DELAVSKA
ENOTNOST
■M—g—H...II IH I H.I II.■mam B
»Vaša zavest, vaša volja, da korakat e po poti, ki ste si jo začrtali sami, vaša vo Ija, da skupno z organi oblasti in vašimi organizacijami uvedete vzoren red in demokratično zakonitost, bo prišla do izraza tudi pri volitvah in pri postavljanju kandidatur. Ta vaša volja bodi tudi najodločnejši odgovor vsem našim sovražnikom/«
Boris Kidrič ■
(Iz govora na velikem volilnem zborovanju v Ljubljani v nedeljo dne 16. t. m'
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto L, št. 19	izhaja vsako soboto	Ljubljana, 20, septembra 1945	Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8.—.
vyyy^Qyyvvyy^vvyvyyyyyy^^i^y^OQ(y^^pr^yyy~'(y^QOQQ(yyyyyXyXXXXyyXXyXXXXy!>OOOQO^Xy^000000QQOQOOOOQC)OOOOUOOOOOOOOOOOOOOO
S PESMIJO MA BELO
Utihnili so vročih borb poslednji streli, boleča kri še žge v globinah težkih ran.
Grobovi se razraščajo, z ramen smo sneli orožje vroče, v sonce dviga se tlačan.
Iz borcev smo postali novih dni zidarji, iz ruševin gradimo si vsi skupen dom, ne malodušnosti ne v naše sile dvom — v kovačnici nam poje kladivo veselo:
Na delo, s pesmijo na delo!
Zdaj pojemo ob nakovalu, prej smo kleli, zdaj res gorijo žulji dlani delu v čast, postali smo, kar smo stoletja hrepeneli, zdaj res smo izročili delu vso oblast!
Skoz grobe žrtve smo prerasli korenine, mogočno se razrašča zveza pridnih rok, iz rudnika in plavža preko domovine gradimo lepše skupne strehe si obok, tako da s strojem vred si pojemo veselo:
Na delo, s pesmijo na delo!
Iz borcev smo zidarji lepših dni postali,
naš znoj, naš trud gre vsemu ljudstvu v skupen dar,
nekoč smo vse trpljenje tujcu žrtvovali.
zdaj nam ne gospodari samosilnik-car.
Lopate, krampe v temelj svobode vihtimo in plavže kurimo za srečo vseh ljudi, za radost in oblast na delo zdaj hitimo in če nam danes truda znoj s teles gori, si v črnem rudniku zapojemo veselo:
Na delo, s pesmijo na delo!
*	Tone Seliškar.

i jjudski ynlf®rii“
Storitev e iieredisisi!	.
K toetež ttiMairoiško tekimvamje*4 na kongresa sčmkffivssl&i itfgainizacif Slovenije
Foziravlfeiiij delegati I. IKerngresa!
Tovariši, ki so Vas organizirani delavci in nameščenci izvolili iz (Svoje srede in vam s tem izkazali zaupanje, da jih na kongresu zastopate, pozdravljeni! Še nekaj dni, in pozdravili se bomo v naši Ljubljani z jeseniškimi kovinarji in piavžarji, s tekstilci iz Maribora. Kranja in Celja, s stavbinci, ki širom po naši slovenski zemlji gradijo, kar je sovražnik razdejal. Pozdravili se bomo z delegati vselrsfro-kovnih zvez. ki se bodo udeležile našega velikega praznika, ko bo slovensko delavstvo — ne več razcepljeno kot nekdaj, ampak enotno in solidarno — prvič v svoji zgodovini slavilo tako velik dogodek, kakor je delavski kongres.
Glavni odbor bo preko vas, tovariši delegati, položil obračun svojega dela pred vsem slovenskim delavstvom. Vsi delavci po tovarnah, rudnikih in obratih bodo v dnevih kongresa v duhu prisostvovali njegovemu delu. V slehernem zavednem delavcu bo gorela misel: »Dolgo smo bili zatirani, brezpomembni, a zdaj zborujejo na kongresu naši delegati, naši zastopniki.«
Tovariši delegati, vi ste tisti, ki boste na kongresu v imenu delavcev in nameščencev izrazili njihove težnje in želje. Dnevi kongresa naj postavijo trdne temelje naši organizaciji. Ta kongres naj bo obenem kažipot nadaljnemu delu in poletu delavskega razreda.
Tovariši delegati! V teh dnevih, ko se pripravljate na kongres, preglejte vse delo vaših podružnic, da bo vsak delegat poln stvarnosti, ko bomo na kongresu' razpravljali o najvažnejših nalogah, kajti samo na ta način bomo lahko položili res dobre temelje našemu bodočemu delu!
Naš I. kongres bo ostal v zgodovini enotnih strokovnih organizacij kot mejnik v dosedanjem delu in mišljenju. Ta kongres mora iz naših vrst iztrgati vse tisto, kar je ostalo starega, kar smo dobili od stare države in kar ni v skladu z novimi strokovnimi organizacijami in kar jih ovira pri njihovem ustvarjalnem delu.
Še enkrat pozdravljeni, vsi delegati in gostje, ki boste prišli na kongres!
Delavca tgsssfar&lte, čevljarske in tsetoarske stroke nočejo massarlaife
Usnjarsko, čevljarsko in torbarsko delavstvo, združeno v 11 podružnicah Zveze delavcev in nameščencev usnjarsko-predelo-valne industrije v Ljubljani, zbrano na zborovanju dne 14. septembra. 1945, je sprejelo sledečo resolucijo:
Izjavjamo, da neomajno zaupamo v vodstvo naše države na čelu z maršalom Titom. Po štiriletni osvobodilni borbi, po priborjeni svobodi, ki temelji na ogromnih žrtvah in preliti krvi, enodušno zahtevamo, da bodi naša nova državna oblika republika.
Obsojamo izdajalsko delo reakcije s pobeglim kraljem Petrom Karadjordjevičem na čelu in izjavljamo, da je resnična ljudska oblast nemogoča z monarhijo, ki je bila vedno izvor protiljudske oblasti.
V hotenju, da branimo svobodo delovnega ljudstva, nacionalno svobodo ter resnično bratstvo in enakost vseh jugoslovanskih narodov, kličemo:
»Naj živi federativna, demokratična republika Jugoslavija pod vodstvom našega narodnega heroja — maršala Tita!«
©a se site ve® vmiS stati ©asi
Delavci in. nameščenci v tovarni olja v Slivenski Bis.r.ci so imeli pred kratkim sestanek v posiopju tovarne. Delegat ministrstva jim je v -vojem govoru poda politični pregled, v Katerem jrm je objasnil vlogo reakcije, ki hoče ovirati in škodovati naši novi državi. Vsi navzoči so se izrekli ob tej priliki za demokratično federativno republiko z maršalom Titom na čelu. stari časi in razmere se ne smejo nikdar več vrniti!
■— Razložil ;im je tudi pomen bodočih volitev v korutituanto in jih opozoril na dolžnost. da sodelujejo pri čiščenju volilnih ime-nikov.
Zadnja štiri leta je tovarna le životarila zdaj pa S3 se delavci res z zanimanjem posvetili obnovi tovarne,. očistili stroje m pripravili vse za novo sezono dola, ki se bo v kra:k m • pričelo.	>
Na tem sestanku so delavci in nameščene sklenili, da bodo pomagali po svojih močeh skrbeti za sirote padlih borcev. Zato bodo takoj, ko bodo pričeli z delom, "delal nekaj prostovoljnih ur njim v korist	i
V prediaprilski Jugoslaviji je bilo vse ljudsko prosvetno delo nepovezano, nenačrtno. Podeljeno je bilo prav tako, kakor je bila podeliiev v gledanju na reševanje vseh problemov, in to političnih, ekonomskih in socialnih. Kakor smo imeli »kmečke«, »delavske« in druge politične stranke, prav tako in toliko smo imeli tudi prosvetnih organizacij. Vsaka politična stranka je težila. da z organiziranjem svojih prosvetnih ustanov usmerja in vpliva v glavnem na politično vzgojo svojih pripadnikov, končni namen pa ji je bil volivni uspeh. Vse te različne prosvetne ustanove od ljudskih knjižnic, odrov in ljudskih univerz, so si stale v medsebojni opreki glede na metodo, delo in smoter.
Z narodno osvobodilno borbo, z Osvobodilno fronto, ki je povezala vse delovno ljudstvo, je ustvarjen tudi pogoj za enotno, povezano, načrtno prosvetno, ljudsko izobraževalno delo. Ta enotnost naj se odraža tudi danes v organizatorični povezanosti vseh prosvetnih ustanov.
Želja po enotnem načrtnem ljudsko izobraževalnem delu je našla svojo obliko in okvir v naši najvišji upravni prosvetni ustanovi, ministrstvu prosvete. Njegova na-loga je voditi in usmerjati, povezovati ljud-r,ko izobraževalno delo vse Slovenije. S tem t;a le upravna oblast prevzela ljudsko izobraževanje v vsej širini v svoje območje, je se z enim dejstvom poudarjena ljudskost oblasti, ki jd plod b£>Tbe, prop<Lgan4o ip
politične vzgoje. Ker so Enotne strokovne zveze najmočnejša množična organizacija, ki obsegajo vse naše dejanje in nehanje, mora biti tudi njihov delež pri organizaciji ljudsko-izobraževalnega dela največji.
Te dni 1» zasedal kongres ESZDN, ki bo razpravljal tudi o kulturno prosvetnem delu v svojih organizacijah. Poleg ostalih važnih prosvetnih ustanov (ljudskih knjižnic, odrov, glasbenih društev) bo gotovo važna pravilna postavitev vprašanja »Ljudskih univerz«, ki se v naši državi na novo organizirajo.
Namen Ljudskih univerz je, da seznanjajo in posredujejo najširšim ljudskim plastem vse kulturne dobrine in izsledke znanstvenikov z načinom, ki bo sprejemljiv za vse, ki žele razširiti in poglobiti svoje znanje. Ustanavljale se bodo predvsem tam, kjer je dovolj predavateljskega kadra. Prosvetni odseki narodno osvobodilnih odborov prevzamejo skrb za njihovo organizacijo. Oni bodo vsako leto pred začetkom predavanj izbrali iz vrst prosvetnih organizacij in prosvetnih delavcev odbor, kateremu bo poverjeno delo za tekočo dobo. Ta odbor mora biti v najtesnejši povezanosti z vsemi krajevnimi prosvetnimi ustanovami... Rekli smo že, da so Enotne strokovne zveze najmočnejša množična organizacija, zato tudi naj bo njeno sodelovanje najvidnejše in najpristnejše.'
Ako se spomnimo prejšnjih Ljudskih univerz v Sloveniji, vemo, da so bile ljud-
Na našem I. strokovnem kongresu za Slovenijo se bo v posebni točki obravnavalo tudi vprašanje udarniškega dela • po tovarnah, pisarnah in delavnicah.
Ljudje, ki ne razumejo bistva tega vprašanja, mislijo, da je udarništvo neke vrste priganjaštvo. To njihovo napačno mnenje jim pa utrjujejo Š6 tisti, ki po večini dobronamerno, vendar povsem napačno organizirajo in tolmačijo stremljenja po dviganju množine in kakovosti naše proizvodnje. Potem so pa še tretji, ki žele revščino in kaos, da bi v kalnem ribarili. Prvim in drugim je namenjen ta sestavek, za one tretje pa so drugi faktorji, s katerimi bodo imeli prej ali slej opravka.
Če naj spregovorimo k namena in duhu udarništva nekaj načelnih besed, je treba takoj uvodoma podčrtati, da se vsi pametni ljudje zavedajo, da ni slovenskemu delavcu in nameščencu, slovenski delavki ali kmetici nikakršno priganjaštvo prav nič potrebno. Slovenski človek je tako znan po svoji marljivosti, je doprinesel zanjo že toliko dokazov, da ne rabi od nikogar še kakega novega potrdila. Treba je prestopiti samo prag te ali one tovarne ali delavnice, treba je pogledati samo naša polja in vrtove, naše rudnike, naše železnice, naša mesta in trge, pa je vsakomur na prvi pogled jasno, da je temu res tako.
Udarništvo pri nas more imeti le oni glo-bokejši smisel, da se to marljivost usmerja tudi na oni teren, kjer se marljivost posameznika izliva v skupno reko marljivosti vsega naroda v splošni dvig blagostanja. Kaj mislimo s tem? Mislimo na ona dejstva, ko pridnost posameznika tudi zanj ne more roditi dobrih rezultatov, če bi se njegova okdlica razkrajala v krčih bede in pomanjkanja.
Vzemimo na primer nacionalne valute, o kateri vemo, da ima tako veljavo, kolikor stoji za njo proizvodnje. Kaj bi pomagalo še tako marljivo delo poedinca, če bi pa narodni denar ne imel veljave zato, ker bi ne bil podprt z dovoljno proizvodnjo vseh sodržavljanov.
Oglejmo si tudi duhovno stran tega vprašanja. Revščina in beda so večna legla na-zadnjaštva in mračnjaštva. Lakota lomi tilnike in napravlja iz ljudi poslušna orodja brez samozavesti, brez ponosa in brez one svobodoljubne možatosti, ki je temelj pravi ljudski demokraciji in svobodoljubja, ki daje najboljše borce za narodno In državno neodvisnost. Taki sta torej obe strani medalje pravega udarništva.
Pri spoznanju vse globine tega vprašanja je potem tem nujneje paziti, da se ta koristna prizadevanja tudi v posameznih in izjemnih slučajih ne izmaličijo v nesmiselnosti, ki povzročajo le veliko potrošnjo energij za malenkostne rezultate. Gre za to, da se vesela delavnost in mnogo obetajoča gorečnost, ki preveva našega delovnega človeka, ne duši in hromi z nalogami in odredbami, katerim se vidi na prvi pogled, da jim manjka zrelega preudarka.
Dobro vodene tovarne in delavnice s starim delavskim kadrom gredo suvereno mimo takih podvigov. Niso pa na primer preredki slučaji, ko pričakujejo posamezni ljudje, da bodo imenovani za udarnike zato, ker se vračajo na delo še po večerji in vztrajajo pri njem. največkrat do 11. ponoči, neredko tudi do druge In tretje ure zjutraj.
Kdor je le od daleč slišal kaj zvoniti o delovni sistematiki in o potrebi telesne in psihološke kondicije za dobre rezultate dela, bo na prvi mah u ver j en, da storitev pri takem delovnem času ne more biti niti po kakovosti, niti po množini dobra. Ljudje izgube pri pretirano dolgem delovnem času, pri katerem se ti zdi, da jedo in počivajo kar med delovnim časom, kaj kmalu smisel za nujnost službe. Postajajo brez-iniciativni roboti, ki so vedno in ni koli v službi.
Ne mislim, da bi se v težkem povojnem času ne smelo podaljšati za kako uro delovni čas in v izjemnih prilikah tudi za nekaj ur. Podaljšanje je posebno tam tem lažje mogoče, kjer samo delo ni tako, da bi omogočilo strožjo sistematiko.
ske samo po imenu, nikakor pa ne po vsebini in delu. Zato so se poleg njih ustanavljale še ljudske univerze s poudarkom, da so delavske. Rekli boste, da je interesni krog delavca, kmeta in nameščenca že po strokovni liniji raznovrsten in drugačen. Da, ali predavanja, ki se bodo sestavljala, morajo biti prilagojena posebnim prilikam kraja, kjer bo Ljudska univerza. Sicer pa bo že različnost družbene strukture zahtevala in določevala vsebino in delo Ljudske univerze. To vprašanje se bo pojavilo predvsem tam, kjer bo potreba po neki strokovni usmeritvi odnosno izpopolnitvi. V splošnem je danes potreben prevzgoje prav tako slovenski razumnik, ki ni sodeloval ali spremljal narodno osvobodilne borbe kot delavec in kmet, katera v stari Jugoslaviji nista imela pogojev in možnosti prave izobrazbe Pri sestavi predavanj moramo izhajati iz načela, da je našemu človeku najbližja zemlja, na kateri živi, in narod, iz katerega je izšel. Nia prvem mestu bomo govorili o naši narodno osvobodilni borbi in njenih pridobitvah. Posebno pozornost bo treba posvetiti gospodarstvu in vprašajem ob-
Ce pa streže delavec ali delavka stroju, pri katerem je važno, da napravi z vsakim obratom koristno dejanje, potem ga pa poglejte po osmih urah, če je v stanju vzdržati strogo sistematiko še za kako uro. Pri stroju bo že še vzdržal, toda strojev: gibi ne bodo več polno izkoriščeni, mogoče šele vsak drugi gib, dočim bo tudi vsak drugi napravljen v prazno in energija za pogon stroja zastonj iztrošena.
Pa tudi v pisarnah ni mnogo drugače. Ce nameščenec nima dovoljenega odmora za obnovo delovne sile — če nima psihološke kondicije — dela površno, brez občutka za temeljito rešenje naloge, ki jo je sprejel. Tako gredo iz pisarn premalo premišljena pisma, površna po obliki in vsebini. Taka pisma povzročajo adresantu dvome, kako je mišljeno to in ono in iz enega takega pisma nastane mnogokrat cela korespondenca, pritožbe, zmešnjave in potrata. papirja, časa, poštnine itd. In to vse za to, ker prvi pisec ni vzel stvar temeljito v premislek, ker ni žrtvoval mogoče samo pol ure dalj za to delo, pa bi bil prihranil sebi in drugim cele ure delovnega časa in še drugih stroškov. Seveda, če gre takemu »udarniku« samo za veliko število pisem, ki jih je p odposlal in sprejel, potem je seveda dosegel svoj namen. Rezultat je pa jako neudamiški, da ne rečem škodljiv.
Za dobro udarniško delo je potrebna pred vsem temeljitost, brez katere ni nobeno delo uspešno, zlasti ne tam, kjer se dela na industrijski način, to se pravi iz rok v roko.
Drugo pravilo za dobro udarniško delo je smisel za red. Dobrega delavca spoznaš po orodju, kakršnega ima in po redu, M vlada okoli njega. V vseh tovarnah in delavnicah je večina orodja skupnega, In mora biti vsem na razpolago, kadar ga rabijo, če delavec orodja, ki ga je rabil, ne namesti nazaj na določeno mesto, povzroči svojemu tovarišu, Iti bi ga za njim rabil, nepotrebno iskanje in spraševanje in izgubo dragocenega časa. Prvi je s tem profiliral kako minuto, oškodoval pa je svojega tovariša za pet ali desetkrat daljši čas. Tako delo ni udarniško, še manj pa tovariško!
Mnogi se boje reda, češ, da ubija polet duha. Pretiran red, ki postane konec koncev sam sebi namen, prav gotovo veže človeškega duha. Toda oni red, ki usmerja delo posameznika v harmonijo s celoto, je nujen pogoj v industrijski delavnosti. Zato tudi smatrajo strokovnjaki, da so za izoblikovanje pravega industrijskega delavca potrebne tri do štiri generacije. Slovenski industrijski delavec ima po mnogih krajih že to učno dobo povsem za seboj in mora prevzeti nase dolžnost, da bo vzgajal nov naraščaj iz vasi v duhu kolektivističnega delovanja. Istotako mora prevzeti nase dolžnost, da bo v tem duhu z vzgledom vplival tudi na svoje brate na jugu, ki so domala vsi prišli šele od vaškega k industrijskemu deiu. •
Se je potreben odmor za obnovo duševne in telesne sile, potem je treba vedeti, da mora biti tudi čas odmora pravilno izkoriščen. Sama postelja še ni vse. Treba je tudi razvedrila. Razvedrilo osvežuje duh, ga ohranja prožnega, vzbuja v človeku veselo podjetnost, radost za uspehe in voljo do dela in udejstvovanja.
Odkar delovni obrati ne smejo biti več samo zlate jame za obogatitev posameznikov, delo ni več nujno zlo, kakor je bilo do sedaj, temveč je baš ono nujni materialni temelj vzpona delovnega ljudstva na višjo stopnjo duhovnega življenja.
Ustvarjalni tempo, s katerim je zgrabil po osvobojen ju naš, delavec in nameščenec za delo. dokazuje njegovo zavest. Uspehi prvih štirih mesecev so prepričujoči. Onim pa, Id bi s kakšnim konfuznim vmešavanjem kvaril ves ta polet, je pa treba glasno reči: Ne videz, temveč storitev je merodajna! Udarniške naslove se bo delilo po množini in kakovosti storitve!
France Svetek
nove naše domovine. Sistematična strokovna predavanja bi prevzela država z ustanavljanjem posebnih strokovnih tečajev. V kolikor pa bi ne bila v katerih krajih dana ta možnost, potem šele prevzame to delo nase Ljudska univerza.
Delo Ljudskih univerz lahko porazdelimo na tele skupine:
1.	teoretična (znanstvena) predavanja;
2.	poučna (praktična) predavanja;
3.	zabavno - poučna predavanja in prireditve (glasbene, umetniške).
Zaradi skupnih, istih smotrov in nalog, Iti so danes postavljene pred slovenskega človeka, naj bodo tudi Ljudske univerze in vse ostale prosvetne ustanove povezane, enotne, in to ne samo v svoji zunanji organizatorjem obliki, temveč tudi po svoji notranji, idejni vsebini.
Kakor se je .slovensko ljudstvo skupno, dožno borilo v tej domovinski borbi proti okupatorju, lako naj tudi sedaj složno koraka v delu za dvig ljudske izobrazbe. Le v enotnosti, načrtnosti in povezanosti bomo dosegli smoter in naloge ki jih imamo do sebe in države.	'farion L.
OX*3CXXXD00000000000000(X)0000CXXXXXXXXXXXXX>000000<XXXiC)0(XXXXD00CXD00000000C<XXX)0000O000<X)00CXX)0(XXX)000000000e00000C>
Naj živi 1. Kongres E6ZS9NS — kongres otiločt&ili ispsveali m sisteroatlmili?. sklepov sa JeM®*se enotnost Im avamt-gafte tekmovanje delavskega razreda za zmag® v zgciflevimsldli vcBtvaSa!
KXXXXXXXXXObC00CXXX300<XKXXXXXXXXXXXXXXXX>XXX)00000<X000000000000C>00CX>000000C<XXX)00000(XX*X»0C<»<X)0CXXC000C000CI000
Osirotele pravil
bi $ih bo Glavni Mbar ESZBN predležll kongresu
Splošne določbe
CL L
Federalni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev In nameščencev Jugoslavije za Slovenijo je predstavnik delovnega ljudstva, povezanega v delavskih In nameščen-, sitih strokovnih organ zedjah ESZDNJ v Sloveniji ter vedi v skladu s sklepi splošnega državnega strokovnega kongresa. Glavnega odbora E8ZDN ra Jugoslavijo ter sklepi federalnega strokovnega kongresa za Slovenijo splošne, skupne strokovne akcije In celotno strokovno delovanje na področja federalne Slovenije.
CL 2.
Federalni odbor stopa kot predstavniško telo enojnega strokovnega gibanja v Sloveniji v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, ki je sestavni del Ljudske fronte Jugoslavije.
CL 8.
Federalni odbora ima naziv: »Glavni odbor enotnih strckoni h zvez delavcev In nameščencev Jugoslavije za Slovenijo«.
Sedež Glavnega odbora za Slovenijo je v Ljubljani, njegovo delovno področje pa obsega vse ozemlje federalne Slovenije.
Peča* Glavnega odbora za Slovenijo se glasi: »Enotne strokovne zveze delavcev ln nameščencev Jugoslavije — Glavni odbor za Slovenijo«.
Pečat hrani predsednik ali tajnik odbora.
V Imenu odbora podpisujeta veljavno vse spise predsednik ln tajnik; če bi bil eden ali drugi od njih zadržan, podpisuje sp se namee'o n joga eden izmed članov Izvršilnega odbora
Naloge Glavnega odbora
za Slovenjo
Cl. 4.
Naloge Glavnega odbora za Slovenijo so zlasti:
a)	da organizira in zgradi enotno delavsko In nameščensko strokovno gibanje na ozemlja Slovenije,
b)	da v skladu s sklepi splošnega državnega strokovnega kongres a, Glavnega odbora za Jugoslavijo in federalnega kongresa za Slovenijo izvaja splošno strokovno politike m vodi splošne In skupne strokovne akcije in strokovno delovanje na ozemlju federalne Slovenije.
c)	da dejavno sodeluje pri gospodarski obnovi tn graditvi države ter vsestransko podpira organe ljudske ©Masti federalne Slovenije pri ntrjevanjn pridobitev narod-no-osvobodiine borbe.
6) da pri federalnih ustanovah in oblastvenih organih federalne Slovenije načenja gospodarska in socialno-po'Stična vprašanja, dn predlaga v te ustanove predstavnike ter nasproti njim zastopa strokovne orgnntzacrje,
d)	da podpira f«.razvija delavsko In na-cieščensko zadružno, knloruo, prosvetno in telesno-vzgojno Itd. delovanje,
e)	da skrbi za izdajanje in širjenje strokovnega tiska in Ikc.rature, da ustanavlja knfžnlce in Čitalnice, prireja predavanja ln ustanavlja sindikalne tn druge šole ter tečaje.
g) da predpisuje pravT.i krajevn-h med-strokovnlh svetov in Ljudske prosvete, nadzoruje njihova delovanja ln jim daje navodila zanj.
Glavni odbor za Slovenijo
Cl. s.
Glavni odbor za Slovenijo sestoji Iz najmanj 29 članov, Id jth voli federalni kongres.
CL 6.
Glavni odbor za SToven1jo ima redne seje štirikrat letno, izredne pa. kadar to sklepa Izvršilni odbor a« pa zahtevata dve tretjini članov Glavnega odbora za Slovenijo. Seje Glavnega odbora za Slovenijo sklicuje Izvršilni odbor.
cl ?.
Na izpraznjena mcota sme Glavni odbor za Slovenijo pritegniti (koopt-rati) p,cdodbornike, vendar največ do ene tretjine skupnega šievila članov? Glavnega odbora za Slovenijo.
CL 8.
Glavni odbor za Slovenijo je za svoji: delo odgovoren federalnemu strokovnemu kongresu Sloveti je in Glavnemu odboru ESZDNJ za Jugoslavijo.
Njegovi sklepi so veljavni za vse strokovne organe ESZDNJ na področju Slovenije.
Kongres in njegova organizacija
cl a.
Vodilna ustanova strokovnih organizacij (krajevn h medstrokovnih svetov, podružnic, krajevnih odborov zvez in tajništev zvez) na ozemlju federalne Slovenije je federalni strokovni kongres Slovenije.
Njegovi sklepi so naslonjeni na skiepe splošnega državnega strokovnega kongresa in Glavnega odbora ESZDNJ za Jugoslavijo ter vsebujejo pobude, navodila in splošne smernice, veljavne za področje federalne Slovenije.
Redni federalni kongres se vrši vsako drugo leto, izredni pa po sklepu Glavnega odbora za Slovenijo al. pa na zahtevo večine krajevnih medstrokovnih svetov, oziroma večine podružnic zvez, ki obsegajo vsaj dve trejpnl članov.
Kongres tvorijo:
a)	delegati krajevn h medstrokovnih svetov, ki jih izvolilo plenumi svetov,
b)	delegati podružnic zvrz,
c)	Glavni odbor za Slovenijo in njegovo finančno nadzorstvo.
Federalnega kongresa se smejo udeležiti s posvetovalno pravico;
a)	člani Glavnega odbora za Jugoslavijo,
h) po en zastopnik zvez. tajništev zvez, uredništev strokovnih listov ter federalnega kulSurno-prosvetnega telesno vzgojnega odbora.
Glavni odbor za Slovenijo določa, na kolikšno štev lo članov volijo podružnice po enega delegata.
Cl. 10.
Kongres je sklepčen in sposoben za delo, če je na njem navzočih več ko polovica izvoljenih delegatov. Sklepa z navadno večino glasov. Sklcuje ga Glavni odbor za Sloveni.jo,
izvršilni odbor
CL 11.
Glavni odbor za Slovenijo voli iz svoje srede izvršilni odbor iz najmanj 11 članov, izmed katerih mora vsaj 9 članov imet1 stalno bivališče na sedežu Glavnega odbora za Slovenijo.
Cl. 12.
Redne soje Izvršilnega odbora -se vršilo dvakrat mesečno, izredne pa po potrebi. Seje Izvršilnega odbora skl cuje predsednik, v primeru njegove odsotnosti pa tajnik.
IzvrSilni odbor vodi v imenu Glavnega odbora za Sloveni,jo celotno strokovno gibanje v. federalni Slovenijo; za svoje delovanje odgovarja Glavnemu odboru za Slovenijo.
V času med sejami izvršujeta tekoče posle Izvršilnega odbora predsednik in tajnik.
Finančno nadzorstvo
CL 18.
Finančno nadzore v0 Glavnega odbora za - slovenijo sestoji z pet oseb, ki jih voli federalni strokovni kongres: vsaj trije izmed njih morajo imeti stalno bivališče na sedežu Glavnega odbora za Sloven jo.
Finančno nadzorstvo voli iz svoje srede predsednika in tajnika.
CL 14.
Finančno nadzorstvo pregleduje finančno poslovanje Glavnega odbora za Slovenijo in poroča o svojem delovanju federalnemu strokovnemu kongres« Sloven je.
Finančno nadzorstvo nadzoruje po potrebi finančno poslovanje krajevnih med-strokovn h svetov.
Člani finančnega nadzorstva morajo prisostvovati sejam Glavnega odbora za Slo-ven jo, sej Izvršenega odbora pa se udeležujejo le na vabilo.
Finančna sredstva
CL 15.
Finančna sredstva Glavnega odbora za Sloven jo sestoje iz:
a)	kvote — odaf otka — ki mu jo redno plaču,jejo tajništva zvez,
b)	prostovoljnih daril m volil,
c)	dohodkov iz nepremičnin,
d)	dohodkov iz raznih prireditev, tiska in podobnih virov.
Cl. 16.
Glavni odbor za Slovenijo sme, če se mu to zd potrebno, najemat) tudi večja posojila za zgraditev delavskih domov, okrevališč. letovišč itd.
Okrožna tajništva, krejevm med-strokovni svet in »Ljudska prosveta«
ei. n.
Na industrijsk h področjih ali v okrožjih, oddaljenih od sedeža Glavnega odbora za Slovenijo ustanovi Glavn odbor za Slovenijo, če to zahtevajo razmere, okrožna tajništva in predpise pravilnik o njih sestavi in poslovanju.
CL 18.
V	krajih, v katerih olvrtojata vsaj dve podražil e) ali dva krajevna odbora, se ustanovijo krajevn! meflstrokovni sveti z nalogo, da vzdržujejo stike med vsemi strokovnimi organizacijami v kraju in vodijo splošne skupne posle in akcije vsega delavstva v kraju.
CL 19.
Krajevni medstrokovni svet tvorijo krajevni odbori, oziroma če v kraju ne obstoje krajevni odbori, odbori podružnic strokovnih zvez kakor tudi odposlanci krajevnih delavskih :n namešdenskjh kulturno-prosvetnih in telesno vzgojnih organizacij.
CL 20.
Krajevni medstrokovnl svet sestoji iz plenuma in Izvršilnega odbora. Izvršilni odbor odgovarja za svoje delo plenumu krajevnega medstrokovnega sveta, slednji pa Glavnemu odboru za Slovenijo.
Cl. 21.
Društvo »Ljudska prosveta« ESZDN goji prosvetno delovanje v okviru splošnega strokovnega gibanja po pravilih, Izdanih od Glavnega odbora In navodPlh KMS na svojem sedežu, v katerega je vključena.
CL 32.
Kravla krajevnih medstrokovnih svetov predp^Riilo Olavni odbor za Slovenijo.
RszsojTšče
Cl. 28.
V	sporih, ki bi se pojavili med člani strokovnih orcanjza^j in bi se tikali strokovnega gibanja, se smejo ustanoviti razsodišča. To razsodišče se restavlja po določilih čl. 87 pravil ESZDNJ.
Sklepna določba
Cl. 24,
Spore o tolmačenju pravil rešuje izvr-elnj odbor.
Glede vsega, česar ta pravila ne predvidevajo. a spada v delovno področje enotnega strokovnem nihanja ln teh pravil, izdrla potrebne sklepe Glavni odbor za Slovenijo v skladu s sklepi Glavnega odbora za Jugoslavijo.
Navodila 1$ 1. kosifrssts
Enotnih sirsMsiiili zvez de!aw8».ln,B8E32li@2new
Slovenile
Priprave za I. sindikalni kongres Slovenije. ki je sklican za dneve od 23 do 25. septembra 1945 v Ljubljani, so v polnem teku. Podroben spored kongresa objavljamo na drugem maitu.
Podružnicam krajevnim odborom in krajevnim medstrokovBim svetom v Sloveniji podajamo še nekaj navodil v zvezi s kongresom!
POROČILA
podružnice, krajevni odbori posameznih strokovnih zvez ter krajevni med3Wokovni sveti, ki Še niso dostavili svojih poročil naj to nemudoma strne, ker mora imeti Glavni odbor za Slovenijo izčrpen in podroben pregled nad delovanjem vseh sindikalnih orgaraaacii m forumov na področju Slovenije.
Podružnice m krajevni odbori posameznih zvez na‘ naslovijo svoja poročila na tajništva za Slovenije zve j; zveze, krajevni medstrokovni sveti p« neposredno n® Glav-ni odbor BSZDNJ za Slovenijo. Sedež vseh tajništev in Glavnsj« odbora je v Ljubljani. Miklošičeva 22.
PRIPRAVE ZA MAN1F POVORKO
Člani podružnic iz Ljubljane in okolice se bodo udeležili manlfewt».cijokega sprevoda korporativno Tudi kengresni udeleženci iz ostalih krajev Slovenije ki bodo prišli na kongres v nedeljo 2$ 9 1S45 ie bodo uvrstili v sprevod Po podružnicah Zato naj vsaka podružnica po k:b' za napirno tabla, ki se bo v sprevodu nosila pred članstvom podružnice
Vse podružnice bodo uvrščene v sprevod po zvezah ter se morajo vsi udeleženci ravnati po navodilih ki jih bodo prejeli od red1 te! jev
Zbirališče za sprevod: Škofja ulica in Vidov da n ka cesta.
Za sprevod je pripraviti čim več parol in napisov
Pred vsake podružnico b®do korakali v posebni skupini udarniki ter jo tudi za to skupino treba pripraviti napis.
Podružnice naj v sporazumu s tajništvom svoje zveze pripravijo tovorne avtornobi-e oz. vozove s konjsko vprego, na katerih bodo prikazane razne vrste dela značilne za stroko, kateri pripada podružnica
Kongres naj se člani in članice, kjer je to le mogoče, udeleže v narodnih nošah. Nobena narodna noša ne sme ob tej priložnosti ostati doma!
KULTURNE PRIREDITVE
Podroben spored kulturno-prosvetmh prireditev, ki se bodo vršile v kongre nih dnevih v Ljubljani bo pravočasno objavljen v dnevnem časopisju in med objavami radijske postaje v Ljubljani. Zasledujte časopisje ln poslušajte objave!
Prirejeno bo več predrtav v gledališču :n v kinematografih Pobirala se bo zmerna vstopnina. Dohodek iz teh prireditev je namenjen vojnim žrtvam,
PREDKONGRESNO TEKMOVANJE
Kakor je Glavni odbor za Slovenijo že objavil v svoji okrožnici o sklicanju knngre:a t dne 28 VII. 1945 je razpihano predkongresno tekmovanje V skladu s tam navedenimi navodili bo izrekel kongres svoje priznanje tistim strokovnim organizacijam in forumom ki so dosegle najboljši uspeh v primeru z ostalimi enakovrstnimi organizacijami in forumi. Prav tako bo kongre? izrekel svoje priznanje našim junakom dela, t. j tovarišem ki so s pravilnim umevanjem udarniškega dela dosegli največje uspehe in dvignili proizvodnjo z izboljšanjem oroizvodnega procesa.
Mnogo naših strokovnih organizacij je že dostavijo poročila o svoji delavnosti v smislu navedene okrožnice o predkongresnem tekmovanju. Zamudnice naj poš'jejo svoja izčrpna poročila nemudoma tajništvu za Slovenijo svoje »trakovne zveze ali pa n-posredno Glavnemu odboru v Ljubljani, Poročila. ki bi vsebovala le pavšalne navedbe, niso uporabna, ker ne dajejo nobene opore za pravilno oceno in primerjavo. Zato morajo obsegati pare čila pctroLne. s etatistič-
nimi podatki podprte navedbe iz katerih bo ocemtvena komi-ija mogla posneti, ali organizacija res zasluži priznanje oz. ali je predloženi delavec oz nameščenec res dosegel prave udarniške uspehe.
Podrobnodi o z razpisanem predkongresnem tekmovanju »o razvidne tudi iz št. 11 »Delavske enotnosti« z dne 28, VII. 1945. Vf kateri je na uvodnem mestu objavljena okrožnica Glavnega odbora za Slovenijo.
DELEGATI
Nekateri sindikalni forumi doslej še niso spdročili Glavnemu odboru ESZDNJ za Slovenijo (Ljubljana. Miklošičeva 22) imen delegatov, Število delegatov, določenih za posamezne podružnice oz. sindika'ne forume je Glavni odbor za Slovenijo določil po okrožjih. Zadevna obvestila so bila dostavljena krajevnim strokovnim svetom na sedežih okrožij z nalogo, da napravijo razpored in obvestijo prizadete forume. Ce bi ta ali' ona podružnica še ne bila prejela obvestila o številu delegatov, ki odpadtjo nanjo, naj se nemudoma obmejna krajevni strokovni svet na sedežu okrožja.
Ker je število delegatov dosti manjše od Števila podružnic je naravno, da nekaterim podružnicam ni določeno nobeno delegatsko mesto kakor je na dmgi strani naravno, da je za močne sindikalne podružnice v 'industrijskih centrih določeno večje število delegatov.
Imena, poklic in točen naslov Izvoljenih delegatov morajo podružnice obenem z njihovo karakteristiko nemudoma poslati Glavnemu odboru ESZDNJ za Slovenijo, ker jim sicer Glavni odbor ne bo mogel dostaviti pravočasno delegatskih izkaznic, ti opravičujejo delegate k brezplačni vožnji po železnici Ti dopisi naj bodo sestavljeni skrbno z vsemi podatki: dogodilo se je, da nekateri taki dopisi, ne vsebujejo niti navedbe kraja niti navedbe podružnice tako da Glavnemu odboru ni mogoče ugotoviti, kam naj dostavi delegatske izkaznice. Take poJružni-e naj svoje sporočilo nemudoma ponovijo, i.polnjeno s tačnejšimi podatki
popust na Železnici
Uprava železnic je dovolila brezplačno vožnjo za delegate ter povabljene zastopnike in goste. Te ugodnosti se bodo mogli poslužiti samo delegati, zastopniki in gosti, ki bodo od Glavnega odbora ESZDNJ, za Slovenijo prejeli zelene (za delegate) oziroma rdeče (za zastopnike in goste) kongresne izkaznice.
Brezplačna vožnja bo prav tako omogočena vsem organiziranim skupinam udeležencev.
Nadaljnja navodila s tem v zvezi zasledujte v dnevnem časopisju in med objavami v radiu.
PREHRANA
Z ozirom na racicmranje živil je nemogoče, da bi vsi udeleženci kongresa prejeli v Ljubljani hrano. Prehrano je mogoče preskrbeti samo za delegate ter povabljene za-topnike in goste, ki bodo v posesti zelene oz. rdeče kongresne izkaznice. Te osebe bodo namreč morale prisostvovati vsemu poteku kongresa in je zato neobhodno potrebno, da prejmejo najnujnejši obrok hrane.
Ne smejo pa računati na prehrano v Ljubljani ostali udeleženci kongresa, ki se bodo udeležili le nedeljskega sporeda kongresa dne 23. IX. 1945. Ti udeleženci morajo svoj prihod v Ljubljano kjer je le mogoče urediti tako da bodo prispeli v Ljubljano v nedeljo zjutraj in odpotoval' domov v nedeljo zvečer. Ker bodo v Ljubljani le en dan, jim ne bo pretežko, prinesti za ta dan hrano s seboj.
Opozarjamo nato, da morajo vsi udeleženci kongresa, razen delegatov in povabljenih zastopnikov ter gostov biti v ponedeljek dne 24. sept. 1945. zopet na svojih delovnih mestih. Nikoli ne smemo pozabiti, da je naša
prva dolžnost, da sodelujemo pri obnovi gospodarstva vsak na svojem delovnem mestu. Od te do.žnoiti nas ne sme odvrniti niti sindikalni kongres. Nasprotno naloga kongresa je med drugim tudi ta. da vzbudi pri vseh delavcih m nameščencih zavest o potrebi neprestanega, trajnega to discipliniranega napora pri obnovi gospodarstva.
STANOVANJA
Za delegate ter povabljene zastopnike in goste iz krajev izven Ljubljane in bližnje okolice je treba priskrbeti v Ljubljani primerna prenočišča. Skrb za prenočišča je prevzel Krajevni medstrokovni svet v Ljubljani. Ta je v časopisju ponovno objavil poziv Ljubljančanom, naj prijavijo sobe za kongresne udeležence. Ponavljamo ta poziv in vabimo vse Ljubljančane, Id so že večkrat ob podobnih priložnostih dokazali razumevanje, da sporoča, koliko postelj morejo staviti na razpolago.
Prijave za sobe oz. prenočišča sprejema pisarna Glavnega odbora v palači Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva 22. pritličje. Sobe morete prijaviti tudi telefcnič-no na št. 27-96 in 27-97.
ZASTAVE
Kjer je le mogoče, naj pridejo podružnice in skupine s svojimi sind:kalnimi zastavami. Če zaradi omejene količine blaga ne bi mogli izdelati sindikalne zastave, prinesite s seboj državne in slovenske zastave.
Zasl-dujte v dnevnih časopisih nadaljnja obvestila v zvezi s kongresom ter se po njih točno ravnajte, da bo Drvi simi kami kongres v Sloveniji res veličastna manifestacija vsega delovnega ljudstva Slovenije! ENOTNE STROKOVNE ZVEZE DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV Glavni odbor za Slovenijo.

Zastopniki kmetov na
V iskreni želji, da pride tudi na našem
I.	kongresu do izraza tesna povezanost med delavskim razredom in med kmeti, je Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez za Slovenijo sklenil, da povabi na ta kongres kot goste tudi zastopnike kmetov, in sicer iz vsakega okraja federalne Slovenije po enega zastopnika.
Zato se ie Glavni odbor že 24. avgusta 1945 obrnil s posebnim dopisom na okrajne odbore OF vseh okrajev v Sloveniji s prošnjo. da določijo iz vrst kmetov po enega zastopnika za naš kongres.
Nekateri okrajni odbori OF so se tej prošnji Že odzvali. Glavni odbor dostavlja od njih prijavljenim zastopnikom kmetov častne kengresne izkaznice za goste z vabilom in kongresnim znakom. Prav tako jim razpošilja posebne izkaznice za brezplačno vožnjo v Ljubljano in nazaj.
Nekateri okrajni odbori OF pa doslej še niso poslali Glavnemu odboru sporočila o osebi kmečkega zastopnika, ki se bo udeležil kongresa.
Ker smo že tik pred kongresom, je nujno potrebno, da okrajni odbori OF nemu.-
kongresn
doma — event. brzojavno — sporeče Glavnemu odboru ESZDNJ. Ljubljana. Miklošičeva cesta 22. priimek, ime in bivališče zastopnika kmetov iz svojega okraja, dn jim Glavni odbor pravočasno dostavi izkaznice.
Ker zaradi pomanjkanja časa to ne bi bilo mogoče pravočasno izvesti, prosimo okrajne odbore OF, da sami napotijo izbranega zastopnika kmetov iz svojega okraja h kongresu v LjubLjaon. kjer naj se tako! po prihodp iavi v kongresni pisarni, ki bo poslovala v palači bivše Delavske zbornice, na vogalu Miklošičeve 22 in Čopove 1. Tam bo prejel' kongresno izkaznico in vsa navodila o prenočišču, prehrani, kongresnih prireditvah itd. Tak zastopnik nai prinese e seboj od okrajnega odbora OF izstavljeno spremno pismo ozir. pooblastilo.
Vse podrobnosti so razvidne iz dnevnih objav v časopisju. Prav tako bodo sporočene med objavami radijskih oddaj postaje Ljubljana.
Glavni odbor Enotnih strokov, zveš
delavcev in nameščencev. Ljubljana.
»Naš program niso obljube. Napovedujemo še. ogromne težave, ki stoje pred nami in jih bomo morali premagati na slehernem področju. Zahtevamo ogromne požrtvovalnosti dela in skromnosti.
Ljudstvo mora te težave premagati zase! Ljudstvo mora žrvovati
zase, ljudstvo mora upravljati samo sebe!«
Franc Leskošek,
na volilnem zborovanju v nedeljo 16. t m. na Jesenicah.


Naš prvi kongres
Kongres bo v Ljubljani v dneh od 23. do 25 septembra 1945.
Kongres se priCne v nedeljo 23. septembra 1945 ob 8.30 dopoldne, zaključil pa se bo predvidoma v ponedeljek 24. septembra 1045 popoldne. Ce bi delovni del kongresa ne mogel biti dovršen do tega časa, se bo zborovanje delegatov nadaljevalo Se v torek 25. septembra 1945.
Kongres bo zboroval v veliki dvorani Tabora v Ljubljani.
^	Spored kongresa
Svečana otvoritev kongresa (v nedeljo 23. septembra 1945 od 8.30 do 11. ure na Taboru):
a)	Otvoritveni govor;
b)	Izvolitev častnega predsedstva kongresa;	_.	,
c)	Izvolitev delovnega predsedstva kongresa;
č) Pozdravi delegatov;
d)	Pozdravne brzojavke.
Javna manifestacija (v nedeljo 23. septembra 1945 od 11. ure dopoldne dalje).
Udeleženci kongresa se zberejo v nedeljo dopoldne ob Taboru L j. v Škofji ulici in na Vidovdanski cesti po navodilih rediteljev.
Po zaključitvi svečane otvoritve kongresa se bo razvil po mestnih ulicah man,lesta-cijski sprevod, ki se ga bodo udeležili Glavni odbor ESZDNJ za Slovenijo z zastopniki in gosti, delegati na kongresu, za njimi pa članstvo vseh podružnic ESZDN, id se bodo mogle udelež tl kongreea, ln ostalo občinstvo.
Podružnice se bodo uvrstile v sprevod, urejene po strokovnih zvezali. Med njimi bodo korakale godbe strokovnih organizacij, zastavonoše in kolesarji.
Sprevod bodo poživljale skupine narodnih noš, prav posebno pa Se tovorni avtomobili in vozovi, na katerih bo simbolično ali v resničnem prikazu prikazana delavnost, značilna za posamezne stroke. Tako bodo železničarji na Čelu svoje zveze vozili Improvizirano lokomotivo kovinarj delavn'ee ključavničarjev, kovačev, vabilcev, plavž itd., rudarji bodo prikazali skupino rudarjev pri delu v jami, poljedelci skupine koscev, žanjic itd.
Sprevod se bo premikal od Tabora, Škofje ulice ln Vidovdanske ceste po Metelkovi, Masarykovl, Miklošičevi, Tavčarjevi Tyrševi, šelenbureov1 ulici n« Kongresni trg, kjer bo mimohod pred pred-Fjpdništvom konrresa ter zastopnik! in častnimi gosti, nato pa po Wolfovi ulici, Marijem trgu čez tronostovje v Stritarjevo ulico. Pred škofijo na Vodnikov trg. kjer bo razhod.
Delovni del kongresa (pričetek v nedeljo ob 15. url, ze ključek v ponedeljek popoldne odn. v torek).
Referati;
L Politične in gospodarske naloge ESZDNJ;
2.	Delo, stanje in pomen strokovnih organizacij;
3.	Gospodarski položaj delavcev in nameščencev tn mezdna politika ESZDNJ;
4.	Delavsko-nameščenska socialna vprašanja;	i
5.	Kulturno-prosvetno delo ESZDNJ;
6.	Telesno-vzgojno vprašanje.
Sklepi:
7.	Poročilo verifikacijske komisije;
8.	Volitev Glavnega odbora ESZDNJ za
Slovenijo;
9.	Volitev finančnega nadzorstva Glavnega odbora;
10.	Proračun Glavnega odbora za Slovenijo za leto 1945;
11.	Resolucije;
12.	Slučajnosti.
Javne prireditve
Za časa kongresa bo prirejeno več kulturno-prosvetnih prireditev v gledališču in v kinematografih. Na sporedu je nastop »Ljudske prosvete« v Ljubljani, nastop skupine jeseniških delavcev, primerne predstave v kinematografih itd.
Fizkulturnlki bodo priredili nogometno tekmo.
*
Za feratja ni mesta med nami
Na zadnjem sestanku podružnice delavcev ln nameščencev v tiskarni »Bratje Tuma« v Ljubljani-Moste so zborovalci sprejeli sledečo resolucijo:
»Organizirani delavci in nameščenci tiskarne »Tuma« soglasno izrekamo, da za pobeglega izdajalskega kralja Petra H. ni več mesta na naši, s krvjo prepojeni zemlji.
Zato izjavljamo, da hočemo edino federativno republiko Jugoslavijo pod vodstvom maršala Tita, ki nam daje jamstvo, da se bodo njeni narodi poslej sporazumevali po resnično demokratičnih načelih.«
*
Našim fesaSsem!
Današnja številka je izšla predčasno, ker prinaša važna navodila za kongres, katera naj naše podružnice in zlasti delegati dobro preštudirajo Drtetfate onozariamo, da pazljivo predela io Osnutek pra-\ vil, ki da bo predlo**1 Glavni odbor kongreFit — Tplroi rx> kongresu bo izšla kondresna številka »Delavske enotnosti«.
Uredništvo.
»Nižji uslužbenci*. — Tovariš ki nam je poslal dopis s podpisom -Nižji uslužbenci«, naj nam takoj pošlje svoj naslov ali pa se osebno javi v uredništvu na Miklošičevi cesti 22-L
Rudarji v predkongresnem teknDuvanju
Rudarska industrija Slovenije je že o<l nekdaj zavzemala važno mesto v našem narodnem gospodarstvu. Poseuno trboveljski in mežiški bazen dajeta zaslužek tisočem delavcem in nameščencem z nj hovimi družinami vred. V veliki meri je povezana gospodarska delavnost vse Jugoslavije s produkcijo našin premogovnih m dingih rudnikov.
Spominjamo se še živo, v kako strahotnem pomanjkanju je živel naš rudar pred vojno, posebno v obdobjih gospodarskih kriz. Tudi v času konjunkture se je moral delavec neprestano boriti za skromno plačilo svojega težkega in nevarnega dela v črnem rovu.
Danes smo »knapi« rešeni jarma tujih podjetnikov, ki so mislili samo na to, kako bi na račun žuljev našega delovnega človeka nos 11 v tujino težke milijone zaslužka iz naših rudnikov.
V svobodni Titovi Jugoslaviji, ki jo je rudar z velikim: žrtvami sam pomagal graditi — saj so z vrst rudarjev na štajerskem In Kranjskem dobili partizanski odredi nešteto junaških borcev, komandirjev in komandantov — se je začelo za rudarje novo življenje Delavci in borci, k: smo se vrnili Iz gozdov in koncentracijskih taborišč, ter zavedni tovariši,, ki so organizirani v OF, vztrajali v jamah in pri strojih, da so ohranili dragocene naprave, v kolikor so se ohraniti dale, se zavedamo da sedaj delamo zase ln ne več za tujca. Prav zaradi tega smo še krepkeje zagrabili za delo, ki je prineslo že lepe uspehe. Rudniki Zagorje, Rajhenburg, Mežica-Crna in Trbovlje so v znamenju tekmovanja dosegli
Ssmsvšfci raSas-jj}
za pstmzč pitretatai
Iz naše doline se le redko oglašamo, vendar 3 tem še ni rečeno, da pri nas ni ničesar, o čemer bi se lahko pisalo. Rudarji se-novškega ruanilva večkrat žrtvujemo nedelje in zaslužek našega dela damo najbolj potrebnim, pogorelcem m vdovam padlih partizanov. Tako smo izplačali že izdaten znesek 80.000 dtoarjev.
Od vsakega posameznika zavisi sreča in blagostanje naših družin in uspeh našega skupnega dela. Jasno je, da nam tovarne ne morejo izdelovati blaga, ako jim manjka premoga za pogon strojev. Razumljivo je, da nam tudi železnice lahko dovažajo živila le takrat, ko jih rudar zalaga z zadostnimi količinami premoga itd. Vsak posameznik je majhno, a važno kolesce ogromnega stroja naše narodne skupnosti. In ta naš stroj bo zanesljivo delal le tedaj, kadar bo Cm manj kolesc, ki ravno v najvažnejših trenutkih odpovedo. Taka kolesca ml, tovariši, ne smemo in nočemo biti!
Hrence Rudolf
Delavci Ite namegfenci ' /
tavarsse ,,Phtiow
Delavci in nameščenci tovarne »Platno«, vsi organizirani v strokovni zvezi delavcev in nameščencev tekstilne in oblačilne industrije, so volili te dni ljudskega tožilca. Za to važno funkcijo so izbrali svojega mojstra tov. Kmetiča, partizana, o katerem so prepričani, da bo svojo nalogo kar najbolje izpolnil.
Vse delavstvo tovarne »Platno« se je tudi odzvalo pozivu oblasti za prostovoljno delo in je darovalo zaslužek v znesku 2050 din ranjencem in 500 din za spomenik »Zmage« v Murski Soboti Poleg tega so zbrali tudi ve®jo količino prejetih odpadkov z name n°m, da iih pošljejo v- predelavo.
Na zborovanju dne 15. sentembra 1945 so se vsi delavci soglasno izrekli za republiko pod vodstvom našega hrabrega voditelja maršala Tita.
»Vodil nas je v borbi, vodi naj nas tudi v miru!«
predvojno produkcijo, v kolikor je niso že prekoračili. Poleg uspelega tekmovanja za čira večjo produkcijo premoga pa se rudarji zavedajo tudi povezanost: delavca in kmeta, se zavedajo svojih dolžnosti do prizadetih kmetov, vdov ter sirot v partizanih padlih tovarišev. Zato tudi zaradi teh potrebnih tekmujejo med seboj: dve nedelj: v mesecu delajo za prizadete kmete. Zaslužek dveh nedelj v mesecu razdelijo med vdove in sirote ter za obnovo porušenih in požganih stanovanjskih objektov. To je predkongresno tekmovanje slovenskega rudarja.
V poslednjih mesecih so živeli rudarji v težkh gmotnih razmerah. Razumljivo je, da je bila neposredno po končani vojni oskrba z živili pomanjkljiva in razumljivo je, da tudi mezde niso mogle biti tako h tro urejene. Kljub temu pa so rudarji razumeli klic časa in so s požrtvovalnim delom pospešili produkcijo premoga kljub neurejenim prejemkom. V razmeroma hitrem času se je tudi vprašanje oskrbe in mezd izboljšalo. S pomočjo javnih faktorjev se ureja preskrba in zdaj si je rudar po svojih strokovnih organizacijah v sporazumu z narodno vlado in upravami rudnikov uredil mezdo, ki odgovarja njegovemu delu in sedanjim življenjskim potrebam. Sedaj mezdnega vprašanja ni več.
Ob tesni povezanosti, ki obstoji med narodno vlado in strokovnimi organ zacijami, upravami podjetij in rudarji, ob istem interesu vseh: izboljšati življenjske prilike delovnemu ljudstvu — rudarji stopnjujejo svojo produktivnost za čim hitrejšo obnovo domovine.
Hegler Jože
domovina imela še lep čas koristi od tega. Toda manjka nam še vedno tista surovina, k daje našemu obratu poleta in ga pogosto prav smetreno zaposli — oljnega semena. Trdno smo uverjeni, da bomo kmalu dobili tudi tega na razpolago, da bomo potem lahko z veseljem zavihali rokave.
Zavedajoč se pomena zbiranja starega železa smo ga tudi mi nabrali in naložb poln vagon.
Jeseniškega festivala se je delavstvo in nameščenstvo udeležilo polnoštevilno; spotoma smo prvič v svobodi obiskal: naš biser — Bled.
Med mejnike v naši kroniki lahko prav gotovo štejemo dan, ko smo skupaj z našim obratom v Domžalah in centralo v Ljubljani, na množičnem sestanku jzvo-
i li svojega upravnika. Mars komu izmed nas se gotovo ni nikoli niti sanjalo, da bo kdaj imel v podjetju toliko besede, da bo lahko dejal: »Tega želim za svojega šefa!« Pa je danes le tako. Mi smo našega tovariša Petrača,- ki j-e- kot delavec zrasel v podjetju, predlagali ministrstvu, ki ga je — razumevajoč naše želje in upoštevajoč njegovo sposobnost, imenovalo za upravnika. Pa naj ša kdo reče, da pri nas ni demokrat: je!
Za družine padlih in mobiliziranih delavcev prispeva vodstvo podjetja mesečno 5000 dinarjev, nv pa smo vsak mesec nabrali nekaj med seboj ter vse skupaj razdelili med potrebne družine.
Vsak teden se redno sistnjamo, da se pomen;mo o vsem, kar nas teži. Na zadnjem sestanku smo začeli študirat1 kolektivno pogodbo, ki jo je objavil naš časopis, da bomo tudi! mi sestavil' po tem vzorcu našo. V okviru tovarniške podružnice organiziramo tudi knjižnico, kri ho kmalu začela poslovati.
V zavesti novih časov in novih nalog, kj stoje pred nami, skušamo vzajemno delati, dvigati duha, utrjevati delovno disciplino in s primeri dokazati, da vemo, kaj je naša dolžnost.
Isssamo sv©| psapsir!
Podružnica v. tovarni Vidmar je priredila svoj prvi miting, katerega se je udeležila tudi naša vojska. Predsednik podružnice ga je otvoril m v svojem govorr začrtal bodoče delo. Razv !i smo naš novi rdeči delavski prapor, ki ga je izgotovila tovarišica Kozlevčar Francka s prostovoljnim delom, ki res zasluži vse priznanje. Izročili smo ga v varstvo tovarišu Ruditu Peršinu, k: ga je prevzel z obljubo, da ga bo zvesto čuval in hranil. Delavstvo je sprejelo prapor z velikim navdušenjem, saj nam je simbol in porok, da bomo pod njim ohranili priborjene pravice :n svobodo.
Po razvitju prapora nam je podal tov. kapetan Slovenec notranji in zunanji politični položaj, važnost bližnjih volitev v konstituanto .n nas opozoril na dolžnost sodelovanja pri čiščenju volivnih imenikov.
Ob tej priliki smo sprejeli tudi resolucijo, katero smo poslal: Narodni vladi Slovenije in Zvezni vladi v Beograd. V tej resoluciji smo enoglasno izrazili željo, da zahtevamo republiko in odklanjamo monarhijo, ker vsi vemo, da nas edino maršal Tito lahko vodi v lepšo in boljšo bodočnost.	B. A.
Delamo v duhu nove dobe
Tudi v tekstilni tovarni plišev »E.fler« ne zaostajamo za drugimi. Vse naše delavstvo ln nameščenstvo je zajel duh nove dobe ln prerojenja. Stoodstotno smo organizirani v Enotni strokovni zvezi delavcev in nameščencev tekstilne Industrije in imamo svojo podružnico.
Do zdaj smo naredili 636 prostovoljnih delovnih ur in bomo zaslužek tega dela poklonil: sirotam padlih partizanov in talcev. Tovarniška podružnica si je nabavila tudi svoj prapor.
Poleg navedenega prostovoljnega dela smo z nabiralno akcijo nabrali 7882 Din za Rdeči križ in 4498 Din za vojne sirote.
Zal nam Je, da se z zv šanjem proizvodnje še ne moremo pohvaliti, ker nam manjka strokovnih moči ter, kar je glavno, gotovih vrst surovin, katenh še nismo mogli nabaviti. Zavedamo se, kako je izčrpanemu ljudstvu potrebno zimsko blago ter bomo, kakor hitro dobimo potrebne surovine, z zavestjo narodne dolžnosti podvojili naše sile za procvit naše industrije.
Janc Ivan
P-ssaagamm, kes.* safcmo
pazablS ...
Na Pohorju, kjer je bil dom mnogih partizanov, je pustil okupator žalostne sledove. V vsem Kozjanskem je 32 skoraj povsem-požganih vasi, redka pa so naslja, kjer ne vidimo sledov švabskega, ustaškega in belogardističnega divjanja nad svobodoljubnim prebivalstvom. Toda ti naši pogorelci danes ne tožijo, skromni in tihi so v svoji nesreči.
Delavci elektrarne v Rajhcnburgu pa nismo pozabili tist h, ki so žrtvovali vse za našo osvoboditev. Pomagati jim hočemo in delamo zanje prostovoljne ure. Marsikatero nedeljo smo preživeli v delu in darovali svoj zaslužek za sirote ln vdove padl:h partizanov. Zaslužek prostovoljnega dela bomo tudi v bodoče razdelili potrebnim vaščanom v domačem okraju, da s tem pomagamo čimprej obnovit* 1 vasi, ki nam dajejo kruh, obenem pa hočemo vsaj delno povrniti našim kmetom za njihove žrtve v borbi za našo svobodo, Titovo Jugoslavijo.	C. S.
Pomagamo po svoj:h m:eeh
Zveza železničarskih in prevoznih de"av-cev in nameščencev — podružnica na Teznem je priredila miting, katerega čl rti dobiček 3000 dinarjev je razdelila med vojne sirote.
Med članstvom pa smo nabrali tudi precejšnjo množino živil in 400 din gotovine, za najbolj prizadete in pasivne kraje v naši okolici.
Tovarna Mefii5"2fenW
v disku msvega' časa
Tudi mi delamo. V večjem obsegu sicer ne moremo, ker tovarna še ne obratuje s pc-lrio kapaciteto. Tovarna je zaradi modrega gospodarjenja pod okuna c'jo Očuvala marsikatero dragoceno surovino še iz bivše Jugoslavije, marsikaj pa medtem še nabavila teko da bo naša nova
SlgafEi rezultat! predkongresnega telcrnsvanfa v obnovi $3&azufej*» t»- ker bo kongres slovenskih sind katov zn:va eiwv<mo jr>otrdiS: slovenski i&etave« m nameščence bosta vložila m<ve napore tuSi za 6*m boli prepričljivo volilno zmag?, ker bo zmaga Ljudske Srente zmaga delavskega razreda!
Prav vse sšHe ip^mo dati od sebe
(Obisk v Kemični tovarni v Mostah.)
»Cez progo na desno, velika rdeča zgradba je.« so mi povedali, ko sem vprašala, kje je Kemična tovarna Tako jasno je bilo. da mi ni bilo treba dolgo iskati Mimo stražarja sem prišla v malo lično vratarjevo hišico In vratar? No. moram reči, da je Drecei čudno in sumljivo pogledal, gotovo ni kar nič r.aunnl mojemu novinarskemu obisku Ko sl ip vse mole pod a lite uradno	le to!© sp! nofpki1, tova-
riša delesrata ministrstva kakor sem ca prosila Sedela sem in Re pogovarja la s tovarišem, ki le tudi čaka! Da je bil partizan ie povedal in dn =n namerava vrniti sedaj n.iztvi v tovarno k svojemu delu
»Saj Imam več možnosti za službo, vendar !u sem d°lai	že	tmP.-fp	let navajen
šeni svojega dela in veseli m©.<
Se mnogo zanimivega sva- se pogovorila.
Na pragu se je noiavj! tovariš delegat Iskreno sva se pozdravila ko' stara, dobra znanca	sva. da mi pokaže živ ienje
in delo v tovarni Mlada drevesca ob noti. trava in rože v ograjeni gred; poživljajo in zalfšaio videz	tovarne	Kar prijazno
je tu
Zadaj za ko očnico so tudi veliki kupi Starega že'e-.- k-'	••	•	;c da ■ tud:
Kemična toovama	v	duhu	obnove Zbrali
so ga, dcavci. kakor mi je povedal tovariš delegat.
»Tu ti bom pokazal nekaj novega — udarniškega.< mi je rekel. !<o sva en ustavila pred čudno nanravo, pred kovačnico. Imela ie obliko korita in je bila kakih 11 m dologa.
»Vidiš, fo ie transnortabel — nekak nosač, ki transntorMra zdrobljeno rudo Iz peči v mlin. kjer se zmelje v prah Je popolnoma nov — Iz novega materiala in so ga izumili naši delavci sami.«
Okrog naju se je nabralo nekaj delavcev. mladih in starejših, Vsi so bili v delovnih modrih oblekah in vedrih, odkritih obrazov.
»To ie tovariš Lojze Kralj, kovač, čigar zamisel ie ta naprava «
Skromno se le nasmehnil, ko sem mu pogledala v obraz, prenrežen z neštetimi gubicami in kar v zadregi ie bil. Že 18 le dela v tej tovarni.
»Najboljše bo. fantje, da ji kar pokažemo kako to dela. da bo sama videla,« le dejal irr šli so stroi spravit v pogon. Napel? so jermen in pognali, kar iih je stalo precej truda. Videla sem. kako si jo u pa tam kdo obrisal potno, razgreto čelo. Nasuli so v korito rdečega * boksita, ki se 'e v krepkih stresi ja jih začel pomikati s preceišnio bralno proti drugemu koncu konta m se tam vsipal na tla. Stroj je nežensko ropotal.
»Vse to bomo Se izboljšali. Ublažili bo-
mo te udarce, da ne bo toliko trdega razbijanja.«
Opazovala sem njihove obraze,, ko so gledali uspeh svojega truda. Koliko zmagoslavja ie bilo v n iih pogledih in koliko ljubezni in radosti je odsevalo z njihovih obrazov. Prejšnie vodstvo tovarne nikdar ni dalo delavcem, da bi prišlo do izraza njihove zam'sii. »Ne«, so do!nli in bilo ie konec in pribito — je rekel tovariš inženir, ki se ie med tem približal. Tudi on ie bil v delovni obleki in se ni kar nič dosli razlikoval od delavcev.
»Kako pa le bilo s to nrinravo prej in kvko si sploh prišel do te zamisli,« sem vprašala našega udarnika Kralja.
»R!l ie križ z vsem skupaj. Prei se |e pomikal material s pomočjo polžastih zavojev. Ker pa je nrfhaial iz peči. je bil vroč io so se zaradi tega teŽa’i kn,| hitro pokvarili. PR tudi teže niso dolgo vzdržali. Jezilo me ie. ker sem moral vedno popravljati, kar je bilo tud! zelo nerodno, ker je bil stroj v grabnu. Mislil sem vedno, da se to mora nekako izboljšati, pa sem si zdaj izmislil ta način. Delali smo seveda g pomoč io mojstrov. Sq-m0 en mesea dela, pa fe bil naš trud izdatno poplačan.«
»Naredili smo maihen model za poizkus, ki se ije zelo dobro obnesel, potem pa začeli z delom in izgotovili to pripravo za mehanični transport zdrobljene rude« — je še dopolnil tovariš inženir.
»Pri vseh delavcih se opaža mnogo veselja. izumiti kaf novega in tako izboljšati način dela; kar iim |e bilo prej onemogočeno, jim je prinesla svoboda« — je
ZgraJena p Izv fe Sara v GmeamSi
Okupatorski zločinci so nam, preden so strahopetno zbežali, v Medvodah in okolici podrli kar tri mostove, med njimi tudi most čez Soro v Goričanah, ki je bil zelo važnega pomena za lokzflni promet.
Delavci taninske ln celulozne tovarne v Goričanah, ld stanujejo onstran Sore, so ostali tako brez zveze s tovarno. Dokler je bilo še poletje brez deževja, so si ljudje pomagali s tem, da so preko Sore hodili čez ruševine mostu, na katere so si primitivno postavili deske. V avgustu pa je prišlo deževje, Sora je narasla in deske odnesla. Prehod čez vodo je bil naenkrat nemogoč. Delavci so bili primorani hoditi na delo preko Vaš. Preske, Medvod ln Svetja. kar je pomenilo lz Goričan skoraj uro hoda.
Delavci celulozne tovarne v Goričanah so sklenili, da si bodo sami pomagali. Vod-
stvo tovarne jim Je z razumevanjem dalo na razpolago potrebni material in načrt za brv, delavci pa so se prostovoljno javili, da bodo po dnevnem delu v tovarni zgradili brV.
Brv je bila zgrajena v rekordnem času —> v 7 dneh. čeprav je bila montaža brvi otežena, so jo vendar dokončali v treh dneh. Brv, ki ima 75 m razpetine, je že v prometu in služi odlično pešcem in kolesarjem.
Delavci za svoje delo niso marali nobenega plačila. Svoj delež so darovali fondu za obnovo in s tem gotovo zaslužijo prizna« nje. Spomladi nameravajo tudi sodelovati pri gradnji novega mostu, ki bo kmetom kateri Imajo polje na drugi strani Sore, olajšal obdelovanje, ker jim bo prihranil precej poti.
Draga

Novosadski železničarji za delo
m razvoj strokovne organizacij®
Tudi mi smo imeli 9. septembra dan prostovoljnega dela Če si se peljal ta dan proti Novemu mestu, si že od daleč zagledal, kako se nad me tom dviga nekaka megla, Začudil si se temu pojavu gredi sončn ga dopoldneva Sele, ko si prišel bliže, si vedel, kaj je na stvari. Vse je bilo na delu, staro in mlado obojega e.pola. Povsod si srečaval naše prostovoljce žarečih in nasmejanih lic, tega z motiko, onega z grabljami, tretjega spet z lopato in krampom. Rušili so težko poškodovane hiše. da na istem mestu pozidajo nove. Poleg ruševin so se grmadili še večji skladi opeke. Vsak je delal z veseljem, saj je vedel, da dela za svojo domovino. Marsikdo med njimi je pospravljal ruševine domače hiše, vendar je vesel, da eo minili težki časi
Novomeški železničarji smo si postavili za program očistiti postajo. Zjutraj smo se zbrali vsi. b.ez razlike, marsikdo pa je pripeljal s seboj še otroke in ženo in smo zgrabili za delo. Do aie so bili štirje glavni tiri skoraj v vsej dolžini očiščeni plevela. Lepo je bilo videti srkcijskega delavca delati skupaj s šefom postaje ali pa premikeča, ki je s svojim šefom prevažal na vozičku plevel. Tu si,dobil tisti pravi občutek vzajemnosti in povezanosti.
Pa tudi v odboru naše podružnice delamo vsi vzajemno. Ne sme biti nikogar več, ki bi nosil samo zveneč naslov, delo pa prepuščal drugim. Vsak član odbora ima široko in neizčrpno polje delovanja, h kateremu mora pretegniti vse članstvo.
V načrtu imamo ustanovitev godbenega, pevskega in dramatskega odseka. Reš Si smo tudi vprašanje prostorov za naše prireditve in zborovanja. Pričeli bomo tečaj za recitiranje, godbeni in pevski odsek pa bosta že ta teden začela z vajami.
Tudi novomeški železničarji sodelujemo pri obnovi. Tako je na primer tovariš Petrič Martin v svojem prostem času na lastno pobudo popravil težko poškodovano veliko postajno tehtnico in s tem mnogo koristil ■wzwArcxwaMa»»i»BMLi»wi mmm—— prinomnil tovariš delegat.
Pogledala sem še v kovačnico in klinih? vn'Tarsko delavnico. Videla sem veliko vnemo pri vseh delavcih, nisem if!h hotela motiti nri delu ter sem odšla s tihim s po-Siovflnfnm.
Tudi peči sem si ogledala, kler se toni ruda — mogočne naprave, da sem občutila. kako majhen je človek oh t»h silnih strorh in vendar lih ima ponotnoma v oblasti. NVhov izdelek le potfahrkat za kovino Od tu gre v tonilnlco. kler s« v električnih pečeh n pohvala v kovino. Tudi v Dalmaciii net-'e fe bila enaka tovarna, kt na so fo uničili oknpatorti. Italijani eo izropali sirote in jih od veljali nekam v Italijo. Nemci pa so odnetjatj material. Da, okun,storil so uničevali povsod.
»Gremo še v na$ »Dom kulture«, me je povabil tovariš inženir. »Skromen ie. ker nimamo denaria. votlo na imamo veliko. Prav vse imamo v načrtu: da si postavimo nov len »Dom kulture«, da zprarlimo delavnem stanovania, da tim izboljšamo delovne posoie in še k»!.<
»Tn nič ne bomo štedili pri tem.« je šs povzel tovariš delegat.
Marsikal smo se pogovorili med potio, posebno o donisništvu. ker se nam je pridružil tudi dopisnik tovariš Mehle.
Njihov »Dom kulture« predstavlja preprosta dvoranica, ki ie krasi slika ljubije-neera maršala Tita in nešteto z.astavic. Tudi harmonij sem ona rila — za pevske vaje.
»Tu imamo politične ure. zborovanja, mitinge in včasih po delu tudi zabave. Za vse je poskrbljeno«, so mi hiteli pripo-
železniški upravi. Delal je naskrivaj, da je le malokdo vedel za to njegovo delo.
Tovariši, pozivam vas, da dopisujete od vsepovsod v naš časopis. Sporočajte, kako de ate pri vas, kako se organizirate, da se bomo učili drug od drugega ter tako z večjim uspehom delali na vseh področjih. Naše geslo naj bo; We za obnovo domovine!	S. G.
Ljjtsbljaaski želesmšafffa
fežti prvi
Tudi železničarji postaje Ljubljana lahko navedejo nekaj prav lepih številk o svojem prostovljnem delu pri odstranjevanju ruševin, pri čiščenju med tiri, pri nakladanju pokvarjenih tirnic ln zbiranju starega železa, pri obnovi postaje, da zabrišejo sledove eksplozije ln omogočijo s tem hitrejše razvijanje prometa.
V štirih dneh so nabrali 300 ton starega, železa, kar znese okrog 20 polno naloženih vagonov. To delo je opravilo okoli 50 ljudi v 975 delovnih urah.
železničarji ljubljanske postaje vsak dan dokazujejo, da se v poln! meri zavedajo potreb obnove, saj so vsak dan po svojem običajnem delu polnoštevilno prišli na prostovoljno delo.
Tudi vlakospremno osebje se je izkazalo. Obnovili so 42 prostorov, ki so brli skoraj popolnoma razrušeni. Naredili so lepo število delovnih ur, In sicer 4 mizarji 290, 3 zidarji 1336, 6 pomočnikov 1376, 2 soboslikarja 1072, 1 ključavničar 264 ln 1 tesar 344 delovnih ur. S tem delom so sl obnovili skoro vse prostore — p'same ln blvalnlce. Kot nagrado za Izvršeno delo so jim ostali tovariši zbrali vsoto 1548 dinarjev, ki pa so jo naši pridni delavci poklonili v prid vojnim sirotam. Tudi tu so se izkazali!
B c sr 11 e iti širite »DELAVSKO ENOTNOST«!
m mi * min ni i.i iiiistu ni' i M«n iiifMi *ii'.»iiinw »epu
vedovati. Videla sem, da je duševnost teh delavcev globoka, da potrebuje mnogo, mnogo hrane.
Mimo kunov rude v surovem stanju smo prišli še do irovega objekta, ki ga zdaj gradijo popolnoma sami z lastnimi močmi.
»Naš obrat za enkrat še stoji, ker imamo precejšnjo zalogo izgotovi fen ega blaga. Da nam ni bilo treba odpuščati delavcev, smo si omislili tole gradnjo. Ker delamo z lastnimi močmi, nas bo stala polovico man} kot sicer« — je pravil tovariš inženir.
V oči mi ie padla čndna naprava, e katero so belili zidove. Podobna je bila brizgalni in vendar se mi ie zdelo, da ni. Na mole vprašanje so se skrivnostno sno-gledall in nasmehnili. Pa so mi vendar povedali.
»Da. prav imaš. To te bila včasih brizgalna. Odslužila ie svoiemu namenu, ker sed H ni veti nevarnosti bombardirani. Pa si ie Izmislil tovariš Mehle način, da nam vendar koristi. Zdal nam odlTno brizga belež po ste-ah in tih enakomerno beli.«
Naravnost navdušili, so me z nithovimi domisMcam). Kar onemela sem pod vtisom tega dela. Delavci so postat? nravi junaki — svoboda iim ie visoko dvignila zavest, da se lahko pri obnovi domovine zanašajo le na lastne moči.
»Prav vse si1 e moramo vložiti« — so mi re„li pri odhodu. V meni pa fe spoštovani© do teh tu n n kov dela še ho!) znašlo in utTdito prepričanje in zaupanje, da bo s takim delom naša domovina res kmalu vstala, obnovljena in mečna
Vanda Škodnikov«.
Vsa Siiseiiii #e t nesene
manifestirala svoje zahteve
Po vseh večjih krajih Slovenije 30 se preteklo nedeljo vršila ^redvoiivna zborovanja, na katerih je ljudstvo jasno in odločno zahtevalo republiko m priključitev Primorske, Trsta in Istre Jugoslaviji. Osvobodilna fronta je vodila naše ljudstvo Skozi štiri leta borbe; zdaj, ko je nastopil čas splošnega miru, rešuje gospodarska vprašanja in utrjuje vse pr dabitve, loi smo jih priborili v času narcdno-osvobodilnega boja.
Ljubljana in vsa Slovenija je v nedeljo a svojimi zborovanji in manifestne jami ponovno pokazala svojo pripravljenost, slediti ji tudi v naprej.
V večjih in manjših skupnah So prihajali Ljubljančani na Kongresni trg, noseč v rokah zastave in napise. Vzkliki maršalu Titu in republik' niso utihnili niti za hip. 40.000 ljudi je napolnilo trg do zadnjega kotička. Vihamo so pozdravljali predstavnike oblasti in vojske, M so bij zbrani na častnem odru pred Filharmonijo.
Govoril je predsednik Narodne vlade Slovenije tov. Boris Kidrič, ki je v svojem govoru med drugim dejal:
»Jutri se prično mirovna pogajanja z Italijo. Jugoslavija je ukrenila vse, kar je bilo v njeni moč', da bj bila izpolnjena .najgloblja in najpravičnejša zahteva naših narodov. Bor li smo se predvsem zato, da bi bil v naši Jugoslaviji združen ves naš narod. Z nami so se borili zato vsi jugoslovanski narodi. Naša zahteva po Primorski, Gorici, Trstu, Beneški Sloveniji in Istri je ena najpravičnejš h zahtev, kar jih je bilo kdaj koti na svetu. Ta pravica nam gre zato, ker smo doprinesli ogromne žrtve v skupni zavezniški borbi, pr pada nam tudi po načelu samoodločbe narodov. Naš maršal Tito ni navaden politični voditelj, temveč je poosebljena enotnost jugoslovanskih narodov, poosebljen program naše ljudske demokracije.
Tudi' današnja opozicija ni običajna parlamentarna opozicija. Je objektivni nadaljevalec in nosilec vsega protiljudškega gospodstva, protiljudske, protidemokratične, profašistične stare jugoslovanske Mi-
ke m je objektivni nosilec razdejanja naše ljudske in narodne enotnosti, je nosilec narodnega izdajstva.
Ne dovolimo nikomur, da na kakršen kodi način razdira našo enotnost. Zato nastopa Osvobodilna fronta pri bližajočih se volitvah, kakor je nastopala vslej doslej in kakor bo tudi v bodoče — to je popolnoma enotna.«
Množica zborovalcev je spremljala govor tov. Kidriča z največjo navdušenostjo in pritrjevanjem.
Za njim je govoril predsednik IOOF tov. Josip Vidmar:
»Mi hočemo demokrac jo, hočemo res-'nično, globoko demokratično republiko, v kateri nima oblasti v rokah samo en privilegiran razred, mi hočemo republiko, v kateri bo resnično oblast imelo ljudstvo samo. Zaradi tega hočemo jn priznavamo samo ljudsko armado, takšno, kakršna je danes, pod vodstvom maršala Tita. Hočemo ljudsko kontrolo nad vsem narodnim gospodarstvom, nad vsem razporejanjem dobrin, hrane in blaga. Hočemo enakost in enakopravnost narodov Jugoslavije. Hočemo, da ima sleherni narod v Jugoslaviji svojo suverenost. Skratka; hočemo vse to, kar nam je dejansko prinesla, pa bodisi šele v zarodku, naša na-rodno-osvobodilna borba.«
Ljubljančani so poslali s tega zborovanja maršalu Titu pozdravno brzojavko in čestitke k visokemu sovjetskemu odlikovanju.
Med vsemi množičnim zborovanji, M jih je Ljubljana doživela po osvoboditvi, je včerajšnje znova potrdilo zaupanje in vdanost naš narodni oblasti.
Tudi na mariborskem Glavnem trgu je množica manlfestantov izrazila, svoje zahteve, enako kakor ljudstvo v Celju, Novem mestu, na Jesenicah in drugih večjih krajih Slovenije, kjer so vodili zborovanja vdni predstavniki litudsfce oblasti. Vsepovsod je prišla do izraza jasna in odločna volja ljudstva, ki ve, kaj hoče: »Hočemo republiko! -— Vrnite nam. našo Primorsko in Trst!«
Esrngres Enotnih sindikatov
delavcev In mameisemcev v Trstu
V soboto 15. septembra je bil v Trstu kongres Zveze enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Julijske krajine.
Potem, ko je tajnik Enotnih sindikatov tov. Ivan Bukavee pozdravil prisotne predstavnike in poudaril pomen zborovanja v času, ko se odloča usoda Trsta in slovenskega Primorja, je bil izvoljen za delovnega predsednika tov. Juroga Antonio.
Nato je tov. Maula Bruno podal sindikalno poročilo ter očrtal pot, po kateri so do zdaj hodili Enotni sindikati, poudaril njihovo delo v boju proti reakcionarnim silam, ki bi hotele danes okrniti zmagoslavno pot delovnega ljudstva ter naglasil smernice za bodoče delo. Dejal je, da so bile povabljene vse strokovne organizacije, naj se strnejo v enotno fronto delovnega ljudstva, toda Enotni sindikati niso povsod našli za ta Stremljenja pravega razumevanja.
Nato je podal organizacijski referat tov. Bukavee, ki je med drugim dejal: »Po odhodu jugoslovanskih čet je nastal nov položaj. Ker je bila potegnjena čez Primorje demarkacijska črta, so bili tudi pogoji dela in organizacijske oblike enotnih sindikatov spremenjeni. Treba je bilo misliti na okrepitev strokovnega gibanja v zoni A, kjer so reakcionarni elementi pričeli živahno de Icvati. Najvažnejše je bilo organizatorico okrepiti Enotne sindikate s tem, dia se pre-osnuje aparat in tako postane sposoben za borbo proti nasprotniku delovnega ljudstva. V ta namen je bila v tržaškem okrožju dokončno izvršena organizacija sindikalnih okrajev Organiziranih je bilo šest novih okrajev v tržaškem in tržiškem okrožju. Na Goriškem se je število organiziranih članov v enem mesecu podvojilo. Pokrajinski odbor je pričel obširno kampanjo
tudi v vzhodni Furlani ji, da bi se ta mošn je kmečko ljudstvo organiziralo v Enotnih sindikatih. V Krm inski okolici, v okolici Tržiča, na Goriškem in na Krasu je bilo organiziranih veliko število kolonov, najemnikov in malih posestnikov.
Tovariš Bukavee je nato govoril o delavski vzgoji in kulturi. Naglasil je, da je danes, ko smo preživeli tako težko in krvavo osvobodilno borbo, nujno potrebno, da prično sindikalne organizacije razpravljati o kulturnih vprašanjih., Načrtno nasprotovanje izobraževanja delavstva je bilo delo svetovne reakcionarne klike, ki je hotela delovnim množicam preprečiti pot do izobrazbe, da delavci ne bi spoznali velikih
krivic, kot so se jim godile v teku stoletij.
Po živahni diskusiji je bil izvoljen Glavni odbor Enotnih sindikatov v Julijski krajini. Za predsednika je bil izvoljen tov. Jurasa Antonio, za podpredsednika tov. Semiti Emilio, za tajnike: tov. Ivan Bukavee, Ubaldini Mario in Matos Josip. V odbor so bili izvoljeni še štirje člani. Po soglasnem sklepu je bila poslana pozdravna brzojavka svetovni konferenci v Parizu.
Zasfc@pstw triasMSa slssdi&ss-t&v saa svetJvssl Issssieffsmal stmistmaila <ss=gs$sero@Ii
v Parlsss
Predsednik Zveze pokrajinskih enotnih sindikatov tov. Emilio Semiti je v soboto z letalom odpotoval v Pariz, kamor je bil povabljen, da sodeluje na svetovni konferenci strokovnih organizacij.
Tržaški delavci so sprejeli vest o povabilu svojega predstavnika na pariško konferenco z velikim zadovoljstvom.
Poskusi raafctPe, •
m bi razbila mednarodna enotnost stratetnili organizacij
Malo pred svetovno konferenco strokovnih organizacij v Parizu, ki se je bodo udeležile najmočnejše sindikalne organizacije vseh resnično demokratičnih držav, ki predstavljajo nad dve tretjini organiziranega delavstva na svetu je v Blackpoolu kongres britanskih sindikatov. Tega kongresa se udeležuje 750 delegatov ki predstavljajo 6.500.000 delavcev.
Po poročilu TASS-a je pred odhodom iz Blackpoola delegat Vsezveznega osrednjega sveta strokovnih organizacij, Tarasov, izročil glavnemu tajniku britanskih sindikalnih organizacij Walteirju Citrinu protest proti napadu na sovjetske strokovne organizacije, ki ga je izvršil zastopnik ameriške federacije dela Meany. Na Tarasovo zahtevo so 14. septembre izročili pismo tisku. Tarasovo pismo pravi:	.	..
»Spoštovani sir Walter! Kot predstavnik sovjetskih strokovnih organizacij, ki sodelujejo na vašem kongresu, sem prisiljen vložiti odločen protest proti narodu na sovjetske strokovne organizacije. ga je izvršil zastopnik ameriške federacije dela Meany.
Protestiram proti sovražnim in hujskaškim klevetam o milijonih sovjetskih delavcev. ki so organizirani v sovjetskih strokovnih organizacijah. Vendar pa mi je pod častjo da bi se spuščal v polemike zaradi zasramovanj in lažnih izjav, ki jih je podal Me?.ny in ki 30 jih večkrat ponavljali voditelji raznih ameriških federacij dela. Smatram za potrebno, da z vso odločnostjo izjavim, da bo Meanp.iev govor izzval g]ob°ko ogorčenje pr« vseh delavcih moje države. Njegov govor ni zasramoval le sovjetskih strokovnih organizacij, temveč tudi strokovne organizacije drugih demokratičnih držav:
britanske strokovne organizacije, kongres industrijskih organizacij in dragih, ker so te zahteve imele n anion p odirunirati njihove skupne napore za dosego enotnosti mednarodnega strokovnega gibanja. Ze na kongresu so mnogi delegati ogorčeno protestirali.
Prepričan sem, da delavski razred vseh demokratičnih držav, njegove strokovne organizacije in na prvem mestu britanske strokovne organizacije, kongres industrijskih organov ter podoficirski in vojaški člani ameriške zveze dela visoko cenijo ogromen delež delavskega razreda ZSSR in njegovih strokovnih organizacij pri zmagi nad fašistično Nemčijo in japonskim napadalcem, pri ustanovitvi trdnega in trajnega miru in pri dosegi enotnosti mednarodnega strokovnega gibanja. Iskreno se vam zahvaljujem za vaše prijateljske opazke o sovjetskih strokovnih organizacijah.
Upoštevanje tradicije kongresa britanskih strokovnih organizacij mi odvzema možnost, da bi podal svojo izjavo na zasedanju kongresa. Zato vas prosim, da seznanite člane glavnega sveta z vsebino mojega protesta in pod vzamete ukrepe za njegovo objavo v tisku. Na tem vztrajam tembolj, ker nimam nobene možnosti, da bi zadal vreden protiudarec Meanyju na vašem kongresu. Vaš vdani Tarasov.«
WaStsr eitriia za mešs&Emr-šm motnost delsvsSdh stra-8c©vs$Ha osfgamzadS
Blakpool. 15. sept. (Tanjug.) Po vesteh agencije Reuter je sir Walter Citrine, tajnik kongresa delavskih sindikatov, v odgovor oa ameriške kritike sovjetskih delavskih
Slatinski ieisiillarič • vzor « obnovi
V torek 18. t. m. je uprava slovenskih železnic otvorila okusno in smotreno organizirano razstavo fotografij, modelov in diagramov, ki kažejo z vso nazornostjo docela razrušeno stanje naših železnic in mostov ob zaključim zmagovite osvobodilne vojne v letošnjem maju, po drugi strani pa prikazuje silno požrtvovalnost slovenskih železničarjev, ki so v štirih mesecih vzpostavili pro met prav na vseh progah. To velikansko
udarniško delo, ki je bilo opravljeno brez hrupa, je dejansko po obsegu tako veliko in po osnovnem pomenu za pričetek kakršne koli obnove na drugih sektorjih teko pomembno, da se ga približno lahko zaveda le tisti, ki si sila zanimivo razstava obnove slovenskih železnic ogleda.
Za približno oceno velikanskega dela v znamenju tekmovanja za obnovo domovine navajamo iz razstave same tele številke m to samo iz sektorja gradnje mostov:
V letošnjem maju je bilo v Sloveniji porušenih mestev: na enotirnih železnicah 143. na dvotirnih železnicah 47.
Do septembra pa je bilo obnovljenih mostov: na enotirnih železnicah ■ 114, na dvotirnih železnicah 46.
Vse to ogromno delo je bilo mogoče opraviti slovenskim železničarjem le ob visoki zavisti, da je prav od njihove velike požrtvovalnosti bila odvisna obnova prometa.
Z razstave eSueve sfovenaltils ielemk
Teh 33 tovarišev je posebno prednjačilo-v tekmovanju za obnovo železniškega prometa v že^zn iških delavnicah v Maribora
Na sliki so: Ogner Avgust, Bezjak Ivan, Prah Štefan, Perkovič Miha, Nosan Adolf, Mlakar Alojzij, Sinrajh Anton, Dremelj Ivan, Rojko Avgust, Podmenik Stanko, Tušek Ivan, Prosenjak Miha, Mazi Anton, Kočar Leopold, Lončarek Karol, Kurnik Anton, Živkov Djordje, Kaiič Maks, Senekovič Franc, Lang Franc, Korpar Tomaž, Stanič Matjaž, Merki Maks, Žunko Henrik, Kovačič Martin, Božič Alojzij, Bister Dože, Polh Ludvik, Maiek Maks, Pridlger Peter, Orešič Jaka, Logar Lovro in Podlesek Ferdo.
Številke v treh in pol mesecih doseženih udarniških rezultatov v obnovi železniških delavnic v Mariboru dokazujejo brez vsakega komentarja visoko zavest mariborskih železniških delavcev, mojstrov, inženjerjev in uradnikov.
V času od 9. 5, do 31. 8. t 1. je bilo v obnovi opravljenih 130.845 delovnih ur. Rezultati:
produkcija lokomotiv 100; produkcija osebnih voz 594; produkcija tovornih voz 1692;
utirjenje žel. vozil v del. območju 59; popravljanje in postavljanje obdelovalnih strojev 173; razkladanje obd. strojev 124; obnovljeni železniški tiri 3190m; odstranitev ruševin 372 voz; razkladanje starega materiala 138 voz; čiščenje opeke 49 voz; zid opečne stene 900 m3; popr. žel. str. ogrodja 722 m; strešno kritje 11.145 m2; obnovitev elektrovoda in vodovoda 4067 m; zbiranje starega železa 200 ton; odprema starega železa 982 ton.
PCX3QOCXXXX)CXX)OOOOOOOCOOOOCXXXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC)OCOOOOOOOOOOOOOOC
•coc<)ouooocm(XxxxxKXX)CCX3Qa<xiaxxs»eoooocbcocuooo<X)ecK30000cxXtoooooo£xx xx)oooo<x*>ocxxxxx>ooct>tiocoooooooGQooooooo(xx)oooG<x>oooo<xxx^
strokovnih organizacij dejal, da je razumljivo, da se struktura sovjetskih delavskih strokovnih organizacij razlikuje od strukture sindikatov v Oitatih deželah, ker v Sovjetski zvezi ni privatnih delodajalcev, ter da je razumljivo, da sovjetske oblasti upoštevajo mišljenje 'svojih strokovnih organizacij.
»Bilo bi odlično, če bi britanska vlada izdelala načrt za proizvodajo m potrošnjo za splošno gospodarsko življenje Anglije, kakor je to storila Sovjetska zveza, in Ee bi britanski kongres delavskih sindikatov lahko pomagal pri ia&eiavi načrtov za gospodarsko življenje Velike Britanije«, je dejal Citrine.
Naglasil je, da morajo veliki zavezniki tesno sodelovati v strokovni organizaciji m je izrazil obžalovanje, da ameriška federacija dela ni pristopila k ang! cško -s ovjetsk i sindikalni zvezd.
Rnasstesmr © vlagi gte$3®sw@lia
OffgSI^EAdj
Moskva, 15. sept. (Tass.) Kuznzcov. vodja mednarodnega oddelka Osrednjega sveta sovjetetrih strokovnih organizacij, piše, da se trenutno pripravljajo vse sovjetske strokovne organizacije in vse napredne sile mednarodnega sindikalnega gibanja na kongres v Parizu, ki bo imel za cilj ustvaritev nove svetovne zveze sindikatov.
»Nedvomno«, pravi Kuznecov. »bo imelo to široko, reprezentativno zborovanje odposlancev delavskega razreda in pri tem sovjetsko odposlanstvo zopet važno vlogo pozitivnega in dejavnega činitelja. Med vojno se je ugled sovjetskih strokovnih organizacij zelo dvignil. Sedaj morejo samo še sovražniki enotnosti in sodelovanja vsega delavskega razreda sveta zanikati da so močne sovjetske strokovne organizacije ustvarjalna sila v mednrodnem delavskem gibanju. Več deset milijonov delavcev, članov strokovnih organizacij ZSSR goreče in iskreno želi ostvaritev trdne enotnosti delavskega razreda demokratičnih dežel. Sovjetske strokovne organizacije bodo aktivno sodelovale pri čimprejšnji ustvaritvi svetovne sindikalne organizacije, katere moč in učinkovitost naj zagotovi resnično obmrambo življenjskih interesov delavskega razreda.«
ihr©jisSsI Stfivtesfl tssSs^Bi is
stresate
Mestne strokovne organizacije kovinarjev v Stockholmu, največja strokovna organizacija švedsko, je sklenila, da bo izstopila iz švedske sodal-demokratske stranke. Ta sklep je utemeljen z dejstvom, da stockholmski kovinarji v času svoje dolgotrajne stavke niso dobiti ni kake pomoči od socialdemokratskih voditeljev. Zastopniki te stranke so v nasprotju z zahtevami delavcev ob vsaki prillld zavzeli stališče, ki ni bilo v korist delavstva. Zaradi tega sklepa je social-demokratska stranka švedske Izgubila 30.000 članov.
...........
I. kongres kovinarjev
Dne 30. septembra 1945 bo imela Zveza delavcev til nameščencev kovinske industrije Jugcel&včje svoj prvi kongres.
Med drugim ee bodo tudi obravnavala vprašanja v pogledu organizacije, o pcli-tično-gospodarskih nalogah, ekemomsko-sooainem stanju jn prosvetno-kulturaem delu kovinarjev.
©Smavlial mm Bralce
Že ves teden so vabili letaki in parole na delo v Dražgoše in Križno goro. Mladina je prejšnji večer na svoji utspeli prere-dltvi povabila vise Ločane na delo im. obnovo
Dražgoš. V ranih nedeljskih urah je bilo na Glavnem trgu vse živahno. Marsikak delavec, utrujen od tedenskega dela, je dobre volje prinesi s seboj lopato in kramp. Vojska je prikorakala z zastavo na čelu, prav tako tudi mladina.
Vožnja s kamioni je bila hite in sveži planinski zrak selfice doline je pregnal ys° zaspanost z obrazov. V Rudnem smo izstopili in začeli z delom. M je bilo spočetka organizirano, pozneje pa je drug drugega prehiteval. Skladovnice le:a. ki so bile zložene v Rudnem, so izginjale, večali pa so se kupi v Dražgošah.
V opoldanskem počitku je marsikdo zaspal od utrujenosti, nevajen težkega dela in hoje v strmi breg. Eno uro imeti hlod na rami, in poleg tega riniti v strmino v vsej dopoldanski vročini, ni kar si bodi. Toda zavest, da obnavljamo Dražgoše, ki je kot prva vas v naši štiriletni borbi bila porušena. nas je silila, da smo vzdržali. Mnogo je bilo takih, med nami. ki so sami doživeli tiste žalostne dni v Dražgošah, zato so tudi danes prišli, da sodelujejo pri obnovi. Kakor so takrat z nahrbtniki padlih tovarišev, municijo in orožjem hiteli proti Jelovici, tako so danes lezli v hrib s težkimi hlodi.
Pot na Peči je bila 1400 m dolga, z višinsko razliko 300 m. Dela se je udeležilo 100 tovarišic. 90 tovarišev, 60 borcev I. tan-kovske brigade in 30 pionirčkov in je bal uspeh tega dela presenetljiv. Znosili so
50 kub. metrov lesenega ogrodja v skupni teži 32.000 kg. S tem so opravili delo. ki tod ga sicer zmoglo 10 voznikov v 6 dneh. Od
250 ljudi je vsak. posameznik znosil 128 kg,
prehodil pot štirikrat ter vsakokrat nesel povprečno 32 leg. S tem delom smo prihranili Obnovitveni zadrugi Dražgoše 8100 din za prevozna sredstva, tehnični bari pa omogočili postavljanje stanovanjskih provi-zorijev.
Pri delu so se posebno izkazali; tovarišice Katarina Peternelj, Krivčeva mama. Gantar Vida. Leskovčeva Slavica in tovariši; Španov iz Veštra. ki je za pot na Peči in nazaj rabil 35 minut. Mateveber Gabrijel, Kalin Janez. Lomba Albin. Prav posebno pa sta se izkazala tovariša G°vekar Pavle in Bergant Slavko, ki sta pot prehodila 7 krat in nosila najtežja bruna. Dobro se je odrezal tudd tovariš Časnik, uradnik na finančnem odseku Okrajnega odbora Škofja Loka. ki je kljub starosti in oprt na palico zelo pridno nosil deske.	*
Ob pol štirih smo se epet odpeljali nazaj na Češnjico, kjer smo pričakali tovariša ministra Toneta Fajfarja, kt nam je podal politični referat, in tovariša Maksa Krmelja, člana IOOF. kateri nam je govoril. o zakonodaji začasne narodne skupščine in o volitvah v konstituanto.
Proden smo prišli v Škofjo Loko. smo izstopili iz avtomobilov in korakali skozi mesto, prepevajoč in vzklikajoč maršalu Titu in republiki. S tem smo hoteli pokazati, kako veseli smo svojega delav da se jih bo drugič še več udeležilo našega skupnega, prostovoljnega dela.
4K--------------------------
dS| smšega deža je izsesa
Delavci v škofjeloški tovarni Brumen-Ta-lor imamo svojo podružnico. S pomočjo organizacije smo odpravili in izboljšali marsikatere težave in trenja med vodstvom tovarne in delavstvom.
V zadnjih dneh smo organizirali tudi zbiranje starega železa. Biti smo pridni, saj smo v sedrjjlh urah zbrali 2200 kg starega železa.
Naredili smo tudi 500 prostovoljnih ur, pri čemer smo zaslužili 4869 Din, ki smo jih razdeliti med naše tovarišice, katerim so možje padli kot partizani.
Naš cilj je jasen: obnoviti moramo domovino in biti pri tem enotni, da nam ne bodo mogli škodovati vsi oni temni elementi, M silijo med nas.
Fajfar Nežka
IM®w! tmrams IsamsssMla MeSlmr 1, Ls|S'%*is snaSs svojo paistiisalea
Zaradi nezadostnega števila delavstva smo bili do sedaj včlanjeni v podružnici »Avto-montaža. Želja nas vseh je bila. da se prej ko mogoče osamosvojimo in si ustanovimo lastno podružnico. Ko smo dobili toliko surovin, da smo pričeti delati skoraj v predvojnem obsegu, je tudi število delavstva toliko naraslo, da smo si jo lahko ustanovili. Na ustanovnem občnem zboru smo takoj sklenili, da bomo delali tedensko dve uri več za pomoč sirotam mdi'h borcev. V isti namen bomo darovali tudi čisti dobiček kovinarskega mitinga.
V dosedanjem delu smo., čeprav so nam primanjkovalo surovin t in izvežbane delov-
ne moči. dosegli skoro 50% predvojne proizvodnje] katero borno v aiem mesecu gotovo dosegli in. še prekoračili
Vsi smo pripravljeni razviti vse svoje moči, da doprinesemo svoje pri obnovi.
Poziv!
Prejeli smo delegatsko pooblastilo za tov. Pristovnika Franca, delavca, Jelen Vero, trgovsko pomočnico, Zorko Franca, kovača. Ker je v dopisu pomotoma izostala navedba podružnice in kraja, ki delegira te tovariše, prosimo, da se nam prizadeta podružnica nemudoma javi.
Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev — Glavni odbor za Slovenijo. -©-
Vsi tovariši blagajniki podružnic Zveze Pf,r,finih in zavarovalnih zavodov v Ljubljani se naprošajo, da takoj sestavijo obračunske liste blagajniškega poslovanja v smislu zadnjih navodil in jih v treh izvodih, posebej za mesece junij (v kolikor so tedaj že prijavili člane), julij, avgust in september 1045, dostavijo z odpadajočo gotovino najdalj do 25. t. m- blagajniku Krajevnega odbora, tov. Anderliču, Cigaletova ulica 1-1 (Občna zavarovalnica).
DmiSv® se SmStem® eede-tovassie SSsveaille s ZSSB ®ppa§eno8 ®®ve	v
šW©» jpis®1®®! m MlMffitCevt esstl št« 7*1»
O^&or.
Izdaja Glavni odbor Enotnih -trAovnih svež delavcev In nameščencev Slovenije. Uredništvo ta uprava: Ljubljana,
Miklošičeva 22-H. tel. štev. 45-38.