Ljudska šola in kmetiško vprašanje.*} Vodilne misli, napisal Anton Kosi. 1. Ljudska šola ima predvsem nalogo, gojiti r učencu elementarne nauke, ki so prvi pogoj vsakemu duševnemu napredku. 3. Kdor torej pospešuje ljudskošolski pouk, ta pospešuje tudi vsestranski napredek svojega naroda: kdor pa ta pouk ovira, ta ovira tudi splošno omiko in s tem gmotni napredek ljudstva. *) Iz predavanja, ki ga je imel imenovani tovariš v učit. društva ormoškem dne 17. junija t. 1. pri St. Bolfenku na Kogu. 3. Kmetiški pouk s strogo strokovnim značajem sicer ne sodi t ljudsko šolo, vendar pa bodi ljudskošolski pouk pred vsem praktičen in se oziraj vselej in povsod na dejanske potrebe našega Ijudstva, ki je po pretežni večini kmetiško. 4. Ker se z znaDJem knjižernega jezika odpre človeku rir do vseh potrebnih znanosti, torej tudi do kmetiških strok, zato nam je v ljudski šoli z tso marljivostjo in Tztrajnestjo gojiti materni jezik. 5. Važne za bodočega kmeta so tudi realije, zlasti one prikazni in predmeti, ki ima z njimi kmet T8ak dan opraviti. Obračajmo torej tudi realističnim strokam v ljudski šoli potrebno pozornost, toda le na podlagi derize niz življenja v življenje". 6. Učni načrti ne predpisujejo sicer nikjer posebnih ur za sadjarstvo in Tinarstvo ter čebelarstvo, toda za ljudsko blagiDJo vnet učitelj dobi dovolj prilike, da tudi v tem oziru poučljivo vpliva na izročeno mu mladino. 7. Najlepšo priliko za to mu ponuja dobro urejen šolski vrt, ki bi ga naj imela vsaka šola. 8. Ker si je učiteljstvo pridobilo na učiteljišču vse premalo znanja iz poedinih kmetiških strok, zato naj skrbe merodajni faktorji za to, da bodo bodoče generacije prihajale iz učiteljišč z bolj trdnim in temeljitim znanjem iz kmetijstva, kakor se je godilo to dosedaj. Posamezni kmetijski nadaljevalni tečaji, ki se prirejajo za učitelje na raznih gospodarskih šolah, so premajhne vrednosti in nikakor ne zadoščajo. 9. Na vsaki višje organizovani Ijudski šoli e naj zasnuje obvezni kmetijski nadaljevalni ečaj za dečke, ki so šolski dolžnosti že zadostili. 10. Pri pouku v ženskih rožnih delih se naj emlje ozir posebno na praktično vrednost tega predmeta, opusti pa se naj vse, kar se premalo strinja z dejanskimi potrebami kmetiškega judstva. ; 11. Solske olajšave so največje zli za naže judsko šolstvo, zato naj vplivajo in delajo meodajni faktorji z yso Tnemo za njih odatranitev.