DIREKTOR: PREHOD NA Montažno gradnjo ‘K. Boš n uk, jug. Čretnik in ^ ^■ t. Lang so že felbruarja v r,. « odločitvi delavskega sveta t’1* »Ingrad«, da preidemo v le-,, ' U ^Vu s*a istotam proučila si-u 1,1 planiranja in sta plan .ograda« za leto 106^ v koncep-„ izdelala. Predvidela sta iz-i adnjo 150 stanovanj, s pričet-dela t. 7. 1065 in z dokon-tt®jem 29. 11. l%5. ar-°v' ,.anK Vdeluje analizo in ipravlja predračune za mon-Poff1*' ^rtìdnjo, upoštevajoč naše kv*’?JC t*cda in naše zahteve po Taliteti zaiključnih del. . PaJ z gospodarsko službo Ujetja je bil izdelan predlog moteno proizvodnjo. To so n. pr. izpopolnitev in definitivna izgradnja gramoznice ter betonarne, prostori novega sektorja — Medlog, pridobitev zemljišča itd. Vzporedno z opisanimi operativno tehničnimi opravili potekajo priprave, brez katerih bi bila gradnja nemogoča. S tem v zvezi je bila javnost obveščena o namerah »Ingrada« potom tiska. Na javnem predavanju 19. februarja 1963. kjer je večina gradbenih strokovnjakov s celjskega okrajnega področja poslušala tolmačenje o montažnem sistemu »Jugomonta«, pa je bila odločitev »Ingradu« podvržena strokovni presoji in kritični ocenitvi teh strokovnjakov. Na željo ORLO Celje je »Ingrad« 14. marca 1963 organiziral ogled že izvršenih montažnih objektov v Zagrebu, kakor tudi enakih zgradb, ki so bile prav takrat v gradnji. Stališče udeležencev tega strokovnega ogleda, glede na- močju OLG Celje in je bila zato izražena zahteva, naj »Ingrad« s svojo ponudbo na tržišču dokaže, da je tudi glede cene ta sistem gradnje konkurenčen klasičnemu. Montažno stanovanje naj bi postalo tako imenovano socialno stanovanje, kjer naj bi bile najemnine čim nižje, stanovanje pa seveda čim boljše. 3. Orientacija objektov JU-61 v osi vzhod—zahod, je neugodna, ker so zaradi velikih površin olken, aluminijiastih oblog in tankih parapetov na fasadnih straneh možne močne ohladitve, odnosno poleti pretirana ogrevanja. Zato je tip JU-61 primeren predvsem za lego sever—jug. V bodoče bo treba proučiti tako izvedbo glavne fasade, da bo možna tudi orientacija objektov v smeri vzhod—zahod. 4. Ogrevanja stanovanj z lončenimi pečmi, z električnimi ali plinskimi grelci je pomanjkljivo, j Sitici j, ki so potrebne, h'-tii,/?* zu izdelavo montaž .{V'!''ov lahko pričel z deh v'ioJ'k ' smo napravo solit |e '| e površine za betoni nien*ov' kjer bo v tc Vitega leiu zrasla še p V hala s centralnim og Vflll: nQdulje smo predvw « »uu Ul J i 3I1IH fjieuvirt Nfj 'j Pol tonski viličar za tra 'Gona, elementov in d ki ^ Potem pa seveda objel j Posredno potrebni za vodenih objektov je bilo v kratkem naslednje: 1. Gradnja po montažnem načinu »Jugomonta« je hitra, eko-nomična in sodobna; zato je treba tako gradnjo tudi pri nas razvijati in uporabljati. 2. Cena za enoto stanovanjske površine, ki jo dosega »Jugo-mont« v Zagrebu, to je ca. 57.000 din na kvadratni meter, je približno enaka, kot so jo dosegla gradbena podjetju leta 1962 v nh- ker vitke betonske konstrukcije in fasadni panoji niso sposobni zadostno akumulirati toploto. Zato je primerno ogrevanje s centralno kurjavo. Pri tem povzroča pomisleke visoka mesečna najemnina, ki bi obremenjevala stanovalce, ker bi morali poleg najemnine za samo stanovanje plačevati tudi mesečni pavšal za ogrevanje s centralno kurjavo. Ta pomanjkljivost bo odstranjena. če bomo uspeli ceno stanova- nja znižati pod ceno stanovanja v klasični izvedbi, tako globoko, da imenovane najemnine ne bodo bistveno prizadele koristnika. 5. Obrtna izdelava objektov JU-61 v Zagrebu je za naše pojme nezadovoljiva. »Ingrad« mora predvideti tako izvedbo, da bo občutek stanovalcev v montažni zgradbi enako prijeten in udoben, kakor v klasično zgrajeni stavbi. Predvsem bo potrebno uporabljati svetlejše in prijetnejše tone za pleskanje in slikanje, namesto teraco ploščic naj bi se uporabljali podi iz umetnih mas, stilki med stenami, stropom in podom naj bodo precizno in lično izdelani, straniščna školjka naj bo pomaknjena bliže k steni, priključek na odpadno cev pa naj bo solidneje izvršen. V shrambi naj se predvidi ob fasadnih žaluzijah omarica za sušenje malega perila in tako dalje. 6. Zvočna izolacija je v izvedenih stanovanjih zadovoljiva, vendar je treba računati, da se bo uporabljeni material sčasoma stisnil in izgubil svoje izolacijske lastnosti. Foča plošče, uporabljene namesto ometa, bodo sčasoma izgubile ravne površine in jih bo treba nadomestiti z obstojnejšim materialom. 7. Enaka višina in enaka izvedba večjega števila stavb povzroča monotonost; zato je potreba, da se določeno področje sicer v celoti zazida v montažnem sistemu, vendar da se pri tem uporablja zgradbe z različnimi gabariti, gmotami in orientacijami. 8. V vsaki je izdelati tudi klet, v kateri bodo prostori za shrambe koles, za ozimnico, za manjše zaloge kurjave, prostori za društvene namene, otroška zavetišča in pralnice s sušilnimi prostori. Temu obisku celjiskih gradbenih in gospodarskih strokovnjakov je istega dne sledilo v Čatežu daljše posvetovanje, ki je obravnavalo vse ugotovljene probleme in nedostatke. To posvetovanje se je nadaljevalo 19. 3. 1963 na ObLO Celje in je prineslo zaključek, da maj »Ingrad« svoj program montažne gradnje za leto 1963 izvrši. Pri tem naj skrbi za najsolidnejšo in najkvalitetnejšo izvedbo projektiranih objektov, ker bo po vselitvi strank komuna izvedla anketiranje stanovalcev, glede na funkcionalnost in izvedbo predmetnih montažnih stanovanj. Cena montažnih stanovanj mora biti nižja od klasično izvedenih stanovanj. ObLO Celje bo izdal takoj dovoljenje za makro-loka-cije. Po vlogi »Ingrada« za gradbeno dovoljenje, bo ObLO dovoljenje izdal z določenimi pogoji. Eventualne spremembe nupram lokacijam bo obravnaval in odo- braval Svet za gospodarstvo ObLO Celje. V tem času bo »Ingrad1« preslkrbel zazidalni načrt. Naši strokovnjaki bodo morali s sodelavci izven podjetja v kratkem času, ki nam še preostaja, rešiti obširne naloge, ki so razvidne iz dosedanjih izvajanj. Nekaj od teh nalog je že v obdelavi, zlasti obravnave glede lociranja objektov, finansiranja gradnje, pravne ureditve zem- jišč, komunalnih gradenj na zemljišču itd. Prvotno je bilo za gradnje stanovanj določeno samo zemljišče med Dečkovo cesto, Kersnikovo ulico. Koprivnico in Sav. železnico. Ker pa je organizirana gradnja na tem zemljišču zaradi nerešenih lastninskih vprašanj in zaradi razmetanih lokacij posameznih stavb neugodna, je ObLO Colje na posebnem sestanku 4. 3. 1963 pristal na uporabo tako imenovanega Otok II, med kopališčem in Čopovo ulico za gradnjo montažnih objektov. Prostor je še nezazidan, je zelo primeren za predvideni namen in izgleda, da pravna vprašanja ne bodo delala težav. Zazidalni načrt za to področje bo izdelal »Ingrad« na podlagi že sprejetega ureditvenega načrta in s pomočjo komunalnih ustanov in podjetij. Predvsem bo pri tem sodeloval Biro za stanovanjsko in komunalno izgradnjo Celje, s katerim ima »Ingrad« že sklenjeno primerno pogodbo. Sredstva, ki bodo potrebna za komunalno ureditev in pripravo zemljišča, to je za komunalne vode, ceste, odkupe in rušitve, bodo zbrana iz komunalnega prispevka, potrebnega za to področje, v kolikor pa tega ne bo več, pa bodo stroški komunalne ureditve šli deloma na breme prodajne cene stanovanj, doloma pa na bromo združenih investitorjev. Razmejitev v tem pogledu še ni določena. V ostalem bo »Ingrad« montažno gradnjo finansiral z lastnimi obratnimi sredstvi, s posojili, z obratnimi sredstvi kooperantov, predvsem pa s pomočjo Sklada za stanovanjsko izgradnjo Celje. 1 ri tem je troba imeti pred očmi glavni namen Tngradove akcije, ki je v tem, da s primerneišimi. metodami dola in tehnološkega procesa obdrži cene stanovanj na višini leta 1962, odnosno, da gradi stanovanje po najnižji možni ceni. Iz položaja na tržišču v prvem kvartalu leta 1963 je razvidno, da so se cene stanovanjske graditve zopet normalizirale, to je, da jih gradbena podjetja prevzemajo brez bistvenih popustov na razpisane zneske, to pa pomeni podražitev stanovanj za 10 do 15%. Ce se bo torej (Nadajjevanje na 2: strani) Oele nekaj dni je za numi, ko se je zaključilo poslovno leto to je leto, 1962, to je leto, v katerem so bile v izačetku in vse do meseca maja nejasne in nerazčiščene investicije — tako imenovana restrikcija, doba, v kateri gradbena operativa našega podjetja ni imela 'konkretnih gradbenih naročil. To velja predvsem za sektor Celje. Od junija naprej so se odpirala nova dela, pa tudi ta so bila pridobljena pod ostrimi licitacijskimi pogoji, tako v pogledu cen kot dovršitvenih rokih. Ko je bila gradbena dejavnost v polnem razmahu, toda že z zaostalimi izvršitveoimi termini zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile, predvsem zidarske, je ista v mesecu novembru, delno pa v decembru, skoraj popolnoma ohromela zaradi nemogočih vremenskih prilik, luko stanje se je nadaljevalo tudi v letošnjem letu, saj je bila zima v mesecu januarju in februarju tako neizprosna, da so praktično Obstala vsa gradbena dela na terenu, delno pa tudi v zaprtih prostorih. V evropskem povprečju imenujejo letošnjo zimo kot zimo stoletja, to se pravi, da je nizka temperatura dosegla svoj maksimum. Izpad proizvodnje zaradi zime čas la, mehanizacija ni mogla več v pogon zaradi nizkih temperatur, pri katerih tudi človek ni več vzdržal na svojih delovnih mestih, predvsem pa še iz razlogu. ker nismo bili na to pripravljeni. Kdor je zasledoval dnevno časopisje je lahko opazil, da se je zoper tu elementarni naravni pojav borilo več gospodarskih panog, ene manj d ringe več in da je nekaterim industrijskim obratom grozila ustavitev obratovanja, pri nekaterih obratih pa je do takega stanju tudi prišlo. Poglejmo koliko znaša vrednost izpada in kako bo ta izpad krit v našem podjetjiu. Po podatkih je bilo v mesecu januarju letos število zaposlenih na naših sektorjih gradbene operative po spisku yn, stvarno na delu 47'5, v mesecu februarju pa po spisku 915, stvarno na delu 705. Dosežena realizacija v teh dveh mesecih pu znaša za januar din 69 milijonov, za februar di.n 48 milijonov, skupaj din tt7 milijonov. 4,4 milij. Vprašanje kritja izpadle realizacije leži v rokah nas samih, zato je potrebno že sedaj, ko stojimo pred pričetkom glavne gradbene sezone, začeti z vso resnostjo, maksimalnim izkoriščanjem naših obstoječih strojnih kapacitet in racionalnim zaposljevan jem naših delavcev ter s skrajno dobrimi organizacijskimi ukrepi, misliti na nadaljevanje gradbenih del že po obstoječih pogodbah iz leta 1962 in pričetek novih del,‘ki so že in še bodo pred nami. Pri odpiranju novih del oziroma novih investicij pa se mi vsiljuje ista misel, kot jo je prav stvarno napisali pisec članka v nedeljskem Delu z dne 17. 5. 1963 pod naslovom »Zakaj v gradbeništvu še vedno toliko improvizacij«. K sreči ugotavljamo, da so gradbene kapacitete že kur dobro zasedene iz deli iz letu 1962, nekateri sektorji kot Ljubljana in Žalec pa so /. novimi deli. ki so bila sklenjena že v letošnjem letu. popolnoma za.se- Več let smo te/ko čakali izgradnje, investitorji pa vselitev v novo poslopje Narodne banke v Celju. Končno smo le končali in novo poslopje je bilo prav te dni predano svojemu namenu. Na sliki: Svetel in prostoren hodnik pričakuje prve poslovne ljudi. Torej že sam začetek je vso gradbeno ooerntiivo širom naše dežele in konkretno v našem podjetju, spravil pred izredno težko nalogo, kur se bo občutilo sigurno do polletnega obračuna, od katerega že danes vemo, da ne moremo veliko pričakovati. V prejšnjih zimah se je mraz pričel šele okoli 10. L in je zima trajala najdulje 3 do 4 tedne, nakar so gradbena dela na objektih zopet oživela. Letos pa je bilo popolnoma drugače. Tudi še tako odprta zemeljska dela, ki so prejšnje zime delno reševala problem zaposlitve gradbenih delavcev in mehanizacije, so se morala opustiti, saj so zemljišča od I. do III. kategorije postala kompaktna ska- L ra k Učno bi realizacija v teh dveh mesecih morala znašati, čc upoštevamo normalne zimske pogoje oziroma vsaj takšne, ki so bili prejšnja letu, din 277 milijonov. Torej je ocenjen izpad realizacije naše gradbene operative din 160 milijonov. K tej vsoti pa moramo dodati še izpad naših ostalih isektorjev ter obratov: sektor zaključnih del, sektor kovinskih obratov, sektor mehanizacije inSIP-a in novi sektor proizvodnje gradbenega materiala v Medlogu, ki je najmanj din 80 milijonov. Tako znaša celoten iznad din 240 milijonov ali 5.6% od celotnega predvidenega planu (eksterni + interni) za leto 1963, ki je predviden na — Že med letom je pripraviti vse, da ne bo neugodnega presenečenja, t. j. glede rokov pričetka in dovršitve, planiranja zimske mrtve sezone, nagraje- vanje delavcev sezone itd.; — Število zaposlene delovj sile mora proti koncu letu pud ne se pa dvigati; Razvojni montažne gradnji ne samo za stanovanjske objel te, bo posvetiti vso resnost > skrb, kajti v industrijskih hab je možno tudi zimsko dello. lug. Cnia* Naši upravljavci se izobražujejo (lena do tretjega in četrtega tromesečju tega leta. Težji ooloža j imata sektor Celje in Cinkarna, posebno slednji, pri katerem je nujno, da se za nemoteno zaposlenost delavcev pridobi novo delo, kajti sektor je stalež delovne sile povečal na planirane naloge v tem letu. Slični pojav bo tudi pri sektorju Celje, toda šele v drugi polovici leta in sektorju Slovenske Konjice. Kar se tiče sektorja Medlog pu nas vse čakajo nove naloge in problemi v zvezi pričetka gradnje stanovanjskih objektov za trg po vsaj 85 % montažnem sistemu oziroma načinu. Iz letošnje zime je nujno, da se naučimo naslednje: V času med 5. in 9. februarjem je bil prirejen seminar za člane naših samoupravnih organov. Navzočih je bilo skupaj 34 članov, kar je predstavljajo večino članov Centralnega delavskega sveta, približno polovica članov upravnega odbora in precejšen del članov Svetov ekonomskih enot. Letos je bil ta seminar prirejen v Rogaški Slatini in so bili najeti predavatelji v glavnem izven podjetja ob sodelovanju celjske delavske univerze. Znanstveno je dokazano, pa tudi praksa prejšnjih let nam potrjuje, da slušatelji posameznih tečajev in seminarjev nri predavanjih niso bili dovolj zbrani, ker so imeli najrazličnejše službene in zasebne motnje in prekinitve, če je bilo organizirano takšno izobraževanje v naši dvorani v Celju. Razen tega se v Celju ni dalo organizirati dopoldanskih in popoldanskih predavanj, z ozirom na številne vozače. Intenzivno zasledovanje predavanj, nad 5 ur, brez daljšega odmora pa je prav tako nemogoče. Vsi slušatelji potrjujejo soglasno, da je letošnji seminar popolnoma uspel in da so na njem pridobili ogromno znanja, kar se v Celju ne bi moglo doseči z ozirom na motnje in druge okoliščine. Materialni strošek, ca. 8.000 din na osebo, ni previsok, če računamo, da izobraževanje enega samega inštruktorja praktičnega dela v Zveznem izobraževalnem centru velja: 80.000 din šolnina. 40.000 din program in 120.000 din dnevnice. torej skupno 240.000 din. To je skoraj kot so stroški za vseh 34 članov, ki so se izobraževali v Rogaški Slatini. Poglejmo v kratkem v katere tematike je posegel izobraževalni proces. Uvodoma je v nekaj urah tov. Kleč Franc popeljal naše slušatelje v pravilne medsebojne odnose. Predavanje je vzbudilo velik interes in zanimanje, saj vemo, da ti odnosi pri nas niso bili vedno najboljši. Podpredsednik občine Celje je sicer v nekoliko prekratko odmerjenem času, podal perspektivo gradbeništva v Celju, kjer se je razvila zelo živahna in koristna diskusija in izmenjava mišljenj. Problematiko ekonomike podjetja, ki večini članov samoupravnih organov dela največkrat precejšnje težave, je izredno kvalitetno in na splošno zadovoljstvo slušateljev, podal načelnik gospodarskega oddelka OIjO Celje tov. Tratnik Stane. Tako nazornega in kvalitetnega predavanja menda mnogi udeleženci do sedaj še sploh niso slišali. Spričo važnih sprememb načel našega socialnega zavarovanja, je poljubno in izredno koristno spregovoril predavatelj dr. Hrašovec. Končno pu je o naši driižbeno-politični ureditvi in o razvoju našega samoupravljanja, predaval predsednik sodišča Slov. Konjice tovariš Gorenjak. Zadnje ure seminarja so bile uporabljene za konzultacije udeležencev z vodilnim kadrom podjetju. V tem delu so si udeleženci pridobili jasne perspektive našega podjetja in so si na tovariški način izmenjali svoja mnenja in stališča. Pred zaključkom seminarja je vsak udeleženec napisal kratko anonimno anketo. Posredujemo le nekatere, ker bi vse zavzele preveč prostora v našem časopisu: \ Predavanje tov. Kleča je bil zelo priporočljivo za naš sel nar, ker ravno v našem podjei pogrešamo zaščito delavcev. Pl davanje je izvajal tako prepri Ijivo, da ga je lahko vsak I1 zumel. Organizacija seminarja je la zelo potrebna in koristna, šele sedaj nekaj vemo, kakŠ! pravice in dolžnosti imamo člani DS. Tov. Hrašovec je povedal vt liko koristnega o socialnem varovanju, kar nam bo koristi1' za delo z ljudmi. Tov. Tratnik je zelo dobro p(l kazal gospodarski sistem in ^ je ta stvar izredno zanimala! temi predavanji sem si razčč1 nekatere, do sedaj nejasne, p° me. Izvajanja tov. Gorenjaka so,j mojem mišljenju, bila volit vrednosti za Delavski svet in si takšnih predavanj še želel. Skoraj vsak udeleženec jc to anketo vpletel željo za nadut nim usposabljanjem in izobr* ževanjem, česar vsega res ne n,< remo naštevati. Vsekakor je ta seminar bil ? lo kvaliteten in uspešen. KoP tiv se bo trudil, da bo podob izobrazba v podjetjiu tekla k® tinuirano in načrtno, ker le 1 tak način lahko pričakuje11 uspehe. oik' Prehod na montažno gradnjo (Nadaljevanje s 1. strani) Ingradu vsaj deloma posrc|, CiPrvn cfninnvATi i n a obdržati cene stanovanj na „ ski višini z uporabo montai, metode, bo s tem napravil v” ko uslugo družbi in sebi. Ko zaključujem to kratko ročilo, o stanju priprav za Pl hod na montažne gradnje stM vanj v Celju, želim bravcom,| Šegu glasila nakazati še naA nje: Vzporedno z akcijo za gr njo montažnih stanovanj si * ramo prizadevati, da oživinP razširimo montažno gradnjo*' na industrijske objekte. / 1 ralbo prednapetega betonu in merne mehanizacije, morali bodoče konkurirati uporabi klenih nosilnih konstrukcij, k industrija vedno bolj fi>r? istočasno pu moramo osvoji*1 stem montažne gradnje iz pr napotega betona, ker nam to rekuje veliko pomanjkanje ‘ na notranjem tržišču. Upo* lesa na sploh bomo morali o1 jiti na najnujnejše in bomo' rali v bodoče misliti na izdoF čim večjega števila oken in' gih elementov iz aluminijai, nosno iz industrijskih m a P lov. Pri tem bodo morali P nalogo opraviti projektanti' njim pa seveda predvsem j kulanii, ki bodo s precizP analizami omogočili izvedi f; dosegljivih cenah in končnur» rativci, ki bodo z dobro ofE ti zaeijo dola in z dobrimi p(i vami na taka dela naš s» cilj izvedli. «a 15 Jj' «e Pi §i vi a n E k 1 t Pi (k Cc 2. Pi v Cl Pl Letna konferenca članov ZK v podjetju Dne 18. 3. 1963 so se komunisti našega podjetja zbrali na občnem *boru svoje organizacije, kjer so Ogledali delo preteklega leta, ®rav tako pa si zadali nove nalo-*1® za tekoče leto. lem letu manj živahnosti in manj plodnega dela. Čeprav se je pn posameznih osnovnih organizacijah študirala partijska literatura ter se tudi v medsebojnih kontaktih mnogo diskutiralo o najvaž- Po pozdravu članov ter sekre- nejših aktualnih, tekočih politič-krja občinskega komiteja ZKS n>h problemih, so posamezni člani pelje tov. Divjak Staneta in izvo- le preozko gledali na svoj osebni Utvi vseh potrebnih organizacij- standard in celotno politično ide-skih teles, je tov. Rajh, sekretar «loško delo podredili zahtevam komiteja podjetja, podal poročilo osebnih želja. 0 delu ZK v preteklem letu. To poročilo je nakazalo naloge, ki so bile postavljene pred komuniste v lanskem letu, ko je bila ®fed celotnim kolektivom izvedeli težka naloga. ji Zaradi zmanjšanja gradbenih ‘Ovcsticij za investicijsko izgrad- V diskusiji so se posamezni govorniki dotaknili in osvetlili še nekatere probleme, ki niso bili zajeti v poročilu, so pa bili potrebni, da se smiselno razjasnijo. Nekateri nakazani problemi: idejno vzgojno delo članov ZK, pomen članov ZK, pomen članov ZK kot proizvajalcev In upravljalcev, na- Jo zaradi česar smo morali pr- j0Ke gianov /k v vseh družbeno •j?. 0 postavljeni plan realizacije političnih organizacijah, stanovanjska problematika borcev NOB, proizvodna problematika, itd. V diskusiji je sodeloval tudi sekrc-“lanja pošteno zavinau rouave. j. o tar občinskega komiteja ZKS Cessino pa je kolektivu s pomočjo tnv stan„ niviaU. 3,3 milijarde dinarjev zmanjšati ta 2,7 milijarde dinarjev — je kilo za dosego zadovoljujočega stanja pošteno zavihati rokave. To strokovnjakov ter vodstva podjetja tudi uspelo doseči in tudi pre- Ije tov. Stane Divjak. Na tajnih volitvah je bil izvoljen nov komite ZKS podjetja, ki Seči za več kot 100 milijonov di- jma nasiednje člane: Ajster Rotarjev. Prav tako so člani ZK sodelovali pri vseh najvažnejših prob-Stiih upravnih in samoupravnih ttganov, v CDS, ODS, posameznih in to pri organizacijskih, kad- man, Bandič Jelko, Colarič Milan, Gajšek Maks, Maligoj Darko, Ajič Esad, Rajh Vlado, Ratajc Drago, Simon Tomo L, Šterbenc Ivo in Žagar Tilčka. Za sekretarja komiteja je bila r°vskih, ekonomskih ter političnih izvoljena tov. Žagar Tilčka. vPrašanjih. Vsem članom ZK pri podjetju , Za ideološkem — notranje par- bodo naknadno dostavljeni vsi tijskem delu pa je bilo v pretek- sklepi konference. / Z-je pri periodičnem obračunu ~t obdobje januar — september je bilo prikazano ugotavljanje celotnega dohodka po pla-eani realizaciji. To sprememlba |ri delitvi dohodka vpliva na vi-jto celotnega dohodka, dohodka t Čistega dohodku. Ce posumez-e postavke primerjamo s fizičnimi rezultati preteklih let, iSOtovimo, da nastajajo razlike, 80 posledice dela fakturirane, jfaa neplačane realizacije, plenjeno je bilo že, da je bil Al letom izvršen rebalans ,plu-9 na din 2.700,000.000, vendar 9 je bila dosežena realizacija f0 fakturah din 2.%,5,887.440 in pilotni dohodek za razdelitev ziilt )'4fOT4t din. Pri takem re-loutu moramo pogledati na vrtvo sezono v začetku leta ter n- 1."08 «c ih novembru in de-lubru 1%2. Med letom pa so se injsuilu gradbena dela zaradi ^sledne restrikcije v gospo- darstvu, zlasti pa pri investicijah. Jasno je, da so ti novi ukrepi v ekonomiki na področju cele države vplivali tudi na zmanjšanje gradbenih del pri našem podjetju. Negativno se je odrazilo sredi letu zmanjševanje, premikanje in zopet povečanje delovne sile. Povečani osebni dohodki zaradi * navedenih razlogov niso dali ustrezne storilnosti in je potem razumljivo, da je poslovni uspeh Na konferenci članov ZK je bila najživahnejša razprava o gospod arskih problemih podjetja, o soupravljanju, o nalogah članov ZK, itd. Na sliki: glavni direktor podjetja ing. Vital Mlejnik je podal in obrazložil predvsem gospodarsko problematiko. Zaključni račun za leto 1962 tudi zaradi tega slabši. Smatram, da je potrebno poudariti, da so na finančni uspeh Podjetja vplivali še razni drugi objektivni razlogi (ali pa na posamezne sek-sektorje v odnosu do drugih Sektorjev), ki so se pa že večkrat prikazovali na isestankih vodilnih ljudi v podjetju in na sejah upravnih organov. Obračun proizvodnje, kljub točnim številkam (stroški in realizacija) ne more Razdelitev dohodka po zaključnem računu za leto 1962 Poudarjeno je že, da je celotni dohodek v letu 1961 rezultat faktu ri rune realizacije, v letu 1962 pa fakturirane in plačane realizacije. Ta razlika se odraža pri pokazateljih produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti v odnosih na leto I960 in 1961. Kljub temu pa je mogoče ugotoviti, da so se inddksi povečali An da je produktivnost precej porasla. Preberi pismo uredništva na 5. strani! 'bčiii zbor članov ZK podjetju je potekal v značilnostih dobre priprave iu plodne razprave o v*eli aktualnih problemih. Na sliki: sekretar občinskega komiteja ZKS Celje, lov. Stene Divjak je aktivno posegel v razpravo ter nakazal smernice za bodoče delo. pokazati realne slike posameznega sektorja, če se ne upoštevajo tudi ostali objektivni razlogi. ki lahko pozitivno ali pa negativno vplivajo na rezultat 1. Celotni dohodek 2. Skupni stroški (mater, stroški, prispevki itd.) \ Doseženi dohodek (1—2) 4. Prispevek iz dohodka (15%)' a) 50% federaciji b) 50% poslovnemu skladu 5. Cisti dohodelk (3—4) 6. Prispevek od izrednega doh. 7. Ostanek čistega doh. (5—6) 8. Za kritje osebnih dohodkov 9. Prispevek v skupne rezerve 10. Prisp. v rez. sklad podjetja 11. Prisp. v (20%, 30%) družbene invest. sklade (ObLO) 12. Sklad skupne porabe Neplačana realizacija se prenese v leto 1963 in v kolikor bo pravočasno plačana, bo lahko «c v prvem četrtletju tudi obračunana in bo dala ustrezen finančni rezultat. Pri razdelitvi čistega dohodka le nrispevek od izrednega dohodka z ozirom na nizko flkumlila tivnost podjetja zelo visolka postavka. Ta prispevek je odvisen od določenih povprečnih osebnih dohodkov (federaci je din 153) in izvršenih ur. Zmanjševanje števila delovnih ur pa vpliva na povečanje izrednega prispevka pri isti višini doseženega čistega dohodka. Osebni dohodki, ki so v realiziranih storitvah in proizvodih (er plačanih v letu 1962 in razni drugi izdatki, ki so bili izplačani med letom v breme osebnih dohodkov (kolektivno zavarovanje. izguba menz. kilometrina za osebne avtomobile, nagrade, darila itd.), se morajo pokriti iz ostanka čistega dohodka v znesku din 720,132.184. Po Pravilniku o delitvi čistega dohodka se ostanek čistega dohodka (z. št. 7) deli. in sicer 93% za osebne dohodka in 7% za sklade (rezervni skladi, sklad skupne porabe in 30% prispevka za družbene investicijske sklade — ObLO). Za sklade ostane le 4.98%, t. j. din 37.756.003. Ker je rezervni sklad podjetja po predpisih že višj.i, kakor znaša 10% od povprečnih obratnih sredstev sektorja. Razumljivo je, da je treba take vzroke dokazati na popolnoma jasen in določen način in pri tem dosledno izključiti vsak subjektiven vpliv. V letu 1961 V letu 1962 v 000 din 5.142.683 2.653.430 2.081,942 1.735.830 1.060,696 919.580 159.104 137.937 79.552 68.969 79,552 68,968 901,592 781,643 32,710 23,755 868,882 757.888 801.647 720.132 4.673 2,591 10,904 10,332 10,550 41.336 24,615 zadnjih treh. let. se formira le prispevek v skupne rezerve v znesku din 2.590.675. Ostanek je DS določil za sklad «kupne porabe. Predlagano je bilo, da bi sc din 24.6t5.730 po dokončni potrditvi zaključnega računa razdelilo, in sicer: 10 milijonov za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani. 5 milijonov za stanovanjsko izgradnjo v Celju, 5,100.000 /a odplačilo anuitet, ostalo pa za razne prispevke in rekreacijo. Pri skladih moramo upoštevati, da je po uredbi podietju namensko odstopljeno 50% prispevka iz dohodka 68.968.488) za povečanje poslovnega .sklada, t. j. za nabavo osnovnih sredstev, predvsem pa mehanizacije. Izvajanje gradbenih del bo moralo biti zagotovljeno bolj dosledno, in sicer s financirali iem preko akreditivov, ki so jih investitorji dolžni odpirati po zakonitih predpisih. V preteklem letu to poslovanje iz objektivnih razlogov še ni teklo v smislu novega zakona. Terjatve do kupcev so še vedno previsoke in bomo zato morali paziti, da se z ozirom na stanje 1. 1. 1963 znižajo na koncu leta v znatnem znesku, pa čeprav bo promet v letu 1963 večji od prometa v letu 1962. Ce primerjamo izvršene ure in izplačane osebne dohodke, dobimo povprečni neto mesečni osebni dohodek v letu 1962 din 25.792 in leta 1961 din 22.464, t. j. razlika za 15%. (Nadaljevanje na 4. strani) Nekaj misli o prednapetem betonu (Iz seminarja v Ljubljani) Kot že vrsto let, talko je tudi letos Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije na imicia-tivo mnogih podjetij in posameznih članov, sklicala seminar o prednapetem betonu, katerega so se udeležili tudi člani našega kolektiva. Seminar se je bistveno razlikoval od podobnega lani, ki je obsegal le razna teoretična razglabljanja z višjo matematično snovjo. Letos je skušal preleteti v najkrajših skokih najvažnejšo praktično in teoretično znanost, ki ibi bila potrebna, da jo obvlada večina inženirjev in tehnikov. To misel podajam zaradi tega, ker se pač v svetu vedno bolj uveljavlja prednapeti beton in je škoda morda v tem, da manjka ekonomskih analiz, ki so tudi v literaturi zalo redke. Ne moremo trditi, du je povsod prednapeti beton najcenejša izvedba, drži pa, da so gotova področja, kjep že danes prav gotovo z uspehom konkurira ostalim armirano betonskim in železnim konstrukcijam. Prav zanimiva je izjava enega od voti ilnih sovjetskih strokovnjakov s področja prednapetega betona, to je iz države, ki je šele sedaj začela sistematično obdelovati problem ekonomičnosti gradbenih konstrukeij. P. 'L. Pasternaka, ki navaja v eni svojih knjig naslednje: »Zaradi po- manjkanja ekonomskih analiz s področja železobetonskih in prednapetih konstrukcij, so projektanti prisiljeni naslanjati se le na svoje praktične izkušnje in intuicije«. .Naš priznani strokovnjak ing. Sergej Bubnov je na seminarju priznal, da ekonomskih analiz, ki bi jih lahko aplicirali v vseh državah, ujma mo. Vendar je takoj zatem navajal primere uspešnega pro-dora prednapetega betonu v nekaterih državah, kot npr. v Zapadli,i Nemčiji, kjer tskoro na vseh licitacijah pri mostovni gradnji, rezervoarjih, nekoliko manj pri industrijskih zgradbah, zmaguje prednapeti beton. Ko že omenjamo mostovno gradnjo, bi navedel le to, da prednapeti beton konkurira uspešno tudi pri največjih razpetinah in ima prednost pred jeklenimi izvedbami tudi v tem, du praktično ne zahteva nobenih vzdrževanj. Posebno ugodna lastnost za vodo- montaže, cene materialov ter delovne sile je rezultat tak, da je prednapeti nosilec za 19 % cenejši, kljub temu, da je prednapeti nosilec nižji (1.25 m nasproti 2.17 m). Približno do enakih ugotovitev so prišli tudi v ostalih državah, kot v Angliji, Belgiji, Franciji, Bolgariji in drugod. Za razvoj gradbeništva je v zadnjih desetih letih pomenila važen korak naprej še neka nova dejavnost, ki ima svojo osnovo čisto v ekonomskem izračunu, da se končno čim bolj zmanjša manuelno delo, zmanjša sezonski karakter gradbeništva — to je prehod k industrijskemu delu, ali k prefabrikaeiji. Seveda ima pa ta veja svoje zahteve. Kot osnovo bi navedel za široko uporabo prefabriciranih betonskih elementov čim večjo tipizacijo elementov, nadalje, da se zmanjšajo stroški dela v produkciji s pomočjo primerne tehnologije dela. Potrebni so visokovredni materiali, ki zmanjšajo transporte, manipulacije in skladiščne prostore. Seveda boldo pa stroški zunanjih kot notranjih transportov, surovin in prefabrikatov najmanjši takrat, kadar bo skupna teža elementov v nekem objektu — najmanjša. To se pa doseže z vitkimi, lahkimi elementi iz prednapetega betonu. Pri vseh teh delih iz prednapetega betona mora pa projektant poznati izvajalca, mora poznati njegove možnosti itd. Projektant mora vskladiti svoj projekt z deli pri samih izvajanjih, z načini dviganja, raznimi možnostmi napenjanja, možnostmi prevozov itd. Naj mera: navedem samo dva pri- Projekt. ki ima razne nosilne elemente težke okoli 10 ton ni izvedljiv, če izvajalec nima sredstev za dviganje istih, ali jih v neposredni bližini (dvigalu) nabaviti. Enako nima smislu predvideti prednapete opečne plohe, če npr. izvajalec nima proge. Izgleda, dtt sta se za to oba glavna načina že udomačila pri nas, to je adhezrjski (tkzv. Hoyer-jev) način in pa kubolj-ski. Adhezijski način sloni na principu sprijemnosti betona z žico, drugi je pa po izvedbi bistveno drugačen in se ne dela na orednapeti progi. Prvi način jc Slika zgoraj: Otroška ustanova je tik pred otvoritvijo Slika spodaj: V stolpič se bodo kmalu vselili prvi stanovalci tehnične objekte je vodotesnost, to je pa ravno tisto kar imamo pri prednapetem betonu. Zanimiv podatek je predavatelj porla! tudi iz Industrijskih zgradb, in sicer primerjavo predalčnega nosilca s (prednapetim nosilcem, ki sta enakih razpetin 20 m, obtežba je pa pri prednapetem nosilcu še za okoli 9% večja kot pri predalčnem z upoštevanjem vseh faktorjev, od izdelave, uporaben predvsem opečne plohe in betonske škutlje, korita, ki pokrivajo industrijske hale — lahko pa služijo tudi za stanovanjske stropne plošče. Posebno se je udomačil v Sloveniji ravno način stropnih opečnih plohov. To je specialna opeka (glavniki) trdnosti 500 do 400 kg na cm2, za večje razpetine pa celo do 600 kg na cm2. Stiki se zlepijo z malto, v utore pa pride jeklena žica kvalitete Je 180, ki se na enem koncu proge sidra na drugem pa napenja. Pred betoniranjem se vložijo še stremenu — mehka armatura. Granulacija zrn do 8 mm. Ko se doseže murka betonu 250 kg na cm2, lahko žic e popustimo. ki se v bistvu razlikuje samo v številu žic v enem kablju. Sicer oni v glavnem rabijo večje napetosti, ker gradijo v glavnem mostove, kjer so zahteve večje (mislim ivečje napetosti, večje sile prednupenjunju). Tudi druga podjetja pri nas so osvojila v glavnem naš domači sistem, kot npr. Gradis, le s to izjemo, du oni izdelujejo svoje konuse, ki so betonski z dvema vgrajenima špiralama, eno Je 37 im drugo progi kot tudi kabaljskega. seda že suma pove zakaj g Potrebno je vroče valjano P hrasto nizko ligi rano jeklo trdnostmi od 60 do lOOkg/mniJ ki je le za 25 "Z,, dražje od dbi čajne armature, dopušča pa izr» bo napetosti do 50 kg/mm2, lipo rablja se le debelejše profile oi 10 do 25 mm, ki se fiksirani o* nepomične opaže segrejejo df temperature 400° C pri toku vi,! šoke jakosti okoli 1000 A. Ko sin|,i Že nekaj mesecev nismo dobili nikakega obvestila o delu in življenju našega sektorja Zato upamo, da bosta ti dve, sicer zapozneli sliki, le vzpodbudili tovariše v Ljubljani, oglasijo in tudi ostalim članom podjetja posredujejo svoje probleme in uspehe. Drugi način je uporabnejši za nosilce raznih razpetin. Po svetu je zelo veliko različnih sistemov sidranja, kar je ravno tipično za posamezne sisteme. Nuše podjetje ie osvojilo nek sistem, ki je v bistvu enak «istemu našega najbolj priznanega strokovnjaku v svetu na področju prednapetega betonu ing. Žeželja. To je sistem kabljev, v katerih je 6 žic po/5. Ta sistem je v jakostni lestvici nekako ravno primeren za industrijske zgradbe. Podjetje »Tehnog/adnje; tipu drug sistem, Je 180. Mislim, da je to originalna izvedba sistema Freyssine. Sicer pa teh načinov je več in vsak izvajalec se pač prilagodi svojim možnostim. Na tem mestu bi morda omenil le še nekaj, kar sedaj vedno bolj pridobiva simpatije v svetu, posebno močno pa še v ZDA in SSSR. To je tako imenovani elektrotermični način napenjanja jeklenih palic. Sicer je to novejša zadeva datumu okoli 1957 — vendar že danes je v SSSR skoro izpodrinil način na dosegli zaželjeno dolžino oziraj mu raztezek, ustavimo tok dn ,p> lice se vpno v sidrišča, ki pb prečijo krčenje shlajene iià zaradi česar nastanejo v žele*11 željene natezne napetosti. Skratka področje prednapeta#* betona ni več novost, stroko*' njaki ne morejo doprinesti bi«* venili sprememb v pojmovanj* materiala in tehniki izvedbe, s° pa vendarle vsi dosežki dragocen1 in pomembni. Črepinšek ing. Leo* Zaključni račun za 1 OSEBNI DOHODKI: 1961 v 000 din 1962 1. V nedovršeni proizvodnji 1. 1. 1,083 1,887 2. Vkalkuliruni od L 1 do 31.12. 702,997 805,582 3. Vsega (1+2) 704,080 807,469 4. V nedovršeni proizvod. 31. 12. 1,887 8,109 5. V reuliz. storitvah (3—4) 702,193 799,560 6. V plačanih storitvah — 706,075 7. V fakturirani in nepl. reailiz. — 93,285 8. V nedovršeni in v fakturirani, toda še ne plačani realizaciji 1,887 101,394 9. Osebni dohodki, ki se morajo pokriti iz čistega dohodku 801,647 720,132 10. Vsega (8 + 9) 803,534 821,526 11. Izplačani 1962 in ostanek (5,951/m) 1963 801,647 819,640 Delavski svet je na svojem n11' sedanju dne 21. 2. 1963 ohšin1* razpravljal o zaključnem raČt1' nu, kakor tudi o zaključnih r,®' čunih delavske menze in poč', j niškega doma. Razprava se j' razvijala predvsem okoli delit**] ostanka čistega dohodka. Če IF čemo doseči v letu 1963 bolj: uspehe, bomo morali, zlasti j1 uvajanju nove proizvodnje, up** števati vse že večkrat nakaza,,, v Ljubljani da se zopcl| * * ! 4 probleme, ki «e pojavljajo podjetju. Nc smemo pozabiti, ^1 v letu 1963 nastopajo nekatc* povečani stroški (amortizacij*] Če primerjamo izplačane vkulkulirane osebne dohodke (z. št. 2), vidimo, da je razlika med letom 1961 in 1962 102,585/m dinarjev, pri vseh izplačanih osebnih dohodkih (z. št. 11) pa je razlika din 17,993/m, kar pomeni, da je bil tako imenovani variabilni del v letu 1961 v visokem znesku udeležen v celotni masi osebnih dohodkov. Če imajo nekatera gradbena podjetja nižje vkalkulirane osebne dohodke in izplačujejo razlike kot gibljivi del osebnih dohodkov, to v bistvu višino osebnih dohodkov prav nič ne spremeni. Smatram, da sc take razlike, ki so posledica samo različnih osnovnih obračunskih postavik, prav lahko pojasnuje svetom ekonomskih enot, odnosno celotnemu kolektivu. obresti itd.) in bo zato nujno, poiščemo ustrezne rezerve, ki * v povečani produktivnosti ali r v znižanju nekaterih stroškoV' Finančni uspeh bo moral F rezultat povečane storilnosti y. samezniih ekonomskih, ozirol/ obračunskih enot. Vprašanje č* litve dohodka po obračunski enotah je treba urediti tako, 'l bo prišlo do izraza dejansko pfl zadevanje posameznih delavci s posebnim poudarkom na kV1 litetno delo. Želim, da bi navedeni podu^ služili kot podlaga za širšo pravo ali pa vsaj za vprašanj* na katera naj bi se odgovarj"1 članom kolektiva. Ukinitev celjske menze Skrb za delovnega človeka je Pri našem podjetju bila vedno prvem mestu, posebno še za samske delavce in to glede stanovanja in prehrane. Kot dokaz temu naj nam služijo udobna težišča v domovih in provizori-Jit. Torej glede stanovanj smo Potrebi stoodstotno zadostili, ?lede prehrane pa le delno, vse zelje so ostale le na papirju. Imeli smo več variant, in sicer, o» bi prevzeli prostore gostilne Miklavžin, da bi si postavili testno menzo v kooperaciji s tremi drugimi podjetji itd., vendar 8IHo povsod naleteli na ovire in j|ši sklepi ter želje so splavali to vodi. Sami prostori nekdanje ijenze, pozneje le kuhinje pri ^alni kleti, so postali popolnoma iztrošeni in vedno pogosteje je bilo zahtevano od strani in-| "pekcij'Skih organov in tudi sa-I mili abonentov, da se ta kuhinja, m že dalj časa ne ustreza več Predpisom, čimprej ukine. Celjska občina je uvidela težave, (ki jih imajo skoraj vsi M>onenti, ki se morajo hraniti P*) menzah in sklenila, da se Postavi v Gaberju večja samo-Postrežna restavracija. Dbbili jo, pripravljeni na začetne teave, a prepričani, da bodo aaoj odpravljene, čim se bodo Rjavile. Celjska menza ni bila defici't-Imeli smo pridno in delovno Osebje, ki je pod zelo težkimi Pogoji vršilo svoje tako odgovorno delo. Kako je sedaj v novi tetnopostrcžni restavraciji? Ali smd popolnoma zadovoljni? Na Vse to vam odgovorim naslednje: ~~ Prvo, kar ne ustreza našemu osebju, je prevelika oddaljenost tel nekaterih gradbišč in naselja, aazvoz hrane po večjih gradbiščih in v naselje je odpadel. — Našim delavcem ne smemo ineriti, če hitijo kar v delov-j"1 oblekah v to luksuzno ure-jPo restavracijo, in, če jih po-'eto razni »boljši« gledajo po-'fani in se, kot je že bil slučaj, Umaknejo od njihovih miz, ko C se ti prisedli. Ce !hi hoteli, da iti delavci (posebno sezonski) y pri obedu vsaj delno dostoj-j.0 oblečeni in čisti, potem bi morali dodeliti delovne Neke, da hi se preoblekli, uredi na vseh delovnih mestih teivalnice is toplo vodo in šele otein bi lahko postali enako-,edni ostalim abonentom. Yen-v r.s tem preoblačenjem, umi-toftem in hojo v menzo bi se 'ko izamudili, da se skoraj ne več izplačalo vrniti ponovno a delo, kar bo pa nujni problem Sezoni. Priznati moramo, kar sem se tudi sam prepričal, da je v tej restavraciji hrana okusna, vendar količina vedno ne odgovarja želodcem fizičnih delavcev. Vodstvo restavracije je treba prepričati, da smo gradbinci drugačni abonenti kot ostali, ker nas loči od njih vrsta svoje dejavnosti, to je sezona z umazanim delom, ki traja v sezoni celodnevno. Pomisliti moramo tudi na razne narodnosti, ker je vsaka navajena svoje vrste hrane. Dolžnost odgovornih je, da to čimprej uredijo. Ni pa vse tako črno. kot hočejo nekateri posamezniki to prikazati. Ti abonenti naj pomagajo to urediti, ne pa samo kritizirati, ker s tem ne bodo pomagali niti sebi, niti drugim. Pričakovati je, da se bo kmalu našla pravilna rešitev in, da bomo ludi vnaprej v redu in kulturno postreženi, kar pa nam naša menza, zaradi neprimerne kuhinje in jedilnice, ni mogla v dovoljni meri nuditi. Bezlaj Obvestilo abonentom Z ukinitvijo lastne menze so nastajali problemi prehrane delavcev v Celju z izgovorom, da je prehrana v samopostrežni restavraciji predraga, da ni možna izbira jedi itd. Znano je namreč, da se je podjetje preorientiralo za prehrano svojih delavcev na samopostrežno restavracijo in da za določeno dijbo tudi kreditira delavce — abonente. V zvezi s kritiko in nezadovoljstvom poedinih abonentov smo se povezali z vodstvom samopostrežne restavracije in ugotovili, da kritika le ni povsem upravičena. Navajamo cenik jedil, ki so na razpolago abonentom: $ ■ v ■ '111 I*: i ! ‘"'1 1 ; gjMjl Čeprav je še vedno mnogo razgovorov o lokaciji, organizaciji, postrežbi in kakovosti o samopostrežni restavraciji v Gaberju, je najvažnejše naslednje: V Celju smo imeli izredno malo gostinskih prostorov in zato velik problem prehrane zaposlenih. Z izgradnjo samopostrežne restavracije pa smo dobili nov, moderen družbeni obrat, ki mnogostransko rešuje probleme potrošnikov in gostincev. k Srbski pasulj din l)() 10. Segedinski golaž din 90 11. Telečji paprika« din 90 12. Golaž din 90 13. Enolončnica din 90 14. Makaronovo meso din 90 13. Juha din 30 1. Kislo zelje din 30 2. Dušen riž din 30 3. Pražen krompir din 30 4. Pečen krompir din 30 5. Ajdovi žganci din 50 6. Kisla repa din 30 7. Krompirjev pire din 30 Solata: 1. Mešana solata din 30 2. Endivija din 30 3. Fižolova din 30 4. Zelnata din 30 Gotova jedila: 5. Rdeča pesa 6. Krompirjeva din 30 din 30 1. Dušena pečenka s prilogo din 100 Močnata jedila: 2. Kuhana govedina i. Palačinke din 50 s prilogo din 100 2. Praženec din 50 3. Sekljana pečenka 3. Jabolčni narastek din 80 s prilogo din tOO 4. Mlečni riž din 50 4. Nadevana telečja prša 5. Mleko din 20 s prilogo din 100 6. Kava din 20 5. Srna diin 100 6. Dunajski s prilogo 7. Pečenice s kislim din 140 Kompoti: zeljem 8. Musaka din 100 1. Mešani kompot din 30 din 100 2. Suhe slive din 30 3Jabolčni kompot din 30 Naknadno, t. j. dne 15. 3. 1963 Po predhodnem razgovoru s Svetom ekonomske enote in s pristankom kolektiva sektorja za mehanizacijo in SIP-a z avtoparkom je upravni odbor podjetja na seji dne 1. 4. 1963 obravnaval problem združitve teh sektorjev v enoten sektor za mehanizacijo. Po proučitvi vseh pogojev je bil upravni odbor enoten, da ima združitev sedanjega SIP-a in sektorja za mehanizacijo v enoten sektor pod enotnim vodstvom predvsem ekonomske in tehnične prednosti. Zaradi te ugotovitve bo podan delavskemu svetu predlog za združitev SIP-a z avtoparkom in sektorjem za mehanizacijo v enoten sektor pod Imenom »Sektor za mehanizacijo«. Ker bo vodstvo takega razširjenega sektorja izredno važ-no, je bil sklep upravnega odbora, da naj to delovno mesto razpišo interno med kolektivom. Analogno sklepu upravnega odbora razpisujemo prosto delovno mesto ŠEFA SEKTORJA ZA MEHANIZACIJO pri tukajšnjem podjetju. Pogoj: gradbeni ali strojni inženir s prakso ali gradbeni Mi strojni tehnik z večletno prakso. Osebni dohodek za to delovno mesto je določen s pravil-hikom o delitvi osebnih dohodkov v višini 290 točk na uro. Vabimo vse one člane kolektiva, ki izpolnjujejo pogoje za Prevzem tega delovnega mesta, da pravočasno vložijo prijavo. Pismo uredništva Vsem članom kolektiva se opravičujemo, ker izdajamo šele prvo številko Glasila v teni letu. Pri tem moramo pa takoj povedati, da ima — po našem mnenju — pravico in pomen izdajati svoje glasilo samo tisti kolektiv, ki sam y njem tudi (neposredno sodeluje, ki v njem išče mesto, kjer lahko iznese svoje probleme, uspehe, opažanja, kjer lahko opisuje svoje osebne in kolektivne uspehe na najrazličnejših področjih, išče pravne, moralne in strokovne pomoči; kjer se hoče vključiti v družbeno in politično soupravljanje, s pozitivno kritiko pomaga odstranjevati napake itd. Mnogo je metod in načinov sodelovanja v našem glasilu, premagati je treba le začetno tremo in naš list bo lahko izhajal z zdravo in odgovorno vsebino. Ponosni smo lahko, da imamo že 15-Ietno tradicijo v izdajanju lastnega glasila, da smo v tem med prvimi v republiki. Zato nimamo nikakega moralnega opravičila, da sedaj prenehamo s tem delom. Nihče nam ne bo verjel, da v 1700-članskem kolektivu ni problemov in uspehov in, da ni niti tistih, ki bi jih znali ali hoteli napisati. Uredništvo je bilo še dogovorjeno, da bo v času, ko prihajajo naši abonenti po hrano, vedno dovolj na zalogi jedil, katerih si najbolj želijo. Tako bodo od 16. 3. 1963 dalje poleg vseh ostalih jedil na samopostrežni liniji pojačane količine nekaterih vrst hrane in to predvsem: Prikuhe: srbski pasulj 0,75 lit. din 120 segedinski golaž 0,75 lit. din 120 telečji paprikaš 0,75lit. din 120 golaž 0,75 lit. din 120 enolončnica 0,75 lit. din 120 makaronovo meso 0,75 lit. din 120 Količinsko bodo pojačane tudi juhe. Količinsko pojačune jedi bodo v posebnih posodah in dostopne slehernemu našemu abonentu — seveda polog vse ostale izbire, ki je določenega dne na razpolago. Želimo, da bodo vsi abonenti seznanjeni z vsebino gornjega predvsem v cilju, da zadovoljimo naše abonente ter da istočasno ovržemo včasih neutemeljeno kritiko. V Ljubljani na Prulah smo zgradili dva stolpiča po načrtih Projektivnega ateljeja 15 let član kolektiva Ob 15-letnici službovanja v gradbenem kolektivu se iŠutim dolžnega, da se predstavim novim članom kolektiva in spregovorim o dobrem in slabem, kar sem doživel v teh 15 leti. Rojen sem 7. 12. 1920 v Rimskih Toplicah, kjer stanujem še danes. Mizarske obrti sem se izučil v Celju. 4 .5. 1948 sem nastopil službo kot mizarski pomočnik pri SPG »Beton« v Celju. Takratno podjetje je bilo šele v razvoju, zato je imelo prav majhno mizarsko delavnico ter zaposlovalo samo 8 mizarjev. Delavnica je bila v sedanji trgovini poleg gostilne »Turška mačka«. Z razvojem podjetja je naraščalo tudi število mizarjev, prostori so nam postali pretesni. Preselili smo se na Dečkovo cesto, kjer smo si uredili prav lepo mizarsko delavnico. Ker je podjetje vedno naraščalo in je imelo obrtne obrate raztresene, je pristopilo h gradnji sedanjih »Centralnih obratov«. Te obrate so gradili vsi tedanji člani SCP »Beton« Celje od nameščencev na direkciji do zadnjega delavca na gradbišču. Vsak član kolektiva je prispeval po svojih zmožnostih z udarniškim delom. Delavnice so bile prav hitro pod streho. Tu so se centralno zbrale prve obrtne delavnice SGP »Beton« Celje v sestavu: mehanična, kovaška, ključavničarska, mizarska ter avtopark, pozneje pa tudi slikarska in kleparska delavnica pod vodstvom šefa CO SGP »Beton« tov. Kukovec Slavka. Tudi tov. Kukovec Slavku v letošnjem letu poteče 15 let službovanja v našem kolektivu. Do leta 1959 je bil šef CO SGP »Be- ton«, nato pa šef sektorja zaključnih del GIP »Ingrad« Celje. Letos pa bo praznoval tudi 50-letnieo svojega truda polnega življenja. Želim mu vse najboljše še na mnoga leta! Že po nekaj letih so postali tudi ti prostori pretesni. Na CO smo pričeli z gradnjo nove večje mizarske delavnice. Dograjena je bila v rekordnem času. Imeli pa smo še druge mizarske delavnice v Zagorju in Št. Pavlu, ki pa so bile kmalu ukinjene. Velika mizarska delavnica je obstajala tudi na žagi Go-milsko. S to se je združila celjska mizarska delavnica v večji obrat zaradi tesnosti v CO v Celju. V Celju sem ostal samo jaz kot modelni mizar, izključno za potrebe cementninarske in te-raccrske delavnice. Po združitvi gradbenih podjetij v GIP »Ingrad« sem se z malo modelsko delavnico moral zopet seliti in to v mizarski obrat gradbenega podjetja »Stavbenik« na Mariborski cesti. Tako se je zopet osnovala v Celju mizarska delavnica, ki je zaposlovala več mizarjev. Pa tudi od tu smo se solili. Dobili smo zasilne prostore v Kovinski ulici poleg slikarske delavnice. Zopet je bila predvidena zgraditev dodatnih prostorov na CO za naš mali remontni mizarski servis. Vselil se je v začetku letošnjega leta. Kot vesten delavec, sem vsa leta zasledoval dogajanja v podjetju in prišel po petnajstih letih do zaključka: Dokler je podjetje malo, se vsak na svojem mestu trudi in ustvarja ne glede na uro, ker se je vsak zavedal, da se gre za biti ali ne biti. Bili simo družina, v kateri ni bilo prerekan ja. »Oče« nas je za slabo pokaral, za dobro pa nagradil. Vsak član kolektiva je bil podjetju potreben kot človek. Prerasli smo v GIP »Ingrad«. Kaj danes pomeni delavec, ki je bil morda zelo vesten in priden, ki je za podjetje marsikaj žrtvovali' Vodilni uslužbenci, ki so ga znali ceniti, so odhajali iz podjetja na druga boljša delovna mesta. Tudi njega so vabili s seboj na boljše. Marsikateri se je klicu odzval iu nas zapustil. Ostalo nas je pa še nekaj zvestih, ki nismo ptice selivke. Nekateri so ostali pozabljeni, v kadrovskem oddelku pa obravnavani samo še kot številka. Nekdaj so bili naši izdelki zelo kvalitetni. Tu in tam je že prišlo do malih popravil, nikdar pa ne v takem obsegu kot v preteklem letu na vseh stolpičih. Mislim, da ne bi smeli iti preko tega, ne da bi analizirali do potankosti vzrokov. In gospodarski račun našega večnega preseljevanja? Pregovor pravi: »listi, ki se trikrat seli je enako kot, če enkrat pogori«. To se pravi, da som v podjetju doživel že kar 2.66-krat požar ali 8-krat selitev. Če bi bilo malo več perspektivnega in načrtnega razvoja našega mizarskega obrata, bi lahko za ta denar, ki se je porabil za to preseljevanje im urejevanje prostorov, stal v Celju nov mizarski obrat, sodobno urejen, v ponos podjetju. Celju ter bližnji in daljni okolici. Isto lahko trdim za naše upravne prostore. Po celem mestu so raztresene razne pisarne. Večno preurejevanje prostorov, razna preseljevanja oddelkov in podobno. Če zberemo vse te stro- Seininar za člane DS je uspešno končan. To je dokazala izredno živahna razprava in koristni sklepi o zaključnem računu za leto 1962. ške v teku 15 let, potem bi za ta denar v Celju lahko stala palača, na kateri bi se blestelo ime, na katerega bi s ponosom zrl vs»k član koldktiva GIP »Ingrad«. Iz vsega tega je razvidno, kako umestno je takoj v pričetku in- vestirati večja sredstva v nel obrat, ga urediti in sodobno opremiti. To naj bi bila izpoved člana kolektiva, ki s srcem zasleduje vse dobro in slabo ob 15-letnici službovanja! Logar Jože Ekonomika je osnovno vodilo za dobro gospodarjenje v podjetje-Tega se člani našega delavskega sveta zavedajo, zato z zanimanjci« sledijo predavanju, ki je bilo organizirano v Rogaški Slatini. Vsem članom kolektiva in njihovim svojcem želi k prvomajskim praznikom mnogo delovnih uspehov ter osebnega zadovoljstva Centralni delavski svet I Obratni delavski sveti Upravni odbor Uprava podjetja z vodstvi sektorjev Sindikalna organizacija Mladinska organizacija Organizacija ZK Aktiv ZB Športno društvo Prosvetno društvo Ljudska tehnika ninni...............................................................inni....ninni......mn.....uniniin.......im ..............................umilili........ lil* Nismo pozabili na njih V mislih imamo naše upoko-jenee. Še ni dolgo od tegu, ko so bili zbrani v naši sindikalni dvorani na tradicionalnem zboru upokojencev, ki ga prirejamo vsako leto. Vedri in razpoloženi so se v polnem številu udeležili zbora in dokazali, da se še vedno počutijo kot člani kolektiva, čeprav se ne nahajajo več med nami kot aktivni proizvajalci. Od 125 upokojencev se jih je udeležilo 89, ostali pa so zaradi bolezni ali preoddaljenosti sporočili, da se ne morejo udeležiti zbora. Po kratkem uvodu jim je spre- govoril sekretar podjetja tov. Vitanc Franc in jih seznanil z nekaterimi problemi podjetja, kar so z zanimanjem sledili. Ob zakuski in kozarcu vinu je postulo kramljanje zelo živahno. Med nekdanjimi delovnimi tovariši je pogovor stekel o delovnih uspehih, o razvoju podjetja, pa tudi o osebnih zadevah. Predvsem pa so poudarjali, da se zelo zanimajo za stanje podjetju in si želijo, da bi bili večkrat seznanjeni z dogodki, pa čeprav samo preko Glasila Ingrad ali podobno. V imenu vseh udeležencev se je zahvalil za organizacijo zbora upokojencev tov. Medved Jože, ki je poleg ostalega zaželel podjetju in kolektivu še nadaljnjo perspektivo, še nadaljnje uspehe v proizvodnji in pozval vse, ki so jih nadomestili, da z nadaljnjim delovnim elanom gradijo in ustvarjajo našo bodočnost. Mi vsi skupaj pa jim želimo še veliko zdravih let in nasvidenje prihodnje leto. Gorjup Stane Zahvala Sindikalna podružnica je organizirala v februarju sestanek vseh prejšnjih in letošnjih upokojencev. Obisk je bil res rekorden, preko 100 nas je bilo zbranih. Ljudje so prišli točno ob določeni uri, zastopniki podjetja so jih pričakali in jim zaželeli dobrodošlico, kratek nagovor pa sta imela glavni direktor tov Mlejnik ing. Vital in direktor splošnega sektorja tov. Vitanc Franc. Po oficielnem sprejemu je bila zakuska, nato pa se je razvila prav prijetna družabnost. Iz vseh razgovorov se je dalo ugotoviti, da so bivši delavci, sedaj upokojenci, še vedno v mislih močno vezani na to podjetje, da jih še vedno zanima sedanji njegov razvoj in uspehi. To ni čudno, saj so to ljudje, ki so mnogo doprinesli k temu, da je sedanji »Ingrad« — tako veliko in priznano podjetje; ne pozabimo, da so le-ti pustili na raznih naših gradbiščih mnogo truda in znoja v svojem dolgoletnem službovanj1,. Vodstvo podjetja in sindikat' podružnica nikakor ne smeta P1, zabiti na vsakoletna sreča11! Upokojencev. Vrste se bodo si^, rcdčjile, vendar prihajali bi, za nami novi člani — upokoje^ Ob slovesu je bil še vsaka'?,, posebej podarjen majhen ^ narni znesek. V imenu vseh povabi jenih! naslovil vodstvu naslednje pri loge, odnosno želje bivših ^ lavcev, sedaj upokojencev: < — Želeli hi, da bi nam tuo'()ll bodoče dostavljali po en b-C, Glasila, ob novem letu pa maWj, žepni koledarček s firmo P° jetja. ,jii Na koncu pa vodstvu podi®?, in sindikalni podružnici — i^ na hvala. rt B- 1 Skupščina športnega društva «Ingrad« k)ne 9. februarja 1963 je bila skupščina Sindikalnega športnega društva »Ingrad«. Od strani predsednika, tajniku 'a drugih, so bila podana izčrpna Poročila o delu in problemih društva v preteklem letu. Iz po-ro6il Izhaja, da je društvo upra-yieilo svoj obstoj s svojo delavnostjo in rezultati, ki so jih dosegali v posameznih panogah. V okviru društva obstojajo na-sledinje športne panoge: — kegljanje mošlki. ženske — odbojka moški, ženske j— nogomet |— namizni tenis j— šah |— strelstvo moški, ženske Delo posameznih sekcij v prekislem letu: Kegljači so dosegali zadovoljile uspehe. Čeravno niso osvajali Prva mesta, večjih razočaranj ni bilo. Nuj navedeni nekaj rezultatov, ki so jih dosegali kegljači: — okrajno prvenstvo 3-krat 200 "ih igrah — osvojili so 3. mesto — okrajno (irvenstvo 3 krut 200 lučajev — osvojili so 3. mesto — na okrajnem prvenstvu po-samezmkov sta se dva plasirala v polfinale. , ^ okrajno prvenstvo za jugo-^tip borbeno — osvojili so 4. me- g — okrajno ekipno prvenstvo "'krat 200 lučajev — osvojili so ’• mesto — športne igre gradbincev Slovenije — osvojili so 6. mesto Ženska kegljaška ekipa v letu D&2 ni dosegla vidnih uspehov. yzrok temu je bila bolezen nekaterih članic in včasih slaba udeležba na treningih. Ekipa se Je udeležila okrajnega prvenstvu Posameznic. Rezultati so bili /zadovoljivi, saj so prva mesta zasedle naše članice. Imele so tudi več prijateljskih srečanj. 10. novembra so članice društva sode-"'Vule na odprtem turnirju po-Sarneznic LRS, ki je bilo v Ljubljani. Od 56 tekmovalk so se na-članice uvrstile na 27., 43., im J4- mesto (Bezlaj, Gošnjak,Turnšek). Zelo lepe uspehe so dosegli jdbojkaši, saj so bili nepremagljivi in so povsod, kjerkoli so lekmovali, zasedli prvo mesto. K ‘emu uspehu je pripomagla di-seiplinu posameznih tekmovalcev. Ženska odbojkarska ekipa v (etn 1962 mi pokazala prave delavnosti. Vzrok temu je bilo bo-ftvanje štirih članic čez poletje, r4zen tega pa nezainteresiranost •Ued mladinkami za ta šport. Tudi nogometna sekcija v letu *962 ni prinesla zadovoljivih re-?-Ultatov. Temu je krivo stalno ^enjavanje igravcev in terensko delo. Tako je nemogoče redno 'cenirati. \Zaradi odhoda nekaterih igrav-Kr iz podjetja je ekipa za na-jhiiizni tenis osi,albi jena. Igravci imajo problem s treningi, ker je Pa razpolago premalo miz, poleg 'ega pa zaradi velike zasedenosti "vorane v zimskem času ni moč fedno trenirati. Kljub vsemu te-1,1 u pa ekipa dosega še dokaj ^Sodne rezultate. «.Strelci so postali zelo aktivni. Udeležili so se vseh tekmovanj, so bila razpisana po koledar-l’’ Strelske zveze Slovenije, ^rajnega in občinskega strelnega odbora. Razen tega pa so ^eli več prijateljskih srečanj ^ ustali mi .strelskimi družinami v «kraju. « Tudi šahisti so bili v pretek-e,n letu zelo aktivni. Orgamizi-«nih je bilo več športnih tekmo-«uj v okviru podjetja. V občin-kem merilu pa so se udeležili ‘kipnega prvenstva za pokal JPPršala Tita in občinskega sindikalnega prvenstva. \y okviru SSD »Ingrad« so še ostajale sekcije: balinanje iu jmninstvo. Sprejet je bil sklep, d« se zaradi nedelavnosti ti dve Akciji ukineta. Pregled sprejetih sklepov na letni skupščini: — Balinišče za sindikalno dvorano se preuredi v strelišče, za kar pa se je predhodno posvetovati z urbanisti; — Za ureditev igrišč v delavskem naselju prispeva podjetje material, delo pa se izvrši s prostovoljnim delom mladincev; — Interna športna tekmovanja naj se vršijo vsakomesečno v vseh športnih panogah; — Povratnega srečanja z Banatom v Zrenjaninu naj se udeležijo res zaslužni člani in dobro pripravljene ekipe; — Plan dela, ki so ga ''odale posamezne sekcije, se mora v celoti realizirati. — Zaradi nedelavnosti se naj ukinejo sekcije za balinanje in planinstvo; — Poleg dosedanje oblike nogometa se naj uvede še mali nogomet. Tudi letos se naj ob jubilejnem praznovanju Dneva mladosti organizirajo interna športna tekmovanja. - Kakor vsako leto, se naj tudi letos naše podjetje udeleži športnih igre gradbincev Slovenije, ki bodo v Mariboru; — Za pohod ob žici okupirane Ljubljane naj sekcije sestavijo več ekip. ki bi so pohoda udeležile; — Mladinski aktivi, ki so v lanskem letu prvič razvili samostojno športno udejstvovanje z internimi tekmovanji v podjetju, naj to športno dejavnost še naprej razvijajo in pritegnejo v svoje vrste slehernega mladinca; — Sklep, ki je ostal od lanskega leta neizpolnjen naj se izvrši v tem letu in sicer: izdajo naj se za vse člane športnega društva posebne izkaznice. S tem si bomo ustvarili tudi boljšo evidenco v članih samih; — Kegljači se do sedaj niso udeleževali občinskega tekmovanja. Sklene se, da sc istega v bodoče udeležujejo; — V okviru našega športnega društva naj se organizira zimski šport. Plan dela športnega društva za leto 1963 športno društvo si zadaja za tekoče leto eno glavnih nalog, da bo še bolj intenzivno razvijalo športno dejavnost v podjetju. Naš cilj naj bo poleg dosedanjih dobrih rezultatov tudi pojačanje dela v vseh sekcijah, razvijanje športne dejavnosti v množičnost, predvsem pa v/budi ti pri mladincih, ki stojijo še ob strani, interes, da se z voljo in elanom priključijo v naše vrste. Plan dela in tekmovanj je v posameznih sekcijah naslednji; Kegljanje moški: 1. Okrajno prvenstvo posameznikov v mesecu marcu; 2. Consko prvenstvo v Mariboru 8 X 200 lučajev v mesecu marcu; 3. Okrajno prvenstvo v bonbonih partijah; 4. Okrajno ekipno prvenstvo 8X200 lučajev; 5. Okrajno mladinsko prvenstvo 6 X 100 lučajev; 6. Okrajno mladinsko prvenstvo v borbe ni h igrah; 7. Prijateljska srečanja z gradb. klubi v Mariboru — Konstruktor, v Zagorju, Slovenija ceste Ljubljana. Gradis Ljubljana, Primorje Ajdovščina ter povratna srečanja istih; 8. Razna tekmovanja z domačimi klubi; 9. Vsakomesečna udeležba internih tekmovanj v borbenih igrah med sektorji. Kegljanje ženske: 1. Udeležba na okrajnem prvenstvu za leto 1963; 2. Udeležba na republiškem prvenstvu; 3. Tekmovanje na športnih igrah gradbincev Slovenije; 4. Razna prijateljska srečanja z ekipami: Banat iz Zrenja-nina, Štore — ženske. Pionir Novo mesto, Cementarna Trbovlje, Gradis Ljubljana, Slovenj Gradec. Odbojka moški: 1. Udeležba na vseh občinskih tekmovanjih, v kolikor bomo za ista prejeli vabilo; 2. Športne igre gradbincev v Mariboru; 3. Povratno srečanje z ekipo iz Zrenjanina; V zaključni razpravi so na seminarju za člane DS v Rogaški Slatini sodelovali tudi vodilni delavci podjetja. Izmenjava mnenj, načrtov in predlogov je bila zelo koristna za bodoče delo. 4. Vsaj 3 medsebojna srečanja z ekipama gradbenih podjetij Slovenije; 5. Tekmovanja v okviru internih športnih iger v podjetju. Odbojka ženske: V planu imamo trikratno srečanje z ekipama Učiteljišča in Aera iz Celja in to; prvo srečanje v mesecu februarju, drugo v maju in tretje v oktobru 1963. Poleg tega se nameravamo udeležiti vseh tekmovanj, ki bodo razpisana v celjskem okraju. V planu imamo tudi srečanje ženskih ekip z ostalimi gradbenimi podjetji, v kolikor pri katerem obstajajo ženske ekipe. Nogomet: Kot je že v poročilu navedeno se predlaga sprememba nogometne sekcije v sekcijo za mali nogomet. Delo v tej sekciji bi se lahko veliko boljše razvijalo, lažje in z manj izdatki bi se prirejala razna tekmovanja. Sekcija si postavlja za nalogo v tekočem letu, da bo vršila redne treninge, prirejala razna prijateljska srečanja in se udeleževala vseh internih športnih tekmovanj. Namizni tenis: 1. Tekmovanje na vseh internih športnih igrah; 2. Udeležba pri prijateljskem povratnem srečanju v Zrenjaninu; 3. Udeležba na športnih igrah gradbincev; 4. Redni trerfingi enkrat tedensko. Šah: 1. Občinsko venstvo; sindikalno 'pr- 2. Okrajno venstvo; sindikalno pr- Nov upravni odbor športnega društva Vitanc Franc, predsednik Čevnik Franjo, tajnik Bezlaj Ivica, administr. tajnik Honigmann Berta, blagajnik Črepinšek Blaž, gospodar Radič Zdravko, referent za kegljanje — moški Turnšek Rozika, referent za kegljanje — ženske Žilnik Janko, ing. Bošnak Zoran, ref. za odbojko — moški Bezlaj Ivica, referent za odbojko — ženske Borine Lojze, referent za streljanje — moški Perovič Zvonka, referent zn streljanje — ženske Lah Oton, referent za nogomet Pograjc Ciril, referent za namizni tenis Ing. Cijan Ivan. ing. Žlajpah Drago, ref. za šah Honigmann Berta, zdravstveni referent Vukič Drago, upravnik kegljišča Vrtič Maks, Mešl Jože, ref. za mladinsko organiz. Rajh Vlado, član odbora Špat Vili, referent za zimski šport Gombač Milena, referent za šah — ženske Veber Milena, referent za namizni tenis — ženske Nadzorni odbor Ing. Čmak Henrik, predsednik Kulovec Stane, član Pintar Jože, član Disciplinsko sodišče Ing. Bošnak Zoran, predsednik Klenovšek Štefan, član Veber Milena, član Vsem članom kolektiva GIP »Ingrad« Celje Obveščamo vas. -šinju letos ne bo deloval. — Wekend hišica v Mozirju je članom kolektiva na razpolago skozi vse leto s tem, da si hrano nabavljajo in pripravljajo sami. — V Biogrudu na moru imamo na razpolago 5 wekend hišice s skupno 11 ležišči, kar je last počitniške skupnosti Žalec za dnevno ceno 950 din. — Na Krvavcu lahko koristimo počitniški dom, ki je last SGP »Projekt« Kranj. Po Zbranih prijavah se bo dokončno dogovorilo o potrebnih ležiščih za naše potrebe. — V »Pirševem domu« na Pohorju (dohod iz Mislinja), prav tako lahko detbimo določeno število ležišč, če se bodo javili interesenti. — V ra/jgovoru smo tudi z Gradisom in Slovenija cestami za koriščenje nekaj ležišč v njihovih domovih v Poreču in na Bledu. Cene .penzionov v tujih počitniških domovih trenutno še niso natančno znane, vendar so povsod orientacijske cene ca. 900 din za odraslo osebo. Delavskemu svetu bo predlagano, ,da odobri vsem članom kolektiva, ki bodo koristili svoj dopust v katerem koli počitniškem domu enoten regres. Posameznik bo to pravico uveljavljal po vrnitvi z letovanja na podlagi predloženega računa. Vabimo vse člane kolektiva, da se odločijo in prijavijo po priloženem obrazcu kje in kdaj želijo letovati. Letovanja omejite v času od 1. maja do 15. septembra. Na podlagi teh prijav bomo sestavili dokončne razporede letovanj, o katerih ho vsak prijavljenec pismeno obveščen. Koriščenje najavljenih in rezerviranih letovanj bo obvezno. jgaggsgs v « Trboveljčani v Celju V nedeljo, dne 3. marca 1963 je bilo v Celju prijateljsko srečanje v kegljanju 6 X 100 lučajev med moško ekipo Cementarne iz Trbovelj in našo žensko ekipo. Morda se bo kdo vprašal, zalkaj smo tekmovale z moško in ne z žensko ekipo. Na prvotni poziv so nam sporočili, da imajoi tudi v Cementarni težave z žensko ekipo. Odločile smo se za srečanje z moškimi kljub temu, da naša ekipa ni imela sistematičnih treningov. Zmagali sta dobra volja in veselje do ta športne panoge in tako se je srečanje končalo za 198 kegljev v našo korist. Sicer tudi pri nas ni šlo brez težav. Naenkrat nam je manjkala šesta tekmovalka, zato smo pritegnile v ekipo enega mladinca. Rezultati: Cementarna Trbovlje (2013 — povprečno 335,5): Bajda 389, Meznarič 376, Hladnik 354, Pristav 308, Radej 298 in Pustak 288 podrtih kegljev. Ingrad Celje (2211 —- povpre-ček 368.5): Gobec 425, Bezlaj 382, Gošnjak 362, Turnšek 349, JagriČ 348, Klement 345. ^ Da bi bili športni odnosi mef Cementarno iz Trbovelj in našim podjetjem še tesnejši, smo se domenili še za srečanje z žensko in moško ekipo v streljanju v začetku aprila v Celju. O teh rezultatih pa prihodnjič. -ka Na sektorju Cinkarna moramo meri ostalimi objekti tudi podaljšek topilnice zgraditi v zelo kratkem roku. K 1. maju - prazniku dela čestita kolektivu „Ingrad“ l Jredništvo Nagradna premikalnica R O G J I SPEV K R A N ] I C A MAGGIORE MANDARINA PRIMARIJ AMBASADOR Premikaj gornje besede drugo nad drugo tako, da dobiš v treh navpiča(:h vrstah tri velika gradbena podjetja v Sloveniji. * 1 * * * * * * 8 REŠITEV NAGRADNIH ODGOVOROV IZ ŠT. 11: 1. Olimpia. 2. Botvinik, 3. Cerar, 4. Reeknagel. 5. Daneu. 6. Aero. 7. TEP, 8. Paka. 9. LAŠKO, 10. Ulrih II. Žreb je izbral naslednje reševalce: 1. nagrada 1500 din Podgoršek A. 2. nagrada 1000 din Crevoršek Franc. 3. nagrada 800 din Honigman Berta. REŠITVE IZ 12. ŠTEVILKE .Nagradpa sestavljalnica: Vsemu kolek tivù želimo srečno novo leto in nadaljnjih uspehov pri delu. 1 'Žreb je izbral naslednje^ reševalce: 1. nagrada 1500 din Furlan Rudi. 2. nagrada 1000 din Tav-želj Edo. 3. nagrada 800 din Bezlaj Darij. Vreteno: 1. a, 2. ar, 3. bar, 4. rilba, 5. barit, 6. Tibera, 7. Berta, 8. beta, 9. bat, 10. ta, 11. t. Izločilnica: (I)ndija, (N)eretva, (G)rintavec, (R)akitna. (A)vaila, (D)ravograd == INGRAD. Križanka: raketa, kladivo, Irena, j, o, Rabar, sipa, Mura, salu, AJA, faraon, roč, na, Errol, ah, v, k, itak, aspirin, agronom, loto, i, e, Ij, Avala, ha, ano, orkani, rog, toga, Soča, tura. overu te, veter, Marinka, Morana. Križanka 1 2 3 4 5 ir 7 8 9 10 11 12 Gi 13 Gi 14 15 © 16 17 Gi 18 19 m 20 21 m 22 23 (D 24 (U 25 26 d (D 27 Gi 28 29 30 H 32 33 34 GU 35 © 36 on 37 38 Gi 39 40 41 Gi 42 43 Gi 44 45 46 © 47 d 48 49 50 GD 51 52 53 54 VODORAVNO: 1. država v severozuh. Afriki; 6. komunalna naprava; 12. na drugem kraju; 13. dve različni črki; 14. naš gradbeni sektor; 15. jugoslovansko pristanišče; 16. grofovski dom; 18. pasta za zobe; 19. češka pritrdilniica; 20. druga kovina; 22. okr. moško ime; 25. kazalni zaimek; 24. slov. narodni heroj (komandant); 25. kratica za sr.; 27. pesnik slovenske moderne; 28. ocenjevalec; 32. materialna priznanja; 35. država v zah. Afriki; 36. 2. in 25. črka abecede; 37. sadež, 39. sosednji črki; 40. števnik, 42. starina; 44. Hercegovec; 45. vodna žival; 47. siro‘-rnaštvo; 48. drža; 49. indijanska trofeja; 51. kaz. zaimek; 52. elektrarna v Sloveniji; 53. ital. glasbenik (spomenik v Piranu); 54. bel konj. NAVPIČNO: 1. vrsta teka; 2. žensko ime; 3. okr. moško ime; 4. števnik; 5. oz. zaimek; 6. ptič; 7. društvo šoferjev; 8. moško ime; 9. najbolj razširjena snov na zemlji; 10. rokodelska potrebščina; 11. slov. dnevnik; 13. zelenjava; 16. velik (ital.); 17. kratica za akademski naslov; 20. kraj pri Novem mestu; 21. podlaga, temelj; 24. priprava za ostrenje (narobe); 26. gl. mesto sovj. republike Letonske; 27. majhna utežna enota; 29. nravnost; 30. ital. spolnik; 31. mesto na Koroškem; 33. celina; 34. občudovalci lepote, umetnosti; 38. kopališče pri Benetkah; 39. domače živali; 40. pristanišče ob jadranski obali; 41. rekavSrbiji; 43. Novi Beograd; 44. zemeljski plin; 46. ženski glas; 48. strast; 50. grška črka; 52. kratica za premer. Plan dela (Nadaljevanje s 7. strani) 3. Republiško sindikalno prvenstvo — uko se kvalificiramo; 4. Tekmovanje za pokal maršala Tita; 5. Prijateljsko srečanje z ekipami Gradisa in Pionirja ter povratno srečanje z istima ekipama; 6. Interna športna tekmovanja: 7. Brzopotozni turnir enkrat mesečno. Strelstvo: 1. Organizirana bodo redna mesečna tekmovanja med sektorji; 2. Liga tekmovanje z zračno in MK puško (liiga traja 3 mesece) ; 3. Udeležili se bomo tekmovanj razpisanih od strani občinskih in okrajnih forumov; 4. Tekmovanja ob državnih za leto 1963 praznikih 1. maj, 4. julij. 29. november, 22. december; 5. Tekmovanja po razpisu sindikalnih podružnic; 6. Športne igre gradbincev; 7. Prijateljska srečanja s strelskimi družinami; 8. Družinsko prvenstvo; 9. Tekmovanje za zlato puščico: 10. Tekmovanje za olimpijski MACH. Mladinska organizacija: V palnu ima naslednja tekmovanja: 1. Interna srečanja med mladinskimi aktivi v okviru podjetja; 2. Srečanje z mladinskimi ak tivi drugih podejtij (Aero. Učiteljišče) ; 3. Sprejme obvezo, da bo sodelovala pri ureditvi šporl' nih objektov v delavske!® naselju z udarniškim delom- Razpored internih športnih tekmovanj med sektorji od 1. aprila do 30. junija 1963 Odbojka: V torek, dne 2. 4. 1963 ob 15. uri na igrišču — Ljubljanska cesta. V torek, dne 7. 5. 1963 ob 15. uri na igrišču — Ljubljanska cesta. V torek, dne 4. 6. 1963 olb 15. uri na igrišču — Ljubljanska cesta. Zadolžen tov. Žiilnik Janko. Namizni tenis: V torek, dne 9. 4. 1963 ob 17. uri v sindikalni dvorani »Ingrad«. V torek, dne 14. 5. 1963 ob 17. uri v sindikalni dvorani »Ingrad«. V torek, dne 11. 6. 1963 ob 17. tiri v sindikalni dvorani »Ingrad«. Zadolžen tov. Pograjc Ciril. Streljanje: V petek, dne 12. 4. 1963 ob 16. n ri na strcljišču poleg sindikalne dvorane. V petek, dne 10. 5. 1963 ob 16. uri na streljišču poleg sindikalne dvorane. V petek, dne 7. 6. 1963 ob 16. uri na streljišču poleg sindi-Ikalne dvorane. Zadolžen tov. Borine Lojze. Šah: V petek, dne 19. 4. 1963 ob 17. uri v aindikailni dvorani Ingrad«. V petek, dne 17. 5. 1963 oh 17. uri v sindikalni dvoraO’ »Ingrad«. V petek, dne 21. 6. 1963 ob 17. uri v sindikalni dvoran' Zadolžen ing. Cijan Ivan. Kegljanje: V torek, dne 23. 4. 1963 19. uri na kegljišču »Ingrad«. S. V torek, dne 28. 5. 1963 oh 19. uri na kegljišču »Ingrad«. V torek, dne 25. 6. 1963 oh 19. uri na kegljišču »Ingrad«. Zadolžen tov. Radič Zdravko- Glasilo »Ingrad« izhaja enkrat mesečno Naklada 1500 izvodov Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Franc Vitanc Tehnični urednik Darko Maligoj Tiska CP »Celjski tisk« v Celju LETNIK XII. ŠT. 1-4 APRIL 1963