bile plod nepravilne- sra pojmovanja ustvarjanja sre- dišča v tem i)redelu celjskega okraja, ali bolje, nastale so kot posledica različnili gledanj in razdvojenosti ob istem problemu. Gotovo je namreč, da v Zfîofnji Savinjski dolini ne moreta ob- stajati dve središči (Nazarje in Mozirje). S tem bi oba izgubila bistvene značilnosti urejenega središča z vsemi potrebnimi in- stitucijami, ki jih zahteva sre- dišče komune. Znradi tega so na posvetovanju ■enili. da bodo morali takoj »reblpiH načeloma rešiti in se enotno lotiti enotne politike na- daljnje izjîradnje. Jasno je. da na tem posvetovanju niso mogli razčistiti vseh zastavljenih pro- blemov, spodbudno pa je že dejstvo, da se bodo v najkrajšem času odločili, in sicer po temeljiti presoji — brez ozira kateri pred- log bo prodrl. Prav in najbolj koristno pa je seveda, če bo prodrl najustreznejši predlog. Istočasno pa so bili enotni, da bi ob teh razpravah bilo silno nevarno in škodljivo, če bi neka- teri skušali na katerikoli način z vzbujanjem strasti in krajev- nih antagonizmov onemogočiti uspešno rešitev problema. Kajti v Zgornji Savinjski dolini je ta problem razen odnosov med kmetijstvom iu gozdarstvom po- stal resna dilema, ki te več ше sme ostati. o CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 17. — 27. aprUa 1962 S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V 2ALCU 8 odstotkov pod normalo v DRUŽBENEM NACRTU PRETEKLEGA LETA JE PRIŠLO DO VEČJIH IZPADOV PROIZVODNJE, ISTOČASNO PA DO OBČUTNEGA PORASTA POTROŠNJE. TUDI V IZVOZU NE- URESNIČENE POSTAVKE. Na zadnji seji obeh zborov ob- činskega ljudskega odbora v Žal- cu so poleg poročil posameznih svetov in upravnih odborov skla- dov razpravljali tudi o izvršenem družbenem načrtu za lansko leto. Bistvena ugotovitev v razpravi, ki je bila sicer bolj informativne kakor analitične narave, je bila ta, da družbeni načrt v preteklem letu ni bil dosežen, pri čemer ve- lja vzroke za to iskati tako v ob- jektivnih kakor subjektivnih po- gojih: deloma v tem, da so se po- samezne gospodarske organizacije ukvarjale z rekonstrukcijami, de- loma zaradi izpada prometnega davka; v veliki meri pa tudi spri- čo dejstva, da je produktivnost v primerjavi s 1960. letom padla. Istočasno so bruto osebni dohod- ki porasli za 21 odstotkov in se je v skladu s tem povečala tudi po- trošnja. Razprava je pokazala, da so go- spodarske organizacije težile predvsem po ustvarjanju višjih osebnih dohodkov, in to največ- krat na račun poviševanja cen, ne pa na osnovi ekonomskih kri- terijev, se pravi, večje produk- tivnosti! Tako je statistika zabe- ležila osebne prejemke preko 100 tisoč in celo preko 200 tisoč di- narjev mesečno!! Najbolj realni osebni dohodki so bili v pretek- lem obdobju v gostinstvu, med- tem ko so nekoliko poskočili v trgovini — toda še vedno ne pre- visoko, saj gre pri tem v celoti za kvalificiran kader. Do največ- jih družbenih anomalij pa je pri- šlo v obrtništvu, kjer so vodilni kadri zajemali tako rekoč z ve- liko žlico — pa ne zato. ker bi bile njihove usluge kvalitetnejše in njihova storilnost večja, mar- več zato, ker so storitve podra- žili! Tako je razumljivo prišlo do velikih nesorazmerij med oseb- nimi dohodki vodilnih ljudi in osebnimi dohodki delavcev. To trditev najbolje ilustrira nasled- nja številka: v žalski občini je bilo 58 odstotkov delavcev z osebnimi dohodki do 20 tisoč di- narjev in 6 odstotkov takih, ki so imeli preko 50 tisočakov mesečno. Občinski zbor proizvajalcev je sicer na svojih sejah nenehno razpravljal o ekscesih v sistemu delitve dohodka, vendar so vse razprave zadevale ob gluha uše- sa. Ker ni imel pravice dohodke omejevati, so se torej ti gibali v mejah, kjer ni bilo nikakršnih ekonomskih utemeljitev. V Kar zadeva vprašanje izvoza, so posamezna podjetja plasirala svoje proizvode raje na domači trg, kjer so bile cene ugodnejše, vendar je očitno, da bo to »tak- tiko« v sedanjem obdobju spre- meniti in da bo treba izvozne na- črte dosledno upoštevati. Gre vse- kakor za interese, ki imajo sploš- no jugoslovanski značaj. Tudi vprašanja investicij bo treba v bodoče reševati na real- nih osnovah in jih vlagati iz- ključno tja, kjer se bodo najhi- treje rentirale. Da bi odpravili vse hibe zlasti pri delitvi dohodka in izvajanju investicijske politike, kakor tudi, da bi pričeli ekonomsko gospo- dariti, bodo morali vsi upravni organi v občini znova preveriti vso investicijsko politiko, komi- sija za izvajanje predpisov o de- litvi čistega dohodka, ki so jo imenovali, pa dosledno izvajati priporočila. Kajti merilo osebne- ga dohodka je lahko samo storil- nost. ; . . ' .. Л\ dhr Se bolj utrditi hišne svete v žalski občini je vsega skupaj 63 hišnih svetov, ki upravljajo 172 stanovanjskih zgradb. Na pod- lagi uredbe o upravljanju stano- vanjskih hiš v družbeni lastnini je družbeno upravljanje zajelo praktično vsa stanovanjska po- slopja. Tako so hišni sveti sicer skrbeli za vzdrževanje stanovanj, vendar so pri tem pogosto zadevali ob težave. Eden izmed večjih pro- blemov je bil v nezadostnih skla- dih zaradi nizkih stanarin, pred- vsem v zgradbah, ki so stare pre- ko 100 let. Ker so cene stavbenih storitev nenehno naraščale in je bilo komunalnih storitvenih de- lavnic premalo, hišni sveti v ve- čini primerov niso imeli sredstev za generalna popravila celo ta- krat, kadar je bilo to nujno po- trebno. Tako so lahko opravljali le tekoča popravila. Zato bi bilo prav, da bi v bo- doče stanovanjska skupnost po- magala hišnim svetom s svojimi servisi pri opravljanju različnih remontnih del in da bi zlasti za hiše, ki so v slabem stanju, zago- tovila potrebna sredstva iz stano- vanjskega sklada, namenjenega za amortizacije. Iz podatkov o vplačani stanarini in najemnini za preteklo leto je sicer videti, da je ta znašala pre- ko 20 milijonov dinarjev, kar vse- kakor ni malo, vendar je od teh sredstev skladu za hišna popra- vila ostalo le nekaj čez 6 milijo- nov, kar ni moglo zadostovati. Kar zadeva neporabljena sredstva za popravila, so bila ta v glavnem vložena od zgradb, ki ne presega- jo 5 let starosti in zato tudi niso potrebne kakšnih večjih popravil. Vskladu s tem, da pomeni v času vedno večjega pritiska na stanovanja, ko je stanovanjska iz- gradnja počasnejša od naraščajo- čih potreb, stanovanje tako rekoč družbeno dobrino, bi bilo potreb- no, da bi tudi hišnim svetom po- svetili največjo pozornost pri opravljanju n j ilio vega poslanstva. Tako v moralnem kakor v mate- rialnem pogledu. Ker so hišni sve- ti dejansko operativni in izvršilni organi, bi jih bilo treba utrjevati ter jim dati širše pristojnosti, ki bi v polni meri zagotavljale nji- hovo družbeno vlogo v upravlja- nju s stanovanjskimi zgradbami. 8900 stanovanj Na celotnem področju žalske občine je trenutno okrog 8900 stanovanj s preko 31 tisoč stano- valci. Povprečno pride 3,5 oseb na stanovanje s stanovanjsko po- vršino 40 kvadratnih metrov. Značilno je, da so posebna stano- vanja površinsko dosti večja od stanovanj družbene lastnine in tudi slabše zasedena. PRIJAZNA KRČMARICA Dober dan! O, dober dan! Kaj boste pili? Običajno. Prav. Dva deci rdečega. Stojim in čakam. Tovariš, sedite prosim. Pri nas ni postrežnine. Jaz primem kozarec, krčmarica po- gleda na uro. Morda boste eno šunkarico. Kosilo je že daleč. Praznemu želodcu pijača res ne prija. Prav, pa jo prinesite. Dobim jo in zadovoljen sem z njo. In kako kaj živite? Dela je čez glavo, kaj? No, dela še pa res ne manjka. In vi, kako teče obrt? Tako, srednjo mero. Ljudje nič več tako ne pijejo. Mladina pa sploh ne. Mladi raje plešejo. Se vam zdi v tem kaj narobe? Kje pa! Ples in kino sta prav goto- vo bolj solidni zabavi kot prepoln želodec pijače. Zmernost je kar lepa čednost. Potem ne marate preveč napitih go- stov? No ja, če se že kdo napije, se pač napije; za usta ga ne bom držala. Mislim pa, da bi bilo najlepše, ko bi ga ljudje pili za dobro voljo, ne za jezo. Potem ste radi dobre volje, kajne? Veste, zame ni lepšega, kakor če ljudje pojo in se smejejo, pa da mož s fanti zaigra, potem je ples, je raz- položenje, je vse. Imate tudi take goste, ki se radi kapricirajo? Ne, tega ne smem reči. Z nataka- rico se pač potrudive, da je vsak gost hitro in solidno postrežen, to go- sti hitro opazijo, zato le redko pride do kakšnega prepirčka. Imate goste, ki jim dajete v vašem lokalu prednost? Ce se le da, imajo prednost starejši ljudje. Drugače pa se trudimo, da nam je prav vsak gost enako dobro- došel. Je kar prav tako, sem si mislil, iz- pil in stopil pred krčmo. Ozrl sem se po napisu. Počasi sem prebral: »GOSTILNA RIZMAL« Sel sem svojo pot in zase premišlje- val, kako prijetno bi bilo v marsi- kateri gostilni, če bi sprejeli gosta s tako mero obzirnosti, kakor jih spre- jema tovarišica Rizmal in njena na- takarica Majda. Na gradbiščih zadovoiiivo Na zadnji seji obeh zborov ob- činsikega ljudsikega odbora v Žal- cu je bilo na dnevnem redu tudi poročilo o delu gradbene inšpek- cije v preteklem obdobju. Delo inšipokcije je bilo zaradi inten- zivne gradbene dejavnosti v ob- čini dokaj zahtevno in odgovor- no. Predvsem je bilo treba pre- gledati precejšnje število druž- benih kakor zasebnih objektov, sodelovati pri adaptacijah zgradb gosipodarskih organizacij, sprem- ljati delo na gradbiščih itd. V svoji obsežni dejavnosti je gradbena inšpekcija odkrila vrsto pomanjkljivosti zlasti na gradbiščih tako v zaščitno var- stvenem kakor tehničnem pogle- du, istočasno pa tudi primere, ki zaslužijo vso pozornost. Poleg tega, da je na dveh mestih prišlo zaradi nekvalitetno opravljenih del do določene gosipodarske ško- de, ker so se deli objektov zru- šili, velja po drugi strani omeni- ti posebej gradnjo Hmezadovega skladišča, iki jo izvaja Ijubljan- s'ko gradbeno podjetje Gradiš. Ta gradnja sodi med najzahtev- nejše gradnje v občini, česar se je omenjeno podjetje prav dobro zavedalo. Podjetje je zato poleg solidne organizacije in sodobnih gradbenih metod uredilo tudi priročni laJboratorij, v katerem sproti preizkuša trdnost betona in drugih materialov, s čimer je dejansko zagotovljeno, da bo objekt na koncu produkt kvali- tetnega dela. Podobno velja tudi za gradbena dela v Tovarni no- gavic na Polzeli, ki jih opravlja celjsko gradbeno podjetje In- grad, kjer pa je gradbeni proces še toliko zahtevnejši, ker rasejo novi objekti tako rekoč iz starih objektov in bi vsakršna neodgo- vornost utegnila povzročiti težke posledice. Gradbena inšpekcija je opozo- rila tudi na slabo kvaliteto streš- ne opc>:ke opekarne v Ložnici, pri čemer je menila, da bi bilo treba za zboljšanje nekaj narediti, kaj- ti pokazalo se je. da opeka že po letu dni ni več uporabna. To pa bi bilo toliko važnejše spričo okoliščine, da bo šoštanjska to- varna noslala na trg novo opeko s filtrsko malto, iki bo cenejša. V žalsiki občini je bilo v pre- teklem letu dokaj pereče tudi vprašanje črnih gradenj, pri ka- terih so se izvajalci posluževali predvsem teh metod, da so za- prosili za zidavo kletnih prosto- rov, na katerih pa so potem obi- čajno zrasle hiše. Bilo je nekaj primerov, ko so bili lastniki ka- znovani z denarno globo. Grad- bena inšpekcija je tudi menila, da črne gradnje kvarijo Savinj- sko dolino in da bodo zato v bo- doče potrebni še strožji ukrepi. Na področju gradbeništva je posebej razveseljivo, da je ve- dno več gradbenih strokovnja- kov in da narašča število gradbe- nih tehnikov. Talko pride na ene- ga gradbenega tehnika od 3 do 6 gradbišč oziroma na enega grad- benega inženirja' štiri gradbeni tehniki. oh Smrt trgovskega potnika (OB PREMIERI 20. APRILA 1962) Millerjeva »družbena reporta- ža« o trgovskem potniku Willu Lomanu o njegovem brezuspeš- nem boju z ameriško kapitali- stično »džunglo«, in o njegovem (quasi) tragičnem zlomu, ki ga Miller odene v samomor, evrop- skemu gledavcu našega časa ne more kaj prida povedati. Drama je vredna toliko, kolikor je na- turalistično verna podoba ame- riške »dolarske« vitalnosti, brez- obzirnega lova za ka,pitalom, ki v človeku duši sleherno drugo vrednoto — in jo celo zanika. Kapital je predpogoj ameriške meščanske zadovoljnosti, nične- ga družbenega ugleda in sreče. Millerjev »Potnik« pa se v boj za resnične in prave vrednote človeka ne vključi: usoda Willa Lomana ga inspirira le za golo, nekoliko dolgočasno mučno pri- povedovanje o nekem človeškem liku. ki tudi psihološko ni naj- globlje fundiran. V njegovi dru- žini so vsi odnosi zlagani, sreča in enotnost v njej se ustvarjata za vsak dan sproti z zlaganimi besedami. — Millerjevo slikanje družinskega razkroja pri Loma- novih je sicer zelo žalostno, ni- kakor pa nas ne more pretresti, ker se sprašujemo, zakaj zlaga- nost, odkod čudne usode Willo- vih dveh sinov, zakaj Willove laži. Vendar »Potnik« ni tragedi- ja neke družine in njenega raz- padanja, v razpadajočo družino je projekcirana družbena sredi- na kot povzročiteljica vsega zla. Tu pa je sipet novo vorašanje, na katerega se ne dá odgovoriti: zakaj se potem Willy bori za mesto v skomercializirani. podli, dolars'ki družbi? Zakaj se ža- lostno umakne v samomor, zakaj si še vedno želi mesta v tisti »džungli«, ki ga starega zavrača, ker si pač pravi čas ni nagrabil dovolj kapitala? Zakaj si ne ustvari novega, višjega cilja. Ta- ko pa se zdi, da se vrtimo v za- čaranem, slepem krogu: Wijla zanima samo kapital; nič druge- ga, vrednejšega ni, kapital bi mu prinesel v »džungli« tudi nekaj v resnici brezsmiselnega, samo- všečnega ugleda; Willy je torej po tej strani del »džungle«, bori se za iste cilje kakor ona: kapi- tal, način pridobivanja pa — po tisti morali — ni prav nič važen. Če v takem boju propade in ne doživi niti trenutka družbenega ugleda, je to sicer žalostno, ni pa prav nič tragično. Samomor torej ničesar ne raz- reši: z njim Willy samo prizna svojo nemoč za boj s premočno »džunglo«, prizna pa z njim tudi vzvišeno veličino svojega dolar- skega cilja in njegovo nedoseg- ljivost; obenem pa je samomor potrditev njegovih kompleksov manjvrednosti. Samomor je sam po sebi sicer zelo žalostna stvar, vendar nas v »Trgovskem potni- ku« prav nič ne pretrese. Willy tudi s samomorom ne premaga »džungle«, se ne povzdinge nad- njo, nasprotno — še bolj se va- njo potopi. Prizna z njim ne- omajno, veliko moč »džungle« in tudi njeno veličino, saj le-ta lori- znava samo »prave« ljudi; Willy Loman pa je že več let imel mo- čan kompleks manjvrednosti. Millerjeva drama torej ni kri- tika določenega sloja ameriške družbe; govori nam le s svojo reportersko zgovornostjo, name- sto da bi govorila z veličino člo- veškega karakterja. Tudi vsa ameriška naturalistična drama- turgija (simbolika, freudovska psihoanaliza, back-flash), pa naj bo formalno še toliko dovršena, »Potnika« ne more dvigniti nad običajno, žalostno melodramo brez prave globine in brez pra- vega angažmaja glavnega karak- terja. Celjska uprizoritev (režiral je Branko Gombač) je zlasti po- udarjala dramsko fabulo in sku- šala iz najjasnejše linije v tej smeri izluščiti idejo dela. Pri tem je smotrno izrabljala vse izrazne možnosti odrskega prostora: tro- dimenzionalnost (nekoliko pre- več naturalistično sceno je za- snoval Sveta Jovanovič). dina- mično menjavanje prizorišč, luč. lepa scenska muzika (Bojan Ada- mič), s katero je poskušala bar- vati ponekod plitko fundirane karakterje (Ben, Happy) in je uspešno stopnjevala fabulativno naipetost. Zdi se pa. da je Gomba- čeva režija ponekod na škodo socialoške fundacije in ideje za- hajala v pretirano težnjo po odr- ski efektnosti, ki je sama sebi namen (zlasti Rekviem). Motili so tudi pregloboki posegi v sam tekst (poslednji prizor z Benom, iz katerega je napravil Lomanov monolog), celo v take prizore, ki dajejo sicer bledemu tekstu svoj- sko poezijo in resničnejšo po- anto. Willa Lomana je dal Jože Pri- slov preudarno, prepričljivo, z bogato invencijo v prelivanju sedanjosti v preteiklost. Zahtev- ne premene so bile izredno smi- selne, tekoče. Kreacija v celoti pomeni lep dosežek tako za Pri- stova kot za teater, bila je izven običajnih šablon: nova, svojska, nepotvorjena, živa. Lindo Loma- novo je igrala Marija Goršičeva s pravo mero posluha, pretres- Ijivosti in topline. Erženov Biff je bil solidno utemeljen v svo- jem nemirnem, neuravnoveše- nem, kljubovalnem karakterju: prizadet in boleč v končnem, od- rešujočem spoznanju. Potiskov Happy Loman zaradi preglobo- kih črt v tekstu samem ni zaživel tako kot bi po vsej priliki mo- gel, preveč je bil zunanji in ne- fundiran, njegova značilna pote- za »jeznega mladeniča« pa sploh ni postala izrazita; sicer iz skup- nega okvira ni izpadal. Tudi ostale kreacije (Dolinarjev Char- ley, Peerov Bernard, Šolarjev Ben, Zensika Vere Perove) so v glavnem držale pravšnjo linijo: faibulativno napetost, skoncentri- rano jasnost v odnosu do Willa Lomana. osrednje simbolne oseb- nosti Millerjeve »reportaže«. Re- alistično oblikovanje brez vsilji- vih naturalističnih nadrobnosti je značaj Millerjevega dela do- volj uspešno zadelo. — Lektor je bil Janez Zmavc. Celjska predstava je na do- volj lep način dala. kar je pač dati mogla: varno podobo ameri- ške mentalitete, morale in neka- terih vrednostnih kriterijev. Ven- dar je ta morala in so ti vred- nostni kriteriji tako zelo nižji od naših, da od Millerjevega »Pot- nika« ne moremo pričakovati, da nam bo razkrival še neodkrite človekove vrednosti in nam obenem kazal pot do njih. V. Korar Kriza gledališča ali ne? o krizi gledališča se bo raz- pravljalo in pisalo vse dotlej, dokler se bo gledališče tretiralo samo s finačne plati. Če se konč- no vendar enkrat ne bomo za- vedali, da gledališče ¡samo od se- be ne more živeti in da se nikoli ne ibo moglo vzdrževati z lastni- mi dohodki, potem je gledališče stvarno v krizi in te krize nikoli ne bo konec. Nikoli in nikjer na svetu gledališča niso bila in tudi nikoli ne morejo biti lukrativna podjetja. S tem seveda še ni re- čeno, da gledališče ne bi moglo ustvarjati večjih lastnih sred- stev kot jih — če hoče sploh ostati kulturna ustanova — ustvarja danes. Čim pa stremimo za tem. da ho materialni efekt na vsak način rasel, se mora brezipogojno odreči tistemu, za- radi česar ima gledališče siploh še kakšen smisel — odreči bi se moralo svojemu kulturno-umet- niškemu poslanstvu. In tako nastane novo vpraša- nje: ali nam je gledališče še po- trebno? Saj imamo danes film in televizijo — kaj nam bo v ča- su vsesplošne mehanizacije še gledališče, ki je tako draga usta- nova in ki živi samo ob visokih suibvencijah in dotacijah, ki mu jih poklanja skupnost državlja- nov? V takem gledanju na sodobno gledališče je po mojem mnenju iskati vzroke za razpravljanja o krizi gledališča in dokler se bo gledalo na gledališče s kriterija finančnega efekta, tako dolgo bo trajala gledališka kriza. Gre torej za kardinalno vpra- šanje: ali je današnji družbi gledališče še sploh i)otrebno? Moje mnenje je, da gledališče še nikoli ni bilo naši skupnosti ta- ko potrebno kot prav danes. Me- hanizacija sodobnega življenja ubija človeka v človeku, ga usipa- va in dela iz njega brezčutno, apatično bitje. Iz tega brezčut- nega stanja ga more zbuditi edi- nole umetniška, živa beseda ži- vega človeka — tega pa ne zmo- re noben film in nobena televi- zija, to moč ima in jo bo imelo zmerom samo gledališče, ki bo v najožjem kontaktu s svojim oib- činstvom. Naša družba se mora zavedati, da gledališče kot umet- niška ustanova še ne priteguje širokih množic, če hoče ostati resnično kulturna ustanova, da je to zelo počasen, dolgotrajen in drag iproces. Toda blagotvor- nega vpliva kulture na ljudske množice ne smemo meriti s fi- nančnim efektom in s tega sta- lišča sklepati o nadaljnji usodi gledališča. Na Festivalu malih scen. ki je bil od 30. marca do 9. aprila 1962 v Sarajevu, se je prav o temi »kriza gledališča« mnogo raz- pravljalo in je končno obvelja- la teza, da obstaja kriza izvirnih gledaliških tekstov s sodobno te- matiko, nikakor pa ni mogoče govoriti o krizi gledališča. Najti je treba primernega načina za spodbudo piscev sodobnih dram- skih tekstov, ki bodo s svojo aktualno tematiko privabljali čedalje večje množice v Talijin hram. Omogočiti je treiba avtor- jem noyih dramskih del čim tes- nejše sodelovanje med njimi in med gledališkimi praktiki, reži- serji dramaturgi itd. Ena najvaž- nejših nalog gledaliških vodstev pa mora biti ta, da pogumno uprizarjajo vsako novo dramsko delo domačega avtorja, ki ima današnjemu človeku nekaj po- vedati. Evidentno je, da to ne bodo sama vrhunska literarna dela, marsikatero izmed njih bo na odru tudi propadlo, a nič za to: dostikrat je bil očiten poraz vreden za avtorja več kot še ta- ko 'bučen trenuten uspeh. Treba je le poguma na eni in na drugi strani, kajti kdo bo še pisal dram- sika dela, če jih nobeno gledali- šče ne bo uprizarjalo? Ce ibo znala družba pravilno rešiti novi način financiranja gledališč, če se bodo znali gle- dališki kolektivi sami s pravilno notranjo reorganizacijo gledali- ških vodstev rešiti toge biro- kratske administracije in ko bo umetniški ustvarjalec za svoje delo prejemal nagrado po učin- ku svojih stvaritev ne pa po uradniških plačilnih razredih, pa bodo postala resnična ljudska gledališča. Fedor Gradišnik CELJSKI TEDNIK STEV. 17 — 27. aprüa 1962 e Načrte moramo uresničiti Na Smarskem na vseh zboro- vanjih največ govorijo o kmetij- stvu. Se na cesti, ko se sreču- jejo občani, skoraj vselej nane- ge beseda na letino, na slabo vre- me, na kmetijsko zadrugo. Zdru- žena kmetijska zadruga si je po- stavila celo vrsto različnih načr- tov, toda že vnaprej vedo, da vse- ga ne bodo mogli uresničiti. Po- trebno pa je, da vsi občani dou- mejo, kam vodi pot, da sodelu- jejo pri uresničevanju načrtov. To pa je včasih težko doseči, po- treben je čas, ki je tudi v kmetij- stvu zelo dragocen. Letos je mu- hava pomlad, čas se odmika in ne- kaj kmetijskih načrtov je morda že pokopanih. Toda v šmarski zadrugi vedo, kaj delajo. Proizvodnjo je po- trebno okrepiti in rajonizirati. V prihodnjih treh letih nameravajo povečati družbena posestva za o- krog 1000 ha, kar ni malo. Prav- kar pripravljajo načrte za 450 ha zemljišč, ki jih bodo poskusili na- jeti ali odkupiti. V Kostrivnici, kjer bo v junijskih dneh pričel delati predelovalni obrat za vse sadje, nameravajo zaokrožiti 30 hektarsko zemljišče. V Pristavi so pridobili že 31 travnikov, končno pa nameravajo doseči 100 ha za- okrožene površine tudi v Mestin- ščici. Na Imenskem polju naj bi bil že letos zaokrožen kompleks na 90 ha, medtem ko bo v pro- izvodnjo nedvomno potrebno za- jeti vseh 180 ha polja. Načrti za gradnjo zaprtih živinskih hlevov ob cesti proti Milj ani so priprav- ljeni in kmalu nameravajo priče- ti z gradnjo, ki bo zajela pet hle- vov za 1000 glav goveda. Okrog Dobležič bi radi zasadili 40 ha čr- nega ribeza, donosne zvrsti, ki se je posebno udomačila že na Kozjanskem. Na Skrbniku zasa- jajo 4.700 sadnih dreves, čez leto dni pa bo tu že plantaža z 8000 debli na zaokroženi površini. Skrbniški sadovnjak bo prav gotovo največji v celjskem obra- ju. V Rogatcu, na Marijinem bre- gu in v Ciglenci zaključujejo z zasajevanjem na površinah, kjer bo 10.100 jablan in 2000 ribezo- vih sadik. To so nedvomno uspe- hi, ki jih ne moremo podcenjevati in dokazujejo, da šmarsko kme- tijstvo kljub velikim težavam od- ločno napreduje. Mnogo pa je tudi takih zavor, ki bi jih družba lahko odpravila. Strahovite komplikacije iso vsa- kokrat na poti do dovoljenja za gradnjo. Prav radi bi zgradili svinjsko pitališče. Nikakor ne morajo dobiti dovoljenja, da bi to bilo nekje pri Šmarju pri Jel- šah, kjer deluje nova šmarska mlekarna, ki dnevno predela pre- ko 50001 mleka. Pitaiišča naj bi zmoglo 5 tisoč svinj, toda vseka- kor bi moralo biti blizu mlekar- ne, kjer je sirotka in podobno. Zadruga za razvoj pitališč tudi strokovno dobro pripravlja. Že zdaj so poslali v Ihan in Cerne- Io, kjer uspešno delujejo velika pitaiišča, na izpolnjevanje vete- rinarja in agronoma. Proizvod- nja mesa naj bo osnovni cilj, S p>osameznimi kmeti sklepajo pogodbe za pitanje živine. Vzpod- bujajo jih s tem, da predvideva- jo za izredno dobro pitano živi- no posebne nagrade, ki doseže- jo lahko 10 din po kilogramu. Zaenkrat so se številne j e odzvali okrog Šmarja, medtem ko na Kozjanskem ponekod nekoliko oklevajo, ko sklepajo pogodbe za proizvodnjo krmnih rastlin. Brez dobre in izdatne krme ni korist- ne živinoreje; to pa morajo po- večati. Predvidoma bodo skleni- li odkupne pogodbe za 4000 glav živine. Pri zadrugi so osnovali lastno tehnološko skupino, ki dosledno proučuje gospodarske pogoje in pripravlja podrobne načrte za izkoriščanje investicijskih sred- stev. Skoda je tudi to, da je inve- sticijska politika letos bolj škr- tava, zaradi česar ne bodo mogli povsem uresničiti predvidenih načrtov. Vsekakor i>a je veliko odvisno še od pripravljenosti šmarskih občanov, ki se sicer prilagajajo novim pogojem, ven- dar bi se morali še bolj poglab- ljati v problematiko zadruge in občine kot celote. Načrte je po- trebno uresničiti, kolikor se le more, tega bi se naj zavedali vsi! Sedež zadružnega sveta v Pris tavi, okoli katerega se razvija močna družbena kmetijska proizvodnja, ki bo zajela 100 hektarov sadovnjakov in 100 hektarov travnikov. ŽAL MI JE Pomladno jutro, brez dežja. »Končno bo le prišla pomlad,« sem si rekla, ko sem odhajala v mesto. Praznično oblečeni ljudje so me srečavali in prehitevali. Mimogrede sem stopila h kinu Metropol in se odločila, da grem v kino. Pomislila sem na svojo prijateljico in tako sem kupila dve vstopnici. Dobila sem bal- kon, tretjo vrsto, sedeža enajst in dvanajst. Nasmehnila sem se od zadovoljstva. Tako lepa sedeža imam, pa še tako poceni, saj je bilo dopoldne in vstopnina za matineje je močno znižana. Toda, prijateljice ni bilo. Vstop- nico sem prodala nekemu fantu, ta mi je izročil sto dinarjev in jaz sem jih spravila v žep. Odšla sem na balkon. Predstava se je že pričela, toda sedež poleg mene je bil še vedno prazen. Takrat sem se spomnila še na nekaj dru- gega. Segla sem v žep in otipala sto dinarjev. Dal mi jih je fant in jaz sem jih vzela, ne da bi mu vrnila drobiž. Pozabila sem, da so vstopnice za matinejo cenejše. Potem sem ves čas upala, da bo fant prišel, pa ga ni bilo. Tudi popoldne sem ga iskala okrog Metropola. Toda zaman. Težko mi je in zdaj ne morem nič dru- gega, kot da ga takole prosim, da mi oprosti. Prav zares mi je žal! J. A. Celjski mladi harmonikarji Pri celjski Svobodi že dalj časa deluje sekcija harmonikar- jev. Vodi nas tovariš Oskar Le- skovšek. Vseh nastopajočih nas je 23. Sprva smo nastopili samo v Celju, nato pa smo se odločili, da razveselimo tudi prebivalce okoliških krajev. Začeli smo v Zagradu. Poželi smo navdušenje in to nam je dalo poleta. V bla- gajni se je nabralo nekaj de- narja in tako smo se z avtobusom odpeljali proti Vojniku in Fran- kolovem. Na Frankolovem je bila dvorana s sto petdeset se- deži nabito polna in tudi v Voj- niku so nas z navdušenjem sprejeli. Skoraj mesec dni za tem smo priredili nastop v Dobrni, nato v Žalcu in Polzeli. Najlepši spre- jem pa smo doživeli v domu one- moglih v Grmovju. Primerjali smo ga lahko le še s sprejemom v zdravilišču Novo Celje. Med počitnicami smo imeli nekaj od- diha, nato pa smo s podvojenimi silami začeli. Radi se učimo — in to je zasluga tovariša Leskov- ška in Umeka, ki sta nas uspešno vodila od nastopa do nastopa. Radovan Teslić, Veselova 8, Celje Za novo cesto Na Ponikvi pri Šentjurju in na Planini so ¡se že zibrali prebivalci k prostovoljnemu delu. V enem in v drugem kraju gradijo cesto, ki naj bi omogočila na Ponikvo in na Planino solidnejši dostop. Prostovoljna dela na cesti na Pla- nino pa pravzaprav sodijo že v priprave na praznovanje oblet- nice ustanovitve pokrajinskega komiteja PK na Planini, ki bo 18. avgusta. Takrat ibo Planina , sprejela borce in aktiviste na- ; rodnoosvobodiilne borbe in znova bodo v svobodi obudili spomine na minule dni. Brez luči Takrat, pred dvainštiride- setimi leti, še ni po vseh va- seh gorela električna luč. V Šoštanju so jo že imeli. To, kar priipovedujem, je bilo ob stavk^i velenjskih rudar- jev dvajsetega leta. Živo se spominjam, kot bi bilo da- nes! Kako se ne bil Takrat sem bil še mlad, ix>ln sil, a tudi svojeglav. Stavkali smo, pa ni dosti koristilo. Tisti, ki so dobro živeli, so se nam posmihali. Pravili so, da ne bomo ničesar dosegli. Verje- mite, to me je pošteno raz- jezilo! Mi, delavci, nismo imeli nekega pravega vod- stva. Cisto drugačni časi so bili, veste! Pa kaj bi pravil! Skrajni levičar, rekli smo mu tudi komunist, je bil Martinšek. Ne vem, menil sem, da je takrat v tisti stavki bil omahljivec; vsaj malo, pravim! V jami so čr- palke še vedno delovale, za- to sem stopil do njega. >Ti, Martinšek, to pa ni prav, da v jami črpalke še delujejo!« sem dejal. >Daj- mo, popravimo jih tako-le malo! Ce bomo samo mirno stavkali, se nam bodo še bolj smejali. Mi ne zaslužimo, rudnik pa nima prave ško- de: tako ne gre!« Martinšek je le molčal. Niti odgovoril mi ni. Samo zamišljeno je >ogledal, pa odšel. Danes ÍDolj razumem to! Ce bi ta- krat zapustili črpalke, bi to pomenilo hudo sabotažo, kar je bilo zelo nevarno. Pa vseeno! Kar razganjalo me je, veste! Zaspati nisem mogel. Preklemani gospodje! Samo posmihali so se nam: >Kar dajte, kar dajte! Od svojih ust si odtrgujete, mi smo siti!« Jesenškov Janez je bil po- gumen fant. Njemu sem naj- bolj zaupal. Janez, nekaj morava zagosti tem rilcem! In to sva tudi storila! Ljud- je še menda danes ne vedo, kako je bilo v resnici. Stem- nilo se je. da niti roke nisem videl pred seboj. Tiščala sva skozi temo, kot bi jo odriva- la, tako gosta je bila. Niko- > mur nisva povedala, kam pojdeva! Naik, tako neumna nisva bila! Kmalu'sva priri- ndla do Kurjih lok. Oblaki so se obesili nad drevjem, kaikor bi odejo pregrnil. Ni- česar nisva prav videla. Vse- eno pa sva se doti pala do jezu pri Paki. iNekje sva staknila močen želeizni drog! Bilo ga je kaj prijeti: toda bila sva mlada! Pri zaporni- cah sva napela vse sile in mukoma vendar-le razmaja- la zapornico, da sva jo labko dvignila. Veste, zapornica je bila čisto enostavna. Na le- seni valj je bilo potrebno naviti verigo. Pa kako je bi- lo? Voda je tekla, da je šu- melo daleč naokrog. Naen- krat se je turbina prenehala vrteti, v Šoštanju je zameži- kala luč in ni je bilo več. Povsod sama tema, da bi jo lahko rezal! Pa ni bilo dol- go! Kot bi podrezal v srše- nje gnezdo, tako je zabren- čalo. Ljudje so vpili; najbolj pa stari Pire, ki je bil čuvaj pri turbini. Orožniki so pri- tekli z nasajenimi bajoneti, midva pa sva se že dosti prej pritajeno izmuznila, da nihče ni zvedel za krivca. Še danes se smejem! Kako so se potili, preden so zaporni- co uredili. Orožniki so si da- jali korajžo, ko so vpili: »Nič se ne bojte! Ce bomo koga zapazili, bomo strelja- li!« Tako je bilo, veste! Saj ni veliko, toda za tiste ča- se... To je bilo velika sen- zacija! Ljudje so pasli ra- dovednost, toda razkrili na- ju niso, čeprav so se zagriz- l'L Kar verjemite: šele da- nes, ko bodo brali o tem, bo- do zvedeli, kdo sta bila ti- sta, ki sta jim zagodla. Ej, mimo je že! Pa zdaj, ko je pred vrati spet naš praznik, rad obujam spomine. Da, šti- ri desetletja so prešla od ti- stih dni! Danes pa je vse drugače, veliko lepše! Ej, Janez, ta je bil tič... Jaz? Les'kovškov Jože sem od roj- stnega dne! Zadovoljen, če sem le zdrav! POZOR! PLAMENI V GOZDOVIH ... Zima je za nami, tla pa še niso povsem ozelenela. Po gozdovih suha trava in dračje ... Samo iskra je potrebna in v pomlad- nem vetru plane piožar. In teh isker je veliko. Ljudje požigajo razne odpadke, neupo- rabne ograbljine, dračje in po- dobno. Le majhna nepazljivost je potrebna in se zgodi. Največ požarov pa zanetijo vlaki. Varnostni pasovi so po- gosto neučinkoviti. Že rahel ve- ter zanese iskro čez prekopan pas, požene plamen in ogenj je v gozdu. Kaj pa se vse zgodi, če nastane gozdni požar, dokazuje katastrofa, ki je pred desetimi leti prizadela Mozirsko planino in Smrekovec. Stotine hdktarjev gozdov je bilo upepeljenih, iz- gled ene najlepših turističnih točk je še danes močno oikrnjen. Začenjajo se tudi spomladan- ski sprehodi. Kadilec utegne iz- zvati veliko nesrečo. Ti dnevi do popolne ozelenitve so najbolj nevarni. Zato bodimo dvakrat previdni! Na sliki gozdni požar pri Paki, kjer je vlak zažgal suho travo. Varnostni pas, kot vidimo, ni zdržal... ŠENTJUR OB PRVEM MAJU Letos bodo v Šentjurju prosla- vili Д. maj v delovnih kolektivih in v krajevnih organizacijah So- cialistične zveze. Pa ne bodo pro- slave zato nič manj slavnostne od preteklih let, ko so se jim pridružile še prireditve v dbčin- sikem merilu. Povsod so pripra- vili pestre kulturne sporede in letošnji 1. maj bo v šentjursiki občini res poln dobre volje in vedrih ljudi. KUHANA PURICA Bilo je 1. maja 1945 v Wesen- hergu v Vzhodni Nemčiji. Grupa tridesetih žena iz koncentracijske- ga taborišča Ravensbriick se je vračala domov. To je bila tista gru- pa, ki se je 29. aprila odvojila od ostalih, ki so bili pod stražo, in na svojo roko potovala domov. Ko so 28. aprila ob 13. uri pod močno vojaško stražo začeli z evakoacijo Ravensbrücka, so dali vsakemu taboriščniku nekaj suhe hrane in potem so jih neusmiljeno podili proti zapadu, kajti z vzho- da je že prodirala Rdeča armnda. Kdor ni izdržal, je obležal s krog- lo v glavi, kajti SSovci so bili do zadnjega nečloveški in zverinski. V obcestnih jarkih je ležalo mno- go trupel obnemoglih. Grupa tridesetih žena iz lagerja ie dan pozneje opazila, da jih straži star nemški vojak, ki je že ^omaj prestavljal noge. Takrat so cernei svoje zadnje rezerve vrgli ^ vzhodno fronto. Nosil je dolgo francosko puško. Sle so po svoji Poii in stari vojak tudi. Se opazil jih ni. Tako so šle na dolgo pot, ki ie trajala več tednov — saj so se ^niZe v domovino šele 8. junija 1945. Takrat je bil Wesenberg na pol ^агеп. Ljudje so bežali, ker se je l'i'onta bližala. Na nekem dvorišču so opazile lepo purico. Zavoljo nje so se listavile v tem mestu, da bi jo skuhale in si privoščile po dol- gem času nekaj res užitnega. Uje- le so jo in ji odsekale glavo ter vrgle v drvarnico, da se je umiri- la. Potem so jo oskubile in očisti- le V stanovanju, ki je bilo odlič- no opremljeno, so takoj našle ve- lik lonec tn jo dale kuhat. Medtem ko se je purica kuhala, so obujale spomine na zadnje dni, ki so bili prav tako hudi kot v koncentracijskem taboT-išču. Vojna vihra je zajela vso grupo in jih precej časa vrtela okoli Wesen- berga. Sovjeti so namreč bombar- dirali nemške vojaške kolone. Grupa naših taboriščnic se je prav tako pomikala ob glavni ce- sti. Blizu glavne ceste je bil re- dek borov gozd. To so tisti umet- no sajeni gozdovi, ki nimajo nič grmičevja. Vse so imele rdeče ru- te in dolgo je trajalo, da so ugoto- vile, da so ravno te rute prava tar- ča za pilote. Tudi ni bilo lahko disciplinirati tako veliko grupo žena (v začetku jih je bilo nad šti- rideset!), da bi pravočasno skrile rdeče rute. Polagoma so se znašle. Vsaka si je odlomila veliko borovo vejo in čim so začule avion so že počepnile in se pokrile z borovo vejo po glavi. Tako so se v sekundi spremenile v grm in nevarnost, da bi jih piloti opazili, se je zmanjšala. Devetindvajsetega ne bedo kmalu pozabile. Ves dan je bilo vroče. Sovjetski avijoni so nepre- stano zasledovali nemške kolone. Bilo je nemških dezerterjev. Tu- di civilnega prebivalstva ni manj- kalo. Po glavni cesti je bila prava zmešnjava. Naša grupa se je v mraku umaknila v bližnji borov gozdiček. Iz vej so si napravile šotore in se stisnile, da bi jim bi- lo bolj toplo, kajti maj je v Vzhodni Nemčiji še hudo hladen. Sredi noči so ugotovile, da so se slabo utaborile. Blizu gozda so se namreč utaborili Nemci, a nad gozdom sovjeti. Začel se je stra- hoten dvoboj. Topovske granate so klestile mhove dreves. Vkljub neznanskemu tresku in grmenju so vse žive in zdrave dočakale jutro. Nobena ni bila ranjena. Vse naokoli pa je bilo raztrgano v treske. Celo tridesetcentimetrski bori so ležali presekani v bližini njihovega zasilnega šotora. Ob pripovedovanju je čas kar hitro minul. Se malo in purica bo kuhana. Potem se je od nekod pojavil sovjetski vojak. Predstavil se je za Vasjo. Povedal jim je, da so odkrili v bližini nemško vojaško enoto in da se bo prav kmalu raz- vil težki boj. Priporočil je rmšim, da naj čimprej pohitijo v bližnji gozd, da ne bodo po nepotrebnem vmešane v borbo. Hitro so pobra- le svoje nahrbtnike in vreče in odhitele v gozd. Tam so čakale na konec borbe. Čakale so s stra- hom v srcu. Minulo je že tri ure, a borbe še vedno ni bilo. Najbolj junaške so se vrnile v mesto. Za njimi še ostale. O nemških vojakih ni bilo ne sluha in ne duha. V kuhinji so našle. Vasjo, ki si je v prijetni ženski družbi čistil zobe, a na mizi so bili ostanki kuhane purice. Niso vedele ali naj se jočejo ali naj se smejijo. Vasja se je vseka- kor znašel... V. V. o CELJSKI TEDNIK STEV. 17. — 27. aprila 1962 Prvi letošnji absolventi Celjska Administrativna' šola sodi v vrsto tistih šol, ki živijo v neurejenih raz- merah. Taikšnega vtisa se pač ni mogoče znebiti, če jo človek obišče*? Na hodniku celjsike gimnazije, kjer je šola tako rekoč podnajem- nik, je namreč nekaj obrah- Ijenega inventarja v obliki klqpi, na katerih posedajo učenke, ko čakaljo na svoj prostor v razredu. Ker pa jim je v zadnjem času po- sebej naklonjeno vreme, lah- ko zatorej posedajo pod mi- lim nebom. Gre za tako ime-- novani »leteči razred«. Sicer pa vse to še ni naj-: huje; šola ni velika, zato ; številčnost čakajočih tudi ni; prevelika. Je pa seveda mal-' ce nerodno. Kakor je dejal v razgovoru ravnatelj Gu- stav Grobolnik. je na vidi- ku rešitev. Predvideno je, da bi se šola morda že ob za- ključku šolskega leta pre- selila v prostore vajenske šole v Gaberju. kjer bi do- ibila 5 učilnic, vtem ko ima zdaj skupaj s strojepisnico komaj tri učne prostore. To bi zadostovalo, da bi lahko talko učenci kakor predava- telji zadihali. Taikšna reši- tev, ki je toliko nujnejša s pedagoškega vidika, bi po- menila hkrati tudi skromno priznanje šoli, ki bo letos »proizvedla« prve (vsekakor potrebne) absolvente. Do je- seni bo namreč šolo absol- viralo z vključno oddelkom v Žalcu okrog 100 učenk. Pri tem gre za dvoletno šolanje, medtem ko je priča- kovati, da ga bodo predpis'i o verifikaciji strokovnih šol izpopolnili še z dodatno smerjo, ki bi trajala od treh do štirih let. Tako bi dvolet- no šolanje vzgajalo nižji pi- sarniški kader v smislu za- kona o javnih uslužbencih, štiriletno šolanje pa admini- stratorje. Omeniti je še. da ima polovica letošnjih absol- ventov že od začetka leta za- gotovi reno službo. Knkšen bo ta kader? Kljiib temu. da gre v gl'av- nom za slabo situirane dija- ke, ki se povečini še vozijo, in so se v šolo vpisali po sili razmer, kader vendarle ne bo najslabši. Na šoli vlada zelo strog režim, ker se šola mora afirmirati in ker se lahko afirmira le z dobrim kadrom, poleg tega so tudi učna mesta v celoti zasedena s strokovniaki. Šola ima 7 rednih učnih moči in 11 ho- norarnih za iiotrebe žalske- ga oddelka, ima poleg tega tudi oddeleik za odrasle, in tako je razumljivo, da so predavatelii dovolj intenziv- no zaposleni tako v popol- dansikih urah kaikor ipozno zvečer. Poleg vsega tega je Admi- nistrativna šola imela prva med strokovnimi šolami svoj upravni odbor, ker je sle- dila priporočilu sindikata prosvetnih delavcev in je tu- di družbeno upravljanje s šolskim odborom vzorno. To se odraža zlasti v pogostem reševanju aktualnih zadev kakor v smotrnem gospodar- jenju. Naj navedem, da je šola poleg pisalnih strojev, ki jih io dobila od oibčinske- ga liudskega odbora, kar 15 strojev kupila z lastnimi sredstvi. Vse to nedvomno dovolj tehtno utemeljuie potrebo po novih prostorih in hkrati terja tudi polno uvidevnost! Obisk ljudskih prosvelnikov iz Nemčije Pretekli teden se je v Sloveniji zadrževala skupina 18 profesor- jev in funkcionarjev »Volks- hochschule« (Ljudska visoka šola) iz Lewerkisna iz Zahodne Nemči- je. Ljudski pros vetar j i iz Nemči- je so bili gostje Zveze Delavskih in Ljudskih univerz Slovenije. V četrtek so obiskali Velenje, kjer so si ogledali kulturne in prosvet- ne ustanove, z istim namenom pa so prišli tudi v Celje. Tu jih je v gledališču pozdravila tov. Marica Frecetova — Zorkova. Ogledali so si spomenik NÜB, potem pa so se zadržali v prijetnem in korist- nem pomenku z nekaterimi celj- skimi predstavniki prosvetnega, kulturnega in Ijudskoprosvetnega življenja. Na starem gradu je go- stom na kratko opisal zgodovino in posebnosti Celja z okolico prof. Janko Orožen. Na Teharju »Pri Mlinarjevem Janezu«, kjer je še vedno nekako seminarsko sredi- šče izobraževalnih akcij, je goste pozdravil tudi profesor Anton Aškerc, ki je med drugim dejal, da medsebojno spoznavanje in spoštovanje ne služi samo za iz- menjavo izkušenj, temveč je važ- na oblika krepitve miroljubniii stikov in tvornega prijateljstva. Jure Svečki njet Štirinajst dni so že na poti. Sa- me žene, suhe kot okostnjaiki po- kriti s kožo. Koncentracijsko ta- borišče jim je pobralo vse, le opti- mizma ne. Sedaj, ko se vračajo domov, so polne načrtov za bodoč- nost in ne manjka jim tudi smi- sla za himior. Po poti so se znašle. Ko hodijo skozi vasi, ki jih je civilno nemško prebivalstvo za- pustilo iz straha pred bližajočo se zavezniško vojsko, najdejo i hra- ne i oblek. Kar vidno se poprav. Ijajo. Blizu nekega naselka v Vzhodni Nemčiji so naleteli na kravo. To je bila ena izmed mnogih, ki jih je nemška vojska. gnala s seboj za svoje potrebe. Toda ta je bila že strašno shujšana in hodila je počasi samo še p>o treh nagoh. Za- radi tega je zaostala in se zaple- tla v gozdu med vejevje, ki ga je oklestila vojna vihra. Tu je oble- žala in mirno prežvekovala. Mesa ni bilo, zato je bila tudi ta strašno suha krava privlačna za našo gru- po. Pregledali so orodje za mesar- ski posel. V grupi so imeli samo eno sekiro, »francoza« in britev. Lastniki teh stvari so biLi Italija- ni, ki so se nedavno priključili grupi. Pri prvem udarcu s sekiro je počil ročaj. Mesto sekire so tolkli kravo s francozom po glavi. Mimo je držala glavo in potrpež- ljivo čakala smrt, ki je le počasi lezla v njene kosti. Z britvijo so ji prerezali žile na vratu in potem je bilo kmalu dovolj mesa za vse. Britev je bila edino тетагзко sred- stvo. Vkljub temu so kravo lepo razkosali. Tudi domačim je ostalo še precej mesa, a še več kosti. V vasii so poiskale prazno hišo in si uredile ležišče v podstrešni sobi, da bi bile vame pred voj- sko, čeprav zavezniško. Elek- trike ni bilo. Legle so že v mraku, da bi se dobro odpočile in lahko prihodnji dan zarana nadaljevale pot proti domu, ki je še silno da- leč. Vseh trideset je ležalo v eni sobi. Po vsej hiši so si nabrale pernice dn spanje je bilo dokaj prijetno. Sredi noči so začule močne ko- rake po lesenih stopnicah. Malce so bili nesigurni — vendar moški, ki so gromko odmevali po hiši. Vse so se zbudile. Koraki so se bližali podstrešju in njihovi spal- nici. Nenadoma so se vrata s tres- kom odprla in v sobo je stopil ruski vojak. Ženam je dih zastal od strahu. ^>Svečki njet?-« je gromko vpra- šal nočni gost. ^>Svečki njet« mu je odgovorila neka tovarišica iz sredine sobe. Nočni gost je kresnil po svojem vžigalniku in na mizi zagedal sve- čo. Šel je naravnost k tovariš ici, ki je rekla da ni sveče in jo par- krat krepko mahnil po glavi. Po- tem je odmikastil proti izhodu. Prej je še vzel dve pernici in za- ropotal niz stopnic. Komaj se je malo umirilo, so že zopet začule >^Cop, cop, cop...« po stopnicah. Nočni gost se je vračal. Spet je vzel dve pernici in odšel kot prvič. To se je ponovilo petkrat. Vsa- kokrat so žene s strahom, priča- kovale, kaj bo storil. Zakaj neki zbira pernice? Proti jutru je prenehal s to ak- cijo. Zgodaj zjutraj so se žene od- pravljale iz vasi. V sosedni hiši pa je nočni gost zadvoljno smr- čal v pemioah, ki sd jih je ponoči nabral. V. V. FILMI Skandal za kulisami Italijanski film, posvečen ene- mu izmed zadnjih festivalov v San Remu. V njem nastopajo naj- boljši pevci lahkih popevk, poleg tega pa še del tistega, kar baje nikoli ne zabeleži niti oko poslu- šalcev niti televizijska kamera: í namreč medsebojne odnose pev-i cev, ki se kažejo za kulisami. Skratka, gre za odnose, ki po vsej priliki niço tako zelo pomembni in zanimivi, da bi lahko filmu dali kakšno večjo vrednost. človek z dvema obrazoma Eden izmed velikih filmov če- hoslovaške kinematografije, ki se lahko po načinu obravnavanja zgodbe meri z najboljšimi tovrst- nimi ameriškimi filmi. Glavni junak je v obveščeval- ni službi. Avtomobilska nesreča mu popolnoma deformira obraz in tako ga po plastični operaciji ne prepozna več niti njegov naj- boljši prijatelj. Tisti, ki jim slu- ži, to izkoristijo, in ga pošljejo za klovna v neki cirkus v Prago, kjer naj bi prišel do novih po- datkov. Tu sledi vrsta dramatič- nih prizorov... Seki snema To je film domače proizvodnje s pretenzijo nekakšne komedije. V bistvu, tako povzemamo tuja mnenja, ni mogoče reči, da bi bi- le te pretenzije dovolj resne ali da bi vnesle v našo filmsko ustvarjalnost kakšno novo, po- membno prizadevanje. Svoje očit- ne vzore ima film v tuji filmski proizvodnji, zatorej ni naš in ne nosi obeležja naše družbene stvarnosti. Četudi naj bi bil »blaga satira«, je vendarle vpra- šanje na kaj. nocoj se bomo srečali Prav tako film domače pro- dukcije, v katerem nastopajo na- ši domači pevci zabavne glasbe. Dva študenta konzervatorija se namreč odpravita v camping ne- daleč od Portoroža, kjer je že skupina članov amaterskega or- kestra. Med potjo se obojica spre in tako glavni junak sam odide na festival. Ko pride v hotel, ga zamenjajo za dirigenta, kar je vsekakor malce nerodno. Toda nazadnje se vse razvozlja in nje- gova skladba odnese celo prvo mesto. Njen naslov pa je naslov fibna. V filmu prevladujejo ko- mični zapleti — v glavni vlogi nastopa Janez Cuk. TOVARIŠTVO Desetega maja 1945 je bila gru- pa taboriščnic iz Rawensbrücka v bližini Oraniengurga. Tam se jim je priključilo osem italijanskih vojnih ujetnikov. Tako so imele sedaj mošfco spremstvo. Po poti so dobili voz in dva belgijska ko- nja — lepo okrogla in močna. Prtljago in one, ki so teško hodi- le, so sedaj vozili. Potovanje je bj- lo neprimerno prijetnejše. Prav konjem so se lahko zahvalili za takšno udobje in vsi so se jim ho- teli revanžirati vsaj s hrano. To- da za hrano — konjsko tudi — takrat ni bilo lahko. Vkljub rmjboljši volji novih gospodarjev sta konja začela hirati. Neredna hrana, a posebno rž je enemu hudo škodovala. Od Oranienburga se je skupina počasi premikala po glavni cesti na zapad. Konju je bilo vsak dan slabše. Komaj je še vlekel noge za seboj. V neki vasi blizu Belit- za se je vlegel, globoko vzdihnil in izdihnil življenje. Konjska smrt je res čudovito mirna. Do zadnje- ga je potrpežljivo vlekel, kot da bi vedel, da W2i žene, ki so tudi po štiri leta stradale in trpele v koncentracijskih taborišč. Nemški vaščani so se nabrali okoli mrtvega konja in zahtevali od biìMih jetnikov, naj čimprej konja pokopljejo. Toda naši gru- pi se je mudilo domov in zatega- delj so родтшИ konja, ki je še ostal živ, naprej po cesti. Toda glej, konj se ni hotel premakniti. Zgubil je tovariša. Italijan ga je prijel za uzde in se pritisnil ob njega. Sele takrat je spet potegnil. Vso pot je moral Italijan nado- meščati poginulega konja, ker si- cer ne bi preživeli konj niti metra potegnil voza. Belgijski konj je potem hitro hiral. Ze davno je izgubil okrogli- ne, ki so tako značilne za njegovo vrsto. Nekoč zavaljen in močan je sedaj kazal rebra, da si mu jih lahko preštel in kolki so štrleli v zrak. Zalivali so ga z čajem, da bi ga ozdravili. Tudi hrane je bilo več. Toda konj je samo malo po- brskal in spet žalostno gledal v svet. Vsem se je zdelo, da tokrat ni kolika kriva za vidno hujšanje, temveč žalost za izguljenim tova- rišem. Nekega dne je tudi ta legel... V. V. Potreba po novi kinodvorani v Velenju Dosedanja kinodvorana v Ve- lenju ne zadovoljuje potreb ve- lenjskega prebivalstva niti s pro- storom (300 sedežev), še manj pa s 30-minutno oddaljenostjo od samega mesta, zato so vsi izgledi, da bo v doglednem času v sredi- šču novega mesta zrasla še nova dvorana. Lokacija bodoče dvora- ne je predvidena v kulturnoza- bavnem središču, t. j. v bližini delavskega kluba in kulturnega doma. Po velikosti bo spadala dvorana s 500 sedeži med sred- nje; sodobna oprema s širokim platnom in večjim številom zvoč- nikov razporejenih po dvorani bo omogočala predvajanje navadnih, vistavision in cinemascope filmov z magnetnim tonom. Objekt sam bo izpopolnil vrzel med stolpni- cami in delavskim klubom ter bo s specifičnostjo arhitekture do- prinesel k še večji poživitvi no- vega Velenja. -ik S polic študijske knjižnice Bajd M.: Fotoamater. Ljubljana 1961. S. 22122. Bakić V. S.: Porodica i porodično- pravni odnosi u Jugoslaviji. Beograd 19G0. S. 19611 22. Calie D.: Organizacija naučnog rada u SAD. Zagreb 1960. S. 22380. Ferguson G. A.: Statistical Analysis in Psychology and Education. New York 1959. S. 22390. Freuchen P.: Knjiga o sedmih mor- jih. Koper 1961. S. 22346. Grün H.: Proces v Jeruzalemu. Ljub- ljana 1961. S. 22148. Hudson G. F. * R. Lowenthal & R. Mac Farquhar: The Sino-Soviet Dispute. London 1961. S. 22386. Lowenfeld V.: Creative and Mental Growth. 3. edit. New York 1958. S. 22374. Makatsch W.: Die Vögel in Haus, Hof und Garten. Radebeul und Berlin 1961. S. 22335. Mikuž M.: Pregled zgodovine na- rodnoosvobodilne borbe v Sloveniji. I—II. Ljubljana 1960-1961. S. 20218. Nešić M.: Regulisanje reka. Beo- grad 1960. S. 22354. Rakijaš R.: Muzički odgoj djeteta. Zagreb 1961. S. 22416. Stojanović M.: Sudska kontrola ustavnosti. Beograd 1960. S. 22343. Školstvo u Jugoslaviji. Zagreb 1961. S. 22375. Vajner Z.: Troškovi i kalkulacija. Zaçreb 1959. S. 22356. Vidmar M.: Goldene Schachzeiten. Berlin 1961. S. 22440. Anekdote K Marku Twainu je prišel so- sed, ki je bil v denarnih zadevah precej površen in nezanesljiv, in ga je prosil, naj mu kot porok podpiše menico. Twain se je izgo- varjal na vse načine, ker pa so- sed ni odnehal, je končno zgubil potrpljenje in mu rekel: »Ce pod- pišem ta papir in če ti ne boš pla- čal, bo z najinim prijateljstvom konec. Ce to po vsej sili hočeš, se lahko takoj 'spreva in meni osta- ne vsaj denar.« »Kako ti kaj gre,« je vprašal prijatelj Heine j a v trenutku, ko sta dve strežnici položili pesnika v posteljo. Heine je odvrnil: »Čudovito! Kakor vidiiš me ženske še zmeraj nosijo po rokah.« Jutri me ne bo k vaji Minevali so dnevi, minevali tedni in meseci, jaz pa sem se privajal življenja v tej hribovski vasici mnogo hitreje, kot sem kdaj koli prej mislil. Še ko sem bil učiteljiščnik, sem često zaskrblje- no gledal v prihodnost, bal sem se tega, kar se mi je zgodilo; bal sem se iti na deželo, na tisto de- želo visoko v hribih, kjer je živ- ljenje tako čudovito svojstveno in enolično. In danes? Sedim v pisarni in gledam skozi okno; če bi me kdo videl, bi mi rekel, da mi je dolg- čas. Pa ni tako! To je le tisti ob- čutek zadovoljstva, ki ob tvoji dozdevni samoti daje videz me- lanholičnosti. Od kod zadovolj- stvo? Delo ti ga je dalo. »Da, da,* Borovi Raztrganci... Ali nismo igre prekmalu vrgli na oder? Morda res, 16 vaj, nič več; igralci požrtvovalni, zaradi od- daljenosti (1—2 uri) včasih ne- točni na vajah, režija slaba itd. Kaj pa skeči, uprizorjeni za no- vo leto? Ljudje so se jim smejali. Da, da, smejali že, toda, ali sem bil zadovoljen z njimi? Ne! Zato sem hotel z naslednjo predstavo vriniti igralcem v roke Raztrgan-« ce. To leto smo imeli v našem kraju že tri prireditve, poleg te- ga pa so gostovali pri nas iz so- sednje vasi. Igralci so v Belih vodah več ali manj voljni igrati, to je do- kaz, da je amatersko gledališče bilo precej delavno, čeprav lan- sko, leto niso zmogli več kot eno prireditev, krivda je bila verjet- no v tem, ker ni bilo nikogar, ki bi znal igralce pritegniti. Nereš- ljiva težava pa je v tem, da ima- jo igralci zelo daleč na vaje, kaj- ti vas je silno razvlečena in red- ko naseljena. Druga slaba stran je v tem, da je polovica igralcev zaposlena v Šoštanju — 10 kilo- metrov oddaljenem kraju. In še ena slaba stran — reži- serstvo. Res je, da sem pomagal igralcem s svojimi nasveti in bil na vsaki vaji, toda ob svoji ce- lodnevni zaposlitvi v šoli in ob svojih neizkušnjah režiserstva vendar nisem bil to, kar je režiser v pravem pomenu. Imel pa sem pred seboj vedno: dati ljudem v tej vasi čim več razvedrila in iz- življanja v dramski umetnosti, kar pa je za ta kraj izrednega pomena. Tu ni kina, tu ni gleda- lišča, v Šoštanj pa je predaleč. In za ta cilj sem žrtvoval mnogo časa, mnogo sem stikal za igra- mi in imel pri izbiri mnogo te- žav, težave so bile tudi pri sa- mem razmnoževanju vlog, koliko potov je bilo narejenih v Šoštanj in v sosednja amaterska gledali- šča. Tudi igralce je vodil isti cilj k delu, čeprav so bili nekateri vča- sih preveč občutljivi, pa smo le s skupnim razumevanjem dosegli zadovoljive uspehe. Zaključek mojih razmišljanj: Delo je tisto, dragi učitelj na va- si, ki te bo rešilo samote in uspe- hi so tiste sile, ki te bodo gnale k novi dejavnosti; ob vsakem no- vem uspehu boš pozabil prejšnje žrtve, ob vsakih novih žrtvah pa boš imel še večje uspehe. Igralska družina iz Belih vod v Borovih Raztrgancih; CELJSKI TEDNIK STEV. 17 — 27. aprila 1962 e Tudi letos so se sešli — po kratkem pomenku bodo še krepke je nadaljevali TUDI LETOS bomo prispevali svoj delež (Intervju) O pripravah za krajevne delov- ne akcije, s katerimi je letos v prvih pomladnih dneh začel de- lovni kolektiv gostinskega pod- jetja >Paka« v Velenju, in o drobnih težavah pri delu nam je v prijetnem kramljanju pripove- doval predsednik ičrajevnega od- bora SZDL v Velenju tovariš Jo- že Volk. — Pri nas je prostovoljno delo že tradicija. Uspehi dela so vidni vsem. Srečni smo, kadar vidimo, kako obiskovalci našega mesta občudujejo urejene zelenice, park, jezero in iše mnogo drugega. Le- pa, sodobna stanovanja spadajo v okusno urejeno okolico, le-ta pa je delo naših rok. Letos so začeli gostinci in čla- ni turistično olepševalnega dru- štva, v teh dneh pa se jim je pri- ključila še šolska mladina s »ted- nom čistoče« in razumljivo da vsi Velen j cani. Deset in deset tisoč prostovolj- nih ur se bo letos še pomnožilo in znova bomo pridobili nove ob- jekte, ki bodo služili naši pred- šolski in šolski mladini in bodo novi deli delavskega mozaika — novega Velenja. V maju bomo pričeli z drenažo, kanalizacijo in planiranjem prostora, kjer bo sta- lo otroško igrišče (v neposredni bližini mestnega središča). Sode- lovali bomo tudi pri čiščenju in ureditvi okolice jezera, po dokon- čanih strokovnih delih na kotal- kališču pa bomo opravili humu- niziranje in grabljenje. Šolska mladina bo pomagala turistične- mu društvu pri ureditvi turistič- nega objekta — podzemeljske ja- me Huda luknja; vsi skupaj pa bomo priskočili na pomoč šolski mladini pri izgradnji šolskih igrišč. Načrtov je dovolj in verjemite, da se bo le-tem še pridružilo kakšno opravilo, za katerega za- enkrat še ne vemo. •— Kako boste vključili v vrste Socialistične zveze preostalih 19 odstotkov volivcev? — Največ težav nam je doslej povzročalo mehansko gibanje pre- bivalstva. Letos bo odstotek viš- ji, kajti Rudnik lignita Velenje je začel z močno akcijo za usta- litev delovne sile. — In kako je z obiskom konfe- renc SZDL? — Zadnji dve konferenci nista bili najbolje obiskani. Krivdo iščemo v metodi sestankov, ki jo bomo v bodoče izboljševali, jasno pa je, da sta tisk in radio toliko razširjena, da ljudje ne čutijo več tolikšne potrebe po konferencah. Vendar pa je to le prehodnega značaja, kajti odraz zavesti na- šega članstva je v skupnem delu, ki je naše zrcalo. -ik ZHIŽAHJE prometnega davka Svet za finance občine Šoštanj je predlagal, da bi se naj občin- ski prometni davek na motorna vozila znižal od 6 na 3 odstotke, kajti večja potrošniška središča imajo nižjo stopnjo prometnega davka in to odteguje kupce od domačih potrošniških središč. O predlogu bo razpravljal občinski ljudski odbor. -ik NAGEL RAZVOJ PODJETJA „GORENJE" v bivših prostorih Rudnika lig- nita Velenje — stari jašek — je pred dvema letoma začelo s pro- izvodnjo mlado kovinsko podjet- je — Tovarna gospodinjske opre- me »Gorenje«. Iz majhnega obrt- nega podjetja, ki je bilo ustanov- ljeno leta 1948 s šestimi delavci, je zaradi preusmeritve proizvod- nje nastalo industrijsko podjetje. Leta 1958 je ponovno preusmeri- lo svojo proizvodnjo — izdelova- nje peči in štedilnikov — in je v dobrih štirih letih dvignilo bru- to proizvod za več kot 300%. Le- ta 1961 je podjetje doseglo eno milijardo bruto proizvoda in se uvrstilo med vodilna kovinska podjetja v okraju. Po planu za leto 1962 podjetje predvideva do- seči proizvodnjo v višini ene in pol milijarde, kar bo podjetje do- seglo z uvedbo novih proizvodov — električnih in plinskih štedil- nikov. V podjetju je zaposlenih 392 delavcev, od tega pretežno ženske. Podjetje je v sedanjem razvo- ju doseglo stopnjo, ko se bo tre- ba dokončno odločiti o tem, ali naj nadaljuje z razširitvijo ali pa ostane na sedanji ravni in preu- smeri vso dejavnost v izboljšanje obstoječih kapacitet, utrjevanje in izboljšanje organizacije dela. V podjetju so že izdelali anali- zo tržnih prilik in ostalih pogojev in vse govori v prid razširjanja podjetja. Razen tega uspešno usmerja velik del glavne in stran- ske proizvodnje za izvoz v dežele s čvrsto valuto, zato so organi delavskega upravljanja predložili občinskemu ljudskemu odboru v pretres elaborat za rekonstrukci- jo podjetja, ki bo moral zaradi omejene življenjske dobe objek- tov (ti se namreč počasi pogreza- jo), začeti graditi novo tovarno na prostoru, ki ga odmerja osnutek urbanističnega načrta Šaleške do- line za industrijski prostor. Uresničenje perspektivnega programa razvoja podjetja je od- visno od sredstev, ki bodo razpo- ložljiva v ta namen. Pri tem pa ne bi smeli prezreti tega, da gre v tem primeru za kolektiv, ki bo gradnjo tovarne omogočil pretež- no z lastnimi sredstvi in povečal proizvodnjo na 4 milijarde. Podjetje ima v svojem sestavu obrat za eksploatacijo zelenega kamna v Gorenju. Zeleni kamen — tuff je iskan izvozni artikel. V letošnjem letu bodo začeli s proizvodnjo rezanih plošč, kar bo potrojilo dosedanji priliv deviz od tega artikla. Pri delitvi čistega dohodka je delavski svet dokazal svojo zre- lost s tem, da je 25 odstotkov či- stega dohodka namenil za sklade. -ik Ob traku za klasično proizvodnjo — štedilnik z dodatno pečjo — opravljajo mlada dekleta nekaj desetin različnih operacij (slika zgoraj). Pred kratkim so uvedli nov trak za električne in plinske štedilnike, ki so v glavnem name- njeni za izvoz (slika spodaj). Obračun za prvo'obdobje Pred dnevi je ocenjeval občin- ski odbor Jugoslovanskih pionir- skih iger delo posameznih odre- dov za zimsko obdobje. Zal vsi odredi (šole) niso poslali poročil, tako da je odbor pregledal le aktivnost devetih — t. j. slabe po- lovice. Poleg odrednih tekmovanj, ki so jih izvedle posamezne šole, in množične udeležbe posameznih odredov na okrajnih tekmovanjih v smuku, slalomu in skokih, je občinski odbor JPI priredil ob- činsko tekmovanje za pionirje in pionirke. Sodelovalo je le pet od- redov: I. in II. šola Velenje, I. iz Šoštanja, Šmartno ob Paki in Be- le vode. Ocena aktivnosti zimskega ob- dobja nam kaže obenem tudi pre- rez aktivnosti učiteljev za teles- no vzgojo (na višje organiziranih šolah) in ostalih šolnikov na niž- je organiziranih šolah. Prednja- čita šoli Šoštanj I in Bele vode (100 in 95 točk), sledi šola Šmart- no ob Paki (88 točk), Velenje II (80 točk) itd. Prvo obdobje je za- ključeno. Pomlad odpira novo tekmovalno obdobje. Nedvomno pa bodo morali tisti, ki vodijo — torej odgovarjajo za odrede in poročila o njihovem delu, biti vestnejši, kajti odnos nekaterih v prvem obdobju škoduje predvsem mlademu človeku — pionirju, ki je željan, da meri svoje sile, a je z malomarnostjo prikrajšan za za- služeno oceno. Zanimivo je to, da še ni tako dolgo, ko so kritično ocenjevali delo in vlogo občinskega odbora JPI, sedaj pa je ugotovljeno rav- no nasprotno in nehote se člove- ku vriva misel, da je krivda za slabo delo prav tam, od koder kritika prihaja. -ik Za dan mladosti v počastitev dneva mladosti — 70. rojstnega dne tovariša Tita bo mladina Šaleške doline poleg neštetih manjših prireditev in proslav (kurjenje kresov za 21. obletnico OF in proletarski praz- nik — prvi maj) povezala svoj program s programom Jugoslo- vanskih pionirskih iger. Te dni pripravljajo veliko raz- stavo o delu in življenju mladin- skih delovnih brigad, vajenci bo- do pripravili razstavo svojih iz- delkov in se pomerili v športnih veščinah, poleg tega pa bodo vsi aktivi LMS v občini izvedli tra- dicionalno tekmovanje za Kaju- bov pokal. 24. maja — zvečer pred dnevom mladosti — pa bodo odprli raz- stavo v prostorih delavskega klu- ba v Velenju pod naslovom »Mla- dina pred, med in po revoluciji«. Med najpomembnejšimi sklepi pa je oživitev občinskega odbora društva prijateljev mladine, ki je zadnja leta čisto zamrl v svoji dejavnosti in so nanj skorajda že pozabili. -ik Komlslja-zavest in še kaj?... (Kozerija) V dolini lepih lastnosti so se zbrale LEPE LASTNOSTI naših šolnikov na kritično sejanje o de- lu vsakega posameznega s pou- darkom na izvenšolsko delo. Ravnatelj, zavedajoč se skrom- nosti, je pustil glavno besedo glavnim članom komisije, ki so načeli važna vprašanja izvenšol- skih LASTNOSTI delovanja. 1. član: Tovariši, naša naloga je težavna. V podjetjih imajo že prakso, mi pa si jo moramo šele ustvariti. Saj veste, naš položaj je posebno težak. Na nas gleda- jo v družbi zelo kritično. Zato smo tukaj, da ocenimo naše ko- lege kar se da pravično in da upoštevamo mnenje občanov, kaj- ti mi smo na zelo izpostavljenem mestu. Zmanjkalo mu je sape in že je vskočil 2. član: Nikar ne »švefljaj«. Zanima nas, kolikšna je vrednost točke? 3. član: Na sosednji šoli je 32 din. Zdi pa se mi, da bodo morali vračati. To bo veselje, kaj? 2. član: Briga me sosednja šo- la. 4. član — ravnatelj: Pri nas je vredna 26. Tako krivično so raz- deljevali sklad. 5. član — pomočnik ravnatelja: Na prihodnji seji bom tem tičem postregel z dokazi. Sosednja šola je nekako uspela z večjimi zahte- vami. Očitajoče je pogledal ravnate- lja. 2. član: Sem že zračunal. 2600 krat 3, to je 7800. Nihče se ni začudil, da je vna- prej uganil gibljivi del za svojo izvenšolsko dejavnost. Kako neki le, saj je bil član komisije in je ^ dodobra znal preceniti svoje LE- PE LASTNOSTI. 1. člen: Tovariši, menim, da bi lahko prešli na drugo točko — t. j. ocenjevanje. Vsi: Dajmo. 1. član: Ravnatelj si je zaslu- žil vse točke — 150 točk. Piši, za- pisnikar! Vsi so prikimali, le ravnatelj je imel toliko »slabe lastnosti«, da se je pustil z dvema stavkoma prepričati, da je storil vse, kar se predvideva za izvenšolsko delo. Pomočniku ravnatelja so pri- sodili 140 točk, kajti je le pomoč- nik, čeprav ima tako LEPE LASTNOSTI, da ni ugovarjal. Za člane so ugotovili 100 toč- kovno LEPOST LASTNOSTI iz- venšolskega udejstvovanja. Potem pa se je nižalo vse tja do 24 točk. In to podkrepljeno: 1. član: Vem, da je ljudje ne marajo. • 2. član: Zamuja. 3. član: Sem ga videl v gostilni. 4. član ■— ravnatelj: Pravi, da je prebrala precej, a ni dejala »študirala«. 5. član — pomočnik ravnatelja: Vidite, to je lepo, taka iskrenost se mora vedno zrcaliti na naših sestankih. 1. član: Zaključujem sestanek in vas povabini na kozarček »pristnega«. Pripis: Kdo se čudi, če je na skupnem sestanku le ena tovari- šica bila toliko smela, da je bi- stvo dojela z enim stavkom: »Že- lim, da delite pravičneje, ne pa po obrazih!« \ Miha Predšolski SPOMINI NA SRBIJO 1. NEGOTOVOST Vso to zgodnjo pomlad leta 1941, vse te tedne v mariborski Melj- ski kasarni je pred nami 1300 jetniki viselo veliko vprašanje: Kak- šno usodo nam Nemci pripravljajo? Pred istim vprašanjem so stali tudi zaporniki v drugih krajih okuprane Sajerske in Gorenj- ske. Nismo sicer pozabili, kar nam je 19. aprila 1941 ob svojem celj- skem obisku napovedal sam vrhovni SS — šef rajhsfirer Himmler, poln sarkazma v besedah: »Ličili se bomo v miru. Spodnja Šta- jerska hoče biti nemška. Vi vsi pa pojdete v neko bratsiko sloven- sko deželo...-« Zdaj pa je bilo videti, kakor da o nas še ni odločitve in tudi da ta ne bo enaka za nas vse. Gestapovci in esesovci so uganjali z nami nekakšno slepilno igro. Vse dneve so nas zasliševali, kakor da nas še pretresajo. Po zaslišanju so mnogim ukazali nositi rdeče trakove v gumbnici suknjiča. Druge spet so označili z »E« (ugi- bali smo: Evakuierung? Entlassung?). Nekatere so zaznamovali z >>A«, in s »KG«, kar je pomenilo »Kreisgericht« (oitrožno sodišče), ikamor so jih v resnici premestili. Vsakih nekaj dni so kako desetino jetnikov izločili in poslali domov. Ob odpustu so te ljudi na hodniku pred našimi sobami postavili v vrsto in jih razglasili za proste pod pogojem, da bodo služili firerju dn Rajhu. Pri tem so bili zelo glasni, da smo ostali mogli vse to slišati. Odpuščeni so veseli odhajali iz kasarne, pri čemer so mnogi dvigali roke v nacistični pozdrav. To vse pa je bilo le varanje oproščenih kakor tudi vseh osta- lih zapornikov, kajti vse odpuščene so ob odhajanju transportov kmalu spet polovili. Ta igra je imela namen prikriti nameravano izselitev in vzbujati vero, da pojdejo ostali prav tako domov, ko pride vrsta nanje. Pri tem so marsikoga uspavali toliko, da niti pomislil ni na to, kako bi kaj svojega imetja spravil na varno. Nemcem je bilo pač nadvse važno: priti do celotne lastnine izgna- nih Slovencev. Po dotedanjih Hitlerjevih vojaških in političnih uspehih v Evropi ni bilo v maju 1941 niti pravega bojišča več. To dejstvo je večalo našo nestrpnost. Ali bo Hitler navalil na Anglijo? Ali se bo obrnil proti Egiptu, potem ko so njegovi padalci zavzeli Kreto? Kako dolgo ostanejo izven spopada še SZ in ZDA? Novice, ki so jih oddajale zavezniške radijske postaje, so se vsak dan vtihotap- Ijale in hrupno razglašale po sobah. Celjanov nas je bilo v mariborskih zaporih tedaj približno 250, samih pravih aretirancev iz mesta. Slabo smo jedli — največ nagnit krompir in osladno meso pujskov v času svinjske kuge. Reševale so nas pošiljke z doma. Ležali smo po sobah na golih tleh ali na peščici slame tesno drug ob drugem. Nenehoma so nas postavljali v vrste in preštevali. Silili so nas k ponižujočim delom. Vpitje in priganjanje z grožnjami je bilo na dnevnem redu. Ponoči so nas pijani esesovci trgali iz spanja, da smo po hodnikih do nezavesti delali »žabje skoke«, oni pa so Icričali ter nas brcali v zid in tla. Kdor je kršil njihov »red«, so ga v kletnem bunkerju obdelali s škornji in jermeni. Proti koncu maja je brutalnost okupatorjevega režima v Melj- ski kasarni popustila. Med stražarji so se pojavili bivši dunajski policisti. Eden izmed teh nas je celo tolažil, češ da je sam po Hit- lerjevem prihodu v Avstrijo kot bivši »sooi« odsedel dva meseca v »sanatoriju«, iz kakršnega pa da bomo tudi mi skoro že rešeni. Mene pa je nekako zaupno vprašal za mnenje, kako dolgo bo mogel še trajati »takšenle hitlerizem«. Ti Dunajčani so nam celo poma- gali vtihotapljati alkohol in tobak v ječo. Gestapo nam je cenzuriral dopise in pakete. Obiske nam je dovoljeval le izjemoma in še to samo v prisotnosti oborožencev in z uporabo nemškega jezika v pogovoru. V zadnjih dneh maja nas je iznenadil ukaz taboriščnega ko- mandanta majorja Loebiusa, ki nas je pozval k petju. Med nami je bilo več stotin pevovodij — zlasti učiteljev in duhovnikov. Ti in drugi so stvorili odličen pevski zbor z dirigentom Pečem Segulo. Ob štiriglasnem petju naših ljudskih in umetnih p>esmi, na dvorišču so Nemci strmeli nad našo pevsko kulturo. Ob pesmi »Gor čez izaro« se je razjokal stražar — koroški Slovenec. Mariborski kul- turbundovci so se pritožili proti našemu petju, češ da pohujšujemo ljudi v mestu, kjer je slovenska beseda prepovedana. Ob urah petja je bila zares vsa okolica kasarne polna hvaležnih poslu- šalcev, nagnetenih pri oknih vseh bližnjih hiš. Vse to prepevanje pa je kmalu prenehalo. Ko je kasarno zapustil prvi transport pre- gnancev, so ostali zaporniki v znak proitesta proti temu sklenili modk. Nismo vedeli za Hitlerjev ukaz »Naredite mi to deželo nemško, kakor je nemška ostala Štajerska!« Neznano nam je bilo, da so medtem na posebnih sejah v Gradcu, Beogradu in Zagrebu krojili našo usodo. Šele 6. junij nam je prinesel več jasnosti. Nekaj dni prej so esesovci po sobah popisali jetnike, ki so na svojih domovih imeli pse, pri teh pa so se zanimali za njihovo pasmo in velikost. Nekdo je to takole tolmačil: »Da se bodo vedeli ravnati, ko bodo ponoči vdrli k našim družinam...« Jetniki smo morali vsako jutro očistiti vse kasamiške prostore. Pospravljanje po pisarnah je večkrat prostovoljno prevzel celjski sodnik dr. Požar, da je mogel tam pobrskati po mizah in predalih. V sobe nam je prinašal polne žepe predmetov, zaplenjenih zapor- nikom in shranjenih v pisarniških omarah. Zlasti dobro nas je oskrbel z žepnimi nožki. Nekega dne pa je na mizi tam našel ne- kakšen seznam transpvortov z namembno postajo Arandjelovac! To je bila važna novica. Vendar smo dvomili, da bi Srbija bila namenjena nam vsem. Dne 4. junija so Nemci prepovedali vsak obisk v kasarni in odklonili sprejemanje paketov, kar je tudi napovedovalo odločilne dogodke. In res! V noči od 6. na 7. junija 1941 so nas v zaporih prebu- dili prihajajoči kamioni in z dvorišča kasarne smo zaslišali otro- ški jok. Pripeljali so družine, vse iz Maribora samega. Zjutraj so jim iz zaporov priključili družinske očete pa tudi nekaj Celjanov brez družin. Sestavljali so prvi transport — ali za Srbijo? Pridemo na vrsto tudi mi? Meljska kasarna — zbirno tabori šče o CELJSKI TEDNÌK STEV. 17 — 27. aprila 1962 ŽEMA• DOM • DRUŽINA DABO PRAZNIK ZARES LEP (Namesto besed ob prvem maju) Tako sončna aprilska nedelja je bila, da malo takih. Nebo je bilo daleč naokrog brez oblačka in le še precej hladen vetrič je dal ču- titi, da najtoplejši meseci v le- tu še niso prišli. Poigral se je s krošnjami dreves, zamajal vrho- ve smrek, kmalu nato ko je pe- sem gozda in vetra postala podob- na bučanju oddaljene reke, se je vse ponovilo. Precej visoko smo bili — nekaj nad tisoč metrov — in tu in tam je še v zaplatah ležal sneg. Sicer pa je bilo toplo in mar- tinčkom, ki so se greli na soncu, so se prтružili tudi že prvi ne- deljski izletniki. Jopice so odro- male v torbe, čevlji so sfrčali z nog in kmalu so bližnje grmičje pobelile tudi srajce, ki so prej to- plim sončnim žarkom branile do- stop do mlečnobelih rok in ra- men. Tako so storili nekateri, to- da ne vsi. »^Marko, lepo te prosim, vrzi vendar tisto umazano palico vstran! Le zakaj moraš prijeti vse, kar vidiš?!« In Marko je ubogal. Prišel je k mami, poslušno sedel poleg nje na klop in si s hitro kretnjo utrnil z noska nekaj kapljic znoja. Odpel si je toplo volneno jopico, jo ho- tel sleči, toda: »■Marko! Kdo ti je pa dovolil, da se slečeš? In s temi umazani- mi rokami hočeš to storiti! Samo delo imam s teboj!-« Pa se je Marko potem le slekel — posredoval je namreč očka, ki je že prej odložil srajco in zlezel v kratke hlače. Mama je oba oči- tajoče pogledala in utihnila. Mar- ko je odšel s fantkom iz sosedne družbe nabijat žogo in nekaj časa je bilo vse lepo in prav. Nato pa se je začelo znova: »■Marko, ne valjaj se po tleh!-» »Marko, ne lomi šib!-" »■Popravi si srajco, ki ti je zlez- la izza hlač!« »■Marko, ne nagajaj Vojku!-« In tako je dobil pobič še klofuto, pa so solze zamočile nedeljski iz- let. Medtem sta se očeta obeh fan- tičev odločila, povabila sta sinova k sebi in vsi štirje so jo mahnili »■iskat zajčkov-'-'. Ženi pa sta sedli skupaj in Markova mati je poto- žila: »■Sama ne vem, kaj je z mojimi živci. Vse me razburi in včasih se od zdržanega gneva vsa tresem. Dopoldne sedim v pisarni, popol- dne pa se miičim z Markom. Niti ob nedeljah si ne spočijem! In mož je prav tak kot Marko. Ka- dar sta skupaj doma, je hiša pol- na njunega vpitja in smeha. Me- ne pa vsak irušč kar zaboli. Naj- bolj sem srečna takrat, kadar sem sama. Ne vem, kaj bi bilo, če bi imela še enega otroka!-« Sedela je in se kdaj pa kdaj žalostno na- smehnila. Ona ni odložila jopice, čeprav ji je bilo toplo in ni vrgla čevljev z visokimi petami v torbo, kamor je spravila moževe. Vsa trda je kar boleče čakala na to, da bo spet zaslišala Markovo vpit- je in čisto v resnici je bila zelo, zelo nesrečna. Sele kakih šestin- dvajset let ji je bilo, pa je vendar- le prizanesljivo opazovala nekaj let starejšega moža, ki se je s si- nom pripodil po travi. ^'■Prav nič me ne pogrešata,-'-' je še dejala in se še tesneje zavila v jopico. Kako jim je minil dan, ne vem. Mi smo odšli prej. Toda takšen kot bi bil lahko, prav gotovo ni bil. Ko so se skrili našim očem in mi je le še veter prinesel na uho Markove vzklike, se mi je utrnila misel, da v njegovi družini prav- zaprav vsi zelo grešijo. Mama, ki niti ob nedeljah ne preneha biti mati in žena ter sinu in možu ne more in ne more postati prijate- ljica, mož, ki ji noče pomagati iz tega in končno tudi Marko, ki pa greši toliko kot vsi otroci. Zakaj ne bi vsaj ob nedeljah in prazni- kih pustili skrbi doma? Zakaj se ne poigrate in ne stečete po bregu navzdol tako kot takrat, ko ste bi- li še dekle? Preveč ste utrujeni? toda to vas bo razvedrilo, -prav tako kot vas mora razveseliti ve- sel obraz vašega otroka, ko vam ves ponosen prinese prvi pomlad- ni cvet, pa čeprav je ta še skro- men in majhen. In zakaj sebe in svojega malega ne oblečeta tako, da vam ne bo treba jokati, ko bo- ste čistile obleko? In zakaj konč- no vsem v družini ne poveste, da je nedelja tudi vaš dan in da vsaj tokrat ne boste delali nič več kot vsi ostali?! Pa vam bo dan lepo minil in nič več se ne boste po- čutili stari! To-le sem vam nameravala po- vedati namesto vsakoletne želje, da bi lepo preživeli prvi maj. Da bo res lep, je namreč odvisno od vas samih. In ko boste pred praz- nikom spravljali v torbo potico in imeli tisoč skrbi, se mimogrede spomnite, da bo vaš imsmeh osre- čil tiste, ki jih imate radi. Da bi bil torej čimbolj sproščen in ši- rok. -ij V začaranem krogu peres Janko je učenec prvega razre- da. Vse bi bilo lepo in prav, ko ne bi bila tovarišica nekega dne povedala, da bodo pisali s črni- lom »Tega sem pa res vesel,« je dejal Janko, ko je hitel iz šole domov. »Sedaj se bom tudi jaz naučil pisati s črnilom. Ne bo znal samo starejši brat, ki mi je že tolikokrat dejal, da ne znam nič drugega kot držati svinčnik«. Ni utegnil spraviti torbice na svoje mesto, ko je že povedal mami: »Sedaj mi boš morala ku- piti, pero, držalo, črnilo in piv- nik!« Tako je hitel naštevati. »Kaj res?« je vprašala mama. »No, ker si priden, ti bom kupila nalivno pero.« »Ne, tega pa ne smemo imeti. Pisali bomo s peresniki, ker samo z njimi se da lepo pi- sati. To nam je tovarišica še po- sebej naročila.« »V redu, jutri do- biš sto dinarjev in sam si boš kupil tisto, kar potrebuješ,« je razpravo o črnilu in peresniku^ zaključila mama. Naslednji dan je Janko prej od- šel z doma. Treba bo skočiti še v trgovino. »Danes bo lepo v šoli,« si je govoril na poti. Ko je stopil v razred, so ga sošolci takoj ob- stopili. Primerjali so peresnike, ugotavljali, kateri je lepši in na- zadnje razlili še Jankovo polno stekleničko črnila. No, dan se je lepo začel! »Imate vsi peresa in držala?« je vprašala tovarišica, ko se je pričel pouk. »Vsi!« »Kar pripra- vite!« In začeli so. Toda Janku ni in ni šlo. Ko je vlekel črto navz- gor, je bila preširoka, ko pa jo je vlekel navzdol, se je pero za- taknilo in okrog črke je bilo kar naenkrat vse polno majhnih drobnih temnih pikic... »Danes ni bilo čisto nič lepo v : šoli,« si je dejal, ko je šel domov. - Skrbelo ga je, kaj bo, če res ne bo nikoli znal pisati s črnilom. Zaspal je s skrbjo in imel čudne sanje. Obiskalo ga je nič koliko peres. Videl je rumene, bele, črne peresnike. In nekateri so celo go- vorili. Vprašal jih je: »Povejte mi, draga peresa, katero od vas zna pisati brez pack?« »Dragi de- ček, nobeno! Mi smo peresa za odrasle ljudi in ne za otroke.« »Ze, toda kaj bo z menoj,« je zno- va vpraševal Janko. »Vzemi v roke svinčnik in piši v tovarno. V tisto, kjer nas izdelujejo. Lepo jih prosi, naj izdelujejo tudi ta- ka p>eresa in peresnike, ki jih bodo lahko uporabljali tudi otro- ci prvega razreda.« Janko pa je jokal, kričal in se zbudil iz sanj »Kaj sem le sanjal?« se je vpra- šal. Ni se mogel spomniti. Toda mi natančno vemo, zato je zadnji čas, da rešimo problem in pripravimo za otroke peresa, ki bodo zanje primerna. m. T. ČEVELJ Z VELESEJMA Na obisku pomladanskega za- grebškega velesejma obiskovalca presenetijo izredno lepi modeli čevljev domačih tovarn. Zelo lični so, sodobni — samo cene ni bilo poleg. Pa vendar — da bi jih vsaj v prodajalnah kmalu do- bili! Za tak-le čeveljček bomo prav radi odšteli kak stotak več, kajne? DOVOLITE- jaz sem vaš sin Ali denar lahko izpolni vrzel, ki je nastala v notranjosti dorašča- jočega otroka? Nikakor ne! Denar je sredstvo, s katerim plačujemo dobrine sveta, ki pa so minljive. Med te nikakor ne moremo uvrstiti čustev, ki klij e jo in ko se razbohotijo, zavzamejo s svojo rastjo vsak delček človekove not- ranjosti. Sele spoznanje, da so bi- la čustva патепјепл nekomu, ki jih je preziral, uspe zatreti na- dalnjo rast še tako zdravih kore- nin. Te misli so me obdajale, ko sem odložila liste strganega šolskega zvezka, ki mi jih je na pot prinesel pomladni veter, ko sem stopila mimo smetišča ob robu mesta. Pisava na njih je bila otroška. Misli, ki vsakemu mlademu bitju rojijo po glavici, so mi že od nekdaj zelo ljube. Sklonila sem se in liste pobrala. Sedla sem na bližnjo klop in uvrstila strani. Ugotovila sem, da držim v rokah dnevnik: »Le kaj je tega mladega pisca tako silno užalilo, da mu dnevnik ne pomeni ničesar več?-« sem pomislila. Pogled se mi je ustavil na strani, na kateri je je bilo narisano sonce, gorovje in travnik, posejan s cveticami. Pod sličico je pisalo: 1. maj. Z zanimanjem sem se lotila branja vrstic, ki jih je v svoj dnevnik vlival mladi pisec. Uvod je bil namenjen cvetoči pomladi in lepoti v gorah, kjer sta z ma- mico praznovala prvomajske praznike. »Kako silno sem želel, da bi bil z nama!-'< je pisalo med drugim. Stavek me je prevzel ta- ko, da se mi je dozdevalo, da prav poleg sebe slišim droben glasek dečka, lastnika strganega dnevnika. »Le komu so te besede namen- jene?-« sem se vprašala. »Uboga mamica-« je nadaljeval, »ko sva na igrišču poleg planinske koče igrala žogo, ji je postalo slabo. Njeno bolno srce ji dela težave. Pa se kljub temu trudi, da bi me osrečila in razveselila. Nek tova- riš od sosednjega omizja me je povabil naj se vključim v igro z njegovimi otroki. Bil sem mu zelo hvaležen. Občudoval sem ga, ka- ko pozoren je bil do nas in koli- ko novih iger nas je naučil. Nje- govi otroci so bili nanj zelo po- nosni, jaz pa sem želel, da bi jim lahko dokazal, da imam tudi jaz pametnega in skrbnega očeta.-'< V naslednjih vrsticah je deček opisal, kaj sta z mamico kupila za denar, ki ga je poslal zadnji mesec oče. Vrhunec hrepenenja po očetovi bližini pa je dosegel stavek: »Le kdaj bo tisti dan v letu, ko bo imel čas moj oče tu^i zame?-« Da do tistega dne ni prišlo, je bil dokaz strgan dnevnik dečka, ki bo morda čez leta moral ob srečanju z očetom svoj pozdrav dopolniti z besedami: »Dovolite — jaz sem vaš sin.-» -d. Fantom iz bloka Šestnajstega aprila je bilo, ko sem se vračala z dela. Peljala sem se s kolesom mimo vašega nove- ga bloka na Mariborsiki cesti. Ne- nadoma sem začutila krepak u- darec. Vame je priletela kepa gramoza, zavitega v papir. Takoj nato še druga, tretja, četrta... Ko sem se prav zavedla in se obrnila, sem lahko videla le še bežeče fante, stare morda kakih deset, dvanajst let, ki so se vsi »junaško« zatekli v varno pritlič- je stanovanjskega bloka. Fantje, če boste brali te vrsti- ce, se boste dogodka prav goto- vo spomnili, ali pa tudi ne, kajti kdo ve, kolikokrat ste se že dotlej tako »pogumno« izkazali. Ne vem, kaj naj vam porečem? Ničesar ne naidem, kar bi vam bilo v opravičilo. H. K. Še bomo letovali v Makarski Družina Počitniške zveze na Gimnaziji, ki je s tri sto člani najštevilnejša v okraju, je imela pred dnevi svoj plenum, na kate- rem smo sprejeli nekaj pomemb- nih sklepov. Tako smo sklenili številčno in organizacijsko okre- piti našo družino, poleg tega pa smo sprejeli tudi obširen delovni program. Izdaiali bomo lasten bilten, organizirali športno tek- movanje, ples in predavanje v okviru tedna Počitniške zveze. Priredili bomo več izletov, med njimi tudi izlet na Vimtçar. Poles; tega pa se bomo udeležili tudi zbora ferijalcev. pohoda po po- teh Štirinajste divizi ie itd. Zve- deli smo, da bomo tudi letos lah- ko letovali T Makarski, ikljub po- tresu, ki je prizadel ta kraj. V taboru bodo zgradili tudi noro kuhinjo, poskrbeli za boljše raz- vedrilo in celo — jazz orkester naj bi imeli. S. N. Pomiodne nevšečnosti Vsaka pomlad prisene svoje radosti, pa tudi težave. Prvo to- ploto in cvetje nam marsikdaj za- mori težka utrujenost, ki lega v nas, slabo počutje in ne nazadnje tudi zatekle in trudne noge. O prvih dveh težavah smo že pisali in skušali svetovati, pa bomo tudi morda še kdaj, danes pa smo se odločili, da bomo posvetili nekaj minut tem trudnim nogam in gležnjem. Nasvet bo prav gotovo prav prišel tistim, ki opravljate svoje delo večidel stoje. Torej — najprej je treba v no- gah pospešiti cirkulacijo krvi. Na pomlad zatorej zaspite z nekoliko dvignjenimi nogami — podnje podložite majhno blazino. Ko se vrnete z dela, ležite vsaj za nekaj mniut in spet visoko dvinite noge. Utrujenost bo pre- šla mnogo hitreje, kot če boste sedeli in božali svoje bolne noge. To pa lahko storite zjutraj, še predno vstanete. Nogo dvignite in jo čisto lahno masirajte. Nato storite tako še z drugo in bolje se boste počutili. Kaj pa zvečer? O kopanju ne bomo govorili — vemo, da je to nujnost. Ko ležete v posteljo, se skrčite, nekajkrat »zavozite ko- lo«, nato podložite pod noge bla- zinico in zaspite. Ce svoje delo opravljate stoje, potem kdaj pa kdaj prenesite te- žo telesa samo na eno in nato sa- mo na drugo nogo. Pa še to — med delom ne nosite visokih, tankih peta. Ce ste gospodinja, se navadite, da boste nekatera opravila opra- vili sede. Likate lahko sede, čisti- te zelenjavo, pripravljate testo za pecivo in ne vem kaj še vse. In osnovna zapoved — izogibaj- te se vseh takih položajev, ki ustavljajo kroženje krvi. Ne nosi- te tesnih pasov za nogavice in zvečer čimdlje kopajte noge v topli vodi. Ko boste odšli na dopust, ne negujte samo svojega obraza in rok. Spomnite se tudi na noge. Hodite bosi, če se le da, brodite po vodi, skratka, zavedajte se, da so noge končno tisti del telesa, ki najbolj trpijo — in se po navadi nanje spomnimo samo takrat, ka- dar nas bolijo. Pomenek s ceste Zaključek šolskega p>ouka. Otroci so prihiteli na ulico, kot da bi se jim kdo ve ka- ko mudilo. Prisluhnila sem drobnemu glasku tik za menoj. >Mariin- ka, debelinika...!« >Zatožila te bom tovariši- ci, ker me vedno zmerjaš!« je s tresočim glasom odgo- vorilo dekletce, ki so ji be- sede veljale. »Marinka, Marinka, debe- linka!« je vztrajalo drug^o dekletce z izzivalnim gla- som. Marinki so po licu pritek- le solze. Pa tudi te niso omehčale njene nasprotnice. Nasprotno, še z večjim ve- seljem je žalila ubogo joka- joče dekletce. Prav v trenutku, ko sem hotela poseči vmes, je iz šo- le pritekel majhen deček. Obstal je in prisluhnil bese- dam, ki jih je govorila Ma- rinkina sošolka. Deček je stopil pred je- zično dekletce in se ji zazrl v oči. Pričakovala sem, da bo stegnil roko in ji >po fantovsko« dal zaušnico. To- da, zmotila sem se. Z mirnim glasom ji je dejal: >Ali te ni sram Anica, da svojo sošol- ko zmerjaš in žališ? Pojdi raje domov in napiši doma- čo nalogo, da ti jutri ne bo treba prepisovati iz Marin- kinega zvezka. Sicer pa, ali se vam ne zdi, da je lepše, če gremo skupaj?« Prijel je deklici za roke in skupaj so ulbrali pot proti domu. >Glej, glej, kako lep pri- mer tovarištva!« Da-ca Končno so zimski plašči odromali v naftalin! Toda kaj, ko so se s topfimi dnevi začele nove skrbi. Le kaj bomo oblekli poleti? In koliko denaria bo zahtevala ta ali ona »prekrojitev«? in kaj bo spet zahtevala ta muhasta moda? Predstavljamo vam rozaste obleko, ki bo morda marsikatero od vas razveselila. Kroj je ne- koliko zahtevnejši, je pa lep in zelo eleganten. Vratni izrez je na prsih majhen, je pa zato na hrbtu zelo, zelo predrzen. Če pa ga boste nekoliko zmanjšale in vsaj nekaj centimetrov hrbta od pasu navzgor skrile, bo obleka še vedno imela svoj čar, pa tudi dobršen del hrbta bo ostal na soncu. Model smo izrezali iz zad- nje številke »Manekena«, ki pri naša nekaj prav lepih in prijet- nih predlogov za pomlad in zgodnjejooletje. CELJSKI TEDNIK STEV, 17 —27. aprila 1962 LAŠČANI KREPIJO GOSPODARSTVO posledice se culifo porsocf 2e v zadnji številki smo pisali o velikih gospodarskih nalogah, }ci so si jih zastavili kolektivi iz laške občine. Bržčas bo prav, če gi podrobneje ogledamo, kaj že- lijo. pivovarna bo skušala zgraditi v naslednjem obdobju novo sladar- no. Vendar sodijo, da je potreb- no tudi mnoge stroje, ki še obra- tujejo, zamenjati z novimi. Tudi Tovarna lesne galanterije ima v mislih gradnjo novih proizvodnih prostorov. Predvsem rabijo sušil- nico lesa, ustrezno skladišče in za- boj arno. Istočasno pa se je velika tekstilna tovarna »Volna« spričo posebnih pogojev, ki omejujejo večje investicijske skoke, odloči- la, da bo letos predvsem skrbela za zamenjavo že dotrajalih strojev. Sodijo pa, da je nujno ustrezno urediti tudi lesnogalanterijsko podjetje »Bor«, mehanično delav- nico in podobne manjše obrate, ki pa jih občinsko središče in močan turistični kraj rabi. Zanimivo je tudi, da namera- vajo »Laščani« posvetiti letos še posebno pozornost gospodarjen- ju v gozdovih. Toda za razliko od prejšnih let bodo gojitvena dela dobila prednost. Pri tem ne gre za velike investicije, gre pa za enotno politiko, ki jo v obči- ni nameravajo izvajati. Gre za prepričanje, da se tudi mala in- vesticija, ki morda čez dvajset ali trideset let da velik učinek, izplača in da je umestna. Stanovanja in nadaljnja stano- vanjska izgradnja pa v tem pre- delu celjskega okraja še slej ko prej ostanejo prvi in najtežji pro- blem. Razumljivo je, da mu zara- di tega posvečajo še večjo pozor- nost. Ze lani so začeli z gradnjo 32. stanovanj v stolpiču, dogradili ga bodo letos. Vendar menijo, da pri tem ne sme ostati. Razen te- ga tudi sodijo, da bodo letos za- sebni investitorji vložili kar oko- li 20 milijonov za gradnjo stano- vanjskih poslopij. OB DVAJSETLETNICI BRIGADE Na progi Leto 1946. — april... Štiri čete cel jske brigade »Kajuh« gredo na udarniško delo, na mladimsiko progo BrČko-Ba- noviči. Daleč so ostali do- mači kraji, daleč dvomi mnogih, iki so nezaupljivo zmajevali z glavami. Nas niso čakala lična na- selja, moderni gradbeni re- kviziti, ne luč, ne voda in prvo noč smo preždeli kar pod milim nebom. Veter je zavijal in dež je neusmilje- no rosil in šele čez dan smo poiskali zavetje v bosansikih hišah. Imeli smo ikrampe, lo- pate, stenčas, kotle za hrano in to je bilo vse. Toda ne, imeli smo mladost in vedro voljo! Skoraj ves čas sem ibiila bolna, nisem ibila mnogo na delu, toda domov nisem ho- tela. Včasih isem nosila vodo žejnim brigadirjem, dežura- la, zraven pa vsak dan nekaj napisala. Ko smo odhajali na delo, smo zapeli tudi tisto pesem, ki sem jo sama napisala »Daleč zdaj so domači kra- ji.« Ob večerih smo imeli včasih taborni ogenj, reci- ' tirali in brali smo tisto, kar je kdo napisal. Bili so naporni dnevi, dol- gi delavniki, toda svojo na- logo smo opravili uspešno. Ko smo po dveh mesecih ko- rakali sipet med drugimi bri- gadami Slovenije po Ljub- ljani, smo bili — čeprav ne kot danes vsi v lepih unifor- mah, temveč v pisanih krilih in hlačah vseh ibarv in kro- jev — ponosni, zagoreli in veselo smo vzklikali Titu in svobodi. Ko je ravno dvajsetletnica prvih delovnih aikcij, se močno sipominjam teh dni. Danes smo mi že v zrelih letih — matere in očetje smo, veselimo se pa, da je mladina Jugoslavije svoje obljube častno izvršila. Ob velikem julbileju česti- tam in pozdravljam vse, ki smo bili takrat ena družina, pozdravljam pa tudi one, ki na delovne akcije odhajajo tudi zdaj. Vida Rosenstein — Masera Bočna 142, Šmartno ob Dreti ŠE ENKRÀT%>URADNO OBVESTILO« Takoj v začetku opozarjamo bralce, da dopisi državljanov ob- javljeni v rubriki »Vaše vrstice« ne morejo pomeniti niti niso enake stališču redakcije lista. Vendar menimo, da je prav, če list preko te rubrike dobi značaj javne tribune. Razumljivo pa je tudi, da skušajo to nekateri izko- ristiti za svoje osebne namene. Hkrati je tudi razumljivo, da u- redništvo ne more sproti vseh spornih zadev razčistiti, kajti si- cer bi te rubrike tudi ne rabili. Istočasno pa je tudi jasno, da jav- na razprava zadevo neprisiljeno pripelje do konca in do jasnega stališča. Zaradi tega tokrat še en- krat prosimo, da bralci v tej rub- riki ne skušajo iskati posebne možnosti za obrekovanja ali pla- siranje neresnic, kajti le te se v javni razpravi še toliko huje ma- ščujejo. NEUPRAVIČENA KRITIKA Občinski ljudski odbor Mozir- je, dopis je podpisal načelnik za gospodarstvo M. Požarnik, nam pojasnjuje, da je bilo pismo Za- volovška, ki smo ga pred kratkim objavili, neresnično in zlonamer- no. Občinski ljudski odbor namreč ; ni prezrl pravic vajenca. Prav na- sprotno. Zadevo bodo še enkrat podrobno »prerešetali«, vendar nam že dosedanja dokumentaci- ja lepo ponazoruje, da je občin- ski ljudski odbor — oziroma or- gani samoupravnega telesa v ko- muni — pravilno ravnal. Dokumenti tudi zgovorno pri- čajo, da ni možno niti podvomiti o nehumanosti ravnanja občin- ske administracije. Menimo pa hkrati, da ni naša dolžnost, da se prizadetim ose- bam opravičujemo. To bodo mo- rali storiti Zavolovškovi. Hkrati pa je tudi jasno, da kritika ob- javljena v rubriki »Vaše vrstice« ne more biti plod neke abstrak- tne objektivnosti, temveč le re- zultat subjektivnega mišljenja posameznega državljana. Naša dolžnost pa je, — to velja enako tudi za politično in upravno po- dročje dejavnosti —, da upošte- vamo sleherno mnenje. Želimo pa, da bi bilo v pisanju čim manj zlonamernosti in potvarjanja dej- stev, čeravno vemo, da tudi mi-! mo tega ne bomo mogli. j Uredništvo; Našo željo ste uresničili Tov. urednik! Pred mesecem sem napisal čla- nek pod naslovom »Kako je s časopisom«, iki je bil objavljen v ruibriki »Vaše vrstice«. V njem sem vas spraševal, kako je z do- stavo časopisa, ker ga dobe v Gaberju že ob dveh, na peronu pa šele ob štirih popoldne. Dali ste mi pozitiven in tolažilen od- govor, da boste moj predlog upo- števali. Prav lepa hvala za od- govor. Sedaj se vam vnovič javljam in to ne z vprašanjem in kritiko, ampak s pohvalo mnogoštevilne- ga občinstva. Uvideli smo, da ste svoj odgovor tudi uresničili in takoj izboljšali dostavo. Tako ste omogočili mnogim želnim bralcem, da Celjski tednik sedaj že lahko dobe v dopoldanskih petkovih urah. Tudi to se opaža, da se je naklada res povečala za 4000 izvodov, saj je precej utih- nilo godrnjanje češ »Celjskega tednika ni več«. Želimo, da bi se naš priljubljeni list res še bolj razširil in da Ibi bil čim bolj pri- stopen tudi v druge ikraje razen celjskega okraja. Z veseljem sipremljamo vesti o najrazličnej- ših dogodkih, kateri se dogajajo pri nas in po svetu. Celjski ted- nik je list, katerega rado čita staro in mlado — vsi pa se ob njem razvedrimo. Tudi njegova cena je primerna, saj je najce- nejši od vseh časopisov. Edi Masnec Šempeter ob S. Pomanikliivosii pri sprejemu ŠTAFETE MLADOSTI V CELJU Tovariš urednik! Ne bi rad podrobno opisoval vsega ceremoniala (ki ga pravza- prav ni bilo) pred ikinom Union. Nekaj pa je v letošnjem Siprejemu štafete mladosti vendarle še tre- ba povedati. Cas, pol ure, ki je bil odmerjen za sprejem in pre- dajo, prav gotovo ni dolga doba. Toda mislim, da ne bi smel biti samo to, da smo v tem času sliša- li nekaj čestitk kolektivov šol in govor podpredsednika okraja, pa še tu in tam nekaj skladb godbe na pihala, temveč bi ga bili lah- ko izkoristili tudi za krajši kul- turni program. Tako pa smo ča- kali, komaj čakali (ne samo gle- galci), da je pol ure minilo, ker teh trideset minut pač nismo z ničemer izpolnili To je eno! Drugo pa je bila — okrasitev. Prepričan sem, da bi bila lahko tudi ta z malo več truda mnogo lepša. In ozvočenje? Tisti, ki smo stali zadaj, sploh nismo nič slišali. In tudi štafete, ki je pritekla v mesto nismo vi- deli! Vse je bilo nekako mimo, mrtvo, tudi zaploskali nismo kot ponavadi. Pa vendar je biil za vse nas to prazničen dan. Le, da je prizadevanje ostalo na pol poti. Kako bi bilo, če bi pevski zbor zapel, pa čeprav samo tisto pe- sem »Lepo je v naši domovini biti mlad«? Kaj ne bi bilo lepše? Morda bi celo mi zapeli z njimi! Jože Volfand, Učiteljišče Pred dnevi so mozirski mladin- ci pregledali svoje dosedanje de- lovanje. Obravnavali so nekaj pwroblemov, ki so trenutno najbolj pereči. Govorili so o nadaljnjem izobraževanju mladine, saj je go- tovo, da brez znanja in s samo dobro voljo ni ntiožno naj smotr- neje in najučinkoviteje izkoristiti vseh moči in vsega prizadevanja. Podrobno so govorili tudi o neka- terih težavah, ki so značilne za to področje, kjer je problem emi- gracije mladih kadrov najostrejši. Razen tega so se podrobno pw- govorili o dobrih in slabih stra- neh organizacije štafete mladosti ter o pripravah za Dan mladosti. LEP JE NAŠ KONEC sveta Domačini navadno ne presoja- jo svojega kraja in območja pra- vilno. To je tudi razumljivo. Na- vadili so se na vse, kar jih obda- ja, zdi se jim samoumevno in ne- kako nujno. Taki smo tudi prebi- valci celjskega okraja. To pa ve- lja za vse, za Celjane, Kozjane in one, ki žive v Zgornji Savinj- ski dolini. Toda, če si nekdo, čeravno sa- mo bežno, pogleda vse območje okraja, bo prav gotovo prišel do zaključka, da je celjsiki okraj lep, čudovit. Da, res je poln kon- trastov, toda zato še lepši. Res je tudi, da do tega zaključka ne bi prišli oni, ki lepote ne spoštujejo. Hkrati pa je res, da smo v celj- skem okraju naredili le prvi ko- rak, da bi lepoto pokrajine, lepo- to in posebnosti krajev izrabili za gospodarske namene. Istočasno pa jasno ne moremo mimo gotovega dejstva, da je do- mala v vseh krajih precej ljudi, ki se za to borijo, ki svoja olep- ševalna ali turistična društva na- penjajo do skrajnih meja, in si- cer prav na tisti pravi — izraz nikakor ni pravilen — amaterski in samoodpovedovalni način, da bi čudoviti pejsaži, ki jih naša ožja domovina skriva, dobili tudi ustrezen dkvir — in istočasno tu- di ustrezno priznanje. I Morda bo kdo rekel, glej jih, I zopet hvalijo Logarsko dolino. |Ne. Peljal sem se namonoma slko- 'z/ij Obsotelje, skozi Kozjanslko, 'bil sem na vitanjakem koncu, v laški občini, v Savinjski dolini, ] Šaleški, bil pa sem tudi v Logar- j ski. ] Nobene — domala nobene raz- ^ like ni. Kozjanski predel je tako lep, da bi se mirno postavil ob ikogarkolii, če bi imel možnost, da se meri po otroško. Drugačen je, toda lep. Enako velja tudi za vi- tan jsko dolino tja do Doliča, isto pa lahko rečemo za vse kraje. To so dejstva, morda niti pre- več učinikovito napisana. Zato bo neprimerno ibolj učinikovito pri- povedovanje o prizadevanju turi- stičnih lin gostinskih delavcev, da bi te naravne dobrine, ki jih morda isluoajno imamo, le dobile gospodarski snometr, da bi daja- le tudi ekonomski učinek. Predvsem so zato baje krive slabe ceste. To čujemo povsod. Toda to je lahko le deloma res. Razen tega ise tudi ne kaže iz- govarjati na stvari, ki jiih zaradi zahtevnih investicijskih vlaganj ne moremo takoj uresničiti. Bolj pomembno od tega je počutje tu- rista, našega in tujega. Ker nam dejansko ne gre za to, da nekdo le enkrat pride k nam. GRE NAM ZA TO, DA PRIHAJA K : NAM. ; Interesanten materialni pogoj, • iki dejansko zavira razvoj turiz- ma — za to se borijo enako tu- ristične in gostinske organizacije — pa je pomanjkanje tudi manj- še urejene ceste, ki bi povezala vse naše kraje, ki slovijo. V zad- njem času se namreč vse pogo- steje in večinoma srečujemo s turistom — letoviščarjem }X)pot- nikom. Takim turistom, ki ostaja v nekem kraju le nekaj dni, nato pa se preseli v drug kraj. Ob po- čitku, ki ga po enoletnem delu rabi, si želi povezati prijetno s koristnim. In v našem okraju imamo vse možnosti, da mu to omogočimo. Kajti nimamo samo planin — imamo tudi druge na- ravne lepote, podzemno jamo pri Velenju, Ibi jo bodo sedaj uredili, imamo mondenska (sevecia lekoli- kor to prenesemo) središča, ima- mo odorte bazene s toplo vodo, slatinsko vodo, idilične kraje — mnogo imamo! Pohvalno pa je, da so se turi- Mične organizacije skupaj z go- stinci letos te naloge resno lotile. Gospodarstvo in najuspešnejše delo ni samo forsiranje cvetlič- nih lončkov, čeravno je to tudi ZELO potrebno. Inciativa, ki so jo sprožili turistični delavci in gostinci je zato pohvalna in bo našla podporo povsod. Ker konč- no ne gre za malo stvar. „Plavi" ponedeljek »Tako me boli glava, da ne mo- rem na delo!« je rentačil delavec Pepek, ko se je zbudil v pone- deljek. »Preklemana reč! Veselo pa je vseeno bilo, čez polnoč smo ga potegnili. Samo ta presneta šmarnica: čisto zanič sem danes. Katra, bolan sem, ne morem v službo!« Zenica ni bila dobre vo- lje. »Seveda, saj si lahko! Name- sto, da bi se preko nedelje pošte- no odpočil, si krokal do polnoči. Danes pa imaš mačka in še ob Zaslužek boš!« Taki ponedeljkovi prepiri so dokaj pogosti tudi na Smarskem. Ni pa zlo samo v tem, da se jjudje v nedeljo ne spočijejo, hujše je to, da preutrujeni pri- hajajo na delo, zaradi česar slabi pozornost in je ob ponedeljkih >osöbno med moškimi največ de- ovnih nezgod. To je še druga stran, ki je močno škodljiva za oloveka in proizvodnjo. V šmar- ski občini je bilo lani zaposlenih 4.305 ljudi, med temi 62 odstot- kov mošikih. Pri delu pa se je >onesrečilo 339 ljudi, a med temi car 264 moških in samo 75 žena. Največ nezgod je bilo v gozdar- stvu, industriji in gradbeništvu. Ce pogledamo število delovnih nesreč glede na dneve v tednu, ugotovimo, da je bilo med moški- mi delavci največ nezgod ob po- nedeljkih in to v prvih štirih urah dela, kar pomeni, da se de- lavci v nedeljo niso dovolj od- počili in je k temu v mnogih pri- merih pripomogel še alkohol. Za- nimivo je tudi to, da je razmerje v primerjavi z nesrečami, ki so se pripetile ženskam, popolnoma obratno. Tu je bilo najmanj ne- sreč ob ponedeljkih, pač pa je naraščalo proti koncu tedna. Ta trajen vzpon nesreč proti koncu tedna nedvomno povzroča posto- poma naraščajoča utrujenost. Primerno pa bi bilo, da bi ta po- jav podrobneje proučili in za- ključili, kateri so tisti vzroki, ki odločajo tako nasprotje v prime- rih delovnih nezgod. V šmarskih podjetjih skrbijo za delovno zaščito. Lani so za izboljšanje le-te vložili 31,500.00() din. Najbolj skrbno so se lotili utrjevanja delovne zaščite v ste- klarni »Boris Kidrič«, Gradbe- nem podjetju v Rogaški Slatini, Tekstilnem obratu v Kozjem in Železniškem transportnem pod- jetju. V teh podjetjih so devet- krat med letom razpravljali na sejah delavskih svetov o tem vprašanju in določili za to soraz- merno z ostalimi podjetji največ sredstev. Prav bi bilo, da bi pov- sod odločno nastopali proti »pla- vim« ponedeljkom in s tem pre- prečevali nezgode, ki povzročajo veliko škodo družinam in podjet- jem. Samo zdravljenje bolnikov na šmarskem območju je stalo družbo 256 milijonov lansko leto. O tem pa bi morali globoko pre- mišljevati posebno še tisti delav- ci, ki se ob nedeljah ne zna.jo v redu odpočili in se zastrupljajo z alkoholom. Dosti manj bo dru- žinskih prepirov in dosti manj nesreč, ki imajo lahko zelo usod- ne posledice. s. Zapornice Pred kratkim se je v Doberte- ši vasi pripetila težja nesreča. Mopedist A. B. je izgubil življe- nje. Zapustil je dva nedoletna otroka. Menim, da bi se nesreča ver- jetno ne pripetila in da bi otroci ne izgubili očeta, če bi tod bila proga zavarovana. Ta cesta, ki ji sicer pripisujejo manjši pomen, je v zadnjem času postala močno »frekventna«. In to je vse bolj. Pospešeni razvoj kmetijstva pa to težnjo še pove- čuje. Zato menim, da je nujno, da cesto opremijo s potrebnimi opo- zorilnimi znaki pred križiščem ceste in železnice. In sicer zlasti še zato, ker vagoni, ki jih tod na- kladajo, zakrijejo prihajajoči vlak. Vsi, ki to cesto uporabljamo, bi bili za to železniški upravi zelo hvaležni. Vemo pa tudi, da bi ustrezne zapornice bile najpri- mernejše. Veste, pišem kot bra- lec, toda vseeno JE BOLJE, CE OTROCI IMAJO STARŠE, KOT DA JIH PO NEPOTREBNEM IZGUBUO V NESREČAH. Franjo Kasesnik Šempeter CELJSKI TEDNIK STEV. 17. — 27. aprila 1962 MAJHNO PODJETJE - VELIK IZVOZ Lesno industrijski ikombinat v Šoštanju je z vso resnostjo po- krenil vse, da je kljub svojim predvidenim 360 milijonom bruto proizvoda za leto 1962, v prvih treh mesecih skorajda večino svojih polizdelkov (rezani les) fdasiral v izvoz, in to za 85 mi- ijonov dinarjev. Tako so dvig- nili izvoz za polnih 300 % od ce- lotnega lanskega izvoza. Doseganje tega pa ni ravno najlažje, kajti ikombinat je v prvih treh mesecih pod planom za 12 odstotkov iz objektivnih razlogov. Obrat žaga je v rekon- struikciji, v obratu lesne volne pa je prišlo do okvare stroja. Ven- dar pa se vsi zavedajo, da bo traba plan nadolknaditi že v pr- vem polletju. Še težje pa je z obratom lesne volne, kajti lesna volna ni več zelo isikana. Medtem ko je za lesne vrvi že zagotovljena pro- daja, ni to primer pri volni, kljub 18 odstotnemu znižanju cen. Upravni organi podjetja se dolbro zavedajo, da je njihova vloga odvisna od izobraževanja, zato so lani in prav tako letos za večino delavcev organizirali družibeno-ekonomske seminarje, poleg tega pa skrbijo za čim boljši kvalifikacijski sestav svo- \ jih vrst in je v podjetju le še ; okrog 20 nekvalificiranih delav- cev. Večina delavcev pa je po sklepu podjetja morala naipra- viti tečaj za izprašane gasilce, tako da bodo le-ti prvi lahko stoipili v alkoijo v primeru po- žara. V kombinatu tudi aiktiv Ljud- ske mladine pridno dela. Raz- veseljivo pa je predvsem to, da so ikar štirje mladinci člani centralnega delavskega sveta, saj je ravno mladina tista, kii s svojo smelostjo vnaša marsikatero de- lovno vzpodbudo. V podjetju imajo tri ekonom- sike enote, /ki so se že dobro uveljavile. Poleg težav, ki tarejo pod- jetje, je tudi to, da sodobno opremljen mizarski obrat s 70 zaposlenimi nima prevelike per- spektive, kajti v letošnjem letu so naročila ibolj skopa . Dnevno steče na desetine hlodov po jermeniku (si. 1), Skladišče lesa — v ozadju upravno poslop- je (si. 2). Velike skladovnice re- zanega lesa dan za dnem romajo na kamionih s prikolicami proti Reki in dalje (si. 5). Mizarje skrbi, kako bo čez mesec, dva. Sproti morajo iskati potrošnika za svoje izdelke. -ik Načrti in težave AGROKOMBINATA IZ RAZGOVORA Z DIREKTORJEM AGROKOMBINATA V ŽALCU ING. M. ZIDARJEM Poleg kmetijsike zadruge Sa- vinjska dolina je o kmetijstvu žalske občine prav gotovo najpo- membnejši Agrokombinat, to je, nekaikšen veleobrat, ki je nastal z združitvijo vseh kmetijsikih go- sipodarstev na področju občine. Kakor je že takoj na začetku povedal ing. Milovan Zidar zdru- žuje Agrokorabinat devet proiz- vodnih enot in štiri samostojne obrate, in sicer kmetijska gospo- darstva Celje. Arja vas^ Vrbje, Zovnek, Založe, Šempeter, Lat- kova vas. nadalje zadružno eko- nomijo Vransko, vrtnarijo Med- log ter sadno drevesnico Miro- san. poleg tega pa še semenarno, mlekarno in Mesnine v Celju ter strojno postajo v Žalcu. Z uprav- no službo je skupaj 14 organiza- cijsikih enot. I- V čem so trenutno najvažnejše ' naloge Agrolkombinata? Kakor povzemam iz razgovora predvsem v povečanju hmeljskih , površin, saj predvideva program za leto 500 novih hektarov. Od ] tega jih je Agrokombinat nekaj i že pridobil — največ v okviru t bivšega kmetij sik ega gospodar- ; stva Celje, najmanj pa v Zovne- \ ku. Predvidevajo, da bo celotna ; površina realizirana do jeseni, j Talko bi se površina hmelj sike ' proizvodnje povečala od 250 na • 800 hektarov. S tem v zvezi bo \ tudi potrebno zemljo ^rondirati v ustrezne komplekse, na katerih j bo mogoča kar najbolj organizi- j rana kmetijska proizvodnja. | Novost, ki se obeta na področ- : ju hmeljarstva, bo tako imeno- \ vano plantažno hmeljarstvo. Pri \ tem bo zlasti značilno, da bodo i v skoncentriranih nasadih ure- ^ dili vodni in cestni režim, posta- vili nove žičnice iziboljšanega si- j stema, pri katerih ne ibodo upo- ] rahljali več lesa. pač pa beton- ' ske prenapete drogove. Istočasno ■ predvidevajo, da bi na prvem ^ takem ikompleksu (okrog ?0 hekt- ' arov površine), kjer naj bi ste- ¡ kla proizvodnja hmelja že pri- ; hodnje leto, postavili obiralno ; sušilni agregat za strojno obira- ; nje hmelja. Gre namreč za ve- • liko halo, postavljeno nekako v i center nasadov; tu bi šla rozga v i oibiralni stroj, kobule pa v tu- j nelsko sušilnico s posebno kli- i matsko naipravo, kjer bi se ovia- \ žile in ibi jih že po 24 urah lah- i ko pošiljali v Hmezadovo skladi- J šče. Takšen plantažni sistem bi j seveda pomenil osnovo za socia- listično proizvodnjo hmelja, isto- i časno ibi odpadlo 17 tisoč oibiral- 1 cev. i Kako kaže letos z izvozom ■ hmelja? .« Agrokombinat predvideva, če i bo seveda ugodna letina, da bodo \ izvozili od 375 do 400 ton hmelja. I Pri tem bo pose'bej pomembna ' kooperacijska proizvodnja s ' kmeti, ki bodo na matičnja'kih : gojili enoletne sadeže, tako da i bo Agrokomlbinat pričel proiz- , vodnjo že z drugoletnimi, kar bo^ povečalo proizvodnjo od 3 na 7 í do 8 centov na hektar. ; V nadaljevanju razgovora je,j Milovan Zidar obrazložil še ne-J katere druge načrte. Med dru-j gim bodo uredili pitališče belko-; nov in pitališče bikov v Latkovi : vasi; pričeli z izgradnjo indu- strijske klavnice (lokacija je v. podaljšku Petrola v Gaberju);' zlasti pa povečali in izboljšali| krmsko proizvodnjo. Prav taiko^ predvidevajo, da bi povečali v nekaj letih sadno drevesnico Mirosan na okrog 150 hektarov. Kar zadeva živinorejo, pa so tu največje težave z razdroblje- nostjo pitališč, zato bi v perspek- tivi organizirali 4 centre, kjer bi lahko živinorejo ikvalitetno iz- boljšali in pričeli s specializj- rano proizvodnjo. Toda za to bi bila potrebna seveda sredstva. In na koncu — ker prinese konstituiranje vsakršnega pod- jetja s seboj takšne ali drugačne težave, je razumljivo, da brez njih ne gre niti v Agrokomlbi- natu. Da bi jih bilo čim manj, so že izdelali pravilnik o delitvi dohodka, o organizaciji in poslo- vanju ekonomskih enot, pri če- mer so razmejili njihove pravice in dolžnosti; hkrati s tem kon- čujejo finančno proizvodni plan. V ostalem je Agrokomlbinat tesno povezan s kmetijsko za- drugo in Institutom, kar vse bo vselkakor ugodno vplivalo na njegov start v ikmetijsko proiz- vodnjo. dhr Montažni čolni Podjetje »Sport« iz Beograda bo letos v maju na šestem medna- rodnem sejmu tehnike prvič raz- stavljalo za prodajo' montažne čolne »Sport«, »Turist« in »Mor- ska zvezda«. Čolna »Sport« in »Turist« pred- stavljata zanimivo novost v po- gledu konstrukcijskih in tehnič- nih svojstev, ker so lahki in eno- stavne konstrukcije. Za njihovo sestavljanje ni potrebno posebno strokovno zinanje. Čoln »Sport« je dolg 3 metre, težak pa je 43 kg. Vanj gredo 3 osebe. Giblje se s pomočjo vesel ali pa z malim mo- torjem proizvodnje Tomos iz Ko- pra. Posebna odlika čolna je, da je oblika prilagojena karoseriji avtomobila Fiat 600 in se lahko na krovu tega avtomobila tudi prevaža. Coin »Turist« je prav tako se- stavljen iz delov. Je večji, sprej- me 4 do 6 oseb, dolg je 4,5 me- trov, težak pa okoli 80 kg. Coin »Morska zvezda« pa je športni čoln za 4 osebe, ki pa lahko raz- vije večjo brzino. Vsi čolni so na- menjeni za uporabo na rekah in na morju. Kombinat za proizvodnjo šp>ort- nib rekvizitov »Sport« bo na še- stem mednarodnem sejmu tehni- ke v Beogradu razstavljal tudi vrsto novih rekvizitov za vodni šport, med njimi »smuči« za dr- sanje po vodi ter »jadro-skuter- je«. Razen tega pa bo razstavljal tudi najnovejše tii>e šotorov in weekend hišic. STARA IN NOVA ŠOLA V VE- LENJU 700 velenjskih otrok — dijakov, ki obiskujejo I. osnovno šolo, se že veseli, da bodo lahko v jeseni del pouka imeli že v prostorih no- ve šole. Dosedanja šola (zgoraj) imenovana »konjušnica« nikakor ne more zadoščati potrebam so- dobnega pouka niti vzgoje, da ne omenjamo telesne vzgoje, ki bo šele v novih prostorih lahko za- živela. Prazni prostori čakajo opremo in delavce (slika zgoraj), ki se sedaj še mučijo v temnih prostorih starega kromovega oddelka (slika spodaj). ZA ALI PROTI ZDRUŽITVI Te dni je Zavod za organiza- cijo dela v Celju dokončal ana- lizo, iki naj pokaže, v čem bi bile prednosti združitve Tovarne usnja Šoštanj in Konusa iz Ko- njic. Usnjiarne so zaradi pomanj- kanja kvalitetnih surovin in predvsem Siplošnega pomanj- kanja surovin v kočljivem po- ložaju. Tovarna lusnja Šoštanj pa ima pri tem še težji položaj, kajti rekonstrukcija kromovega oddelka, je končana, steči pa ne more, ker že več kot 6 mesecev čakajo na opremo. Prednosti združitve so v spe- cializaciji, ki je s tem možna. Z združitvijo odpadejo določene vrste artiklov enega ali drugega podjetja, delo je lahko enako- mernejše, proizvodnost in kva- liteta pa bo boljša. Torej v tem slučaju lahko govorimo o renta- bilnejši proizvodnji, ki je lahko le odraz združitve. Prav t>aiko govori za združitev lažje reše- vanje določenih pogojev za do- ber ustpeh podjetja, in sicer je možna temeljita in stalna analiza tržišča, boljša organizacija dela in predvsem dolgoročnejše aili realnejše planiranje. Proti združitvi govori le mož- nost, da je en artikel ali skupina artiklov enega podjetja donos- nejša in od tod tudi strah ko- lektiva pred izgubo samostoj- nosti, kar pa lahiko vpliva iz- redno negativno na proizvodnjo -il; Ni lepo, a je potrebno v središču mesta Velenja so morali postaviti »cestne ovire«, ki nikakor niso arhitektonski okras, temveč le nujno zlo, s katerim bomo omejili nebrzdanost motoristov in avtomobilistov, ki niso hoteli upoštevati prometnih znakov. \ ; IZSILJEVANJE? - NE! (Razprava o potrebah) Začelo se je z vedno višjim osebnim dohodkom. Pod- jetje je proizvajalo, osebni dohodek je rasel in kmalu sc bili v komuni med tistimi redkimi, o katerih so drugi go- vorili: »Glej, ti pa so v zlatem sedlu!« Vendar pa to n odgovarjalo čisti resnici, kajti člani kolektiva so videli le še nekoga ali nekaj njih. ki so bili še mnogo višje in za vidali so jim. Ti neki so bili arhitekti, ki jim žal nihče nt more do živega — vsaj kar se osebnih dohodkov tiče. O ten mi je prijatelj, ki spada v to branžo. dal najzgovornejš dokaz: »Za dva soma še svinčnika ne primem v roke.< In prišel je letni obračun. Donaria na kupe — celih 5 do ( »mesečnih plač« bi lahko delili. To pa je spravilo v zagate samega direktorja. Potrkal je na razum pri delavsken svetu, a ni našel najboljšega odziva. Le nekaj treznim gla vam. ki vedo. da ni skupna last samo za v žep. ampak ze sklade in... je uspelo, da so končno, kljub negodovanji rešili to težko nalogo. Toda pozabili smo povedati, da j< direktor še mlad in nov in da se razlikuje od prejšnjega torej, »gorje mu. kajti, le kako je lahko nekdo direktor, k gleda preveč zvesto na predpise in še to. da nosi v seb precejšnjo porcijo moralne odgovornosti do družbe. : Toda grabežljivost, ki res da ni izsiljevanje, a je le vsi drugo kot dobra lastnost upravljavca, ima svoje čudni zakonitosti. Celo nekaterim iz vrst najnaprednejših je za vrtela razum v prepričanje, da je ta višek samo njih samil last. zavrtela razum v razpravo o potrebah, ki da so vedn večje. Tu pa je sedaj napočil čas. da se stavi zapik. Kam s ta kim načinom izsiljevanja, ki ni izsiljevanje, kam s tem na činom, ki bi ga lahko nazvali »krasti samemu sebi«? Kje j zavest teh posameznikov, ki vidijo le denar in še enkrs samo denar. Kje je moralna zavest takih posameznikov. 1« vidijo zgolj potrebe, pozabili pa so na dolžnosti? In končno, kako naj to vpliva na tiste, ki hočejo dobr vsem. na tiste, ki se zavedajo svojih dolžnosti, predvsem p vse tiste, ki ob enakem delu žive za manjše dohodke, ver dar ne po&taivljajo zahtev, ki bi bile podobne izsiil javan ji KAKO REŠUJEJO Stanovanjsko izgradnjo (Razgovor z direktorjem stano vanjskega sklada v Žalcu Dane- tom Debičem) Naslovno vprašanje je bilo hkrati tudi moje prvo vprašanje. Dane Debič je rekel: — Zelo intenzivno. Izdelali smo komplet- ni elaborat za »Sosesko DOM I«, kjer bomo postavili štiri stolpiče po 20 stanovanj. Od tega dva stolpiča še to leto. V teh stolpi- čih bo šlo za tri različne tipe sta- novanj, saj bo največje zneslo 65, srednje okrog 50 in najmanj- še okrog 28 kvadratnih metrov uniformiranega koncepta, kakr- šen je v modi drugod, velja pri- pisovati dejstvu, da so družine pač različnih velikosti in da mno- goštevilnih družin ni mogoče str- pati v stanovanje kakor sardine v škatlo, če naj bodo njihove sta- novanjske razmere kolikor toliko udobne in ustrezne. Našo stanovanjsko izgradnjo je prevzel nase stanovanjski sklad s svojo poslovno službo. Ta na- stopa kot investitor in prodaja stanovanja interesentom, pri tem vodi seveda vsa tehnična dela — nadzorstvo, finančno poslovanje, kakor tudi izdelavo načrtov. Naj omenim, da je lani znašala reali- zacija stanovanjske zadruge 124 milijonov in je bilo dograjenih 48 stanovanj, medtem ko je letos predvideno 200 milijonov investi- cijskih naložb za stanovanja, s či- mer bo mogoče dokončati 65 sta- novanj. Koliko novih stanovanj bo letos dograjenih v Žalcu? Na področju samega Žalca je v gradnji 26 stanovanj; 16 stano- vanj bodo dobili kmetijski delav- ci, ostala stanovanja pa kovinsko podjetje. Poleg tega je v izgradnji 12 stanovanjski blok na Vran- skem za potrebe kovinskega pod- jetja, 12, 6 in 4 stanovanjski blok v Libojah, kjer bodo dobili sta- novanja tudi prosvetni delavci, nadalje 9 in 6 stanovanjski blok v Preboldu, prav tako pa je v iz- delavi še 12 stanovanjski blok, ki ga bomo postavili na Polzeli. V zadnjem času so v Žalcu po- svetili pozornost tudi urbanistič- nemu načrtu. Kakšno bo s tem v zvezi središče Žalca? Predloga urbanističnega načrta, je rekel Dane Debič, je že izdela- na; središče pa naj bi zajelo ne- katere nove objekte, in sicer zdravstveni dom, novo dvorano za kulturne potrebe, ureditev po- sameznih spomenikov in vodome- ta, zgradbo sodišča in trgovski dom. Ureditev sama bi znesla okrog 20 milijonov dinarjev in bi jo bilo zaradi pomanjkanja sred- stev uresničevati v prihodnjih le- tih. V glavnem so dela pri neka- terih objektih v teku. Toda letos bo v prvi vrsti treba opraviti ta- himetrijske in ortogonalne izme- re v Šempetru, kjer naj bi urba- nistična ureditev pK)udarila zlasti rimske izkopanine, saj imajo te pomembno obeležje. dhr CELJSKI TEDNIK STEV. 17 — 27. aprila 1962 OB SESTAVLJANJU OSNUTKOV STATUTOV KOMUN ŠENTJUR med PRVIMI v Šentjurju že nekaj mesecev vneto priipravljajo prvi statut komune. Ko smo pred dnevi po- vprašalii. kako idaleč so že prišli, ^mo doibili presenetljiv odgovor. Obsežno delo se bliža h koncu In o osnutku statuta komune te- pejo zdaj zadnje raizprave. Pa smo se odločili, da obiščemo Šentjur in izvemo ikaj več o dein komisije za izdelavo statuta ter o določilih, ki jih le-ta zajema. »Mislim, da je od takrat, ko gmo začeli zbirati gradivo za sta- tut, minilo že skoraj šest mese- cev,« mi je povedal predsednik šentjurske občine tovariš Peter Hlastec. »Komisija za izdelavo statuta se je razdelila v sedem podkomisij, ki sestavljajo zdaj materiale za posamezna področ- ja. Neposredno smo torej za iz- delavo statuta angažirali nad pet- deset občanov, posredno, v raz- pravah pa seveda lahko sodelu- jejo vsi.« Šentjurski osnutek statuta Iko- mune je menda med prvimi, če ne celo prvi v Sloveniji. Tako daleč so ga že izdelali, da obsega ¿e 263 členov. In celo sedaj, ko je snopič teh papirjev že kar га- jeten, še niso zaključili. Poprav- ljajo še to in ono, dodajajo, se posvetujejo s strokovnjaki, se prepirajo izaradi formulacij, toda vse to z edinim namenom — da bo statut čim popolnejši. »Najdlje smo se zadržali pri izvrševanju ,pravic in osnovnih življenjs(kih pogojev prebivalcev občine,« je nadaljeval tovariš Hlastec, Tako smo v statutu med drugim povedali, da imajo pre- bivalci pravico, da se glede iz- vrševanja in zaščite pravic, pa tudi zaradi izvrševanja osnovnih življenjskih ipogojev obračajo na vse pristojne organe v občini in da se poslužujejo tudi posebnih služb, ki so v ta namen organi- zirane. Pri tem smo mislili na službo pravne pomoči, na služ>bo za prošnje in pritožbe itd. Med dolžnosti prebivalcev občine pa smo vnesli tudi dolžnosti, da s svojim delom na delovnih me- stih, s svojim načinom življenja in z vsemi svojimi silami sodelu- jejo v stalnem procesu .gospodar- skega, kulturnega in ostalega razvoja in napredka občine in njenih služb. Izvrševati morajo tudi prevzete obveznosti, ki jih določajo občinski predpisi itd,« »Kaj pa samouprava delovnih ljudi?« »No. tudi ta je našla zelo vidno mesto v našem osnutku statuta. Posebej smo govorili tudi o ob- činslki skupščinii, o krajevni skupnosti, veliko pozornosti pa smo posvetili — referendumu. Tako statut določa, da je refe- rendum obvezen ob priliki po- trditve občinskega statuta, ob razpisu notranjih občinskih po- sojil, ob uvedbi krajevnega sa- moprispevka za vse območje ob- čine ter v tistih zadevah, če to zahteva petina organov družbe- nega upravljanja v občini, tretji- na zborov državljanov in občin- ski zbor Socialistične zveze de- lovnega ljudstva. Referendumu želimo dati večji pomen, da torej ne bo samo formalnost, temveč resnična možna oblika odločanja naših ljudi. Sicer pa — vzemite statut, preberite ga in najbolje boste zvedeli, kaj je v njem.« Storili smo tako, pa se je za- drega ob tem, kaj naj o statutu neikaj besed o Socialistični zve- zi, ki so o njej v statutu tako-le napisali: Socialistična zveza de- lovnega ljudstva organizira ob- šentjurske komune napišemo, še povečala. Sedeminštirideset stra- ni prav gotovo ni mogoče pre- nesti na stran in pol. Zato le še činsko tribuno kot stalen organ za obveščanje državljanov in njihovih mnenj. Podrobnosti o teh nalogah, pa o zborih obča- nov, o medsebojnih odnosih or- ganov samouprave v občini, v Šentjurju zdaj še precizirajo. Čakajo tudi še novih ustavnih določil, dotlej pa jih bo — kot pravijo v Šentjurju — statut še vedno močno zaposloval. -ij Slika z Otoka v Celju Na konjiški progi — Duše sakramenske, ste vese- le, kaj, ko ste ga tako poceni za- pravile, so se prтuševali eni, dru- gi pa: — Skoda ga je, tega našega >*konjičana*<. Bil je naš in radi smo ga imeli, pa čeprav je vozil počasi. In morda prav zaradi tega, ker je včasih težko sopihal po tej lepi Dravinjski dolini, je bü še bolj naš. >->-Konjičan« pa je bil na- ša ura. Kadarkoli je zapiskal, in to je počenjal velikokrat, kakor da bi hotel vzbujati pozornost, smo vMeli, koliko je na kazalcih. Bil je še kolikor toliko točen. Si- cer se pa na minute res nismo ozirali. Drugače pa so preusmeritev potniškega prometa iz železniške- ga v cestnega, ali bolje rečeno na avtobusnega na progi Poljčane— Zreče utemeljevali železničarji: — Preusmeritev je bila nujna in potrebna. Edina še ozkotirna proga v naši republiki je bila pre- draga; v našo blagajno je vnašala praznino. Njena obnova bi zahte- vala visoka sredstva, ki jih pa nimamo. V uvedbi avtobusnega prometa smo videli edino rešitev, pa tudi precejšnjo prednost za ta- mošnje ljuAi. Takšna približno so bila mišlje- nja tiste dni okoli 14. aprila, ko je >^konjičan« zadnjikrat prisopi- hal v Zreče. Slovo od tega maj- hnega vlaka, ki bi 29. decembra letos slavil že svojo sedemdeseto obletnico, je bilo združeno z jezo, sentimentalnostjo in gospodarsko preudarnostjo. Razumljivo, da je prevladovala slednja. (Ko bi le še večkrat!). Lokomotiva malega »^konjičana« je zmeraj vlekla.za seboj dva pot- niška vagona, tovornih pa po po- trebi. Celotna kompozicija je ime- la dve lokomotivi. Vsaka je vozi- la po deset dni. Zatem so ji pri- voščili počitek, jo očistili in po- pravili za naslednje vožnje. Pred dobrimi desetimi leti je ta majhen vlak, ki je na konjiški progi pre- magoval zadnje kilometre, razve- seljeval otroke na pionirski progi v Ljubljani. Ce so bili med vožnjo zasedeni vsi sedeži, se je peljalo 88 ljudi. Največja hitrost >^konjičana« je bila 30 kilometrov na uro, največ- krat pa je sopihal le z 20 kilometri na uro. Pot od Poljčan do Zreč, dolgo 21 km, je opravil v 66 mi- nutah. Seveda je spotoma krepko počival, najdlje pa v Konjicah, kjer se je okrepčal z vodo in pre- mogom, da je potem laže zmogel rmjvečjo strmino (25 promil) na poti do Zreč. Tisto soboto v sredini aprila, ko je >*konjičan« premagoval zad- nje kilometre, sem bil med po- slednjimi potniki na tej progi. Tako sem prisostvoval njegovemu odhodu iz Poljčan in si prav ta- ko dobro ogledal previdni prehod malega vlaka skozi podvoz neda- leč od Zbelovega, kjer se stikata cesta in železnica. Tu je mali »ko- njičan-'< obstal. Iz vagona je stopil vlakovodja in pregledal, če je pot prosta. Kajti nerodno bi bilo, če bi se pod nekaj metrov dolgim podvozom srečala vlak in avto. In šele tedaj, ko je vlakovodja za- mahnil z roko, je vlak znova za- sopihal in potegnil. Zapeljal je v, kratek tunel, nad katerim je spe- ljana glavna proga Maribor-Celje. Ta dogodek je menda že ob sa- mem rojstvu sprožil niz okroglih na račun malega vlaka. Tako vedo povedati, da sta se na tem mestu srečala oba vlaka, mali ^konjičan« in oni, ki vzbuja vse- splošno občudovanje. In prav te- daj, ko se je lokomotiva malega vlaka bližala podvozu, je eden iz- med potnikov na mariborskem vlaku pljunil skozi okno. To sicer ni lepo. Toda zgodilo se je, da je ta pljunek (rmjbrž je bil precej izdaten?) padel v dimnik lokomo- tive, od tod pa naravnost v kotel. Posledice so bile baje strašne. Pljunek je namreč pogasil ogenj v kotlu in ''■konjičan'^ je obtičal. Ce je bilo to res, ne vem. Nihče niti ne ve povedati, kdaj se je to zgodilo. Gotovo je, da nikoli, pa čeprav je inačic na ta dogodek kar precej. Ce tudi se postaje od Poljčan do Zreč zvrstijo v kratkih presled- kih, sva vendarle z vlakovodjo Štefanom Surbekom našla čas za pomenek. To sicer ni bil strnjen pogovor, saj je imel toliko pogla- vij, kolikokrat je on moral stopiti iz vagona in opraviti гш postajah svojo službeno dolžnost. Tako sva ga venomer prekinjala in začenja- la z nova. — Kot vlakovodja sem na tej progi že enajst let, je pripovedo- val. V tem času sem doživel mar- sikaj lepega, pa tudi neprijetnega. Navzlic temu se težko poslavljam. Bilo je lepo. Spoznal sem skoraj vse ljudi, oni pa. mene. Vsi smo se dobro razumeli. In kar je najvaž- nejše, vse rms je vezala ljubezen do tega' »■konjičana-'-'. Nikoli mu nismo rekli vlak, temveč venomer samo '■'■konjičan-'^. Zanimivo je, je pristavil ponos- no, da naš vlak ni nikoli obtičal v snegu. Bili so primeri, da je bil promet na glavni progi v zastoju, naš ^>-konjičan-<-' pa je navzlic vse- mu vlekel. Težko sicer, pa vseeno je premogoval in odrinjal debelo snežno odejo. Več neprijetnosti pa smo imeli tedaj, ko smo na to progo dobili lokomotivo s pionirske železnice v Ljubljani. Bila je nekoliko pre- dolga za ostre ovinke na naši pro- gi, zlasti pa na odseku od Konjic do Zreč. In tako se je zgodilo, da je prav ta lokomotiva zaradi tega večkrat iztirjala. Na ostrih zavo- jih je kar ruvala tračnice z pra- gov in jih širila. Razumljivo je, da smo morali vso progo popravi- ti in jo prilagoditi novi lokomo- tivi. Pa tudi to je minilo in znova smo se vozili brez zamud. Da, to so spomini... Malega konjiškega vlaka, ki bi prevažal potnike, ni več. Ostali so pa spomini, ki bodo z vlakom vred najbrž prešli v narodopisno posebnost. M. Božič ZANIMIVO PREDAVANJE V LAŠKEM Laški akademski klub je v pe- tek zvečer pripravil za Laščane predavanje o Laškem in okolici. Predavanje je bilo spremljano z barvnimi diapozitivi, ki sta jih pripravila študenta Hrastelj in Križnik. Namen predavanja je bil, da Laščani spoznajo lepote mesta in okolice. Predavanja se je udeležilo pri- bližno 170 Laščanov, kar vseka- kor kaže, da se zanimajo za svo- je mesto in okolico. Dva posnetka z »zadnje poti« konjičana. Zgoraj: na progi, spodaj: na konjiški postaji. Zadnja na desni: vlakovodja Šurbek in šef konjiške postaje Pire. Klub ■ središče društvene aktivnosti mladine v Nazarjih imajo lepo urejen klubski prostor. Sredstva za ure- ditev prostora in opremo sta pri- spevali Lesna industrija in Gozd- no gospodarstvo Nazarje. Sedaj pa ga upravlja Društvo inženir- jev in tehnikov. V klubu je vsak večer zelo ži- vahno. Ob televizorju in ob šahu se zbirajo največ mladinci, ki najdejo tu potrebno razvedrilo. Da pa ti klubski večeri ne bo po- stali preveč monotni, so mladin- ci pričeli razmišljati, da bi enkrat na teden pripravili tudi kratek zabavni program. Izvajala ga bo dramska sekcija mladinskega ak- tiva. • V klubskih prostorih pa se se- daj sestaja tudi mladinski aktiv, ki doslej ni imel potrebnega pro- stora, -da NA OBISKU V ŠENTJURSKEM »ALPOSU« PRIZADEVANJA SO usmerili v izvoz Ko smo te dni pred praz- niki hodili po šentjurski ko- muni, so nas možje na obči- ni opozorili tudi na »Alpos«. Ubogali smo jih. stopili v to- varno in za razgovor zapro- sili direktorja podjetja to- variša Jakoba. Izmenjali smo nekaj besed o izvozu, o na- črtih delovnega kolektiva, o njihovih nalogah in proble- mih ter izvedeli to, kar bo- mo zdajle zapisali. »Alpos« je trenutno ori- entiran na izdelavo vrtne opreme. Ker pa gredo ti pro- izvodi v promet predvsem le v toplejših mesecih leta, skušajo v ostalih izpad na- domestiti z izdelavo lahkih, aluminijastih artiklov za opremo stanovanja. Ko smo si nekaj teh stvari kasneje tudi ogledali, smo morali kaj kmalu priznati, da je ta pot pravilna. Toda še prej smo govorili o izvozu. In ker je prav to trenutno ena naj- večjih nalog delovnega ko- lektiva v »Alposu«, naj ga tudi tu najprej omenimo, »Za izvoz — največ izva- žamo zdaj v Švico — izdelu- jemo kuhinjske stole in mi- ze,« je dejal tovariš Jakob. »Prvo tromesečje je pokaza- lo ugodne rezultate. Švica pa je zahtevno tržišče in naš kolektiv v izvozu preboleva prve otroške bolezni. Nava- diti se bomo morali tiireciz- nosti. estetskega emlbalira- nja in podobno. Prepričani pa smo, da nam bo pot od- prta tudi na ostala tržišča. Za izvoz smo pripravili tu- di lahke aluminijaste lestvi- ce, ki bi jih naj uporallîljali v gospodinjstvu. Računamo namreč, da koristniki sodob- nih stanovanj težijo za tem, da vsak kvadratni meter sob in shramb pametno izkori- stijo. Toda marsikatere po- lice so precej visoke — in tam bodo lestvice prav pri- šle. Morajo biti seveda lah- ke, zložljive, estetske in vse to troje smo skušali združi- ti v lestvici, ki bo prišla iz naše tovarne.« »Kaj pa ostali novi proiz- vodi?« »Za domač trg proizvaja- mo še obešala za kopalnice. To so posebne rešetke, ki jih bodo gospodinje pritrdile nad kopalne kadi in potem na njih posušile tisto drob- no perilo, ki ga operejo za »popoldansko razvedrilo«. Potem izdelujemo še prt- ljažnike za avtomobile Za- stava, FAP, ki imajo prostor za družino, za prtljago pa ne, veliko vrtne opreme in podobno. Kolektiv »Alposa« se bo po prvem maju selil v novo halo. Te dni opravljajo v njej zadnja dela. S selitvi- jo bodo rešili torej enega svojih največjih problemov — razdrobljenost obratov in preveliko število neproduk- tivnih delavcev. Dosedanja organizacija dela v »Alposu« in pa dokajšnja raztresenost obratov sta namreč nareko- vali mnogo več neproduktiv- nih delovnih mest. Novi UO in pa delavski svet, ki so ju te dni izvolili, ibosta poleg ostalega začela reševati tu- di to vprašanje. In delitev osebnih dohodkov v »Alpo- su«? Tudi to bo ena prvih nalog novih organov uprav- ljanja tega kolektiva. V »Alposu« ibo torej s se- litvijo v nove prostore za- vel nov veter. Kolektiv si prizadeva več in bolje pro- izvajati in nova hala jim bo to nedvomno omogočila. Si- cer pa — saj ne pišemo da- nes zadnjikrat o tem delov- nem kolektivu. Želimo, da bi kmalu lahko govorili o še boljših rezultatih! -ij Spomini in slovo Je že tako, ne samo pri nas, pač pa povsod po svetu. Staro se umika novemu, zastarelo sodob- nejšemu, — hitrost, udobnost, praktičnost, ekonomičnost, ren- tabilnost, to so osnovne postavke in merila računa današnjega dne. In prav je tako! Nič nenavadnega se nam ne zdi, ko od časa do časa zasledi- mo novice, da bodo v tem ali o- nem mestu tramvaj zamenjali s trolejbusi in avtobusi, ali pa da bodo opustili to in to železnico, ali pa celo, da se mora idilična beneška gondola umikati seveda ropotajočim in smrdljivim toda hitrim in modernim motornim čolnom, Z zanimanjem, vendar z rahlo notranjo ironijo, beremo poročila o svečanostih, ki jih pri- rejajo ob takih priložnostih oni, vrsto let ali pa celo življenje po- katerih življenje in delo, je bilo Povezano z vsakdanjim drdranjem po stotisočkrat in milijonkrat pre- voženih tračnicah in ovinkih. Tako je prišla vrsta tudi na na- gega Konjičana, edina ozkotirna Železnica v Sloveniji je ostala brez ?vojega »kavnega mlinčka«, ki je 'O let prevažal potnike in tovor gori in doli po Dravinjski dolini. Ob tej novici nisem ostal, kakor običajno, ravnodušen, kakor ver- jetno tudi ne vrsta onih iz Zreč, Slov. Konjic, Loč in Poljčan, či- gar vsakdanje življenje in delo je bilo povezano s to resno igrač- ko. Pred mano se je zvrstil film spominov iz otroške, deške in fantovske dobe, filmi o veselih in resnih dogodivščinah, ki so tes- no povezane s tako popularnim »kafe mlinom« in z mojo mla- dostjo. Ker sem že takorekoč od rojst- va stanoval na železniški postaji v Poljčanah, kjer je imel tudi moj oče skrb, da je Konjičan ko- likor mogoče točno po voznem re- du odpeljal, sem zrasel z železni- co. Kaj kmalu je moja otroška glavica zaznala, kar velja enako tudi za moje sovrstnike, da prav- zaprav ne gre istovetiti železni- ce na eni in drugi strani kolodvo- ra. Vse spoštovanje drvečim brz- cem, težko otovorjenim in dolgim tovornim vlakom, še danes im- pozantnim Borsik lokomotivam, toda kljub temu je našo otroško radovednost in domišljijo bcflj zaposlovala puhajoča lokomotiva Konjičana z njegovimi majhnimi vagoni. Izkoristili smo vsak tre- nutek, da smo lahko stali in ob- čudovali ta velevlak, ko je čakal pripravljen na odhod na svojo dolgo rajžo do Slov. Konjic ali Zreč. Na pol s strahom, na pol s spoštovanjem smo zrli brkate- ga strojevodjo Bertoncelja, ki je imel to moč, da je ? kretnjo roke povzročil, da se je ves v pari in dimu, pihajoč in sopihajoč Konji- čan premaknil, še nekajkrat sum- ljivo zaškripal, potem pa oddr- vel s svojo svojevrstno brzino v druge daljne kraje. Pa ne za dol- go. Tako je požiral kilometre, da se je kmalu zopet vrnil, da je po- tem lahko šlo znova. Ni je bilo večje sreče od tiste, če mi je uspelo pregovoriti stro- gega Bertonclja, da me je pri pre- miku vzel na svoj puhalnik — in takrat je Konjičan piskal več kot običajno. Mi smo odraščali, Konjičan pa je ostajal vedno enako ®tar. Kdaj pa kdaj so ga z mukami in te- žavami spravili na veliko želez- nico in ga odpeljali v Maribor, da bi se potem vrnil v novi praz- nični obliki, z zakrpanimi pljuči in prebavili. Ko se je vrnil, se nam je zdelo, da še bolj škripva med njegovimi kolesi. Naše spo- štovanje je počasi splahnelo in ubogi Konjičan, ki ga niti mi nis- mo jemali več resno, čeprav nam je bil še vedno pri srcu, je postal večkrat žrtev naših deških no- ri j in razsposajenosti. — Nedolž- no smo stali na peronu, ko se ob prometnikovem znaku za odhod Konjičanu, kljub stebrom puha- jočega dima, isker in razbesnele pare v cilindru ter nemočnega vr- tenja koles na mestu, ni uspelo premakniti niti za ped. Kajpak zavrte so bile ročne zavore na vseh vagonih, se je zvečer jezil doma moj oče. Odtrgam ti glavo, če imaš ti svoje prste vmes, mi je grozil. Pa kaj to, veliko bolj zabav- no je bilo, če nam je uspelo ne- opazno, in to ni bilo težko, odklo- piti drugega za drugim zadnje tri ali štiri vagone. Prometnik je dal resnobno znak za odhod, lokomo- tiva je važno zapiskala in poteg- nil, toda joj, — pričelo se je žviž- ganje, mahanje in kričanje, pol konjiškega ekspresa je vendar na postaji. Minilo je po navadi nekaj trenutkov in takrat je bil Konjičan že sto ali pa več met- rov daleč, preden se je strojevod- ja zavedel, kaj se dogaja in da ni odpeljal vseh svojih varovancev s seboj. Sledilo je obvezno prekli- njanje, vožnje nazaj, priklaplja- nje ostale garniture in če se spre- vodnik, ki se je medtem dušil, da bo vsem poljčanskim mulcem ušesa potrgal, ni prepričal, če morda tudi ostali vagoni niso od- klopljeni, se je vsa burka na naše izredno veselje začela znova. Dragi Konjičan, kar laže mi je sedaj ko odhajaš v zaslužen po- koj, da mi je dana prilika, da ta- ko izpovem svojo vest v svojem in v imenu vseh tistih, ki smo ti zagodli marsikatero navidez hu- dobno potegavščino. Smejali smo se tem uspelim norčijam in z na- mi vsi prizadeti potniki, pa še marsikdo ob tvoji progi, zdi se mi, da celo na tihem sami tvoji železničarji, ki jim gre prav tako to opravičilo. Komu ne bi utr- gal smeh iz srca prizor, če te je videl kako sopihaš proti Konji- cam s pripetim starim piskrom na zadnjem vagonu, ki je z nič kaj tebi dostojnim glasom udar- jal bang, bang, tresk, bang tja skozi Dravinjsko dolino. Hvalež- ni smo ti, da si nas fante nešte- tokrat zapeljal tja pod zeleno Po- horje ali pa k dekletu v sosed- nji kraj. Kaj pusto bo brez tvo- jega sopihanja in piskanja v do- lini Dravinje in pogrešali te bo- mo. Milan Heric PRI NAS IN PO SVETU ČLOVEK DELO RAZREDNI BOJI Na polovici sveta danes delovne množice svobodno in vzneseno praznujejo prvi maj. V teh deželah je delavski razred zmagal v boju z izkoriščevalci. V drugi polovici sveta potekajo prvomajski prazniki še vedno v znaku boja, zbiran- ja revolucionarnih množic pod rdeče zastave mednarodne delavske solidaimosti. Našim bralcem, ki kot člani naše socialistične družbe tako uspešno in s poletom soustvarjajo najvišje cilje revo- lucionarnega boja, v nekaj vrsticah posredujemo utrinke iz preteklosti, iz stoletnih, ne tisočletnih bojev zaradi razred- nih rmsprotij. . Prizor z ene od mnogih delavskih manifestacij pred vojno v Celju. Delavci v povorki na velikem Zletu »Svobod« v Celju leta 1936... Človek bi nikoli ne postal to, kar je, če bi ne dedal. Pri tem misli- mo na tako delo, ki je razvijalo človeško družbo na nove stopnje razvoja, dvigalo človeštvo vedno višje in višje. Tudi živali delajo. Toda to delo je podzavestno, je goli boj za obstanek. Človekovo delo pa je od pradavnin zavestno, družbeno, ustvarjalno. Delo, ki je človeštvu prineslo napredek, ki je ljudi iz primitiv- nosti v tisočletjih dvignilo na da- našnjo stopnjo civilizacije, je pri- neslo v človeško družbo tudi huda nasprotja, ki se začnejo takrat, ko z delitvijo dela in proizvodov nastanejo neenaki odnosi. Takrat namreč, ko nekateri začenjajo ukazovati in si prisvajati ustvar- jene dobrine, ko drugi postajajo vse manj svobodni, vse bolj izko- riščani lin odvisni. Vsa človeška zgodovina, pravi Marks, je zgodovina razrednih bojev. Osvajalne vojne v zgodnji človeški zgodovini so bile prav laKe, K;ot so sodobne. Boj za nad- vlado, bitke za oblast, stremljenje po izkoriščanju. Premaganec je postal suženj, ix)stal je delovna žival, ki je znala govoriti. Nikoli niso ponehali boji. Rim- ski suženj Spartak je pred našim štetjem popeljal desettisoče suž- njev v krvav boj proti rimskim patricijem dn lasfinikom sužnjev. Upori plebejskih množic na meji obupa so potresali imperije... Mračni srednji vek je poznal krvave boje. Kmečki pimti so bili znanilci novega veka in iz fev- dalizma se je počasi rojeval nov družbeni red. Nova odkritja so povečala proizvajalne sile in še bolj poglobila prepad med razre- doma, ki si zgodovinsko sledita v drugačnih okoliščinah, z dru- gačnimi imeni, pa vendar vedno z istim osnovnim nasprotjem, ko eni izkoriščajo, drugi, mnogošte- vilnejši, so izkoriščani. Boj se je nadaljeval. Sprva po- samič, poredkoma in neorganizi- rano. Tomaž Münzer, Thomas Moor, Campanella, Baubeuf so bili junaki teh bojev,vendar brez velikega uspeha. Filozofi, misleci in idealisti so iskali vzroke in iz- hode iz kričečih nasprotij. Sanja- li sb o pravičnih vladarjih, o ide- alnih državah enakih ljudi. Po- skušali so in propadli. Niso ve- deli, da brez boja, brez odločilne bitke nasprotja ne bodo izginila. Prišlo je zgodovinsko leto 1848 in z njim se pojavita ustanovi- tedja znanstvenega socializma Marks in Engels. »-Komunistični manifest« je postal kažipot delav- skemu razredu. Delavci niso več videli sovražnika v stroju, videli so ga v družbenem redu, ki ga je treba strmoglaviti. Organiziran v internacionaio, čeprav maloštevilno, je delavski razred vsega sveta zajel val vse uspešnejših bojev z izkoriščevalci. Štrajkom, posamičnim spopadom se leta 1871 priključi prva velika zmaga. Sedemdeset dni so v Pa- rizu vladali komunardi, ki so kljub krvavemu porazu dokazali, da osvoboditev dela ni le ideja, da jo je mogoče tudi uresničiti. Leta 1889 je Kari Marks na ustanovnem kongresu II. Inter- nacionale med drugim predlagal, naj bi v spomin na krvave dogod- ke v Chicagu delavski razred vse- ga sveta praznoval kot medna- rodni praznik dela. Od takrat ni minilo leto, da bi po svetu ne praznovali Prvega maja. Prazno- vali so ga včasih svečano, včasih sredi štrajkov, včasih v zaporih, pogosto pa tudi na barikadah in na frontah novih bitk. Prišlo je revolucionarno leto 1917. Izbojevana je bila bitka za prvo socialistično državo v svetu. Delavski razred vsega sveta je dobil dokaz, da kapitalistični družbeni red ni neranljiv. Ures- ničila se je ideja, postala je stvar- nost. Vsako leto je Prvi maj našel nove in nove oblike praznovanja. Zdaj so ga praznovali delavci pod zaščito delavskih straž v skritih krajih, potem spet z gorečimi re- volucionarnimi mislimi v temnih ječah. Ponekod je ob prazniku kri pordečila tlak pod nogami manifestov. Trikrat zaporedoma so prvi maj praznovali v Španiji borci vsega sveta v juriših na sovražnika,.. V letih boja proti fašizmu so bili prvomajski kresovi taborni ognji, okoli katerih so se zbirali borci za nov svet. Namesto ognje- metov so svinčenke in rakete pa- rale nebo. V nečloveških naporih je revolucionarni boj slavil nove zmage. Po končani vojni so se rdeče zastave dvignile na jambo- re v enajstih deželah sveta, ki so stopile na pot izgradnje nove so- cialistične družbe. Socializem je zajel tretji del zemeljske oble. No- ve in nove države, ki se osvoba- jajo nadoblasti gredo pravičnejši, družbi nasproti. Milijonske žrtve niso bile za- man. Prvi maj, borbeni praznik, postaja vse bolj praznik zmage delavskega razreda. Takšnih idiličnih kotičkov je malo. Zato se jih toliko bolj razveseli oko, ki je preutruj eno od mestnega vrveža, viso- kih zidov in asfaltnih ulic. V prvomajskih dneh se bomo, če bo vreme milostno, lahko do sitega naužili tudi takiih lepot. Samo pozor. Med ovcami so tudi >koštruni«, ki jim radovedneži in fotografske leč e niso preveč všeč... Tako se je zgodilo našemu novinarju, iki se je preveč zanimal za malo^ jagnje. Tisti posnetek, Iki si ga je najbolj želel, je zanič, ker se mu je aparat stresel? Razboiniški glavar prijet V soboto se je (po vsem svetu naglo razširila vest. da so fran- coski policisti v Alžiriji prijeli glavnega kolovodjo OAS (Tajne vojaške organ.) generala Salana. Odkrili so ga v središču mesta Alžira, v univerzitetni četrti, kjer se je v neki hiši skrival z družino pod tujim imenom. Oko- liščine, v katerih je bil Salan >rijet, so jx>dobne tistim, v ka- cršnih je padel v roke franco- skim oblastem tudi njegov glavni sodelavec Jouhaud. Aktivnost OAS, te krvave ultraške organi- zacije, sicer ni prenehala. Hkra- ti z vestjo o aretaciji Salana pri- hajajo informacije o novih umo- rih. Brezupen in brezizhoden boj skrajnežev je utrpel hudo izgu- bo, ni pa še likvidiran. Prizadev- nosti francoskih oblasti sicer ni kaj oporekati, saj kaže vso voljo, da likvidira OAS. Toda vendar se vsiljuje pomislek, da bi Fran- cozi, če bi hoteli, lahko že mnogo prej zibezali »krvave generale« iz njihovih jazibin. Kakor koli že, novica je raz- veseljiva. Salan mi bil samo idol francoskih skrajnežev. Postajal je idol mednarodnega fašizma. Baje se nemški fašisti niso prav nič uporila vsestranski pomoči Salanu. Takrat imajo spet smolo s svojim novim »fiihrerjem«. Kakšno bo poletje ... se zdaj vodno bolj vprašu- jejo po Evropi, ko se bliža Cas turistične sezone. Nemci so izde- lali »preroško karto«, po kateri smo pri nas kar v zavidljivem položaju. V juniju, juliju in av- gustu nam napovedujejo ob ja- dranski obali po 25 sončnih dni na mesec, to pa je samo dva dni manj kot v sončni Grčiji. Da bi le bilo res tako! 1. MAJ ONKRAJ MEJA... Gradec na predvečer Prvega maja pred dvema letoma ... Me- sto z ničemer ne naznanja, da je naslednji dan praiznik za veliko večino ljudi tega industrijsko upravnega središča. Nobene za- stave, nobenega ognjemeta, no- benih tranparentov, nič. prav nič. Edino pomlad je okitila okna. vrtove in parke. Edino pomlad je neogibni aranžer svečanosti. O pač! Lepaki. Avstrija je pred volitvami. Ko jih prebereš, te stisne pri srcu. Socialisti, ko- munisti, narodnjaki in »neodvis- ni«, vsi naipadajo vse, se obreku- jejo, grozijo. Boj za množice in proti njim, za kariero posamez- nikov ... Po kavarnah ugibajo ipolitikanti o jutrišnjem prazni- ku, o volitvah. Jutro! Radio med reklamami za milo in »Mocco« monotono širi kratke dbjave strank za sodelo- vanje in ogled prvomajske pa- rade ... Ob deseti uri ipo strogo določe- nih ulicah prikorakajo z zamrlo besedo na ustnicah. Le godbe igrajo. Molčeče godbe bi bile go- roteskne. Pravijo, da je oblast določila ikomunistom posebne ulice. Cemu? Baje zato, da bi se ne »stepli« s socialisti. Kdo ve, če je res? Toda bržčas je oblasta ta predpostavka silno všeč. Zastave ... deželne ... držav- ne ... pa tudi rdeče s simiboli strank. Na čelu povorke policija z radijskimi postajami, ob po- vorki policija, med kordoni in na repu povor'ke... Za vsak slu- čaj ... Kolone korakajo. Mirno, brez pesmi, brez gesel. O, volilna ge- sla nosijo in sem in tja napis >Hoch 1. Mai«. Nasmeh šine čez obraz, ko kdo iz povorke vidi med gledalci znance ... Pretekla je ura in mesto živi svoj dnevni utrip kot uro poprej in vse le- to... Šef policije je labko spo- ročil nadrejenim: — Prvomajska parada poteka- la po zaslugi mojih enot v miru in brez protirežimskih izpadov. Se priporočam... — Pa sem se spwrnnil prekipeva- jočih množic na beograjskih Te- razijah. Pesem, vznesenost, vzkliki, baloni, pestrost barv, po- leta mladost. In ponos. Tudi tu po graških ulicah je vel ponos. Ponos in resnobnost v eni pote- zi... Njiihov čas še ni napočil. C. k. Ekspedicija v Hudo luknjo Res je, da skoraj ni na svetu takih lepot podzemlja, kot jih poznamo v Postojnski in v Škoc- janskih jamah. Toda tudi Štajer- ska ni brez podzemskih jam. Marsikatera je nekoč že služila turizmu, pa so nanjo pozneje po- zabili. Take jame so »Pekel« pri Žalcu, »Huda luknja« v globeli med Velenjem in Slovenjim Gradcem ter še morda nekatere. V zadnjem času je oživel inte- res za »Hudo luknjo« pri turi- stičnih društvih Velenje in Slo- venj Gradec. Istočasno pa z nji- hovim interesom sovpada že do- kaj časa aktualna iniciativa na- šega tednika, da bi v »Hudo luk- njo« in morda tudi v katere dru- ge domače jame poslali ekspedi- cije jamarjev. Do akcije pa bo prišlo v naslednjih dneh, ker je voda v jami v upadanju. Odpra- vo bo sestavljalo nokaj celjskih planincev, med njimi član hima- lajske odprave Ciril Debeljak in seveda tudi naš časopisni sodela- vec z beležnico ter fotokamero. Odprava bo jamo ponovno izme- rila, pregledala spremembe in stanje pred vojno izvedenih del ter skušala prodreti do kraja. Odprava sicer me pričakuje sen- zacij, čeprav ni izključeno, da bo le precej težav, ker nihče od nje- nih članov jame ne pozna. Reportaža, ki jo bomo v našem tedniku ipo opravljeni nalogi ob- javili, bo brez dvoma zaminiva za širok krog bralcev, kajti čas, ko je »Huda luknja« bila odprta za javnost, sega tri desetletja v preteklost, torej domala v poza- bo. Na zgornji sliki vidimo dva po- snetka »Hude luknje« od zunaj in izpod prvega oboka. No, zani- ma nas, s kakšnimi »sovražnost- mi« bo jama sprejela naše vsi- ljivce in motilce njenega dolgo- letnega niiru? CELJSKI TEDNIK STEV. 17. — 27. aprila 1962 OdloČi se še ti, mladinec Vsako loto prihajajo v vojaške gikademije nove generacije mla- dincev, ki so dokončali srednje Šole- Tri leta šolanja v teh vi- sokih šolah za bodoče poveljnike jn strokovnjake v naši armadi Piinejo hitreje kot v kateri koli yisoki šoli. Poleg osnovnega, da ge naučijo vojnih in tehničnih yeščin, je življenje gojencev vo- jaških šol silno pestro. Tudi za- bava in razvedrilo nista zane- jnarjeni. Za to plat življenja ee zavzemajo posebni klubi. Kako potekajo prosti popol- dnevi. Vsak človek ima svoja nagnjenja, posebno pa mlad državljan. Težko bi rekli, da se kjerkoli razvijejo mladi ljudje lahko v prav vseh dejavnostih, ki jih zanimajo. Eni rišejo in sli- kajo na platna, drugi ustvarjajo kiparska dela. Na razpolago iso bogate knjižnice, čitalnice. Ne- kateri so vneti za glasbo in petje. Tudi za to je poskrbljeno. Za- bavni orkestri, tudi orkestri res- ne glasbe in zbori nimajo nikoli preveč ljudi, da bi ne mogli viključiti vseh. ki to želijo. Na razpolago so športni tereni in športni rekviziti vseh vrst. Obilo časa preostane za spre- hode, za izlete, za kino in gle- dališče. Mlad človek v vrstah go- jencev vojaških šol postane ob tem. da se odlično zabava in ne- prisiljeno vzgaja, kljnb svoji mladosti-strokovno. politično in kulturno izobražen. Na slikah vidimo prizora iz vsakodnevnega življenja gojen- cev vojne akademije v Beogradu. Na eni sliki so gojenci visoke vojne letalske šole v enem izmed oddelkov knjižnice, ki premore nad 100.000 knjig. Na drugem po- snetku je reporter »zasačil« bo- doče »(komandante« pri »spopa- du« na .štiriinšestdesctih črno be- lih »bojnih poljih«. Pouk v naših srednjih šolah se nagiba h koncu. Cez nekaj me- secev bo treba nadaljevati študij. Mladinci ,odločite se za študij na visokih vojaških šolah, odločite se tudi vi za ta lep, časten in zanimiv poklic. Prvomajska nagradna križanka Običaj je že, da ob prvomaj- skih praznikih pripravimo za na- še bralce nagradno križanko. Tu- di tokrat smo se odločili zanjo. Prosimo vas, da nam rešitve poš- ljete v uredništvo »Celjskega tednika« najkasneje do torka, 8. maja, v kuverti z oznako »Prvomajska nagradna križan- ima«. Za pravilne rešitve razpisu- jemo naslednje nagrade: 1 nagrada po 5.000 din 2 nagradi po 3.000 din 3 nagrade po 2.000 din 4 nagrade po 1.000 din 8 nagrad po 500 din Reševalcem nagradne križan- ima želimo veliko sreče pri re- ševanju in prijetne prvomajske Praznike. Rešitev ze izidom žre- l*anja bomo objavili v petek, 11- maja. Uredništvo Vodoravno: 1. običaj, 7. praznik dela, 13. določe- nega leta, 19. Južni sadež, 20. pečica (spakedranka), 21. skrajna točka celine (dvojina), 22. Soča po italijansko, 23. pritrdilnica, 24. tile (srbohrvaško), 25. vložiti, 26. začimba, 27. kratica za to- varno motorjev, 28. 24. in 19. črka abe- cede, 29. duševni mir, 30. vrste dre- ves, 31. polovica rume, 32. podjetje v Kočevju, 34. izvršni svet, 35. zadnji del lonca, 36. cvetlični grm, 37. bom- baž, 38. hrana, 39. osebni zaimek, 41. podjetje v Celju, 42. otok v puščavi, 43. tuje žensko ime (okrajšava), 44. kraški pojav, 46. denar, 48. sns, 49. lo- čilo, 50. osebni zaimek, 51. središče ko- lesa, 52. ščit srbohrvaško, 53. uničuje že- lezo. 54. kraj v Dalmaciji, 57. kemična prvina, 61. žensko ime (dvojina), 62. dva enaka samoglasnika, 63. mešalec (tuj- ka), 65. mesec, 67. pač brez p, 70. po- dročje, 71. zelenjava, 73. odtis, 75. an- gleška nikalnica, 77. lido brez o, 78. umazanec, 80. kravice, 81. stara dol- žinska mera, 83. od Otona, 85. zapi- san, 86. znanstvenik, ki se bavi z zgradbo človeka, 90. moško ime, 92. naznanilo, 93. sredstvo za beljenje, 94. greje pozimi, 95. ali srbohrvaško, 96. orožje, 97. državna blagajna, 98. nov v sestavah, 99. ocet, 100. osnutek, 101. domača žival, 102. naplačilo, 103. 11. in 15. črka v abecedi, 104. red, 105. enaki igralni karti, 106. plačilno sred- stvo, 107. kemični znak za aluminij, 108. železo je-, lil. dela red, 116. reka v Sloveniji, 117. sorodnik (ljubkovalna oblika), 118. stric (srbohrvatsko), 120. organ vida, 121. svatba, 122. določene barve, 123. sorodnik, 124. moško ime, 125. del zobovja, 128. prepoved, 129. pražival, 130. resnična, 132. dolina v Julijskih alpah. Navpično: 1. pozdrav delavskemu prazniku, 2. žensko ime, 3. avtomobilska oznaka za Valjevo, 4. oglas, 5. včeraj, 6. stara država na arabskem polotoku, 7. vr- stilni števnik, 8. vlažne, 9. ohišnici, 10. krma, 11. grška dežela, 12. roj ptic, 13. zvitorepkin, 14. spis, sestavek umetni- ške vsebine, 15. mesto v Španiji, 16. dva enaka soglasnika, 17. pregnati pi- janost, 18. etika marksista, 29a. pov- sod, 30. trgati, 33. napad, 36a. večati, 39. nomad, 40. božanstvo Egipta, 41. veznik, 45. nordijsko moško ime, 47. bodljika- va rastlina, 54. vihar, 55. delovna sku- pina, 56. vrsta asfalta, 58. prvi del trofeje, 59. žensko ime, 60. vrsta dre- vesa dvojina, 63. osebni zaimek, 64. družbena ureditev, 66. nikalnica, 70. preklic, 71. začimba, 72. nasprotno od laži, 74. vrednoti, 76. oblika glagola stepsti, 78. sem čisto iz sebe spake- dranka, 79. ime športnega klubla v Ce- lovcu, 82. planina v Bosni, 84. kot 98. vodoravno, 87. rimski pozdrav, 89. na- selje, 91. tovarna v Celju, 94. steza, 99. ovinki. 112. se peni. 113. naslada ob tujem trpljenju, 104. vlečem, 114. orož- je. 108. znesek. 109. del hiše, 110. ko- ščica, 115. motor, 117. kačji glas, 119. dragocena tekočina, 130. 6 in 2 črka abecede, 128. isto kot 3 navpično. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOV. KONJICE OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI ODBOR SZDL j OBČINSKI SINDIKALNI SVET ' ZDRUŽENJE BORCEV NOV Prijetno prvomajsko praznovanje vsem delovnim ljudem KOMUNALNO PODJETJE ..OBNOVr Celje želi prijetno praznovonje 1. majo vsem delovnim ljudem Občnski ljudski odbor Celje гаждгш|а za iavnost 1. urbanistični načrt Celja 2. urbanistični načrt Dobrne 5. ureditveni načrt stanovanjske soseske OTOK 4. ureditveni načrt stanovanjskega naselja LISCE 5. ureditveni načrt Obrtnega centra 6. ureditveni načrt dela industrijskega kompleksa 7. ureditveni načrt Železarne Štore Načrti bodo razgrnjeni od 28. 4. 1962 dnevno od 9. do 18. ure v mali dvorani OF doma v Celju. Urbanistični načrt Dobrne bo javno razgrnjen tudi na razglasni deski v Dobrni. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij V KOVINOTEHNI Celje razpisuje naslednja delovna mesta: 1. delovno mesto komercialnega direktorja Pogoj za to delovno mesto je visoka strokovna izobrazba s triletno prakso v vodstvu komercialnih poslov ali višja strokovna izobrazba z daljšo prakso in zunanjetrgovinsko registracijo. Zaželjena je prak- sa v železninarski stroki. 2. delovno mesto samostojnega referenta uvoza Pogoj za to delovno mesto je višja strokovna izobrazba z zunanje- trgovinsko registracijo. 3. delovno mesto samostojnega referenta izvoza ZA PREDSTAVNIŠTVO LJUBLAJNA Pogoj za to delovno mesto je kot v Ađ. 2. fi. dslovno mesto samostojnega referenta notranje trgovine Pogoj za to delovno mesto je kvalificiran delavec železninarske stro- ke s 5-letno prakso. Osebni dohodki so določeni po Pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov. Prijave je vložiti najkasneje do 15. 5. 1962 na Upravo Kovinotehne Celje, Mariborska 17. » Sklad za zidanje stanovanjskih hiš občine Šentjur pri Celju Po določilih zakona o finansiranju grradnje stanovanj (Uradni list FLRJ, št. 47/59) ter pravil s'klada za zidanje stanovanjskih hiš in po skleipu seje inpravnega odbora skla- da z dne 18. aprila 1962, razpisuje sklad za zidanje stano- vanjskih hiš občine Šentjur pri Celju III. NATEČAJ ZA POSOJILA IZ SREDSTEV SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU 1. Po tem natečaju daje siklad posojila do zneska din 46.000.000 in sicer: a) pravnim oseibam. gospodarskim organizacijam do zneska dinarjev 40,000.000; b) fizičnim osebam (oseibam v delovnem razmerju) do višine dinarjev 6,000.000, prvenstveno v odobrenih zazidalnih okoliših. 2. Posojila se bodo dajala za naslednja dela: a) za dovršitev novih stanovanjskih hiš. oziroma stano- vanjskih blokov; b) za nujna popravila na stanovanjskih zgradbah, pred- vsem za ureditev fasad in za povečanje stanovanjskih prostorov. 3. Najdaljši rok vračanja posojila je lahko za družbene gradnje 30 let. za zasöbne gradnje pa do 15 let. 4. Najnižja obrestna mera znaša 2 %. 5. Prednosti pri podelitvi posojil pod točko 1/b imajo člani ZB NOV ter prosilci, ki nudijo: a) krajši rok vračila posojila; b) višjo obrestno mero. 6. Najnižja lastna udeležba pri sredstvih za gradnjo znaša za zasebni sektor 70 %, za ostale pa 30 %. 7. Ponudbe po tem natečaju vložijo prosilci na predpi- sanem obrazcu KB-S-1-1281-59 v zajpečatenem ovitku z vidno oznako »IIT. natečaj« pri skladu za zidanje stanovanjskih hiš občine Šentjur pri Celju najkasneje do vključno 25. ma- ja 1962. ^ 8. Izid natečaja bo objavljen na razglasni deski občin- skega ljudskega odbora Šentjur pri Celju. 9. Opozarjamo, da Upravni odbor sklada ne bo upošte- val ponudb z nepopolno dokumentacijo, kakor tudi ne po- nudb, vloženih po zaključnem roku. Številka: 1/62-1/1-3/1 Šentjur pri Celju, dne 18. aprila 1962. Upravni odlior sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Šentjur pri Celju CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 17. — 27. aprüa 1962 TELESNA VZC0jA IN ŠPORT Dvakrat NIČ četudi ni nihče pričako- Tiai, da bi morali celjski že- lezničarji zmagati v dvobo- ju proti bodočemu prvaku slovenske conske lige in no- vemu članu druge zvezne li- ge, Olimpiji iz Ljubljane, pa so gledalci vendarle priča- kovali nekaj več — več bor- benosti in prizadevnosti od domačih igralcev. Ker te ni bilo, so negodovali in odha- jali z igrišča že pred za- ključkom dvoboja, ki se je končal z visoko zmago ljub- ljanske Olimpije 6:2. In končno tudi Artvigov »obra- čun« ne sodi na igrišče, pa naj so ga narekovale še tako prepričljive »olajševalne okolnosti«. >ln konec koncev. Tudi to ni bilo pričakovati, da bo Gorica tatko energično in s tiiko visokim rezultatom premagala nekdaj zelo reno- mirano enajstorico celjske- ga Kladivarja ... « Tako je zapisal komentator sloven- skega športnega časnika Po- let. Tako pa bi morali zapi- sati tudi mi. Kladivar je dvoboj v Šempetru izgubil že v prvih minutah igre ko so padli kar trije in edini goli. Dosegli so jih domači- ni. Pri rezultatu 3:0 za Go- rico je ostalo vse do konca dvoboja, pa čeprav so imeli gostie veliko priložnosti, da bi dosegli ne samo časten gol. temveč še kakšnega zra- ven. Toda kako. če v napa- du ni bilo človeka, ki bi znal realizirati idealne pri- ložnosti. Smola pač ne more biti opravičilo za toliko spo- drsljajev. Rezultat petega kola sipo- mladanskega d^la tekmova- nja v slovenski conski ligi je za celjska predstavnika — dvakrat nič. In ker tudi moštva iz spodnjega dela ta- bele niso dosegla kaj prida uspehov, je vsaj v tem delu lestvice ostalo vse po sta- rem. Kladivar še kar naprej tiči na šestem mestu s štiri- najstimi točkami ter razliko v golih 35:27, celjski želez- ničarji pa na sedmem s tri- najstimi pikami ter razliko v golih 36:50. V prihodnjem zavrti jaju bo Kladivar na Glaziji igral s Krimom. Lanska tekma med tema nasprotnikoma se je končala z zmago Kladi- varja 1:0. Celjski železni- čarji pa bodo odpotovali v goste svojim ljubljanskim stanovskim tovarišem. Jesen- ski dvoboj na igrišču pod Skalno kletjo se je končal z delitvijo točk in rezulta- tom 3:3. M. B. PREMALO ZA VZGOJO MLADIH v soboto popoldne je Celjska nogometna podzveza ozi- roma komisija za nogomet pri Okrajni zvezi za telesno kul- turo podajala obračun dveletnega dela. Uvodni poročili sta imela predsednik Mirko PRESINGER ter tajnik Franc ROZMAN. Ce bi izluščili iz pestre proble- matike, ki teži nogomet na ob- močju našega okraja, najznačil- nejša obeležja, potem bi morali zapisati nekako takole: premalo je bilo storjenega za razširitev nogometnih organizacij, kvaliteta je sicer zadovoljiva, toda ne na račun naravne selekcije, temveč zlasti v klubih, ki tekmujejo v višjih ligah, po zaslugi kupova- nja že »izdelanih« nogometašev. Nadalje: porazno je stanje v pio- nirsikiifi in mladinskih vrstah; svoje naloge pa ni opravila niti trenerska organizacija. Izredno pereče je pomanjkanje tudi stro- kovnih kadrov v manjših klubih. Vsekakor najbolj boleča točka nogometa na območju celjskega okraja je pomanjkanje mladih nogometašev. Celjska podzveza se je sicer zavzemala, da bi s pri- mernim tekmovalnim sistemom vzbudila zanimanje za nogomet med mladino, toda na žalost so njena prizadevanja naletela na gluha ušesa. V celoti so samo tri organizacije pokazale pripravlje- nost, da prijavijo mladinska mo- štva za okrajno ligo. Ob teh ugo- tovitvah dobi človek vtis — sicer pa ta vtiis potrjuje v mnogih pri- merih praksa — da klubi ne ka- žejo nobenega zanimanja za vzgojo lastnih, domačih mladih igralcev, temveč, da rajši posega- jo na tuji trg in od tam jemlje- jo tisto, kar izločajo drugi, ozi- roma jemljejo za drag denar sla- bo blago. To politiko umetnega dvigovanja kvalitete potrjujeta še dve številki — štirinajst nogo- metnih klubov v celjskem okraju združuje samo 768 prijavljenih nogometašev. To je borna števil- ka, s katero ne moremo biti za- dovoljni. Zlasti ne moremo biti zadovoljni ob dejstvu, da je no- gomet tudi pri nas še zmeraj naj- bolj popularna športna panoga. Delen vzrok za nezadostno šte- vilčno stanje v nogometnih vr- stah pa lahko iščemo tudi v ne- primernem tekmovalnem siste- mu. Utemeljitev za to trditev lahko najdemo v izredni razgiba- nosti sindikalnih pa tudi šolskih nogometnih enajstoric. Bolj kot doslej so bo treba zavzeti za or- ganizacijo občinskih ali medob- činskih tekmovanj, kar še pose- bej velja za pionirje in mladino. Zanimiva je tudi slika finanč- nega stanja nogometnih klubov. Medtem ko na eni strani vidimo precej izdatno nagrajevanje ne samo trenerjev, ampak tudi no- gometašev, pa je drugod, in to zlasti velja za nekatera podežel- ska moštva, še zmeraj veliko ide- alizma in čistega amaterizma, kjer igralci celo sami prispevajo, da lahko njihova moštva sodelu- jejo v tekmovanju. Novi odbor oltrajnega nogo- metnega foruma pa čaka nekaj težkega dela še pri ureditvi tre- nerske organizacije in pri uve- ljavitvi načela, da je trener predvsem športni delavec, ki je odgovoren ne samo za strokovno rast, temveč tudi za vzgojo po- štenega in zavednega mladega človeka in ki pri izpolnjevanju te odgovorne naloge ne gleda sa- mo na nagrado, temveč na nekaj več, kar se ne da plačata z denar- jem, na vzgojo. —mb OLIMP:RUD AR (Velenje) 4:0 Mlado moštvo Olimpa v srečanju z velenjskimi rudarji ni izkoristilo sa- mo prednosti igrišča, temveč je po- kazalo tudi dosti boljšo in bolj učin- kovito igro. Zmaga Olimpa v eni naj- bolj pomembnih srečanj četrtega kola spomladanskega dela tekmovanja v okrajni nogometni ligi je bila povsem zaslužena in sad boljše fizične in psi- hične pripravljenosti. Ostale tekme tega kola so se kon- čale z naslednjimi izidi: Zreče—Zalee 0:2, Rogaška Slatina—Nazarje 2:2, Šmartno ob Paki—Vransko 2:0, Kovi- nar—Konjice 1:1 ter Šoštanj—Roga- tec 2:1. Na čelu lestvice je še zmeraj velenj- ski Rudar, ki ga od drugoplasiranega Olimpa loči le ena točka, tretji je Kovinar, četrto Šmartno ob Paki itd. PRVI NASTOP NA TEKALIŠČU Zadnji dan preteklega tedna so nekateri celjski atleti sodelovali na otvoritvenem mitingu ljubljanske Olimpije. Med njimi sta pionirja Ku- nej in Pilih že kar na prvem nastopu izboljšala republiški rekord za naj- mlajše tekmovalce pri skoku ob pa- lici na 3.25 metra. Odličen je bil tudi Vravnik, ki je zmagal v teku na 100 metrov s časom 11.2 sekunde. Prav le- po pa so se izkazale mladinke Kladi- varja. Tako sta Cedetova in Lubejeva zabeležili v teku na 60 metrov isti čas 7.8 sekunde, Kramaričeva pa 8.00. Medtem ko je v teku na 600 metrov zmagala Serbčeva v času 1:49.6, se je pri skoku v daljino izkazala Lube- jeva s 537 cm. v metu krogle pa je zmagala Urbančičeva s 10.17 metra. Uspešen start v nedeljo se je začelo prvenstveno tekmovanje v slovenski košarkarski ligi. Po uspešno prestanih kvalifika- cijah so si pot v družbo najboljših slovenskih košarkarskih moštev zno- va priborili mladi igralci iz Šoštanja. Solidne priprave so potrdili že v prvem kolu, ko so premagali ljubljan- sko Svobodo z rezultatom 57:42 (25:13). Tekma je bila v Ljubljani; zato je zmaga toliko bolj dragocena. Naša želja je, da bi bil tudi konec takšen, kakršen je bil začetek! VRHOVSEK — 1:09.0 Med udeleženci desetega zimskega prvenstva Ljubljane v plavanju so bi- li tudi nekateri člani celjskega Nep- tuna. Največji uspeh je dosegel. Dani Vrhovšek, ki je na progi 100 metrov hrbtno postavil s časom 1:09.0 nov re- kord zimskega bazena. Med zmago- valce v moških disciplinah se je tudi uvrstil Vošinek na 100 metrov prosto. Njegov čas je bil 1:06.6. Med mladin- kami je Zupančeva dosegla drugo me- sto na 50 metrov prosto (44.7), Naro- beta pa isti uspeh na 100 metrov prs- no (1:37.5). OLIMP—KAMNIK V JUDO Čeprav ni v Celju judo šport tako znan in razširjen kot v drugih večjih mestih Slovenije, vendar obstaja judo sekcija pri Olimpu, kjer se mladi fantje trikrat na teden zberejo in pridno vadijo. V spomladanskem delu tekmovanja druge republiške lige se je judo ekipa Olimpa najprej pomerila z ljubljan- skim Litostrojem in zmagala. V ne- deljo, 29. tega meseca pa bo ob 10. uri v telovadnici prve osnovne šole ob Vrunčevi ulici prvenstveno srečanje med Olimpom in Kamnikom. OKREŠELJ VABI Kakor vsako leto, tako bo- do smučarji tuidi letos po- častili mednarodni praznik dela z velikim tekmovanjem v najlepši krnici naših Alp, na Okrešlju. Organizator letošnjega mednarodnega tekmovanja v veleslalomu je komisija za šport in rekreacijo pri Okrajnem sind, svetu. Tudi letošnja prireditev bo združena z tako imeno- vanim obnovitvenim teča- jem za smučarske vaditelje in učitelje. Kot že nekaj let zapovrstjo, ga bodo tudi le- tos vodili člani smučarske' šole iz Bad Gasteina. Tekmovanje v okrajnem krosu v slikah. Zgoraj: ekipa ceF- ske administrativne šole: v sredini od leve: Kramaričeva, Кмшгј, Šerbceva. Marševa. A^eselak in Štajner; spodaj: pionirji med tekom 230 TEKMOVALCEV NA OKRAJNEM KROSU V odlični organizaciji domače- ga Partizana je bilo v nedeljo dopoldne v Šentjurju okrajno pr- venstvo v krosu. Lepo vreme, do- bro speljane proge ter izredna udeležba, to so značilnosti tek- movanja, ki je privabilo kar 230 mladih udeležencev. Razveseljiva je ugotovitev, da so po številu prednjačili pionirji in pionirke, saj jih je bilo vsega skupaj kar 136. Nekoliko manj zadovoljiva pa je udeležba pri članih in čla- nicah. Šentjurski Partizan je z brez- hibno izvedbo tekmovanja doka- zal, da je sposoben izvesti tudi zahtevne prireditve. Odlični or- ganizaciji pa se je pridružilo še precejšnje zanimanje domačinov. Tako se je na travniku, nedaleč od šole. kjer sta bila start in cilj, zbralo kar lepo število gledalcev. V seznam zmagovalcev so se vpisala že več ali manj znana imena iz vrst atletskega športa. V borbo za najboljša mesta pa so odločno posegali tudi ostali, kar je zlasti prišlo do izraza v ekipnem ocenjevanju. Po razpisa tekmovanja so vsako ekipo se- stavljali po trije tekmovalci. In še nekaj — razveseljiva je ugo- tovitev, da so se z močnimi eki- pami predstavile šole iz Štor, Šentjurja. Ponikve, Šoštanja. Mozirja itd., da ne omenjamo Celja. Podrobni rezultati v posameznih skupinah: PIONIRKE (66 tekmovalk): l. Silva Kramarić (administrativna šola), 2. Silva Centrih (os. šola Store), 3. Roža Vasle (Sožtanj), 4. Marjana Gačnik (Prebold), 5. Dragica Salobir (Šent- jur), 6. Vera Feriez, 7. Fanika Kuko- vič (obe Ponikva), 8. Marta Završnik (I. os. šola Celje), 9. Silva Arzenšek (TVD Šentjur), 10. Breda Cehovin (Store) itd. EKIPE: 1. osnovna šola Store 67 točk, 2. os. šola Ponikva 65, 3. I. os. šola Šoštanj 62 točk. PIONIRJI (70 tekmovalcev): 1. Drago Kunej (I. os. š. Celje), 2. Rudi Stopar (III. os. š. Celje), 3. Zdenko Pilih (I. os. š. Celje), 4. Anton Artičan (I. os. š. Celje), 5. Anton Pintar (TVD Šentjur), 6. Božo Les (Polule). 7. Franc Vačovnik (I. os. š. Šoštanj), 8. Tadej Hrušovar (III. os. š. Celje), 9. Ivan Vodušek (I. os. š. Šoštanj), 10. Anton Skornšek (I. os. š. Šoštanj). EKIPE: 1. I. os. šola Celje 71, 2. III. os. šola Celje 66. 3 II. os. šola Celje 50 itd. MLADINKE (28 tekmovalk): 1. Zin- ka Serbec (administrativna šola), 2. Cveta Čebela (III. os. šola Celje), 3. Mira Stokič (učit.), 4. Ana Kecur (administr. šola), 5. MUena Hohkraut (učit.), 6. JRosvita Lešek (administr. š.), 7. Ančka Jeranko (B. K.). 8. Marija Vovk (gimn.), 9. Cveta Jesenek (Šent- jur), 10. Marija Sladovnik (admini- strativna šola). EKIPE: 1. administra- tivna šola 39, 2. učiteljišče 32. 3. «s. šola Šentjur 21 točk. MLADINCI (44 tekmovalcev): 1. Damjan Ve.selak (gimnazija), 2. An- ton Sorčan (Braslovče), 3. Stanko Fid- ler (Šentjur), 4. Franc Krumpak (gim- nazija), 5. Tone Slamnik (III. os. š. Celje), 6. Jože Gošnjak (Ind. rud. šola — 1RS), 7. Adolf Hladin (1RS), 8. Ivan Meh (1RS), 9. Stanko France (Mozirje), 10. Alojz Tifengrabner (kmetij, šola Šentjur). EKIPE: 1. gim- nazija 64, 2. Industrijska rudarska šola Velenje 60, 3. III. os. šola Celje 42 točk itd. ČLANICE (4 tekačice): 1. Ančka Marš (gimn.), 2. Olga Smodej, 3. Anica Arh, 4. Marta Salej (vse Šentjur). EKIPE: 1. TVD Šentjur. CLANI (18 tekmovalcev): 1. Martin Stajner (gimn.), 2. Franc Naraks (ADK), 3. Janko Potrata (gimn.), 4. Miran Polutnik (gimn.), 5. Tone Omerza (ADK), 6. Podrgajs (kmetij, šola Šentjur, itd) EKIPE: 1. gimna- zija. Nov celjski motiv „CELJE OB 1. MAJU" — z akcijo »Celje ob pr- vem maju« smo lahko zado- voljini. pa čeprav bi lahko dosegli še več uspehov, če bi nam ne nagajalo izredno slabo vreme, je v razgovoru dejal eden izmed njenih vo- diteljev, tov. Javornik. — z njo smo dosegli svoj namen, je nadaljeval tova- riš Javornik. Tako smo na Otoku povsem uredili ali pa vsaj začeli urejevati zeleni- ce, nasade in parke. Zelo uspešno potekajo dela pri gradnji Partizanske ceste ob robu parka, oziroma na le- vem bregu Savinje, prav ta- ko ureditev hodnika za pe- šce ob Ljubljanski cesti do Čopove ulice. Mimo tega je Ljuibljanska cesta vse do Ložnice dobila novo javno razsvetljavo. V teku so tudi dela pri urejevanju okolja grobnice na Golovcu. Veliko pridobitev pa lOomeni tudi park ob Savinjskem nabrež- ju. In končno te dni so se končala tudi dela pri asfal- tiranju Stanetove ulice od Ljudsikega magazina do kri- žišča z Vodnikovo ulico. — Kako pa so v tej akciji sodelovali prostovoljci? — Največji delež je dala mladina; ponekod pa so pro- stovoljne delovne akcije or- ganizirali tudi hišni sveti. Medtem ko je bil en del akcije »Celje ob prvem ma- ju« posvečen olepšavi mesta in ureditvi nekaterih komu- nalnih problemov, pa so z drugim zagotovili večje šte- vilo kulturnih, zabavnih in športnih prireditev. O vseh teh nam jo pripovedoval na- čelnik oddelka za komunal- ne zadevo pri ObLO Celje, inž. Bela Bukvič: — V glavnem je program prireditev ostal tak, karšne- ga smo si zamislili ob nje- govem Sinova uju. Zal, je iz njega odpadel le turnir v nogometu, kajti prireditelj, s,prič() izrednega termina prvejistvenili tokem v zvez- ni ligi. ni mogel zagotoviti prodvidenih enajstoric. Medtem ko je bil včeraj koncert gimnazijskega pev- s-kega zbora', je danes popol- dne na sporedu otvoritveni atletski miting. Jutri, v so- boto 28. aprila, pa bodo slav- nostne otvoritve kar štirih razstav. Tako bo v mali dvo- ranii doma OF razstava »Ce- lje gradi«. Razen tega bodo tu razgrnili še urbanistični načrt mesta Celja in Dobrne ter nekatere ureditvene na- črte. V dvorani Društva in- ženirjev in tehnikov bodo odiprli razstavo izumov in tehničnih izboljšav, v novih prostorih Ljudske knjižnice na Šlandrovem trgu pa raz- stavo »Steklo, emajl, kera- mika«. In končno, v avli Slo- vensikega ljudskega gledali- šča bo razstava »Velika ob- dobja slikarske umetnosti«. Kakor v soboto, tako bo za- baviščni prostor v Mestnem parku odprt tudi v nonede- Ijok. zadnji dan aprila. Za nedeljo ob desetih do- poldne je predviden prome- nadni koncert na Savinj- skem nabrežju; prav tako v torok in sredo. V spored teh prireditev pa sodi tudi občinska revija mladinskih pevskih zborov, ki bo v soboto 5. ter v nede- ljo 6. maja v dvorani Narod- nega doma. Toliko o prireditvah. Naša želja je. je še rekel tovariš Bukvič. da bi jih Celjani in ostali obis'kali v čim večjem številu. Razen tega pa ape- liramo na prebivalce celj- skega mesta, na delovne ko- lektive in ostale, da v dne- vih okoli prvega maja okra- sijo svoje domove in razo- besijo zastavo. Gibanje prebivalstva V času od 15. 4. do 21. 4. 1962 je bilo rojenih 31 dečkov in 28 deklic. Poročili so se: Franc VRHOVSEK. delavec iz Kom- pol in Julijana GODICELJ, delavka iz Šentjanža. Ivan IVACIC, delavec iz Celja in Metoda KOLAR, delavka iz Kompol. Oto, Marjan STAROVASNIG, delavec in Katarina NOVAK, de'.avka iz Celja. Duian .JAKLIČ, mizar in Viktorija KOLENO, delavka oba iz Celja. Ladislav REBEVSEK, delavec in Olga BRECELJ, delavka oba iz Celja. Stanislav ROJNIK, delavec in Vilma MEDVEŠEK, tkalka oba iz Celja. Frančišek KOLENC, učitelj in Terezija ELIJAS, bolničarka, oba iz Celja. Kari MATJASiC, elcktrovarilec in Ana PILKO, delavka, oba iz Celja. Milan MAROT, ključavničar iz La- škega in Ana ŽMEGAC, bol. strežni.a iz Celja. Sadik BRKIC, brivec iz Ljubljane in Marija Magdalena KA- STELIC, frizerska mojstrica iz Celja. Andrej VODICAR, elektromehanik i/. Celja in Breda JANEZIC, medicinska sestra iz Kamnika. Umi-li so: Martin JELEN, otrck iz Loke, star 4 mesece. Marija LU2AR, gospodinja iz Celja, stara 63 let. Jožefa KOS, upokojenka iz Studence, £t.-;'a 74 let. Viktor DROBNE, vratar iz Celja, star 45 let. Ivan KRIZNIC, upokojenec Levca, star 86 let. Breda VREČE otrok iz Arclina, stara 1 mesec. M rija VOGA, upokojenka iz Predene stara 91 let. Angela DOBOVŠEK, g spodinja iz Vranskega, stara 61 li Alojz MIRNIK, kmetovalec iz Do! star 54 let. Franc SVETEC, mesar Celja, star 57 let. KRONIKA NESREČ Ivanu Koscu iz Cerovca pri Ser jurju je pri delu padel na nogo tež' hlod in mu jo zlomil. — Ciril Medv iz Višnje vasi je padel s kolesom dobil notranje poškodbe. — V t varni Juteks v Žalcu je pri delu str poškodoval roko delavcu Dragu C lanu z Brega v Celju. — Na žele niški postaji v Celju je padla osei letna Cvetka Kurnik iz Vrhol I Slovenski Bistrici. Dobila je poško be na glavi. Krompir 45—5«, zelje gL b, (20 zelje kislo 80 (90), repa kisla (70), pf rdeča 80—100, korenjček 50—100 (l* peleršilj 300—400 (250—400), spina 500—GOO (250—500). solata end. 150—21 radič 400—800 (250), fižol v. zrn. I3t IGO (170—180), fižol n. zrn. 80—130, P 200, čebula 400, česen 400 (360), jaj 20—28, mleko 56, smetana 320, sku 20C. perutnina 800—1200. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 17 — 27. aprÜa 1962 MOJA ZELJA JE IZPOLNJENA JAZ KUHAM V PASTEL POSODI, ki je okras kuhinje in jo odlikujejo: — tople in vedre barve — močnejša pločevina — modeme oblike — odporen emajl — elegantne linije — dolgotrajen sijaj ZATO SODOBNA GOSPODINJA KUPUJE SODOBNO PASTEL POSODO, KATERO IZDELUJE UPRAVKI ODBOR SKLADA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO OBČINE ŠMARJE PRI JELSAH razpisuje na podlagi 5., 10., 29., 43., 44., 46., in 47. člena Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ štev. 47-752-1959) ter 34. do 37. člena Pravil sklada, po sklepu 1. redne seje z dne 20. 4. 1962 III. natečaj za dajanje posojil za gradnjo stanovanjskih hiš, stanovanj in pripa- dajočih komunalnih objektov na območju občine Šmarje pri Jelšah. Za posojila po tem natečaju se lahko potegujejo družbeno prav- ne osebe in osebe v delovnem razmerju. Pod osebami v delovnem razmerju so mišljene osebe, ki so na- štete v 14. členu zakona (osebe v rednem — stalnem — delovnem razmerj,u za katere velja zakon o delovnih razmerjih, osebe, ki so po predpisih o socialnem zavarovanju izenačene z osebami v delov- nem razmerju, osebni in družinski upokojenci, delovni invalidi, ki uživajo pravice invalidskega zavarovanja, in osebe, ki uživajo pra- vice po predpisih o vojnih in mirovnih invalidih in po predpisih o udeležencih narodne osvobodilne vojne). 1. Stanovanjski sklad občine Šmarje pri Jelšah bo dajal na tem natečaju naslednja posojila za gradnje, ki bodo dokončane do konca leta 1963: a) družbeno pravnim osebam za koriščenje v letu 1962 62,109.000 din b) osebam v delovnem razmerju za koriščenje v letu 1962 10,000.000 din 2. Posojila se bodo odobravala samo za gradnjo novih stanovanj, ki se bodo gradila na območju občine Šmarje pri Jelšah. 3. Posojila se bodo odobravala pod naslednjimi pogoji: a) za družbeno pravne osebe; — lastna udeležba najmanj 30 odstotkov — najnižja obrestna mera 2 odstotka — najdaljši rok vračanja 15 let b) za osebe v delovnem razmerju: — za gradnjo enega stanovanja do 70 kvadratnih metrov stanovanjske površine se bo odobrilo največ do 20.000 din na 1 kvadratni meter stanovanjske površine — za gradnjo enega stanovanja do 80 kvadratnih metrov stanovanjske površine se bo odobrilo največ do 15.000 din na 1 kvadratni meter stanovanjske površine — za gradnjo enega stanovanja do 90 kvadratnih metrov stanovanjske površine se bo odobrilo največ do 10.000 din na 1 kvadratni meter stanovanjske površine — za gradnjo enega stanovanja nad 90 kvadratnih metrov stanovanjske površine se bo upoštevala stanovanjska po- vršina 90 kvadratnih metrov — najnižja obrestna mera 2 odstotka — najdaljši rok vračanja 20 let Prosilci z višjo lastno udeležbo, z višjo obrestno mero in s kraj- šim rokom vračila bodo imeli prednost. 4. Prosilec je dolžan vplačati garancijski znesek kot varščino na račun sklada štev. 603-11-70-8721 pri Komunalni banki Celje — expo- zitura Šmarje pri Jelšah v višini 5 odstotkov od zaprošenega poso- jila. 5. Prošnje se vlagajo pri Komunalni banki Celje — exp. v Šmarju pri Jelšah, in sicer na predpisanih obrazcih, ki se dobijo pri banki. Prošnji za posojilo je treba priložiti: a) gradbeni načrt s predračunom, ki mora biti potrjen od komi- sije za revizijo projektov b) zemljiškoknjižni izpisek c) družbeno pravne osebe še; — sklep n.4jvišjega upravnega organa o najetju posojila — poroštveno izjavo pristojnega oblastnega organa — potrdilo banke o razpoložljivih sredstvih za lastno udeležbo d) osebe v delovnem razmerju še: — potrdilo o zaposlitvi z višino rednih mesečnih prejemkov (brez otroških dodatkov), odnosno o višini pokojnine ali invalidnine — odločbo o dodelitvi zemljišča, če bo zidala na zemljišču splošnega ljudskega premoženja — seznam družine graditelja, ki se bo vselil v novo stano- vanje V prošnji mora prosilec razen ostalega navesti ponujeno obrestno mero. rok vrnitve posojila, višino lastne udeležbe, rok koriščenja posojila in rok izvršitve gradnje. Prosilci, ki bodo posojilo koristili v dveh letih, morajo v prošnji navesti, koliko sredstev bodo koristili v letu 1962 in koliko v letu 1963. Prošnje je vlagati z vso dokumentacijo v zaprtih kuvertah, na katerih mora biti označeno: »III. natečaj za posojila iz stanovanj- skega sklada«. Prošnje morajo biti vložene do 30. maja 1962. 6. Z naprošenim posojilom in z lastno udeležbo prosilca mora biti zagotovljena dokončna izgradnja stanovanj, vključno zunanjost stanovanjske hiše. 7. v presoji najugodnejših ponudb se bo upoštevalo: a) ekonomičnost gradnje z ozirom na določene zazidalne okoliše in z ozirom na površino posameznih stanovanj in z ozirom na skupno ali individualno gradnjo. b) odstotek lastne udeležbe C) rok vrnitve posojila d) obrestna mera 8. v lastno udeležbo se šteje tudi vgrajeni in pripravljeni ma- terial in delo, ki ga oseba v delovnem razmerju vloži v gradnjo stanovanja. To vrednost ugotovi banka s komisijskim ogledom. Stroški komisijskega ogleda so določeni na 2.500 din in na povračilo potnih stroSkov. 9. stanovanjska zgradba, za katero se posojilo odobri, mora biti zavarovana z višino realne vrednosti ves čas, dokler posojilo ni od- plačano. Zavarovalna polica pa mora biti vinkulirana pri banki v korist sklada. Posojilo osebam v delovnem razmerju pa se zavaruje tudi z vpi- som hypoteke na stanovanje ali stanovanjsko hišo v korist sklada. 10. o izidu natečaja bo vsak prosilec obveščen s pismeno odločbo najkasneje do 15. junija 1962. SKLAD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO Občine Šmarje pri Jelšah STRELSKO TEKMOVANJE V Šentjurju Minulo nedeljo je Občinski sindi- kalni svet v Šentjurju organiziral strelsko tekmovanje v počastitev pr- vega maja. Med ekipami Je prv» mesto in pokal Občinskega sindikal- nega sveta osvojila vrsta Ljudske mi- lice s 580 krogi, 2. občina Šentjur 564, 3. Kombinat Šentjur itd. Med po- samezniki pa je zmagal Franc Gomzej (Ljudska milica) s 158 krogi, 2. Miha Močnik (ObLO) 151, 3. Srečko Pusser (Kombinat) 151, 4. Vicko Pusser (ObLO) 151, 5. Franc Gregi (Ljudska milica) 145 itd. AC POSLOVANJE TRGOVIN OB PRVOMAJSKIH PR.\ZNIK1H Od oddelka za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Celje smo zvedeli, da bodo vse prodajalne živil in ostale trgo- vine na dan 1. maja zaprte, na dan drugega maja pa bodo po- slovale trgovine kot ob nedeljah. Šah med železničarli v počastitev dneva železničar- jev je bil moštveni brzoturnir šahovskih sekcij na železnici, oziroma njihovih delavnic. Sode- lovailo je osem ekip, ki so se zvr- stile takole: 1. postaja Celje I 25 točk, 2. SVTT 24. 3. sekcija za vzdrževanje proge 15 točk itd. v VODSTVU BERVAR Ш JANEZIC V nadaljevanju šahovskega pr- venstva Celja so odigrali nekatere prelcinjene partije: Ojstrež—Strajhet 0:1, Primožič—Strajher remi, Bervar— Lubej 1:0, Lubej—Modic 1:0. v osmem kolu se je končala edinole partija Berce—Kovačič 1:0. V vodstvu sta Bervar in Janežič 6 in pol točke, sledijo: Kovačič 5. Pertinač 4 in pol, Strajher 4 in pol, Kavčič, Lubej 3 In pol, Ojstrež In Modic po 3 itd. APNENIK »PECOVNIK« CELJE razpisuje mesto računovodje Pogoj: srednješolska izobrazba in 5 let samostojne prakse. Nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe z na- vedbo šolske izobrazbe in dosedanje zaposlitve naj se do- stavijo Upravi podjetja . SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »VEGRAD" ELENJE eesliio k 1. MAJU vsem delovnim ljudem OBJAVE IN OGLASI GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Nedelja, 29. 4. 1962 ob 10.30 PRAVLJICA Predstavo bodo prenašali preko ljublj. televizije, zato prosimo, da so obiskovalci na svojih sedežih 10 minut pred začetkom prenosa. Cene so enotne in znižane. Petek, 27. aprila 1962 ob 20. uri: Arthur Miller — SMRT TRGOV- SKEGA POTNIKA. Gostovanje v Šentjurju pri Celju. Sobota, 28. aprila 1962 ob 19.30 uri: Arthur Miller — SMRT TRGOV- SKEGA POTNIKA. Izven. Četrtek, 3. maja 1962 ob 19. uri: Arthur Miller — SMRT TRGOV- SKEGA POTNIKA. III. šolski ve- černi abonma in izven. Petek, 4. maja 1962 ob 15.30 uri: Arthur Miller — SMRT TRGOV- SKEGA POTNIKA. I. šolski abonma in izven. Sobota, 5. maja 1962 ob 16. uri: Arthur Miller — SMRT TRGOV- SKEGA POTNIKA. Gostovanje v Trbovljah. Ob 20. uri: Arthur Miller — SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Gosto- vanje v Trbovljah. Nedelja, 6. maja 1962 ob 10. url: Arthur Miller — SMRT TRGOV- SKEGA POTNIKA. II. nedeljski do- poldanski abonma in izven. Ob 15.30 uri: Arthur Miller — SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Izven. Petek, 11. maja 1962 ob 19.30 uri: Marcel Frank — SRECA NA UPANJE. Premiera. Premierski abonma in izven. Sobota, 12. maja 1962 ob 19.30 uri: Marcel Frank — SRECA NA UPANJE. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 13. maja 1962 ob 10. uri: Marcel Frank — SRECA NA UPANJE. I. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Ob 15.30 uri: Marcel Franck — SRE- CA NA UPANJE. Nedeljski popol- danski abonma in izven. KINO KINO UNION Od 27. do 30. 4. 1962 »POSLEDNJI BO PRVI«, nemški športni film Od 1. do 4. 5. 1962 »PESEM UPORNI- KA«, mehiški barvni Csc film Od 5. do 8. 5. 1962 »NIKOLI V NE- DELJO«, grški flim Od 9. do 12. 5. 1962 »PRETKANEC IZ TOMESA«, španski film KINO METROPOL Od 27. do 30. 4. 1962 »BELE SENCE«, Italijansko francoski barvni film Od 1. do 5. 5. 1962 »SKANDAL ZA KULISAMI«, italijanski film Od 6. do 10. 5. 1962 »JEZIK ZA ZOBE«, francoski film LETNI KINO Od 1. do 3. 5. 1962 »NAJBOLJE OD VSEGA«, ameriški barvni Csc film Od 4. do 6. 5. 1962 »RESNICA«, fran- coski Csc film Od 7. do 10. 5. 1962 »GRBAVI VITEZ«, francoski barvni Csc film MATINEJE 6. 5. 1962 «PREPOVEDANI PLANET«, ameriški barvni Csc film KINO DPD »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Od 28. dO 29. 4. 1962 »LEPA MLINA- RICA«, italijanski barvni Csc film 1. 5. 1962 »ZVEZDNE NOCI«, itali- janski barvni Csc film Od 2. do 3. 5. 1962 »POUK V LJU- BEZNI«, švedski film 5. 5. 1962 »ČLOVEK Z DVEMA OBRA- ZOMA«, češki Csc film 6. 5. 1962 »BRATJE KARAMAZOVI«, ameriški barvni Csc film Od 9. do 10. 5. 1962 »PREVARANTI«, francoski film RAZNO ZAHVALA Toplo se zahvaljujem celotnemu osebju Ginekološkega oddelka celjske bolnišnice, posebno pa dr. Kocijanu, dr. Bariču in dr. Peterlinu za izka- zano pomoč pri zdravljenju. Stropnik Ivica, Celje. UPOKOJENEC S STANOVANJEM Želi spoznati močno žensko brez otrok do 50 let zaradi ženitve. Po- nudbe na upravo lista pod »Sitna«. NAJDITELJA AVTOMOBILSKEGA KLJUCA naprošam, da ga vrne na naslov: Salon »Magda«, Tomšičev trg, Celje. Obveščam javnost in organe oblasti, da preklicujem vsako prodajo izdel- kov pod mojim imenom, kar velja od dneva objave. Zimšek Anton, slašči- čar. Mariborska 32, Celje. PRODA Upravni odbor Lekarne Žalec pro- daja destilacij skl aparat in register blagajno znamke »CER«. Interesenti dobijo pojasnila v lekarni Žalec. SVINJSKI HLEV in sadni mlin pro- dam. Vprašati v gostilni »Na Bre- gu«, Ivenca pri Vojniku. OBNOVLJENO ENODRUŽINSKO HI- ŠO z garažo in vrtom prodam. Sande, Polzela. GRADBENI LES prodam. Golež An- ton, Brezova 33 pri Vojniku. DOBRO OHRANJENO POHIŠTVO prodam. Voglar Ivan, Dečkova 50. STAVBENI PARCELI v Celju napro- daj. Naslov v upravi lista. POSESTVO 3,75 ha z gozdom, sadov- njakom in njivami — poslopje staro, prodam. Vprašati Jezemik, Gmajna, Vojnik 201. MOTORNO KOLO TOMOS PUCH 175 ccm in globok otroški voziček prodam. Naslov v upravi lista. STAVBNO PARCELO 8 minut Iz mesta prodam. Pavlic, Dečkova 7. ROLLER GALEB 150 ccm modre bar- ve, skoraj nov, prevoženih 3.500 km, ugodno prodam. Vprašati Ul. 29. Novembra 21. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK TOBI, rabljen, poceni prodam. Mraz A., Ipavčeva 16, Celje. PRODAM BARAKO. ODDAM GARA- ŽO 4 X 5 m. Partizanska 8, Lisce. MANJŠE POSESTVO, 20 minut od postaje Šentjur pri Celju, hiša v zelo dobrem stanju, takoj vseljiva, elektrika in voda v hiši, cena ugodna, naprodaj. Naslov v upravi lista. SOBNO POHIŠTVO, rabljeno, pro- dam. Naslov v upravi lista. ITALIJANSKI ŠPORTNI Otroški vo- ziček prodam. Cetina, Tončke Ce- čeve 6, Celje. MOTORNO KOLO NSU 250 CCm ugodno prodam. Naslov v upravi lista. JAZZ TRUBO Ugodno prodam. To- vornik Edi, Sbopče 12, Grobelno. 6-dnevno potovanje z avionom v GR- ČIJO IN EGIPT. Zadnji rok prijav 28. april 1962. 7-dnevno potovanje s posebnim vla- . kom od 24. do 30. junija v GRČIJO — ATENE, PIREJ, SOLUN. Prijave do 10. maja 1962. 2-dnevno potovanje z avtobusom v TRST in« BENETKE. Prijave do za- ključnega števila udeležencev. 4-dnevno potovanje v DOLOMITE. Prijave do 10. junija . 5-dnevna ekskurzija za trgovske de- lavce v MILANO na ogled velikih trgovskih hiš. Prijave do 10. maja. DELOVNI KOLEKTIVI, NUDIMO VAM: Organizacijo izletov in prevozov stro- kovnih ekskurzij z modernimi tu- rističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo. Za večdnevne izlete nudimo izredne popuste. Posredujemo Vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkraj- šem času. Rezerviramo Vam postelje v spalnih vagonih na vseh progah JZ in v inozemstvu. Pri nas dobite vse vrste vozovnic za tu in inozemstvo, za železniški, pomorski In avionski pro- met. Vršimo menjavo tujih valut, rezerva- cije privatnih in hotelskih sob, imamo posredovalno službo pri menjavi in prodaji počitniških do- mov in vršimo rezervacije za letni oddih. Brezplačno Vam nudimo vse turistične in prometne informacije. V prodaji imamo avtokarte Slovenije In Jugoslavije ter avtobusne in že- lezniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Titovem trgu štev. 3 pri avtobusni ' postaji — telefon 28-41, poštni pre- dal 62. Za cenjena naročila se priporočamo. IZLETNIK Celje ■ SLUŽBi Komunalno podjetje Javne naprave Celje sprejme takoj v službo občasnega šoferja C kategorije za sezonsko delo za polivanje ulic (Je lahko upokojenec). Plača po pravilniku ali dogovoru. ŠIVILJA ISCE kakršnokoli žensko delo. Ponudbe pod »Zanesljiva« na upravo lista. Okrajna zveza za telesno kulturo Celje razpisuje naslednji delovni mesti: 1. TEHNIČNEGA SEKRETARJA 2. ADMINISTRATORKE Pogoj za mesto tehničnega sekre- tarja je opravljena srednja, višja ali visoka šola za telesno vzgojo, naj- manj pet let prakse kot učitelj ali profesor telesne vzgoje na šoli, ve- selje do organizacijskega dela na področju telesne vzgoje. Pogoj za delovno mesto administra- torke je opravljena Srednja ekonom- ska ali Administrativna šola, znanje strojepisja in stenografije ter vsaj splošno poznavanje dela v telesno- vzgojnih organizacijah. Prošnje s podrobnim opisom šolske izobrazbe ter dosedanje zaposlitve naslovite na naslov: Okrajna zveza za telesno kulturo Celje, Titov trg 3/1 najpozneje do 20. maja 1962. Nastop službe je možen takoj, ozi- roma za delovno mesto administra- torke s prvim julijem ali po dogo- voru. Plača po dogovoru. Išče se SALDAKONTIST — KNJIGO- VODJA. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Kmetijski izobraževalni center Celje, Cankarjeva ul. 1 (Kmetijska zbor- nica). OBVESTILA Občinski ljudski odbor Celje, oddelek za gospodarstvo, obvešča vse gozdne posestnike na območju občine Celje, da je rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja za redno gozdno in trav- niško sečnjo za leto 1963 od 27. aprila do 15. maja 1962. Prošnje za sečna dovoljenja se vla- gajo na ekonomskih enotah Kmetij- ske zadruge Celje (bivše kmetijske zadruge), in sicer: Za področje Celje in Šmartno v Rožni dolini: Ekonomska enota Celje (bivša KZ Celje). Za področje Skof ja vas in Ljubečna: Ekonomska enota Ljubečna (bivša KZ Ljubečna). Za področje Store: Ekonomska eno- ta Store (bivša KZ Store). Za področje Vojnik in Frankolovo: Ekonomska enota Vojnik (bivša KZ Vojnik). Za področje Strmec: Ekonomska enota Strmec (bivša KZ Strmec). Za področje Dobrna: Ekonomska enota Dobrna (bivša KZ Dobrna). Prošnje za sečna dovoljenja se spre- jemajo na sedežih navedenih eko- nomskih enot vsak dan od 6.30 do 10. ure dopoldan, razen ob državnih praznikih in nedeljah. Tiskovine za prošnje se nahajajo na sedežih zgoraj navedenih ekonomskih enot. Prošnje je treba kolkovati po tar. št. I in 7 ZUT z 250 din državne takse. Prošnje za travniško sečnjo so takse proste. Gozdni posestniki morajo pri izpol- nitvi prošenj predložiti posestne liste in navesti poklice in kje so zaposleni. V prošnjah je treba posebej navesti potrebe lesa za lastno uporabo in pro- dajo. Opozarjamo vse gozdne posestnike, da prošnje, ki bodo vložene po tem roku, ne bomo upoštevali, razen v utemeljenih slučajih. STANOVANJA STANOVANJE V STOLPIČU na Otoku zamenjam za 4 ali 5 sobno stano- vanje. Ponudbe pod »Stolpič« na upravo lista. DVE DIJAKINJI nižjega razreda sprejmem za prihodnje šolsko leto na stanovanje. Ponudbe pod »Snaž- na soba« na upravo lista. UPOKOJENKA ZELI STANOVANJE pri majhni družini. Pomaga lažja dela v gospodinjstvu, plača po do- govoru. Naslov v upravi lista. STANOVANJE IN HRANO nudim za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. SAMSKEMU MOŠKEMU ODDAM opremljeno sobo. Polule, Vegova 4, Celje. DVOSOBNO KOMFORTNO STANO- VANJE v Ljubljani zamenjam za enakovredno ali hišo v Celju. Po- nudbe pod »Vseljivo« na upravo lista. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega nepozabnega moža in očeta PLANINSEK IVANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki se ga spremili na zadnji poti. Posebtko pa še tistim, ki so skupno sočustvo- vali z nami ter nam izrazili sožalje. Žalujoča žena In otroci FILATELISTI — Za obisk svetovne razstave poštnih znamk v času od 18. 8. do 2 . 9. 1962 smo pripravili avto- busno potovanje v Prago — pri- jave sprejemamo do 15. junija 19вЈ. ZOBOZDRAVSTVENI DELAVCI — Za obisk mednarodne razstave »ZO- BOZDRAVNIK KOT UMETNIK« smo pripravili v času od 7. do 14. 7. 1961 potovanje z vlakom v Köln, prl- jave sprejemamo do 15. maja 1962. Delovni kolektivi! Pravočasno si re- zervirajte za Vaš izlet Kompasov tu- ristično opremljen avtobus. Poleg ne- štetih izletov, ki bodo vodili v vsrfi smereh po naši lepi domovini in od- krivali udeležencem neštete prirodne, zgodovinske in folklorne zanimivosti, bomo organizirali tudi izlete na vse pomembnejše gospodarske, kulturne in športne prireditve v inozemstvu. Potniki v inozemstvo. — Pri nas do- bite najhitreje vse vrste voznih kart za inozemstvo — vlak, ladja, avion. Prav tako Vam najhitreje posredu- jemo nabavo vseh tujih viz preko na- ' ših filijal v Zagrebu, Beogradu Itd. . Pred vsakim potovanjem obiščite '. Kompas — Celje in prepričali se boste o naši solidnosti! Delovni kolektivi! Dvodnevni izlet ' Trst—Benetke v našem modernem avtobusu bo presenečenje za Vas. Cena propagandna! Po Vaši želji Vam dostavimo brezplačno izdelan okvir«! program! Pokličite tel. 23-50 aH pi- šite na naslov Kompas — Celje, Tom- šičev trg 1. Udeležujte se Kompasovih kvalitet- nih potovanj po domovini in drugUi evropskih državah. Obiščite poslo- valnico Kompas — Celje, Tomšičev trg 1. Telefon 23—50 — nudimo Vam vse turistične informacije brezplačno. Kompasov oddelek za letni oddih Vam postreže z vsemi cenami hotelskih 1« privatnih uslug širom Jugoslavije 1в tujine. Turistično podjetje Kompas — Celje — Tomšičev trg 1. Tel. 23—50. Obvestilo TRGOVSKI PLES V CELJU 2e precej časa Je minilo, odkar J« bil v Celju trgovski ples. Letos se zopet trgovinski delavci želeli, da bi priredili trgovski ples, katerega na- men je medsebojno spoznavanje za- poslenih v trgovini. Pobudo Je z veseljem sprejel odbor za družbeni standard pri Trgovinski zbornici za okraj Celje. Ples bo v so- boto 28. aprila v dvorani Narodnega doma v Celju pod pokroviteljstvom Trgovinske zbornice za okraj Celje. Na prireditvi bodo igrali znani god- beniki, sodelovala pa bo tudi pevka Beti Jurkovič. Skrb za okrasitev dvo- rane je prevzel celjski klub aranžer- jev, nameravajo pa jo okrasiti pod geslom Havajske noči. Uredništvo Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 uprava Celje, Trg V. kongresa 5 — poštni predal 152 — telefon 2V75 in 20-89 — tekoči račun pri Narodni banki Celje: 60"i-l 1-1-6% — izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 400 četrtletna 200 din — Inozem.stvo 2400 — posamezna številka 20 di- narjev — Rokopisov ne vračamo — sprejem oglasov razpi.«OT in objav dio vsake srede do 12. ure v oglasnem ootnikov. Potnike so odpe- jali v bližnjo vas in jih za- slišali, potem pa vse spustili. S strojevodjem sva potem vlak, ki so ga borci natlačili s slamo in zažgali, pognala zadenjsko nazaj proti Vele- nju. Iz izkušnje sem vedel, da moram uničiti avtomatič- ne zavore. Kajti čim bi cevi s stisnjeno paro pregorele, bi zavore avtomatično delo- vale ... To je bil tisti vlak. ki je goreč pripeljal naravnost v Velenje. Drveče baklje na tračnicah štirinajsta je negovala poseb- no navado, ki so jo borci talko pogosto izpovedovali v pesmi: — iNapad na vlak! Vse moste v zrak! — Še raje pa so to iborbeno geslo uresničevali. Odkar je Štirinaj- sta operirala po Štajerski, se je »Deutsche Reichsbahn« vedno bolj pritoževal nad nesposobno- stjo vojaških posadk pri zavaro- vanju železniškega prometa. Ni- so se pritoževali zastonj. 21. aprila 1944. leta je »Brači- čeva« ibrigada pri belem dnevu ob deveti uri dopoldan ustavila vlak v Paški vasi. Potnikom je brigada priredila miting, ujela deset nemških vojakov, zapleni- la orožje in obleke, vlak za za- žgala in ga spustila proti Celju. 25. aprila je ista brigada pri »Hudi luknji« napadla vlak in ga gorečega v polnem diru poslala proti Velenju. Pri postajališču Paka je vlak iztiril in se raz- bil. 27. aprila so Šercerjevci usta- vili vlak pri postajališču Paka. Vanj so nanosili slamo in ga po- gnali proti Velenju. V blaznem diru je goreča bakla na kolesih drvela navzdol proti Šaleku, od tu pa počasi, kot svareč pozdrav posadki v Velenju, pridrsela v Velenje in zgorela. Takih napadov je bilo seve- da še mnogo več. A'^časih so par- tizans'ki borci ustavili vlak, ga spraznili in zažgali, včasih so na ostrih zavojih izvlekli žeblje iz pragov, pa so vlaki iztirili, vča- sih pa so jih z minami poganjali v zrak. Enake akcije so izvedli tudi na glavni progi Dunaj— Trst. Ena največjih tovrstnih ak- cij je bila tista, ko so pri Lipo- glavu uničili predor, da je za dolgo časa zamrl ves potniški promet, kar je bilo za oskrbo čet v Italiji in na Balkanu prav usodno. Ob neki priliki, tudi v približ- no istem času so na Otišikem vrhu borci onesposobili celo ko- lono lokomotiv. Pri tem niso onesposobili samo strojev. Z že- lezjem razbitih hlaponov so za- delali progo, da so morali Nemci z varilnimi napravami upostaviti vsaj zasilen red. Na sliki desno vidimo doku- mentaren posnetek vlaka, ki je goreč pripeljal v Velenje in pred očmi soldateske »Herrenvolka« dogorel. V borbo Štirinajsta! Juriš! Ob raznih aikcijah, ki so se vrstile v aprilu, so Nemci hiteli opravičevati svojo prejšnjo hva- lo o uničeni diviziji s tem, da so govorili o ostankih, ki jih je tež- ko slediti, da pa bodo tudi ti pri- šli na vrsto ... Saj so, toda čisto drugače, kot so Nemci pričakovali. Ti »ostan- ki« so bile jurišne brigade, ki so po sklepu štaba Štirinajste di- vizije izvedle vrsto drznih akcij ravno v prazničnih dneh med 27. marcem in 1. majem leta 1944. V tistem času je bil koman- dant Štirinajste divizije narodni heroj Tone Vidmar-Luka. O pr- vomajskem napadu na Šaleško dolino nam je sporočil: — V akcijo je šla vsa divizija, čeprav je napad na velenjski rudnik izvedla brigada »Mirka Bračiča«. To je bilo nujno, da je glavni cilj napada lahiko bil do- sežen. Tako je brigada »Toneta Tom- šiča« dobila nalog, da zavaruje Bračičevce. Brigada je morala oibkoliti nemško posadko v Ve- lenju, da bi le-tej preprečila in- tervencijo ob napadu na rudnik. Enako nalogo je dobila briga- da »Ljuba Sercerja«. Ta brigada je morala napasti Šoštanj in za- posliti tamkajšnjo posadko v ostrem boju, tako da sovražnik tudi od tu ne bi mogel v pomoč onim v rudniku. Divizijski obveščevalci so poprej zbrali podatke o moči in razporeditvi sovražnika ter o njegovi oborožitvi. Rudnik je bil obdan z bodečo žico, zavarovan s polji protipehotnih min, z bunkerji, oboroženimi s težkimi mi- traljezi in 37 milimetrskim protitan- kovskim topom. Posadka je tu štela od 100 do 120 mož, brez »Werk- schutzov«. Okoli rudniškega »šahta« so Nemci posekali drevje in naredili 200 do 300 metrov širok »brisani pro- stor«. Ni kaj reči, cilj je bil hudir- jevo trd oreh. Skrbne priprave so bile končane in napočil je tudi predvečer prvega ma- ja leta 1944. Komandant trinajste brigade »Mirka Bračiča« Franc Bobnar- Gedžo je na svojem področju na Graški gori pustil dve četi tret- jega bataljona, da sta zavarova- li taborišče in patruljirali v smeri Slovenj Gradec. Z dvema bataljonoma se je spustil proti Velenju. Borci so bili pripravlje- ni na spopad, ki je tako močno odjeknil po vsej Štajerski. Ivan Kovačič-Efenko, koman- dant Tomšičevcev je s svojimi borci zasedel prihode proti Šen- tilju in Šentandražu, z delom brigade pa pod mrakom obkolil vas Velenje. Komandant Mičo Došenovič pa je popeljal Šercerjevce nad Šo- štanj. Ko se je zmračilo, so se Brači- čevci z vseh strani tiho približe- vali rudniku. Glavnina je iskala kritje za hišo, ki je edina motila »brisani prostor« okoli utrdbe. Tu je bila nemška udarna moč tudi najmočnejša. Nemški stra- žar v glavnem (bunkerju je opa- zil premike in ustrelil... To je bil tudi dogovorjeni znak za ju- ris. Vse skupine so z vso silo planile naprej. Cez bodečo žico so se iborci prebili z odejami in deskami. V glavni smeri proti najbolj utrjenemu bunkerju je bil prehod v hipu narejen. Bun- ker je bil zavzet, zaplenjena dva mitraljeza in 37 milimetrski tqp ... Nemci so bili presenečeni in so se v neredu umikali... Te- žišče odpora sta bila stolp nad »šahtom« in centrala, ki so jo borci ugnali, ni pa bilo mogoče zavzeti zidane »termoelektrar- ne«. Komandant bataljona Rudi BuDc je sicer vžigal s topom po elektrarni, toda po nekaj strelih je počila os (to je pozneje po- pravil nek kovač in brigada je svojo »artilerijo« uspešno upo- rabljala dokler ni zmanjkalo granat). Ze med borbo, ki se je vedno bolj razvnemala, so borci zažgali skladišče drv in okoli 13.000 ton deponiranega premo- ga. Zagorel je največji prvomaj- ski kres v Sloveniji. Zagoreli so tudi kozolci nemčurjev v Stari vasi, gorelo je v Šoštanju, goreli pa so kresovi po številnih hribih Štajerske. Štirinajsta je prosla- vila 1. maj na svoj način ... Rudnik je gorel dvaindvajset dni. Nemci so imeli 15 mrtvih, dva ujeta in nad 30 ranjenih. Zaplenjen je bil top, dva mitraljeza, 4 brzostrelke, večje število pušk in municije. Izgube brigade so bile male. En borec je padel, trije pa so bili ranje- nL. ________ ____________._____........... PRIKRIT OBUP NEMCEV... V svojem proglasu prebival- cem Šaleške doline (levo) je Steindel grozil in prosil. Izsilje- val je in moledoval trpeče slo- vensko ljudstvo vsaj za lojal- nost. Napihoval se je in zagotav- ljal, da ibo prebivalstvo le z zma- go Hitlerja stopilo »v krasno bo- dočnost«. Šaleška dolina pa je svojo sre- čo in lepo bodočnost doživela po osvoboditvi, z zmago revolucije. Novo Velenje (na sliki desno) je dokaz, da je delovno ljudstvo resnično zmagalo in stopilo na pot razvoja le po zaslugi delov- nih množic samih, po zaslugi Zveze komunistov, revolucionar- nega boja, predvsem pa po za- slugi našega dragega predsedni- ka in maršala TITA.