rosrmvKi piovana ▼ yuvuvfflL Leto XXI., št 89 Ljubljana, četrtek 18. aprila 1940 Cena 2 Din Upravnlfitvo: Ljubljana, Knafljeva S — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratm oddelek: LJubljana, delen-burgova ul. — TeL 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg lit. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Vprašanje moke in kruha Ponovna nagla podražitev žita in moke, ki je bila v zadnjih tednih zabeležena na borzah, postaja za naše narodno in državno gospodarstvo resen problem ki bi moral izzvati zaskrbljeno pozornost ne samo pri odgovornih vladnih činiteljiih, temveč tudi pri vsej naši javnosti Pšenica je na novosadski borzi že preskočila ceno 260 din za metrski stot. Podražila se je v dveh tednih za skoraj 50 din, napram lani pa za skoraj 100! Cena koruzi se je v zadnjih tednih dvigala še v naglejšem tempu in stane danes koruza v Vojvodini že 205 din za metrski stot. med tem ko se je pred enim letom kupovala po 96 do 98 din. Naglo naraščajoči ceni pšenice sledijo skoraj avtomatično ostali kmetijski pridelki. Prav te dni je morala vlada že v tretjič povišat: odkupno ceno za sladkorno peso na 32 din, ker bi sicer nastopila nevarnost, da bi pridelali premalo pese odnosno sladkorja za kritje domačih potreb. Enako so bile povišane minimalne odkupne cene za oljno seme-nje in bombaž. Tako sledi enemu povišanju cene drugo, vse pa se začenja pri pšenici in koruzi in se razvija v krogu brez konca. Val draginje poplavlja vedno bolj predmete poljedelske proizvodnje. Moki in kruhu slede meso. mleko. mast. Na drugi strani pritiskajo težave uvoza in zaradi vojne povzročena podražitev surovin za industrijo. Draginji živil se pridružuje nebrzdana konkurenca ostalih življen-skih potrebščin z malimi izjemami. Kazalo indeksa cen sicer ne kaže vedno pravih številk, toda nesporno je, da se stalno dviga in skrivnostni indeksi naraščajo od mesca do mesca. Gotovo bi se ta težavni problem dal v veliki meri rešiti, če bi ga znali prijeti na pravem mestu. Ko smo lani ob žetvi čitali razveseljive številke o rekordnem pridelku pšenice, so se mnogi vpraševali, kam pojdemo z njo? Koruza ni dobro kazala, ali mnogi so se tolažili, da imamo zato tem več pšenice. Toda, komaj je bil pridelek pod streho, je Prizad pričel z izvozom na veliko. Izgleda, kakor da nihče ni mislil. da prihajajo težki časi. Intervencijska politika Prizada je bila vsa vsmer-jena v to, da kolikor mogoče visoko dviga ceno pšenice, a nihče ni mislil, da visoka cena pšenice v Jugoslaviji ni jedro zdrave kmetske politike. Velik del države spada med pasivne kraje, in v obširnih predelih Jugoslavije kmet ne pridela žita dovolj. Nedavna kmet-ska anketa v banovini Hrvatski je izračunala, da potrebujejo samo hrvatski kmetje okrog 25.000 vagonov pšenice več, nego jo pridelajo. Kako je pri nas v Sloveniji, o tem ni treba razpravljati. Tudi v Srbiji, Bosni, Črni gori razmere niso mnogo drugačne. Prizadova vloga bi morala biti tudi s stališča naše kmečke politike dvostranska. Ne samo primerna cena žita za kmetske producente v bogati Vojvodini, temveč tudi za milijonski kmečki narod in ostalo delovno ljudstvo v drugih pokrajinah države! Nedavno so Prizad reorganizirali, in gotovo časopisje je vedelo mnogo povedati, da bo sedaj vse drugače. V novi. upravi sedijo tudi slovenski zastopniki, ki pa očividno niso znali ali niso mogli, da karkoli dosežejo za drugačno politiko te ustanove. In tako smo pred nekaj dnevi morali čitati v našem ljubljanskem režimskem glasilu, da je reorganizacija Prizada ostala samo na papirju. Te dni se je vršila v Beogradu konferenca o prehrani, katere so se udeležili tudi delegati naše domače Kmetijske zbornice. Konferenca je marsikaj lepega, čeravno že davno znanega o prehrani povedala, toda vojvodinski zastopniki so uspeli pridobiti soglasje vseh ostalih delegatov za resolucijo, da se z nikakršnimi ukrepi ne sme ovirati dvig cen kmetijskih pridelkov. To je jedro beograjskih sklepov in nihče ne bo v dvomu, kateri kmetijski pridelki so mišljeni. Rečeno je torej, da naj se galop pšeničnih in koruznih cen nikakor ne ustavi. Veselo naj dirjata naprej ta dva glavna vprežna konja draginjskega voza. Ali je bilo prav, da se zastopniki slovenskega kmetijstva vnemajo za tako politiko? Ali je pametno s stališča slovenskega kmeta, da ne govorimo o ostalih konsumentih, da postajata kruh in moka vedno dražja, da koruza dobiva ceno plemenitega živila? Zlasti tudi koruza, ki je pri nas ne le važna za prehrano ljudi, temveč postaja spričo slabega pridelka krme tudi še prav posebno važna za našo živinorejo. Povsem nemogoči položaji nastajajo pa še v onih krajih, ki so docela navezani na koruzno hrano, kakor določeni predeli dalmatinskega Primorja, Hercegovine, Črne gore. Prevoznice in podobne olajšave pomagajo le malo ali pa nič. Danes Prizad nima več pšenice. Za- pa je nastopila kot kupec lani usta- Obnova gospodarskih stikov s S V kratkem odpotuje v Moskvo naša delegaciia, ki je bo pogajala o sklenitvi trgovinske in plačilne pogodbe s Sovjetsko unijo Beograd, 17. aprila. AA. Kr. vlada je dosegsa sporazum z vlado Zveze sovjetskih republik, da se začno pogajanja za uvedbo gospodarskih stikov med obema državama. V ta namen bi se imela skleniti trgovinska in plačilna pogodba. Pogajanja bodo v Moskvi, kamor se v kratkem odpelje jugoslovanska delegacija pod vodstvom dr. Milo-rada Gjorgjeviča, bivšega finančnega ministra. * Naši trgovinski stiki s Sovjetsko Rusijo so bili doslej zelo skromni. Naša statistika zunanje trgovine omenja v zadnjih letih Sovjetsko Rusijo samo na uvozni strani, medtem ko izvoza v Sovjetsko Rusijo sploh ne beleži. Naš uvoz iz Rusije se je leta 1937 dvignil na 6.2 milijona din, toda že naslednje leto je zopet precej popustil na 3.4 milijona din, lani pa smo uvozili iz Sovjetske Rusije le za 2.7 milijona din blaga. Najbrž pa je naš uvoz iz Rusije večji, kakor ga navaja statistika, ker uvažamo rusko blago po posredovanju drugih držav, deloma pa tudi predelano, ker Rusija ni pogodbena država in je treba na rusko blago plačati maksimalne carine. Iz Rusije smo zadnja leta uvažali predvsem azbest, antracit in mangan odnosno manganovo rudo, pa tudi kožuhovino. Skrbi Rumunije Basel, 17. aprila, z. »Basler Nachrichtcn« objavljajo poročilo svojega poročevalca v jugovzhodni Evropi, ki beleži, da so nastale v rumunskih vladnih krogih izredno resne skrbi. Vlada je izdala sinoči mnogo vrst vojaških ukrepov. Ves Dunav je že pod najstrožjo kontrolo generalnega štaba. Ustje Dunava je dan in noč zastraženo. V Bukarešti se zavedajo, da bi utegnili imeti sleherni incident na Dunavu najhujše posledice. V poslednjih dneh so bili izdani tudi razni pomembni ukrepi gospodarskega značaja. Cela vista tovarn orožja in streliva je bila v vsej naglici premeščena iz obmejnih krajev v Transilvaniji na drugo stran transilvanskih Alp. Rumunski politični krogi v svojih komentarjih o najnovejšem razvoju dogodkov odkrito primerjajo Dunav norveškim teritorialnim vodam od Narvika do Skageraka. ker ima z drugega vidika za Nemčijo povsem enak pomen. Posebno velike skrbi povzroča v Rumuniji poslabšanje odnošajev s sovjetsko Rusijo. Molotov je imel pred dnem daljši razgovor z rumunskim poslanikom v Moskvi Davidescom, kateremu je očital celo vrsto stvari. Tudi sovjetski tisk je sprožil novo kampanjo proti Rumuniji. Spričo takega razvoja položaja v jugovzhodni Evropi se že zmerom bolj vidno kaže nova oslonitev Rumunije na Turčijo ter na zapadni velesili. Razmerje sil v Sredozemlju London, 17. aprila, s. (Reuter) V dobro informiranih angleških krogih pripominjajo k najnovejšemu stališču Italije v zvezi z razvojem dogodkov v Skandinaviji, da se je na podlagi izgub nemške vojne mornaiice ob norveških obalah bistveno izpremenilo ravnotežje svetovnih pomorskih sil. Angleška in francoska mornarica sta zato sedaj v Sredozemlju močnejši nego preje. V posebno zadovoljstvo je angleškim političnim krogom, da zavezniško mornarico v Sredozemlju podpira še tudi močna angleško-francoska kopna vojska na Bližnjem vzhodu, skupno z zavezniško turško vojsko. London, 17. aprila, s. Angleški novinar, ki komentira v angleškem radiu razpoloženje angleške javnosti spričo najnovejšega razvoja dogodkov, opozarja na posebno zadovoljstvo javnosti, ker se je posrečilo samo delu angleške mornarice, da prizadene tako resne izgube nemški vojni mornarici. Spominja v tej zvezi, da zavzemajo italijanski listi z izjemo enega ali dveh zadnje dni dosledno nemško stališče. Izraža pa domnevo, da tako med italijanskim narodom, kakor tudi v cerkvenih krogih, ni protiangleškega razpoloženja. Stališče italijanskih listov ima lahko različne cilje: bodisi, da pomiri Nemčijo, da izvaja pritisk na nevtralce, ali pa na za- novljena Direkcija za prehrano, ki je krepko pričela kupovati na trgu pšenico in jo s tem dražila, dočim je poleg nje Prizad cenejšo pšenico mirno in sistematično iz svojih skladišč izvažal v inozemstvo. Pod vodstvom te Direkcije je prišlo do nedavne zgoraj omenjene konference za prehrano, kjer so gospodje našli tudi izhod iz dra-ginjske soteske. Država naj bi iz svojih sredstev pomagala, da bi pasivni kraji ne bili prisiljeni plačevati moke in kruha predrago. Strokovnjaki pravijo, da bi bilo potrebno okrog 300 milijonov dinarjev v času. ko se država nahaja z ozirom na ogromne svoje obrambne dolžnosti že itak pred najtežjimi finančnimi problemi in v trenutku, ko socialno stanje njenega na-meščenstva zahteva skorajšnjih nujnih ukrepov. padni velesili. Vsekakor pa italijanske časopisne kampanje v Angliji tako rekoč niso opazili. Anglija se slej ko prej zanaša tudi na svoje pomorske sile v Sredozemlju. Kretanje sovjetske in turške mornarice v črnem morju Moskva, 17. aprila. AA. (Reuter). Po poročilih, ki so jih priobčile tudi neke tuje radijske postaje, je sovjetska črnomor- j ska mornarica krenila na manevre. Carigrad. 17. aprila, p. Del turškega i vojnega brodovja je odplul danes na Mar- j morsko morje in sicer pod vodstvom po- ! veljniške ladje »Javus«. Turški obrambni krediti Carigrad, 17. aprila. A A. (DNB). Tur- J ški parlament bo danes razpravljal o pred- logu vojnega ministra, ki je zahteval do- ! polnilni kredit 11 milijonov turških fun- ' tov. Od tega kredita bi dobilo ministrstvo za javna dela 5 milijonov funtov za zidavo cest, mostov, vojašnice in drugih naprav, potrebnih za vojaške cilje. Z novim kreditom 11 milijonov turških lir bodo celotni vojaški izdatki v zadnjih mescih dosegli višino 81 milijonov turških lir. Izgon tujcev iz Turčije Ankara, 17. aprila, s. (Reuter). Turške oblasti so sklenile izgnati večje število ne-zaželjenih tujcev. Posebno pozornost posvečajo oblasti potnikom iz Srednje Evrope, ki prihajajo v Turčijo kot trgovci, igralci in turisti. Bolgarski glas za zvezo Baikana Bolgari iščejo primernih zavarovanj proti vsem more* bitnim presenečenjem Sofija, 17. aprila, b. Medtem ko se prve j gačni glasovi. Najmanj, kar lahko o njih dni po novem razvoju na evropskem severu Bolgari tako rekoč še niso znašli in so bili prvi komentarji bolgarskih listov še precej nejasni, ker so si Bolgari v teh dneh lahko še najbolj privoščili utvaro, da zanje ni nobene neposredne nevarnosti, se sedaj čitajo v tukajšnjih listih tudi dru- rečemo, je neka večja zaskrbljenost, ki veje iz njih, obenem pa iskanje primernih zavarovanj proti vsem morebitnim presenečenjem. Tako je bivši minister Bobošev-ski zapisal v tukajšnjem »Miru« med drugim tudi naslednje značilne stavke: Pojem nevtralnosti se je te dni radikal- no spremenil. Mi smo priče čudnih pojmovanj tako politične kakor gospodarske nevtralnosti. Kaj naj store male države, ki hočejo ostati nevtralne, nasproti tem strašnim grožnjam proti njih svobodnemu in neodvisnemu obstoju? Kaj naj zlasti storimo mi na Balkanu? Mi, ki najbolje vemo, kaj je suženjstvo, in ki smo tako ljubosumni glede vsega, kar se tiče svoboščin. kaj naj storimo za njihovo zavarovanje? Samo eno sredstvo nam je na razpolago: naša popolna in iskrena zveza, ki jo lahko dosežemo in sklenemo po lastni pobudi in po svoji volji s tem, da odstranimo vse, kar še ovira naše zbližanje, da tako v teh strašnih časih stvorimo mogočen blok, ob katerem se bodo razbili vsi še tako smeli poskusi. Za bolgarske poglede na novo fazo vojne je nadalje značilno, da se v vseh političnih krogih računa z možnostjo nadaljnjega razširjenja vojnega bojišča na evropskem severu, zlasti s kršitvijo švedske nevtralnosti, kar bo seveda avtomatično imelo za posledico, kakor piše na primer »Slo-vov", da se bo tudi švedska postavila na zavezniško stran. Vprašanje je, kakšno stališče bo v nadaljnjem razvoju zavzela Rusija. Tu mislijo, da ne bo mogla ostati več nevtralna, čim bi bila tudi švedska angažirana v vojni, bodisi da se odloči za sodelovanje z Nemčijo, bodisi da se omeji samo na varovanje svojih interesov, kar bi se zdelo bolj verjetno. Domneve o razširjenju evropske vojne na druga področja, zlasti na evropski jugovzhod, spremljajo Bolgari s pozornim opazovanjem Italije in njenih odločitev, ker so mnenja, da se nobena sprememba ne bo zgodila brez italijanske prisotnosti na tem področju. Trikot Berlin - Rim - Mastes ! Po švedskih informacijah bo nemški zunanji minister RIbhentrop že tretjič odpotoval v Moskvo, da pridobi Stalina za ustanovitev v političnega trikota Berlin—Rim—Moskva Stockholm, 17. aprila, i. (Havas). List »Stockholm Tidningen obiavlia informacije iz Berlina, da je v kratkem treba pričakovati novo nemško akcijo za ustanovitev političnega trikota Berlin-Rim Moskva. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je po informacijah švedskega lista pripravljen v to svrho napraviti svoje tretje potovanje v Moskvo. Nemčija si sedai nadeja več uspeha, ker se je odločila dati Moskvi v primeru, da se ustvari zveza med Nemčijo, Sovjetsko unijo in Italijo, popolnoma proste roke glede njenih namenov z Besarabijo. Po informacijah švedskega lista pa so merodajni moskovski krogi mnenja, da se mora vsak poskus zbližanja med Rimom in Moskvo prav tako ponesrečiti, kakor se je že ponesrečil pri vseh dosedanjih akcijah. stremečih po takem zbližanju. In prav tako kakor tudi ni uspela akcija nemške vlade, da bi pridobila zunanjega ministra Sovjetske unije Molotova za demonstrativni obisk v Berlinu. Napram Nemčiji bo Sovjetska unija po švedskem mnenju nadaljevala svojo politiko v seda- njem obsegu, to se pravi da ji bo nudila j gospodarsko pomoč, katere obsega pa nikakor ne kaže pretiravati. Povratek ruskega poslanika v Berlin Berlin, 17. aprila, o. Današnji »Lokal-Anzeiger« se bavi z vojaškimi pripravami Sovjetske Rusije na severu ter navaja, da se je odločila izpopolniti in ojačiti svoji oporišči Polarnoje ter Murmansk kot edini izhodišči na Atlantik. V Kremlju gledajo še vedno s prekrižanimi rokami boje na severu ter registrirajo uspehe Nemčije, pri čemer pa objavljajo tudi informativne vesti iz angleškega vira o izkrcanju angleških čet na Norveškem. Po enomesečni odsotnosti se je vrnil zopet v Berlin sovjetski poslanik škvarcev, s čimer se postavlja vprašanje, ali se bo sedaj pričela nova diplomatska aktivnost med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Povsem se zdi, da Sovjetska vlada ne namerava izpreme-niti svoje dosedanje politike. Dunavski dogovor med Jugoslavijo, Madžarsko in Rumunijo o zavarovanju plovbe London, 17. aprila, p. Iz Rima poročajo, da je bil med Jugoslavijo. Madžarsko in Rumunijo dosežen sporazum o zavarovanju plovbe na Dunavu. Ta sporazum vsebuje tri točke: 1. Prepoveduje se plovba na Dunavu vsem ladjam, ki se moreio pretvoriti v vojne ladje. 2. Uvedeno bo posebno nadzorstvo nad posadkami vseh ladii na Dunavu. 3. Prepoveduje se prevoz cementa in razstreliv po Dunavu. Rim, 17. aprila. AA. (DNB). Rimski politični krogi pozdravljajo sporazum med balkanskimi državami, da se zagotovi svobodna plovba po Dunavu. češ da ie to srečen odgovor na angleške intrise v Podunavju in na Balkanu. Duh sodelovania. ki je prišel do izraza v tem dogovoru, oo- Prejšnji teden je kr. vlada načelno sklenila, da naj se izvrši popis pšenice in koruze po vsej državi in da se Prizad pooblasti za uvoz 10.000 vagonov koruze brez plačila uvozne carine. Do-tične uredbe sicer še niso izdane, značilno pa je, da se iz Rumunije že javljajo ponudbe za nekaj tisoč vagonov koruze po 135 dinarjev postavljene v Sisak. Naša domača cena ie danes čez 200 dinarjev. Toda ukrepi ne bodo zadostovali, če se z energično kretnjo ne napravi konec politiki gotovih ustanov. ki se trkajo na prsa, da pospešujejo materialno stanje jugoslovenskega kmeta, dejansko pa prizadevajo največje breme veliki večini kmečkega prebivalstva v naši državi in z njim vred celokupnemu delovnemu ljudstvu, pa najsi bo zaposleno z duševnim ali ročnim delom. meni poroštvo za bodočnost. Ta kočljivi sektor je dal v tem posebno kritičnem trenutku dokaz vsemu svetu, kako se da z dobro voljo odstraniti vsaka zapreka za utrditev pravičnega miru. »Popolo di Roma« piše. da je sporazum med balkanskimi državami za svobodno plovbo po Dunavu in za obrambo Dunava odstranil nemir, ki so ga ustvarili zadnji poskusi britanske sabotaže. Ta sporazum pa tudi dokazuje, da vlada med temi državami sodelovanje, ki pomeni poroštvo za bodočnost. Balkanski sektor, kjer kaže Italiia svojo mimo moč in svojo vedrino, je pokazal v tem težkem trenutku vsemu svetu, da moreta dobra volja in sodelovanje odstraniti vse zapreke, ki ovirajo utrditev pravičnega in koristnega miru. Sofija, 17. aprila, p. Jugoslovenska rečna plovba je sporočila v Sofijo, da je sklenila ustaviti mednarodni potniški promet po Dunavu med Dunajem in Lomom. Sličn«-izjavo sta objavili tudi nemška in madžarska rečna plovba. Bolgarska direkcija za promet na rekah je na podlagi tega izdala objavo, ki pravi, da se obvestilo jugoslovenske, nemške in madžarske rečne plovbe ne tiče tovornega prometa, ki se bo še nadalje vršil v polnem obsegu. Opozarja se na dejstvo, da se bo tovorni promet nasprotno poleti in jeseni še razširil zaradi večjih dobav podunavskih držav Nemčiji. Prav tako je bilo objavljeno, da se bo plovba na Dunavu še nadalje vršila v polnem obsegu v okviru podunavske komisije, ki zaseda v Beogradu. Nemško-rumunski gospodarski posveti Bukarešta. 17. apr. j. (Havas) Gospodarska pogajanja med Rumunijo in Nemčijo, ki se vlečejo že nekaj mescev, bodo konec tega tedna dokončno zaključena ter bo no- vi trgovinski dogovor podpisan. Trije člani nemške gospodarske delegacije pod vodstvom dr. Clodiusa so že odpotovali iz Bukarešte ter je njihov naslednji cilj Sofija, kamor je že poprej prispela na pogajanja druga nemška trgovinska delegacija. Glede podrobnosti gospodarskih dogovorov v Bukarešti je najvažnejša ugotovitev, da tečaj marke v medsebojnem obračunavanju ne bo povišan, kakor je to prvotno Nemčija zahtevala. V merodajnih rumunskih krogih zatrjujejo, da je nemška gospodarska delegacija v Bukarešti mimo strogo gospodarskih vprašanj obravnavala z merodajnimi krogi tudi druga splošna vprašanja, tičoča se odnosov med obema državama. Bukarešta, 17. aprila, o. Transporti petroleja po Dunavu v Nemčijo, so se zopet pričeli, ker je voda Dunava toliko upadla, da se mora luka Giurgio zopet uporabljati. štirje parniki so odpluli v ponedeljek po Dunavu s tovorom 2.800 ton petroleja. 4 ali 5 nadaljnjih parnikov, vsak s 700 tonami petroleja, pa so zapustili luko snoči. Bukarešta, 17. aprila, p. Na seji senata so razpravljali o predlogu vlade, da naj se nemški družbi za gozdarstvo in les odstopijo v eksploatacijo nekateri gozdovi v severno vzhodnem delu Rumunije za več let. V senatu se je pojavila ostra kritika proti temu zakonskemu predlogu. Kmetijski minister Jonescu je izjavil, da je nemško-ru-munska trgovinska pogodba prinesla mnogo koristi Rumuniji in da so nemški strokovnjaki za gospodarstvo napravili Rumuniji mnoge usluge zaradi česar je nemška družba dobila manjšo uslugo za to pomoč. Francosko-rumunska trgovinska pogodba Bukarešta, 17. aprila. Tu so podpisali francosko-rumunsko trgovino pogodbo, po kateri se bo omogočil razvoj trgovine med obema državama, zlasti izvoz lesa in žita iz Romunije. Albanski parlament Tirana, 17. aprila. AA. Včeraj jc bilo svečano otvorjeno prvo zasedanje vrhovnega sveta fašističnega korporativnega predstav-ni.št%a. Tirana jc bila ob tej priliki okrašena z albanskimi in italijanskimi zastavami. Prihod kr. namestnika je pozdravilo 21 topovskih strelov. Velika množica je priredila namestniku manifestacije, ter vzklikala kralju in ccsarju ter Mussolini ju. Albanski namestnik je nato prečital prestolno besedo, in ki so jo prisotni stoje poslušali. V prestolni besedi se izraža zadovoljstvo, da je Albanija združena z Italijo in da ima fašistično ureditev. Nato navaja prestolna beseda vse, kar je vlada napravila za napredek Albanije. Albanija mora pospešiti tempo dela, da bi nadoknadila vse ono, v čemer je doslej zaostala na raznih poljih, posebno na gospodarskem in socialnem. Albaniji je istotako potrebno vzgojiti mladino v fašističnem duhu, ker bo to najboljše jamstvo za bodočnost. Čitanje prestolne besede je bilo dolgo in toplo pozdravljeno. Nato so albanski ljudski svetniki položili prisego pred guvernerjem, ki je nato ponovno burno pozdravljen ob vzklikih kralju in cesarju, Musso-liniju in grofu Cianu zapustil dvorano. NA NORVEŠKEM BOJIŠČU POLOŽAJ NEIZPREMENJEN Zavezniki drže svoje operacije še vedno v največji tajnosti — Norvežani poročajo, da so že v stikih z zavezniškimi četami Pariz, 17. apr. j. (Havas) Po informacijah, ki jih prejema Pariz iz povsem zanesljivih virov, se vojaški položaj na Norveškem v zadnjih 24 urah ni bistveno izpremenil, razen na tistih mestih, kjer so se izkrcale zavezniške čete na zapadni norveški obali. Glede ozemlja, na katerem so čete zavezniške ekspedicijske vojske stopile na norveška tla, čuvajo v r.-erodajnih francoskih krogih še zmerom porcino tajnost ter izjavljajo le toliko, da se vojne operacije razvijajo normalno. Navzlic temu, da norveško vrhovno vojno poveljstvo v minulih dveh dneh ni izdalo nobenega komunikeja o poteku vojnih operacij, je bilo vendar mogoče z zanesljivostjo ugotoviti naslednja dejstva: Napredovanje nemških čet v smeri proti švedski meji je bilo v okrožju Hedemark ustavljeno in so se pred Kongsvingerjem razvile ljute borbe z norveško obrambo, ki se je nemškim četam zelo energično postavila po robu. Angleško letalstvo je tudi včeraj uspeš-r. nadaljevalo z bombardiranjem Stavan-gerja Naoadov je bilo deležno prav tako samo mesto Krila. b. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih posvečajo zadnje dni največjo pozornost p'sanju italijanskih listow ki so se z vsemi argumenti postavili na nemško stran. Dasi tu ne mislijo, da bi bilo to soglasno pisanje znak ali še manj dekaz za spremembo italijanske zunanje politike, ga *endar označujejo kot značilen simptom, ki izraža spremenjeno politično taktiko. V poučenih krogih tolmačijo to spremembo kot oficiozni pritisk na zapadni zaveznici, pa zato ne izključujejo, da se bo ta taktika bližnje dni celo poostrila. O novem momentu v italijanski zunanji politiki se lahko govori samo v toliko, v kolikor se zdi verjetno, da se za Italijo vedno bolj vsiljuje odločitev, ki naj •azčsti položaj glede izgledov, ki bi jih mogla Italija imeti v zvezi s sedanjo vojno, da uresniči svoje arane zahteve. V krogih, ki so jim znana ozadja italijanskega »nevojskovanja«, menijo, da je treba italijansko stališče vedno presojati samo z vidika, da si Italija zaradi svojih posebnih interesov', ki jih ima na evropski celini in še posebej v Sredozemlju, ne more želeti niti nemške niti zavezniške zmage. Zato je v njenem interesu, da se oba vojna tabora kar najbolj iztrošita. medtem ko bi Italija mogla obdržati svoje sile sorazmerno še nedotaknjene. To pojasnjuje, zakaj je Italija tako ool.go odlež-ia svojo intervencijo v sedanji vojni. V nadaljnjem razvoju pa bi se utegnila že odločiti, bodisi ker smatra, da je že dovolj pripravljena, bodisi ker mera zavarovati svoje interese pred vsemi presenečenji. Po sedanjem razpoloženju v Italiji sodeč. ne bi bilo izključeno, da bi se Italija pridružila Nemčiji, da bi s tem svojim posegom oslabila zavezniške sile. Toda prav tako ni izključeno, da se ne bi v nadaljnjem razvoju, ako bi zanjo na nemški stran: ne bilo izgledov za zmago, preusmerila na nasprotno stran, ki bi postala šibkejša m z; italijanske interese v Sredozemlju in drugod manj nevarna. Tako bi si Italija z morebitnimi zavezniškimi koncesijami utrdila svoj položaj tudi za čas po vojni, ko b' jo angleško-francoska koalicija ne mogla več resno ogražati. Seveda so to samo pariške hipoteze, toda o njih se v političnih krogih govori že zato ker se hoče v naprej računati z vsemi možnostmi, da ne bi bilo nobenih pre-serečenj Nemci javljajo, da so eno angleško kraarko potspili, dve pa hudo poškodovali Berlin, 17. aprila, br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je nocoj objavilo naslednje posebno poročilo: Nemške letalske formacije so danes v opoldanskih urah ob zapadni norveški obali prizadejale britanskim pomorskim vojnim silam nov hud udarec. Neka britanska križarka je bila s težko bombo zadeta v sredo in se je takoj potopila. Dve nadaljnji križarki so zadele tri bombe in jima prizadejale tako hude poškodbe, da se, kakor kaže, ne bosta mogli vrniti v Anglijo. London, 17. aprila, s. (Reuter). Današnje nemško vojno poročilo javlja, da so nemška letala potopila neki angleški rušilec in sestrelila angleški hidroplan. V resnici ni bil niti napadeni rušilec potopljen. niti hidroplan sestreljen. Šest nemških letal, in sicer 4 Junkersi in 2 Ho n-ckela. ie izvedlo omenjen1, napad Vrženih je bilo 24 bomb. vendar nobena ni zadela Peta angleška podmornica potopljena London, 17. aprila, s. (Reuter). Angleška admiraliteta je danes objavila, da se je angleška podmornica »Thistle«, ki je operirala v Severnem morju, že toliko zakasnila, da jo je treba smatrati kot izgubljeno. Sorodniki članov posadke so bili obveščeni. »Thistle« je peta angleška podmornica, ki je bila doslej v teku vojne potopljena. Ob izbruhu vojne je razpolagala Anglija s 57 podmornicami. Med tem je bilo oddanih v gradnjo večje število novih podmornic. Nemčija je imela ob izbruhu vojne 71 podmornic, od katerih je bilo po približnih cenitvah potopljenih že okoli 60. Podmornica »Thistle« je bila iz istega razreda, kakor znana podmornica »Tru-ant«, ki je torpedirala nemško križarko »Karlsruhe«, ali pa podmornica »Thetis«, ki je svoječasno nasedla na morsko dno, a so jo kasneje dvignili in potem pod drugim imenom zopet uvrstili v mornariško službo. Podmornica »Thistle« je imela 1019 ton ter je bila zgrajena v ladjedelnicah Vi-ckers-Armstrong in uvrščena v službo julija lanskega leta. Njena posadka je normalno znašala 53 mož. Oborožena je bila z enim 4 palčnim topom, dvema manjšima topovoma in 10 cevmi za lansiranje torpedov kalibra 21 palcev. Podmornica je veljala 350.000 funtov šterlingov (cca 85 milijonov din). Admiral Keyes o spopadu „Schamhorst"—„Renown" Rim, 17. aprila, s. (Reuter). Turinski list »Gazeta del Popolo« objavlja razgovor z angleškim admiralom sirom Rogge-rom Keyesom, ki posveča posebno pozornost pomorski bitki med nemško oklopni-co »Scharnhorst« in angleško oklopnico »Renown« pri Narviku pretekli teden. Angleški admiral opozarja, da je spremljala nemško oklopnico še tudi neka večja nemška križarka, da pa sta se kljub premoči nemški vojni ladji umaknili in s tem olajšali Angležem pomorsko operacijo proti Narviku. Istotako opozarja admiral, da se v dosedanjem razvoju bojev ob norveških obalah ni pokazalo, da bi bila letala vojnim ladjam v preveliki meri nevarna. Norveške in danske lai je v kanadskih lukah Ottawa, 17. aprila, s. (Reuter). 20 norveških in danskih trgovinskih ladij se je zateklo v kanadske luke. Minsko polje pri Glasgowu London, 17. aprila, s. (Reuter). Angleška admiraliteta je danes javila, da je bil z novim minskim poljem zaprt dohod v zali* Clyde pred Glasgowom. Vse tuje ladje, ki hočejo priti v Clyde ali ga zapustiti, morajo najpreje prositi angleške mornariške oblasti ali konzulate za navodila. Začasno bodo patrolne ladje opravljale službo ob novem minskem polju. Eden o pomenu sedanje vojne London. 17. aprila, s. (Reuter). Na zborovanju »konstitucionalnega kluba« v Londonu je govoril danes minister za domin i on e Eden. Dejal je, da sedanji nemški voditelji niso nekaj različnega od nemškega naroda, temveč direkten izraz velikega njegovega dela. Svaril je v tej zvezi pred razlikovanjem med nacionalnim socializmom in Nemčijo. Nemčija stremi, da postane najmočnejši narod na svetu in da spravi Evropo pod svojo oblast. Nasprotno pa An- t glija ne želi, da ostanejo stvari take, kakor i so sedaj, temveč hoče zasigurati možnost napredka človeštva. Anglija se ne čuti kot gospodar, temveč kot služabnik svojega imperija. Minister za propagando Reith je v Sout-hamptonu v svojem govoru opozarjal, da se 80 milijonov Nemcev prostovoljno poke>-rava nacionalnemu socializmu in da se morajo zato Angleži zavedati, da se bore sedaj proti vsemu nemškemu narodu. V Londonu je govori! danes tudi bivši angleški veleposlanik v Berlinu Henderson. Opozarjal je, da stremi Nemčija ne samo po uničenju Anglije, temveč po uničenju vsega angleškega imperija Ti cilji imajo zagovornike zlasti v nemški mladini, ki se vdaja fantastičnim načrtom Na notranjo revolucijo v Nemčiji ni mogoče računati, dokler kontrolira nacionalno-socialistična stranka vse privatno življenje v Nemčiji. Baldwin poziva Angleže k štednji London. 17. aprila, s. (Reuter) Bivši ministrski predsednik lord Baldwin je v nekem govr.ru danes pozival prebivalstvo k štednji ter je poudarjal, da brez siste-rr.&tičr.e štednje lahko pride do inflacije v Angliji. Baldwin je omenil, da je kot svoj lastni prispevek za štednjo opustil uživanje čaja in sladKorja ter je omejil kajenje n» polovico. Avdience pri kralju Juriju London 17 apr. s. (Reuter) Kralj Jurij VI. je sprejel danes v avdienco mornariškega ministra Churchilla in ministra z.a plovbo Hudsona. Zapadno bojišče Berlin, 17. aprila, br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vpjske pravi v svojem današnjem vojnem poročilu, da ni bilo na zapadni fronti nikakih posebnih dogodkov. Pariz. 17. aprila. AA. (Havas) Vojno sporočilo z dne 17. aprila zjutraj se glasi: Nič pomembnega. P.eynaudova knjiga „Vojne finance" Pariz, 17. aprila. AA. (Havas) Jutri izide nova knjiga Paula Reynauda pod naslovom »Vojne finance«. Znano je, da je bil Paul Reynaud prvih sedem mescev vojne finančni minister. Knjiga opisuje francosko finančno politiko v zadnjih 10 mescih pred vojno, drugi del pa podaja pregled razdobja, ki se je začelo 3. septembra 1939. Reynaud opisuje v svoji knjigi način, kako se je Francija pripravljala za vojno in kako je dosegla tiste finančne uspehe, ki so v tujini dobili ime »francosko čudo«. Politični krogi pričakujejo z izredno napetostjo to knjigo, ker so prepričani, da bodo v njej zelo zanimivi podatkL Mcžnost razpusta madžarske zbornice Budimpešta. 17 aprila. A A. V toku včerajšnje seje vladne stranke je predsednik vlade grof Teleki izjavil, da ima v rokah dekret, da lahko razpusti parlament, kar bo tudi takoj storil, čim bi to zahtevale potrebe. Splsvljenje velike ameriške oklopnice New York, 17. aprila. AA. Ameriška pomorska oblastva sporočajo, da br oklopni-ca »North Carolina« (35.000 ton) spuščena v morje 13. junija. Za gradnje oklopnice je bilo izdanih 65 milijonov dolarjev. Novi hrvatski kolki V ponedeljek so izšli prvi kolk: banovine Hrvatske po 10. 20. 50. 100 in 250 dinarjev. Hrvatski listi pravijo, da so novi ko.ki zelo leno izdelani. Predstavljajo hrvatski erb, okrašen s starimi hrvatskimi ornamenti. Izdani so bili dvojni kolki, za sodišča in za davkarije, razi kujejo pa se med seboi po barvi in ornamentili. Te so posneli oo sia-rih hrvatskih spomenikih v Splitu. Vse državne takse se. kakor zrano. od 1. aprila plačujejo na Hrvatskem banovini. Vremenska napoved Zemunska: Pooblačitev v zapadnih krajih, kjer utegne tudi deževati Jasno v večji vzhodni polovici. Nekoliko hladnejše na skrajnem severozapadu, toplejše pa v zapadnih krajih in na severu države. Naši kraji in ljudje Trofeje APZ Ljubljana, 17. aprila. V izložbenem oknu Bonačeve trgovine v Sel cnburgovi ulici vzbujajo pozornost in zanimanje mimo idočega občinstva letošnje trofeje Akademskega pevskega zbora, predvsem tiste, ki jih je APZ prinesel s turneje Tam vidimo dve krasni diplomi, s katerima sta društvo »Vardar« in »Alokranjac« s svojo glasbeno šolo podarili APZ-ju častno članstvo. Nad številnimi trakovi leži Spomenica ob 20-letnici osvoboditve južne Srbije. V kotu je krasna kopija kerubina, freske iz XIV. stoletja v peški patriaršiji, dalje trakovi vencev iz Beograda, Sarajeva in Skoplja. Ob strani pa so fotografije s koncertov APZ v beograjski Kolarčevi univerzi itd... in v drugih krajih. Ob vrnitvi Akademskega pevskega zbora je po svoji znani rovtarski navadi udarilo po »Jutru« opoldansko glasilo gospode iz Kopitarjeve ulice. V svojem članku pravi: ^Zato se nam čudno zdi, da je ljubljansko Jutro« menda zopet po časnikarski dolžnosti prineslo kritiko sarajevskega kritika, ki se o zboru ni tako laskavo :zrazila kakor belgrajska. človeku se zdi, da je to kritiko prineslo iz neke ško-deželjnosti. Značilno je namreč, da je prineslo ravno to kritiko, dočim na pr. o bel-grajski ni reklo ničesar.« Ob tem napadu moramo spomniti čita-telje in tudi člane in prijatelje APZ, da je »Jutro« obširno poročalo o turneji tega zbora in da ne pozna škodeželjnosti, ker ne ustanavlja svojega pevskega zbora in mu torej niti »Slovenski dom« ne bo mogel podtakniti konkurenčnih interesov. Dvomimo. da bi bilo APZ ustreženo s samimi superlativi. Kar se tiče beograjske kritike, ki jo Slovenski dom« tako povzdiguje, bi samo opozorili na kritiko M. ž. v »Vremenu": z dne 14. t. m. na strani 19. Tam bo našel sodbo, ki nikakor ne gre v sklad z njegovim neokusnim hvalisanjem. Nočemo reči, da ima beograjski kritik v vsem prav, nekaj upravičenosti in resnice pa je v njegovi graji brez dvoma. To pa seveda ne pomeni zanikanja dela in zaslug APZ, marveč samo ugotavljamo dejstvo, da je kritika povsod mogoča in da je SD ustrelil mimo cilja, ko se je v nas zaletel v zvesi z beograjsko kritiko. Proslava letnice Rista Savina v Žalcu Celje, 16. aprila V Sokolskem domu v Žalcu je bila v soboto 13. t. m. zvečer svečana proslava 80-letnice odličnega slovenskega skladatelja in žalskega rojaka Rista Savina. Potek svečanosti je bil zelo lep in prisrčen. Uvodno besedo je spregovoril skladatelj g. Ciril Pregelj iz Celja ter orisal lik, življenje in bogato skladateljsko delo slav-Ijenca. Sledil je svečan koncert. Na sporedu so bile izključno skladbe Rista Savina, ki so jih izvajali sloviti Slovenski vokalni kvintet, trije člani kvinteta kot solisti, če-list g. prof. čenda šedlbauer in pianist g. prof. Pavel šivic iz Ljubljane. Slišali smo krasne Savinove moške zbore, samospeve iz oper Matija Gubec« in »Gosposvetski sen«, klavirski cvetlični valček iz opere »Lepa Vida«, sonato za čelo in klavir ter samospeve, ki so jih dovršeno izvajali gg. Tone in Roman Petrovčič ter Milan Jug, člani Slovenskega vokalnega kvinteta. Poslednji kvintet »Mucek« s spremljavo klavirja so morali ponavljati. Koncert je bil z umetnostnega stališča neoporečen in je nudil globok užitek. Po zaključku prvega dela je spregovoril o Ristu Savinu šol. upr. v p. g. Rajko Vre-čer iz Žalca. Sledile so poklonitve. žalski župan g. Ivan Vizovišek je izročil slavljen-cu. ki je bil deležen ponovnih navdušenih ovacij, diplomo častnega članstva žalske občine. Gdč. Zajčeva je izročila slavljen-čevi soprogi ge. Olgi širčevi krasen šopek nageljnov. Gdč. Dana Kukčeva je poklonila jubilantu v imenu žalskih dam srebrn lo-vorjev venec. šol. upr. g. Robert Senica je izročil slavljencu v imenu Sokolskega društva v Žalcu lovorjev venec. Gosp. Ivan Virant je poklonil Ristu Savinu lovorjev venec v imenu gasilskih čet žalske občine, g. Rebol iz št. Petra v Savinjski dolini pa je izročil slavljencu lep šopek v imenu pevskega društva »Savinjski zvon«. Slavljencu so se poklonili zastopniki raznih pevskih društev in šol ter njegovi osebni prijatelji in znanci. V imenu Celjskega pev- skega društva je čestital slavljencu društveni predsednik g. prof. Konrad Fink iz Celja. Po sporedu se je razvil zelo animiran večer, na katerem je ponovno nastopil Slo- venski vokalni kvintet z izredno lepimi slovenskimi, češkimi in ruskimi skladbami. Žalec ln Savinjska dolina sta nadvse dostojno proslavila jubilej svojega pomembnega rojaka. Nova galerija umetnin v Ljubljani .•.v.vXOoooooocoqwvwvw V Ljubljani, na Gosposvetski cesti S, bo v nedeljo 21. t. m. otvoril znani izdelovalec okvirov, gosp. Pavle Obersnel iz Zgornje šiške umetniški salon, katerega bo vodil pod imenom »Galerija Obersnel«. — V galeriji bodo stalne razstave likovnih del naših umetnikov, a cenjenemu občinstvu bodo tudi vedno na razpolago okviri vseh vrst in to po konkurenčnih cenah. Okviri so domač izdelek. Gosp. Obersnel razpošilja svoje izdelke po vsej državi. Novljanova tragedija na Peščeniku Ugotovitve preiskave o pokojnikovem obupnem dejanju Višnja gora. 17. aprila. Ob lepi udeležbi smo pokopali gostilničarja in posestnika g. Jožeta Novljana s Peščenika nad Višnjo goro. O njegovem usodnem koraku smo kratko poročali. Mož je bil daleč naokoli znan. cenili so ga stanovski tovariši in ga izvolili za tajnika višenjskega gostilničarskega združenja. Vzrok njegove tragične smrti je v usodnem nesporazumu in v Novi j ano vi živčni razrvanosti. Pred dnevi jo uvedel komandir višenj-ske orožniške postaje g. Mlinarič preiskavo o tatvinah, ki so bile v zadnjem času izvršene v višenjski okolici. Mnogo tovornih avtomobilov prepelje skozi v Višnjo goro precej tovora Nove vrste tatovi so uporabljali posebne trike. Pod klancem Peščenikom, ki je na vsej poti najdaljši in strm, da ga zmorejo težka vozila le v počasnem tempu, so neopazno skakali na avtomobile in so na hitro roko zmetali z vozil, kar jim je prišlo pod roko. Tako se je ugotovilo, da so pometali z avtov suk-no, platno sodčke piva, posode masti in še mnogo drugega. Teh nepoštenih poslov so se bili lotili okoliški fantje, pa tudi tuji nepridipravi. Zaradi informacij ob uvedeni preiskavi so se zglasili v>šenjski orožniki tudi pri gostilničarju Novljanu. Moža, ki je bil vedno na dobrem glasu, je obisk močno presenetil in potrl. Zabolelo ga je, ker so ga nekateri nasprotniki iz soseske spravljali v zvezo z zadnjimi dogodki na Peščeniku. Res je mogoče, öa so se kdaj ustavljali fantje, ki .-o imeli grehe na svoji vesti, tudi v njegovi gostilni, a mož se ni čutil krivega, ker je pač gostilna vsem dostopna. Komandir, ki je vodil patruljo, je torej zaprosil Novljana za nekatere informacije. Ker je bilo v gostilni nekaj gostov, ni hotel zaslišati gostilničarja doma, marveč ga je zaprosil, naj se zglasi čez kako uro — Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo tn jo dobro pre-neso tudi pri večkratni porabi. Osi ree S. Oi «1474-^2 na orožniški postaji. Medtem pa je stopila oiožniška patrulja še okrog poizvedovat za fanti. V javnost in tudi v nekatere liste je zašla vest. da je bil Novljan aretiran in odveden v Višnjo goro. To ni res, in je take navedbe ovrgla tildi preiskava. ki jo je uvedel orožniški poveljnik za litijski srez g. Juro Mavračič Gostilničar Novljan — vidno razburjen — se je namenil sa.m v Višnjo goro. Pred odhod-om je povabil s seboj hlapca. Prišla sta že do siede klanca, ko se je izgovoril gospodar Novljan, da mora za trenutek stopiti v gi-movje. Hlapec je obstal in kratko nato videl strašen prizor. Gospodar Novljan je potegnil iz žepa britev in se nekajkrat ure-zal po rokah in vratu. Hipoma je bil ves v krvi. Hlapec je stekel takoj domov, prihiteli so sosedje in Novljanova žena. Novljan se je še s pogledom poslovil od nje. Kmalu nato je prišla mimo tudi orožni-ška patrulja, ki se je žz vračala v Višnjo goro. Komandir g. Mlinarič je uviiel obupen položaj. Odredi! je takoj, da so odhiteli po zdravnika dr. Fednana. ki je res prišel v rekordnem času Zaradi izgube Krvi pa Novljanu ni bilo več pomoči. Pri ponesrečencu so se nabrali medtem tudi nekateri avtomebilisti. ki so prav tedaj pasi-rali klanec Peščenik. Iz Višnje gore so priklicali tudi duhovnika in sodnika dr. Zalokarja. ki je takoj zaslišal hlapca, gospo Novijanovo, komand:rja in ostale. Tako je bilo uradno potrjeno, da Novljan ni bil aretiran in se ni odstranil orožniške-mu spremstvu, ampak je izvršil obupno dejanje sam vpričo hlapca. Tragična smrt uglednega meža je vzbudila v vsem okolišu iskreno sočutje. Nočni zb$r natakarjev Ljubljana, 17. aprila V noči cd ponedeljka na torek — življenje natakarjev pač tako poteka, da ne pridejo do prostega časa. dokler ne udari policijska ura — je bil v dvorani Delavske zbornice občni zbor ljubljanske sekcije Zveze gostinskih nameščencev Jugoslavije Zborovanje je otvoril predse'nik Stanko Renko ki je obrazložil delo sekc je v preteklem letu in poudaril, da je zlasti prizadevanje za ureditev mezd in za izbolišanie delavnih razmer rodilo nekaj lepih uspe- BABYMIRA krema SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LIŠAJE CS VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH EN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO. hov. Tajnik Palir je navajal težave v borbi za napredek stroke, ki prihajajo največkrat iz lastnih vrst. Sekcija je razen na strokovnem delovala tudi na kulturnem področju, saj je priredila dva tečaja za pouk tujih jezikov in za turistično propagando. Poslovalnica za posredovanje služb je prav dobro vršila svojo dolžnost in je brezposelnim članom v številnih primerih oskrbela službe, pa tudi priložnostne zaslužke na raznih družabnih prireditvah. Blagajnik Tošo Dovečar je poročal o denarnem stanju sekcije, ki je prav razveseljivo in priča, da je uprava vodila dobro, razumno gospodarstvo. Na predlog revizorja Kobala, ki je pohvalil vzorno poslovanje, je skupščina dala razrešnico staremu odboru. Zastopnik Delavske zbornice Jurij Stanko je raztolmačil pomen nove uredbe, ki jo je DZ na pobudo sekcije predložila ban-ski upravi in ki bo kmalu uveljavljena, ker je že prišlo do načelnega sporazuma z delodajalci. Pri volitvah je bila postavljena ena sama lista, ki jo je predložil stari odbor. Po krajši debati je bil izvoljen za predsednika Ivan Tovornik in za tajnika Ernest Cvetko, sicer pa je odbor v stari sestavi. Nerodna fantovska šala Ljubljana. 17. aprila Pred malim kazenskim senatom, v katerem sta pod predsedstvom dr. Fellaherja sodelovala gg. s. o. s. Brelih in Lederhas, sta se morala danes dopoldne zagovarjati Alojz Kos in Jože Veber. oba pristojna v faro Sorico. Ozadje obtožbe je bila ne le nenavadna, ampak tudi močno neprimerna šala, ki so jo zbili fantje 1. 1938. v novembru v neki gostilni v Podporeznu pri Sorici. Ko so že bili malo natrkani. je njihov tovariš Karol Prezelj zlezel na peč in tam zaspal. Na njegovo nesrečo mu je iz hlačnega žepa kukala majhna steklenica, ki so mu jo nekateri fantje potegnili iz žepa in jo ovohavali, sprva misleč, da je v njej žganje. Ko pa so nekateri ugotovili, oa je v njej menda bencin ali petrolej, so nekateri odjenjali. a Alojz Kos, ki je bi! tudi med prešernimi, si je dovolil šalo s tem. da je spečega polil v zlobni nameri, da bi nevšečno dišal. Posledica je bila ta. da je spečemu Prezlju na vsem lepem začela goreti obleka in da je dobil hude opekline po stegnih Bil je v pravi življenjski nevarnosti, da mu niso pravočasno priskočili na pomoč. Kos se je na današnji razpravi temeljito otepal krivde, nič manj pa se je ni oteDal tudi drusri obtoženec Jože Veber, ki je vso krivdo zvračal na prvega Ta se je na vse načine izmotaval. češ, da je spečega Prezlja sicer nekoliko polil po hlačah, da pa se je potem odstranil iz gostilniške sobe in se napotil v drugo sobo da bi si poiskal luč. s katero bi si möge' posvetiti domov. Toda pod težo izpovedi drugih prič so ea sodniki po par ur trajajoči razpravi obsodili na 4 mesce zapora, oprostili pa so nip^oveea tovariša Vebra. ker se je izkazalo, da njega ne zadene nobena krivda. občina in sscialno skrbstvo Trbovlje. 17 aprila Trboveljski občinski odbor je na zadnji seji razpravljal o raznih važnih vprašanjih, k: se tičejo socialnih in higienskih potreb Trbovelj. Predsednik g Klenovšek se je dotaknil gradnje občinskega zaklonišča, ki se bo v najkrajšem času ßradilo pod Klečico. Opozoril ie na potrebo gradnje zasebnih in javnih zaklonišč spl< h Vnrašanje gradnje Zdravstvenega doma ki ie kljub vsej pripravi icnosti občine da za Dom prispeva v vsakem pogledu zaspalo edino zaradi nerazumevanja poklicanih činiteljev. je skuhala občina zadnji čas oživeti z izjavo predsednika občine, da bi občina prispevala dodatno k sedanjim dotacijam še 1,000.000 din v dveh letih pod pogojem, da vsi ostali. ki so na zgradbi intercsirani prispevajo skupno tudi 1.000.000 din Ce pomislimo, da te občina dosedai dala na razpolago brezplačno zemljišče in v gradbeni fond ! naložila 120.000 din, je treba priznati, da je storila več ko svojo dolžnost. Do danes sc kljub lepi iniciativnosti občine ni zganil šc nihče, če izvzamemo ministrstvo, ki jc prispevalo največjemu industrijskemu središču v Sloveniji za zdravstvene svr-he visoko vsoto — pet tisoč dinarjev. Predsednik in podpredsednik sta poroca'a o občinskem blagajniškem poslovanju od oktobra do marca. V februarju je izkazovalo blagajniško stanje 5,802.376 din dohodkov, 4,329.264 din izdatkov in saldo 1.473.112 din, ki se krije z gotovino naložbo pri poštni hranilnici, z začasnimi izdatki in vrednostnimi papirji (502.673 din). N'a seji se je razpravljalo tudi c odločbi banske uprave glede poslopja deške in dekliške ljudske šole na Vodah, zoper katero se je krajevni šolski odbor pritožil na ministrstvo prosvete. Vprašanje izgradnje novega šolskega poslopja je tu pač iz neštetih razlogov eno najnujnejših, vendar se o njem razpravlja že leta in leta ker se TPD brani priznati svoječasni »šolski reverz«. Cas bi že bil, da višja oblast odloči o tem sporu z več razumevanja za vzgojne potrebe delavske mladine, za katero drugje v slič-nih okoliščinah skrbijo industrijska podjetja vse drugače kakor pri nas. Doraščajoča mladina bo spet šla večinoma v rudniške rove in spet zastavila vse svoje življenje za blaginjo iste družbe, ki noče dosti slišati o obvezah za izboljšanje vzgoje. Po poročilih posameznih odbornikov je občina v zadnjem času izplačala večje vsote za prehrano revne dece in za enkratne izredne ubožne podpore. Za velikonočne praznike je bila odobrena polovica enomesečne ubožne podpore vsem trboveljskim ubožccm v občinskem zavetišču. Oženjcni brezposelni delavci so prejel' po 150 din. 100 din pa oni, za katere se ie pobiralo pri rudniku Enajstim revnim občanom je bila priznana redna mesečna podpora od 50 do 200 din. Čebelarski sadjarski in kmetijski podružnici je bila odrejena podpora 1900 din. za škropila kmet'jskemu odboru pa 2.063 din. Večje vsote so bile odobrene za občinske redne nabave, pr.dpore. pot-nine, ubožn' sklad in ubožne p<Revi-zorjeve« vprizoritve. Nasproti vsem drugačnim poskusom se je sedanji režiser odločil za realistični stil in ga je skušal izpeljati do vseh podrobnosti v igri. kostumih in inscenaciji. Osebe, ki nastopajo v »Revizorju«, so zapovrstjo življenjsko resnične ali vsaj verjetne, tudi tedaj, ko se nam zdi, da njihovo vedenje prehaja že v grotesknost, zlasti v primeru Dobčinskega in Bobčinskega. Tudi najbolj »pretirani« značaji imajo življenjsko verjetnost ne le glede na tedanje rusko okolje, ki je bilo — kakor pravi nekje Turgenjev — prepolno čudaških natur. marveč tudi na sploh. Ali nimamo še danes ljudi, ki so srečni, če »višji izvedo samo za njihov obstoj ali če se omeni njih ime v listih? »Revizor« v Kreftovi režiji učinkuje prav s tem, da skuša biti v vsem verjeten, v vsem resničen — v tistem višjem smislu, kakor ga je postavil Gogolj. Prav zaradi tega ne vzbuja nikjer salv smeha, marveč prej sili gledalca k nekemu veselemu razmišljanju, češ. ali ne tiči za to masko nekdo, ki mi je znan in ali se ni v tem hipu malce vzburila lastna kr itična vest ? Režiser je ponekod skrajšal izvirni tekst in izpustil celo sceno s Hlestakovim in trgovci. Povsem originalna je njegova rešitev končnega, nemega prizora, kjer prehaja Gogoljev realizem v simbolični finale. Z žarometom, ob gromu in glasovih zvona osvetljuje obraz za obrazom, vso to družbo, ki je onemela in okamenela ob vesti, da je prispel resničen revizor. Ta konec ima — prav v duhu Gogol ja — tragičen prizvok: incipit comoedia nova, ki pa se utegne razviti v žaloigro. Kakor mogočno prebujenje vesti in strahu pred odgovornostjo, kakor plamen prevrata, ki na mah oblizne družbo in pošastno presvetli človeške značaje — tako ob gromu in zvonu zamre gogo-ljevski humor. Simbol, ki je več kot simbol: svarilo in poziv! Izmed sodelujočih je vzbujala največ pozornosti kreacija Hlestakova, tega osišča Gogoljeve komedije. SI. Jan. ki ga cenimo predvsem kot odrskega ljubimca in »salonskega leva«, je v tej naporni in vendar igralski močno hvaležni vlogi odlično izpričal svoje sposobnosti. Njegov Hlestakov je osvajal s prepričevalnostjo igre in obenem s tistim mladostnim elanom, ki zanaša v okorelo sredino vedro razgibanost. Izborna zasedba ostalih glavnih in postranskih vlog je dajala tej Janovi kreaciji plastično in življenjsko polno ozadje, na katerem je laže prihajala do izraza. Predvsem je ome- niti Cesarja kot samopašnega, zvitega in vendar bedasto omenjenega mestnega poglavarja, Nablocko v vlogi njegove žene, provincialne dame nevarnih let, ki še sanjari o »doživljajih«, Levarjevo kot njegovo naivno hčer, nasedajočo prvi »sijajni priliki«, Drenovca kot šolskega nadzornika, Lipaha v odlično maskirani vlogi oskrbnika dobrodelnih zavodov in Skrbin-ške v takisto izredno učinkoviti vlogi sodnika Tjapkina, Kralja kot Hlestakovega slugo Osipa, Sever ja kot Bobčinskega in še vrsto drugih, ki so v okviru smiselno zrežirane ansamblske igre uveljavili svoje sposobnosti. V vlogi poštarja se je pojavil na dramskih deskah stari znanec z operetnega odra Bojan Peček in si uspešno nakazal pot dramskega komika, na kateri pa se bo moral otresti zadnjih ostankov operetne rutine, v vlogi Dobčinskega je na tem odru debutiral Mllčinski in pokazal siguren nastop in dobro igro. vzbujajočo željo, da ga vidimo še v kakšni večji vlogi, Mirko Kaukler pa se je, simpatično predstavil občinstvu v vlogi uglednega moža Korobki-na. če omenimo še ge. Gabrielčičevo in Simčičevo in Bratino. Raztresena, Novaka, Presetnika, Pluta, Brezigarja, smo samo našteli sodelavce celote, ki pomeni nedvomen gledališki uspeh. —o. Koncert Roberta Soetensa Ime slavnega francoskega violinskega virtuoza našemu mestu ni več neznano, saj beleži naša koncertna kronika že dva njegova nastopa iz zadnjih let. Tako je le razumljivo, da se je kljub motnemu političnemu ozračju ter številnim koncertnim prireditvam odzvalo iako veliko število občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo že dobrega znanca na njegovem koncertu, ki je bil v ponedeljek. 15. t m. zvečer v Domače vest # m i Mladina na izletu Pa smo spet v sezoni šolskih izletov, čim nas zapusti zima, ko se zemlja osuši in skozi okna pokukajo sončni žarki v zatohle učilnice, kjer po navadi buli v knjige nad petdeset učencev, se začnejo otroška romanja. Želijo si ven v naravo, tam je življenje; hočejo spoznati domovino, lepote krajev, razne znamenitosti. Zunaj v naravi postane tudi učiteljeva ali profesorjeva beseda mehkejša. Resni, redko nasmejani »pr-foksov« obraz se razvedri. Tole hočem povedati, gospod urednik: Pravkar je četrti razred neke naše srednje šole priredil poučen izlet v lepi dolenjski kot. Razrednik je dobil za vožnjo poseben vagon, kamor se je zgnetlo štirideset dijakov in dijakinj. Vse je bilo v redu. Lepo je potekel izlet. Peli so, s cvetjem so bili okrašeni. Zaradi zanesljivosti je bil stopil vodja izleta že zjutraj na izhodni postaji k postajnemu načelniku in zaprosil za vagon tudi za nazaj. Ko pa so se zvečer vrnili dijaki na po stajo, so razočarani zvedeli, da nimajo svojega vagona. No, to bi še šlo. Po zaslugi naših vestnih sprevodnikov so dijake in dijakinje razmestili v več vagonov, kjer je pač bilo kaj prostora. A zdaj si zamislite ubogega vodjo, ki mora utrujen po dolgi hoji promenirati i» vagona v vagon, da bo imel na nitki vseh štirideset razigranih, dozorevajočih, kakor živo srebro razgibanih fantov in deklet. Pa tudi to bi še ne bilo nič hudega. Primerilo se je, da je bil vodja nekje na koncu vlaka pri gruči svojih dijakov, ko mu pride dijakinja povedat, da so v vagonu na drugem koncu pijanci, ki govore same svinjarije. Razrednik je šel tja, se kregal, vpil, grozil z vsem mogočim — kaj je pomagalo! Saj veste, da je prerekanje s pijancem prav isto kakor pljuvanje v veter. Vzgojitelji želimo, prosimo, zahtevamo in rotimo, da dà železniška direkcija učencem za izlete na razpolago posebne vagone. Izleti se vrše redno v delavnikih, ko ni na naših progah tako ogromnega prometa, da bi se ne dobil en prost vagon. To je v korist otrok, ki pridejo zmučeni pa vendar razigrani z dolge poti. Mladina sieer lahko zaide med moralno pokvarjene tipe, če je raztresena po vagonih. A to se zlasti ne sme zgoditi na šolskem izletu, ki je praznik veselja, svobode, uživanja prirode in plemenitega razvedrila. zdravnikova vdova. Širok krog sorodnikov žaluje ob smrti častitljive gospe, vzorne matere, babice in prababice. Sin dr. Ivan Vasič je odvetnik v Novem mestu, starosta sokoiske župe in splošno znan narodni delavec, hčerki pa sta gospa Minka Govekarjeva in gdč. Romana. Blago pokojnico bodo danes ob 16. spremili k Sv. Križu. — Izpred mrtvašnice na Vi-dovdanski cesti bo jutri ob 15. nastopil zadnjo pot g. Andrej Belič, trgovec iz Šiške in dolgoletni predsednik nadzorstva Električne zadruge za Sp. in Zg. Šiško. — V Stožicah je umrl g. Primož Korošec, železničar v pokoju. Pogreb bo danes ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Poroka. Iz Slovenske Bistrice so nam sporočili: V nedeljo, 14. t. m. se je poročil poročnik g. Ivan Koren z ogč. Marico Prodničarjevo. Bilo srečno! * Soetens na Golniku. Prejeli smo: V nedeljo dne 14. t. m. nas je obiskal na Golniku slavni francoski violinist R. Soetens. Virtuoza in pianistko Suzano Roch-ovo je na potu iz Ljubljane spremljal prof. L. M. škerjanc. Ker je bilo do pričetka koncerta na razpolago še nekaj časa, smo naše goste odvedli na kratek izlet k Sv. Ani nad Tržičem, kjer je ravnatelj zdravilišča dr. R. Neubauer z nekaterimi zdravniki pokazal umetnikom poznozimsko smuško teri-šče na Zelenici, ki je v sončnem nedeljskem razpoloženju napravila na tujce kar najlepši vtis. Zvečer so naši bolniki od točke do točke bolj zbrano sledili zvokom mojstra, ki nam je v izbranem sporedu odkrival vse velike vrline svojega tehničnega znanja in res globokega muzikalnega pred-našanja. Odobravanje poslušalstva je doseglo višek ob škerjančevem »Intermezzo romantique« in Slavenskega »Chant et danse yougoslovene. Francoski virtuoz je moral, čeprav utrujen od dolge vožnje, dodati še nekaj točk. Simpatični umetnik nam je pripravil s svojim nastopom večer izrednega umetniškega užitka M. K-n. * Društvo stanovanjskih najemnikov za dravsko banovino v Ljubljani vabi še ostale najemnike k pristopu v društvo, ki je že v mnogih primerih posredovalo v prid članom, čeravno je že razveseljivo število ! najemnikov včlanjeno, kar je dokaz, kako potrebna in koristna je taka organizacija : pri nas za posameznika-najemnika, le še j j MARGARET SULLAVAN ki je dobila pri filmu »Trije tovariši« naslov najboljše tragedkinje ponovno triumfira v filmu ittaaiMMiMaMBiiKiw KAVARNA PROPADLIH ANGELOV KINO MATICA, tel. 21-24 Ob 16., 19., 21. uri 1 iri g nje izpitov onim slušateljem ah k izpitu prijavljenim kandidatom, ki so se težje pregrešili zoper disciplinske predpise. Odlok o zabrani, ki takoj po storjenem dejanju stopi v veljavo, sklene disciplinsko sodišče na predlog dekanata one fakultete, kateri pripada prizadeti slušatelj. * Nagrade tekmovalcem in tekmovalkam v kuhinjski umetnosti je v ponedeljek razdelila hrvatska banica gospa Vla-sta šubašičeva v banskih dvorih. Gospodinjski teden, ki ga je priredilo zagrebško Kolo domačic, je zelo lepo uspel in je prinesel tudi marsikatero fletno senzacijo pri kuharskem tekmovanju, ki so se ga udeležili moški s prav tolikšno vrnemo kakor ženske. K razdelitvi nagrad so prišli predstavniki številnih oblastev in lep je bil pogled na pestri zbor narodnih noš. Gospa banica je poudarila, da lahko samo dobra obitelj da narodu sposobne ta značajne si- Danes zadnjikrat! — Izvrstna komedija SL JLiJLrii VJ Claudette Colbert, James Stewart. — Film, ki Vas bo zabaval in razvedril ! Predstave ob 16., 19. in 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21 Grandijozen ep o večni Kini, podan z dramatično in umetniško silo. kateri se doslej ni približal še noben film. Radi dolžine filma predstave ob 16., 19. in 21.15 uri. po slovitem romanu Pearl Buck »Dobra zemlja«. V glavni vlogi Paul Muni in Luise Rainer. — KRIK VZHODA DANES POSLEDNJIC! * Iz Bosne se selijo. »Hrvatski dnevnik« objavlja naslednjo si čico življenja siromašnih kmetov v bosanski samoti: V planinski vasi Rastič-evu živč na enem samem oralu zemlje, ki se precej težko obdeluje, štirje brati Barišiči, katerih ob tel ji šte- nove m hčerke. To je bilo geslo gospodinjske , jejo sk 24 članoy Tako ^vibi dru ga tedna m to geslo naj bi bilo tudi nada- i žini seveda ne more žito s takšnega košika Ije vodilno. Gospa bamca je razdelila dol- zemlje ^«^ovati niti za mesec dni. Za- rr/-v irreTA noir»oi»li/SrimSih «'.irrrOH rvnt om no ... . . go vrsto najrazličnejših nagrad, potem pa so bili gostje pogoščeni. Dr. Vladko Maček in ban dr. šubašič sta se razgovarjala s prisotnimi v vseh salonih. jTfj jm B iMH jjjjfl i 4 UBwM* lili TJJjgpi \ 1 lil M jfffim wßSmk wBBrm B^HaNgm BHB ^rx ZA NEGO KOŽE din 20,- * Službeni list dravske banovine prinaša v 41. številki od 17. t. m. naslednje uredbe: o proračunskih dvanajstinah in o naknadnih m izrednih kreditih; o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju davka na luksuz; o spremembi uredbe o trgovinskih obratih velikega obsega; pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za izvrševanje zakona o davku na poslovni promet; naredbo, s katero se začasni delavci vodnih zadrug izvzemajo iz zavarovalne obveznosti in nekaj drobiža. Objavljen je tudi pravilnik o podeljevanju podpor izredno nadarjenim ' učencem, ki bi se drugače zaradi pomanjkanja sredstev ne mogli šolati. Podpore dobijo iz banovinskega proračuna, da morejo dovršiti strokovne, srednje in visoke scie. Podpirajo se dečki slovenske narodnosti, ki poleg splošne bistrosti kažejo kakšne izredne sposobnosti; deklice pa dobijo podporo le tedaj, če se dožene, da imajo izredne zmožnosti za kako tako panogo udejstvovanja, v kateri bi se lahko ženska posebno dobro uveljavljala. * Iz banovinske službe. Pri upravi policije v Ljubljani so upokojeni: policijski nadstražnik Franc Benčič in stražniki Jakob Bucik, Ciril Hren in Alojz Štokelj. Ostavko na banovinsko službo je podal sekundär i j dr. Marijan Bregant v Novem ! mestu. Banovinski sekretar dr. Vladimir Kukman je postavljen za banovinskega svetnika 4-II pri banski upravi. Premeščen je Vladimir Tornine, banovinski uradniški pripravnik iz Brežic, k okrajnemu cestnemu odboru v Krškem. Za banovinskega pomožnega sekretarja 6. skupine je postavljen Milan Vavpotič pri banski upravi. Premeščen je banovinski uradniški pripravnik 9. skupine Viktor Žabkar iz Krškega k okrajnemu cestnemu odboru v Litijo. Prav tako je premeščen Franc Skoporc iz Mokronoga kot cestni nadzornik krškega okrajnega cestnega odbora na uradni sedež v Kostanjevici. * Novi grobovi. Na Starem trgu v Ljubljani je umrla gospa Marija Vasičeva, niso vsi naši člani, tako iz mest kakor iz dežele. Le, če bodo vsi v organizaciji, bo pokret uspešen, članarina je minimalna, da jo zmore danes vsakdo. Do konca tega leta znaša 9 din. Posebnih pristopnih tiskovin ni treba izpolniti. Vsakdo, ki pristopi. kupi na prvi pošti čekov, položnico brez številke za 25 par ter napiše ček. štev. 16263, razločno ime in priimek ter točen naslov. Ko prejeme društvo sporočilo o vplačanem znesku, vplačnika takoj vpiše v člansko knjigo. Na eno takih položnic vplača lahko tudi več članov, imena vplač-nikov pa naj se navedejo na hrbtni strani položnice. Najemniki iz Ljubljane lahko vplačajo članarino osebno v pisarni društva, Wolfova ulica štev. 10/n. nadstr. med 10. in 12. uro vsak delavnik. Tam naj se tudi zglase zaradi informacij. * Hrvatski kmetje hočejo lov zaSe. V Zagrebu je zborovala Zveza lovskih društev banovine Hrvatske. Zborovanje je vodil dr. Milovan Zoričič. V živahno debato so posegli tu'di trije zastopniki kmetov, ki so zagovarjali tole: Zemlja, na kateri se razprostirajo lovišča, je kmetska last in zatorej imajo kmetje prvenstveno pravico do lova. Doslej je bilo tako, da so lovili razni meščani, zlasti tudi oni, ki tega niso vredni, med tem ko izmed kmetov nihče ni mogel doseči te pravice. Zdaj pa zahtevajo hrvatski kmetje, da bodi lov v njihovih rokah, nakar bodo oni dovolili vsem mestnim lovcem, ki imajo dobre namene in žele iskreno sodelovati s kmeti, da bodo še nadalje lovili kakor doslej- Neki učitelj je predlagal, da se novim kmetskim lovskim društvom, ki so pristopila k zvezi, omogoči delovanje in da mora zatorej sedanja uprava odstopiti. Nato je res odstopil ves odbor, kar je bilo sprejeto z navdušenjem. Izredni občni zbor bo 5. maja. * Dopolnitev disciplinske uredbe na zagrebškem vseučilišču. Hrvatski ban je dodal disciplinski uredbi za slušatelje na zagrebškem vseučilišču naslednji paragraf: Disciplinsko sodišče lahko za dobo, dokler traja disciplinski postopek, zabrani polaga- ♦ Milijonski spor pred sodiščem v Srem-ki Mitrovici. V Zemunu že dalje časa razpravljajo o senzacionalni tožbi, ki jo je proti sedanjim lastnikom čokoladne tovarne Daniel Pešmažu in Comp vložila gospa Marija Pešmažu, soproga pokojnega Daniela, bivšega francoskega oficirja in ustanovitelja te družbe. Gospa Pešmažujeva je vložila tožbo pri sodišču v Sremski Mitrovici v imenu svoje mladoletne hčerke, 18 letne Valentine, kateri hoče priboriti vso dediščino po očetu. Dokazuje, da je pokojni Daniel Pešmažu z oporoko zapustil svoje premoženje njej in hčerki. Testament je napravil leta 1927. Gospa Pešmažu zahteva 9 milijonov odškodnine. Sedanji lastniki tovame odločno odklanjajo vse zahtevke v tožbi. * Obleko, v kateri lahko hodiš po kopnem in po vodi, je izumil bivši višji natakar Franjo Furijan v Zagrebu. V ponedeljek popoldne je predvajal svoj novi izum na Savi in k njegovim poizkusom se je zbralo mnogo občudovalcev. Furijan je oblečen v svojo savsko obleko stopil v vodo in se je v njej imenitno obdržal. Kmalu so njegovi eksperimenti postali velika senzacija. Obleka'je iz gume in impregniranega platna in Franjo Furijan jo napolni z zrakom iz lastnih pljuč. Pravi, da lahko v takšni obleki plava 14 dni na vodi in da bo poslej reševanje ljudi na morju in rekah docela preprosto. Ta obleka je boljša od reševalnih pasov, veljala pa bo 600 do 700 din. Furijan je prijavil svoj patent in išče denarnih mogotcev, ki bi ga podprli. ♦ Branko Zvverger se boji sodbe pred hrvatskimi sodišči. Državno tožilstvo v Zagrebu je sestavilo obtožbo proti Branku Zvverger ju, Ljubomiru Beloševiču in tovarišem. Obtožuje jih. da so umorili vseuči-liškega profesorja Milana šuflaja. Te dni je Branko Zvverger vložil pismeno prošnjo, da bi razprava proti njemu ne bila v Zagrebu ali pred kakim drugim sodiščem na območju banovine Hrvatske, marveč kje v Srbiji ali Sloveniji. Odločitve na to čudno prošnjo še ni. * Razpis zntroie cen na Hrvatskem. Ban dr. šubašič je odredil, da se kontrola cen razširi tudi za vse mesne iz:"el ke, salo in svinjino v svežem stanju. Ta uredba je bila izdana, ker so se v zadnjem času dvigale cene tega blaga brez stvarne potrebe. Nadalje je ban o:'redil maksimiranje cene za modro galico na področju banovine Hrvatske, in sicer na 6.68 franco vagon tvornica (kakor velja za ostalo državo). Trgovci in posredniki na področju banovine Hrvatske smejo tej ceni pri va-gonskih ali polvagonskih prodajah dodati samo efektivne stroške za dostavo na mesto prodaje, ostale efektivne izdatke za j javne dajatve in takse ter 12 par od kilogra ; ma na račun zaslužka. Pri prodaji na ! drobno do 100 kg smejo trgovci dodati za pokritje ostalih stroškov 50 par pri kilogramu. pri prodaji na drobno nad 100 kg pa 30 par pri kilogramu. Ta odredba je stopila včeraj v veljavo. = Cena pšenici se je včeraj na novosadski borzi znova dvignila za 5 din pri metrskem stotu. prav tako cena moki. Tudi koruza notira nekoliko višje. = Sol se ne bo podražila. Glede na glasove. ki se širijo v raznih krajih, češ da se bo podražila sol. irjavlja uprava državnih monopolov, da so ti glasovi netočni in vesti izmišljene. So! se ne bo podražila. Uprava monopolov naproša prebivalstvo, naj vsakogar, kdor širi te lažnive vesti, prijavi policiji. = Objavljanje tečajev tujih valut in deviz Finančno ministrstvo je izdalo tale odlok: Prepovedano je vsako objavljanje tečajev tujih valut in deviz, razen tistih, ki jih objavljajo tečajnice domačih borz. (AA). = Uredba o proračunskih dvanajsti nah za mesec april, maj, junij in julij in o naknadnih izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam je sedaj objavljena tudi v »Službenem listu dravske banovi-' ne« od 17. t. m. štev. 31. = Opozorilo, imetniki predvojnih av-i stro-ogrskih državnih in deželnih posojil (obveznic) naj se prijavijo — v kolikor tega še niso storili — in sporoče vrsto in količino obveznic v imenski vrednosti Društvu za zaščito interesov imetnikov predvojnih avstro-ogrskih državnih in deželnih obveznic v Ljubljani, Prešernova ulica 3/n. (Zveza jugoslovanskih hranilnic). = Zboljšanje italijanske trgovinske bilance. Po pravkar objavljenih številkah se je trgovinska bilanca Italije lani precej zboljšala. Pasivnost trgovinske bilance se je zmanjšala od 3 na 1.5 milijarde lir. Izvoz se je namreč povečal v primeri s prejšnjim letom od 7.9 na 8.5 milijardi lir. uvoz pa se je skrčil od 10.9 na 10 milijard lir. = Gradbena dela. Banska uprava je razpisala drugo ponudbeno licitacijo za zidarska in železobetonska, tesarska, krov-ska in kleparska dela pri gradnji državne realne gimnazije v Mariboru (ponudbe za zidarska in železobetonska dela morajo biti nižje od zneska 3,561.000 din.) — Nadalje je banska uprava razpisala licitacijo za oddajo mizarskih in tesarskih del pri gradnji internata banovinske kmetijske šole v Poljčah. = Dobave. Direkcija drž. rudnika Senj-ski rudnik sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo cinkovega belila in okerja, ceri iz gumija, mizarskega okovja ter 20 komadov nepremočljive obleke, do 30. t. m. pa za dobavo palic za električno varjenje. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo admiralskega sidra. Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo lite kovine, do 30. t. m. pa za dobavo kompletnega vitla na električni pogon. Borze 17. aprila Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 -— 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 31, v Beogradu pa po 32. V Beogradu je bil promet v bolgarskih klirinških čekih po 98. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem trž;šču se je Vojna škoda pri slabi tendenci nudila po 435 (v Beogradu je bil najprej promet po 433, pozneje pa po 428). Zaključek je bil zabeležen samo v delnicah Trboveljske po 243 — 245. Devize Ljubljana. Oficielni tečaji: London 154.65 — 157.85, Pariz 87.35 — 89.65, New York 4425 — 4485, Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348.50 — 2386.50, Bruselj 744 — 756. Tečaji na sv°bodnem trgu: London 191.08 — 194 28, Pariz 107.98 — 110.28. New York 5480 — 5520. Curih 1228.18 — 1238.18 Amst. rdam 2900.55 — 2938.55, Bruselj 918.88 — 930.88. Curih. Beograd 10, Pariz 8.78, London 15.50, New York 446. Bruselj 74.80, Milan 22.45. Madrid 45. Amsterdam 2"6.75. Berlin 178.37, Stockholm 105.6250. Sofija 5.50, Budimpešta 79.50. Atene 3.20, Bukarešta 2.25. Efekti Zagreb. Držcvne vrednote: Vojna škeda 435 bi., 4% severne agrarne 50 den., 6% begluške 76 bi., 6n/0 dalm. agrarne 69.50 bi.. 6°/o šumske 66 den.. 7<>/0 stabiliz. 92 den.. 7% invest. 96 — 100. 7<"0 Seligman 99 den., 7o/„ Blair 90.50 den., 8«/0 Blair 99 den.; delnice: Narodna banka S000 bi., PAB 195 bi., Trboveljska 243 — 245 (243 — 245). Gutmann 52 — 60. šečerana Osijek 200 den., Isis 31 den. Beograd. Vojna škoda 428 — 429.25 (428 — 433). 4n/« agrarne — (53.50). 4% severne agrarne 50.50 — 51.50. 6"',, begluške 75 — 75.50 (75.50). 6' « dalm. agiar-ne 67.50 — 68.25 (68.50), 6» „ šumske 63 — 69.50- 7% Seligman 102 bl„ 7» o Blair 9100 — 9175 (9150). 8»/,, Blair 100.75 ìiL (100.25), Narodna banka (7900). Blagovna tržišča Žito -1- Chicago, 17. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 109.75. za julij 103.50, za sept. 108.75; koruza: za julij 63. -I- Winnipeg, 17. aprila Začetni tečaji: pšenica: za maj 90, za julij 91.375, za sept. 93. -I- NovoSadska blagovna borza ( 17. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica; oaška, okolica Novi Sad 260 — 262; sremska 258 — 260; slav. 259 — 261; ban. 260 — 262; baški ladja Tisa 263 — 265. Rž: baška 200 — 202. Oves; sremski 194 — 196; slavonski 196 — 198. Ječmen; baški in sremski 64/65 kg 204 — 206. Koruza: baška in baška par. Indjija 203 — 205 Moka: baška in banatska »0g« m »0gg< 370 — 380; »2« 350 — 360; »5« 330 — 340; »6« 310 — 320; »7« 280 — 290; »8« 180 — 185. Otrobi: baški in sremski 167.50 — 171; banatski 165 — 167.50. Fižol; sremski beli brez vreč 445 — 450. Strogo nadzorstvo nad tujci Beograd, 17. aprila p Kakor se je izvedelo, razpravljajo v notranjem ministrstvu o načrtu uredbe, s katero na; bi se uredilo bivanje tujcev v naši državi Po tej uredbi se bo onim tujcem ki bi se hoteli dalje časa zadržati v Jugoslaviji, dovolilo bivanje samo v določenih kraj h. Tujci ne bodo smeli potovati iz kraja v kraj, temveč bodo dobili dovoljenje za bivanje samo v enem kraju, ki ga ne bodo smeli zapustiti brez dovoljenja oblasti Kdor bi se proti temu pregrešil, bo avtomatsko izgubil pravico do nadaljnjega bivanja v Jugoslaviji. V upravi mesta Beograda «e je že danes pričela revizija vseh dovoljenj tujcev za bivanje v naši državi. V najkrajšem roku, najkasneje v 10 dneh. bo skraišano dovoljenje za bivanje vsem tujcem ne glede na narodnost, v kolikor njihovo bivanje v Beogradu nima resnega oprav ičda. Dovoljenje za bivanje v Beogradu bodo dobili samo oni, ki jim je neobhodno potrebno, kar pa bodo ugotavljale policijske oblasti same. Pogreb grško-katoliškega škofa Nyaradija Križevci, 17. aprila, o. Danes je bil v Križevcih svečan pogreb grško-katoliškega škofa Dionizija Nyaradija. K pogrebnim svečanostim so prišli nadškof dr. Stepinac, škofje dr. Rožman, dr. Bonetačič, dr. Bu-rič, dr. Garič in dr. Salis-Seewis, kakor tudi mnogoštevilna katoliška in grško-katoli-ška duhovščina. Pogrebnim svečanostim je prisostvovalo tudi vse prebivalstvo Križev-cev. V katedrali, kjer je bilo truplo pokojnega škofa izpostavljeno na mrtvaškem odru, je bila svečana zadušnica, nakar se je formiral ogromen sprevod, ki je spremil krsto s trnplom pokojnega škofa na periferijo mesta. Tu so imeli poslovilne govore nadškof dr. Stepinac, generalni vikar gr-ško-katoliške škofije Franjo Latkovič ter dr. Ante Zečevič, nakar so krsto položili v avtofurgon, ki je krenil preko Osjeka in Šida v Ruski Krstur, kjer bodo krsto s truplom pokojnega škofa položili v kripto ta-mošnje župne cerkve. Minister dr. Markovič v Budimpešti Beograd, 17. aprila, p. Minister pravde dr. Lazar Markovič je davi odpotoval v Budimpešto, kjer bo imel nekaj predavanj o pravnem položaju v Jugoslaviji. Tajnik saveza SKJ pri dr. Mačku Beograd. 17. aprila, p. Tajnik Saveza SKJ dr. Radmilo Grdjič je obiskal pod- i predsednika vlade dr. Mačka, s katerim ' je imel daljši razgovor. i Odlikovanja Beograd, 17. aprila, p. Na predlog vojnega ministra je bil odlikovan z redom Belega orla 3. stopnje peš. brigadni general Linus Dekaneva. Na predlog ministra za prosveto so bili odlikovani: z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje zdravnik in župan dr. Janko Be-nedik na Bledu, z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje odvetnik Pran Macarol v Slov. Konjicah, z redom Sv. Save 5 stopnje predsednik kraj. šolskega odbora Al. Kovačič v Teznem, šol. upravitelj Ivan Titan v Kupšincih, trgovec Viktor Vcgled v Cankovi, šol upravitelj Martin Marine v Brusnicah, šol. upravitelj Anton Pugelj pri Sv. Lovrencu, upraviteljica zasebne šole Marija Okoren s. Celestina v Šmihelu. župnik in banovinski svetnik Al. Zupan v šmihelu, šol. upravitelj Cezar Sancin na Bregu pri Ptuju, učiteljica Apolonija Zupan v Radovljici, šol. upravitelji Leon Petrovec na Jesenicah, upokojeni šol. nadzornik Karel Simon na Bledu, šol. upravitelj Marijo Bra-tuš, v Slov. Konjicah, župan Janez Šeiih v Slov. Konjicah, učiteljica Hedviga Fon v Šoštanju, šol. upravitelj Lovro Korcnčan v Ratečah, župan Ivan Vrhnjak v Pamečah, učiteljica Marija Pavec v Trebnjem učitelj Martin Železnik v Sorici, šol. upravitelj Fran Gruden na Planini, šol. upravitelj Albin Šprajc v Šmarju, župan Fran Sever na Ježici, mesar Matija Kumar v Rudniku pri Ljubljani, župan Fran Juvan v Šmartnem pod Šmarno goro, župan Ivan Avguštin v Stari Loki, župan Lovro Miklavžič v Ose-lici, šol. nadzornik Ignac Peče v Krškem, šol. nadzornik Boris Grad v Radovljici. nija Zečevič izstopil iz SDS Split, 17. aprila, o. Bivši narodni poslanec SDS Ilija Zečevič, ki je obenem župan v Benkovcu, je objavil v »Hrvatskem Glasniku« izjavo, ki je zbudila veliko senzacijo. V tej izjavi napoved/je svoj izstop iz SDS. Zečevič je bil eden izmed najbolj aktivnih članov SDS, v kateri je bil oJ njene ustanovitve, ter je spadal med najožje sodelavce pokojnega Svetozarja Pribi-čeviča. Izstop iz SDS utemeljuje s tem, tla je vodstvo stranke hotelo v nasprotju z njegovimi razlogi kot nosilca politike v severni Dalmaciji, postaviti komisarje občinskim upravam v Kistanju in Skradi-nu, proti čemur so bile tudi organizacije SDS v teh krajih. Zečevič pristavlja, da ostaja njegova politika sporazuma in odnosov napram HSS še nadalje čvrsto neizpremenjena. Novi komisar v Jugoštampi Zagreb, 17. aprila, o. Na poòlagi pooblastila predsedništva ministrskega sveta je imenoval ban dr. šubašič za komisarja tiskarskega podjetja »Jugoštampa« dr. Teodorja šeka-Vugrovečkega, tajnika Prve hrvatske štedionice v Zagrebu. Istočasno je razrešil dolžnosti dosedanjega komisarja dr. Luja Novaka, ki bo takoj izročil svoje posle novoimenovanemu komisarju. LoSotsko otočje Živi most Narava ai dovoljuje z rastlinami marsikatero šalo, ki je lahko posledica kakšne nezgode. Strela, vihar in poplava lahko povzročijo takšne šale. Tako imajo v bližini Buenos Airesa dve drevesi, ki sta se dva metra nad zemljo sklonili drugo k drugemu in se ovili, tako da predstavljata pravi sveder. V nekem drugem primeru je vihar prevrnil neko drevo čez reko, tako da je ostalo s koreninami na enem bregu, na drugem bregu pa je zraslo z vrhom v zemljo, tako da je krošnja postala prava korenina. Po deblu hodijo domačini čez reko kakor po mostu. Vsak 51. občan ima že telefon Med tem ko je znašalo ob začetku stoletja število vseh telefonskih aparatov' na svetu komaj 2 milijona, ga ceni io danes na nič manj nego 42.6 milijona. V času. ko se je število Zemljanov pomnožilo za 36 odstotkov, je naraslo število telefonov te- j daj za 2000 odstotkov, tako da ima teoretično danes že vsak 51. zemljan svoj telefonski aparat. Od tam prihaja ribje olje lòlwooo km zaplenjenih črev • • • Angleška admiraliteta ,je te dni v Londonu na javni dražbi prodala 161.000 km črev za klobase. Greva so zaplenile angleške ladje na transportnih ladjah, ki so bile namenjene v Nemčijo. Pošiljatev je prišla z Bližnjega Vzhoda, če bi ta čreva napolnili z mesom, bi prišlo na vsakega prebivalca Anglije 35 klobas. Narvšk, Bergen, Stavanger Med vsemi norveškimi pristanišči je najbolj zanimiva najsevernejša luka, to je Narvik. To pristanišče leži za Lofotskim otočjem in je glavno mesto v kraju, ki je silno bogato na železni rudi. V bližini Narvika ležita znameniti postojanki železne rude Malberg in Gallivare. Med Narvikom in Gallivareom je speljana železniška proga, ki je najsevernejša na svetu. Gorata Norveška pred narviško luko Odgrnjena zavesa Tajna kapitulacije norveške prestolnice Londonski »Daily Telegraph« objavlja poročilo nekega ameriškega novinarja, ki je prvi dvignil zaveso nad tajno, kako je norveška prestolnica podlegla Nemcem brez slehernega odpora. Iz tega poročila izhaja, da so visoki norveški činitelji v Oslu deloma zavestno, deloma podzavestno izročili Nemcem ključe metropole Osla. Drama ,je dosegla višek s falsifikatom neke brzojavke norveškega zunanjega ministra Kohta poveljnikom treh norveških vojnih ladij, ki so bile zasidrane v Oslo fjordu. Ta brzojavka je vsebovala naročilo, naj poveljniki ladi,j nikakor ne nudijo odpora, če bi se hotela izkrcati nemška vojska___ Ameriški novinar poroča, da so nemške okupacijske čete odplule že v noči 4. aprila, torej cele tri dni prej, kakor so začeli Angleži polagati mine ob norveški obali. V petek. 5. aprila zvečer, ko so bile nemške okupacijske ladje na poti, je priredilo nemško poslaništvo v Oslu večerno zabavo, na katero je bilo povabljenih okoli dvesto gostov. Med njimi so bili glavni predstavniki norveškega javnega življenja. Če še ne veš, zdaj izveš? da bodo Zedinjene države povečale svojo mornarico za eno četrtino; da se v Ameriki opaža naglo jačanje intervencijskega gibanja; da dobi Italija sedaj iz Anglije vsak mesec 250.000 ton angleškega premoga; da je belgijsko vojno ministrstvo pozvalo pod orožje letnik 1940, ki bi bil v normalnih razmerah odrinil pod zastavo šele na poletje; da so imeli v Argentini strašen orkan, ki je opustošil mnogo krajev in povzročil velike poplave; da prevažajo Nemci vojaška ojačenja na Norveško z letali Junkersovega tipa, ki naložijo hkrati lahko samo 40 mož; da sovjetska agencija »Tass« demanti-ra vesti, da je železnica v Murmansku na razpolago Nemcem; da je Cornelius Warmerdam iz San Francisca dosegel nov svetovni rekord v skakanju s palico. Skočil je v višino 15 čevljev; da bo ameriški Rdeči križ poslal na Norveško ladje z živili in sanitetnim materialom; da bodo Nemci podrli večino bronastih spomenikov na svojem ozemlju in njih material porabili za vojne namene; da bo Anglija uredila letalski promet z Balkanom. Na banketu so predvajali nemški vojni film »Ognjeni krst«, ki prikazuje uničenje Poljske z aeroplani. V težki slutnji so nekateri Norvežani zapustili soarejo in se vrnili na svoje domove. Izdajalec major Quisling pa se je tisti večer mudil v Berlinu, odkoder se je šele 6. aprila vrnil v Oslo. Poročilo izrecno poudarja, da bi bilo nemogoče osvojiti Oslofjord v normalnih okoliščinah. Dne 9. aprila ob pol dveh zjutraj je bil izročen poveljniku norveškega brodovja v Oslo fjordu lažni brzojav ministra Kohta. Poročilo je velelo, naj nemudoma odredi izkrcanje posadke in njeno razorožitev. Poveljnik ni vprašal, če je vest točna ali ne. Izvršil je ukaz brez premisleka. Drugi nepojasnjeni dogodek se je odigral nekoliko pozneje. Ožine, ki zap rajo Oslo fjord pred vpadom od zunaj, so bile minirane. V trenutku, ko je izvršil pove-nik norveških vojni ladij navidezni ukaz ministra Kohta, so bile izpraznjene vse mine v ožinah pred Oslom. S tem je bila za nemške transportne ladje odprta pot in so mogle nemoteno izkrcati vojaštvo. V mestu samem se nikomur niti sanjalo ni, kaj se tačas dogaja v pristanišču. Policija pa je bila menda o vsem poučena, kajti čim se je zdanilo, so se začele priprave za sprejem Nemcev. Prvi dan okupacije je bilo izkrcanih v Oslu 1500 pripadnikov nemške vojske. Tipična gorska pokrajina Nenavadna zamorska slavnost Učinek tehnične zmogljivosti na divjake Zavoljo okvare v stroju je moralo veliko prometno vodno letalo pristati na reki Dunguju v belgijskem Kongu. Bilo bi predrago, če bi hoteli aparat razstaviti na posamezne kose in jih posamič odpeljati, zato so se odločili, da ga bodo popravili na kraju. Tega dela so se lotili belgijski inženjerji. ki so najeli več sto zamorskih domačinov. Da bi dv:gnili vodno gladino reke, je bilo treba zgraditi širok jez. Z dinamitom so razstrelili več skal v strugi, da bi letalo dobilo prostor za nalet. Med tem je nastala na bregu cela vas z brezžično postajo, a skozi pragozd so zgradili pot. ki veže kraj z najbližjo cesto, tako da so Nemška vojska na Danskem Oddelek nemške vojske zaseda vojašnico v Kodanju omogočili nekaj prometa z motornimi vozili. Za zamorce je postal ta prisilni pristanek velika slavnost in največji dogodek v njihovem življenju. Posebno velik vtis je delal nanje radiotelegrafist. ki je opravljal v svoji kabini za njihovo pojmovanje nadnaravno delo. Nekega dne so se zamorci celo odločili, da izvolijo »velikega čarovnika« za svojega kralja. To se je zgodilo z veliko slavnostjo, pri kateri so črne dame nosile svoj najnovejši lišp, ki so si ga napravile iz duialumimastih odpadkov in aluminiastih zakovic. Te reči so nosile na rokah, na ušesih in skozi nosove, kakor je zamorska moda. Verdierov naslednik Novi pariški vikar msgr. Beaussart. našle Jnik nedavno umrlega kardinala Ver-diera. je doma iz Epinala ter je bil do nedavno profesor filozofije v nekem francoskem semenišču. Beaussart je človek, ki je videl mnogo sveta. Ob izbruhu sedanje vojne se je mudil v Zedinjenih državah. Narvik pa ni samo nakladališče za izvoz železne rude, ampak tudi važno ribiško središče. Lofotski otoki in njih bližina, namreč slove kot najboljše lovišče na trske. Norvežani nalovijo tod okoli v normalnih časih do 600.000 ton trsk. Ko je lov končan, se začno ribiči posvečati čiščenju in shranjevanju ribe. Pridobivanje ribjega olja spada med najbolj donosne posle norveških ribičev. Glave trsk se tudi porabijo, in sicer za gnojilo. Bergen ,je druga največja norveška ribiška luka v lovu na kite. Toda tukaj okrog lovijo tudi slanike. Zemlja v okolici Bergena je zelo rodovitna, kraj sam na sebi pa je prijeten, ker morje nikoli ne zamrzne. Zaradi blagodati toplega Zalivskega toka imenujejo Norvežani nabrežje ob Bergenu »Ažurno obalo«. Prebivalstvo se poleg ribolova preživlja z obdelovanjem zemlje, ki daje izvrstno povrtnino in sadje. Iz Bergena drži proti Oslu železnica, ki se vije večinoma skozi jelkove gozdove. Stavanger je v prvi vrsti izvozno pristanišče za les. Ima dobre železniške zveze z zaledjem, in sicer s Sandnesom, Bru-sandom, Egersundom ter Ilekkefjordom, kraji, ki slovijo takisto kot izvozna pristanišča Norveške za ribe in les. Švedska vojna mornarica švedska vojna mornarica razpolaga trenutno z osmimi obalnimi bojnimi ladjami. Med njimi je največja »Gustav V«, ki ima 7160 ton. V gradnji sta še dve bojni ladji po 8000 ton. Poleg dveh križark »Gotland«, 4700 ton, in »Fylgia«, 4200 ton, razpolaga Švedska vojna mornarica s 16 rušilci, 21 podmornicami, 12 minonosci, 36 stražnimi ladjami in 4 torpedovkami. Med ladjami, ki jih prištevajo k vojni mornarici, sta tudi 2 ledolomilca. Iznajdljiva ljubezen Da bi mogel nemoteno in brez nadležnega nadzorstva biti skupaj z damo svojega srca. se je mlad moški iz ugledne družine v Piacenzi preoblekel v žensko. Stvar je prišla na dan, ko sta obiskala neki kinematograf in je tu z nerodno kretnjo premaknil svojo zlatolaso — lasuljo, da mu je padla na tla. Vsa Piacenza ima ša sedaj nad tem svojo veliko zabavo. Hiše iz — mleka V Chicagu so imeli na nekem zborova nju gradbenikov predavanje, ki je naslikalo hiše bodočnosti zelo čucno. kar se tiče sloga in materiala. Predavatelj je menil. da bodo hiše na zunaj še preprostejše in bolj gladke nego danes, ker bodo ljudje tedaj upoštevali v še večji meri pravila udobnosti in higiene. Hiše bodo gradili tako. da se bodo vrtele okrog svoje osi — za soncem, a namesto opeke in cementa bodo uporabljali gradiva, ki jih bodo pridobivali iz nrleka. Za strehe in oknice bodo upo/abljali galalit, ki ga izdelujejo iz kaze; na, in pcdobne snovi. ANEKDOTA Slikar Whistler bi moral nekoč oceniti sliko mladega tovariša. »To je moja najnovejša ustvaritev. Imenuje se: Propad sveta!« je dejal mladi mož ponosno. »Res izvrstno je uspelo! Prava katastrofa!« je menil Whistler, ko si je ogledal stvar. VSAK DAN ENA Zemljemerec: »Da. novo železniško progo bomo speljali natančno tod skozi.« (»Judge«) MICHEL ZÉVACO: 90 Juan ROMAN. »Ne. Toda izkupil jo je. Ko sem ga ranil, se je spustil v beg in mi ušel v temi. Mislim, da se nekaj časa ne bo upal postopati po Vrvarski ulici.« »Razen, če si hoče zviti vrv, na kateri bo visel.« Trojica dvorjanov je z bučnim smehom pozdravila kraljev dovtip. Nato je Loraydan pritrdil: »Tako je, sire: ta Klotar Ponthuški naj pogine od konoplje, ne od železa. Kdor žali kralja, ni vreden drugega.« »Resnica,« je dejal Sansac. »Zakrivil je razža-Ijenje veličanstva.« »To je veleizdaja,« je rekel Essé. »In praviš.« je vprašal Franc I., »da mu je ime Klotar de Ponthus?« Loravdan je odgovoril: »Da. tako mu je ime: Klotar de Ponthus.« Kralj je vprašal: »Ponthus? Iz katere rodbine? .. .« In sam pri sebi je dodal: »Čigav sin je neki ta Klotar? ...« Nastopil je trenutek molka. Noč se je mahoma zazdela še temnejša Nekaj tesnega je viselo v zraku . . . toša Agneza de Sennecour ni vstala iz groba, da bi odgovorila na kraljevo vprašanje... »Sire,« je rekel Loraydan, »Klotar je sin Filipa, gospoda Ponthuškega... grad Ponthus stoji nedaleč od Brantóma na Périgordskem.« »Sin Filipa Ponthuškega?« je zamrmral kralj. Mrko se je ozrl proti Arronškemu dvorcu in polglasno zamrmral neko ime. Loraydan je končal: »Filipa Ponthuškega, sire. Ta Filip je padel v dvoboju, ki se je vršil v parku Arronškega dvorca, in v katerem je sam ubil Maugencyja.« »Da, spominjam se. In ti si se bil takrat proti Klotarju?« »Da, sire. Bolje bi bilo, da sem ga tisto jutro ubil. A ko je videl očeta na tleh, me je poprosil, da ustaviva boj; ustregel sem mu in zdaj mi je žal.« »Nikar naj ti ne bo. Tvoje ravnanje je bilo velikodušno. Velikodušni ljudje so mi všeč, kajti velikodušnost v boju je dokaz poguma in lastnost vsakega pravega plemiča. Zastran tega nesram-neža pa jutri naročim profosu, naj ga prime in postopa z njim, kakor terja pravica ...« »Sire,« je rekel Loraydan, »če vam je prav, stopim jaz do gospoda de Croixmarta, vašega velikega profosa, in mu dam vsa potrebna navodila zastran Klotarja Ponthuškega.« »Stori tako,« je dejal Franc I. »S tem je stvar opravljena. Nihče naj več ne izreče imena Ponthus vpričo mene.« Loraydan je osupnil in zaskrbelo ga je. Zakaj ni maral kralj nikoli več slišati Ponthusovega imena? Zaradi tega, kar je bilo nocoj? Ne, ne. Moralo je biti nekaj drugega. Zakaj se je Franc I. odhajaje še enkrat ozrl na Arronški dvorec? In zakaj je bil njegov glas pri teh besedah tako čudno zamolkel in grenak?... Loraydan, Essé in Sansac so se bili nekoliko odmaknili, da ne bi motili kralja v njegovi nenadni zamišljenosti. Franc I. pa je obrnil Turquandovi hiši hrbet in stopil proti ograji Arronškega dvorca. In da je bil Loraydan ta mah vštric njega, bi ga bil slišal, kako je mrmral: »Mrtva si, Agneza! Zdavnaj si mrtva. Toda ime Ponthus je zadostovalo, da si spet oživela v mojem spominu. Zmerom, zmerom mi boš živela v duši, o ti. ki sem te tolikanj ljubil Ne morem te pregnati iz srca in te ne morem, Agneza! Da bi mi bila vsaj pustila dete, ki sem s tako blaženo nestrpnostjo čakal njegovega prihoda! Prisežem ti, Agneza, da bi bil storil, kar sem ti obljubljal: tvoj otrok bi bil raven vsem kraljevskim otrokom... Pa je umrl! Umrl je Agneza, in čudno: kakor ne morem pozabiti tvoje smrti, tako ne pozabim njegove! Še danes vidim Filipa Ponthuškega, ki si ga poslala k meni. V duhu ga slišim, kako mi pravi: ,Otrok je umrl, sire, z materjo vred!'...« Kralj se je obrnil k molčečim, zavzetim spremljevalcem. Minute so počali uhajale. Franc I. je sklanjal glavo in premišljeval... Takole je mislil: »Da, Filip de Ponthus je bil tisti, ki mi je naznanil. Ponthus me ni imel rad. Bil je zapleten v vso istorijo in nikoli nisem mogel dognati, kakšna je prav za prav njegova vloga ... Ali ni čudno, da se zdaj njegov sin potika okrog Arronškega dvorca?« Dvorjanska trojica ga je slišala mrmrati nerazločne, nerazumljive besede. »Ne mislimo več na to,« je govoril kralj sam pri sebi. »Srečno naključje hoče, da plača sin nemir in dvome, ki mi jih je nakopal oče. To je vse! Pojdimo!« je mahoma velel. »Sire,« se je podvizal Sansac, »torej nadaljujmo svojo namero zastran Turquandove hiše?« Kralj se je zdrznil, kakor da se drami iz sanj v resničnost. »Turquandove hiše?« Zamrazilo ga je. »Ne, ne. Nocoj ne več ... Morda nikoli več!... Mraz je tod okrog Arronškega dvorca ... vrnimo se v Louvre! Nehajmo misliti na Turquandovo hišo ...« Loraydan se je komaj udržal, da ni zarjovel od veselja. Porinil je bodalo v nožnico in se z bleščečimi očmi ozrl v zvezdnato nebo. Uro po tem je francoski kralj počival v svojem Louvru. Essé, Sansac in Loraydan, ki so ga bili spremili, so se razšli in vsak po svoji poti krenili domov... Toda kralj je bil v zadnjem trenutku potegnil Loraydana v stran in mu rekel: »Zadovoljen sem s teboj. Obljubil sem ti službo na dvoru. Dobiš jo ... takšno, da bodo tvoji zvesti prijatelji zboleli od nevosčljivosti... Z Leonoro de Ulloa se moraš poročiti. Treba je, Loraydan! Kaj bo storila Italija? Stališče „nevojskovanja" ni več tako zanesljivo — Balkan v nevarni igri velesil — Rimske prognoze in hipoteze — Mir na jugovzhodu ni še neposredno ogrožen Rim. 16. aprila Zdai se zdi že skorai gotovo. da ie sestanek na Brenner ju pomenil preokret v italijanski politiki. Fašistični tisk sicer nikoli ni bil posebno naklonjen zaveznikom. Stalno ie obravnaval medseboine stare in nove račune, »k: se vlečejo od Versala do sankcij«, kakor se ie ondan izrazil slavni njihov organ »Popolo d'Italia«. Vendar smatraio tu novo evropsko voino še vedno kot zadevo, ki se tiče predvsem obeh današnjih vojnih taborov. Nekaj časa so italijanski listi poročali o voinih dogodkih tako nepristransko, kakor n. pr. švicarski ali drugi nevtralni listi. Zlasti v rusko-1'inski vojn: sta prišla nemški in italiianski tisk v polno nasprotje. Toda od rimskega obiska Ribbentropa dalie se ie vse to iz-premenilo. še boli pa stopnjevalo po se-stank u obeh vodij ob meji. »Jeklena os« ie prišla zopet do polne veljave. Odkar se je vojna razširila na skandinavski sever, sploh ni več dosti razlike med nemškim in italijanskim tiskom, ki ie v celoti snre-jel vso nemško argumentacijo o vzrokih napada na obe severni državi. Ce čitate italijanske liste, se vam zdi, kakor da ie Nemčija že zmagala v tei vojni. »Lavoro Fascista : ie zapisal pred dnevi, da kršitev nevtralnosti malih držav sploh ni več zadeva. ki bi bila vredna razburjanja, ker ie to že postalo splošno pravilo. Zavezniški komunikeji se sicer še objavljajo, toda njihova vsebina ni več poudarjena v naslovih in podnaslovih. Skorai vsi uvodniki se navdušeno izražajo o nemških uspehih in želijo prepričati javnost o zanesljivosti nemške ;:mage. Ne bi se moglo reči, da ta kampanja tiska ni ostala brez odmeva na razpoloženje širše javnosti. Id postaja vedno bolj prepričana v zmago osne zaveznice. Ni izključeno, da ta kampanja oripravlja javnost na potrebe italijanske intervencije ob strani Nemčije v primernem trenutku. Brez ozira na skupne interese in na sorodnost režimov mora biti Italija po splošnem mnenju z močnejšim, z zmagovalcem, da bi pri bodoči preureditvi Evrope bila tudi njena volja popolnoma upoštevana. Toda ne more se tajit:, da je v mnogih krogih še dosti simpatij za zaveznike. Vlada pa čuva največjo rezerviranost in se pripravlja za vse možnosti, ki bi lahko nastopile. Ne bi se moglo reči. da je »oživljena« os Berlin-Rim umetna tvorba in da ni med obema avtoritarnima velesilama veliko skupnih interesov. Italija ima napram za-vezrikom velike revindikacije načelne važnosti, ki sicer nikoli niso bile točno formi!' rane. ki so pa v zvezi z zavarovanjem dominantnega položaja Italije v Sredozemskem morju, ki je postalo »mare nostrum« imperialne Italije. Ali se da vse to doseči brez poraza velikih demokracij, ki jim oiltajo hegemonijo v Sredozemlju? Skoraj je neverjetno, da bi zapadni zavezniki kdajkoli mogli storiti tako daleko-scžre koncesije, kakor jih zahteva Italija. Oni trdijo, da jim sploh ni toliko do italijanskega »nevojskovanja«. češ od vseh strani ranljiva Italija bi s svojimi koloni-i m: nud'la ogromno bojišče, ki bi bilo ve-ri-co boli hvaležno kakor Skandinavija. V.r.i ni so stari načrti zavezniškega gene-i i i štaba o napadu na Nemčijo z juga buda odveč. Izkrcavanje v Solunu, kakor v svetovni vojni, tudi ni posebno verjetno, dokler ne besni vojna na jugu Nemčije. Tu tudi dvomijo, da bi bil mir na Balkanu ogrožen na primer zaradi moteni premeta na Dunavu ali zaradi delovanja angleške trgovske korporadje. dasi so to zelo nevarne reči. Toda v pomir.ienje lahko služi, da se povsod zavedajo, da se bodo države v podunavsko-balkanskem prostoru z orožjem borile proti kakršnemu koli napadu. Zavezniško brodovje v Sredozemlju, ki se lahko meri z italijanskim, je tudi oriprav-ljeno. pripravljena pa ie tudi vzhodna zavezniška vojska, ki je določena med drugim tudi za morebitne operacije na Balkanu. Konferenci britanskih poslanikov na Balkanu sta prisostvovala tudi veleposlanika v Rimu in Moskvi. Prav to pa je značilno. kajti na Balkanu se ne more n:č zgoditi, ne da bi bili prizadst.i Italija in Sovjetska zveza. Zaradi tega ie na jugovzhodu položaj bolj zapleten kakor na severu. a tudi manj neposredno ocasen Na severu so bile male. slabo oborožene države. Na jugovzhodu pa je obrambna pri- pravljenost večja. Tam gre končno za in- ! terese velesil izven vojne, katerih mnenje ! je treba v vsakem primeru upoštevati. Ali i je mogoče, da hočejo zavezniki izzvati Italijo s kako akcijo prav v tem. zanie tako važnem prostoru? Skorai bi mogli negativno odgovoriti na to vprašanje. Morda : bo ravno to rešilo Balkan Dred najhujšim. ' Toda zakaj bi neki zavezniki čakali na Italijo, da bo popolnoma pripravljena, ko potem lahko udari po njih? Ali jo ne bodo , tudi oni hoteli prehiteti? Sovjeti bodo do ; tukajšnjem mnenju okoristili splošno zme- ! do samo v primeru, če jih to ne spravi v vojno z zavezniki, ki ie nikakor ne želijo, kakor je tudi slednji ne. V primeru napada na Rumunijo samo po Nemčiji, bi za- BELEŽKE Banovinske podpore za izredno nadarjene »Službeni list« za dravsko banovino objavlja pravilnik o podeljevanju podpor izredno nadarjenim revnim učencem. Podpore se bodo nakazovale iz kreditov kano-vinskega proračuna. Podpore pode'.uje ban da načelo, da voli ljudstvo svobodno in tajno svoje zastopnike v lokalne samouprave in da jih ne postavlja oblast. Ako bi jih postavljala oblast, potem je načelo decentralizacije in samouprave že v naprej izigrano ter si ni težko predstavljati, kaj bi končno ostalo i od decentralizacije i od samouprave. Volitve organov v samouprav- v svrho dovrš tve strokovnih, sremjih in 1 ne edinice morajo biti tajne in svobodne, visokih Sol. Dobiti jih morejo »dečki slovenske narodnosti, ki poleg splošne bistto-sti kažejo izredne sposobnosti« in so tako revni, da ne zmorejo stroškov za šolanje. vezniki. kakor domnevajo v Rimu. udarili j Dekleta pridejo v poštev le v 'zrednih slu-preko Turčije in Bolgarije po kopneni po- i čajih. Za izbiro takih izredno nadarjenih ti. ker bi prisotnost zavezniške mornarice v Črnem morju morala izzvati tovjete. Če pa sovjeti udarijo na Besarabijo, patem učencev je predpisan poseben postopek. Vsako leto sporočajo šolska upraviteljstva sreskim in šolskim nadzornikom imena imajo vojno z zavezn ki in Turčijo. To so i izredno nadarjen h revnih učencev 4. ali 5. nekatere rimske hipoteze, ki se širiio v resnih krogih. Veliko bo seveda odvisno od nadaljnjega razvoja na severu. Uspeh ali neuspeh zaveznikov, to bo končno vplivalo tudi na dokončno zadržanje Italiie. Italiian=ko stališče »nevojskovanja« ni več tako zanesljivo. kakor ie bilo še pred veliko bolj poudarjen. Italijanska intervencija ob strani Nemčije se zdi mnogim verjetna, razen seveda v primeru bistvene izpremembe splošnega položaja. Dr. O. A. Inozemski delavci v Nemčiji Berlin, 15. aprila Nemčija je že vsa poslednja leta, ko se je zvišala njena splošna proizvodnja, potrebovala poleg svojega delavskega kadra, ki ni majhen, primerna dopolnila delavskih moči iz inozemstva. Z vojno so te potrebe še narasle, medtem ko je na drugi strani vedno manjša možnost, dobiti zadostno število inozemskih delavcev zaradi podobnih ali enakih potreb držav, ki so doslej nekako stalno pošiljale svoje delovne moči na razna sezonska in druga dela v Nemčijo. Potreba po čim večjem številu delavcev se čuti zlasti v poljedelstvu, toda tudi industrija jih zaradi povečane vojne proizvodnje potrebuje vedno več. medtem ko je treba na drugi strani računati s težkočami zaradi manjše pripravljenosti in možnosti drugih držav, da bi svoje delovne moči posodile Nemčiji, v kolikor jih v večji meri same rabijo, a tudi zaradi strožjih deviz nih predpisov, odnosno zaradi pomanjkanja deviz. Razume se samo po sebi, da hočejo inozemski delavci, ki prihajajo na delo v Nemčijo, čim več svojega zaslužka takoj odposlali svojcem v domovino. To pa je mogoče le, v kolikor so po meddržavnih dogovorih devize na razpolago. Po dosedanjih cenitvah računajo tu, da bo število italijanskih, nizozemskih in slo- vaških delavcev, ki bodo letos prišli na delo v Nemčijo, približno enako visoko kakor ilansko leto. Zelo verjetno pa je. da bo letos število madžarskih in jugoslovenskih delavcev precej manjše. Zvišalo pa se bo zaradi nastalih sprememb število poljskih delavcev, ki jih bo na delu v rajhu zaposlenih okoli 800.000 do enega milijona. Kakor čujemo, bodo ti v glavnem zaposleni pri poljedelskih delih. V tej zvezi poudarjajo na merodajnih mestih, da so inozemske vesti o pritisku na pdljske delavce netočne, kajti poljski delavci se za delo prostovoljno prijavljajo posebnim osebam, ki so za to nameščene. Nikogar oblasti ne silijo na delo, ako sam noče Plačevanje poljskih poljedeljskih delavcev je urejeno s posebno tarifno uredbo, ki velja za ves rajh. Za pošiljanje njihovih prihrankov domov so bila izdana posebna navodrla, ki to olajšujejo. Na poklicanih mestih nam tudi zatrjujejo, da je pritegnitev inozemskih delavcev k delu v nemškem poljedelstvu izrazito prehodnega, vojnega značaja in da zato na merodajnih mestrh že sedaj proučujejo stalno rešitev pomanjkanja poljedelskih delavcev v Nemčiji brez uporabe inozemskih delovnih moči. R. S. Ali so letala že gospodar ozračja? : rei: Lombardije. In naposled, ali ne bi 11 fašistični režim izoliran v primeru pori i/;: nacizma ter z.mage zapadnih demo-rij? Fašistični tisk je dobro izkoristil ;o fotografsko« afero zemljepsne kar-te v kabinetu Reynauda. za hude napade na zaveznike in kot dokaz da slednji ne mislijo pri preureditvi Evrope prizanašati niti rtaliji. V svojem zadnjem govoru v zbornici fu-',ev in korporacii je grof Ciano javno p: . nai. da Italija lansko jesen ni bila ori-pravljena. Po izbruhu vojne ie bilo seveda t pripravljanje v skrajni meri pospešeno, vendar se zdi. da bodo vse priprave končane šele v jeseni. Znano pa je in povrhu še pot. ;eno. da se zlasti od velike noči na-haja vsa italijanska vojna mornarica v strogi pripravljenosti. V zadnjem času ie biio baje mobiliziranih deset letnikov morrai- ce. Nekateri listi na zapadu so videli tudi v prevozu 25 tisoč delavcev na velika javna dela v Albanijo neko sumljivo znamenje. Res ie. da imajo ta javna dela tudi strateški značaj in da bodo ti delavci de-i Bergen je za Angleže ne-zavzeten«, v katerem opisuje neki Kurt Withas, kako so nemške okupacijske čete ekspedicijskega kora s prepadom zavzele to važno norveško pristanišče na zapadni obali. Med drugim pravi g. Withas v svojem poročilu, da so vozile nemške vojne ladje v globoki noči v bergenski zaliv. »Nenadoma so padli prvi streli z višin okoli Bergena. Neprestano so bliskali novi streli težkih topev in okoli naših ladij so se tvigaii metre visoki vodoskoki težkih granat, s katerimi so nas obkladale norveške baterije. Zmanjkalo nam je potrpljenja. Oddali mio nekaj salv, nakar je nastopil mir N. rvežani nas bi bili lahko z nroč;;o njihove obal^ke artilerije okoli Bergena pognali v kratkem na dno morja. Tako silno so utrjeni in oboroženi griči okoli Bergena z artiler ijo. Nato pa je pričel padati fort za fortom, baterija za baterijo skoraj brez boia v naše roke. Tekom j jutra smo že zasedli vse trdnjave okoli Bergena in je že danes jasno eno dejstvo: Bergen je za Angleže nezavzeten.« Dan pozneje torek 16. aprila pa smo či-tali v istem »Völkischer Beobachter ju« dokazovanje o neuspehih angleške akcije proti nemškim okupacijskim četam na Norveškem. Med drugim smatra -Völkischer Beobachter za »edini uspeh angleškega letalstva v borbi proti nemškim četam« bombni napad na — odprto in neutrjeno mesto Bergen ...« Ali je torej Bergen do zob utrjeno mesto, kakor smo čitali včeraj, ali je povsem nedolžno odprto mesto, kakor čitamo danes? Komunisti povsod enaki Ameriški novinarji, ki so ostali v Oslu poročajo o zanimivem dejstvu. V norveški prestolnici so bili po nemški okupaciji ustavljeni skoraj vsi listi. Neovirano pa izhaja komunistično glasilo »Arbeider«, ki sleherni dan poziva norveške delavce naj se ne upirajo nemškim okupatorjem, nego naj nadaljujejo z delom v tovar nah in ostalih obratih. List pravi, »da predstavlja vsak odpor proti nemškim okupacijskim četam provokacijo<. Glasilo norveških komunistov izhaja brez cenzure in mu daje navodila za pisanje sovjetsko poslaništvo. Tako as na Norveškem ponavlja isti slučaj, kak* so ga doživeli Čehi v protek-torafcu, kjer igrajo češki komunisti zelo znaÄlno vlogo. Tudi v Pragi nemoteno izhaja komunistični organ s-Rude pravom ki neprestano poziva Čehe, naj ne nasedajo dr. Benešu in njegovi akciji in da naj žive v mirnem sožitju z nemškimi okupacijskimi oblastmi. Pred Monakovom pa so bili ravno češki komunistični poslanci tisti, ki so pozivali narod k uporu in očitali pre-zidentu dr. Benešu. da je izdal češko-slo-vaško republiko, ker je pristal na izvedbo monakovskega sklepa. Takrat so predlagali voditelji čeških komunistov celo, naj se proglasi ČSR za 12. sovjetsko republiko in zaprosi sovjetsko unijo za vojaško pomoč. Danes pa je njihov voditelj Gotwald dnevni obiskovalec direkcije Gestapa v Pragi. Karte za mast in sladkor na Madžarskem Madžarska vlada je sklenila na svoji seji v soboto, da bodo s 1. majem uvedene na madžarskem ozemlju karte za sladkor in mast. Vsaka oseba bo lahko kupila na karto mesečno kilogram masti, v Budimpešti kilogram sladkorja, v podeželskih mestih pol kilograma, v vaseh pa 30 dkg. Posebne dodatne karte za mast in sladkor bodo uvedene za otroke do 14. leta. Zapora norveških in danskih dobroimetij Nemški listi poročajo, da nameravata angleška in francoska vlada proglasiti zaporo nad vsemi danskimi in norveškimi naložbami in drugimi dobroimetji v Angliji in Franciji ter zlasti prepovedati njih izvoz. Nemški listi označujejo to namero za nov dokaz sovražnega razpoloženja zapadnih sil napram nordijskim državam in za novo kršitev mednarodnega prava. Opozarjajo na to zlasti nevtralce, ki naj iz tega spre-vidijo, kaj imajo pričakovati od zapadnih zaveznic. Angleške polemike odgovarjajo na nemške o-ritke, da so povsem neutemeljeni. One zatrjujejo, da taka zapora zaenkrat še niti izrečena ni, če pa bo izrečena, se bo nanašala samo na ona dobroimetja. s katerimi bi se lahko okoristili Nemci. Vsekakor bodo iz zapore izvzeta dobroimetja onih Norvežanov, ki ne prebivajo na ozemlju, zasedenem od nemških čet. Vode padajo Beograd. 17. aprila, p. V okolici Beograda sta Sava in Dunav že znatno padli. Dober del poplavljenih beograjskih ulic je že brez vode. Čim bolj voda pada, tem bolj se vidi škoda, ki jo je povzročila. Doslej so morali preseliti 250 družin, ki jim je poplava poškodovala ali porušila hiše. Naselili so jih po večini v občinskih hišah ter v tovarni sladkorja. Iz državne službe Beograd. 17. aprila, p. Za administrativnega direktorja Glasbene akademije v j Ljubljani in sicer v 4. pol. skupini 2. stop-J nje je bil imenovan Adolf Gröbming, pro-; fesor moškega učiteljišča v Ljubljani. — i Upokojeni sta učiteljici Ana Kanelmajer v Blokah ter Jelena Piber v Ljubljani. ! Napredoval je za šumarskega svetnika ; 6. pol. skupine pri banski upravi v Ljub-i Ijani inž. Janko Seljak. doslej pristav. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsaJt oglas Id enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plaAajo oni. kj iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ienltve se zaračunajo po Din 'i.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro al) dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ra vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek ea enkratno objavo oglasa Din 17.—. Službo dobi Artistična zadruga v Zagrebu, lisca br. 31 — sprejema v izobraževanje v artistično plesni umetnosti talentirane začetnice in ar-tistke. posreduje namestitve in skrbi za mihov napredek in socialno sigurnost Za podrobnejše informante — obrniti se osebno ali pismeno na Artističko zadrugo, Zagreb. Ilics 51. 110-1 Pisarniškega vodjo popolnoma samostojnega v korespondenci, knjigovodstvu in bilanci, spreimemo 1. maja t. 1. Plača in pogoji ugodni. Samo resne ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Samostojnost«. 10582-1 Krojaškega pomočnika sprejme takoj — Faganel Edvard, Gosposvetska 8 II. 10634-1 Dekle zdravo in pošteno s priporočili spreimem k dojenčku.. Prednost Ljubljana ali okolica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10632-1 Krojaškega pomočnika za boljša dela spreime — modni atelje za dame in gospode Pipan Janez, Slov. Pritlikavce hrušove Willijamovko. Gellertovko in Pastorovko ima še na razpolago drevesnica Koren Mozirje. 10536-6 Pozor sodavičarji! Prodam v prometnem mestu, v bliž. Industrije in železniškega križišča dobro vpeljana sodavi-čarna z obširnim rajonom. z vsem inventarjem. Istotam se proda hiša s 4 sobami, kuhinjo. pralnico, 4 kletmi, hlevom za konje in ca. 500 kv. m vrta. dalje cca 10.000 jogurt.steklenic. stroj za etikiranje in en 21 -tonski avto v dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodavičarna 160«. 10084-6 Breskve, češnje višnje, nizke vrtnice, vinsko trsie v odlični kakovosti, kupite v Drevesnici lelen. Št rii. Velenje. 10148-6 J.ivornik 93. 10613-1 Frizerka dobra moč, dobi stalno službo. Plača 400 din in oskrba. Noč, Slov. Javor 10614-1 Trgovski pomočnik m.ad. agilen, dobi mesto, takoj ali 1. maja v trgovini z mešanim blagom. FriC G.ijšek, Loka pri Žusmu. 10601-1 Postrežnico iščem. Naslov v vseh po- slovalnicah Jutra. 10638-1 Tapetniški pomočniK dober in samostojen delavec dobi stalno službo pri — Egon Zakrajšek, Ljubliana, Miklošičeva cesta 34. 10648-1 Žagovodjo sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Strokovnjak«. 10649-1 Natakar jelonoša, prvovrstna moč, trezen in zanesljiv, dobi mesto. Služba stalna. — Predstaviti se v hotelu »Stara pošta«, Kranj. 10650-1 Vodilni uradnik žitno živilske itroke, prvo vrstna moč, z referencami, sprejme mesto v Ljubljani. Vprašanja na ogl. odd. Jutra pod »Uspešno delo«. 10528-2 Fužina dobro opremljena, na stalni močni vodi. 15 minut od železniške postaje naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10607-6 Vrtalno garnituro kupimo, novo ali rabljeno (Craelius ali podobno) do 200 m globine za ročni in strojni pogon kakor tudi vse rudarsko orodje in stroje. Ponudbe na : Opskr-ba Dalmacije ugljenom, Split, Wilsonova 25. 10629-7 BMW 500 ccm dobro ohranien. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10637-10 damsko in moško, še novo, prvovrstne znamke, za vsako ceno naprodaj. Gostilna Sv. Petra cesta 85. 10635-11 ^Pohištvo Pohištvo novo m že rabljeno. Ki ga želite prodati ali sa mo dati i shrambo — sprejmemo v posebni od delek v Komisijsko pro. dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev 3 e v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami — Sporočite nam na do pisnici aH ustno Prevoz pohištva preskrbimo sa ml. Ivan Mathlan, Ljub ljana Tyrseva 12. 19-12 Hranilne knjižice vrednostne papirje najugodneje prodate pri Bančno Kom. Za-vodu, Maribor, Aleksandrova 40. 6916-16 Starejša gospodična osamljena, ki bi posodila do 20.000 din, dobi proti vknjižbi na neobremenjeno posestvo stanovanje in vso oskrbo. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod »Dobra gospodinja«. 10581-16 Velika hiša s trgovskimi lokali v mestu Celju naprodai. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Prilika«. 10553-20 Na Bledu vzamem prazno vilo za daljši čas v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bled 1940«. 10631-20 Opremljeno sobo v I. nadstr., v mestu oddam 1. maja gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10630-23 Sobico oddam gospodu, ki je čez dan odsoten. — Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 10633-23 Opremljeno sobo lepo, event. s hrano, išče gospod za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soba 1. maj«. 10628-23a Dopisi Izobraženka prosi starejšega dobrosrčnega gospoda posojila din 500. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Prosim«. 10606-24 23. IV. M0Ž1.0 svidenje v nedeljo ob 5. prt Tebi. K. p. 10641-24 Izgubljeno Večja vsota denarja se je našla. Dobi se pri Alojz Vrbinc, krojaški atelje, Ljubljana, Vidovdan-ska cesta 20. 10627-28 »iT-S Elektro tračne žage 600 m/m premer kotačev, 400 m/m višina reza. dobavi iz zaloge — PETER ANGELO, d. z. o z. Liub ljana. Pražakova 8. Generalno zastopstvo tovarne strojev Klein & Stiefel — Fulda. 10387-29 Intarsia stroj št. 8, dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe na oglasni odd .Jutra pod »Intarsia«. 10612-29 * ri^TfTT/Jfjf (T/j Vsakovrstno zlato kupuje nn najvišjih cenah CERN K iuvelir Ljubljana Wolfova ulica OTOMANE po din 320.— nudi R. RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. KOKS — DRVA nudi *Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redne kemično čistiti ali barvati ▼ tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Sredolikalnic Ob vsaki priliki — se spomnite da so »Jutrovi« Mali oglasi« v Sloveniji najuspešnejša najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službi vseh vrst za prodajo in nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve in za vse drugo. Dobra šivilja zanesljiva, pridna, se pri poroča cenj. damam na dom. Šiva perilo, obleke in v.se. Celovška 79, Ljubljana VII. 10624-2 Manufakturist mlad, zmožen, želi nastopiti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober prodajalec«. 10618-2 Gostilničarska kuharica stara 23 let. vajena večjega obrata, išče službo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10611-2 Za hišnika v v večjem hotelu iščem službo. Vešč sem nemškemu, francoskemu, italijanskemu in jugoslo-venskih jezikov. Ponudbe ra Zaiko Ivan. Placar, p. I Sv. Urban pri Ptuju. 10608 2 Manufakturist dobro izvežban, vojaščine prost, vešč tudi galanterij ske in modne stroke, želi premenit: mesto takoj ali po dogovoru. Sprejme tudi službo na deželi v večji trg..- ir.i z mešanim blagom. Nas'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 10647-2 Natakarica poštena, z letnimi spričevali, želi nameščenja v ugledni gostilni ali restavraciji. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 10646-2 HIGIJENSKE ZNOJNICE orez gume. patentirane in po zakonu zaščitene DR. ZVONIMIRA PAVELIČA v___^ Nepremočljivo, sterilizirano. Vsak par garantiran. — (V.igif&néba Dobiva jo se v vseh boljših trgovinah. — Izdeluje: jggrodti ;>sanitaS«, izdelovanje higijenskih znojnic, Subotica, JŽŽr"^"™^! Blesakova ul. 5. za hodnike in stopnišča v vseh barvah v zalogi pn Sever Rudo!§, Kokas tekači ■Ljubljana, Marijin trg Z. f Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana ELEKTRIČNA ZADRUGA ZA SP. IN ZG. ŠIŠKO V SP. ŠIŠKI V LIKVIDACIJI sporoča, da je umrl njen član in dolgoletni predsednik nadzorstva, gospod ANDREJ BELIČ TRGOVEC Pogreb dragega tovariša in zaslužnega sodelavca bo v petek, dne 19. aprila 1940, ob 3. uri pop. izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa (Vidovdanska c. 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 17. aprila 1940. LIKVIDACIJSKI ODBOR SPORT še o porazu, ki ni bil poraz Čeprav so bili slovenski tekači v cross-countryju za drž. prvenstvo v ogromni večini, je vendar prvenstvo šlo v Zagreb — po zaslugi Slovencev Če natančnejše pregledamo rezultate nedeljskega prvenstva v cross-countryju, vidimo takoj, da so slovenski tekači prav za prav zopet slavili lepo zmago nad hrvatskimi. In zakaj so potem Concordijaši zmagali, se bo kdo vprašal? Odgovor je prav enostaven. Prvič zato, ker sta Con-cordiji prinesla zmago Slovenca Kotnik in Srakar in ker so razen Flassa vsi najboljši hrvatski dolgoprogaši člani istega kluba, dočim so najboljši slovenski dolgoprogaši člani večjega števila klubov. Vzemimo samo za primer, da bi bili tudi vsi slovenski tekači člani istega kluba. Kakšno zmago bi bil slavil ta klub si lahko izračuna vsak, če pomisli na to, da so slovenski tekači od 10 prvih mest zasedli osem, samo dve pa ste odpadli na hrvatske tekače. Zanimivo je tudi. da bi bila zmagovalec Ilirija in sicer siguren, če bi bili zanjo startali njeni bivši člani Kotnik, Bručan in Kvas, ki so zdaj člani Concor-dije, Primorja odn. Bratstva. Seveda — če bi... Na tekmovanju samem smo opazovali nekatere zelo zanimive stvari. Ko so Concordijaši zagledali Krevsa in jim je ta še zagotavljal, da je odlično treniran, jim ni bilo baš lahko pri srcu. »Sedaj smo pa šli po vodi«, je dejal Kotnik v imenu Concor-dijašev. No, z Ivom ni bilo tako resno, ker ni treniral niti enkrat! če bi bil morda treniral vsaj teden, ali štirinajst dni, bi se Kotnikov preroški duh gotovo uresničil. Pa drugič! Zanimivo je tudi, da takrat, ko je Kotnik pritekel na stadion, ni bilo posebnega navdušenja. Kotnik se je pač zameril ljubljanskemu občinstvu, ko je odšel v Zagreb. Burno navijanje pa se je začelo, ko sta pritekla na stadion Primorjaš Kien in najboljši dolgoprogaš Flass in kmalu za njima Srakar Franc in Glonar. Nekaterim se je sicer zdelo čudno, zakaj tako navijanje za Glonarja, ko pa imata dres enake barve. Zato tudi ni čudno, da so bili po končanem tekmovanju nekateri gledalci prepričani, da je zmagala Ilirija in je bil pozneje eden gledalcev skoraj brez sape, ko so mu povedali, da so eni belo-zeleni (Ilirija), drugi pa zeleno-beli (Concordia). Nekateri so pač videli samo zeleno in »drukali« za oboje. Kakor zmerom doslej, tudi letos Zagrebčani niso bili zadovoljni z organizacijo. Toda v Ljubljani smo njihovih čestih neumestnih kritik že vajeni in drugega niti več ne pričakujemo. Res je sicer, da organizacija ni bila vzorna, ker je bil — to je glavna krivda — tehn. referent SAZ opravičljivo zadržan, toda glavno je, da se je tekmovanje končalo v redu in ni bilo mogoče predložiti nobene konkretne pritožbe. V ilustracijo kritik, češ da je bila prireditev slabo organizirana, naj navedemo samo to. da je g. Krajačič iz Zagreba še pred markiranjem proge začel prigovarjati, da je papirja za markiranje premalo, čeprav ni vedel kakšna je proga in koliko papirja je treba za njeno zadostno markiranje. V mk^i Rogat spored za najboljše plavače Te dni so imeli v Splitu konferenco predstavniki ligaških plavalnih klubov, in sicer Jadran, Jug, ZPK, Viktorija in Ilirija, na kateri se je v glavnem razpravljalo o določitvi terminov za letošnje plavalne tekme v ligi. Pred dogovorom o njih so morali zastopniki naših najboljših plavalnih klubov proučiti tudi vprašanje letošnjih mednarodnih srečanj. Pri tem je bilo poudarjeno, da je mednarodna plavalna tekma med Nemčijo in Jugoslavijo v dnevih 26. in 27. julija na Vrbskem jezeru vsaj za nas prezgodnja. Glede srečanja z Madžarsko sta bila vzeta v poštev termina 1. in 2. september. Dalje je bilo govora o tekmovanju za balkansko ligo, ki se bo začelo letos in ga bodo prvič izvedli Turki. Po enem predlogu naj bi šla v Carigrad v drugi polovici julija naša druga garnitura, po drugem pa naj bi to tekmovanje bilo v drugi polovici septembra, toda z nastopom naših najboljših plavalcev. Glede ligaškega tekmovanja samega je ostala spornih še nekaj tehničnih vprašanj, o katerih bo izrekel končno besedo plavalni sa-vez, nato pa so bili določeni podrobni termini kakor sledi: 10. julija: Viktorija—ZPK, 14. julija: Jug—ZPK, 17. julija: Jadran—ZPK, 20. julija: Viktorija—Ilirija, 21. julija: Jug— Jadran, 24. julija: Ilirija—ZPK, 27. julija: ZPK—Ilirija, 1. avgusta: Viktorija—Jug, 3. avgusta: ZPK—Jug, 6. avgusta: Ilirija— Jug, 10. avgusta: Jadran—Jug, 15. avgusta: ZPK—Viktorija, 16. avgusta: Jadran— Ilirija, 18. avgusta: Jug—Ilirija, 19. avgusta: Viktorija—Jadran, 21. avgusta: ZPK —Jadran, 23. avgusta: Ilirija—Jadran, 25 avgusta: Jug—Viktorija, 27. avgusta: Jadran—Viktorija, in 3. septembra: Ilirija— Viktorija. (Vsaka od omenjenih tekem bo v kraju prvo omenjenega kluba). Finali v nogometu se bodo začeli 2. maja O priliki bivanja delegatov in funkcionarjev VNS v Zagrebu so neobvezno govorili tamkaj tudi o terminih za finale v državnem nogometnem prvenstvu, v katerem bodo — kakor znano — sodelovali po trije najboljši klubi iz obeh lig, in sicer skoraj gotovo Gradjanski, Hašk in Hajduk iz hr-vatsko-slovenske ter BSK, Jugoslavija in Slavija iz Sarajeva iz srbske lige. (Po eni verziji naj bi se število teh klubov povišalo na 8, vendar se zdi. da ta predlog zaradi pomanjkanja terminov bržkone ne bo prodrl). Za odigran je teh tekem bo potrebnih vsega 10 terminov, ki so razdeljeni na nedelje in praznike od 2. maja do vključno 16. junija. To bo tudi obenem zadnja prosta nedelja, kajti že teden dni pozneje — dne 23. junija — se bodo začele tekme za mali srednjeevropski pokal. Tekme med finalisti se bodo prav tako igrale po dvojnem sistemu na točke in bo moral torej vsak izmed kandidatov odigrati deset tekem, pet doma in pet na tujih terenih. • »Novosti« pišejo, da je izvršni odbor Atletskega saveza kraljevine Jugoslavije v zvezi s predlogom kl je bil sprejet na nedeljskem sestanku v Ljubljani in o katerem smo na kratko poročali že v ponedelj-skem »Jutru«, podal ostavko, člani izvršnega odbora — predsednik Veljko Ugri-nič, tajnik Oton Fuchs, blagajnik Zvonko Marjan in tehnični referent Milan Krajačič — so obvestili vse narodno atletske zveze, da odlagajo svoje funkcije, obenem pa so pozvali upravna oblastva, naj prevzamejo savezno imovino. To je torej naslednji dogodek iz poglavja reorganizacije našega atletskega sporta, ki bo samo še povečal zmedo v tej organizaciji in posredno seveda vplival tudi na delo aktivnih atletov na zelenem polju. Kdo je kje, ki bo znal in mogel popraviti ogromno škodo, ki jo ima atletski sport že samo dozdaj zaradi tega, ker se nekateri ne morejo ločiti od svojih položajev v njem ... Nedeljska ligaška tekma iz srbske lige med Jedinstvom in Gradjanskim iz Skoplja bo po medsebojnem sporazumu v Skoplju namesto v Beogradu, ker bosta tamkaj ta dan igrala Jugoslavija in Vojvodina. Razpis medklubske kolesarske gozdne dirke Edinstva DKSK Edinstvo v Ljubljani VII priredi dne 28. t. m. medklubsko kolesarsko gozdno dirko (cross-country). Start in cilj za vse skupine bo pri Gasilnem domu v Zg. šiški. Vsega bo približno km 3.5 gozdne in km 16 cestne proge. Start za turistično skupino ob 15. za b) skupino ob 15.30, za a) skupino ob 16. Vpisnina za turiste je Vrtne sončnike izdeluje počenši od Din 108 BHa Fettmann, ZAGREB, Masarykova 9. IZOLfiCUE proti vlagi in toploti, ploščice za štedilnike in obloge, mavec, šamot in ves ostali GRADBENI MATERIAL dobite pri „MATERIAL" trgovina s stavbnim materijalom lastnik: MIRO VOVK, Ljubljana — Tyrseva cesta 36-a telefon 27-16 — Brzojavi MATERIAL Prodam Pristen dolenjski Cviček kupite ugodno pri M. Cesar Tinska trgovina, Liubliana 7 Gasilska ul. 3 Tel. 23-69. 112-6 Krasen štore za eno okno (ročno delo) ugodno prodam. Ogledati v oel. odd. Jutra. 10589-6 Zapustil nas je za vedno po dolgem bolehanju v 60. letu starosti naš nad vse ljubljeni, skrbni soprog, oče, gospod KOROŠEC PRIMOŽ ŽELEZNIČAR V POKOJU Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 18. aprila 1940 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Stožice, Stoženska ulica 23, k sv. Juriju na pokopališče. Stožice pri Ljubljani, 16. aprila 1940. Žalujoči: soproga FRANČIŠKA; sinova MILAN, MAKSI; hčerka JUSTI. «MP» 1 §gp| ifšf m m Wß Was m JUG0L3T" lahke gradbene plošče od 1—10 cm debeline, za medstene in izolacijo proti vlagi, za podlogo za pode, s katero se doseže boljša akustična izolacija. — Zahtevajte ponudbe in prospekte od tvrdke JOS. B. PUH tovarniška zaloga Jugolita LJUBLJANA GRADAŠKA ULICA 22 din 3.— za a) in b) skupino din 5.—, aa nahrbtno številko din 10.—; slednji znesek bo vrnjen ob vrnitvi številke. Turisti so oni neverificirani, ki vozijo s težkimi kolesi, ne pa z tubolarji. Protesti so dopustni z vlogo din 25.—, kateri znesek zapade v korist prireditelja če se protestu ne ugodi, v nasprotnem primer pa se vloga vrne. Protesti se vlagajo najpozneje 15 minut po končani dirki. Dirka bo ob vsakem vremenu, le v morebitnem hudem nalivu bo dirka preložena na poznejši čas. Vozi se po pravilih kolesarskega saveza Kraljevine Jugoslavije in po policijski predpisih. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. Po končani dirki bo razdelitev nagrad v prostorih gostilne »Martine« v Zg. šiški. Zanimiv table-teniški dvoboj v Celju. V nedeljo 21. t. m. ob 13. se bo pričel pri »Jugoslovanu- v Gaberju pri Celju re-vanžni table-teniški dvoboj med SK Muro iz Mursko Sobote in SK Celjem. Prvo srečanje v Murski Soboti je odločil SK Celje z 9:7 v svojo korist. SK Mars. V petek ob 20. članski sestanek vseh igralcev I. in juniorskega moštva, na istem mestu kakor pretekli pretek. Zaradi sestave moštva in postav prosim vse igralce, da se sestanka udeleže sigurno. Načelnik. Slovenska table-teniška zveza ima drevi ob 20. redno sejo. Prosim odbornike, da se je sigurno udeleže. Tajnik. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Talentirane juniorje v starosti od 14 do 16 let sprejmemo. Prijaviti se je vsako sredo in petek od 17. dalje na igrišču. V nekaj vrstah Iz Ptuja j— Zvočni Kino bo predvajal danes ob 20. film »Očetova pesem« z osemletnim Ca-rusom Bobbiem Breenom v glavni vlogi. Za dodatek risani film. j— Proračun mestne občine znaša za leto 1940/41 3.176.100 din izdatkov in ravno toliko dohodkov ter je za 48.330 din manjši od lanskega leta. j— Poroka. V nedeljo sta se poročila v minoritski cerkvi g. Marko Peklar. policijski stražnik iz Ptuja in gdč. Alojzija He-trihova iz Budine. Bilo srečno! j— Težka poškodba. Tovarniškega delavca Maksa Frangeša zaposlenega v tovarni v Majšpergu je pograbila transmi-sija ter mu odtrgala del roke. j— Pesem noža. Poljskega delavca Franca čuša s Pclenšaka je v nedeljo v pijanosti napadel z nožem Janez Lebar s Po-lenca ter ga trikrat zabodel v roko in v vrat. Zelo oslabljenega zaradi krvavitve so čuša pripeljali v ptujsko bolnišnico. j— Seja mestnega sveta je bila v ponedeljek in je bil odobren proračun za 1. 1940/41. Nadalje se je razpravljalo o razmerju med mestno občino in zadružno elektrarno ter se je odobril že sklenjeni dogovor. Mariji Deutschbauerjevi se je priznala obrt za prevažanje oseb, Karlu Kossärju pa krajevna potreba za piemesti-tev gostilniške obrti. Na prošnjo Franca čučka. da bi se mu podelilo podporo v svrho izvedbe kanalizacije, mu mestn; svet odobri podporo 10.000 din s pogojem, da piične takoj z deli in jih izvrši do 1. junija t. 1. Za tem je sledila tajna seja. na kateri so se obravnavale personalne zadeve. Naše «1e?l*1išče D R A M A Četrtek, 18.: Revizor. Red B in poletni abonma. Petek, 19.: zaprto. (Generalka). Sobota. 20.: Hamlet. Premierski abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. ShakeSpearjev »Hamlet« je Igra o nepravičnosti življenja, o bolečini plemenitega človeka, ki globlje gleda v življenje, tragedija neodločnosti Hamleta, zaradi njegove etike, skepse, negotovosti in psiholoških vzrokov. Naslovno vlogo bo igral kot gost Zvonimir Rogoz, ki šteje to vlogo med svoje najodličnejše. OPERA Četrtek, 18.: Adriana Lecouvreur. Red četrtek. Petek. 19.: zaprto. Sobota, 20.: Madame Butterfly. Izven. Gostovanje Vanje Leventove. Slavna bolgarska sopranistka evropskega formata, Vanja Leventova, ki se pravkar vrača iz daljše turneje po Italiji, kjer je z velikim uspehom gostovala na vseh večjih odrih in celo na milanski Scali, bo gostovala v soboto na našem odru v prekrasni Puccinijevi »Madame Butterfly«. Ker bo tudi ostala naša zasedba prvovrstna s Franclom, Jankom in Kogejevo v glavnih partijah, obeta večer nuditi ljubiteljem lepe glasbe izreden užitek. Dirigent in režiser Niko štritof. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 19.: Trideset sekund ljubezni. Gostovanje mariborskega gledališča. MARIBORSKO GLEDALIŠČE četrtek, 18.: Ana Christie«. Premiera. Red A R I četrtek 18. aprila Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, naporveefi. poročila. — 12: Cvetke v glasbi (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Harmoniko igra g. R. Pilib. — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19 20: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Panča Vladi -gerov igra lastne skladbe. — 20.15: Simf. glasba s plošč. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki radijskega orkestra. Beograd 19.40: Ljudska godba. — 20: Humor. — 21: Pesmi. — 22: Slavni dirigenti (plošče) — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Hrvatski večer. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 20.35: Novakove pesmi. — 21.20: Čelo s spremljevanjem orkestra. — 22 20: Plošče — 22.30: Pester spored. — 23: češka glasba. — Sofija 17.45: Bolgarski skladatelji. — 20: Instrumentalna glasba. — 20.30: Petje. — 21: Simf. koncert. — 22: Ples. — Rim 17: Klavirske skladibe. — 20.30: Lahka godba. — 21: Komorna glasba. — 22.10: Ples. — Berlin 19.30: Drobne melodije.— 20.15: Orkester in solisti. — 23: Veliki orkester. — 24.10: Nočni koncert. — Pariz 19.45: Violinski koncert. — 20.30: Mar li orkester. — 22: Komorna glasba. — 23.15: Ples. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij Narodno tiskarno dL kot tiskarnarja Fran Jeran — Za mseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.