PRIMORSKI DNEVNIK
Postoma plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XXI. Št. 296 (6274)
VAŽEN SKLEP OBČNEGA ZBORA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU
Jutri bo protestna stavka slovenskih šolnikov zaradi neurejenega položaja slovenskih šol
Obrazložitev vzrokov stavke (med katerimi je tudi omalovaževalni izraz «maestruncoli» za slovenske učitelje) v protestni izjavi, ki je bila poslana na XII. zasedanje jugosl.-ital. mešane komisije v Beogradu - Novi odbor Sindikata slov. šole v Trstu
TRST, torek 14. decembra 1965
VČERAJ V MEŠANI KOMISIJI
Nadaljnja razprava o šolstvu Zagotovila ital. delegacije
Guievo darilo beograjski filološki fakulteti
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13. — Mešani ju-goslovansko-italijanski odbor za izvajanje posebnega statuta londonskega memoranduma je nadaljeval danes dopoldne proučevanje aktualnih vprašanj s področja zaščite narodnostnih skupin in organizacije manjšinskega šolstva. Proučevanje poteka v duhu konstruktivnega sodelovanja in medsebojnega razumevanja ter se pričakujejo tudi konkretni rezultati za napredek uveljavljanja obveznosti, ki jih posebni statut določa.
Italijanska vlada je, po zagotovilu italijanske delegacije, že pripravila nekatere zakonske o-snutke, ki bodo pomenili nadaljnji korak v uresničenju enakopravnosti slovenske narodne manjšine v Italiji, med njimi zakonski osnutek, ki bo zajamčil pravilno pisanje slovenskih imen in priimkov.
člani obeh delegacij so se po končani dopoldanski seji udeležili sprejema v italijanski čitalnici v Beogradu, ki je bila sicer uradno odprta ob priliki nedav-
nega obiska predsednika vlade Alda Mora v Beogradu, ki pa bo za občinstvo odprta šele od jutrišnjega dne. Na sprejemu, s katerim je bilo obeleženo odprtje čitalnice za občinstvo, sta bila navzoča tudi načelnik držav nega tajništva za zunanje zadeve Svetislav Vučič in italijanski veleposlanik v Beogradu Roberto Ducci.
Italijanski veleposlanik Roberto Ducci je obiskal nocoj dekana filološke fakultete v Beogradu dr. Dimitrija Vučenova in mu izročil faksimile Dantejeve «Božanske komedije« in «Codex altonensis«, katerega original je v mestu Altons pri Hamburgu, in ki ga je podaril filološki fakulteti v Beogradu prosvetni minister Italije Luigi Gui, predsednik odbora za proslavo 700-letnice Dantejevega rojstva. Dekan Vučenov se je zahvalil veleposlaniku Ducciju za darilo in izrazil zadovoljstvo, ker se vzpostavljajo vedno boljši stiki ne le med univerzami, temveč tudi med ostalimi kulturnimi u-stanovamd obeh držav.
B. B.
....................■iiiiiiiiiiiiiiiiiimilllllliiiiiiiimimm,l,llliu„liiiiil„iiliilliiliiili.. umu, mn
Hanoj: Naj odidejo in vojna bo končana
Sihanuk predlaga splošno nadzorstvo v Kambodži, da pobije ameriške trditve o «prenicanju»
HANOJ, 13. — Severno vietnamski ministrski predsednik Fam Van Dong je v intervjuju z angleškim
Predsedniška kandidata v Franciji de Gaulle in Mitterrand nadaljujeta volilno kampanjo. Do petka ju bodo Francozi vsak večer med večerjo poslušali po televiziji ali po radiu. Sinoči sta govorila po televiziji ter pojasnjevala vsak svojo politiko. De Gaulle je ponavljal, da so pod njegovim režimom dose-8li «velikanske uspehe*. Mitterrand pa je ponovil, kar je bil že Rjavil glede skupnega tržišča, ter Je obsodil de Gaullovo politiko o francoski jedrski sili. Poudarjal je Potrebo sporazumevanja z vzhod-dimi državami in nujnost miroljubnega sožitja. Obsodil je «nihanje de Gaullove zunanje politike*.
Mitterrand je govoril zgolj o zunanji politiki, medtem ko je de Gaulle obravnaval domača vprašanja in napovedal za danes govor o zunanii politiki.
V	Vietnamu nadaljujejo ameriška letala bombardiranje osvobojenih področij in severnovietnamske-Sa ozemlja. Predsednik sevemoviet-damske vlade je nekemu angleškemu časnikarju izjavil, da je edini namen Severnega Vietnama doseči, da ZDA zapustijo Vietnam. Pouda-r*i je: «Xaj odidejo in vojna bo končana.* Kamboški predsednik sihanuk pa je predlagal, naj mednarodna nadzorstvena komisija u-'jede .splošno nadzorstvo v Kambodži*, da s tem pobije ameriške trditve o prenicanju severnovietnam-Jdh vojakov v Južni Vietnam po aamboškem ozemlju.
Zahodnonemški kancler Erhard st že dolgo pripravlja na svoj obisk y ZDA. Obisk je bil že trikrat odložen. Vendar pa ni Erhardu uspe-*o do sedaj doseči soglasja v vladi oziroma v vladni koaliciji glede *ahtev, ki naj jih v Washingtonu Postavi v zvezi z atomskim orožarn. Baje mu bonski poslanik v washingtonu svetuje večjo previdnost, ker da bi pretirane atomske “mbicije Bonna povzročile v ZDA Pnotiameriško reakcijo. Poleg tega Pu tarejo ameriško vlado sedaj Predvsem skrbi zaradi vojne v vietnamu.
V	Moskvo je prišel v nedeljo na draden obisk alžirski predsednik “umedien, ki ho začel danes zju-'Joj uradna posvetovanja s sovjetskimi voditelji.
. indonezijski predsednik Sukamo J? znova opozoril na nevarnost «an-'■komunističnega lova na čarovnice1*. Pripomnil je, da je on komunist in da razume to trditev v smi-s*u, da je komunizem «ideologija, ki hoče lastnino ljudstva in socialno pravičnost*. Odločno je zagovar-Jul dosedanjo politiko sodelovanja med nacionalizmom, vero in komunizmom.
časnikarjem Cameronom med drugim izjavil, da severnovietnamska vojska ne more premagati ZDA, ter je poudaril, da je edini namen Severnega Vietnama, doseči, da ZDA zapustijo Vietnam. «Seveda ne moremo premagati ZDA, je poudaril in dodal: «To bi bila fantazija. Ne skušamo premagati ZDA. Zdi se, da se v ZDA nagibajo k mnenju, da mi ogrožamo Američane. Majhna država, ki jo tlači revščina, kakor je Vietnam, naj bi o-grožala najmočnejšo državo na svetu! Skušamo se jih samo iznebiti. Oni so na našem ozemlju in jih nočemo. Naj odidejo, in vojna bo končana.«
Hkrati je Fam Van Dong poudaril, da je Severni Vietnam odločen boriti se. «Vojna se bo nadaljevala, tudi če bi mogla prenehati so vjetska in kitajska pomoč. To je vietnamski spopad,« je pripomnil Fam Van Dong.
Severnovietnamska vlada je vče raj protestirala zaradi napadov a-meriškega letalstva na Laos in Kambodžo. V zvezi z izjavo ameriškega državnega podtajnika Alexisa Johnsona, da mora ameriško letalstvo nadzorovati «poti severnoviet-namskega pronicanja« po laoškem in kamboškem ozemlju, pravi severnovietnamska vlada, da so trditve o pronicanju sevemovietnamskih čet bajka. Izjava poudarja, da je namen ameriškega bombardiranja Laosa in Kambodže .uničiti laoške patriotske sile in prisiliti Kambodžo, da se odreče svoji politiki miru in nevtralnosti.«
Kamboški predsednik Sihanuk je z namenom, da dokaže popolno nevtralnost Kambodže, predlagal, naj se dovoli mednarodni nadzorstveni komisiji, da izvede «splošno nadzorstvo v Kambodži«.
Ameriška letala so danes znova bombardirala področje Quang Tin, ki je pod nadzorstvom osvobodilne vojske. Na tem področju so že več dni v teku akcije ameriške in saj-gonske vojske.
Britanski minister v Foreign Of-ficeu George Thompsom je izjavil danes v spodnji zbornici, da britanska vlada z zadovoljstvom sprejema predlog vietnamske osvobodilne vojske za božično premirje. Dodal je, da Velika Britanija želi, da bi se to premirje podaljšalo za nekaj časa, tako da bi se mogli sporazumeti o ustavitvi ognja.
Zatem je Thompsom izjavil, da se bo predsednik vlade Wilson med obiskom v Washingtonu dolgo posvetoval s predsednikom Johnsonom o vietnamski vojni.
PARIZ, 13. — Jutri se bo začelo v Parizu zasedanje ministrov NATO. V nasprotju z napovedmi, da namerava Francija sporočiti, da bo leta 1966 predlagala reformo NATO, poročajo v poučenih krogih, da se med sedanjim zasedanjem prav gotovo ne bo govorilo o tem.
srednjih šolah na Tržaškem. Razlogi stavke so navedeni v naslednji izjavi, ki so jo sestavili in odobrili na občnem zboru. Celotno besedilo protestne izjave so že brzojavno sporočil; mešani jugoslovansko-italijanski komisiji, ki te dni zaseda v Beogradu.
Protestna izjava se glasi:
«Šolniki Sindikata slovenska šole v Trstu, zbrani na svojem rednem letnem občnem zboru, so dne 12. dec. ugotovili sledeče:
Zakon za slovensko šolstvo se še ne izvaja v celoti, zato osebje slovenskih šol po dvajsetih letih še nima urejenega svojega položaja, še vedno se dogajajo diskriminacije v škodo slovenskega šolstva, ki se izražajo:
a)	v krčenju števila razredov v nesorazmerju s številom učencev;
b)	v krčenju števila ravnateljskih mest;
c)	v oomanjkanju staleža didaktičnih ravnateljskih mest in mesta šolskega nadzornika za osnovne šole;
d)	v pomanjkanju odgovornih funkcionarjev za srednje in o-snovne šole pri šolski oblasti;
e)	v sistemu enorazrednih (e-nooadelčnih) šol;
f)	v neizvajanju dvojezičnosti šolskega skrbništva s slovenskimi ustanovami;
g)	v poniževalnem izražanju odgovornega šolskega predstavnika, ki je z besedo «maestrun-coli» žalil celotno slovensko manjšino.
Ogorčeni zaradi vsega tega so sklenili, da posežejo po skrajnem sredstvu, da pridejo do svojih pravic in spoštovanja.«
V poročilih tajnika in referentov (ki jih objavljamo na 3. strani) je opis sedanjega stanja in razmer slovenskih šolnikov in slovenske šole na Tržaškem ter obrazložitev točk, ki so navedene v protestni izjavi. Marsikaj zanimivega pa je prišlo na dan med diskusijo. Spričo tega nas ni presenetil sklep glede protestne stavke.
2e pred leti je namreč. Sindikat slovenske šole opozoril pristojne o-blasti in javnost, da bodo slovenski šolniki prisiljeni stavkati, če se bo zavlačevala rešitev nujnih in perečih vprašanj. Na letošnjem občnem zboru pa je potrpežljivost slovenskih šolnikov prekipela v ogorčen protest, ker se je vsem dosedanjim krivicam in zapostavljanju pridružila še žalitev s strani najvišjega šolskega predstavnika v Trstu, ki je med razgovorom z delegacijo šolnikov, odbora za slovensko šolo in nekaterih strank 1. oktobra t. 1. žalil ne samo slovenske šolnike, ampak vso slovensko manjšino z omalovaževalnim izrazom «maestruncoli», kar bi v slovenščini na zelo blag način prevedli z izrazom «učiteljčki». Ce šolski skrbnik učitelje, ki jih imenuje za didaktične ravnatelje in jih torej izbira med najboljšimi elementi, označuje kot «maestruncoli», kaj pa so zanj ostali slovenski učitelji in profesorji? Slovenci smo vedno spoštovali in cenili svoje učitelje in profesorje, kot jih mora ceniti vsak narod, že zaradi njihovega vzgojnega dela in poslanstva. Slovenci, ki živimo v mejah demokratično urejene Italije, pa še bolj spoštujemo, cenimo in smo ob strani svojih šolnikov zaradi razmer, v katerih delajo in živijo, zaradi krivic, ki se jim še godijo, zaradi tega, ker je bila in bo šola punčica našega očesa.
Zaradi tega ne moremo in ne smemo dopuščati, da se še vedno zavlačuje, kljub zadevnem zakonu, z dokončno ureditvijo vprašanj slovenske šole in šolnikov in da celo najvišji predstavnik krajevne šolske oblasti žali naše šolnike, ker to žali slehernega Slovenca. Zato izražamo svojo solidarnost našim šolnikom, ki so se odločili za skrajno sredstvo borbe v zaščito pravic in obstoja slovenske šole. Upravičeno pričakujemo, da protestni glas naših šolnikov ne bo tokrat «glas vpijočega v puščavi«, da bodo na pristojnem mestu prisluhnili in primerno ukrepali, da bodo
lllllllliniilllllliaillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Gromiko v Pragi
PRAGA, 13. — Sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je na obisku v Pragi, je začel danes pogovore s češkoslovaškim zunanjim ministrom Vaclavom Davidom. Pozneje je Gromika sprejel češkoslovaški predsednik Antonin Novotny. Govorila sta o raznih mednarodnih problemih in o nadaljnjem razvoju sodelovanja med CSSR in Sovjetsko zvezo.
V	zvezi z današnjimi pogovori poroča agencija CTK, da so govorili o glavnih mednarodnih vprašanjih. Navzoči so bili tudi funkcionarji zunanjih ministrstev obeh držav. Ministra sta ugotovila enake poglede na obravnavane probleme.
V	začetku sestanka so omenili 22. obletnico pogodbe o prijateljstvu, vzajemni pomoči in sodelovanju med obema državama, ki je bila leta 1963 obnovljena za drugih dvajset let.
akcijo Sindikata slovenske šole za rešitev vseh perečih problemov spet in še bolj krepko podprle razne ustanove in organizacije ter stranke.	~
Občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov, nadzornik za slovenske osnovne šole in nekateri didaktični ravnatelji, je otvo-ril glavni tajnik prof. Egidij Košuta, ki je pozdravil navzoče. Po izvolitvi predsedstva so sledila poročila, nato diskusija, izvolitev novega odbora, odobritev besedila protestne izjave ter napoved stavke.
V	novi odbor Sindikata Slovenske šole v Trstu so bili izvoljeni: Stanko Škrinjar, Aleksandra Mahnič por. Močnik, Bruno Kralj, Arman-do Skerlavaj, Franc Škerlj, Joško Babič, Vladimir Kariš, Maks Sah in Justa Bizjak. Za glavnega tajnika je bil izvoljen Stanko Škrinjar.
V	diskusiji so se šolniki dotaknili vseh vprašanj glede ureditve položaja učiteljev in profesorjev, glede konkretnega izvajanja zakona o slovenskem šolstvu v Italiji, glede razpisa natečajev, učbenikov, krčenja števila razredov in didaktičnih
štev raznih srednjih šol v eno itd.
V nedeljo dopoldne je bil v mali dvorani Kulturnega doma ravnateljstev, združevanja ravnatelj-redni občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu. Po poročilih in živahni diskusiji, ki je sledila, je sindikat sklenil, da jutri stavkajo učitelji in profesorji na slovenskih osnovnih in
VOLILNA KAMPANJA V FRANCIJI
Mitterrand in de Gaulle do petka vsak večer na televiziji in radiu
Včeraj sta znova pojasnjevala vsak svojo politiko ■ Mitterrand je poudaril «nihanje» de Gaullove zunanje politike
PARIZ, 13. — Ves teden do petka bodo Francozi večerjali vsak večer v družbi dveh predsedniških kandidatov. Vsak večer bosta de Gaulle in Mitterrand govorila po radiu in televiziji od 20 do 21. Nocoj sta govorila po televiziji.
Mitterrand je v intervjuju s čas-
nikarjem Rogerjem Louisom obsodil nihanje golistične zunanje politike in dejal: «S Sovjeti smo anti-američani, z Američani pa smo
oiouujui OUl V CUU 11U.	------,	—	------
Med diskusijo je bilo tudi poveda- ] proti Sovjetski zvezi, z Nemčijo
smo proti Angliji, z Angleži pa
no, kdaj je šolski skrbnik uporabil izraz «maestruncoli». Po vsem tem je vzkipelo: Protestna brzojavka mešani komisiji! Stavka!
O raznih problemih smo že podrobno pisali, o drugih važnih zadevah, predlogih in ugotovitvah, ki so prišle do izraza v diskusiji, pa bomo še podrobneje poročali.
Odbor Sindikata slovenske šole v Trstu nam je poslal v objavo sledeče uradno sporočilo:
«Sindikat slovenske šole v Trstu je na svojem občnem zboru dne 12. decembra sklenil, da se vse slovenske šole na Tržaškem udeležijo enodnevne stavke, ki bo v sredo dne 15. decembra tega leta. Stavka je v protest proti zavlačevanju ureditve slovenskega šolstva.*
proti Nemcem, s Sovjeti proti Ki tajcem it,d.»
Glede vojne v Vietnamu je Mitterrand izjavil: ((Mislim, da ni mogoče urediti tega vprašanja z vojno. Gibanje teh ogromnih ljudskih množic v jugovzhodni Aziji se ne bo ustavilo z bombardiranjem. Prepričan sem. da se same ZDA tega zavedajo in da tudi one želijo ob primernem trenutku mirno rešitev v skladu z interesi vsega sveta.«
Zatem je Mitterrand izjavil, da podpira francosko politiko za sklicanje nove ženevske konference za ureditev vietnamskega spora. Toda, je dodal Mitterrand, poudariti moram protislovja v izjavah de Gaul-la, ki na eni strani opozarja na nevarnost vsestranske uporabe jedrskega orožja v Vietnamu, na drugi strani pa poudarja svojo politiko o francoski udarni sili. Ko bo Francija imela svojo udarno silo, kateri državi se bo prepovedala možnost, da ima svojo silo?«
Ko je govoril o ravnotežju med obema blokoma, je Mitterrand izjavil, da je naklonjen reviziji NATO kakor general de Gaulle. «Samo, je
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DANES SEJA MINISTRSKEGA SVETA
Moro predsedoval sestanku o perečih vprašanjih šolstva
Razpravljali so o financiranju šolstva in o državnih otroških vrtcih ■ Tajnik CG1L Novella o zvišani produktivnosti in izrednem naraščanju dobičkov
RIM, 13. Še ta teden bo nekoliko živahnejše politično in u-pravno življenje v prestolnici, nato pa se bodo že pričele božične počitnice. Jutri se bo sestal ministrski svet, ki bo razpravljal o vrsti važnih vprašanj: o šolstvu, železnicah, avto cestah, državnih podjetjih in izvozu. Poslanska zbornica in senat pa bosta imela zadnji zase-
danji v sredo, ker se v četrtek prične vsedržavni kongres PSI-UP, v petek pa vsedržavni svet PLI, in je običaj, da se med kongresi strank prekine parlamentarno delo. Takoj po tej prekinitvi bodo božične počitnice, nato kongres PSDI; senat in parlament se bosta sestala šele v drugi polovici januarja.
Predsednik vlade Moro je danes predsedoval sestanku o vprašanjih šole, na katerem so bili prisotni ministra Scaglia in Gui, poslanci Ermini, Orlandi, Codignola, Rosia-ti in prof. Gatto. Sestanek je trajal vse dopoldne in popoldne. Po prvem dopoldanskem sestanku je minister Gui izjavil, da so govorili predvsem o financiranju načrta za šolo, popoldne pa je optimistično ugotovil, da so napredovali zlasti glede spornih vprašanj. Zato se bodo jutri ponovno sestali na tehničnem razgovoru na ministrstvu za šolstvo, kasneje pa bo ponoven političen sestanek še pred za-
sedanjem ministrskega sveta, pri čemer pričakujejo, da bo mogoče izdelati vse ukrepe še pred novim letom.
Socialistični poslanec Codignola je pojasnil, da gre predvsem za financiranje šolstva in da so po njegovem našli dokaj ustrezno rešitev. Večji del potrebnih sredstev je že zagotovljenih, glede manjšega dela potrebnih sredstev pa bodo uporabili metodo, da jih bodo iskali vsako leto posebej, pri čemer bodo upoštevali celotno po načrtu predvideno vsoto, ki se ne sme znižati.
Predstavnik PRI prof. Gatto pa je govoril tudi o nasprotjih v zvezi z ustanavljanjem državnih otroških vrtcev in pomoči, ki naj jo prejemajo zasebni otioški vrtci. Ugotovil Je sicer, da ni mogoče takoj ustanoviti vseh potrebnih državnih otroških vrtcev, saj je sedaj zasebnih vrtcev v Italiji okoli 18.000, da pa gre za vprašanje ravnotežja in da Je treba državnim otroškim vrtcem zagotoviti potrebna sredstva, da bodo lahko izpolnili svoje naloge in da se bodo lahko razvili v
Z MEČI PROTI SMITHU — Etiopci so se udeležili demonstracij v Adis Abebi proti južnorodezijskemu režimu lana Smitha z meči, ščiti in zastavami. Demonstrirali so v podporo Organizacije afriške enotnosti, ki je zasedala v Adis Abebi
NEW YORK, 13. - Za danes je bila napovedana seja varnostnega sveta v zvezi z Rodezijo, odložena pa je bila na jutri zvečer. Sejo Je zahtevala Kenija. Kenijski predsednik Kenjata je poslal zahtevo za sklicanje varnostnega sveta tajniku OZN U Tantu. Zadevno brzojavko je prebral, ko je govoril o drugi
obletnici kenijske neodvisnosti.
Iz Kaira pa poročajo, da je vlada ZAR zahtevala danes nujno sejo sveta ministrov OAE, da bi razpravljal o nadaljnjem razvoju v zvezi z Rodezijo. Seja bi morala biti v Adis Abebi najkasneje 21. decembra.
skladu s potrebami.
V senatu so predstavniki KPI in PSIUP nadaljevali debato proti izrednemu prispevku 25 milijard lir v korist bolniške blagajne kmetov. Senator Caponi (KPI) je ugotovil, da gre za dolžnost, ki bi jo morali prevzeti INAM, in da je sedanji sistem zdravstvenih uslug za kmetovalce zelo drag in povrh še malo učinkovit. Zato tudi tega vprašanja ne bi bilo mogoče rešiti samo z nakazilom 25 milijard Ur in je bolje rešiti celotno vprašanje zavarovalnih ustanov, za kar je že predvidena splošna reforma socialnega skrbstva. Demokristjan Perrino pa je zagovarjal zakon, češ da gre za pomoč kategoriji, ki je v težavah, in da mora zavarovalna ustanova «Federmutua» skrbeti za naraščajo če Izdatke, istočasno pa ima vedno manj dohodkov zaradi bega z zemlje.
Jutri bo komisija za pravosodje v senatu sklepala o dveh zakonskih načrtih s katerima se podaljšuje zapora stanovanjskih najemnin do 30. junija 1966, kar je že odobrila poslanska zbornica.
Confindustria je pozvala sindikalne organizacije kovinarjev, naj se 20. decembra prično pogajanja o obnovitvi delovne pogodbe kovinarjev, ki je v veljavi od 17. novembra 1963. FIOM—CGIL je razgovore sprejela in istočasno sporočila, da ni prejela še podobnega vabila od Interslnda, ki skrbi za delovne odnose med sindikati in državnimi podjetji. Združenje usluž bencev ustanov za potrošne davke CISL je proglasilo stavko za četrtek, 16. decembra, s katero zahtevajo ukrep, ki naj zagotovi zaporo odpustov in zaščito delovnih mest.
V Palermu je med otvoritvijo tretje konference o Jugu govoril generalni tajnik CGIL Novella o sedanjem gospodarskem in sindikalnem položaju zlasti v zvezi s ponudbami Confindustrie, da se u-vede ((sindikalno premirje«, kar so sindikati odbili. S tem sindikalne organizacije niso hotele zanikati sedanjega težavnega gospodarskega stanja. Novella je ugotovil, da Je prišlo do znižanja investicij, in zato tudi letos do znižanja števila zaposlenih in nižjega števila delovnih ur. Istočasno pa se je izredno zaostril odnos med mezdami in dobički. Novella je navedel, da se je produktivnost dela za vsakega u-službenca letos zvišala za 14.5 odstotka, medtem ko so pogodbeno določene plače narasle samo za 3.3 odstotka. V takih okoliščinah so zahteve po «zmrznjenju» plač povsem nesprejemljive.
Bumedien v Moskvi
MOSKVA, 13. — Alžirski predsed. nik Bumedien je prišel včeraj na uraden obisk v Moskvo. Na letališču sta ga sprejela Podgomi in Kosigin. Danes je Bumediena sprejel predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Podgomi. Zatem pa predsednik vlade Kosigin. Uradna posvetovanja se bodo začela jutri zjutraj. Kot poročajo v krogih alžirske delegacije, niso še določili delovnega sporeda. Predvsem pa bodo nedvomno govorili o odnosih med obema državama in zlasti o sovjetski gospodarski, tehnični in vojaški pomoči Alžiriji. Kakor je znano, je Sovjetska zveza lani zajamčila Alžiriji dolgoročni kredit 115 milijonov rubljev (en rubelj velja 695 lir)..
dodal, bi jaz hotel, da bi se ta revizija izvedla v bolj prijateljskih in bolj prisrčnih okoliščinah z velikim ameriškim ljudstvom. Hkrati bi bilo dobro začeti pogovore z vzhodnimi državami in zlasti s Sovjetsko zvezo. Lahko se obdrži-jo stari zavezniki in se pri tem pridobijo novi. To je izvrstno. Ni nujno potrebna izbira, zlasti kci smo daleč od hladne vojne. Zato je potrebno in pravilno obrniti se k vzhodnim državam in se pogumno zavzeti kakor sta storila pred nekaj leti na Dunaju Kennedy in Hruščov, za politiko miroljubnega sožitja. Toda stališče francoske vlade in sedanjega državnega poglavarja je nelogično, ker Francija hkrati zapušča praktično vsa mesta, kjer se razpravlja o miru na svetu.« Tu je Mitterrand omenil odsotnost Francije z razorožitvene konference v Ženevi, z moskovskega sestanka, kjer so se sporazumeli o delni prekinitvi jedrskih po. skusov, in njeno občasno odsotnost iz OZN. «De Gaullova politika, je nadaljeval, je polna protislovij, katere edina smer je francoski nacionalizem.« Kar se tiče podpiranja komunistov njegovi kandidaturi, je Mitterrand omenil, da je predložil program, o katerem so se velike politične formacije, ki ga podpirajo, izrekle svobodno in zavestno. ((Navzočnost komunistične stranke v večini, ki me lahko izvoli za predsednika, pomeni vzajemno lojalno obveznost. Obvezal sem svojo odgovornost. Nočem se odpovedati svojim prepričanjem, in tudi ni od mene tega nihče zahteval.«
Glede Evrope je Mitterrand izjavil, da se ne sme ustvariti »Evropa monopolov ali kartelov, Evropa, ki bi jo imele v rokah velike sile denarja in bi povzročile nazadovanje socialnih koncepcij v vsaki od naših šestih držav«, temveč »Evropa s politično močjo, ki bi dosegla ubogljivost, novo silo, ki bi nastala neposredno iz splošnega glasovanja, ki bi imela vso odgovornost in ki bi služila miru m miroljubnemu sožitju. Evropa, ki b! posredovala med silo ZDA in silo Sovjetske zveze.
Qlede Nemčije je Mitterrand dejal, da če se ne ustvari skupno tržišče, bo Nemčija popustila pred »skušnjavami področja svobodne izmenjave.« če se ne ustvari politična Evropa, bo Nemčija skušala doseči atomsko orožje. «Kako je moč zahtevati, je dodal, da Nemčija ne bi imela atomskega orožja, ko se zahteva ta pravica za Francijo. Edini način za rešitev nemškega problema je, postaviti usodo Nemčije v okvir miru in usodo vsega sveta je treba postaviti v okvir miru.«
Glede skupnega tržišča je Mitter. rand ponovil, da namerava obnoviti predvsem pogajanja o kmetijskem skupnem tržišču, «ker je to dober posel za francoske kmete ki ga zaslužijo«. Pripomnil je, da ne bo dopustil, da bi druge države do segle privilegije v škodo Francije', toda «uklonil se bo pred pogodbo, ki jo je Francija podpisala in ki v smislu rimske pogodbe določa postopek za reševanje sporov«.
Medtem ko je Mitterrand govoril zgolj o zunanji politiki, je de Gaulle posvetil svoje izjave izključno notranji politiki in napovedal, da bo o zunanji politiki govoril jutri. Prvo vprašanje, ki mu ga je postavil časnikar Miche' Droit, je bilo v zvezi z de Gaul-lovim stališčem do Francozov, n« katere gleda z indiferentnostjo in se ima za vzvišenega nad njimi.
De Gaulle je odgovoril, da «so Francozi tisti, ki delajo Francijo«, in da jih do največje mere upošteva.
Zatem je de Gaulle ironiziral s tistimi, ki pravijo, da «je treba nekaj napraviti za delavce, za kmete, za funkcionarje«, in dodal: • Jaz-sem na tem stališču: potrebno je, da uživa francosko ljudstvo blaginjo. To je potrebno, kajti brez tega ne bi mogla Francka imeti svoje vloge v današnjem svetu.*
Na vnrašanje v zvezi s cenami in z življenjsko ravnjo je de Gaulle trdil, da so dosegli glede življenjske ravni velikanske uspehe, in je pri tem ponovil številke, ki jih je bil omenil že na televiziji v soboto. Glede cen pa je dejal, da se cene višajo -edaj «samo za 2.5 odst. na leto namesto za 10 odst. na leto. kakor se je docaia-!n pred letom 1958» Prioomnil je, da ni nobene druge države v zahodni Evropi, kjer bi bilo višanje cen tako omejeno kakor v Franciji, in je dodal: «Na svetu je e-na sama država, ZDA. Zakai? Ker imajo ZDA zaradi tega, kar se i-menuie «Gold Exchange Standard« možnost, da lahko izvajajo svojo inflacijo. Mi te možnosti nimamo.«
Glede kmetijstva je dejal, da ie to »velikanski problem«, ki ga je treba rešiti, in je dodal, da ga bo rešil Naštel je. kar je njegov režim napravil za kmete, in je nato govoril o reformi šolstva ter zagovarjal svojo politiko glede tega.
Govora je bilo i.ato o pomanjkanju telefonov in avtomobilskih cest in de Gaulle ie zopet našteval statistične podatke kot dokaz, kaj se je pod njegovim režimom storilo.
Tudi glede stanovanj je de Gaulle našteval statistične podatke in je na koncu glede znanstvenega raziskovanja izjavil, da so nakazila v proračunu v primerjavi z letom 1957 poskočila od 2 na 6 odstotkov.
Sukamo obsoja lov na čarovnice
Džakarta, 13. — Indonezijski predsednik Sukamo je danes poudaril nevarnost množičnih represalij, če se bo nadaljeval sedanji «antlkomunistlčni lov na čarovnice«. Pozval Je nasprotne skupine, naj nehajo medsebojno borbo in naj se ne ubijejo med seboj.
Gre za nov poziv predsednika Sukarna na prenehanje neredov. Poudaril je, da postaja ta lov na čarovnice pretiran in da je bilo ubitih mnogo nedolžnih. Ob neki drugi priložnosti je predsednik Sukamo izjavil- Jaz sem komunist.« Dodal je, da razume to trditev v smislu, da je komunizem »ideologija, ki hoče lastnino ljudstva in socialno pravičnost«. Zatem je odločno zagovarjal dosedanjo politiko sodelovanja med nacionalizmom, vero in komunizmom.
Radio Džakarta je danes javil, da je predsednik Sukamo v poslanici parlamentu sporočil, da stopijo nocoj ob 20. uri v Indoneziji v veljavo novi ukrepi v zvezi z gospodarsko krizo. Med drugim določajo ukrepi vaiutno reformo, na podlagi katere so uvedli novo rupijo, ki velja tisoč starih rupij. Vse stare bankovce bo treba zamenjati v šestih mesecih. Sukamo je dalje sporočil, da so sklenili prodati avtomobile, ki so last države.
...........................................,
Kancler Erhard ponavlja zahtevo po atomskem orožju
.rebUn° francosko reakcijo. Tudi
nemški kancler Erhard poudarja v Intervjuju, ki ga objavlja ameriška revija «U. S. News an World Report«, svoje znano stališče o jedrski sili NATO. Med drugim pravi: «Zahoano Nemčijo ogroža sedaj skoraj tisoč sovjetskih izstrelkov za srednjo razdaljo in poleg tega več premičnih izstrelišč nove-ga tipa. Zaradi tega moramo mi zahodni Nemci biti udeleženi pri naši obrambi v takšni meri, ki naj bo primerna nevarnosti, kateri smo izpostavljeni, in naši sposobnosti, da prenašamo breme skupne obrambe. Poleg tega menim, da je večstranski sistem najboltši način, da se prepreči širjenje jedrskega orožja.«
Kakor piše hamburški tednik »Der Spiegel«, ni kanclerju Erhardu kljub trem odložitvam potova-nja v ZDA še uspelo sporazumeti se s svojimi ministri in s koalicijskimi strankami o stališču, ki naj ga zavzame med pogovorom z Johnsonom, kar se tiče ustanovitve atlantske jedrske sile. Zunanji minister Schroeder in minister za obrambo von Hassel trdita, da je edini način, da se prepreči, da bi bil Bonn »prej ali slej prisil |en ustvariti si lastno atomsko silo« v tem, da Zahodna Nemčiia sodeluje pri ((strateški atomski' sili« v NATO. Temu pa nasprotuje liberalna stranka, ki se boji, da bi to motilo pomirjenje med Vzhodom in Zahodom. Prav tako na-sprotuje temu krščanskosocialna .stranka, ki upošteva predvsem mo-
v sami demokristjanski stranki se opaža nekaka skepsa do jedrske sile NATO.
Seveda se Erhard ne bi hotel vrniti iz VVashingtona praznih rok. Vendar pa mera upoštevati, pravi • Spiegel«, da v sedanjem trenutku skrbijo Ameriko predvsem stanje v Vietnamu in odnosi s Sovjetsko zvezo, zlasti v zvezi z mo-J.eojtmm podpisom sporazuma proti sirjenju jedrskega orožja. Biv-si ameriški komisar v Nemčiji Mc Cloy, ki je sedaj Johnsonov svetovalec, je vse to obrazložil Erhardu med svojim kratkim obiskom v Bonnu v prejšnjem tednu.
Baje kaže tudi bonski," poslanik v Washingtonu Knappstein, ki bo prišel v sredo v Bonn, večjo previdnost. Po njegovem mnenju bi pretirane atomske ambicije Bonna povzročile v ZDA protinemško reakcijo. Zaradi tega je Erhard v zadnjem času dal razumeti, da bi se zadovoljil z mnogo manj, kakor zahtevata zunanji minister in minister za obrambo ter namera-va baie predlagati atlantsko jedrsko silo, ki naj bi bila omejena na nekatere angleške in ameriške podmornice »Polaris«. V zameno bi Zahodna Nemčija dobila več vodilnih političnih m vojaških mest v NATO. Dobila bi tudi pravico veta glede uporabljanja a-tomskega orožja, ki ie vskladišče-no v Zahodni Nemčiji, ter zagoto. vilo o nemški soodgovornosti pri
NAToVlianjU sedanie 5trateSij«
Bogata afriška država z močnim vplivom belcev
Politična geografija Afrike je za vse tiste, ki so zapustili Solo že pred dobrim desetletjem, skoraj popolna novost. Težko se najde politični zemljevid Afrike, ki ne bi bil že ob izidu zastarel; da se ne bi namreč po njegovem izidu pojavila na »črnem kontinentu že nova neodvisna država, ki je še pred kratkim ni bilo. Ob nastanku vsake nove neodvisne države se takoj pojavi tudi vprašanje, kje in v čem je gospodarska osnova nove politične tvorbe; brez te osnove Je namreč taka tvorba nemogoča. Znano pa Je, da je Afrika, ki jo sicer pokrivajo ogromne puščave (o katerih pa sedaj že nihče več ne misli, da so tako prazne
tniiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitinMMHMi
Zahteve Korošcev ob deželnem proračunu
Celovški Slovenski vestnik niše v svoji zadnji številki:
Koncem novembra Je koroški deželni zbor soglasno uzakonil deželni proračun za leto 1966, deseti po vrsti, odkar smo koroški Slovenci
11.	oktobra 1955 vladam na Dunaju ln v Celovcu Izročili svojo spomenico v zvezi z določili člena 7 avstrijske državne pogodbe. Ta spomenica vsebuje naše upravičene zahteve, ki so tako v skladu z našo naravno pravico kot narodnostna skupnost, kot z določili državne pogodbe. Uresničenje vrste teh zahtev spada v pristojnost koroške deželne vlade in koroškega deželnega zbora. Izmed njih bi med drugimi navedli le naslednje zahteve:
Za področja, ki neposredno posegajo v kulturno in gospodarsko življenje avstrijskih državljanov slovenske narodnosti, je treba ustanoviti posebne oddelke pri odgovarjajočih uradih, ustanovah, organizacijah ln komisijah.
Pri koroški deželni vladi je treba za avstrijske državljane slovenske narodnosti ustanoviti poseben referat za ljudsko prosveto.
Slovenske kulturne, prosvetne, športne in druge organizacije in ustanove imajo formalno ln dejansko pravico da uporabe raznih javnih ustanov, dvoran itd. ter do pospeševalnih ukrepov in subvencij iz javnih finančnih virov kot druge odgovarjajoče organizacije in ustanove.
Takoj bi bilo treba v smislu dopisa gospoda deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga od 27. novembra 1950 pri uradu zveznega kanclerja in pri uradu koroške de-
kot se na vrhu vidi), tudi dežela velikih bogastev. Povsod ob teh bogastvih so sicer že močne kolonije belcev, ki se ne umaknejo tudi ob razglasitvi neodvisnosti in ob prevzemu oblasti po domačinih. Jasno pa je, da hočejo domačini postati polagoma nosilci ne samo politične oblasti temveč tudi gospodarji nad bogastvom v svojih deželah. Zavedajo se, da je tudi njihova politična moč in oblast dvomljive veljave, če ni odprta prav na gospodarsko moč. In o-krog tega vprašanja nastajajo pogosti konflikti najrazličnejših podob, kolikor bolj pač hočejo biti domače vlade zares samostojne in kolikor manj so mogoče že lutke belih gospodarjev iz evropskih ali pa tudi neevropskih držav. Država, o kateri bo tu govora, Zambija, je eden izmed primerov za gornje ugotovitve.
Zambija, nekdanja Severna Rodezija, igra v problemih Afrike pod ekvatorjem pomembno strateško in politično vlogo. Temu je prvi vzrok njen velik gospodarski potencial, drugi pa njen zemljepisni položaj. Zambija ima med drugimi za sosedi nekaj mogočnih in problematičnih dežel; Južno Rodezijo, Južno Afriko, Angolo, Katango in Mozambik. Ni torej čudno, če je predsednik dr. Kenneth Kaunda ob razglasitvi neodvisnosti oktobra 1964 začrtal politiko aktivne nevtralnosti in kmalu priznal še LR Kitajsko.
Zambija Je pred samostojnostjo okusila Verwoerdovo politiko rasne diskriminacije. Za vlado predsednika Kaunde predstavljajo ostanki dolgotrajnega kolonializma pereč socialno - ekonomski problem. V dežel! živi tri in pol milijona prebivalcev, od prej pa je ohranilo popolno gospodarsko kontrolo v deželi 76 tisoč Evropejcev In 11 tisoč Indijcev. TI poberejo ves dobiček, črnsko prebivalstvo pa Je izkoriščano. Ta neenakost bo verjetno še precej časa zapletala odnose med tremi rasnimi skupnostmi v državi.
Vlada se bori proti temu položaju s sistemom kooperacije, beg z vasi pa skuša zajeziti s podeljevanjem kreditov z ugodnimi odplačilnimi pogoji vsem, ki bi bili pripravljeni ostati na deželi. Razen tega sili privatne družbe, da dajejo črnskim delavcem višje mezde. M i8fnaj ,	,,	i
V boju za gospodarski prestiž v državi je .predsednik Kaunda ielne vlade pod vodstvom višjega seveda naletel na odpor belih ln
uradnika ustanoviti najmanj referat za narodnostna vprašanja. Vodja tega urada v deželi in uradniki urada morajo biti avstrijski državljani slovenske narodnosti, v uradu zveznega kanclerja pa avstrijski državljani slovenske in hrvatske narodnosti.
Uresničitev teh zahtev v deželnem merilu zahteva tudi posebne postavke v deželnem proračunu. Le teh pa tudi proračun za leto 1966 ne vsebuje, čeprav Je njegov obseg narase! za 16,6 odst. na 1.80,645.800 šilingov, čeprav je bila v teku njegove obravnave posebej naglašena njegova pospeševalna funkcija in čeprav Je bila letos večkrat poudarjena in priznana vloga naše manjšine v avstrijskem političnem življenju in razvoju dobrososedskih odnosov med Koroško in Slovenijo ter med Avstrijo in Jugoslavijo.
Spričo tega priznanja bi bilo pričakovati, da bo v prihodnjem letu prišlo do uresničenja vsaj ene od omenjenih zahtev, ki so v skladu z našo naravno pravico kot narodna skupnost na Koroškem in v Avstriji. Toda deželni proračun je šel mimo te potrebe in nas je v tem pogledu pustil — kakor zadnjih devet let — ob strani skrbi za razvoj kulturnega, prosvetnega in gospodarskega življenja v deželi.
Kako dolgo bomo Se čakali na dejanja, ki bodo v skladu z našo naravno pravico in ki bodo potrdila lepa in širokogrudna zagotovila najvišjih predstavnikov države in dežele v letu 20. obletnice osvoboditve Avstrije, 10. obletnice podpisa državne pogodbe in 10. obletnice naše spomenice.
rumenih priseljencev. Tl so združeni v opozicijski »Stranki narodnega napredka«, naslednici nekdanje ((Združene federacijske stranke«. Njen voditelj, John Roberts, se Je v času boja za neodvisnosti izrekel proti samostojnosti in se zavzemal za federacijo, njegovi pristaši pa so močno zatirali črnce.
Voditelj vladne stranke UNIP, dr. Kaunda, v dobrem letu ni mogel izkoreniniti rasne diskriminacije, čeprav Je njegova vlada v tem smislu sprejela vrsto zakonov. Eden od teh se nanaša na «bele klube«, zadnje zatočišče rasizma. Prej Je bilo članstvo v njih dovoljeno izključno belcem, zdaj pa zakon določa, da morajo biti vanje sprejeti tudi črnci, če to žele. Logično je, da belci, ki so večinoma simpatizerji Welenskega in lana Smitha, tudi zato ne marajo sedanje vlade, ki skuša skaliti belino «njihovih» klubov.
Rasna diskriminacija se je ohranila predvsem v tako imenovanem ((bakrovem pasu«, ki se začenja 135 km severn ood Lusake pri Broken Hillu in se razteza ob kon-goški meji mimo Ndole proti Ell-zabethvillu v Katangl. Vzrok za tak položaj v tej pokrajini Je pomanjkanje strokovnih kadrov, ki Je pereče vprašanje tudi v drugih mladih afriških državah. Številni funkcionarji državne uprave so Angleži, ki so prišli v Zambijo v okviru angleške tehnične pomoči
Toda od teh so važnejši Buri, ki prihajajo iz Južne Afrike in naseljujejo v Lusaki cele mestne četrti. V Zambijo jih privlačijo zlasti visoke mezde privatnih družb, predvsem v industriji bakra. Pri tem je zanimivo, da predsednik Kaunda ni razveljavil zakona iz kolonialnih časov, po katerem Južnoafričanom ni potreben zambijski vizum.
Večina kadrov v industriji bakra prihaja iz tujine. Na ta način Je «bakrov pas« postal prva država v državi, s svojimi belimi voditelji, organizacijami, igrišči za golf, klubi in celo s svojo televizijsko mrežo, če rečemo, da imajo to največjo koncentracijo proizvodnje bakra na svetu v rokah belci, lahko razumemo njihov odločilni vpliv v zambijskem gospodarstvu.
Zambija je tretja na svetu v proizvodnji bakra, medtem ko Je skupno s Čilom največja Izvoznica te barvaste kovine. Baker predstavlja 60 odst. njenega izvoza. Ce se spomnimo, da Je glede kadrov odvisna od belcev iz tujine, in k temu dodamo, da odpade 16 odst. celotnega uvoza na Južno Afriko, 30 odst. pa na Južno Rodezijo, nam postane Jasno, kako zelo je Zambija ekonomsko odvisna od svojih sosedov.
Politična kriza okrog uporniške vlade lana Smitha Je ta položaj še bolj zaostrila. Zamb-.ja dobiva premog iz Rodezije, preko nje ln Mozambika pa teče Izvozna pot zambijskega bakra. Z blokacijo te poti ostaneta predsedniku Kaundl dve možnosti: dvakrat daljša pot po železnici od Ndole preko Ka-tange in Angole do Lobita na atlantski obali ali pa tovorni zračni most z Dar es Salaamoin. Prva pot je dvakrat daljša od običajne, druga pa bi zaradi transportnih stioškov še bolj zvišala ceno bakra, ki se mu je zaradi nerednih dobav ob rodez.Jskl križi cena na svetovnem trgu že itak dvignila za okoli 30 odst.
življenjskega pomena za zambijsko industrijo bakra je tudi hidroelektrarna Kariba na reki Zambezl, ki predstavlja mejo z Južno Rodezijo. Ta objekt je last obeh držav, toda ker so glavne Instalacije na rodezijski strani, lan Smith lahko vsak trenutek ohromi proizvodnjo bakra v ((bakrovem pasu«. Preko Jezu teče štiripasovna avtomobilska cesta, tako da predstavlja Kariba tudi važno prometno zvezo. Za hidroelektrarno, ki so jo dogradili Januarja 1960, pa se razteza 280 km dolgo akumulacijsko Jezero s površino okoli 5000 kv. km, ki ga obe državi uporabljata za namakanje.
Zajezitev Zambezija je na tretjem mestu med največjimi zajezitvami na svetu. Z zgraditvijo 128 m visoke dolinske pregrade so graditelji elektrarne ustvarili 280 km dolgo umetno Jezero, ki Je široko do 19 km. Pregrado so gradili 5 let, celotna hidroelektrarna je stala 420 milijonov do larjev ln ima instalirano moč 1,2 milijona kilovatov
Zambija Je pomembna tudi kot proizvajalka tobaka ln koruze, njene možnosti za turizem so izredne, ne samo zaradi slavnih Viktorijinih slapov in dobre prometne mreže, ampak tudi zaradi lova na visoko divjad in ribolova. Uspešnost zambijskega gospodarstva kažeta že dve številki. Lani Je znašal aktivni saldo plačilne bilance s tujino 90 milijonov funtov šterllngov, medtem ko so samo v prvem trimesečju letošnjega leta zabeležili aktivo 24.5 milijona. Razumljivo Je torej, da so države članice OAE pripravljene same vojaško zaščititi to mlado deželo v polnem gospodarskem razvoju in s pomembno zemljeplsno-politično vlogo, če tega pravočasno ne bo storila Velika Britanija.
Skupina gledalcev v Cape Kennedy prisostvuje dramatičnemu prizoru: na desni je raketa »Titan 11», velika kot šestnadstropna hiša, ki se ne premakne, vse od nje na levo pa se dviga gost dim. Kaj se je zgodilo? Da nekaj ni bilo v redu, je bilo takoj jasno tudi vsakemu laiku. Pravijo, da je odpovedala malenkostna stvarca — in vendar tako pomembna in važna, da se je zaradi nje izjalovil poskus, ki je stal kdo ve koliko. Ali se bo poskus posrečil v sredo?
knjige ~ glpelalibče
š
glnhbu
Hans Habe:
Smrt v Teksasu
O Ameriki — ali točneje o Združenih državah Amerike — imamo v slovenščini že kar precej knjig in naši ljudje so si iz teh, večinoma potopisnih del domačih in tujih avtorjev, ustvarili določeno podobo o tej deželi. Vsem tem knjigam se zdaj pridružuje nova knjiga, ki je morda še bolj poglobljena in tehtnejša, kot so bila razna poljudno napisana dela. To je knjiga, ki ima sicer tudi nekaj avtorjevih potopisnih in reportažnih odstavkov, je pa v bistvu vendarle že skoraj prava sociološka študija o neki deželi, študija o Združenih drža-

MALENKOSTEN VZROK NEUSPEHA
Poskus z Gemini 6» se bo ponovil v sredo
Plastičen pokrov, pozabljen v enem izmed motorjev, je preprečil start? - Občudovanja vredna hladnokrvnost Schirre
ZELO RAZLIČNO VREME
CAPE KENNEDY, 13. — Načelno je določeno, da se izstrelitve vesoljske ladje ((Gemini 6» ponovi v sredo ob 14.37 (po ital. času). Po neuspelem startu v nedeljo se na Cape Kennedy vrača optimizem po ugotovitvi, da niti raketa niti kabina in niti ne ploskev za izstrelitev niso utrpeli kake škode.
Zasluga za to se na splošno pripisuje hladnokrvnosti kozmonavta Walterja Schirre, ki je moral v času komaj nekaj nad sekundo naglo pregledati položaj ter sprejeti odločitev življenjske važnosti: ali pritisniti gumb ter se skupaj z Staffordom pognati ven iz kabine ter tako ubežati morebitni eksploziji nosilne rakete ali pa ostati v kabini v domnevi, da ni nikake hude poškodbe v nosilni raketi.
iiiiiimimiiiiiiiiHiiiHiimiiiHiMHiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
Priča nič boljša od obtoženca
BONN, 13. — Danes se je pred porotnim sodiščem v Hechingenu nadaljeval proces proti štirim poveljnikom koncentracijskih taborišč Natzweiler-Strutthof in pripadajočih ((podružnic«. Prebrali so izjavo priče (ki je umrla preteklo leto) v prid Eugena Wilrtha, ki je obtožen, da je dal «milostni» strel nekemu italijanskemu jetniku, obsojenemu na smrt zaradi poskusa bega v avgustu 1944 iz taborišča Markirch v Alzaciji. (V taborišču, ki je bilo že na francoskem ozemlju — kraj se imenuje St. Marie aux Mineš — je bilo v navedenem času mnogo Slovencev. Taborišče je bilo ((podružnica« Natzweilerja, kjer je bil v tistem času pisatelj Boris Pahor Op. ur.) Po omenjeni izjavi ni dal strela Wilrth, ki celo niti ni bil «eden najslabših« med poveljniki SS v Markirchu. (Zdi se, da gre za taboriščnega poveljnika, ki je bil najbrž sploh edini dober človek med esesovci. Bil Je že starejši mož, v civilu najbrž kak višji uradnik, za katerega je bilo sploh čudno, kako da nosi esesovsko uniformo. Slovencem je bil dokaj naklonjen. Njemu je kot poveljnik taborišča sledil neki letalski podoficir, ki Je bil — čeprav ni bil ese-sovec — prava zver. Op. ur.)
Na procesu proti bivšemu Belgijcu Robertu Janu Verbelenu na Dunaju pa je danes kot priča nastopil bivši flamski jezuit Marcel Brauns. Jezuiti so tega človeka, ki je danes pričal v prid Verbelena, pognali iz svojega reda. Pred sodiščem Je pripovedal take reči, da Je skoraj čudno, da ga predsednik sodišča ni dal takoj aretirati, saj se moralno ne razlikuje od obtoženca. Ce bi me tedaj vprašal i/erbe-len — je dejal Brauns — ali naj pobija partizane, bi mu odgovoril pritrdilno.
Shristopher Kraft, ravnatelj poleta «Gemini», je dejal, da bi bil Schirra popolnoma oproščen, če bi sklenil, da pritisne gumb in bi ga vrglo iz rakete. Toda to bi povzročilo škodo kabini ter nov poskus izstrelitve ne bi bil mogoč že v tem tednu in tako tudi ne realizacija | leta «v formaciji« z «Gemini 7». Schirra je v času ene sekunde hladnokrvno presodil podatke, ki so mu jih dali instrumenti, ter je, osla-njajoč se na svojo izkušenost kot vesoljski pilot, prišel do zaključka, da ne gre za izgubo moči, ki bi jo povzročila kaka poškodba v nosilni raketi, temveč za prekinitev delovanja motorjev.
Neposredni vzrok za to je bil u-gotovljen. Približno sekundo po prižigu motorjev se je neko majhno električno stikalo v bazi rakete odklopilo. V Cape Kennedy poudarjajo, da se je tako še enkrat dokazalo, kako lahko čisto majhne stvari pomenijo velikansko izgubo denarja in časa. Zakaj se je stikalo odklopilo, se še ni moglo ugotoviti.
Frank Borman in James Lovell pa medtem nadaljujeta1 svoj polet v «Gemini 7». že včeraj sta potolkla rekord trajanja vesoljskega poleta, ki ga je imel «Gemini 5» s 190 urami in 56 minutami. Z letom Bor-mana in Lovella so Američani že včeraj dosegli tisoč ur letenja človeka proti 507 uram in 16 minutam sovjetskih kozmonavtov. Kot nagrado za njun rekord so kozmonavtoma dovolili, da si nekaj časa slečeta vesoljsko obleko istočasno (doslej si jo Je zaradi varnostnih razlogov vedno slekel le po eden).
Medtem ko se potrjuje, da ostane pri tem, da se poskus izstrelitve ((Gemini 6» ponovi v sredo — potem ko je bila popravljena okvara, ki so jo opazili dopoldne ln ki nima opravka s sedaj že slavnim stikalom — so iz NASA in letalstva sporočili, da je neki pokrov iz plastike, ki Je neopaženo ostal v enem izmed motorjev, preprečil start »Gemini 6», tudi če ne bi prišlo do nezgode s stikalom. Pokrov Je bil namreč prav pred dovodom nekega plinskega generatorja.
Demonstracije
španskih
študentov
MADRID, 13. — Nekaj sto španskih študentov Je demonstriralo pred fakulteto političnih in gospodarskih znanosti univerze v Madridu. Dvesto študentov je rektorju fakultete izročilo svoje Indekse, da Jih pridruži k tistim tristo, ki jih je v petek policija odvzela njih tovarišem.

8 sporazumom Moro—Stambolič, podpisanim prejšnji mesec v Beogradu, sta delegaciji vlad obeh sosednjih držav položili temelj za reševanje dveh vaznih obmejnih vprašanj, ki zadevata po eni strani koristi prebivalcev Brd v jugoslovanskem obmejnem področju, po drugi strani pa številne kategorije kmetovalcev, ki živijo v furlanski nižini v okolici Gradiške, kjer se izgrajuje sistem namakalnih kanalov.
O cestni povezavi med Brdi ln upravnim In gospodarskim središčem Nova Gorica so bili prejšnje dni doKončno sestavljeni načrti za izgradnjo nove ceste nad Sentma-vrom, ki Jih bodo predložili delegacijam strokovnjakov obeh držav, ki se bosta po sporazumu sestali še v tem mesecu.
Za cestno zvezo z Brdi, o kateri so vodijo pogovori že več let, to osvojili najnovejšo varianto, po kateri bo cesta speljana od Podsabo-tlna proti Sentmavru, kjer bo vodila do kvote-210, kjer stoji zadnja, se pravi najviše ležeča hiša v tej vasi. Od tam se bo cesta v serpentinah spuščala proti desnemu bregu Soče. Nekoliko južno od železniškega bodo zgradili železobeton-skt most čez Sočo, po katerem bo cesta speljana dalje skozi podvoz
PO PODPISU SPORAZUMA MORO - STAMBOLIČ V BEOGRADU
Konkretno reševanje obmejnih vprašanj v obojestransko korist prebivalstva
Dokončno sestavljeni načrti za cestno zvezo med Brdi in Novo Gorico Speljana bo nad zadnjo šentmuvrsko hišo - Proučevanje načrtov za akumulacijo, ki bo služila namakanju krminsko-gradiškega polja
ki je v središču Nove Gorice. Načrt predvideva, da se po našem ozemlju zgradi samo 1600 metrov ceste.
Kakor smo že poprej omenili, so obstajale različne variante za izgradnjo te ceste. Naši strokovnjaki so predlagali izgradnjo ceste na koti 400, se pravi skoraj pod vrhom samega Sabotina, tako da bi se dolžina ceste iz Brd do Solkana zdaljšala za skoraj 5 km ter bi morali zgraditi na južnem po bočju Sabotina kar 9 serpentin. Med pogovori se je našla razumnejša rešitev.
Cestna zveza med Brdi ln Novo Gorico zadeva nekaj nad 1000 družin s 6000 prebivalci, ki živijo na pod železnico tja do Vojkove ceste, površini 72 kvadratnih kilometrov.
Od VrhovelJ do Nove Gorice Je po cesti čez Plave, ki Jo sedaj uporabljajo, 22 km poti, iz Dobrovega 25, Medane 27, Vipolž pa 30 km. Z novo cesto bi se razdalja skrajšala povprečno za 8-9 km, za južnejše kraje Brd pa celo do 18. Zaradi sedanje oddaljenosti Brd od gospodarskega in upravnega središča Nove Gorice morajo trošiti izdatna sredstva za prevoz življenjskih potrebščin ln reprodukcijskega materiala v to področje, medtem ko prevoz tržnih viškov po cesti čez prelaz Vrhpolje, visok 420 m, Izdatno draži ceno blaga. Vse to skupaj vpliva na življenjski nivo prebivalstva, kmetijsko proizvodnjo itd.
Drugo pomembno javno delo, o
katerem Je bil dosežen načelni sporazum, je izgradnja akumulacijskega Jezera za namakanje krminsko-gradiškega polja. Zadrževalo naj bi okoli 3 milijone kubičnih metrov vode, z njo pa bi namakali 12.000 hektarov polja, na katerem sušni meseci resno ogrožajo pridelek pšenice, koruze, sladkorne pese, grozdja in drugih kultur.
Tudi za akumulacijo obstaja več načrtov. Naši strokovnjaki so izdelali načrt za zajezitev Soče v bližini meje na italijanski strani, vendar bi morali s cementnimi injekcijami doseči nepropustnost obrežja, zlasti na tistem kraju v bližini solkanskega mosta, kjer je nekoč Soča zavila na levo, pa je se-
daj struga prekrita z naplavinami; na tem kraju Je največja nevarnost za Izgubo rečne vode.
Jugoslovanski strokovnjaki so izdelali svoj predlog za dobavljanje vode namakalnemu sistemu v furlanski nižini; povezuje se z izgradnjo hidrocentrale Solkan. Zajezitev bi bila nekje tiri Solkanu, skozi poseben rov pa bi iz akumulacije odvajali vodo do sistema namakalnih kanalov. Tako prva kakor tudi druga varianta sta odvisni od izgradnje TH Trnovo, ki bi umirila soške vode ter bistveno popravila kvaliteto reke za tovrstno izkoriščanje. O tem pomembnem hidroenergetskem objektu je bil prejšnji mesec v Ljubljani Javni simpozij, ob koncu katerega so sestavili sedemčlansko komisijo, ki bo zbrala razne predloge ter jih posredovala pristojnim republiškim organom Slovenije.
Nikakega dvoma ne more biti o tem, da bi nameravano izkoriščanje soške vode v predvidenem obsegu za namakanje furlanske nižine odpravilo vsakoletno uničenje ogromnih pridelkov zaradi suše, kar bi po drugi strani ustvarilo večji dohodek številnih kmetijskih posestev, na katerih živi izredno veliko število družin. Sporazum Moro—Stambolič predstavlja stvarno osnovo za dosego takšnega cilja.
G. V.
Ponekod na Švedskem 42 stopinj pod ničlo
V Italiji se je skoraj povsod vreme izboljšalo
RIM, 13. — Po vsej obali Jadran, skega morja se Je vrnilo milo vreme. V Bariju so imeli danes priložnost, da si po 48-umem neurju ogledajo škodo, ki so jo povzročili veliki valovi v pristanišču. Skoda ni majhna.
V notranjosti pa so imeli na jugu še sneg; danes zjutraj je celo zapadel prvič v samem mestu Avel-linu. Višje v hribih pa je precej snega in tudi temperatura je bila ponoči zelo ostra: na Montevergine je termometer pokazal sedem stopinj pod ničlo.
Medtem ko poročila o temperaturi v evropskih prestolnicah ob sedmi uri zjutraj ne navajajo posebnega mraza — v Moskvi je bilo 3 stopinje nad ničlo in je deževalo — pa poročajo iz švedske, da je nekatere pokrajine zajel pravi polarpi. mraz, ki je ponekod spravil živo srebro na 42 stopinj pod ničlo! V Vuoggatjaalmeju v švedski Laponiji je zmrznilo živo srebro v .Jjpulpmerih. V Stockholmu. kjev-Jr-sicer «samo» —14, sb riehali delovati avtomatični razdelilniki za cH»BJete, čokolado itd. Objavili so tdčRSSposebno opozorilo, naj otrokom ne pride na misel, da bi se z Jezikom dotaknili kakih kovinskih predmetov. V Ve-steraasu je namreč neki deček — kdove zakaj — hotel oblizniti neko kovinsko ograjo, pa se mu je v trenutku jezik prilepil, ker je takoj primrznil Treba je bilo plamena za varjenje, da so dečka rešili.
Po nedolžnem 16 mesecev v ječi
REGGIO CALABHIA, 13. - Delavec Rocco Ranieri, star 44 let in že 16 mesecev v zaporu pred obsodbo za premišljen umor, je se ,daj spet na svobodi V nekam ja v nem lokalu sta se namreč dva mlada človeka kregala in eden mej njima je dejal, da bo karab'njer-jem povedal resnico. Karabinjerji so uvedli preiskavo in to, kar so ugotovili, je preprečilo verjetno sodno zmoto.
Avgusta preteklega leta so našli mesarja Francesca Crea umirajočega zaradi — tako se je zdelo — udarca v glavo. Nekoliko starejši brat Domenico ga je spravil v neko kliniko, kjer ga je Francesco kmalu nato umrl. Domenico Crea je karabinjerjem sporočil, da mu je brat pred smrtjo povedal, da ga Je ubil Rocco Ranieri. Tega so potem aretirali ter prijavili sodišču, čeprav je zdravnik, ki je pregledal umirajočega, izjavil, da Francesco Crea spričo svojih hudih poškodb ni mogel govoriti.
Pred kakimi petnajstimi dnevi pa sta se v nekem javnem lokalu v Čampo Calabro 18-letni Arturo Po-limeni ter 19-letnl Antonino Sco-delllti kregala. Eden od obeh je drugemu rekel, da bo vse povedal karabinjerjem Karabinjerji so kmalu ugotovili, da je Francesco Crea umrl zaradi cestne nesreče. Povozil ga Je lahek motor, ki ga Je vozil Antonino Polimeni, ki pa ni sorodnik Artura Polimenija. Pač pa sta bila Arturo Polimeni in Sco-delliti priči nesreče. Porotno sodišče je najprej Ranierija oprostilo, češ da ni napravil dejanja, Domenico Crea pa je bil aretiran ter obtožen zaradi obrekovanja. Aretirana sta bila tudi obadva Polimenija in Scodelliti. Antonino Polimeni se bo moral zagovarjati zaradi nenamerne usmrtitve, ostala dva pa za prikrivanje kaznivega dejanja.
joč svoj položaj javnega organa.
Dejanje se Je dogodilo pred dobrima dvema letoma na trgu pred stolnico. Po prepiru s komisarjem je bil Cuoccio priveden na kvesturo, kjer ga je neki agent v civilu — obtožnica navaja Santonocita — držal, medtem ko ga je Schiavone tako pretepel, da mu je povzročil poškodbe, po katerih je Cuoccio ozdravel šele po treh mesecih, toda posledica teh poškodb je bila še ta, da .je izgubil vid na desnem očesu. Javni tožilec je zahteval za Schiavona tri leta zapora ter o-prostitev Santonocita zaradi pomanjkanja dokazov. Proces Je bil odložen na sredo, ko bo govoril branilec Schiavona. Istega dne bo verjetno tudi prišlo do razsodbe.
Rop v londonski draguljarni
LONDON, 13. — Trije roparji, dva rroška in neka plavolaska, so se v neki draguljarni v londonsKi četrti Mayfalr polastili za približno 157 milijonov lir draguljev in drugih drefocenlh predmetov.
Prišli so že v petek v trgovino ter sklenili kupiti zapestnico v vrednosti približno tisoč šterllngov (1 700.000 lir). Rekli so, da se bodo o kupčiji zmenili naslednjega dne. Ko so v soboto prišli, jih je draguljar Arthur Berman spoznal ter sprožil mehanizem za odpiranje vrat in jih tako pustil vstopiti. Prišleci pa so s pištolami v rokah takoj napadli draguljarja in njegovega brata, jima zvezali roke ter ju zaprl! v neki prostor za trgovino. Potem so izpraznili izložbe, takoj skočili v avto in se odpeljali. Enemu izmed bratov je uspelo sprožiti napravo za alarm, toda roparji so do tedaj že izginili. Ta draguljarna je bila v času dobrega leta že štirikrat izropana.
Pri 91 letih prvič v letalu
RIM, 13 — Carlo Monti, 91-letni odvetnik iz Novare, je opravil svoj prvi letalski polet na poti iz Rima v Novaro. Izrazil je svoje veliko zadovoljstvo, da bo lahko letel, čez nekaj časa pa je vendar dostavil, da ima rajši kolo. Odvetnik Monti Je bil namreč eden iz med pionirjev kolesarstva v Italiji Leta 1894 se je udeležil ene iz med prvih kolesarskih dirk na pro gi Milan-Salsomaggiore ter si pri boril zlato medaljo in umetniško izdelano diplomo.
hliUu'ibtvc*
vah v času Kennedpjevega umora. Je to knjiga, ki nam Ameriko pokaže v še bolj drastični podobi, kot si jo sicer včasih ljudje predstavljajo. In študija, ki je toliko bolj zanimiva, ker jo je napisal sicer ameriški državljan, toda človek evropskega duha, napredni evropski pisatelj, po rodu Nemec, sicer pa svetovljan, znani književnik Hans Habe.
Hans Habe je po svojih deVh, ki jih imamo tudi v slovenščini, že tako znan bralcem, da ga kot odličnega pisatelja res ni treba posebej predstavljati. Njegove knjige Vstop prepovedan, če jih tisoč pade, Tarnoioska, Horn sodijo med najbolj brane prevode iz tujih literatur. Za boljše razumevanje njegove nove knjige Smrt v Teksasu, ki je pravkar izšla (založba Obzorja v Mariboru, prevod Bruno Hartman, oprema Uraš Vagaja), pa bi vendar omenili, da je na primer Habe, potem ko se je kot francoski prostovoljec udeležil vojne proti Nemcem, zbežal iz nemškega ujetništva, kjer mu je v primeru razkritja grozila smrt, in se zatekel v nezasedeno Francijo in potem v Švico; da je od tam pobegnil v Ameriko, postal ameriški državljan in ameriški vojak ter se nato udeležil bojev na zahodni fronti; in da je po vojni kot Nemec pomagal ameriškim zasedbenim oblastem pri urejanju nemških razmer, da pa živi sedaj stalno v Švici. Od tu je v jeseni 1963 odšel v Ameriko, da bi se po večletni odsotnosti srečal s svojimi ameriškimi prijatelji, da bi prisostvoval premieri svoje igre v New Yorku in uredil izid svojega romana Tarnouiska v angleškem prevodu. Ob koncu svojega bivanja v Ameriki je doživel umor Kennedpja in prav to ga je ob novih spoznanjih Amerike in razočaranjih nad to deželo spodbudilo, da je po povratku v Evropo napisal knjigo o Ameriki gledano skozi prizmo političnega umora v Dallasu.
Pisatelj skuša kot Evropejec, kot napreden in kritičen duh, na podlagi svojih spoznanj odkriti ozadje Kennedyjevega umora in razkrinkati tiste mračne sile, ki so v vzajemnem sodelovanju povzročile smrt mladega in izredno kultiviranega predsednika, človeka, ki je, kot pravi v svoji knjigi Habe, oznanjal, da so vsi dr-Sdvljani Združenih držav, pa naj so že katerekoli vere, rase, poko-lenja, barve, rojeni z istimi pravicami; človeka, ki je hotel Združene države še enkrat združiti; ki si je upal povedati, da je ta najbogatejša dežela na svetu delno poseljena z vojsko beračev; ki ni prevzel nobene obveznosti, za katero je vedel, da je ne bo mogel izpolniti; itd.
Pisatelj nam skozi svoje beležke s poti po Ameriki, predvsem pa svoje ugotovitve in spoznanja, niza vrsto problemov; ki ogrožajo to deželo na poti njenega napredka, ter odkriva prepade, ki jih v tej deželi zaman skušajo premostiti. Odkriva nam marsikaj novega o črnskem problemu, osvetljuje dejavnost Ku Klux Klana, veliko zaostalost in revščino v juž-n-h državah in še posebej v Teksasu, ki ga posebej karakteri-žira kot deželo, v kateri je moralo priti do umora predsednika. Pri vsem tem Habe kot Evropejec primerja Evropo z njeno večtisočletno kulturo z Ameriko in prihaja do včasih poraznih ugotovitev, da so prav najbolj mračnjaške sile Amerike povzročile zločin v Teksasu.
Habe je sicer odličen pisatelj, vendar pa je knjiga Smrt v Teksasu bolj reportažno napisana. Kljub temu pa je vseskozi zelo zanimiva m po obilosti lastnih opažanj ter številnih podatkov, ki jih posreduje bralcu, naravnost presenetljiva. Glede na snov pa je vredna branja in nikomur ne bo žal, da bo z nove plati spo-znal Ameriko in njene marsikdaj za nas nerazumljive razmere.
Sl. Ru.
Proces
proti komisarju javne varnosti
MILAN, 13. —■ Tu se Je danes nadaljeval proces proti 35-letnemu komisarju Javne varnosti Pasqualu Schiavonu — ki sedaj ne upravlja službe — ki je skupaj z agentom Giuseppom Santonocitom obtožen, da Je prizadejal hude poškodbe 46-letnemu Palmu Cuocclu, zlorablja-
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
priredi od 22. do 25. aprila 1966
Izlet v Moskvo in Leningrad
............... ... .........
j::::::;:::::::::::::;::::::::::::::::j:::::::::

s posebnim letalom AA (štirimotornn letalo DC 6B s 96 sedeži).
CENA IZLETA JE 84.500 LIR
V KAR JE VŠTETO:
—	Potovanje na relaciji Trst - Moskva - Leningrad - Trst; Hrana in prenočišče v hotelih I. kategorije (dvoposteljne sobe s kopalnico);
—	Avtobusni transferji, ogled mestnih zanimivosti, muzejev itd.;
—	Vodiči ln tolmači;
—	Takse in spremstvo.
V ceno ni vključen vizum, morebitna vstopnica za Bolšoj teater ter morebitno doplačilo za enoposteljno sobo
VPISOVANJE PR| POTOVALNEM URADU «AUR0RA» TRST, UL Cicerone 4, tel. 29-243
Ob vpisu Je1 treba vplačati 15.000 lir akontacije, ostalo v mesečnih obrokih do 1. aprila 1966. Vpisnina 1.000 lir.
Slovenski klub opozarja na Izredno ugodno ceno Izleta ter vabi svoje člane in prijatelje, da pohitijo z vpisom!
Vpisovanje se zaključi nepreklicno v sredo, 15. decembra
Z NEDELJSKEGA REDNEGA OBČNEGA ZBORA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU
Čemu spremembe vsako leto ob začetku pouka? - Kdaj se bo uredil stalež učnih moči? - Zakaj se ravnateljstva slovenskih srednjih šol ukinjajo in krčijo? - Ravnanje s slovenskimi občinskimi otroškimi vrtci - Težave z učbeniki
lHim__
« m u
v
* f ~m



' k *■'■’><	■ J
rst** *	mt*KJ
I i‘ ;	J -» ,
Delovno predsedstvo
Tajniško poročilo o naporih in prizadevanjih
Na letošnjem občnem zboru Sindikata slovenske šole, o čemer poročamo tudi na prvi strani, je tajniško poročilo dal prof. Edi Košuta, ki je najprej poudaril napore in rezultate zadnje poslovne dobe, ki so bili možni zaradi tega, ker so se v tem sindikatu strnili malone vsi slovenski šolniki, ne glede na svetovni nazor posameznika, in ker je v tem svojstvu mogel zbrati okoli sebe v šolskem odboru zastopnike vseh slovenskih kulturnih u-stanov in vseh političnih strank, v katerih se udejstvuje slovenski živelj. S tem Je Sindikat slovenske šole postal «močnejši, ker se lahko opiramo tudi na nekatere politične stranke, ki nam lahko gredo na roko zlasti tedaj, ko je treba iskati v Rimu rešitve naših problemov«, kot je dobesedno rečeno v tajniškem poročilu, v katerem nadalje beremo, da je sam šolski skrbnik ob sprejemu neke delegacije izjavil, da bo cenil sin-dikatovo ((lojalno delovanje in u-pošteval v mejah možnosti paše utemeljene zahteve«.
Nato Je tajnik navedel nekaj primerov, ko so intervencije sindikata uspele in tudi takšne, ko Intervencija ni uspela, ker je »šolski skrbnik zagovarjal stališče, da morajo biti namestitve v skladu s splošno državno ministrsko
Prof. Edi Košuta
uredbo«. Glede tega je dosedanji tajnik sindikata rekel: »Žal se večkrat dogaja, da se moramo držati veljavnih predpisov, ki pa ne ustrezajo našim razmeram. Zakon, ki bi moral pravno urediti naše šolstvo, Je še vedno samo na papirju. Doslej nam ospo-ravajo to, kar zakon ne predvideva, ne dajo pa nam še tega, kar zakon priznavam «Tako je prišlo letos do ukinitve petih razredov na osnovni Soli, tako je katinarska šola izgubila svojo samostojnost, tako je bila poverjena šola na Katinari, srednja šola pri Sv. Ivanu in znanstveni in klasični licej enemu samemu ravnateljstvu. Prav tako niso imenovali novega poverjenega ravnatelja za didaktično ravnateljstvo v Nabrežini. Sindikat ne more ostati brezbrižen ob takih ukrepih, pa čeprav bi mu kdo očital, da to ne spada v njegovo kompetenco. Kako naj ostanemo na primer brezbrižni ob dejstvu, da je še dandanes znan-
stveni licej v Trstu — morda edini licej v Italiji —, ki po skoraj enem trimesečju nima niti posebnega poverjenega ravnatelja niti podravnatelja niti ravnatelj-
skega sveta? Mislimo, da je skrajni čas, da naša šolska oblast nekaj ukrepe in da to zadevo reši v korist šole.«
Nato je tajnik sindikata prof. Edi Košuta navedel nekaj podatkov o sejah in sestankih v okviru sindikalne dejavnosti med minulim poslovnim letom, nato pa je nadaljeval:
«Imeli smo razne osebne intervencije pri šolskem skrbništvu in na občini. Obrnili smo se tudi na druge oblasti, da jim predložimo svoje zahteve glede ustanovitve dveh šolskih zavodov... Uspeli smo v tem, da so nam priznali 100 stalnih mest za učitelje, da so ustanovili organik za posamezne šole, da so nam priznali pravico do nadštevilčnega staleža (nadaljnjih 10 mest); da imamo letos za učitelje triletno imenovanje; dosegli smo, da imamo tudi mi pravico do izpopolnjevalnih seminarjev, do študijskih podpor na ljubljanski univerzi za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in slovstvu. Veliko razumevanje za naše potrebe je pokazal pedagoški svetovalec prof. Mihelič.«
V svojem nadaljnjem izvajanju je prof. Edi Košuta rekel, da je Sindikat slovenskih šolnikov u-
pravlčen nastopati v imenu vseh šolnikov, kajti od 117 učiteljev, ki poučujejo na slovenskih šolah na Tržaškem, jih je organiziranih 100, prav toliko pa je organiziranih tudi profesorjev, ki jih na vseh slovenskih šolah na Tržaškem poučuje 134. Nato je prof. Košuta nadaljeval:
«Naša dolžnost je, da v mejah svoje možnosti prispevamo ne samo k izboljšanju svojega gmotnega položaja, temveč da se trudimo, da bi tudi naše šolstvo čimbolj ustrezalo našim razmeram in potrebam.«
«V tem smislu smo letos prevzeli pobudo, da bi šolska oblast ustanovila za slovensko etnično skupnost dva nova šolska zavoda, enega trgovskega, drugega industrijskega tipa. Pripravljalno delo za izoblikovanje zakonskega osnutka je zahtevalo veliko časa in dolgotrajnega posvetovanja s šolskim odborom. Osnutek zakona smo razmnožili in poslali vsem pristojnim oblastem.«
Govornik je nato navedel cel niz drugih problemov slovenske šole in slovenskih šolnikov, med njimi tudi problem učbenikov, vendar je temeljitejšo analizo o tem prepustil drugim referentom.
Stanje na slov. srednjih šolah
Po tajniškem poročilu je prevzel besedo prof. Jože Umek, ki je o stanju na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem rekel:
Naš občni zbor skoraj sovpada s štirimi pomembnimi dogodki za slovensko manjšino: 1. z dvajsetletnico ponovne oživitve slovenskih šol, 2. z enajsto obletnico podpisa londonskega sporazuma, 3. z dvanajstim zasedanjem jugoslovartsko-ttalijanske mešane komisije in 4. z deseto obletnico ustanovnega občnega zbora Sindikata slovenske šole v Trstu OB. •februar. .1956).,r.; čcviVK*
Pogled na prvi. dogodek nas vodi skozi 20 let po dolgi poti, ki so jo šolski sindikati,.(ločeno ali skupno prehodili do raznih šolskih uradov in skozi vse delo napore in borbo, ki so jo z intervencijami, vlogami in na sestankih opravili, da bi se slovensko šolstvo dokončno pomaknilo v urejeno fazo.
Pogled na drugi dogodek nas vodi k žalostnemu dejstvu, kako malo pomenijo mednarodni dogovori, če ni pri vseh podpisnikih iskrenosti, ko nekaj podpisujejo, in če država sopodpisnica ne čuti obveznosti, ki jih je s podpisom svojega diplomatskega predstavnika prevzela.
Pogled na tretji dogodek nam kaže, kako počasi meljejo birokratski mlini in koliko spretnosti je treba v diplomaciji, da se tistemu, ki nerad kaj prizna, le dokaže, da je krivda za podaljševanje zavlačevanja nerešenih problemov pri njegovih upravnih organih in ne drugod.
Pogled na četrti dogodek je edini za nas razveseljiv. Kaže nam, da smo bili kot del slovenske manjšine, kljub različnim svetovnim nazorom sposobni ne le ohraniti, ampak celo okrepiti organizacijo in jo pripeljati ’ v javnosti do spoštovanja in do priznanja pred oblastmi, ki se morajo vsak hip zavedati, da brez zastopnikov Sindikata slovenske šole ne bodo mogli rešiti vprašanj slovenske šole in slovenskih šolnikov tako, da bi zadovoljili težnje slovenske manjšine.
Ko danes ponovno postavljamo pred vas bilanco o delu pretekle poslovne dobe, ne moremo mimo tega, da ne bi poudarili vseh tistih momentov v slovenskem srednjem šolstvu, ki zavirajo njegovo neovirano in nemoteno delovanje in njegov neoviran in nemoten razvoj in napredek. Vprašujemo se, čemu so potrebne vsako leto kake spremembe v začetku šolskega i leta in kdo ima od tega korist*. Cernu je bilo treba s 1. oktobrom t. 1, ukiniti ravnateljstvo in šolo na Katinari, kar je v očitnem nasprotju s posebnim seznanom šol, ki je priloga posbnga statuta londonskega sporazuma in v očitnm nasprotju z besedilom čl. 4/c istega statuta? Cernu je bilo treba združiti to ravnateljstvo z enim ravnateljstvom e-'
Prof. Jože Umek
notne srednje šole v Ul. Caravaggio? Cernu je bilo treba iz samostojne Sole na Katinari napraviti oddeljene razrede enotne srednje šole v Ul. Caravaggio? Morda zato, da bi na sedanjem zasedanju jugoslovansko-italijan-ske mešane komisije mojstrsko zakrili namene, da se ta enotna srednja šola jutri lahko popolnoma ukine? Čemu je bilo treba na enotni srednji šoli na Proseku vzeti nekomu ravnateljsko mesto in nanj premestiti ravnatelja z enotne srednje šole v Ul, Caravaggio? Ali morda zato .ker prvi ni bil sposoben voditi ene šole in drugi ni bil sposoben voditi dveh? Cernu je bilo treba dodeliti ravnateljsko mesto na enotni srednji šoli v Ul. Caravaggio nekomu, ki je zmagal na državnem natečaju za ravnateljska mesta na italijanskih srednjih šolah in bi moral po zakonu iti na italijansko nižjo srednjo šolo? Cernu je bilo v istem hipu potrebno dodeliti mu še ravnateljsko mesto na znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami? Ali res ni bil med vsemi profesorji nihče tako sposoben, da izpustim besedo zaupen, ki bi lahko vsaj začasno, do razpisa natečaja za ravnateljska mesta na slovenskih srednjih šolah, vodil to mesto?
Dobro vemo, da temu ni tako in da vseh «treba» ne bi bilo potrebno. Slo je samo za to, da se ne prelomi s tradicijo ob začetku šolskih let in da se že v tako neurejenem slovenskem srednjem šolstvu ustvarja nered, kj nikomur ne koristi, niti tistemu ne, ki si ga želi; škoduje pa ugledu slovenskega šolstva, moti njegovo delovanje, razvoj in napredek in globoko žali ne le slovensko šolo in tiste, ki v njej delajo in učijo, ampak celotno slovensko manjšino. Mislim, da ni danes med nami niti enega, ki ne bi enako čutil, kot iaz. ko gledam na to ubogo pa-
skrbeti za svoje telesno blagostanje.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes bo prišlo do izredno važnega srečanja. Veselo in zelo spod budno vzdušje v prijateljskem krogu.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skoraj gotovo boste prejeli neko ugodno ponudbo, ki vam bo Omogočila boljše načrtovanje za bodočnost Dobro razumevanje v družinskem krogu.
VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Skušajte se v dopoldanskem času dobro odpočiti, da bi neko nalogo kar najbolje opravili zvečer. Kratkotrajno nerazumevanje med za-Ijubltenci.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Svoje načrte boste lahko uresničili v najugodnejših pogojih. Uredite čim-
prej neko svojo osebno aadevo.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izdelajte svoj delovni program z največjo natančnostjo Povečal se bo vaš Ugled med znanci.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V teku Jutra posvetite svojo pozornost Predvsem vprašanjem, ki vas najbolj zanimajo. Dogovorite se z drago osebo glede božičnega potovanja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Spričo nasprotujočih si interesov, bo delovno vzdušje danes precej na-Peto. v družinskem krogu bodite bolj potrpežljivi
RAK (od 22.6. do 22.7.) Nastopil J« trenutek, ko se lahko tudi vi udeležite nekega poslovnega tekmovanja. Na san’"'te z o^-mimi očmi
Lev (od 23.7. do 22.8.) Posrečena zamisel v zvezi z nekim filološkim vprašanjem. Največje zadoščenje vas čaka danes izven dru-
storko italijanske republike, ki je voditelj; nočejo in nočejo sprejeti za popolnoma enakopravno in enakovredno enoto z drugimi enotami republiškega teritorija. Bridka je takšna zavest po vsem trpljenju med obema vojnama in v zadnji vojni, bridka po skoraj dvajsetih letih italijanske demokratične ustave in vseh lepih besedah, ki jih je vanjo sprejela za to, da bi vsi narodi pod okriljen te ustave In republike zadihali v svobodno življenje in v tej svobodi oplajali lastno kulturno, prosvetno in jezikovno dediščino iz roda v rod; bridka še posebej zato, ker se pod hinavskimi!, farizejskim plaščem nekaterih vodilnih in odgovornih ljudi še vedno skriva stara miselnost, ki na eni strani zadržuje vse, kar naj bi bilo slovenski manjšini v prid, na drugi pa pošilja na ulice razgrajače in pred slovenska šolska poslopja razbijače, s čimer grobo krši člen 3 posebnega statuta.
Takšne so bile razmere na Tržaškem glede slovenskega srednjega šolstva v začetku letošnjega šolskega leta in žalostno je pri tem to, da vežejo nase vse nerednosti in neurejenosti iz prejšnjih let. Nobena slovenska srednja šola še ni organsko popolnoma urejena. En sam odlok predsednika republike o ustanovitvi srednje šole je do sedaj izšel v uradnem listu in to je odlok o ustanovitvi slovenskega trgovskega tehničnega zavoda. Učnih načrtov, razen za enotno nižjo srednjo šolo in predmetnikov za posamezne vrste slovenskih srednjih šol, še sedaj ni, čeprav so ti prvi pogoj za organsko ureditev srednjih šol. Prav tako ni izpitnih programov. Za slovenske sred-
nje šole se ne izvajajo členi 7, 9, 11, 12 in 13 osnovnega zakona za slovensko šolstvo, ki so bistvenega in bitnega značaja za vse osebje.
Vse to vleče s seboj nejasen in nezanesljiv položaj osebja na slovenskih srednjih šolah, ki je v teh dvajsetih letih že ostarelo in gleda z veliko zaskrbljenostjo na leta, ki teko mimo in na zavlačevanje uveljavitve šolskega zakona, kar mu ne daje nobenega upanja, da bo doseglo primerno pokojnino, pa četudi ob uveljavitvi zakona doseže stalno mesto. Sindikat je glede tega storil vse, kar je mogel. Pripravil je predmetnik in po predmetniku stalna in poverjena mesta za vsako vrsto srednjih šol in poslal na pristojen urad, da bi rabilo za hitrejšo rešitev tega kričečega problema, pa se vse zadržuje nekje, kakor sem prej dejal, in ne gre iz predalov, da bi bilo profesorjem in drugemu osebju v prid.
Kaj naj bi k vsem tem nerešenim problemom dejali? Ce so ukinjenja in krčenja ravnateljstev slovenskih srednjih šol nastala zgolj iz razlogov, da je manj slovenskih šolnikov v službi in če so zavlačevanja za ureditev stalnosti osebju istih šol samo iz razlogov varčevanja na račun slovenske manjšine, potem je to za nas skrajno poniževalno; če je pa to iz razlogov, da se oškoduje sleherni nestalni nameščenec na slovenskih srednjih šolah za pravice, ki bi mu jih zakon moral dati že pred dobrimi štirimi leti, potem je to podlo dejanje.
Ko zaključujem svoje poročilo in navajam, da je na slovenskih srednjih šolah okrog 150 učnih moči, 8 ravnateljev in okrog 30 drugih nameščencev in 1023 dijakov, nikakor ne morem mimo že dolgoletnega težavnega problema, ki tišči tako na profesorje kot na dijake: to je problem učnih knjig. Veliko se je o tem že govorilo in pisalo; tudi v ju-goslovansko-italijanski mešani komisiji se je že nekaj predlagalo, a problem je ostal takšen, kot je bil. Velik del knjig je že zasta-
Pogled na del udeležencev občnega zbora
rel, vsebinsko pomanjkljiv in zato slabo uporaben; precejšnjega števila učnih knjig sploh ni in le redke so, ki so iz sodobnih izdaj in ki ustrezajo.
Tisti, ki nosi vso odgovornost za primerno in uspešno delovanje slovenskih srednjih šol, za u-strezno in uspešno podajanje snovi v razredu in za uspešen napredek slovenskih dijakov, tisti mora tudi čim prej učinkovito poseči v ta problem in ga rešiti, če noče, da bo zgodovina o njem slabo pisala. Vse zaman je pri tako nujnih in kričečih problemih sklicevati se na jugo-slovansko-italijansko mešano komisijo, ki zaseda vsakih šest mesecev ali pa ne, če se pa pri odgovornih šolskih oblasteh, ki zasedajo svoje stolčke vsak dan, ne zgane nihče, da bi nerednosti in neurejenosti v slovenskem šolstvu odnravil.
7,ato ne kaže drugega kot da bodoči odbor z isto vnemo vloži vse svoje sile v napore za rešitev nerešenih in nujnih vprašanj, kot se je delalo doslej in da podaljša pota prejšnjih odborov Sindikata slovenske šole k šolskim oblastem in z novimi vlogami pritiska nanje toliko časa, dokler ne bo v celoti uveljavljen Zakon za slovensko šolstvo z vsemi dopolnili, ki k njemu še morajo priti in dokler ne bodo rešena vsa vprašanja tako, da bo vsaka.,slovanska šola — šola v pravem pomenu besede in ne ber&či&a.Lj ih,, vsak slovenski šolnik ipr8yi„,šolnik .in ne hlapec.
Poročilo o razmerah na osnovni šoli
Po referatu prof. Jožeta Ume-ka je o razmerah na slovenski osnovni šoli na Tržaškem spregovori:	Stanko Škrinjar, ki je
med drugim rekel:
Začel bom z najbolj perečim vprašanjem, z vprašanjem staleža in stalnosti učiteljev in se pri tem tudi nekoliko več zadržal.
Na rešitev tega vprašanja čakamo že od leta 1955, ko nam je bila dana prva zagotovitev v londonskem sporazumu. Potrebno Je bilo šest dolgih let napornega dela za sindikat, da je izšel leta 1961 zakon, s katerim bi urejali naše šole in položaj osebja. Čeprav slab, zakon je izšel. Toda šele štiri leta po njegovi objavi se je začelo nekaj premikati Sindikat Je večkrat interveniral, večkrat poslal vloge, posebna delegacija je morala celo v Rim, da bi spravila z mrtve točke to,
česar bi po zakonu morali biti deležni. Potrebna je bila celo interpelacija v poslanski zbornici v Rimu, da je prišlo letos junija do objave, da je določenih 100 stalnih mest na osnovnih šolah, pa čeprav ministrski dekret nosi datum od 16. nov. 1964. Takoj po objavi tega dekreta s strani šolskega skrbništva je sindikat predložil svoje zahteve in sicer: razpis natečaja za učitelje, posebne olajšave za učitelje v posebnem staležu (quadro speciale) in za tiste, ki niso bili sprejeti v stalež na podlagi zakona 248, in razpis natečaja za ravnateljska mesta in za nadzorniško mesto.
Julija, tudi na intervencijo sindikata, Je bilo zagotovljeno, da bo razpisanih poleg 100 mest tudi 10 mest za nadštevilne učitelje (ruolo supernumerario). Ob tej intervenciji so predstavniki Sin-
žinskega kroga.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nepredviden dogodek vam bo omogočil rešitev vprašanja, ki se je zdelo nerešljivo. Zelja po pretirani neodvisnosti vas bo privedla do spopada z vsemi.
TEHTNICA (Od 23.9 do 22.10.) Ničesar ne prepuščajte slučaju, da-ravno niste najbolj razpoloženi za delo. Sklenili boste zelo koristno zavezništvo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Naleteli' boste na gmotne težkoč«, vendar se bo dan za vas zaključil
z uspehom. Skušajte ustrezneje po-
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Ansambel Michela Corina; 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 «Musici del Friuli«; 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Baritonist Clau-dio Giombi; 18.45 Kitarist L. Al-meida; 19.00 Plošče za vas; 19.30 Romantične melodije; 20.00 šport; 20.35 Sodobni motivi; 21.00 Pregled slovenske dramatike; 22.00 Plešite z nami; 23.00 Lehmann: Ouanti I.o za flavto in komorno skupino.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.30 Juke box; 13.45 E. Benedet-ti: «La Piera co’ la ponta«; 14.15 Stravinski v tržaškem občinskem gledališču; 14.40 Mladi istrski pesniki in pisatelji.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.20 Orkestri; 11.40 Uspele melodije; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Fantje na vasi; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.25 Poje Krsta Petrovič; 15.00 Operni almanah; 15.45 Domače viže; 16.20 Skladatelj Ubald Vrabec; 17.15 Poje Nina Splrova; 17.45 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.35 Glasba za lahko noč.
Nacionalni program
8.30 Naš jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pesem sle-
T0REK. 14. DECEMBRA 1965
di pesmi; 10.05 Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne pesmi in plesi; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 1725 Simf. koncert; 18.50 Znanost in tehnika; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 A. Conti: «Un uomo da nlente«; 22.05 Marinuzzi, dirigent in skladatelj; 22.45 Orkester p.v. G. Safreda.
II.	program
7.30	Jutranja glasba; 8.30 Fantazija in orkester; 9.35 Pisan spored; 10.40 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15 15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Koncert v miniaturi: basist Ce-sare Siepi; 16.00 Rapsodija; 16.35 Zborovsko petje; 16.45 Ital, narodne pesmi; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Več glasbe kot besed; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Nagradno tekmovanje «Pozor na ritem«; 21.00 Veliki orkestri; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
III.	program
18.30	Pregled ruske kulture; 18.45 Na sporedu skladbe A. Ca-selle; 18.55 Knjižne novosti; 19.15 Tuji periodinči tisk; 19.30 Vsako-večerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Pugnani in Soler; 22.15 Silvio Michelli: «Ritorno a časa«.
Slovenijo
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Zapojmo, zaigrajmo
in zaplešimo; 9.25 Zabavni orkestri; 10.15 Slov. opeerni pevci;
11.00	Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Slavni virtuozi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 «Dobrl znanci« in »Zabavni vasovalci«; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola: Večno življenje; 14.35 Nova pesmica — E. Adamič: Vrana; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 V torek na svidenje; 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Ljubljanski jazz ansambel; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor ((Branko Krsmanovič« iz Beograda; 20.20 Radijska igra — Erne Včszi: Statistika; 21.10 Pesem godal; 21.30 Plesni orkestri: N6el Chiboust; 22.10 Z letošnje glasbene tribune v Opatiji; 23.05 Popevke.
Ital. televizijo
8.30	Sola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno;
19.00	Dnevnik; 19.15 Edison; 19.55 športne vesti in ital. kronike;
20.30	Dnevnik; 21.00 «999 Scotland Yard» (film); 22.30 Likovne umetnosti; 23.00 Dnevnik.
II. kana/
21.00	Dnevnik; 21.15 Športni tednik; 22.00 Duke Ellington; 22.30 Italijansko prvenstvo v boksu: Lopopolo-Bianchi.
Jug. televizija
19.20 Ponedeljek v Dvoru — kulturni film; 19.50 Obzornik; 20.00 Mrožek: Policaji — TV igra z lutkami; 21.10 Kriminalistični laboratorij —• film; 21.30 Za lahko noč; 21.45 Zadnja poročila.
dikata slovenske šole poudarili, da se morajo vnesti v besedilo bodočega natečaja določbe o posebnih olajšavah za pridobitev stalnosti učiteljev, ki že toliko let poučujejo na slovenski šoli in ki niso nikoli imeli prilike, da
Stanko Škrinjar
bi si uredili svoj položaj na slovenski šoli. Takrat je prišlo tudi na dan, da v Rimu nočejo priznati posebnih ugodnosti pri razpisu natečaja za učitelje, čeprav je bilo tukajšnje šolsko skrbništvo za to. Ce temeljiteje pogledamo prehodne določbe zakona 1012, ugotovimo, da čl. 10' določa poseben stdlež za slovenske šole, da se v ta stalež vpišejo že stalni učitelji in sicer tisti, ki so stalnost pridobili na podlagi zakona 248 in na izrecno prošnjo vsi tisti, ki so si kakor koli pridobili stalnost in so poučevali na slovenski šoli ob izidu zakona, to je leta 1961.
Ce veljajo ugodnosti čl. 12 samo za profesorje, kakor trdijo v Rimu, zakaj zakon ne predvideva ugodnosti tudi za začasne učitelje in omenja samo stalne? Zakon je torej pomanjkljiv.
Pomanjkljiv in krivičen Je, ker:
1.	ne predvideva posebnih olajšav za vse tiste učitelje, ki so bili juridično že na seznamu stalnih, a jim je ozkosrčnost 60 stalnih, pravzaprav 38 mest zaprla vrata v stalnost, čeprav bi takrat lahko sprejeli vse vpisane v seznam, ker so razredi in mesta obstajali, ker Jih Je ustanovila bivša ZVU in Jih je nova italijanska uprava sprejela brez vsakih sprememb;
2.	ker ne predvideva posebnih olajšav tudi za tiste, ki so v posebnem staležu na podlagi zakona 677; 3. ker ne predvideva olajšav za vse tiste, ki iz katerega koli razloga niso bili vključeni v omenjene sezname in poučujejo že veliko let na slovenski šoli in ne iščejo stalnosti izven nje.
Ker ima ta zakon neopravičljivo vrzel, je sindikat oblikoval svoje predloge in zahteve, jih predložil prizadetim učiteljem v znanje in pretres. Po zelo obširni debati na sestanku začasno nameščenih učiteljev, na katerem so bili skoro vsi prisotni, se je sklenilo, da se pošljejo v Rim naši predlogi za pridobitev stalnosti ob prvem izvajanju zakona. Te predloge bi na kratko strnili takole: Ob prvem razpisu natečaja naj pridobijo stalnost, samo po naslovih, vsi tisti učitelji, ki poučujejo na osnovni šoli vsaj tri leta.
Taka rešitev Je človeška, poštena in pravična in upanje je, da bodo naši predlogi sprejeti. Ce sindikat postavlja v tej obliki vprašanja stalnosti učnega osebja na osnovnih šolah, je prav, da zahteva tudi objavo organika za ravnateljska mesta in za nadzorniško mesto. Značilno Je, da so šole dobile svoj organik, ravnateljstva pa ne. Ni mogoče, da bi obstajale osnovne šole brez ravnateljstev. Zato je nujno, da sindikat intervenira tudi v tej smeri in da zahteva posebne ugodnosti tudi za natečaj za vodilna mesta na osnovni šoli.
Sindikat postavlja v tej obliki svoje zahteve za ureditev stalnosti učnega osebja. Žalostno pa Je, da niso še objavili staleža ravnateljskih mest in mesta za nadzornika. Vprašujemo se, če Je mogoče, da obstajajo osnovne šole brez didaktičnih ravnateljev? V zvezi s tem se celo govori, da bodo ravnateljstva skrčena od pet na tri. Prazno mesto ravnatelja v Nabrežini Je morda že prvi korak k temu?
Na žalost ravno ob priliki in-
tervencije sindikata, šolskega odbora in izvoljenih predstavnikov Slovencev je bila izrečena na račun naših ravnateljev zelo čudna besede «učiteljčki» »maestruncoli«. Tudi za te osebe, ki zavzemajo zaupna mesta, se zdi, da ne uživajo popolnega spoštovanja in zaupanja. Sindikat postavlja svoje predloge: izda naj se organik, razpiše naj se natečaj z vsemi ugodnostmi, ki jih zahtevamo za učno osebje, ravnatelje in nadzornika po čl. 10.
Pred začetkom letošnjega šolskega leta je bilo pričakovati, da bo šolsko skrbništvo izdalo odlok o stalnih mestih za posamezne šole. Ker o njem ni bilo ne duha ne sluha, je sindikat zahteval, naj se vseeno dodelijo triletna imenovanja začasnim učiteljem v okviru 100 stalnih mest. Naša za-teva je bila sprejeta. Vendar je pri izvajanju nastala velika pomanjkljivost prav zato, ker ni bil objavljen organik po šolah. Mnogi učitelji niso imeli možnosti za pravilno izbiro mest, ker niso imeli neposrednega vpogleda v seznam. Sindikat je pismeno protestiral. Ni dosegel, da bi se krivica odpravila, dosegel pa je — čeprav Je bilo za prizadete prepozno, — da je bil objavljen dokončen organik po šolah. Vsi smo prepričani, da do teh žalostnih dogodkov ne bi bilo prišlo, če bi šolsko skrbništvo bilo pravočasno objavilo napovedani organik.
Na kratko Se o nekaterih vprašanjih:
Učenci drugih razredov ro letos brez berila. Bodo brez njega vse leto, kakor so bili lani orez berila učenci petih razredov? Prihodnje leto ne bo berila za prvi razred, ki je že pošlo; ne bo pomožnih knjig za vse učence. Razpis za sestavo omenjenih knjij naj se objavi čimprej, sicer bo prihodnje leto pouk zelo otežko-čen To nalogo prepuščamo bodočemu odboru.
Brez vrtcev ni ostalih šol!
Zaključno poročilo o razmerah v slovenskem šolstvu na Tržaškem je dala Sandra Mahnič-Močnikova, ki je govorila o slovenskih otroških vrtcih in sicer tistih, ki so v upravi ustanova ONAIRC in občin. Učiteljica Močnikova je rekla:
Na Tržaškem je 17 slovenskih otroških vrtcev, katere vzdržuje uprava ONAIRC, in 3 otroški vrtci, katere vzdržuje tržaška občina. V dolinski občini Je vpisanih 170 otrok (upr. Onairc). V tržaški občini je vpisanih 280
Aleksandra Mahnič-Močnikova
otrok (upr. Onairc). V nabrežin ski občini obiskuje vrtce 15: otrok (občinska uprava). Trža ške občinske vrtce pa obiskuJ( 73 otrok (občinska uprava). Skup no Je torej 675 otrok.
Gmotno stanje učiteljic uprav* ONAIRC je naravnost poniževal no. Uprava zahteva od njih vsi mogoče in nemogoče, a nudi jin tako skromno plačo, da je z nje nemogoče živeti. Začetna plači znaša 44.000 lir; po dvajsetih leti! pa 62.000 lir. Učiteljice morajc delati po 8 ur dnevno, ali po i‘ ur na teden, medtem ko se vs borimo za kratek teden. Učiteljic* so primorane pripraviti si sam« vse učne pripomočke, ki pa sta nejo ogromno. Potrebno je, di se vzgojiteljica stalno izobražuje a kako naj to stori, ko nimi možnosti, da si nabavi potrebni
(Nadaljevanje na 6. straniJ
PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj: najvišja temperatura 11, najnižja 5, ob 19. uri 8 2; zračni tlak 1013.2 narašča. veter 4 km jugozahodnik, vlaga 73 odst., nebo jasno, morje skoraj mimo temperatura morja 12 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 14. decembra
Vojmir
Sonce vzide ob 7.38 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 23.08 in zatone ob 12.19
Jutri, SREDA, 15. decembra
Kristina
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Znižanje tarif za pobiranje odpadkov v javnih lokalih, trgovinah in zavodih
Znižanje, ki bo začelo veljati 1. januarja, bo znašalo od 30 do 40 odstotkov ■ Zupan bo podal poročilo o delu «Ente Rinascita Agricola»
pan sta dejala, da «Ente Rinascita Agricolaii skrbi za študije o kmetijskih vprašanjih v naši pokrajini, prireja cvetlično razstavo, da je to zelo delovna organizacija, ki daje pobude tudi na področju razvoja živinoreje itd. v sodelovanju s Kmetijskim nadzomištvom. Župan je tudi obljubil, da bo pripravil za svetovalce obširno poročilo o delovanju te ustanove. Naše pripombe glede te ustanove bomo dali, ko bomo dobili županovo poročilo. Občinski svet je tudi odobril jamstvo za posojilo 10 milijard lir, ki ga bo najela ustanova «Auto-vie Venete« za nadaljevanje del na avto cesti Trst-Benetke z odcep-kom do Vidma.
Zelo važno obvestilo za razlaščence v Dolini
Včeraj sta se sestala konzorcij razlaščencev in odborov za pomoč razlaščencem zaradi gradnje naftovoda ter se sporazumela, da bosta nastopila skupaj pri družbi SIOT v obrambo prizadetih in po potre-
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena izključno upravnim vprašanjem. Samo v začetku je župan dr. Franzil sporočil svetovalcem, da ga je minister za trgovinsko mornarico Spagnolli po telefonu obvestil o sestanku pri ministru Colombu v zvezi z vprašanjem tržaškega pristanišča, župan je poleg drugega dejal, da bo vlada nakazala za kritje primanjkljajev. Javnih skladišč do 31. decembra leta 1966 najmanj dve milijardi lir. Poudaril je, da so na tem sestanku, o katerem smo že poročali, vzeli na znanje tudi vprašanja, ki so bila nakazana v resoluciji, ki jo je nedavno odobril tržaški občinski svet. Med temi vprašanji je bila tudi zahteva po čimprejšnji ustanovitvi Pristaniške u-stanove, o čemer so na sestanku obširno in podrobno razpravljali. V zvezi s sklepi, ki so jih sprejeli na sestanku pri zakladnem ministru Colombu v korist tržaškega pristanišča, je župan dr. Franzil poslal predsedniku vlade Moru, zakladnemu ministru Colombu in ministru za trgovinsko mornarico Spagnolli-ju zahvalno brzojavko. Prav tako je župan poslal zahvalno brzojavko predsedniku deželnega odbora dr.
Berzantiju in vladnemu komisarju dr. Mazzi za podporo tržaškemu pristanišču ki sta jo napovedala.
Nato je odbornik za finance prof.
Lonza predložil v odobritev sklep
0	znižanju tarif za pobiranje odpadkov v javnih lokalih in raznih trgovinah, hotelih in drugih gostiščih, krožkih, plesnih dvoranah in barih, igralnicah in plesnih šolah, dobrodelnih in podpornih zavodih, industrijskih in obrtniških podjetjih ter v raznih zasebnih vzgojnih in šolskih zavodih.
Nove tarife bodo stopile v veljavo s 1. januarjem leta 1966 in bodo od 30 do 40 odstotkov nižje od sedanjih. Tarife za pobiranje smeti za vse druge kategorije ostanejo nespremenjene. Na osnovi tega sklepa bodo z začetkom prihodnjega leta javni lokali in trgovski obrati plačevali 140 lir kvadratni meter površine obrata (sedaj plačujejo 180 lir); hoteli in druga gostišča 140 lir (180), razni krožki, plesne dvorane in drugi zabavni lokali 200 ( 280), igralnice in plesne šole 300 lir (460), dobrodelni in podporni zavodi 60 lir (90), industrijska podjetja, obrtne delavnice, zasebne garaže, kopališča itd., 120 lir (180), zasebni vzgojni in šolski zavodi 90 lir (110).
Nadalje so svetovalci potrdili veliko število navadnih upravnih sklepov, ki jih je odobril občinski odbor z nujnim postopkom. Med drugimi je bil potrjen sklep o prispevku za vzdrževanje nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom na Proseku. Ob ta sklep se je obregnil liberalni svetovalec Della Santa, češ da slovenske šole uživajo večje ugodnosti kot italijanske in Je zato vprašal odbornika za pojasnilo glede tega stroška. Odbornik dr. Babile je izjavil, da je to obvezen izdatek občinske uprave za nižje srednje šole, ki se ne tiče 6amo slovenskih šol.
Daljša razprava se je razvila v zvezi z nakazilom tržaške občine
1	milijona lir ustanovi «Ente Rinascita Agricola«. Nekateri svetovalci so vprašali odbornika za finance dr. Verzo in župana za pojasnila, kakšno dejavnost pravzaprav razvija ta ustanova na kmetijskem področju. Tako odbornik kot žu-
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
SESTANEK POKRAJINSKEGA ODBORA
Prefekturni komisar dr. Miceli odobril pokrajinski proračun
O ponovnem sklicanju pokrajinskega sveta bo odločil vladni komisar dr. Mazza - Odobreni proračun za l. 1965 je praktično isti, ki v svetu ni dobil večine
bi tudi pri drugih ustanovah. Zato vabita vse prizadete, naj se ne pogajajo z nikomur, ker bo v četrtek 16. t. m. ob 20. uri skupen sestanek prizadetih iz druge skupine na starem županstvu v Dolini.
Cave pri Sv. Ivanu slovesno izročili ključe družinam treh novih hiš s 60 stanovanji, ki so bile zgrajene s podporo INA-Casa za usluž bence občine in Acegata. Ustanova INA-Casa (sedaj Gescal) je dala za tri nove hiše 340 milijonov lir.
Hiše so zgradili na občinskem stavbišču. Poleg tega pa je občina porabila za priključke s kanaliza cijo 6 milijonov 500.000 lir. Načrte za hiše je napravil arhitekt občin skega tehničnega urada Nassivera. Septembra leta 1962 je INA-Casa, potem ko je dobila od občine vse načrte, pooblastila Zavod za ljudske hiše naj zgradi omenjena stanovanja. IACP je imenoval za ravnatelja del inženirja občinskega tehničnega urada Zarattinija, dela pa so bila dodeljena gradbenemu podjetju Stignano.
Izročitvi ključev novih stanovanj so prisostvovali župan dr. Franzil, ravnatelj Zavoda za ljudske hiše odv. Sinigaglia, predsednik upravne komisije Acegata dr. Stasi, občinski odbornik za javna dela Moc-chi in številni drugi funkcionarji.
Na slovesnosti je prvi spregovo ril župan dr. Franzil, ki je izrazil zadovoljstvo občinske uprave, da je lahko tudi ob tej priložnosti prispevala k postopni rešitvi stano.
iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii
Stavka gradbincev in zborovanje stavkajočih
Kot smo že poročali v nedeljo, bodo jutri po vsej deželi stavkali delavci gradbene stroke. Stavko je napodeval deželni koordinacijski odbor Italijanske zveze delavcev lesne in gradbene stroke z zahtevo po sklenitvi nove delovne pogodbe, po novi politiki gradnje ljudskih hiš, za dosego polne zaposlitve, po posredovanju dežele, da se takoj pričnejo javna dela, ki so v načrtu, ter po zvišanju brezposelnostne podpore od 300 na 1.000 lir na dan.
Jutri ob 10. uri bo v kinu Ala-barda na Trgu Stare mitnice zbo-rovanje stavkajočih delavcev, katerim bo govoril vsedržavni tajnik FILLEA poslanec Claudio Cianca.
VČERAJ DOPOLDNE PRI SV. IVANU
Slovesna izročitev ključev 60 družinam v treh novih hišah
Hiše so bile zgrajene s podporo INA-Casa za uslužbence občine in Acegata - INA-Casa gradi sedaj 974 stanovanj, zagotovljen pa ima denar še za 500 stanovanj
Včeraj dopoldne so v Ulici delle. vanjskega vprašanja v Trstu, ter
V razpravi o deželnem proračunu številne plati deželnega delovanja
Tudi včeraj je spregovorilo sedem svetovalcev: sest Furlanov in en Goričan
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU
je za svoj drugi planinski večer, ki bo v sredo, 15. t.m. ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma povabilo svojega člana
prof. Borisa Pahorja
da spregovori v obrambo
LEPOT SOŠKE DOLINE;
in svojega člana
dr. Rafka Dolharja
da predstavi tržaškim ljubiteljem planin svojo knjigo «POT V PLANINE«. V ilustracijo svoje knjige bo dr. Dolhar pokazal tudi številne diapozitive; poleg teh pa bo, kot uvod v zimsko sezono, pokazal tudi številne diapozitive z zimsko tematiko.
Vljudno vabljeni člani in ljubitelji naravnih lepot in zimskega športa!
Tudi včeraj je na seji deželnega sveta poseglo v razpravo o proračunu sedem svetovalcev, tako da jih je sedaj na treh sejah spregovorilo 21, kar še ni niti polovica prijavljenih. Med njimi je bilo šest Furlanov in en Goričan.
Prvi je spregovoril demokristjan Chieu iz Karnije, ki je obravnaval predvsem vprašanja gorskih področij. Pri tem je dejal, da bi morali sestaviti nekako posebno »karto« gorskih področij, na kateri bi nakazali razne potrebe, zlasti pa točno označili, katere površine naj bi služile pridelovanju krme, katere paši m katere pogozdovanji),, c^jg^gj Use namreč v, Jem pogledu mnogo greši, ker se pogozduje, kjer ni zemljišče primerno ali pa se obratno krčijo pašniki ali travniki, kjer bi najbolje uspevali gozdovi.
Zatem je govoril o množičnem izseljevanju z gorskih področij, zaradi česar so razne vasi vedno bolj na redko naseljene, medtem ko bi morali poskrbeti, da bi o-stalo več ljudi doma Svetovalec je obširno obravnaval vprašanja živinoreje, selekcije furlanske ci-kaste pasme, bikov itd. Dotaknil se je tudi važne vloge turizma za pasivne kraje in končno še obrti, ki je v Karniji tudi precej razvita.
Socialist Giaeometti je obravna val vprašanji obrtnikov in zdravstva. Rekel je, da je odbor pokazal veliko zanimanje in občutljivost za vprašanja obrtnikov ter
Na sinočnjem sestanku pokrajinskega odbora je predsednik dr. Savona sporočil, da je v petek 10. tm prefekturni komisar podpre-fekt dr. Miceli odobril pokrajinski proračun za leto 1965, z manjšimi spremembami praktično istega. ki ga je odbor predložil pokrajinskemu svetu, v katerem je — kot znano — prejel 12 glasov proti 12 nasprotnim.
Glede pokrajinskega sveta je dr. Savona prikazal odboru razvoj bodoče dejavnosti sveta v zvezi s sklepi, ki jih bodo sprejele nadzorne oblasti. O sklicanju pokrajinskega sveta bo odločil vladni komisar dr. Mazza.
Predsednik Savona je nato podčrtal važnost sestanka, ki je bil v soboto v Rimu in na katerem so proučili položaj v Javnih skladiščih in vprašanje pristaniške u-stanove. Pri tem je poudaril srečen uspeh prizadevanj odbora in predsednika samega, zlasti kot člana gospodarske komisije v raznih srečanjih, ki jih je imel v Rimu za razne probleme in za nujne potrebe tržaškega gospodarskega življenja. Dr. Savona je dejal, da je z rezultati zelo zadovoljen zaradi njih važnosti in pozitivnosti, ki daje upanje na rešitev osnovnih gospodarskih vprašanj našega mesta
Odbor je prav tako proučil vlogo, ki jo bo pokrajinska uprava imela pri reševanju vprašanja u-stanove EAAS, zlasti še po sestanku, ki ga je predsednik Savona sklical z glavnimi odgovornimi za krajevne ustanove, ki so zainteresirane pri nadaljevanju aktivnosti te podporne ustanove.
Novo pokrajinsko vodstvo PSDI
Predvčerajšnjim zvečer se je zaključil 16. pokrajinski kongres tr-
žaških socialdemokratov v Miljah. Na tem zborovanju, ki se je začelo v soboto, so delegati Izvolili svoje predstavnike, ki se bodo u-deležili prihodnjega vsedržavnega kongresa PSDI, ki bo v januarju v Neaplju. Izvoljeni delegati so: Giuseppe De Gioia, Lucio Lonza, Bortolo Giraldi in Giorgio Menguz. zato. Neapeljskega kongresa pa se bodo udeležili tudi prof. Dulci, bivši tajnik Pierandrei in Giorgio Ce-sare.
Delegati pokrajinskega kongresa so nadalje izvolili novo pokrajinsko vodstvo, ki ga sestavljajo med drugimi prof. Dulci, Oberdan Pierandrei, prof. Lonza, Giorgio Cesa-re, Lorenzo Fogher, Bruno Fonta-not, Bortolo Giraldi, Gianni Giuri-cin, Mario Giacomini, Vittorino Del Zio, Giuseppe De Gioia in drugi.
Najvažnejše vprašanje, o katerem so razpravljali na kongresu, je zadevalo brez dvoma združitev PSDI s socialistično stranko. Poleg tega pa so delegati posvetili tudi precejšnjo pozornost tržaškim gospodarskim problemom. Sem spada predvsem vprašanje deželnega gospodarskega načrtovanja v okviru splošnega vsedržavnega gospodarskega načrta.
V	socialističnih krogih menijo, da so zaključki socialdemokratskega kongresa v določenem protislovju. Na eni strani — pravijo nekateri socialisti — socialdemokrati postavljajo zahtevo, da se mora čimprej doseči združitev obeh strank, a na drugi strani postavljajo take pogoje, da je nemogoče, da bi do te združitve prišlo.
V	socialističnih krogih se nadalje poudarja, da je bilo opaziti, da socialdemokrati niso bistveno spremenili svojega stališča do vprašanja slovenske manjšine, izvzemši pri tem njihovo izjavo glede pre-osnove občinskega odbora, v katerega je bil vključen slovenski socialistični predstavnik Dušan Hreščak.
pri tem omenil tudi doprinos socialistov pri raznih ukrepih. Poudaril je stališče svoje stranke glede vprašanja poklicnih spričeval ter dejal, da je nova ustanova za razvoj obrti zelo pozitivna. Pozval je odbor, naj posveča tej'u-stanovi vso potrebno pažnjo, da bo ustrezala smotrom, zaradi ka terih je nastala. Predvsem pa je treba omogočiti obrtnikom več bančnih kreditov.
Ko je govoril o deželni dejavno sti na področju higiene in zdravstva, je izrekel negativno ocena njegove skupine v zvezi z zadnjim deželnim zakonom o bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah, ki ni upošteval načrtovanja pri razmestitvi bolnišnic. Pohvalil pa je pobude pdbpra v zvezi z defektno deco, s šolsko medicino ter z zdravstveno pomočjo na cestah. Vse to pa ne sme ostati v fazi raziskovanj, marveč je treba preiti k uresničevanju. Deželna vlada pa naj bi tudi začela proučevati neodložljivo vprašanje domov za starčke. Na koncu je dejal, da socialisti kritizirajo dejavnost odbora, toda konstruktivno, da bi se zboljšalo njegovo delo ter da bi se zaščitili interesi prebivalstva.
Komunist De Caneva je obravnaval nekatere plati vprašanj gorskih in gričevnatih področij. Pr tem je dejal, da se ne strinja niti z zaključki predsednika Berzanti-ja niti s politično linijo, ki je botrovala sestavi proračuna. Ti zaključki so namreč v protislovju z ugotovitvami, do katerih so prišli takrat, ko so razpravljali o izrecno gorskih vprašanjih. Glavna pomanjkljivost pri tem je pač, da se ni dežela dovolj poslužila možnosti, ki ji jih zagotavlja avtonomija. Pri tem se je komunistični svetovalec lotil raznih posebnih vprašanj in opomnil na ukrepe v zvezi z mlekarstvom in sirarstvom, ki niso prinesli globalne rešitve. Tudi vprašanje industrializacije so obravnavali zelo megleno V zvezi z izseljevanjem je govornik dejal, da je treba zajeziti beg z zemlje in ne le urediti »njegov tok«, kot je rekel neki predstavnik večine' Nadalje je očital odboru, da ni upošteval v proračunu geoloških in vodnih vprašanj, čeprav že dolgo časa terjajo rešitev. V zvezi s temi vprašanji je napovedal množično peticijo, da bi dosegli od deželnega sveta, da bi sprejel vsedržavni zakonski predlog, katerega bi potem poslali v razpravo parlamentu.
V zvezi s položajem delavstva je De Caneva ugovarjal trditvam liberalca Bertolija ter navedel primere podjetij, kot so Eirelli, tovarni papirja v Tolmeču in Ova-ru itd., ki ne plačujejo proizvodnih nagrad, in to ne zato, ker bi jim primanjkovalo denarja, marveč ker bi rada prejela finančno pomoč dežele, saj so bila vedno vajena »sesati iz obilnih dojk države«. Končno je v zvezi s proračunom dejal, da sicer razume, da ga je bilo treba sestaviti v hitrici in da zato ni popoln, ter da so tu tudi objektivne težkoče. Toda kljub temu bi lahko bolj upošteval zahteve in potrebe prebivalstva, kar pa se ni zgodilo.
Devetag (PSDI) je dejal, da sta deželni odbor in svet opravila že mnogo dela, da bi rešila vsaj nekaj vprašanj, ki se vlečejo v naši deželi vsaj eno stoletje. Zakoni so bili sprejeti na hitro in zato ne morejo biti popolni, toda večina je storila, kar se ji je zdelo najbolj nujno in potrebno, zlasti če se upošteva, da še nimamo vsedržavnega gospodarskega načrta. Zatem je dejal, da sta goriška in tržaška pokrajina kot dva štrclja, ker nimata pokrajinskega zaledja, kar negativno vpliva na njuno go-
spodarstvo. Zato bi jima morala vlada priznati privilegij »zaostalih področij«. Seveda pa ni pri tem omenil, da bi potem zahtevala takšne ugodnosti tudi videmska pokrajina, kjer je življenska raven še nižja, pa čeprav ni ta pokrajina zgubila niti pedi svojega prejšnjega ozemlja. Govornik je omenil tudi potrebo gradnje tako imenovane »aurinske« železnice ter ceste od Villess do Gorice, kateri bi sledil podaljšek do Ljubljane. Končno je omenil še vprašanje turizma, ki je važno za naše področje, ter gradnjo protosinhro-trona v Doberdobu. V zvezi s tem je izrazil obžalovanje, da ne nastopajo glede tega vprašanja vse stranke enotno, pri čemer je omenil kraj v Apuliji, ki bi tudi prišel v poštev in kjer branijo enotno svoj predlog.
Misovec Boschi se je pritožil, da dežela še ni pripravila svojega načrta za razvoj gospodarstva in je zatem obravnaval nekatera kmetijska in gozdarska vprašanja. O kmetijskih vprašanjih je govoril tudi svetovalec Cogo (KD),saj se nanje dobro spozna, ker je to njegov poklic.
Zadnji je spregovoril komunis-' Bosari. Kritiziral je avtonomistične koncepcije, ki izhajajo iz Ber-zantijevega poročila. Ce sprejema odbor takšna stališča, bo postala dežela le izvršni organ osrednje oblasti Nasprotno pa je treba voditi takšno politiko, ki bi omogočila deželi, da bi postala pospeše valni center tudi kar se vsedržavnega načrtovanja tiče. Govornik je omenil tudi izvajanje člena 54 statuta, ki se tiče pokrajin in občin in prispevkov tem krajevnin upravam. Glede tega je sedaj u brala dežela zgrešeno pot.
Kar se urbanističnega načrta ti če, je nesmisel, če se prej ne iz vede reforma urbanističnega zako na, saj se še v večini občin rav najo po zakonu izpred leta 1942 Govornik je kritiziral glede tega socialiste, ki v vsedržavnem me rilu ne poskrbijo za urbanističn zakon, tako da se nadaljujejo grad bene špekulacije, kar povzroča po dražitev stanarin. Seveda pa ni rešitev tega vprašanja odvisna le od socialistov, marveč od celotni: vlade in parlamenta.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabi na
REVIJO
PEVSKIH ZBOROV
ki bo v nedeljo, 19. decembra ob 17. uri v Kulturnem domu
Vstopnina: 400-200,-
lir
lir dijaki
Vstopnice dobite od jutri dalje v Tržaški knjigarni.
Veljavnost dovolilnic za posle Alpe-Adria
Zunanjetrgovinski oddelek vladnega komisariata obvešča imetnike posebnih dovolilnic za opravljanje vezanih poslov v okviru sejemske prireditve Alpe Adria 1964, da zapade 31. decembra letos vsako podaljšanje veljavnosti omenjenih dovolilnic. Morebitnim prošnjam za podeljevanje novih odlogov morajo prizadeti trgovci priložiti pregled o opravljenih uvoznih in izvoznih poslih ter ustrezno valutno in carinsko stanje.
Konec tekočega meseca zapade tudi veljavnost dovolilnic za opravljanje poslov v okviru sejemske prireditve Alpe Adria 1965. Veljavnost teh dovolilnic se avtomatično podaljša do 31. marca 1966, zunanjetrgovinski oddelek vladnega komisariata vabi prizadete operaterje, naj ga kljub temu sproti obveščajo o zaključenih poslih.
V kuhinji svojega stanovanja se je včeraj popoldne ponesrečila 77-letna Maria Sigorich vd. Cosulich iz Ul Santi Martiri 14. Pri nerodnem nadcu si je nesrečnica zlomila levo stegnenico. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnic, ter jo s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek.
Trgovci, obrtniki»gostilničarji!
BOŽIČNA IN NOVOLETNA ŠTEVILKA
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
bosta imeli večji obseg in višjo naklado, zato prosimo, da nam pošljete svoje božične in novoletne oglase ter voščila najkasneje do 22 t. m. — Lahko tudi samo telefonirate na štev. 37-338
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
je poudaril, da je bilo treba tudi za gradnjo teh stanovanj premosti ti precejšnje finančne in tehnične težave. Župan se je zahvalil vlad nemu komisariatu, ki je kril stroške občinske uprave za povezavo hiš s kanalizacijo. Zavodu za ljudske hiše in vsem občinskim funk cionarjem, ki so dali svoj prispe vek pri gradnji.
Predsednik Zavoda za ljudske hi še odv. Sinigaglia pa je najprej vo ščil družinam srečno bivanje v no vih stanovanjih, nakar je izjavil, da ima njegov zavod sedaj v gradnji 974 ljudskih stanovanj ter da imajo zagotovljena denarna sredstva za gradnjo nadaljnjih 500 stanovanj. Nadalje je odv. Sinigaglia dejal, da bo Zavod za ljudske hiše zgradil v prihodnjih treh letih okrog 1400 novih ljudskih stanovanj.	—
Prekinitev sodnih stanovanjskih izgonov
Sodna oblast je na prošnjo vladnega komisarja odredila prekinitev sodnih izgonov iz stanovanj v času božičnih in novoletnih praznikov od 15. dec. do 15. januarja.
Oddana dela za razširitev Furlanske ceste
Pri deželnem skrbništvu za javna dela so 7 .t.m. na zasebni dražbi oddali drugo skupino del za razširitev Furlanske ceste na osnovi cene 25.210.000 lir. Dela so bila dodeljena gradbenemu podjetju Mari & Mazzaroli Ricarda Maria iz Trsta.	------------.
V ORGANIZACIJI SKGZ
«0krogla miza» o naših vprašanjih
V Gregorčičevi dvorani je bila sinoči okrogla miza na temo «Sloven-ske manjšinske organizacije», ki jo je organizirala Slovenska kulturno gospodarska zveza. Diskusijo je vodil Stanislav Renko, glavno poročilo je podal Boris Race, predsednik SKGZ, s krajšimi referati pa je nastopilo še pet govornikov, — prof.
U. Vrabec, F. Benedetič, O. Kalan, prof. B. Pavletič in V. Svetina — ki so se dotaknili nekaterih najbolj perečih vprašanj, ki se tičejo slovenske narodne manjšine v Italiji. Med razpravo je prišla do izraza potreba, da se o posameznih vprašanjih, razpravlja na širši osnovi, zato bo tej prvi okrogli mizi sledilo še več talcih srečanj, ki jih bodo posvetili po1 vrsti vprašanju slovenskega šolstva, vprašanju mladine in njene problematike, vprašanju gospodarskih organizacij, in še drugim podobnim temam izrazitega pomena in aktualnosti za tukaj živečo narodno manjšino.
Izvajanju posameznih referentov s prizadetih področij je sledila daljša diskusija, v katero je poseglo več prisotnih, ki so orisali posamezne točke ali vprašanja, o katerih bi bilo treba prej ali slej temeljito razpravljati. Obseg načetih problemov in množica predlogov sta pokazali, kako potrebno je bilo sklicanje tega prvega sestanka in kako zrel je čas za tak ne posreden pogovor med pripadniki našega občestva, kakor je bila sinočnja okrogla miza.
nriiMiiiiHiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
PO SVOJEM POVRATKU IZ RIMA
Ugodni komentarji dr. Mazze o rezultatih rimskih razgovorov
Državna posega bosta urejena s posebnim zakonom, s katerim bo urejeno celotno vprašanje pristaniške ustanove
Vladni komisar dr. Mazza je po povratku iz Rima komentiral potek razgovorov na sestanku o tržaškem pristanišču, ki se je vršil preteklo soboto na zakladnem ministrstvu, ob navzočnosti samega ministra Colomba, predsednika deželnega sveta dr. Berzantlja in drugih predstavnikov gospodarskega življenja v državi.
Rimski sestanek se je zaključil z ugodnimi rezultati za Trst: tako kar se tiče novih direktiv, kakor tudi kar zadeva stališča, ki sta jih v tem pogledu zavzela ministra Spagnolli in Colombo.
Na sobotnem sestanku sta stopi-v ospredje predvsem dve točki: a) kritje dosedanjega primanjkljaja Javnih skladišč, ki bo do konca etošnjega leta dosegel 1 milijardo 600 milijonov lir in b) kritje primanjkljaja podjetja za poslovno leto 1966, ki bo po dosedanjih predvidevanjih znašal približno 400 ml-ijonov lir.
Državni poseg v obe smeri bo urejen v posebnem zakonu s ka-i erim bo država uredila celotno \ prašanje pristaniške ustanove.
! troške za vzdrževanje pristaniške i stanove bo po ministrovem zagotovilu prevzela država. Deželna u-frava ne bo prispevala za kritje primanjkljaja Javnih skladišč, pač ;:a bo pozneje sodelovala pri vzdr-ž:vanju pristaniške ustanove. Trža-š ca prefektura je v tej zvezi po-v ibila tržaške delavce in operaterji naj se vzdržujejo stavkovnih banj in postavljanju novih zahtev, dk bo lahko vprašanje tržaškega p istanišča čim prej in čim temelj teje rešeno v korist celotne skupnosti.
Slovenski klub in Akademski klub Jadran vabita na zanimivo predavanje, ki ga bo imel danes, 14. t. m. ob 20.30 v mali dvorani KULTURNEGA DOMA univ. prof. dr. Jože Pogačnik o temi
Slovenski pisatelj in sodobni svet
Obiskovalci	Slovenskega klu-
ba, Jadranaši, književniki in visokošolci	vljudno vabljeni.
GIASBENA MATICA V TRSTU
priredi v torek, 21. t. m. ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma
VEČER SLOVENSKE SOLISTIČNE GLASBE
Sodelujejo:
MITJA GREGORAČ (tenor) MIHA GUNZEK (klarinet) MARIJAN LIPOVŠEK (klavir)
Na programu bodo avtorji: Karel Pahor, Marij Kogoj, Zla-tan Vauda, Marijan Lipovšek, Vilko Ukmar, Primož Ramovš in Uroš Krek
Ljudska prosveta
Vsi pevci pevskega zbora Ivan Cankar so vabljeni na pevsko vajo, ki bo danes ob 20.30 v društveni dvorani v Ul. Monteechl 6.
lo dva posebna vlaka, in sicer 24. in 27 tm. Na progi Turin-Milan-Benetke-Videm bo ojačeno število vlakov 18. in 19. ter od 23. do 27. in od 30. do 31. decembra.
Posebni vlaki za bližnje praznike
Glavna direkcija državnih železnic bo za božič in Novo leto pomnožila število potniških vlakov na vseh važnejših relacijah v državi. Med drugim bo vodstvo FFSS u-vedlo 24. decembra tudi poseben vlak na progi Trst-Benetke, na progi Videm-Benetke pa bo uved-
Potrditev sklepov bolnišnic
in drugih ustanov
Pokrajinski upravni odbor je o-dobril vrsto sklepov raznih zdravstvenih in drugih ustanov. Med drugim je odobril tudi sklep šolskega skrbništva o podpori zaseb nim vrtcem za finančno leto 1965 ter dva sklepa uprave združenih bolnišnic glede izboljšanja pokojnin nekaterim skupinam upokojenih uslužbencev ter dopolnitve 13. meseca pokojnine bivšim uslužbencem za leto 1965.
Prispevek tržaške KPI za bolnišnico za Vietnam
Tajništvo tržaške federacije KPI sporoča, da je poslalo vodstvu partije v Rim znesek 40.000 lir kot prispevek za vojaško bolnišnico za vietnamske partizane, da ga izroči odboru italijanskih zdravnikov, ki so dali pobudo za nabiralno akcijo. Tajništvo tudi poziva člane in prijatelje, naj prispevajo za to zbirko In tako izrazijo svojo solidarnost z junaškim vietnamskim ljudstvom v njegovi borbi za svobodo ln neodvisnost.
Vespist jo je podrl
Ko je včeraj popoldne 65-letna Angela Carnisan por. Starc s Pen-dice Scoglietto 10 prečkala Ulico Rossetti pri stavbi |t l-c, jo je z vespo TS 33087 podrl '27-letni Dui-no Barnabi! iz Ul. Castagneto 57, ki je vozil navzgor po Ul. Rossetti. Zaradi sunka je ženska padla ter se pobila po zatilju in desnem sencu. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico ter jo sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 10 dni.
KJE BOMO SILVESTROVALI?
Hotel LEV
Ljubljana, Vošnjakova 1
prireja veselo in prijetno silvestrovanje v VELIKI RESTAVRACIJI in STEKLENI DVORANI, v DAN-CING BARU, v BARU TISOČ IN ENA NOC, v KLUBSKI SOBI ROULETTA. Silvestrovski topli in mrzli bife na voljo brez omejitve vso noč — darilo za vsakega gosta
—	orkestri — pevke — program.
—	Cena Din 6 700 — Informacije tel. 310-555
Hotel «ILIRIJA», Ljubljana
Prijetno silvestrovanje boste preživeli v našem hotelu ob presenečenjih in priznanih kulinaričnih izdelkih — Cena Lit. 3.000 — Prednaročila do 20. decembra pri šefu strežke odnosno v recepciji hotela.
Hotel «KRAS» Postojna, tel. 100
vabi na prijetno m veselo silvestrovanje. Silvestrovska večerja — godba in ples.
damska restavracija* Postojna
Veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. — Godba in ples — Rezervacije tel. 68.
Hotel «JAV0RNIK» Postojna
priporoča silvestrovanje z bogato večerjo in plesom — Rezervacije tel. 84.
Hotel «TRIGLAV» Sežana prire
di tradicionalno silvestrovanje s silvestrovsko večerjo — Igral bo priljubljeni orkester — Priporoča se rezervacija.
V gostilni «PRI GROJNb Gorica
— boste lepo in prijetno silvestrovali. — Silvestrovska večerja — godba — postrvi.
Gostinsko podjetje «GALEB*
KOPER vas vabi na tradicionalno silvestrovanje, ki ga priredi z bogatim menujem v obratih HOTEL GALEB in RESTAVRACIJA «RIBA». Rezervacije se prodajajo od 15. t. m. dalje. -— Igrata dva priznana orkestra — GALEB tel. 21605; RIBA tel. 21182.
V hotelu «ADRIA* Ankaran
(San Nicolb) — Bogat menu — Igra znani orkester — Pravočasno rezervirajte na tel. 74112 — Hotel je ogrevan.
PARK hotel-Gorica, Nova Gorica
priredi veliko silvestrovanje v vseh prostorih — Silvestrovski menu din 6.000.—, kavarna din 2.000.— Pohitite z rezervacijami, ki jih sprejema recepcija hotela, tel. 21442 — 21462.
Hotel «Sabotm» Gorica, N. Gorica
(Solkan) priredi tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih — Igra orkester GALEB.
Hotel «BELLEVUE» Ljubljana
vabi na prijetno silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih hotela. Bogat silvestrovski menu. • Zabavala vas bosta dva priznana ansambla. Upoštevajo se vplačane rezervacije.
Hotel «MANT0VA» Vrhnika
priredi veselo silvestrovanje s silvestrovsko večerjo. Igral bo priznani plesni orkester TONE STANOVNIK — Priporočamo rezervacije.
Hotel «SL0N» Ljubljana prireja veselo silvestrovanje v vseh pro. štorih hotela — Prijetno vas bodo zabavali štirje plesni ansambli — BAR — KAVARNA — Silvestrovski menu — Sprejemamo rezervacije.
Hotel «TRIGLAV* Koper prireja veliko silvestrovanje v vseh restavracijskih prostorih hotela, v nočnem baru in v hotelu «GIU-STERNA« — Igrajo trije priznani orkestri — Cena silvestrovskega manuja z rezervacijo je 4.000,— do 4.500.— din. — Rezervacije se sprejemajo v recepciji hotela Triglav in v recepciji hotela Giusterna od 15. t. m. dalje.
Kam na silvestrovanje? V Kulturni dom seveda!
SPDT sporoča, da ie na razpolago
še nfkaj mest za zimovanje na Livku, Vpisovanje samo še danes v ‘Tržaški knjigarni.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
13. decembra 1965 se Je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa je 15 o-seb.
UMRLI SO: 7Metna Emilla Storil, 70-detni Giovanni Bortolussi, 73-letni Silvio Klein, 74-letna Anna Donatich por. Tautscher, 51-letni Vittorio Bie-kar, 55-letna Vilma Delise por. Me-nts, 71-letna Giordana Fammilume vd. Marini, 58-letnl Guglielmo Piz-zutti, 70-letna Dobrilla Sunich, 65-letnt Galliano Papazzoni,	64-1 e t n i
Francesco Jelenich, 69-letm Pietro Gessini. 68-letni Giorgio Brunner, 68-letna Maria Cuk por. Carli, 68-letni Sebastiano Garbln.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (13. 12.	— 19.	12.)
Biasoletto, Ul.	Roma	16;	Al	Gale-
no, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Al-la Madonna del Mare, Trg Piave 2; SanCAnna, Pobočje sv. Ane 10; Da-vanzo, U-1. Bernini 4; Godina, AUT-GEA, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montor-sino (Rojan).
Od 13.	do 16.	ure
Biasoletto, Ul.	Roma	16;	Al	Gale-
no, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Al-la Madonna del Mare, Trg Piave 2; SanfAnna, Pobočje sv. Ane 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Roma 4; Godina, Al-1’IGEA, Ul. Ginnastica 6; Al L!oyd, Ul. Orologio 6; Sponza. Ul. Montor-sino 9 (Rojan).
LADJE V PRISTANIŠČU
Kirluki, Archangelos G., Annika, Grigorousa, Bremerhaven (Grčija), El Giza (ZAR), Omiš, Umag, Pohorje, Jadro, Metohla, Kapetan Martino-vič, Kolasin, Orjen (Jug.), Mongioia, San Giorgio, Carso, Enri. Bannock. Eurcpa, Iris, Olimpia, Isarco, A. Vol. ta, Aquileia, Settemari, Saipa II, E-speride, Enotrla, Brick V, Vulcania (Italija), Pescara (Li.), Exchester (Am.), Helena (No.), Valeria, Orion, Elvira (Pa.), Mati, Partizani, Vlora, Adriatiku (Al.), T. Stavros (Ma.), Hector Hoon (Br.), Golzwardersand (Nem,), Gunnar Brovig (Nor.).
Restavracija «URŠKA» Ljubljana
Privoz St. 11, tel. 22260 priredi veliko silvestrovanje — bogat silvestrovski menu — igra priznani orkester «RONY» — Rezervacije sprejemamo do 25. t. m.
Gledališča
VERD)
Danes zvečer ob 20.30 bo za red B v vseh prostorih tretja predstava Luzzattove opere «Judita» z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
Nazlonale 15.30 «Ipcress» Tehnico-lor. Michael Caine, Guy Dobman.
Arcobaleno 16,00 «Perchč uccldi an-cora» Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «La decima vlttlma« Technicolor. Marcello Mastroiannl, Uršula Andress, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 »La guerra segreta« Vittorio Gassman, Henry Fonda, An-nie Girardot.
Grattacielo 15.30 18.30 21.45 «My (air lady» — Technicolor. Panavi-slon. 70 mm, Audrey Hepburn. Rex Harrlson.
Alabarda 16.30 «Agente segreto Jer-ry Cotton operazione uragano« — George Nader.
Fllodrammatico 16.00 «La montagna dl luce» Colorscope. Richard Harri-son.
Aurora 16.00 «Castellt di sabbla«. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.00 «Prima vittoria« John Wayne. Kirk Douglas.
Garibaldi 16.00 «Bataan» Robert Tay-lor
Capltol 16.00 «Uno straniero a Sacra-mento« Technicolor. Michael Har-gitay.
Impero 16.00 «Le bambole« Prepovedano mladini pod 18 letom.
Vittorio Veueto 16.00 «11 coionnello von Ryan» Technicolor. Frank Sinatra, Trevor Howard.
Moderno 16,30 «L’uomo seoza paura« Technicolor. Kirk Douglas Zadnji dan.
Astra 16.30 «1 cavalleri driTonore«.
Astoria 16.30 «Nudo crudo e...» Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «11 traditore del cam-po 5 (Suplizlo)« Paul Neivman, Walter Pidgeon.
Ideale 15.00 »Agente Coplan missione spionaggio« Virna Lisi.
Skedenj 16.00 «Affondate la Bismark« Scopecolor. Richard Widmark.
Darovi in prispevki
v počastitev Jubileja Ubalda Vr ca daruje prof. Jože Umek 1000 za Dijaško Matico.
zahvala
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgubi našega dragega očeta, tasta, brata, strica in nonota
JOSIPA URDIHA
državnega uradnika v pokoju
Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči sin ZDRAVKO, hčerka ZDENKA, snaha, zet, sestra, nečaki in vnuki
Mavhinje, Tržič, 14.XII.1965.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga
MARIJA KRAU roj. ČUK
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, v torek, ob 12.30 iz hiše žalosti v Trebčah št. 38.
Žalujoči mož ANDREJ, otroci ALEKSANDER, ALBERTA Ul OLGA tor drugi sorodniki
IMMt, 14.XII.1MI
Z ZADNJE SEJE 03ČENSKEGA SVETA V ZGONIKU
Vladni komisariat je črtal iz proračuna mnogo postavk
Med drugim je črtal predvideni prispevek občine za zgraditev spomenika padlim partizanom zgoniške občine, kar je-kot je poudaril župan - žalitev za občino
Kakor smo na kratko že poročali, je bila v soboto zvečer v Zgoniku seja občinskega sveta. Prihodnja seja bo v soboto. Na seji je župan najprej poročal o delovanju odbora, nato pa o občinskem proračunu za letošnje leto, ki ga je vladni komisariat odobril šele 24. novembra in je črtal mnoge postavke ter ga skrčil in odobril le 16,505.000 lir državnega prispevka za kritje primanjkljaja. Iz proračuna so b'!e črtane razne postavke v izdatkih za javna dela, za popravila občinskih stavb, za spomenik padlim itd., potrjena pa je bila postavka o dohodkih iz trošarine, kar se ne bo moglo doseči. Nato je žuoan sporočil, da je bil zgoniški občini dodeljen prispevek v znesku 8 milijonov lir za javna dela. Občinski odbor je predlagal, da bi s temi sredstvi uredili enosmerno cesto v Zgoniku, dokončali dela za centralno ogrevanje v šoli v Ssležu, asfaltirali cesto Postaja na Proseku-Repnič in uredili križišče državne ceste-Proseška postaja.
2upan je tudi poročal, da je občinski odbor posredoval na deželni upravi, da bi podnrla razvoj turizma v zgoniški občini, ki ima znamenito jamo pri Brlščikih, katero obiskuje vedno večje število turistov. Urediti je treba poti in napraviti parkirni prostor. Deželni odbornik dr. Masutto je obljubil, da bo dežela dala svoj prispevek, ko bo imela na razpolago potrebna sredstva. Pri poročilu o krčenju proračuna je župan poudaril, da je občina zaradi tega zelo prizadeta, ker nima velikih dohodkov, pač pa vedno večje stroške. Glede črtanja postavke za prispevek občine za spomenik padlim pa je poudaril, da je to žaljivo za občino, ki je toliko prispevala in žrtvovala v borbi proti nacifašizmu. Pri tem je župan Se pripomnil, da se akcija za postavitev spomenika nadaljuje, da je bil sestavljen pripravljal ni odbor, ki je med prebivalci zgo niške občine nabral že 376.850 lir Zupan je še poročal o gibanju pre bivalstva v občini. Število v zad niih letih stalno pada zaradi pre seljevanja v mesto, ker je manj rojstev in več umrlih. ZgoniŠka občina ima sedaj 1252 prebivalcev.
Občinski svet je nato razpravljal in odobril zamenjavo občinskega zemljišča, izvolil revizorje računov za leto 1965 ter imenoval učitelja Armanda Skerlavaja za zastopnika občine v šolskem patronatu.
Uvozna in izvozna dovoljenja v oktobru
V	preteklem oktobru je zunanjetrgovinski odd el e k generalnega vladnega komisariata za deželo Furlanijo — Julijsko krajino izdal tržaškim trgovcem v okviru videmskega sporazuma o maloobmejnem, blagovnem prometu za 80.483.00ft lir uvoznih in za 289.958.000 lir izvoznih dovoljenj.
V	uvozu so tega meseca prevladovale naslednje blagovne postavke: sveže goveje meso (2.600.000 lir), sveže sadje (4.600.000), sveže mleko (7.000.000) in sveže ribe (8 milijonov), vsa preostala dovoljenja v skupni vrednosti nekaj čez 58 milijonov lir pa so se nanašala na uvoz jugoslovanskega vina.
Na področju izvoza so se izdana dovoljenja nanašala predvsem na razne vrste papirja, tako predvsem Impregniranega papirja za razne tehnične potrebe (10.000.000 lir), na nylonsko predivo in tkanine (45 milijonov), železarske izdelke med
temi zlasti na pločevino lil mil.), krogljične ležaje RIV (49 mil.), razne pritikline in nadomestne dele za avtomobile (13,5 mil.), barvane razglednice (13.000.000), avtomobilske pnevmatike (8 mil.), kemične proizvode in razne industrijske stroje ter nadomestne dele.
V okviru italijansko-jugoslovan-ske obmejne menjave s poravnavanjem medsebojne obveznosti po splošnem računu v zunanjetrgovinskih lirah, je omenjeni urad v preteklem oktobru izdal manjše število izvoznih dovoljenj, tako za dobavo 32 milijonov lir mazalnega olja Esso in nekaj dovoljenj za dobavo 4 milijonov lir raznih električnih kablov.
S postelje je padol
N i drugi kirurški oddelek bolnišnice so včeraj okrog 19.50 sprejeli 63-letnega upokojenca France sca Clementija iz Ul. delle Lodo-le 2, ki je včeraj zjutraj v svoji spalnici padel s postelje. Pri padcu se je elementi pobil po desnem stegnu, kolenih in desnem komolcu ter se bo moral zdraviti 30 dni. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom.
Brezvestni avtomobilist podrl pometača in zbežal
Brezvestni šofer je včeraj popoldne v Istrski ulici pri pokopališčih podrl 56-letnega pometača Roberta Ginerdija iz Ul. Smareglia 12 in nato zbežal, ne da bi ponesrečencu nudil pomoč. Ginerdi se je na motornem kolesu peljal proti Skednju, ko je za njim privozil
avtomobil in ga podrl. Pri padcu z motornega kolesa se je Ginerdi ranil in pobil po levi nogi Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico kjer se bo moral n.r ortopedskem oddelku zdraviti 10 dni. Policija vodi preiskavo, da bi izsledila brezvestnega šoferja.
Izsledili so vandala ki je dvakrat uničil znak KPI v Ul. S. Zenone
V nedeljo smo poročali, da so «običajni neznani« fašisti pri Sv. Jakobu uničili svetlobni znak KPI pred sedežem sekcije v Ul. S. Zenone in pustili na kraju svojega ((Junaštva« tudi svojo vizitko v obliki lističa s kljukastim križem.
Komaj je sekcija namestila nov svetlobni znak, Je nekdo v noči med nedeljo in ponedeljkom ponovno znak uničil. Poleg tega pa je strgal s pročelja sedeža nekaj plakatov o sekcijskem kongresu ter ponovno narisal kljukasti križ.
Včeraj je predstavnik sekcije prijavil policiji to vandalsko dejanje. Ko si je prišla policija ogledat nastalo škodo, je predstavnik sekcije obvestil policiste, da je videl na predvečer prvega uničenja znaka v bližini sedeža nekega Giordana Bonazzo, ki je znan kot fašist. Poleg tega pa je neka ženska prišla povedat na sedež sekcije, da Je v soboto v neki gostilni slišala Bonazzo, kako se je hvalil, da je uničil znak KPI in da ga bo ponovno uničil. Na osnovi teh informacij Je policija Bonazzo prijela in ta je priznal svoji vandalski dejanji.
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiimuvuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Delno znižana kazen zaradi nenamerne povzročitve smrti
Razprava se vleče že več kot dve leti, obsojenec pa se je medtem že izselil v Švico
Pred porotnim prizivnim sodiščem se je moral zagovarjati včeraj 29-letni Bruno Cinello iz Vede-laga blizu Trevisa, ki je bil svoj čas obtožen, da je nepremišnjeno umoril tedaj 58-letnega Giuseppa Furlana, trgovca o poklicu, ki je bil doma iz iste vasi kot obtoženec.
Razprava pred tržaškim prizivnim sodiščem bi za naše občinstvo ne bila zanimiva, če ne bi šlo za dolgovezen kazenski postopek,.^. se je začel leta 1963.jia. po-rotnem sodišču v Trevisu, se nadaljeval na prizivnem porotnem sodišču v Benetkah, prišel do rimskega kasacijskega sodišča ter bil pozneje izročen v pristojnost tržaškega prizivnega porotnega sodišča.
Dogodek, ki je Cinella pripeljal pred porotnike v Trevisu je bil v bistvu zelo preprost. Na dvorišču neke gostilne v vasici občine Vede-lago je nekega večera v avgustu 1. 1962 prišlo do prepira med Cinel-lovim očetom in Furlanom. Prepir je nastal, ker je Furlan prevrnil nekaj čaš piva na mizi blizu igrišča za balincanje. V določenem trenutku je Bruno Cinello menil, da Furlan ogroža očetovo življenje ter je preskočil ograjo in udaril s pestjo domnevnega napadalca. Furlan je padel v znak ter obležal nezavesten na tleh. Pet dni
......................
TRI NEDELJSKE PROMETNE NESREČE
Na ovinka pri krematoriju sta z vespo zavozila s ceste
Z vespo trčil v avtomobil pod Konkonelom Avtomobilist podrl žensko pri Sv. Soboti
Na ovinku pri krematoriju v Istrski ulici, se je predvčerajšnjim zvečer pripetila prometna nesreča, katere žrtvi sta postala 19-letni e-lektričar Bruno Berce iz Ul. Buoz-zi 2 in 18-letni ličar Giuliano Bal-oas iz Ul. Rossi 64. Prijatelja sta se peljala na vespi TS 33886, ki jo Je proti Trgu Valmaura vozil Berce. Ko je ta privozil na veliki ovinek, je iz še napojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vespo zavozil s ceste. Oba prijatelja sta se prevrnila in se pri tem tudi ranila. Z rešilnim avtom RK so Jo odpeljali v bolnišnico, kjer so Berceta sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu zaradi udarcev po spodnji strani hrbta, Baldas pa se bo mo-ral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 10 dni, ker se je ranil had desnim očesom po rokah in n°gah.
Na ovinku pod Konkonelom je Predvčerajšnjim popoldne 19-letni ttudent Aldo Furlanetto s Stopnica Čampi Elisi 1 z vespo TS 33327 trčil v zadnji del avta TS 77400, ki ka je proti središču vozila 35-letna •pida Jurincich por. Morelli iz Ul. J*6i Giardini 40 in se je tedaj usta-Vl'a. Sunek je bil tako močan, da ?e je Furlanetto prevrnil z motor-Ja in se hudo pobil po glavi, ustni-Cah, nosu ter si verjetno prebil Posno kost. Z zasebnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolniš-hiso ter ga pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo mo-ra' zdraviti teden dni.
42 let star Raffaele Grillo iz Ul. Grandi 11 je predvčerajšnjim po-
poldne vozil svoj fiat 750 TS 68058 s Trga Valmaura proti Sv. Soboti. Med vožnjo je Grillo nenadoma zagledal 59-letno Albino Micheluzzi por. Krizmancich iz Ul. Battera 20, ki je neprevidno in izven zebra-stega prehoda, prečkala cesto. Grillo je skušal ustaviti avtomobil, vendar to mu ni uspelo in je žensko podrl. Šofer je ponesrečenki priskočil na pomoč, ji pomagal v svoj avto ter jo nemudoma odpeljal v bolnišnico. Micheluzzijevo so sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti teden dni. Pri nesreči se je pobila po glavi ter se ranila po zatilju.
Na pločniku je padel in si zlomil nogo
Večurna zamuda je bila predvčerajšnjim ponoči usodna za 72-letne. ga upokojenca Pietra Kermaca, ki preživlja svoje noči v prenočišču v Ul. Videli 2. Kermac je prišel v Ul. Vidali po drugi uri ponoči in je seveda našel vrata zaprta. Upal je, da bo prej ali slej prišel kdo in vrata odprl, zato Je sklenil, da bo malo počakal. Začel je hoditi okrog stavbe, toda nenadoma se je nerodno prestopil na robu pločnika in padel. Pri tem si je nesrečnež zlomil levo stegnenico. Ker ni mogel vstati, je obležal in šele uro kasneje ga je zagledal mimoidoči moški, ki je poskrbel, da so Kermaca odpeljali v bolnišnico z rešilnim avtom. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek s pridržano prognozo.
KI1IO «1 KIS« PROSEK
predvaja danes, 14. t. m. ob 19.30 dramatični film:
5 ore violente a Soho
(5 NASILNIH (JR V SOHU)
Vstop prepovedan mladini izpod 18. let
Igrajo:
ANHONY NEWLEY — ROBERT STEPHENS — JULIA FOSTER
pozneje je umrl v bolnišnici v Ca-stelfranco Veneto.
Spričo tega so ga preiskovalni organi prijavili sodišču zaradi nepremišljenega umora. Obravnava v tej zvezi je bila pred porotnim sodiščem v Trevisu leta 1963 in tedaj so obsodili Cinella na 1 leto in 4 mesece zapora zaradi nenamernega uboja. S tem so porotniki menili, da ni šlo za nepremišljeni umor, temveč za obliko uboja, ki Je podoben tistim, ki se dogajajo ob prometni]} nesrečah.
Proti razsodbi porotnega sodišča se Je pritožil generalni prokurator, ki Je menil, da bi morali porotniki obsoditi ČinelJa.fž^radl nepremišljenega umora. Pri tem Je treba upoštevati, da je obtoženčeva obramba zahtevala že na prvi obravnavi, da je treba poleg drugih zahtev upoštevati tudi okoliščine, ki opravičujejo upoštevanje olajševalnih okoliščin čl. 62-1 k.z. (nagibi posebnih moralnih in družbenih vrednot — v tem primeru obramba očeta) in tudi izzivanja.
Beneško prizivno porotno sodišče je v celoti sprejelo zahteve Javnega tožilca ter obsodilo Cinella na 4 leta, 5 mesecev in 10 dni zapora. Obtožencu so pomilostili eno leto kazni,
Proti tej razsodbi se Je pritožil Cinello, in sicer na kasacijsko sodišče. Predvsem je zahteval, naj se upošteva razsodba porotnega sodišča v Trevisu in drugič, da bi moralo prizivno sodišče priznati olajševalne okoliščine Izzivanja in že omenjenega čl. 62-1 k.z.
Kasacijsko sodišče je letos sprejelo ta priziv izključno glede te zadnje zahteve ter odposlalo akte našemu prizivnemu porotnemu sodišču.
Včeraj so prizivni porotniki sklenili, da se razsodba prizivnega t sodišča v Benetkah v glavnem potrdi, a da se zmanjša kazen Cinellu zaradi upoštevanja omenjene olajševalne okoliščine na 2 leti, 11 mesecev in 17 dni zapora.
Obtoženec ni prisostvoval obravnavi, ker se je že pred časom izselil v Švico.
VELIK USPEH MEDNARODNE PRIREDITVE
Štirje zbori iz Slovenije in Trsta zmagali na dvodnevnem pevskem tekmovanju v Gorici
Na prvih mestih v posameznih kategorijah so zbori «Tone Tomšič» iz Ljubljane, «Komorni moški zbor» iz Celja in «A. Illersberg iz Trsta ■ Slovenski zbor «Gallus» iz Trsta drugi med mešanimi zbori ■ Lepa uvrstitev zbora Prosek - Kontovel v polifonskih izvedbah
Iz avtomobila na cesti je odnašal razne stvari
Te dni so agenti s komisariata pri Sv. Soboti prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami 28-letnega Benita Florio iz Ul. Rossetti 12. Prijavljenca so agenti pustili na začasni svobodi.
Preiskavo o tatvini so agenti pričeli že 25. oktobra, ko se je na komisariatu zglasil 29-letni Duilio Coslovich iz Ul. San Lorenzo in Selva 8 in povedal, da je neznanec iz njegovega avta fiat 500 C TS 13348, ki je bil parkiran v Ul. P’Alessio, odnesel kovinske dele za blokiranje stekel na oknih. Co. slovich je tudi povedal, da je iz avtomobila v več presledkih izginilo več predmetov:	dve bateriji,
brzinomer, ogledalce in električne žice pri svečah.
Neznanca, ki se je motal okrog avtomobila, je opazil Coslovichev oče. Komaj se Je približal, se je neznanec nemudoma odpeljal z motofurgonom. Toda Coslovicheve-mu očetu je uspelo razbrati številke tablice, ki jih je potem Coslovich povedal agentom.
Kazalo je, da Je bil motofur-gon last tvrdke Udovich iz Ul. Pa-scoli. Agenti so lastnika tvrdke povabili na komisariat in ta je izjavil, da motofurgon za delo uporablja Floria. Agenti so povabili tudi Fiorio. Ta je priznal tatvino kovinskih delov, zanikal pa je ostale tat. vine. Pristavil je, da je vzel kovinske dele, ker je mislil, da je avto zapuščen in namenjen v staro železo. Kovinske dele Je Floria vrnil.
Padec zaradi slabosti
Ko Je po kosilu ostala od mize, Je predvčerajšnjim okrog 13. ure 80-letno Marto Strunovich vd. Fran-copal iz Ul. San Nicolb 6 prijela nenadna slabost, da se je zgrudila na tla in hudo pobila po zatilju. Ponesrečenko so z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico ter jo s pridržano prognozo pridržali na nevrokirurškem oddelku.
Dvodnevno mednarodno tekmovanje zborov v veliki dvorani UGC v Gorici se je zaključilo v nedeljo zvečer okrog 23. ure z objavo zmagovalcev, razdelitvijo nagrad in klasifikacije vseh zborov, ki so pri dopoldanskem in popoldanskem koncertu tekmovali v polifonski glasbi.
V	kategoriji A, v kateri so nastopali mešani zbori, Je zasedel prvo mesto akademski pevski zbor ((Tone Tomšič« iz Ljubljane, ki ga vodi Marko Munih, drugi je bil zbor «Jacobus Gallus« iz Trsta pod vodstvom Ubalda Vrabca, tretji pa zbor «Montaslo» prav tako iz Trsta.
V	kategoriji B, za moške zbore, so podelili prvo nagrado zboru ((Illersberg« iz Trsta, drugo komornemu moškemu zboru iz Celja, pod vodstvom Egona Kuneja in tretje zboru CRA-CRDA iz Tržiča, ki ga je vodil Aldo Policardi. četrto mesto v tej kategoriji je zasedel zbor «Prosek-Kontovel», ki ga je vodil Ignacij Ota.
Kot smo že v nedeljo javili, so v folklorni skupini, ki je tekmovala v soboto, zasedli prvo mesto Komorni zbor iz Celja, drugo zbor «Tone Tomšič« iz Ljubljane, tretje pa ((Illersberg« iz Trsta.
Večernega slavnostnega koncerta, ki je bil povezan z objavo rezultatov tekmovanja in podelitvijo nagrad ter diplom se je poleg številnega občinstva, ki je napolnilo obsežno dvorano, udeležilo več predstavnikov oblasti. Med njimi naj omenimo župana Martino iz Gorice in predsednika občinske skupnosti odv. štruklja iz Nove Gorice, italijanskega konzula v Kopru Cerchioneja, Jugoslovanskega konzula v Trstu Gačnika, predsednika PTU Peternela, deželnega odbornika Cooiannija in Trlpanija itd.
Pred razdelitvijo nagrad je župan Martina v krajšem nagovoru pozdravil predstavnike oblasti in vse nastopajoče v imenu mesta in občinske uprave. Pri tem je ugotovil visoko umetniško raven, ki so Jo letos dosegli vsi nastopajoči in vlogo Gorice, ki postaja vedno bolj stikallšče sosednjih narodov in središče za izmenjavo kulturnih dobrin med njimi. Ta prireditev je pokazala veliko človečansko vsebino in politično vrednost za de šego še boljšega razumevanja med sosednjimi narodi.
Po podelitvi nagrad in diplom, so prvi in drugi nagrajenci zapeli nekaj pesmi po prosti izbiri. Najprej je nastopil Vrabčev zbor «Ja-cobus Gallus« iz Trsta; še posebno je vžgala njegova ((Slovenska pe sem«, ki jo Je moral zbor na splošno željo burno ploskajočega občinstva ponoviti.
Za njim je nastopil «Tone Tomšič« iz Ljubljane, ki je zapel dve slovenski pesmi in makedonsko humoresko; občinstvo Je mladim pevkam ln pevcem burno ploskalo in Jih skoro ni pustilo z odra.
Sledil je nastop komornega moškega zbora iz Celja, ki so ga že ob samem pojavu na odru sprejeli s splošnim ploskanjem, katero se je po posameznih zapetih pesmih še stopnjevalo, zlasti pri obeh pesmih «En krajcarček imam« in pa ((Bolne rože«.
Kot zadnji Je nastopil moški zbor ((Illersberg« iz Trsta. Zapel je štiri pesmi med katerimi kot zadnjo «Marcetta Triestina«, ki po mnenju številnih prisotnih ni bila primerna za tako resno prireditev kot je bilo to mednarodno tekmovanje.
Iz poteka nedeljskega tekmovanja Je bilo pravtako kakor v soDOto očitno, da so zbori znatno napredovali od lani, bodisi v izvajanju obvezne pesmi, kakor tudi dveh pesmi proste izbire. Zato tudi 9. mesto goriškega zbora «S. Ignazio« ne more dokazati dejanskega napredka, ki ga Je ta zbor dosegel od lani. Isto velja za druge zbore, «Ja-kobus Gallus« iz Trsta, «Prosek-Kontovel«, «Jacobus Gallus« iz Celovca itd.
Ko je nastopil na popoldanskem koncertu Ubald Vrabec s svojimi pevci, mu je napovedovalec Uba’(io Agati čestital k njegovi 60-letnicl, ki Jo Je obhajal dan prej, v soboto, ter mu v imenu prirediteljev želel
še mnoge let plodne dejavnosti.
Udeležba občinstva na letošnjih koncertih Je znatno presegla lansko in tudi odnos med občinstvom in nastopajočimi je bil še bolj neposreden in prisrčen, kar je bilo še najbolj očitno zvečer ob nastopu zmagovalcev. Tudi najbolj skeptični kritiki so morali priznati, da se Je ta prireditev po požrtvovalnem prizadevanju organizatorjev iz pevskega društva «Seghizzi» dokončno uveljavila in v štirih letih že prešla v vrsto tradicionalnih prireditev, ki jih je treba obdržati in razviti, ker je postala sestavni del kulturnega življenja ob meji, ki daje Gorici važno vlogo kulturnega posrednika.
Izidi tekmovanja zborov v Gorici
FOLKLORNA SKUPINA
1.	Komorni moški zbor iz Celja
2.	Mešani zbor «Tone Tomšič« iz
Ljubljane
3.	Moški zbor «A. Illersberg« iz Trsta
4.	Moški zbor «CRA—CRDA« iz Tržiča
5.	Mešani zbor «M o n t a s i o« iz Trsta
6.	ženski zbor iz Padove
7.	Mešani zbor «J. Gallus—Petelin« iz Celovca
8.	Moški zbor «Tre pini« iz Padove
9.	Mešani zbor oCanterini Roma-gnoli« iz Ravenne
10.	Moški zbor «Prosek-Kontovel» s Proseka
11.	Moški zbor «Doiomiti» iz Trenta
12.	Moški zbor «Bianche Zime« iz Rovereta
13.	Mešani zbor «S. Ignazio« iz Gorice
14.	Moški zbor «Monte Česen« iz Valdobiadene
15.	Moški zbor «Arupinum» iz Trsta
POLIFONSKE SKUPINE MEŠANI ZBORI
1.	«Tone Tomšič« iz Ljubljane
2.	«J. Gallus« iz Trsta
3.	«Montasio» iz Trsta
4.	«S. Maria Maggiore« iz Trsta
5.	Zbor iz Pliberka na Koroškem
6.	«B. Donato« iz Feltre
7.	«J. Gallus—Petelin« iz Celovca
8.	«1 Mastri fini« iz Busta Arsizia
9.	«S. Ignazio« iz Gorice
10.	»Canterini Romagnoli« iz Ravenne
MOŠKI ZBORI
1.	«A. Illersberg« iz Trsta
2.	«Komorni zbor« iz Celja
3.	«CRA—CRDA« iz Tržiča
4.	«Prosek-Kontovei» s Proseka
5.	G. P. Paiestrina« iz Camina (Padova)
KLUB SIMON GREGORČIČ Večeri ob sredah V klubskih prostorih na Verdijevem korzu 13, bo j u t r i, 15. decembra ob 20.30 predaval prof. dr. Jože Pogačnik iz Ljubljane o temi
SLOVENSKI PISATELJ IN SODOBNI SVET Vljudno vabljeni!
.....................................Hlinili, „|„|„n,|,mi|ll|ll|ll,lmlllllM|,|IM,m,,!,,,!,,,|||ll||llil|M|||||||I|lli|,i|||||||||||||||||
POROTNO SODIŠČE V GORICI
Zaslišanje dodatnih prič obrambe in ogled prizorišča ropa v Romansu
Od predlaganih prič je sodišče pripustilo samo tri, ki jih bodo zaslišali danes dopoldne
Na včerajšnji dopoldanski razpravi o zadevi ropa v Romansu je predsednik sodišča dr. Rossi dai besedo obrambi zaradi eventualne predložitve novih prič. Od tren branilcev je bil prisoten samo odv. Pa-scoli, ki je prediagal zaslišanje nekaterih nadaljnuh prič tudi v imenu ostalih dveh branilcev, od'-. De vetaga in Antonlnija.
Glede Munarlna je navedel imena nekaterih i-r*C, ki naj bi pojasnile, kje se je mudil popoldne dne 4. januarja >e*-os in ki naj bi izključile možn isi, da bi bil t stega dne ob 16. uri v Romansu. Druge pr'če naj bi izl-IJučlle možnost, da o! Munarin uporabil lasulj > in pištolo iz gledališke garderobe pri UGG.
Kar se Dornija tiče naj bi pri čali njegova mat' in neka soseda, da je tistega dne vstaj iz postelje šele ob 15. uri, druge priče naj bi zopet govorile o njegovi oradi in brkih ter o tem, da je bn 23. decembra v Milanu in torej ni mogel tistega dne menjati v bandi v Romansu bankovca za 1.000 lir ter si obenem ogledati notranjost lokala.
Glede Lo Prestija je pravtako predložil zaslišanje nekaterin novih prič v zvezi z okvaro na njegovem avtomobilu, kar naj bi Vklju-
čilo uporabo tega avtomobila pri ropu v Romansu. Odv. Pascoti Je tudi predlagal sodni ogled pr.zori-šča ropa v Romansu, da bi se porotniki sami prepričali o nekaterih podrobnostih. Omenil je tudi nenavaden položaj Llcia Colauta, ki Je postal iz obtoženca priča in njegovega alibija pri nekem mehaniku niso niti preverili.
Državni tožilec je predlagal sodišču, naj bi zavrnilo zaslišanje novih prič obrambe; svoj predlog Je utemeljil s tem, da bi njihovo zaslišanje ne prineslo novih momentov v razpravo, Kfer so o tem, kar naj bi te priče povedale, že zaslišali druge priče, katere so dale povsem drugačne izjave; poleg te ga je treba upoštevati tudi dejstva iz priznanja obtožencev. Kar se Dornija tiče tudi z novimi pričami obramba ne more dokazati, da je imel ta na dan ropa v Romansu brado in brke. kar bi bilo zanj bistvenega pomena. Pravtako so glede Lo Prestija nekatere priče že na vedle nekatere podrobnosti, ki »e ne skladajo s tezo obrambe glede njegovega alibija.
Predsednik je nato ukazal izprazniti sodno dvorano ln sodišče se Je umaknilo na posvet, ki Je trajal dobro uro. Po tem premoru
t«MiiiiiiiaMaiiiiiiiitiiii,i,imiiii,iiiii,,t«i,ii,,i„ltIII,l,tlll,il,l,,«l|tlllllllltllllllllllllllltlltlllll|||lall||||t|a|sa|vai
VESTI IZ TRŽIČA IN OKOLICE
Priprave na božičnico otrok uslužbencev CRDA
Pričeli so graditi tovarno, ki ho ohdclo-vala cevi za naftovod - Prijela tatiča
V Tržiču se pripravljajo na božičnico, ki bo ta teden. Ravnateljstvo CRDA bo razdelilo v četrtek popoldne v hotelu v Ul. Cosulich darila otrokom, ki bodo izžrebani. Vsem otrokom uslužbencev CRDA bo ravnateljstvo razdelilo kakšnih 2000 paketov; razdelili jih bodo na dveh ločenih prireditvah, v petek v hotelu uradnikov za tiste iz Tržiča, v soboto 18. decembra v podjetju v Panzanu, ce bivajo v drugih občinah.
Pakete bo za otroke razdelila tudi notranja komisija. Razdelili jih bodo na dveh ločenih prireditvah v kinematografih Nazionale in Ex-celsior ob 9.30. Na voljo je 1.750 darilnih paketov. Ob 10. uri bodo zavrteli otroško risanico.
KDOR SE PRVIČ NAROČI NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1966
prihrani 3.300 lir
podari družini lepo darilo
prejemal bo zastonj Hat ves mesec december
prejme v dar se lepo slovensko knjigo
Telefonirajte na štev. 37-338	%
ali pa izročite vaš naslov raznašalcu £
PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20
V OET bodo te dni v zasebni obliki razdelili 350 paketov.
• * *
Na področju Monie S. Antonio so pričeli graditi obrat Bredero . Priče Italiana, ki bo oblagalo cevi za čez-alpski naftovod. Podjetje SOLVAY je zanj odstopilo 100.000 kv. m. V Tržič bodo pripeljali vseh 20.000 cevi, ki jih gradi Italsider v Ta-rantu za naftovod Milje - Karnija. Z ladij Jih bodo razložili v Porto-rosegi, s tovornjaki pa Jih bodo pripeljali v podjetje, kjer jih bodo prevlekli s posebnim cementom, filtrom in stekleno maso. S posebnimi ameriškimi stroji bodo pripravili za montažo na dan okoli 200 cevi, dolgih od 10 -20 m. Odporne bodo za temperaturo do 435 stopinj. V podjetju bo 8 delavcev zaposlenih poldrugo leto. Zanj bodo potrošili 50 milijonov lir.
• • •
Karabinjerji iz Pierša in kvestura iz Tržiča so izsledili tatova, ki sta 29. novembra in 9. decembra ukradla 50.000 lir v ENAL ter prav tolikšno vsoto v agrarnem konzorciju v Pieršu. Eden je 21-letni Mirto Padovese, industrijski izvedenec iz Pierša, drugi pa 20-letni univerzitetni študent David Rucli iz Turjaka. Oba sta se vozila v lepih avtih, se dobro oblačila ter nikoli bila brez ficka v žepih; pripadala sta «bolJšim» družinam. Pred sodiščem se bosta zagovarjala zaradi tatvine.
Je prečltal odlok, s katerim se dovoli zaslišanje treh od predlaganih prič in sicer: Emilija Franca, Li-via Colauta in Amllcara Mocchlut-ta. Te priče bodo zaslišali danes ob 10. uri. Obenem Je predsednik odredil ogled prizorišča v Romansu, ki bo danes popoldne ob 16. uri. Odredil je, naj o tem ogledu obvestijo ravnatelja mestne hranilnice iz Gorice dr. Monteno in oba uradnika v Romansu Fratolija In Tortula, da bodo na razpolago sodnemu dvoru.
Vprašanje svetovalca KPI o proslavi 59-Ielnicc vstopa v vojno
V zvezi s pripravami za proslavo 5. obletnice vstopa v prvo svetovno vojno, ki jih je že najavila občinska uprava v Gorici, je svetovalec KPI dr. Battello naslovil na župana interpelacijo, v kateri priporoča, da je treba dati takratnim dogodkom njihovo pravo mesto v zgodovini, ter jih pokazati brez nacionalističnih primesi. Zato vprašuje župana in pristojnega odbornika, če sta enakega mnenja in kaj namerava občinska uprava u-kreniti v tem smislu, upoštevajoč pri tem poseben položaj in vlogo Gorice,
C ENAL — Panzano prireja 31 decembra dvodnevni izlet v Ljubljano; strošek 4.500 lir. Vpisuje urad v Ul. Dandolo ali g. Tranchi-na, tel. 4759.
Nezgoda na cesti in na delu
Sinoči nekaj po 19. uri se je peljal 18-letni Klavdij Benedetič iz Ul. Sampagnuzza 94 z mopedom po Ul. Crispi. Pred poslopjem Trgovinske zbornice pa ga je podrl neki avtomobilist s svojim «topo-linom«. Z avtom Zelenega križa so Benedetiča odpeljali v civilno bolnišnico kjer so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju zaradi zloma nosne kosti.
Na gradbišču pocjjetja Maritolli v Tržiču pa se Je okrog 16. ure ra nil pri upravljanju stroja za izkopavanje 33-letni Adrijan Cotič iz Podgore, Ul. Cuneo 1. V civilni bolnišnici so mu ob 20.30 nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v petih dneh zaradi rane na desnem kazalcu.
Saje so se vnele
V stanovanju Bruna Marangonija v Ul. del Santo 22 v Gorici so se včeraj dopoldne okrog 11 ure vnele saje v dimniku. Cim so opazili nevarnost so poklicali goriške gasilce, ki so po enournem delu odstranili nevarnost požara. Pri tem pa so morali razkopati del zidu ob tlečem tramu, škodo cenijo okrog 40 tisoč Ur. Hiša je last Eli-zabete Rubino.
Kolesarka jo je pahnila
Antonijo Bremec, por. Pirich, rojeno 1906 v Kalu nad Kanalom in bivajočo v Ul, Piave 14 so ob 13. uri pridržali na zdravljenju v civil. m bolnišnici zaradi zloma desnega zapestja. V bližini županstva jo Je pahnila neka kolesarka, ki se po nesreči ni ustavila.
Avtomobilist povozil motociklista
Na Svetogorskl cesti je v nedeljo zvečer avtomobilist Valter Furlan s fiatom 600 GO 18582 povozil motociklista 60-letnega Stefana Rijavca, rojenega na Trnovem in bivajočem v Ul. Rocca 10. Ponesrečenca je avtomobilist odpeljal v bolnišnico, kjer so ga pridržaU na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Vsi smo bratje...
Četrto mednarodno tekmovanje pevskih zborov «CA. Se-ghizzU je za nami. Za nami je pevska prireditev, ki je po kvaliteti nastopajočih zborov presegla vse dosedanje in ki sodi po svoji umetniški ravni na najvišjo stopnjo. V tem je spodbudno potrdilo, da zborovsko petje ne zamira, pač pa da
—	nasprotno — doživlja svojo renesanso, zlasti v kvaliteti, tudi pri nas.
To je prva razveseljiva splošna ugotovitev ob tem kulturnem donodku, za ms toliko bolj pomembna in pozitivna, ker je prav slovenska pevska kultura
—	ona v domovini in našo v zamejstvu — še posebej zablestela. Potrebna pa je še dnina ugotovitev, morda še pomembnejša od prve; da se je namreč to mednarodno pevsko tek, movanje — tu na meji —spremenilo v odkritosrčno manifestacijo mednarodnega prijateljstva. Poudarjam — tu na meji — kajti ni vseeno, če prihaja do podobnih manifestacij nekje v Parmi, v Veroni, Trevisu ali morda celo v Arezzu (mislim na zadnja gostovanja ljubljanskih umetniških ansamblov) ali pa na kraju in v mestu, kjer še ni tako dolgo, ko je splošno vzdušje in razpoloženje še precej močno čutilo posledice vojnih in prvih povojnih let. Ni vseeno če množica navdušeno ploska slovenskemu zboru iz Celja, Ljubljane ali pa iz Trsta in Proseka-Kontovela nekje v notranjosti države ali tu v Gorici, kajti ploskanje nekje drugje je lahko predvsem ali tudi samo izraz cenjenja določene kvalitete ali kvečjemu še odraz olike, tu pri nas pa je predvsem odraz novega vzdušja, ki se uveljavlja, ki se je že uveljavilo!
Nikoli mi ne bo žal, da sem v nedeljo popoldne prisostvoval zaključnemu delu tekmovanja v do kraja napolnjeni dvorani «Ginnastice Gorizinne». Zbranih je bilo 1500, morda še več poslušalcev ko je napovedovalec najavil nastop komornega zbora iz Celja in ko so se prvi pevci pojavili na stopničkah, se je sprostil aplavz, pomešan z vzkliki, ki je napolnil s svojim odmevanjem vso prostorno akustično C orano. Potem je hrup utihnil kot v pobožnem vričakovanju in v največji tišini je zbor odpel ob-vezno pesem «Ecce quam bo-num» patra Mariana Miolija. In spet. 'fcof da bi se utrgal o-blak. Napovedovalec je komaj prišel do besede. Med Celjem in Gorico so izmenična kulturna gostovanja zasejala seme prijateljstva, ki je obrodilo sad. Tako nekako je ugotavljal napovedovalec. verjetno sam prevzel ob vrhunski izvedbi in navdušenju množice. Na obrazu patra Miolija je počival smeh, oči so mu žarele. Slovenski zbor je njegovo pollfonsko skladbo podal tako, da ni prišla d > popolne veljave samo njena zahtevna konstrukcija, pač pa tudi tako, da je dobila polno veljavo njena vsebina, zajeta v treh plemenitih besedah «...vsi smo bratje».
Res, vsi smo bratje in prav je, da si prizadevamo, da bi kot bratje mislili, delan in živeli. Pa ne samo ob pesmi!
Pevsko društvo «C A Seghiz-zi» je lahko ponosno, da je pobudnik in organizator te in takih prireditev. V čast mu je lahko, da je svoje ime povezalo s tako plemenitim duhom, kot je duh prijateljskega in bratskega sožitja.
V čast pa je lahko tudi Gorici, mestu ob meii, da je pred drugimi, ravno tako če ne še bolj poklicanimi, doumelo novega duha in svojo vlogo v njem.
j. k.
Silvestrovanje v Prosvetni dvorani v Gorici
(lori ca
CORSO. 14,30: «Una ragazza da durre«, R Hudson in L. Čari Ameriški film v barvah VERDI. 17.00: «Giulietta degli s riti«, G. Mašina In S Millo. 1 liianski film v barvah; mlad pod 14. letom prepovedan MODERNISSIMO. 16.00:	«Fre«
avvelenate«. Forest Tucker in dele Mara; črnobeU ameri: film.
V1TTORIA. 17 00: «Preda biond X. Clarck in B Johnson; črnoh film; mladini pod 18 let< vstop prepovedan CENTRALE. 17.15: «Le avventure gli amori dl Omar Khnyyam», Wilde in M. Rennie; ameri barvni film.
DEŽURNA LEKARh
Danes ves dan in ponot prta v Gorici lekarna «AL Korzo Italia št. 89, tel. 2(
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo ImeU v Gorici i višjo temperaturo 8,9 stopinje 15. uri, najnižjo minus 2,2 st( nje ob 8.20; povprečne dnevne ’ ge 73 odstotkov.
PRIMORSKI DNEVNIK
Po 12. kolu A lige
Zavrtljaj
zamujenih
priložnosti
Inter in Napoli. pa čeprav sta še s točko prednosti, na obeh pred
deljskem zavrtljaju izgubila ložnost, da bi se lahko še nekoliko oddaljila. Inter, ki je nastopil brez Suareza, je moral prepustiti točko presenetljivi Fioientini. Tokrat so se gostje predstavili z vrsto mladih igralcev, ki imajo zaslugo, da so prvake prisilili na 0:0.
Drugo presenečenje pa je prišlo iz Neaplja, kjer Je Varese prav tako prisilil Napoli na delitev točk. Gostje so šli prvi v vodstvo, a so jih domačini kmalu spravili na kolena. Ko so plavi morda že mislili na obe točki, pa jim Je Anderssen prekrižal račune.
Tudi Juventus si je zapravil več priložnosti in ker je Mattrel ubranil tudi enajstmetrovko, se je tu-rlnska tekma s Cagliarijem končala brez gola.
Slabše pa se Je godilo Milanu v Bologni. Domačini so gladko odpravili nevarne tekmece, ki pa so imeli smolo, da so izgubili Moro. Ta se Je hudo poškodoval in verjetno več mesecev ga ne bomo videli na Igrišču.
Ostale tekme so se bolj ali manj končale po predvidevanju. Atalan-ta je odpravila, pa čeprav z enim samim golom razlike, Sampdorio in z enakim rezultatom, se Je posrečilo Brescljl odpraviti uporno Lane-rossi. Bolj živahno je bilo v Rimu, kjer je Roma vzdržala pred silovitim forcingom Torina in rešila rezultat, ki ga je bila dosegla v prvem polčasu.
A	W	« Mna.	
	IZIDI	
»Alalanta—Sampdoria	1-0		
»Bologna—-Milan		4-1
»Brescia-	-L. Vicenza	1-0
»Catania-	—Lazio	0-0
•Foggia In.—Spal		1-0
•Inter—Fiorentlna		0-0
»Juventus—Cagliari		0-0
»Napoli—	Varese	2-2
»Roma—Torino		1-0
LESTVICA		
Inter	12 7 4	I 22 10 18
Napoli	12 7 4	I 22 11 18
Juventus	12 5 7	0 14 4 17
Milan	12 6 4	2 21 12 16
Fiorentlna	12 5 4	3 17 11 14
Bologna	12 6 2	4 21 17 14
L. Vicenza	12 5 3	4 19 17 13
Lazio	12 3 7	2 12 11 13
Torino	12 3 6	3 10 11 12
Roma	12 4 4	4 10 11 12
Cagliari	12 3 5	4 11 9 11
Atalanta	12 3 5	4 10 13 11
Brescia	12 5 1	6 12 14 11
Spal	12 3 4	5 15 18 10
Foggia	12 4 2	6 11 12 10
Sampdoria	12 3 2	7 8 17	8
Catania	12 1 4	7	8 24 6
Varese	12 0 2 I	10 8 29 2
KOŠAŠKA
ITALIJANSKA PRVENSTVA
ZENSKA A LIGA
*Omsa — Pejo
»Fiat — Mivar Standa — »Selpi »Portorico — Bristot »S. Mobil! — Lanco
MOŠKA A LIGA
»Oransoda — Ignis •Simmenthal — Biella *Candy — Reyer Alcisa Bol. — »Partenope All’Onestš — »Pesaro »Petrarca — Stella Azzurra
MOŠKA B LIGA
»Stamura — Brindisi Goriziana — »Safog »Becchi — SG Triestina Recoaro — »Robur
MOŠKA C LIGA
Leacril — »Don Bosco »Hausbrandt — Bassano Moretti Ud. — »CRDA »Murano — Italsider »Treviso — Castel. Veneto
30-27
58-27
71-44
54-38
51-35
89-71
61-58
86-63
81-77
100-76
78-57
50-47
70-58
79-57
67-64
54-	53 66-52 69-63
55-	45 81-63
PRVENSTVO III. AMATERSKE KATEGORIJE
Rosandra Z.-Breg 1:0 (0:0)
Prvemu derbiju dolinske občine je prisostvovalo nad 800 ljudi
V lepem vremenu in na suhem igrišču se je v nedeljo enajsterica Brega spoprijela v derbiju dolinske občine z ekipo Rosandra Zerial
iz Boljunca.	---------------
Tekma se je odvijala ob bučnem
navijanju velikega števila ljudi in je potekla brez hujših incidentov. Igra je bila za III. kategorijo na izredni višini in zlasti Breg je zaigral kot še nikoli, ter je lepo presenetil svoje navijače. Kronika tekme je zelo bogata saj sta obe ekipi zgrešili več ugodnih priložnosti.
Rosandra Zerial je pričela takoj po uvodnem žvižgu napadati, toda odlična obramba Brega je sproti čistila položaj. Brežani so se kmalu pognali v napad, kjer so pretežno vztrajali ves polčas, že v 2’ je močan strel Raiče končal nad prečko, ostale akcije pa je preprečila obramba Rosandre s svojimi krasno urejenimi vrstami. V 5’ je Rosandra Z. izvedla protinapad in Bazzara je streljal z 2 m v vrata, toda v nedeljo odlični Komar je z gotovostjo ubranil. Približno 30 minut se je nato tekma odvijala na sredini igrišča, akcije pa so se končale s streli od daleč na vrata, toda brez uspeha. V 30' je Raiča po
1111111111111111111111111111111111111111111111 iiiiiiiiiiiiniiiiiiii.mm.immii.m.........m
TRIESTINA - TREVIGLIESE 1:0 (1:0)
Kljub zmagi in obema točkama so Tržačani popolnoma razočarali
TRIESTINA: Colovatti; Cattonar, Ferrara; Dalio, Varglien Pez; Mantovani, Palcini, Canzian, Scala, Gentili.
TREVIGLIESE: Malinverno; Rigamonti, Gora; Foresti, Invernizzi, Cavaletti; Bramati, Donatelli, Mino, Andreini, Agostinelli.
SODNIK: Stagnoli iz Bologne.
Približno 3000 gledalcev. Pred tekmo so prisotni počastili z enominutnim molkom spomin na Vittoria Blekarja, novinarja lista «11 Piccolo«, ki je umrl v soboto. V 73’ je zapustil igrišče Donatelli in se vrnil 3’ kasneje. Sodnik je opomnil Bramatija zaradi grobega prekrška. Kotov 7:1 (3:1) v korist Trevigliese.
A SKUPINA
c:
s E
IZIDI		LESTVICA						
»Biellese—Como	3-1	Treviso	13	8	3 2 16		8	19
•Legnano—Cremonese	1-0	Como	13	6	5 2	13	(i	17
•Parma—Udinese	2-0	Piacenza	13	7	3 3	14	10	17
•Piacenza—Ivrea	1-1	Solbiatese Biellese	1!	3 7	9 9 18 3 3 26		»? 20	13! 17
»Rapallo— Marzotto	0-0	Marzotto	13	7	2 4	16	14	16
Savona—Etnella	0-0	CRDA	13	5	5 3	15	10	15
•Solbiatese—CRDA	2-1	Rapallo	13	3	9 1	10	4	15
•Treviso—Mestrina	1-0	Udinese	13	4	5 4	18	L!	13
•Triestina —Trevigliese	1-0	Legnano	13	5	3 5	10	10	13
		Savona	13	5	3 5	17	12	13
Prihodnje tekme (19. t.m.)		Triestina	13	4	4 5	12	18	12
		Etnella	13	3	5 5	10	16	11
CRDA-Piacenza; Como-Legnano;		Mestrina	13	2	5 6	8	14	0
Cremonese-Trlestina; Etnella-Blel-		Cremonese	13	4	0 9	16	21	8
lese; Ivrea-Rapallo; Marzotto-Tre-		Ivrea	13	2	4 7	8	19	8
viso; Mestrina-Savona; Treviglie-		Trevigliese	13	1	5 7	6	16	7
se-Parma; Udinese-Solbiatese.		Parma	13	1	5 7	6	16	7
Atalanta-Sampdoria	(1-0)	1
Bologna-Milan	(4-1)	1
Brescia-L. Vicenza	(1-0)	1
Catania-Lazio	(0-0)	X
Foggia Inc.-Spal	(1-0)	1
Inter-Fiorentina	(0-0)	X
Juventus-Cagliari	(0-0)	X
Napoli-Varese	(2-2)	X
Roma-Torino	(1-0)	1
I.ucchese-Ternana	(0-0)	X
Perugia-Cesena	(0-0)	X
Bari-Salemitana	(0-0)	X
Casertana-Cosenza	(0-1)	2
KVOTE
13 — 51.262.000 lir 12 —	1.473.000 »
2. —
3. —
4. —
5. —
6. —
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
L
2.
1.
2.
D. Rodney 1
Safe Mission
Ives Montand
Jacopone
Casciaro
Lar
Reiter
Marradi
Accanito
Vianelio
Milexa
Vitten
X 2 X X 1 1 1 1 1 1 2 2 X
KVOTE
11 — 105.428 lir 10 —	9.504 »
Kljub drugi zaporedni zmagi je Triestina v nedeljo hudo razočarala domače občinstvo. Tudi v časih, ko je bila kriza najhujša, nismo videli tako slabe igre, in to kljub vsem dobrim pogojem, že kvaliteta nasprotnika je vzbudila upanje, da bo Triestina končno slavila izdatno zmago in pokazala vse svoje vrline. Poleg tega je nasprotna obramba že v 2’ zagrešila hudo napako in dala Mantovaniju možnost, da 'pomede domačine v vodstvo. In res je v prvih minutah kazalo, da bodo rdeči zaigrali kot še nikoli. Ta sen pa je trajal le 30'. Palcini in Scala sta gospodarila na sredini igrišča in tržaški napad je predvsem preko Gentilija večkrat ogrožal nasprotna vrata, katera je rešil le Izvrstni vratar Malinverno. Levo krilo je tako v 20’ z ostrim strelom prisilil vratarja gostov na lepo visoko blokado, 10’ kasneje pa je v glavo za las zgrešilo cilj. Gostje so v prvem delu pazili predvsem na obrambo in le v zadnjin minutah je imel Colovatti nekaj dela.
V drugem polčasu pa se je stanje na igrišču popolnoma spremenilo. Trevigliese je v obupu zapustila svojo polovico igrišča in stisnila domačine v obrambo. Napadi sicer niso bili zelo nevarni, zato pa Je prišla do izraza gostoljubnost tržaške obrambe, ki je v nekaj primerih poskrbela, da so gostje prišli do Colovattija. Po uvodnem strelu Gentilija je Mino prvič poklical na delo tržaškega vratarja. Medtem se je pokazalo pomanjkanje treninga pri Scali, ki ni več zmogel teči po igrišču, niti ni imel dovolj moči, da bi brcnil žogo. Tudi Palcini je bil brez moči, Ferrara pa se nikakor ni znašel proti Bra-matlju. Napade gostov je zaustavljal le Dalio, ki je skušal organizirati kak protinapad, a brez uspeha. V 26’ je Cattonar podrl v kazenskem prostoru Agostinellija, sodnik pa je dosodil gostom le prosti strel, dobrih 20 metrov pred vrati. Najlepšo priložnost so imeli gostje 2’ kasneje, ko je nastala pred domačimi vrati zmešnjava J n Je bil Colovatti po tleh. Tudi to-
krat se Je pokazalo, da ni Triesti-Ina edino moštvo, ki nima prisebnih napadalcev in rezultat je ostal neizpremenjen.
Triestina je torej obogatela še za dve točki, ki pa nista bili zasluženi. Kljub vsem napakam so gostje pokazali če ne drugega vsaj malo dobre volje. Med Tržačani pa se je izkazal Dalio. Stari krilec je neprestano tekal po igrišču in iskal tovariše, ki pa niso bili nikoli na pravem mestu. V obrambi je vladalo veliko negotovosti in večkrat je prišlo do nepotrebnih zmešnjav. Upajmo, da je bil to le črn dan!
IT. K.
KOKU NA UDU
BUKAREŠTA, 13. — Romunija je v kvalifikacijskem turnirju premagala Italijo 6:2 (0:0, 3:1, 3:1) in se tako uvrstila v B skupino svetovnega prvenstva v hokeju na ledu, ki bo marca meseca v Jugoslaviji. A skupina bo nastopala v Ljubljani, B v Zagrebu, C pa na Jesenicah.
osebni akciji prodrl po desnem krilu ter lepo podal Valentiču tik pred vrata. Ta pa je žogo slabo udaril in jo poslal visoko nad preč ko. Rosandra se je nato pognala v napad, toda njeni strelci so bili precej netočni. V 36’ je nevarni Bazzara prejel lep podaljšek, katerega Je z glavo spretno usmeril v vrata. Udarec pa ni bil točen in žoga je končala na zunanji strani mreže. Brežani so se nato spet pognali v napad in zgrešili ugodno priložnost, ko je Giovannini rešil lepo usmerjeno žogo z glavo tik na beli črti.
V	drugem polčasu so Brežani zaigrali slabše kot v prvem, kar je izkoristila Rosandra, ki je večkrat stisnila Breg v obrambo, že v 4’ so napadalci Rosandre zadeli s šibkim strelom prečko. V 9’ pa je Komar v plovnem skoku lepo odbil nevarno žogo v polje, kjer je postala plen napadalcev Brega, ki so prešli v protinapad. Po krajšem obleganju nasprotnih vrat je akcijo zaključil Valentič z ostrim strelom, ki ga je Zobec s sigurnostjo ubranil. Po tej akciji je sledila krajša premoč Rosandre, med katero je tudi dosegla gol, ki ga sodnik ni priznal, ker je bil dosežen, ko je že žvižgal prekršek.
V	40’ je po daljši akciji Rosandre Bazzara prestregel lepo podano žogo, jo usmeril v mrežo in premagal Komarja. Brežani so se množično pognali v napad, toda zaman. Močan Maverjev strel je Giovannini ubranil na črti, ko je bil vratar že premagan. 2’ pred koncem se je poškodoval Valentič, ki je moral z igrišča. Breg je vztrajal v napadu do konca, toda solidna obramba Rosandre je preprečila Brežanom izenačenje.
V	nedeljo Je Breg pokazal krasno igro, in čeprav je tekmo izgubil, so odšli igralci z igrišča z dvignjeno glavo. Pri Bregu je zlasti lepo igrala obramba, v kateri se je odlikoval neutrudni Maver, ki je bil najboljši na igrišču. Tudi drugi niso dosti zaostajali za njim in so zaigrali eno svojih najlepših tekem. Napad se je zlasti izkazal na sredini igrišča, medtem ko sta obe krili razočarali. Vsi igralci so pokazali krasno igro, manjka pa jim še vedno povezava, ker se zlasti napadalci včasih v najvažnejših trenutkih ne «najdeJo».
Rosandra se je predstavila s trdnim moštvom z lepimi tehničnimi prvinami, sad dolgoletnega igranja.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
BREG — Komar*, Kozina, Maver; Zocchi, šturman, Bertesina; Žerjal, Rodella, Raiča, Valentič In
ROSANDRA — Zobec; Grakonja, Lombardo; Kocjančič, Giovannini; Metullio, Vascotto, Bertoia, Bazzara, Saule, Pitteri.
V	predtekmi so juniorJi Brega
(Breg B) premagali 2. moštvo Brega (Breg C) 4:2 (2:2). Gole so dosegli:	Kuret (Breg C), Rodella
(Breg B), Stranj (Breg B); Kocjan (Breg C). V drugem polčasu pa še Zahar (Breg B) in Lovri-ha (Breg B).
V tej tekmi so juniorji dokazali, da se vztrajno pripravljajo na prvenstvo, v katerem hočejo zasesti dobro končno uvrstitev.
K. V.
* * •
Zaradi pomanjkanja igrišč so v nedeljo odpadle vse napovedane tekme III. amaterske kategorije.
CRDA-Primorje 2:1
V tekmi II. amaterske kategorije proseško Primorje izgubilo s CRDA 2:1 (0:0).
SMUČARSKI SKOKI
PLANICA, 13. — Ludvik Zajc je na nedeljskih preglednih tekmah dvakrat izboljšal rekord 90-metr-ske skakalnice v Planici. Prvič je za pol metra popravil rekord 87 m Zahodnega Nemca Helmuta Wegg-scheiderja, drugič pa je poletel 90 m daleč. Rekord je izenačil tudi Pečar Marjan, ki se je po dolgem času zopet pojavil na skakalnici.
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiniiirtimmiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Zmaga Olimpije nad Partizanom
V zadnji domači tekmi letošnje sezone si je ljubljanska Olimpija pošteno privoščila beograjskega Partizana, katerega je gladko odpravila s 3:0. Vojvodina, ki je čvrsto na prvem mestu in mu naslova zim-
skega prvaka ne bo mogel nihče odvzeti, je v nedeljo obogatela tudi na račun Crvene zvezde. Med presenečenja moramo šteti neodločen izid. ki ga je gostujoči Hajduk vsilil Dinamu, Rijeka pa, prav tako na gostovanju, Sarajevu.
V II. zvezni ligi se je Maribor vrnil z gostovanja pri Rudarju polovičnim izkupičkom, medtem ko je moral ljubljanski Slovan tudi to krat poražen z igrišča.
I. ZVEZNA LIGA
Radnički (N)—željezničar
	1:1	(1:1)
Beograd—Velež	1:1	(1:1)
C. zvezda—Vojvodina	2:0	(0:3)
Olimpija—Partizan	3:0	(2:0)
Vardar—Radnički (B)	3:0	(1:0)
Sarajevo—Rijeka	0:0	
Trešnjevka—Zagreb	1:0	(0:0)
Dinamo—Hajduk	1:1	(1:1)
II. LIGA (ZAHOD)		
Famos—Lokomotiva	5:3	(4:0)
Segesta—Čelik	1:0	(1:0)
Borovo—Sloboda	1:1	(l:l)
Zadar—Šibenik	2:0	
Slavonija—Slovan	4:1	(2:1)
Rudar—Maribor	0:0	
Split—Bosna	0:4	(0:0)
Borac—Istra	4:2	(3:1)
Varteks—Leo tar	0:1	(0:0)
GORIŠKI NOGOMET
So vodeniti na vrhu po zmagi v Slovrencu
Juventina-Audax 4:2 v Štandrežu
Sovodenjci so v resnici vzeli nedeljsko tekmo v Slovrencu zelo resno ne samo s tem, da so se igralci nanjo dobro pripravili, ampak tudi navijači, ki so v zelo velikem številu spremljali svoje igral, ce v Slovrenc, kjer je šlo to, kdo bo po tekmi ostal na vrhu lestvice, ker sta imeli obe ekipi enako število točk. Po obojestranski lepi igri so zmagali Sovodenjci z rezultatom 1:0, do katerega je prišlo šele v drugem polčasu po zaslugi Černeta. Tudi Marson Je bil prepričan, da bo njegov nevaren strel končal v mreži, pa je žoga zadela ob prečko. Kot rečeno so Sovodenjci pripeljali s seboj precej navijačev in prav gotovo so tudi t.i
s svojim bodrenjem pripomogli k njihovemu uspehu, da so si priborili prvo mesto na lestvici.
Juventina je igrala v nedeljo na domačem igrišču proti ekipi Audax iz Gorice. Tudi ta igra je bila lepa in so oboji dobro igrali. Prevladali pa so domačini, ker domače igrišče tudi nekaj pomeni. Zmagali so z rezultatom 4:2, prvi polčas 2:1. Za Juventince so zabili gole Klavčič 2 in Ghiotto ter Bi-zaj vsak po enega. Za goste Je zabil oba gola Severo. S to tekmo se je Juventina utrdila na sredini lestvice, kjer je na osmem mestu z 10 točkami in dvema tekmama manj.
......................................ni.mii..........I.....I.1111».IIIIIHII.m...
Moški in ženske za odbojkarski pokal Furlani je-Julijske krajine
II vo j ni poraz Krega v Vidmu
V nedeljo se je kolo za pokal Furlanije Julijske krajine za ženske odvijalo v Vidmu. V prvi tekmi je Porzio s premočjo odpravil borbeno ekipo Pordenona z 2:0. V drugi tekmi so se Brežanke spoprijele z ekipoAGI B iz Gorice. Takoj so povedle in obdržale vodstvo
do stanja 10:7, ko je AGI uredil —---
svoje vrste in s forcingom prisilil
Zgoniški Kras končno v C ligi
čeprav je CGS predstavljala večjo oviro, kot Je bilo pričakovati, je Kras strl odpor te šesterke in si v treh setih zagotovil zmago in s tem pokal Furlanije — Julijske krajine ter seveda napredovanje v C ligo. Druga tekma sporeda med Krasom in CRDA se Je istotako
razvlekla na tri sete, ker so slovenski predstavniki v prvem setu stopili v igro s preveč popustljivo in pasivno igro, kar je izrabila šester-ka tržaških ladjedelnic. Ko se je Kras zbral, je skopnelo sleherno upanje CRDA, da bi z zmago nad tekmeci dosegla prestižno afirmacijo.
Obširnejše poročilo o poteku tekem samih bomo objavili v prihod-
njih dneh, ko bomo lahko tudi bolje predstavili slovensko šesterko, ki Je s tem uspehom dokazala, da je za Borom druga najboljša moška slovenska odbojkarska ekipa v zamejstvu.
IZIDA
Kras — CGS	2:1
(15:13, 6:15, 15:8)
Kras — CRDA	2:1
(12:15, 15:6, 15:7)
—bs—-
neizkušene Brežanke na predajo. V drugem setu so Brežanke spet dobro začele in povedle. Pri stanju 6:2 pa je AGI izrabil njihovo neizkušenost in utrujenost, ter izenačil. Brežanke so bile brez rezerv, ki so morale zaradi bolezni ostati doma, zaradi česar so ponovno Dopustile.
V tretji tekmi sta se spoprijeli moštvi Pordenona in AGI. Pordenone je po lepi igri in izredno bor-
beni tekmi premagal uporno šesterko AGI šele v treh setih z 2:1 V zadnji tekmi sta stopili na igrišče šesterki Porzia in Brega. Brežanke so bile nekoliko nervozne, a so se vseeno upirale Videm-čankam in pri stanju 8:7 celo pre-sle v. vodstvo. Ko so nasprotnice opazile šibke točke Brega, so pričele nizati točko na točko do končne zmage. V drugem setu so razigrane Videmčanke z lahkoto odpravile že zmedene in utrujene Brežanke s 15:3.	L. B.
Ill!lllll■■■l■tlllllllll•lllllllllllllllllllllllllllllllllllll■|la
Z nedeljskega občnega zbora
(Nadaljevanje s 3. strani)
pedagoške knjige. Vsak človek ve, da tudi gmotno stanje učiteljice vpliva na njeno vzgojno delo. Učiteljice uprave ONAIRC so tudi letos večkrat stavkale, da bi se jim povišala plača, a niso ničesar dosegle. Dosegle so le to, da je državni sklad kril deficit, kar učiteljicam ne pride v nobeno korist in si s tem ne zboljšajo položaja.
S kakšnim namenom uprava ONAIRC druži otroke obeh narodnosti, najsi bo to pri igri, v jedilnici in celo pri miklavževa-nju? Predlagam, da naj bi se sindikat odločno zavzel, da bi se dosegel razpis natečaja za ravnateljsko mesto med slovenskimi vrtnaricami, ki poučujejo v slovenskih tržaških vrtcih in med osnovnošolskimi učiteljicami, katere imajo diplomo srednje vzgojiteljske šole.
Sedaj še nekaj o občinskih slovenskih vrtcih.
Gmotno stanje učiteljic je boljše kot pri učiteljicah, ki delujejo v okviru ONAIRC. Občina g'-^ na roko našim vrtcem, toda vsaka prošnja je uslišana po dolgem čakanju. Letos imamo pri Sv. Ivanu priliko ugotoviti, kakšno razliko dela občinska uprava med italijanskimi in slovenskimi otroškimi vrtci, ki so v njeni upravi in kakšni so njeni odnosi do naše sekcije. Italijanski vrtec je preobložen z najlepšimi igračami in je sodobno opremljen, za naše malčke pa naj bi bilo vse dobro. Podbradniki lahko visijo zraven copat in se nabirajo prahu, igrač skoraj ni, za vsak košček papirja je potreben cel kup prošenj in moledovanja, kot bi bili mi berači.
Nerazumljivo je, da se v slovenskih občinskih otroških vrtcih, ki didaktično pripadajo slovenskemu ravnateljstvu, ob vsaki potrebi "ža najmanjšo stvar mora slovenska učiteljica obračati na italijansko ravnateljstvo otroških vrtcev.
Poudarjam, da bi morali vsi slovenski otroški vrtci, občinski ali ONAIRC, pripadati eni sami slovenski upravi, katero naj bi vodila po že prej omenjenem natečaju določena ravnateljica.
Medtem ko se prirejajo razni seminarji v matični državi in na Tržaškem za ljudskošolske učitelje, smo me učiteljice otroških vrtcev popolnoma pozabljene. Pri takih seminarjih se mnogo pridobi in so zelo koristni; posebno pa za vzgojiteljice na Tržaškem, ki imamo samo italijansko diplomo, kajti tu ni slovenske srednje vzgojiteljske šole.
Ob zaključku bi dodala še tole: otroka, ki ga nismo imeli v vrtcu, ga prav gotovo ne bomo videli v slovenski šoli, za nas je izgubljen! Važno je torej, da bi se mi vsi in vse ustrezne organizacije res potrudile, da v času vpisovanja pridobimo slehernega našega otroka, kajti se ni še dogodilo, da bi slovenski otrok, ki je obiskoval italijanski otroški vrtec, prišel v slovensko osnovno šolo. Zavedajmo se, da brez vrtcev ni ne osnovne ne srednje šole in ne univerze. Naše šole imajo ne samo dolžnost učiti, temveč tudi vzgajati narodno zavedne ljudi, ki bodo jutri nadaljevali to, kar smo si mi s precejšnjim naporom priborili!
Piero Caleffi:
LAHKO
JE RECI LAKOTA.

17. ♦♦«»♦«♦♦ >«»»♦«-»♦♦♦ ********** i
«Bratje,» sem grenko pomislil in se spomnil majskih mučenikov, pokola pri Bendicti, nedavnega pokola v Fossoliju m drugih nacističnih zločinov. Preden je narednik nadaljeval svoj nagovor, so se na stežaj odprla vrata in v sobo so stopili štirje moški: komisar Veneziani, prefekt Bigoni, kve-stor La Monica ter mršav možicelj, osivelih las, skoraj belih oči ter hladnega pogleda, ki ga je skrival za očali. Conter in Veneziani sta čimbolj napihnila vso zadevo, da bi se zdela zelo važna. Bežno sem pogledal na pokriti sveženj pred sta-sitim narednikom: na platnici je bilo napisano z velikimi rdečimi črkami: TOLPA CALEFFI.
Novi prišleci in drugi so začeli šušljati med seboj. Mladenič za mizico me je gledal začudeno in z izrazom, ki se mi ni zdel sovražen. Morda je tolmač, sem sklepal.
Narednik je razgrnil sveženj in je podal Venezianiju nekaj obveznic posojila CLN. Komisar se mi je približal in me je vprašal:
«Ali ste prodali mnogo teh obveznic?«
«Niti ene,« sem odgovoril. Veneziani me je udaril s pestjo pod čeljust, me psoval in omenil zaplenjeni seznam. La Monica je posegel spravljivo vmes: «Zakaj tako trdovratno molčite? Saj bo le Vam v prid, če spregovorite!«
«Jaz ne morem govoriti ravno nasprotnega od resnice,« sem odgovoril. «Seznam je bil le povzetek tega, kar so drugi prodali in kar sem si jaz le zapisoval.«
»Komu pa ste poročali Vi? Koga ste seznanjali s prodajami?«
«Zino in Luciano sta mi sporočala številke, ki naj bi jih zaznamoval. Jaz sem skrbel le za nekak zapis.«
«Ali nosi Zino še vedno brado?« je vprašal Veneziani, ki se je zdel pomirjen.
«Da, še vedno nosi brado,« sem odgovoril, čeprav ni bilo res. Obril si jo je namreč že v oktobru.
«Kje pa ste se shajali z odvetnikom Cassianijem?«
«Z odvetnikom Cassianijem? Kaj ima to opraviti s tem? Hodil je v moj urad iz poklicnih razlogov. Za nas je opravljal pravne posle.«
«Zakaj pa Vas je hodil obiskovat v penzion, v Vašo sobo?
«Se ne spominjam, da bi bil kdaj prišel, vendar tega ne izključujem. Včasih sem sprejemal poslovne ljudi doma, ker ni bilo zaklonišče v uradu posebno varno,« sem odgovoril in sem si mislil; «V penzionu so se .spovedali’«.
«Zakaj pa je zbežal? V nedeljo smo ga povsod zaman iskali.«
«Za to je torej šlo,« sem pomislil, ko sem se spomnil na sporočilo, ki ga je bil prejel Conter v nedeljo med preiskavo v mojem uradu. Močno me je stisnilo v prsih. Cassianijeva mati, pogumna in junaška starka, ki je drobencljala. iz enega študija v drugega, z enega zmenka na drugega s svojim resnim in ponosnim obrazom, s svojo preprosto, skoraj revno zunanjostjo, ter nosila v nedrjih sporočila in ukaze, mati mojega prijatelja, je tiste dni umirala. A on ni mogel ostati ob njenem zglavju ter je moral bežati pred aretacijo. Moral je zapustiti svojo mater m se odreči njenemu zadnjemu ljubečemu pogledu. Res, naša borba je bila s svojimi neizprosnimi zahtevami in uničujočimi posledicami zelo kruta!
Dajal sem izmikajoče odgovore na vprašanja, ki so mi jih te podle osebnosti postavljale.
Nenadoma sem čutil, kako so me zagrabili za zapestje. Ob strani sta mi stala Conter in možicelj s hladnimi in skoraj belimi očmi. Imel je roke močne kakor dva primeža. Oba sta mi začela počasi vrtati zapestji. Čutil sem, kako mi je hladen pot zalil obraz, podpazduhi in spodnji del hrbta. Stisnil sem zobe, medtem ko se mi je zdelo, da se mi kosti rok in komolčni sklepi lomijo.
Možicelj, ki je trdno držal mojo tako zvito roko, me je vprašal z močnim tevtonskim naglasom: «Sedaj nam morate povedati, kjer ste se shajali z Zinom, Lucianom ali Galim-bertijem, kakor jim je bilo ime.«
«V baru delle Rose na Korzu Buenos Aires.«
Izpustila sta me. Sesedel sem se in omedlel. Ko sem prišel zopet k sebi, ni bilo več v sobi nemškega velikana, prefekta, kvestorja in Venezianija.
«Kako ste določali sestanke?« Je vprašal Nemec, belih oči.
((Telefonirali so mi, ali pa sem pustil listek blagajničarki v baru.«
((Stotnik Schneider, nekaj mi je prišlo na misel,« je rekel Conter. «Naj nam napiše listek za zmenek za jutri zjutraj. Nato ga bova spremljala v bar.«
Schneider je pritrdil. Conter me je povabil, naj sedem za mizo, porinil predme list papirja in rekel: ((Napovejte Lucianu sestaneic za jutri ob 11.»
Napisal sem ga. V tistem baru se nismo nikoli srečali in Luciano se je sedaj imenoval Gennari. Vse bi se končalo samo s sprehodom na prostem. Tri dni se nisem ne obril ne umil. Poletna obleka, ki sem jo nosil, je bila razcefrana Srajca, ki je bila prej bela, je imela ves črn ovratnik.
Začudil sem se, da sem pomislil na te nepomembne stvari vsakdanjega življenja.
Olajšano sem se vrnil v celico, kamor so mi prinesli do ber topel obed. V teh treh dneh sem prvikrat jedel
Mary je prepričala stražnika, da je dovolil da mi je trenutek spregovorila skozi linico v celici.
«Kako je poteklo?«
«Dobro, draga, dobro.«
«Zdiš se mi ves iz sebe. Imaš podpluto brado. Povej ml resnico.«
«Ne, sem umazan. Vse je dobro:«
Ni bila prepričana, toda ni več vztrajala Skozi linico m! stražnik 3	gr°Zdja in čik’ ki ga je P°nUd11
VABA ZA GALIMBERTIJA
„ Ponoč,1 J.® nfkd0 odPrl kukalnik vrat celice v Marassiju Dl bl B Č° ,,yesniCna linica- marveč so gostje celice le f6n^knl. pallčico v mrežastih vratih. Nekdo je šel pogledat, kdo je na hodniku ob tej pozni uri, in je prišel k mojemu pogradu.
«Tebe iščejo.«
«Mene? Kdo pa?«
((Bolničar Franco Larosa.«
Tekel sem h kukalniku ter sem ves začuden spoznal ene-nikov"'716^ SV°Pl1 zauPnikov za reševanje bivših vojnih ujet-
«Franco, kaj pa ti tukaj?«
((Aretirali so me v juliju. Zaradi tihotapstva. Sem v od-df*i i krindnalcev in so mi poverili nalogo bolničarja. Jetniš-niški zdravnik je eden tvojih tovarišev, dr. Meneghetti. Seveda, Jezik za zobmi. Ce kaj potrebuješ, obme se name. JaZ mu bom poročal in on bo poskrbel, da pošlje naprej tvoja sporočila.«
(Nadaljevanje sledi)
UKEUNISIVO:	TRST -	UL.	MONTECCH1 8,11.	TELEFON »3-808 in 94-638 - Poštni	predal 559 - POUKU2MCA: GORICA: Ulica Silvio Pellico l-II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 30	- Telefon	37-338	-	NAROČNINA- mesečna 800	lir - Vnaprej:
četrtletna 1.250	lir, polletna	4.400 lir,	celoletna	7.700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50,- din,	mesečno 1.000.- In letno 10.000 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trat 11-5374 — zB	SFRJ-	ADIT DZS Liubliana	Stan	tre 3/1 telefon 22 207. tekoči račun	pri	Narodni	banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene	oglasov: Za vsak mm « širini	enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda.	— Oglasi tržaške	In	eorlške pokraiine se	naroča to orl upravi.
— Iz vseh drugih pokrajin	Italijo pri «SocletA Pubbllcltš	ftallana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska,	Trst