se
82
dni
10

'.maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju
www.polimaraton.si
16. JUNIJ
Po mestni občini Ptuj • Alarmantno stanje v vrtcu Mačice
O Stran 5
Odtod in tam Dom upokojencev
• Bodo zadnjo sejo razveljavili?
O Stran 8
Ptuj, torek, 27. marca 2012
letnik LXV • št. 25 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
Boks • Dejan Zavec - Bethuel Uushona
Afriški Tyson v Taboru brez možnosti
Dejan Zavec je znova medcelinski prvak velterske kategorije po verziji WBO!
Sport Nogomet •
Kidričani podarili petico
O Stran 12
Ta dosežek mu je sicer prvič uspel pred dobrimi šestimi leti v Pragi, kjer je ugnal Mikhaila Boyarskikha in s tem začel svoj vzpon proti svetovnemu vrhu, na katerega se je povzpel decembra 2009 v Južnoafriški republiki, kjer je premagal Isaaca Hlatshwaya. V soboto je v mariborski dvorani Tabor z zmago proti Namibijcu Bet-huelu Uushoni začrtal novo pot, na katero stopa. »Cilj je jasen: ponovni vzpon na vrh! Vem, da sem tega sposoben, da imam še dovolj moči in motiva, da mi to uspe. Poleg tega pri svojih 36 letih čutim, da so zakoni narave pri meni postavljeni na glavo: starejši kot sem, boljše rezultate dosegam na testiranjih fizičnih moči. Izkušenj pa mi tudi ne manjka,« je po 32 profesionalni zmagi povedal Dejan, ki ga je vzpodbujalo 4000 navijačev.
011 in 12
Foto: Črtomir Goznik
Rokomet •
Vratarja Šmartnega
zaustavila
Ormožane
O Stran 13
Ormož, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž • Očistimo Siovenijo
Ne tako množično kot 2010
V Ormožu sta se občina in Komunalno podjetje protestno odločila, da ne bodo čistili črnih odlagališč, saj ima odlagališče nenevarnih odpadkov Dobrava ta trenutek zelo podoben status kot črna odlagališča. Akcijo Očistimo Slovenijo so seveda podprli, vendar so se odločili, da bodo čistili le razpršene odpadke ob vodotokih in cestah. Leta 2010 so na Ormoškem zbrali okrog 1000 ton odpadkov, tokrat pa jih je bilo precej manj.
Na terenu so nas udeleženci akcije opozorili tudi na smrad in izcedne vode, ki se cedijo iz glinokopa, kjer je bilo lani jeseni odloženega okoli 118 ton krompirja, okuženega z rjavo gnilobo. Ker okoličane skrbi, kaj to utegne povzročiti, smo povprašali tudi pristojne na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje RS, kjer so potrdili, da je bilo v skladu z zakonodajo EU odrejeno uničenje okuženih gomoljev z odlaganjem in globokim zakopom na ustreznih mestih, ki niso v bližini krompirjevih nasadov oziroma je onemogočen nadaljnji prenos na zdrave gomolje in krompirjeve rastline. Uničenje okuženega krompirja je odre-
dila fitosanitarna inšpekcija, v naših razmerah pa je odlaganje in zakop menda tudi najbolj ustrezen in ekonomičen ukrep. Po našem vprašanju je pristojna inšpekcija še enkrat preverila stanje na terenu in ugotovila, „da je zaradi razkrajanja gomoljev v zemlji prišlo do izcedne vode, vendar le na površini, ki nikamor ne odteka. Inšpektor bo po potrebi odredil dodatno zasutje površine z zemljo." Odgovor je spodbuden, vendar se krajani še vedno sprašujejo, zakaj je bil odrejen zakop in ne uničenje v bioplinarni. Po nekaterih podatkih je menda za uničenje bakterije potrebna temperatura čez 60 stopinj, ki pa je v bi-oplinarni pri svojem rednem obratovanju ne dosežejo. Zato se pojavlja vprašanje, kako se bo bakterija uničila v naravi, oziroma ali se z vodo ne bo razširila.
O Stran 24
Hardečani so očistili območje ob ormoški obvoznici ter tamkajšnje parkirišče, ki ga tovornjakarji.
Foto: Viki Ivanuša
uporabljajo
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Slovenija • Predlog varčevanja in odzivi sindikatov
Vlada želi letos in prihodnje leto privarčevati skoraj 1,8 milijarde evrov
Vlada želi z različnimi varčevalnimi in prilagoditvenimi ukrepi letos privarčevati dobrih 818 milijonov evrov, prihodnje leto pa skoraj 949 milijonov evrov, je razvidno iz izhodišč za uravnoteženje javnih financ, ki jih je vlada danes poslala socialnim partnerjem.
Vladni predlogi so razdeljeni na tri sklope - notranje varčevanje, prilagoditve delovanja javnega sektorja in prilagoditve pri različnih državnih programih in politikah.
Z ukrepi za notranje varčevanje v javnem sektorju naj bi letos skupno privarčevali 120 milijonov evrov, prihodnje leto pa 150 milijonov evrov.
Med te ukrepe spadajo na primer določeni organizacijski ukrepi. Gre med drugim za nekatere sporen prenos nalog Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, združitev nekaterih javnih zavodov ter zmanjšanje proračunskega financiranja Slovenske turistične organizacije (STO) ter združitev Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije, STO in Tehnološke agencije v novo
organizacijsko obliko.
Vlada med predlogi navaja še celo vrsto ukrepov za racionalizacijo stroškov v javnem sektorju, med njimi pa naj bi imela največji finančni učinek znižanje transferjev v občine z znižanjem financiranja investicij in/ali povprečnine ter sprememba lani sprejetega zakona o Slovenskih železnicah (SŽ), ki predvideva, da bo država v obdobju od 2012 do 2016 SŽ odplačala obveznosti v višini 134,26 milijona evrov.
Država naj bi po zakonu obveznosti do železnic poravnala v letih od 2012 do 2016, in sicer vsako leto po 26,8 milijona evrov. Sedaj vlada predlaga, da se izplačilo začne šele leta 2014.
Vlada med ukrepi za racionalizacijo predlaga še bolj racionalno upravljanje z nepremičninami države in njihovo
delno prodajo, skrajšanje obdobja prejemanja nadomestil za poslance po koncu mandata z enega leta na šest mesecev, omejitev zaposlovanja v javnem sektorju, omejitev letnega dopusta na največ 32 dni in spremembe nekaterih normativov v predšolskih ustanovah.
S prilagoditvami delovanja javnega sektorja, med katere spada tudi znižanje plač v celotnem javnem sektorju za 15 odstotkov do konca leta z možnostjo hitrejše odprave plačnih nesorazmerij, naj bi letos privarčevali dobra 402 milijona evrov, prihodnje leto pa 408 milijonov evrov.
Med ukrepi z velikim finančnim učinkom vlada navaja še zmanjšanje deleža kritja zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, neizplačilo regresa javnim uslužbencem letos in nižanje dnevnic ter nadomestil za prevoz na delo.
S prilagoditvami programov in politik države, med katere spadajo tudi zmanjšanje državnih investicij, subvencij in drugih programov, znižanje letnega dodatka za upokojence, prilagoditve nekaterih drugih socialnih transferjev in dvig koncesijske dajatve za študentsko delo pa naj bi letos privarčevali skoraj 296 milijonov, prihodnje leto pa nekaj manj kot 391 milijonov evrov.
Volivci družinski zakonik zavrnili s 55 odstotki glasov
Družinski zakonik je na nedeljskem referendumu podprlo 45 odstotkov volivcev, proti pa jih glasovalo 55 odstotkov. Zakonik je dobil večinsko podporo le v volilni enoti Ljubljana Center, v vseh ostalih volilnih enotah pa so ga zavrnili. Volilna udeležba je bila skoraj 30-odstotna.
Neuradni rezultati po preštetih 99 odstotkih glasovnic kažejo, da so volivci družinski zakonik zavrnili s 55,1 odstotka glasov, medtem ko je za uveljavitev zakonika glasovalo 44,9 odstotka volivcev.
Zakonik so večinsko zavrnili v sedmih volilnih enotah, podprli so ga le volivci v volilni enoti Ljubljana Center, saj je tam zanj glasovalo 54,01 odstotka volivcev. Najbolj odločno pa so družinskemu zakoniku nasprotovali v volilni enoti Ptuj, kjer je proti glasovalo 64,52 odstotka volivcev.
Med posameznimi volilnimi okraji je družinski zakonik največjo pod-
Semolič: Načrtovani ukrepi vlade gredo v napačno smer
Ukrepi, ki jih načrtuje vlada, gredo v napačno smer, saj temeljijo predvsem na varčevanju, je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Meni, da bi bilo treba več storiti na prihodkovni strani proračuna. Zagotovil je, da bodo - kljub časovnemu pritisku - nadaljevali s socialnim dialogom.
Semolič se zaveda, da so nekateri varčevalni ukrepi potrebni, a morajo biti razumni. »Nekateri ukrepi iz tega paketa so škodljivi, ker bodo prizadeli tiste skupine ljudi, ki bi jih morali zaščititi - upokojence, delavce, brezposelne in mlade,« je v odzivu na izhodišča za uravnoteženje javnih financ povedal Semolič. Pravi poudarki bi morali biti na prihodkov-ni strani proračuna. »Ta tema je potisnjena na obrobje in tukaj mislim, da je ena od napak tega paketa. Potrebno je storiti več za večje prilive, kajti potem bodo problemi, ki izvirajo iz proračunskih postavk, mnogo manjši,« je prepričan. Tukaj bi morala vlada prisluhniti tudi predlogom sindikatov, je povedal Semolič in predlagal, da bi bolj obdavčili bogate. »V večini evropskih držav so na krizo odgovorili tudi z večjo obremenitvijo bogatih, ne pa revnih.
poro dobil v centru Ljubljane (67,48 odstotka), sicer pa je za zakonik glasovala tudi večina volivcev v ljubljanski okrajih Vič-Rudnik, Šiška, Bežigrad in Polje. Zakonik je dobil podporo tudi v okrajih Jesenice, Radovljica, Kranj, Piran, Izola, Koper, Celje, Hrastnik, Trbovlje in Maribor.
Največje nasprotovanje družinskemu zakoniku so izrazili volivci v volilnem okraju Ribnica, kjer jih je proti glasovalo kar 75,31 odstotka. Z več kot 70 odstotki so zakonik zavrnili tudi v Škofji Loki, Ajdovščini, Šentjurju, Mozirju, Novem mestu, v Lenartu in na Ptuju.
Referendumskega glasovanja se je udeležilo 510.168 volivcev oziroma 29,84 odstotka volilnih upravičencev. Najvišjo udeležbo (41,23 odstotka) so zabeležili v volilni enoti Ljubljana Center, najnižjo pa v volilni enoti Ptuj (23,80 odstotka). Med volilnimi okraji se je največ ljudi odpravilo na volišča v okraju Vič-Ru-dnik (49,30 odstotka), najmanj pa v Lendavi (18,94 odstotka).
Izidom današnjega glasovanja bodo okrajne volilne komisije v ponedeljek prištele še glasove, prispe-
Seveda, politiki praviloma to skupino žal zaščitijo s 101 izgovorom,« je dejal. Opozoril je tudi, da je treba čim prej sanirati bančni sistem. »Zaradi nede-lovanja bank v tistem delu, ko bi morale pomagati realnemu sektorju, prihaja do gospodarskih zastojev, tudi do propada nekaterih podjetij,« je spomnil.
Nekateri ukrepi, ki jih načrtuje vlada, so po mnenju Se-moliča primerni za sprejem, o mnogih bodo morali še razpravljati, nekateri pa so žal tudi takšni, »s katerimi se absolutno ne moremo strinjati«, je povedal. Kot primer je navedel poseg v pokojninske in starševske dodatke, znižanje odpravnin ...
Štrukelj: Izzivanje socialnega konflikta
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj je napovedano znižanje plač javnim uslužbencem za 15 odstotkov, ki ga za uravnoteženje javnih financ predvideva vlada, označil za nesprejemljivo. Kot je dejal, bodo v konfederaciji sindikatov v začetku prihodnjega tedna sklicali izredno sejo glavnega odbora in dorekli nadaljnje korake.
Z varčevalnimi ukrepi vlade, meni Branimir Štrukelj, bi morali začeti na strani najbogatejšega sloja prebivalstva in pri sivi ekonomiji in pri tem
le po pošti iz Slovenije, 2. aprila pa bodo dodali tudi glasove po pošti iz tujine. Uradni izidi bodo predvidoma znani do 6. aprila.
Ker je bil družinski zakonik na referendumu zavrnjen, državni zbor v enem letu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju s to odločitvijo. (sta)
V Ljubljani Jankovič, na Destrniku Vindiš
Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovič je bil na nadomestnih županskih volitvah vnovič izvoljen za župana Ljubljane. Dobil je skoraj 61 odstotkov glasov, kar je zadostovalo za zmago v prvem krogu. Nove župane so v nedeljo izvolili tudi v Slovenj Gradcu, Krškem, Bovcu, Dupleku in Destrniku.
Jankovič, ki je bil decembra lani izvoljen za poslanca, zdaj pa se vrača na mesto ljubljanskega župana, nikoli ni skrival, da ga zanima zgolj izvršna funkcija. Ker mu ni uspelo postati predsednik vlade, pa se je odločil, da bo dokončal županski mandat, ki ga je začel po lokalnih
vztraja pri izhodiščih, ki so jih imeli že pri Pahorjevi vladi, in sicer da so se sicer pripravljeni odrekati nekaterim pravicam, kot so jubilejne nagrade in nadomestila, na znižanje plač ali odpuščanja delavcev pa nikakor ne bodo pristali.
»Predsednik vlade je rekel, da bi se morali izpogajati do 5. aprila, do takrat nas loči dobrih 10 dni. Tako opevani socialni dialog to vsekakor ni, vse je bolj podobno ultimatu in na nek način izzivanju splošnega socialnega konflikta,« ocenjuje Štrukelj.
S prilagoditvami delovanja javnega sektorja želi vlada letos privarčevali dobra 402 milijona evrov, prihodnje leto pa 408 milijonov evrov. Med ključne predlagane ukrepe spada tudi znižanje plač v celotnem javnem sektorju za 15 odstotkov do konca leta z možnostjo hitrejše odprave plačnih nesorazmerij. Med ukrepi z velikim finančnim učinkom vlada navaja še zmanjšanje deleža kritja zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, neizplačilo regresa javnim uslužbencem letos in nižanje dnevnic ter nadomestil za prevoz na delo. Vlada predvideva še omejitev zaposlovanja v javnem sektorju, omejitev letnega dopusta na največ 32 dni in spremembe nekaterih normativov v predšolskih ustanovah.
STA (pripravlja: SM)
volitvah leta 2010. Takrat je bil za župana Ljubljane izvoljen drugič, tako kot leta 2006 pa mu je zmaga pripadla že v prvem krogu. Oktobra 2006 je bil izvoljen s skoraj 63 odstotki glasov, drugi mandat štiri leta kasneje pa s skoraj 65-odstotno večino.
Župana so v nedeljo izvolili še v eni od mestnih občin, in sicer Slovenj Gradcu. V drugem krogu volitev sta se pomerila dva neodvisna kandidata Ksandi Javornik in Andrej Čas. Zmaga je s 51,6 odstotka glasov pripadla Času. V Krškem je prepričljivo, z okrog 65-odstotno podporo, slavil kandidat SLS Miran Stanko.
Nove župane so izvolili tudi v Bovcu, Dupleku in Destrniku. V Bovcu so v drugem krogu za novega župana izvolili neodvisnega kandidata Sini-šo Germovška (52%). Prav tako neodvisni kandidat Mitja Horvat (78%) je slavil v Dupleku. V Destrniku pa je šla zmaga Vladimirju Vindišu iz SDS (58%).
Zaradi izvolitve županov za poslance so bile nadomestne županske volitve sicer potrebne v 11 občinah, a so v petih nove župane, ki bodo občine vodili do rednih lokalnih volitev, torej dobri dve leti in pol, izvolili pred dvema tednoma. (sta)
Uvodnik
Vedno eni in isti
Pretekli konec tedna smo imeli kar dve akciji, ki naj bi na noge spravili vso Slovenijo. Po številkah je bila zmagovalna referendumska, ki je na volišča zbezala okoli pol milijona volilnih upravičencev, za približno polovico te številke pa je zaostala čistilna akcija, kije v naravo privabila okoli 250.000 prostovoljcev. In če smo bili ta konec tedna pozorni na to, koga smo srečevali, je treba povedati, da v takšnih in drugačnih akcijah sodelujejo vedno isti. Žal imamo v Sloveniji majhen odstotek državljanov, ki svoje državljanstvo pa tudi življenje nasploh živijo aktivno, ki so pripravljeni kaj narediti. Očitno smo na našem koncu še posebno neaktivni, saj je imel Ptuj najnižjo volilno udeležbo v državi.
Slovenci smo znani nergači. Nezadovoljni smo z vsem in z vsemi. Veliko znamo povedati o tem, kaj vse ni prav, kaj bi bilo lahko boljše, in celo kako bi lahko to naredili. Vendar se celotna zadeva in vroča debata ustavi pri teoriji. Ostane na ravni gostilniške debate, ki se poplakne s hladnim pivom in o njej ni več sledu. Do naslednjega gostilniškega omizja. A če jih vprašate, kaj so storili sami, da bi bilo drugače, je pogovora hitro konec. Vse bi moral narediti kdo drug.
Iz akcije Očistimo Slovenijo vidimo, da je s pravilno zastavljeno akcijo mogoče doseči zelo veliko. Da so posamezniki, društva, institucije, podjetja pripravljeni sodelovati, če čutijo, da gre za napredne in za njihovo okolje koristne stvari. Pripravljeni so žrtvovati prosto dopoldne, svoje delo, orodje, energijo. Vendar smo tako na volišču kot na čistilni akciji srečevali ene in iste ljudi. Tiste, ki so aktivni, tiste, ki jim je mar, tiste, ki želijo kaj spremeniti in narediti. Tudi tiste, ki to morajo po svoji službeni dolžnosti. Od njih smo slišali, da bi bilo prav, če bi v akciji po nalogu pristojnih služb sodelovali tudi brezposelni. Ne zdi se jim namreč pošteno, da tisti, ki delajo za kakšnih 100 evrov več ves teden, potem še čez vikend delajo za skupno dobro. Tisti, ki pa od družbe dobivajo podporo, ki jim absolutno pripada, pa nič.
Večji del slovenske javnosti medtem čepi pri hladnem pivu in žolčno debatira o tem, kaj je vse narobe in kaj vse bi bilo treba narediti. Vendar na njih nima smisla čakati.
Viki Ivanuša
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • S seje sveta ptujske bolnišnice
Svet zavoda pozval k pomiritvi duhov in strasti
Svet zavoda ptujske bolnišnice se je 19. marca sestal na prvi redni seji v letošnjem letu, v tem času pa je opravil tudi dve dopisni seji.
Na dnevnem redu je bilo letno poročilo za leto 2011, program dela in finančni načrt za leto 2012, kar je predstavil pomočnik v. d. direktorice za finančne zadeve Boris Kme-tec. Obravnavali so tudi sanacijski program, ki je stalnica sej, v bodoče pa bodo redno spremljali tudi poročilo o likvidnostnem stanju, ki je v tem trenutku zelo zaskrbljujoče (štiri milijone odprtih obveznosti, od tega so trije milijoni že zapadli); to je bilo v preteklosti članom sveta zavoda zamolčano.
Renata Bevc je predstavila poročilo o čakalnih dobah, imenovali pa so tudi komisijo za vodenje razpisnega postopka (Barbara Tiselj, Metka Rašl in Maja Starčevič). Ker pa niso potrdili spremembe sklepa o preoblikovanju Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, tudi še niso razpisali delovnega mesta direktorja bolnišnice. Tako se bodo o preoblikovanju sklepa, ki se nanaša na izbiro direktorja, in o besedilu javnega razpisa uskladili na dopisni seji. Trenutne razmere v ptujski bolnišnici so takšne, da bi bilo treba čim prej izbrati novega direktorja, sicer se bo vse skupaj pričelo odražati tudi na stroki in realizaciji, je opozoril pomočnik v. d. direktorice Mirjane Bušljeta za strokovne zadeve Teodor Pevec.
Glede na dopis, ki ga je podpisala večina predstojnikov oddelkov ptujske bolnišnice, v katerem dajejo podporo Aleksandru Vodi za novega direktorja, je članico sveta zavoda Barbaro Tiselj zanimalo, kakšno je razpoloženje v kolektivu. Po pojasnilu v. d. direktorice Mirjane Bušljeta se je začelo zapletati konec januarja letos, ko so se začeli zbirati zdravniki, predvsem predstojniki posameznih oddelkov (vključeni nista bili edino kirurgija in lekarna), in izrazili željo, da kot edinega kandidata za vodenje ptujske bolnišnice vidijo Aleksandra Vodo. To naj bi bilo sprejeto na strokovnem kolegiju, a ga ni bilo. Vse to ima določeno ozadje; vodjem so bili odvzeti nekateri privilegiji, medtem ko je stroka pri tem ostala nedotaknjena. Kljub pogovorom se sestanki nadaljujejo in potekajo med delovnim časom. Pomočnik za strokovne zadeve Teodor Pevec se je želel uma-
Foto: Črtomir Goznik
Sanacija poslovanja v ptujski bolnišnici je tudi v letu 2012 ena od prioritet (fotografija je simbolična).
kniti; dvakrat je napisal odstopno izjavo, ker po mnenju že omenjene skupine zdravnikov naj ne bi imel določenih pristojnosti oziroma kot odgovoren za stroko ne bi smel početi nekaterih stvari: ne bi smel vplivati na delo predstojnikov, ne bi jih smel zamenjavati, celo tako daleč so šli, da naj bi mu nekaj podtaknili. To naj bil dogovor dveh z namenom, da bi ga onemogočili in bi moral oditi iz bolnišnice. Po pogajanjih z v. d. direktorice je odstopno izjavo umaknil.
»Zaradi vsega tega dogajanja je potrebno, da se čim prej izvede razpis za novega direktorja. Pogovarjali pa smo se tudi o tem, da bi razrešili predstojnika internega oddelka, kjer so trenutno največji problemi; tudi to je bil eden od razlogov, da so se zdravniki pričeli zbirati,« je še povedala v. d. direktorice.
Nezakonitosti ne sme več biti
Aleksander Voda je v zvezi z omenjenim dogajanjem povedal, da še vedno dela v dobro bolnišnice in bo to počel tudi v bodoče. On z vsem tem nima problemov, če pa so nekateri izrazili svojo željo, pa je to njihov problem; zakaj, pa je treba vprašati njih.
Kot je povedala predsedni-
ca sveta zavoda Štefka Pre-sker, članom sveta ni vseeno, kakšne so razmere, kakor jim tudi ni bilo vseeno, ko je bolnišnica delala nezakonito. Ni jim vseeno, da bi nekdo mislil, da je svet zavoda neupravičeno terjal vzpostavitev zakonitosti, svetu zavoda pa tudi ne more biti vseeno, da bi nekdo še naprej obljubljal nezakonitost. Tako jim tudi ni vseeno ob dejstvu, da so se pogodbe sklepale tudi za delo v delov-
dve leti, je vprašanje, ali bo lahko izvajala vse to, kar izvaja danes, ob tem pa širila dejavnost. O tem smo se člani sveta zavoda zelo veliko pogovarjali. Bolnišnici želimo dobro. Vodstvo prosimo, da ustavi konje, stvari je treba umiriti.
Razpis za novega direktorja bo objavljen takoj po uskladitvi sprememb sklepa o preoblikovanju bolnišnice. Osebno menim, da je lažje voditi bolnišnico, če nisi vršilec
VULKANIZERSTVO Voyage
Robert Markež s.p., Lancova vas 3, 2284 Videm pri Ptuju
VULKANIZER
www. VOYAGE-sP,, Tel: 02 764 83 71, GSM: 051 316 555
AKCIJA: PNEVMATIKE MICHELIN IN KLEBER! KUPON: 10% popust na storitve
nem času, tako podjemne kot s samostojnimi podjetniki. Svet zavoda tega ne bo razčiščeval, ampak želi, da ptujska bolnišnica dela zakonito, strokovno, dobro, da zagotavlja izvajanje zdravstvenih storitev za prebivalce svojega gravitacijskega območja, da so le-ti zadovoljni in da posluje pozitivno v smislu dobrega gospodarja. »Samo tista bolnišnica, ki posluje dobro, lahko zagotavlja razvoj stroke. Če bo bolnišnica poslovala tako kot zadnji
dolžnosti, čeprav se je v ptujskem primeru pokazalo, da se tudi to da. Ni pa prijetno, če so notranje razmere slabe. Vidi pa se, da se v glavnem dela dobro. Ni pripomb uporabnikov. Svet zavoda želi, da se razmere čim prej v celoti uredijo in da se pomirijo duhovi, tudi tistih, ki so trenutno nezadovoljni. Zahvaljujem se gospe Bušljeta in gospodu Pevcu, da vztrajata tudi v slabih razmerah. Pričakujem, da se bodo stvari tudi na formalnem področju čim
prej uredile,« je še povedala Preskerjeva in ob tem bila zelo jasna, da je svet zavoda tisti, ki imenuje tako vršilca dolžnosti direktorja kot tudi direktorja, nato pa ga vlada potrdi ali pa tudi ne. Svet zavoda tako tudi ne želi, da bi sprejeli sklep, ki bi mu nasprotovala večina v zavodu.
Delo vršilke dolžnosti direktorice je kot zelo pozitivno ocenil tudi Dušan Jošar, prav tako član sveta zavoda. V kratkem času je naredila nekaj potez, ki so pripeljale do rezultatov, zato bi bilo škoda, da bi metanje polen in notranja nesoglasja nadaljevali, ker se s takšnimi dejanji ruši bolnišnica, ne pa direktorica. Zaradi nekih osebnih interesov se dela velika škoda. Zato velja poziv, da odgovorni stopijo skupaj.
Ministrstvo za zdravje: Izplačila so bila nezakonita
Člani sveta zavoda so se na ponedeljkovi seji seznanili tudi z odgovorom ministrstva za zdravje glede opravljanja zdravstvene dejavnosti prek statusa samostojnega podjetnika. Vprašanje o sklepanju pogodb o strokovnem sodelovanju, ki jih je bolnišnica sklepala s s. p. in d. o. o., je v
začetku decembra lani ministrstvu poslala predsednica sveta zavoda Štefka Presker.
V	odgovoru je zapisano, da je bilo to nezakonito. Prav tako je bilo nezakonito sklepanje pogodbe med direktorjem in pomočnikom direktorja, kar se je tudi zgodilo v ptujski bolnišnici, saj bi z njim pogodbo moral skleniti svet zavoda. Svet zavoda se je s temi vprašanji ukvarjal dobro leto.
Od 1. januarja je zakonitost vzpostavljena, pogodbe s s. p. in d. o. o. sicer še vedno obstajajo, vendar le pri koncesi-onarjih. Plačila za dežurstva v rednem delu, ki so bila prej plačana prek s. p., so sedaj zajeta v plačah, kar pa zaradi plačil prispevkov stroške povečuje za 16,1 odstotka.
V	celoti gledano bodo letos stroški plač oziroma stroški dela glede na vse reze, ki so bili opravljeni, večji za manj kot odstotek. V bolnišnici ob tem zagotavljajo, da ne glede na to, da se je število pogodb znižalo, stroka ni ogrožena. V letošnjem letu naj bi glede na plane poslovala z minimalnim presežkom prihodkov nad odhodki, in sicer za 4477 evrov, če bo v celoti realizirala dogovorjeni program do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ob doslednem izvajanju sanacijskega programa.
Izguba za leto 2011 znaša 845.666 evrov, kar je 3,5 odstotka prihodkov bolnišnice v tem letu. Četudi je v primerjavi z letom 2010 razpolovlje-na, je še vedno velika. Člani sveta zavoda so kljub temu z izkazanim rezultatom bili zadovoljni, saj je kazalo še veliko slabše. Če bi dosledno izvajali evidentiranje storitev tudi na internem oddelku, bi bila izguba manjša še za 200 tisoč evrov, ob uspehu arbitraže pa bi celo lahko izplavali z območja negativnega poslovanja, kar pa se ni zgodilo.
Za tekoče poslovanje v letošnjem letu bi bolnišnica potrebovala 1,5 milijona evrov kratkoročnega kredita, 500 tisoč evrov dolgoročnega kredita pa bo potrebovala za pokritje stroškov energetske sanacije, ki je ovrednotena na 3,339 milijona evrov in pri kateri ji je ta znesek zmanjkal.
V bodoče bodo pozorno spremljali tudi likvidnostno situacijo bolnišnice, ki je zelo kritična. Doslej so jim bili tudi podatki zamolčani; prejšnji direktor jim je stalno zagotavljal, da kljub težavam, ki jih ima bolnišnica, likvidnostnih težav nimajo.
Ob obravnavi gradiva na seji sveta zavoda, ki je bila 19. marca, so bili pripravljavci gradiva prvič v celoti pohvaljeni, saj je bilo takšno, kot so ga že v preteklosti pričakovali; vse postavke, kjer so odstopanja, pa so bile tudi dodatno obrazložene.
Gornja Radgona • Z Megro se pričenja letošnja sezona sejmov
Gradbeništvu trajnost in perspektiva
Sejemsko prizorišče v Gornji Radgoni dviga svoj zastor z jutrišnjo otvoritvijo jubilejnega, 25. mednarodnega sejma gradbeništva MEGRA, ki ga letos prvič dopolnjujeta sejem energije in trajnostne gradnje ENGRA ter sejem komunale, urejanja okolja in ekologije KOGRA. Prvič ga bodo odprli v sredo (vsi dosedanji so se pričeli ob torkih), trajal bo pet dni (od 28. marca do 1. aprila), slavnostni govornik na otvoritvi pa bo Zvonko Černač, minister za infrastrukturo in prostor.
[7 &r j
MEGJ1A AGRA

POMURSKI SEJO
Foto: NS
Sejem bo potekal pod sloganom Trajnostno perspektiven, njegov pomen pa je na tiskovni konferenci obrazložil direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec: »Objekte je treba graditi ob upoštevanju pravil trajnosti v gradbeništvu - v dejavnosti, ki je kljub sedanji krizi perspektivna.« Pri tem pa je spomnil na vzpone in padce v tej pomembni gospodarski veji. »Zadnje desetletje se je pričelo s krizo, vrhunce smo beležili v letih 2006 in 2009, nakar so se dela v gradbeništvu zmanjšala in pristala na ravni iz leta 2005. Pri tem je število zaposlenih delavcev bistveno upadlo in jih je ob koncu lanskega leta bilo kar za 27.000 manj kot leta 2008. Razlogi so seveda znani - splošna gospodarska kriza in zaključeni številni gradbeni objekti, med njimi izgradnja
mnogih avtocestnih odsekov. Toda prepričan sem, da bomo izšli iz krize, saj smo vedno znova sposobni najti rešitve v novih projektih, ki bodo dvigovali konjunkturo v gradbeništvu,« je bil optimističen Erjavec.
Sejmi MEGRA, ENGRA in KOGRA bodo predstavljali bogato ponudbo izdelkov in storitev za gradnjo, sanacije in posodobitve stavb s poudarkom na varčni in sodobni gradnji ter racionalni rabi energije. Komunalno področje bo zajemalo čistilne naprave ter opremo in izdelke za urejanje okolice, energetika pa bo predstavila varčevanje z energijo pri toplotnih črpalkah, opremo za izrabo biomase, opremo za ogrevanje in hlajenje, kakor tudi materiale za gradnjo energetsko varčnih hiš.

Robi Fišer, vodja sejma MEGRA
Na tokratni sejemski prireditvi bodo našli veliko možnosti za cenovno ugodno, sodobno in trajnostno gradnjo ter rabo energije tudi posamezniki, ki gradijo ali obnavljajo lastna
bivališča. Pri tem jim bodo pomagali strokovnjaki, ki bodo nudili vsakodnevna uporabna brezplačna energetska in gradbena svetovanja.
Najpomembnejšo novost le-
tošnjega sejma predstavlja obrtna ulica, na kateri bodo svoje aktivnosti izvajale območne obrtno-podjetniške zbornice s svojimi člani in strokovne sekcije Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Na njej bodo obrtniki navduševali sedanje in bodoče partnerje s ponudbo svojih izdelkov in z živimi prikazi svojega znanja in spretnosti: polaganja tlakov-cev, prekrivanja strehe, obdelovanja kamna, izdelave fasade, beljenja, toplotne zaščite stavb ter polaganja talnih oblog. Pester razstavni in demonstracijski del povezanih treh sejmov bo pospremilo še tekmovanje mladih kleparjev in krovcev, aktualni strokovni posveti, predstavitev gradbenih šol ter tekmovanje mladih v zidanju in prikaz graditeljskih spretnosti dijakov. Za učence sedmih
in osmih razredov osnovnih šol iz Pomurja bo organiziran ogled sejma z ustvarjalnimi delavnicami ter predstavitvijo deficitarnih poklicev v gradbeništvu. Sicer pa bo na skupnem razstavnem prostoru v izmeri 14.000 kvadratnih metrov sodelovalo 310 razstavljavcev iz 14 držav, po nekajletnem premoru pa bodo zaključeni sejemski prostor znova imele tudi pomurske območne obr-tno-podjetniške zbornice. Ob zaključku slovesnega odprtja sejma (28. marec ob 12.00) bodo podeljena priznanja znak kakovosti v gradbeništvu 2012, v okviru strokovnega sejemskega programa pa bodo potekala posvetovanja gradbenih ustanov, osredotočena na aktualne teme.
NŠ
Haloze • Društvo rejcev drobnice
V iskanju prostora
Po letošnjem občnem zboru Društva rejcev drobnice Haloze (DRDH) je po dveh mandatih namesto dosedanjega predsednika Janka Lorbka vodenje društva prevzel Ivan Hemetek, dosedanji podpredsednik. Funkcijo tajnice bo v prihodnje opravljala Valerija Cafuta, podpredsednik društva pa je Branko Finžgar.
DRDH, ki je na zadnjem srečanju povečalo članstvo s prejšnjih 112 na sedanjih 119 članov iz desetih občin od Ormoža prek celotnih Haloz do Maribora, skupno redi okoli 2000 glav drobnice. „Črede naših rejcev so sicer zelo različne, od zgolj nekaj glav do nekaj sto glave črede koz in ovac. Vsekakor se število članov in tudi same drobnice iz leta v leto povečuje," je povedal novi predsednik Hemetek, ki tudi sam skrbi za 70-glavo čredo.
Sicer pa so si v DRDH med letošnjimi prioritetnimi nalogami zadali iskanje primernega društvenega prostora, saj so vsa leta doslej „gostovali" na domačiji Golčevih: „Golčevi nam gostoljubja nikakor niso odrekli in se lahko še naprej sestajamo pri njih, pa tudi na njihovi kmetiji Pintarjevih, a vendar društvo ne more v nedogled delovati v zasebnih prostorih. Težave so že s skladiščenjem materiala, fa-sciklov itd. Prej smo imeli nekaj časa svoj prostor tudi v gradu Borl, ki je zdaj zaprt. Ker vodstvo naše občine oziroma župan vztraja pri za društva previsokih najemninah oziroma cenah prostorov, bomo pač poskušali najti brezplačen prostor kje drugje, morebiti tudi v kakšni drugi občini," pojasnjuje Hemetek in dodaja, da to ni edina, a trenutno pač najbolj pereča zadeva: „Večletna težava, ki pesti nas rejce, je tudi zelo nizka odkupna cena mesa drobnice, prav tako
Novi predsednik DRDH Ivan Hemetek: „V društvu upamo, da nam bo uspelo dobiti soglasje pristojnega ministrstva za izvedbo desetega jubilejnega ovčje-kozjega bala na borlskem dvorišču, sicer pa je med letošnjimi nalogami še iskanje primernega prostora za sedež društva."
je izjemno nizka odkupna cena volne. Z letošnjim letom se uvaja tudi nova direktiva, po kateri bo moral vsak rejec s potrdilom dokazovati, da je oddal volno podjetju z licenco za predelavo, torej volne ne bo mogel več uporabiti doma. Na našem območju volno odkupuje podjetje Soven iz Selnice ob Dravi, ki enkrat letno, predvidoma bo to junija, zbrano volno pride tudi iskat k nam, da je strošek za rejce vsaj nekaj nižji. Kot povedano, se s prodano volno ne da pravzaprav nič zaslužiti."
Ideja o skupni klavnici za
drobnico v Halozah je zaenkrat prav tako zastala na papirju, letos pa zna biti vprašljiva celo izvedba jubilejnega 10. ovčje-kozjega bala na borlskem dvorišču pred gradom: „Kot je bilo že povedano, naj bi se celoten borl-ski kompleks začel prodajati na dražbi in to bi znalo preprečiti našo dobro obiskano prireditev. Upamo sicer, da ne, a bomo videli, ali bomo dobili soglasje za izvedbo prireditve od pristojnega ministrstva za izobraževanje in kulturo. Ne glede na to soglasje pa bomo v predvidenem terminu v začetku julija izvedli okroglo mizo z naslovom Zaraščanje krajine in reja drobnice kot preprečitev. Kot vsa leta doslej bomo tudi letos izvedli razpis za naj rejca drobnice, udeležili se bomo tudi državnega prvenstva v striženju ovac, pripravili strokovno ekskurzijo in seveda poskrbeli za strokovna predavanja in izobraževanje članov."
Na občnem zboru DRDH pa so bila podeljena tudi posebna priznanja za dolgoletno požrtvovalno delo članov; prejeli so jih: Matilda Golc, ki je kar 12 let opravljala dela tajnice in bila med ustanovnimi člani društva, dosedanji predsednik Janko Lorbek, računovodkinja Danica Ranfl in Branko Gaiser. Zahvalo za pomoč pri delovanju društva pa so prejeli: podjetje Soven iz Maribora, PGD Cirkula-ne in podjetje Krona Cirkulane.
SM
Ptuj • Predstavitve poklicev
Ko bom velik, bom ...
Kako policisti iščejo prstne odtise, kakšne lastnosti odlikujejo oblikovalko kostumov, kaj je treba vedeti o veterini, s kakšnim delom se srečujejo arhitekti in ladijski častniki? Na ta in mnoga druga vprašanja so odgovore dobili učenci OŠ Ljudski vrt na predstavitvi poklicev.
V okviru dejavnosti ob dnevu šole so tudi letos na Osnovni šoli Ljudski vrt izpeljali predstavitev poklicev. V ponedeljek dopoldne so učenci od 5. do 9. razreda imeli možnost izbirati med 14 zanimivimi poklici. Predstavili so se strokovnjaki z več področij, kot po navadi pa je tudi tokrat največ zanimanja med fanti bilo za poklic vojaka in policista, med dekleti pa je prevladovalo oblikovanje kostumov in modnih dodatkov ter veterina.
Svoje delo so predstavili še fizioterapevtka, vodja turistične
agencije, inženir elektronike, ladijski častnik, arhitekt, bančna uslužbenka in specialna pedagoginja, cvetličarka, medicinska sestra in električar.
„Pomembno je, da si pri svojem delu kreativen in da z veseljem delaš in sprejemaš izzive. Samo tako problemi postanejo rešljiv izziv. In če delaš to, kar imaš rad, postane življenje zabavno," je v simpatični popotnici pri izbiri poklicne poti učencem dejala Stanka Vauda Benčevič, oblikovalka kostumov in modnih dodatkov.
Eno nadstropje višje pa so se s policistom Stanislavom Jelenom in kriminalistom Janezom Krajncem družili učenci, ki jih zanimajo tovrstni poklici. Med drugim so si ogledali, kako policisti v kriminalističnih preiskavah iščejo prstne odtise.
Kot pravi učenec Žiga Leto-nja, so takšne predstavitve zelo zanimive, ker lahko učenci spoznajo, kako posamezniki opravljajo različne poklice. „Všeč mi je tudi, da je iz leta v leto predstavljenih več poklicev," še pravi šolar.
Dženana Kmetec
Z vodjo policijskega okoliša Stanislavom Jelenom so si učenci med drugim ogledali tudi, kako pri kriminalističnih preiskavah poteka postopek iskanja prstnih odtisov.
Foto: SM
Foto: DK
Ptuj • Alarmantno stanje v vrtcu Mačice
So bili površni pri določanju prioritet?
Na predzadnji seji mestnega sveta so mestni svetniki, ki se z reševanjem razmer v vrtcu Mačice ukvarjajo že nekaj časa, tudi dokumente na to temo so že sprejeli, dobili dodatne podatke o stanju v tem vrtcu. Za to je poskrbela svetnica Silva Fartek, ki je tudi s fotografijami pokazala, da je stanje resnično zaskrbljujoče. Kot je znano, so mestni svetniki nazadnje iz projekta za vrtec Mačice črtali prostore uprave, čeprav so tudi obstoječi prostori uprave na Prešernovi ulici zelo slabi.
Zdaj, ko je zadeva prišla v širšo javnost, pa se je usul val obtožb na MO Ptuj in vrtec, ker niso pravočasno poskrbeli za ureditev prostorov na sedanji lokaciji ob Potrčevi oziroma za novogradnjo. Najbližje novim prostorom so bili v času, ko je Dom upokojencev še načrtoval gradnjo varovanih stanovanj ob zdajšnjem domu, za kar bi potrebovali lokacijo vrtca Mačice.
Do nje pa ni prišlo, ob tem pa so se pojavili še zapleti s prodajo dela zemljišča, za katerega se je izkazalo, da je v denacionalizaciji. Ker so potem iskali rešitev v novogradnji, so vlaganja v vrtec Mačice zanemarili v velikem delu. Namenskih sredstev za vzdrževalna dela v zadnjih letih ni bilo, ker se je vse bolj bližala novogradnja. Vrtec sam pa je s svojo ekipo popravljal in pleskal v okviru svojih zmožnosti. Ko so leta 2008 sami popravljali streho, ki jo je poškodovala toča, so dočakali anonimno ovadbo, da posegajo v tujo lastnino. Kakorkoli že, stanje je takšno, da bo treba ukrepati ne glede na krizo financ in še česa drugega. Tudi mestni svetniki bodo morali kakšno prioriteto postaviti v kateri bolj oddaljen kot, četudi bodo pri tem udarili ob interese kakšne druge grupacije. Otroci si v vsakem primeru zaslužijo najboljše.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan pravi, da se v MO Ptuj zavedajo, da je skrb za najmlajše ena izmed pomembnih obveznosti tako države kakor tudi lokalne samouprave. »Zato smo v zadnjih letih za investicije v posamezne objekte v vrtcu namenili 3,5 milijona evrov, kar je izjemno veliko sredstev.
V	letu smo 2007 zgradili vrtec Zvonček, ki ga še danes celotna Slovenija uporablja kot zgled javno-zasebnega partnerstva. V letu 2008 smo se lotili prenove kotlovnic, nato smo ogradili vse vrtce in po hudi toči večino državnih in občinskih sredstev namenili za prenovo vseh streh na vseh enotah našega vrtca. Ob tej priložnosti smo s pomočjo celotnega kolektiva v vrtcu uredili večino notranjih prostorov v prizadetih zgradbah.
V	letu 2010 smo v vrtcu Marjetica izgradili večnamensko igralnico, ki jo občuduje cela Slovenija. V letu 2011 smo za vrtec Podlesek že odobrena evropska sredstva, ki so bila namenjena za gradnjo kanalizacije, cest in pločnikov, preusmerili v to investicijo, s
katero smo ponovno med prvimi v Sloveniji, ki so zgradili nizkoenergijski vrtec.
Upam si trditi, da je malo občin v Sloveniji, ki so pripravljene vložiti na letni ravni več kot 200.000 evrov v nadstan-dardne programe, tako kot to počnemo v MO Ptuj. Našim otrokom tako omogočamo zgodnje učenje dveh tujih jezikov, glasbenih in plesnih veščin. Prav tako smo se za socialno šibkejše družine odločili za dodatne olajšave, ki znašajo od 11,86 do največ 63,33 evra na mesec za enega otroka. Za odsotnost otrok v počitnicah plačujejo starši zgolj 50 odstotkov njihovega stroška. V primeru daljše bolezenske odsotnosti otroka plačajo starši zgolj 25 odstotkov v prvem mesecu, v drugem in vseh nadaljnjih pa so 100-odstotno opravičeni plačila.
Mestna občina Ptuj je tako postala hvalevreden vzorčni model, ki ga posnemajo številne občine v Sloveniji. Teh spoznaj in pohval sem bil deležen s strani številnih ravnateljic in ravnateljev ter ostale stroke v Sloveniji,« je o nadvse pomembnih vlaganjih v predšolsko vzgojo v zadnjih desetih letih v MO Ptuj povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
V Vrtcu Ptuj na razmere v enoti Mačice opozarjajo že 17 let. Kako pa
so se v tem času
v MO Ptuj lotevali reševanja tega vrtca?
»V vseh letih, odkar sem župan, smo veliko energije vlagali tudi v reševanje problematike v vrtcu Mačice. Izdela-
no imamo celotno projektno dokumentacijo za novogradnjo, ki bi po projektantskih ocenah stala dobrih 8 milijonov evrov. S to dokumentacijo smo se prijavili na razpis ministrstva za šolstvo. Žal smo kljub zagotovilom tako poslovodstva v Vrtcu kakor tudi strokovnih služb ministrstva iz sofinanciranja izpadli. Splošna finančna in gospodarska kriza je pripomogla k temu, da danes niti banke niti zasebni sektor ni več sposoben izvesti načrtovanih investicij na Potrčevi in Osojnikovi tako, kot smo jih načrtovali. S prodajo zemljišč v velikosti dobrih 6 hektarjev smo namreč želeli zagotoviti potreben delež za sofinanciranje izgradnje vrtca Mačice na novi lokaciji. Kljub težki finančni situaciji si v Mestni občini še naprej prizadevamo urediti ta problem. Z malo dobre volje in predvsem medsebojnega sodelovanja in razumevanja je moč najti ustrezne rešitve. Mestna obči-
na namreč razpolaga z večjim številom obstoječih stavb, ki so z veliko manjšim finančnim vložkom primerne za nadomestne prostore vrtca Mačice.
Po vsem tem, kar smo storili za razvoj predšolske vzgoje, bi človek pričakoval vsaj malo srčne kulture od vseh tistih, ki danes z vsemi topovi napadajo in kažejo izkrivljeno podobo o Mestni občini Ptuj na primeru zgolj enega izmed enajstih objektov v našem Vrtcu. Zagotovo bo tak način izkrivljanja realne podobe o odnosu Mestne občine do Vrtca največ škode povzročil ravno tej dejavnosti,« pa je ptujski župan povedal o reševanju problematike vrtca Mačice.
Ravnateljica Vrtca Ptuj Bo-žena Bratuž je povedala, da na stanje v vrtcu Mačice, zgrajenem leta 1971, hkrati s prvimi jaslicami na Ptujskem, ki ga v 13 oddelkih obiskuje okrog 300 otrok od enega leta starosti do vstopa v šolo, opozarjajo že polnih 17 let. Odprt je od
pol pete ure zjutraj do 22.30 zvečer, ker je izmenski vrtec. Njegovo lokacijo ob Potrčevi so vsa leta krčevito branili, ker se jim zdi zasnova odlična. Po viziji MO Ptuj, ki je predvidevala selitev vrtca na novo lokacijo po novih standardih in normativih, vključno z upravnimi prostori, so odpadli vsi razlogi, da se s sedanje lokacije ob Potrčevi cesti ne bi umaknili. Do realizacije pa ni prišlo. Stanje vrtca Mačice je izredno slabo. Vrtec Ptuj ima 11 organizacijskih enot. Čeprav gre za stare Marlesove objekte, so vse enote razen vrtca Mačice zelo lepo vzdrževane. Za vrtec Mačice pa velja, da se vanj ni smelo vlagati, ker je bil predviden za rušenje.
»Za otroke si želimo najboljše ... «
Sami si nismo želeli tolikšne medijske pozornosti, kot smo je deležni te dni, želimo si le, da bi se razmere za ta vrtec izboljšale, kar je nujno ne glede na krizo financ, poudarja ravnateljica. Predšolska dejavnost je izvirna naloga lokalne skupnosti, zato je tudi 100-odstotno financirana iz lokalne skupnosti. Vrtec sam ne pridobiva sredstev za vzdrževanje ali vlaganje v prostor in opremo, ampak ta sredstva zagotavlja lokalna skupnost, vendar ne v ceni, temveč ob ceni. Zaradi reševanja enote Zvonček na Bregu in gradnje vrtca Podlesek, Vrtec Ptuj že nekaj časa ne prejema nekih posebnih sredstev za vzdrževanje, ker jih preprosto ni. Kapacitete Vrtca Ptuj so vse, razen Zvončka in Podleska, izredno stare. Vrsto let se v predšolsko vzgojo ni vlagalo, vlaga se zadnjih osem let. Pred tem pa se ni vlagalo praktično
skoraj nič. V vrtcu Mačice so po besedah ravnateljice v okviru možnosti opravljali določena vzdrževalna dela sami: pleskali, zaradi legionele redno opravljajo temperaturne šoke v pipah, vodo redno pregledujejo, v celoti pa so zamenjali tudi tla, ker so bile vinaz plošče v celoti dotrajane. Tudi strehe v letu 2008 niso popravljali, razen nujnih del, ker je še vladalo prepričanje, da je novogradnja tik ped začetkom. Od letos ima vrtec novo sestavo sveta zavoda; eden od predstavnikov MO Ptuj je ob nastopu dejal, da preden bo o čemer koli odločal, želi videti vse enote Vrtca Ptuj. Tako so s sejo sveta zavoda pričeli potovati od vrtca do vrtca, med drugim so obiskali tudi vrtec Mačice. Nad stanjem, ki so ga videli, so se zgrozili. Vrtec pa je želela videti tudi svetnica mestnega sveta Silva Fartek iz vrst SDS, ki si ga je ogledala skupaj z Ivanom Vidovičem, vodjem oddelka za negospodarske javne službe MO Ptuj. Ogledala si ga je tudi Lidija Ra-dek, ki v mestni upravi odgovarja za predšolsko dejavnost.
»Zaposleni v Vrtcu Ptuj si skupaj s starši želimo najboljše za naše otroke. Če ni mogoča novogradnja, je treba poiskati rešitev, ki bo pogoje dela v tej enoti izboljšala. Ne pristanemo pa na nobeno razselitev, na selitev v neke prostore, ki so v tem trenutku prazni in bi bili po prepričanju nekoga primerni za našo dejavnost. Primer je stavba Raičeva ulica 12, ki jo je pred 30 leti uporabljala JLA, zatem pa jo zapustila kot neprimerno za prostore poveljstva. Kmalu so se v stavbo naselili kovinarji, tudi slednji so jo kmalu zapustili, ker naj ne bi bila primerna za tovrstno izboraževanje mladih. Na koncu so jo dodelili predšolski vzgoji. Tudi to govori o odnosu do predšolske vzgoje. Zavedati se je treba, da gre za 13 enot vrtca in da gre za izmenski vrtec. Na tej lokaciji je centralna kuhinja, ki s hrano oskrbuje 10 enot, centralna pralnica, vzdrževanje, zaklonišče in skladišče. Preselili se bomo, če bo lokacija ustrezna, da bomo lahko kakovostno opravljali svoje delo in da se bodo tudi otroci dobro počutili. To nam je uspelo tudi v primeru stavbe na Raičevi ulici 12, ki ni bila primerna za nikogar več, za predšolsko vzgojo pa,« je še v prizadevanjih za ustrezno prostorsko rešitev vrtca Mačice povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž.
Foto: Črtomir Goznik
Starši, otroci in zaposleni že dolgo opozarjajo na kritične razmere v vrtcu Mačice, zgrajenem leta 1971.
Jeruzalem • Klub tajnic in poslovnih sekretark Prlekije
Povezuje jih stroka in druženje
Klub tajnic in poslovnih sekretark Prlekije ima 42 članic in enega člana. Številni med njimi se srečujejo vsak zadnji četrtek v mesecu na rednih druženjih, kjer poklepetajo o strokovnih novostih, aktivnostih društva, najde pa se časa in volje tudi za prijetno druženje.
Klub tajnic in poslovnih sekretark Prlekije je nedavno izvedel volilni občni zbor, na katerem so za predsednico še za dve leti izvolili dosedanjo predsednico Albino Lukner, ki pravi, da ima izdatno pomoč tudi v podpredsednici Nataši Kukovec.
V lanskem letu so se tajnice odločale za aktivnosti, ki so jih zanimale in so jim bile cenovno dostopne. Na željo članic so ob pomoči Kmetijsko svetovalne službe Ormož organizirale tečaj peke kruha, kuharski mojster Vlado Ogrizek je izvedel kuharski tečaj priprave solat, promotorka zdravja Valerija Rotar iz Zdra-
vstvenega doma Ormož je imela predavanji z naslovom Zdrava prehrana otrok in starejših in Kako se postavimo po robu boleznim na črevesju ter prehitimo uničujočo diagnozo - rak s pomočjo programa Svit. Učitelj vožnje Jožef Šter-man je tajnicam osvežil znanje prometnih predpisov in jih seznanil z zakonskimi novostmi in kaznovalno politiko. Vsako leto se tudi že tradicionalno udeležujejo Poli maratona, na katerem so bile lani tretja najštevilčnejša skupina. Na izletu v Rezijo so se družile s kolegicami s Ptuja ter Pomurja. Priključile so se tudi humanitarni akciji in zbirale zamaške za
Foto: arhiv kluba tajnic
Občnega zbora Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije na Jeruzalemu se je udeležil tudi središki župan Jurij Borko.
Roka Arka. Posamezne članice pa so sodelovale tudi na različnih izobraževanjih, ki so bila organizirana na državni ravni.
Tudi letošnje aktivnosti bodo zanimive, saj vključujejo predavanje Kaj bi nujno moral vedeti vsak človek, izdelovale bodo velikonočne aranžmaje, osvežile znanje o slovenščini v vsakdanji rabi, ukvarjale pa se bodo tudi z ličenjem.
Albina Lukner je povedala, da je težava njihovega poklica predvsem v tem, da so v pisarnah v nenehnem stiku s strankami in tudi nadrejenimi. Zato je pomembno, da so pri svojem delu zbrane in prijazne, saj so tako stranke kot tudi nadrejeni veseli, če naletijo na prijaznega uslužbenca: „Da se razbremenimo vsakdanjega stresa in uidemo vse večji tekmovalnosti v službi, se rade družimo na izobraževanjih ali izmenjujemo svoje izkušnje na srečanjih."
Viki Ivanuša
Cirkulane • Aktivni člani radiokluba
Novi operaterji, tretje mesto na maratonu ...
Člani cirkulanskega radiokluba, ki jih je prek 100, ne mirujejo. Letos so tako uspešno izvedli že tretji tečaj za radioamaterje operaterje, ki ga je marca zaključilo 14 kandidatov. Februarja so izvajali projektno delavnico v srednji elektro in računalniški šoli, konec lanskega leta pa so osvojili še tretje mesto na maratonu radioamaterjev Slovenije UKV S5.
„Radioklub Cirkulane je v treh letih usposobil že 53 novih operaterjev. Letos smo izpit za radioamaterja operaterja izvedli v soboto, 17. marca. Udeležilo se ga je 14 kandidatov, ki so vse od decembra lani pridno obiskovali pripravljalni tečaj. Pa ta izpit ni kar tako. Verjemite, da izpitna vprašanja, ki pokrivajo predpise in postopke radioamaterskih komunikacij, osnove elektrotehnike, sprejemnike, oddajnike, antene in še bi lahko našteval, še tako hrabremu zanesenjaku zatresejo hlače. Kljub temu je zanimanje zelo veliko, saj kandidati niso prihajali samo iz širše okolice Ptuja, temveč tudi iz okolice Lenarta, Sl. Bistrice in Maribora. Letos nas je še posebej presenetil kandidat, ki je v Cirkulane prihajal celo iz Goričkega," je povedal vodja tečaja Boštjan Polajžer.
Tečaj za radioamaterja operaterja je bil sicer delno
sofinanciran s strani šolskega ministrstva in Evropskega socialnega sklada v okviru Centra vseživljenjskega učenja Spodnje Podravje, katerega
nosilec je Ljudska univerza Ptuj. „Prostore za izvedbo tečaja in izpita nam je brezplačno ponudila
Občina Cirkulane, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Mentorji, ki smo svoje znanje in izkušnje skušali podajati v radioamaterskem duhu humanosti, prijateljstva, miru, medsebojnega spoštovanja, pomoči in sodelovanja, pa vsem no-vopečenim radioamaterjem še enkrat čestitamo in jih hkrati pozivamo, naj čim prej sedejo za radijske postaje," je še dodal Polajžer.
Poleg tečaja so cirkulanski radioamaterji del svoje dejavnosti aktivno predstavili tudi srednješolcem; februarja je namreč njihov član Bruno Lu-bec kot mentor tri dopoldne-
Foto: arhiv Radioklub Cirkulane
Skupinski posnetek letošnjih udeležencev tečaja za radioamaterje operaterje
ve preživel z dijaki v sklopu	izdelavo anten, antenskih pri-	(HRD) in Digital Master za
projekta z naslovom Digitalne	lagoditev, postavitev, meritve	krmiljenje transiverja, radijski
brezžične zveze KV: „Skupino	in uglaševanje anten, povezave	promet in vzpostavljanje zvez
je sestavljalo deset dijakov,	transiverja, uporabo program-	PSK in RTTY. Dijaki so bili
naša aktivnost pa je zajemala	ske opreme HamRadioDeluxe	navdušeni in zelo pridni in
dokler nismo začeli s samimi zvezami, kar niso mogli verjeti, da lahko iz naše učilnice vzpostavljajo zveze oddaljenosti tisoče kilometrov. Opozoril sem jih na to, kako je sodobna tehnologija, ki temelji na mobilni telefoniji, relejnih zvezah in satelitih, v primeru konkretnih naravnih kataklizem ranljiva, in tedaj smo radioamaterji še kako pomembni."
Poleg naštetega pa se cirku-lanski radioamaterji ponašajo še s tretjim mestom, ki so ga osvojili na lanskem maratonu UKV S5 v kategoriji radio-klubi: „Tekmovanje se odvija vsako tretjo nedeljo v mesecu od marca do decembra na področju UKV. Diplome so trije člani v imenu radiokluba prevzeli na 41. skupščini Zveze radioamaterjev Slovenije v Pekrah, ki je bila 17. marca letos," je uspeh na kratko povzel Jernej Golc.
SM
Ptuj • ČS Ljudski vrt z novim vodstvom
Največja ima najmlajšega
ČS Ljudski vrt, največja izmed četrtnih skupnosti MO Ptuj, ima skoraj 5700 prebivalcev in od 16. marca letos novega predsednika sveta. Na to funkcijo je svet soglasno na 13. seji imenoval 42-letnega Roberta Polajžer-ja, po izobrazbi grafika, ki je zaposlen v družinskem tiskarskem podjetju.
Potem ko je decembra lani neprepreklicno odstopil prejšnji predsednik Igor Šeruga, je bila četrtna skupnost Ljudski vrt brez predsednika. V začetku so za prevzem te funkcije nagovarjali Valterja Pliberška, ki je to ptujsko četrtno skupnost vodil v prejšnjem mandatu lokalne skupnosti. Na tej funkciji se je v novem mandatu
ponovno videl, še posebej, ker je imel podporo SD in LDS, kar pa se pozneje pri volitvah v svetu četrtne skupnosti ni pokazalo. Ker so ga takrat izigrali, se Pliberšek ni dal več nagovoriti.
»V skladu s pristojnostmi in glede na finančne možnosti proračuna MO Ptuj in četrti si bom skupaj z drugimi člani sveta prizadeval, da bi kar najbolje
realizirali sprejeti program četrti v letu 2012 in v kasnejših letih. Poskušali bomo realizirati čim več potreb ljudi na območju ČS Ljudski vrt. Moram pa poudariti, da četrtna skupnost nima velikih pristojnosti. Svet ima odgovornost in nalogo podajanja pobud pristojnim službam MO Ptuj s poudarkom na prioriteti, ki je bila izražena
sodelujemo tudi v tradicionalni	predsednika sveta ČS Ljudski
akciji čiščenja okolja, ki je letos	vrt povedal najmlajši predse-
potekala v sklopu vseslovenske	dnik sveta ČS v MO Ptuj Robert
nacionalne akcije Očistimo Slo-	Polajžer.
venijo,« je po imenovanju za	MG
s strani občanov. Izstopajo problemi na področju infrastrukture, ob tvornem sodelovanju z županom MO Ptuj se bomo tako kot v prejšnjih letih trudili pri organizaciji in izvedbi že tradicionalnih prireditev, med katere sodita srečanje starejših krajanov, sodelovanje z Vrtcem Ptuj pri organizaciji prireditve Veseli december, vsako leto pa
Foto: Črtomir Goznlk
Robert Polajžer, novi predsednik sveta ČS Ljudski vrt
Hrvaška • PP investira še naprej
Dva milijona evrov v Antunovac
Konec minulega tedna je Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec uradno odprla vrata novega distribucijskega centra Antunovac v Zagrebu, v katerega so vložili dva milijona evrov. „Za učinkovit nastop na trgu so potrebne strateške in kontinuirane naložbe v različna poslovna področja,« je ob robu otvoritve poudaril direktor PP - Pipo Čakovec Predrag Šegovič.
Povedal je tudi, da je sodoben distribucijski center danes nujnost: „Kontinuirana hladilna veriga je namreč v pridelavi hrane danes nujnost in ne več le konkurenčna prednost, saj lahko le tako zadostimo mednarodnim standardom kakovosti in seveda tudi lastnim zahtevam. Z uresničitvijo tega projekta smo zagotovili potrebne količine hladilnega in manipulativnega prostora s kontroliranim temperaturnim režimom za oskrbovanje celotnega področja severovzhodne in vzhodne Hrvaške."
Predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj
Roman Glaser pa je k Šegovice-vi razlagi dodal: „PP - Pipo Ča-kovec je steber poslovanja na ozemlju Hrvaške ter referenca za vzpostavitev popolnoma integriranega procesa domače pridelave živil v sistemu kakovosti, varnosti in sledljivosti Perutnine Ptuj. Z naložbami v izboljšave in nove zmogljivosti tako že odgovarjamo na jutrišnje zahteve tržišča in ustvarjamo novo dodano vrednost, hkrati pa soustvarjamo pomemben gradnik utrjevanja naše tržne pozicije."
Posodobitev logistično-dis-tribucijskih kanalov Perutnine Ptuj - PIPO namreč ne pomeni
le prispevka k modernizaciji podpore prodajnim kanalom, ampak ima tudi povsem tehnološki predznak. Z novo pridobitvijo je sodobneje podprt tudi celoten integrirani sistem pridelave, s katerim Perutnina Ptuj pripravlja varna, zdrava, kakovostna in okusna živila. Zmogljivosti distribucijskega centra v Antunovcu zagotavljajo popolno kontrolo atmosfere za ohranjanje nepretrgane hladilne verige od pridelave pa vse do polic v trgovinah.
Danes sistem logističnih centrov PP - Pipo Čakovec sestavlja sedem modernih distribucijskih centrov. Poleg Osijeka
so centri vzpostavljeni v Zagrebu, na Reki, v Pulju, Slavonski Požegi, Zadru in Splitu.
Sicer je PP eden izmed vodilnih regijskih prehrambnih mednarodnih koncernov: „Zaradi ekonomije, položaja, strategije razvoja in socialnega pomena je perutninarska industrija ena najbolj konkurenčnih ter izvoznih kmetijsko-živilskih panog in je danes v zreli razvojni fazi,« je še povedal Glaser in dodal, da se morajo podjetja s ciljem ohranjanja konkurenčnega položaja na trgu neprestano dokazovati s ponudbo ino-vativnih izdelkov in procesov. „Potrošniki se danes zavedajo
svojega položaja in zahtevajo, da pridelovalci živil upoštevajo prehrambne megatrende: zdravje, užitek, enostavnost priprave in najvišjo kakovost za svoj denar. Vsi trendi postavljajo celotno prehrambno industrijo pred velike izzive, nanje pa zaradi narave in lastnosti pridelave zelo uspešno odgovarjamo ravno pri perutninskem mesu." Potrošnja perutninskega mesa sicer narašča
predvsem na račun zmanjšane potrošnje rdečega mesa in se bo po napovedih analitikov do leta 2025 skoraj podvojila. „PP je v svoji 107-letni zgodovini znala odgovoriti na vse trende in tudi ustvarjati nove predvsem na področju kreiranja inovativnih in času prilagojenih živil v integriranih procesih pridelave od njive do vilice," je še povedal direktor Glaser.
SM (vir: Dialog)
Ptuj • Izgradnja Športnega parka Spuhlja
Četrtna skupnost v iskanju najemnika
Dela v okviru prve faze izgradnje Športnega parka Spuhlja so dokončana.
V pogodbi med MO Ptuj in ČS Jezero, ki je na račun izgradnje Gajk temu območju prednostno zagotovila nekatere infrastrukturne projekte, med katere sodi tudi Športni park Spuhlja, bodo lahko črtali še eno obvezo. Ne glede na to da bi dogovorjeno morali krajani takrat še velike ČS Jezero - ena od obvez iz pogodbe je bila tudi ustanovitev samostojne četrtne skupnosti Spuhlja - dobiti že v obdobju petih let po podpisu pogodbe, torej leta 2007, se v najmanjši ČS MO Ptuj veselijo nove pridobitve.
Po drugi strani pa je tudi res, da se bodo pravi problemi šele začeli. Z novim objektom bo treba pametno upravljati oziroma gospodariti. Po izpolniti vseh formalnosti bo objekt dobila v upravljanje ČS, ki pa si zanj želi pridobiti pravega upravljavca, a ji to onemogočajo predpisi. Park bo lahko oddala le v najem po posebnem postopku.
Izgradnja prve faze Športnega parka Spuhlja, v kateri je dela izvajalo podjetje GP Project Ing, d. o. o., je stala dobrih 841 tisoč evrov. V tej ceni je zajeta izgradnja Športnega parka Spuhlja
Foto: Črtomir Goznik
Športni park Spuhlja je tik pred otvoritvijo.
in igrišča za odbojko na mivki. Za igrišče za odbojko na mivki je MO Ptuj kandidirala tudi za državna sredstva in jih pridobila v višini nekaj manj kot 10 tisoč evrov. Za objekt je že bil opravljen tehnični pregled in izdano uporabno dovoljenje.
Športni park Spuhlja v tej fazi izgradnje zajema objekt z večnamenskim prostorom, čajno kuhinjo, sanitarijami in skladiščem ter pokrito zunanjo teraso, namenjeno prireditvam. Za potrebe zunanjih športnih površin so v objektu uredili tudi garderobe in umivalni-
ce, prav tako tudi skladišče za športno opremo. Od športnih igrišč je v prvi fazi bilo v okviru novega ptujskega športnega parka urejeno igrišče za odbojko na mivki s tribuno, zgrajen večnamenski asfaltni plato, na katerem so zarisana rokometno igrišče, igrišče za odbojko, in badminton, ter travni plato, ki bo služil kot gasilski poligon. Od drugih površin je bilo v prvi fazi investicije urejeno še asfaltno parkirišče za skupaj 50 osebnih vozil, asfaltirana je bila dovozna pot in tlakovane povezovalne poti. V drugi fazi izgradnje ŠP Spuhlja je načrtovana ureditev zelenice, na katero bodo postavili otroška igrala, ureditev balinišča in igrišča za mali nogomet z umetno travo. Otvoritev parka bo v soboto, 31. marca.
MG
Ormož • Center za starejše občane deluje že desetletje
Nazdravili 10-letnici CSO
V Centru starejših občanov so svoja leta delovanja običajno obeležili s prireditvijo. Že v lanskem letu pa so prvič poizkusno izvedli praznovanje obletnice delovanja doma po posameznih oddelkih in letos so s to prakso nadaljevali, saj se je izkazala kot zelo dobra.
„Praznovanje je v prvi vrsti namenjeno stanovalcem, zato smo se prilagodili njihovim željam. Praznovanje tako v domu poteka kar tri dni, in sicer po posameznih oddelkih," je povedala v. d. direktorice Janja Špin-dler. Stanovalci so se zbrali na hodnikih, kjer so jim zaposleni pogrnili praznične mize in pripravili pogostitev, pri kateri ni manjkala niti torta. Skupaj so nazdravili obletnici in se še malo poveselili ob glasbi.
Pri praznovanju se jim je pridružila tudi direktorica Špindlerjeva, ki je obiskala vse stanovalce, ki se zaradi slabega počutja praznovanja niso mogli udeležiti. Povedala je, da so v
domu zadovoljni, saj so njihove	Foto: Viki ivanuša
kapacitete polne. Seveda pa se Stanovalci in zaposleni v CSO so minuli teden večkrat nazdravili okrogli obletnici delovanja doma.
še vedno najde kakšna prazna postelja za nujne primere. Ravno v času praznovanja so sprejeli nova stanovalca, zakonca iz Ljubljane. „Vendar ne smemo zaspati na lovorikah. Veselimo se vsakega, ki na novo pride k nam," je povedala Špindlerje-va. Pred desetimi leti, ko se je dom odprl, je bilo v Sloveniji pomanjkanje postelj, sedaj pa se nove kapacitete odpirajo ves čas. Vendar so v Ormožu prepričani, da je njihov dom dovolj dober, da bo privabil stanovalce tudi v prihodnje. Stanovalci so povedali, da si vsak želi ostati v okolju, ki ga je navajen in v katerem se dobro počuti, pa tudi svojci ga lažje pridejo obiskat, če je v domu bližje njih. Poklepetali smo tudi z Marijo Serec iz Pušencev, ki je bila prva stanovalka doma pred desetletjem. Spomni se, da je prihajala z mešanimi občutki, danes pa je zadovoljna, da se je tako odločila. V domu je začela tudi pisati in le redkokateri dogodek mine brez njenih pesmi.
V domu izvajajo program pomoči na domu, s katerim skrbijo za starostnike v njihovem do-
mačem okolju. Ko pa je njihovo zdravstveno stanje takšno, da več ne morejo sodelovati, kajti starostnik lahko koristi največ 20 ur takšne pomoči tedensko, pa jih običajno premestijo v dom. Nekoliko manj razvito je še dnevno varstvo, ki omogoča oskrbo starostnika čez dan. Uporabnikom nudijo prehrano, na voljo pa je tudi soba, v kateri se po potrebi lahko spo-čijejo. Na vprašanje, katere so tiste prednosti, zaradi katerih bi uporabniki izbrali prav ta dom, je direktorica povedala, da je dom zelo domač in prijeten, zato se starostniki v njem dobro počutijo. „Danes odhod v dom ni več nič slabega ali nenavadnega. Običajno starostnik v domu zaživi bolj kakovostno življenje, kot bi ga lahko, če bi ostal doma ali v drugi instituciji. Večina, ki pride k nam, potem poreče, da če bi vedeli, kako je pri nas, bi prišli že prej. V domu imajo družbo in to jim v tem obdobju tudi največ pomeni. Poleg tega pa je pri nas dobro poskrbljeno tudi za vse ostalo.«
Viki Ivanuša
Ptuj • Seja sveta Doma upokojencev
Bodo zadnjo sejo razveljavili?
Tokratna seja sveta Doma upokojencev Ptuj se je precej razlikovala od februarske: prisotni so bili vsi razen enega člana, odločali niso 17 minut, ampak je debata tekla celo uro in vsi člani sveta so bili veliko bolj zgovorni kot zadnjič, ko vprašanj - pa čeprav je bilo nekaj izjemno pomembnih točk, pri katerih so odločali o milijonih - niso imeli.
Seja sveta Doma upokojencev Ptuj se je pričela s predlogom svetnika Janeza Rožmarina za razveljavitev in ponovitev februarske seje. Po njegovem mnenju je ta bila neregularna, saj s samo štirimi prisotnimi svetniki ni bila zagotovljena sklepčnost kot to zahteva Statut Doma upokojencev Ptuj. Na Rožmarinov predlog se je seveda pojavila zagata, kako nastalo situacijo rešiti. Čeprav so nekateri trdili, da je bila seja sklepčna, češ da so določeni svetniki oddali pisna soglasja, ta argument seveda ne zdrži, saj je v Statutu jasno navedeno, da je za zagotovitev sklepčnosti potrebno, da je prisotnih več kot polovica svetnikov.
Zato je mag. Miran Kerin, sicer svetnik, ki je bil prisoten na zadnji seji, predlagal kompromisno rešitev: da se „v izogib občutku, da je kaj narejeno narobe", obravnavane točke uvrstijo tudi na naslednjo sejo. K temu je tudi računovodkinja v Domu upokojencev Ptuj Andreja Kuret pridala svoj
predlog in dejala, da bi bilo najbolje, da Rožmarin pošlje pisna vprašanja, na katera bodo odgovorili v roku treh tednov. Te pa naj bi predstavili na seji konec aprila. To je bil sprejemljiv predlog za vse svetnike, tudi Rožmarina. Ni pa se strinjal s prvo točko dnevnega reda, zato je pri pregledu zapisnika iz prej navedenih razlogov glasoval proti.
Doklova - edina kandidatka dobila soglasje
Uvodni razpravi in potrditvi zapisnika je sledilo odprtje pravočasno prispelih vlog za mesto direktorja Doma upokojencev Ptuj, saj sedanji direktorici mag. Kristini Dokl poteče petletni mandat. Kot je pojasnila predsednica sveta Darinka Milec, se je na razpis v rednem roku prijavila le dosedanja direktorica. Svoje mnenje o njenem delu in ponovni kandidaturi pa so po tem, ko je prebrala svoj
Tokrat so bili svetniki precej zgovornejši kot na zadnji seji.
Tomo Brezovar pravi, da ne namerava več kandidirati za svetnika v Domu upokojencev Ptuj.
življenjepis, podali skorajda vsi svetniki. Velika večina jih meni, da je prava kandidatka za to mesto. Rožmarin je dejal, da se strinja s kandidaturo, vendar pa si želi, da bi bilo več vlog in da bi bilo delovanje Doma v prihodnje bolj transparentno.
Da so v kolektivu zavidanja vredni odnosi, da bi bilo treba prikazati posnetek o tem, kako se v Domu dela in kaj vse so v teh letih pridobili na področju investicij, pa je dejala Milčeva. „Mislim, da pri kandidaturi direktorice nimamo kaj debatirati," je še dejala. S temi besedami so se očitno strinjali tudi ostali svetniki, ki so Doklovi dali soglasje k ponovnemu imenovanju. Sedaj pa je na potezi ministrstvo, ki bo predvidoma v nekaj tednih dalo končni sklep o imenovanju. Po besedah predstavnika Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
Toma Brezovarja je Doklova primerna kandidatka, končna odločitev pa bo podana pisno.
Glede na vse povedano bo Doklova povsem očitno ostala na svojem delovnem mestu še naslednjih pet let. Kaj pa se bo zgodilo pri imenovanju novih članov sveta, pa je druga zgodba. Tudi tem namreč konec leta poteče štiriletni mandat. Po Statutu Doma ima ustanovitelj, torej država, pet članov sveta, dva imajo zaposleni, enega stanovalci in enega občina. Koliko bo prijavljenih kandidatov za svetnike oziroma kdo vse jih bo predlagal, ostaja uganka, lahko pa se zgodi, da bo kar nekaj sedanjih članov ponovno imenovanih. Odločitev o izbiri kar petih od skupaj devetih svetnikov pa bo na vladi. Brezovar je napovedal, da ne bo več v svetu zavoda. Kot pravi, na ministrstvu ni ravno velike-
ga interesa za delovanje v svetih zavodov, saj morajo za to zaposleni na dan seje koristiti dopuste, se pripravljati doma in voziti več sto kilometrov. „Pa ni luštno, če te potem še po časopisih vlačijo," še dodaja Brezovar.
Delo sedanje sestave sveta je ocenil kot dobro, o delovanju Doma upokojencev Ptuj pa ima zelo pozitivno mnenje.
Nekaj besed so pri tej točki svetniki namenili tudi vprašanju, ali je prav, da ima ravno država največ predstavnikov v svetu zavoda.
Revizija za 2010 še ni opravljena
Ob samem koncu seje je pri pobudah in vprašanjih nekaj pojasnil zahteval svetnik Janez Rožmarin. Zanimalo ga je, kdaj bo opravljena revizija poslovanja v Domu za leto 2010 in ali je
zamenjana revizijska hiša, kot je to zahtevalo ministrstvo. Po pojasnilih raču-novodkinje Andreje Kuret naj bi ponudbe revizijskih hiš že dobili in med njimi izbrali tisto, ki bo opravila revizijo poslovanja za leto 2010. Na vprašanje, zakaj tega do sedaj niso izvedli, pa Doklova odgovarja, da rok, do katerega je treba revizijo opraviti, ni predpisan in da „revizorji naredijo revizijo, ko pridete na vrsto".
Na vrsto pa naj bi v prihodnosti prišla še ena investicija, in sicer medgeneracij-ski center, ki naj bi se gradil tik ob ptujski enoti Doma, kjer stoji enota Vrtca Ptuj Mačice. Pri tem je Rožmarin nekoliko ironično vprašal, za kakšno vrsto informacije gre, in dodal, da si ne želi, da se ponovi zgodba, ko je Doklova svetnikom podala informacijo o gradnji enote Doma v Kopru in nato kar speljala investicijo. „Jaz še zdaj iščem sklep, s katerim smo svetniki potrdili gradnjo v Kopru. Pa ga ne najdem, imeli smo samo informacijo z vaše strani. Iz informacije pa je potem nastala investicija," je dejal Rožmarin, ki je prepričan, da bi sredstva, ki so jih namenili za gradnjo enote na Primorskem, morala končati na Ptuju. „Za Ptuj ta enota Doma v Kopru ni ravno neka pridobitev. Je pa direktorica očitno poslovno sposobna, zato upam, da bo prišlo tudi do sodelovanja Vrtca Ptuj in Doma upokojencev in da bo Ptuj dobil medgeneracijski center," je svojo misel zaključil Rožmarin.
Dženana Kmetec
Prejeli smo
Ze spet Boris Kidrič: heroj - zločinec
V Štajerskem tedniku ste 9. marca objavili intervju z Brankom Štru-clom, v katerem smo med drugim lahko brali tudi o heroizmu Borisa Kidriča in posledično jeremijade o tem, kako bi bilo nedemokratično, če bi se osnovna šola v Kidričevem po njem ne imenovala več. V tej polemiki si bom drznila nakazati, od kod izvira ta žalostni slovenski refleks, da se ob soočanju s problemi v sedanjosti vsakič spotaknemo ob našo polpreteklost in kako jo potem s spominsko telovadbo na groteskno smešne načine uporabimo za delanje računov tukaj in zdaj. Dozdeva se mi, da to počne Branko Štrucl - pa ni in ne bo ostal edini.
Pa da smo si na jasnem - meni je seveda popolnoma vseeno, kam vse bodo še postavili kipe Borisa Kidriča in kje jih bodo kradli, kje jih bodo malikovali in kje nanje scali in srali; vseeno mi je, koliko krajev, avtomoto društev, šol, pevskih zborov, kmečkih turizmov in bordelov se imenuje po njem. Kar se mene tiče, ga lahko naslikajo na zdravniške uniforme, predpasnike in kondome. Bodimo namreč iskreni - gospod revolucionar ni dovolj fo-togeničen, da bi ga današnja mladina (in saj nanjo se želi vplivati, ali pač?), vajena hollywoodskih napu-drancev, sploh ošvrknila z očesom. Moti me preprosto to, da ljudje, ki
želijo biti intelektualci, nimajo dovolj poguma, da bi priznali našo mučno in krvavo polpreteklost, in da se opijanjajo z neko idealizirano zgodovino slovenstva kot zgodovine samih herojev in častnega boja. To je poniglavo in žali mojo zdravo pamet. Vsak narod ima heroje - ali bolje povedano, vsak narod potrebuje heroje, ne razumem pač, zakaj se jih išče med tistimi, ki so si meli roke v krvi in joku drugih. Brez kančka sramu. Kakšno sporočilo pa je to?
Saj razumem - zgodovina je vedno konstrukcija in nikoli objektivni opis. Ne more biti drugače, ker je odmaknjena od naše nepo-
sredne zaznave, ni nam več pred očmi in ušesi. Podobno si vedno izgradimo zgodbo naših sanj iz tistih nekaj meglenih podob, ki se jih še spomnimo, ko nas budilka vrže iz postelje. Kaj smo v resnici sanjali, tako ali tako ni pomembno, bistveno je, da dojamemo njihovo sporočilo - in dešifiriramo jih vedno glede na našo trenutno življenjsko pozicijo. Tudi ko šarimo po preteklosti, je tako - vedno se k njej vrnemo zaradi neke trenutne eksistencialne potrebe, ne kar na slepo. S preteklostjo skušamo potegniti črto v sedanjosti, jo opravičiti in upravičiti. Bolj ko je sedanjost konfliktna in brezizhodna, bolj nas
vleče k arhetipom iz naše preteklosti. In kakšna je ta naša sedanjost? Napihuje se balon, ki ga polni bes tistih, ki so zaradi poštenosti obsojeni na marginalizacijo, medtem ko svinje krulijo pri koritu. Se opravičujem za prostaškost, ampak tega se ne da opisati drugače. Ali je zato tako čudno, da nekateri iščejo od-rešitelje, idealizirane polbogove, ki bi držali središče skupaj? In ker polbogovi seveda ne obstajajo, samovoljno frizirajo akterje preteklosti, tako da se na koncu lepo skladajo s pravljičnimi in mitološkimi junaki. Toda tak mehanizem ni nič drugega kot beg iz realnosti.
Ne bom se pustila ujeti v zanko in začela naštevati, pod katerimi dekreti vse se nahaja Kidričev podpis - veliko je že bilo odpečateno iz arhivov in objavljeno. Če še komu do danes ni postalo jasno, da Ki-
driču bolj pritiče vloga zločinskega antijunaka kot pa moralno in duhovno zrele osebnosti, pa je tako ali tako brezupen primer. Morda le Kocbekov dnevniški zapis za 21. junij 1946: »Doma našel Vodnikove. Sporočajo mnenje ulice, ki se je oddahnila pred Kidričem krvolokom.«
Medtem pa upam, da bo Milan Kučan nesmrten. Dozdeva se mi, da mu bodo po pogrebu začeli zidati velikanski spomenik tik ob parlamentu, češ da je demokratiziral Slovenijo. Da, točno ta sivolasec, ki tako pridno kofetka s predsednikom računskega sodišča. Podobna zgodba za podobne čase? Ali bomo kot slovenski narod kdaj toliko zadovoljni z našo sedanjostjo, da nam ne bo treba slikati lažne zgodovine?
Barbara Zafošnik,
Lovrenc na Dravskem polju
Foto: DK
Foto: DK
Ptuj • Neformalno srečanje dveh predsednikov
Dogodek, ki ne bi smel »zanimati« javnosti
Na Ptuju sta se v soboto neformalno srečala predsednika Slovenije in Hrvaške dr. Danilo Türk in dr. Ivo Josipovič. Dobrodošlico jima je v imenu mesta izrekel ptujski župan dr. Štefan Čelan. Na terasi gostilne Ribič pa je bil opažen tudi predsednik uprave Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser.
vse, kar počenjajo izven zidov svojega doma, javno, javno pa je tudi takrat, ko si pozornosti javnosti ne želijo, so pa na javnem mestu, ter da se njihovo delo, ki vključuje tudi takšne in podobne dogodke, financira iz javnih sredstev. V tem, da se je naredilo nekaj posnetkov prihoda obeh predsednikov držav, ni šlo za nobeno »ogrožanje« in nespoštovanje narave njunega neformalnega srečanja, saj so ju »pospremili« le ob prihodu. Pri večerji ju niso motili niti se niso zanimali, kaj sta s sodelavci oziroma s spremstvom jedla in pila. Sicer pa sta si predsednika obeh prijateljskih in sosednjih držav v soboto v SNG Maribor skupaj ogledala nastop izjemnega umetnika Iva Pogorelica, ki je nastopil z zagrebško filharmonijo pod vodstvom priznanega ruskega dirigenta Dmitrija Kitajenka. Šlo je za še en vrhunski nastop v okviru projekta EPK 2012 Maribor, v katerem imajo pomembno mesto tudi umetniki iz Hrvaške. Politika pa je že od nekdaj tudi s pomočjo kulture utrjevala odnose med narodi in državami. Drugače kot na Ptuju pa je medijska pozornost v Mariboru godila.
MG
Pa brez zamere
Foto: Črtomir Goznik
Hrvaški predsednik dr. Ivo Josipovič v spremstvu ptujskega župana dr. Štefana Čelana in Ksenije Benedetti.
Obisk dveh predsednikov na Ptuju je potekal v strogi tajnosti; večerjala sta v gostilni Ribič. Da se bo na Ptuju v soboto zgodil pomemben dogodek, je že v zgodnjih popoldanskih urah napovedoval poostren policijski nadzor v mestu, ki so ga nato v večernih urah potrdili opazni prihodi črnih limuzin. Čeprav dogodka iz ptujske Mestne hiše drugim medijem niso napovedali, niti iz protokola slovenskega predsednika sporočila o tem obisku ni bilo, se je za neformalno srečanje dveh predsednikov prijateljskih držav, ki sta se odločila večerjati v go-
stilni Ribič, nekako le izvedelo. Predstavnikoma dveh ptujskih medijev je varnostna služba tudi dovolila fotografiranje oziroma snemanje prihodov obeh predsednikov iz primerne razdalje. Njihova navzočnost v nobenem primeru ni bila moteča, vendar pa nekaterim iz spremstva slovenskega predsednika ni ugajalo. Svoje negodovanje so sporočili prek ptujskega župana, kot da novinarji oziroma fotografi ne bi poznali svojega dela in pravil obnašanja tudi v takih primerih. Morda pa bi vse naše politike bilo treba nenehno opominjati na to, da je
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Slovenije dr. Danilo Türk v spremstvu Ladislava Lipica, svetovalca za obrambne zadeve, in Ksenije Benedetti, šefinje protokola.
Podlehnik • Župan sprejel mlade štipendiste
Občinske štipendije za 5 prosilcev
Na pobudo podlehniškega podžupana Sebastiana Toplaka so občinski svetniki že lani sprejeli odločitev, da bodo v proračunu oblikovali poseben fond za štipendiranje domačih dijakov in študentov. Podžupan Toplak v ta fond prispeva polovico svoje letne nagrade za delo podžupana, polovico denarja pa so zbrali s pomočjo donatorjev in sponzorjev.
Potem ko so konec lanskega leta dokončno oblikovali še pravilnik s kriteriji za dodelitev štipendij in izdali razpis, so v začetku letošnjega leta med prosilci izbrali pet prejemnikov štipendij, in sicer tri študentke in dva dijaka.
„Letošnji fond za štipendije je znašal 7800 evrov, upamo pa, da bo za naslednje šolsko leto višji in bomo lahko podelili še kakšno štipendijo več," je najprej povedal Sebastian Toplak in dodal: „Tisti, ki smo bili tudi sami dijaki in študentje, vemo, da je težko, sploh če prihajaš iz takšne bolj odmaknjene občine, kot je naša, in velik strošek mlademu človeku oziroma njegovi družini predstavljajo že
prevozi do šole ali pa plačilo bivanja v kraju študija. Na razpis smo prejeli deset vlog, odobrili smo jih lahko pet, upam pa, da jih bomo v prihodnje še več. Seveda želimo, da mladi učenjaki uspešno zaključijo svoje izobraževanje in da se potem s svojim znanjem vrnejo v naš kraj. Sploh pa bi bilo dobro, če bi se morda v svojih raziskovalnih ali diplomskih nalogah lotevali problematik, ki so pereče za našo občino in iskali rešitve zanje."
Osnovna kriterija, po katerih so letos razdelili štipendije, sta bila socialni status oziroma ogroženost družine dijaka ali študenta ter uspešnost in dobri rezultati v šoli. „Štipendije izpla-
čujemo vsakega 15. v mesecu, za študente v višini 150 evrov, za dijake pa v višini 100 evrov
Ole, ole, ole!
Fenomen navijanja
V soboto zvečer sem si v živo ogledal rokometno tekmo osmine finala evropske lige prvakov med RK Cimos Koper in poljskim klubom KS Vive Targi Kielce (tekmo je po dramatični končnici dobil slovenski klub in s tem dosegel največji uspeh v svoji zgodovini, kar se tiče igranja v Evropi). Zato se za hip ali dva posvetimo fenomenu navijanja.
Navijanje je ena zanimiva stvar, biti navijač pa je svojevrsten fenomen. To, da nekdo navija za svoj lokalni športni klub, ni samo po sebi nič presenetljivega. Bolj zanimivo je razmisliti o dveh naslednjih stvareh: zakaj se nekdo sploh odloči za navijanje in zakaj ogromno navijačev po svetu zraven navijanja za svoj lokalni klub (ne glede na njegovo kakovost) ponavadi navija še za kak največji klub v posamezni športni panogi. Tako navijač na primer nogometnega kluba Spodnji Kašelj zraven tega navija še za, recimo, FC Barcelono, Bayern ali Manchester United (če vzamemo primer iz nogometnega navijanja, ki beleži največje število navijačev po svetu).
To da se nekdo sploh odloči za navijanje, in to, da povprečen navijač zraven lokalnega navija še za kak večji klub, sta povezani stvari. V veliki meri najbrž pri obeh dveh gre za fenomen istovetenja. Da človek postane navijač, se mora v veliki meri poistovetiti s klubom, na kar kaže tudi klasična uporaba osebnih zaimkov v prvi osebi množine, na primer ''mi smo zmagali'' ali ''mi smo izgubili''. Klasičen navijač nikoli ne uporabi druge ali tretje osebe množine, se pravi ''vi ste/ oni so zmagali'', ampak zmeraj govori tako, kot da je ob tej zmagi (ali porazu) na igrišču igral tudi sam, kar kaže na veliko stopnjo poistovetenja s samim klubom in igralci. A zanimivo, kadar klub igra slabo, klasičen navijač nikoli ne bo preklinjal v prvi osebi množine, ampak zmeraj v drugih dveh; tako nikoli ne bo kričal na primer ''p***a nam m*****a!'', ampak zmeraj ''p**** vam m*****a!'' ali ''p**** jim m*****a!''. V teh primerih poistovetenje torej odpove. To sicer samo po sebi še ne pomeni, da bi se v teh trenutkih navijač odpovedal navijanju za svoj klub, ampak bolj kaže na to, da se v trenutkih jeze in agonije malce bolj jasno izriše dejstvo, ki bi se ga moral vsak navijač tudi zavedati - da s svojim navijanjem sicer dostikrat pomaga klubu (vsaj večina športnikov konstantno trdi, da jim to zelo veliko pomeni), a da ni on tisti, ki je na igrišču ali poligonu, ampak da so to športniki. Pomeni pa seveda tudi, da veliko navijačev svojo podporo klubu odpove prav takrat, ko jo ta najbolj potrebuje: v kriznih trenutkih, ko igra slabo ali izgublja. Navijati za klub, kije uspešen, je namreč nekaj najlažjega.
Kar nas pripelje tudi do drugega momenta navijanja, se pravi do navijanja ne za lokalni, ampak za klub, ki je v svoji panogi, kot v športu radi rečejo, "v svetovni špici". Tak klub je večinoma tudi rezultatsko uspešen, tako da navijati zanj povprečnemu navijaču ni nekam težko. Tak klub je ponavadi tudi izjemno bogat, tako da si lahko privošči dodatno promocijo in izgradnjo mitološkega vzdušja okoli sebe, kar seveda samo še poveča možnosti za identifikacijo navijačev z vsega sveta s klubom. In tudi tukaj je na delu ta isti fenomen uporabe mno-žinskih oblik, kot so opisane zgoraj. Zraven tega pa še seveda tudi veliki denarci, povezani s prodajo klubskih artiklov in ostale krame, ki nosi klubski logotip. Pravi navijač vendar mora imeti čim več artiklov, s katerimi izkazuje pripadnost klubu. (Po)istovetenje namreč ni popolno, dokler je samo na duhovni ravni - potrebuje tudi materialno upredmetenje.
Šport je tako dandanes tudi velik biznis, direktorji klubov pa se še kako zavedajo, da je fenomen poistovetenja še kako pomemben za ta biznis. Navijači torej niso samo zaželeni podporniki kluba na duhovni ravni, ampak tudi (kot, zdi se, tudi vse ostalo v današnjih časih) pomembne stranke, ki prinašajo denar v klubsko blagajno. Tako da vam za konec, v kolikor ste eni izmed njih, polagam na srce, da je bolj kot to, kako 'okinčani' ste s klubsko kramo, pomembno to, kako 'fer' in kulturno navijate.
Pa, kot radi rečejo - športni pozdrav!
Gregor Alič
mesečno. Pogodba s štipendisti se sklene za eno šolsko leto, nato pa bo sledil nov razpis, na
Podlehniški župan Marko Maučič in podžupan Sebastian Toplak sta sprejela prve prejemnike občinskih štipendij; na fotografiji so Anja Koren, Amanda Zajšek in Urban Feguš (manjkata pa Bernarda Pulko in Natalija Drevenšek).
katerega se lahko javijo vsi študentje in dijaki ne glede na to, ali so že bili prejemniki občinske štipendije ali ne," je pojasnil župan Marko Maučič, ki je ob sprejemu prvih občinskih štipendistov še povedal: „Želel bi si, da se mladi v naši občini tudi več družite med seboj, si izmenjujete izkušnje in se bolj povežete. Za to smo uredili mladinsko sobo, tudi z namenom, da na ta način ohranjate pristnejše stike z domačim okoljem in se po šolanju odločate ostati in ustvarjati v domači občini. Mi se trudimo, da bi vam za nadaljnje življenje zagotovili čim boljše pogoje; med njimi je zdaj tudi izgradnja vrtca, ki bo letos odprt."
Prve občinske štipendije v
Podlehniku so prejeli: Anja Koren, študentka drugega letnika Fakultete za zdravstvene vede, Amanda Zajšek, študentka prvega letnika Pedagoške fakultete, smer predšolska vzgoja, Bernarda Pulko, študentka tretjega letnika Fakultete za zdravstvene vede, Urban Feguš, dijak prvega letnika srednje lesarske šole in Natalija Drevenšek, dijakinja prvega letnika srednje šole za vzgojiteljice. V imenu vseh štipendistov se je županu in podžupanu občine zahvalila Anja Koren, ki je povedala, da jim ta štipendija pomeni ogromno, saj bodo tako lažje pokrivali stroške izobraževanja, kakšen evro pa jim bo ostal še za kakšno osebno željo, ki si je sicer ne bi mogli izpolniti.
Foto: SM
Ptuj • Dijakinje Ekonomske šole najuspešnejše v državi
Slovenijo bodo zastopale Ptujčanke
Državnega tekmovanja Olimpijada poklicev, ki je potekalo minuli teden v sklopu Celjskega sejma, so se udeležile tudi dijakinje Ekonomske šole Ptuj. Z inovativnostjo in kreativnostjo so med aranžerji dosegle zmago, ki jih bo popeljala naravnost do Belgije, kjer se bodo pomerile še v močni mednarodni konkurenci.
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
V
. -
sen-


JMm
Vsi bi bili pri jaslih
Mediji so zadnje čase polni razprav, modrovanj in nasvetov, kako varčevati v javnem sektorju. Vsi politiki, od lokalne do državne ravni, komentatorji, dežurni ekonomisti, pa uradi in številne komisije analizirajo, ocenjujejo in predlagajo pravičnejšo ali bolj racionalno porabo državnega, torej davkoplačevalskega denarja. Prav je, da obvladujemo stroške, kar bi morali vedeti in delati že veliko let, ne le sedaj. Vendar pa je iz matematike znano, da je limita zmanjševanja nič. To pomeni, da na koncu takšne poti ne bo nič za deliti! Kaj torej ostane vsem preštevilnim, ki živijo ob ali od državnih jasli? Da se krepko zamislijo nad tem, kar počnejo. Torej, vsi ti bi samo delili tisto, kar so ustvarili drugi. In ti drugi so deležni bistveno manjše pozornosti od tistih, ki trošijo. Še več, številnih ni več, vzroki pa so od krize do celo političnih obračunov. Da ne bo pomote, tudi poraba je potrebna, saj niso vsi izkoriščevalci; gre za službe in dejavnosti, ki so za naše življenje nujne in izjemno pomembne, pa ne služijo na trgu, ker to ni njihova naloga in vloga. Hočem reči, da je v naši državi veliko preveč poslovanja znotraj države in na račun davkoplačevalskega denarja. To je vreča, iz katere bi preštevilni samo jemali. Kdo in kako pa naj to vrečo polni oziroma napolni? Davki in prispevki so notranji vir, najpomemnejši pa je zunanji, torej to, kar naše firme zaslužijo na svetovnem trgu. Če je tega malo, bo v vreči vedno manj denarja, ker smo prisiljeni in je normalno kupovati tudi zunaj. Skratka, brez dela za tuje trge in uspešne prodaje bo z nami in našimi financami konec. Kroženje denarja samo znotraj države je samo žaganje veje, na kateri sedimo. Torej, vsi govorijo in trosijo nasvete, kako trošiti znotraj države, kaj delati, kje delati in kaj proizvajati za tuje trge pa ni v drugem, temveč žal desetem planu! Ste kdaj slišali kakšen koristen nasvet kateri od izvoznih firm, kaj naj spremeni, kje naj po novem prodaja in kdo bo odprl vrata? To boste slišali zelo redko, da ne bom odkrit in povedal, da nikjer, ker nasvete delijo večinoma ali pa izključno tisti, ki so pri državnih jaslih! Na srečo nam je ostalo še nekaj firm, ki nas koliko toliko še vlečejo naprej. Samo kako dolgo, če ne bomo obrnili razmišljanja in ukrepov! Naj pri tem odkrivamo Ameriko? Ne, ker je že odkrita. Za nasvete o ukrepih, ki spodbujajo tako imenovani realni sektor oziroma predvsem izvozno usmerjeno gospodarstvo, vprašajmo tiste, ki to imajo in torej znajo. Če že ne vprašamo naših kljub vsemu še uspešnih proizvajalcev in izvoznikov. Recimo sosednjo Avstrijo. Uporabimo njihove načine in moralo bi se premakniti na bolje. Seveda, če to hočemo. Če pa smo sami dovolj pametni in ne potrebujemo tujih izkušenj in znanj, se nam ne piše dobro. Izgubili bomo še več vlečnih konjev in blagovnih znamk, kot so jih že doslej. Izgubili smo jih po mojem mnenju zaradi neznanja in nesposobnosti. Pri besedah smo očitno zelo močni, pri dejanjih pa žal daleč od tega, kljub preštevilnim višjim in visokim šolam ter univerzam. Sam se vedno držim reka: vprašaj tistega, ki ima vizijo ter je kaj naredil in ustvaril, ne tistega, ki veliko govori! Še to. Uporabil sem izraz državne jasli, lahko bi tudi korito. Da bi bilo bolj jasno, kaj se na političnem, družbenem in medijskem parketu Slovenije dogaja in zakaj. Saj poznate tisto o prašičkih in koritu! Upam, da se bo to kmalu nehalo, sicer tudi korita več ne bo, vsaj ne samostojnega.
Foto: DK
V sklopu Olimpijade poklicev, ki jo organizira Celjski sejem, se je letos tretjič zapovrstjo odvilo državno tekmovanje aranžerjev. Med prijavljenimi pari sta bila tudi dva iz Ekonomske šole Ptuj. Dijakinji tretjega letnika Monika Zebec in Ana-Mari Potočnik sta dosegli četrto mesto, njuni kolegici iz zaključnega letnika programa aranžerski tehnik Nastja Hrga in Amalija Šegula pa sta s konkurenco pometli in odnesli prepričljivo zmago. S svojo izložbo, ki sta jo poimenovali Zavrtimo skupaj EPK (Evropsko prestolnico kulture), sta najprej prepričali šolsko komisijo, nato pa še ocenjevalce na Olimpijadi poklicev. Tema letošnjega tekmovanja je bil EPK, Nastja in Amalija pa sta velike kroge, ki so del logotipa, zavrteli sebi v prid. S tem imata opravljen tudi del mature, čaka ju le še ustni zagovor in četrti predmet bo uspešno zaključen. „Za sodelovanje sva se odločili ravno zato, ker se nama je zdelo lepo, da s tem opraviva del mature. Obenem pa naju je gnala tudi želja po uspehu in kanček tekmovalnosti," pojasnjuje dijakinja Nastja Hrga. To pa ni vse, kar sta dosegli. Zmaga jima je namreč prinesla tudi potovanje v Belgijo. Če so v Sloveniji tekmovali le dijaki aranžerstva, se bosta dekleti konec leta tam pomerili tudi s poklicnimi aranžerji iz cele Evrope. Ptujska Ekonomska
Dijakinje Ekonomske šole Ptuj v in hišnika Draga Šestan-Periča,
šola je tako edina, ki bo zastopala barve naše države, koliko bo vseh sodelujočih, pa še ni znano.
„Takšni uspehi kažejo sposobnosti naših dijakov in mentorjev, ki jih pripravljajo. Predvsem pa sem vesela, ker na tak način dijaki dokažejo, da jim je ta poklic všeč in da so se v njem našli. Zmeraj sem srečna, ko se ponudi možnost in jo dijaki izkoristijo ter tako izživijo svoj talent. Naša šola se je v zadnjih mesecih udeležila veliko tekmovanj in dosegla izjemne rezultate. Zelo sem ponosna na svoje dijake. Upam le, da
užbi ravnateljice Branke I je pomagal pri postavitvi
bo tudi prihodnje šolsko leto dovolj mladih nadebudnežev, ki jih bo poklic aranžerja zanimal," pravi ravnateljica Ekonomske šole Ptuj Branka Reg-vat Kampl.
Da gre za program, ki je vsestranski in zanimiv pa menijo tudi dijakinje. Vsa štiri dekleta, ki so tekmovala na Olimpijadi poklicev, so prepričana, da je to program, ki jim omogoča ustvarjalnost. „Naše delo in učenje je vsestransko. Lahko ustvarjamo na več načinov: izdelujemo izdelke, postavljamo izložbe, delamo na računalnikih, fotografiramo, se ude-
ampl, mentorice Vesne Emeršič ! v avli Šolskega centra Ptuj.
ležujemo likovnih natečajev in podobno," pravi dijakinja Monika Zebec. Da je poklic aranžerja zanimiv, je prepričana tudi mentorica in učiteljica Vesna Emeršič. Pravi, da gre za program, ki je zelo široko zastavljen in ki domišljiji in kreativnosti mladih pušča prosto pot. Sicer pa imajo v programu aranžerski tehnik na ptujski Ekonomski šoli v tem letu skupaj 99 dijakov: od tega jih je 22 v prvem letniku, 25 v drugem in po 26 v tretjem in četrtem letniku.
Dženana Kmetec
Že pred desetletji je v Ivanj-kovcih deloval oktet, katerega posebnost je bila poleg ubranega petja tudi ta, da so na vsakem nastopu poslušalce presenetili s številom pevcev. Bilo jih je vedno več, le osem nikoli. Da bi naredili, kar je prav, in dali možnost vsem, ki so želeli peti, so na pobudo Janeza Slavinca ustanovili pevsko društvo. Že od začetka pa zbor vodi Branko Fifnja. Člani so pretežno iz ivanjkovske krajevne skupnosti, nekaj pa jih prihaja tudi iz mi-klavške in ljutomerske strani. Vaje, ki jih imajo enkrat tedensko, je treba skrbno uskladiti, saj pevci običajno sodelujejo še pri drugih zasedbah in zborih. Od tam in prek poznanstev ter sorodstvenih vezi pridobivajo tudi nove člane. Veseli so, da se zbor skozi leta pomlajuje ter da je osipa zelo malo. V zboru poje 17 članov, med njimi pa je tudi pevka Angelca Krajnc, ki v zasedbi poje še iz časov okteta.
Pojejo pretežno pesmi slovenskih avtorjev in narodne, radi imajo zlasti takšne z vinskimi motivi, ki jih izvajajo okrog martina. Na nastopu so zapeli tudi dve dalmatinski in rusko. Ukvarjati so se začeli tudi z renesanso, vendar pesmi še niso bile zrele za nastop. Pesmi izbirajo glede na to, kar jim je všeč
in kaj zmorejo dobro zapeti. Branko Fifnja je povedal, da včasih kakšno tudi odložijo, če jim ne gre v uho. Poleg tega, da lepo pojejo, člani tudi igrajo različne instrumente. Zato včasih tudi sestavijo ansambel in zaigrajo. Nastopov imajo veliko, zapojejo pa tudi v manjših zasedbah ob veselih in žalostnih priložnostih. Nastopajo v okolici in tudi širše po Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem in Madžarskem. Zato so hvaležni trgovini Jurko, ki jim je sponzorirala lepe enotne oble-
ke, v katerih radi nastopajo.
Branko Fifnja je bil zadovoljen s koncertom in dobrim obiskom prireditve: „Ob visokem jubileju sem ponosen na pevce, saj gre za primer sožitja med krajani in zborom, ki je bilo dokazano nič-kolikokrat." Ob tej priložnosti so izdali tudi zgoščenko z naslovom Z vami 20 let, na kateri je posnet ves program jubilejnega koncerta. Za pomoč pri izvedbi so hvaležni nekdanjemu članu Marjanu Žalarju.
Viki Ivanuša
Ivanjkovci • Ob 20-letnici jubilejni koncert
Z vami 20 let
Nedavno so v domu kulture z jubilejnim koncertom počastili 20-letnico petja Pevskega društva Ivanjkovci, ki deluje v okviru Turistično-kulturnega društva Ivanjkovci. Na pevskem večeru so poleg jubilantov nastopili tudi Tamburaška skupina Bisernica DU Ljutomer in harmonikar Matjaž Kerman, slavnostna govornica pa je bila predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh.
Foto: arhiv zbora
Jubilejni koncert Pevskega društva Ivanjkovci.
Nogomet
Kidričani »podarili« petico
Stran 12
Nogomet
Prvak je znan, izenačen boj za 2. mesto
Stran 12
Rokomet
Spomladansko prebujenje dravašev
Stran 13
Rokomet
Nedeljani premagali neštete težave
Stran 13
Nogomet
Visoki zmagi Zavrča in NŠ Drava
Stran 14
Nina Kolarič
Prek Monte Gorga v London
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiúiiajt¿ ßüi
na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Po sobotnem dvoboju Dejan Zavec - Bethuel Uushona
Afriški Tyson v Taboru brez možnosti
Nadaljevanje s strani 1 Dejan je prvo »zmago« izbojeval v petek, ko se je tehtnica na uradnem tehtanju ustavila pri 66,5 kilograma. Uushona je tehtal 66,6 kg, vendar je moral pred tem sezuti celo nogavice ... »Sedaj je na vrsti izjemno pomembna regeneracija, ki jo delamo v več fazah: najprej veliko tekočine in enostavnih sladkorjev v obliki čokoladic, potem banane in drugi kompleksnejši sladkorji, na koncu še špageti in napitki,« je povedal Boštjan Jakše, sedanji De-janov kondicijski trener, ki je povedal še ta skoraj neverjeten podatek: »Jutri (v soboto, op. a.) bo Dejan tehtal med 72 in
73 kilogramov. To pomeni veliko moč, ki jo bo tekmec občutil na svoji koži.« Uushona se ob tem ni zmedel: »Gre za običajen dvoboj, pripravljen sem.« Čeprav nam je s prejšnjimi izjavami in naravno skromnostjo prirasel k srcu, je bilo to vendarle težko verjeti .
Vsi v Maribor
Sobota je bil dan, ko se je proti mariborski dvorani Tabor valila množica ljudi. Čeprav je bilo na sporedu boksarskega večera pet dvobojev, je bilo jasno, da je nedvomno njihov največji magnet haloški šampion Dejan Zavec. »V Dejanovem fan klubu
Foto: Črtomir Goznik
Afriški Tyson ni našel prave poti proti Dejanu Zavcu.
Nemčiji (njegove korenine izvirajo sicer iz Goriških brd). Denis je proti Albancu Fatjonu Muratiju - ta je v zadnjem trenutku vskočil namesto poškodovanega Čeha - delo opravil z odliko, čeprav se je tekmec zelo izkazal in na nogah ostal vseh 12 rund. Z zmago se je okitil s pasom evropskega prvaka srednje kategorije po verziji WBO. »Tekmec je bil nekoliko neugoden zaradi tega, ker je levičar, a sem se tega navadil že po dveh rundah in nato boksal svoj dvoboj. Trener me je sicer v 6. in 7. rundi nekoliko okregal, a sem nato nadaljeval bolje,« je po dvoboju iskreno povedal Denis, ki se je za podporo zahvalil Dejanu (»Zakaj se zahvaljuješ meni, saj si do zmage v ringu prišel sam?«), trenerju Dirku Dzemskemu (»Zadovoljen sem s tem, kar je Denis prikazal nocoj.«) in managerju Ulfu Steinfotrhu (»Denis lahko poseže še više. V obeh Slovencih, Dejanu in Denisu, vedno bolj vidim nekdanji znameniti nemški boksarski par Henry Maske - Axel Schulz.«). Velik nemški kompliment ...
Foto: Črtomir Goznik
Odločnost ...
smo se na dvoboj pripravljali že več kot mesec dni. Najprej je bil na sporedu občni zbor, potem pa so že sledile vse aktivnosti, povezane z dvobojem: od rezervacije kart in organizacije prevoza, do nabave nekaterih novih navijaških rekvizitov. Poskrbeti je treba za milijon stvari in odgovoriti na prav toliko klicev,« je povedal Jože Mohorič, Dejanov sosed in vodja fan kluba: »Saj ni nič težko, z zmago je vse večkrat poplačano.«
Iz Rdečega kota,
V bifeju Rdeči kot je bilo pred dvobojem Zavec - Uushona izjemno napeto ozračje: skupina boksarskih poznavalcev je razpravljala o možnostih »Neustavljivega« proti »Haloški pesti«. Jasno, vsi so se strinjali v tem, da je Dejan iz Gabrnika edini izmed borcev v ringu, ki lahko slavi zmago, vendar... Tukaj je razprava zašla v smer, kaj bi bilo, če bi bilo... Prednjačil je Franci: »Kaj če Neustavljivi dejansko upraviči svoje ime? Verjetno nima zastonj tega vzdevka. Saj ne, da bi bil boljši, ampak lucky punch'pa mu vendarle lahko uspe.« Z besedno zvezo laki panč' je takoj presenetil vse prisotne, ki so seveda želeli pojasnilo, o kakšnem punču vendarle govori, ko pa se pogovarjajo o boksu. »Vi nimate pojma, to ni nobena vrsta špricara, to je naključni udarec. Ko npr. udariš tako brez veze, pa zadeneš nasprotnika tako, kot ni pričakoval in ga pošlješ v kraljestvo sanj.« »Samo našemu Dejani se to ne more zgoditi, on je vedno pripravljen. Pa tudi če bi ga zadel v glavo, bi njega bolj bolela roka, kot Dejana glava. Haloška trdota pač,« se ni zmedel Jože. »Dobro, dobro, saj je to res malo verjetno, vendar obstaja še druga podobna možnost: kaj če ga udari nizko, pod pasom,« se ni dal Franci, ki je ob tem nakremžil obraz: spomnil se je namreč,
kako ga je bolelo, ko je enkrat tak udarec dobil pri fuzbalu - s kopačko v mednožje! Vsem prisotnim je zastala slina v ustih, ko so pomislili na te bolečine. »To je prepovedano! To je za zapor,« so skočili pokonci vsi po vrsti. »Že, že, samo kaj če sodnik tega ne bi videl in bi prekinil borbo?« »Jaz bi žvižgal dva dni skupaj! Tako dolgo, da bi razveljavili dvoboj,« je dodal Lojze in s tem zaključil razpravo o nizkih udarcih. Nekaj sekund zatem je Franci znova pokazal svoje boksarsko znanje: »Ste vi že čuli, da ima Jušona še en vzdevek? Tyson, afriški Tyson!« »Pa kaj, toti ma trideset kil manj, kot tisti ameriški,« je vse prisotne nasmejal Danilo. »To je res, ampak to ni važno, važni so močni beli zobje!« »Zobje,« seje zaslišalo po celotnem Rdečem kotu: »Kaj pa imajo zobje z boksom?!? Ti si zrel za to, da greš spat na avtobus,« so Francija zasmehovali prijatelji in namigovali na njegovo vrsto špricerjev, ki jih je že zlil po grlu. »Vam pa res nič ne potegne: kaj če je vzdevek Tyson dobil zaradi tega, ker rad odgrizne kakšen košček... ušesa kot pravi Tyson,« je Franci še drugič danes vsem prisotnim privabil grimase bolečine na njihove obraze. Kletvic, ki so vzletele v zrak ob tem namigu, ni mogoče spraviti v cajtng... Nato je vsak na eks popil svoj špricer, vzel transparente in hajd v dvorano kontrolirat, da se kaj takega ne bi zgodilo! In se na srečo res ni...
Odlična podpora Denisu
Ob nekaterih prejšnjih dvobojih so se navijači dolgo časa zadrževali pred dvorano, tokrat so bili praktično vsi na svojih mestih že dve uri pred napovedanim dvobojem! Ogrevali so se z navijanjem za Dejanova klubska kolega iz nemškega SES boxinga: Sergia Vartanova in Dominica Bosela. Ob 21. uri je dvorana prvič završala, saj je v ring stopil Denis Simčič. Ta je v zadnjih letih reden udeleženec boksarskih večerov, na katerih nastopa Dejan Zavec, slovenski navijači pa so ga že vzeli za svojega, čeprav živi v
Foto: Črtomir Goznik
Denis Simčič je ugnal Albanca Fatjona Muratija.
Foto: Črtomir Goznik
Prvo »zmago« je Dejan dosegel na uradnem tehtanju, kjer se je kazalec ustavil pri 66,5 kilogramih.
Boks • Po dvoboju Dejan Zavec - Bethuel Uushona
Afriški Tyson v Taboru brez možnosti
In nato vrhunec večera
Nekaj po 22. uri sta v ring stopila glavna junaka večera Dejan Zavec in Bethuel Uushona, ki sta se merila za naslov medcelinskega prvaka v verziji WBO. Pričakovali smo težko borbo, saj je bil Namibijec doslej znan po precej obrambni taktiki, ki Dejanu ne ustreza najbolj. To se je v ringu tudi dejansko zgodilo. Dejan si je hitro nabral točkovno prednost in je veliko poizkušal z neobičajnimi kombinacijami udarcev prebijati obrambni zid Namibijca. Ta se je v težavah velikokrat zatekel k nedovoljenemu sklanjanju glave, zaradi česar si je tekom borbe dvakrat prislužil javni opomin sodnika v ringu (v 7. in 11. rundi). Na drugi strani je bil Dejan dovolj strpen in potrpežljiv, da ni nasedel temu načinu in se ni spuščal v tvegane situacije, ampak je pot do zmage gradil na izčrpavanju tekmeca. Proti koncu dvoboja je stopnjeval tempo in bil predvsem v zadnjih dveh rundah blizu predčasnemu koncu, a se je afriški Tyson izkazal za žilavega tekmeca, ki je vzdržal vse napade. »Borba ni bila pretirano lepa za oko, vendar sem izjemno ponosen na to, da sem uspel vseh 12 rund kontrolirati sebe in da sem dvoboj uspešno pripeljal do konca. Šlo je za drugačen dvoboj, kot smo jih bili vajeni doslej. Prav s tega stališča sem pokazal napredek, rast v karieri, saj sem ostal skoncentriran in previden do konca. Pri tem mi je vedno znova veliko pomagal trener, ki me je miril in me opozarjal na to, da je Uu-shona dober v protinapadih in naj ne tvegam. Gledano v celoti je šlo za težak dvoboj tudi s stališča zadnjega poraza v ZDA. To je bil dodaten pritisk, a se je na moje zadovoljstvo končalo tako, kot smo načrtovali,« je
Foto: Črtomir Goznik
Dejanov spektakularni prihod v ring
Foto: Črtomir Goznik
Uushona se je velikokrat zatekel k nedovoljenemu sklanjanju glave.
povedal Dejan, ki ga je tekmec nekoliko presenetil le s hitrim gibanjem. »Tega na posnetkih ni bilo videti; v tem elementu
Foto: Črtomir Goznik
V 11. rundi se je Buthuel znašel na tleh; po mnenju sodnika zaradi zdrsa.
je zelo napredoval. Ves čas je udarce usmerjal proti občutljivim delom, proti sencam in bradi, zato sem moral biti zelo pozoren na obrambo.«
Podobnega mnenja je bil tudi trener Dirk Dzemski: »To ni bil toliko klasičen fizični dvoboj, ampak predvsem psihološki dvoboj, ki pa ga je Dejan opravil odlično. Prav zaradi tega si zasluži največje čestitke in se upravičeno veseli nove stopničke na ponovni poti na vrh.«
Kdaj za naslov svetovnega prvaka?
Po dvoboju se nikakor ni bilo možno izogniti vprašanju o nadaljnjih korakih. »Ta dvoboj je bil pomembna stopnica na ponovni poti na vrh. Pot je lahko zelo hitra, vendar je bolj
verjetno, da bo potrebno pred predvidenim dvobojem za naslov svetovnega prvaka opraviti še eno vmesno preizkušnjo. V tem trenutku je težko natančno opredeliti časovni plan, vendar zagotovo najkasneje v 12 mesecih predvidevamo naskok na vrh,« je po dvoboju povedal Dejanov menedžer Ulf Steinfoth.
Ali bo torej naslednji Deja-nov dvoboj potekal s katerim izmed borcev najvišjega ranga, tipa Pacquiao, Mayweather, Ortiz, Cotto, Mosley ali nekdo drug, pa je v tem trenutku vprašanje za milijon dolarjev. Odgovor je namreč odvisen od razpleta nekaterih dvobojev (Berto - Ortiz, Mayweather -Cotto, Pacquiao - Bradley ...) in časovnega plana omenjenih tekmecev. Ter seveda od mene-džerjev .
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Kondicijski trener Boštjan Jakše (v sredini) je skupaj z drugimi navijači pozorno spremljal dogajanje v ringu.
Foto: Črtomir Goznik
Trener Dirk Dzemski je bil zadovoljen z Dejanovo predstavo.
Nogomet • 2. slovenska liga
Podarili petico
Aluminij - Interblock 5:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Klebčar (10. iz 11-m), 1:1 Sambolec (43.), 2:1 Pe-čovnik (44.), 3:1 Kmetec (69.), 4:1 Kurež (77.), 5:1 Pečovnik (90.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Sambolec, Medved, Lonzarič, Re-žonja (od 77. Majer), Spahič, Ploj (od 68. Petek), Kurež, Kmetec (od 77. Rešek ), Pečovnik. Trener: Bojan Flis.
INTERBLOCK: Barukčič, Mušič, Zukič, Žitko, Šutič, Zupančič, Vrho-vec, Mihelič (od 70. Fortin), Grabič (od 78. Robnik), Bilali (od 56. Baj-de). Trener: Tomaž Petrovič.
V	2. slovenski nogometni ligi so bila minuli konec tedna odigrana srečanja zadnjega kroga druge tretjine prvenstva. Še lani so bili nogometaši ljubljanskega Interblocka pravi tekmec Kidričanom v borbi za 1. mesto. V vmesnem času pa se je pri njih spremenilo veliko stvari in to je bilo preveč, da bi lahko tokrat resneje konkurirali domačim nogometašem. Ti so nastopili brez izkušenega Klemna Binga, ki je zbolel, predstavlja pa pomemben člen v igri Aluminija.
Gostje so se na začetku dobro postavili - nekoliko višje - in so poizkušali ote-ževati organizacijo domačih napadov. Pri domačih je prvi resneje poizkušal Nejc Pe-čovnik s strelom iz daljave v 4. minuti. Dve minuti kasneje je Ploj iz leve strani poslal predložek do Pečovnika, vendar njegov strel z glavo znova ni našel poti v mrežo. Nato pa so gostje nepričakovano povedli. V prvem pravem napadu po levi strani je žoga v kazenskem prostoru domačih zadela Sambolca v roko in sodnik je pokazal na belo točko, ki so jo gostje prek Klebčarja spremenili v zadetek - 0:1. Po prejetem zadetku so se domačini nekoliko ustavili, vendar ne za dolgo, saj je ponovno poizkušal tokrat aktiven in razpoložen Pečovnik. Da nogometašem Aluminija ni veliko potrebno, da poskrbijo za spremembo rezultata, so pokazali v zadnjih štirih minutah prvega polčasa, ko so dosegli dva zadetka. Najprej je bil po podaji Režonje v skoku najvišji Boris Sambolec, nekaj
1. SNL: Prvak je znan, izenačen boj za 2. mesto
REZULTATI 26. KROGA:
Domžale - Nafta 0:0
Rudar Velenje - HIT Gorica 1:0 (1:0); strelec: Stojnič 4.
Mura 05 - Olimpija 1:0 (1:0); strelec: Fajič 14.
Triglav - Luka Koper 0:2 (0:0); strelca: Guberac 71. iz 11-m, Puč-ko 79.
Maribor - Celje 3:1 (1:0); strelci: Velikonja 16., Cvijanovič 46., Ta-vares 65. iz 11-m; Krajcer 88.
1.	MARIBOR 26 19 4 3 59:28 61
2.	OLIMPIJA 26 12 7 7 43:30 43
3.	HIT GORICA 26 12 6 8 40:28 42
4.	MURA 05 26 12 5 9 34:34 42
5.	LUKA KOPER 26 10 7 9 35:39 37
6.	RUDAR VELENJE26 9 7 10 41:37 34
7.	DOMŽALE 26 9 5 12 32:41 32
8.	CELJE 26 8 7 11 34:38 31
9.	NAFTA 26 5 8 13 28:45 23
10.	TRIGLAV 26 4 4 18 10:46 16
V	središču zanimanja 26. kroga v 1. SNL je bila nedvomno tekma med Muro in Olimpijo na Fazaneri-ji. Šlo je za obračun dveh »ranjenih levov«, ki sta klonila v preteklem
2. SNL
REZULTATI 18. KROGA: Aluminij - Interblock 5:1 (2:1), Dravinja Kostroj - Garmin Šenčur 1:2 (1:1), Šmartno 1928 - Šampion Celje 1:0 (0:0), Krško - Roltek Dob 0:2 (0:1), Kalcer Radomlje - Bela krajina 3:1 (2:0)
18 14 3
1.
2.	ROLTEK DOB
3.	GAR. ŠENČUR
4.	KRŠKO
5.	K. RADOMLJE
6.	INTERBLOCK
7.	BELA KRAJINA
8.	ŠAMPION CELJE 18
9.	ŠMARTNO 1928 18
10.	DRAVINJA K. 18
18 18 18 18 18 18
40:8 24:19 31:22
6 23
5 4 5 4 3 4
11 11:31
15:14 19:22 17:21
26
27:27 21:38
trenutkov zatem pa je Marko Kmetec lepo podal do Pečov-nika, ki je poskrbel za veselje približno 100 gledalcev in vodstvo njegove ekipe.
To je bila lepa popotnica za drugi polčas, pri gostih pa seveda razlog za razočaranje. Takoj na začetku drugega polčasa je lepo priložnost imel Robert Kurež, vendar je njegov strel zletel prek prečnika. Kljub nekaterim dobrim poskusom je mreža gostov mirovala vse do 69. minute, ko je Marko Kme-tec po podaji Gregorja Režonje povišal vodstvo na 3:1. Nekaj minut kasneje je strelski post prekinil prvi strelec 2. SNL Robert Kurež, ki je dosegel lep zadetek z glavo po podaji mladega Majerja, ki je vstopil nekaj trenutkov pred tem. Gostje so bili večji del tekme nenevarni za vratarja Aluminija, v 89. minuti pa bi vendarle lahko znižali vodstvo Aluminija, vendar je žoga po strelu Žitka zletela mimo levega vratnika. Za popolno »petico« je v zadnjih trenutkih poskrbel najboljši igralec tekme Nejc Pečovnik in dosegel še svoj drugi zadetek na srečanju.
Danilo Klajnšek
Nejc Pečovnik, igralec Aluminija: »Začeli smo nekoliko slabše, zaradi česar smo hitro prejeli zadetek. Pozneje smo stvari vzeli v svoje roke in izenačili tik pred koncem polčasa. To je bil odločilni trenutek tekme, saj smo v nadaljevanju brez posebnih težav višali vodstvo.«
krogu, poleg tega pa obračuni teh dveh klasičnih tekmecev na tribune vedno privabijo veliko število gledalcev. Slavili so črno-beli, njihova zmaga pa bi lahko bila ob večji zbranosti napadalcev še višja. Kljub temu iz Murske Sobote prihajajo signali o vse verjetnejšem (ponovnem) črnem scenariju. Na drugi strani se navijačem Olimpije vse bolj kolca po prejšnjemu trenerju Dušanu Kosiču, ki je imel vsaj igro; Bojan Prašnikar je deležen vse ostrejših kritik. Maribor je po pričakovanjih opravil s Celjem, šampanjec za jubilejni 10. naslov prvaka pa že dobro ohlajen. Triglavane je dolgo reševal vratar Curanovic, ki pa je nato v obračunu s Koprčani dvakrat le klonil. Drugi zadetek za Koprčane je zabil Pučko, ki je pred slabim letom še nastopal za Aluminij. Na obračunu med Domžalami in Nafto ni bilo zadetkov, za domačine je ena zadeta vratnica slaba tolažba. Prvo zmago v spomladanskem delu sezone je slavil Rudar, ki je doma minimalno ukanil bledo Gorico, kakšnih 600 gledalcev pa je videlo zgolj povprečno predstavo z enim samim doseženim zadetkom.
DK, TP
5
5
9
7
9
9
Rokomet • 1. B SRL (m)
Neštete težave
Alples Železniki -Velika Nedelja Carrera Optyl 31:34 (16:17)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, Zorec, Majcen, Ko-cen, Hanželič 3, Bezjak 1, Veselko 11, Bračič 1, Škripec 1, Preac (10 obramb), Ivančič 11, Tušak 2, Špin-dler 3, Zorec, Hojžar, Marin. Trener: Bojan Munda.
Po dveh porazih so rokome-taši iz Velike Nedelje v petek gostovali v Železnikih pri ekipi Alplesa, ki je na zadnjem mestu, vendar še v igri za obstanek. Velikonedeljčani so računali na zmago, ki bi jim v nadaljevanju prvenstva dajala večjo mirnost in sproščenost. Na to gostovanje so se roko-metaši Velike Nedelje Carrere Optyla odpravili v okrnjeni postavi brez Mitje Horvata in Maksa Dogše (delovne obveznosti) ter Tadeja Kaučiča (študijske obveznosti), Marcel Meško je poškodovan, Matjaž Tušak pa je zaigral kljub poškodbi. Na tekmi sta tako nastopila kadeta Matic Marin in Gregor Hojžar. Potovanje v Železnike so morali zaradi okvare avtobusa podaljšati kar za celo uro in tako je bil močno okrnjen čas za ogrevanje pred tekmo.
Rezultat tekme je bil bolj pomemben za gostitelje, saj bi z zmago ohranili možnosti za obstanek. Srečanje v prvem polčasu je bilo izenačeno, ekipi sta se namreč izmenjevali v vodstvu. V 20. minuti je sledil nov šok za goste, saj se je težje poškodoval Uroš Škripec in zanj je bilo tekme konec. Sledilo je obdobje dobre igre gostov, ki so do polčasa držali minimalno vodstvo.
Tudi v drugem polčasu so bili večji del v prednosti gostje, ki so se počasi otresli občutka, da jih spremlja smola. Vendar je sledila serija novih šokov: v 40. minuti je poškodbo mi-
1. B SRL (m)
REZULTATI 17. KROGA: Alples Železniki - Velika Nedelja Carrera Optyl 31:34, Grča Kočevje - Cerklje 33:32, Dol TKI Hrastnik - Dobova 31:29, Sviš Pekarna Grosuplje -Slovan 34:30, Sevnica - Škofljica 33:26, Grosuplje - Celje Pivovarna Laško B 26:23
1.	SVIŠ GROSUPLJE 17 15 0 2 30
2.	SEVNICA 17 13 13 27
3.	DOL TKI HRASTNIK 17 9 3 5 21
4.	CELJE P. LAŠKO B 17 9 1 7 19
5.	GROSUPLJE 17 9 0 8 18
6.	V. NEDELJA C. O. 17 7 2 8 16
7.	CERKLJE 17 7 2 8 16
8.	SLOVAN	17 5 4 8 14
9.	GRČA KOČEVJE 17 6 2 8 14
10.	DOBOVA 17 3 4 10 10
11.	ŠKOFLJICA 17 3 4 10 10
12.	ALPLES ŽELEZNIKI17 4 1 12 9
šice utrpel »motor« Velikone-deljčanov Dejan Ivančič, v 44. minuti je zaradi domnevno grobega prekrška prejel rdeči karton Tomaž Špindler, v 46. minuti pa je zaradi treh izključitev za dve minuti na tribuno moral še Matej Bračič. Trener gostov je bil v veliki dilemi, koga sploh postaviti na igrišče. Odločitev ni bila lahka, vendar se je pokazala kot odlična: priložnost sta dobila velikonedelj-ska mladeniča Aleš Bezjak in Peter Zorec. Pokazala sta igro, s katero sta si zagotovo prislužila večjo minutažo v nadaljevanju prvenstva.
Kljub vsem naštetim dogodkom so gostje igrali zelo umirjeno. Domači so poizkusili še z zadnjim jurišem, s katerim so si priigrali prednost dveh zadetkov (26:24). To prednosti so zadržali vse do 53. minute, nato pa je kljub velikim bolečinam v igro gostov vstopil Dejan Ivančič. Ta je vidno šepal, vendar kljub temu dosegel dva pomembna zadetka. Svoje sta dodala še Dejan Veselko in Aleš Bezjak in gostje so imeli dovolj razlogov za veselje ob zmagi v Železnikih.
Danilo Klajnšek
Odbojka • 3. DOL (ž)
Zmaga v težkih pogojih
Formis II - ŽOK AC Prstec Ptuj 1:3
(11:25, 15:25, 25:22, 18:25)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: T. Miliče-vič, Vidovič, Kokol, Intihar, Vindiš, Kosi, M. Miličevič, Stanet, Horvat, Kramberger. Trenerka: Jasna Zaj-šek.
ŽOK AC Prstec s Ptuja je krog pred koncem sezone 2011/2012 z zmago proti drugi ekipi Formisa izpolnil zadani cilj, saj je osvojil 1. mesto in se iz tretje lige prebil v drugo. Na zadnjem gostovanju so ptujska dekleta igrala v izredno majhni dvorani OŠ Slivnica, kjer so zaradi ozkega igrišča le s težavo razvila svojo pravo igro. Prvi niz so Ptujčanke začele sproščeno in so rutinirano dobivale točko za točko ter predvsem po serijah odličnih servisov visoko slavile z rezultatom 25:11. Kolektivna igra in servis sta našim odbojkaricam prinesli tudi drugi set, a rezultat 25:15 ni realen pokazatelj dogajanja na igrišču, saj smo videli dolge in napete točke, v katerih so se
mlade igralke Formisa fanatično borile. Tekom tekme se je majhna dvorana v Slivnici dodobra napolnila in gledalci so dajali glasno podporo domači ekipi. Ta je ob navijanju dobila »krila« in je v tretjem nizu pokazala več, kot je njihov realen domet. Ves čas tega niza so se igralke Formisa izredno borile in so si priigrale majhno prednost. To so ohranile do konca in niz dobile z rezultatom 25:22. Ptujske odbojkarice so se v četrtem nizu - prav tako kot domačinke - zelo borile za vsako točko in ob tem ponovno dvignile nivo svoje igre v polju. Tako so set dobile 25:18.
Tokrat je na zahtevnem gostovanju v Slivnici zmagal ptujski kolektiv, ki ga je dobro vodila trenerka Jasna Zajšek. Glavni element odbojkarske igre, ki jim je prinesel nov uspeh, pa je bil konstantno dober servis. V petek ob 1930 čaka ptujske odbojkarice zadnje dejanje letošnje sezone, ko se bodo v športni dvorani Gimnazije Ptuj pomerile z ekipo Vuzenice.
David Breznik
Rokomet • 1. A SRL (m) - Liga za obstanek
Vratarja Šmartnega zaustavila jeruzalemčke
Šmartno - Jeruzalem 22:20 (12:11)
ŠMARTNO: Berdajs, Muratovic (19 obramb), Cenkar (3 obrambe); Simončič 8, Podkrajšek, F. Grad i-šek, Repar 7 (4), Bahovec 1, Mirnik 1, Šmejc 3, Poglajen, Sadar, Vodi-šek 1, U. Gradišek, Berglez, Marko-vič. Trener: Tone Ulčar.
JERUZALEM: Jelen (9 obramb), Belec (3 obrambe); Korpar 1, Kra-bonja 3, Žmavc, Bogadi 4, Hrastnik, Radujkovic 2, Čudič 3, Špiljak, Sok 1, Hebar, Cingesar 4 (2), Kljajič 2, Šišmanovič, Rajšp. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Šmartno 5/4; Jeruzalem 5/2; IZKLJUČITVE: Šmartno 8; Jeruzalem 12 minut; RDEČI KARTON: Korpar (3 x 2 -35.); IGRALEC TEKME: Midhad Muratovic (Šmartno).
Rokometaši Jeruzalema so v Šmartnem razočarali s svojo igro in doživeli zaslužen poraz proti borbenim rokometašem
Sašo Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža
Šmartnega, ki jim je tekma pomenila biti ali ne biti. V uvodnih petnajstih minutah srečanja so bili boljši Ormožani, ki so ob čvrsti igri v obrambi prihajali do protinapadov, a teh žal niso kronali z lahkimi zadetki. Jeruzalemčki so med seboj kar tekmovali, kdo bo zapravil več protinapadov, vratar Šmartnega Midhad Murato-
vic pa je večinoma pol visoke mete gostov branil kot za šalo. Že do 8. minute so vinarji zapravili šest 100 % priložnosti! Do odmora je domači junak zbral 12 obramb (skupaj 19) in Šmartno je na odmor odšlo z golom prednosti (12:11), čeprav bi po prikazanem morali Ormožani - brez pretiravanja - voditi vsaj s petimi točkami prednosti.
Slab prvi polčas je pri roko-metaših Jeruzalema pustil posledice. Igra je postajala čedalje počasnejša, igralcem so se začele tresti roke (met krilnih igralcev 8/19), tudi obramba ni bila več na pravem nivoju in še sreča, da je napake in luknje v obrambi pokrpal Gašper Jelen s svojimi obrambami. Zadnjič je bil izid izenačen pri rezultatu 16:16, v zaključku pa so Šmarčani prevzeli vodstvo s + 3 (21:18). Od 46. minute naprej so gostje zapravili tri se-demmetrovke (Darko Cingesar
1. A SRL (m) -Liga za obstanek
REZULTATA 2. KROGA: Šmartno - Jeruzalem Ormož 22:20 (12:11), Istrabenz plini Izola - Krka 23:30 (11:13). V tem krogu je bila prosta ekipa Ribnica Riko hiše.
1.	ISTRABENZ IZOLA 22 7 2 13 16
2.	KRKA	22 6 4 12 16
3.	JERUZ. ORMOŽ 21 5 3 13 13
4.	RIBNICA RIKO H. 21 5 3 13 13
5.	ŠMARTNO 22 4 5 13 13
2-krat, Bojan Čudič 1-krat), v vseh primerih je odlično reagiral Primož Cenkar in preprečil, da Jeruzalem ujame nasprotnika in ulovi vsaj točko. Glede na vse zapravljene priložnosti gostov iz Ormoža je zmaga Šmartnega več kot zaslužena. V 3. krogu Lige za obstanek na Hardeku v soboto, 31. 3., ob 19. uri gostuje Izola, ki enostavno mora pasti, sicer se vinarjem slabo piše.
KU
Rokomet • 2. SRL (m)
Spomladansko prebujenje dravašev
Drava Ptuj - Nova Gorica 42:24 (21:7)
DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 4, Požar 3, Janžekovič 5, Verdenik 6, Fridrih 1, Bezjak 4, Maroh 8, Bede-nik, Pukšič 3, Sabo 4, Zolar 1, Čeh 3, Grm. Trener: Tomi Matjašič.
Šest tekem, šest zmag - to je sijajen izkupiček rokometa-šev Drave v »spomladanskem« delu sezone. Tokratna »žrtev« so bili rokometaši iz Nove Gorice, ki se lahko zahvalijo samo zmanjšanju tempa domačinov v končnici srečanja, da ni bil že tako visok poraz še precej višji. Modri so že uvodoma pokazali, kdo je doma gospodar in še enkrat več potrdili odlično formo, kar je sijajen obet pred velikim lokalnim obračunom z ekipo Moškanjcev - Gorišnice. Ptujčani so pričeli poletno, v 10. minuti povedli z 8:2, kar je botrovalo minuti odmora s strani Primorcev. Vendar pa se niti po kratki prekinitvi gostom ni godilo bolje. Domača obramba (3-2-1) na čelu z zelo dobrim Grmom (do 40. minute, ko je odšel na klop, je zbral 14 obramb) je bila neprebojna in Novogoričanom do 15. minute dovolila le 3 zadetke. Odlično delo v obrambi je »dravašem« omogočalo lažje zaključevanje akcij v naspro-
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave so dosegli že šesto zaporedno zmago v drugem delu prvenstva.
2. SRL MOŠKI			
REZULTATI 20.	KROGA: Mo-		
škanjci - Gorišnica	Brežice 33:26,		
Drava Ptuj - Nova Gorica 42:24,			
Arcont Radgona -	Mitol		Sežana
34:25, Črnomelj -	Pomurje 37:19,		
Rudar - Col 32:35. Srečanje Slo-			
venj Gradec 2011	-	Radeče Mik	
Celje je preloženo;	Mokerc		Ig je bi
v tem krogu prost.			
1. S. GRADEC 2011 18	16	1	1 33
2. MOŠKANJCI - GOR. 18	14	1	3 29
3. MOKERC IG 18	13	1	4 27
4. ČRNOMELJ 19	12	2	5 26
5. DRAVA PTUJ 18	11	1	6 23
6. RADEČE MIK CELJE 17	11	0	6 22
7. BREŽICE 19	10	0	9 20
8. ARCONT RADGONA 19	8	2	9 18
9. COL 18	6	0	12 12
10. POMURJE 18	3	3	12 9
11. MITOL SEŽANA 19	3	1	15 7
12. NOVA GORICA -1 18	4	0	14 7
13. RUDAR 19	2	0	17 4
tnih napadih in srečanje je bilo odločeno praktično že po tretjini, saj je bil v 24. minuti rezultat že 18:6. Ptujski strateg Tomi Matjašič je lahko zaradi tega hitreje kot običajno dal priložnost rokometašem, ki sicer igrajo nekoliko manj, obenem pa je lahko pred derbijem nekoliko spočil igralce, ki jih mučijo manjše poškodbe.
Tudi drugi del se je nadaljeval v stilu prvega polčasa; gostje kar niso našli poti do do-
Boštjan Grm, vratar Drave: »Mi smo se praktično že pričeli pripravljati na derbi prihodnjega kroga, ko doma gostimo Moškanjce - Gorišni-co. Trener nam je pred tekmo naročil naj igramo maksimalno in od tod ta visoka razlika. Čestital bi fantom, saj so dali vse od sebe in mislim, da je bila tekma prijetna tudi za gledalce. Naša obramba je bila dobra in tudi sam sem že po nekaj žogah začutil, da mi bo šlo. V srečanje s sosedi bomo šli stoodstotni: gostje so po mojem mnenju kvalitetnejši od nas, toda če bomo pokazali večjo željo, se lahko rezultat tudi obrne v naš prid.«
mačih vrat, kar so modri s pridom izkoriščali in v 41. minuti je razlika znašala že ogromnih
20	zadetkov (29:9). Najvišja prednost na srečanju je bila +
21	v 44. minuti (31:10). Ironično je, da so se Novogoričani pri tem ogromnem zaostanku pričeli »ukvarjati« s sodnikoma, namesto da bi se trudili zmanjšati razliko in svoje misli usmeriti zgolj na parket. Šele v sami končnici srečanja so Ptujčani nekoliko stopili iz stopalke za plin in Primorcem »dopustili«, da so nekoliko lažje zadihali.
Nova zmaga je lepo povabilo gledalcem (tokrat jih je bilo okoli 100) na prihajajoči sosedski obračun, obenem pa obveza, da je treba z odličnimi predstavami nadaljevati. Da znajo, so varovanci Tomija Matjašiča in Marka Kaca letos že večkrat dokazali.
Tadej Podvršek
Moškanjci - Gorišni-ca - Brežice 33:26 (17:12)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratuša, Petek 5(3), Zorli, Berdač, Valenko, Arnuš 8, Balas 4, Lozin-šek, Gerčar, Lukaček 1, Dimec 4
(2), Firbas 4, Preac 1, Vincek 3, B. Bratuša, Pravdič 3. Trener: Seba-stjan Oblak.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci - Gorišnica 5(5), Brežice 2(3); IZKLJUČITVE: Moškanjci - Gorišnica 12, Brežice 10 minut.
V	Gorišnici se je zgodilo to, kar se je tudi napovedovalo oziroma pred tekmo tudi pričakovalo. V borbi za 2. mesto, ki še vodi v 1. B slovensko ligo, je pač treba zmagovati in ekipa Brežic je bila Gorišničanom ovira, ki so jo morali tokrat preskočiti. Na začetku so gostje celo povedli (1:2), vendar se je kasneje izkazalo, da je bilo to njihovo zadnje vodstvo. Sledilo je hitro izenačenje in prehod domačinov v vodstvo, ki je zaradi dobre igre v obrambi hitro naraščalo. V 21. minuti je bilo tako že 14:6 za rokometaše Moškanjcev - Gorišnice, ki so zanesljivo dobili prvi polčas.
V	drugem delu igre so domačini kontrolirali potek dvoboja in sam rezultat. Igrali so toliko, kolikor je bilo potrebno za zanesljivo vknjiženje novih dveh točk. Pri tem so lahko celo nekoliko varčevali z močjo, ki jo bodo potrebovali v zahtevnih srečanjih, ki so pred njimi.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. liga MNZ Ptuj
Visoki zmagi Zavrča in NŠ Drava
Finale mladinskega pokala MNZ Ptuj
Na stadionu Aluminija v Kidričevem bo danes (v torek, 27. 3.) ob 16.00 finalno srečanje mladinskega nogometnega pokala na področju MNZ Ptuj. Pomerila se bosta Aluminij in AHA EMMI Bistrica.
3. SNL - vzhod:
Bistričani klonili še drugič zapored
15. krog je prinesel remi na der-biju drugo- in tretjeuvrščene ekipe, saj sta se Čarda in Dravograd razšla z 0:0. To verjetno že pomeni, da bodo Korošci, ki so pred spomladanskim delom glasno napovedovali enakovreden boj za 1. mesto in naslov prvaka, morali vreči puško v koruzo. Zavrč je doma povsem nadigral Palomo, pri kateri se je v sivini izgubil tudi Gregor Sluga, nekoč član modrih s Ptuja. Boljše volje so po sobotnem obračunu z Gradom v predmestju Maribora, saj je Malečnik slavil s 3:1, kljub temu da so gostje po zadetku Seada Žilica vodili. Da je liga sila izenačena in nepredvidljiva, je pokazala tudi zmaga Odrancev, ki jim letos ne gre najbolje, Bistričani pa so tako vknji-žili še drugo zaporedno ničlo. V pomurskem obračunu so nogometaši Veržeja, za katere nastopa še en bivši »dravaš« Fekonja, slavili z 1:2 in tako Rakičan pahnili v težak boj za obstanek. Ekipa Tromejnika je s kar 4:0 premagala Kovinarja iz Štor, ki še naprej igra po sistemu toplo-hladno. Novo veselje pa so v tem krogu svojim navijačem privoščili Stojnci, ki so brez posebnih težav ugnali Zreče.
REZULTATI 15. KROGA: Zavrč - Paloma 7:0 (3:0), Stojnci - Zreče 3:1 (2:0), Malečnik - Grad 3:1 (0:1), Čarda - Koroška Dravograd 0:0, Rakičan - Tehnostroj Veržej 1:2 (1:1), Odranci - AHA EMMI Bistrica 1:0 (1:0), Tromejnik G Kala-mar - Kovinar Štore 4:0 (2:0)
1.	ZAVRČ 15 13 1 1 54:13 40
2.	K. DRAVOGRAD 15 7 6 2 22:15 27
3.	ČARDA 15 8 3 4 28:22 27
4.	MALEČNIK 15 7 5 3 28:21 26
5.	STOJNCI 15 8 1 6 27:23 25
6.	KOVINAR ŠTORE 15 7 2 6 23:25 23
7.	TROMEJNIK G K. 15 7 1 7 24:27 22
8.	ZREČE 15 6 2 7 17:20 20
9.	TEHNO. VERŽEJ 15 5 3 7 20:21 18
10.	A. E. BISTRICA 15	6	0	9	19:32	18
11.	ODRANCI 15	5	0	10 21:32	15
12.	RAKIČAN 15	4	3	8 21:33	15
13.	PALOMA 15	4	2	9	20:25	14
14.	GRAD 15	3	1	11 21:36	10
ZAVRČ - PALOMA 7:0
(3:0)
STRELCI: 1:0 Kokot (27.), 2:0 Kelenc (36.), 3:0 Lenart (45.), 4:0 Letonja (50.), 5:0 Murat (66.), 6:0 Kelenc (76.), 7:0 Avguštin (87.)
ZAVRČ: Golob, Lenart (od 65. Gabrovec), Lunder, Murko, Avguštin, Marinič (od 60. Matjašič), S. Čeh, Dugolin, Kokot (od 54. Murat), Letonja, Kelenc. Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Zavrča so spomladansko uverturo pred svojimi gledalci pričeli oslabljeni, saj sta zaradi kazni kartonov manjkala kapetan
Foto: Črtomir Goznik
Stojnčani so na domačem igrišču pred približno 200 gledalci ugnali ekipo Zreč.
Kuserbanj in Šnajder. 250 gledalcev je na odlično pripravljenem igrišču pričakovalo visoko zmago svojih ljubljencev, kar se je nato dejansko tudi zgodilo. Začetek je minil »v otipavanju« obeh ekip, vajeti igre pa so nato vse bolj v svoje roke (noge) pričeli prevzemati domačini, ki pa si do 25. minute večjih priložnosti niso ustvarili. Gledalce, še posebej pa varovance Mirana Emeršiča, je sprostil šele prvi zadetek, ki ga je po lepi akciji Lenarta in Lundra dosegel Kokot. Gostje so se v želji po aktivnem izidu morali »odpreti«, kar je bila voda na domač mlin in v 36. minuti je Kelenc z diagonalnim strelom po tleh povišal na 2:0. S tem je Doris dosegel prvenec v črno-belem dresu. V izdihljajih prvega dela igre je po kotu, ki ga je izvajal Kelenc, z glavo zadel še Lenart.
V drugem polčasu je bila premoč domačinov še bolj izrazita, gostje pa so bili zgolj statisti in so na vrata domačih sprožili le en nevaren strel (Marc). V 50. minuti je Kokot ušel gostujoči obrambi, podal do Letonje, ki mu iz bližine ni bilo težko zadeti za visokih 4:0. Že v naslednji akciji je veselje Mariniču preprečil prečnik vrat, ki jih je branil vratar Palome Vigec. Na visokih 5:0 je po samostojni akciji povišal najboljši strelec Zavrčanov Murat, v 76. minuti pa je svoj drugi zadetek na tekmi dosegel Kelenc. Končni izid srečanja je bil postavljen v 87. minuti, ko je po pravem »fliperju« v kazenskem prostoru Palome zadel Avguštin in kot Kelenc zabil svoj prvenec v dresu Zavrča. Zmaga domačih pa bi bila lahko še višja, saj je v 90. minuti prečko stresel še Matjašič.
STOJNCI - ZREČE 3:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Korez (35.), 2:0 Kokot (43.), 3:0 S. Meznarič (60.), 3:1 Kotnik (75.)
Rok Letonja (Zavrč) je skupaj s odčital pravo lekcijo.
Foto: Črtomir Goznik
soigralci nogometašem Palome
STOJNCI: Vitez, Janžekovič, Ra-tek, Pečnik (od 80. Petrovič), S. Golob, P. Pernek, Vinkovič, Kokot, Korez, Milošič (od 62. Magdič), G. Pernek (od 46. S. Meznarič). Trener: Boris Klinger.
Domačim gledalcem so se v 15. krogu prvič spomladi predstavili tudi Stojnci. Svojo nalogo so opravili z odliko in s 3:1 ugnali neugodno ekipo Zreč. Fantje izpod Borla so prevladovali skozi celotno srečanje, gostje pa poleg zadetka, ki je bil bolj plod naključja kot izdelane akcije, sploh niso resneje ogrozili vrata vratarja Viteza. Varovanci Borisa Klingerja so pričeli odločno in Zrečane takoj potisnili na njihovo polovico. Toda žilavi Pohorci so se približno pol ure dobro upirali in domačinom niso dovolili, da bi prebili njihovo zgoščeno obrambno postavitev. Lepi priložnosti za domače sta v tem delu zapravila P. Pernek in Pečnik. Lažje so rumeno-črni, ki jih je spodbujalo blizu 200 gledalcev, zadihali v 35. minuti, ko je iz prostega strela iz kakšnih 22 metrov mojstrsko zadel Korez. Po prvem zadetku so Stojnčani še bolj pritisnili in do odmora zadeli še enkrat. Po lepem prodoru P. Perneka po desni je do zadetka prišel Kokot.
Domačini so bili bistveno boljši tudi v nadaljevanju in po slabih petnajstih minutah igre je zadel S. Meznarič. Srečanje se je zdelo odločeno, saj so domačini prek P. Perne-ka in Magdiča zapravili še dve lepi priložnosti za povišanje vodstva, nakar pa je prišla 75. minuta, ko so po zmedi in gneči v kazenskem prostoru Stojncev zadeli tudi gostje. To pa je bil praktično tudi ednini strel Zrečanov proti vratom vratarja Viteza na nedeljskem srečanju. Do konca številno občinstvo ni več videli zadetkov, na koncu pa je z bučnim aplavzom nagradilo domače nogometaše, ki so še drugič zapored slavili in tako odlično startali v spomladanski del sezone.
Tadej Podvršek
Štajerska liga:
NŠ Drava preskočila Podvince
Najbolje so spomladanski del prvenstva v Štajerski ligi začeli nogometaši ptujske NŠ Drava, ki so v dveh krogih dosegli kar 12 zadetkov. Tokrat so s petico odpravili nogometaše iz Slovenj Gradca ter se ob nekoliko nepričakovanem porazu nogometašev iz Podvincev v Mariboru prebili na 3. mesto. Nogometaši iz Ormoža so v prve pol ure igre v Poljčanah prejeli tri zadetke in srečanje je bilo odločeno. Za Boč je to prva zmaga v tem prvenstvu! Očitno je, da se tako Boču (kljub zmagi) kot Ormožu slabo piše v tem
prvenstvu, čeprav tekmeci niso daleč pred njima.
Po pričakovanju je v Limbušu slavilo vodilno Šmarje, ki ima šest točk prednosti pred Dravo in tri pred Pesnico. Ta je v tem krogu doma doživela pravi šok, saj jih je premagala ekipa iz Črne na Koroškem (druga zaporedna zmaga).
REZULTATI 15. KROGA: Drava Ptuj - Koroške Gradnje 5:1 (3:1), Boč Poljčane - Carrera Optyl Ormož 3:0 (3:0), Kovinar Tezno - Podvinci Betonarna Kuhar 1:0 (0:0), Marles hiše - Šmarje pri Jelšah 0:3 (0:0), Pohorje - Šoštanj 2:1 (1:0), Tehno-tim Pesnica - Peca 0:4 (0:1)
1.	ŠMARJE PRI J. 15 11	3	1	41:11 36
2.	TEH. PESNICA 15 10	3	2	40:18 33
3.	DRAVA PTUJ 15 9	3	3	46:18 30
4.	PODVINCI B. K. 15 9	2	4	33:17	29
5.	POHORJE 15 9	1	5	32:23	28
6.	PECA 15 8	1	5	25:25	25
7.	MARLES HIŠE -1 15 8	2	5	22:22	25
8.	KOVINAR TEZNO 15 6	1	8	22:29	19
9.	ŠOŠTANJ 15 3	4	8	25:33	13
10.	KOR. GRADNJE 15	3	4	8	20:31	13
11.	KRŠKO B 13	4	1	8	11:22	13
12.	MU ŠENTJUR 14	4	1	9	23:40	13
13.	C. O. ORMOŽ 15	3	1	11	13:42	10
14.	BOČ POLJČANE 14	1	3	10	13:35	6
KOVINAR TEZNO -PODVINCI BETONARNA KUHAR 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Cafuta (83.) PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, K. Brumen (od 63. Šebe-la), Toplak (od 81. D. Brumen), Ma-rinič, Lah (od 85. Kokol), Topolovec, Hauptman, Zagoršek, Vindiš, D. Petrovič, R. Petrovič (od 70. Belšak) Trener: Miran Ljubec.
BOČ POLJČANE - CARRERA OPTYL ORMOŽ 3:0 (3:0)
STRELCA: 1:0 Črnoša (7.), 2:0 Volavšek (18. iz 11-m), 3:0 Črnoša (31.)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-
javž, Cimerman (od 46. Kirbiš), Strmšek, Panič, Jurčec, Šeruga (od 73. Kardum), R. Mlinarič, L. Mlina-rič (od 60. Srša), Govedič, Kolar, Šti-berc (od 80. Tušek). Trener: Milivoj Jamnik.
Danilo Klajnšek
NŠ DRAVA PTUJ - KOROŠKE GRADNJE 5:1 (3:1)
STRELCI: 1:0 Antolič (11.), 2:0 Antolič (13.), 2:1 Jerlah (21.), 3:1 Gril (39.), 4:1 Gril (51.), 5:1 Antolič (58.)
NŠ DRAVA PTUJ: Vrečko, Topol-nik (od 56. Roškar), Horvat (od 63. Goričan), Ljubec, Antolič, Pukšič, Levanič (od 69. Klajderič), Gril (od 78. Furh), Krajnc, Nežmah (od 67. Zdovc). Trener: Tomi Grbavac.
Članska ekipa NŠ Drava Ptuj je spomladanski del prvenstva začela zelo poletno, z dvema visokima zmagama. Najprej so na gostovanju premagali Šoštanj z rezultatom 7:3, v nedeljo pa so zasenčili še ekipo Koroške gradnje in jih premagali 5:1. Za ta rezultat so Ptujčani šli v ofenzivo od prve sekunde tekme, ko so tudi prevzeli kontrolo na sredini igrišča in izpeljali veliko hitrih akcij. Razigrani Antolič je že v 4. minuti stresel prečnik, medtem ko je sedem minut kasneje izkoristil zmedo v gostujočem kazenskem prostoru in se odlično znašel ter rutinirano zadel iz kakšnih desetih metrov. Fantastičen samostojen prodor po levi strani igrišča je najboljši posameznik tekme Antolič izvedel v »srečni« 13. minuti, ko je z zelo natančnim diagonalnim strelom še drugič matiral gostujočega vratarja Marčiča. Sledilo je obdobje, ko so se Korošci malo prebudili in so prevzeli pobudo na igrišču, ki so jo po neodločnosti ožje domače obrambe kronali z zadetkom Jerla-ha. Do konca polčasa so bili Ptujčani vidno aktivnejši in nevarnejši, tako da smo videli še dobre poizkuse Levaniča, Krajnca in Nežmaha. V 39. minuti je lahko kakšnih 100 gledalcev videlo sijajen prodor Pu-kšiča in predložek z desne strani, Gril pa je žogo v teku dobesedno zabil pod prečko. Gril je takoj na začetku drugega polčasa izkoristil idealno podajo soigralcev in brez težav povišal na 4:1. Odlično akcijo so v 58. minuti izpeljali še Ljubec, Pukšič in Antolič, ki se je še tretjič vpisal med strelce. Do konca tekme smo videli kombinatorno igro Drave in jalove poizkuse gostov. Gostje so prišli na tekmo le z enajsterico igralcev in nikakor niso mogli slediti hitremu ritmu ptujske ekipe.
David Breznik
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 15. KROGA: HAJDINA - BUKOVCI 2:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Flajsinger (40.), 1:1 Zorko (56.), 1:2 Zorko (89. iz 11-m,), 2:2 Mlinarič (90. iz 11-m)
SREDIŠČE - OPLOTNICA 6:2 (4:1)
STRELCI: 1:0 Ivanuša (4.), 2:0 Ivanuša (12.), 3:0 Borko (33.), 3:1 Čerenak (36.), 4:1 Lesjak (41.), 5:1 Lesjak (47.), 6:1 Sakelšek (67.), 6:2 Čerenak (80. iz 11-m) SKORBA - GORIŠNICA 3:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Muršič (4.), 1:1 Vogrinec (17. iz 11-m), 2:1 Brodnjak (64.), 3:1 Novak (74.)
PODVINCI AGROCENTER PTUJ -ROGOTNICA 0:2 (0:2)
STRELCA: 0:1 Stanet (34.), 0:2 Berisha (37.)
VIDEM - DORNAVA VRTNARSTVO KOVAČEC 2:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Zagoršek (28.), 0:2 Majcen (52.), 0:3 Šuen (73. iz 11-m), 1:3 Lah (79.), 1:4 Zagoršek (82.), 2:4 Šmigoc (90.) LOVRENC - APAČE 1:2 ( 0:1) STRELCI: 0:1 Medved (18. -avtogol), 0:2 Žgeč (80.), 1:2 Pulko (89.)
MAKOLE - 1A AVTO GEREČJA VAS 0:7 (0:3)
STRELCI: 0:1 Rozman (23.), 0:2 Rozman (30. iz 11-m), 0:3 Horvat (41.), 0:4 Leben (54.), 0:5 Šešo (72.), 0:6 Kaisesberger (83.), 0:7 Rozman (87.)
1.	SREDIŠČE 15 12 2 1 48:13 38
2.	VIDEM 15 10 1 4 40:31 31
3.	1A GER. VAS 15 9 2 4 39:18 29
4.	HAJDINA 15 9 2 4 36:28 29
5.	OPLOTNICA 15 8 3 4 33:24 27
6.	ROGOZNICA 15 5 5 5 20:20 20
7.	BUKOVCI 15 5 4 6 28:27 19
8.	APAČE 15 4 6 5 25:27 18
9.	DORNAVA V. K. 15 5 3 7 27:33 18
10.	GORIŠNICA 15 4 3 8 23:34 15
11.	SKORBA 15 4 2 9 22:45 14
12.	PODVINCI A. P. 15 3 4 8 27:31 13
13.	MAKOLE 15 3 3 9 19:39 12
14.	LOVRENC 15 2 4 9 9:26 10
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 12. KROGA: GRAJENA - SPODNJA POLSKA-VA 1:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Špes (78.), 0:2 Koren (89.) 1:2 Lozinšek (91.) MAJŠPERK - HAJDOŠE 3:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Tominc (29.), 2:0 Frlež (38. iz 11-m), 3:0 Turkuš (44.) MARKOVCI - TRŽEC 0:2 (0:0) STRELCA: 0:1 Skrbinšek (51.), 0:2 Pečnik (89.)
SLOVENJA VAS - ZGORNJA POL-SKAVA 4:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Klajderič (18. - av-togol), 1:1 Smogavec (28.), 2:1 Lenart (34. iz 11-m), 3:1 Kumer (86.), 4:1 Stopar (90. - avtogol)
PODLEHNIK - CIRKULANE 3:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Trafela (12.), 2:0
Vogrinec (60.), 3:0 Trafela (79.), 3:1						
Krajnc (87.)						
1. TRŽEC	12 11		1	0	52:8	33
2. MAJŠPERK	12 11		1	0	40:5	33
3. CIRKULANE	12	7	0	5	35:28	21
4. MARKOVCI	12	6	1	5	31:22	19
5. PODLEHNIK	12	5	4	3	22:16	19
6. HAJDOŠE	12	6	1	5	28:28	19
7. SP. POLSKAVA	12	5	2	5	18:22	17
8. SLOVENJA VAS	12	4	3	5	17:18	15
9. PRAGERSKO	12	3	1	8	16:31	10
10. GRAJENA	12	3	0	9	12:32	9
11. LESKOVEC	12	2	2	8	13:34	8
12. ZG. POLSKAVA 12		0	2	10	11:51	2
	Danilo Klajnšek					
Nogomet • 1. SŽNL
Druga točka dorna-vskih nogometašic
Z drugim delom sezone so pričela tudi dekleta v 1. slovenski nogometni ligi. Dekleta iz Dornave so proti ekipi Velesovo prišle do druge točke v prvenstvu, tudi tokrat pa se jim je zmaga nekako izmuznila iz rok. Najprej so povedle, nato pa dvakrat uspele izenačiti. Seveda so dekleta Dornave še vedno v pričakovanju prve zmage v letošnjem prvenstvu. V tem krogu so mlade Korošice (Slovenj Gradec) premagale večkratne državne in pokalne prvakinje iz Novega mesta.
REZULTATI 11. KROGA: Dornava - Velesovo Kamen Jerič 3:3 (2:2), Rudar Škale - Maribor 2:0 (0:0), Slovenj Gradec - Krka 10:2 (5:2), Teleing Pomurje - Jevnica 5:2 (2:1)
1. TEL. POMURJE	11	8	1	2	61:23	25
2. SLOV. GRADEC	11	7	2	2	49:15	23
3. RUDAR - ŠKALE 11		7	2	2	37:11	23
4. KRKA	11	6	3	2	29:19	21
5. JEVNICA	11	6	2	3	37:21	20
6. MARIBOR	11	2	1	8	16:36	7
7. VELESOVO	11	1	1	9	17:70	4
8. DORNAVA	11	0	2	9	12:63	2
DORNAVA - VELESOVO KAMEN JERIČ 3:3 (2:2)
STRELKE: 1:0 Nina Podhostnik (10.), 1:1 Evelin Kos (12.). 1:2 Nika Lombar (26. iz 11-m), 2:2 Katja Ne-žmah (40.), 2:3 Kaja Eržen (58.), 3:3 Urška Pavlec (65.)
DORNAVA: Laura Maksimovič, Nuša Pernat, Urška Pavlec, Martina Potrč, Marina Baklan, Saša Ljubec, Katja Nežmah, Nina Podhostnik, Daša Veličkovič (Gabrijela Milec), Nina Kovačič (Maja Skaza), Jana Mohorko. Trener: Mitja Serdinšek.
Danilo Klajnšek
Tenis m ITF turnir v Umagu
Nina se uspešno vrača po poškodbi
V Umagu je pretekli teden potekal močan mladinski ITF turnir, na katerem je v konkurenci fantov in deklet nastopilo po več kot 100 igralcev. Turnir je bil visoke 1. kategorije, na njem pa sta nastopila tudi Nina Potočnik in Urh Krajnc Domiter.
Slednji je moral nastope začeti v kvalifikacijah, kjer je uspešno končal dva kroga, v zadnjem pa ga je premagal Madžar Csongor Toth. Urh je kot srečni poraženec dobil priložnost nastopa v glavnem turnirju, a je moral v 1. krogu priznati premoč Hrvatu Doma-goju Biljesku; rezultat je bil 4:6, 6:7(6). V konkurenci dvojic je Urh nastopal skupaj z Doria-nom Tomažem Janežičem, izločila pa ju je slovensko-srbska dvojica Bizjak-Markovič.
Nina je bila zaradi dobrega ratinga na lestvici ITF neposredno uvrščena na glavni turnir. V 1. krogu je preskočila Hrvatico Lano Slavico (6:3, 6:0), nato pa v nadaljevanju še 5. nosilko, Italijanko Camillo Rosatello (6:4, 7:5). Ta je letnik 1995
Kegljanje
/ J
V I y
%
-ste \
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj)
(Nina 1997) in je na lestvici ITF uvrščena na 120. mesto (Nina prek 400.). Za uvrstitev med najboljših 8 se je Nina merila z Madžarko Bianko Be-kefi. Ta je bila uspešnejša in je zmagala z rezultatom 4:6, 2:6. Med dvojicami je Nina igrala skupaj s Saro Palčič: uspešno sta prestali 1. krog (ugnali sta madžarsko dvojico Palinkas/ Pirok), v drugem pa naleteli na previsoko oviro v hrvaškem paru Konju/Lekaj (7. nosilki).
Jože Mohorič
Atletika • Nina Koiarič
Prek Monte Gorga v London
Leta 2008 je najboljša ptujska atletinja Nina Kolarič skočila 678 centimetrov (slovenski državni rekord) in se uvrstila na svoje prve olimpijske igre v Pekingu. Sklepni del priprav pred poletno sezono sta takrat s trenerjem Gora-zdom Rajherjem opravila na jugu Portugalske v kraju Monte Gordo. Ker imata visoke cilje tudi pred letošnjimi olimpijskimi igrami v Londonu, sta se vrnila na kraj „zločina". „Ob razmišljanju, ali za letošnjo sezono narediti nekaj novega, je bil zaključek, da ne, zato sva izbrala staro lokacijo. Staro lokacijo, kjer imaš zagotovljeno dobro vremensko napoved skozi vse dni, kvalitetnejše pogoje, kot so doma, in predvsem beg pred vsakdanjostjo," je iz Portugalske pojasni Rajher in dodal, da isto počne večina vrhunskih atletov. Rajher meni, da športnik mora biti usmerjen le v dober in kvaliteten trening, aktivno regeneracijo in pravilno prehrano v tem času.
Zenske zdrsnile na zadnji stopnički
Končana so tekmovanja v keglja-ških ligah, v katerih nastopajo ptujske kegljavke in kegljači. V zadnjem krogu so oboji doživeli poraz na domači tekmi. Bolj boleč je bil poraz deklet, ki so lovila pomembni točki v borbi za obstanek proti ekipi iz Miklavža. Ptujčanke so pričele odlično oziroma po svojih željah. Marina Kramberger in Nevenka Kolar sta v prvem in drugem dvoboju premagali svoje tekmice, kar je pomenilo vodstvo 2:0. Pri tem se je ustavilo, saj so potem nadaljnje štiri dvoboje dobile gostje in si priigrale zmago. Ker so kegljavke Gorice v zadnjem krogu premagale drugo Trebnje, so zbrale točko več in prehitele Ptujčanke za točko ter se prav v zadnjem trenutku rešile predzadnjega mesta.
Tudi fantje so izgubili doma in to proti sosedom iz Prepolj. Tudi oni so pričeli dobro in povedli z zmago, ki jo je dosegel Drago Arnuš. Drugo točko za domače je dosegel Dani Kozoderc, ki je bil s podrtimi 554 keglji v moštvu tega kroga. Na koncu so gostje slavili z visokim rezultatom 6:2, vendar je zmagovalca odločilo le 17 podrtih kegljev več v
skupnem seštevku. Poraz ni odločal več o ničemer, saj so si Ptujčani že v prejšnjem krogu tudi teoretično zagotovili obstanek, kar je bil njihov osnovni cilj v tej sezoni.
i. B SKL (ž)
REZULTATI 18. KROGA: Drava Deta Center - Miklavž 2:6, Gorica -Trebnje 5:3, Slovenj Gradec - Novo
-	Kozoderc 267, Fridl 495, Krušič 538, Plajnšek 481
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 18. KROGA: Drava Deta Center - Prepolje 2:6, Nafta
-	Radenska 1:7, Gašper Korotan
-	Konjice 7:1, Ceršak - Rile Servis 6,5:1,5, Petrol - Lokomotiva 5:3
mesto 7:1, Radenska Šoštanj				M,
Lanteks II. -	Impol 6:2			
1. LANTEKS II.	18 16	0	2	32
2. TREBNJE	18 13	1	4	2T
3. IMPOL	18 11	1	6	23
4. MIKLAVŽ	18 11	0	T	22
5. RADENSKA	18 T	3	8	tf
6. SLOVENJ GRADEC 18 6		2	10	14
7. ŠOŠTANJ	18 T	0	11	14
8. GORICA	18 6	1	11	13
9. DRAVA DETA CENTER18 6		0	12	12
10. NOVO MESTO	18 3	0	12	6
1.	NAFTA
2.	RADENSKA
3.	PREPOLJE
4.	CERŠAK
5.	KONJICE
6.	DRAVA DETA CENTER18 8 0 10 16
7.	RILE SERVIS 18 8 0 10 16
8.	GAŠPER KOROTAN 18 6 3 9 15
9.	PETROL	18 6 2 10 14
10.	LOKOMOTIVA 18 5 0 13 10
18	12	1	5	25
18	11	0	T	22
18	11	0	T	22
18	9	3	6	21
18	9	1	8	19
DRAVA DETA CENTER -MIKLAVŽ 2:6 (3002 - 3091)
DRAVA DETA CENTER: Kramber-ger 479, Kolar 524, Planinc 218
DRAVA DETA CENTER -PREPOLJE 2:6 (3130 - 3147)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 542, Premzl 520, Murko 238, Čuš 235, Vogrin 501, Kozoderc 554, Čeh 540
Danilo Klajnšek
„Letošnje tritedenske priprave sem usmerila v pripravljalno obdobje pred tekmovalnim delom s poudarkom na tehniki teka in skoka," je ob koncu tritedenskih priprav povedala Kolaričeva in jih ocenila za uspešne. „Na priprave odhajam zato, da spremenim okolje, da vsakodnevne opravke pustim doma in se res stoodstotno posvetim treningom in potrebni regeneraciji med treningi. Vsakič, ko grem na priprave, v tem najdem neko novo motivacijo in nek nov elan za naporne treninge. Včasih pomaga že to, da vidim druge atlete, ki tukaj trenirajo in jim je težko na treningu," je povedala Kolaričeva, ki je posebej navdušena nad vremenskimi razmerami: ni bilo dežja, temperature pa so se gibale okoli 20 stopinj Celzija. „Največ mi pomeni, da lahko normalno zunaj opravim tudi treninge daljine, kar v tem času doma še niti približno ni mogoče," še dodaja Kolariče-va, ki bo začela s tekmovalno
Foto: Mario Rolla
Kolaričeva je na jugu Portugalske opravila tritedenske priprave na olimpijsko sezono. Priprave v odličnih pogojih je ocenila kot uspešne.
sezono v maju. „Zaenkrat sem z napredkom zadovoljna in si želim, da se bo to samo se stopnjevalo do začetka sezone. Upam, da se bodo manjše teža-
ve, ki jih imam, kmalu odpravile, da bom lahko normalno delala tudi vadbo z utežmi," je sklenila Kolaričeva.
Uroš Esih
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski kagljači so si že pred zadnjim krogom zagotovili obstanek v 3. ligi.
Sprejem za Dejana Zavca
V Gabrniku kmalu Zavčev kip?
Na športnem igrišču v Jur-šincih je v nedeljo potekal sprejem za Dejana Zavca, ki je v soboto dosegel svojo 32. profesionalno zmago proti Namibijcu Bethuelu Uusho-ni. Pripravili so ga občina Juršinci, klub navijačev Mr. Simpatikus Fan klub in Športno društvo Juršinci, vodil in povezoval pa ga je Ljubo Huz-jan, medtem ko so ga z glasbo dopolnili Ela s Šarmerji in Domači veseljaki. Približno 300 navijačev je izkoristilo lep nedeljski popoldan, da je od blizu pozdravilo našega šampi-ona, ki se je pred uradnim delom prireditve pomešal med množico. Ta mu je iskreno čestitala za njegovo novo zmago, prav tako pa je Dejan prejemal čestitke za 36 rojstni dan (pra-
znoval ga je 13. marca).
V svojem govoru se je vsem zahvalil za podporo in zaupanje, še posebne pohvale je bil
deležen vodja fan kluba Jože Mohorič. Na sprejemu so ob slednjem spregovorili še pod-županja občine Juršinci Dragica Toš Majcen in župan občine Juršinci Alojz Kaučič. Slednji se je ponovno zahvalil svojemu prijatelju Dejanu Za-vcu, med prisotnimi pa je najbolj odmevala njegova napoved, da bo kmalu v novem kro-žišču v Gabrniku stal bronasti kip našega šampiona. Uradni del sprejema se je zaključil z zdravico ob Dejanovem 36. rojstnem dnevu, ki je potekala ob poku šampanjca in rezanju torte. Vsi prisotni so Mr. Sim-patikusu zapeli tudi »vse najboljše«. Sledilo je sproščeno druženje ...
DB
Šahovski kotiček
Igorju Iljažu peto mesto
V Črnomlju je potekalo 21. državno prvenstvo invalidov v hitropoteznem šahu za posameznike. Med 26 udeleženci je sodeloval tudi član Šahovskega društva Tehcenter Ptuj Igor Iljaž. Iz devetih partij po švicarskem sistemu je zbral 6 točk in zasedel odlično peto mesto. Zmagal je član ŠK Dra-
vograd Branko Plimon s sedmimi točkami, drugi je bil Franc Kotnik iz ŠK Rudar Trbovlje, ki je zbral 6,5 točke, tretji pa s šestimi točkami Marko Jurič iz ŠK Zagorje ob Savi.
Med ženskami je nastopilo 13 šahistk, zmagala je Alenka Nikl Hutinski iz Maribora z 8 točkami, osem jih je zbrala tudi Jožica Kerč iz Zveze para-plegikov Slovenije na drugem mestu, tretja pa je bila Pavla Košir iz Domžal. Ptujsko šahovsko društvo v tej konkurenci ni imelo svoje predstavnice.
Silva Razlag
Piše: Vladimir Kajzovar, bibliotekarski specialist • Matija Murko (10. 2. 1861-11. 2. 1952)
Ob 150. obletnici rojstva
Nadaljevanje iz prejšnje številke
\vuiu t. ; .¡-v v.v.

, Miklošič in Hrvati.
Poslanica hrvatskemu akademičkemu društvu „Zvonimir" v Be6u.
Napisal Ivslo/tijo, l^Evtrlco, lik ukad. druilvii „Slovamju" un Duiiftji.
s -m ■
„Narodna Tiskaim". — Zn.loiil Božidar 1 1883.
Miklošič in Hrvati.
Poslanica hrvatskemu akademičkemu društvu „Zvonimir" v Beču.
UG. predsednik «kad.druilv« „Slovenija" »a Dunaju
1'ointisneno iz „Slovenskega Naiitda".
„Naravna Tiskarna", — Zalolil Božidar Raif. 1883.
Matija Murko: Miklošič in Hrvati. Poslanica hrvatskemu akademičkemu društvu »Zvonimir« v Beču.
Matija Murko
Vir: K P
Vir: K P
Leipzig
Zaradi različnih razlogov ni postal profesor v Freiburgu (je bil že predlagan), Breslau ali na Dunaju, temveč v Leipzigu (Lipskem), o čemer ni nikoli razmišljal. Z doto svoje žene si je pred tem kupil vilo v Gradcu. V začetku leta 1917 se je odločil, da pojde v Leipzig iz razočaranja nad avstrijsko politiko do Slovanov in morda je mislil, da bo v Nemčiji po vojni zrasel pomen slavističnih študij. V Leipzigu so mu ponudili dokaj visoko plačo 13.000 mark in možnost letnega potovanja z družino v domovino. Plača je bila visoka samo navidezno, kajti življenjski stroški v Nemčiji so bili visoki. Stanovanje v Mozartovi ulici je imelo sedem sob, samo jedilnica je sprejela 24 oseb. Vrsta profesorjev ni imela med vojno slušateljev, njemu se je posrečilo, da jih je imel v nekem semestru sedem, sicer pa v Leipzigu po vojni ni bilo nekega slavističnega ozračja. Predaval je o srbsko-hrvaški narodni epiki, o delovanju reformacije na slovanske literature in drugo. Murko v Lipskem ni veliko pisal. Profesorski zbor je bil celota, vsak novo-imenovani profesor je moral obiskati svoje kolege z ženo, profesorje drugih fakultet pa sam. Svoje študente so na govorilnih urah sprejemali doma v stanovanju. Univerza je bila kot velika skupina izbranih duhov, sicer pa se v Leipzigu ni dobro počutil, še posebej ob koncu prve svetovne vojne in zlomu nemškega rajha. Želel si je drugam, zagrebška univerza ga je že imenovala za profesorja slovanske fi-lologije, odločil pa se je, da sprejme ponudbo Karlove univerze v Pragi, katere doktor honoris causa je že bil.
V zlati Pragi
Jakob Petelin Gallus, Jože Plečnik, Matija Majar Ziljski, Zofka Kvedrova, Matija Murko je le nekaj imen, ki so
na Češkem pustila neizbrisen pečat. Murkovo bogato znanstveno življenje je doseglo svoj vrhunec v Pragi. Imenovan je bil za profesorja na novona-stali stolici za jugoslovanske jezike in slovstva. Nastopno predavanje na Karlovi univerzi je opravil leta 1920 o predhodnikih ilirizma. Za študij je moral izdelati povsem nova predavanja, za splošna slavistična predavanja ni preostalo dovolj časa. Dela se je lotil z novim prav mladostnim elanom. Predaval je v češčini, čeprav je sicer zagovarjal stališče, da se znanstvena predavanja o literaturi najbolje podajajo v ustreznem jeziku. Na Karlovi univerzi je prejel častni doktorat leta 1909 in to je bil redek primer, da pokliče fakulteta svojega častnega dok-
torja za profesorja. Na fakulteti se je počutil kot doma. Poverjena mu je bila naloga, da ustanovi enotni slavistični seminar, ki se je preselil v nove prostore in imel devet oddelkov. Prvi vodilni ravnatelj je postal leta 1924 Murko in ostal na tem mestu vse do upokojitve. Število članov je naraslo, naraščalo je tudi število knjig, zato se je praški slovanski seminar, ki je bil največji in najboljši na svetu, preselil v novo poslopje filozofske fakultete na Smetanovem trgu. Predsednik Masaryk mu je 1924 naročil, naj na svojih potovanjih po Jugoslaviji raziskuje, kako bi lahko ublažili nasprotje med Srbi in Bolgari. Na svojih potovanjih je tudi nakupoval zbirke knjig in posamezne knjige za praške
knjižnice.
Filološki časopis Slavia je predlagal že Šafarik, njegovo zamisel je uresničil Vatroslav Jagic. Po prvi svetovni vojni je založba ustavila izdajanje, ne da bi vprašala Jagica. Praški slavisti so urejanje novega časopisa poverili prof. O. Hujerju za lingvistični del, za slovstveno zgodovino pa Murku. Ni delal samo pisno, ampak je sam ali skupaj s Hujerjem obiskal posamezna slovanska središča. Namen izdajanja časopisa prav tako ni bila konkurenca ostalim časopisom, temveč gojiti slovansko filologijo kot celoto. V zadnjih letih je bil preobložen z delom in je želel po 15. letniku urednikovanje predati v mlajše roke. Novo uredništvo je dostojno nadaljevalo dotedanje in nove usmeritve izdajanja Slavie.
Murka so spoštovali tako kolegi kot študentje zaradi znanstvenega in organizatorskega slovesa kot tudi zaradi spravljivosti in ljudomilega značaja. Zanj osebno in za praško sla-vistiko je bil pomemben 1. kongres slovanskih filologov v Pragi 1929. Pri tem ga je doletela kot vodilnega ravnatelja za slovansko filologijo tudi naloga sklicanja in prirejanja kongresa. Čakali so na primeren trenutek sklica; to je bila stoletnica smrti patriarha slavistike Josefa Dobrovske-ga. Kongres je bil razdeljen na tri sekcije: literarnozgodovinsko, lingvistično in pedagoško-didaktično. Tudi
družabni del kongresa se je posrečil. Leta 1928 je bil ustanovljen Slovanski inštitut, ki mu je skoraj deset let predsedoval Matija Murko.
Veliko skrbi je ob upokojitvi posvetil svojemu nasledniku. Mislil je na prof. Franceta Kidriča, ta pa je imel neprijetnosti s sinom, ki je postal prvi predsednik slovenske federalne vlade. Za naslednika je pripravljal tudi prof. Franka Wollmana, ki pa do tedaj ni napisal ničesar o jugoslovanskih jezikih. Še pred zaključkom zimskega semestra ga je ministrstvo za šolstvo 15. februarja 1931, pet dni po sedemdesetem rojstnem dnevu, upokojilo. Izrekli so mu veliko priznanje, prejel je 200 čestitk, med njimi predsednika Masaryka z lastnoročnim podpisom. Predsednik mu je čestital in mu zaželel še mnogo let. Primerjal ga je z Miklošičem in se mu zahvalil, da je prišel v Prago in vzgojil kar nekaj generacij. Večjega priznanja ni mogel doseči. Življenjski jubilej je dosegel zdrav in trden. V življenju mu je bil najljubši učiteljski poklic združen z znanstveno dejavnostjo. Višek je bila univerzitetna slovesnost s čestitkami raznih znanstvenih ustanov. Slovanski inštitut mu je izdal zbornik njegovih 24 razprav, ki zasledujejo razvoj slovanske filologije, izdajo drugega zbornika s kulturnozgodovinskimi razpravami pa je preprečila druga svetovna vojna.
Nadaljevanje prihodnjič
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Po poteh Evrope (10.)
Dežela piva
Čas je bil, da zapustimo idilično Holandijo. Malo nam je zmanjkalo časa za kolesarjenje po enem izmed nacionalnih parkov, toda vtisi so bili odlični. Kakšno uro vožnje do nemške meje smo v kraju Linden opazili nenavadno veliko število starih avtomobilov in naš avto je kar avtomatsko zavil tja. Sprva smo mislili, da gre za nekakšen muzej, izkazalo pa se je, da gre za prodajalno oldtajmerjev. In to kakšnih. Nama z Martinom so se svetile oči kot pumi.
Sprejel nas je urejen prodajalec, ki je ob naših popotniških cunjah seveda takoj ugotovil, da nismo kakšni resni kupci. Ker imel čas, nas je malce popeljal naokrog, nam razložil
sistem, kasneje pa se je posvetil neki stranki. V bajti je bilo gotovo več kot 200 avtomobilov častitljive starosti. V kleti so imeli mehanične in ličarske delavnice, da si svojega jeklenega konjička lahko pripeljal na popravilo, v pritličju so se nahajali avtomobili od letnika 1960 naprej, na vrhu pa so kraljevali najstarejši primerki.
Ferrari GT 40, ki ga je vozil Magnum v starodavni detektivski seriji; DeLorean iz filma Vrnitev v prihodnost; Cobra iz akcijskega filma s S. Stallo-nom; Cadillacov Thunderbird iz Eastwoodovih filmov ... Vsi ti primerki in še na kupe mercedezov, rollsov in ostalih štirikolesnikov, ki so samo za
Foto: Dani Zorko
Avtopark nekdanjih evropskih protokoiarnih vozii
polirat in gledat. Cene so bile seveda enormne, v tej zgradbi so se nahajali milijoni evrov. Prodajalca sem malce potipal, koliko se da kaj spustiti ceno, pa se je možakar samo nasmejal in dejal, da so ti avtomobili itak podcenjeni in da so cene prenizke. Deloma bi se morda celo strinjal z njim.
Še zadnji pogled na to bogastvo, nato pa smo se napotili proti izhodu. S pogledom sem ujel še dva starejša para, verjetno Nemca, ki sta že podpisovala pogodbe o nakupu, prebrisan prodajalec pa mi je samo navihano in na skrivaj pomahal s ključi povojnega mercedesa serije SLK. Baraba grda.
Polni pozitivnih vtisov smo počasi med vasicami vozili proti Nemčiji, kamor smo prispeli popoldne. Na teh potovanjih z avtom je vse lepo in fajn, dokler ni treba na bencinsko črpalko. Poleg slovenskih cen je bilo gorivo zagotovo najcenejše v Lu-ksemburgu, na Nizozemskem si pa moral že dobro iskati, da si našel ceno pod 1,4 evra na liter. Malo pred nemško mejo smo še zavili tankat, ko pa smo prišli dobro v Nemčijo, pa so se cene bencina gibale že okoli 1,6 evra na liter, razen če si se peljal globlje v deželo, si morda našel ceno okoli 1,5 evra za liter. Nemčija je ogromna država in morda zato z razlogom po večini nimajo omejitev hitrosti na avtocestah. Dežela je tudi prevelika za nekajdnevno raziskovanje. Ob avtocesti te na desetine tabel opozarja, kaj bi bilo vredno videti. Mi smo se ustavili v Konigsbergu, kraj blizu Bonna, saj nam velika mesta načeloma razen ogledov niso ugajala. Imeli smo sicer malce težav z našo navigacijo, ker nas
je hotela kar nekajkrat peljati nekam na trajekt, na koncu pa smo le našli v dolinici družinski kamp, čigar lastnik je bil nek upokojeni nemški par. Pa prav zanimiv par sta bila: možakar je bil deklica za vse, delal je in pospravljal, montiral ter tekal naokoli, ženska je pa samo komandirala - a vedno na tak način, da mi ne bi slišali, kar pa je bilo nemogoče. Prav smejati smo se morali, ko je vsakemu stavku dodala še „ti, liml". A bila sta posrečena in prav nič nam ni bilo žal, da smo tam ostali.
Pred odhodom v mesto Bonn smo se hoteli malce okrepčati, zato smo na dan spet privlekli našo kuhinjsko plinsko bombo in gorilnik. Naše zaloge so šle res že počasi h koncu, a čez dobro urico je obara že lepo zadišala po kampu. Ker je bilo še dokaj suho, smo se posedli kar po tleh. Kar od nekod se je nenadoma vzel ta naš gostitelj, češ da je prišel pogledat, kako se imamo in če je vse v redu. Tako malce preplašeno je deloval, pa ga povabimo, če bi jedel z nami. Nekaj je sicer mencal, a ko sem mu porinil naše belgijsko pivo v roke, so popustile vse zavore in možakar je jedel kot verjetno že dolgo ne. Malce sem ga imel na sumu, da ga je babnica pustila brez večerje, ker je kar visel pri nas. Ker smo končno začeli tudi mi pospravljati, je tudi on nekako z žalostjo odšel. Ko pa smo se čez kakšnih petnajst minut peljali čez kamp, smo ga videli že pri drugi prikolici s krožnikom v roki. Pa ne samo to. Pri vhodu v kamp sta lastnika imela postavljeno rampo za avtomobile. Tam je zdaj čakala njegova žena in spraševala, če smo ga kaj videli. Seveda smo vse zanikali, da se ne bi vpletli v kakšno neprijetno situacijo. Njen mrki pogled pa je nakazoval, da ga danes ne čaka nič dobrega .
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Miin na veter v Lindnu
Giavni kuhar v kampu
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
„DeLorean iz filma" Vrnitev v prihodnost z Michaelom J. Foxom Ni kaj, ta bi mene imel .
Torek, 27. marec Danes goduje Rupert.
Danes je mednarodni dan gledališča.
1676 se je rodil transilvanski vojvoda Ferenc Rakoczi II., ki je v začetku osemnajstega stoletja vodil vstajo Madžarov proti habsburški nadobla-sti.
1713 si je z mirovno pogodbo, ki so jo sklenili v Utrechtu, Velika Britanija zagotovila oblast nad Gibraltarjem. l779 se je rodil francoski pesnik in pripovednik Alfred de Vigny. 1803 se je rodil nemški gledališki igralec Friedrich Beckmann. 1863 se je rodil Frederick Henry Royce, eden od ustanoviteljev znamenite tovarne avtomobilov in motorjev Rolls Royce. Sreda, 28. marec Danes goduje Janez. Danes je cvetna nedelja.
Ker je danes zadnja nedelja v marcu, prehajamo na srednjeevropski čas in pomikamo uro za 1 uro naprej. 1566 je Jan Parisot de la Vallette položil temeljni kamen za novo utrjeno mesto na Malti, ki so ga po njem poimenovali Valetta. 1749 se je rodil markiz Pierre Simon Laplace, francoski matematik, astronom in utemeljitelj nebesne mehanike. 1800 sta se združila irski in britanski parlament in tako je postala Irska del Velike Britanije. Irci so sicer potomci Keltov. 1868 se je rodil veliki ruski pisatelj Maksim Gorki. 1890 se je rodil Paul Whiteman, ameriški jazzovski glasbenik in dirigent, ki je izoblikoval simfonični jazz.
1938	so z dekretom judovskim skupnostim v Nemčiji odvzeli legalni status.
1939	se je končala španska državljanska vojna. Po štirih letih krvave državljanske vojne so čete generala Franca vkorakale v Madrid. 1963 so zaprli slovito ameriško kaznilnico Alcatraz.
Četrtek, 29. marec Danes goduje Ciril.
1899 se je rodil v Gruziji sovjetski politik Lavrenti Pavlovič Berija, dolgoletni direktor tajne policije, ki je imel pomembno vlogo v Stalinovih čistkah.
1902 se je rodil francoski pisatelj Marcel Ayme.
1936 so nemške volitve prinesle enak rezultat, kot so jih prinašale
kasnejše volitve v socialistični Jugoslaviji: nacisti so dobili 99 odstotkov
glasov.
1947	je na Madagaskarju izbruhnil upor proti francoski kolonialni upravi. Upor je trajal vse do leta 1958, ko je postal Madagaskar republika. 1967 je Francija izdelala svojo prvo jedrsko podmornico.
1779 se je rodil slovenski botanik Franc Hladnik.
1848 so Novice objavile članek Matija Majarja z naslovom Kaj Slovenci
terjamo.
Petek, 30. marec Danes goduje Bogo.
1282 so se v Palermu med »sicilijanskimi večernicami« ljudje uprli vladavini Karla I. Anžujskega in francoskih fevdalcev. 1432 se je rodil turški sultan Mehmed II. Osvajalec. Leta 1453 je osvojil Konstantinopel in uničil tisočletno bizantinsko cesarstvo. 1722 je holandski admiral Jacob Roggeveen v Tihem oceanu odkril neznan otok med Južno Ameriko in jugovzhodno Polinezijo. Ker se je to zgodilo na veliko noč, ga je imenoval Velikonočni otok. 1856 so sklenili v Parizu mirovno pogodbo po triletni krimski vojni. 1858 je dobil ameriški izumitelj Joseph Rechendorfer v New Yorku patent za svinčnik s pritrjeno radirko. Sobota, 31. marec Danes goduje Benjamin.
1596 se je rodil francoski filozof Rene Descartes. Za večno je zaslovel predvsem z izrekom Cogito ergo sum, kar pomeni Mislim, torej sem. 1871 se je rodil Arthur Griffith, eden voditeljev irskega boja za neodvisnost.
1905 se je »pojavil« sloviti detektiv Sherloc Holmes, ki ga je ustvaril pisatelj Conan Doyle.
1914 se je rodil mehiški pesnik, pisatelj in diplomat Octavio Paz, ki je dobil leta 1990 Nobe I ovo nagrado za književnost.
1948	je ameriški kongres sprejel Marshallov načrt pomoči Evropi. 1954 je SZ zaprosila za sprejem v pakt Nato, kar pa se ni zgodilo. Nedelja, 1. april
Danes goduje Hugo. Danes je dan norcev.
1713 je francoski kralj Ludvik XIV, imenovan »sončni kralj«, baje uzakonil 1. april kot »dan norcev in lažnivcev«.
1815 se je rodil nemški »železni kancler« Otto Eduard Leopold Bismarck. Leta 1862 je bil imenovan za predsednika vlade in zunanjega ministra.
1873 se je rodil ruski skladatelj, pianist in dirigent svetovnega slovesa Sergej Vasiljevič Rahmaninov.
1875 se je rodil britanski časnikar in nato svobodni pisatelj kriminalističnih romanov Edgar Wallace, avtor preko sto uspešnih romanov. 1880 se je rodil Kuniaki Koiso japonski armadni general in ministrski predsednik v zadnjem obdobju druge svetovne vojne. 1917 je umrl temnopolti ameriški skladatelj Scott Joplin, na prehodu iz 19. v 20. stoletje znan kot kralj ragtima. 1922 je umrl na Madeiri zadnji avstro-ogrski cesar Karel I. Ponedeljek, 2. april Danes goduje Franc.
Danes je svetovni dan etnologije in svetovni dan mladinske književnosti.
1725 se je rodil beneški duhovnik, pisatelj, vojak, vohun in diplomat Giovanni Giacomo Casanova, ki je svoje ime za vekomaj spremenil v sinonim za lahkoživca.
1805 se je rodil veliki pisatelj, danski pravljičar Hans Christian Andersen.
1840 se je rodil francoski pisatelj Emile Zola, začetnik naturalističnega romana.
1905 so uradno odprli Simplonski predor skozi Alpe.
1948 so Američani in Britanci prvič poslali pomoč po »zračnem mostu«
zahodnim Berlinčanom, ki jih je z vseh stani blokirala sovjetska Rdeča
armada.
1868 je začel izhajati v Mariboru politični časopis Slovenski narod.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Vsi smo si želeli lepo toplo vreme, kaj pa zdaj?
Čeprav je večina zadovoljna z lepim toplim vremenom, pa se ljubitelji rastlin že zelo zaskrbljeno ozirajo v nebo. Tisti, ki imajo svoje vodnjake za zalivanje in namakanje, pa jih že morajo poglobiti, saj se je globina podtalnice zelo znižala. Vse to ni kaj dobro znamenje za začetek nove pridelovalne sezone. Trenutno se je res treba pripraviti na možnost suše. Kaj je torej treba narediti?
Najprej pripravimo vse potrebno, da bomo lahko čim več vode zbirali s streh in drugih objektov. Prav gotovo bodo poletne nevihte, ko lahko v kratkem času pade kar veliko vode. Ta voda potem običajno odteče po površini ali na hitro skozi izsušeno zemljo v podtalnico. Zato je nujno, da se pričnemo vsi zavedati nujnosti zajemanja te vode, ki jo kasneje uporabimo za namakanje rastlin, morda pa tudi za sanitarno vodo ali kaj drugega. Zalivanje z vodovodno vodo je neekološko, predstavlja lahko visok strošek, za vrtnine pa je lahko tudi škodljivo. Posebej v rastlinjakih, v katerih ni izpiranja, je vodovodna voda lahko hitro vzrok različnih fizioloških motenj in težav.
Kako v poletni vročini pomagati rastlinam na vrtu?
Seveda je zalivanje na prvem mestu. Sama imam raje izraz namakanje kakor zalivanje, saj bolje opiše, kako moramo rastlinam dodajati vodo. Največja napaka je namreč površno zalivanje, pri katerem namočimo samo zgornji centimeter zemlje. Zemljo je treba dobro napojiti z vodo, saj se drugače koreninski sistem
rastlin razvija samo v zgornjem delu zemlje, s tem pa rastlinam ne omogočimo, da bi prišle do hranil, ki so v celotni globini, do kamor njihove korenine lahko sežejo. Zato so rastline slabše prehranjene in imajo tudi več težav. Namakamo torej redkeje, a takrat obilno in globoko. Zato začnemo namakati tudi pravočasno. Ne bi mogla reči, da je treba z rednim namakanjem že začeti, prav gotovo pa je treba pripraviti vse, da bomo lahko kmalu začeli, saj vremenska napoved ne kaže na kakšne manjše ali celo obilnejše padavine.
Zemlja na vrtu se ne sme popolnoma izsušiti, preden se nam zdi potrebno namočiti. Pred padavinami tudi ne sme biti zbita in sesedena. Zato je treba pred napovedjo dežja tla okopati in prerahljati. Vsekakor pa je nujno, da že zdaj zapremo zimsko brazdo - na njivah prebrana-mo, na vrtovih pa poravnamo v jeseni prekopane gredice. S tem preprečimo še močnejše izhlapevanje tisto malo vlage, ki se je pozimi le nabrala v zemlji. Tako pripravljena zemlja bo tudi bolj pripravljena sprejeti padavine, ki nam jih vendarle nakloni vreme. Povsem izsušena zemlja ne sprejema in shrani toliko vode, kolikor bi lahko. Saj poznate tisti sistem izsu-
Foto: M. Pušenjak
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Piki insektov (1. del)
Odziv organizma na pike insektov je odvisen od strupenosti žuželke, lokalizacije pika in odzivnosti posameznika (alergične reakcije). Reakcije ljudi na pike in vbode so torej zelo raznolike - od blage rdečine in srbenja do hudih reakcij. Kadar je bolnik na pik žuželke alergičen, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč (npr. če po piku čebele oteče žrelo in dihanje postane oteženo). Glede na znake, doživljanje in splošno počutje bolnika si lahko pomagamo z različnimi homeo-patskimi zdravili.
Ledum palustre - močvirski rožmarin se uporablja za zelo srbeče vbode ali pike insektov, kot so mušice, čebele, ose, pajki in komarji kakor tudi za vbodne rane z ostrim predmetom. Mesto vboda je modrikasto, ote-čeno in obkroženo z bledo kožo. Na dotik je hladno, občutljivo, veliko in srbeče, ob praskanju pa se srbenje še stopnjuje. Čeprav bolnika zebe, mesto vboda ublažijo mrzli obkladki, hladno in vlažno vreme ter ledeno mrzla voda.
Apis mellifica - ČEBELA se uporablja, kadar je mesto vboda otečeno. Oteklina je pekoča, srbeča, zbadajo-ča in bledo rdeča. Po piku
čebele strupena snov sproži naslednje znake: občutljivost na dotik, vnetje, rožnat edem in pekoče zbadajoče bolečine. Ob vbodu se hitro razvija oteklina in je boleča (hitro otekanje!). Bolečina se seli in potuje. Kmalu po piku se pojavi obsežen, bledo rdeč, voskast in na dotik topel edem. Bolnik je nemiren, zelo ljubosumne narave, ne prenaša dotika okoli vratu in ni žejen. Težave lajšajo hladni obkladki in gibanje, toplota in dotik pa stanje poslabšata.
Urtica urens - KOPRIVA se uporablja pri težavah, pri katerih je prisotno srbenje, pekoč občutek in koprivnica, podobno kot pri opeklini s koprivo. Madeži so veliki, razločni, omejeni in nekoliko privzdignjeni nad nivoje kože. Na dotik so hrapavi in posuti z drobnimi mehurčki. Bolečine niso hude, so pa zba-dajoče. Na koži je vidna rdeči-
Foto: Črtomir Goznik
Smiljana Markež, mag. farm.
na. Takšna reakcija se lahko pojavi po pikih čebel, os in bolh. Urtica je najpogosteje uporabljeno zdravilo po opeklinah meduz. Pri tovrstnih težavah hladen obkladek stanje poslabša in še okrepi bolečino in srbenje.
Delphinium staphysagria - OSTROŽNIK se uporablja za pike komarjev, mušic in drugih insektov, ki zelo močno srbijo. Drugo ime zanj je »arnika duše«. Taki bolniki so ponosni, občutljivi in ranljivi. Sprva je mesto vboda rdeče, zbadajoče in otečeno, kasneje pomodri. Bolnik ne prenaša dotika ali stika z oblačili. Stanje se izboljša s toploto in počitkom, poslabša pa z dotikom.
Smiljana Markež, mag. farm.
Lekarne Ptuj
šenih lončkov doma, ko voda kar steče skozi lončke. Tako se zgodi tudi v izsušeni zemlji na vrtu. Ali pa voda odteče po površini, skratka po dežju voda do korenin ne bo prišla.
Da bomo zadržali kar največ vlage, je treba tla zastreti. Na vrtu je seveda bolj primerna uporaba naravnih rastlinskih zastirke, ki so za naravo bolj prijazne kakor folija. Največkrat imamo na razpolago kar travo s pokošene zelenice. Le paziti je treba, da nam ne gnije, zato mora nekoliko usahniti, se posušiti, preden z njo zastremo tla. Tudi na večjih površinah se letos raje odločite za sajenje na folijo. Seveda pa tako sajenje za seboj prinese tudi nujnost uporabe namakalnih cevi pod folijo. Zastiranje tal ima več prednosti. Prva je prav gotovo ta, da je izhlapevanje vlage počasnejše, s tem pa z vodo tudi varčujemo, kar je seveda z ekološkega stališča zelo pomembno. Druga pomembna prednost je tudi, da so zastrta tla hladnejša, zato v njih korenine vrtnin rastejo hitreje in bolje, s tem pa rastline lahko počrpa-jo tudi več hranil iz tal, zaradi česar so pridelki višji. Zastrta tla se tudi manj zbijajo, ne nastaja nepropustna skorja. Ne pozabite torej, da tla pred napovedanimi padavinami ne smejo biti zbita, saj po takih tleh odteče veliko vode, ki se potem ne vpije v zemljo okoli korenin. Prav v poletni vročini in zaradi pogostega namakanja pa tudi poletnih neviht je zemlja poleti pogosto sesedena, zbita in spokana, kar ni dobro ne za korenine rastlin ne za zadrževanje vlage v tleh. Seveda tudi pleveli ne uspevajo tam, kjer je temno. Organske naravne zastirke, posebej take iz zelenih delov rastlin, pa rastline tudi neposredno pognojijo. Kasneje, ko razpadajo, pa še dodatno obogatijo tla s humusom, posredno pa še z dodatnimi hranili za rastline. Posebej dobrodošlo in pomembno je to na tistih vrtovih, na katerih gnojite s kupljenimi organskimi gnojili - »briketi«. Ti so dober nadomestek domačim gnojilom (hlevski gnoj, kompost), vendar v tleh ne puščajo trajnega humusa. Tega pa dobimo z organskimi zastir-kami.
Še nekaj je zelo pomembno, kadar se soočamo s sušnimi dnevi in tedni. Ne smemo izpu-ščati namakanja takrat, ko so napovedane padavine. Namakanje je seveda dodatno delo in
prav nam pride kakšen dan premora. Ampak takrat lahko pride pri vrtninah do trenutnega pomanjkanja ne samo vode, ampak tudi zelo pomembnega hranila - kalcija. Potem pa ima paradižnik na dnu plodov črne kroge - lise, paprika ravno tako, v zeljnih glavah in čebuli pa se pojavijo črni obroči. Ta obroč je nastal točno tisti dan, ko nismo zalili in je prišlo do trenutnega pomanjkanja kalcija. Zato je treba ritem namakanja obdržati ne glede na vremensko napoved. Kakšno namakanje lahko izpustimo po dežju, v nobenem primeru pa ne pred njim.
Pri presajanju sadik vedno zalijte najprej v jamico, posadite sadiko, potem pa zalijte še celo gredico. Na večjih površinah naj sadike ob presajanju ne bodo močno zalite, saj se potem še hitreje dogodi šok, suha zemlja izsesa vodo iz kock. Odlično pa bi bilo dan ali dva pred presajanjem zaliti celo njivo, potem pa takoj po končanem delu ponovno namočiti.
Šele nazadnje pa rastlinam pomagamo tudi tako, da jih zalivamo ali škropimo s pripravki, ki jih lahko naredimo sami z namakanjem kopriv, ognjičevih cvetov ali cvetov regrata. Te rastline lahko uporabimo sveže ali pa posušene. Če pa nimate časa za pripravo teh pripravkov, potem v trgovinah poiščite pripravke, ki so narejeni iz izvlečkov morskih alg. Najbolje bi bilo, da pripravek prvič uporabite takoj, ko naši vremenoslovci napovedo pričetek vročine, nato pa z njimi krepčate rastline vsaj enkrat tedensko.
Počasi se bliža čas letanja čebulne muhe, zaradi vse več ogrščice na naših njivah pa so zadnja leta zgodnejši tudi napadi kapusove muhe. Zato na vrtovih pokrijte gredice s čebulo, ki je že vzkalila seveda, česen, šalotko, skratka čebulnice. Enako pa velja tudi za vse presajene kapusnice. Na večjih površinah je težava večja, saj za kapusnice nimamo več registriranega ustreznega pripravka. Pripravek Actara 25 WG je registriran tudi za namakanje platojev sadik, vendar je med kapusnicami možno tako zavarovati samo brokoli. Proti čebulni muhi je možno uporabiti pripravek Perfekthion, vendar je registriran samo za spomladansko čebulo.
Miša PUŠENJAK
S svetovne
glasbene
scene
Eden izmed najboljših svetovnih kitaristov Carlos San-tana bo 15. maja izdal novi studijski album, ki bo nosil naslov Shape Shifter. To bo že njegov 36. album, na njem pa bo 13 novih skladb. Carlos Santana se je rodil 20. julija leta 1947 v mehiškem mestu Autlan de Navarro. Leta 1966 je ustanovil skupino Santana Blues Band. Revija Rolling Stone ga je leta 2003 uvrstila na 15. mesto najboljših kitaristov na svetu. V svoji izjemno bogati karieri je prejel številne prestižne glasbene nagrade in po celem svetu prodal več kot 90 milijonov plošč. Za album Supernatural pa je prejel kar 8 grammyjev. Sodeloval je s številnimi zvezdniki s svetovne glasbene scene, kot so Eric Clapton, Eagle-Eye Cherry, Wyclef Jean, Lauryn Hill in Rob Thomas. Kdo se ne spomni njegovih uspešnic: Black Magic Woman, Oye Como Va, Samba Pa Ti, Smooth, Maria Maria, Why Don't You & I s frontmanom skupine Nickelback Chadom Kroegerjem ter
Foto: wordpress.com
Carlos Santana
The Game of Love z Michelle Branch.
53-letna ameriška pevka Madonna je 26. marca pod okriljem založbe Warner Bros Records izdala 11-delno zbirko. Na omenjeno kompilacijo, ki nosi ime The Complete Studio Albums (1983-2008) je uvrstila vseh svojih 11 do danes izdanih albumov. Kraljica pop glasbe je zbirko pričela s svojim debitantskim albumom iz leta 1983, zaključil pa jo bo njen zadnji album Hard Candy iz leta 2008. Istega dne pa naj bi izšel tudi njen novi dvanajsti studijski album z imenom MDNA, ki bo vseboval dvanajst pesmi, na posebni izdaji pa jih bo sedemnajst.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE ARE YOUNG - Fun ft. Janelle Monae
2.	STRONGER - Kelly Clarkson
3.	GLAD YOU CAME - Wanted
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye ft. Kimbra
2.	STARSHIPS - Nicki Minaj
3.	ELEPHANT - Alexandra Burke/Eric Morrilo
NEMČIJA
1.	AI SE EU TE PEGO - Michel Telo
2.	HEART SKIPS A BEAT - Olly Murs ft. Rizzle Kicks
3.	ZEIDVERSCHWANDUNG - Die Artze
Popularna ameriška pevka Beyonce, ki je januarja rodila svojo prvo hčerko Blue Ivy Carter, se le po nekaj mesecih predaha že vrača na svetovne glasbene odre. Nastopila bo že v mesecu maju na treh koncertih v Atlantic Cityju. Ob omenjenih nastopih Be-yonce za letos napoveduje izid kar dveh novih studijskih albumov. Eden od albumov bo morda posnet za novi film Clinta Eastwooda The Star is Born. Kot vse kaže, pa bomo Beyonce videli tudi na filmskih platnih, saj bo skupaj s Cameron Diaz, Gwyneth Pal-trow in Reese Witherspoon nastopila v glasbenem filmu
One Hit Wonders.
®®®
Pred dnevi sta dve legendarni ameriški hard rok zasedbi Kiss in Motley Crue za letošnje poletje napovedali veliko skupno koncertno turnejo po ZDA. V okviru omenjene turneje naj bi se zasedbi predstavili v treh mesecih na kar štiridesetih koncertnih odrih po ZDA, zaenkrat pa še ni znano, ali bodo člani obeh zasedb turnejo nadaljevali tudi po Evropi
in ostalih koncih sveta.
®@®
Znani ameriški raper in filmski igralec 50 Cent bo 4. junija na prodajne police poslal svoj nov studijski album. Tudi tokrat je k sodelovanju povabil številna znana glasbena imena, kot so Eminem, Lloyd Banks, Kidd Kidd in Busta Rhymes. Slavni raper, ki je za-
slovel s skladbo In da Club je svoj zadnji album Before I Self
Destruct izdal leta 2009.
®®®
Popularni britanski pevec, »boljša« polovica nekoč slavnega dueta Wham George Michael bo 4. septembra nadaljeval svojo koncertno turnejo Symphonica, ki jo je moral lani zaradi zdravstvenih težav prekiniti. Zvezdnik je namreč prebolel pljučnico, zaradi česar je moral novembra lani odpovedati evropsko koncertno turnejo. V okviru omenjene turneje je izpeljal 46 od prvotno 65 načrtovanih koncertov, najbližje Sloveniji pa je koncertiral 20. septembra v Zagrebu.
®®®
Obeta se nam še eno zanimivo glasbeno sodelovanje, saj bosta moči v skupnem projektu združila kontrover-zni glasbenik Marilyn Man-son in znani filmski igralec Johnny Depp. Skupaj bosta namreč posnela priredbo skladbe You're So Vain, ki bo izšla na novem Mansonovem albumu Born Villian. V omenjeni skladbi bo Depp zadolžen za bobne in kitaro, Manson pa bo prispeval vokal. Oba omenjena sta dolgoletna prijatelja že iz serije 21 Jump Street, v kateri je Deep igral, Manson pa statiral. To ne bo prvo sodelovanje Deppa z znanimi glasbenimi izvajalci, saj je že nastopal skupaj z Aliecom Coop-erjem v londonskem klubu 100, sodeloval pa je že tudi z zasedbo Oasis v skladbi Fade In-Out z albuma Be Here
Now iz leta 1997.
®®®
Aprila v svetovne kinematografe prihaja dokumentarni film o legendarnem jamajškem reggae glasbeniku Bobu Marleyu. Celovečerni film, ki traja kar 2 uri in 24 minut, nosi preprost naslov Marley. Bob Marley s polnim imenom Nesta Robert Marley se je rodil leta 1947 v jamajški vasi Nine Mile. V svoji zelo uspešni karieri je skupaj s svojo zasedbo The Wailers posnel nekatere nepozabne uspešnice, kot so No Woman, No Cry, Could You Be Loved, Buffalo Soldier, Stir It Up, I Shot the Sheriff in številne druge.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROČI1.NICA ZA ^tdjerskl TEDNIK Ime in priimek:		
Naslov:		
Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	» RADIO TEDNIK Ptuj do Raičeva 6 2250 Ptuj	
Mesto
Spomnim se, da ko sem se nazadnje sprehajal skozi center Ptuja, me je prizor kar pretresel. Še posebej Murko-va ulica. Saj je vendar skoraj povsem prazna! Tudi ljudi ni prav pogosto več opaziti. No, saj to verjetno gre z roko v roki. Ampak zakaj?
Toliko stvari se odvija v tem majhnem mestu, ampak to nikogar ne zanima. Bolj ali manj se na vseh teh dogodkih obrača ista garnitura, kar je po svoje simpatično, vendar bi bilo lepo tu in tam videti tudi koga novega. Zanima me, kaj se je spremenilo ... Saj niti ne v obdobju ne vem kolikih stoletij ... le nekaj let. Mestnega jedra se namreč spominjam, ko sem še sam bil otrok. Če se spominjam prav, je bilo kar nekoliko bolj živahno.
Jasno, to je bilo daleč pred kakršnimkoli „nakupovalnim središčem" ali „nakupovalnim centrom". Če si kaj potreboval, si šel v mesto. Dandanes se ljudje napotijo v tisto veliko halo, kjer najdejo bolj ali manj vse; tudi ceneno zabavo. Pa dobro, recimo, da to nekako požremo. Vendar, kaj pa kakšni družabni dogodki v mestu? Želel bi si videti nekaj pravega meščanskega. Tista meščanska kultura, ki je v teh časih nekako ne vidim.
Zakaj se recimo ne uporablja tisti krasen paviljon v Ljudskem vrtu, ko pa glasbena šola leto za letom poka po šivih? En večer, ko sem se sprehajal mimo grajskega griča, sem pomislil tudi, kako čudovit je tisti prizor poleti. Tam, pod gradom, na tistem velikem travniku bi lahko imeli kakšno fletno kafetarijo na prostem in ljudje bi lahko vse poletje uživali zunaj na zelenici v sencah dreves.
In pa ptujski kino? Takšen ambient in kakovosten spored, potem pa na predvajanjih vidiš mogoče vse skupaj tri ljudi. Kaj ljudi tako odvrača od tega? Saj vem, da živimo v dobi interneta, ampak vseeno ... Ali res mora biti vse tako instant in na hitro? Filmi se v modernih časih namreč gledajo kar tako, spotoma, morda med tuširanjem, potem je pa že treba kaj drugega početi. Ni časa. Pa tudi denarja ne ... Kajti štiri evre je čisto zares nepredstavljiv znesek za kak dober film. Sploh če pomisliš, da za ta znesek dobiš skoraj tri pire.
Da sploh ne omenjam kina brez stropa! Fantastična zadeva! Sploh ne vemo, kako neprecenljiv biser je to. Marsikje tega ni, ker se kratkomalo ne izplača. Mi pa to imamo. In to kakovostno! Pa še zastonj je ... Ko bi se le tukaj ljudje gnetli tako kot na razprodajah.
Sicer pa opažam, da so ljudje vse bolj zadovoljni s povprečnostjo. Kar gre še toliko bolje z roko v roki s tem nadzvočnim tempom. Nova glasba se mora producirati vsak teden, nov film se mora prikazati vsake tri dni, po dveh tednih je že totalna zgodovina in tako naprej. In ostane goli biznis in industrija. No ja, vsaj Kataleni še uspe povsem napolniti katerikoli prostor na Ptuju. Pohvalno, pa tudi žalostno, saj imamo tudi izjemno veliko drugih povsem enako kakovostnih izvajalcev in umetnikov.
Matic Hriberšek
Cradioptuj
^^ 89.8° 98.2 °I04:3
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
s t V
|_e 8 1 V I Cg
\ N A J ■
1. SOM: feat. Ki
1EBODY THAT I USED TO KNOW ■ Umbra
2.	AI SE EU TE PEGO - Michel Telo
3.	HEART SKIPS A BEAT - Olly Murs ft. Rizzle Kicks
4.	THESE DAYS - Foo Fighters
5.	NEXT TO ME - Emeli Sand
6.	GIVE ME ALL YOUR LUVIN' - Madonn
7.	BORN TO DIE - Lana Del Rey I
8.	CHARLIE BROWN - Coldplay
9.	JUST THE WAY YOU ARE - Dick Bra backbeat
10.	BRIDGE OF LIGHT - Pink
11.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
DOMINO - Jessie J.
Vs
& the
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
krompirjeva musaka s skuto, solata SREDA
fižolova juha, palačinke ČETRTEK
rižota z mletim mesom, solata PETEK
krompirjevi svaljki z gobovo omako*, solata SOBOTA
tortilje z mletim mesom**, solata NEDELJA
juha, puranji zrezki na dunajski način, pomfri, solata
PONEDELJEK
zelenjavna juha, jogurtovo pecivo
*Krompirjevi svaljki z gobovo omako
Vsebina: 4 veliki krompirji, žlica masla, žlica kisle smetane, 1 jajce, sol, 300 g bele ostre moke; omaka: 1 pločevinka šampinjonov v slanici, 1 čebula, 2 stroka česna, sol, poper, kumina, 2 žlici gobove juhe (prah).
Krompir narežemo na kocke, ga skuhamo in pretlačimo. Dodamo ostale sestavine in naredimo svaljke. Skuhamo jih v slanem kropu. V kozici prepražimo čebulo, česen in šampinjone, dodamo začimbe, malo zalijemo z vodo in počasi dušimo okrog 10 minut. V skodelici zmešamo 2 žlici gobove juhe iz vrečke in vodo in s tem zgostimo omako. Svaljke predevamo na krožnik ter prelijemo z omako. Jed lahko posujemo s sesekljanim peter-šiljem, drobnjakom, zeleno, luštrekom .... Postrežemo s solato.
Tortilje z mletim mesom
Sestavine: 1 zavitek tortilj, 500 g mletega mesa, 1 čebula,
1	rdeča in 1 zelena paprika, 500 ml paradižnikove omake (pelatov), 1 konzerva koruze, 1 manjša konzerva fižola,
2	vrečki mocarele, načo sir po okusu, sir za potresanje, sol, poper.
Popražimo čebulo, dodamo mleto meso, solimo in popramo po okusu ter pražimo, da meso porjavi. Dolijemo paradižnikovo omako, dodamo na kocke narezano papriko in nekaj minut na kratko podušimo, da se okusi prepojijo. Omako nekoliko ohladimo ter primešamo koruzo in fižol. Na vsako tortiljo damo približno eno zajemalko omake, dva koščka mocarele in po okusu malo načo sira. Tortiljo prepognemo, položimo v pekač in po-tresemo z naribanim sirom. Zapečemo v pečici, da se sir stali.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
SESTAVIL
EDI KLASINC
NASA KOLESARKA (MOJCA)
HORVAT ANTON
POČITEK, ODMOR (STAR.)
NEMŠKA GLASBENA REVIJA ZA MLADE
KRSTA
OPERNI PEVEC (STAR.)
Smeh ni greh
STARI KONJ
Šef, mislim, da hoče nekdo govoriti z vami. »Kako 'mislim'?« »Vprašal me je, ali je tisti stari konj tu.«
»Torej imate tudi vi končano fakulteto?« je vprašal Anglež. »Mhm!«
IZOBRAZBA
Angleški turist je v Ljubljani vprašal mimoidočega: »Ali je to Trg republike?« »Mhm!« mu je odgovoril neznanec.
Anglež je pogledal v slovar, toda besedice »mhm« ni odkril, zato je vprašal naslednjega mimoidočega: »Ali je to Trg republike?« »Aha!« mu je ta odgovoril. Anglež je zopet pogledal v slovar, toda tudi te besede ni našel. Naenkrat zagleda policista, stopi k njemu in ga vpraša:
»Ali je to Trg republike?« »Da!« mu je odgovoril policist. Anglež ga je razumel in nato je policistu razložil, kaj se mu je pred tem zgodilo. »Veste, to je tako,« mu je povedal policist. »Tisti, ki je odgovoril z besedo 'mhm', ima končano osnovno šolo, tisti, ki je odgovoril z 'aha', ima srednjo šolo, tisti, ki odgovarjajo z 'da', imajo pa končano fakulteto!«
PRISTANEK
»Doktor, moja žena si predstavlja, da je neznani leteči predmet.«
»Osebno se bom moral pogovoriti z njo. Pripeljite jo k meni!« »Kje pa lahko pristane?«
ZAPUŠČEN
»Zakaj ste ukradli avto?« je vprašal sodnik. »Gospod sodnik, avta sploh nisem ukradel. Ker je bil parkiran pred pokopališčem, sem mislil, da ga lastnik ne potrebuje več.«
VTIS
Sodnik je rekel obtožencu: »Za kaznivo dejanje sta obsojeni na smrtno kazen!« »Prav! Toda opozarjam vas, da kaznivega dejanja, za katerega ste me obsodili na smrt, nisem storil, ker sem bil takrat v zaporu.«
»Zakaj pa tega niste že prej povedali?«
»Ker nisem hotel narediti slabega vtisa na poroto.«
VELIKA ODDALJENOST
ZENSKI OSEBNI ZAIMEK
LEVI PRITOK SOČE
AMERIŠKA ZVEZNA
drŽava
ITALIJANSKI PESNIK (EUGENIO)
POLDRAG KAMEN
OČE
PREMAMITEV
ŠAHOVSKI K.O.
KARTAZANSKI VOJSKOVODJA
UDARNO VRTALO
LOČEN PROSTOR
NAŠ PEVEC LESKOVAR
TUJA EKSOTIČNA ZIVAL
MOČAN ČLOVEK
FRANJO ALEŠ
ZLATI KLOBUK
HOTEL V POREČU
HOTEL V STARIGRADU
DIREKTOR
Sole
NOVINAR IN ALPINIST MAHKOTA
NAMIZNO PREGRINJALO
ZORAN JANKOVIČ
SIJ
NASAD OB HIŠI
HAVAJSKI LIKER, OKOLEHAO
FRČANJE
ČEBELJA PAŠA
STENSKA OBLOGA, TAPETA
LJUDSKO PLAČILO
NEPROSTOST, SUŽNOST
ITALIJAN (ZANIČLJIVO)
BALONAR ŠORN
MARKO NAPAST
ALUMINIJ
ROD RIB KOSTNIC
AMERISKI SKLADATELJ BERNSTEIN
GRAFIČNI DELAVEC
PREŠITA ODEJA
VAS V ZASAVJU
GOVEJA SAMICA
Foto: AŠV
Foto: AŠV
UGANKARSKI SLOVARČEK: AMON = slovenska kolesarka (Mojca), DAKEL = manjši lovski pes, tudi jazbečar, HOHOVICA = vas pri Mirni, nad Mirnsko dolino, MONTALE = italijanski pesnik (Eugenio, 1896-1981), OKE = havajski liker, tudi okolehao, OPLAZNIK = vrsta obliča, RENKE = vas v Zasavju, TOLEK = ljudsko ime za rastlino zlati klobuk.
■eojiai 'a^uay 'jajAO^ 'oaAejs 'jauu|3
'a^jaA! '|A\/ 'uoqe~| 'epoqoAsau 'uo| 'euodo 'fz %id 'IjaieuAej 'ue|\/ 'VJ 'Hel!s "lo»|a 'open 'leqmeH 'jeiu 'eiueiuaid 's^juopjes 'eaione^o 'eojAoqoH 'uaAj '|a>jep 'adoip 'qojqo :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
Govori se ...
... da bo v mali slovenjego-riški občini po nedeljskih volitvah pela čisto druga metla kot doslej. Bojda bo novi župan najprej preklical vse sprejete sklepe, znižal kanalščino, da bo takšna kot v fari sv. Marka, potem pa v dveh letih zgradil še vrtec .
. da bodo v najmlajši halo-ški občini po sporu med društvi in županom prav tako začeli z novo naložbeno politiko; kot se sliši, naj bi po številnih novogradnjah počasi začeli z rušenjem: prva na vrsti bo stara dvorana .
... da se v ptujski bolnišnici očitno bolj kot s svojo osnovno dejavnostjo ukvarjajo s tem,. kdo naj bi bil novi direktor - če bo sploh še potreben, kajti dolgovi bolnišnice v tem času strmo naraščajo v vrtoglave višine .
... da pa po drugi strani nimajo nobenih težav z iskanjem direktorja za ptujski dom upokojencev; na novi razpis se je namreč prijavila ena sama
in očitno večna direktorica, zato debate okoli tega ni. In je še najmanj pet let ne bo .
... da bodo Ormožanci svoj zastrupljen krompir vseeno sami pojedli oziroma popili. Inšpekciji se namreč iztekanje gnijočega krompirja sploh ne zdi nevarno, le moteče, zato bodo po potrebi goro okuženega krompirja le dodatno zasuli, da bo svinjarija pač manj vidna .
......da je bil afriškemu Tyso-
nu očitno izjemno všeč Deja-
nov deodorant. Kako si drugače razlagati njegovo ponavljajoče sklanjanje pod Dejanovo pazduho?
... da so v mestni občini med fuzbalerji znova glavni ptujski (glej lestvico Štajerske lige)...
Vidi se ...
. . da je družinski zakonik na referendumu moral pasti, saj se je učinkovita kampanja nasprotnikov začela že zgodaj februarja .
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Marjana Logar Kelc
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat smo dobili tole pismo: »Sicer je pustni čas že mimo, ampak se mi fotografije zdijo tako posrečene, da vam jih vseeno pošiljam. V Halozah (natančneje v Zavrču) so se fašenki tako modernizirali, da so se od hiše do hiše vozili kar s kočijo. Lep pozdrav, Marjana Logar Kelc«.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 2. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Nagrado prejme Anej Fras, Placar 18, Destrnik.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
	5	8		2		6		
4								
				3		9	7	
				6			8	9
		1	7		2	5		
	8					2		
5				4				8
		7	1					2
		4						3
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€	000
Bik.	VV	©©©	€€	0
Dvojčka	V	©©	€	000
Rak	VVV	©	€	00
Lev	VV	©©©	€€	0
Devica	VVV	©©	€	000
Tehtnica	V	©	€€€	0
Škorpijon	VVV	©©	€	000
Strelec	VV	©©©	€€	000
Kozorog	VVV	©©	€	0
Vodnar	VV	©©©	€€€	0
Ribi	VVV	©©	€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 27. marca do 2. aprila 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Tri stvari se ne morejo skriti: ljubezen, gora in človek na kameli.« Arabski pregovor
•kick
»Človeku, ki zamudi priložnost, in opici, ki zgreši vejo, ni rešitve.« Indijski pregovor
-k-k-k
»Že zgodaj v otroštvu sem spoznala moč smeha. Humor je svoboda!« Julie Delpy
•k-k-k
»Nek človek mi je pred dnevi udaril z avtom v blatnik in rekel sem mu: 'Bodiploden in se razmnožuj.'Le da ne s temi besedami.« Woody Allen -k-k-k
»Če bi posojila čemu služila, bi posojali tudi žene.« Slovenski pregovor
-k-k-k
»Če ti dolgujem sto dolarjev, je to moj problem. Če ti dolgujem sto tisoč dolarjev, je to tvoj problem.« Ameriški
pregovor
-k-k-k
»Marksizem? Ali je to tista znanost o happy endu-u?«
Grafit
-k-k-k
»Kaj najbolj sovražim? Retorična vprašanja!« Grafit -k-k-k
»Katera evropska država ima najnižjo nataliteto? Vatikan!« Grafit
-k-k-k
»Nimfomanka je ženska, ki si želi več seksa kot moški.«
Grafit
-k-k-k
»Cinizem je humor pri slabem zdravju.« Herbert g. Wells
Ljutomer • Združenje slovenskih častnikov
Častnikom nova oblačila
Obrambni minister Aleš Hojs je na redni letni konferenci ljutomerskega območnega združenja slovenskih častnikov v Moravcih v Slovenskih goricah predstavil naloge, ki jih bo ministrstvo poskušalo uresničiti v prihodnjem obdobju. Med pomembnejše sodi zamisel o dvigu starostne meje za poklicne vojake, ki sedaj znaša 45 let, napovedal je razrešitev pogodbe o nakupu oklepnih vozil 8 x 8 do poletja, na seji vlade pa bo predlagal, da se zmanjša število slovenskih vojakov na misiji v Afganistanu.
Prejemnik plakete Zveze slovenskih častnikov Stanislav Krajnc
Sicer pa je na zboru predsednik ljutomerskega območnega združenja slovenskih častnikov major Anton Kosi dejal, da so tudi v preteklem letu upoštevali večletne izkušnje pri delu, zato so načrtovali realizacijo takšnih vsebin dela, ki zanimajo članstvo in v pretežni meri tudi člane veteranskega združenja. Izpostavil je povezovanje z drugimi sorodnimi domoljubnimi društvi v Pomurju, kar ima za posledico številnejše aktivnosti in s tem večje možnosti vsakega člana, da zadovolji svoje osebne in društvene interese. Kosi je poudaril, da bodo v združenju pristopili k iskanju novih vsebin in aktivnosti, zlasti na področju obrambe, varnosti in zaščite. »Ohranjali, razvijali in krepili bomo domoljubje in domovinsko vzgojo med našimi člani ter pri tem presojali delovanje države na področju obrambno-varnostne politike. Svoje vrste želimo krepiti z mlajšimi člani iz vrst Slovenske vojske ter predstavljati v
okolju, v katerem delujemo, naravno vez med civilno družbo in Slovensko vojsko,« je povedal Anton Kosi. Izpostavil je problematiko pomanjkanja uniform častniške organizacije. V letu 2010 so v Ljutomeru prejeli dva kompleta bojnih uniform Slovenske vojske za dva praporščaka in štiri za člane predsedstva, v lanskem letu pa je še enajst članov prejelo bojne uniforme. S strani ministra Hojsa je bilo obljubljeno, da bo obrambno ministrstvo ob naslednjem naročanju uniform za pripadnike Slovenske vojske poskrbelo tudi za uniforme, namenjene častnikom. Na konferenci so podelili promocijsko plaketo Zveze slovenskih častnikov (ZSČ) - prvo v Sloveniji -, ki jo je prejel Miran Blagovič, plaketo Zsč je dobil Stanislav Krajnc (na posnetku), znaka ZSČ Vasja Štaman in Branko Kos, pisno priznanje pa Anton Mulec, Stanislav Bud-ja, Branko Tompa in Smiljan Perčič.
NŠ
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite.
POROČILO O PITNI VODI NA VODOOSKRBNEM SISTEMU PTUJ ZA LETO 2011
1 Podatki o sistemu oskrbe z vodo:
Komunalno podjetje Ptuj d. d. Puhova ulica 10, SI 2250 Ptuj Telefon: 02/787 51 11 Telefax: 02/ 771 36 1 1
Sistem za oskrbo s pitno vodo	744 - Ptuj
Oskrbovalno območje	782 - Črpališče Skorba
Upravljavec	Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
Število uporabnikov	75.000
Distribucija v m3/leto	3.504.608 m3
Dezinfekcija	NE
Druga priprava vode	NE
Tip vode	2 - nepovršinska
Glavne količine pitne vode za ptujski vodooskrbni sistem se načrpajo v centralnem črpališču v Skorbi pri Ptuju. Na območju centralnega črpališča se nahaja 7 plitvih vodnjakov skupne izdatnosti 350 l/s in pet globinskih vodnjakov skupne izdatnosti okoli 60 l/s. Dodatno pomagajo k izboljšanju kvalitete vode in hidravličnih razmer na omrežju dislocirani globinski vodnjaki v Novi vasi pri Ptuju, Lancovi vasi, Desencih, Podvincih, Gerečji vasi in Zupečji vasi. Izdatnost dislociranih vodnjakov znaša okoli 80 l/s. Globinski vodnjaki delujejo neprestano, plitvi vodnjaki pa se vključujejo v omrežje glede na trenutne potrebe po vodi. Dolžina vodovodnega omrežja znaša prek 1000 km, na omrežju je okoli 60 prečrpalnih postaj in 38 vodohranov. Iz ptujskega vodooskrbnega sistema se v celoti oskrbujejo porabniki vode v 17 občinah, v šestih občinah pa delno. Letna količina obračunane vode je znašala 3.504.608 m3 oz. povprečno 9.602 m3 na dan.
2 Podatki o preizkušanju vzorcev pitne vode v okviru notranjega nadzora
Parametri za pitno vodo so definirani v pravilniku o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006 in 25/2009). Skladnost parametrov pitne vode smo na vodooskrbnem sistemu Ptuj v letu 2011 spremljali z rednim jemanjem in analizo vzorcev pitne vode v črpališču, v vodohranih in pri končnih porabnikih na omrežju. Zaradi preseganj parametrov atrazina in desetilatrazina v črpališču smo izvajali dodaten monitoring pesticidov na omrežju in odvzeli štiri serije vzorcev pitne vode na koncih vseh večjih cevovodov. Razen odvzema vzorcev vode imamo v črpališču nameščen biološki indikator z mladicami postrvi za neprekinjen nadzor nad kvaliteto pitne vode. Zdravstveni nadzor pitne vode je izvajal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
V okviru notranjega nadzora je ZZV Maribor odvzel 1238 vzorcev vode, od tega 887 za mikrobiološke preiskave ter 350 za kemijske preiskave. Mikrobiološka preizkušanja
Število vzorcev		Št. neskladnih vzorcev	Št. vzorcev z E. coli	Št. vzorcev z enterokoki
Črpališče	153	_	_	_
Vodohrani	252	4	_	-
Omrežje	482	15	_	-
Skupaj	887	19	-	-
Mikrobiološko neskladnih je bilo 19 vzorcev oz. 2,1 %. Z ozi-rom na leto 2010 je to 32,1 % manj. Vsi vzorci so bili neskladni zaradi indikatorskih parametrov (prisotnost koliformnih bakterij - 11 vzorcev in povišano skupno število mikroorganizmov - postana voda - 8 vzorcev). V 13 primerih je za neskladne izvide vzrok v hišni inštalaciji pri uporabnikih, dva pa sta posledica onesnaženja. Po ugotovitvi neskladnih vzorcev so bili takoj raziskani vzroki in izvedeni ukrepi za sanacijo stanja (izpiranje in po potrebi dezinfekcija). Mikrobiološki izvidi na vodnih virih v črpališčih so bili skladni, zato pitne vode na VOS Ptuj ne kloriramo.
Kemijska preizkušanja
Od 350 odvzetih vzorcev za kemijske preiskave je bilo neskladnih 11 vzorcev v črpališču Skorba (3,1 %). Neskladni so bili zaradi preseženih vrednosti za atrazin in desetilatrazin (do 0,17 jUg/l). Skupna dovoljena vrednost pesticidov ni bila presežena. Glavni vzrok za presežene vrednosti atrazina in desetilatrazin sta njuni količini v plitvi podtalnici Dravskega polja kot posledica njune pretekle uporabe v kmetijstvu. Dovoljena vrednost za posamezen pesticid znaša 0,1 mikrog/l oz. 0,5 mikrog/l za vsoto pesticidov.
Redni nadzor
Vsebnost pesticidov v pitni vodi 10-11
Črpališče Skorba - zajetje
OB 0.T ■			
-Coa. "E			
H L			
L >	„		
S1 "r - -			
ti 3>,			
	«-—\ ■ /■ ■*-—- ■ --T ........ -*		
ö, 07HS:ifl IHVH (I1W14 DH1HI HflSi" OlJOSi" nwio wo™ im ins C't?' 1 > 2010 Datum 2011			
		Amirt Oewtit-alraiin -»- Pislicidi »kupro -tu- Dovoljena skupno -ü- Davoliono posamezna	
V diagramu so prikazane vsebnosti atrazina in desetilatrazina v črpališču za obdobje 2010-2011.
Število vzorcev			Št. neskladnih vzorcev		Neskladni po prilogi 1 del B
	Redni	občasni	Redni	Občasni	Parameter
Črpališče	40	12	-	11	9x atrazin/desetilatrazin (maks. 0,15/0,19 jUg/l) 2x desetilatrazin (max 0.17 jUg/l)
Vodohrani	108	-	-	-	-
Omrežje	190	-	-	-	-
Skupaj	350		11		
Monitoring pesticidov
Ugotovljene vsebnosti pesticidov na omrežju v okviru dodatnega monitoringa so bile nekoliko nižje od vrednosti v centralnem črpališču zaradi ugodnega vpliva dislociranih globinskih vodnjakov. Od 40 odvzetih vzorcev je bilo na omrežju neskladnih 19 vzorcev glede na posamezen pesticid. Skupna vrednost vsote pesticidov ni bila presežena v nobenem vzorcu. Podatki monitoringa pesticidov so razvidni iz spodnje tabele.
Odvzemno mesto	22. 3. 2011		10. 5. 2011		14. 6. 2011		19. 7. 2011	
	Atrazin	Desetil-atrazin	Atrazin	Desetil-atrazin	Atrazin	Desetil-atrazin	Atrazin	Desetil-atrazin
Ptuj - Hit bar	0,09	0,13	0,07	0,11	0,07	0,11	0,07	0,08
Starše	0,06	0,09	0,07	0,10	0,08	0,08	0,11	0,11
Zlatoličie	0,11	0,21	0,08	0,14	0,05	0,08	0,14	0,14
Savinjsko	0,07	0,14	0,07	0,15	0,08	0,09	0,08	0,11
Zetale	0,03	0,06	0,03	0,02	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05
Cirkulane	0,12	0,18	0,10	0,18	0,09	0,15	0,12	0,11
Gorišnica	0,06	0,09	0,05	0,06	0,06	0,06	0,12	0,13
Zagorci	0,07	0,11	0,06	0,06	0,06	0,13	0,09	0,11
Cerkvenjak	0,02	0,04	0,04	0,03	<0,05	<0,05	<0,05	0,05
Graienščak	0,09	0,12	0,07	0,10	0,06	0,10	0,08	0,08
Za izmerjene občasno presežene vrednosti pesticidov imamo od ZZV Maribor pridobljeno strokovno mnenje, na osnovi katerega izjavljamo, da pitna voda na VOS Ptuj s temi vrednostmi pesticidov ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi in da prehrambena industrija ni ogrožena. Za kontrolo nitratov in drugih kemijskih ter fizikalnih parametrov je bilo dodatno odvzetih 628 vzorcev vode. Vsi parametri so bili skladni s pravilnikom o pitni vodi.
3 ZAKLJUČEK
Neustrezni kemijski izvidi so posledica preseženih vrednosti nekaterih onesnaževal v plitvi podtalnici Dravskega in Ptujskega polja. Ker onesnaževala izvirajo iz vodovarstvenega območja, smo skladno s 26. členom Pravilnika o pitni vodi o tem obvestili Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Mikrobiološka skladnost vzorcev vode se je v primerjavi z letom 2010 nekoliko izboljšala.
Varnost vodooskrbe smo zagotavljali z nadzorovanjem in s preventivnim vzdrževanjem vseh objektov na vodooskrbnem sistemu in z nadzorovanjem varstvenih pasov črpališč na osnovi načrta notranjega nadzora.
Zaradi občasnega pojavljanja peska v pitni vodi smo omrežje mesečno izpirali na 35 lokacijah, na 12 lokacijah pa redno čistili nameščene filtre (stanovanjski bloki v mestu Ptuj). Pri 8 uporabnikih smo za ublažitev težav s peskom namestili filtre na notranjih vodovodnih instalacijah.
Ptuj, 12. 3. 2012
Odgovorna oseba za zagotavljanje skladnosti parametrov: Ivan Dobnik, univ. dipl. inž.
Direktor:
Tatjana Hočurščak Sternad, univ. dipl. oec.
Prireditvenik
Torek, 27. 3.
09:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: 15. gledališki dnevi, območno
srečanje otroških in odraslih lutkovnih skupin 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke 17:00 Pragersko, Vodni stolp: odprtje razstave pisank 7. natečaja za najlepšo pisanko v organizaciji TD Breza Pragersko Gaj 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija: Na muzejski sceni PM Ptuj - Ormož, predstavitev Galerije likovnih samorastnikov Trebnje in Borisa Žoharja 18:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predstavitev dela alpinista Toneta Škarje - Po svoji poti
Sreda, 28. 3.
17:00 Pragersko, Vodni stolp: velikonočna razstava in izbor najlepše velikonočne pisanke, do 19:00 18:00 Ptuj, Stara steklarska delavnica: literarno srečanje in predstavitev prve spletne revije
18:00 Ptuj, Vinski hram ptujske kleti: drugi Večerov duel z gostoma Stojanom Kerblerjem in Igorjem Samoborom
Četrtek, 28. 3.
09:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke 10:00 Grajena, Dom krajanov: območno srečanje lutkovnih skupin Dober dan, lutka 2012
17:00 Pragersko, Vodni stolp: velikonočna razstava in izbor najlepše velikonočne pisanke, do 19:00 19:30 Ptuj, dvorana na gradu: koncert skupine kanarske domače glasbe Los Faycanes. Vstop prost (potrebne rezervacije sedežev)
Petek, 29. 3.
17:00 Pragersko, Vodni stolp: velikonočna razstava in izbor najlepše velikonočne pisanke, do 19:00 19:00 Ormož, Viteška dvorana gradu: predavanje Brez dlake na jeziku 19:00 Slovenska Bistrica, grad: večeri Jožeta Broblerja z gostjo Mileno Zupančič
21:00 Ptuj, CID: Francoski večer, koncert in druženje z Antoinom Barraujem
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 29. marec ob 19:00 art: Polnoč v Parizu, petek, 30. marec ob 16:00 Angleška pita; 18:00 Sherlock Holmes: Igra senc; 20:30 art: Polnoč v Parizu.
£tčy'&ufcci budlika
STAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure.
www.radio-ptuj.si
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 27.3.
8:00 20. Let Mlekarske zadruge Ptuj 10:00 Ujemi sanje 11:00 Polka in Majolka 12:00 Video strani
18:00 Ljudski pevci Cirkulane se predstavijo
19:40 Glasbeni utrinki
20:00 Ob Materinskem dnevu na Destrniku
20:45 Kmečki praznik na Destmiku
22:00 Polka in Majolka
23:00 Ptujska kronika
23:20 Video strani
ČETRTEK 29.3.
8:00 OŠ Hajdina - Ob dnevu žena
in materinskem dnevu 9:00 Mesečna kronika iz občine Hajdina 10:30 ŠKL 11:20 Video strani 18:00 Ljudski pevci se predstavijo 19:40 Glasbeni utrinki 20:00 Hajdina - športnik leta 2011 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
8:00 Revija Mladinskih pevskih zborov 2. del 9:15 Polka in Majolka 10:15 20. Let Mlekarske zadruge Ptuj 12:15 Video strani
16:00 Seja sveta občine Lenart - V živo 20:00 Praznovanje Materinskega dne
v društvih Domava 21:00 Domava - Iz domače skrinje 22:00 Glasbena oddaja 23:30 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor. Telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
SIGOLDI, d. o. o.
SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in 1317. Telefon 041 631 027.
NOVOGRADNJE, FASADE, OMETI, polaganje robnikov in tlakovcev ter splošna gradbena dela. Valon Bisli-maj, d. o. o, Slov. Bistrica. Tel. 070 292 326.
KMETIJSTVO
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sorška, Podleže 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
VSÄIK CETIRTEIX
um
fLOVENS^IH P@P T T®[P
7 SLOVENSKIH FOLK IN VALČKOV
1.MAUBU-	Goveja juhca
2.	ISKRICE-En krasen dan
3.	Ans. DONAČKA - Snežna kepa
4.	MLADI DOLENJCI - Zimske radosti
5.	MILI - Ne bom čakala nate
6.	KORADO & FRANCI & ANITA- Ali bi me sploh ljubila
7.	R0G0ŠKISLAVČKI - Mala Špela
1.	ROK ŽLINDRA-Lubčka mi je dala
2.	VERA & ORIGINALI - Za prave Slovence
3.	ELA&ŠARMERJI- Našla te bom
4.	ZAPELJIVKE-Ljubezen le sveti
5.	P0DKRAJSKI FANTJE - Najlepši cvet Slovenski cvet
6.	KLAP0VUHI- Kurent
7.	Ans. POET - Rad bil bi tvoj poet
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
____________________________________________________________________
SLOVENSKIH PO F 7 TO F
Ime in priimek:
Gtasujem za:.
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13. 2288 Hajdina
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
ČIŠČENJE gozdnih površin in mletje vej za sekance. Starčič trade, Mezgovci ob Pesnici 29 a. Telefon 041 557 553.
PRODAM bukova drva na paleti ali v razsutem stanju, narezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006.
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinici 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
NJIVE VZAMEM v najem na relaciji Ptuj-Ormož. Tel. 041 670 766.
KUPIM hlodovino za drva in rabljene kmetijske stroje. Tel. 031 839 764.
PRODAM DRVA, hlodovino; kami-onska dostava. Tel. 041 767 760.
V NAJEM vzamem njive v občini Markovci in okolici, dobro plačilo. Tel. 040 316 558.
BELE KOKOŠI, težke 4 kg, 3,80 € za žival, naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgolič, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
NAJAMEM TRAVNIK med Ptujem in Hajdino. Tel. 041 521 863
PRODAM suhe deske, cca 2 kubika in leseno prešo. Tel. 031 242 571.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
Tiho, tiho čas beži,
spomin nate v naših srcih ne zbledi.
SPOMIN
28. marca mineva pet let, odkar te ni več v naši sredi, dragi mož, oče, dedek
Milan Korošec
IZ ZAMUŠANOV
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu namenite toplo misel, prižgete svečko.
Tvoji: žena Marija, sin Ivan z družino, hčerka Helena
z družino
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 1 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po tel. na št. 02/788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko.
SVET ZAVODA
GLASBENE ŠOLE KAROLA PAHORJA PTUJ Dravska ulica 11, 2250 Ptuj
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/01 in 65/09 - popr.). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje šole.
Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Predviden začetek dela je 26. 10. 2012. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju s kratkim življenjepisom, program vodenja šole, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost) pošljite priporočeno v zaprti ovojnici do 6. 4. 2012 na naslov: Svet zavoda Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, Dravska ulica 11, 2250 Ptuj s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA/RAVNATELJICE.
Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
ipean
PTUJSKA TELEVIZIJA
Torek 27.3. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnih TV Maribor-pon. 9:25 Hrana in vino 9:50 Info kanal 10:40 Modro -pon. IMS Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:25 Zemlja in mi-pon. '2:50 Prodajno okno 3:05 Pomurski tednik-pon. 3:45 nfo kanal 15:35 Hrana in vino - pon. '0:00 Ptujska kronika - pon. 6:25 Info kanal 6:30 Prodajno okno 7:00 Sporttno) - pon. 7:30 Moto scena - 9. oddaja - pon. 17:55 Info kanal 13:00 Ptujska kronika - pon. 13:25 Kultura na dlani-pon. 19,15 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Športno) no} - pon. 21:00 Moto scena - 9. oddaja - pon. 2f:25 Poslanski utrip - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:25 Infokaral Sreda 28.3. 3:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik IV Maribor - pon. 9:25 Hrana in vino 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika-pon. 11:00 Mouro-pon. 10:55 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Poslanski utrip - pon. 13:40 Duhovna oaja- pon. 14:05 Info kanal 15:35 Hrana in vino-pon. 16J0 Ptujska kronika-pon. 16:25 Info kanal 10:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost- pon. 17:25 Sport(no)-pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
17:50 Info kanal 18:00 Povabilo na kavo 13:35 Kultura na dlani - pon. 19:25 Info kanal 20:00 Ptujska kronika-pon, 20:25 Moto scena - 9. oddaja - pon. 20:502. nogometna liga 21:20 Povabilo na kavo-pon. 21:55 Ren IV Goriš ni ca 22:55 Info kanal
Četrtek 29.3. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Hran in vino
50 Info kanal 10:20 Modro - pon. 10:55 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:25 Info kanal 50 Prodajno okno 05 Povabilo na kavo-pon. 3:40 Info kanal 35 Hrana In vino - pon 00 Ptujska kronika-pon. 16:25 Info kanal :30 Prodajno okno 00 Cista umetnost - pon. 7:25 Info kanal
13
00
13:25 13:"
Ptujska kra __ Sportfno) - ni 1:55 Pokal loka 20 19:15 2. nogomet 1:45 Info kanal
kronika - pon. " ion. 012 - pon. ' "-pon.
19:_____________
20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 EPKnapovednik 21:00 Gospodje Ptujski 21:30 Moto scena - 9. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:25 Zemlja in mi-pon. 22:55 Info kanal
www.petv.tv
Itatj sa lito sprtmijati Wi na T2 in SIOl TV
Ormož, Središče ob Dravi, Sv. Tomaž • Očistimo Slovenijo 2012
Ne tako množično kot 2010
V Ormožu sta se občina in komunala protestno odločili, da ne bodo čistili črnih odlagališč, saj ima odlagališče nenevarnih odpadkov Dobrava ta trenutek zelo podoben status kot črna odlagališča. Akcijo Očistimo Slovenijo so seveda podprli, vendar so se odločili, da bodo čistili le razpršene odpadke ob vodotokih in cestah. Leta 2010 so na Ormoškem zbrali okrog 1000 ton odpadkov, tokrat pa jih je bilo precej manj.
Tudi udeležba prostovoljcev je bila bistveno nižja kot minula leta. Kljub temu je bilo po ocenah koordinatorja Ludvika Hriberška v akcijo vključenih okoli 2000 občanov v Ormožu, pri Sv. Tomažu in v Središču ob Dravi pa po 300 do 400. Šole in vrtci so okolico čistili že med tednom. V soboto pa so tri vozila komunale pobirala odpadke po terenu, odprli so tudi zbirni center, kamor je odpadke pripeljalo okrog 30 vozil. V vseh treh občinah so vrtcem, šolam in društvom razdelili okoli 6500 vreč. Večino so jih odstranili že v soboto, preostanek pa bodo v prihodnjih dneh. Med odpadki je največ embalaže, pa tudi gume, kovine in elektronika. Vsi zbrani odpadki bodo šli na sortirno linijo v Lenart.
„To je tudi akcija, s katero si očistimo svojo vest. Bila naj bi več kot odvažanje kosovnih
odpadkov in čiščenje lastnega dvorišča, kot so jo razumeli nekateri. Čeprav je to seveda bolje, kot da bi odpadki končali v naravi. Vendar ni bil namen akcije čiščenje lastnega dvorišča, ampak odpadkov v naravi," je povedal Hriberšek in povedal, da je odpadkov v naravi manj kot minula leta. Največ upanja pa polaga v mlade, ki jih je treba učiti, da bodo boljši, kot smo mi.
Ribiči, študenti in policisti ob vodah
Ribiška družina Ormož čistilno akcijo pripravi vsako leto. Letos so skupaj s Klubom ormoških študentov, Mladinskim centrom Ormož in Policijsko postajo Ormož priložnost izrabili za čistilno in delovno akcijo. V delovni akciji so utrdili brežine na ormoškem ribniku. Večino reči so si pripravili že v dveh
Foto: Viki Ivanuša
Ribiči pa so priložnost izkoristili še za delovno akcijo utrjevanja brežin ormoškega ribnika.
prejšnjih delovnih sobotah, tokrat pa so s filcem sanirali obalo. Pri tem so bili še po-
Dornava • Vitezi Pesničarji so sadili
33 dreves pred oranžerijo
Sobotno veliko čistilno akcijo so člani društva Vitezov Pesničarjev izkoristili še za zasaditev sadovnjaka na dvorišču pred t. i. oranžerijo, ki so ga morali pred tem še dodobra počistiti.
sebej hvaležni domačim podjetjem (Komunalno podjetje Ormož, Vlado Plohl, Boštjan Kolenko in Holermuos), ki so jim v ta namen dali na razpolago stroje in zaposlene. Rado
zajeli reko Dravo od sotočja Pesnice vključno z Ormoškim jezerom, ter potoke Lešnica, Pesnica, Sejanca in Trnava: „Naše delo ni nikoli končano. Po Dravi prinese marsikaj,
Antolič je povedal tudi, da so kar so odvrgli ljudje višje ob
v čistilni akciji, v kateri je so- toku."
delovalo čez 80 prostovoljcev,	Viki Ivanuša
Osebna kronika
Rodile so: Petra Peranič, Fran-kovičeva ul. 8, Ptuj - deček Vito; Špela Ribič, Cesta komandanta Staneta 7, Litija - deklica Eva; Petra Kiselak, Gerečja vas 46, Hajdina - deček Blaž; Tatjana Pulko, Gubčeva ul. 12, Lenart v Slov. goricah - deklica; Leonora Brahimaj, Okoška Gora 41, Oplotnica - deklica Maja; Tadeja Mohorič, Kraigherjeva ul. 30, Ptuj - deček Tjaš; Simona Danko, Spodnji Ivanjci 5, Spodnji Ivanjci - deček Lean; Darja Tement, Sobetinci 39, Mar-kovci - deček Matija; Danijela Flac, Sp. Hajdina 52, Hajdina
-	deček Jure; Brigita Berghaus, Dornavska c. 14, Ptuj - deklica Neža; Halyna Zhumer, Župečja vas 26, Lorenc na Dr. polju -deklica Ilona; Renata Petek, Podlehnik 7 e, Podlehnik - deček Gal.
Umrli so: Marija JURGEC, roj. Golob, Potrčeva cesta 62, Ptuj, roj.1921 - umrla 8. marca 2012; Albin MARIN, Polenci 31 a, roj. 1963 - umrl 13. marca 2012; Ivana CAFUTA, roj. Bogša, Na tratah 11, Ptuj, roj. 1929 -umrla 13. marca 2012; Marija KUJAVEC, roj. Terbuc, Žabjak 49, Ptuj, roj. 1939 - umrla 9. marca 2012; Janez CVETKO, Podvinci 52 a, Ptuj, roj. 1937
-	umrl 8. marca 2012; Marko PETRUŠIC, Rajšpova ul. 4, Ptuj, roj. 1932 - umrl 13. marca 2012; Slavomir BEDENIK, Plan-jsko 12, roj. 1952 - umrl 13. marca 2012; Anton HRŽENJAK, Drenovec 2, roj. 1942 - umrl 15. marca 2012; Cirila FAJT, roj. Mergeduš, Draženci 82, roj. 1919 - umrla 11. marca 2012; Terezija ZEMLJIČ, roj. Korošak, Rakovci 34, roj. 1925
-	umrla 17. marca 2012; Barbara MESARIČ, roj. Klasinc, Starošince 27, roj. 1943 - umrla 17. marca 2012.
Člani društva so sicer veliko naredili že v lanskoletnih čistilnih in obnovitvenih akcijah, saj so morali povsem zapuščeno in propadajočo zgradbo na samem zaključku parka dorna-vskega baročnega dvorca, ki je ohranila ime oranžerija, dodobra očistiti svinjarije in odpadkov ter jo rešiti iz objema razraslega trnastega grmovja.
V soboto dopoldne pa se je približno 25 članov društva z vso potrebno mehanizacijo in orodjem lotilo še čiščenja zidane ograje oziroma obzidja, ki se je prav tako že skoraj podiralo
pod gostim grmovjem in napol strohnelimi debli. Za ureditev obzidnega prostora so morali stare štore in korenine izkopati kar z buldožerjem, nato pa so se lotili priprave zemljišča za zasaditev sadnega drevja. „Sku-pno samo zasadili 33 sadnih dreves; gre za slive, češnje in višnje. Drevesa je darovala drevesnica Holc iz Zagorcev. Razlog za odločitev o zasaditvi sadovnjaka je v bližini postavljen šolski čebelnjak. S temi sadnimi drevesi bomo poskrbeli tudi za pašo čebel, poleg tega pa bodo ponujala prijetno senco
in kasneje v času rodnosti tudi sadje. S tem pa seveda našega dela še ne bo konec; očistili smo že tudi nadaljevanje poti od oranžerije skozi t. i. gosposki gaj, v letošnjem letu pa je v načrtu še ureditev in označitev sprehajalne poti, ki bo povezovala tri občine, saj bo tekla skozi Mezgovce do Gorišnice na eni strani, na drugi strani pa skozi Pacinje do občine Ptuj," je povedal predsednik društva Vitezi Pesničarji Miroslav Slo-dnjak.
SM
Na terenu so nas udeleženci akcije opozorili tudi na smrad in izcedne vode, ki se cedijo iz glinokopa, kjer je bilo lani jeseni odloženega okoli 118 ton krompirja, okuženega z rjavo gnilobo. Ker okoličane skrbi, kaj to utegne povzročiti, smo povprašali tudi pristojne na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje RS, kjer so potrdili, da je bilo v skladu z zakonodajo EU odrejeno uničenje okuženih gomoljev z odlaganjem in globokim zakopom na ustreznih mestih, ki niso v bližini krompirjevih nasadov oziroma je onemogočen nadaljnji prenos na zdrave gomolje in krompirjeve rastline. Uničenje okuženega krompirja je odredila fitosanitarna inšpekcija, v naših razmerah pa je odlaganje in zakop menda tudi najbolj ustrezen in ekonomičen ukrep. Po našem vprašanju je pristojna inšpekcija še enkrat preverila stanje na terenu in ugotovila, „da je zaradi razkrajanja gomoljev v zemlji prišlo do izcedne vode, vendar le na površini, ki nikamor ne odteka. Inšpektor bo po potrebi odredil dodatno zasutje površine z zemljo." Odgovor je spodbuden, vendar se krajani še vedno sprašujejo, zakaj je bil odrejen zakop in ne uničenje v biopli-narni. Po nekaterih podatkih je menda za uničenje bakterije potrebna temperatura čez 60 stopinj, ki pa je v bioplinarni pri svojem rednem obratovanju ne dosežejo. Zato se pojavlja vprašanje, kako se bo bakterija uničila v naravi, oziroma ali se z vodo ne bo razširila.
Napoved vremena za Slovenijo
Sušeč preveč gorak, jnali traven naopak.
•	- ^ . ^ - . ..,,	..	v.
- - - - ■ --
Člani društva Vitezi Pesničarji so najprej počistili in uredili zemljišče ob obzidju oranžerije, nato do 22 stopinj C. pa zasadili 33 sadnih dreves, ki bodo med drugim nudila tudi pašo čebelam iz bližnjega šolskega obeti čebelnjaka.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, najvišje dnevne od 17
V sredo in četrtek se bo nadaljevalo večinoma sončno in dokaj toplo vreme.
Foto: SM