Gospodarske stvari. Nekoliko besedi, kako nerodovitne prostore pogozdovati. M. Obdelane zeinlje je od dne do dne več, in že se obdelujejo tudi zemljišča, ki so se prej prirodi sami pripnščala, na kterih se je potem 3unia vsake vrste in gosto grmovje zarejalo. Taki prostori v prejšnih časih niso prinašali pridelka, zdaj pa od 51oveške roke obdelani prinašajo vsakojakega sadu in čistega dobička. Pa se vedno je dosti takega zernljišča, iz kterega se mora divja zaraščena gošča pregnati in kteio se mora za obdelovauje prikladuo storiti. Dostikrat se primeri, da na takib zemljiščih ne gre poljskih ali vrtnih sadežev sejati in saditi. V takib primerlejib naj se kraj unietno pogozdi. Tako obdelovanje se bode dobro obneslo in poplačalo na vseh prestrmih ali pregloboko ležečih krajih, ki so povodnji podvrženi, dalje na prodnatib ali peščenih zeroljiščib. Po gozdnih robih je umetno zarejanje raznega lesovja za poljske ograje in plote veliko boljše od pridelovanja poljskih sadežev. Taki nasadi zaljšajo neizre5eno deželo, dajejo več lesa, kakor samorašča gošča in služijo koiistnim pticam pevkam, za stanovališča in vališča. V sledecib vrstah se bodo tedaj nektere vrste lesovja in grmičevja opisale in način razložil, kako jih zasajati in zarejati. Nasipi tudi ob železnicah so se dozdaj veejidel s travnim semenom, deteljo in lucerno obsejevali. Luceina zabteva apnenasto, ilovnato zemljo. Splob pa se je obsejevanje nasipov na povedani način malo dobro obneslo. Navadno cela setev po zimi mraza konec vzame in zemlja je izžgana in nerodovitua. Priporoča se toraj po nasipib in prežinah les-ovje iu graiičevje zasajati. Najkoristnejše je po vlažnih nasipih vrbje, po suhih pogorske olse in dven ali 5e tudi ptičicam kaj dobrega storiti hočemo, glog, truolice in ščipke zarejati; na prehodili in prelazih pa je dobro višje drevje zasajati, kakor javor, lipe, braste, gruške itd.; ce je pa zenilja navožena, tedaj vrbje in olše le ob kvajih dobro storijo. Na lesnih ali gozdnih robib in krajib se ograje iz gloga iu trnolic dobro obnesejo, ker zraven tudi v to služijo, da zemljo ob krajih vlažno obranijo. Tudi se je pve že skušnja naredila, da take žive ograje plitvim koreninam polesnega drevja branijo v bližuje sosedno polje in senokose se razprostirati. V gozdih samih zaslužijo posebne skrbi in pomuožeuega zarejevanja na prikladnib mestib:  lesena giuška, bvast, jerebika, mokrovec, črni in divji bezeg, kalina ali zimolez, divja črešnja, krblikovee, motulj, kozja pogačica in ob krajib: glog, trnolica in r obida. Gozdar zna, ktera zemljišča imenovane sorte dreves in grmiSevja najbolj ljnbijo in kako jih zasajati in zarejevati. Tu bočemo še ptiSicam  najbolj priljubljeno drevje omeniti. Da so stara drevesa, posebno stare gruške in hrasti najprimernejše zavetje pticam, to je vsakemu gozdarju znana stvar, ki pa se še vedno premalo porajta. (Konec prih.) Kako s tropinaini najbolje ravnati? Tropine hitro po prešanju kaj prijetno dišijo in imajo v sebi zraven hranilnib tvaria za živali, še mnogo eukra in akobola ali vinskega cveta. To stori, da živatim dobro teknejo. Vendar, 5e se na zraku ležati pustijo, kmalu svoj prijeten dub zgubijo, začnejo gnjiti in zasrurajati. Navadno se tropine spiavljajo v leseno posodo, da nekoliko zavrejo in se potem za žganje tropinovca porabijo. Zopet drugi posestniki, kateri piav ne ved6, kako bi s tropinami obrnili, pustijo jih na kupih ležati in knialu za drugo uiso, kakor za guoj. Takov gnoj je sicer dober posebno za gorice, vendar je — predrag. Tropine se dajo boljše v posestnikovo korist obrniti — zlasti za polago živini. Kdor Iio5e tropine živini spolagati, ta naj pied vsem pazi, da ne bodo za5ele gnjiti, ampak da vse svoje dobre in redilne lastnosti obranijo. To se pa godi tako: Tropinske poga5e se morajo hitro po dokončanem prešanju z ostro sekiro na enako velike kose, morebiti v podobi opek ali ciglov, razsekati ali razrezati; vendar posamezne pogače in tedaj iz njih narezani ko.si ne smejo bolj debeli biti, kakor 1 — 1 !/g cola. Sedaj se razrezljani kosci razpoložijo na sušenje, kakor se na primer opeke zlagajo. Tukaj je le paziti, da zrak in veter povsod prepibava med posameznirai tropinskimi opekami, in sedaj se ni bati, da bi tropine za5ele gnjiti. Take tropinske pogače ali opeke žre rada vsaka domača žival, če se jej med drugo klajo ali krmo meša, posebno kuretina. Zvedenci pravijo, da potem kokoši kaj rade jajca nesejo. V južnih krajib polagajo tropine tudi govedam, kar pa ni svetovati; kri namreč postaja prevroca in kravam mleko zaseda. Tropine, iz katerih se je žganjica delala, so kot klaja dobro polovico menj vredne. Jabelka dolgo oliranimo, če jih vrsto za vrsto in sklad nad skladom položimo v poprej ožgan pesek in sicer tako, da se nobeno jabelko diugega ue dotika. Škrinja, v katerej se tako vložena jabelka hraojujejo, mora biti vedno in dobro zaprta. Izhiapljenje jabelk stopi v pesek in stori, j da jabelka vedno suha ostanejo in svojo dišavo pridržijo. Da se svinje krmače vedno jedične vzdržijo. M. Položi se dan na dan svinjam ovsa za dve perišci, ki se je na sledeč nacin solil: kolikor je ovsa za dva dni potrebno, toliko se ga dene v posodo in ga plastoma z soljo pokrije in vse z vodo polije. Ker oves narašča, se ga posoda ne sme do viha nasuti. Svinje, kteiim se redno od te zmesi poklada, ostajajo vedno jedi5ne in žro vse, karkoli se jim poklada. Ravno tako dobro sredstvo svinje jedične vzdižati je. da se jim od casa do 5asa nekoliko lesenega oglja položi. Ta jim tudi v zdravje dobro služi. Sita za čistenje deteljinega semena, kakoišna izdeluje Ferdinand Jergi5 v Celovcu, se mnogo bvalijo. Sito je narejeno iz medenega drota in steje na Dcentimetru po 64—76 lukuic. Tudi je sito precej po ceui, eno stane 2 fl. 50 kr. Sejmovi. 12. okt. v Celju, v Sevnici, pri 8v. Petru pod 8v. goiami. 22. okt. v Tiemerjih pri Konjicah. — 23. okt. v Mariboru. — 25. okt. v Cirkovicah, v Ribnici. — 28. okt. v Kopiivnici, na Muti, pri sv. Jurju pri Celju, v Cmureku, v Slov. Bistrici.