Uredolitvo ■ apravai Ljubljana, Kopitarjeva ». Telefon >8-61-28-64. Mesečna naročnina U lir, ia ino-jomatvo 40 Ur. — Cek. rafl. Ljubljana 10.650 ta naročnino ln 10.394 i« lnserate. Izključno »astopstvo ta oglase ti Italije In lnotemstvai DPI 8. A. Ullano. Bokooieov ne v r a i a m o. v/mmmmmm Erfolgreicher Gegenangriff siidostlich Sfoiberg 1 Uspešni protinapad jugovzhodno od Stolberga Sovražnik vržen nazaj tudi pri Helmondu in v zahodnih Vogezili — Močni sovjetski napadi proti Dunaioldvarju in na področju južno in jugovzhodno od Budimpešte so se zrušili — Goldap osvobojen izpod boljševiške oblasti Feind auch bei Helmond und in den Westvogesen zuriickgevvorien - Starke Sowjetangrifie gegen Dunaloldvar sowie im Raum siidlich und siidostlich Budapest zusammengebrochen — Goldap von den Bolschewisten beireit Aus dem FUhrerhauptqiinrtier, 6. November. Das Oberkommando der \Velir-uiarht gibt bekannt: Aui der iibcrflnteten Insel W a 1 -f(teren halten sich aut einzeluen Dii-nrn noch zahlreiche eigene Stiitzpunkte. A «1 Middelbure licgt schwercs Feuer ieindlicher Schiffsartillcrie. Nach erbitterten Kiimpfen an der unteren M a a s zogen sich unsere Truppen auf einige kleinere Briickcnkiipfe zuriick. Die Briicken von M o e r d i j k nurden planniiissig gesprengt. Siidiist" lich Helmond vvurden die angreifenden Englander nach geringen Anfangs-prlolgen vvicder zuriickgeworfen. Im Einbruchsraum siidostlich Stol-li p r g kamen unsere vou Osten und Siirtcn zum Gegenangriff angetretenen Kanipfgrnppen gut vorwart§ und sehnit-ten feindliche Kralte ab. Fiinf Panzer Mitrdcn abgeschossen. Um die Secn- und Waldausgiinge n estlich der oberen M e u r t h e bei S t. Die und um die aus dem Mo sel tal nach dem West-Vogesen fiihrende Strasse kam es auch gestern wieder zu erhitterten Kiimpfen. Die angreifenden feindlichen Bataillone vvurden zuriickgc-nnrfen. Nur in einzelnen Abschnitten konnten sie im Verlaufe des Tagcs gc-ringfiigig Boden gevvinnen. Die Besatzung von La Rochelle (iurchstiess hei einem iiberraschenden Anslall 30 km siidostlich der Stadt aus-cebaute franzosisehe Stellungen und rollte sie auf. Bei nur 14 cigenen Ver-»undeten wurden dem Feind schwere Verluste beigebracht. Nach Sprengung rahlreicher Befestigungsanlagen des Gegners kehrte die Kampfgruppe mit reicher Beute und zahlreichen Gcfan" genen wieder in die Festung zuriick. Das Feuer »V.l« lag gestern wiedcr auf London. Die geringe Gefechtstiitigkeit in den meisten Abschnitten der m i 11 e I i t a " lienischen Front dauert an. Nur im Raum nordostiich Itotri S. Cascia-n o kani es zu harten iirtlichen Kampfen, hci denen der augreifende Feind unter hohen Verlusten geringe Fortschrittc er-zidte. Auf dem Balkan erlitten die im Strumiza-Tal bei Kumanovo und nordostiich Priština angreifenden Bulgaren schvvere Verluste. Fiihrcrjev glavni stan, o Lepa zmaga Ljubljančan««: ŽSK Hermes: Villacher SV 4:0 Kakor najavljeno, so prišli Korošci že v soboto v Ljubljano, da se v nedeljski „" .(.okrni pomerijo z izbranimi Ljubljančani pod imenom 2SK Hermesa kot prirediteljem. Zgodaj so prišli, da se primerno od-' jSočijejo, saj je njihovo vodstvo polagalo veliko važnost na današnje srečanje. Tudi tokrat so namreč hoteli Korošci pokazati in dokazati, da so, 6e že ne boljši nogometaši, pa Ljubljančanom vsaj enakovredni kar so tiče spretnosti. Pri včerajšnjem sročanju ie šlo za to, da Korošci znova potrdijo, dn je bila njihova zmaga pred nekaj nedeljami nad Hermesom z golom razlike upravičena. Domačemu prireditelju pa »pet tedanji poraz nikakor ni šel v račun in je hotel v današnji sestavi enajstorlca pokazati, da Ljubljančani pač niso lako slabi, kakor so to pokazali pri tekmi v omenjeni prvi tekmi, ki »o jo kakor znano izgubili s 4:3. Ljubljančani «o polagali veliko na sestavo včerajšnjega moštva, še večjo pozornost pa so, kar so tega tiče, polagali tudi gostje. Slednji so imeli čez teden dva ostra treninga, dočim so domačini igrali brez predpriprav. Vreme je bilo prirediteljem spet več kot naklonjeno, saj je sijalo prijetno jesensko sonce. Igrišče je bilo zaradi deževja zadnjih dni precej razinehčano, kar Je posebno nagajalo nekaterim gostom, ki niso imeli potrebne stabilnosti na spolzkem terenu. Vso ostale okoliščine pa so bile spet k°t nalašč za Izvedbo nogometne tekme velikega formata. Gledalcev ee je do začetka glavno tekme nabralo nekaj nad dva tisoč, pa tudi še med tekmo so prihajali. Ljubljančani so bili zelo radovedni, kako eo bodo domači tokrat postavili proti Korošcem. Najavljena postava v časopisu jo dala slutiti, da bo Slo pri tej borbi na zelenem polju zares. Prireditelji so res postavili trenutno morda najboljšo sestavo ljubljanskih nogometašev, čeprav bi so dalo, dva tri mesta izpolniti še z boljšimi in koristnojšimi igralci. Kake četrt ure po napovedanem začetku sta se sodniku g. Kosu predstavili obo enajstoriei v naslednjih postavah: Villacher SV: Eazbornik-Mayer, Buka-vina - Palkovič, Nepečnik, Tongs-Melchior, Tkalčič, Pellech, Vozel, Belak. ZSK Hermes: Oblak-Aljančič I, Nagode Sl.-Perhari«, Pilej, Pišek-Trškan, Brodnik. Hacler, Nagode II., Smole. Ce pogledamo postavo moštev, vidimo pri gostih, da je bila njihova enajstorlca sestavljena iz najboljših mož Beljaka in Celovca. Domače moštvo jo bilo sestavljeno iz treh igralcev Iztoka in Hermesa, ostali možje pa so bili iz vrst našega prvaka Ljubljano. Kakor že omenjeno, bi bila naša domača enajstorlca lahko sestavljena še močnejše. Nekaj besed« o igri: ?.e prve poteze so kazale, da so vzeli Ljubljančani stvar s kar najresnejše strani. V vseh odločitvah so po. kazali odločnost, starti so bili prav dobri, skoraj bi rekli, na višku, povezanost še dokaj dobra, streljali so iz vsake pozicije, tako da jo bilo Bazbornikovo »svetišče« v vedni nevarnosti. Prvih 20 minut gostje skoraj niso prišli do besede in so se le ogorčeno otepali napadov domačinov. Razbornik v vratih je ujel nekaj nevarnih žog. Naši napadalci so pridno streljali; gledalci s« gotovo, kar se napetih trenutkov tiče, prisil v polni meri na svoj račun. Doma-iinski napadi so bili stalni in nevarni. Na veliko navdušenje In splošno odobravanje, ta zabil po lepi kombinaciji Nagode prvi gol * domača barve. Bil Je neubranljiv. NaM rotaat »tem so ekvMl tudi anette Kjer vlada organizirano brezboštvo, tam ni svobode in veselja Univ. prof. Grofov je v unlonskl dvorani predaval o razmerah v Sovjetski Zvezi priti do besede, vendar jim zaradi borbenosti domačih igralcev to ni uspelo. Nekaj minut prod koncem prvega dela igre je spet isti igraleo zvišal rezultat na 2:0. S tem izkupičkom se je končal polčas. Tudi v drugem delu igre so Imeli pr. vonstveno le domačini prvo besedo na igri-ščn. Vse jo šlo še nokaj v redu, le tempo jo nekaterim domačinom priSel na usta in pokazala se je premajhna kondioija, ki pa ni kvarno vplivala in tudi ni imela nevarnih posledic. Oostje so se na vse načine trudili, da bi rezultat zmanjšali, pa niso Imeli sreče. Domači so še naprej vztrajno pritiskali ter dosegli do kraja Igre še dva priznana gola. Priznana pravimo zaradi tega, ker je sodnik dva gola, od katerih je bil po našem mnenju vsaj prvi čisto pravilen, nI priznal. Oba je zabil srednji napadalec Haoler ln sta bila plod nesebičnosti, točnega podajanja in prisebnosti. Ze v precejšnjem mraku se je igra končala. Nekaj o moštvih ln Igralcih: Oostje pri včerajšnjem srečanju niso pokazali tistega, kar smo videli v prvi tekmi od njh. Pri. znati je treba pri tem, da so naleteli na mnogo bolj borbenega nasprotnika, ki si je nadel nalogo zmagati. Beljaško vrste niso bilo povezano, manjkal je močnejši start; v ostalem pa so se posamezniki zelo trudili, da bi dosegli vsaj časten gol. Tudi rošade mod igro niso prinesle željenega uspeha. Po naprezanju in dobri volji, bi zaslužili vsaj časten gol. Prav tako pa moramo priznati, da bi dvojen dosežen rezultat v našo korist ne bil prav nič pretiran in več kot upravičen. Pripomniti je troba, da so naši zastre-ljali enajstmetrovko in nekajkrat je bila pred golom nasprotnika taka gneča, da je bil čudež, da žoge niso obtičale v mreži. Prav v takih trenutkih so gledalci gotovo prišli na svoj račun. Najboljši med gosti *je bil brez dvoma Melehior! ki je igraleo veJi-kega formata. Prav dober je bit tudi Mayer v branilski vrsti. Ostali igralci so bili povprečni. In domači? Vsi so dali iz sebe svoje najboljše. Eni so imeli pri tem več sreče, drugi manj. Oblak v vratih ni imel težkega dela, kar pa je bilo nevarnega, je opravil solidno. Branilca sta bila, trdna, neprehodna. Pcrharič je bil boljši krilec od Piška. Pilej je igral tretjega branilca in jc bil prav dober. O napadalcih bi bilo reči, da sta bili krili prodorni posebno Smolej, vendar pa bi morali biti tudi realizatorja mnogih krasnih predložkov. Notranji trio je dal vredno gro, čeprav sc je od časa do čase zdelo, da sc Hacler po sistemu igre ne ujema dovolj dobro z obema zvezama, navajenima drugačne igre. V celoti so doli domačini solidno ehajstorico, ki bi zmagala tudi nad močnejšim nasprotnikom. Včerajšnja zmaga je bila več kot zaslužena. Tako so Ljubljančani popravili slabo mnenje, ki so ga imeli domačini o njihovi nogometni umetnosti. Mladika : Vič 1 :0 Včeraj dopoldne sta odigrali najboljši mladinski moštvi odločilno tekmo za prvo mesto v nagradnem tekmovanju. Zmagala je za nekaj boljša Mladika, ki je z golom razlike zmagala. Ce bi zmagal Vič z istim rezultatom bi bilo tudi prav. Tako je zdaj Mladika zasedla dokončno prvo me6to s tremi točkami naskoka pred Vi-čem. Igra je bil« lepa. Pokazala je, da v mestu rasle dober nogometni naraičaj. — V drugi tekmi p« je zningal Korotan p. f. s 3:0 ker Iztok ni nastopil. SD Iztok. Tunes t torek obveMB "lanski sestanek ob 19 R« Lo»«na. Načelnik. V nedeljo dopoldne ob devetih je v' veliki unionski dvorani predaval ruski vseučiliški profesor Sergej Grotov o diktaturi boljševizma nad ruskim narodom. Dvorana je bila do kraja zasedena. Zanimanje za predavanje je bilo veliko, ker je vsakdo hotel slišali pripovedovanje očividca o razmerah v Sovjetski zvezi, poleg tega je pa predavatelj inteligent, univerzitetni profesor, ki jo še s toliko bistrejšim očesom mogel presoditi razliko med stanjem v komunistični državi in med ostalimi evropskimi državami. Za uvod sta bila pokazana dva doku-mentarična filma o komunističnem grozodejstvu v Katynskein gozdu in v Vinici. Filmski posnetek izkopavanja v katynskem gozdu Pokrajina okrog Katyna nudi videz prav čedne dežele. Ko je te kraje zasedla nemška vojska, so začeli domačini pripovedovati o nekih pokoljih v gozdovih. Takoj so začeli v več krajih prekopavati gozdne meline. Kmalu so odmetali velike kupe belega peska, ki so skrivali grozoten prizor. Našli so na stotine več ali manj razpadlih moških trupel. Po uniformah je bilo moči ugotoviti, da so to častniki nekdanje poljske vojske, ki so se prostovoljno vdali sovjetski vojski, misleč, da se bodo s tem rešili ujetništva, pa so jih komunisti pomorili. Grobišča so zavzela vedno večji obseg. Trupla so sproti odnašali na jaso, kjer so se nabirale dolge vrste mrtvih Poljakov. Ponekod so bili mrtvi v jamah zloženi kar v cele kupe. Zdravniška komisija je ob navzočnosti časnikarjev vseh evropskih držav in zastopnikov mednarodnega Rdečega križa ugotavljala identiteto umorjenih in način smrti. Pri marsikom se je še prav dobro videl za boljševike tako značilen strel v tilnik. Mnogi so imeli v ustih pesek, kar dokazuje, da so bili še živi pokopani. Boljševiki so žrtvam pobrali vso zlatnino in ure, toda denar, listnice, legitimacije in podobno so pustili. Ganljivo je bilo videti fotografije, ki so jih imeli umorjeni. Po večini eo bile to slike družine, mlade žene in oiroka. Bog ve, kje sta živela v veselem upanju, da bosta še enkrat videla očeta; ta pa je še mrtev nosil njun spomin pri sebi. Te Poljake so ob prisotnosti poljskih vojakov in poljskega duhovnika položili v skupen grob. Smrt v Vinici Zaradi svetih podob in evangelijev Drugi del filma je pokazal Vinico, kjer so tudi našli velika grobišča. Bog ve, koliko ljudi in kdaj je našlo tukaj 6mrt. Mrtvi so bili že zelo razpadli, tako da so svojci le e težavo spoznali svoje domače. Tukaj je žena našla svojega moža in sestra brata in hči očeta. Živeli so še vedno v upanju, da se morda kdaj le še vrne iz kakega taborišča. Vsem umorjenim eo se poznali znaki nasilne smrti, nekateri so bili še zvezani. Kaj je bilo vzrok njih smrti: svete podobe, evangeliji, križi, carsko odlikovanje, podobo me-tropolita in podobno so imeli pri Bebi; to je bil vzrok smrti. K pogrebu teh žrtev se je zbrala številna množica ljudi. Pravoslavna duhovščina je blagoslovila velik skupen grob, ki je vsemu svetu opomin komunističnega zverinstva. Oba filma eta močno učinkovala. Z besedami ni mogoče popisati groznih slik^ to je bilo treba videti. Tam nekje daleč v poljskih gozdovih in v ruskih stepah se vrste taki grobovi, ,ki so posledica komunističnega nauka. Zato ni Čudno, da smo tudi mi Slovenci doživeli svoj Jelen-dol. Predvajana posnetka so naše spoznanje o zločinski naravi komunizma le še bolj utrdila. Ko sta bila filma odigrana, je po kratkem odmoru stopil na oder profesor Grotov. Govoril je v ruščini, zaradi lažjega Stanku Sežonu v spomin 30. oktobra je minulo leto dni, ko je božja Previdnost zahtevala od Stanka Sežona zatrdilo zvestobe v borbi proti komunizmu. Bil je med prvimi, ki so nevarnost spoznali in se aktivno odzvali klicu ponižane domovine. Že meseca avgusta 1942 je brez pomislekov prijel za orožje, čeprav je vedel, da mu narodni izdajalci groze s smrtjo in ga preganjajo. Ves čas je vestno stal na braniku v Posavju. Bil je vojak ne le po postavi, ie bolj po svojem prepričanju. Fantje, ki smo prišli branit uarodni dom od vseh strani, smo spoznali njegovo dušo in dobili do njega največje zaupanje. V besedi je bil jasen in odločen, kadar je bilo treba povedati resnico. Vsakogar je bodril, nas vojake pa vzgajal bolj po duhu in dolžnosti kakor vojaško ostro: znal si je utreti pot do naših src in vsaka njegova beseda je dobila odziv pri nas. Kraje, ki so povezani z njegovo borbo, in vzljubil, ljudje pa njega. Ko se je zadnjikrat poslavljal od svoje matere, ji je rekel, da bo tudi pozneje ostal v Posavju. Nihče ni tedaj mislil, da bo res ostal; tudi sam najbrž ne. Ostal je, ker ga domača zemlja v Danah pri Starem trgu ni mogla sprejeti. V sedanjem tihem domovanju ni sam. Poleg sebe ima tri sveže grobove posavskih fantov, ki so dali življenje sredi borbe za isti veliki cilj kakor on ''oz: jih je in oni so poznali njega. Skupno prosijo pri Vsemogočnem, da nam da iz njihovih žrtev novih moči. Mi pa bomo do kom a vztrajali v borbi in končali to kar so oni pričeli. Stanka Sežona in sobni ce bomo ohraniti v trajnem spominu in šli v nove borbe ža Bog«, narod, domovino. razumevanja pa je neki njegov rojak govor sproti prevajal v slovenščino. V svojih izvajanjih je predavatelj povedal'sledeče: Ves ruski narod mora hlapčevati za židovske cilje Prizori, ki sta jih pokazala filma, torej množestveni umori, niso zanj nobena novost. Za vlade .ležova je bilo tako početje vsakdanja stvar. Često so se ljudje v mestih čudili, zakaj tako pogosto izvažajo iz jetnišnic velike avtomobile zemlje. Sedaj je dokazano, da ima vsako mesto taka skrita grobišča na dvoriščih jetnišnic. Predavatelj je poudaril, da se je vse to zgodilo na ukaz Židov, ki stoje na čelu komunistične vlade. Stalinov namestnik v komunistični partiji in v vladi je Žid Kaganovič, ki je oče Stalinove sedanje žene. V vojni industriji, v diplomaciji in tudi v kulturi so židje na vodilnih mestih. Tako služi ves ruski narod židovskim ciljem. Življenjska pot predavatelja je celo desetletje vodila skozi ječe in taborišča. Skupaj s pol milijona drugih ruskih jetnikov je gradil morski kanal v Belem morju. Tako je dodobra spoznal strahote, ki jih narodu prinaša komunizem. Teror je tako hud. da n. pr. ob aretaciji enega univerzitetnega profesorja drugi ploskajo, da ne pade kak sum nanje. Velik del ruskega naroda je v pregnanstvu in na prisilnem delu. Sedaj v vojni vsi ti nesrečniki izdelujejo samo orožje. Dva Žida. Ropoport in Franknti, svoj čas nadzornika nad vsemi taborišči, sta sedaj na čelu oborožitvene industrije. Ko sta nekoč nekje v Sibiriji nadzorovala koncentracijsko taborišče, sta se norčevala iz žalostne usode teh Rusov. Videla sta, da so med njimi cele družine z otroki, pa 6ta dejala, da se jim dobro godi, saj zmorejo celo otroke rediti. Ovadbe, teror in strah vladajo ljudstvo Pravi kmetje so skoraj izginili. Star kmečki očka je v ječi pripovedoval, kako so židje prevarali ruski narod. Vso zemljo veleposestnikov so obljubili kmetu. Ko so zemljo posejali, pa pridejo komisarji rekoč: »Zemlja je res vaša, kar pa iz nje zraste, je pa naše.« Najboljše kmete, kulake imenovane, so pregnali v. Sibirijo, kjer jih strašno redči smrt: v enem letu jih je v samo enem talKirišču 24 tisoč umrlo 8 tisoč, med temi največ žen in otrok. Delavci so danes pravi sužnji. Menjati delo in tovarno je prepovedano. Oblečeni so 6labše kakor berači v naših krajih. Tndi v mirni dobi so pod najstrožjo vojaško diktaturo. Za enkratno 20 minutno zamudo pri delu dobiva 3 mesece le polovično plačo, za dvakratno zamudo mora pol leta delati za polovično plačo, po trikratni zamudi dobi eno leto zapora, vendar mora delati podnevi v tovarni in si- cer zastonj. Plača je slabša kakor v ca. rističnih časih. Delavcu pri političnih urah pripovedujejo, da bo po svetovni revoluciji imel vsega dovolj, ker bodo delali drugi. V mestih je velika stanovanjska stiska. Kmetje beže s kolhozov, ki jim ne nudijo kruha. Ker novih stanovanj niso gradili, se v enem stanovanju stiska pel ali šest družin. Na enem samem štedilniku kuha vseh šest gospodinj. Tako so ovadbe in prepiri na dnevnem redu. Soseda išče pri sosedi priliko za ovadbo; dovolj je že skromna božja podoba, da se izprazni eno mesto v stanovanju. V enakih razmerah živi inteligenca, le strah pred GPU je še večji. Predavatelj je poznal družino nekega inženirja, ki je imela dvosobno, za boljševiške pojme lepo stanovanje. En sin je bil akademik, drugi pa doktor in je s svojo ženo živel pri očetu. Neko noč jih je zbudilo močno trkanje na vrata. Oče je šel odpirat, misleč, da je boljševiška policija. Pa se pomirjen vrne, češ saj ni nič hudega. le sosedje so prišli povedat, da hiša gori, toda zaradi tega se policije zaenkrat še ni treba bati. Kako prisilijo rojaka v borbo Vojne razmere so ruski narod še bolj zasužnjile. Vsi možje so na fronti; izgube mrtvih in ujetih so hude. Zato so v industriji zaposlene ženske in otroci. Pa tudi na fronti so celi ženski oddelki. V vojaških pisarnah, kuhinjah in pri telefonih so izključno ženske. V zaledju celo najtežje posle izvršujejo ženske, tako v rudnikih in v kovinski industriji.- Listi sami pripovedujejo, da 14 letna dekleta mnogo bolje delajo pri plavžih kakor nekdaj odrasli moški. Vojak na fronti ne ve, zakaj se bori. Edino kar pozna, je vojaški kazenski zakon. Po tem zakonu je priti v vojno ujetništvo veleizdajstvo in se kot tako kaznuje. Po prvi finski vojni se noben ruski ujetnik ni vrnil na svoj dom. potem ko so jih Finci vrnili boljševikom. Vsakemu vojaku vcepijo prepričanje, da so v Evropi nevzdržne razmere in da se hrani pred nasiljem kapitalizma. Na političnih urah sliši, da so v drugih državah neprestano gospodarske krize in stalna brezposelnost, torej je neprimerno boljše v Sovjetlji. Neprestano mu vcepljajo strah pred zverinstvom nemške vojske. Vojsko drže skupaj le z najstrožjim terorjem, vendar so mnogi spoznali goljufivost ciljev rdeče armade in se danes z odločno voljo bore proti komunizmu v armadi generala Vlasova. O. profesor je za svoje zelo poučno in nazorno predavanje žel mnogo priznanja. Vsi navzoči so se mogli prepričati o delih komunizma. Zgled ruskega naroda je opomin vsem drugim narodom, naj komunizma pravočasno ©tepejo, če nočejo doživeti najbolj krvavih dni svojega Obstoja. Sovjetski kmet in delavec VseuS. prof. Grotov je napisal za naš list naslednji članek: Boljševiška stranka je obljubila sovjetskemu kmetu, da mu bo izročila vso zemljo prejšnjih veleposestnikov. V resnici je bilo to samo židovsko slepilo. Na najboljših veleposestvih so organizirali tako zvane sovhoze, to se pravi državna zemljišča. Na čelu ljudskega komisariata za delitev državnih zemljišč je že več let žid Kalmanovič. Na čelu vsakega-državnega posestva je židovski ravnatelj, ki včasih mnogo bolje živi kakor pa je živel prejšnji zasebni lastnik posestva. Skupno z njim je kar cela čreda judovsko-boljše-viških sotrudnikov, in ubogi kmet se ubija kot dninar in ga mnogi bolj izže-majo ,kot ga je prejšnji veleposestnik. V drugih primerih niso dali zemlje kmetom, ampak so jo prepustili kolhozom, to se pravi kolektivnim gospodarstvom. Tako je prišel kmet tudi ob svojo lastno zemljo. Ta zemlja pripada zdaj kolektivnemu gospodarstvu. Kmetje delajo vsi skupaj, največji del žita odvzamejo kmetu in spomladi je napol sestradan in si mora v mestu kupiti kruha. Vse bogate kmete so odposlali v Sibirijo ali na severni Ural, kakor tudi njihove družine. Tam so postali prisilni delavci. Ko sem bil leta 1935 v zahodni Sibiriji v pregnanstvu, sem delal skupno s temi pregnanimi kmeti. V tem majhnem okrožju, kjer sem bival v dobi svojega pregnanstva, je v enem letu pomrlo 8000 kmetov od 24.000, med njimi največ žensk in otrok. Čez leto nato je prišel tjakaj na nekem inšpekcijskem potovanju žid Rappoport kot vodja oddelka GPU. Dejal je pozneje v svojem predavanju: »Razposlali smo mnogo tisoč kmetov v Sibirijo. Ondi gradijo naše kovinske obrate. Obiskal sem te naselbine in sem videl ondi mnogo nosečih žena. Druge delavke imajo dojenčke. Tu kmetu ni tako slabo, čeprav se razmnožuje v svojem pregnanstvu.« Tako se žid izraža o nesrečnem ruskem kmetu. Svetoval bi mu, naj bi preštet ženske in otroke, ki so pomrli zaradi bede. Pred kratkim sem bral neki sovjetski list, kjer je zapisano, da je postal ta ostudni rabelj načelnik sovjetske oboroževalne industrije v Sibiriji, in da je bil imenovan za generalnega poročnika vojaško-inženirske stroke. Boljševiška stranka je obljubila sovjetskemu delavcu, da mu bo prepustila vso zasebno lastnino. V resnici pa pripadajo zdaj vsi obrati sovjetski državi, in namesto prejšnjega zasebnega lastnika je zdaj židovski ravnatelj za uradnika stranke. Sovjetski oboroževalni industriji predseduje zdaj žid Mendel Kaganovič, najstarejši stric Stalinove žene Roze Kaga-novičeve. Ravnatelj vseh železnic je Stalinov tast Kaganovič, in na čelu lahke industrije je neki drugi mlajši stric Stalinove žene. Tako vodijo ti trije bratje vso, sovjetsko industrijo in ves prome!. delavec pa "je zdaj popoln suženj. Ne 6me spremenili svoje 6lužbe in ne sme iti iz enega obdata v drugega. Če se zakasni dvajset minut, prejema skozi tri mesece le polovico svoje mezde. Stanovanjska stiska delavcev je strahotna. To velikih mestih so stlačeni v prejšnjih zasebnih stanovanjih, a pri gradnji novili obratov stanujejo večji del v šotorih in po jamah. Sovjetskega delavca venomer nadzirajo in vohunijo okrog njega, tako da nima prilike, da bi mogel pokazati svoje nezadovoljstvo. Na tisoče hrabrih delavcev je že dolgo v koncentracijskih taboriščih, drugi pa 6o postali poslušni 6užnji. Zdaj v vojni so vso množico vpoklicali v armado. V industriji so zaposlene večji del ženske. Še v mirnih časih je sovjetski delavec premalo zaslužil, da bi mogel preživljati svojo družino. Zatorej je njegova žena zmeraj kje drugje zaposlena Sovjetske ženske delajo skupaj z moškimi v vseh nevarnih in škodljivih obratih, in temu pravijo boljševiki — enakopravnost ženske. V dobi vojne delajo sovjetskf ženske v tropični vročini pri plavžih ali v globokih rovih v Uralu in v Sibiriji Na tisoče drugih žensk je dandanes zaposlenih v različnih oboroževalnih obratih. Delajo na dan po štirinajst ur, in le če opravijo svoje delo dobro, prejmejc zvečer svoje dnevne obroke kruha in ka; še. Sovjetski listi poročajo, da so zda sovjetski dečki od lt.do 14 let zaposleni pri najnevarnejših obratih in najtežjih delih. Zaradi velikanskih izgub sovjgtskc armade so boljševiki lani poslali pod puško vse moške pa tudi vsa dekleta in vs« žene. Zdaj naj bi še druge sovjetske dru žine šle v vojno kot poslednja rezerva Namesto teh ljudi uporabljajo v rudnikit pri najhujših delih na" stotisoče Fincev Romunov in Bolgarov. Prepričan sem, df bosta kmalu dve tretjini teh mladih Ro munov in Bolgarov uničeni od lakote it bede v sibirskem podnebju, kakor se j« zgodilo v letih 1940—41 na tisoče Leton cem in Estoncem, ki so jih bili po sovjet ski zasedbi pregnali v Sibirijo. Prof. S. Grotov. Iz Gorirp Začetek šole. Za diiake slovenske gimnazije je bila v ponedeljek, 6. t. m ob devetih zjutrai na Kostanjevici šolsk* sv. maša. Pol leta »Goriškega lista«. Te dni i< poteklo pol leta, kar izhaja v Goric borbeni »Goriški list«. Kljub velikim te žavam se je list nepričakovano globok* zasidral med našim ljudstvom. Marši' komu je odprl oči in pripomogel s svoji razborito odločno besedo, da so ljudji spoznali, da pomeni komunizem za slo venski narod in še posebej za Primor eke Slovence veliko nevarnost. Želim' mu še mnogo uspehov in dokonča' zmago. Skrivnosten gostilničarski račun Gospod Jakob je prišel po daljšem času ob lepem jesenskem soncu spet pod starodavni kostanj na pevca Vodnika trgu, da po svoji navadi pregleda tržni vrvež in pove svojim starim znancem kako najnovejšo ljubljansko zgodbo iz 5voje novičarske torbe ali dostavi primerne kritične opazke. »Po gostilnah je sedaj vse drugačen poslovni red,« ie začel gospod Jakob svoje predavanje o ljubljanskih gostilnah četrto vojno jesen. Znanci in prijatelji so mu mrmrajoč pritrjevali. »Poprej so natakarji in natakarice venomer okrog tebe letali in frčali, sedaj se pa za navadnega človeka niti ne zmenijo. Stopil sem oni dan v nizko gostilno, kjer je vedno velik promet in se gostje kar dre-njajo. Rad bi dobil kako okrepčilo, da bi si dušo privezal. Naročim malo pivo. Salabolt! Skušnjava me je prijela, da sem naročil nekaj . mesenega z okroglimi kruhki, kakor sem to videl pri sosedu lepo na krožniku. Dobro je res bilo! Nato pokličem: »Plačam!« V rokah držim denarnico. Brzonoga" natakarica je pristopila, vzela v roke svinčnik in nekak blok. Z ustnicami je nekaj mrmrala, z očmi bliskovito švigala po mizi. In kma- lu ml je napovedala izid »vojega računanja, ki je bil nekam skrivnosten. Račun je bil prav opopran »Gospod, vse sku-paj2 malo pivo, trije kruhki in meso — 89 lir!« Mislil sem, da me bo kap zadela, ker moja denarnica ni bila rejena. In ponižno sem opomnil: »Ali ni, gospodična, pomota? Sosed je za prav tako pijačo in jed plačal samo 59 lir.« »Kako jezno me je pogledala?« je gospod Jakob nadaljeval, »Znam vendar računati. Gospod ima znižane cene, ker je šefov znanec.« Gospod Jakob je nato povedal, da je zahteval podroben in jasen račun, toda plačilna mu je zabrusila: »Kdor nima rejene denarnice, naj ne hodi v gostilno!« Naposled je nastala pod kostanjem debata, ki je ugotovila, da so se po nekaterih gostilnah sploh uvedli nekam tajni gostilniški računi, ko gost nikdar ne izve podrobnosti cen za posamezne jedi in pijačo. Tak postopek jemlje dobro ime i gostilnam i strežnemu osebju in je zato prav, da lastniki gostinskih obratov dogovorno z osebjem poskrbe, da v Ljubljani sicer ugledna gostilničarska obrt ne bo zaradi redkih poedincev prišla ob svoj sloves. Dogodki in novice današnjega dne NOVI GROBOVI -f- Anton Adamič. V Ljubljani je za vedno zatisnil oči višji davčni kontrolor v pokoju gospod Anton Adamič. Blagega rajnega bodo pospremili na zednji poti v torek 7. novembra ob dveh popoldne iz kapele sv. Nikolaja. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 13. novembra ob sedmih v alrni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. — Naj rajnemu sveti večna luč, vsem njegovim dragim naše iskreno ložalje. ZGODOVINSKI PABERKI 6. listopada 1, 1619. je v Linzu umrl polihistor Hi-jeronira Megiser. Rodil se je konec leta 1554. v Stuttgartu. Univerzo )e obiskoval v Tubingenu, kjer mu je bil učitel) Frischlin, ki je pozneje poučeval tudi na ljubljanskem liceju. Po dovršenih studuah je bil nekaj čase vzgojitelj v družini Jan-za Khisla na Fužinah pri Ljubl]ani. Odšel je v Italijo, ter se dolgo mudil v Sieni. V 1. 1589—91 je bil stanovski historiograt v Gradcu. Nato je bil poklican v Celovec za rektorja liceja; službo je vršil do izgona protestantskih duhovnikov in učiteljev. Po izgonu se je naselil v Frankfurtu a. M. in postal nazadnje ravnatelj knjižnice v Linzu, kjer je kmalu umrl. Za zgodovino Slovencev je velikega pomena njegovo delo »Annale« Carint-biae«. Čeprav je v spisu mnogo potvar in AfelKfo pravljic, posebno v starejši dobi, ima njegovo delo v nekaterih poglavjih še danes popolno vrednost (opis ustoličena koroških vojvod). Za sodobno zgodovino pa jc važen vir. Vpliv Megiserjeve zgodovine se v obilni meri pozna na Valva-zorju, ki jo je precej uporabljal. 1. 1808. se je rodil v Kamni gorici publicist, pesnik in pripovednik Leopold Kordeš. Šolal se je doma, gimnazijo je napravil v Noverti mestu, filozofijo pa v Celovcu. Ko je bil kot invalid odpuščen iz vojaške službe, se je naselil v Ljubljani. Tu je že naslednje leto 1838 začel izdajati »Carniolio«, ki jo je prodal Blazniku, jo pa še urejeval do L 1840., ko se je preselil v Gradec. 2ivel je nato v neurejenih razmerah še v Ljubljani in n« Dunaju, kjer je 3. decembra 1879 umrl. — Pisal je pesmi in povesti ter poročila in članke v številne časopise in revije, ki jih je več tudi sam ustanovil. Snov za svoje pesmi, posebno pa za povesti, je jemal iz Krani-skega. Pisal je bombastično in stremel za zunanjim učinkom, v karakterizaciji pa je bil plitev in plehek. Izražal se je težko, vendar v nemščini boljše kot v slovenščini — L. 1932. je v Ljubljani umrl Rado Mur-nik, pisatelj in javni delavec. 7. listopada 17S8. leta je umrl v Ljubljani pesnik Feliks Dev. Rodil se je 15. januarja 1732 v Tržiču. Mlad je stopil v samostan diskalceatov. Doštudiral je v redu in bival potem v ljubljanskem samostanu, kjer je bil lektor modroslovja in bogoslovja. Čeprav je bil menih, je imel smi- sel bi razumevanje za reforme cesarja Jožefa II., pa tudi za posvetno literaturo in poezijo. Občeval je s Pohlinom in tudi Zoisom ter bil član Edling-Ku-merdejeve akademije. Pod vplivom Poli-linove slovnice je začel misliti na ustanovitev pesniškega almanaha. Poizkus, dasi za tisti čas in razvoj slovenskega slovstva prezgoden, so je vendar posrečil in so v 1. 1779—81 izšli trije letniki »Pisanic«. Poleg Deva eo sodelovali Mi-helič, Pohlin, NagliS in Vodnik. Sodobni ljubljanski 6lovenisti z izlikanim okusom za pesniško umetnost: Linhart, Zois in Japelj so po okoliščinah sodeč »Pisanice« odklonili. Vendar pa imajo pomen v tem, da je bil storjen začetek in ker je postal Zois pozoren na Vodnikovega Zadovoljnega Kranjca. 1860. leta je Garibaldl vkorakal v Ne-apelj. Avstrijsko-piemontsko vojno leta 18."j9. je zaključil mir v Villafranchi. Napoleon III. je iz francoskih političnih interesov ponudil kot italijanski zaveznik cesarju Francu Jožefu mirovne pogoje, ki so bili sprejeti. Lombardija je bila prepuščena Franciji, ta jo je predala Piemontu; v srednje italijanske kneževine pa se smejo vrniti pregnani knezi. Razvoj dogodkov je šel pod spretnim vodstvom kljub določbam miru svojo pot in se je tudi srednja Italija združila leta 1860. s Piemontom. Zato je sedaj še bolj stopilo v ospredje vprašanje priključitve še južnega dela polotoka. Pod Mazzini-jevim vplivom je začel Giuseppe Gari-baldi svoj pohod tisočeirice. Odšel je iz Genove in se izkrcal na Siciliji v Maršali. Vsled gibanja vsega prebivalstva proti vladi, je Garibaldi naglo prodiral in prešel na celino ter zasedel Neapelj. Delavna ljubezen ozdravi vse rane, prazne besede bolečino samo množijo. (Rolping.) Koledar Torek, T. listopada: Janez Perboar, mučenee; Engelbert, škof: Kartua, muč. I.nnlna sprememba: Zadnji krajeo ob 19,38. Herschel napoveduje ob jugu det in sneg. Sreda. 8. listopada: Deuadedt papež; Bogomir, Skof; 4 venčani mučenikl Dramsko gledališče »Jakob Huda«, Bed B. Ob 17. Operno gledališče »Manon«. Bed A. Ob 17. Kino Matica »Poletne noti« ob IG in 19, Kino llnlon »Raj na zemlji« ob II ln 19.15. Kino Sloga »Grand Hotel Paradi e«. ob 16 ln 19, Lekarniška služba | Notno •1 o Ib o I m • J o l • k s r n • i mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ra-mor, MlkloftiSeva cesta 20, in mr. Mur-mayer. Sv, Petra cesta 78. Zatemnitev od 17.10 do 6.20 ■ ■ 1 _____ 25 »prevodnic za tramvai Električna cestna žoleznica bo sprejela v službo 25 sprevodnic v starosti do SO let, z osmimi razredi ljudske ali odgovarjajoče druge šole. Sprevodnice morajo položiti kavcijo v višini 3500 lir, bodisi v hranilni knjižici ali v menici. Prošnje je vložili takoj na ravnateljstvo ECŽ v Zgornji Šiški, Ljubljana. Nakup kmetijskih pridelkov na deželi Prehranjevalni zavod za ljubljansko pokrajino je poveril Glavno kmetijsko Dlagovno zadrugo za nakup sena in slame pri kmetovalcih in imetnikih sena. Seno in slamo prevzema zadrugo bodisi prosto naloženo na voz ali pa vezano v bale. Nadalje je Prevod poveril nakup jabolk na deželi zadrugi in sicer zaenkrat samo v ljubljanskem okolišu. V zvezi s tem je začela zadruga nakupovati v vseh okoliških občinah sadje, namizna jabolka, pa tudi tresena jabolka ter hruške po oblastveno določenih cenah. Končno je zadrugi poverjen izključni nakup zelja in repe. Pridelovalcem zelja se jamči dovoz v mesto brez težav, ker jim zadruga preskrbi dovolilnice. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Prva novembrska nedelja Bila je jesensko krasna in sončna prva novembrska nedelja, 13. pobinkoštna ali zahvalna nedelja, ko se poljedelec zahvaljuje Stvarniku za vse srečno pod štreno spravljene pridelke. Po cerkvah so čitali lepi evangelij sv. Matevža o oživljeni Jairovi hčeri. Ljudje so popoldne skušali odhajati na prav kratke sprehode. Mnogi so imeli v svojem programu tudi obiske gotovih gostiln, kjer točijo letoJ-njl vinski pridelek. Na obrobju mesta so sc ljudje ustavljali pred gostilnami. Debelo so gledali. Glavna gostilniška vrata so bila povsod zapahnjena. Posvetilo se jim je, da je bilo pred dnevi objavljeno kratko in krepko obvestilo, kako moramo varčevati z električnim tokom in v njem je stala posebej podčrtana točka, da morajo biti gostilne od 17. do 18.30 za- prte. Gostilničarji so na mnogih krajih zaprli gostilne že poprej. Sončna nedelja pa je bila pravi dan za gobarje, ki so imeli dobro žetev na gobjih »farmah«. Nekateri so nabrali prav lepe jurčke in se dobro založili z gobami za teden. Velik tramvajski promet Po zbranih podatkih 1» ljubljanski tramvaj na praznik 1. uj/embr* prevozil nad 43.000 plačujočih putniVv na vseh progah, zlasti mnogo n.i nro^i proti pokopališču proti Sv. Križu. K temu številu moramo prošteti še potnike, ki imajo me mesečne vozovnice in druge, ki so delež ni posebnih olajšav, in ki jih je tudi veli ko število. •OMijstSlu »Snjrtoa JidransUp prlamle« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 7, november: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemSčini — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini ln slovenščini, napoved »poroda — 18.45 Koncert za razvedrilo izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Igra važka godba, sodelujejo: sopranistka Branka Strgar, August Stanko na harmoniki, Frano Stanič na kitari — 17 Poročila v nemSčini tn slovenščini — 17.15 Popoldansko kratkočasje — 18.30 Pregled športnih dogodkov v nemščini in slovenščini — 18.45 Zdravniška ura, dr. Mor. molja Zdenko: Čudežna hranitvena dopolnila — vitamini — 19 Slovenska ljudska oddaja — 19.30 Poročita v slovenščini — 19.45 Prenos aktualnega predavanja — 20 Poročila V nemščini — 50.15 Prenos prireditve Nemške akademije »Sehuberfcov večer«, sodelujeta sltistka Elza Karlovao in pianist M. Lipovšek — 31.15 Dunaj pozdravlja Ljubljano — 22 Poročila v nemščini, napoved sporeda — 22.15 Plesni orkester vodi M. Vo-doplveo — 23 Prenos osrednjega nemSkega sporeda. Dramsko piedal^če Torek, 7. novembra, ob 17: »Jakob Ruda«. Red B. Sreda, 8. novembra, ob 17: »Mailfek se leni«. Rod C. Četrtek, I. novembra, ob 17: »September«. Hod D. I. Cankar »Jakob Ruda«. Osebe: Jakob Ruda, posest, na Drenovem — M. Skrhinšek, Ana. njegova hči - V. Juvanova. Marta, njegova sestra — Kraljeva, Ivan Dollnar, slikar — Jan, Peter Broi, podjetnik in trgo-veo — Kovl«, Dobnik, posestnik in gostilničar — Cesar. Alma, njegov* hči — M- Skt-binškova, Koželj, inženir — Nakerst, Justin, učitelj — Blaž, Košuta, prejšnji Rudov pi sar — Brezigar, 1., 2. in 3. delavec - Doli nar, Mlklavo, Tomažič, Režisor M. Bkrbin-šok, scena inž. Franz. Operno gledališfe Torok, T. novembra, ob 17: »Manon«. Red A. Sreda. 8. novembra, ob 17: »Mlgnon«. Red Sreda. Četrtek. I. novembra, ob 17: »Cllvla«. Red Cotrtek. J. Massenef »Manon«, opera v 4 dej. (6 slikah). Osobe: Manon Lescaut — Vidalljeva, Ponssotte — Barbičova, Javotte — Baukar. tov*, Rosette — Jančarjeva, Chevalter des Grteu* — Llpušč-ek, Grof des Grleui — Be-totto k. g., Lescaut, Garde du Corps, bra-tTaneo Manone — Janko. Guillot do Mor-fontaine — M. Sancln, Bretigny — Dolničar, 1. gardist — Langus, 2. gardist — Men-cln, Sergeant — Perko. 1. slika se godi na dvorllču gostilno v Amlensu: 3. v stanova, nju de« Grleuia v Parizu: 3. Cours la Rei-ne: 4. v semlnaru St. Sulpice: 5. v hotelu Transylvsnlja: R. nn cesti v Havro. — Di-Tlgent: dr. D. Svari«. Rožlser: C. Debevec. Scena: ing. E. Franz. Kostumi: D. Kačer-jeva. Obvestila Prevoda Krompir za zamudnike Potrošniki, ki pri zadnji delitvi niso dobili krompirja na odrezko St. 21 do 27 — kor ga jo pri nekaterih tvrdkah zmanjkalo — ga morejo dvigniti vključno do torka 7. t. m. pri naslednjih tvrdkah: fiarnhon, Zaloška o., I. dol. konzumno društvo, Kmetijska zadruga, Maistrova, Nabav, zadruga železničarjev, Nnbav. zadruga drž. uslužbencev, Vodnikov trg, Kmetijska družba, Novi trg, Oospodarska zadruga. Dunajska cesta. Opozarjamo potroSnike. da s toin dnom ti od r ozki končno zapadejo. Oni potrošniki, ki bi dobili krompirjeve nakaznice po tem datumu, jih morajo predložiti na Odsoku za krompir, da jih potrdi. Krompir na odrezke od štev. 1—20. Potrošniki, ki so dobili naknadno krompirjeve nakaznico lahko dvignejo krompir na odrezko št 1 do 20 le pri tvrdki »Ekonom«, Kolodvorska ulica do srede 8. t. Iz Novega mesta Obletnica smrti novomeških irtev komunizma. V ponedeljek, dne 23. oktobra se je vršila v kapiteljski cerkvi sveta maša zadušnica za novomeške žrtve komunističnega divjanja: za gosp. prof. Keka in tovariše, ki so bili postreljeni v gozdu Padež pri Birčni vasi. Sveto mašo je daroval ob številni asistenci kapiteljske in begunske duhovščine sam premil. prošt. in gen. vikar g. Karel Cerin. Cerkveni pevski zbor je pel Gruberjev Requiem. Prostorno kapiteljsko cerkev so poleg zastoj« te v uradov napolnili številni verniki, ki so molili za pokoj duš jK>kojnikov. — Ker so drugod zemske 06tunke že izkopali in počivajo v blagoslovljeni zemlji, bi bilo prav, ko bi tudi novomeške žrtve počivale na domačem pokopališču v blagoslovljeni zemlji. Slovosna maša zadušnica za pokojnega Josipa Goodnrerja (upravitelja turjaške graščino) bo v torek, 7, novembra, r stolnici ob 7 pri glavnem oltarju Sv. maša sa pokojnim prof. dr Alojzijem Zalokarjem bo v torek, 7. t. m., ob 8 pri glavnom oltarju v frančiškanski oerkvl v Ljubljani. Častilce »t. Rešujeta Telesa, zlasti člane bratovščine naj«veto.iSega Zakramenta, opozarjamo, naj ho vsaj eukrat na leto udeleže »kupne mosočue pobožnoatl, ki jo ima bratovščina v urSultnskl cerkvi. Zn mesec november bo ta pobožnost v četrtek, I. novembra ob 1.31. Najprej bo kratek govor in potem »v. tnaSa za žive ln rajue član« bratovščine. Vse častilce najsvetejšega Za kramenta vabimo, ds se udeleže pobožnost! v čast sv. Kešnjega Telesa v urSulinski cerkvi iu da počasto obenem Marijo, kraljico miru. kt ima v tamošnjl cerkvi svoj oltar. Za dom »lepih ata v počastitev spomina na pok. g. prof. Franca Kobala darovala Rogelj Vilko lu lluta namesto cvetja n« grob o Vseh svetih 100 lir. - O. primarij dr. Vladimir GuzelJ je daroval 400 lir v počastitev spomina blagopokojno gdč. Javor-nlk in namesto venca na ujeno krsto. Za ve. likodušni dar se odbor iskreno zahvaljuje. Kdor »e n4 preJeJ korenja la p«e, naj se javi v pisarni malih gospodarjev na Gallusovem nnbrožju 33. Ljudska knjlžulc« v Ljubljani »poroča svojim obiskovalcem, da je od 6. novembra t. 1. daljo odprta dnevno od 8—12 in od 14—16 glasom odredbo o obratovanju. Apuuuega prahu »a gnojeuje sadovnjakov in vrtov je So nekaj na razpolago. Clsni Sadjarskega lu vrtnarskega druitva ga dobo še ta toden pri g. Vinku Brusu v Prod-jamski uliol 6t. 4 (na Viču). Interesenti p" hitite z nnročilom. Zaloga je majhna. Novih dobav ne bo. Formlcot psstile za dasinfafcdja ust in grla dobite » lekarnah Nalivna peresa boljše vrste ln dobro ohranjeno »talno kupuje tvrdka EVEKEKT, Prešernova ulica 44. Učite s« strojepisja! Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodočo v is-sebnom al| javnem nokllcu. Novi dnevni ln večerni tečaji prlčno «., 7. ln 8. novembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Vpisovanj« dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Naročniki Nafic knjigo Izšli slu druga in Irctja knjiga za tekočo polletje Mereikovskij D.: »NAPOLEON« Javornik M.: »PEKO IN CAS« Dvignite v LJUDSKI KNJIGAKNI V LJUBLJANI Pred škofijo 5 V Ljubljani so umrli od 27. oktobra do 2. novembra: Belo Marija roj. Brodnik. 68 let, vdova pok. mojstra, Vldovdanska 9; Javornik Josiplna, 60 let, pos., Beethovnova 6; Ovseo Anlrcja Marija, 19 tet. dijaki, nja, Vidovdanaka it; Tomkiowiez Ivan, 65 let, vlukovodja v p., Vldovdanska 9; Krem. žar Anton, 57 let, tesar dri. žel.. Cesta na Brdo 2: Hvalič Ana roj. Botutkar. 27 let. žena uradnika Vzam. zav., Miklošičeva 1"; Pikel Jožefa roj. Dolone, 83 let, vdova kav., Japljeva 2: Sover Stanislav, 24 lot, ein čevljarja. Vldovdunska »; Fabjan Marija, 85 lot, postrežuica, Sv. Potra c. 21; Rimcrc Marija, 61 lot, vpok. tov. Itelcb. Na klančku 5: Viduiajor Ivana. 86 lot, vpok. tob. tov., Hro-uova 9: Kapla Marija, 87 lot, kuharica, Stre-liška 2; Majhenič Matej fr. Gonoioz, 75 let. Marijin trg 4: Bonodlčič Ivana roj. Štrukelj. 83 let, vpok. tob tov., Japljeva 2: Oo-slar Lilijana, 5 mesecev, hči tipografa. Rož. dolina, Cceta IX-29. - V ljubljanski bol-niSnlci »o umrli: TerSek Katarino roj. Skri-ba, 75 lot, žena hišnika, Pucoinljeva 9; Co. loinik Janez, 60 let, kolnr, bolnišnica za duševne bolezni: Kankoij Karolina, 38 let, uradnica. Tržaška 21; Krese Viktorija, 30 let, uradnica, Zvezdarska 1: Lovslek Draga roj. Mihelič, 33 let, iona delavca, Zaloška 4»; Turšlč Janez, 44 let, delaven, Oorlčlca 211 Oklondžija Kadmila. 34 lot, služkinja: Mare Rudolf, 1 loto, sin Šivilje, Dol. Logatec I; Zdravič Ivanka, 34 lot, hči ponestnioo, Ko. čevje 108; Supan Krančlška roj. Vomel«, 66 lot, žena žel. uradnika v p., Prisojna 3; Kojc Marija roj. Snedle, 71 let, zos.. Gradišče 11; dr. Zalokar Alojzij, 57 let, prof. ba-biSko Sple in šef žonske bolnišnice, Maistrova 6; Rant Frančiška, 3 leta, hči posestnik". Subrače, St. Vid pri Stičut. KULTURNI OBZORNIK Stota knjiga »Slov. knjižnice« Janez Jalen: ,Cvetkova Cilka' Kot stota knjiga Slovenčeve knjižnice je izšla v novem ponatisu Jelenova bohinjska zgodba »Cvetkovn Cilka«, povest, ki je že ob prv,i izdaji 1. 1938 doživela podobno čast; tedaj je namreč izšla kot stoti zvezek Mohorjeve knjižnice in je bila dodatna knjiga rednim mohorjevim izdajam. Pri Slo-venčevi knjižnici je postal Jalen nekak oficielni pisatelj, ki s svojimi povestmi nastopa na odličnih mestih: njegova planinska povest »Trop brez zvonca« je kot prva knjiga začela zbirko; »Ovčar Marko« je začel drugi letnik, »Cvetkova Cilka« pa zaključuje prvo stotino. To so bili ponatisi. Vmes pa je izšla še njegova nova trilogija »Bobri«. V prvih stotih zvezkih ima torej Jalen šest knjig, ki so izšle v ogromnih nakladah za današnje razmere, kar vse priča o veliki priljubljenosti njegovega pisanja. »Cvetkova Cilka« spada med Jale-nove bohinjske povesti, ni pa niti lovska, niti izrazito planšarska povest, kar sta ji bili prejšnji dve, temveč »zgodba«, ki naj rešuje problem ljubezni in greha in zadoščevanja zanj. Mnogo povesti smo že brali na temo nesporazuma v zakonu, ko hčerka na željo staršev vzame drugega moža, kakor pa svojega izvoljenca, kar pelje tragični konec, toda Jalen je temu staremu motivu dal novo vsebino. Novost pri njem je že v tem, da Cilka uboga svojega očeta iz nekih etičnih osnov: mladostni greh, ki ga je zagrešila kot planšarica z nekim tujcem v planini, ko je izgubila nedolžnost, jo tako skeli, da si ne upa vzeti za moža nedolžnega fanta Janeza, ki jo sicer ljubi, temveč raje vzame Viktorja, o katerem ve, da ni živel zgledno. Kakor je ta motiv nenavaden in malo verjeten, je Cilka s tem zakonom storila prav za prav še večji greh: toda Jalenu je ta zakon potreben, da opiše trpljenje Cilke kot žene v času moževega zdravja in ljubimkanja z natakarico, pa tudi njeno požrtvovalnost in ljubezen, s katero mu streže v bolezni in s katero ga pripelje v srečno smrt. Njeno zadoščevanje za mladostni greh je imelo tudi smisel rešitve moža, za katerega se je žrtvovala. Plevel, na katerega simbolno kažejo že takoj uvodne »Plevice« je moral biti izruvan, če hočeš biti na koncu »Oratn« ves božji delavec na božji zemlji. Toda Cilka, ki je s tako budnim očesom pazila na svojo sestro in je ni pustila samo v planine, da bi ne padla v greh, kakor je sama, je vendar po smrti svojega moža zdrsnila v isti greh, sedaj prav s tem svojim prvim fantom, katerega ni upala vzeti v zakon zaradi svoje, sramežljivosti. Ps tudi zaradi tegs sc , je morala zato v novem zakonu z ljub- ljenim možem pokoriti: otrok je kmalu po rojstvu umrl. Šele po teh dveh zadostitvah — po trpljenju v neskladnem zakonu, ki je sledil prvemu grehu, in po smrti otroka, spočetega v grehu — je lahko zaživela srečno življenje ob možu na lepi koprivniški zemlji v idiličnem družinskem življenju, ki ie tako pristno jalenovski: z njim tudi globoke duhovne pretrese in tragedije zaključi v idili in skladju z naravo in Bogom. Snov, ki bi v na-turalistu dobila za sila temne barve, je v Jalenovem pojmovanju greha in zadostitve dobila naravnost duhovniško-vzgojni smisel, kar je podčrtal celo s toplim spominom na koprivniškega župnika pesnika Janeza Sadarja, katerega pogreb je vpletel pietetno v sredo druge knjige s poglavjem »Venci šmarnic« in kjer nastopa tudi pisatelj sam kot — duhovnik, voditelj jio-greba svojega prijatelja. Toda pri tej novesti ni zgodba glavno, kakor sploh pri Jalenovih ni najvažnejši problem, ki ga po navadi zastavi zelo prozorno, kjer pa ga hoče komplicirati — kot v tem primeru, pa se mu rado ponesreči —, toda važna je njegova izpeljava, okolje, v katerem sc zgodba dogaja. In tu je Jalen zajel zopet svojo pravo snov: življenje bohinjskega kota. Pokrajina od Triglava preko Koprivniške planote, Velega polja in Mrzlega studenca v dolino do Radovljice je svet Cvctkove Cilke in svet, v katerem se počuti pisatelj domač, ga pozna do ana in ga pričara bravcu v barviti in topli res- ničnosti. Kakor je v zgodbi Jalen idealist, ko jo opisuje vedno z mislijo na etični pomen, tako mu tudi uarava kljub vsej vonjivosti in nazornosti vendarle ni sama na sebi namen, temveč mu ilustrira razpoloženje ljudi in smisel zgodbe ter je zuto pre-računjena na skladjc s človekom, .'lako skladje in medsebojno dopolnjevanje simbolnega smislu nurave vidimo že pri začetnem okvirju »Plevice«, ki naj označijo roke, ruvajoče plevel iz src, pa pozneje pri ranjenem zajčku itd. vse do zadnjega »Oratarja«. Se bolj značilni pa so naslovi poglavij, ki ima vsak poleg nuturnega smisla tudi svoj simbolni pomen, pa naj bo to »Duhteča detelja«, »Narejeno cvetje« ali »Rdeče ciprje«. Tako kot Cvetkova Cilka ne nudi nobena Jale-nova povest gradiva za študijo o funkciji uarave pri Jalenu, kar dviga vso Jalenovo opisovanje narave in zgodbe v nekakšno poetičnost in v umsko kombinacijsko simboliko. To izpričuje, da Jalen ni naturalistični umetnik, ki bi se sprostil ob čutnih zuznavuh in nebrzdanem temperamentu, temveč se vedno kontrolira z razumom ter gradi po idejni zamisli svoje ljudi pa tudi svojo — naravo. Tako njegove zgodbe izgubljajo na prvinski moči, pridobivajo pa na idealizirani poetičnosti in duhovni vzgojnosti. Tudi naturalistična snov se mu spreminja v lioteno idi-ličnost, ki je prava osnova njegovega temperamenta. »Cvetkovn Cilka« ie tako pristno Jalenovska povest, polnokrvna v opi- sovanju življenja v bohinjskem Ko-privniku ter znnimiva v duhovni zasnovi, ki jo loči od vseh podobnih povesti. Ta dobi svoj smisel šele v duhovnem pojmovanju sveto, kjer zavest grešne izgube nedolžnosti odtehta težo ljubezenskega nagnjenja ter terja zavestne in liotene zadostitve. Zavest prekoračenja objektivnega mn-rulnega zakoua je večja kot slast subjektivnega nagnjenja: kdor veruje v tak duhovni svet, ki jc izrazito katoliški — v takega veruje večina slovenskega naroda in tudi ljudje, ki jih opisuje Jalen v tej povesti — se mu bo tudi psihološka osnovu, na kateri stoji vsa povest, zdela verjetnejša, dasi je čutiti, da jo je Jalen pisal bol j vzgojno kakor pa globoko. Vsak pa bo užival pisano življenje koprivniškega življenja, poezijo bohinjskega kota, ki jo Jalen zna opisati kot nobeden slovenskih planinskih pisateljev. Ta stota knjiga Slovenčeve knjižnice je zanimiva tudi zategadelj, ker je ena prvih naših leposlovnih del, ilustriranih zgolj — s fotografskimi posnetki realnega sveta, v katerem se dogaja. Cez dvajset bohinjskih pokrajinskih slik, ki jih je v raznih razpoloženjih posnel prof. Janko Ravnik, krnsi povest ter nam ustvarja realistično okolje, ki diha sicer it Jale-novegn dela. Tako nam iz te izdaje bohinjske povesti diha z dvakratno močjo lepota naše Gorenjske. Založba je s takim izborom povesti in opreme svoj jubilej gotovo na lep način poudarila in počastila. U Novomeška kapiteljska cerkev in njena kripta v znamenju časa Dolgu stoletja /e stoji častitljiva kapiteljska cerkev na najvišji in najlepši točki Novega mesta, pod njo pa se v strnjenih vrstah stiskajo in gneto hiše in hišice vedno višje in višje, dokler se naposled ne spoje z mogočnim prezbiterijem cerk\e in tako stvo-rijo celoto in značaj tipičnegu srednjeveškega mesta, kakršno Novo mesto v resnici tudi je.' Ko so naši predniki, bogati Novo-meščani, podrli prezbiterij stare cerkvice sv. Nikolaja, ki je na tem mestu stala verjetno že pred ustanovitvijo mesta samega in ki je bila kot taka le podružna cerkev mirnopeške farne cerkve, pod katere zvon je spadal tudi kraj, na katerem danes stoji Novo mesto in njegova farna cerkev, ter pričeli po načrtih, katerili pa žal ni nikjer več, zidati današnji ponosni prezbiterij, delo visoke gotike in kateri bi mogel biti v okras kateri koli katedrali, in so bolj iz baharije kot pa iz naravne potrebe ali pu mode sezidali pod prezbiterijem še spodnjo cerkev ali kripto, pač niti zdaleka niso mislili, v kakšne namene bo prav ta kripta nekoč po tolikih in tolikih stoletjih služila njihovim potomcem. Turki in ogenj v prejšnjih stoletjih V davnih časih pred par stoletji so kapiteljsko cerkev z mestom vred zadevale najrazličnejše nesreče in tegobe. Meščani so se za trdnim obzidjem borili ne le enkrat proti Turkom, pa tudi proti domačemu sovražniku Celjanu. Vsak od teh je grozil mesto /drobiti, pa nobenemu se to ni posrečilo. Lna najhujših nesreč, ki so zadele mesto in /. njim vred tudi cerkev, je bil vsekakor požar v I. 1576, ko je pogorelo skoro celo mesto in tudi cerkev. Ogenj je uničil pri cerkvi vse oltarje in vso cerkveno opremo ter porušil strop cerkvene ladje, šele nastopivši prošt Polvdor de Mon-tagnana, ki je bil v kapitlju šesti po številu, je razrušeno cerkev spet popravil. D.il je strop obokati, v veliki oltar pa je postavil največjo umetnino in dragocenost kapiteljske cerkve, podobo sv. Miklavža, ki jo je naslikal italijanski slikar Tintoretto. Tudi v kasnejših letih je kapiteljska cerkev vedno nosila 7. mestom, kateremu je postala prava dominanta, vse težave in nesreče, ki so mesto zadevale. Ven-il.ir se zdi. da kljub vsem nesrečam, ki so mesto in njegovo cerkev kdaj v stoletjih zadele, še nobena ni bila tako težka in huda, kot prav nesreča zadnjega enega samega leta. 4 Druga svetovna vojna je cerkev hudo prizadela Tudi prva svetovna vojna, ki je cerkvi vzela zvonove in bakreno streho z zvonika, ni cerkve toliko osiromašila kot nesreča lanskega leta. Zvonove je nadomestil dobrotnik cerkve pok. Košiček Josip, dočim zvonikova streha še čaka na podobnega dobrotnika. Tako je bila materialna škoda cerkve popravljena. Danes pa je cerkev zgubila okna, tista okna, ki so bila resnična in redka umetnina, katera je izdelala in postavila letu 1S99 tvrdka Neuchauser iz lnoruosta za 8(100 /latih kron in ki bi jih danes ne dobili niti za težke milijončke, tista okna, na katerih je bila naslikana skoro vsa zgodovina kapiteljske cerkve. Veliko vprašanje je, ali bomo kdaj — tem podobna okna spet imeli v naši cerkvi. Zlasti mnogo je cerkev trpela lansko leto dne 5. oktobra ob zračnem napadu. Stvarna škoda je delno popravljena, ni pa popravljena in se zlepa ne bo moralna škoda, katere bi prav gotovo ne bilo če bi bili časi drugačni. Vse pričeto delo cerkvene restavracije je obstalo, ko je bilo prav v najlepšem teku. Vse je obtičalo na mrtvi točki za bogve koliko časa, kajti je veliko vprašanje, ali se lwi kdo za stvar zopet zavzel, in to s tako ljubeznijo in tako voljo, kot pokojni Jože Gregorič, ki je sam brezplačno strokovnjaško vodil vsa obnovitvena dela in v svojstvu pomočnika konzervatorja za Dolenjsko storil vse za ohranitev kulturnih, zlasti pa še GUNNAR GUNN ARSSON: cerkvenih spomenikov po Dolenjski, a največ seveda za enega najlepših spomenikov cerkvene umetnosti, za častitljivo starodavno kapiteljsko cerkev. Cerkev je zopet postala — zatočišče Od vsega njegovega plodovitega dela naj omenimo samo eno, kar je za čase, ki jih preživljamo, najvažnejše: kripto je odprl javnostil In kakšnega pomena je danes to, vedo menda vsi Novomeščani, saj so se in se še ob težkih strašnih trenutkih, ko poje sirena svojo pretresljivo pesem, posluževali kripte kot varnega zaklonišča. A to še ni vse. V onih žalostnih dneh lanskega leta tam od 14. septembra pa skoro do konca oktobra, je služila kripta kot pribežališče beguncev in onih meščanov, katerim so bila zrušena stanovanja, v njej pa je bila nastanjena tudi vsa ženska bolnišnica z bolnicami in sestrami. Tam je ležalo do 20 bolnic, več ranjencev in ran jenk, vršile so se ob slabi luči in brez vsakega bolniškega udobja operacije, da, celo amputacija noge nekemu ranjencu je bila izvršena. V kripti se je rodil en otrok, eden pa je umrl. Tudi maševali so v kripti. in sicer od 19. do 26. septembru lanskega leta. Maševali so na oltarju, katerega je dal pok. Gregorič vzidati v zadnjo steno kripte, bolj v okras, kot v bogoslužne namene. Oltar, ki je bil tja vzidan, je stal nekoč v pokopališki kapeli na starem novomeškem pokopališču; izklesan je iz črnega marmorja s pozlačenim Križanim, in je krasno baročno delo. S tega oltarja je dan na dan splaval Kristus v srca bolnic, ob tem oltarju se je mnogo, mnogo molilo, posebno še. kadar je glas sirene nagnal Novomeščane v varno kritje njihove spodnje cerkve. Danes je kripta po ves dan odprta in ljudem dostopna kot zaklonišče. Služi pa kripta tudi pravemu svojemu namenu v pravem pomenu besede, saj so tam položeni na mrtvaški oder in pred pokopom izpostavljeni kropljenjti ljudi tudi naši vojaki. — Ze za vse to moramo bili Novomeščani zelo hvaležni pok. Gre-goriču, ki je, prav kot bi bližajočo se nesrečo slutil, s tako ihto delal, da je bila prav kripta prva urejena in vsem ljudem dostopna. Vnovič bo zasijala kapiteljska cerkev Vojna pa je od kapiteljske cerkve zahtevala še več. Iz cerkve se je morala umakniti že omenjena naša največja dragocenost, slika sv. Miklavža, ter se preseliti v varnejši kraj. Naša mogočna kapiteljska cerkev, ki je dolga stoletja bila tako sijajen sedež novomeških proštov, je danes izgubila ves blesk, ves sijaj, oropnna je vsega blišča, oropana vseh najlepših dragocenosti in umetnin. Če bi danes ne bilo v kapitlju še prošta in po njem opravljane službe božje, če bi ne. bili prepričani, da bo nekoč zopet zasijala naša cerkev v vsem blišču, ko ji bo vrnjeno vse, tedaj bi naša cerkev ne pomenila nič več. kot vsaka najrevnejša podeželska farna cerkev. Danes šele so Novomeščani ob tako golih stenah cerkve spoznali, kaj jim jc in kaj jim nekoč spet bo ta cerkev predstavljala. Zato so se je pa tudi z veliko večjo ljubeznijo oklenili. Obnovitvena dela stoje. Kadar pa se bo z delom zopet pričelo, tedaj bo sveta dolžnost odločujočih činitcljev, zlasti pa še Novomeščanov samih, da se bo v prvi vrsti dogradila »večna lučka« v stikaliŠču prezbiterija in zakristije. Tn večna lučka, ki je zamisel ing. arhitekta Mušiča in pok. Gregori-ča, bi bila imela namen svetiti noč in dan v spomin vseh onih, katerih trupla še počivajo okoli cerkve, kjer je bilo nekoč pokopališče. Naj pa bi svetila ta lučka tudi spominu vsem žrtvam lanskega 14. septembra in 3. oktobra, prav posebno pa še spominu požrtvovalnemu in tako nesrečno umrlemu delavcu za obnovo kapiteljske cerkve, pok. Jožetu Gregoriču. Naj večna lučka s svojim svetlim plamen-čkom še poznim rodovom govori o težkih dneh cerkve in vsega mesta ter užiga srca Novomeščanov za ccrkcv in njeno tradicijo! , M .' MU OGLASI 1 Poizvedbe E i j Kupimo j ZLATO URO z zapestnico v škatli, ki mi je drag »pouiio, in še drugo zlatnino sem izgubila pri prenosu v zaklouisče. — Poštenega najditelja naprošam, da mi vrne proti lepi nagradi — (1000 L) ▼ upr. »Sl.c pod št. 9851. DENARNICA z manjšo vsoto denarja je bila najdena na pošti. Dobi sc na pošti Ljubljana 1, okno 13. ROKAVICO desno, usnjeno, riavo sem zgubila v soboto 4. t. m. od 17 do 20. Najditelj naj jo proti nagradi odda ▼ upravi »Slovenca«. (n I Sobo I Mgeio g) OPREMLJENO ali prazno sobo išče gosj»odiČna za takoj. Nuslov ▼ upravi >S1.< pod »Zelo nujno« 9820. PRAZNO SOBO za shrambo pohištva v bližini Kolezije. — iščem. Naslov v upr. >S1ov.< pod št. 9891. (s I Posestva 1 PARCELE v Šiški, na Viču, ob Dunajski cesti, ▼ Mostah in Streliški ulici prodam. — Realitetna pisarna ZAJEC Andrej —■ Tavčarjeva 10. (p BICIKLJE vreče, karbid in pisalni friroj kupimo. — Plačamo izredno dobro - MERKUR, Puhar- jeva 6. (k I Radio I RADIO MATERIAL farnice, bloke itd., dobro ohranjen ali no* slalno knpnje tvrdka EVEREST. Prešernova u). 44. PISALNE STROJE dobro ohranjene, bolj. ie znamke kupi takoj po najvišji dnevni ceni Ivrdk« »Everen«, Prešernova al. 44. BIUHB. KAPNE poneljno perilo, brl-iBČfl. razno moško m daouko perilo kupim ■talno in plačam najboljše cene. — Kupim tudi druga razna oblačila event. prevzamem ista v komisijsko prodajo. Htnko Privšek -Gradišče T (nasproti Dramskega gledališča. KABEL zemeljski, tri/ilni, 50-60 HP, 15 do 50 m dolžine, kupim Marti-nec, Ljubljana, Trnovski pristan 20. (k Pločevinaste SODE pločevino, vreče in karbid vsako količino kupimo. MERKUR — Puiiarjeva 6. RADIO klavir in pisalni stroj kupim. Nnslov v upr. »Slov,« pod št. 9760. (k Prodamo | DVE PRESITI ODEJI (kovtri). novi, nerabljeni ugodno prodani. Vodnikova e. 106. (1 gTiiiišri KNJIGE slovenske in nemške pripovedne, nemške znanstvene in sicer tehnične in medicinske najnovejše dobe, Pletcršnik: Slovensko-nemški slovar, Corti: Kaiserin Etisabeth, zemljepisne in zgodovinske o Koroški » vseh jezikih in tndi dru.ee knjige — kupi knjigarna Klcinmavrfc Bamberg, Miklošičeva c. 16. (m KNJIŽNA ZBIRKA »SVET« Kal le novega pri naših sosedih? Z Gorenjskef/a Zaradi hudih ran je te dni umrl v Celovcu domačin Krnest Vračko. Sestanek v Št. Vidu ob Savi. Nedavno so imeli v št. Vidu jako dobro obiskan sestanek, kjer je govoril okrožni vodja dr. Hochsleiner o nevarnosti bolj-ševizacije. Prepričevalne besede govornika so vsi navzoči navdušeno poslušali. V Št. Vidu ob Glini so se te dni spominjali nadde?etnikov Antona Go-6chlerja, Edvarda Slinela, Edvarda Diet-richsteina in vojaka Roberta Habernika, ki so na raznih bojiščih dali 6voje življenje za domovino. -S Spodnje Štajerskega Smrt znanega Celjana. Ob veliki udeležbi celjskega prebivalstva so te dni pokopali celjskega trgovca, 60 letnega Martina Poharca. Pokojni se je kot podčastnik udeležil prve svetovne vojne. Bodite previdni pri najdbi ročnih granat! V Gotovljah pri Celju so otro- ci našli ročno granato, ki se je raz treščila. Pri tem so bili ranjeni 14 letni Alojzij Ojperčul. 42 letni Franc Mu-šič, 14 letni Emil Mušič in 10 letni Karel Mušič. Zborovanje v Celju je nedavno vodil okrožni vodja in deželni svetnik Dorfmeister, govoreč o velikem sodelovanju in nabirkali za vojno krajevnih skupin v Rogaški Slatini, v Tehar-jih in vsej celjski okolici. Štabni vodja Merenič je govoril o oddaji žita v celjski okolici. Zlato poroko sta obhajala v Mariboru 78 letni Franc Ogner in njegova 85 letna žena Marija noj. Klončič. 80 letni mojster še zmeraj dela. Urar Mihael StrobI iz Dobla je nedavno obhajal 80 letnico rojstva, pa navzlic svoji slarosti še nadalje popravlja ure kot edi-i ni urar v vsej širni okolici. Ze 65 let izvršuje svojo obrt, kot mojster pa že 50 let svoj posel ko kak mladenič. 92 let je dosegla dne 25. oktobra t. 1. vdova oskrbnika Betka Eisenrie-der iz Pelelinjeka. Smrt grofice Jelačičeve. Grofica Ivanka Jclačič pl. Buzim poroča o smrti svoje sestre grofice Olge Jela-čič, ki je umrla in bila pokopana v Gradcu. 90 letnico rojstva je obhajala Terezija Gog iz Pollaua, ki je najstarejša občanka in jo bila odlikovana s srebrnim križcem za matere. Več njenih vnukov se bori na raznih bojiščih. Na bojiščih so padli. Na italijanskem bojišču je doletela smrt desetnika Božidarja Senekoviča, ki je ondi pokopan. — Na zahodnem bojišču sta padla podčastnik Herbert Uršič in desetnik Franc Rutnik iz Gradca. Umrl je v Gradcu Štefan Kožar in bil 30. oktobra t. 1. ondi pokopan. Iz tlrvaske Karlovec ima novega župana. Z najnovejšo odredbo je imenovan za župana v Karlovcu Ivan Hanptfeld. Mučilnica v Glini. Bivši beograjski nemški dnevnik »Donau-Zeiftumg«, ki izhaja 6edaj v Gradcu, poroča iz Zagreba, da eo razni pribežniki ia Gline izpovedali, da so tolovaji v Glini v Petrinjski uliei preuredili neko stanovanjsko poslopje v vojaški zapor. Vanj zapirajo V6e nezanesljive tolovaje in protikomunistično usmerjeno ljudstvo. Vsi prostori tako imenovanega vojaškega zapora 60 prenapolnjeni z nedolžnimi ljudmi ter mora n. pr. v prostorčku, v katerem je prostora za dve osebi, bivati do dvajset in še več ljudi. Zasliševanja žrtev so 6amo ponoči. Pred zasliševanjem žrtve mučijo im pretepajo z železnimi palicami, jim vežejo roke in noge ter jih take obešajo med dva stola. Nil BREGU ŽIVLJENJU Roman 50 Oba sla v šoli dobro napredovala. Predvsem sta skrbela za to, da sta se \sega natančno naučila, da jima zavoljo tega ne bi bila prostost še bolj pristrižena. Blid je malce težko pojmovala, a imela je železno voljo in veliko odločnosti in to ji je pomagalo dalje. Kar si je pa vtepla v svoje male možgane, to pa je trdno obstalo v njih — od letnic v zgodovini pa do računanja z ulomki — nikoli se ni zmotila. Glede na pamet in na srce je je bila ena sama poštenost, in kakor ne bi mogla biii nikdar nezvesta, tako tudi ni mogla ničesar pozabiti. Navzlic njenemu lahkotnemu, vedremu bistvu jc bivala v njeni otroški duši že zdaj velika, resna teža. Vse je bilo pristno na njej —• veselje in bridkost. Salvi je bil ves drugačen. Naloge so mu bile igručo. Kvečjemu po dvakrat je kako stvar prebral, pu je /e znal vse na pamet in je vsi- tudi zgolj nagonsko, a skoraj ziueiuj pravilno razumel. Toda letnic in zemljepisnih ra^falj in višinskih podatkov si Kar Ffiz »LJo&ka ni mogel zapomniti, nj'egova domišljija je imela med učenjem preveč važno besedo — vse je videval v slikah, ki se jim te suhotne številke niso hotele prilagoditi. Ker je bil spoznal, da so vse številke nn neki čuden način izginjale iz njegovih možganov, je bil v urah težkih predmetov opremljen s počečlcanimi nohti. Zakaj osmešiti se ni hotel dati, rajši je goljufal. Tudi računstvo mu ni nič kaj šlo. Vse, kar je bilo tako zveriženo in natančno, ni bilo zanj. Ni mogel doumeti, kako du kak račun mora biti pravilen — zakaj ni bilo zadosti, če je bil le približno pravilen? Naravnost za malo se mu je zdelo, da bi računal z ulomki in prav nič se ni mogel zanimati zanje. Mimo tegu je pri računanju rad krenil na kako novo pot in je uporabljal načine, ki si jih je sam izmislil. Njegov čut za pravičnost je bil globoko užaljen, če 11111 je učitelj dejal. da račun ni pravilen le zato. ker se ni držal predpisane poti. Tudi ure pisanja so bile mučne zanj, njegova pisava je bila in je ostala neenako merna in šoli neprimerna. Navzlic vsemu temu pa je bil prvi v šoli. Vse je znal zmeraj na pamet — števila in mere pa je imel načečkane na nohtih. •Če je bilo treba kaj po svoje povedati, ne da bi se bilo treba držati besedila u^ne knjige, tedaj je bil nepre-kosljivi ' mojster. Učitelj ga je imel jako rad, vendar je postal časih kar divji nanj. Zakaj, kadar je bil Salvi poklican — in zmeraj je kar gorel, da bi bil poklican —, tedaj je pripovedoval tako po svoje, da so se vsi učenci norčevali, a se tega kljub temu ni odvadil. Učitelj se je večkrat zabaval pri tem, da je poslušal najbolj fantastične izsledke, ki jih je Sčilvi znal dognati iz zgodovinskih in prirodopis-nili podatkov. Zlasti kadar je začel grajati delovanje te ali one zgodovinske osebnosti in se je razvnemal v besedah, kaj bi on storil ob taki priliki, je njegovo pripovedovanje vsebovalo takšno resnobo in vnemo, da se je začel učitelj na ves glas grolio-tati in se je razen Blide smejal ves razred. Siilvijit tega ni bilo dosti mar, saj je bil itak do dna prepričan, da so vsi drugi neumni in da je samo on pameten. Zmeraj pa se stvnr ni tako gladko iztuklu. Če je Stil vi začel dajali učitelju zagonetna in fantastična vprašanja, je bilu njegova potrpežl jivost kmalu izčrpuna, saj je potem občutil, da je bil otrok pametnejši ko on, in to mu ni bilo prijetno. Razen tega se je jezil zaradi Solvijeve rado-znalosti — le kaj je treba učencu vedeti stvari, ki jih še on — učitelj — niti ne ve — niti noče vedeti? In potem si je večkrat privoščil ceneno zabavo, da se mu je >ogal ali se začel vpričo vsega razreda z njim norčevati in mu rekati, da je cesar brez dežele ali pa zakasneli Edison in mu sploh dal čutiti svojo najglobljo nenaklonjenost. A to ni Solvija odvrnilo od tega, da bi ne bil o priliki pripovedoval, kakšen odgovor je našel sam ali kaj si je še izmislil, da bi učitelja še kaj izpraševal. Proste ure z Blido so bile in so ostale najsvetlejše točke dneva — zlasti večerne ure. Če je prej skončnl naloge kot ona, ji je pomagal, kolikor je mogel. Če ona še ni bila torej, da bi jo izpraševal, je začel brati časopise, ki jih je kar požiral — od političnih in gospodarskih člankov do oglasov — ki so bili prav pravcata zaklad niča za njegovo fantazijo in tuhtanje. A čim je Blid zaprla knjige, ni bilo besede več o kakem učenju. Če je bilo vreme lepo, tedaj sta bila zmeraj nekaj časa zunaj, še takrat, ko je bilu luida zima. Poiskala sta samotne drsalnice, našlu stu kuko jezero meti čermi, kjer stu se lahko drsalu, ali kak oddaljen griček za sankanje. Ker sta imela zmeraj toliko snovi za pogovarjanje, sta bila najrajši vedno sama. Le poslednji del ve- Zatemnitev od 17.10 do 6.20 Naročite »Slovencev koledar« ki bo izšel tudi letos. V prednaročilu do 1. decembra je cena koledarja za naroč-nike »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba^, »Slovenčeve knjižnice« in »Sveta« lir 80.—, za nena- ročnike teh listov lir 40.—. Po prvem decembru bo cena za vse lir 50.-. Podeželje naj naroča koledar pri naših zastopnikihl ■BIBIIHBBUHBUBmilIN Delavci sposobni za Izdelavo drv — se sprejmejo pri Ravnateljstvu državnih gozdov, Puccinijeva 9 (palača Pokra, jinske hranilnice). — Prav dober z a s I a ž e k v akorda. — Razne ugodnosti: dodatna karta za najtežje delavce, delno plačilo z drvmi L t. d. Posebno učeči se mladini toplo priporočamo branje ^SVETOVIH« knjig, saj v sleherni najde kaj, kar jim bo v poznejšem življenju koristilo. — Starši, kupujte svoji doraščajoči mladini SVETOVE KNJIGE! HMHUUHBMUHHMHB Prav nič boljše niso razmere v tako imenovanem civilnem zaporu, v katerem jc trenutno zaprtih nad sto ljudi. Iz Srbije Beograd skoraj v razvalinah. Pred dnevi emo žo poročalj, da je Beograd pri zadnjih bojih zelo trpel ter da je mnogo poslopij porušenih ali požganih. Te dni so nam pa srbski protikomunistični prostovoljci pripovedovali, da je Beograd danes skoraj ena sama razvalina. Mesto je namreč že pri številnih bombardiranjih strašno trpelo. V kolikor mesto ni bilo porušeno že pri teh napadih, ee je to zgodilo v zadnjem času, ko 60 po mestu divjali siloviti boji. Tako so med drugim zelo poškodovane Terazije, kjer so divjali tankovski bojii. Vsa večja poslopja na Terazijah 6o deloma porušena, deloma pa močno poškodovana. Tako je porušena velika palača, v kateri je bila prej kavarna, in hotel Moskva, ki se je v zadnjem času imenoval Srbija. Prav tako je porušen nasproti 6toječi hotel in restavracija Balkan, na drugi strani trga pa hotel in restavracija Kasiino, sedaj Nova Evropa. Zelo je poškodovana tudi palača na oglu Te-razij in začetku Aleksandrove ceste, v kateri je bila med drugim tudi podružnica Zadružne gospodarske banke. V ostrih borbah je bila močno poškodovana tudi Knez Mihajlova ulica vse do Kalemeg-dana. Poleg vseučilišča je zgorela palača Kolaroeve ljudske univerze, nasproti stoječa palača beograjske borze je pa močno poškodovana ter je sedaj ni mogoče uporabljati. Mnogo hiš in palač je porušenih tudi na Aleksandrovi cesti. V bojih 60 žeto trpela tudi vsa predmestja, tako Pasmo brdo, Čukarica in osta'a predmestja. Pravo razdejanje pa nudi Topčiderski park. Drevesa v njem so polomljena im leže vsevprek, tako da je hoja po cestah, ki eo tudi vse razrite, nemogoča. Isto sliko nudi tudd Kalemegdam. TEL KINO »UMON« Umetniška komedija »RAJ NA ZEMLJU Hani Mosnr. Adel« Sandroek, Heinz Biilimann, Thet> Lingen in drugi odlični dunajski igralci. Predstave ob 1( H 11.15. "^KINO »MATICA«,M1 Zabavna ljubnvna komedija »POLETNE NOČI« Ren 6 Deltgen, Suse Graf. Ern.t von Klipstein Predstave ob 1« In 11. TEL KINO »SLOGA« i,M Hilde Krahl in Albert Matterstock t sijajni veseloigri »GRAND HOTEL PARADIES« . P r e d s t & v c ob 1C (n 19 Po kratki in mučni bolezni, spravljen z Bogom, nas je za vedno zapustil naš srčno ljubljeni soprog, predobri očka, brat, stric in svak, gospod Adamič Anton višji davčni kontrolor v pok. Od njega se bomo poslovili v torek, dne 7. novembra 1944 ob 14. uri z Zal, kapele svetega Nikolaja, in ga spremili k večnemu počitku k Sv. Križu. Sv. maša zadušniea bo darovana v ponedeljek, dne 13. novembra 1944 ob 7 v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Ljubljana, dne 5. nov. 1944. Užaloščena soproga Marija t, otrokoma; rodbine: Adamič, Požar, Nosan čera sta bila zmeraj v kuhinji pri stari Greti, stari kuharici občinskega predstojnika, ki je bila edina od slu-žinčadi prišla z njimi z Vadija. V kuhinji je bilo stopnišče, ki je vodilo navzgor — ondi sta ždela na širokih stopnicah, tam, kjer so se stopnice zavile, in sta bila prav stisnjena v kotu. S stola ob kuhinjski mizi, kjer je stara Greta sedela, in pletla, je le nejasno videla otroka v polmračnem kotu. Večkrat sta pela — Blid s svojim visokim, čistim glasom, Solvi pu z nizkim, malce raskavim glasom. Pela sta pesmi, ki jih ju je Greta naučila iz svoje bogate zaloge. Posebno nastrojenje slehernega večera ali njeno občutenje je določalo značaj pesmi. V pisani mešanici sta pela nabožne, narodne ali domovinske pesmi. Stara Greta je znala kar zakladnico pesmi in zaradi njenega glasu so bile vse pesmi svojsko otožne in ta otožnost je jako vplivala na otroka. Če sta bila sama utrujena ali se jima ni ljubilo peti, sta prosila Greto, naj jima ona kaj zapoje ali pove pravljice o kraljih in princesah, take pravljice, ko si je princeso zmeraj pridobil kak pameten, a v svoji mladosti tako len kmečki fant. Tudi pripovedke o velikanih, vilah in škratih so ju zabavale. Najrajši pa sta poslušala grozljive zgodbe o strahovih ali možeh, ki so jih preganjale luski-naste morske pošasti. , < — z» HnsUoo tfri&moi I«*® KramocH « Hwatt»gebcr, Izdajatelj; HoSko Kročclj - Schriltleiter, urednik; Janko Hafnea