DELAVSKA ENOTNOST ■M—g—H...II IH I H.I II.■mam B »Vaša zavest, vaša volja, da korakat e po poti, ki ste si jo začrtali sami, vaša vo Ija, da skupno z organi oblasti in vašimi organizacijami uvedete vzoren red in demokratično zakonitost, bo prišla do izraza tudi pri volitvah in pri postavljanju kandidatur. Ta vaša volja bodi tudi najodločnejši odgovor vsem našim sovražnikom/« Boris Kidrič ■ (Iz govora na velikem volilnem zborovanju v Ljubljani v nedeljo dne 16. t. m' GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto L, št. 19 izhaja vsako soboto Ljubljana, 20, septembra 1945 Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8.—. vyyy^Qyyvvyy^vvyvyyyyyy^^i^y^OQ(y^^pr^yyy~'(y^QOQQ(yyyyyXyXXXXyyXXyXXXXy!>OOOQO^Xy^000000QQOQOOOOQC)OOOOUOOOOOOOOOOOOOOO S PESMIJO MA BELO Utihnili so vročih borb poslednji streli, boleča kri še žge v globinah težkih ran. Grobovi se razraščajo, z ramen smo sneli orožje vroče, v sonce dviga se tlačan. Iz borcev smo postali novih dni zidarji, iz ruševin gradimo si vsi skupen dom, ne malodušnosti ne v naše sile dvom — v kovačnici nam poje kladivo veselo: Na delo, s pesmijo na delo! Zdaj pojemo ob nakovalu, prej smo kleli, zdaj res gorijo žulji dlani delu v čast, postali smo, kar smo stoletja hrepeneli, zdaj res smo izročili delu vso oblast! Skoz grobe žrtve smo prerasli korenine, mogočno se razrašča zveza pridnih rok, iz rudnika in plavža preko domovine gradimo lepše skupne strehe si obok, tako da s strojem vred si pojemo veselo: Na delo, s pesmijo na delo! Iz borcev smo zidarji lepših dni postali, naš znoj, naš trud gre vsemu ljudstvu v skupen dar, nekoč smo vse trpljenje tujcu žrtvovali. zdaj nam ne gospodari samosilnik-car. Lopate, krampe v temelj svobode vihtimo in plavže kurimo za srečo vseh ljudi, za radost in oblast na delo zdaj hitimo in če nam danes truda znoj s teles gori, si v črnem rudniku zapojemo veselo: Na delo, s pesmijo na delo! * Tone Seliškar. i jjudski ynlf®rii“ Storitev e iieredisisi! . K toetež ttiMairoiško tekimvamje*4 na kongresa sčmkffivssl&i itfgainizacif Slovenije Foziravlfeiiij delegati I. IKerngresa! Tovariši, ki so Vas organizirani delavci in nameščenci izvolili iz (Svoje srede in vam s tem izkazali zaupanje, da jih na kongresu zastopate, pozdravljeni! Še nekaj dni, in pozdravili se bomo v naši Ljubljani z jeseniškimi kovinarji in piavžarji, s tekstilci iz Maribora. Kranja in Celja, s stavbinci, ki širom po naši slovenski zemlji gradijo, kar je sovražnik razdejal. Pozdravili se bomo z delegati vselrsfro-kovnih zvez. ki se bodo udeležile našega velikega praznika, ko bo slovensko delavstvo — ne več razcepljeno kot nekdaj, ampak enotno in solidarno — prvič v svoji zgodovini slavilo tako velik dogodek, kakor je delavski kongres. Glavni odbor bo preko vas, tovariši delegati, položil obračun svojega dela pred vsem slovenskim delavstvom. Vsi delavci po tovarnah, rudnikih in obratih bodo v dnevih kongresa v duhu prisostvovali njegovemu delu. V slehernem zavednem delavcu bo gorela misel: »Dolgo smo bili zatirani, brezpomembni, a zdaj zborujejo na kongresu naši delegati, naši zastopniki.« Tovariši delegati, vi ste tisti, ki boste na kongresu v imenu delavcev in nameščencev izrazili njihove težnje in želje. Dnevi kongresa naj postavijo trdne temelje naši organizaciji. Ta kongres naj bo obenem kažipot nadaljnemu delu in poletu delavskega razreda. Tovariši delegati! V teh dnevih, ko se pripravljate na kongres, preglejte vse delo vaših podružnic, da bo vsak delegat poln stvarnosti, ko bomo na kongresu' razpravljali o najvažnejših nalogah, kajti samo na ta način bomo lahko položili res dobre temelje našemu bodočemu delu! Naš I. kongres bo ostal v zgodovini enotnih strokovnih organizacij kot mejnik v dosedanjem delu in mišljenju. Ta kongres mora iz naših vrst iztrgati vse tisto, kar je ostalo starega, kar smo dobili od stare države in kar ni v skladu z novimi strokovnimi organizacijami in kar jih ovira pri njihovem ustvarjalnem delu. Še enkrat pozdravljeni, vsi delegati in gostje, ki boste prišli na kongres! Delavca tgsssfar<e, čevljarske in tsetoarske stroke nočejo massarlaife Usnjarsko, čevljarsko in torbarsko delavstvo, združeno v 11 podružnicah Zveze delavcev in nameščencev usnjarsko-predelo-valne industrije v Ljubljani, zbrano na zborovanju dne 14. septembra. 1945, je sprejelo sledečo resolucijo: Izjavjamo, da neomajno zaupamo v vodstvo naše države na čelu z maršalom Titom. Po štiriletni osvobodilni borbi, po priborjeni svobodi, ki temelji na ogromnih žrtvah in preliti krvi, enodušno zahtevamo, da bodi naša nova državna oblika republika. Obsojamo izdajalsko delo reakcije s pobeglim kraljem Petrom Karadjordjevičem na čelu in izjavljamo, da je resnična ljudska oblast nemogoča z monarhijo, ki je bila vedno izvor protiljudske oblasti. V hotenju, da branimo svobodo delovnega ljudstva, nacionalno svobodo ter resnično bratstvo in enakost vseh jugoslovanskih narodov, kličemo: »Naj živi federativna, demokratična republika Jugoslavija pod vodstvom našega narodnega heroja — maršala Tita!« ©a se site ve® vmiS stati ©asi Delavci in. nameščenci v tovarni olja v Slivenski Bis.r.ci so imeli pred kratkim sestanek v posiopju tovarne. Delegat ministrstva jim je v -vojem govoru poda politični pregled, v Katerem jrm je objasnil vlogo reakcije, ki hoče ovirati in škodovati naši novi državi. Vsi navzoči so se izrekli ob tej priliki za demokratično federativno republiko z maršalom Titom na čelu. stari časi in razmere se ne smejo nikdar več vrniti! ■— Razložil ;im je tudi pomen bodočih volitev v korutituanto in jih opozoril na dolžnost. da sodelujejo pri čiščenju volilnih ime-nikov. Zadnja štiri leta je tovarna le životarila zdaj pa S3 se delavci res z zanimanjem posvetili obnovi tovarne,. očistili stroje m pripravili vse za novo sezono dola, ki se bo v kra:k m • pričelo. > Na tem sestanku so delavci in nameščene sklenili, da bodo pomagali po svojih močeh skrbeti za sirote padlih borcev. Zato bodo takoj, ko bodo pričeli z delom, "delal nekaj prostovoljnih ur njim v korist i V prediaprilski Jugoslaviji je bilo vse ljudsko prosvetno delo nepovezano, nenačrtno. Podeljeno je bilo prav tako, kakor je bila podeliiev v gledanju na reševanje vseh problemov, in to političnih, ekonomskih in socialnih. Kakor smo imeli »kmečke«, »delavske« in druge politične stranke, prav tako in toliko smo imeli tudi prosvetnih organizacij. Vsaka politična stranka je težila. da z organiziranjem svojih prosvetnih ustanov usmerja in vpliva v glavnem na politično vzgojo svojih pripadnikov, končni namen pa ji je bil volivni uspeh. Vse te različne prosvetne ustanove od ljudskih knjižnic, odrov in ljudskih univerz, so si stale v medsebojni opreki glede na metodo, delo in smoter. Z narodno osvobodilno borbo, z Osvobodilno fronto, ki je povezala vse delovno ljudstvo, je ustvarjen tudi pogoj za enotno, povezano, načrtno prosvetno, ljudsko izobraževalno delo. Ta enotnost naj se odraža tudi danes v organizatorični povezanosti vseh prosvetnih ustanov. Želja po enotnem načrtnem ljudsko izobraževalnem delu je našla svojo obliko in okvir v naši najvišji upravni prosvetni ustanovi, ministrstvu prosvete. Njegova na-loga je voditi in usmerjati, povezovati ljud-r,ko izobraževalno delo vse Slovenije. S tem t;a le upravna oblast prevzela ljudsko izobraževanje v vsej širini v svoje območje, je se z enim dejstvom poudarjena ljudskost oblasti, ki jd plod b£>Tbe, prop000000 Naj živi 1. Kongres E6ZS9NS — kongres otiločt&ili ispsveali m sisteroatlmili?. sklepov sa JeM®*se enotnost Im avamt-gafte tekmovanje delavskega razreda za zmag® v zgciflevimsldli vcBtvaSa! KXXXXXXXXXObC00CXXX300XXX)0000000CX>000000C kongresu bo izšla kondresna številka »Delavske enotnosti«. Uredništvo. »Nižji uslužbenci*. — Tovariš ki nam je poslal dopis s podpisom -Nižji uslužbenci«, naj nam takoj pošlje svoj naslov ali pa se osebno javi v uredništvu na Miklošičevi cesti 22-L Rudarji v predkongresnem teknDuvanju Rudarska industrija Slovenije je že ootrdiS: slovenski i&etave« m nameščence bosta vložila m v 7 dneh. čeprav je bila montaža brvi otežena, so jo vendar dokončali v treh dneh. Brv, ki ima 75 m razpetine, je že v prometu in služi odlično pešcem in kolesarjem. Delavci za svoje delo niso marali nobenega plačila. Svoj delež so darovali fondu za obnovo in s tem gotovo zaslužijo prizna« nje. Spomladi nameravajo tudi sodelovati pri gradnji novega mostu, ki bo kmetom kateri Imajo polje na drugi strani Sore, olajšal obdelovanje, ker jim bo prihranil precej poti. Draga Novosadski železničarji za delo m razvoj strokovne organizacij® Tudi mi smo imeli 9. septembra dan prostovoljnega dela Če si se peljal ta dan proti Novemu mestu, si že od daleč zagledal, kako se nad me tom dviga nekaka megla, Začudil si se temu pojavu gredi sončn ga dopoldneva Sele, ko si prišel bliže, si vedel, kaj je na stvari. Vse je bilo na delu, staro in mlado obojega e.pola. Povsod si srečaval naše prostovoljce žarečih in nasmejanih lic, tega z motiko, onega z grabljami, tretjega spet z lopato in krampom. Rušili so težko poškodovane hiše. da na istem mestu pozidajo nove. Poleg ruševin so se grmadili še večji skladi opeke. Vsak je delal z veseljem, saj je vedel, da dela za svojo domovino. Marsikdo med njimi je pospravljal ruševine domače hiše, vendar je vesel, da eo minili težki časi Novomeški železničarji smo si postavili za program očistiti postajo. Zjutraj smo se zbrali vsi. b.ez razlike, marsikdo pa je pripeljal s seboj še otroke in ženo in smo zgrabili za delo. Do aie so bili štirje glavni tiri skoraj v vsej dolžini očiščeni plevela. Lepo je bilo videti srkcijskega delavca delati skupaj s šefom postaje ali pa premikeča, ki je s svojim šefom prevažal na vozičku plevel. Tu si,dobil tisti pravi občutek vzajemnosti in povezanosti. Pa tudi v odboru naše podružnice delamo vsi vzajemno. Ne sme biti nikogar več, ki bi nosil samo zveneč naslov, delo pa prepuščal drugim. Vsak član odbora ima široko in neizčrpno polje delovanja, h kateremu mora pretegniti vse članstvo. V načrtu imamo ustanovitev godbenega, pevskega in dramatskega odseka. Reš Si smo tudi vprašanje prostorov za naše prireditve in zborovanja. Pričeli bomo tečaj za recitiranje, godbeni in pevski odsek pa bosta že ta teden začela z vajami. Tudi novomeški železničarji sodelujemo pri obnovi. Tako je na primer tovariš Petrič Martin v svojem prostem času na lastno pobudo popravil težko poškodovano veliko postajno tehtnico in s tem mnogo koristil ■wzwArcxwaMa»»i»BMLi»wi mmm—— prinomnil tovariš delegat. Pogledala sem še v kovačnico in klinih? vn'Tarsko delavnico. Videla sem veliko vnemo pri vseh delavcih, nisem if!h hotela motiti nri delu ter sem odšla s tihim s po-Siovflnfnm. Tudi peči sem si ogledala, kler se toni ruda — mogočne naprave, da sem občutila. kako majhen je človek oh t»h silnih strorh in vendar lih ima ponotnoma v oblasti. NVhov izdelek le potfahrkat za kovino Od tu gre v tonilnlco. kler s« v električnih pečeh n pohvala v kovino. Tudi v Dalmaciii net-'e fe bila enaka tovarna, kt na so fo uničili oknpatorti. Italijani eo izropali sirote in jih od veljali nekam v Italijo. Nemci pa so odnetjatj material. Da, okun,storil so uničevali povsod. »Gremo še v na$ »Dom kulture«, me je povabil tovariš inženir. »Skromen ie. ker nimamo denaria. votlo na imamo veliko. Prav vse imamo v načrtu: da si postavimo nov len »Dom kulture«, da zprarlimo delavnem stanovania, da tim izboljšamo delovne posoie in še k»!.< »Tn nič ne bomo štedili pri tem.« je šs povzel tovariš delegat. Marsikal smo se pogovorili med potio, posebno o donisništvu. ker se nam je pridružil tudi dopisnik tovariš Mehle. Njihov »Dom kulture« predstavlja preprosta dvoranica, ki ie krasi slika ljubije-neera maršala Tita in nešteto z.astavic. Tudi harmonij sem ona rila — za pevske vaje. »Tu imamo politične ure. zborovanja, mitinge in včasih po delu tudi zabave. Za vse je poskrbljeno«, so mi hiteli pripo- železniški upravi. Delal je naskrivaj, da je le malokdo vedel za to njegovo delo. Tovariši, pozivam vas, da dopisujete od vsepovsod v naš časopis. Sporočajte, kako de ate pri vas, kako se organizirate, da se bomo učili drug od drugega ter tako z večjim uspehom delali na vseh področjih. Naše geslo naj bo; We za obnovo domovine! S. G. Ljjtsbljaaski želesmšafffa fežti prvi Tudi železničarji postaje Ljubljana lahko navedejo nekaj prav lepih številk o svojem prostovljnem delu pri odstranjevanju ruševin, pri čiščenju med tiri, pri nakladanju pokvarjenih tirnic ln zbiranju starega železa, pri obnovi postaje, da zabrišejo sledove eksplozije ln omogočijo s tem hitrejše razvijanje prometa. V štirih dneh so nabrali 300 ton starega, železa, kar znese okrog 20 polno naloženih vagonov. To delo je opravilo okoli 50 ljudi v 975 delovnih urah. železničarji ljubljanske postaje vsak dan dokazujejo, da se v poln! meri zavedajo potreb obnove, saj so vsak dan po svojem običajnem delu polnoštevilno prišli na prostovoljno delo. Tudi vlakospremno osebje se je izkazalo. Obnovili so 42 prostorov, ki so brli skoraj popolnoma razrušeni. Naredili so lepo število delovnih ur, In sicer 4 mizarji 290, 3 zidarji 1336, 6 pomočnikov 1376, 2 soboslikarja 1072, 1 ključavničar 264 ln 1 tesar 344 delovnih ur. S tem delom so sl obnovili skoro vse prostore — p'same ln blvalnlce. Kot nagrado za Izvršeno delo so jim ostali tovariši zbrali vsoto 1548 dinarjev, ki pa so jo naši pridni delavci poklonili v prid vojnim sirotam. Tudi tu so se izkazali! B c sr 11 e iti širite »DELAVSKO ENOTNOST«! m mi * min ni i.i iiiistu ni' i M«n iiifMi *ii'.»iiinw »epu vedovati. Videla sem, da je duševnost teh delavcev globoka, da potrebuje mnogo, mnogo hrane. Mimo kunov rude v surovem stanju smo prišli še do irovega objekta, ki ga zdaj gradijo popolnoma sami z lastnimi močmi. »Naš obrat za enkrat še stoji, ker imamo precejšnjo zalogo izgotovi fen ega blaga. Da nam ni bilo treba odpuščati delavcev, smo si omislili tole gradnjo. Ker delamo z lastnimi močmi, nas bo stala polovico man} kot sicer« — je pravil tovariš inženir. V oči mi ie padla čndna naprava, e katero so belili zidove. Podobna je bila brizgalni in vendar se mi ie zdelo, da ni. Na mole vprašanje so se skrivnostno sno-gledall in nasmehnili. Pa so mi vendar povedali. »Da. prav imaš. To te bila včasih brizgalna. Odslužila ie svoiemu namenu, ker sed H ni veti nevarnosti bombardirani. Pa si ie Izmislil tovariš Mehle način, da nam vendar koristi. Zdal nam odlTno brizga belež po ste-ah in tih enakomerno beli.« Naravnost navdušili, so me z nithovimi domisMcam). Kar onemela sem pod vtisom tega dela. Delavci so postat? nravi junaki — svoboda iim ie visoko dvignila zavest, da se lahko pri obnovi domovine zanašajo le na lastne moči. »Prav vse si1 e moramo vložiti« — so mi re„li pri odhodu. V meni pa fe spoštovani© do teh tu n n kov dela še ho!) znašlo in utTdito prepričanje in zaupanje, da bo s takim delom naša domovina res kmalu vstala, obnovljena in mečna Vanda Škodnikov«. Vsa Siiseiiii #e t nesene manifestirala svoje zahteve Po vseh večjih krajih Slovenije 30 se preteklo nedeljo vršila ^redvoiivna zborovanja, na katerih je ljudstvo jasno in odločno zahtevalo republiko m priključitev Primorske, Trsta in Istre Jugoslaviji. Osvobodilna fronta je vodila naše ljudstvo Skozi štiri leta borbe; zdaj, ko je nastopil čas splošnega miru, rešuje gospodarska vprašanja in utrjuje vse pr dabitve, loi smo jih priborili v času narcdno-osvobodilnega boja. Ljubljana in vsa Slovenija je v nedeljo a svojimi zborovanji in manifestne jami ponovno pokazala svojo pripravljenost, slediti ji tudi v naprej. V večjih in manjših skupnah So prihajali Ljubljančani na Kongresni trg, noseč v rokah zastave in napise. Vzkliki maršalu Titu in republik' niso utihnili niti za hip. 40.000 ljudi je napolnilo trg do zadnjega kotička. Vihamo so pozdravljali predstavnike oblasti in vojske, M so bij zbrani na častnem odru pred Filharmonijo. Govoril je predsednik Narodne vlade Slovenije tov. Boris Kidrič, ki je v svojem govoru med drugim dejal: »Jutri se prično mirovna pogajanja z Italijo. Jugoslavija je ukrenila vse, kar je bilo v njeni moč', da bj bila izpolnjena .najgloblja in najpravičnejša zahteva naših narodov. Bor li smo se predvsem zato, da bi bil v naši Jugoslaviji združen ves naš narod. Z nami so se borili zato vsi jugoslovanski narodi. Naša zahteva po Primorski, Gorici, Trstu, Beneški Sloveniji in Istri je ena najpravičnejš h zahtev, kar jih je bilo kdaj koti na svetu. Ta pravica nam gre zato, ker smo doprinesli ogromne žrtve v skupni zavezniški borbi, pr pada nam tudi po načelu samoodločbe narodov. Naš maršal Tito ni navaden politični voditelj, temveč je poosebljena enotnost jugoslovanskih narodov, poosebljen program naše ljudske demokracije. Tudi' današnja opozicija ni običajna parlamentarna opozicija. Je objektivni nadaljevalec in nosilec vsega protiljudškega gospodstva, protiljudske, protidemokratične, profašistične stare jugoslovanske Mi- ke m je objektivni nosilec razdejanja naše ljudske in narodne enotnosti, je nosilec narodnega izdajstva. Ne dovolimo nikomur, da na kakršen kodi način razdira našo enotnost. Zato nastopa Osvobodilna fronta pri bližajočih se volitvah, kakor je nastopala vslej doslej in kakor bo tudi v bodoče — to je popolnoma enotna.« Množica zborovalcev je spremljala govor tov. Kidriča z največjo navdušenostjo in pritrjevanjem. Za njim je govoril predsednik IOOF tov. Josip Vidmar: »Mi hočemo demokrac jo, hočemo res-'nično, globoko demokratično republiko, v kateri nima oblasti v rokah samo en privilegiran razred, mi hočemo republiko, v kateri bo resnično oblast imelo ljudstvo samo. Zaradi tega hočemo jn priznavamo samo ljudsko armado, takšno, kakršna je danes, pod vodstvom maršala Tita. Hočemo ljudsko kontrolo nad vsem narodnim gospodarstvom, nad vsem razporejanjem dobrin, hrane in blaga. Hočemo enakost in enakopravnost narodov Jugoslavije. Hočemo, da ima sleherni narod v Jugoslaviji svojo suverenost. Skratka; hočemo vse to, kar nam je dejansko prinesla, pa bodisi šele v zarodku, naša na-rodno-osvobodilna borba.« Ljubljančani so poslali s tega zborovanja maršalu Titu pozdravno brzojavko in čestitke k visokemu sovjetskemu odlikovanju. Med vsemi množičnim zborovanji, M jih je Ljubljana doživela po osvoboditvi, je včerajšnje znova potrdilo zaupanje in vdanost naš narodni oblasti. Tudi na mariborskem Glavnem trgu je množica manlfestantov izrazila, svoje zahteve, enako kakor ljudstvo v Celju, Novem mestu, na Jesenicah in drugih večjih krajih Slovenije, kjer so vodili zborovanja vdni predstavniki litudsfce oblasti. Vsepovsod je prišla do izraza jasna in odločna volja ljudstva, ki ve, kaj hoče: »Hočemo republiko! -— Vrnite nam. našo Primorsko in Trst!« Esrngres Enotnih sindikatov delavcev In mameisemcev v Trstu V soboto 15. septembra je bil v Trstu kongres Zveze enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Julijske krajine. Potem, ko je tajnik Enotnih sindikatov tov. Ivan Bukavee pozdravil prisotne predstavnike in poudaril pomen zborovanja v času, ko se odloča usoda Trsta in slovenskega Primorja, je bil izvoljen za delovnega predsednika tov. Juroga Antonio. Nato je tov. Maula Bruno podal sindikalno poročilo ter očrtal pot, po kateri so do zdaj hodili Enotni sindikati, poudaril njihovo delo v boju proti reakcionarnim silam, ki bi hotele danes okrniti zmagoslavno pot delovnega ljudstva ter naglasil smernice za bodoče delo. Dejal je, da so bile povabljene vse strokovne organizacije, naj se strnejo v enotno fronto delovnega ljudstva, toda Enotni sindikati niso povsod našli za ta Stremljenja pravega razumevanja. Nato je podal organizacijski referat tov. Bukavee, ki je med drugim dejal: »Po odhodu jugoslovanskih čet je nastal nov položaj. Ker je bila potegnjena čez Primorje demarkacijska črta, so bili tudi pogoji dela in organizacijske oblike enotnih sindikatov spremenjeni. Treba je bilo misliti na okrepitev strokovnega gibanja v zoni A, kjer so reakcionarni elementi pričeli živahno de Icvati. Najvažnejše je bilo organizatorico okrepiti Enotne sindikate s tem, dia se pre-osnuje aparat in tako postane sposoben za borbo proti nasprotniku delovnega ljudstva. V ta namen je bila v tržaškem okrožju dokončno izvršena organizacija sindikalnih okrajev Organiziranih je bilo šest novih okrajev v tržaškem in tržiškem okrožju. Na Goriškem se je število organiziranih članov v enem mesecu podvojilo. Pokrajinski odbor je pričel obširno kampanjo tudi v vzhodni Furlani ji, da bi se ta mošn je kmečko ljudstvo organiziralo v Enotnih sindikatih. V Krm inski okolici, v okolici Tržiča, na Goriškem in na Krasu je bilo organiziranih veliko število kolonov, najemnikov in malih posestnikov. Tovariš Bukavee je nato govoril o delavski vzgoji in kulturi. Naglasil je, da je danes, ko smo preživeli tako težko in krvavo osvobodilno borbo, nujno potrebno, da prično sindikalne organizacije razpravljati o kulturnih vprašanjih., Načrtno nasprotovanje izobraževanja delavstva je bilo delo svetovne reakcionarne klike, ki je hotela delovnim množicam preprečiti pot do izobrazbe, da delavci ne bi spoznali velikih krivic, kot so se jim godile v teku stoletij. Po živahni diskusiji je bil izvoljen Glavni odbor Enotnih sindikatov v Julijski krajini. Za predsednika je bil izvoljen tov. Jurasa Antonio, za podpredsednika tov. Semiti Emilio, za tajnike: tov. Ivan Bukavee, Ubaldini Mario in Matos Josip. V odbor so bili izvoljeni še štirje člani. Po soglasnem sklepu je bila poslana pozdravna brzojavka svetovni konferenci v Parizu. Zasfc@pstw triasMSa slssdi&ss-t&v saa svetJvssl Issssieffsmal stmistmaila ocxxxxx>ooct>tiocoooooooGQooooooo(xx)oooGoooo