NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stomejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 46- LETO 52 -CEUE, 20.11.1997-CENA 280 SIT
Tjaževa zadnja vožnja
pružina Suša iz Laškega je v prometni nesreči izgubila 14-letnega Tjaža. Na človeka za volanom je leglo breme odgovornosti. Stran 22.
gor Katic
Spomin na poletje
Čeprav so se prireditve s programa letošnjega Poletja v Celju že zdavnaj
iztekle, pa so na odstranitev panojev, ki jim dela družbo le jesensko
listje, očitno pozabili. Morda za spomin na toplejše dni. Nanje gotovo
Večkrat pomislijo tudi celjski klošarji, za katere bo Knežje mesto po vseh
peripetijah končno našlo toplo prenočišče. O tem pišemo na strani 9.
Gospoda Stefanovic in Peric
Druga zmaga CPL v Ligi prvakov. Stran 16.
»Ljudje so se zdeli
icot mamuti«
Tako pravi Žalčan Jean Fran^ois Amšek,
romanist, učitelj petih instrumentov, solo
Imetja, treh jezikov, joge in prevajalec o časih,
je iz Pariza prišel živet v Slovenijo. Stran 34.
V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti, avtontDbilizem,
glasba, humor... Strani 33-48.
Zaupanje "na prepiiiu"
v nedeljo se bomo na voliščih odločali, kdo bo naš novi
predsednik. Hkrati bo na Celjskem kar 24 referendumov.
O tem na straneh 2 in 24.
I Prelcoršelc v precepu dacarjev [
Bo znani vojniški zasebnik obesil maloprodajo na klin in odpustil
50 delavcev? Aktualna tema na strani 7.
Striptiz za žensice in
Viicing Vili
Celjska kronika na strani 8.
Slovenci med potoki krvi
Dramo v Egiptu so doživeli tudi Izletnikovi turisti. Stran 32.
Železni
jarem
Dominik in
Terezija Čander
slavita danes 70 let
zakonske zveze.
Stran 13.
ilegalna tiskarna v
Zrecah
Konjičan in Zrečan sta izdelovala in
prodajala listine in dokumente. Stran 31.

DOGODKI
Iz osmerca nov krmar
V nedeljo volitve predsednika države, predčasno lahko volimo še danes - V primeru drugega kroga, volivci spet na
volišča v nedeljo, 14. decembra - Predstavitve kandidatov na Celjskem
Volitve predsednika Repub-
like Slovenije bodo v nedeljo,
23. novembra, dan pred tem
pa je po vsej Sloveniji uzako-
njen volilni molk. Že ves teden
sredstva javnega obveščanja,
skladno z zakonodajo, ne ob-
javljajo več rezultatov javnom-
nenjskih raziskav, zato pa so
toliko več naporov v lastne
predstavitve ter obiske sirom
po Sloveniji prav v tem času
vložili predsedniški kandidati.
V Republiški volilni komisiji,
prav tako pa tudi na terenu, v
okrajnih volilnih komisijah,
ugotavljajo, da letošnja volilna
opravila tečejo brez posebnih
zapletov, saj za volitve pred-
sednika Republike Slovenije ni
kakšnih posebnih novosti.
Morda velja omeniti le to, da so
za volitve po pošti za Slovence,
ki živijo izven meja matične
države, letos podaljšali rok, do
katerega morajo na sedež RVK
prispeti izpolnjene volilne gla-
sovnice. Slovenci na tujem mo-
rajo svoj glas v Slovenijo poslati
najkasneje do prihodnjega pet-
ka, 28. novembra, letos pa lah-
ko za predsednika države gla-
sujejo tudi na slovenskih vele-
poslaništvih.
V domovini so v torek, pravi-
loma na sedežih okrajnih volil-
nih komisij oziroma preproste-
je na sedežih nekdanjih sloven-
skih občin, odprli predčasna vo-
lišča, na katerih lahko volivci, ki
bodo v nedeljo zadržani, svoj
glas za predsednika države od-
dajo še danes, v četrtek, do 17.
ure. Še danes pa lahko tisti ob-
čani, ki zaradi bolezni oziroma
oslabelosti v nedeljo ne bodo
mogli na volišča, pa vseeno želi-
jo voliti, svojo željo sporočijo
okrajnirn volilnim komisijam, v
nedeljo pa jih bodo na domu
obiskali leteči volilni odbori.
V nedeljo bomo volilni
upravičenci lahko izbirali
med osmimi kandidati - to so
Marjan Poljšak, Janez Po-
dobnik, dr. Bogomir Kovač,
Milan Kučan, Tone Peršak,
Franc Miklavčič, mag. Mar-
jan Cerar, dr. Jože Bernik - v
primeru, da nihče med njimi
ne bo dobil večinske podpore
volivcev, pa bo drugi krog vo-
litev čez tri tedne, v nedeljo,
14. decembra.
Brez pretiranega
zanimanja za
Celje
Predsedniški kandidati ozi-
roma njihovi volilni štabi so
Celje oziroma širše celjsko
območje v prvih dneh volilne
kampanje pustili povsem ob
strani. Zanimanje za ta predel
Slovenije pa zadnje dni le ne-
koliko raste.
Tako so sodelavci kandida-
ta mag. Marjana Cerarja mi-
nuli petek na mestnem križu
v Celju postavili posebno stoj-
nico in mimoidočim delih re-
klamni material. Celje je ta
dan obiskal tudi Milan Ku-
čan, ki se je srečanja skupno-
sti slovenskih naravnih zdra-
vilišč udeležil kot aktualni
predsednik. V petek zvečer
pa je volilni štab SDS in SKD v
Modri dvorani Celjskega sej-
ma pripravil predstavitev
pomladnega predsedniškega
kandidata dr. Jožeta Bernika.
Predstavitve se je udeležilo
preko 700 ljudi, na prireditvi
pa sta sodelovala tudi pred-
sednika obeh strank Janez
Janša in Lojze Peterle.
Volitve članov državnega
sveta-predstavnikov lokal-
nih interesov bodo v poseb-
nih volilnih telesih, ki so jih
za ta namen izvolili v občin-
skih svetih, v sredo, 26. no-
vembra popoldne. Na širšem
celjskem območju, ki je raz-
deljeno v 5. in 6. volilno
enoto, bomo dobili 2 pred-
stavnika lokalnih interesov,
v vsej Sloveniji pa bo izvolje-
nih 22.
Predstavitve predsedniš-
kih kandidatov v Celju so se
nadaljevale spet v torek zve-
čer. V dvorani Zavarovalnice
Triglav se je na konvenciji
LDS predstavil strankin kan-
didat dr. Bogomir Kovač, na
prireditvi pa je sodeloval tudi
predsednik stranke dr. Janez
Drnovšek. V veliki dvorani
Narodnega doma pa je za
vse člane in simpatizerje SLS
celjska in vojniška podružni-
ca stranke pripravila pred-
stavitev svojega kandidata
Janeza Podobnika. Torkovo
večerno prireditev v Narod-
nem domu so popestrili tudi
z zborovsko pesmijo šentjur-
skih Ipavcev, za razpolože-
nje pa je poskrbel ansambel
Lojzeta Slaka.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Predčasno volišče za volilne upravičence iz 2. in 3. volilnega okraja 5. volilne enote je odprto v
prostorih celjskega Narodnega doma. Volivci lahko predčasno volijo še danes, v četrtek do 17. ure.
Prodaja za Icrpanje luicnje
v lasti Mestne občine Ce-
lje je kar nekaj objektov, ki
niso nujno potrebni za ne-
moteno poslovanje oziroma
gospodarjenje občine. O
tem, da bi jih veljalo prodati
in z izkupičkom pokriti pro-
računski primankljaj, so
svetniki razmišljali že pred
časom, Stanovanjskemu
skladu občine Celje pa nalo-
žili, naj pripravi seznam po-
slovnih objektov, ki bi jih
bilo mogoče prodati.
Za torkovo zasedanje so
tako svetniki dobili v roke
predlog seznama, v katerem
je za morebitno prodajo
predlaganih nekaj objektov.
Poslovna stavba bivšega SDK
v Prešernovi 27 je največji in
najpomembnejši, v drugo
skupino objektov pa je uvrš-
čenih še nekaj dislociranih in
tržno manj zanimivih objek-
tov. Svetniki s pripravljenim
gradivom niso bili zadovolj-
ni, opozarjali so, da manjka-
jo cenitve za posamezne ob-
jekte, da niso določeni načini
prodaje, predvsem pa nego-
dovali, da tudi ob morebitni
takojšnji odločitvi prodaje ne
bi mogli Izpeljati tako hitro,
da bi pokrili letošnji prora-
čunski primanjkljaj, ki po be-
sedah predsednika odbora
za finance in premoženjska
vprašanja Bernarda Krivca
znaša okoh 50 milijonov to-
larjev.
Prav tako so tudi opozorili,
da Mestna občina Celje še
vedno nima izdelanega raz-
vojnega programa oziroma
strategije, ki bi natančneje
Pomočnik direktorja Sta-
novanjskega sklada občine
Celje Slavko Sotlar pravi, da
je občinska razvojna strate-
gija v fazi nastajanja, svetni-
kom pa naj bi jo predstavili v
začetku prihodnjega leta.
Med objekti, ki so jih predla-
gali za prodajo, je poslovna
zgradba v Prešernovi 27,
ocenjena na 280 milijonov
tolarjev, vsi ostali, dislocira-
ni in tržno manj zanimivi
objekti pa so vredni okoli 54
milijonov tolarjev. Vendar
pa seznam, ki so ga tokrat
ponudili v presojo svetni-
kom, še ni končen, saj so v
Celju še zgradbe, ki bi jih
lahko prodali.
opredeljevala, katere so tiste
dejavnosti, ki jih bo razvijala,
katerim pa posvečala manj
pozornosti. Na torkovi seji
so tako predlagani seznam
sprejeh, občinske strokovne
službe pa zadolžili, da pri-
pravijo natančen program
prodaje. IS
Mozirjani brez odlagališča
Za odpadke, ki jih iz mozirske občine odvaža komunalno
podjetje, je zaprto odlagališče smeti v Podhomu, ki sodi v
pristojnost občine Gornji Grad.
Nekaj časa so iz Mozirja odvažah smeti na velenjsko
odlagališče odpadkov, pretekli teden pa so tudi v Velenju
ustavili dovoz. Vendarle naj bi v Zgornji Savinjski dolini
našli nek dogovor, saj naj bi do konca meseca podpisali
novo pogodbo o sanaciji odlagališča v Podhomu; verjetno
pa je veliko odvisno tudi od tega, kako se bodo dogovorili
glede plačila zaostalih dolgov. US
Celje icot Maribor
»Pogoji gospodarjenja se prihodnje leto ne bodo bistve^
spremenili,« je v Celju povedal dr. Janez Drnovšel(
»Celje je pred leti zaposlo-
valo 35 tisoč ljudi, v zadnjih
letih je delež zaposlenih pa-
del za 20 tisoč. Občino pesti-
jo visoka brezposelnost, za-
prta podjetja, ki čakajo na
obnovo proizvodnje v vsaj
zmanjšanem obsegu, in šte-
vilna degradirana območja
nekdanjih industrijskih
kompleksov,« je v uvodu po-
govora celjskih gospodars-
tvenikov s predsednikom
vlade dr. Janezom Drnovš-
kom, ministrom za gospo-
darske dejavnosti Metodom
Dragonjo in direktorjem
Slovenske razvojne družbe
dr. Bogdanom Topičem dejal
celjski župan Jože Zimšek.
Njegove podatke je dopolnil
podžupan za gospodarstvo
Dušan Burnik, ki je poudaril,
da po zadnjih podatkih ob-
močje Upravne enote Celje,
torej bivše celjske občine, be-
leži kar 21,1-odstotni delež
brezposelnosti. »To je kata-
strofalno zaskrbljujoč poda-
tek - regijsko poprečje znaša
17,7 odstotka, samo v Celju pa
je bila brezposelnost lani v
tem času skoraj za desetino
nižja. V Celju je šlo letos v
stečaj kar 7 podjetij, med njimi
žal tudi nekdanji paradni konji
celjskega gospodarstva. Tu je
problem železarstva, pa dena-
cionalizacijskih zahtevkov na
območju Libele, Ema in še ne-
katerih podjetij,« je nizal pt.
leme celjskega gospodarsJ
ki je po svoji negativni Ml
zelo podobno mariborskj^
Burnik. Mag. Franc Knaf^
območne gospodarske z«
niče pa je dodal še podatke*
regijo, ki niso kaj dosti obetj
nejši. Samo za prihodnje Ij
če se bo seveda zakon o \
kadah žiro računov strilj
izvajal, je v regiji pričako
okoli 480 stečajev, trenutne
je na Celjskem 780 podjet
blokiranimi žiro računi, zi^
bo pa jih posluje kar tretjin
Dr. Janez Drnovšek je (
skim       gospodarstvenil
priznal, da Celje, enako
Maribor, plačuje visoko ca
sistemskih sprememb, izgil
trgov in prestrukturiranja g;
podarstva. »Problemi tranz:
je še zdaleč niso preseže
država s svojimi instrume
ekonomske  politike  posc,
vanje in jih skuša reševati
naša pomoč je omejena. Ct
ska brezposelnost je ena
evropskemu povprečju, s;
njam se, da je to velik pr:
lem, država pa ga bo skuš;
reševati z aktivno politiko;
poslovanja ter ustvarjanit
novih produktivnih delovr
mest, manj pa s socialni-
transferji,« je dejal dr. Drr
šek in* obljubil, da se bo
slovenske vlade aktivno vk
čeval v reševanje celjskih o,,
podarskih problemov.
Proračun za enotno občino
žalski svetniki so imeli minuli četrtek na dnevnem
redu kar 17 točk, vendar so sejo zaradi nesklepčnosti
predčasno zaključili.
Podrobneje so obravnavali obsežno analizo o pripravati
na začetek devetletne osnovne šole. Skorajda na vseh šolab
bodo potrebna določena vlaganja, če bodo hoteli izpolniti
kriterije, zato so se svetniki dogovorili, da bodo problemati-
ko ponovno obravnavali takrat, ko bo pripravljena priori-
tetna lista finančnih vlaganj.
Svetniki so tokrat razpravljali tudi o izhodiščih za izdela-
vo odloka o proračunu občine za prihodnje leto. Čeprav so
v občini priprave na delitev enotne občine v polnem teku.
bo za leto 1998 pripravljen enoten proračun. Prihodki bodo
prikazani ločeno po krajevnih skupnostih, vse prihodke in
odhodke pa bodo načrtovali tako, da bodo usklajeni in da
ne bo treba najemati novih bančnih kreditov. Obenem naj bi
bili odplačani tudi vsi do sedaj najeti bančni krediti proraču;
na. V primeru, da bo občina prodajala premoženja, pa naj b'
približno tretjina denarja ostala tisti krajevni skupnosti, kje'
je sedež nepremičnine.
I SNOPIČ
DOGODKI
3
V zdraviliščih ni krize
Obletnica, ki jo praznujejo z zadovoljstvonv
v skupnosti slovenskih
ijjavnih zdravilišč praz-
n,jejo 40. obletnico svojega
ipslovnega sodelovanja z
j^dovoljstvom in optimiz-
mom. Lani so ustvarili 2 mi-
jjona nočitev, kar je tretjina
jeh v državi, letos se trudi-
u preseči rekordno leto
|()90. Pri vsem tem jih veči-
,3 posluje z dobičkom.
O tem so govorili prejšnji
gden na slavnostni seji za
jjihovo 40-letnico v Celju,
,ri čemer je predsednica
;l(upnosli Vekoslava Gojčič
jnienila potrebo po vključe-
vanju države, saj imajo oprav-
0Z močno tujo konkurenco.
»Nekoč smo imeli upanje,
janes pa sem srečen, ko
spremljam razveseljive po-
jatke, vključno z Rogaško
Slatino, kjer se spet obrača
la bolje,« je ocenil današnji
položaj v zdraviliščih slav-
nostni govornik mag. Lud-
rik Rebeušek, edini udele-
ženec ustanovnega sestanka
pred štirimi desetletji. Kot
ie dejal, so se srečevali s
Med dobitniki priznanj je
Aleksander Renier, vodja
marketinga Atomskih toplic.
Kraj je že vrsto let med naj-
bolj priljubljenimi v državi.
križi in težavami, še posebej
po nespametni odločitvi v
zvezni skupščini v škodo na-
ravnih zdravilišč, ki je ohro-
mila razvoj za desetletje. Po
sklenitvi pogodbe z avstrij-
sko bolniško blagajno so za-
čeli prihajati številni tuji za-
varovanci, povezali so se tu-
di v mednarodno organiza-
cijo, je opisoval napredek
slavnostni govornik.
Med gosti je bil predsednik
države Milan Kučan, ki je
poudaril, da je turizem slo-
venska prihodnost in verja-
me, da bo ta nudil kruh mno-
gim ljudem. O turistični pri-
hodnosti je govoril tudi celjski
Skupnosti slovenskih na-
ravnih zdravilišč so ob tej
priložnosti podelili priznanje
Turistične zveze Slovenije.
župan Jože Zimšek, pri tem
čemer je poudaril, da mora
Slovenija izkoristiti vse dano-
sti lepe in bogate dežele.
Slovesne seje so se udeležili
številni ugledneži, med njimi
tudi vodstva naravnih zdravi-
hšč, predstavniki ministrstev
in drugih pomembnih usta-
nov, poslanci in župani ter
avstrijski veleposlanik Ger-
hard VVagner. V kulturnem
programu je nastopila sopra-
nistka Dunja Spruk, skupaj z
orkestrom Akord. S tem so
želeli spomniti, da so bila slo-
venska zdravilišča že v starih
časih središče kulturnega in
družabnega življenja, po če-
mer so slovela po vsej Evropi.
Med štirinajstimi dobitni-
ki priznanj Skupnosti slo-
venskih naravnih zdravi-
lišč so z našega območja
mag. Ludvik Rebeušek,
Marjan Ciglenečki, prim.
dr, Herbert Zaveršnik,
prim. dr. Slavko Peterlin,
Aleksander Renier in Mar-
jan Osole.
Pred slovesno sejo so pri-
pravili okroglo mizo o Raz-
vojnih vprašanjih slovenskih
zdravilišč in ob tej priložnosti
izdali monografijo.
BRANE JERANKO
mm: Foto: GREGOR KATIC
P Še brez ^
konkretnih
ugotovitev
Preiskava v zvezi z lani
odkritimi grobišči v bližini
gostilne Klukec in pri Os-
novni šoli Frana Roša na
Hudinji še ni dala oprijem-
ljivih rezultatov. Postopki
namreč še tečejo, je člane
teharske komisije na zad-
nji seji seznanil Andrej Pa-
vlina, predsednik Okrož-
nega sodišča Celje.
V zvezi z obema odkritje-
ma je preiskovalni oddelek
Okrožnega sodišča odprl tri
preiskovalne zadeve; dve se
nanašata na najdbo 32 človeš-
kih okostij v bližini gostilne
Klukec, tretja preiskovalna
zadeva pa na odkritje grobiš-
ča pri OŠ Frana Roša, kjer naj
bi bilo po nekaterih domne-
vah zakopanih več tisoč voj-
nih in povojnih žrtev. Za prvo
najdbo je bila opravljena iz-
vedenska ekspertiza Inštituta
za sodno medicino, v teh
dneh pa naj bi preiskovalni
sodnik opravil zaslišanje os-
niih prič in soočil dve priči za
razjasnitev okoliščin smrti.
Pri izkopu na grobišču na
Zgornji Hudinji pa naj bi so-
dišče zaradi težavnosti terena
pridobilo elaborat o možno-
sti nadaljnjega izkopavanja
'11 zagotovljenem odvodnja-
^anju. Tega niso mogli prido-
biti, saj nobena institucija za
^^kšno delo ni usposobljena.
Zato so se v začetku septem-
bra dogovorili, da bo Veking
Zavaroval in pripravil teren
Za izkop in da bodo sondirali
^^ren, da bi ugotovili potek
i^rka. Nato so nekaj okostij
'zkopali, vendar zanje še ni
sodnoizvedenskega mnenja.
Delo
bo moralo potekati po-
stopoma, glede na zmogljivo-
sti sodne medicine. Teharska
^oniisija je ob tem zahtevala,
se najdišče primerno obe-
leži. TC
Pred icozjansicim puntom
V Slivnici bo v nedeljo protestni shod
v KS Slivnica in KS Prevorje se že precej
časa pritožujejo zaradi izjemno slabe regio-
nalne ceste med Šentjurjem in Lesičnim. V
javnosti so večkrat opozorili na svoje zahte-
ve, pri tem pa omenjali da se bodo v skrajni
sili poslužili protestnega shoda.
V nedeljo, 23. novembra, na dan predsedniš-
kih volitev, ga nameravajo tudi uresničiti.
Shod bo v Gorici pri Slivnici, pred kulturnim
domom. Organizatorji, omenjeni KS (ki ju
predstavljata Zoran Leskovšek oziroma Mir-
ko Pajek) ter predstavnik podpisnikov javne
zahteve Jože Artnak, želijo, da bi bila na ta
način najširša javnost seznanjena z njihovi
prometnimi težavami. To naj bi vzpodbudilo
pristojne v Ljubljani, da bodo imeli za Kozjan-
ce več posluha.
Pisni odgovori iz prestolnice Kozjancev na-
mreč niso zadovoljili. Kot so povedali organi-
zatorji, niso uspeli izvedeti nič natančnega o
gradnji nadvoza iz Šentjurja proti Kozjan-
skem, o tem, ali bo uničena cesta med Črnoli-
co in Gorico pri Slivnici v planu prenove, pa
tudi ne o tem, kdaj bo na vrsti asfaltiranje
regionalne ceste iz Prevorja proti Lesičnemu
(ki je regionalna povezava z občino Kozje).
Sicer pa naj bi prišlo danes zvečer, v četrtek
20. novembra, v Gorici pri Slivnici do sestanka
med predstavniki omenjenih KS, predstavni-
kom podpisnikov javne zahteve ter državnim
sekretarjem Žaretom Preglom. Pri tem so orga-
nizatorji povedali, da bo prišlo do nedeljskega
javnega protestnega shoda v vsakem primeru, ne
glede na rezultate današnjega sestanka. Shod so
že prijaviU.
mmmHmmmmmmmmmmm brane jeranko
ZLSD v Libojah
Jutri, v petek, bo v Libojah ustanovni zbor
krajevne organizacije Združene liste social-
nih demokratov.
Zbor se bo pričel ob 18. uri v Domu svobode
v Libojah. Udeležencem bodo predstavili
ZLSD, sprejeli program dela ter izvolili vods-
tvo krajevnega odbora. Priprave na ustanovitev
odbora je vodil Roman Toplak. IJB
Nemška veleposlanica v Celju
Celje je v petek obiskala nemška veleposlanica v Sloveniji Heike Zenker.
Po delovnem pogovoru pri županu Mestne občine Celje Jožetu Zimšku, kjer so tako gostitelji kot
člani nemške delegacije namenih osrednjo pozornost možnostim gospodarskega sodelovanja med
državama ter predvsem med gospodarstvi regij obeh držav, je Heike Zenker položila venca k
spomeniku Vojna in mir v središču mesta ter spominskemu obeležju mobilizirancem v nemško
vojsko na mestnem pokopališču ter obiskala še tamkajšnje nemško grobišče. IS, Foto: GK
POSVETU
Napetost V Zalivu
Kriza v Perzijskem zalivu
traja že 23. dan. 29. oktobra
so namreč iraške oblasti one-
mogočile delo ameriškim
strokovnjakom v razoroži-
tveni komisiji ZN in od takrat
poteka »vojna živcev« med
Irakom in ZN, ali bolje reče-
no ZDA. Edini ukrep, ki ga je
svetovna organizacija v tem
času sprejela, je še ena reso-
lucija Varnostnega sveta.
Resolucija omejuje potova-
nja članov iraške vlade in dru-
gih iraških uradnikov, ki so
sodelovali pri onemogočanju
inšpektorjev Združenih naro-
dov. V Bagdadu so se na to
potezo ZN najostreje odzvali;
iz države so izgnali še tiste
ameriške inšpektorje, ki je ni-
so prej že sami zapustili. ZN so
takoj po tej odločitvi iz Iraka
odpoklicali vseh 78 inšpektor-
jev, članov komisije
UNSCOM. Nadaljnji scenarij
je precej podoben tistemu iz-
pred sedmih let. V Perzijski
zaliv so vplule ameriške letalo-
nosilke Washington, Nimitz
itn. z najsodobnejšo opremo.
Z njih vzletajo lovci F-18, čigar
posnetke prikazujejo vse po-
membnejše televizije. Ravno
tako posnetke iraškega pred-
sednika Sadama Huseina (s te-
lesnim stražarjem ob njem), ki
se v sobi brez oken sestaja z
»modreci v uniformah«. Sko-
raj vsak detajl iraške krize je
enak kot pred letom dni, dve-
ma, sedmimi leti. Pred iraški-
mi palačami so narejeni živi
ščiti: letos so to »prostovoljci«,
Huseinovi »privrženci«, leta
'90 so to bili tuji talci. Ulice so
polne ljudi, ki nosijo Sadamo-
ve portrete, vzklikajo protia-
meriška gesla in zažigajo ame-
riške zastave. Tu in tam je
videti belo pobarvana vozila
ZN, ki jih brkati uradniki po-
dijo stran od iraških stavb. Ve-
leposlaniki v ZN ob sprejetju
resolucij še naprej dajejo izja-
ve na hodniku pred sedežem
Varnostnega sveta. Tam je, ta-
ko kot pred leti, spet namest-
nik iraškega premiera Tarik
Aziz. Tudi Peter Arnett (CNN)
je spet v Bagdadu. Vse je enako
kot pred sedmimi leti, le ame-
riški predsednik se je spreme-
nil. Manjka torej samo George
Bush, da vzpostavi »nov svetov-
ni red«, kot leta 1991, ko so
ameriške sile skupaj z zavezni-
ki nagnale iraške čete iz Ruvaj-
ta. In še eno dejstvo je verjetno
povsem drugačno. Iraški dikta-
tor Husein je od takrat do da-
nes najverjetneje razvil in izde-
lal zavidljivo količino kemič-
no-biološkega orožja, ki lahko
hitro uniči milijone ljudi.
Madžari za vstop v
Nato
Na Madžarskem je potekal
referendum o vstopu države
v Nato. Kot je znano, so na
vrhu Nata.julija v Madridu
medse povabili tri države
nekdanje vzhodne Evrope:
Poljsko, Češko in Madžar-
sko. Za referendum se je od-
ločila le slednja, čeprav v Na-
tu tega ne postavljajo kot po-
goj za članstvo.
Kot so kazale raziskave in kot
je bilo pričakovati, so se Ma-
džari izrekli za vstop v Nato.
Vse tri države naj bi v zavezniš-
tvo uradno sprejeli na nasled-
njem vrhunskem srečanju apri-
la 1999, ko bo Nato praznoval
50 let. Nasprotniki Nata v vseh
državali članstvo povezujejo
predvsem s stroški. Države bo-
do namreč morale poleg poso-
dobitve vojske in vojaške opre-
me in tehnike, kar zaradi dose-
danje zastarelosti ne bo prav
poceni, tudi odvajati del denar-
ja v Natov proračun. Tako bo
Madžarska letno plačevala 0,65
odstotka proračuna ali poveda-
no drugače 11,7 milijona dolar-
jev. Povečati bo morala tudi
svoj obrambni proračun, ki bo
odslej 1,8 odstotka bruto druž-
benega prihodka, ki letno znaša
45 milijard dolarjev. Če se vsi
stroški seštejejo, bo vključitev
Madžarske v Nato državo in
davkoplačevalce stala od 200
do 250 milijonov dolarjev v
naslednjih 13 letih, torej do leta
2010. Članstvo bo povečalo
uvoz in kar je najpomembneje,
spodbudilo bo tuje investicije.
Zaradi vsega tega naj bi se tudi
zmanjšala brezposelnost (sedaj
znaša 10,1 odstotka), odprio pa
naj bi se okrog 3800 novih
delovnih mest. Neodvisne razi-
skave zato kažejo, da stroški
članstva v Natu državo ne bodo
oslabili, če bodo gospodarske
stopnje in GDP naraščale kot
doslej. Tudi Češka se je že dogo-
vorila za dajatve, sicer bo v
skupno blagajno plačevala 0,9
odstotka vrednosti Natovega
proračuna, kar znese okrog 16
milijonov dolarjev letno, letni
prispevek Poljske pa bo kar 45
milijonov dolarjev.
KlesHibospet
Icandidirai
Avstrijski predsednik Tho-
mas Klestil je sporočil, da bo
na predsedniških volitvah,
ki bodo aprila prihodnje leto,
spet kandidiral. Poleg Klesti-
la sta svojo kandidaturo na-
javila tudi predsednica Libe-
ralnodemokratskega foruma
Heide Schmidt in Richard
Lugner, uspešen podjetnik
brez političnih izkušenj.
■65-letni Klestil upa, da bo
državo vodil tudi v naslednjem
šestletne^ obdobju, ki bo naj-
prej zaradi avstrijskega predse-
dovanja EU, pa širitve petnaj-
sterice na Avstriji sosednje dr-
žave in vzpostavitve skupne de-
narne unije, še posebej po-
membno. Ženska kandidatka
za Hofburg, 48-letna Schmid-
tova, je tudi že razkrila nekaj
načrtov. Kot je dejala, v prime-
ru izvolitve ne bo nikoli ime-
novala za kanclerja nacionali-
sta Haiderja (ki sicer ne skriva
ambicij za to), Četudi bi svo-
bodnjaki zmagali na parla-
mentarnih volitvah, ki so načr-
tovane za leto 1999. Heide
Schmidt je sicer leta '92 že
kandidirala na predsedniških
volitvah in to kot podpredsed-
nica Haiderjeve stranke. Ven-
dar pa je leto kasneje izstopila
iz stranke, predvsem zaradi
Haiderjeve politike do prise-
ljencev, in je ustanovila svojo
stranko (ki zaseda devet mest v
183-članskem parlamentu). V
Nemčiji rojena Schmidtova je
na prejšnjih volitvali dosegla
zavidljivih 16,4 odstotkov gla-
sov, medtem, ko je sedanji
predsednik Klestil s 56,9 od-
stotki glasov v drugem krogu
volitev premagal socialdemo-
krata Rudolfa Streicherja.
DAMJAN KOSEC, POPtv
4
DOGODKI
Podpisniki sindiciranega posojila so bili: Matthias Gaab, Deutsche Morgan Grenfell, Jean Paul
Zimmer, Bangue et Caisse dEpargne de letat, Marianne Reichert, DG Bank, dr. Rainer Lemor,
Landesbank Schleswig-Holestein, Girozentrale ter Niko Kač, Banka Celje. i
Ugodno tuje posojilo
Banki Celje
10 milijonov mark za izboljšanje strukture virov financiranja I'
Predstavniki štirih tujih
bank in generalni direktor
Banke Celje Niko Kač so mi-
nuli četrtek v hotelu v Atom-
skih toplicah podpisali po-
godbo o sindiciranem posoji-
lu v višini 10 milijonov mark.
Banki Celje je uspelo prido-
biti sindicirano posojilo skupi-
ne treh nemških in ene luk-
semburške banke, ki jih zasto-
pa Deutsche Bank Luxemburg
s.a. Gre za posojilo z ročnostjo
7 let in 1 dan, z razmeroma
ugodno obrestno mero li-
bor-i-0,625 odstotka, marža se
po štirih letih črpanja zviša na
0,75 odstotka. Posojilo bo mo-
rala banka vrniti v devetih
enakih polletnih obrokih, pri
čemer prvi obrok zapade v
plačilo tri leta po črpanju.
Za pridobitev tujega sindici-
ranega posojila so se v Banki
Celje odločili zaradi pomanj-
kanja dolgoročnih virov finan-
ciranja, povpraševanja komi-
tentov po dolgoročnih virih fi-
nanciranja, najem posojila pa
jim omogoča tudi regulativa
Banke Slovenije. Skladno z njo
lahko Banka Celje v tujini na-
jame posojila v svojem imenu
in za svoj račun z rokom za-
padlosti nad 7 let. Eden izmed
razlogov za odločitev o prido-
bitvi sindiciranega posojila pa
so tudi ugodne cene teh poso-
jil, ki so zaradi velikih zneskov
in sodelovanja večjega števila
partnerjev precej ugodnejša
od običajnih posojil. Sindicira-
no posojilo je namenjeno za
izboljšanje strukture virov fi-
nanciranja banke.
IJB, Foto: G. KATIC
Število sladkornih
bolnikov narašča
v svetu je 200 milijonov
sladkornih bolnikov, v Evro-
pi jih je 22 milijonov, v Slo-
veniji pa živi s to boleznijo
uradno nekaj manj kot 5 od-
stotkov vseh prebivalcev.
Okrog 90.000 sladkornih
bolnikov je registriranih,
približno toliko pa je tudi
naj resnejših kandidatov, da
zbolijo za to tipično bolezni-
jo razvitega sveta, ki skoko-
vito narašča. Na celjskem
območju je po zadnjih po-
datkih registriranih 7.300
sladkornih bolnikov.
Mednarodna organizacija
za sladkorno bolezen je ob
letošnjem svetovnem dnevu
sladkorne bolezni želela čim
širšo javnost seznaniti s to
boleznijo in s potrebami, ki
jih imajo diabetiki. Prav z izo-
braževanjem je namreč mo-
goče bistveno zmanjšati obo-
levnost, tistim, ki z boleznijo
že živijo, pa omogočiti bolj
kakovostno življenje in jim
olajšati vključevanje v druž-
bo. Zato bi moral prav vsak
od nas vedeti pet dejstev o
sladkorni bolezni. Najprej to,
da se sladkorna bolezen raz-
vije takrat, ko telo ne proizva-
ja dovolj insuUna, brez kate-
rega pa organizem ne dobiva
potrebne energije in hrane.
Sladkorna bolezen je resna,
doživljenjska bolezen. Brez
stalnega nadzora lahko vodi v
bolezni srca, ledvic, do slepo-
te ali do izgube okončin. Slad-
korne bolezni ni mogoče oz-
draviti, lahko jo le učinkovito
nadzorujemo. Ob dobri skrbi
za svoje telo in na podlagi
medicinskega nasveta je mo-
goče kljub bolezni aktivno in
zdravo živeti. Sladkorno bo-
lezen lahko dobijo vsi, v vsaki
starosti. Dejavnik tveganja
dodatno povečujeta še pove-
čana telesna teža in sladkor-
na bolezen v družini.
V zadnjem času je vse več
ljudi, ki kar sami ugotovijo,
da imajo sladkorno bolezen,
precej obolenj pa je odkritih
povsem slučajno, ob natanč-
nih pregledih bolnikov pred
operativnimi posegi. In kateri
so najbolj tipični znaki slad-
korne bolezni? Žeja, preko-
merno odvajanje vode - tudi
ponoči, hujšanje in motnje vi-
da. JI
Danes pridejo delavci
Začetek gradnje II. faze šentjurskega podvoza
v mestu Šentjur pričaku-
jejo, da bodo danes začeli
delavci celjskega Gradisa s
pripravljanjem gradbišča za
gradnjo II. faze šentjurske-
ga železniškega podvoza. S
tem bi Šentjur in njegov
Hruševec spet povezali.
V ponedeljek so v šentjur-
skem Skladu stavbnih zem-
ljišč sprejeli sklep o najetju
kredita, ki predstavlja 40 od-
stotkov vrednosti investicije.
Včeraj, v sredo, naj bi bili tudi
zaključili s podpisovanjem
pogodb z domačimi podjetni-
ki in obrtniki o njihovem sofi-
nanciranju gradnje podvoza.
Pri tem gre za 25 odstotkov
sredstev od skupno 100 mili-
jonov vredne gradnje II. faze
podvoza (iz občinskega pro-
računa bodo prispevali 12 od-
stotkov sredstev]. Sicer pa so
v šentjurski občinski stavbi
povedali, da so se sklenitvi
teh pogodb pridružili še novi
obrtniki in podjetniki. Šent-
jurčani so v torek pričakovali
še gradbeno dovoljenje iz mi-
nistrstva za okolje in prostor,
nujno zaradi posega pod ma-
gistralno cesto, ki je v pristoj-
nosti države.
Prejšnji teden se je sestal
Gradbeni odbor za izgradnjo
podvoza v Hruševec, ki je do-
ločil podrobnejši časovni ok-
vir naložbe. Od prihodnjega
torka do 2. decembra bi izva-
jali dela na južnem uvozu v
podvoz, do božiča utrjevali
stene v severnem delu pod-
voza, vse do magistralne ce-
ste. Med 10. januarjem teri
marcem je mogoče pri(J
vati   precej   nezadovolj3|
prebivalcev mestnega sre^'
ča ter vseh, ki potujejo skc
Šentjur.   Takrat   bo   zar,
gradnje podvoza pod ma.
stralno cesto (v smeri pr'
Tolu) nujno potrebno zapr
šentjursko obvoznico po n
gistralni cesti med Celjem
Rogaško Slatino, tako da
bo ves promet vrnil na stai
cesto. Projekt za obvoz je i 1
narejen, kljub temu pa je   i
goče pričakovati zastoje tei
zato precej jeze. 1
Še to: pod železnico bor
zgradili podhod v leseni izv\
bi, s čemer bodo ustregli zai
tevi Slovenskih železnic pozj
prt ju nivojskega križanja.
.   -. -    BRANE JERAN| |
Za šmaršica društva
z odprtjem ceste v Podgori
in srečanjem ljudskih god-
cev so v Šmartnem ob Paki
zaključili praznovanja ob
občinskem prazniku; najbolj
slovesno pa je bilo pretekli
torek, ko so pripravili sveča-
no zasedanje sveta občine.
Slavnostni govornik, pred-
sednik sveta Bojan Kladnik, je
spregovoril o večjih dosežkih
v preteklem letu, predvsem
na področju gospodarstva in
infrastrukture, nanizal pa je
tudi področja, kjer bodo bolj
aktivni do naslednjega praz-
novanja. Na prvem mestu je
omenil društveno delo, da
bodo šmarška društva po-
novno zaživela kot nekdaj,
nasploh pa je večkrat pouda-
ril dobro sodelovanje med
občinami v Šaleški dolini,
nekdaj združenimi v občini
Velenje. Njegove besede sta
potrdila tudi velenjski. Srečko
Meh, in Šoštanjski župan dr.
Bogdan Menih. Šmarčane je
pozdravila tudi ljubenska žu-
panja Anka Rakun.
Na slavnostni seji so po-
delili tudi priznanja, in sicer
sta priznanje župana prejeln
župnik Ivan Napret in Loi.;
ska družina Oljka, plakeu
občine so podelili Ivanu Jti
žovniku in Društvu invalij
dov Šmartno ob Paki, gn
občine pa je za delo na pci
dročju športa in izgradnn
športnih objektov prejts
Drago Šabac. [
Program so popestrili član
moškega pevskega zbori
članica Gledališča pod kozo
cem Lija Modrijan in Jani
Mazej s harmoniko.       i7S
O trpinčenju
lastnega
naroda
Združenje lastnikov raz
laščenega premoženja bo v
soboto, 22. novembra ob
11. uri, v dvorani celjskega
Narodnega doma pripra-
vila vseslovensko zborova-
nje po vojni razlaščenih
Slovencev.
V združenju pripravljajo
zborovanje pod gesloni
»Dovolj je trpinčenja last-
nega naroda«, na njem pa
bodo izrazili svoj protest,
saj so prepričani, da vrača-
nje premoženja ne urejajo
zakoni, pač pa interesi raz-
ličnih političnih strank. IS
Ko si ti jaz, jaz pa ti...
Medsebojni odnosi so
glavna tema letošnjega, os-
mega otroškega parlamenta,
ki so ga za mlade poslance iz
celjske, vojniške in štorske
občine organizirali pri Ob-
činski zvezi prijateljev mla-
dine Celje v ponedeljek v
Narodnem domu.
Mladi poslanci so na parla-
mentu spregovorili o nasilju
in zmerjanju med sošolci, o
tem, kako mladi dostikrat ne
morejo razumeti »drugačnih«
- vseh tistih, ki prihajajo iz
drugačnih okolij kot sami ali
pa tistih, ki na razne načine
odstopajo od povprečja, ob
čemer so še posebej poudari-
li, da se kot odlični učenci
marsikdaj počutijo zapostav-
ljene.
Sicer pa, so se strinjali po-
slanci, na dobre medosebne
odnose vpliva predvsem
vzgoja doma oziroma odnosi,
ki jih ima šolar v družini in
vzorci vedenj, ki jih prevzame
najprej od staršev, potem pa
tudi od prijateljev in družbe,
ki lahko na posameznika
vpliva na različne načine.
Mladi so med razpravo
poudarih tudi odnos med uči-
telji in učenci ter konflikte
med njimi in se navsezadnje
strinjali s tem, da smo vsi
samo ljudje, da - predvsem
negativnosti ne gre posploše-
vati. Največ, kar lahko posa-
meznik stori za boljše medse-
bojne odnose pa je to, da
sočloveka sprejme takšnega
kot je oziroma, da skuša k
dobrim odnosom prispevati
predvsem z lastnim vede-
njem in pozitivnim odnosom
do soljudi in okolja.
Zanimivi so tudi sklepi, do
katerih so med šolskimi par-
lamenti prišli učenci OŠ Kozje
ter OŠ Bistrica ob Sotli, ki so
poglobljeno analizirali delo
razrednih ur. Najbolj jih moti,
so povedali, da se na teh urah
vse prepogosto urejajo fi-
nančne zadeve, premalo pa
se pogovarjajo o težavah, s
katerimi se srečujejo v šoli in
doma. Sicer pa so razmišljali
tudi o tem, kako starši in uči-
telji vplivajo na medvrstniške
odnose, kakšen je pri tem
vpliv medijev, kdaj in kako
vrstniku pomagati in kje so
meje te pomoči. Govorili so
tudi o otrocih, poškodovanih
v prometnih nesrečah, in
Marjanu Drofeniku, županu
občine Podčetrtek, predlaga-
li, naj bi za invalidne otroke
ob pripravi nove devetletke
uredili poseben dostop do
šolskih prostorov, govorili pa
so tudi o tem, kako poskrbeti
za varnost v osnovnih šolah.
NMS
Foto: SHERPA
1. SNOPIČ
DOGODKI
5
Zgodovinski rez
Celjski zdravniki že operirajo v novih operacijskih dvoranah - V dobrem tednu vec kot sto posegov
jvan Strojanšek iz Podvr-
ijpri Braslovčah je prejšnji
jfek spravljal les iz gozda.
|P je hotel na traktorju ne-
j3j namestiti, mu je vitel
^grabil desno roko in jo v
^dlahtju hudo poškodoval,
jtarejši sin ga je takoj odpe-
jjl v celjsko bolnišnico,
[jer so ga pozno popoldne
iperirali. Operacija, ki je bi-
j zaradi odprtega zloma ze-
p zahtevna, je seveda uspe-
j in pravzaprav ne pomeni
jakšnega posebnega podvi-
,a zdravnikov. Vendar bo
(ljub temu zapisana v zgo-
jovini Splošne bolnišnice
;elje. Bila je namreč prva, ki
jO jo opravili v novem opera-
ivnem bloku.
trni
Od torka do danes so zdrav-
liki s travmatološkega in or-
opedskega oddelka opravili v
lOvih prostorih preko sto ope-
acij. Samo v petek, ko smo
jh obiskali, so imeli na pro-
;ramu 28 operativnih pose-
jov, ki pa jih deloma opravlja-
0 tudi v starih dvoranah. Šte-
ilke bi bile še višje, vendar za
edaj delata v treh dvoranah
perativnega bloka le travma-
)logija in ortopedija. Predvi-
oma 25. novembra se bodo v
ove prostore preselile še
itroška, plastična in žilna ki-
fergija. Novi pogoji dela in
nrhunska tehnologija pač zah-
tevata od zdravnikov in inštru-
mentark nekoliko več časa za
uvajanje.
Pet operacijskih dvoran je
po skupni površini petkrat
večjih od dosedanjih štirih, v
katerih so celjski kirurgi ope-
rirali zadnjih trideset let, po
opremljenosti pa jim trenutno
ai primerjave, v Sloveniji. Če-
prav je vsebina dvoran opre-
deljena - v eni bodo opravljah
operacije vseh vrst poškodb, v
drugi bodo endoskopske ope-
racije, tretja bo služila kirur-
giji roke, rekonstrukcijskim
in plastičnim posegom ter de-
lu otroške kirurgije, v četrti
bo ortopedija, v peti pa pred-
vidoma žilna kirurgija, bo
vsaka od njih univerzalna, kar
pomeni, da bodo v njih pote-
kale tudi operacije drugih
strok, odvisno pač od števila
bolnikov in poškodovancev.
Pred vsemi pa bodo seveda
imeli prednost nujni primeri.
»Delo je odUčno steklo, za kar
gre zahvala vsem zdravnikom,
inštrumentarkam in sestram
na anesteziji,« ocenjuje prve
delovne dneve v novem opera-
tivnem bloku predstojnik
travmatološkega oddelka *in
koordinator kirurških oddel-
kov dr. Miodrag Vlaovič.
»Vse poteka brez zapletov, z
veliko mero potrpežljivosti,
zavzetost osebja pa je tolik-
šna, da pozabljamo celo na
malice. Novi prostori in pred-
vsem vrhunska oprema nam
zagotavljajo odlične pogoje
dela in brez pretiravanja lah-
ko rečem, da je celjska bolni-
šnica s centralnim operativ-
nim blokom in novo central-
no enoto intenzivne terapije
že v Evropi.«
Z operacijske mize
vprebujevalnico
Centralni operativni blok
zavzema preko 1.300 kvadrat-
nih metrov površin v prvem
nadstropju novejše bolnišnič-
ne zgradbe. Poleg operacij-
skih dvoran, ki so obdane s
stenami iz nerjavečega jekla
(v starih dvoranah so keramič-
ne ploščice) in opremljene z
najbolj sodobnimi operacij-
skimi mizami, so še garderob-
ni filtri, prostor s posebno
mizo za prelaganje bolnikov s
postelje na operacijsko mizo,
udobnejše sobe za medicin-
sko osebje ter kot novost -
poseben prostor za anestezij-
sko pripravo in tako imenova-
na prebujevalnica. Doslej so
bolnike takoj po operaciji
prepeljali na oddelke, kjer so
jih nadzorovale zdravniške se-
stre, sedaj pa so do dokončne-
ga prebujenja iz narkoze v
prebujevalnici, kjer so pod
stalnim nadzorom sester in
zdravnika anesteziologa. »Re-
covery pomeni za celjsko bol-
nišnico zelo velik strokovni
napredek, za bolnike pa pre-
cej večjo varnost kot prej,«
pojasnjuje predstojnica od-
delka intenzivne terapije ki-
rurških strok dr. Milena Kot-
nik. »Vsak operiranec je pri-
ključen na monitor, ki prika-
zuje vse življenjske funkcije
in ob morebitnih zapletih lah-
ko takoj ukrepamo. Poleg tega
pa že v tem prostoru pričnemo
z zdravljenjem postoperativ-
nih akutnih bolečin.« Poleg
prebujevalnice, ki je po mne-
nju dr. Kotnikove najbolje
opremljena v Sloveniji, po-
meni veliko pridobitev za ane-
steziologe tudi poseben pro-
stor za pripravo bolnikov na
operacijo. Ker je izoliran od
operacijskih dvoran in ostalih
prostorov, je delo mogoče
opraviti v miru, brez moteče-
ga zunanjega hrupa.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Ivana Strojanška čaka zaradi izredno težkega zloma desne podlahtnice še ena operacija.
Pred prvo operacijo, ki je bila hkrati tudi prva v novem operacijskem bloku, pa se je, kot
pravi, kljub tesnobi počutil zelo varnega. Zaradi zdravnikov in modernih aparatur.
V tri dvorane novega operacijskega bloka sta se za sedaj preselili le travmatologija in
ortopedija. Do 25. novembra se jima bodo pridružili še ostali kirurški oddelki.
Hrana na
tabletah
Direktor Splošne bolnišni-
ce Celje dr. Samo Fakin je
prejšnji teden podpisal po-
godbo z ministrstvom za
zdravstvo o financiranju ob-
nove bolnišnične kuhinje.
Gre za 150 milijonov tolarjev
Veliko naložbo, ki bo konča-
fia do maja prihodnjega leta.
Z obnovo kuhinje, ki jo
bodo opraviU delavci celj-
skega podjetja Gradiš, bo
^olnišnica lahko v vseh svo-
iih oddelkih uvedla tako
'fTienovani tabletni način
Razdeljevanja hrane. Bolniki
'^odo dobiU na pladnju in
^prto s pokrovom v naprej
odmerjene količine dnevnih
obrokov. S tem se bodo na
jjodnikih in tudi v sobah zne-
bili značilnega vonja po hra-
^i in moteče umazanije, bol-
nišnica pa bo zaradi bolj ra-
cionalne porabe živil pora-
bila kar za petino manj hra-
f^^. To pomeni, da bi na leto
'^hko prihranila kar 40 mili-
lonov tolarjev. JI
Brez možnosti za delo
Vedno več brezposelnih invalidov - Največje možnosti za zaposlitev imajo
v invalidskih podjetjih
v Območni enoti republiš-
kega zavoda za zaposlova-
nje Velenje, vanjo spadajo
občine Mozirje, Velenje,
Dravograd, Radlje, Ravne in
Slovenj Gradec, ugotavljajo,
da je še posebej zaskrbljujo-
če' intenzivno naraščanje
brezposelnosti med invalidi.
V tej regiji je danes skoraj
dvakrat več brezposelnih in-
validov kot pred tremi leti,
glede na lansko leto pa se je
stopnja brezposelnosti te ka-
tegorije prebivalstva poveča-
la kar za 25 odstotkov.
V Sloveniji je letos približ-
no 1500 brezposelnih invali-
dov več, kot jih je bilo lani.
Brez dela je več kot 10 tisoč
invalidov, od tega jih je v ob-
močni enoti zavoda za zapo-
slovanje Velenje skoraj tisoč.
V tej enoti menijo, da razlogi
za naraščanje brezposelnosti
med invalidi izvirajo pred-
vsem iz tega, da je moralo
gospodarstvo v procesih pre-
strukturiranja opraviti ka-
drovski izbor. Največji vpliv
na intenzivno rast brezposel-
nosti invalidov pa imajo ste-
čajni postopki podjetij. Inva-
lidov namreč ni mogoče od-
pustiti kot tehnološke presež-
ke, zato jih lahko v brezposel-
nost privedejo le stečaji. Če se
to pripeti, invalidi večinoma
izgubijo delo za vselej.
Za kategorijo invalidov je
država najprej pričela uvajati
različne programe aktivne po-
litike zaposlovanja, da bi jim
omogočila vključevanje v po-
klicno življenje. V območni
enoti Velenje vključijo v uspo-
sabljanje približno 80 invali-
dov na leto. »Kljub ukrepom
za pospeševanje zaposlovanja
potiskajo tržne zakonitosti po-
nudbe in povpraševanja inva-
hdne osebe na obrobje, kar
kažejo podatki o njihovi pov-
prečni čakalni dobi na zavodu
za zaposlovanje, kakor tudi
podatki o stopnji brezposelno-
sti,« je povedala Tanja Zapu-
šek, samostojna svetovalka na
Območni enoti Velenje. Ugo-
tavljajo tudi, da za poklicno
usposabljanje in zaposlitev in-
validov pokažejo premalo za-
nimanja tako delodajalci kot
tudi invalidi sami. Zaposlitev
invalida je za delodajalca pre-
cejšnje ekonomsko tveganje,
pri tem pa lahko izbira med
invalidi na eni strani in mladi-
mi usposobljenimi delavci na
drugi strani. Zakon ne dovo-
ljuje, da bi invalida v primeru
zmanjšanja proizvodnje od-
pustili. »Po naši oceni ponuja-
jo invalidom edino pravo
možnost za zaposlitev invalid-
ska podjetja. V naši regiji ima-
mo 13 invahdskih podjetij, v
katerih je zaposlenih pribUž-
no 900 invalidnih oseb,« je še
dejala Zapuškova. Spodbuden
primer daje velenjsko invalid-
sko podjetje Blues, ki je v treh
letih zaposlilo 20 prej dolgo-
trajno brezposelnih invalidov.
Dolgotrajna brezposelnost
najpogosteje povzroči izgubo
sposobnosti, znanja, samos-
poštovanja in po nekaj letih
celo nezaposljivost.
V velenjski enoti zavoda za
zaposlovanje vidijo nove mož-
nosti za zaposlovanje invalidov
tudi v ureditvi invalidom naklo-
njene nove zakonodaje, ki bi
lahko pripomogla k uvedbi
kvotnega sistema zaposlovanja
invalidov, dodatnim finančnim
spodbudam za delodajalce in k
novim oblikam zaposlovanja
invalidov v socialnih podjetjih.
Zaenkrat pa velja pri razreševa-
nju problematike nezaposlenih
invaUdov pravilo, da je bolje
prižgati eno samo svečo, kot
preklinjati temo.
■■■■■■■■■■■K. LEKIČ
^0 DRŽAVI
Razdeljen državni
svet
UUBUANA, 12. novem-
bra (Večer) - Po posvetu na
kolegiju se je predsednik dr-
žavnega zbora Janez Podob-
nik odločil, da bo predlog
zakona o odpravi posledic
totalitarnega komunističnega
režima uvrstil na izredno sejo
25. novembra. Predlagatelji
zakona, poslanci SKD in
SDS, se s tem ne strinjajo,
zato sta Lojze Peterle in Janez
Janša sklicala svojo izredno
sejo za 19. november.
Bencin (še) po
starem
LJUBLJANA, 13. novem-
bra (Delo) - Vlada je zavrnila
zahtevo po podražitvi benci-
na in znamk za pisma. Nafta
Lendava je zahtevala za 17
odstotkov višje cene benci-
na, plinskega in lahkega ku-
rilnega olja za 29 odstotkov
in mazuta za 21 odstotkov.
Pošta je zahtevala podražitev
znamk za 38,46 odstotka.
Vlada je še sklenila, da bo
denar, potreben za odpravo
posledic letošnje škode, ki
znaša blizu 17 milijard tolar-
jev, zagotovila s posebnim
interventnim zakonom iz
proračuna za leto 1998.
Zavržena ustavna
pritožba
UUBLJANA, 13. novem-
bra (Delo) - Ustavno sodišče
je izdalo sklep, s katerim je
zavrglo ustavno pritožbo Gi-
banja 23. december zoper akt
predsednika državnega zbora
Janeza Podobnika v zvezi s
pobudama za razpis referen-
duma o pridružitvenem spo-
razumu k Evropski uniji. Čla-
ni gibanja so se pritožili zato,
ker so menili, da je Podobnik
s tem kršil človekove pravice
in svoboščine.
Razbita gorenjska
naveza
UUBUANA, 15. novem-
bra (Večer) - Po nekajmeseč-
ni akciji slovenske policije,
ki je sodelovala s kolegi iz
petih držav, je bila razbita
kriminalna skupina, ki je na
Gorenjskem trgovala z ma-
mili. V madžarskem Lentiju
so prijeli sedem slovenskih
državljanov, ki so v tovornja-
ku tihotapili 101 kilogram
heroina. Akcija je stala 20
milijonov tolarjev.
Prvi kongres
UUBUANA, 18. novem-
bra (Delo) - Slovenske medi-
cinske sestre in zdravstveni
tehniki, ki praznujejo letos 70
let dela, so se zbrali na prvem
kongresu zdravstvene nege z
mednarodno udeležbo. V sed-
mih desetletjih se je število
medicinskih sester pri nas po-
večalo s 13, kolikor jih je leta
1927 ustanovilo stanovsko or-
ganizacijo, na 13.000, kar
zgovorno potrjuje, da gre za
najbolj množično skupino v
zdravstvu. Žal jim družba ne
priznava vloge, ki jim gre,
vendar so medicinske sestre in
tehniki odločni, da bodo »na-
redili zdravstveno nego vid-
no«, kar je tudi sporočilo pr-
vega kongresa.
6
GOSPODARSTVO
Lip Pohištvo v stečaj
Upniški odbor konjiškega podjetja Lip Pohištvo je pred
dnevi predlagal uvedbo stečajnega postopka.
Vodstvo podjetja si je zadnjih nekaj mesecev prizadevalo, da bi
podjetje s prisilno poravnavo očistili starih obveznosti in začeli
znova z dobičkonosnimi programi. Več kot polovica od 359
delavcev je bila zadnje mesece na čakanju, v zadnjih tednih je v
podjetje hodilo le še nekaj deset delavcev. Po uvedbi stečajnega
postopka si bodo v Slovenskih Konjicah prizadevali za oživitev
proizvodnje, zaposlili naj bi približno 100 delavcev. IJB
NOVO NA BORZI
Potrošnik kotira
v sredo so na Ljubljanski
borzi začele kotirati delnice
Trgovske družbe Potrošnik iz
Celja. Prvi dan so bile sklenje-
ne aplikacije po ceni 800 SIT
za delnico. V petek je cena
padla za 18%, to je na 651 SIT
za delnico.
Prejšnji teden so bili tečaji
delnic vsaki dan nižji. Delnice
so namreč začele prodajati
borzne hiše, za katere je zna-
no, da veliko poslujejo s tujci.
Temu primerno so se odzvali
tudi domači investitorji. Ker v
kratkem ni mogoče pričako-
vati tujih novih investitorjev,
je precej mogoče, da se bodo
tečaji delnic gibali na približ-
no sedanjih nivojih. Tečaji
delnic ne bodo več padali oz.
se bodo začeli dvigati takrat,
ko bodo dolgoročni investi-
torji oz. skladi ocenili, da so
že dovolj poceni za nakupe.
Prometa na obeh trgih je
bilo prejšnji teden dnevno ko-
maj okoli 400 mio SIT, indeks
SBI je v tednu dni izgubil 7,2
% oz. skoraj 100 indeksnih
točk. Ob odprtju trga je bilo v
petek zaznati pri večini delnic
precej velik padec, vendar so
se tečaji proti sredini trgova-
nja obrnili navzgor. Tako je
Krka zdrsnila na 19.000 SIT in
se na koncu dvignila kar za
1000 SIT. Tudi Petrol je padel
najprej na 18.580 SIT in se
dvignil vse do 19.500 SIT. Na
OTC trgu se je največ trgovalo
z delnicami Mercatorja. Nji-
hova povprečna cena je padla
Piše: DARJA OROŽIM
na 4.163 SIT oz. za 5 % v enem
dnevu.
Kot smo že omenih, so se
tečaji delnic v petek obrnili
navzgor. Trend rasti se je na-
daljeval tudi v ponedeljek. V
ponedeljek se je indeks SBI
dvigni za 2,3 %, večina delnic
je porasla. V torek se je in-
deks ponovno znižal za 0,3
%.
Banka Slovenije izdaja
1.12.1997 osmo izdajo bla-
gajniškega zapisa z nakup-
nim bonom do skupnega zne-
ska 30 milijard SIT. Izdan je v
apoenih po 500.000 SIT in se
vplača z diskontom v tolar-
jih. Obrestna mera znaša 9 %
letno. Rok dospetja je
1.6.1998.
Seveda še vedno odkupuje-
mo amortizacijske načrte, ki
jih je izdala Pošta Celje, sedaj
Telekom Slovenije.
Cenjene stranke obvešča-
mo, da imamo novo posloval-
nico v Velenju, na Prešernovi
8, (nad Elektrotehno). Dobro-
"došli.
V Zlatarnini prodajalni v Celju je kupcem na voljo nakit, ki je v podjetju ostal po uvedbi
stečajnega postopka.
odprli Ziatarnino prodajalno
Od ponedeljka je ponovno odprta Zlatarnina prodajalna v Prešernovi ulici v Celju, odprti
sta tudi trgovini v Mariboru in Ljubljani, proizvodnja bo zagotovo stekla še ta mesec.
Oživitev Zlatarnine prc«zvodnje je bila napovedana za minuli ponedeljek, 17. novembra, po
informacijah direktorja Zlatarne Aurodent Andreja Cimermana se je zataknilo pri ogrevanju.
Zlatarna še vedno ni ogrevana, menda zaradi pokvarjenih črpalk, tako da se je proizvodnja
Aurodenta ponovno selila v Ljubljano. Cimerman zagotavlja, da bo proizvodnja zagotovo stekla do
konca novembra, morda pa se bo to zgodilo celo na današnji dan.     IJB, Foto: GREGOR KATIC
Nagrada za znanstveno
raziskovalno delo
S celjskega območja je to visoko priznanje letos prejela skupina delavcev v Cinkarni
Minuli teden so v Ljublja-
ni podelili letošnje nagrade
Vlade Republike Slovenije
za znanstveno raziskoval-
no delo. V imenu razvojne
podskupine v Cinkarni Celje
jo je prevzel diplomirani in-
ženir Marko Tukarič, ki po-
sebej poudarja, da so nagra-
do prejeli za uspešno sku-
pinsko delo.
Nagrado za znanstveno razi-
skovalno delo so v Cinkarni
dobili za tehnološki dosežek
računalniško podprtega vode-
nja končne predelave, poso-
dobitev tehnologije in poveča-
nje zmogljivosti površinske
obdelave pri proizvodnji Ti-
O2. Poleg strokovnjakov Cin-
karne so pri projektu sodelo-
vali člani razvojne podskupi-
ne na Inštitutu Jožef Štefan ter
v podjetju Inea.
Marko Tukarič je ob tem
povedal: »Naš projekt ne po-
meni zgolj teoretičnega
znanstvenega dela, temveč
projekt, ki že dobre pol leta
uspešno deluje v praksi. Na-
grajeni tehnološki dosežek ni
muha enodnevnica. Leta 1985
je začel delovati skromen od-
delek z dvema človekoma, na-
vezali smo stike z Inštitutom
Marko Tukarič je v Cinkarni
vodja razvojne službe. V tem
celjskem podjetju je zapo-
slen že 27 let.
Jožefa Štefana in že leta 1988
smo naredili idejno zasnovo
za računalniško vodenje ce-
lotne proizvodnje Ti02. Na-
grada se nanaša na zaključni
del proizvodnje oziroma po-
vršinske obdelave Ti02. Pro-
jekt je sofinanciralo ministrs-
tvo za znanost in tehnologijo.
Nagrade sem še posebej vesel
iz dveh razlogov. Prvič zato,
ker je pri projektu sodelovala
skupina ljudi, kar pomeni, da
dajemo velik poudarek tim-
skemu delu, drugič pa se mi
zdi pomembno, da je nagrada
prišla v industrijo.«
Eno večjih nagrad so v
Cinkarni, pri projektu je
prav tako sodeloval Marko
Tukarič, že dobili okoli leta
1980 in sicer prvo nagrado
takratne Zveze sindikatov
Jugoslavije za humanizacijo
Nagrado za znanstveno ra-
ziskovalno delo je prevzel
vodja razvojne službe oddel-
ka v celjski Cinkarni Marko
Tlikarič, zasluge zanjo pa
imajo vsi člani razvojne pod-
skupine v podjetju. To so: Šte-
fan Arnšek, Pavel Blagotin-
šek, Slavko Cankar, Jože Gaj-
šek. Dejan Ketiš, Igor Koleno,
Dušan Mestinšek, Borut Pe-
čar, Nikolaja Podgoršek-Selič,
Vilibald Raznožnik, Ivan Ru-
čigaj, Tatjana Rozman, Alojz
Ulaga, Vladimir Vrečko in Ev-
gen Zgoznik.
dela. Prej je namreč 50 ljudi
delalo v zelo težavnih razme-
rah, z uvedbo takratne avto-
matske linije so bistveno iz-
boljšali delovne pogoje delav-
cem.
■■■■■IRENA JELEN BAŠA
O Jelciu
V ponedeljek, 24. novem-
bFa, bo v Šentjurju sesta-
nek med župani Šentjurja,
Šmarja in Celja, predstav-
niki koncema Slovenske
železarne in sindikatov ter
domačimi poslanci.
Tema pogovora bo mož-
nost rešitve proizvodnje v
štorski železarni. V Šentjurju
nameravajo postaviti zahte-
vo, da je štorsko Jeklo, ki
zaposluje vehko občanov z
našega območja, vsekakor
treba rešiti. Pri tem omenjajo
prodajo Jekla oziroma druge
primerne načine.        B. J.
Turizem in nova zakonodaja
Turistično informacijski
center Velenje, Savinjsko-
šaleška gospodarska zbor-
nica Velenje in Območna
obrtna zbornica Velenje pri-
pravljata danes, 20. novem-
bra, v prostorih velenjskega
mladinskega centra v Rdeči
dvorani posvet o zakonoda-
ji v turizmu.
Obravnavali bodo zakon o
pospeševanju turizma, zakon o
gostinstvu, zakon o turistični
taksi, pravilnik o merilih in na-
činu kategorizacije nastanitve-
nih obratov in marin ter pravil-
nik o minimalnih tehničnih po-
gojih. Novosti bosta predstavila
Stane Bizjak, predstavnik iz re-
somega ministrstva, pristojnega
za turizem, in Miro Pretnar, se-
kretar Združenja za gostinstvo
in turizem pri Gospodarski zbor-
nici Slovenije. KL
Kmalu nova sekcija v regiji
v ponedeljek, 17. novembra, je bila v Velenju seja iniciativnega
odbora sekcije podjetij in samostojnih podjetnikov s področja
računovodskih, knjigovodskih, revizorskih in davčno svetoval-
nih storitev. Iniciativni odbor je odločil, da bodo 17. decembra
sklicali ustanovni zbor sekcije za savinjsko-šaleško regijo. Sekci-
ja naj bi povezovala podjetja in samostojne podjetnike, dajala
pobude za zakonsko urejanje dejavnosti, skrbela za uvajanje
standardov in oblikovala izobraževalne programe. KL
BAROMETE!}
Stecaini priznol
večino terjatev
Na prvem naroku za pr^
skus terjatev do Zlatarne Ce.
Ije v stečaju se je stečajn
upravitelj   Zlatko Hohnje^
izrekel o 1,8 milijarde tolaj,
jev pravočasno prijavljenji ?
terjatev. Priznal je skoraj   '
terjatve, vrednost prereka.'
nih znaša 127 milijonov to.
larjev, ni pa se izrekel o trei-, *
terjatvah v višini 73 milijo,'
nov tolarjev. Vrednost Zla.'
tarninega premoženja še n
znana, največja upnika st;
Komercialna banka Trigja
v stečaju in država. Zaposle.
ni so prijavili 259 milijonov^
tolarjev terjatev. Minuli te
den je bil ustanovljen tud,
petčlanski upniški odbor. ■
Nagradi za
Pozniko
Na letošnjem sejmu inova- ■
cij v Niirnbergu v Nemčiji sf:
je celjsko podjetje Medicin-1
ska oprema Poznik predstavi-;
lo s štirimi novimi izdelki,:
Dva med njimi sta bila nagra-'
jena. Srebrno priznanje so:
prejeU za mini prenosni apa-:
rat Vaccum TR, namenjen te-1
rapiji okončin, bronasto od-1
ličje pa so si prislužili z izdel-1
kom Antimigran, ki zdravi io i
pomaga pri odpravljanju mi-i
grene ter ostalih vrst glavobo- i
lov. Na sejmu inovacij se je
sicer predstavilo 430 razstav-1
Ijavcev iz 28 držav sveta.    [
BankomotiSKBv^
BA mreži
Z vključitvijo SKB banke v
BA mrežo bančno kartico za-
menjuje nova debetna karti-
ca, prejemajo jo občani, ki na
novo odpirajo tekoče račune.
Dobili so jo tudi nekateri
imetniki tekočih računov, ki z
banko poslujejo že dalj časa
Nova bančna kartica je poleg
imena dobila tudi novo podo-
bo, v prihodnjem letu bo mo-
goče z njo tudi kupovati brez
zamudnega pisanja čekov v
vseh trgovinah z BA nalepko.
Preklapljanje bankomatov v
BA mrežo bo potekalo do 15.
decembra, ko bo v mreži Pla-
šiš ostalo le še nekaj banko-
matov, namenjenih za dvigo-
vanje z EC karticami.
13 milijard za
telekomunikacije
Telekom Slovenije je v pr-
vih devetih mesecih za nove
naložbe porabil 13 milijard
tolarjev, to je 70 odstotkov
vseh načrtovanih sredstev v
tem letu. V promet je bilo
vključenih približno 44.5O0
novih telefonskih priklju^
kov. V Sloveniji je skupn"
preko ■ 700 tisoč telefonskih
priključkov ali 35 na sto pr^'
bivalcev, na telefone čaka
31 tisoč ljudi. Hkrati z do-
grajevanjem osnovne teleko-
munikacijske infrastrukture
posodabljajo omrežje, ki
66-odstotno je že digitalizi'
rano, ter zamenjujejo pri'
ključke dvojčke. Tik pred
koncem je tudi gradnja slo'
venskega optičnega križa. P"
načrtih Telekoma naj bi l^'
tos v promet vključili skup'
no 55 tisoč novih telefono^
in dosegli 70-odstotno stop'
njo digitalizacije.
i SNOPIČ
AKTUALNO
I 7
Prekoršek v precepu dacar jev
Bo znani vojniški zasebnik Prekoršek obesil maloprodajo na klin in odpustil približno 50 zaposlenih?
mdvik Prekoršek, vojniški
jlt, mesar in gostinec je pred
0, da proda del svojega pre-
moŽenja oziroma opusti ma-
iprodajo, zaradi česar bi
dela ostalo vsaj 50 zapo-
|gnih. Krivi so labirinti slo-
jdske davčne zakonodaje.
Dost' mam!
Ludvik Prekoršek o svojih
jdanjih težavah ni želel raz-
redati na dolgo in široko. »Na
ratko povedano gre za to, da
3 mi v davčni upravi vrgli iz
[roškov upoštevanje amorti-
acije za objekte in dejavnost
a tržnici oziroma v Rimljanki
=r v Čajniku. Vseskozi smo
eliko vlagali v nadaljnji razvoj,
namo nekaj kreditov in to
mortizacijo smo uporabljali
a odplačevanje glavnice. Inš-
ektorji in ljudje z davkarije so
mesecev pregledovali knjige,
a niso našli nobenih bistvenih
apak ali celo kakšnih davčnih
taj. Ničesar, samo amortizaci-
imi več ne priznajo, tako so
dločili pri pregledovanju knjig
a leto 1995. Verjetno bodo po-
obno ravnah za leti 1996 in
597. Trenutno niti ne vem,
ikšni denarji so to. Enkrat mi
'čejo naj plačam 300 tisoč
lark, drugič 200 tisoč mark,
etjič rečejo plačaj, pa bomo
potem videli, kaj se da narediti.
Pri vsem skupaj je prav sme-
šno to, da imam svojega davč-
nega svetovalca, tri računovod-
je in da mi poslovanje pregleda
revizorska hiša. Poleg tega so
mi na davkariji pred leti sami
predlagali, da naj premoženje
ocenimo in ga vložimo v obrt.
Dovolj mi je vsega, trenutno je
blokiran žiro račun za tisti del
dejavnosti, ki ima status samo-
stojnega podjetnika, predvsem
so to naše maloprodaje. Sam
pri sebi sem se odločil. Prodal
bom Čajnik in naše objekte v
Rimljanki, 50 ljudi bo ostalo
brez dela, pa naj se občina in
davkarija ukvarjajo z njimi,« je
resnično prizadeto govoril Pre-
koršek. Da misli resno, doka-
zujejo njegovi pogovori s po-
tencialnim kupcem.
Plačaj, potem se
pa pritoži
Drugo plat medalje smo že-
leli preveriti pri vodji celjske
izpostave davčne uprave Fran-
cu Prepadniku. Povedal je sa-
mo to, da je za vse izjave javno-
sti pristojna direktorica Davč-
nega urada Zvezdana Gržina,
tam pa dlje od prijaznih obraz-
ložitev, da Gržinove trenutno
ni in obljube njenih podrejenih
o povratnem telefonskem kli-
cu nismo prišli. Zato lahko za-
pišemo le mnenje davčnega
svetovalca iz Ljubljane Ivana
Simiča, ki med drugim ureja
tudi nekatere davčne stvari za
Prekorškove. »Tako kot je že
poudaril gospod Prekoršek, so
mu pred leti na davkariji pred-
lagali, da naj premoženje oceni
in ga vloži v obrt. V davčnih
napovedih za leta 1992, 1993 in
1994 so mu priznali amortizaci-
jo od ocenjene vrednosti os-
novnih sredstev. Ob pregledu
poslovnih knjig za leto 1995 pa
mu davčni organ več ni priznal
amortizacije od vloženih os-
novnih sredstev. Ob tem se je
davčni organ skliceval na mne-
nje ministrstva za finance, slo-
venske računovodske standar-
de in zakon o računovodstvu.
Glede mnenja, na katerega se
sklicuje Davčni urad bi pouda-
ril, da gre za zabeležko s se-
stanka z dne 18. 11. 1995. Tako
mnenje nima in ne more imeti
zakonske moči. Slovenski ra-
čunovodski standardi so se za-
čeli uporabljati s 1.1.1994, os-
novna sredstva so vložena v
letih 91 in 92, torej se tudi stan-
dardi ne morejo uporabljati za
nekaj, kar je bilo vloženo v
preteklih letih. Kar se tiče zako-
na o računovodstvu, je le-ta
določene cenitve dopuščal. V
času veljavnosti zakona o raču-
novodstvu je zavezanec oddal
tri davčne napovedi in amorti-
zacija mu je bila priznana v
celoti. Torej ni razloga, da se ta
amortizacija ne bi priznala še
naprej. Osebno sem prepričan,
da ima Ludvik Prekoršek prav.
Po naši trenutni davčni zako-
nodaji se davčni zavezanec lah-
ko pritoži, pritožba pa ne zadr-
ži izvršbe. Upamo, da bo v
postopku na 2. stopnji ali ka-
sneje na vrhovnem sodišču za-
deva rešena ugodno v korist
Ludvika Prekorška.«
Če bi »fovšija«
gorela...
Kdo je pravzaprav Ludvik
Prekoršek? Vojničan, šteje jih
nekaj preko 40. Je edinec voj-
niškega mesarja, posestnika in
trgovca, ki mu je nekdanja ob-
last vzela imetje in mu prepo-
vedala trgovanje. Pred četrt
stoletja je Ludvik na očetovi
mesariji spet začel graditi svojo
obrt. Že pred leti je načrtoval
gradnjo modernega obrata z
nekaj 100 delovnimi mesti,
uradno to ni bilo mogoče zara-
di neskladnosti z urbanistični-
mi načrti. Je obrtnik, o kate-
rem so se spletale vse mogoče
govorice. Tudi takšne, da je v
njegovih klobasah vse kaj dru-
gega kot goveje ali svinjsko
meso. Pred dvema ali tremi leti
je dvigoval prah s prizadevanji
o nakupu Pomurke. Tri leta se
je kot lev boril za firmo, v kateri
je nameraval v začetku zaposli-
ti 400, kasneje 600 delavcev.
Firmo, v kateri je hotel letno
predelati preko 11 tisoč ton
svežega mesa in mesnih izdel-
kov, tretjino izdelkov bi prodal
tujim kupcem, letošnje leto bi
po takratnih izračunih zaključil
s približno 99 milijoni mark
prihodka. Sanje, da postavi na
noge ponos slovenske prede-
lovalne industrije in se s sopro-
go Tatjano za vedno naseli v
obema tako ljubem Prekmurju
so bile kratkega veka. Pomur-
ka je šla v stečaj, Ludvik Pre-
koršek se je raje odločil za
nakup firme v Trbovljah.
Ko sva se pred dvema letoma
pogovarjala o pripetljajih s Po-
murko, mi je Ludvik Prekoršek
dejal: »Ljudje mislijo, kako je
lepo, če si kupuješ premoženje.
Za Pomurko bom na začetku
plačal tri milijone mark. Plačal
bom tri milijone mark in si ku-
pil delo.« Takrat je bil dovolj
trmast, na svoji strani je imel
banko in bil je dovolj ambicio-
zen, da stvari spelje do konca.
A še tako močan mož se utru-
di. Ludvik Prekoršek ima očit-
no vsega dovolj. Dovolj večne-
ga boja z uradniki in davkarijo,
ki v sistemu takšnem ali dru-
gačnem še vedno ostaja zgolj
davkarija. Nenasiten fijakerski
konj, ki ne vidi ne levo ne
desno. Da ne začnem razpre-
dati po dolgem in počez še o
slovenski fovšiji...
IRENA JELEN BAŠA
Foto: GREGOR KATIC
Kako dolgo bodo Celjani v Rimljanki še kupovali Prekorškov kruh, pa meso in mesne izdelke
ali jedli Prekorškove torte?
Ena poteza je premalo
(eljski svetniki o urejanju razmerij s Celjskim sejmom d.d. - Do srede decembra naj v
občinskih službah pripravijo predlog pogodbe
»Z eno potezo, z eno razpra-
vo, gotovo ne bo mogoče razre-
šiti problemov, ki so se kopičili
skoraj 20 let,« je ob predstavitvi
gradiva, ki so ga kot predlog
urejanja razmerij med Mestno
občino Celje in Celjskim sej-
mom d.d. za petkovo zasedanje
celjskih svetnikov pripravili v
"bčinskih strokovnih službah,
dejal tajnik občinske uprave
Meš Vrečko.
Po dokaj široko zastavljeni
'spravi, v kateri je bilo slišati
^di diametralno nasprotna
^'ališča svetnikov, pa so le-ti z
'ečino glasov sklenili, da v stro-
kovnih službah do sredine de-
cembra pripravijo predlog po-
godbe, s katero naj bi v mestni
občini vendarle uredili ta raz-
merja. V strokovnih službah so
se tako znašli v zelo nehvalež-
nem položaju, saj jim svetniki,
kljub opozorilom tajnika upra-
ve Aleša Vrečka, niso dali niti
načelnih navodil, kako zasno-
vati predlog pogodbe.
Kot je znano, gre pri ureja-
nju razmerij med občino in
podjetjem za dve temeljni
vprašanji. Občina Celje (oziro-
ma pravne naslednice nekda-
nje skupne celjske občine) je
37,35-odstotni lastnik delniške
družbe Celjski sejem, hkrati
pa so v 100-odstotni občinski
lasti večnamenski dvorani A in
B s pripadajočim funkcional-
nim zemljiščem ter zunanje
športno-rekreativne površine
s parkiriščem, ki so jih v pro-
cesu lastninskega preobliko-
vanja na zahtevo Športne zve-
ze Celje izločili iz skupnega
premoženja. Z objekti, ki so v
100-odstotni občinski lasti,
upravlja družba Celjski sejem.
Iz gradiva, ki so ga pripravili
v občinskih strokovnih služ-
bah, je razvidno, da bi se vzdr-
ževanje večnamenskih dvo-
ran A in B lahko pokrivalo z
najemnino, vendar pa so
problematični stroški uprav-
ljanja bazena. Po pripravljenih
izračunih bi morala občina kot
lastnik za njegovo redno obra-
tovanje, predvsem pa nujno
potrebna vzdrževalna dela ter
sanacijo strehe in toplotne izo-
lacije, naslednjih nekaj let pris-
pevati okoli 30 milijonov tolar-
jev letno. Svetnikom v premi-
slek pa so ponudili tudi najbolj
črno različico, po kateri bi ba-
zen preprosto zaprli, s tem "pa
gospodarjenje z dvorano B ne
bi bilo več problematično.
Svojega mnenja k predlaga-
nemu gradivu niso dali člani
odbora za gospodarstvo, saj je
bila njihova seja nesklepčna.
Svetniki so v razpravi precej
pozornosti namenjali vpraša-
nju, ali ne bi bilo smiselno z
javnim razpisom iskati najem-
nika objektov, ki so v občinski
lasti. V imenu SDS je svetnik
Janez Novak podvomil v ko-
rektnost celotnega postopka
lastninskega preoblikovanja
Celjskega sejma in predlagal,
da bi veljalo razmisliti o revizi-
ji postopka. Svetnik Borut
Alujevič (LDS) pa je predlagal
po njegovem najprimernejšo
različico urejanja razmerij tak-
šna, da Celjski sejem prevza-
me upravljanje s športnimi
objekti na način, da pri tem
prispevek mestne občine kot
lastnika ne bo potreben.
IVANA STAMEJČIČ
Aleš lic, predsednik nadzornega sveta Celjski sejem d.d.
^Ije: »Pomembno je, da je bilo v razpravi le razbrati pozitiven
°dnos do tega, da Golovec kot celoto rabimo in je treba skupaj
Poiskati rešitev. To, menim, je dovolj solidna osnova za dogovor.
kakšen način, ali z dokapitalizacijo ali s kakovostno pogodbo,
''orno to storili, ta trenutek ne vem, to je stvar pogajanj in ne
'i^zadnje tudi računice, kajti na eni strani pariicipirati na dobičku
delniške družbe in hkrati breme vzdrževanja za večnamenske
^l^jekte v celoti prenesti na sejme, zelo verjetno ne bo šlo.
Nimam pooblastil za napoved, v katero smer bodo šli dogovori
" v tem trenutku je nujna seja nadzornega sveta. Po mojem je
^^alnost najemni odnos, dolgoročno pa osebno zastopam stališ-
da je treba lastninsko celotno zadevo spraviti v enotno
^'"ganiziranost, saj se bodo sicer problemi nadaljevali oziroma
Ponavljali. Res mislim, da je bila ob lastninjenju z izvzetjem dela
*iektov iz skupnega premoženja storjena ključna konceptualna
'^^Paka, ne vem, kdo jo je zakrivil - ta hip je pomembno sanirati
"^^zrnere. Na milimeter izračunati se nikoli ne bo dalo, a za bazen
Večnamensko dvorano, ki sta komunalni standard mesta,
"^ora tudi Celjski sejem prispevati svoje.«
Jože Zimšek, župan Mestne občine Celje: »Bili so časi, ko je
občina iz proračuna pokrivala izgube ŠRC Golovec, in prišli so
časi, ko podjetje posluje z dobičkom. Slednje, uspešno poslova-
nje, je bilo tudi glavni vzrok za preoblikovanje nekdanjega
zavoda v podjetje. Spomnimo se, da je v prvih letih pozitivnega
poslovanja v Celjskem sejmu naš občinsld svet zavestno sprejel
odločitev, da se dobiček vlaga v razvoj dejavnosti, namesto da bi
se stekal v občinski proračun. Zdaj imamo sodobno sejemsko
hišo, ki se lahko primerja tudi s tistimi izven državnih meja, na
prvi skupščini delničarjev pa je bil izvoljen tudi nov nadzorni svet,
ki bo po mojem trdnem prepričanju znal usmerjati družbo.
Prepričan sem, da moramo s Celjskim sejmom doseči
simbiozo gospodarske uspešnosti ter športnih, kulturnih in
zabavnih dejavnosti. Tega se moramo zavedati vsi; uprava in
nadzorni svet družbe ter mestna občina z občinskim svetom
vred. Zato apeliram, da podpremo dosedanje delo.«

CEUSKA KRONIKA
Striptiz za ženske
Predpremiera filma Do golega, kakršne Evropa še ni doživela - Moškim je bil vstop prepovedan
Emancipacija? Ženske so v
soboto zvečer drle v kino
Metropol, moški pa so se
zgradbi ob nekdanji Plečni-
kovi ljudski posojilnici na
ukaz Celjskih kinematogra-
fov morali izogniti v širo-
kem krogu. Na predpremie-
ro filma Do golega je bil
moškim vstop prepovedan!
Zaradi striptiza. Moških!
Kaj podobnega se menda v
Evropi še ni zgodilo in celjski
provokaciji se niso mogli na-
čuditi celo v glavnem distribu-
torskem centru Columbie za
Evropo v Londonu. Prva so-
botna predstava je bila po-
vsem razprodana, druga zelo
dobro zasedena in film je vi-
delo okrog 600 žensk. In se-
veda za ogrevanje tudi strip-
tiz skupine postavnih študen-
tov ljubljanske Akademije za
gledališče, radio, film in tele-
vizijo. Striptiz do spodnjic.
Veledogodek brez primere
je zakuhala Jasna Žmahar.
»Ideja je po ogledu filma do-
volj očitna. Striptiz je prva
stvar, ki večini pade na pamet
in ob bojazni, da distributor
ne bo imel dovolj denarja za
ustrezno reklamo, smo s »fo-
ro« napolnili dvorano. Striptiz
je vžgal, tako dobrega odziva
nismo pričakovali in za pred-
premiero smo celo razdehli
preveč vstopnic,« pravi Žma-
harjeva, ki programsko us-
merja Celjske kinematografe.
Med striptizom so se meša-
li vzkliki, žvižgi in smeh. De-
kleta in žene so napolnile Me-
tropol in se pred okencem
gnetle za vstopnico, ki zaradi
dodatka ni bila nič dražja. Nji-
hovo domišljijo so razburili
študenti, ki so predstavo sla-
čenja pripravljali za ljubljan-
sko premiere, toda s posre-
dovanjem slovenskega distri-
butorja Continental filma so
svoja telesa (in spodnjice)
najprej pokazah v Celju.
Ljubljana, Maribor in Kranj
bodo zdaj sledili celjskemu
primeru, ki vedno znova pre-
seneča z novostmi. »Ob ideji
kolegice Jasne Žmahar nisem
okleval, čeprav je bilo nekaj
pomislekov, kako se bodo Ce-
Ijanke odzvale na slačifante,«
pravi Bojan Vivod, ki se je - ne
glede na direktorskih položaj
v Celjskih kinematografih - dr-
žal zapovedi, da je predpre-
miera samo za ženske.
Film z dobro kritiko je bil
brez dvoma vreden nesramne
provokacije in po reklamnih
trikih z dalmatinci, pitonom,
lastniki mercedesov in stripti-
zom bodo v kratkem na svoj
račun prišli tudi otroci. Ob pre-
mieri risanega film Herkules
bo aktualno Heraklejevo sve-
tišče ob poti na Miklavški hrib
in morda bo sčasoma na spo-
redu tudi kakšna predstava
samo za moško družbo.
Striptiz za ženske je bila ideja Jasne Žmahar.
OBRAZ
Balerina na oder in platno
Nocoj bo v celjskem kinu Metropol premiera novega
slovenskega filma Stereotip, v katerem bo v glavni ženski
vlogi nastopila štiriindvajsetletna članica celjskega gleda-
lišča Tina Gorenjak.
Celjanko smo že videli v gledališki predstavi Trnjulčica, še
pred tem pa v malo manj posrečenem filmu Čamčatka, ko je v
vlogi Melite nastopila tudi v erotičnih prizorih. Tina se v
gledališkem in filmskem svetu odlično znajde, čeprav je vse do
četrtega letnika gimnazije verjela, da bo postala baletna
plesalka. Potem jo je glavna vloga v lonescojevi Učni uri
prepričala, naj postane raje igralka. Iz »baletnega obdobja« pa
je črnooki Tini ostalo precej delovne samodiscipline.
IZJAVA TEDNA
»Bo celjska občina prisluhnila, ali bo spet naglu-
šna. Celje mora dobiti novega župana, takega, ki
bo imel posluh za kulturo.«
Milan Štancer, predsednik Združenja pisate-
ljev in publicistov Štajerske, Koroške in Po-
murja.
Vilija Ulago je na kopnem najprej pozdravil predstavnik
koprske kapetanije.
Viking Vili
Morski pustolovec Vili Ulaga iz Laškega se je po polletii
odisejadi najbolj razveselil - tople kopalnice
v soboto dopoldne je v
portoroško marino priplula
jadrnica Slavica. Znan mor-
ski pustolovec Vili Ulaga iz
Laškega se je po šestih mese-
cih jadranja po severnih
morjih, rekah in rečnih ka-
nalih vrnil v domovino.
V marini so ga poleg dru-
žine pričakali tudi mnogi
prijatelji iz Celja in Laškega,
prvi pa so mu stisnil roko v
koprski kapetaniji. Ko se je
Vili maja letos odpravljal na
Norveško, kjer je imel pre-
ko zime zasidrano jadrnico,
je napovedal takojšnjo vrni-
tev, vendar si je premislil.
Želja po jadranju in novih
dogodivščinah je bila prevf'
lika in priključil se je ta-'
imenovanemu vikinšker
konvoju norveških bark, '
se vsako leto odpravijo d'
Islandije.
Norvežani so ga sprejeh
odprtimi rokami, čeprav nit
polnjeval niti enega stroge^;;
pogoja za vključitev v konvc
Vili je po tihem celo načrtova
da se bo od Islandije odprav
proti Kanadi, vendar je njegf
vo barko zajel orkan, tako ii
ni prišel niti do otoka. Avgusti
je obrnil jadra in se mimo Dac
ske vrnil do severne Nemčije
od koder je skupaj z ženf
Slavico po kanalih in rekai
priplul v južno Francijo.
Gospa Slavica je bila zravec
tudi iz previdnosti, da Viliji
ne bi zopet zaneslo na pot p
morju mimo Biskajskega zali
va, kjer se je na predzadnjem
potovanju le za las rešil naj-
hujšega. Po Sredozemski
morju je plul sam, vso pot ^
doma pa so ga spremljal'
neurja in hud mraz.
Vili Ulaga pravi, da je sre
čen, ker je zopet doma, naj'
bolj pa se je razveselil top''
kopalnice. Ko bo natančn"
preštel vse milje - bilo jih j'
najmanj 10 tisoč in »prespal'
dogodivščine - med drugim F
nevede pomagal sever#
kom tihotapiti whisky s Se''
landskih otokov, bo svo)^
zadnje potovanje skozi vod^
18 evropskih držav predstav'
še bolj podrobno.
Gigant V Celju
v torek opoldne so ob otvoritvi trgovine Giga šport v Celju s šampanjcem nazdravili gospodje
Peter Bock, član upravnega odbora avstrijskega podjetja Kastner-i-Ohler, direktor za Slovenijo
Jožef Dremelj in predsednik celjskega mestnega sveta Lojze Oset. Gospod Bock je tudi
družinski član velikega klana Kastner in Ohler, katerega prednika sta pred 134 leti ustanovila to
znamenito trgovsko verigo.
I SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
9
Postelje za klošarje prestavljene
Konec minulega tedna v Celju našli primernejšo lokacijo zavetišču
po naročilu Stanovanjske-
j sklada občine Celje so
ijpuli teden urejali prosto-
, začasnega zavetišča za
ptne klošarje, ki naj bi
,,QŠnjo zimo, prvič v Celju,
jpdarle lahko prespali v
ffjenih in nadzorovanih
fostorih. Prav v petek, ko
J že zaključevali nujno po-
jfbna groba gradbena dela
dvoriščnem objektu na
osposki 11 a, pa so v stano-
jnjskem skladu pridobili
J primernejše prostore v
gradbi na Ljubljanski 3.
»Te prostore celjski klošarji
obro poznajo, saj nenazad-
nje manjša skupina tam obča-
sno že biva,« pravi pomočnik
direktorja stanovanjskega
sklada Slavko Sotlar in doda-
ja: »V nadstropni etaži nad
kinom Dom so tri stanovanja,
eno je bilo že dlje časa prazno
in v njem so občasno že pres-
pali mestni klošarji, ki se do-
bro razumejo s stranko v so-
sednjem naseljenem stanova-
nju. Za najemnike tretjega
stanovanja pa smo prav v pe-
tek našli nadomestno stano-
vanje, ki so ga čakali že dolgo
časa. Prepričan sem, da je ta
lokacija veliko primernejša
od prve, saj smo med nujnimi
obnovitvenimi deli v Gospo-
ski lla ugotoviU, da je objekt
v resnično slabem stanju, celo
nevaren.«
Zavetišče v Gosposki lla
je bilo predvideno le za le-
tošnjo zimo, na Ljubljanski
3 pa bo začasnost vendarle
nekoliko daljša. V zgradbi,
zagotavljajo v Celju, bodo
klošarji lahko ostali vse do-
kler se v Kinopodjetju Celje
ne bodo lotili ureditve tri-
pleks kinodvoran, ki so
predvidene na zdajšnji loka-
ciji kina Dom.
Prav zaradi tega so se v
stanovanjskem skladu tudi
odločili, da objekt na dvorišč-
ni strani Gosposke lla, prav
tako pa tudi sosednjega na
13a, podrejo že pred zimo. Te
dni urejajo potrebna dovolje-
nja, stavbe, ki so v propadajo-
čem stanju in z razbitim ste-
klom nevarne za okolico, pa
bodo začeli podirati predvi-
doma prihodnji teden.
V torek, ob zaključku naše
redakcije, so v Celju s Cen-
trom za socialno delo Celje še
usklajevali, kako bo zastav-
ljen program nočnega de-
žurstva in skrbi za osnovne
higienske pogoje v novem za-
vetišču - zato tudi še ni bil
znan dan uradnega odprtja
zavetišča. A tisto, kar je naj-
pomembnejše, so vodilni v
mestu že lahko povedali - v
zavetišču na Ljubljanski 3,
resda še ne v dokončno ureje-
nih prostorih, klošarji že lah-
ko prespijo.
I. STAMEJČIČ
Mladinski center še letos
Celjski svetniki so v petek,
e četrtič zapored, razprav-
jali o ustanovitvi Mladin-
kega centra Celje. Pogodbe
ustanovitvi Zavoda MCC,
i bi prižgala zeleno luč za
dprtje centra v prostorih
ivše Komunale na Maribor-
ki ulici 2, pa tudi tokrat še
iso sprejeli in so nadaljeva-
le razprave preložili na de-
;mbrsko zasedanje.
Svetniki so namreč v razpra-
opozarjali, da je pogodba
ipravljena preveč ohlapno in
premalo jasno opredeljuje ob-
veznosti podpisnika, izrazili pa
so tudi bojazen, da bi ob more-
bitnem sprejemu takšnega be-
sedila na Mestni občini Celje
oziroma njenem proračunu
obviselo preveč finančno vna-
prej nedogovorjenih obvezno-
sti. Kljub pojasnilom zastopni-
ka Kluba študentov celjske re-
gije, ki je nosilec projekta, da je
pogodba zastavljena kot usta-
novitveni akt in mora vsebova-
ti minimum določb, potrebnih
za vpis novega pravnega sub-
jekta v register, so si svetniki
vseeno vzeli še en mesec časa
za razmislek.
Po pojasnilih študentskega
kluba naj bi celjska občina
mladim le predala v uporabo
prostore, ki jih zdaj obnavlja-
jo z denarjem državnega ura-
da za mladino, njene more-
bitne kasnejše finančne ob-
veznosti pa bi bile v celoti
odvisne od programov, ki bi
jih v občini za delovanje Mla-
dinskega centra Celje posebej
sprejemali. IS
Skupščina
maratoncev in
poliodnikov
Jutri, v petek, 21. novem-
bra, se bo v prostorih Modre
dvorane Celjskih sejmov pri-
čela 3. skupščina Društva ma-
ratoncev in pohodnikov Ce-
lje. Po skupščini, na kateri
bodo člani govorili o doseda-
njem delu, bo tudi ples, ki se
bo pričel ob 19.30 uri, zbrane
maratonce in pohodnike pa
bo na njem zabaval ansambel
Oliver Twist. NMS
Bo Perčič nehal z
gladovno stavko?
»Predvidevam, da bi z gladovno stavko končal ta konec
tedna, čeprav znova poudarjam, da mojih zahtev odgo-
vorni niso izpolnili,« je v torek, na 37. dan svojega
gladovanja povedal Ladislav Perčič, črkoslikar iz Celja.
Perčič pravi, da se glede na razmere dobro počuti in da
mu tudi zdravje razmeroma dobro služi. Zadnja dva tedna
se je odločil le za kontrolne obiske pri svoji zdravnici,
skrbnejšega zdravniškega nadzora pa ne potrebuje. Razo-
čaran je, Iter odgovorni njegovih zahtev ne izpolnijo, hkrati
pa pravi, da je zelo vesel vsake podpore, ki jo dobi v
javnosti. »Nekaj časa sem prekinitev svoje gladovne stavke
pogojeval s pisnim zagotovilom župana, da bodo moje
zahteve izpolnjene, a danes lahko Večem, da me njegov
podpis ne bi več prepričal, saj sem preveč razočaran.«
Gladovno stavko Ladislava Perčiča in razloge, ki so črkosli-
karja pripeljali do tako skrajne oblike protesta, so v petek
obravnavali tudi celjski svetniki. Od občinskih strokovnih
služb so zahtevali natančna pojasnila, v razpravi pa ugotav-
ljali, da razlogi niso v nepravilno vodenih postopkih, ampak
prej v zakonu, ki je zapisan tako, da ga je v praksi le stežka
izvajati brez povzročanja novih krivic. Ob koncu razprave pa
so sprejeli priporočilo, da odgovorni za vodenje postopka
denacionalizacije Linhartove 18 (Upravna enota Celje in
ministrstvo za okolje in prostor kot inštančni organ) čimprej
razrešijo nastali problem. I. STAMEJČIČ
Lokalci bodo povezani
v Rogaški Slatini je bilo v soboto 1. srečanje
predstavnikov slovenskih lokalnih časopisov.
Zbrali so se predstavniki osemnajstih, ki so se
odločili za povezovanje v združenje, med
srečanjem pa so izmenjali različne izkušnje.
Predsednik Društva novinarjev Slovenije
Branko Maksimovič je zbranim govoril o
novinarski etiki, direktorica Mediane Janja
Božič-Marolt je predstavila zadnje podatke o
razširjenosti slovenskih lokalnih časopisov,
vse skupaj pa sta pozdravila predstavnika
slatinske občine. Po podatTcih Mediane izhaja
v državi trenutno 59 lokalnih časopisov, v
skupni uradni nakladi 130 tisoč izvodov.
V neformalnem združenju slovenskih lokal-
nih časopisov nameravajo poudariti skupno
nastopanje v odnosu do države ter skupne
tržne akcije. Sicer pa so iz Rogaške Slatine
sestavljavcem zakona o prometnem davku
priporočili, da bi za časopise ne upoštevah
plačila 20-odstotnega prometnega davka.
Udeleženci srečanja lokalnih časopisov so
se odločili, da se bodo odslej srečevali vsako
leto. Letošnje srečanje so pripravile Rogaške
novice, prihodnje pa bo Primorski utrip iz
Portoroža.
BRANE JERANKO
Lego igralnica
za malčke
v Centru Interspar Celje odpirajo v
ponedeljek, 24. novembra, veliko Lego
igralnico za najmlajše.
Malčki, ki s starši redno obiskujejo Cen-
ter Interspar, Lego igralnico že dobro poz-
najo, saj so se v njej zabavali tudi v prete-
kUh letih. V Centru Interspar bo Lego igral-
nica otrokom na voljo za igro vse do 6.
decembra. IS
Asfaltirali 14 odsekov
»V občini Ljubno smo letos skupno prido-
bili 6 kilometrov asfaltiranih cest, toda še
bolj je pomemben podatek, da smo se poso-
dabljanja lotili na kar 14 odsekih,« pravi
županja Anka Rakun.
V Radmirju in Okonini so odprli deset odse-
kov in v Ljubnem tri, zadnjega pa bodo v
soboto v hribovski vasi Ter. Gre za nasploh
najdaljši odsek preplasten z asfahom, ki je
dolg 2,2 km, medtem ko je najkrajši meril
samo 150 m. Občina je s 60-odstotnim finanč-
nim vložkom sodelovala pri kritju stroškov za
gornji sloj asfalta, ves preostali denar pa so
zbrali prebivalci. Ž.Z.
Zopet skupaj kot nekoč
v soboto so se v hotelu Hum v Laškem srečali nekdanji prebivalci znanega celjskega oficirskega stanovanjskega blokd iz
Kocbekove ulice.
Prav te dni poteka 40 let od vselitve bloka in to je bila priložnost za srečanje nekdanjih stanovalcev, otrok, ki so zrasli in se
kasneje zaradi službenih dolžnosti svojih staršev - častnikov JLA, raztepli po vsej bivši Jugoslaviji. Da so se v zgodnji mladosti
stkale dobre vezi prijateljstva, ki jih časovne in krajevne razdalje niso potrgale, dokazuje tudi letošnje srečanje, ki se ga je
udeležilo 60 nekdanjih mladih stanovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Foto: GREGOR KATIC'
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Lev na Solčavskem
Po dobrih šestdesetih letih spet arheološka izkopavanja v Potočki zijalki - Našli dve novi živalski vrsti izpred 35 tisoč let
Znamenita paleolitska ja-
ma Potočka zijalka je bila do-
brih šestdeset let arheološko
nedotaknjena. Prva izkopava-
nja je v obdobju 1928-1935
opravil prof. Srečko Brodar,
sredi septembra pa so naši in
avstrijski strokovnjaki v juž-
nem pobočju Olševe našli dve
novi živalski vrsti - jamskega
medveda in volka - izpred
približno 35.000 let.
Prof. Srečko Brodar je v tri-
desetih letih v Potočki zijalki
odkril staro kamenodobno
postojanko. Proti koncu
II.svetovne vojne je bila ob
bombnem napadu močno
uničena in ohranjena so ostala
le kamnita in koščena orodja,
ki so v lasti Pokrajinskega mu-
zeja Celje. Še kot Mestni mu-
zej je leta 1928 odkupil Potoč-
ko zijalko (v pogodbi je zapi-
sano, da se dotedanji lastnik v
korist muzeja odpoveduje
vsem najdbam, razen zlatu in
srebru, ki ga nikoli niso našli)
in med bombnim napadom so
bila uničena tudi okostja jam-
skega medveda, volka, gamsa
in alpskega svizca.
»Profesor Srečko Brodar
je sredi tridesetih let v Po-
točki zijalki našel preluk-
njano spodnjo čeljust jam-
skega medveda. Ne vemo če-
mu je služila, lahko pa se
uporablja tudi kot piščal in
luknja je brez dvoma delo
človeških rok,« opozarja
prof.dr. Vida Pohar.
Prav slednja ugotovitev je
pred časom oddelek za pa-
leologijo pri Naravoslovno-
tehnični fakulteti v Ljubljani
napeljala na dogovore z ar-
heologi dunajske univerze,
da bi organizirali poskusno
izkopavanje. Prvo po uvod-
nih raziskavah prof. Brodarja!
Slovensko-avstrijska ekipa
strokovnjakov (naše je vodila
prof.dr. Vida Pohar ter du-
najske dr. Raderber Ger-
not) je na podlagi zbranih
dejstev sredi septembra upa-
la na najdbo ostankov lovske-
ga orodja kromanjolskega
človeka in jamskega medve-
da. Dvotedensko delo je bilo
še uspešnejše.
Našli okostji
jamskega
medveda in volka
»v bližini najdb prof. Bro-
darja smo izkopali sondo veli-
kosti 2x2 metra in očistili 40
metrov poti od vhoda proti
notranjosti. Najbolj pomem-
bni sta zlasti novi najdbi jam-
skega medveda in volka ter
seveda tudi jamskega leva,
alpskega svizca in rosoma;
velike kune, ki zdaj živi v
Skandinaviji, v ledeni dobi pa
je bila tudi pri nas. Naleteli
smo tudi na dva fragmenta
koščenih konic, ki sta verjet-
no služili za orodje,« je prof.
dr. Vida Pohar naštela nova
odkritja v Potočki zijalki in
dodala, v katero smer bodo
potekale raziskave.
»Iz ostankov okostij bomo
predvsem poskušali ugotoviti
absolutno starost najdišča.
Domnevamo, da je okrog
35.000 let. Mlajše skoraj gotovo
ni, ker se je pred 32.000 leti
zemlja začela tako ohlajati, da
življenje v Potočki zijalki ni bilo
več možno. Človeštvo je staro
že tri milijarde let in zato do-
puščamo možnost, da je bila
Potočka zijalka morda naselje-
na tudi pred 40.000 in več leti.«
Letošnje najdbe bodo v na-
slednjih mesecih raziskovah
paleontologi iz Avstrije in Slo-
venije. Rezultati naj bi bili
znani v začetku naslednjega
leta, nakar bo tudi nove izko-
panine prevzel celjski muzej.
Na Naravoslovno-tehniški fa-
kulteti na podlagi bodočih
spoznanj za leto 1998 v Vele-
nju ah Logarski dolini že načr-
tujejo evropski simpozij o
jamskem medvedu, med ka-
terim bi zelo verjetno nadalje-
vali z izkopavanji.
V Potočki zijaki so med
letošnjimi izkopavanji očisti-
li profile in na koncu zasuli
sondo, ki še ni docela razi-
skana. Ob najdbi dveh novih
živalskih vrst in številnih
dragocenih ugotovitev za
september 1998 že načrtuje-
jo nova arheološka dela.
»Še vedno ostajamo zgolj
pri ugibanjih, da bi v pobočju
Olševe našli okostje edine av-
tohtone fosilne vrste človeka v
Evropi. Piščal iz Divjih Bab na
Cerkljanskem je iz časa nean-
dertalca, ki ni sorodnik človeš-
ke rase. Nasprotno je v Potoč-
ki zijalki prebival moderni fo-
silni človek, ki je naš predhod-
nik. Oba sta bila v obdobju
pred 35 do 40 tisoč leti sodob-
nika, živela sta v soseščini iz
izmenjevala izkušnje,« pravi
prof.dr.Poharjeva.
ŽEUKO ZULE
Foto: GK
Del izkopanin iz Potočke zijalke hranijo v Pokrajinskem muzeju Celje.
Udeleženci Žalske skupine veselih ljudi na nedavnem 2. Ljubljanskem maratonu.
Sku-Ve-Lju
Pred tremi leti so v Žalcu v okviru Rdečega križa ustanovili Skupino mladih za zdravo
življenje in dobre medčloveške odnose z imenom ŽA-SKU-VE-LJU.
V prevodu kratice pomenijo Žalska skupina veselih ljudi. Projekt je prostovoljno delo mladih in
možnost preživljanja prostega časa študentske, srednješolske in osnovnošolske mladine na
koiisten način. Mladi na ta način širijo krog prijateljev, odkrivajo pozitivne vrednote, spoznava-
jo bistvo omame in zasvojenosti, kar naj bi jih odvrnilo od lastne zasvojenosti. Poleg tega se
povezujejo s tretjo generacijo v kraju in domu upokojencev na Polzeli, sodelujejo na maratonih in
mesečnih planinskih pohodih. Program finančno podpirajo ministrstvo za delo. Urad Slovenije
za mladino, žalska občina, RK Žalec ter številni sponzorji. V skupini so seveda veseli vsakega
novega mladega člana. IJB
LKOMENTIRAMO
Pomislek o laškem
martinovem
Zrzpnec, ki so ga na marti-
novo v Laško pripeljali medij-
ski obeti, se je na trgu pred
cerkvijo oglasil za mojo ramo.
Najbrž zato, ker je vedel, da
imam pri dogodka tndi jaz
svoje prste vmes:
»Dobro ste Laščani zastavili
tale praznik! Se bo tudi obdr-
žal?«
Upam, sem odgovoril in
presenečen zaslutil upraviče-
nost vprašanja...
Kar je, kot rečemo - v božjih
rokah - ni vprašljivo. Sveti
Martin je kot farni patron v
časteh že tisoč let. V najbolj
neprijaznih časih so se mu
zahvaljevali vsaj pod oboki
farne cerkve. Navzven se je
praznovanje spreminjalo.
Največji letni tržni dan, Mani-
nov god - vsaj že od leta 1227 -
se je z drugo svetovno vojno
»vskočil« na posamezne kra-
marje s suho robo na spod-
njem Orožnovem trgu. Živin-
skih sejmov tako in tako ni
nikjer več - na laško sejmišče
so pred prvo vojno pripeljali
tudi po tisoč glav - kramarji so
se morali kot »nevarnost za
socializem« potuhniti. Od tri-
desetih gostiln, kolikor jih je
pred vojno naštel domoznan-
ski zgodovinar Edo Jelovšek,
jih je zdaj (brez bifejev in kafi-
čev) za prste dveh rok. Trgovci
spet, čeprav komaj kdaj, sra-
mežljivo postavijo blago tudi
na cesto. Ni še pozabljeno
ugodje nedotakljivih prostih
sobot, kaj šele nedelj? Še jih
hromi zapečkarstvo iz časov,
ko jim je bilo za pulti vseeno
za obisk in ko dolga leta niso
imeli kaj ponuditi... Na sej-
mih pa so ljudje kupovali ce-
neje. Tisti vsaj, ki se niso krče-
vito oprijemali mode.
No, nekoč prazničnega raz-
položenja ni bilo treba posebej
spodbujati. Danes je to treba.
Pojasniti je treba pozabljene
temelje praznika. Kot pred le-
toma, ko je o vinu in kulturi
pitja kramljal publicist Drago
Medved. Lani je z razlago vi-
nogradniške preteklosti laške-
ga okoliša utemeljil pravico
do pravega martinovanja ro-
jak dr Jože Maček, letos pa je
ob  1.600 letnici svetnik^
smrii o Martinu in Lašj^g
predaval mariborski poim
škof dr Jože Smej.
So teme izčrpane? Je še
povedati?
O pač? Bogastvo kultm
zgodovinskega izročila nek
nje prafare se zdi neizčri
In koliko je še tega v zaenl
še vedno zaprti nadžupni
knjižnici in arhivu?
Z   martinovim   povezi
ljudske pesmi;   to  ljud
slovstvo o vinu, pa zdra\
in napitnice med Slovenci
morejo poiti. In koliko je
drugih oblik, od pripovedni
tva do motivov ljudske dr
matike, legend, bajk in k:'-
morja. Seveda živega ohr
njanja te tradicije brez doir:,-
čega jedra, brez društevi\
skupin, ki ljudsko izročilom
gujejo, ne more biti. Ekoim
ska nuja jih ne vzpodm
samodejno kot nekoč, vem
in zgolj ljubiteljska vnema}[
v teh zgledih hlastavegapA
dobitništva lahko hitro nm
ne!?
Vse to pa so temelji za »t;
ko pobudo«. Če se bo mau
novo vsaj v dosedanjem i;s'
binskem obsegu obdržalo, 11
je odvisno od interesa. Vži\
nišču za svoje cilje niso v,"
beh. Druga plat pa utegne;
vprašljiva. Kot je pri veliki \
ristično - zabavni priraM
»pivo in cvetje« izpričan ■
res glavnega pokrovitelja^,
njim največja slovenska li'
stična prireditev stoji in pac
tako mora tudi martinovo,
je že pod streho, imeti suo
stebrišče.
Povezovanje med gostinci:
skupne akcije je še zelo rak.
cvetica, martinovemu je f
cvetni listič letos že oveneU I
pa bi lansko in letošnje man
novo ne privabilo v Laško vd
ko več ljudi, kot jih je na i
praznik prišlo v desetletjih pf
prej, tega tudi slep in gluh i
more trditi.
Trs je pognal, zdaj ga I
treba negovati, tudi obrezi
kolikor je treba in mu utriH
oporo!
JURE KRAŠOVE
Zimska sejma pred vrati
V dvorani D Celjskega sejma
bodo prihodnji četrtek odprli
vrata Zimskega sejma, ki ga v
sodelovanju pripravljata druž-
ba Celjski sejem in Smučarsko
društvo Snežak. Sejem bo od-
prt do nedelje, 30. novembra,
dnevno med 11. in 19. uro.
Za obiskovalce je vstop brez-
plačen, v letos prenovljeni po-
dobi pa Zimski sejem ponuja ob
novi in rabljeni smučarski opre-
mi ter opremi za ostale zimske
športe še izdelke proizvajalcev
zimsko športne konfekcije ter
izdelkov in daril za praznični
čas. V času sejma bodo organi-
zatorji v goste povabili tudi de-
monstratorsko vrsto slovenskih
smučarjev, smučarsko akrobat-
ski klub Mont iz Celja ter znane
smučarske tekmovalce.
Smučarski klub Gozdnik Žalec bo tudi letos organizira
sejem rabljene in nove smučarske opreme, ki bo od 28. |
30. novembra v telovadnici stare osnovne šole v Žalcu. 1
Na sejmu bo klub komisijsko prodajal rabljeno opremo^
zimske športe, ki jo bodo prinesli občani, Žana Žalec, ki!'
pokrovitelj sejma,pa bo prodajala novo opremo. Sejem bo odp^
v petek od 15. do 19. ure, v soboto od 9. do 19. ure ter v nede'!'
od 9. do 16. ure. Na sejmu bodo tudi montirali vezi in opravlja'
manjše servise smuči. Vsako leto ta sejem obišče več kot tis'*
ljudi, zato bo tudi letošnji sejem svojevrsten dogodek v lalc^'
OSNOVNA ŠOLA Frana Kranjca,
Hrašovčeva 1, Celje
Objavljamo prosto delovno mesto
HIŠNIK - KURJAČ
Pogoji:
-poklicna šola ustrezne smeri, IV. stopnja
-najmanj 5 let delovnih izkušenj
-posebna znanja: tečaj za kurjača centralne kurjave,
-šoferski izpit B kategorije, znanje slovenskega jezika.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevariiu pogojev bomo sprejemali 8 dni po obja^
. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Savinja spodnesla cesto
delu regionalne ceste Luče-Solčava pred iglo promet poteka po samo enem voznem pasu - Tudi nekaj plazov
,p zadnjem deževju je moč-
^arasla Savinja v zgornjem
,y spet uničevala in največ
Je povzročila na regional-
jfsti med Lučami iri Solča-
peroča voda je kilometer
^ Iglo podrla zaščitni zid in
^kopala del ceste.
Je dober teden promet mi-
jlgle poteka izmenično po
50 enem voznem pasu.
jjetje* za vzdrževanje in
-stvo cest iz Celja je začasno
varovalo preostanek ceste,
popolno sanacijo pa bi bilo
grobih ocenah potrebnih
;kot 20 milijonov tolarjev.
0 bi morali zagotoviti mi-
itrstvi za promet in zveze
za okolje in prostor,
{er Savinja v soteski pred
o svoj tok v loku obrne pod
pravim kotom, je veUka boja-
zen, da bi ob novih padavinah
lahko v celoti odnesla cesto. S
tem bi bila Logarska dolina in
Solčava brez cestne povezave
z notranjostjo, saj bo zaradi
skorajšnje zime kmalu nepre-
vozna Panoramska cesta.
Močno deževje je v Zgornji
Savinjski dolini sprožilo tudi
več manjših plazov, nekateri
vodotoki pa so se razlili čez
bregove.
Gorska cesta poteka pod 01-
ševo in v snegu je povezava
med Črno na Koroškem in Lo-
garsko dolino nemogoča.
Hkrati je za promet z voziU še
vedno zaprt tudi mednarodni
mejni prehod z Avstrijo na Pa-
vhčevem sedlu, zato je bojazen
pred rušilno močjo Savinje toli-
ko večja. Voda vztrajno spodje-
da obrežje ob cestišču, ki brez
zaščitnega mostu ni več trdno
in domačini si želijo, da bi pri-
stojni v vsakem primeru poš-
kodbe odpravili še pred zimo.
Projektanti so si zavarova-
no območje že ogledali in na-
črt za ukrotitev reke zdaj pri-
pravlja Podjetje za urejanje
hudournikov iz Ljubljane. Us-
trezen cestni načrt snujejo na
Družbi za državne ceste, toda
osnovni pogoj za začetek ob-
novitvenih del je vseeno us-
trezno nizek vodostaj Savinje.
Z.Z.
P   Uvi pomagajo Tanji
Celjski Lions klub Kelea je pred kratkim zaokrožil prvo
tto svojega delovanja. Klub, ki združuje 22 članov iz
tlja, Velenja, Žalca, Rogaške Slatine, Izole in Portoroža,
na svoje dobrodelniško in humanitarno delovanje us-
lerjeno predvsem na področje izobraževanja mladih.
Na zadnjem sestanku so odločili, da poleg že udejanjene
kcije finančno priskočijo na pomoč mladi celjski umetnici,
i se je podala na pot izobraževanja v tujino. Gre za Tanjo
;zdir, ki je študentka prvega letnika na angleški Kraljevi
(ademiji plesa. Je prva študentka iz Slovenije na triletnem
ogramu te šole. Izbrana je bila med enajst študentkami
vega letnika, za katerega je konkuriralo preko osemdeset
mdidatov iz raznih krajev sveta.
Prispevek članov Lions kluba Kelea bo talentirani Tanji in
^nim staršem vsaj nekoliko olajšal financiranje dragega
lesnega študija v Londonu. ED
Predsednik Planinskega društva Polzela Vili Vybihal
podeljuje kipec planinca Milanu Okomu.
Za 40 Iet40vrliov
''laninsko društvo Polzela je pred tremi leti začelo z
•^ijo »Za 40 let 40 vrhov«. Visok jubilej praznujejo prihod-
^leto in ga želijo proslaviti tudi na tak način.
^ed planinci, ki sodelujejo v akciji, je veliko takih, ki so
'^janje štiridesetih vrhov podvojili ali celo potrojili. Sobotne
'Resnosti, bila je v Planinskem domu na Gori Oljki, se je
'^'ežilo veliko planincev, med njimi večina tistih, ki so prvič
"^Ijučili z osvajanjem 40 vrhov in so za to prejeli kipec planinca.
Ji. ki so to opravili drugič ali tretjič, pa so dobili priponke. Letos
W planinca prejelo 64 planincev. T. TAVČAR
Piočnilc skozi Nazarje
^Nazarjah letos obilo pozornosti namenjajo izboljšanju
Jtnetne varnosti in brezskrbni poti otrok v šolo ter vrtec.
, 'Naslednjih dneh bodo dokončali dela pri gradnji pločnika v
r^Njem delu Nazarij in s tem sklenili obsežna dela pri
j°')Ševanju cestne infrastrukture skozi občinsko središče.
^?)^vna skupnost in občina sta za omenjena dela prispevala
milijon tolarjev. Ž.Z.
Unicef za veselje
otrok
Ker je tudi v Sloveniji vse
več otrok, ki nimajo zago-
tovljenih vseh pogojev za
normalno otroštvo, se v Ce-
lju ustanavlja Regionalni
odbor za Unicef, katerega
člani bodo skušali omiliti to-
vrstno problematiko na ob-
močju celjske regije.
Osnovna naloga celjskega
Regionalnega odbora za Uni-
cef, ki je v ustanavljanju, bo
reševati stiske otrok z ob-
močja Celjskega, zaradi česar
so se člani odbora, katerega
zastopstvo je pri podjetju RC
Inženiringi Celje, že povezah
s centroma za socialno delo v
Celju in v Žalcu.
Prva akcija Regionalnega
odbora za Unicef bo dobro-
delna akcija pod naslovom
Božično veselje otrok, ki bo
potekala v novembru in de-
cembru, zaključili pa jo bodo
konec decembra v edini slo-
venski Unicefovi trgovini, ki
je na Slomškovem trgu v Ce-
lju. K sodelovanju v akciji, ka-
tere namen je razveseliti in
obdariti čimveč socialno in
drugače ogroženih otrok, ta-
ko vabijo vse, ki menijo, da bi
lahko k uspehu akcije tako ali
drugače pripomogU.
In kako bo akcija potekala?
Darilo, s katerim nameravate
obdariti otroka, lahko izbere-
te iz Unicefovega kataloga ali
pa obiščete Unicefovo trgovi-
no na Slomškovem trgu v Ce-
lju. Ko se odločite za nakup,
iz priloženega seznama hkra-
ti izberete otroka, ki mu želite
kupljeno darilo podariti, ob-
darjencu pa lahko napišete
tudi prijazno pisemce.
Ob zaključku akcije konec
decembra bo v prostorih tr-
govine Unicef slovesna prire-
ditev, pred njo pa novoletno
rajanje na prostem, kamor
bodo ob malih obdarjencih
povabljeni tudi vsi tisti, ki se
bodo odločili sodelovati v ak-
ciji in z nakupom darila kate-
remu od ogroženih otrok po-
lepšati prednovoletni čas.
N.-M. SEDLAR
Začeli z gradnjo koleklorja
Kanalizacijski zbiralnik - kolektor od Šempetra do Polze-
le - je del kanalizacijskega sistema Spodnje Savinjske doli-
ne, ki bo v končni fazi odvajal odplake z območja levega
brega Savinje na čistilno napravo v Kasazah.
Projekt predvideva izgradnjo kolektorja od tovarne Aero v
Šempetru skozi Ločico ob Savinji mimo Polzele, tovarne
nogavic, do razbremenilnega jarka. Zaradi pomanjkanja de-
narja ga gradijo etapno. Pred dnevi je občina Žalec nadaljevala
izgradnjo kolektorja iz Ločice ob Savinji proti Polzeli (na
sliki). Izvajalec del je Cestno podjetje Celje, ki je bilo izbrano
na osnovi javnega razpisa in bo dela končalo predvidoma do
konca leta. Predračunska vrednost del znaša 20 milijonov
tolarjev. T TAVČAR
Dnevi zdravja v Celju
Od ponedeljka, 24. novembra, pa do 1. decembra bodo v
Celju peti Dnevi zdravja, v okviru katerih bomo proslavili
obletnico vključitve Celja v projekt Zdrava mesta.
Celje se je v projekt Zdrava mesta vključilo novembra
1991, avgusta 1994 pa je pričela v okviru tega projekta
delovati tudi projektna pisarna Celje zdravo mesto, katere
osnovni cilj je povezovati posameznike in organizacije, ki
želijo na poklicni ah ljubiteljski ravni prispevati k višji
kakovosti življenja v Celju.
Vključenost v ta projekt, katerega pobudnica je Svetov-
na zdravstvena organizacija, obvezuje vsa vključena me-
sta, da oblikujejo zdravju naklonjeno javno politiko, us-
tvarjajo zdravo okolje, krepijo sodelovanje javnosti, iz-
boljšujejo sposobnost posameznika za ohranjanje in varo-
vanje zdravja ter delujejo na področju preventive in varo-
vanja zdravja. NMS
Slovenski
logiki
Med najboljšimi sloven-
skimi logiki, osnovnošol-
ci, srednješolci in študen-
ti, so tudi trije iz širšega
celjskega območja.
V prostorih Fakultete za
elektrotehniko v Ljubljani so
se minulo soboto v organi-
zaciji Zveze organizacij za
tehnično kulturo Slovenije
slovenski šolarji pomerili v
reševanju nalog in proble-
mov iz logike. Tekmovanje
so pripravili za učence višje
stopnje osnovne šole, za
srednješolce ter študente,
med sedmošolci je 1. mesto
v državi osvojil Uroš Kuz-
man iz OŠ Gustav Šilih Vele-
nje, med srednješolci pa se
je v kategoriji 1. letnikov Su-
zana Kramer iz I. Gimnazije
v Celju uvrstila na 3. mesto, v
kategoriji 2. letnikov pa je 3.
mesto osvojil Rok Lončarič
iz Gimnazije Velenje.      IS
Planinski večer
v torek, 25. novembra, bo
v drugem nadstropju osred-
nje knjižnice na Muzejskem
trgu l/a v Celju Planinski
večer, ki ga organizira po-
hodniška sekcija Planinske-
ga društva Celje.
V spominski sobi Vladimirja
Levstika bodo ob gledanju
barvnih diapozitivov uro in pol
obujali spomine na letošnje
planinske izlete. Sicer pa imajo
člani sekcije za pohodništvo
kar nekaj načrtov, kako preži-
veti letošnjo zimo, o čemer lah-
ko več izveste na telefonski
številki 48-33-52. Na Planinski
večer ste vabljeni vsi, ki so vam
pri srcu lepote gorskega sveta,
vstop na prireditev pa je brez-
plačen. NMS
Krapi, ščuke in smuči
Celjski ribiči so tudi letos vložili v Šmartinsko jezero več vrst rib. Že prejšnji mesec so vložih 6
tisoč kilogramov krapov, težkih med 1,5 in 2 kg (na sliki), prejšnji teden pa so iz ribnikov na
Blagovni preselili še 600 mladic ščuke in 450 mladic smuča.
Vsi, ki jih zanima športni ribolov in bi se radi priključili celjskim ribičem, se lahko oglasijo v
pisarni Ribiške družine Celje na Čopovi 19 (telefon 451-431), kjer lahko do konca meseca še
postanejo njeni člani. Foto: GREGOR KATIC
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Razširitev KRS Velenje
Kabelsko razdelilni si-
stem, delniška družba Vele-
nje, ki je letos obeležila de-
set let dela, se ponaša z veli-
kimi uspehi na področju iz-
gradnje, upravljanja in di-
stribucije televizijskega sig-
nala v Šaleški dolini. V petek
so predali v uporabo še dvaj-
set kilometrov novega
omrežja, povezanega z op-
tičnim kablom.
Na osrednji televizijski di-
stribucijski sistem so priklju-
čili 44 uporabnikov, v nadalje-
vanju pa bodo lahko v kraj-
šem času zagotovili še približ-
no 70 priključkov na območju
zaselkov Bevče, Lipje in Zgor-
nja Črnova. Kot je dejal ve-
lenjski župan Srečko Meh, bo
to prispevalo k povezovanju
krajev, ki so še pred kratkim
spadali v sosednjo občino Ža-
lec. S pridobitvijo tovrstne
komunikacije pa bo območje
med Velenjem in Vinsko Goro
nedvomno še bolj pripadalo
sedanji velenjski mestni obči-
ni.
Po predračunih je bila na-
ložba vredna 12 milijonov to-
larjev, sedanja vrednost, ki so
jo realizirali z lastnimi prispev-
ki po tisoč nemških mark ter
različnimi drugimi viri sred-
stev, pa znaša sedem milijo-
nov tolarjev. Po besedah pred-
stavnika KRS d.d. Velenje Slav-
ka Koreniča je bilo pri organi-
zaciji in izgradnji sistema tudi
nekaj težav, vendar so jih veči-
noma premostih že pred za-
ključkom del. Postopoma bo-
do na sistem priključili vse in-
teresente, ki so investirali v
skupni projekt KRS Bevče-Lip-
je-Zgornja Črnova. »Kabelsko
razdelilni sistem na tem ob-
močju bo velika prednost
predvsem za mlade, saj bo
poleg spremljanja televizijskih
programov mogoča tudi pri-
ključitev na internet in druge
sodobne telekomunikacijske
sisteme, ki jih bodo pri nas
šele uvedli. Seveda je bilo ne-
kaj nestrpnosti in nerazume-
vanja pri tistih krajanih, ki so
delež za kabel že vplačali, pri-
ključevanje pa še ni dokonča-
no,« je dejal predsednik KS
Bevče Jože Ramšak. V projek-
tu so dobro sodelovali investi-
tor, konstruktor in graditelj
Gorenje Servis ter Telekom
Celje, ki je ob gradnji optične-
ga kabla omogočal sočasno
polaganje kabelskega razvoda
za televizijske programe.
VTV Vaša televizija je mi-
nuli petek pripravila prenos s
prizorišča brez reportažnega
prevoznega studia, kar naka-
zuje možnosti za različno
uporabo kabelsko razdelilne-
ga sistema in še posebej nove
tehnologije - optičnega kabla,
ki bo v prihodnjem stoletju
nedvomno prevzel najpo-
membnejšo vlogo čiste in
zmogljive telekomunikacij-
ske povezave v svetu in tudi
pri nas.
JOŽEMIKLAVC
O problemih
zasvojenosK
Izvir, društvo za aktiv-
no in zdravo življenje iz
Nove Cerkve, pripravlja v
soboto predavanje o
problemih zasvojenosti z
drogo.
Predavanje pripravljajo v
soboto, 22. novembra ob
17. uri, v prostorih Kulturne-
ga doma Vojnik, v goste pa
so povabih zdravnika, psi-
hologa, sociologa in dva
bivša narkomana, ki v na-
slednjih mesecih zaključu-
jeta 3-letni program zdrav-
ljenja odvisnosti. IS
V petek je KRS d.d. Velenje predala v uporabo dvajset kilometrov novega omrežja, poveza-
nega z optičnim kablom.
Zelvica VID potrebuje pomoč
Humanitarni zavod VID iz
Kranja je marca letos prvič
predstavil svojo želvico VID,
simbol prizadevanja, da se
življenje otrokom, potreb-
nim pomoči, obrne na bolje.
Želvica se je od takrat že
velikokrat postavila na noge
in mnogim ponudila pomoč.
Zdaj skuša z novoletnimi da-
rili razveseliti otroke v slo-
venskih rejniških družinah.
■K
Državni proračun rejnikom
dovoljuje le približno 25 tisoč
tolarjev na mesec kot nado-
mestilo za materialne stroške
pri skrbi za osnovnošolca.
Morda je to dovolj, da otroci
niso lačni in žejni, vendar os-
tanejo številne njihove želje
neuresničene. Zato začenja
humanitarni zavod akcijo zbi-
ranja prispevkov in daril, s
katerimi bi obdarili 1600
otrok in njihove rejniške dru-
žine. Akcija bo trajala do 5.
decembra, darila pa namera-
vajo rejnikom izročiti do 20.
decembra. Rejniki se bodo
sami odločili, kdaj bodo dari-
la za otroke položili pod dre-
vesce, na božično ali novolet-
no noč.
Prispevke lahko nakažete na
žiro račun Humanitarnega za-
voda VID, številka: 51500-603-
33738, sklic na številko: 00
9798, s pripisom: »Prispevek
za novoletna darila otrokom«.
En sam trenutek ne more na-
domestiti vsega, kar rejniški
otroci potrebujejo, vendar v Vi-
du verjamejo, da je še tako
majhno dobro delo boljše od
velike dobre namere.
KL
Mamognrfza
SloKiičanlce
v Rogaški Slatini so
včeraj, v sredo, slovesno
predali namenu mamo-
graf, napravo za zgodnje
odkrivanje raka na doj-
kah. Slatinčani so ga ku-
pili s pomočjo krajevnega
samoprispevka, postavili
pa v zgradbo zdraviliške
Terapije.
Mamograf bo v stolpnici
Zdravstva d.o.o., ki ga vodi
Bojan Tepeš. Mestna kra-
jevna skupnost jim ga je
predala po posebni pogod-
bi, pri tem pa bodo imele
Slatinčanke možnost brez-
plačne uporabe. V Rogaški
Slatini so si prizadevali za
nakup nujno potrebne na-
prave od leta 1993, ko so
začeli z aktivnostmi za
uvedbo samoprispevka.
Napravo, ki stane 240
tisoč mark, so uvozili iz
Francije, KS pa jo je kupi-
la z možnostjo dveletne-
ga obročnega odplačila. Z
denarjem iz samopris-
pevka so doslej odplačali
približno 10 milijonov to-
larjev. B. J.
OBČINA ŽALEC
Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
tel.: 063/715-313 fax: 063/716-311
OBJAVLJA prosto delovno mesto
Višji svetovalec/ka
za področje podjetništva in turizma
Pogoji:
-VII. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomske oz. dru-
' ge ustrezne smeri
-5 let delovnih Izkušenj v gospodarstvu
-znanje enega svetovnega jezika
-poznavanje dela z računalnikom
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati
še splošne pogoje, določene z Zakonom o delavcih v
državnih organih (Ur. I. RS št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/
91, 2/91-1. in 4/93).
Za objavljeno delovno mesto bomo sklenili delovno razmer-
je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-me-
sečnim poskusnim delom.
Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh
po objavi na naslov:
OBČINA ŽALEC, Kadrovska služba, Savinjske čete 5,
3310 Žalec, s pripisom za objavljeno prosto delovno
mesto.
O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni v roku 30 dni od
zaključka zbiranja prijav.
V Krivico brez ovinkov I
v soboto se je v Zapužah zbrala peščica prebivalce^
spodnjega dela Krivice. Pripravili so skromno slo
snost, saj jim je pred dnevi uspelo zgraditi makadains
cesto od Zapuž do križa v Spodnji Krivici.
Po tej poti so doslej lahko hodiU le peš, ob slab
vremenu pa je bila pot skoraj neprehodna. Z osebr
vozilom so morali mimo Gubna in Lesičnega, kar ji^
podaljšalo pot za 8 km v eno smer. i
Potem ko so lani dobiU telefon, nekaj prej vodot^B
sedaj še cesto, so se končno tudi prebivalci tega ž^l
približali večjim krajem. Sami brez pomoči občine in
tega ne bi zmogli. Posebej hvaležni so Mileni Žlof, 1^
organizirala akcijo za gradnjo ceste, v veliko oporo pri j
pa ji je bil tudi Branko Jug.
Krajane so ob tej priložnosti obiskali župan občine §e
jur Jurij Malovrh, podžupan Oto Pungartnik in predsej
nik KS Prevorje Mirko Pajk. Župan, ki je ta kraj obisl^
prvič, je s pomočjo najstarejše krajanke Malke Jug prerezj
trak in cesto izročil krajanom v uporabo.
Tečaj za svetovalce v stiski
Celjska ambulanta za pomoč v duševni stiski organizir
25. do 29. novembra tečaj za nove svetovalce na »Telefon
pomoč v duševni stiski«. V tečaj se lahko vključijo vsi, ki in
dokončano srednjo šolo in smisel za takšno delo in svet
nje. Tečajniki se lahko oglasijo uro pred pričetkom tečaja,!
novembra ob 15. uri, v prostorih ambulante za pomoč
duševni stiski na Gregorčičevi 3 v Celju, ali pa se prijavijo
prej in pokličejo telefonsko številko 434-426. Tečaj bo vo;
psihiatrinja dr. Cvijeta Pahljina.
Trojčki z novimi vozički.
Vozički za žalske trojčke
v žalski Žani so minuli petek svoje kupce presenetili z nc
izgledom prvega nadstropja veleblagovnice. Družini Sin
čič iz Žalca, ki se je pred kratkim povečala za trojčke - i
Andreja in Aleša - so ob tej priložnosti podarili vozičke, k
bodo kmalu potrebovali. T. TAV
Nova telebanslca priročnika
Zbirka knjig s provokativ-
nim naslovom Za telebane je
svetovni založniški feno-
men. Začetki segajo v leto
1987, ko je John Kilcullen
slišal kupca v prodajalni z
računalniki, ki je spraševal
prodajalca, ali imajo kakšen
preprost priročnik, nekaj za
navadne ljudi, za »telebane«.
Štiri leta pozneje je IDG
Books izdala DOS For Dum-
mies (DOS za telebane), ki je
postala uspešnica. Do danes
je izšlo več kot 300 naslovov
v skupni nakladi čez 30 mili-
jonov izvodov, prevedenih v
30 svetovnih jezikov.
Pri nas jih izdaja založba
Pasadena iz Ljubljane, ki je
več kot dvajsetim različnim
računalniškim priročnikom iz
omenjene zbirke dodala prva
dva neračunalniška naslova:
Prodajanje za telebane in Psi
za telebane. Tudi ti dve knjigi
sta narejeni po »teleban-
skem« motu, da nobena tema
ni preveč zahtevna, da je ne bi
bilo mogoče predstaviti pri-
jazno, razumljivo in celo za-
bavno.
Prodajanje za telebane je
delo svetovno znanega učite-
lja prodaje Toma Hopkinsa in
obravnava prodajanje kar se
da široko: od klasičnega
dajanja izdelkov in uslug 1
»prodajanja« idej in poglfi
do prepričevanje za doseg
ciljev. Knjiga je koristen p|
moček za vsakogar, ki želi
peti poslovno in zasebno.
Psi za telebane avtorice
ne Spadafori pa stroko'
toda lahkotno  in zab2
(spremno besedilo je pri
val Lyric, irski seter, ki je
svojo  gospodarico)   sv«
glede vseh možnih vpra'
in zapletov v zvezi s psi
tistim, ki hišnega Ijublje"^"
že imajo, kot tistim, ki o"
kupu šele razmišljajo.
(.SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Železni jarem
Dominik in TerezijaJander iz Celja praznujeta danes sedemdeset let zakonske zveze
jg današnji dan pred sedemdesetimi leti sta se poročila
jgzija Cigelšek in Dominik Čander. »Skromno sva šla k
foki. Moja nevesta je nosila belomodro karirasto obleko,
pnorjav plašč iz žameta in dve številki prevelike čevlje,«
jpominja ženin. 20. novembra davnega leta 1927 so se v
poljski cerkvi sv. Danijela v Celju poročili trije pari. Ena
jevest je bila v prav posebno razkošni opravi, v lase si je
Ijlcnila prelep bel šlajer. Opat, ki je pare poročil, pa je s
jroško kretnjo pokazal na zakonca Čander, rekoč: »Tale
3 bosta najsrečnejša...«
[Nikdar nista pričakovala, da
5ta lahko praznovala tako
stitljivo obletnico poroke,
jemdeset let sta preživela
ug ob drugem v svetlih in
jinih trenutkih. Prve je bilo
fdno doživeti, druge premo-
ti, »Najpomembnejša v za-
nuje prava ljubezen. Treba
je veliko pogovarjati, včasih
li potrpeti,« verjame dvain-
vetdesetletni Dominik Čan-
, ki mu starost ne more do
Iga. Ohranil je bistrega du-
zdravo misel in željo po
Ijenju. Že od nekdaj se je
1 smejal in tudi zato ima na
irost lep obraz. Njegova žena
režija je pred poroko veliko
[trpela, v jeseni življenja pa
|e zapustilo zdravje. Preži-
b je dva srčna infarkta in
ižgansko kap, tako da je že
i leta na invalidskem vozič-
Spomin ji je opešal, dobro
se zaveda topline svojih
)ližjih, še posebej stiska ro-
ti bližine svojega moža.
SnubecS
harmoniko
Gospod Dominik živahno
ipoveduje o svoji mladosti in
ijlepših letih, ki so bila nepo-
ibna. Rodil se je 4. julija leta
05 v Celju. Družina Čander
živela sprva na Lahovni:
5ama Antonija je bila gospo-
inja, oče Ivan pa priden rudar,
bzadnje je rudaril v Zabuko-
ici, nekaj časa pa smo bili v
tačiji, takrat sem bil star pet.
Še posebno mama je imela
iko domotožje in nemško se
akor ni mogla naučiti. Oče,
'je nemško govoril odlično,
Ml zelo pameten mož. Kot^
majhen fantič se je, medtem ko
je pasel, sam naučil brati in
pisati, kasneje pa je silno rad
bral. O njem so ljudje spoštlji-
vo govorili, da je prebral za
seneni voz knjig... Bil je glas-
beno nadarjen in mi je že zelo
zgodaj približal ljubezen do;
glasbe. Moja prva harmonika j
je bila otroška, takšna na eno'
vrsto, pri dvanajstih pa sem
dobil pravo na dve vrsti. Od
takrat sem kot vaški godec
igral v vseh gostilnah od Celja
do Vojnika.«
V osnovno šolo, bila je v
Zidanškovi ulici, je hodil v
času prve svetovne vojne:
»Spomnim se.svojih učiteljev,
Voglarja in Levstika, ki sta nas
kaznovala z metrom po pr-
stih, če kakšne malenkosti ni-
smo znali tako, kot bi onadva
želela.« Pri petnajstih letih se
je Dominik Čander zaposlil v
Emu: »Takrat smo izdelovali
odlično posodo, za Francijo
pa celo vojaške čelade. We-
sten je bil izjemno dober gos-
podar, saj nam je preskrbel
veliko dela, ob tem pa ni poza-
bil na razmere svojih delav-
cev. Zanje je pozidal pol Ga-
berja. Gradil je ceste in jih
tlakoval. V Emu, ki je pred
kratkim tako žalostno končal,
sem delal petnajst let, nato pa
sem se zaposlil v celjski Pli-
narni vodovod in v njej delal
kar petindvajset let kot visoko
kvalificiran delavec za vodo-
vode. Vodo iz Medloga v me-
sto sem napeljal ravno jaz sku-
paj s štirimi sodelavci. Imeli
nismo nobene mehanizacije,
vse smo delali ročno. S svojim
delom sem bil zelo zadovo-
ljen in po enainštiridesetih le-
tih delovne dobe nisem odšel
rad v pokoj. To je bilo že pred
šestintridesetimi letL«
Par po napovedi
staršev
Tereziji Cigelšek, ki se je pri
devetnajstih letih poročila z
Dominikom Čandrom, je za-
konski jarem olajšal življenje.
»Do tistega časa je moja žena
prestala veliko hudega,« pri-
poveduje njen mož. »Rodila se
je na Hudinji v kmečki družini
s tremi otroki in že zelo zgo-
daj je opravljala težka kmečka
dela. Pri devetih letih je izgu-
bila očeta Janeza, ki je bil ob
življenje v prvi svetovni vojni
kot vojak avstrijske vojske.
Terezijina mama Marija si od
moževe smrti ni nikoh opo-
mogla, že čez leto dni je od
žalosti umrla, otroke pa je
pustila stari mami, ki je bila
stara več kot sedemdeset let.
Gospodarjenje na kmetiji in
vsa gospodinjska dela so obvi-
sela na Terezijinih ramenih.
Bila je zelo mlada, ko sem jo
zasnubil, in poročila sva se.«
Že ob Terezijinem rojstvu,
ona je bila dve leti mlajša od
Dominika, se je staršem pri-
kupila misel, da bosta ta dva
otroka nekoč še par.
»Prva tri leta sva preživela
na domu mojih staršev, v tem
času pa nam je Nerat, odličen
zidarski mojster, sezidal hišo
na Hudinji,« nadaljuje Domi-
nik Čander. »Nato sem potom
gradbene zadruge še deset let
odplačeval posojilo po petsto
dinarjev na mesec. Ko sem
plačal zadnji obrok, so mi
stisnili roko in dejaU, da sem
bil od osemdesetih zadružni-
kov edini, ki sem dolg redno
odplačeval. Nato sva z ženo
sama, kar brez načrtov, posta-
vila drvarnico iz 1600 zidakov
in ta drvarnica še danes stoji.«
Dve leti po poroki se jima je
rodila prva hči Majda, nato sin
Dominik, ki pa je pri dvajsetih
mesecih umrl. Hči Lidija se je
rodila leta 1936. Po očetovih
besedah je prav takšna, kot je
bila njena mama. Zelo delov-
na, predvsem pa skrbna žena,
čuteča mama in hči obenem.
Dominik Čander okoli sebe
še vedno zmore sejati dobro
razpoloženje. Najbolj ga tare-
jo skrbi za Terezijino zdravje,
sicer pa ima v sebi veliko vedri-
ne in moči. Vsako jutro vstane
ob šestih, pozajtrkuje in naj-
prej prebere časopis. Izpusti
dogajanja po svetu, podrobno
pa se posveti dogodkom iz na-
ših krajev Potem preživi dan
ob svoji ženi, ki ji njegov opti-
mizem daje voljo do življenja.
Tik ob njej rad prebira svoje
sto let stare knjige s porumene-
limi listi in platnicami.
KSENIJA LEKIČ
Terezija in Dominik Čander na poročni dan. 20. novembra 1927.
^^^zna poroka po sedemdesetih letih zakonske zveze, poročena sta že 25.568 dni. Njuni
otroci, vnuki in pravnuki pravijo, da sta bila par, ki ga je vnela in grela ljubezen.
NA DANAŠNJI DAN
21. NOVEMBER
1694 - Rodil se je francoski
filozof, pisatelj in zgodovi-
nar Voltaire s pravim ime-
nom Francois-Marie Arouet,
največji predstavnik evrop-
skega razsvetljenstva, 1750-
52 na dvoru Friderika Velike-
ga. Dopisoval si je z vso teda-
njo kulturno elito. Od leta
1711 do 1778 je napisal okrog
14 tisoč pisem (umrl leta
1778).
22. NOVEMBER
1819 - Rodila se je angleška
pisateljica George Eliot s pra-
vim imenom Mary Ann
Evans, ena najpomembnej-
ših predstavnic zgodnjega
družbenopsihološkega ro-
mana in upodabljavka moti-
vov iz podeželskega okolja
(Adam Bede, Mlin na reki
Flos, Middlemarch) (umrla
leta 1880).
1963 - V Dallasu so umorili
ameriškega predsednika Joh-
na Fitzgeralda Kennedyja.
23. NOVEMBER
1852 - Rodil se je sloven-
ski pisatelj (roman Gospo-
din Franjo) Fran Maselj s
psevdonimom Podlimbar-
ski, avtor kratke pripovedne
proze, za katero je zajemal
snov iz vojaškega življenja
in okupirane Bosne (umrl
leta 1917).
24. NOVEMBER
1906 - Umrl je slovenski pe-
snik in duhovnik Simon Gre-
gorčič, ki je začel pesniti pod
Jenkovim in Stritarjevim vpli-
vom, dosegel vrhunec s pesmi-
mi v Zvonu. Njegove domoljub-
ne pesmi so imele veliko budi-
teljsko vlogo med primorskimi
Slovenci, nekatere so ponarode-
le (rojen leta 1844).
25. NOVEMBER
1562 - Rodil se je plodovit ■
španski pesnik in dramatik
(okoli 1500 dram, mdr. Olmed-
ski vitez. Ovčji kal. Najboljši
sodnik je kralj) Felix Lope de
Vega. V špansko dramatiko je
uvedel idejo časti, združil je
komično in tragično, tradicijo
in metaforiko visoke poezije. S
tem je ustvaril vse bistvene
značilnosti španske dramatike
17 stoletja (umrl leta 1635).
26. NOVEMBER
1800 - Na Slomu pri Ponikvi
se je rodil slovenski narodni
buditelj, pesnik, lavantinski
škof in slovenski svetniški kan-
didat Anton Martin Slomšek,
za Slovence posebej pomem-
ben, ker je sedež svoje škofije
prenesel v Maribor in s tem
vplival na prebujenje narodne
zavesti (umrl leta 1862).
1855 - V Carigradu, kjer je
zbiral Poljake za boj proti car-
ski Rusiji, je umrl poljski ro-
mantični pisatelj (drama Praz-
nik mrtvih) in pesnik (Balade
in romance. Krimski soneti)
Adam Mickievvicz, 1824-29
konfiniran v Rusiji, nato emi-
griral, profesor na College de
France (rojen leta 1798).
27. NOVEMBER
1701 - Rodil se je švedski
astronom Anders Celsius. Le-
ta 1742 je švedski akademiji
predložil načrt za termometer,
ki bi bil razdeljen na 100 sto-
pinj. Pri O stopinjah bi bilo
vrelišče, pri 100 pa ledišče.
Botanik Linne je to skalo obr-
nil in jo danes imenujemo Cel-
zijevo (umrl leta 1744).
' 1895 - Švedski izumitelj Al-
fred Nobel je v Parizu napisal
znamenito oporoko, s katero je
obresti od svojega premoženja
namenil razvoju znanosti in
iimptnn.sti ter boicemza mir.
ŠPORTNIK MESECA ZA
i, ŠPORTNIKA LETA
Spet Matjaž Tovornik I
Minuli teden se vas je največ ponovno odločilo za popular-
nega 'Digla' (12), sicer pa so skupno največ glasov dobih
rokometaši, med katerimi prednjači Uroš Šerbec (8). Pri
športnicah je prepričljiva zmagovalka Tina Randl (15), ostale
so precej zadaj. Najtesnejša odločitev je bila med ekipami, saj
je RK Celje Pivovarna Laško dobil 13 glasov, KK Pivovarna
Laško pa enega manj.
Nominiranci za nov glasovalni krog so Dejan Peric, Rastko
Stefanovic (najboljša pri RK CPL v ligi Prvakov), Urška Žolnir
(mladinska evropska prvakinja v j udu) in RK Celje Pivovarna
Laško (druga zmaga v hgi prvakov). Na vaše glasove bomo
ponovno čakali do ponedeljka, odločate pa se lahko za
športnice, športnike in ekipe, ki so nastopali v minulem
tednu. Ob koncu meseca bomo nekoga ponovno obdarili z
nagrado našega uredništva.
14

Že odločilni
zmagi?
v 8. krogu Evropskega
pokala sta Pivovarna Laš-
ko in Kovinotehna Sa-
vinjska Polzela dosegla
pomembni zmagi. Obe sta
z enakim izkupičkom
zmag in porazov 4:4 vse
bližje uvrstitvi v nadaljne
tekmovanje.
Laščani so ugnali vodilni
Le Mans s 92:76 (45:39).
Francozi so bolje začeli,
nato.pa je sledila serija 15:0
za domače in najvišje
vodstvo v prvem delu pri
31:19 in 33:21, do polčasa
so še ohranili 6 točk nasko-
ka. Uvodne minute druge-
ga dela so pripadle go-
stom, ki so z delnim izi-
dom 0:9 prešli v vodstvo,
nakar sta se ekipi nekaj-
krat izmenjali v prednosti.
Nazadnje je bil izid porav-
nan pri 63:63, zadnjih 8 mi-
nut pa so Laščani uspeli
Francoze, z izjemo razpo-
loženega Granta, zaustavi-
li, trener Pipan pa je z ne-
kaj spretnimi menjavami
razigral peterko na parke-
tu, tako da je bila prednost
ob koncu najvišja. Strelci
za PIL: Tovornik in Lisica
21, Goljovič 18, DragšiČ 11,
Kune 10.
Polzelani so bih s 93:68
(39:37) boljši od USK Pra-
ge. V prvem polčasu so se
po nepotrebnem namučih
s slabimi gosti in odšli na
odmor le s -i-2, nato pa
zlahka zlomih odpor go-
stov in jim nanesU enega
najhujših porazov v Evrop-
skem pokalu. Strelci za
KSP: Jagodnik 26, Horvat
17, Šamanič in Jeklin 11.
Razpored do konca -
skupina B: Fenerbahče-PIL
(9.12.), PIL-Opava (16.12.),
skupina F: KSP-Zrinjevac
(9.12.), Charleroiju-KSP
(16.12). PŠ
Eden zadnjih skokov v celjsko vodo?
Celje - plavalni pekel!
Zapleti pred in po 12. plavalnem mitingu za Pokal mesta Celje
v Celju so se minuli konec
tedna že idvanajstič na med-
narodnem mitingu za Pokal
mesta Celje zbrali plavalke
in plavalci, ki pa tokrat še
nekaj dni pred tekmova-
njem niso natančno vedeli,
kje in kako bodo nastopali.
Letošnji miting je imel za-
pleten uvod. Težave s celj-
skim bazenom na Golovcu ni-
so novost, z vodo so objekt
napolnih v zadnjem trenutku,
agonija celjskega plavanja pa
se nadaljuje. V okrnjeni zase-
bi sta izmed predstavnikov
Neptuna glede na trenažne
dni zadovoljila predvsem
Matjaž Kolčan in Urška Roš,
čeprav tudi ostalim ne gre ni-
česar očitati, saj dosežki niso
odvisni od njih samih.
Najboljše celjske uvrstitve:
200m delfin 1. mesto Andraž
Valcl 2:10,80, 200m hrbtno 2.
Matjaž Kolčan 2:04,75, 200m
prost 3. Urška Roš 2:07,13,
200m delfin 1. Urška Roš
2:21,01, 200m hrbtno 1. Ajda
Valcl 2:20,40, lOOm hrbtno 2.
Matjaž Kolčan 59,20, lOOm
delfin 1. Urška Roš 1:05,18,
lOOm hrbtno 2. Ajda Valcl
1:05,25. Skupno: 1. Radovljica
- Park hotel Bled I. 5.021
točk... 9. Neptun Celje II
3.907, 10. Neptun Celje 3.862.
Takoj po turnirju so plaval-
ke in plavalci Neptuna ponov-
no zapustili domači (tuji?) ba-
zen na Golovcu. Na trening so
se ponovno odpravili v Vele-
nje, kjer so nabirali kilometre
že prej. Po dolgoletnih zaple-
tih je sedaj na dlani, da mesto
ob Savinji ne nudi plavalcem
nikakršne podpore. Kot kaže
se bodo katastrofalne razme-
re vlekle v nedogled, kajti v
Celju očitno tudi ni »pomem-
bneža«, ki bi se zavzel za
šport, ki se vendarle lahko
pohvah z dolgoletno tradicijo.
Tudi vrhunski dosežki ne
spreminjajo razmišljanja ti-
stih, ki bi lahko ali celo morali
pomagati. Celje ostaja plavalni
pekel, Neptunova kriza pa še
ni bila globja. Najbolj žalostno
pa je, da bodo najkrajšo po-
tegnili mladi obetavni plavalci
in plavalke s trenerji vred.
Ogromno truda za klavrn raz-
pad sistema postaja v Celju
praksa v nekaterih sredinah. V
Neptunu pa lahko v bodoče
žal samo upajo na čudežen
preobrat in boljše čase.
TOMAŽ LUKAČ
■Ik    Foto: GREGOR KATIC
Američanke niso tako dobre
Košarkarice celjskega Ingrada so se vrnile 8 dnevne
turneje po ZDA. 2 zmagi in 3 poraze v klubu zadovoljivo ]
ocenjujejo.
»Potrebovali smo prav takšne nasprotnike«, je po vrnitvi:
povedal trener Sergej Ravnikar. Hitra in agresivna ameriška'
košarka Celjankam ni povzročala preglavic. Več neprijetnostih
je bilo s prilagajanjem na košarkarska pravila onkraj luže in z i
dolgimi razdaljami med kraji, v katerih so nastopale. »Ameri-'
čanke niso nič posebnega in če bi igrale na nevtralenemj
igrišču, bi lahko vse premagale,« je še dodala najboljša celjska i
košarkarica Jera Grobelnik.
Poglavitna naloga na domačih igriščih je zdaj decemberski;
finalni pokalni turnir.
Rezultati ŽKK Ingrad v ZDA: "VVashington University 84:93, Wil-!
mington Seahavk 69:67, East Carolina Grenvil 62:73, University of;
Richmod 60:73, James Madison University 67:51. PŠ ]
Še trije neporaženi
i
v medobčinski košarkarski ligi Šmarja so po dveh odigranih j
krogih neporažene le še 3 ekipe. Izidi 2. kro^a: Kozje-Šentjur;
42:53, Ponikva-Piv. Haler B71:57, Piv. Lipnik-Smarje ml. 86:36,^
Rogaška vet.-Anči ing. 68:81, Sevnica prosta. Vrstni red: Pivi
Lipnik in Anči ing. 4, Rogaška vet.. Kozje in Ponikva 3, Šentjur, i
Šmarje ml. in Piv Haler B 2, Sevnica 1. JT'
VediASŽuža
Teniškega tekmovanja pod okriljem ZTKO Žalec in poseb-
ne komisije za delavske športne igre se je udeležilo 32 ekip,
ki so tekmovale v petih starostnih skupinah.
Pri starejših članicah je slavila Savinjska trgovska družba
Žalec, pri mlajših članicah Tekstilna tovarna Prebold, pri
starejših članih Tenis center AS Žuža, pri mlajših članih
Minerva Zabukovica in pri veteranih Tovarna nogavic Polzela.
Po atletskih, nogometnih in teniških tekmovanjih vodijo ekipe
TC AS Žuža, TT Prebold in STD Žalec. TT
Priznanje lokostrelcem
v soboto so v Špiku slovesno podelili medalje zmagoval-
cem Alpskega lokostrelskega pokala 3D.
Na tekmovanju so sodelovah lokostrelci iz Avstrije, halije.
Hrvaške in Slovenije, člani TVD Partizan Polzela pa so letoš-
njim odličnim uvrstitvam dodali še dve prvi (pri članicah
Jožica Emeršič in pri mladincih Sašo Emeršič) in dve drugi
mesti (pri mladincih Grega Emeršič in pri veteranih Roman
Zupane). PŠ
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK, 21.11.
Košarka
l.A SKL (M), 12. krog -
Polzela: KSP-Kraški Zidar
(19.301.
SOBOTA, 22.11.
Košarka
l.A SKL (M), 12. krog -
Domžale: Helios-PIL (19).
l.B SKL (M), 8. krog-Šent-
jur: Kemoplast-Comet (19).
2. SKL (M) - vzhod, 7 krog:
Celje: Celje-Bistrica, Zreče:
Rogla Atras-Elektra, Maribor:
ŽKK Maribor-Plima Prebold.
1. SKL (Ž), 11. krog-Celje:
Ingrad Celje-Ježica ml.
(19.30).
Rokomet
1. DRL (M), 9. krog - Dobo-
va: AFP Dobova-CPL, Škoflji-
ca: Škofljica-Gorenje.
Odbojka
l.A DOL (M), 10. krog -
Murska Sobota: Pomgrad-
Šoštanj Topolšica
l.B DOL (Ž), 10. krog-Pre-
valje: Prevalje-Gostišča Štor-
man, Šoštanj: Kajuh Šoštanj-
Tabor.
Hokei
Jadranski pokal, 9. krog -
Celje: Inpos Celje-Slavija Jata
(18).
Kegljanje
1. liga (M), 9. krog - Celje:
CP Celje-Hidro (17).
1. liga (Ž), 9. krog - Celje:
Miroteks-Adria Convent
(14,30).
NEDEUA, 23.11.
Nogomet
1. SNL, 17. krog - Prevalje:
Korotan-Protonavto Publi-
kum, Velenje: Rudar-HIT Go-
rica (obe ob 13,30).
TOREK, 25.11.
Košarka
1. SKL (Ž), 10. krog (zao-
stala tekma) - Celje: Ingrad
Celje-ADD Ilirija (19).
PANORAMA
NOGOMET
1. SNL
16. krog: PA Publikum-Po-
trošnik 4:0 (1:0) Sivko 39,
Kamberovič 50, 76, Štancar
74. Maribor Teatanic-Rudar
1:0 (1:0). Vrstni red: Mura
33, Maribor Teatanic 28, HIT
Gorica 27, Primorje 26, Pro-
tonavto Publikum 25, SCT
Olimpija 22, Korotan 20, Ru-
dar 19, Potrošnik 14, SET
Vevče 9.
2. SNL
15. krog: Šentjur-Esotech
Šmartno 1:1 (1:0) Kidrič 28/
Um za Šentjur, Spasojevič 64
za Esotech. Vrstni red: Tri-
glav TeleTV 38, Koper 34,
BST Domžale 28, Železničar
26, Elan 24, Šentjur in Alumi-
nij 21, Jadran Šepič 19, Nafta
in Dravograd in Rudar 18,
Esotech Šmartno 14, Drava in
Zagorje 13, Goriške Opekar-
ne 12, Factor Črnuče 8.
3. SNL vzhod
13. krog: Dravinja-Unior
0:1 (0:0), Pobrežje-Usnjar 1:4
(1:1). Vrstni red: Pohorje 34,
Bakovci in Črenšovci 28, Go-
ričanka 24, Odranci 22, Unior
20, Paloma Šega 19, Dravinja
16, Kungota 14, Usnjar 13,
Turnišče in Variš 11, Pobrežje
10, Kovinar 7.
KOŠARKA
l.A liga (M)
8. krog (zaostala tekma):
Postojna-PIL 67:90 (35:50)
Tovornik 31, Lisica 18, Goljo-
vič 13, Bečirovič 10, Jurak 5,
Dončič in Kune 4, Dragšič 3,
Šoštarič 2. 11. krog: PIL-Krš-
ko 88:74 (49-37) Lisica 27, Go-
ljovič 23, Kune 15, Tovornik
in Bečirovič 7, Dragšič 5, Čop
3, Jurak 1. KSP-Postojna
101:79 (44:32) Jagodnik 23,
Šamanič 20, Horvat 17, Cizej
13, Kobale 10, Čmer 4, Jekhn
in Petranovič 2. Vrstni red:
PIL 22, Union Olimpija 20,
KSP 19, Slovan 18, Krka 17,
Helios 16, Postojna, Idrija,
Kraški Zidar in Maribor Bra-
nik 15, Maribor Ovni 14, Krš-
ko 12.
l.B liga (M)
7. krog: Loka Kava-Kemo-
plast 95:81 (39:40) Urbanija
in Čop 19, Sušin 18, Gajšek
11, Madžarac 9, Kočar 5. Co-
met-Gradbinec Radovljica
79:70 (36:33) Novak 22, B.
Sivka 19, Ravnihar 14, Želez-
nikar in Jesenek 7, Lušenc 6,
Kožar 4. Vrstni red: Loka
Kava 14, Zagorje 13, Triglav
12, Hrastnik, Comet, Raden-
ska in Union Olimpija ml. 11,
Radovljica in Ilirija 10, Kemo-
plast in Jezica 8, Litija 7.
2. SKL (M)-vzhod
6. krog: Elektra-Celje
101:77 (49:38), Plima Pre-
bold-Kamnik 72:86 (26:34),
Slivnica-Rogla 58:93 (24:39).
Vrstni red: Elektra 12, Rogla
Atras 11, Kamnik, Maribor in
Celje 9, Phma Prebold 8, Bi-
strica in Slivnica 7.
ROKOMET
Liga prvakov (M)
2. krog: CPL-Generali Trie-
ste 30:25 (14:12) Stefanovic
10, Pungartnik 6, Šerbec 4,
Jelčič, Puc in Tomšič 3, Vugri-
nec 1.
PPZ (M)
1/8 finala (povratna t
ma): Gorenje-Polyot
binsk 26:22 (12:9) Ojste,
7, Bedekovič in Sovijj
Khimchenko 3, Plaskau
Oštir in^Tome 1.
Pokal EHF (Ž)
1/8 finala (povratna i
ma): Juteks Žalec-Kej
Neotitos 45:16 (23:11) De
10, Randl 7, Zidar, V. Dolj
Volk 6, T. Dolar in Rauk
3, Kline 2, Jager in Šeško
1. DRL(M)
8. krog: CPL-Škofjj
38:16 (16:7) Pungartnik
Tomšič 7, Pajovič 5, Vu
nec in Šafarič 4, Cvijič 3,
kavec, Načinovič in Stefa
vič 2, Jelčič 1. Gorenje-Ki
(sreda po zaključku reda
je). Vrstni red: CPL
Trebnje 10, Gorenje (
Prevent (-1) in Krško (-1
Andor (-1) in Prule (-1)
Dobova 7, Slovan 6, Ško
ca 5, Sevnica 3, Delmar
2.
ODBOJKA ^
l.A liga (M)
9. krog: Šoštanj Topolž
Gradiš 0:3 (2:15, 6:15, 3:
Vrstni red: Pomgrad 16,
žinar 14, Salonit 12, Gradi
Olimpija 10, Krka 4, Kan
in Šoštanj-Topolšica 2.
l.B liga (ŽJ
9. krog: Gostišča Štoru
Kajuh Šoštanj 3:0 (15
15:11, 15:8). Vrstni red:
sel Ptuj 16, Šentvid, Tabi
Gostišča Štorman 12, Ka
Šoštanj 8, Nova Gorica 6, P
valje 4, Mehal 2.
Pokal RS (M)
1/4 finale (prva tekn
Šoštanj Topolšica-Fuži
1:3 (10:15.6:15,15:12,0:15
Pokal RS (Ž)
1/4 finale: TPV Novo I
sto-Kajuh Šoštanj 3:0 (15
15:10, 15:2), Kajuh Šošti
TPV Novo Mesto 1:3 (3:
9:15,15:9,1:15).
HOKEJ
Jadranski pokal
6. krog: Mladost-Inpos f
Ije (preloženo). 7. krog: W^
veščak-Inpos Celje (neo
grano). Vrstni red: HIT O
no Kr. Gora 7, Slavija Jata
Medveščak 5, Inpos Celje^
Protonavto in Mladost 2. j
KEGLJANJE    ]
1. liga (M)
8. krog: CP Celje-K'
struktor 6:2 (5320:52
Cene 901,Salobir896, LeS
895, Sivka 877, Vodeb i
Vok 767. Vrstni red: K
struktor 16, Iskraemeco
Norik Prosol 12, Rudar
Proteus 8, CP Celje in
Dravograd 6, Sinet 4, Gol
in Hidro 2.
1. liga (Ž)
8. krog: Miroteks-ETA
(2319:2531) Kardinar 4
Grobelnik 426, Petak in T
čič 425, Šeško 408, Zup
394. Vrstni red: Miroteks
Norik Prosol 14, Triglav
Adria Convent 8, Balm
Gorica in Tekstilna 6, M<
no Izola in ETA Kamnil
Rudar 4. i
i SNOPIČ
ŠPORT
15
Želimo okrepitve
V drugi nogometni ligi enotne ocene: lahko bi bilo bolje
^[) koncu jesenskega dela
2 SNL so mnenja v taborih
jptjurja in Esotecha
i^artna domala enotna. Z
l(fepitvami bi lahko bili
ji^ščeni višje, mladi igralci
jliajajo, uprave iščejo nove
tžitve-     _
Enoten je bil tudi izid v zad-
jeni jesenskem krogu, ko sta
»tekmeca v Športnem parku
Šentjurju razšla z delitvijo
,fkl:l (1:0). Šentjujčani bo-
oprezimili na 6., Šmarčani
jna 12. mestu.
Najvidnejša igralca obeh
fugoligašev sta gotovo Dar-
il Valek (Šentjur) in Anton
robelšek (E. Šmartno). Oba
a imela jeseni obilo težav s
oškodbami, slednji zaradi te-
a v regionalnem derbiju ni
jigral.
Darko Valek
ste zadovoljni z izkupič-
m Šentjurja v jesenskem
elu?
Cilj smo ustvarili, zato me-
m, da smo igralci in uprava
hko z doseženim zadovoljni.
Sezono ste pričel po težki
)škodbi. Je zdaj ozdravlje-
1?
Poškodba hrbtenice bo ver-
jetno ostala, zato se izogibam
ostrim igram. Poleg tega imam
še poškodbo mišice zaradi ka-
tere sem mesec dni presedel
na klopi.
Ali uprava do igralcev izpol-
njuje finančne obveznosti?
Nisem najbolj na tekočem,
toda po mojih informacijah se
zadeve sproti urejajo, so pa
zaostanki iz lanske sezone.
Sam igram od tekme do tek-
me, po dogovoru.
Katere tekme v jesenskem
delu bi po vašem morali od-
ločiti v svojo korist, pa jih
niste?
Predvsem proti BST Domža-
lam ne bi smeli izgubih, sicer
pa v zadnjih sedmih krogih
nismo doživeli poraza. Do
konca prvenstva lahko obdrži-
mo visoko mesto, v boju za
naslov prvaka pa bi dal pred-
nost Kopru.
Anton Grobelšek
Regonalni derbi ste zaradi
poškodbe spremljal kot gle-
dalec. Bi prvi del prvenstva
lahko ocenil ugodno?
Dosegli smo maksimum.
Uprava je dobra, toda ekipa na
igrišču preslaba. 12. mesto je
realno. Držala se nas je smola,
saj smo 4 ali 5 tekem minimal-
no izgubili, lahko pa bi iztržili
vsaj točko.
Kako v spomladanski del?
Uprava se bo zaradi priti-
skov sponzorjev morala sesta-
ti. Določeno imamo najnižje
mesto, ki ga moramo doseči,
da še zadržimo generalnega
sponzorja. Okrepiti bi se mo-
rali z vsaj štirimi igralci, pred-
vsem v konici in na boku.
Potem ne bo težav premagati
niti vodilna Koper in Triglav.
Osebni cilj?
Spomladi si želim zaigrati v
prvi ligi. Z nekaterimi klubi se
že dogovarjam.
HK PŠ, Foto: SHERPA
Darko Valek: »Igram od
tekme do tekme.«
Anton Grobelšek: »Želim v
prvo ligo.«
KOMENTIRAMO
Zima bo huda
Polovico prvenstva v II. SNL
0 v taborih obeh predstavni-
'ov s Celjskega odigrali spre-
mljiuo. Precej bolj so lahko
idovoljni v Šentjurja, kjer se
iiadajo z mnogimi težavami,
1 pa niso mogle preprečiti
iobri/i iger in zelo solidnih
Mltatov. Pravzaprav so
htjarčani ohranili lansko
Bi^en, ko so nastopali v precej
'^tnejši in izkušenejši za-
^ihi. Mnogi izpostavljajo
ito vodenja, saj je klub brez
Hsednika, izvršni odbor
'ise nikakor ne uspe sestati.
Mci in stroka so svoje opra-
toda zavedajo se, da brez
^2] dveh okrepitev spomladi
^ bo mogoče ponoviti jesen-
ih rezultatov. '21 točk je pre-
i šesto mesto, po osipu ka-
'K poškodbah in. kartonih
'"■iveč, kar je moštvo sposob-
^- Kljub nekaterim zelo do-
posameznikom v šent-
^^^kem moštvu, ekipa po
^^nih zagotovo ne sodi v
gornji del prvenstvene lestvi-
toda prav v drugi ligi se je
''kazalo, da v nogometu ne
^^0 imena.
^ega se verjetno zavedajo
v Šmartnem ob Paki, kjer
"'ttjo v svojih vrstah nekaj
%metašev, ki so tako ah
\ače v preteklosti že zaz-
^^ovaU dogajanja v sloven-
nogometu. Predvsem ve-
to za Grobelška in Spasoje-
Slednji bo očitno ostal
^^koriščen talent. V vijoliča-
dresu je sicer nekajkrat
^^estel, podobno velja tudi
J Nekatere njegove soigralce,
^ vse skupaj premalo za
tmi^o   uvrstitev.   Esotech
Šmartno je zagotovo sposoben
več. Nekaj smole je bilo, realno
bi lahko Savinjčani osvojili
vsaj še 3 ali 4 točke, ampak
vtis je skromen. Pritisk pokro-
viteljev na drugi strani pa pre-
cejšen. Šmarčane čaka napor-
na zima in še napomejša
pomlad. Popraviti bo potreb-
no bled vtis iz prve polovice
prvenstva in se povzpeli po
lestvici. Okrepitve že omenja-
jo, toda primarna naloga je
zadržati okostje moštva in
najboljše posameznike. V tem
primeru bi se Esotech Šmart-
no pridružil Šentjurju v zgor-
nji polovici lestvice, kar bi po-
vsem zadovoljilo okus njiho-
vih privržencev.
TOMAŽ LUKAČ
Novo igrišče vzpodbuda za vse
Nogometaši Steklarja iz
Rogaške Slatine so jesenski
del tekmovanja v 4. SNL
končali na 3. mestu s 7 toč-
kami zaostanka za vodilnim
dvojcem, kar je za favorita
prvenstva vsekakor preveč.
Ekipa je zaradi slabih raz-
mer igrala v Rogatcu, pravega
treninga in priprav praktično
ni bilo. Pomlajeno moštvo je
bilo na čelu s trenerjem Ibra-
himom Neskičem prepušče-
no sebi in lastni iznajdljivosti,
kajti v klubu preprosto ni bilo
posameznika, ki bi stvari lah-
ko premaknil na bolje. Na
izredni skupščini kluba so iz-
brali začasnega predsednika
in tajnika, ki naj bi pripravila
vse potrebno za decembrsko
redno skupščino. Dokončno
je bilo ugotovljeno, da klub
dolguje okoli 1,4 milijona to-
larjev. Hkrati se na avgusta
odprtem novem igrišču do-
končuje gradnja slačilnic in
sanitarij. Občina bo z lastnimi
sredstvi uredila okolico, tako
da bodo nogometaši Steklarja
že spomladi zaigrali na no-
vem terenu. To pa je že več,
kot so slatinski nogometaši v
svoji 53 letni zgodovini kdaj-
koli imeli. Od tod tudi optimi-
zem, da gre nogometu v tem
kraju na bolje. Z mladimi
igralci, ki jih je v Rogaški Slati-
ni vselej bilo dovolj in s po-
močjo prav vseh, ki so delo-
vali v nogometu, bi se lahko
pričel kvalitetni premik v smi-
slu napredovanja v 3. SNL,
morda že po spomladan-
skem play-offu oziroma v na-
slednji sezoni. Prvotni cilj pa
je organizirati vodstvo najsta-
rejšega slatinskega športnega
kolektiva z močnim uprav-
nim odborom in upravičiti ve-
liko investicijo v izgradnjo
štadiona, zgrajenega s sreds-
tvi iz samoprispevka.
Realnost zastavljenih ciljev
naj bi pokazala prav redna
skupščina kluba, ki mora biti
dobro pripravljena, kajti zad-
nji dve sta bili farsa in brez
kakršnih koli koristi.
JANEZ TRBOVC
V Velenju za
slolcica
Pred prvoligaškimi no-
gometaši sta še po dva
obračuna v jesenskem de-
lu prvenstva.
V 16. krogu I. SNL je najviš-
jo zmago dosegel Protonavto
Publikum, Rudar pa je tekmo
z oslabljenim Mariborom
Teatanicom vzel »z levo ro-
ko« in izgubil. Tako Velenjča-
ni kot Celjani se bodo letos v
državnem prvenstvu pomeri-
li še s HIT Gorico, ki je v
precejšnji krizi, oba predstav-
nika s Celjskega pa bosta v
tekmah z Goričani domačina.
»Vrtnice« bodo najprej go-
stovale Ob jezeru in nato še na
Skalni kleti. V predzadnjem
krogu bo torej v Velenju šlo za
obstanek na trenerskem
stolčku, saj sta tako Miloš Šoš-
kič, kot Lučo Pertič v nezavi-
dljivem položaju, Protonavto
Publikum pa se bo moral na
Prevaljah pošteno potruditi za
točko (e), saj nov Korotanov
trener Borut Jarc že pripravlja
taktiko in nastavlja zanke za
Celjane. T.L.
Tretjeligašina
zimsko spanje
Končan je prvi del tekmo-
vanja v III. SNL vzhod. Za
konec sta se v Slovenskih
Konjicah v lokalnem derbi-
ju pomerila konjiška Dravi-
nja in zreški Unior.
Gostje so bili uspešnejši in
slavili z 1:0, dobro pa je leto
zaključil tudi Šoštanj ski Usnjar,
ki je za konec v gosteh ugnal
Pobrežje kar s 4:L Najvišje na
lestvici je Unior, ki je imel manj
nihanj od Dravinje in Usnjarja.
Predvsem slednji bo moral v
prihodnje bolj ustaliti igro in
rezultate ter popraviti učinek
na domačem igrišču.       T.L.
Zimska liga
ŠZ Rogaška Slatina in II.
OŠ pripravljata Zimsko ligo
v malem nogometu.
Ta se bo pričela 21. decem-
bra, ekipe pa se do 6. dec.
lahko prijavijo v športni dvo-
rani Ratanska vas.
Predvidoma naj bi v ligi
igralo 10 moštev, tekme bodo
ob sobotah in nedeljah, zma-
govalcem pa so namenjene
denarne nagrade od 20 do 40
tisočakov. JT
zlata Urška Žolnir
Mladinsko evropsko pr-
venstvo v judu se je za 16-
letno tekmovalko iz Pirešice,
članico celjskega kluba San-
kaku, končalo v superlativih.
Ostali slovenski reprezenti
so v Ljubljani osvojili še sre-
bro, sicer pa slabše uvrstitve.
Žolnirjeva je s trenerjem
Marjanom Fabjanom do po-
tankosti razdelala taktiko na-
stopov. V polfinalu se je na
hrbtu znašla njena nasprotni-
ca Avstrijka Sigrid Huber, v
finalu pa še Rusinja Olga
Pozdničeva. V Celju imamo
tako najboljšo mladinsko ju-
doistko v kategoriji do 61 kg.
Uspeh Urške Žolnir je s sre-
brno medaljo dopolnila Ljub-
ljančanka Raša Sraka (do 66
kg). Celjanki Maja Frece in
Petra Nareks sta s 5. oziroma
7. mestom v kategorijah do 72
in do 52 kg upravičili nastop
na prvenstvu, kjer je merilo
moči 220 tekmovalcev iz 36
držav. Po pričakovanju se je
najbolj odlikovala reprezen-
tanca Rusije (6 medalj), za njo
pa Nizozemska in Poljska (5),
Nemčija (4). V. Britanija (3) in
Slovenija (2).
Žolnirjeva se s judom uk-
varja šesto leto, do sedaj pa je
na članskem Svetovnem Po-
kalu v Rimu dosegla 7. mesto,
na mladinskih Evropskih Po-
kalih pa je bila 5. (Stockerau),
3. (Jičin) in 2. (Paks). V mla-
dinski konkurenci bo nasto-
pala še 4 leta.
Po besedah selektorjev
Fabjana in Leščaka bodo v
prihodnjem tekmovalnem le-
tu poskušali s prebojem Fre-
cetove in Nareksove, med-
tem ko bo Žolnirjeva izpopol-
njevala tehniko. V decembru
•sledi še Svetovni Pokal v Ba-
slu, nato pa priprave na Sve-
tovno prvenstvo. PŠ
A liga ni zanimiva
Po odbojkarskem derbiju
v 1. ženski B ligi, ki je pripa-
del »Gostinkam«, ki so s 3:0
ugnale Kajuha iz Šoštanja,
so Šempetranke oznanile,
da jih kljub možnostim za
napredovanje nastopanje v
najelitnejši konkurenci ne
zanima. Oddolžitev za poraz
v uvodnem krogu je tako
izgubila svoj sijaj.
Vzrok so finančna sredstva
in neurejene zadeve okoli
dvorane, kjer bi odbojkarice
Gostišč Štormana lahko treni-
rale in igrale. V tej sezoni na-
stopajo kar na treh lokacijah
(Prebold, Šempeter in Trna-
va) in hkrati stavijo na doma-
če igralke, zato o okrepitvah v
nadaljevanju tudi ne razmiš-
ljajo.
Šoštanjčanke, ki držijo 5.
mesto, so prav v derbiju po-
kazale obilo neresnosti. Eki-
po je namesto prvega trener-
ja Borisa Plumbergerja vodil
kar trener odbojkarjev Šošta-
nja Topolšice Darko Menih.
Kapetanka Šoštanjčank Jele-
na Stevančevič je po končani
tekmi vedela povedati, da so
na srečanje prispele povsem
nepripravljene, tako po tek-
movalni, kot po organizacij-
ski strani. Velik del krivde pri-
pisujejo prav trenerju Plum-
bergerju, ki ima neresen pri-
stop do dela, saj velikokrat ne
vodi treningov in so igralke
prepuščene sebi. »Čeprav
smo Šempetranke v prvem
krogu brez težav ugnale, pa je
tokrat odločal hiter napad go-
stiteljic, naš pa je povsem za-
tajil. Pohvahla bi sojenje, ki je
bilo v dosedanjih tekmah s
Šempetrankami vselej nepri-
stransko.« Vodstvo OK Kajuh
Šoštanj z doseženimi rezulta-
ti ni zadovoljno, zato bodo
poiskali okrepitve, o imenih
pa zaenkrat ne govorijo.
PR-Š
Štirje naslovi ostali v Žalcu
Na mladinskem državnem prvenstvu v karateju so žalski
tekmovalci v domači dvorani osvojili 4 naslove prvakov,
dodali pa še eno drugo in dve tretji mesti.
V konkurenci iSfe karateistov iz 35 klubov so po pričakova-
nju največ zmag odnesh mladinski reprezentanti. Uspeh
Žalčanov so dopolniU Oplotničani in Petrovčani. Rezultati:
kadeti - 1. Sebastijan Sorčan (Žalec) do 55 kg, 1. Jernej Kelih
(Oplotnica), 3. Beno Lazar (Žalec) do 60 kg, 1. Blaž Skok
(Žalec) do 70 kg, 1. Simon Višič (Oplotnica) nad 75 kg,
mladinci: 1. Rok Gajšek do 80 kg, 1. Gregor Jančič nad 80 kg,
2. Janez Godler, 3. Matjaž Končina (vsi Žalec) do 75 kg,
kadetinje: 2. Asja Pešec (Petrovče) kate, 3. Asja Pešec do 75
kg.
V okviru reprezentančnega nastopa na 5. mednarodnem
odprtem prvenstvu Avstrije je Žalčan Dimitr Vrbanič dosegel
3. mesto v kategoriji do 60 kg, na 12. odprtem tekmovanju za
pokal Slovaške v Banski Bystrici pa so Blaž in Janko Skok ter
Rok Pader (vsi Žalec) osvojili srebrne medalje.
PŠ, TT

ŠPORT
Gospoda Stefanovic in Peric
CPL boljša od Generalija s 30:25 (14:12) - Drugo zmago v Ligi prvakov so Celjani dosegli težje, kot kaže izid
Soška fronta moderne do-
be se je odigrala na Štajer-
skem. Slovenski in italijan-
ski prvaki v celjski hali Go-
lovec niso postregli s kvali-
tetno predstavo, temveč z ve-
liko negotovosti. Kljub ne-
nehnim poskusom »genera-
lom« več kot izenačiti ni us-
pelo.
Miren začetek
Tekma se je pričela mirno
in 2 tisoč gledalcev ni skrbelo
za končni razplet. Celjani so'
bili stalno v vodstvu, največ s
tremi zadetki prednosti.
Kombinacija obrambe 3-2-1
in 6-0 je zaustavljala italijan-
ske napade, vse prelahko pa
je do zaključnega strela pri-
hajal nevarni Kuzmanovski.
Trener CPL Zdravko Zovko
je Tomšiča in Likavca v napa-
du menjaval s Pucom in Pun-
gartnikom, medtem ko je
Šerbec z napačnimi podaja-
mi zapravil nekaj ofenzivnih
žog.
Jocicer Italijanov
izgubi živce
v drugem delu so gostje
dodali plin in z zadetkoma
Fusine in Tafarina najprej
izenačili na 14:14. Kuzma-
novski je dobil svojega čuva-
ja Jelčiča. Po štirih minutah
nadaljevanja sta zbegana
turška sodnika Altan in Ku-
cukyilmas pri izidu 16:14 po-
slala Likavca in Šerbca na
kazensko klop. Peric je Fusi-
ni nato ubranil 7-metrovko,
Jelčič pa je v naslednjem na-
padu zadel, ko so Celjani
imeli dva igralca manj v po-
lju. V slabih treh minutah so
takrat že razburjeni gostje
uspeli izenačili in Zovko je
moral vzeti time out. Na sce-
no je stopil Stefanovic in dva-
krat zanesljivo premagal si-
cer odličnega Martinellija.
Peric je nato zadržal strel
Kuzmanovskega iz povsem
čistega položaja, kar je nek-
danjega jugoslovanskega re-
prezentanta, ki je zahteval
prekršek, tako razburilo, da
se je hotel znesti nad turš-
kim sodnikom. Ta mu je ta-
koj pokazal rdeči karton. Pe-
ric in Stefanovic pa sta ugled-
nega sonarodnjaka komajda
uspela zadržati in pomiriti.
Domači so znova pobegnili
na -1-3, 14 minut pred koncem
pa so Tržačani preko Argen-
tinca Moline izenačili na
22:22, Iztok Puc je dobil 2
minuti kazni. V teh trenutkih
seje rezultat lomil. Generali
je še enkrat izenačil na
23:23, Jelčič, Pungartnik in
Tomšič so nato naredili seri-
jo 3:0, družno z zanesljivim
Stefanovičem pa nato reših
vse dvome o zmagovalcu.
Ob Iconcu vse
mirno
Zadnji zvok sirene je bil do-
čakan z olajšanjem. Mnogi so
se zavedali, da igra domačih
(spet) ni bila na ravni, vendar
so morali zmagati, odločala
pa je prisebnost posamezni-
kov. Podajanje rok in objema-
nje na igrišču (prednjačila sta
Načinovič in izključeni vete-
ran Kuzmanovski) je pospre-
mil koncert žvižgov, ki je pre-
glasil godbo na pihala, name-
njen turškemu sodniškemu
paru. ."^
Položaj
Badel Zagreb je doma pre-
magal Akureyri s 36:23 in z
enakim številom točk (4) vo-
di v skupini A pred CPL,
Akureyri in Generali sta
zaenkrat brez točk in igrata v
prihodnjem krogu med se-
boj, prav tako kot v začetku
prihodnjega leta CPL in Ba-
del Zagreb.
V skupini B, ki gravitira na
skupino A, je švicarski Win-
terthur doma premagal nor-
veškega prvaka Drammen z
31:21, španski Ademar Leon
pa beograjsko Crveno zvezdo
visoko z 41:20. Vodi Ademar
4, sledijo Winterthur in Crve-
na zvezda 2, Drammen 0.
^ PRIMOŽ ŠKERL
Foto: GREGOR KATIC
REKLI SO:
Giuseppe Lo Duca, trener
Genaralija: »Enakovredno
smo igrali 55 minut. Igra se je
po izključitvi Kuzmanovskega
še izboljšala, menim pa, da po-
teza sodnikov ni bila pravilna
in po mojem mnenju sta kriva
za naš poraz. V uvodnem kro-
gu doma proti Zagrebčanom
nismo igrali tako dobro, kot
proti CPL. Celjanom se zahva-
ljujem za dober sprejem, v na-
daljevanju Lige prvakov pa bo-
mo dokazali, da smo enako-
vreden tekmec«
Zdravko Zovko, trener
CPL: »Imam veliko pripomb
na našo igro. Poglavitna sla-
bost, ki sem jo opazil, je slaba
koncentracija v preveliki želji
po dokazovanju in iz tega ner-
vozna igra. Imam občutek, da
ne izkoristimo trenutkov, ko
bi naspotnikom lahko ušli na
večjo razliko. Z izkupičkom
točk moramo biti zadovoljni.
zavedam pa se, da bomo
ponovitev lanskih rezulta
morali igrati še mnogo bc
zlasti v obrambi. Italijani
predujejo z velikimi koraki
Tone Turnšek, predsed
CPL: »Vidi se, da med
evropskimi prvaki ni slab-
ekip. V mesecu in pol se ij'
mo pripravili na tekmo z Bi
lom Zagrebom, v januarske^
paketu, ko bomo igrali d
krat, pa si želimo zagotoviti
mesto. Peric in Stefanovic si'
bila tokrat najboljša.«
Prvi igralec Generalov, Kuzmanovski, je izgubil živce.
Št. 10 Rastko Stefanovic - čista desetka.
Juteks med 8,
Gorenju lepo slovo
Žalske rokometašice so ci-
prske konkurentke deklasi-
rale skupno kar z 49 goli
prednosti, Velenjčani pa so
se po najboljši letošnji pred-
stavi in zmagi s 26:22 nad
Polyotom morali posloviti od
evropskih tekmovanj.
Še dobro, da je trener do-
mačih Bojan Požun dal več
priložnosti mladim igralkam,
sicer bi ciprski Kentro Larna-
kos lahko doživel košarkarski
poraz, tako pa so se gostje
»izvlekle« s 45:16. To je že
drugo evropsko četrtfinale
rokometašic Juteksa. Lani so
izpadle proti ruskemu Vi-
stočnyku.
Juteksu je žreb v četrtfinalu
za nasprotnika dodelil romun-
ski Otelul Galaty. Prva tekma
bo 21. februarja v Romuniji.
Gorenje je povratnem sreča-
nju s favoriziranimi Rusi žele-
lo zmagati in tako dokazati,
da je visok poraz v Zauralju
resnično posledica katastro-
falnih prometnih povezav v
največji evropski državi. To
jim je v celoti uspelo, saj so
gostje uspali le štirikrat izena-
čiti, domači pa so brez Kreja-
na in Saftesca vodih že za 6.
Gorenje je tokrat imelo pleja-
do razpoloženih igralcev -
vratarja Anžič in Senica, Oj-
steršek, Bedekovič in mladi
Sovič, Khimchenko se je odli-
koval v obrambi. Polyot je
igral s spremenjeno postavi-
tvijo, pri kateri je močno iz-
stopal 19-letni mladinski re-
prezentant Aleksej Lomanov,
značilnost ruske igre pa je
stalna menjava štirih igralcev.
Predsednik RK Gorenje Bru-
no Zagode je ob koncu dodal:
»Prav škoda je, da smo nale-
teli na tako močnega nasprot-
nika in imeli toliko težav na
prvi tekmi v Rusiji. Naš cilj
ostajata DP in pokal. Zlasti v
prvenstvu smo s trenutnim
potekom zelo zadovoljni.
Žrebanje parov v pokalu, ki bo
v začetku decembra, pa nam
daje priložnost za ponovitev
lanskega uspeha, saj so vse
ekipe razen Celja Pivovarne
Laško premagljive.«
PRIMOŽ ŠKERL
Tabor Celjank pred nastopom.
Drsalci šesti
Kljub temu, da so se letoš-
njega Evropskega kriterija
udeležili izredno kvalitetni
ruski drsalci, so domači med
31 evropskimi in azijskimi
klubi v prvem Pokalu Evro-
pe zasedli 6. mesto.
Celjani lanskega uspeha, ko
sta na stopničke stopila mladi-
nec Janez Špoljar in kadetinja
Anja Bratec, niso ponovili, več
tekmovalcev pa se je uvrstilo v
zgornji del nastopajočih. Za
kaj več bo priložnost v nasled-
njih nastopih v tem tekmova-
nju (po novem letu Brno, Bu-
dimpešta in Pinzzola).
Moštveno so bili v Celju naj-
boljši drsalci CSKA Moskva
(73 točk), sledijo pa UISP Itali-
ja (68), Ohmpija (65), Jesenice
(59), repr. Slovaške (52), Celje
(48), Dinamo Moskva (47),
Medo Zagreb in Ural Rusija 37,
Stanko Bloudek (31)....
Med celjskimi drsalci je Anja
Bratec pri kadetinjah zasedla
4. mesto, mladinec Janez Špo-
ljar je bil tokrat peti. Ostali
tekmovalci so bili manj uspe-
šni: mladinke -10. Polona Pev-
nik, 16. Nina Krajnc, kadetinje -
11. Anja Kolar, 20. Ana Vizjak,
21. Urška Germadnik, st. dekli-
ce-12. Maša Soline, 14. Tja*
Polič, ml. deklice - 9. Eva Je"
šterle, 22. Maja Kezič, 23. Tii»
Skok, 31. Nastja Uspenskaj^
cicibanke - 30. Romina Slug^
31.Tjaša Kroflič, st. dečki-'
Blaž Vizjak, 7 Sebastijan Ue^
ml. dečki - 9. Blaž Ojsteršek, 1'
Milan Ljepoja, cicibani - 9. jI
ban Kalšek. \
Tekmovanje se je končal"
nedeljsko drsalno revijo. ^
naslovov v posameznih kc^''
gorijah je odšlo v Rusijo,
v Italijo, enkrat pa so bili n-
pesni drsalci Slovenije (D^j
Škrlj-Olimpija), Avstrije in f^'
vaške.
JOŽE KUZ^J
Foto: G.KATI'
I SNOPIČ
KULTURA
17
igramo vsi! Zgubimo vsi!
■HHHMH^Po krstni uprizoritvi Hiše iz kart Borisa A. Novaka v
\f celjskem gledališču so
plcviru svoje posebne pro-
f3inske ponudbe za otroke
I mladino prejšnjo soboto
jjpravili krstno uprizori-
domače dramske novite-
igorisa A. Novaka Hiša iz
jrt, s katero tokrat posebej
jzorno nagovarjajo mlade
Igdalce med 15 in 25 letom
tarosti.
Gre za odrsko besedilo,
bjavljeno pred desetletjem,
i ga je avtor sam v svojem
premnem _ komentarju ob
rvi objavi opredelil kot poe-
jno igro, komedijo o stra-
(lih rečeh, sodobno morali-
;[o in smešni mrtvaški ples.
režiji Aleša Novaka je na-
lala dovolj svojevrstna upri-
oritev, ki v odrskem jeziku
evetdesetih let uresničuje
menjene avtorjeve oprede-
tve in ga tudi na odru potr-
ije kot nadvse virtuoznega
1 globokoumnega mojstra
esniške besede ter občutlji-
ega in moralno angažirane-
a humanista.
V igri kart z vso njeno
dno in natančno določeno
ierarhijo barv ter vrednosti
našel priljubljeni sodobni
ijiževnik in literarni teore-
k Boris A. Novak prispodo-
3 za ostro stilizacijo te-
meljnih značilnosti človeške
|ružbe oziroma civilizacije.
I zamenljivostjo   njihovih
vlog (znotraj trdno določe-
nih - »božanskih« - pravil
vsake igre) je demonstriral
zamenljivost vlog med ljud-
mi in še posebej neskončen
civilizacijski krog vzponov
(na oblast) in padcev (v
brezpravje, smrt). Zgodo-
vinskih dejanj, ki so vselej
znova v deklarativnih name-
rah »tlakovana z dobrimi
nameni«, a v dejanjih pravi-
loma polna »znoja, solz in
krvi«. Iz Novakovega mora-
lističnega mrtvaškega plesa
ne zmore izstopiti niti edini
na videz drugačni, cinično
jasnovidni ter nadvse prila-
godljivi in spreobrnjljivi
Jolly Joker (harlekinovsko
radoživi in prevrtljivi umet-
nik?), ki tudi sam v trenutku
slabosti pade v isto večno
past zgodovine, ko tudi sam
ubija »v imenu ljubezni«. S
tem le nadaljuje nihihstično
in (samo) uničevalno igro
sveta, omejeno edino z min-
ljivostjo in smrtjo.
Novak v domišljeno igrivi
in nadčasovno abstraktni sti-
Uzaciji uprizarja na odru ta-
ko rekoč temeljno pravilo
zgodovine sveta in civilizaci-
je, (samo) uničevalno krvavo
rihto revolucij in kontrarevo-
lucij, svetovnonazorskih,
ideoloških, filozofskih, na-
rodnostnih in vsakršnih dru-
gih posameznikovih in sku-
pinskih družbenih manipula-
cij in (samo)prevar ter s svo-
jim besednim mojstrstvom
dokazuje, da je edino zato-
čišče svobode in resnice v
svetu vsesplošnega kraljes-
tva niča in nereda pravza-
prav le v umetnosti in da je
kot tako dostopno le njene-
mu svečeniku - umetniku.
Uprizoritev režiserja Aleša
Novaka (ob sodelovanju dra-
maturga Janeza Venclja in
lektorja Arka) je izvedbeno
sledila stilizirani abstraktno-
sti in univerzalnosti dogaja-
nja ter strogi brezosebnosti
in zamenljivosti dramskih
oseb. Izkoristila je pomenlji-
vost temeljnega kontrasta
med črnimi in rdečimi ter
nižjimi in višjimi (v notranji
hierarhiji posameznih barv),
celoto pa je usmerjala v tem-
no molovsko razpoloženje
črnogledega zaključnega
sporočila.
Scenografka Barbara Ma-
tul (oblikovalec luči je bil An-
drej Koležnik) je v osišče
vsega dogajanja postavila
(pre)stol kot cilj večnega bo-
ja za oblast, okoli njega pa je
ustvarjala s prevlado temnih
vertikal in barvno spremen-
ljivega horizonta različna te-
mačna razpoloženja. Kostu-
mografka Stanka Vauda je
ostro stiliziranost celote pod-
krepila s svojimi nadčasovno
pomenljivimi črnimi in rdeči-
mi uniformami (delavskimi
kombinezoni), od katerih se
s svojo harlekinsko pisanost-
jo in drugačnostjo loči le
Jollyjev kostum. Skladatelj
Primož Ahačič (korepetitor
je bil Miro Podjed) je s pre-
vladujočo laibahovsko zlo-
slutno glasbo odslikaval že-
lezno in gluho mehaniko
zgodovine in se kljub nekate-
rim songom, ki so se nasla-
njali na sodobnejše zglede iz
pop kulture mladih, zavest-
no ogibal všečnosti in lahkot-
nosti muzikala.
V osrednji vlogi Jollyja Jo-
kerja je Tomaž Gubenšek
odigral harlekinsko radoži-
vega in prilagodljivega več-
nega spremljevalca, ki se tu-
di sam na koncu ne zmore
izogniti tisočletnim pogub-
nim civilizacijskim pravilom.
Njegova vloga kliče v našo
zavest vprašanje o vlogi, po-
slanstvu in moči umetnika v
svetu vsesplošnega nereda. Z
dovolj ubrano ansambelsko
igro so poustvarili groteskne
in burleskne karikature razo-
sebljenega »zbora vojakov in
žrtev zgodovine« še Stane
Potisk (Križev as), Miro
Podjed (Križev kralj), Nada
Božič (Križeva kraljica), Bo-
jan Umek (Križ 10), Simon
Dobravec (Križ 7, Rabelj), Ja-
goda Vajt (Pikova dama, Ka-
ro dama), Igor Žužek (Pikov
fant), Igor Sancin (Karo
fant), Manca Ogorevc (Srče-
va dama) in Renato Jenček
(Srčev fant).
SLAVKO PEZDIR
Uglašen orkester
Pretekli teden je svojo le-
tošnjo koncertno abonmaj-
sko sezono odprl v Narod-
nem domu Celjski godalni
»rkester. To je bil prvi kon-
cert v nizu petih, namenje-
nih ljubiteljem tovrstne
glasbe in celjskega orkestra.
Nenad Firšt je tokrat dirigiral
nekoliko pomnoženemu orke-
stru, kot solist pa je nastopil
sicer stalni član orkestra violon-
čelist Igor Švarc. Že prva točka
sporeda Goldbergove variacije
JS. Bacha (tudi pri tem gre za
"fkestralno priredbo sicer izvir-
nega klavirskega dela) je napo-
fdala, da poslušamo dobro
uglašen orkestralni korpus, rit-
"^^no discipliniran zlasti zno-
posameznih instrumental-
ni! skupin. Da violončelist Igor
^varc ni zgolj dober orkestralni
fesbenik, je dokazal z izvedbo
'^svdnovega koncerta v D-du-
ki ga je interpretiral z lepim
''>nom in muzikalno urejeno.
je zlasti spevni Adagio ton-
[1^0 napolnil dvorano, je poskr-
^fla tudi uravnovešena sprem-
'l^va orkestra.
Po odmoru smo najprej
[•"fisluhnili Mozartovi simfo-
niji v B-duru, tako imenovani
Haški simfoniji, lahkotnemu,
ušesom dopadljivemu simfo-
ničnemu delu. Izvedba je za-
zvenela nekoliko rutinersko,
vendar niti ne površno, dopa-
dljiv pa je bil romantično za-
stavljen drugi stavek. Vso
razkošnost orkestrovega
zvoka pa smo začutili v Bar-
tokovih Plesih iz Transilvani-
je. Jasnost folklorne motivike
in eksaktnost v izvedbi rit-
mičnih posebnosti sta bili tisti
odliki v izvedbi, ki sta navdu-
šili v glasbenem višku kon-
certnega večera. Dirigentov
muzikalni pristop je k temu
največ pripomogel.
Orkester je ob tem koncer-
tu počastil in za častnega čla-
na razglasil violinista Ferda
Kuneja, ki z orkestrom sode-
luje že petdeset let. Mnogo-
številni poslušalci so se nje-
mu za dolgoletno vztrajnost,
orkestru pa za lep umetniški
večer oddolžili z dolgotrajnim
aplavzom. Sicer pa bomo or-
kester lahko slišali že čez do-
ber mesec in pol s sporedom
tradicionalnega koncerta ob
novoletnih praznikih.      EG
Z ene od zadnjih vaj komedije Odlikovanje.
Linhartove značice
Ob 20-letnici Kuhurnega
društva Vrbje in krajevnega
praznika so se in se še bodo
zvrstile številne prireditve.
Prva prireditev je bila v sobo-
to z odprtjem razstave ob 20-
letnici Amaterskega gledališča
Vrba in slavnostno sejo KD
Vrbje. O delu je govoril pred-
sednik društva Milan Vogri-
nec in dejal, da so amaterski
gledališčniki v dvajsetih letih
postavili na oder kar sedem-
najst dramskih del, neštetokrat
pa so tudi gostovali. V teh pred-
stavah je sodelovalo več kot
100 krajanov, dela pa so režirali
Bogomir Veras, Štefan Žvižej,
Jože Kranjc in drugi.
Podelili so Linhartove
značke. Bronaste so za deset
leta dela na področju kulture
prejeli: Jožica Potrč, Andrej
Čehovin, Karmen Pokorny in
Marjana Topolovec-Dolinšek,
srebrne za dvajset let dela pa:
Lea in Jože Meh, Milan Vogri-
nec in Jelka Štorman. Prizna-
nja Kulturnega društva Vrbje
so prejeli Anica in Miran Ma-
ček ter Jože Kranjc, plakete
pa Zvone Holobar, Srečko
Štorman, Jože Cokan in Jaka
Jeršič.
V ponedeljek so imeli v
Vrbju dan gasilca in namizno-
teniški turnir, včeraj je pri njih
gostovala gledališka skupina
KD Letuš z delom Muhe. No-
coj, v četrtek, ob 19. uri bo
slavnostna seja KS Vrbje in v
soboto ob 20. uri še premiera
komedije Georgea Feydoja v
izvedbi domačega gledališča
Vrba z naslovom Odlikova-
nje. T. TAVČAR
Po prihodu iz Berlina
v razstavišču Premogovnika Velenje bo do 10. decembra
''izstavljal svoja dela akademski slikar Andrej Skrbinek. Po
'^olgi odstotnosti, enajst let je živel in ustvarjal v Berlinu, se
slovenskemu občinstvu prvič samostojno predstavlja z
•^^zstavo v Velenju. Umetnik je vehko ustvarjal in razstavljal
^^di v ZDA. KL
IP   ZAPISOVANJA
Med dobrim in lepim
Piše: TADEJ ČATER
Priznam, da si le redkokdaj
privoščim in prelistam revial-
ni tisk. ki je namenjen zgolj
otroški in mladinski literatu-
ri, da sem v teh »zadevah«
nekoliko bos in, da so mi ljub-
še revije, ki ne odgovarjajo
samo na ozka literarna vpra-
šanja, ki niso hermetično za-
prte, ki so takorekoč interdis-
ciplinarne, pa vendar se mo-
ram že zavoljo poklica tu in
tam in iz dneva v dan bolj
prebijati tudi skozi tovrstno
čtivo. Tako mi je po nekem
naključju v roke padla tudi
revija Otrok in knjiga, njena
zadnja številka, ki je hkrati
jubilejna; revija namreč praz-
nuje svoj petindvajseti rojstni
dan. Kar pomeni, da je starej-
ša kot pa njeni bralci. In to je
zelo pomembno.
Ampak hočem povedati ne-
kaj drugega; ko sem prelistal
pričujočo številko, ko sem se
sprehodil skozi nekatera bese-
dila, ko sem si ogledal slikov-
ni material, si nisem mogel
kaj. da ne bi poiskal še neka-
terih drugih številk taiste revi-
je in se na lastne oči prepričal,
ali je jubilejna številka res ta-
ko zelo drugačna od drugih,
kakor so mi nekateri prišepe-
tavali. In je res. Ja. drugačna
je. Pa ne zgolj zato. ker vsebu-
je referate, ki so bili predstav-
ljeni že na simpoziju o otroški
in mladinski literaturi sredi
maja, ne zato, ker v uvodniku
piše, da gre za slavnostno in
sploh posebno številko revije,
pač pa zato in predvsem ter
samo zato. ker so se razmere
na knjižnem trgu zelo spreme-
nile. Ker se razmere tudi na
polju otroške in mladinske li-
terature zelo hitro spreminja-
jo. Najbrž še hitreje kot na
področju takoimenovane lite-
rature za odrasle. In, ker ima
otroška in mladinska literatu-
ra poleg literarne še tudi di-
daktično funkcijo. Oziroma bi
jo naj vsaj imela. In, ker je
mogoče otrokom in tistim ne-
koliko starejšim otrokom sve-
tovati. Ker jih je menda treba
navajati na knjigo.
Oziroma drugače; v času
bombardiranja z elektronski-
mi mediji, ko je bolj kot knji-
ga dostopna televizija; pa ra-
čunalnik, ko je bolj kot knjiga
erotičen in privlačen elektron-
ski medij., ki za razliko od
knjige svojega uporabnika
poišče kar sam. ko se je težko
upreti elektronski fascinaciji
in. ja. tudi stripu, ko založb,
takih stalnih in tistih prilož-
nostnih, ni več mogoče prešte-
ti, ko je založništvo, seveda ne
vso, da ne bo kakšne nepo-
trebne zamere in pomote, na-
ravnano izključno »hitroza-
služkarsko«. In to je še po-
membneje kot pa bombardi-
ranje z elektronskimi mediji.
Založbe dobesedno naplavlja-
jo knjižni trg. Zlasti tistega
otroškega in mladinskega. Ja.
otroci so pač največji uporab-
niki in najbolj zanimiv »ku-
pec«. In tako lahko samo v eni
knjigarni najdemo po deset in
več knjig denimo na temo Pi-
ke Nogavičke. V najrazličnej-
ših verzijah in v najrazličnej-
ših izdajah. Da o slikanicah
niti ne govorimo. In ni vseeno,
katero bomo kupili. Ker je ve-
čina njih narejena izključno iz
ekonomskih vzgibov. Verjeli
ali ne. v eni izmed izdaj Pike
Nogavičke, ki sem jo znova
prebiral iz službenih razlogov,
sploh ne nastopa njena opica,
kaj šele njen beh konj. Pika
Nogavička se zdi v tej »kritič-
ni« verziji kot kakšna Rdeča
kapica. So pa zato ilustracije
fantastične in sploh je oprema
knjige na kar najvišjem nivo-
ju. Vizualna fascinacija je ta-
korekoč vrhunska. Žal pa je
njena vsebina popolnoma ne-
primerna. Mislim, da bi As-
trid Lindgren. avtorica Pike
Nogavičke, doživela živčni
zlom in srčni infarkt hkrati, če
bi prebrala pričujočo knjižno
inačico svojega izvirnika. Ja.
tudi Levstiku bi se v grobu
zavrtelo, če bi imel priložnost
pregledati knjižne izdaje na
temo Martina Krpana. Kaj
hočem povedati? Knjige so po-
stale posel. In kot take jih je
treba razumeti. In tako kot
izbiramo srajce v butiku. tako
je treba izbirati tudi med knji-
gami. Ker ni vse tudi dobro
kar je lepo.
V objemu zmagala
K številnim mednarodnim priznanjem je celjski med-
narodni mojster umetniške fotografije Vinko Skale dodal
še eno, ki jo je prejel prejšnjo nedeljo, 16. novembra, v
Trstu.
Ponovno gre za fotografijo iz njegovega ciklusa Korenine,
s katerim je zaslovel na številnih fotosalonih po svetu. To
pot je njegova fotografija pod naslovom V objemu na
mednarodnem fotosalonu XVII. trofeja Andree Pollitzer, ki
jo je, pod patronatom občine Trst, pripravil FIAF-ov Tržaški
fotografski krog. Na natečaj je prispelo skupno 1.043 del, ki
so se potegovala za konkurenco v posameznih kategorijah
ter za absolutno nagrado: Trofeo Andrea Pollitzer 1997, ki
jo je prepričljivo, po odločitvi mednarodne žirije mojstrov
umetniške fotografije iz Avstrije, Italije in Slovenije, v
nedeljo slovesno prejel Vinko Skale.
Omenjeni fotosalon v Trstu deluje že od leta 1980, na
njem pa so do sedaj po najvišjem priznanju posegali
italijanski fotografi. Razstava je v Trstu, v ulici Zovenzoni 4,
na ogled do 23. novembra. ŽIVKO BEŠKOVNIK
18
KULTURA
Uspešen pl jusk Plesnega vala
HHB     V Celju je bil kvalifikacijski plesni turnir; na katerem so Celjani dosegli lep uspeh   fHHHMj
v nedeljo je bil v modri
dvorani na Golovcu kvalifi-
kacijski plesni turnir v stan-
dardnih in latinsko-ameriš-
kih plesih za vse starostne
kategorije, tudi z mednarod-
no udeležbo. Turnir je pri-
pravil Plesni val Celje.
Kvalifikacijski plesni turnir
je med drugim spremljala tu-
di sodnica dr. Meta Zagorc, ki
je prispevala k temu, da se je
ples uveljavil z lepoto, kultu-
ro, športnim duhom in pred-
vsem z užitkom ob plesu.
Plesalci in plesalke kluba Ple-
sni val so se uvrstili takole: v
kategoriji mladinci B sta si Ur-
ban Krajnc in Katja Horvat v
standardnih plesih priplesala 2.
mesto, v latinsko-ameriških
plesih pa 7. mesto. V kategoriji
člani B sta v standardnih in latin-
sko-ameriških plesih Branko
Podrgajs in Polona Siussi os-
vojila 2. mesto. Prav tako druga
sta bila Blaž Pocajt in Nina
Salobir v standardnih in latin-
sko-ameriških plesih v katego-
riji mladinci C. V kategoriji sta-
rejši mladinci B sta si v stan-
dardnih plesih Miha Pečnik in
Tjaša Bombač priplesala 4. me-
sto. Dva para sta se uvrstila v
polfinale in sicer Iztok Cirkulan
in Anka Stopinšek ter Samo
Lukanc in Nina Maček.
Vodja Plesnega vala Cvetka
Špiljar je takole ocenila tur-
nir: »Celjani smo, tako kot
smo napovedovali, dosegli
zelo lepa mesta. Tuji pari z
Madžarske in Hrvaške se vsa-
ko leto vračajo k nam ravno
zaradi plesnega in športnega
vzdušja. Turnir bi ocenila z
oceno odlično, upam, da bi
mi to potrdili tudi gledalci, ki
so bili prisotni ves dan.« Na-
slednji plesni turnir v Celju bo
aprila prihodnje leto.
Plesni val je ena od osmih
slovenskih plesnih šol, ki je
dobila licenco. Licenca pome-
ni ločevanje strokovno uspo-
sobljenih plesnih strokovnja-
kov od tistih, ki so samo ljubi-
telji plesa ali se drugače izka-
zujejo kot plesni trenerji, uči-
telji, vaditelji... Licenca je tudi
dokaz, da imajo podporo mi-
nistrstva za šolstvo in šport,
prav tako podporo Plesne
zveze Slovenije, ki priznava
ples kot sestavni del kukure,
izobraževanja, kot rekreativ-
ni ples in hkrati kot del špor-
ta.
i SIMONA BRGLEZ
Diploma za
Arpada
Salomona
Društvo Exlibris Slove-
niae letos praznuje tride-
setletnico delovanja. Ob
tem jubileju so v Knjižnici
Ivana Tavčarja Škofja Loka
pripravili že tretjo razsta-
vo ekslibrisov.
Na razpis za ekslibrise slo-
venskih knjižnic, knjižničarjev
in bibliotekarjev je 29 avtorjev
poslalo 54 ekslibrisov. Med
nagrajenimi avtorji je poseb-
no nagrado žirije - diplomo za
kolekcijo - prejel tudi Arpad
Šalamon iz Slovenskih Konjic
za serijo osmih ekslibrisov za
Bibliothecae Franciscanorum
MXDLXXII Novo mesto,
Knjižnico Ivana Tavčarja Škof-
ja Loka, Knjižnico Konjice,
Konjice, Napotnik Velenje, P.
Felicijan Novo mesto, R. Pa-
vlovec in Šentjur. Vse je umet-
nik oblikoval v linorezu. MBJL.
Nestereotipno do golega
Po izvirni predpremieri
filma Do golega, ki je bila v
dvorani kina Metropol -
slednja je bila ves sobotni
večer rezervirana samo za
ženske - se danes v tej dvora-
ni obeta še ena zanimiva
premiera.
Ob 2L00 se bo v dvorani
kina Metropol prvič odvrtel
najnovejši slovenski film Ste-
reotip, ki že nekaj tednov buri
duhove slovenske javnosti in
kritikov. Ti se ne morejo zedi-
niti, ali je režiser Damijan Ko-
zole storil prav, ker je k sode-
lovanju namesto klasičnih
slovenskih igralcev privabil
tudi ljudi iz »drugih« področij
slovenskega umetniškega us-
tvarjanja. Tako se v glavni
vlogi (prvič v filmu) predstav-
lja Roberto Magnifico, ob
njem Tina Gorenjak, mlada
igralka s Celjskega, pa Alenka
Pinterič, Oto Pestner, Boštjan
Hladnik in drugi.
Filmska ekipa Stereotipa se
bo današnje premiere v kinu
Metropol tudi udeležila, celj-
ski ljubitelji filmov in kina pa
bodo lahko vse do prihodnje-
ga četrtka ugibali ali je film
Stereotip res eden slovenskih
boljših filmov ali pa se o njem
toliko govori le zato, ker na
Slovenskem nima ravno kak-
šne posebne konkurence...
Kakor koli že; film, ki so ga
producirali pri založbi E-mo-
tion, je vsekakor vreden ogle-
da. Prav tako pa si lahko v
soboto še enkrat ogledate zna-
menit in izviren uvod v predva-
janje filma Do golega, ki je že
med predpremiero minulo so-
boto dodobra razvnel in nav-
dušil celjski ženski svet...
■MMHHMI N.-M. SEDLAR
Mladi in klasična glasba
Da se kulturno umetniška
tvornost mladih ne zaokro-
žuje le na sodobne in popu-
larne glasbene tokove, je do-
kazal koncert, ki ga je Kul-
turno društvo Anton Aškerc
na I. gimnaziji v Celju v pe-
tek, 14. novembra, pripravi-
lo v celjskem Narodnem do-
mu.
Klavirski koncert, ria kate-
rem sta se štiriročno predsta-
vila mlada celjska umetnika
Simon Dvoršak in Gregor
Deleja, je bil odlično obiskan,
v pretežni večini pa je prevla-
dovalo mlajše občinstvo. Lah-
ko bi rekli, da sta oba pianista
že kar uveljavljena umetnika
in ju v Celju srečujemo na
številnih prireditvah z različ-
nimi glasbenimi skupinami.
Simon Dvoršak je že v
otroštvu kazal veliko zanima-
nje za glasbo, s 5. leti pa je
pričel z učenjem klavirja, s 7
leti se je vpisal na Nižjo glas-
beno šolo, zelo zgodaj ga je
pritegnilo tudi zborovsko pet-
je in dirigiranje, lani je maturi-
ral na I. gimnaziji, sedaj pa
obiskuje drugi letnik Peda-
goške fakultete v Mariboru.
Njegov kolega in prijatelj Gre-
gor Deleja trenutno obiskuje
9. letnik klavirja in je prav
tako že v otroštvu pokazal
veliko zanimanje za glasbo.
Že v 5. letniku glasbene šole
pa je pokazal zanimanje tudi
za kompozicijo. Sprva je skla-
dal lažje klavirske skladbe, s
15. leti pa je napisal tudi prvo
večjo vokalno-instrumental-
no delo. Na I. gimnaziji v Ce-
lju, ki jo obiskuje, vodi tudi
fantovski oktet.
V koncertnem programu
sta oba pianista predstavila
sicer lahkotnejši program
krajših skladb znanih avtor-
jev, ki pa sta jih na novem
koncertnem klavirju v Na-
rodnem domu izvedla dovr-
šeno ter v zadovoljstvo in
navdušenje občinstva. Kon-
certni program pa so pope-
strile še: pianistka Sara
Chuuya iz Mozirja, ki obi-
skuje škofijsko gimnazijo v
Ljubljani, kjer obiskuje tudi
glasbeno šolo, sopranistka
Nataša Krajnc iz Žalca, sicer
dijakinja I. gimnazije v Celju,
kjer na Srednji glasbeni šoli
študira tudi solopetje, ter
flavtistka Mišela Mavric iz
Celja, prav tako dijakinja
celjske I. gimnazije.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Pesmi, igrari je mi$li
v šentjurski knjižnici so
prejšnji četrtek, 13. novem-
bra, predstavili tretji del pe-
sniške zbirke, ki jo je pod
naslovom Pesmi, igrarije
misli in podnaslovom Oru-
meneli listi prednikov III pri
založbi Lipa izdal domačin
Jernej Borovnik, upokojeni
profesor šentjurske kmetij-
ske šole.
Ljubezen je edina, ki lahko
premaga sovraštvo in zlo, je
osnovna misel Jerneja Bo-
rovnika in s to mislijo je, ob
pogledu na tragične dogodke
prejšnjih let v naši neposred-
ni bližini, leta 1995 izšla nje-
gova prva pesniška zbirka
Pesmi, igrarije misli I, pod
istim imenom leta 1996 dru-
ga, z letošnjo tretjo zbirko pa
pravi   da   zaključuje   svoj
opus, čeprav so vsi prisotni,
teh pa na predstavitvi v šent-
jurski knjižnici ni manjkalo,
mnenja, da bo izpod peresa
Jerneja Borovnika v bodoče
še kaj nastalo.
Njegove pesmi so nepo-
sredne in preproste, k njim
pa je v pesniški zbirki dodal
še nekaj svojih aforizmov
ter tisto, kar pojmuje v pod-
naslovu Orumeneli listi
prednikov. To pa so pesmi
prednikov, ki jih je zbral in v
originalu predstavil na pri-
ložnostni razstavi v knjižnici
ter jih nekatere v izvirni ob-
liki tudi natisnil v svoji pe-
sniški zbirki. V posvetilu pe-
sniške zbirke svoje pesmi
posveča njim: Majdi, mami-
ki Katarini, stricu Ivanu, pra-
dedu Gregorju, stricu Juriju
pa stricu Alojzu ter očetu
Henriku.
Zbirka je natisnjena v 300
izvodih, njen izid pa so poleg
Občine Šentjur, Kmetijske šo-
le, Jurmesa in Veterinarske
postaje Šentjur omogočili še
Daniel Selčan iz Domžal,
Franc Čretnik s Frankolovega
ter Milan Gaberšek iz Šentjur-
ja. ŽIVKO BEŠKOVNIK
Klasičen indijski ples
Sinoči, v sredo zvečer, se je v celjskem Narodnem
domu predstavil indijski plesalec Ujwai Bhole.
Plesalec Bhole v Celju gostuje na povabilo Ane Vovk
Pezdir, vodje Harlekinove šole za plesno vzgojo. Njegov
klasičen indijski ples ter plesno pedagoško delo so spoznali
celjski otroci, na sinočnji predstavitvi pa je Ujwal Bhole v
enournem programu obiskovalcem tudi z besedno razlago
približal indijski tradicionalni ples. IS
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem
gledališču v Celju bodo da-
nes ob 18. uri za Gimnazijo
Ravne na Koroškem in jutri ob
11. uri za Gimnazijo Ptuj upri-
zorili Pigmalion. V soboto ob
10. uri bo za družinski lutkov-
ni abonma in izven gostovalo
Lutkovno gledališče iz Mari-
bora s predstavo Volk in se-
dem kozličkov. V ponedeljek
ob 11.30 bodo Pigmalion upri-
zorili za abonma združeni
mladinski in izven, v torek ob
11. uri bo ista predstava za
Abonma 2. šolski in v sredo ob
11. uri predstava Hiša iz kart
avtorja Borisa A. Novaka za
izven.
V Domu II. slovenskega ta-
bora v Žalcu bo v ponedeljek
druga predstava v okviru
abonmaja z naslovom Arabel-
la.
V dvorani Celjskega doma
si lahko nocoj ob 20. uri ogle-
date 4. reprizo gledališkega re-
citala Kirurgija čustev v izvedbi
gledališke skupine Impromit.
1 KONCERTI 9
V Kulturnem centru Laško
bo nocoj ob 19.30 koncert an-
sambla Braneta Klavžarja, an-
sambla Šaleški fantje in kvarte-
ta Frankolovčani. Koncert bo v
okviru abonmaja polk in valč-
kov. V sredo ob 19.30 pa bo
predavanje Jožeta Zupana o
Himalaji, svetu neskončnih
razsežnosti.
V dvorani Zdraviliškega do-
ma na Dobrni bo jutri ob 20.
uri koncert Vokalne skupine
Cvet z gosti, pod vodstvom
Vide Bukovac.

V Laškem dvorcu bodo jutri
ob 17 uri odprli razstavo grafič-
nih del akademske slikarke
Wang Huiqin.
V galeriji v Velenju je odpr-
ta slikarska razstav del Veljka
Tomana.
V galeriji Riemer v Sloven-
skih Konjicah je na ogled raz-
stava likovnih del Tretje oko
slikarja Jureta Godca.
V Likovnem salonu do kon-
ca novembra razstavlja likovna
dela Olaf Nicolaj.
V galeriji AC v Žalcu je od-
prta stalna prodajna razstava
slik - olj na platnu in oljnih
pastelov slikarja Franca Mar-
koviča-Aca in reprodukcij sve-
tovno znanih slikarjev.
V razstavišču Firšt v Logar-
ski dolini si lahko ogledate
otroško razstavo z naslovom
Jaz pa grem na zeleno travco...
V Hermanovem brlogu v
Celju je na ogled razstava Hi-
treje, višje, močneje in razstava
otroške govorilnice in telefon-
skih kartic Telekoma Slovenije.
V Osrednji knjižnici Celje
je do 10. decembra na ogled
razstava starih razglednic in fo-
tografij iz zbirke Marjana Ma-
rinška Pozdrav iz Kozjega na
Štajerskem.
V prostorih galerije Zavoda
za zdravstveno varstvo na
Ipavčevi 18 v Celju je na ogled
razstava likovnih del Dura Mli-
narca.
V galeriji Keleia je odprta
pregledna razstava Celjskih
mednarodnih slikarskih ted-
nov od leta 1988-1997
V pritličju Stare grofija
Muzejskem trgu so na o«
dela arhitekta Aladarja \\
mira Baranyaia.
V Muzeju novejše zgo^
ne v Celju je na ogled razsi
Oj, ta vojaški boben, ki p
stavlja vojaške uniforme i^
sebne zbirke.
V Razstavnem salonu l
niče v Rogaški Slatini do
decembra razstavljata sli
ska dela Vesna in Vlado Rei
iz Celja.
V razstavišču Stara gm
Pokrajinskega muzeja je na
led razstava Slovenskega e
grafskega muzeja Udoma(
svetloba, ki prikazuje etnol(
pogled na svetila in pripoino
ke zanje.
V avli hotela Dobrna je (
jutri na ogled razstava del s
karke Irene Polanec iz Mariln
ra. Od sobote naprej pa bo(
razstavljena likovna dela v
ganizaciji Limita Štore.
V prostorih Telekoma je
prta razstava slikarja Vojka
lavška, ki do 15. decembra
stavlja tudi v salonih ford.l
in fiat podjetja Avto Celje.
V gostišču Mihec razst
Ija Terezija Rataj slike na plf
nu, na glavni pošti slikarsl
dela Vlado Geršak in v jedi
niči bolnišnice Štefan Vrbai
čič.
V hotelu Merx do kon
novembra razstavlja likoN-:
dela Vlado Renčelj-Ver, v tova'
ni Etol Maks Menonija, v boi
tique Steklar pa Amina Kola
in Vlado Renčelj-Ver. f

V Zdravilišču Laško bo jul
ob 19.30 osemnajsti salonsl;
večer.
V okviru Univerze za 111
življenjsko obdobje bo danf
ob 16. uri v čitalnici knjižnice D
Gledališkem trgu ob razstat
Zdrave korenine - mogočoi
drevo pogovor z gostjo Viktoi:
jo Rehar.
V Teatru v Celju bo drevi c:
21. uri proslava 1. obletnice glt
dališča Impromit, kjer bo i
zabavo poskrbel Robert, svt
tovni popotnik iz Gibraltarja, k
bo vse prisotne impresioniral
»v\;alking on broken glass«
svojima pomočnikoma.
KINO
Union 20. 11. ob 17 in 19. i
ameriški film George iz džuni
gle, ob 21.15 ameriški Ugrabi'
tev, od 21.11. naprej pa ob I7.ii|
19. uri ameriški George j
džungle, ob 21. uri pa slovenj
film Stereotip. I
Mali Union 20. ob 20. uJ
ameriški film Noč nad Us^
hattnom, od 21. 11. naprej C
ob 18. uri slovenski film Sterec
tip, ob 20. pa Noč nad Manhatt
nom.
Metropol 20. 11. ob 16.
18.30 ameriški film Ugrabite^'
ob 21. uri premiera slovensl^^
ga filma Stereotip, od 21.
naprej pa ob 16., 18.30 in 21.1'
ameriški film Ugrabitev. 22.
ob 10. uri George iz džungle,
23.30 pa ameriški film Do nag^
ga.
Kino Žalec 21. ob 18. urii"
23. 11. ob 16. in 18. uri ameri^lj
film Bean, 21., 22. in 23. 11.''"
20. uri pa ameriški film Stik. ^
Kino Dobrna 22. ob 19. in 2>
11. ob 17 uri ameriški film Tej
rija zarote. ■
L SNOPIČ
KULTURA
19
Nicvecna
spisku
najskdiših
J krajšo slovesnostjo so
jprli posodobljene pro-
knjižnice v Sloven-
Konjicah  in  njene
jpte v Ločah.
Qd Četrtka obiskovalci
jjižnice v Konjicah prihaja-
I v povezana oddelka za
Ifasle in mladino, s čimer
J pridobili prostor za skup-
il izposojo in povečali pro-
g za knjižne police. So-
jbna računalniška oprema
jiogoča računalniško in
je{lkiijižnično izposojo v
lovenskem prostoru ter
jožnost neposrednega po-
jeda v lokalni knjižnični
jnd. V Ločah je knjižnica na
ovo opremljena. Novost je
jdi programski svet, ki od-
^ o nakupu novega knjiž-
jjnega fonda, sestavljen pa
;iz bralcev iz različnih oko-
Vot je na odprtju dejala dr.
ilva Novljan iz Narodne
iniverzitetne knjižnice v
jubljani se je s posodobitvi-
)konjiška knjižnica le povz-
ela iz spiska najslabše
ipremljenih osrednjih knjiž-
ic v Sloveniji. Tokratna na-
)žba je znašala dva milijona
iristo tisoč tolarjev, sreds-
a pa so se zbrala iz občin-
tega proračuna, sredstev
ikalnega podjetniškega
!ntra, nekaj pa so prispevali
idi donatorji iz lokalnega
colja.
V prihodnjem letu pa na-
leravajo posodol)iti..še eno-
pZrečah in Vitanju.   A.N.
Trdnjavski trikotnik
Politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajersl<em (]86]-19]4)
S tem naslovom je pred
kratkim pri mariborski založ-
bi Obzorja izšla knjiga celj-
skega zgodovinarja in univer-
zitetnega profesorja dr. Jane-
za Cvirna. Avtor v študiji pri-
kazuj^ razvoj Nemštva in
nemškega nacionalizma na
Spodnjem Štajerskem od dru-
ge polovice 19. stoletja do raz-
pada »črno-žolte monarhije«.
Za večino slovenskih in
nemških del, ki so se dotikala
obravnave zgodovine med leti
1848-1914, še posebno nemš-
ko-slovenskih nacionalnih bo-
jev, je bilo vseskozi značilno,
da so skoraj brez izjeme prista-
jala na stereotipe, ki so izhajali
iz slovenske in nemške publici-
stike druge polovice 19. stolet-
ja. Še posebej se je to kazalo pri
našem lokalnem zgodovino-
pisju, ki ga je bilo kar nekako
strah, da bi razpravljalo o
Nemcih v naših mestih (Melik)
ali pa se je osredotočalo zgolj
na prikazovanje nemškega za-
tiranja Slovencev, načrtne ger-
manizacije...
Dr. Cvirn se je, kot priča nje-
govo delo, dobro zavedal, da je
treba na preteklost gledati kot
na celoto in enakovredno
obravnavati vse, ki so živeli pri
nas. Avtor nam je skozi deset
poglavij lepo orisal celoten raz-
voj v nemškem taboru vse od
začetka ustavne dobe 1861 do
prve svetovne vojne. Tako je v
pričujoči študiji prikazan razvoj
prebivalcev v spodnještajerskih
mestih in trgih, ki so se že v
ustavni dobi, v 60. in 70. letih,
začeli nacionalno opredeljevati.
Večina njih se je pridružila usta-
voverni stranki, ki se je navdu-
ševala za liberalizem in podpi-
rala takratno vlado. Sporov
med ustavoverci in Slovenci v
tem času še ni bilo. Toda razme-
re so se kasneje začele spremi-
njati in ustavoverci so vse bolj
postajali nemška stranka, ta pa
se je cepila na najrazličnejše
skupine, med katerimi so bile,
skoraj brez izjeme, vse izrazito
nacionalistične in protisloven-
sko usmerjene.
Avtor je želel s prikazom
razvoja nemške politike na
Spodnjem Štajerskem v drugi
polovici 19. stoletja odgovoriti
še na dve vprašanji. Na eni
strani ga je zanimala splošna
dinamika razvoja prevladujoče
politične usmeritve spodnje-
štajerskih Nemcev, na drugi
strani pa vprašanje, v kolikšni
meri so spremembe in razUke
v politični usmeritvi Nemcev
pri nas koreninile v domači
politični situaciji, ki se je radi-
kalno spreminjala s krepitvijo
slovenskega nacionalnega po-
ložaja ali pa so bile te spre-
membe zgolj odsev ostalih pri-
zorišč mednacionalnih bojev,
na primer na Češkem, ki so v
pretežni meri obvladovali ta-
kratno notranjeavstrijsko poli-
tičnosceno^________,
Cvirnova študija je oprta na
številne arhivske in časopisne
vire, na spomine nemških in
slovenskih sodobnikov obrav-
navanega časa in druge zgodo-
vinske razprave. Virov je za
obravnavano obdobje dovolj,
za nekatere dogodke celo pre-
^več, tako da mu je v želji po
sintetičnem in lapidarnem pri-
kazu razvoja nemške politike
na Spodnjem Štajerskem prav
obilnost virov povzročala naj-
več težav. In kot je v uvodu
sam zapisal, je moral zato velik
del tega bogatega gradiva celo
zanemariti.
Več o vsebini nove knjige
bomo izvedeli danes, v četr-
tek, 20. novembra, ob 18. uri v
Levstikovi sobi Osrednje
knjžnice, ko bo o njej sprego-
voril tudi avtor.
Po svoji zasnovi, vsebini in
dokumentaciji Cvirnovo delo
prav gotovo predstavlja popol-
no novost v našem zgodovino-
pisju. Izredno dragoceni sta tu-
di prilogi. V prvi je popis in
naklada vseh štajerskih časopi-
sov, ki so izhajali v tem času,
druga pa prinaša dragocene
biografije spodnještajerskih
politikov.
■MU BRANKO GOROPEVŠEK
Subicevadela
na ogled
V Galeriji Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje
so v torek zvečer odprli
razstavo del akademske-
ga slikarja Jožeta Šubica.
Šubic je slikarstvo študi-
ral na Akademiji za likov-
no umetnost v Ljubljani,
kjer je pri prof. Gustavu
Gnamušu leta 1982 diplo-
miral. Študij slikarstva je
nadaljeval na slikarski spe-
cialki, ki jo je končal dve
leti kasneje. Ukvarja se s
slikarstvom, risbo, grafiko
in knjižno opremo, doslej
je svoja dela predstavil na
več kot 40 samostojnih
razstavah, sodeloval pa je
tudi na več kot 100 skupin-
skih. Za svoja dela je prejel
več nagrad in priznanj,
celjskemu občinstvu pa je
izbor njegovih del na ogled
v Galeriji Zavoda za
zdravstveno varstvo v
Ipavčevi ulici. IS
IZ GUTENBERGOVE
GALAKSIJE
Slaven med slavnimi
Piše: MOHOR HUDEJ
Ob Paulu Bowlesu človek
najprej pomisli na nekaj, v
prvi vrsti Tanger ali drugo
redakcijo poimenovanja te-
ga mesta Tangier, na samo
maroško berbersko-arabsko
kulturo, ki je seveda pogoje-
na s tamkajšnjim islamom,
na Mehiko, Indokino, na to
da je bil Paul Bovvles rojen
leta 1911 v New Yorku in
nenazadnje na Bertolucci-
jev film »Čaj v Sahari«, ki je
bil posnet po Bovvlesovi ro-
maneskni predlogi »The
Sheltering Sky«, prevod tega
romana z naslovom »Zavetje
neba« pa je pred kratkim iz-
šel tudi v zbirki XX. stoletje
Cankarjeve založbe.
Tokrat ne bo govora o tem
romanu, pač pa o Bovvlesovi
prvi prevodni izdaji pri nas,
njegovih izbranih novelah, ki
jih je pred nekaj več kot letom
dni izdal KUD France Preše-
ren iz Ljubljane. Zakaj se ob
Bovvlesu najprej spomnimo
Tangerja? Ker se je namreč
Bovvles preselil tja in se tam
za stalno naselil. To je bilo še
v času pred drugo svetovno
vojno, ko je Tanger bil še
mednarodni protektorat brez
davkov, s svobodno trgovino,
mesto s katerim se je lahko v
tistem času primerjal le še
Bejrut. Za zahodnjake svoje-
vrstna rajska podoba. Po
Bovvlesu je v Tanger pričela
prihajati, seveda poleg obvez-
nih trgovcev, tudi ameriška
literarna smetana, imena kot
so William Burroughs, ki je
tam celo napisal svoj »Goli
obed«. Gore Vidal, Allen Gins-
berg, Tennessee Williams, ce-
lo Truman Capote, ki je bil
takrat v Ameriki gotovo prva
zvezda ameriške književno-
sti. Druga stvar je berbersko-
arabska kultura Maroka. Na
to pomisliš zato, ker je nihče
ni nikoli tako dobro popisal
kot Paul Bovvles in sicer ne
kot kakšen etnolog, temveč
jo je zaobjel v vsej njeni kom-
pleksnosti skozi hterarno pri-
poved, ki je precizna in pol-
nopomenska, dramatična,
usodna in prenekaterikrat
kruto reahstična. Bovvlesove
zgodbe namreč govore o kru-
tostih, ki jih v življenja berber-
skih plemen prinaša Sahara
in boj za obstanek v njej, kru-
ti (ne) moralni zakoni in naši
evropski logiki dostikrat ne-
pojmljiva življenjska dejstva.
Ena takšnih zgodb je »Istikha-
ra, anaya, Medagan in Meda-
ganat«. Takole se prične: »Ne
preseneča, da v Sahari, kjer
zrak, svetloba in celo nebo
spominjajo na kakšen doslej
še neobiskan planet, zasledi-
mo prav tako neobičajne
vzorce medčloveških odno-
sov. Človeško vedenje je na-
tančno določeno in le malo
prostora je prepuščeno indi-
vidualnim variacijam. Če oko-
liščine nudijo priložnost za
napad in plenjenje, potem je
takšno dejanje tudi pričako-
vano, običaj ga pravzaprav
celo zahteva. To vedo vsi.«
Naprej pa Bovvles pojasni dve
posebnosti v teh zakonih, ki
sta istikhara in anaya. Slednja
je, za primer, zadnje šibko
upanje v bitki poraženemu
vojaku. Če se mu namreč us-
pe priplaziti do katerega od
svojih nasprotnikov, ter svojo
glavo v celoti pokriti z robovi
njegovega burnusa, neke vr-
ste beduiskega plašča s kapu-
co, je rešen smrti, a to pome-
ni, da je do smrti lastnika
burnusa odvisen od njega,
postane njegova last, ta pa je
zanj odgovoren...
Na Mehiko in Indokino se
človek spomni, ker je to dru-
ga velika tema pisanja Paula
Bowlesa, ki seveda popisuje
te kraje s hladno racionalistič-
no držo človeka, ki ne more
skriti naslednjega, na kar člo-
vek ob Bovvlesu pomish, da je
Američan, rojen v Nevv Yor-
ku. Končno pomisli na Berto-
luccijev film, ki je Bovvlesa
sicer proslavil in predstavil
širšemu občinstvu, kar pred
tem filmom ni bil, je pa tudi
res, da je njegovo literaturo,
kot ugotavlja v nekem eseju o
Bovvlesu Aleš Debeljak, obre-
menil s hollywoodsko pers-
pektivo, se pravi z osladno
priredbo romana in brezhib-
no fotografijo. Kaj je bil Bovv-
les nekoč, do tega filma, naj-
lepše ilustrira izjava Gore Vi-
dala, ki je zanj rekel, da je bil
»slaven le med slavnimi«. Daj
Bog, da bi mu ta slava poma-
gala tudi pri nas in ga kdo
vzame v roke kot pisatelja!
Angelski glas v Žalcu
Angleška pevka Shirlie Roden bo 1. decembra ob 19.30 nastopila v Domu
_ slovenskega tabora
Pred letom dni je v glasbe-
išoli v Žalcu Shirlie Roden
i)dila zelo uspelo delavnico,
kr je pokazala svojo meto-
» sproščanja z naravnim
loveškim glasom. Takrat se
porodila ideja o njenem
>ncertu v tem mestu, 1. de-
■mbra bo ideja postala re-
ličnost.
shirlie Roden je pred petimi
''prvič prišla v Slovenijo in
Uakrat nastopila na števil-
^ koncertih za otroke in
^3dino, za bolne, ostarele,
J^evno prizadete in za obi-
'ino   glasbeno   občinstvo.
V začetku prihodnjega leta
' Shirlie posnela album
^adb, ki so posvečene Slo-
'liji. Albumu bodo prilože-
*tudi fotografije krajev, ki
* navdihnili angleško pev-
Naslovna pesem se bo
^enovala The Vanishing
^'^e (Izginjajoče jezero) in
^ posvečena Cerkniškemu
Jeru. Nekaj pesmi z tega
Juma bodo slišali tudi obi-
i^valci koncerta v Žalcu.
l^^fHe po ocenah kritikov os-
z izvrstnimi glasovnimi
ij^°Žnostmi, z avtorsko glasbo
•Nevsiljivim nastopom. Velja
eno najbolj  samosvojih
osebnosti angleške glasbene
scene in hkrati eno najboljših
pevk, kar jih premore Anglija.
Njena glasba obsega vse od
balad do skladb v ritmu ročka.
Njena življenjska pot se za-
čenja v Južnem Walesu. Na
bližnji farmi, kjer so imeli ko-
nje, je Shirlie preživela ves pro-
sti čas. Pri štirih letih se je zače-
la učiti igranja na klavir, pri
osmih je imela prve učne ure
solo petja. Obetala se ji je uspe-
šna operna kariera, vendar se
je Shirlie pri šestnajstih s kitaro
odtihotapila v London. Kasneje
je diplomirala iz evropske knji-
ževnosti in se po diplomi pri-
družila legendarni ročk skupini
The Kinks. Uveljavila se je tudi
kot igralka, napisala je vrsto
odrskih glasbenih del, trenutno
je njen hit Roy Orbison, ki ga v
angleških gledališčih igrajo že
četrto leto. Preobrat na njeni
umetniški poti pomeni njen pr-
vi samostojni album Skydan-
cer, s katerim je stopila na pot
notranjega zavedanja, velike
ljubezni do narave in spoštova-
nja do planeta.
IRENA JELEN BAŠA
Shirlie Roden zelo rada prihaja v Slovenijo, zanjo je to
najljubša dežela na tem planetu. Uči se slovenščine, v svojem
repertoarju ima tudi slovenske ljudske pesmi.
Mavrični večer umetnosti
v konjiškem kulturnem
domu je bila v soboto slo-
vesnost ob petindvajsetlet-
nici delovanja konjiške li*
kovne sekcije, ki je letos ob
svojem jubileju postala
društvo.
Jubilantom je ob tej pri-
ložnosti čestitala in izročila
priznanje Zveza kulturnih
društev Slovenije. Čestit-
kam se je pridružil tudi žu-
pan Janez Jazbec. Predsed-
nik območne ZKD Zdravko
Ivačič je v svojem govoru
med drugim poudaril, da je
"konjiška likovna sekcija vti-
snila pomemben pečat ne
samo na ustvarjalno delo li-
kovnikov ampak na celoten
kulturni utrip nekdanje ob-
čine. Številne razstave, tako
skupinske kot individualne,
so že zdavnaj postale po-
meniben člen v kulturnem
mozaiku Konjic. S svojimi
razstavami in likovnimi ko-
lonijami pa vedno bolj pose-
gajo tudi v slovenski kultur-
ni prostor.
Na sobotni prireditvi so
člani Mavričnega gledališča
pod vodstvom Marije Gol-
čer razpeli mavrični svod
poezije, glasbe in likovne
umetnosti do srca sleherne-
ga obiskovalca te prireditve.
Ob koncu kulturnega pro-
grama je likovnikom čestita-
la tudi dolgoletna predsed-
nica DPD Svoboda, v okviru
katerega je likovna sekcija
do letos delovala. Pranja
Mlakar, predsednica Občin-
ske kulturne zveze Jožica
Hanžič pa jim je izročila
priznanje in odprla razsta-
vo. A. Č.
20
NASI KRAJI IN UUDJE
Nevarne Savinjske Alpe
V gore letno več kot milijon Slovencev - Največ nesreč se je septembra zgodilo v Savinjskih Alpah JI
Planinska zveza Slovenije je
nesreče v naših gorah sistema-
tično začela beležiti leta 1957
in zadnja sezona je bila najbolj
tragična. V slovenskih gorah je
letos umrlo 28 ljudi, največ
nesreč pa se je septembra zgo-
dilo v Savinjskih Alpah.
Zakaj .so Savinjske A\\)v
upoštevaje število nesreč - naj-
bolj nevarne? Največ nesreč se
je zgodilo septembra, najpogo-
steje popoldne in v lepem vre-
menu na višini 1900 metrov.
Poglavitni vzrok je bila utruje-
nost od zagnane celodnevne
hoje, še bolj zaskrbljujoč pa je
podatek, da je bila med pone-
srečenimi kar tretjina članov
planinskih društev. Glede na
starostno strukturo izrazito iz-
stopajo mladi med 20 in 29 leti.
Po strokovni analizi PZS so
najpogostejši vzroki za nesrečo
telesna nepripravljenost, nepoz-
navanje gorskega sveta, bolezen
in šele nato precenjevanje svojih
zmogljivosti oziroma podcenje-
vanje vzpona ali ture, odlomlje-
na skale in še vedno neprimerna
oprema in obutev. Po drugi stra-
ni je vse več planincev solidno
opremljenih, vendar jim manjka
znanja, kako opremo prav in
učinkovito uporabiti.
Statistika še pravi, da je naj-
več nesreč med posamezniki,
pri organiziranih in vodenih
pohodih pa jih skorajda ni.
Eden od mnogih vzrokov za
nesreče v gorah predstavlja od-
tujenost od narave. Planinstvo
vse manj ostaja način življenja,
izleti se praviloma končajo še
isti dan in zato so koče pred-
vsem v sredogorju vedno slab-
še obiskane. Cilji planincev in
pohodnikov so vedno bolj zah-
tevni, hkrati pa je odmerjen čas
za obisk gora vse krajši.
Za naslednjo sezono povzro-
čajo skrb izkušnje iz avstrij-
skih, italijanskih, švicarskih in
francoskih Alp. V planinah
omaga vse več srčnih, sladkor-
nih in drugih bolnikov, med
pogostimi vzroki za smrt (v
Avstriji kar tretjinski) pa so srč-
na kap. PZS zato pripravlja ši-
roko akcijo preventivnih dejav-
nosti, ki bodo še posebej zajele
»Izobraževanje v planin-
skih društvih je skoraj zamr-
lo. Od nekdanjih 5000 absol-
ventov planinske šole na leto
smo zdaj prišli na borih 800.
Po grobih ocenah pa se vsako
leto v planine odpravi več kot
milijon Slovencev, zato bomo
vztrajali, da se v redne šolske
programe vnese tudi planin-
ska tematika,« opozarja pred-
sednik PZS Andrej Brvar.
nesrečam najbolj izpostavljeno
območje Savinjskih Alp.
■■■■■■■H ŽEUKO ZULE
Ljudje odprtih rok
Pri reviji Naša žena so 12. novembra v Ljubljani v okviru
akcije Ljudje odprtih rok izbrali dobrotnico, darovalko,
pobudnico dobrih del in izjemno osebnost leta 1997.
Med ljudmi, brez katerih bi bil slovenski vsakdanjik reven in
turoben, so tudi posamezniki in posameznice s Celjskega. Med
tremi posameznicami, razglašenimi za vzornice leta 1997, je bila
Alenka Čas, psihologinja na Šolskem centru v Velenju. Posebne
zahvalne listine za plemenita dejanja so prejeli: Olga Hočevar,
pomočnica ravnateljice na Osnovni šoli Polzela, Dragica Polanc in
Andrej Palir, ustanovitelja skupine za samopomoč uporabnikov
psihiatrije Mavrica, in skupina desetih beguncev iz Velenja. KL
Nova Icuriinica na Dobrni
Osnovnošolci in malčki v
vrtcu na Dobrni se z začet-
kom letošnje kurilne sezone
grejejo s pomočjo plina, saj
so v kraju zgradili novo ku-
rilnico, ki služi tudi za potre-
be ogrevanja Zdravstvene
postaje Dobrna.
V vojniški občini so projekte
za plinsko kotlarno na Dobrni
pripravili letošnjo pomlad, za
kotlarno, ki naj bi služila po-
trebam osnovne šole, vrtca in
krajevne zdravstvene postaje
so gradbeni del projekta izde-
laU v podjetju Navor, inštala-
cijski del pa v Projektivnem
biroju Martina Majerja. Z deli
so začeli takoj po zaključku
šolskega leta, naložbo, ki je
bila vredna nekaj več kot 20
milijonov tolarjev, pa zaključi-
li v začetku oktobra. Za grad-
njo kotlarne so skupaj s koo-
peranti poskrbeli v Ingrad Go-
stinstvu, montažo plinskih ci-
stern pa so opravili delavci
podjetja Europlin Trbovlje, ki
je tudi dobavitelj utekočinje-
nega plina.
Del denarja, potrebnega za
gradnjo nove kurilnice, so za-
gotovili iz namenskih sredstev
za potrebe osnovnošolskih in-
vesticij, večino pa je pokrila
Občina Vojnik iz svojih izvir-
nih prihodkov. IS
V Celju
trikrat AA
V Celju se dvema skupina-
ma anoniirmih alkoholikov
jutri pridružuje še tretja, ka-
tere člani se bodo poslej red-
no sestajali ob petkih med
18.30 in 20.30 uro v prostorih
Zavoda za zdravstveno vars-
tvo Celje v Ipavčevi 18.
V mestu ob Savinji dve sku-
pini AA delujeta že dlje časa;
člani prve se sestajajo ob tor-
kih med 19. in 21. uro v pro-
storih Doma upokojencev v
Jurčičevi 6, člani druge pa ob
četrtkih med 18. in 20. uro v
prostorih Zdravstvenega do-
ma Celje v Gregorčičevi 5.
IS
Oh, to odraščanje!
šola za starše, ki jo v okviru
projekta Za zdravo življenje v
prihodnjem tednu pripravljajo
na OŠ Frana Roša v Celju, bo s
predavanji staršem osvetlila
marsikatero vprašanje v zvezi
z odraščanjem in vzgojo otrok.
Tako se bo v ponedeljek, 24.
novembra, ob 16.00 pričelo pre-
davanje dr. Alenke Kokalj z
naslovom V družini se vse zač-
ne, prihodnji dan, v torek, bosta
dr. Kokaljeva in psihologinja
Alenka Tacol govorili o tem,
kako kakovostno preživeti pro-
sti čas, v sredo pa bodo starši v
prostorih OŠ Frana Roša spet
lahko prisluhnili Alenki Tacol
na predavanju z naslovom Oh,
to odraščanje. Predstavila bo
pet temeljnih področij razvoja v
adolescenci, spregovorila o
tem, kako lahko starši otroku
pomagajo, da postane samo-
stojna in odgovorna osebnost in
povedala, kako zelo lahko tele-
sne spremembe v času adoles-
cence mladostnika begajo. Pri-
hodnji dan, v četrtek, bodo go-
vorili o različnih oblikah zasvo-
jenosti in kako se jim izogniti, v
petek ob šestnajstih pa se bo v
učilnici za slovenski jezik priče-
la okrogla miza, na kateri bodo
sodelovali vsi predavatelji Šole
za starše, ki bodo skušali obli-
kovati stališča in sklepe vseh
štirih predavanj.
Starši, ki se bodo predavanj
udeležili, bodo s predavatelji
tudi razpravljali, za pisna
vprašanja, na katera bodo ti
odgovarjali med petkovo okro-
glo mizo, pa bo na voljo po-
sebna skrinjica. Vsa štiri pre-
davanja se bodo pričenjala ob
šestnajstih v prostorih OŠ Fra-
na Roša v Celju. NMS
Komunaici so se smejali
Delavci laške komunale so pred kratkim, ko
so urejali cesto od Spodnje Rečice so naselja
Slivno, porezali tudi vrbovo grmovje in veje
osmih slivovih dreves, ki so last Štefana Ula-
ge. Škoda sicer ni velika, vendar je gospoda
Ulago zelo prizadelo obnašanje komunalcev,
ko se je pritožil zaradi njihovega početja.
»Vrbovje in drevesa so ob cesti že vrsto let in
doslej niso nikogar motili,« pripoveduje Štefan
Ulaga. Avtomobili so imeli dober pregled, če je
trava ob cestišču zrasla previsoko, pa jo je sam
pokosil. Delavci komunale ga sploh niso obve-
stili, še manj prosili za dovoljenje, ali smejo
grmovje in veje požagati. »Ko sem jih vprašal.
zakaj so mi to naredili, so se mi smejali, ko pa
sem se hotel po telefonu pritožiti direktorju
komunale Ivanu Kendi, me je nekdo na drugi
strani aparata odvrnil, češ da pri njih ni nikogar
s takšnim priimkov,« je ogorčen Štefan. »Čud-
no se mi zdi, da so se lotili prav mene, saj je
drugod ob cesti veliko grmovja, ki zares ovira
promet. Morda je razlog v tem, ker imam slabši
suknjič od drugih.«
Štefan Ulaga se ne namerava več nikomur
pritožiti, tudi odškodnine ne bo zahteval, bo
pa, pravi, moralo preteči veliko vode, preden
bo komunalcem oprostil njihov vzvišeni odnos
do krajanov. JI, Foto: GK
V SPOMIN
Majda Trogar
Ko razdaš svoje srce, srce
izgori v večnost. In tako je
izgorelo srce iznenada in
prehitro tudi Majdi Trogar,
ki se je rodila v družini
Pečenko leta 1929 v Mur-
skem Središču. Pri desetih
letih je že stanovala na Po-
nikvi pri Grobelnem, kjer je
obiskovala šolo med vojno,
po njej pa ekonomsko šolo v
Celju. Življenje je stalno zahtevalo njeno aktivnost ^
udejstvovanje v družbenih organizacijah. Ob odgovornejti^
deluje končala višjo ekonomsko šolo v Mariboru. Bilaj^
aktivna v občinski zvezi delovnega ljudstva, krajevni
skupnosti, zvezi borcev, gostinski zbornici in končala svojo
aktivno službo kot direktorica poslovne skupnosti Fornia
tor
Za njeno delo jo je odlikovala družba s številnin^
priznanji, največje priznanje pa so ji stalno dajali ljudje, ^
katerimi in za katere je delovala.
Njeno življenje in njen dom je bila ljubezen. In ljubezen
je razdajala z odprtimi rokami. To je izkazovala v zakonu
možu Slavku in hčerki Tatjani. Ljubezen je prenašala tui
na vnukinji in na vse nas. v katere je zarisala sledove sm.
Dolga leta od ustanovitve Koronarnega kluba v Celju jt
bila članica tega humanitarnega društva, ki vrača ljudU
življenje in ljudem daje življenje. Zadnja leta je bik
predsednica kluba in tudi soustanoviteljica Slovenskegi
združenja koronarnih klubov.
Vse delo je opravljala s srcem in upanjem v uspeh.
Odpirala je vrata, ki so bila drugim zaprta. Odpirala so se,
ker jih je odpirala s srcem in zavestjo, da opravlja poslans-
tvo dobrote za človeka. Ni poznala počitka, poznala pa]t
delo in odgovornost. Vzpodbujala je veselje do dela, a tui^
smeha in zabave. Vedno je bila pripravljena pomagati
Pokazala nam je vzor aktivnega življenja za dom, domovi
no in prijatelje. Polna ustvarjalne moči je snovala nove poti
kljub bolezni, ki je že bila v njenem srcu.
Ob vsem tem delu in odgovornosti pa je prepogoste
pozabila nase. A ne bomo je pozabili mi, ki nam je bib\
dano veselje, da smo jo poznali in da je delila lepm
življenja tudi z nami.
dr. JANEZ TASIČ
Hinko Dermol
Pred dnevi se je po kratki, a hudi bolezni ustavilo sm
Hinka Dermola, enega najbolj delovnih in ustvarjalnih
Velenjčanov. Rodil se je leta 1930 v znani delavski družiniv
Družmirju pri Šoštanju. Po končanem učiteljišču v Maribo-
ru seje najprej zaposlil v Osnovni šoli Paka pri Velenju.
Kot gledališki igralec in član pevskega zbora je pričel
ustvarjati že zelozgodaj v rodnem Družmirju. z delom pa
je nadaljeval tudi v Velenju. Kot igralec je ustvaril veliko
likov, med njimi zapitega Andreja v Plavžu, dobrosrčnega
Donalda v Operaciji, zaljubljenega Sobra v opereti Pri treh
mladenkah, župnika v Hlapcu Jerneju... Zelo delaven je
bil tudi pri udarniških akcijah za izgradnjo mesta Velenje,
oblikoval je scene pri različnih prireditvah... Ko je delal
Hinko. so bila dela opravljena pestro, zanimivo, kakovost-
no in pravočasno.
Hinko je bil pravi mojster za organizacijo proslav ob
različnih priložnostih, z vsem srcem pa se je zapisal tudi
športu. S kotalkanjem je začel orati ledino, pod njegovim
vodstvom je velenjsko kotalkanje sodilo v tedanji jugoslo-
vanski vrh in že korakalo, proti Evropi. Delal je tudi pri NK
Rudar Velenje in njegova zasluga je, da je Rudar okusil
drugoligaški status. Tudi uvrstitev ženskega rokometnega
kluba v 2. zvezno ligo je njegovo delo, kasneje pa se j^
zapisal še atletiki. Hinko je bil izjemno pošten in ni maral
površnosti; kot takšen pa je bil mnogim v napoto.
Svoj pečat je pustil tudi v propagandi Gorenja, kjer j^
skrbel za sejemske postavitve. V času njegove kratka
upokojitve smo Hinka kot atletskega sodnika srečevali nO-
vseh atletskih tekmovanjih. Za svoje delo je bil deležei^
mnogih priznanj.
S prezgodnjo smrtjo Hinka Dermola je šport v Šaleški
dolini in Sloveniji izgubil enega največjih ustvarjalcev.
njim pa bo ostala globoka vrzel. Hinko ob ostal v srcih
številnih športnikov in športnic, ljubiteljev gledališča
pevcev; zagotovo pa najbolj v srcih hčerke Nataše, sinfl
Valerija in žene Adele. številnih sorodnikov, mnogih
Velenjčanov in vseh, ki so Hinka Dermola poznali, se ^
njim srečevali in z njim ustvarjali. Teh pa je bilo zelo
veliko...
LOJZE OJSTERŠEK
1. SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
ODMEVI
po Zlatarni
Zlatarna
Aurodent
itlanku Po Zlatarni Zlatar-
^urodent, objavljenem v
,j5nji številki NT, sem v od-
boru na prvo vprašanje po-
J3I: »Ni nameri stečajnega
javitelja, da bi oblikoval sa-
,veliko stečajno maso, tem-
< išče načine za oživitev
jizvodnje...«
/odgovoru torej manjka sa-
,besedica SAMO, zaradi če-
še lahko prvotna izjava v
izi s to problematiko razu-
.popolnoma drugače. Da bi
odgovor pravilno razumel,
jem še dodatno pojasnilo:
Stečajni upravitelj je na os-
vi argumentov ocenil, da je
iiteresu povečanja stečajne
ise, racionalno ponovno
iviti proizvodnjo nakita. S
n bi se nedvomno povečala
na tovarne in s tem stečajna
isa, kar je predvsem v inte-
iu upnikov. Ne gre pozabiti,
je Aurodent eden večjih
mikov Zlatarne Celje, d. d. v
!Čaju, ter da so tudi delavci
irodenta vložili certifikate v
itično družbo. Torej je tudi
š interes, da se stečaj opravi
:o, da bodo upniki poplača-
V največji možni meri.
Dovolite še dodaten komen-
tar v zvezi z ugodnim aranž-
manom nakupa zaloge gotovih
izdelkov. Aurodent je s to po-
godbo dosegel, da lahko takoj
prične s prodajo v maloprodaj-
ni mreži. Zlatarna Celje v ste-
čaju pa bo s takšno prodajo
dosegla večji efekt kot z raz-
prodajo, kjer se ne ohranja bla-
govna znamka Zlatarne Celje,
temveč se izdelki prodajajo po
le nekaj višjih cenah, kot je
cena osnovne surovine - zlata.
ANDREJ CIMERMAN,
Zlatarna Aurodent
Po Zlatarni
Zlatarna
Aurodent 11.
Bivše delavce Zlatarne Ce-
lje, ki smo več kot pol leta
doživljah agonijo, ki ji verjet-
no v državi ni bilo primerjave,
je članek v 45. številki NT
razburil, saj so nekatere izjave
g. Cimermana v najmilejši me-
ri netočne in se z njimi ne
moremo strinjati. Da ne bi bilo
nesporazumov, po vrstnem re-
du posredujem naše videnje
problematike, ki je bila objav-
ljena v članku:
Preseneča me, da lahko ste-
čajni upravitelj dela proti inte-
resom upnikov, kar je razvid-
no iz izjave, da ni namen ste-
čajnega upravitelja, da bi for-
miral vehko stečajno maso. Če
te mase ne bo, bomo delavci
dvakrat oškodovani. Izgubili
smo delovna mesta, sedaj pa
še naših terjatev ne bomo do-
bili. Tolažba, da je zato formi-
rano 40 novih delovnih mest,
je le pesek v oči.
Delavci Aurodenta v Ljub-
ljani so bili opredeljeni kot
tehnološki viški že v mesecu
aprilu. Oprema bi se morala
prepeljati iz Aurodenta Ljub-
ljana v Celje že najkasneje do
30. junija. Ker se delavci Auro-
denta niso priključili stavki
(tudi oni so bili člani našega
sindikata), bi to bilo možno
storiti; zakaj pa ni bilo, pa ve
samo g. Cimerman.
Da so režirani scenariji sa-
mo natolcevanja, je v nasprot-
ju s tem, kar dokazujejo doku-
menti. V zapisnikih NS je ja-
sno napisano, da se je g. Ci-
merman nepooblaščeno, sa-
moiniciativno in skrivaj pogo-
varjal z Oegusso z Dunaja, in
so zaradi tega bili neuspešni
razgovori pogajalske skupine
zlatarne. Uspešni dogovori v
tistem času bi pomenili rešitev
Zlatarne Celje in zagon proi-
zvodnje, saj bi bila dana mož-
nost za dogovor za dokapitali-
zacijo, kar potem zaradi krat-
kega časa ni bilo možno.
Prav bi bilo, da bi g. Cimer-
man javnosti korektno razložil
dogajanja, ki so bila povezana
s hipoteko na zgradbe v Ljub-
ljani.
Na koncu pa samo še dve
repliki. Dejstvo je, da je bil
scenarij za prevzem zlatarne
prisoten že v maju in rezultat
tega je tudi reakcija g. Cimer-
mana, ko je izvedel, da bo za
stečajnega upravitelja postav-
ljen g. Hohnjec, češ to pa je
vredno, da si kupim dva wiski-
ja (to je bilo 7.7.1997, stečaj pa
je bil uradno uveden šele
10.71997). Drugo pa je, da je
g. Cimerman takoj pričel z
realizacijo prevzema dela
proizvodnje že v mesecu juli-
ju, kar dokazuje tudi zaposli-
tev nekdanjega vodje naroč-
niške proizvodnje in zahteve
oziroma poskusi, da bi se iz-
dajala posamezna orodja iz
skladišča in se dajala privat-
nim zlatarjem za kooperant-
sko proizvodnjo, ki je bila prej
v izključni domeni Zlatarne.
Prav ta in druga orodja pred-
stavljajo veliko koncentracijo
znanja, ki je vloženo vanje.
Na koncu želim poudariti sa-
mo sledeče dejstvo: Zlatarna
Celje je vredna več, kakor si
kdo misli. Njena vrednost ni
samo v nepremičninah in stro-
jih, ampak predvsem v znanju
vseh delavcev, ki so bili čislani
tako doma kot tudi v svetu.
Zlatarna, ki bo za proizvodnjo
zaposlovala 35 delavcev, bo sa-
mo še obrtna delavnica, kakr-
šna je bila ob prelomu stoletja.
FRIDERIK KRAU,
sindikat Zlatarne Celje
Po Zlatarni
Zlatarna
Aurodent IIL
Opravila stečajnega upravi-
telja v stečajnem postopku so
opredeljena v 80. členu Zako-
na o prisilni poravnavi, steča-
ju in likvidaciji. Ena od nalog
iz 80. člena zakona je tudi
vnovčitev stvari, terjatev in
pravic stečajnega dolžnika. Iz
teh se oblikuje stečajna masa
in ker mora stečajni upravitelj
ukrepati kot dober gospodar,
je jasno, da mora skrbeti, da
bo stečajna masa čim večja.
Kot stečajni upravitelj Zla-
tarne Celje sem skupaj s sode-
lavci ocenil, da je možnost ob-
hkovanja višje cene pri prodaji
premoženja stečajnega dolž-
nika večja, če bomo prodajali
delujoče podjetje. Torej smo
ocenili, da obhkovanje čim
višje stečajne mase in oživitev
proizvodnje nista v nasprotju.
V skladu z zakonom ter
sklepom Okrožnega sodišča o
imenovanju upniškega odbo-
ra, pa bo ta v interesu vseh
upnikov Zlatarne Celje podal
mnenje o vseh bistvenih odlo-
čitvah v stečajnem postopku.
Omenjeno navedbo v član-
ku sem dolžan komentirati
predvsem v izogib nejasno-
stim, ki bi jih upravičeno lah-
ko povzročila pri vseh upni-
kih. Hkrati pa je takšna naved-
ba v popolnem nasprotju z
mojim dosedanjim ravnanjem
v stečajnem postopku, saj je
bilo moje osnovno vodilo do-
seči čim višjo stečajno maso v
interesu upnikov.
Na koncu naj dodam, da bom
o namenih ter ciljih stečajnega
postopka seznanjal javnost sam
in brez posrednikov,
dipl. oec. ZLATKO HOHNJEC
stečajni upravitelj
Zlatarne Celje
PREJELI
i, SMO J
Mar bomo
vinogradniki
kar tiho?
Malo je tako lepih jeseni,
kot je bila letošnja, in le red-
kokdaj se zgodi, da bi toliko
sonca spremljalo trgatev
grozdja, kot se je zgodilo le-
tos. Vinogradniki smo z vese-
ljem gledah, kako nam zori
zdravo grozdje in se nadejali
poštenega plačila za naš trud,
ki smo ga čez vse leto vlagali v
vinograde.
A bolj ko se je bližala trga-
tev, bolj zaskrbljeni so posta-
jali obrazi gospodarjev, ki so
zaman čakali na kupce, da bi
odkupili žlahten pridelek. Tu-
di največji odkupovalci, kot
sta Kmetijska zadruga Šmarje
pri Jelšah in podjetje Amon iz
Olimja, niso mogli odkupiti
vseh ponujenih količin in
predvsem v kmetijski zadrugi
se je začelo neprijetno selek-
cioniranje, kdo in v kolikšnih
količinah sme pripeljati
grozdje v zadružno klet v Ime-
nem.
Zaradi tega je razumljiva
slaba volja pridelovalcev
grozdja, vseeno pa moramo
razumeti, da se v polne sode
ne da več natakati vina. Zato
zadruga in tudi drugi ne mo-
rejo odkupiti več, kot imajo
prostora v kleteh.
Menim, da smo sedaj pri
ključnem vprašanju: Zakaj so
se kar nenadoma pojavili tržni
viški vina, ki ga ni mogoče
prodati na slovenskem trgu?
Odgovor poznamo vsi, ki se
kakorkoli ukvarjamo s proi-
zvodnjo vina in smo zaradi
nastalih razmer v sila nezavi-
dljivem položaju. Nenadzoro-
van uvoz cenenih, t.i. »južnih
vin«, preplavlja naš vinski trg
in grozi, da v prihodnosti do-
cela potopi in uniči razmero-
ma dobro razvito slovensko
vinogradništvo.
Mar bomo slovenski vino-
gradniki ob vsem tem kar tiho
in žalostno gledali neobrano
grozdje na naših trtah?! Govo-
ri se o uvozu 20 milijonov
(grozljivo!) litrov vina vpraš-
ljive kakovosti, samo iz Make-
donije. Vse bolj pogosto pa
lahko opazimo na policah v
trgovinah tudi razne italijan-
ske »penine«, ki že s svojo
ceno povedo, kam spadajo.
Po nekaterih podatkih pri-
dela ves šmarsko-virstanjski
vinorodni okoliš nekaj čez 2
milijona litrov vina na leto.
Mar ste gospodje, ki podpisu-
jete »posle« ob uvozu vina,
kdaj pomisli, da z uvozom 20
milijonov litrov vina za celih
deset let izključujete iz proi-
zvodnje takšen kompleks vi-
nogradov? Mar ste ob »kom-
penzacijskih poslih« pomislili,
kako potapljate vinogradniško
ladjo s tem, ko rešujete tekstil-
ne in druge barkače?
Vem, zdaj mi boste pohiteli
nasproti s statističnimi podat-
ki, da Slovenija pač ne pridela
toliko vina, kolikor ga potre-
buje. A le težko bo verjel vaši
statistiki tisti, ki mu ostaja
grozdje na trti!
Sedaj sem dolžan samo še
odgovor na vprašanje, ki sem
ga zastavil v naslovu. Ne, vi-
nogradniki ne bomo tiho!
Združeni v društvih vino-
gradnikov se bomo z vsemi
sredstvi upirali ukrepom, ki
so škodljivi za naše vinograd-
ništvo in se borili za obstoj in
razvoj slovenskega vinograd-
ništva!
SLAVKO TOPLIŠEK,
predsednik Društva
vinogradnikov
Virštanj-Kozjansko
MONTANA, p.o. Pridobivanje in predelava nekovinskih rud-
nin Petrovče - v stečaju po sklepu stečajnega senata Okrožnega
^ sodišča v Celju pod opr. št. 15/94 z dne 11. 11. 1997 objavlja
JAVNO DRAŽBO
!a prodajo delov premoženja stečajnega dolžnika
IflONTANA, p.o. - v stečaju
1. PREDMET PRODAJE
Predmet prodaje so deli premoženja stečajnega dolžnika po
sestavnih delih, ki na dan prodaje zajemajo:
poslovno proizvodne objekte s pripadajočo vgrajeno opremo
in inštalacijami ter pripadajoča zemljišča:
-vi. št. 34 paro. št. 51/2 poslovna stavba 164,00 m^
poslovna stavba 668,00 m^ in dvorišče 1.147,00 m^;
-vi. št. 39 pare. št. 325/2 poslovna stavba 55,00 m^
poslovna stavba 77,00 m^ in dvorišče 3.721,00 m^;
-vi. št. 39 pare. št. 325/4 poslovna stavba 319,00 m^,
poslovna stavba 150,00 m^, poslovna stavba 11,00 m^,
poslovna stavba 38,00 m^, poslovna stavba 48,00 m^ in
odprto skladišče 13.888,00 m^;
-vi. št. 39 pare. št. 325/3, odprto skladišče 2.708,00 m^
dvorišče 5.093,00 m^.
Strojno in delovno opremo ter inventar po spisku.
Vse skupaj po izklicni ceni 72.800.000,00 SIT
2. POGOJI ZA UDELEŽBO NA JAVNI DRAŽBI
Na javni dražbi lahko sodelujejo domače fizične osebe, držav-
ljani R Slovenije in pravne osebe s sedežem v R Sloveniji, ki
najkasneje do 3.12. 1997 vplačajo varščino v višini 107o{deset
odstotkov) od izklicne eene na žiro račun stečajnega dolžnika
50750-690-1029 pri Agenciji za plačilni promet Celje, z ozna-
ko »varščina za razpis«.
Varščina bo uspelemu dražitelju vračunana v kupnino, neuspe-
lim dražiteljem pa brezobrestno vrnjena v 3. dneh po končani
javni dražbi.
■ Dražitelji morajo ponudbi priložiti potrdilo o državljanstvu (fizič-
ne osebe) oziroma overjen izpisek iz sodnega registra in poob-
lastilo za zastopanje {pravne osebe).
Dražitelji morajo pred javno dražbo predložiti dokazilo, iz kate-
rega bo razvidno, da razpolagajo z ustreznimi strokovnimi kadri
rudarske smeri in da imajo registrirano dejavnost pridobivanje
in predelava nekovinskih rudnin.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora v 8. dneh podpisati kupno
[' pogodbo s stečajnim upraviteljem in plačati kupnino v 15. dneh
od podpisa pogodbe.
Če kupec ne izpolni katerega od navedenih pogojev, se po-
godba razveljavi, varščina pa obdrži kot odstopnina.
*  Deli premoženja bodo prodani po načelu »videno-kupljeno«.
; Prometni davek in druge dajatve ter stroške v zvezi s prenosom
lastništva mora plačati kupec.
5 INFORMACIJE
Vsak ponudnik lahko v času od dneva objave razpisa do pote-
ka roka dobi informacije vsak delavnik med 7.30 in 14. uro po
telefonu 063/717-125 in si po predhodnem dogovoru lahko
ogleda dele premoženja stečajnega dolžnika.
^9vna dražba bo dne 4.12. 1997 ob 12.30
^^obi 106/I, Okrožnega sodišča v Celju.
22
REPORTAŽA
Tjaževa zadnja vožnja
Družina Suša iz Laškega je izgubila štirinajstletnega Tjaža - V prometnih nezgodah umirajo odrasli in otroci, povzročitelji nosijo breme vesti
Prejšnjo nedeljo so na slo-
venskih cestah v petih urah
ugasnila življenja štirih ljudi.
V noči s torka na sredo so
umrli trije. Na cestah celjske
regije je letos umrlo petdeset
ljudi, med njimi štirje otroci.
Zadnja oktobrska žrtev tragič-
ne prometne nezgode v Laš-
kem je bil štirinajstletni Tjaž
Suša. S kolesom se je vračal s
treninga, hotel prečkati cesto
na prehodu za pešce, a njego-
va pot se je v drobcu sekunde
prekrižala s potjo voznika
osebnega avtomobila. Čez
osem dni je Tjaž umrl. Na člo-
veka, ki je tisti usodni večer
sedel za volanom, pa je leglo
breme odgovornosti.
Ne njemu ne vsem drugim
udeležencem v prometnih ne-
srečah s smrtnim izidom občut-
ka odgovornosti ne more od-
vzeti nihče. Imajo ga ne glede
na kazen ali krivdo. Časa ni
mogoče zavrteti nazaj; se po-
muditi le malo dlje v trgovini,
pobrati štoparja, zmanjšati hi-
trost, poklepetati z znancem, se
odpovedati kozarcu piva in po-
hiteti domov, stopiti še na tržni-
co, pobožati potepuškega psa...
Karkoli, trenutek več ali trenu-
tek manj bi bil dovolj, da voznik
uide drobcu sekunde, ki na cesti
prevesi tehtnico v življenje ali
smrt. A za nobenega od vozni-
kov, ki so bili udeleženi v smrtni
prometni nesreči, poti nazaj ni.
Tudi za Maksa ne. V torek, 21.
oktobra ob 19.25 uri, je pripeljal
na prehod za pešce na Celjski
cesti v Laškem in zbil otroka.
Tjaž
V torek je tako kot vsako
jutro odšel v šolo približno dvaj-
set minut čez sedem. Tisti dan
ni dobil nobene ocene, bolj ga je
skrbel četrtek, ko naj bi pisali
matematično nalogo. Domov
se je vrnil okoli trinajste ure,
pojedel kosilo, ki mu ga je pri-
pravila mama, še malo potožil,
kako je utrujen in pohitel k
zobozdravniku. Popoldan se je
učil zgodovino, naslednji dan
naj bi bil vprašan obsežnejšo
učno snov. Nato je družina Suša
skupaj čestitala babici in dedku
ob obletnici poroke. Tjaž ni bil
dolgo z njimi, ker se mu je
mudilo na trening. Košarko je
treniral že od četrtega razreda.
Tega športa se je lotil, ker je
imel kot majhen fantič malo
slabše motorične sposobnosti,
z igranjem košarke pa se je
razvil v dobrega športnika in se
tudi bolj razživel. Treniral je
vsak dan in tudi torkovega tre-
ninga ni zamudil. Stekel je po
torbo, vzel kolo, vsem skupaj še
pomahal pri oknu in odšel.
Stemnilo se je že in mamo
Cirilo je obsedel nenavaden no-
tranji nemir. Kje je? Nenehno se
je ozirala skozi okno hiše, da bi
ga zagledala. Ko je zaslišala za-
vijanje sirene, je možu vznemir-
jena dejala, da se je Tjažu zgodi-
lo nekaj hudega. Tam, pri zdra-
vilišču... Čez približno dvajset
minut se je pri njih oglasil hišni
zvonec. Pozvonilo je trikrat in
mama si je oddahnila. Le Tjaž
vedno pozvoni trikrat. Pred vra-
ti pa so bili policisti. Sin je imel
hudo prometno nesrečo. Odpe-
ljali so ga v bolnišnico, opravili
vse preiskave in ga takoj operi-
rali. Po pet ur trajajoči operaciji
staršem niso vedeli povedati,
kako bo z otrokom. Imel je
hude poškodbe glave. Nasled-
nje jutro so ga zaradi ponovnih
izlivov krvi znova operirali. Ma-
ma in oče sta ga vsak dan obi-
skovala, ga bodrila in rotila, naj
preživi. Ni se zavedal. Tudi v
sredo, 29. oktobra, sta bila ob
njegovi postelji. Počakal ju je,
nato se je za vedno poslovil.
Mama, oče in sestra Manja še
niso dojeli, da Tjaža ni več. Naj-
huje je stopiti v njegovo sobo,
kjer še vse diši po njem. V
predalniku ima razstavljene
modele ladij in letal, ki jih je
sestavljal z veliko natančnostjo.
Na pisalni mizi je ostal odprt
zgodovinski zvezek, ob postelji
sta v mrežasti borši dve košar-
karski žogi. Pohištvo je prelep-
Ijeno s sličicami znanih košar-
karjev. Vsak prosti trenutek je
izkoristil za metanje žoge v koš,
ki ga je imel pred hišo. Najraje
pa je bil s svojo družino. Z
očetom sta veliko hodila v hri-
be, pogosto sta jo mahnila na
Mrzlico. Če je bilo le mogoče, je
z izleta prinesel šopek za ma-
mo. Pogosto je prinašal štiripe-
resne deteljice. Bil je radodaren,
dobrbsrčen fant, ki se je zelo
rad smejal, pravita starša. Ma-
ma vrti v rokah papirnate mar-
jetice, ki jih je sin zanjo izdelal v
drugem razredu.
»Prometna nesreča je v tre-
nutku presekala vez, ki smo jo
tkali štirinajst let. Zgodila se je
na prehodu za pešce,« pravi
Matjaž Suša. »Človeka, ki je Tja-
ža povozil, ne sovražim. Ne
morem pa mu odpustiti. Sicer
pa je on zame nepomemben.
Žalujem za svojim otrokom.«
Voznik
Maks je tako kot vsako jutro
vstal ob polsedmih, se v naglici
oblekel in se odpravil v službo.
Ni slutil, kaj mu bo prinesel
večer. Popoldan se je napotil v
Celje, odpeljal je avto na popra-
vilo. Medtem ko je čakal, da
mehaniki opravijo svoje delo,
so po naključju prišli mimo nje-
govi znanci. Med pogovorom
so zavili v bližnji lokal in si
naročili pivo. Čez kakšno uro so
odšli vsak po svojih opravkih,
Maks pa je vzel svoje vozilo in
se odpravil še v mesto nakupo-
vat. Precej časa je porabil, da je
našel vse, kar si je zamisli, nato
pa se je odpeljal proti domu, v
Laško. Razmere na cesti naj bi
bile tisti večer zelo slabe. Cesta
je bila spolzka, vidljivost slaba.
Pripeljal se je do križišča pri
laškem zdravilišču. Oranžna luč
nad prehodom za pešce je v
enakomernem ritmu utripala in
njena svetloba se je odbijala od
mokrega cestišča. V tistem tre-
nutku je kolesar z
desne strani prečkal cesto^
nik je zaviral, se skušal izo'
Pravi, da je pred seboj 2a5
le sprednje kolo, ki se je z^u
čalo. Potem je počilo. TrenJ
krajši od sekunde.
Ustavil je avto, stekel
videl, da na cesti leži qk
Stekel je v zdravilišče in od t,
po telefonu poklical rešev^
avto. Vrnil se je k fantu, ^
poznal, zdel pa se mu je zj).
Reševalnega avtomobila ni |j
od nikoder, zato ga je klical
enkrat. Minute so se vlekle i
ure. Hudo poškodovanega |
ža so odpeljali v celjsko bol
šnico, Maks pa je prišel dom,
šokiran in prestrašen. Nasleij
dan je odšel v bolnišnico
skušal izvedeti, kako je z 05
kom. Nič ni izvedel. Potrkal
še pri Tjaževih starših in ocen
je povedal, da bodo mordj
naslednjih 72 urah vedeli, alij
sin preživel. Osem dni po nes
či je Tjaževo srce prenehalo b
»Izvedel sem v službi. Zaj
je bil to nepopisen šok,« pr:
Maks. »Počutil sem se 1 ,
ma nemočnega. Če 1:
njega ne bi bilo takrat n>: i >;
bil živ! Umaknil sem se p,
vsemi, pred samim seboj nist
mogel pobegniti. Čaka me soj
nje, a miru že zdaj nimanivj
Nisem si predstavljal, da je lal
ko tako hudo.
Vsako leto umre na cesi
približno štiristo ljudi. Le m
kateri voznik pa pomisli, da
lahko že v naslednji prome.
nesreči zraven. Še huje, lahko
povzročitelj. Zaradi sekunde,
je ni mogel predvideti.«
Nesrečnemu naključju se
moč izogniti, prav vsak vozi
pa mora upoštevati omeji
hitrosti in prilagoditi vožnjD.2?
meram na cesti, v prid žw\]t^
pa dosledno spoštujmo pravilo,
da ne vozimo takrat, kadar si
vinjeni.
■■■IHHHHI KSENUALEKI
Tjaž Suša, učenec osmega razreda, je umrl zaradi posledic prometne nezgode 29. oktobra ob
17.25 v celjski bolnišnici.
Poziv Tjaževih
staršev   I
»želim, da drugi ne bi m
življali družinskih tragel
zaradi neprimerne promll
ne ureditve pri prehodu I
pešce pri Zdravilišču Laš'
ko,« pravi Matjaž Suša. »Tc
je eden izmed najbolj kriti6
nih prehodov v Laškem
Otroci iz naselja Debro mo-
rajo čez ta prehod vsal
dan, ko so na poti v šolo in
iz nje. Morali bi narediti
podhod za pešce, kar bi
bila najustreznejša rešitev
za ureditev prometnih raz-
mer na tem delu cestišča.«
SPOŠTOVANE OBČANKE
IN OBČANI OBČINE LAŠKO
Na dan predsedniških volitev,
dne 23. novembra 1997,
bo v krajevnih skupnostih Breze, Jurklošter, Laško,
Rečica, Marija Gradec in Vrh nad Laškim
izveden referendum za uvedbo samoprispev-
ka.
Na referendumu se bo glasovalo o uvedbi
samoprispevka, s katerim se bo sofinancirala izvedba
-skupnega programa v občini Laško, to je izgradnja
in obnova šolskih stavb ter izgradnja doma starejših
občanov;
-krajevnega programa, to je izgradnja in obnova krajev-
nih komunalnih objektov.
Volivke in volivce vabim, da se udeležijo glasovanja na
referendumu in s svojim glasom prispevajo k hitrejšemu
razvoju v krajevnih skupnostih in v občini Laško.
ŽUPAN OBČINE LAŠKO
Peter HRASTEU
3^ SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
23
V Pristavi so pred odlocilvi jo
Ponekod v okolici, kjer so zadnjo leto ostali brez samoprispevka, se je razvoj upočasnil
pristava pri Mestinju je
jrijazen kraj ob regionalni
^jgti, ki se v Mestinju odcepi
foti Podčetrtku, Tam je se-
JgŽ obširne krajevne skup-
nosti, z lepimi kraji, kjer je
ijjjbolj znan hrib s cerkvijo
jv, Eme. Prebivalci v tej KS
preživljajo z delom v pod-
jetjih in ustanovah blizu in
jjleč ter s kmetijstvom.
'veliko nujnih potreb ima-
jo. Za hitrejši razvoj so tu v
preteklosti veliko postorili,
plasti v zadnjih letih, pri tem
pa je bil odločilnega pomena
samoprispevek. Prav zato je
pristavška krajevna skupnost
vtem času veliko hitreje na-
predovala kot sosednji kraji.
Treba je spomniti, da so po-
nekod v okoliških krajevnih
skupnostih, kjer so ostali
brez samoprispevka, zaradi
tega zadnja leta nazadovali.
V KS Pristava si česa takšne-
ga seveda ne želijo. Treba je
povedati, da se je konec leta
1996 njihov samoprispevek
iztekel, v nedeljo pa se bodo
znova odločali.
Pred drugimi
Po končanem samoprispev-
ku se seveda ozirajo nazaj ter
jgotavljajo kaj vse so v teh petih
etih pridobili. Kaj je bilo to?
Veliko krajanov je zadovolj-
ivih z novimi asfaUnimi cesta-
mi ter preplastitvami, vsega
skupaj kar 21 kilometrov. Tako
so se mnogi rešili cestnega pra-
hu oziroma lukenj. Ob izredno
nevarni regionalni cesti so s
pomočjo samoprispevka pri-
dobili nad 3 kilometre pločni-
ka, ki ga nimajo niti v bolj
turističnih krajih. Ljudje so na
nove pridobitve ponosni. Po
večletnem čakanju so prav ta-
ko zgradili večnamenski prizi-
dek Doma krajanov, za potrebe
njihovega kulturnega življe-
nja, šolske telovadbe ter šport-
ne rekreacije, marsikaj pa so
postorili še v samem domu. Pri
urejanju doma ter tudi poko-
pališča so s prostovoljnim de-
lom veliko pomagali gasilci.
Res je, da turisti hvalijo lepo-
to Svete Eme, pri tem pa so bili
krajani dolgo nezadovoljni za-
radi tamkajšnjega neurejenega
pokopališča. S pomočjo samo-
prispevka so ga lepo uredili,
tako da je danes kraju v ponos.
Še marsikaj je bilo postorje-
nega v KS Pristava pri Mestinju.
Tako so po dolgoletnem čaka-
nju v zadnjih letih pridobili
most na Pristavškem polju, dru-
god pa so zgradili še tri manjše.
V KS so se rešili tudi dolgoletnih
težav s telefonijo, tako da ima
danes velika večina gospodinj-
stev telefonski priključek, vsak-
do pa možnost da se priključi
na razširjeno telefonsko omrež-
je. V KS so še uredili avtobusna
postajališča ter devet ličnih hi-
šic, kjer so čakajoče rešili pred
dežjem in vetrom. Tam, kjer je
najbolj potrebno, so zgradili
kanalizacijo, gramozirali so
krajevne ceste, asfaltirali sre-
dišče KS ter hkrati pridobili
urejena parkirišča, po finančni
plati so pomagali gasilskemu,
kulturnemu in lovskemu druš-
tvu. Pomagali so tudi pri obnav-
ljanju cerkev.
Pri prizadevanjih za hitrejši
razvoj kraja so bili deležni
velikega razumevanja bivše
šmarske ter sedanje občine
Podčetrtek. Treba je opozoriti
še na to, da imajo v KS že nekaj
let javna dela za ljudi brez
zaposlitve. S tem so uspeh
udejanjiti potrebe na različnih
področjih, obenem pa marsi-
kaj privarčevali. Za vse skupaj
imajo veliko zaslug delegati
pristavške KS, skupaj s pred-
sednikom Srečkom Gobcem.
V Pristavi so na svoje dosežke
upravičeno ponosni, žal pa je še
vedno veliko potreb. Zato se
bodo v nedeljo, 23. novembra,
ko bo glasovanje o uvedbi kra-
jevnega samoprispevka, odlo-
čali o tem, ali se bo kraj tudi
vnaprej tako naglo razvijal.
Kaj bi še radi?
V svetu KS Pristava so se sep-
tembra odločili, da se bodo
krajani odločali o nadaljevanju
samoprispevka hkrati z izreka-
njem na nedeljskih predsedniš-
kih volitvah.
V KS računajo, da bi lahko s
pomočjo samoprispevka
zbrali približno 40 milijonov
tolarjev, s tem pa nameravajo
nadaljevati z uspešnim de-
lom. Tako bi v prihodnjih pe-
tih letih končali večnamenski
prizidek (za 4 milijone SIT),
asfaltirali krajevne ceste (10
milijonov) na področjih red-
kejše poseljenosti (na primer
v Cmereški in Roginski gorci,
v Vonarju...), širili bi pokopa-
lišče ter dogradili mrliško ve-
žico (2 milijona), širili bi kra-
jevne ceste (8 milijonov) ter
dokončali še nekaj sto metrov
pločnika (6 milijonov). Nekaj
sredstev bi namenili druš-
tvom, ki zelo veliko prispeva-
jo k živahnejšemu utripu kra-
ja (1 milijon), poskrbeti želi-
jo za gramoziranje krajevnih
Srečko Gobec, predsednik KS
Pristava pri Mestinju: »Pre-
pričan sem, da smo v prete-
klih letih naredili veliko, pri
tem pa dobro usmerjali
sredstva v vse potrebne na-
ložbe. V nedeljo, 23. novem-
bra, bo v krajevni skupnosti
referendum za uvedbo samo-
prispevka. Menim, da je od-
ločitev za samoprispevek še
vedno izjemnega pomena za
nadaljnji razvoj ter normal-
no življenje kraja.«
cest, pluženje ter javno raz-
svetljavo (4 milijone), za ka-
nalizacijo (3 milijone) ter za
turistično urejanje in varova-
nje okolja (2 milijona). V
tem pomembnem tranzitnem
kraju je izgled zelo pomem-
ben, prebivalci pa se v ureje-
nem okolju boljše počutijo.
Zaradi vsega omenjenega je
mogoče pričakovati, da se
bodo krajani na nedeljskem
referendumu odločih za na-
daljnji napredek,
■■■■■■■■■■■■■■■i EP
Divji petelini na
poli
v Šentjurju je prišlo fe-
bruarja do pobude za usta-
novitev taborniškega roda
Divjega petelina. Taborniki
so bili julija na 5-dnevnem
taborjenju na Resevni, v
soboto pa na tekmovalnem
pohodu.
Cilj njihovega sobotnega
pohoda je bilo utrjevanje pri-
dobljenega ter pridobivanje
novega znanja, spoznavanje
zgodovinskih in kulturnih
spomenikov ter priprave na
zimovanje. Tako so se čez
Dramlje in Stražo na gori od-
pravili do okolice Žičke kar-
'uzije, kjer so se preizkusili v
'aborniških veščinah. Dva
^oda. Mravlje in Jeleni, so se
pomerili v izdelovanju lokov
ter nato v lokostrelstvu.
Pot so nadaljevali peš vse
flo Stolpnika na Konjiški go-
''■ Med potjo so se preizku-
sili v taborniški hoji, orien-
taciji, ugotavljanju sledi div-
''h živali, o vremenskih raz-
■^erah in podobnem. Potem
izbilo na vrsti tekmovanje v
Pripravljanju taborniškega
°gnja, ki sta ga oba voda
dobro pripravila in zanetila,
''ohoda so se udeležili tudi
Posamezni starši.
Taborniški rod Divjega pe-
telina, ki ie v ustanavljanju,
^°di Janez Kukovič skupaj s
Nelavci. Sicer pa se trenut-
1^° pripravljajo na ustanovl-
jeno konferenco, ki bo naj-
pozneje pred koncem leta.
Ježek gradi prizidek
Varstveno delovni center
Ježek, enota Centra za vzgo-
jo, izobraževanje in uspo-
sabljanje v Velenju, priprav-
lja prvi teden v decembru v
avli velenjske občine pro-
dajno razstavo izdelkov svo-
jih varovancev. Izkupiček
razstave bo namenjen grad-
nji prizidka, ki ga v Ježku
nujno potrebujejo.
Poleg varovancev bodo po-
darjena dela razstavljali šaleš-
ki likovniki in še nekateri dru-
gi umetniki, denimo Jure Ce-
kuta. Vaško Četkovič, Dora
Plestenjak, Jože Tisnikar in
Milislav Tomanič. Organiza-
torji akcije »Gradimo varstve-
no delovni center« iščejo tudi
pokrovitelje, ki bi prispevali
svoje izdelke za javno draž-
bo, ki bo tako kot prodajna
razstava v prvem tednu de-
cembra.
»Prodajno razstavo smo pri-
pravili predvsem z namenom,
da bi čim več ljudi spoznalo
naše aktivnosti in potrebe,« je
povedala Tatjana Novinšek,
delovna inštruktorica v Vars-
tveno delovnem centru Ježek,
v katerem imajo trenutno 25
varovancev. Ježek je za njiho-
vo dnevno varstvo in delo na-
jel 94 kvadratnih metrov pro-
storov, na vključitev v center,
ki je drugi dom za delno in
zmerno, telesno in duševno
motene odrasle osebe iz občin
Velenje, Šoštanj in Šmartno ob
Paki, pa čaka še približno 40
oseb. Vključitev v varstveno
delovni center bi njim in njiho-
vim družinam olajšala življe-
nje, vendar zaradi neprimer-
nih prostorov to zaenkrat ni
mogoče. V enem samem pro-
storu se vsak dan srečujejo vsi
varovanci, stari od 17 do 39 let,
z različnimi diagnozami. Do-
bro organiziran varstveno de-
lovni center najbolj koristi
predvsem tistim družinam, ki
želijo same skrbeti za svoje
člane s posebnimi potrebami,
hkrati pa potrebujejo dnevno
varstvo.
»■■■■■■MMMMHi KL
Oživili iculturno društvo
Na Stranicah so se sestali
tisti člani nekdanjega Prosvet-
nega društva Stranice, ki jim
ni vseeno, da je ljubiteljska
kulturna dejavnost v kraju,
kjer imajo lep kulturni dom,
praktično povsem zamrla.
Po sprejemu pravil društva,
s katerimi so prevzeli tudi ime
njihovega pokojnega sokraja-
na,    učitelja,    dolgoletnega
predsednika PD in občinske
ZKO ter častnega predsednika
ZKO Slovenske Konjice Konra-
da Sodina, so izvolili še novo
vodstvo: predsednica društva
bo Lidija Kline, tajnica Nada
Petelinek, sedaj sicer še praz-
na blagajna pa bo v rokah
Vilme Topolšek. Ker članstvo
zaenkrat ne presega števila
petnajst, drugih organov druš-
tva niso izvolili. Materialno in
drugo pomoč je vodstvu druš-
tva in vsem članom obljubil
tudi prisotni predsednik Ob-
močne zveze kulturnih dru-
štev Slovenske Konjice in
predsednik podkomisije za
kulturno dejavnost v občini
Zreče Zdravko Ivačič, ki je bil
tudi sicer med pobudniki za
oživitev društva. Skupaj so za-
snovali tudi prve obrise pro-
grama aktivnosti za naslednje
mesece. O. Č.
^0
Vandrovci v Šoštanju
v kulturnem domu v Šoštanju so gostovali člani kulturnega
društva in folklorne skupine Vandrovci iz Raven pri Šoštanju.
Na prireditvi so nastopih učenci OŠ Ravne, ljudski godci,
dramska skupina, ravenski otroci, ki obiskujejo glasbeno
šolo, moški pevski zbor in folkloristi. Da je zanimanje za
takšne prireditve v Šoštanju precejšnje, je pričala polna
dvorana gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali program.
Zlasti je pohvalno, da ljudski godci gojijo zares stare, prave
ljudske melodije, prav tako pa so plesalci oblečeni v štajerske
narodne noše in plešejo domače plese. L.M.
REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU
Mestni trg 10, p. p. 50, 3230 ŠENTJUR
OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO
1. STROKOVNI SODELAVEC i. aii
2. ADMINISTRATIVNI SODELAVEC
Poleg splošnih pogojev In pogojev po 4. členu Zako-
na o delavcih v državnih organih (Ur. list RS, št. 15/
90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91 In 4/93), morajo kan-
didati Izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.:
-VI. stopnja strokovne izobrazbe, gradbene ali upravne
stroke
-3 leta In 6 mesecev delovnih Izkušenj
-uporaba računalnika
-preizkus znanja Iz Zakona o splošnem upravnem po-
stopku
pod 2.:
-V. stopnja strokovne Izobrazbe, gradbene ali uprav-
ne stroke
-2 leti delovnih Izkušenj
-uporaba računalnika.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s
polnim delovnim časom.
Kandidati naj pisne prijave v rokopisu z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev In življenjepisom, pošljejo v roku 8 dni od obja-
ve v Novem tedniku na naslov:
UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU, Mestni trg 10,
3230 ŠENTJUR.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po Izbiri.
24
TEMA TEDNA
Zaupanje Icrajanov
»na prepihu«
V nedeljo bo ob predsedniških volitvah na Celjskem tudi štiriindvajset referendumov - Za ali proti uvedbi
samoprispevka, spremembi imena naselja, samostojni krajevni skupnosti, priključitvi k sosednji občini .
Največ opravil s pripravami na krajevne referendume so
imeli v preteklih tednih v občini Laško. Odločili so se
namreč, da bodo svoje krajane prosili za finančno pomoč pri
dveh velikih projektih občinskega pomena, to je pri izgrad-
nji novih šolskih zgradb v Debru in Jurkloštru ter obnovi
centralne osnovne šole v Rimskih Toplicah in vseh preosta-
lih podružničnih šol ter pri izgradnji doma za starejše
občane v Laškem. Ob skupnem programu bo vsaka krajev-
na skupnost - izjema so Sedraž in Zidani Most, kjer že imajo
samoprispevek, in Rimske Toplice, kjer so proti uvedbi
samoprispevka - poskušala pridobiti ljudi še z lastnim
programom, namenjenim urejanju krajevnih komunalnih
problemov.
Laška občina je med redki-
mi v Sloveniji, ki nima doma
za starejše občane. Zato se
morajo tisti, ki na stara leta
nimajo nikogar, ki bi skrbel
zanje, odpraviti v Metliko,
Ptuj, Izolo, Lendavo in druga
slovenska mesta, pri tem pa
morajo imeti celo srečo, da
jih v domove sploh sprejmejo.
Takšnih »srečnežev« je trenut-
no okrog 140, šestnajst sta-
rostnikov pa na prosto mesto v
enem od domov čaka od dveh
mesecev do dveh let. Pri štirih
so razmere dokaj kritične,
najbolj v nebo vpijoč pa je
primer nekega starejšega moš-
kega, ki po odpustu iz bolni-
šnice preprosto ni imel kam.
Občina ni mogla drugega kot
da ga je začasno namestila v
laškem zdravilišču.
Tako kot za starejše ljudi,
življenje v občini Laško ni nič
kaj prijetno tudi za mnoge
šolarje, saj se morajo tisti, ki
obiskujejo osnovno šolo Pri-
mož Trubar, dan za dnem dre-
njati v premajhnih učilnicah
in preozkih hodnikih, v po-
družnični šoli v Jurkloštru pa
se morajo otroci učiti v tak-
šnih razmerah, da človeka kar
stisne pri srcu. V Laškem ima-
jo dva odmora za malico, ko-
silo je treba pojesti v nekaj
minutah, saj je za 400 učencev
na voljo le 162 sedežev, v telo-
vadnici sta hkrati dva oddelka
učencev, približno dvesto
otrok pa mora zaradi prostor-
ske stiske obiskovati pouk po-
poldne. V takšnih razmerah je
uvedba devetletnega šolanja,
ki bo obvezno od leta 2002
naprej, praktično nemogoča.
Rešitev je samo v izgradnji
nove osnovne šole, za katero
je skupaj z novim vrtcem že
določena lokacija v Debru, za-
radi nove šolske zakonodaje
in marsikje tudi zaradi dotra-
janosti, pa bo treba obnoviti
in preurediti tudi ostale šolske
zgradbe v občini.
Samoprispevelcje
le zaceteic
v občinskih službah so izra-
čunali, da stane takšen skupni
občinski projekt za reševanje
šolske in socialne problemati-
ke preko 1,260 milijarde to-
larjev. »Seveda je nerealno
pričakovati, da bi lahko naša
občina v petih letih izpeljala
tako zastavljen program skup-
nega samoprispevka, vendar
je dejstvo, da bo morala takoj
začeti z izgradnjo nove osnov-
ne šole in obnovo vseh šolskih
zgradb, če se bo hotela ravnati
v skladu z zakonodajo,« pojas-
njuje tajnica laške občinske
uprave Zofija Koprive. »S sa-
moprispevkom bi občina za
šole in dom zbrala le kakšnih
150 milijonov tolarjev, kar v
skupni vsoti predstavlja maj-
hen delež, ki pa je zelo po-
memben pri pridobivanju dr-
žavnega denarja. Če referen-
dum ne bo uspel, čaka občino
nazadovanje v razvoju ali v
najboljšem primeru capljanje
na mestu, saj si iz lastnih pri-
hodkov ne moremo privoščiti
novih zgradb, zaradi dolgov iz
preteklosti pa se ne smemo na
novo zadolževati.«
Če bodo referendumi uspe-
li, bodo ljudje pričeli plačeva-
ti samoprispevek 1. januarja
prihodnje leto po skupni stop-
nji 1,5 odstotka. V petih letih
bo zbranih najmanj 300 mili-
jonov tolarjev. Polovico de-
narja bo šlo za skupni pro-
gram, in sicer dve tretjini za
šolstvo in ena tretjina za socia-
lo, druga polovica pa je sešte-
vek vsot, ki bi jih zbrale posa-
mezne krajevne skupnosti za
svoje programe, ki so narav-
nani predvsem v urejanje cest
in vodovodov.
KS Breze: S samoprispev-
kom bi za krajevni program
zbrali 6,7 milijona tolarjev, ki
bi jih vložili v asfaltiranje ce-
ste Šentrupert-Mačkovec, v
ureditev vodovoda za zaselek
Konjice ter za zgornji del Male
Breze in za Trobni Dol, v cen-
tru Šentruperta bi uredili jav-
no razsvetljavo, asfaltirani bi
cesto Feldin-Gunzek, cestni
odsek Rezec-Sv. Barbara pa bi
pripravili za asfaltiranje.
KS Jurklošter: Denar,
zbran s samoprispevkom, bi
namenili predvsem v izgrad-
njo in posodobitev krajevnih
cest. Program zajema nasled-
nje odseke: Marijina vas do
KS Planina, Jereb-Pasja Doli-
na, Gučja vas-Marijina vas,
Jurklošter-Lenovca, Polana-
Tisovca, Vislana-Trojica,
Brodnice-Poreber, odsek za
Zgornji Vočuš, Mrzlo Polje-
Dobršek, Koprivc-Jančič in
Marijina vas-Prevole. Obno-
vili bi tudi javno razsvetljavo
v Jurkloštru in jo na novo
zgradili v naselju Marof, ker
želijo izboljšati preskrbo s
pitno vodo, bi finančno pod-
prli tudi pri obnovi vodovo-
dov. Vodstvo krajevne skup-
nosti Jurklošter je program
ocenilo na 24,8 milijona to-
larjev, s samoprispevkom bi
zbrali nekaj več kot 6,8 mili-
jona tolarjev.
KS Laško: Po vrednosti naj-
višji program imajo v krajevni
skupnosti Laško, kjer bi s sa-
moprispevkom zbraU preko
80 milijonov tolarjev, ki bi jih
skupaj s sredstvi proračuna in
donatorjev namenili za poso-
dobitev naslednjih odsekov
krajevnih cest: Šmihel-Kuret-
no (od Šterban do Palirčka),
Debro-Mulenca (od Šanc do
Stare), Debro-Ladna Raven od
Jančič dalje, v Tovstem do
ceste v Doblatino in do kape-
le, v Brstniku od mosta na
cesti v Rifengozd do Mlinarja,
v Doblatini od križa do asfal-
ta, v Požnici od Padeža do
vrha, od zdravilišča na Šmihel
proti Vrečer in v Strmci od
Ojsterška do Rezeca. Poleg
cest bi v Laškem zgradili še
kanalizacijo in javno razsvet-
ljavo v posameznih predelih
naselja Strmca ter sofinanci-
rali izgradnjo vodovoda v na-
selju Ojstro.
KS Marija Gradec: V kra-
jevni skupnosti Marija Gradec
svojega programa niso tako
natančno opredelili kot v dru-
gih krajih, s 23,8 milijona
tolarjev zbranega denarja pa
bi sofinancirali izvajanje ure-
ditvenega načrta Marija Gra-
dec, sanacijo vodooskrbe na
kritičnih območjih, izgradnjo
javne razsvetljave in posodo-
bili nekatere odseke krajevnih
cest.
KS Rečica: S samoprispev-
kom bi zbrali blizu 17 milijo-
nov tolarjev, ki bi jih porabili
za javno razsvetljavo ob cesti
Laško-Zg.Rečica, za ureditev
krajevnih cest, za izgradnjo
mrliške vežice in za ureditev
pokopahšča v Rečici ter za
izgradnjo dveh otroških
igrišč, finančno pa bi podprli
še izgradnjo prizidka za rečiš-
ki gasilski dom in novo streho
na cerkvi sv. Mohorja na Šmo-
horju.
KS Vrh nad Laškim:   Za
krajevni program bi zbrali
okrog 8,5 milijona tolarjev, ki
bi jih namenili za izgradnjo
mrliške vežice in za posodobi-
tev krajevnih cest.
»Ne«-je volja
večine krajanov
Krajevna skupnost Rimske
Toplice je v teh predreferen-
dumskih časih laške občine
dobila oznako črne ovce, saj
se je njeno vodstvo zaradi ne-
strinjanja s skupnim občin-
skim programom izreklo pro-
ti samoprispevku. Zaradi ne-
katerih napačnih razFag med
Laščani je želel predsednik
sveta krajevne skupnosti Dra-
go Zupan še enkrat pojasniti
svoja stališča do tega vpraša-
nja, ki jih podpira tudi celot-
no krajevno vodstvo in kot se
je nedavno pokazalo, tudi ve-
čina krajanov. »Nikoli nisem
nasprotoval izgradnji nove šo-
le in doma za ostarele, vendar
menim, da se občina prepro-
sto ne more hkrati lotiti dveh
tako pomembnih in dragih na-
ložb,« pravi Zupan. «Naše kra-
jevno vodstvo zlasti podpira
izgradnjo doma, kar je pod-
krepilo s ponudbo štirih loka-
cij v Rimskih Toplicah, ven-
dar so se v Laškem raje odloči-
li za prenovo zdraviliških de-
pandans v Debru. Meni in mo-
jim sokrajanom se zdi takšna
odločitev nespametna, saj bo
glede na to, da je v bližnji
prihodnosti predvideno celo
rušenje teh stavb, reševanja
naših starostnikov zelo krat-
kega daha. Poleg tega pa naši
krajani menijo, da bi s tako
zastavljenim    samoprispev-
kom, kjer bi se denar razdehl
med občino in krajevne skup-
nosti. Rimske Toplice dobile
premalo.«
Osem V Konjicah,
petvZrečah
v konjiški in zreški občini
bodo imeli referendum v ti-
stih krajevnih skupnostih,
kjer se konec tega leta izteka
petletno obdobje plačevanja
samoprispevka. V občini Slo-
venske Konjice se bodo o sa-
moprispevku odločali v Ži-
cah, Draži vasi. Spodnjem
Grušovlju, Jerneju, Zbelo-
vem. Dobravi-Gabrovlju, Po-
lenah ter v naselju Kamna Go-
ra v krajevni skupnosti Sojek-
Kamna Gora. V občini Zreče
bodo glasovali v krajevnih
skupnostih Gorenje, Zreče,
Skomarje, Dobrovlje in Stra-
nice, v Resniku pa samopris-
pevek že plačujejo.
Vodstva večine krajevne
skupnosti so pripravila zelo
obsežne programe, ki kar ne-
kajkrat presegajo ocenjeno
vrednost s samoprispevkom
zbranega denarja, povečini pa
predvidevajo vzdrževanje in
posodabljanje cest, mostov,
pločnikov, vodovoda in kana-
lizacije, javne razsvetljave,
parkov, igrišč, avtobusnih po-
stajališč in pokopališča, po-
trebne novosti na področju
šolstva, varstva, kulture, tele-
sne kulture...V Žicah in v Po-
lenah bi radi obnovili oziro-
ma zgradili dom krajanov, na
Zbelovem bi radi imeli bazen,
na Gorenju šolo z gasilskim
prostorom, na Stranicah bi
zrasel otroški vrtec, v Zrečah
pa bi gradili stanovanjski ob-
jekt in čistilno napravo.
Dramlje, Pristava
v šentjurski KS Dramlje so
ocenili program za uvedbo 5-
letnega krajevnega samopris-
pevka na dobrih 43 milijonov
tolarjev. Denar bi vložili v
oskrbo z vodo (20 odstot-
kov), modernizacijo in vzdr-
ževanje cest ter sanacijo pla-
zov (35 odstotkov), v kanali-
zacijo in čistilno napravo (10
odstotkov), širitev javne raz-
svetljave (3 odstotke), sofi-
nanciranje pločnika Trnovec-
Dramlje (10 odstotk
vzdrževanje naselij (5 odi
kov), za vlaganje v društv
dejavnosti (5 odstotk
vzdrževanje sakralnih
menikov (7 odstotkov),
kaj nerazporejenih sredi
pa bi imeli na voljo za ia
ne razmere (5 odstotkov).
V nedeljo 23. novembra,
bodo izrekali o uvedbi k
jevnega samoprispevka tu(f
KS Pristava pri Mestinjul
občini Podčetrtek). Vrete
programa ocenjujejo na &:
milijonov tolarjev, s pomot
jo krajanov pa bi v petih leti
zbrali 40 milijonov. S sanif
prispevkom bi sofinanciii
asfaltiranje in razširitev 1:
kalnih cest, pločnik za pešc
izgradnjo večnamenske;
prostora v Pristavi, širitev p;
kopališča in širitev mrlišl
vežice, krajevno kanalizac
jo, vzdrževanje lokalnih cei
nekaj denarja pa bi porabi
za izvajanje nalog po sklep;
KS.
Referendum no
Svetini, v Levcu in
Oleščah
Nedeljske volitve predse^
nika države bodo krajani Svf
tine v štorski občini izkoristii
tudi za to, da se na poizvedi^
valnem referendumu opredf
lijo do vprašanja ah želijo
tati v tej občini ali se želij*
odcepiti. Korenine vprašanja
poizvedovalnega referend"
ma segajo v leti 1994-95
roma v čas tik po reforU*
lokalne samouprave, ko jep*^
seben iniciativni odbor spr'''
žil pobudo, da bi se obmo^l*
Svetine priključilo k Mesti*
občini Celje.
Poizvedovalni referendu''
bodo imeli v nedeljo tudi^
naselju Olešče v KS Marl
Gradec. Krajani bodo odg"
varjali na vprašanje, ali želi)"
da se naselje vrne nekdan)'
ime Šentpeter. Ob predsedni'
kih volitvah bo referendum
tudi v Levcu, kjer naj bi ^'
krajani izjasnili o samosto)"
krajevni skupnosti Leveč.
ta sodi sedaj v KS Petrovče.
■Zbrala: JANJA INTIHA'
Foto: JOLANDA SO'
Na osnovni šoli Prifnoža Trubarja v Laškem bodo k
zadihali šele takrat, ko se bo število učencev zmanjšalo
najmanj 200.
i SNOPIČ
INFORMACIJE
25
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
ž. SNOPIČ
MAH OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
2. SNOPIČ
INFORMACIJE
29
a.
30
RADIO - INFORMACIJE
RADIO CEUE
OD 20. DO 27.11.1997
Četrtek, 20.11.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimze-
len, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poroči-
la, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega programa - Radio Ce-
lje v Laškem, 10.00,11.00,12.00
Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pri-
četek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 14.20 Greš v ki-
no?, 15.00 Novice, 15.15 Podalp-
ski biser, 15.30 Bingo-bango,
17.00 Kronika, 17.30 Tina Gore-
njak, Roberto Magnifico in Dam-
jan Kozole na Radiu Celje pred
premiero filma Stereotip, 19.00
20 vročih, 20.00 Ročk blok, 22.00
Zaključek sporeda in priključi-
tev RaSlo.
Petek, 21.11.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimze-
len, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poroči-
la, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda, 9.10 Halo,
Atomske Toplice, 9.30 Črna pi-
ka, 10.00,11.00 Novice, 11.10 Ve-
deževanje, 11.45 Halo, Toplice
Dobrna, 12.00 Novice, 13.00 Po-
ročila, 13.20 Halo, Terme Laško,
13.40 S knjižnega trga, 14.00
Pričetek popoldanskega spore-
da, 14.15 Jack pot, 14.20 Greš v
kino?, 15.00 Novice, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Bingo bango,
17.00 Kronika, 18.30 V petek zve-
čer - študentska oddaja, 20.00
Izikvizibizi, 21.00 DJ time, 22.00
Zaključek programa in priključi-
tev RaSlo.
Sobota, 22.11.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimze-
len, 7.20 Minutke za srečo, 7.30
Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam da-
nes, 9.00 Pričetek dopoldanske-
ga sporeda - dopoldne z Zvone-
tom Lebarjem - Nikoli nisi sam
[Klub osamljenih src), 10.00 No-
vice, 10.30 V modnem vrtincu,
11.00,12.00,13.00 Novice, 13.15
Študentski servis, 14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 15.00 Novice, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Čestitke
in pozdravi, 17.00 Kronika, 19.00
Športni večer na Radiu Celje,
20.00 Izpolnjujemo glasbene že-
lje poslušalcev, 22.00 Zaključek
programa in priključitev RaSlo.
Nedelja, 23.11.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zim-
zelen, 7.20 Minutke za srečo,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda, 9.15 Luč sveti v
temi, 10.30 Radio Celje na tere-
nu - predsedniške volitve, 10.00,
11.00 Novice, 11.10 Domače 4,
12.00 Novice, 12.30 Iz domačih
logov - oddaja Jureta Krašovca,
13.00 Čestitke in pozdravi, 19.30
Glasba je življenje, 20.00 Pred-
sedniške volitve, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev Ra-
Slo.
Ponedeljek, 24.11.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 715 Zim-
zelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poro-
čila, 8.25 Poročilo OKC Celje,
8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek
dopoldanskega programa, 10.00
Novice, 10.15 Športno dopoldne,
11.00,12.00 Novice, 13.00 Poro-
čila, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
14.20 Greš v kino?, 15.00 Novice,
15.15 Podalpski biser, 15.30 Bin-
go bango, 17.00 Kronika, 18.00
Podalpski pop ročk, 20.00 Vrti-
ljak polk in valčkov, 22.00 Za-
ključek programa in priključitev
RaSlo.
Torek, 25.11.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do-
mača melodija tedna, 6.20 Pre-
gled dnevnega tiska, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Novice, 7.15 Zimze-
len, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poroči-
la, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda, 10.00 Novi-
ce, 10.10 Radio Celje v Podčetrt-
ku, 11.00, 12.00 Novice, 13.00
Poročila, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 14.20 Greš v kino?, 15.00
Novice, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Bingo bango, 17.00 Kroni-
ka, 18.00 BBC top-pop, 19.00
Zimzelen, 19.30 Radi ste jih po-
slušali, 21.00 Rezervirano za ve-
deževanje, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Sreda, 26.11.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska. 6.45
Horoskop, 7.00 Novice, 7.15
Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega sporeda -
dopoldne z Ivico Burnik, 10.00,
11.00,12.00 Novice, 13.00 Poro-
čila, 13.15 Mali 0,14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 14.20 Greš v kino?,
15.00 Novice, 15.15 Podalpski
biser, 15.30 Bingo bango, 16.15
Pop loto, 17.00 Kronika, 18.00
FuU cool, 21.00 Glasbeni ex-
press, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev RaSlo.
Magnifico, predsednilci in moda na radiu
Teden, ki je pred nami, bo
na Radiu Celje razgiban, da
je kaj.
»Norišnica« se pričenja že
danes, v četrtek, in bo trajala
vse tja do vključno nedelje.
Že dopoldne se bo Sergeja
Mitič odpravila v Laško. Tam
bodo imeli v nedeljo, hkrati s
predsedniškimi volitvami,
referendum za krajevni sa-
moprispevek. Ker gre vods-
tvu občine za to, da bi-uspel,
so se odločili svojim kraja-
nom podrobno predstaviti
prednosti le-tega. Kar nekaj
sogovornikov, na čelu z laš-
kim županom Petrom Hra-
steljem, se bo zvrstilo pred
radijskim mikrofonom.
Četrtkovo popoldne utegne
biti na radiu zabavno. Ob
17.30 pričakujemo v našem
studiu filmsko ekipo novega
slovenskega filma Stereotip,
katerega premiera bo nocoj,
v četrtek, v kinu Metropol.
Obljubih so da pridejo: Ro-
berto Magnifico, ki je po
mnenju vseh, ki so film vide-
h, sijajen tudi kot igralec,
Tina Gorenjak in režiser
Damjan Kozole. Z njimi se
bom pogovarjala Nataša Ger-
keš, predvsem pa bom bese-
do pustila vam, poslušalcem.
Čeprav ni zadnja sobota v
mesecu, bo tokrat izjemoma
teden dni prej na sporedu
oddaja V modnem vrtincu. V
petek zvečer pripravlja v Na-
rodnem domu modno revijo
Jolanda Thaler, Celjanka, si-
cer pa priznana slovenska
modna kreatorka. Vsako leto
je njena modna revija paša za
oči in edina zares ekskluziv-
na modna revija v mestu ob
Savinji. Vlasta Cah Žerovnik
jo bo zato dan kasneje, v
soboto, gostila v svoji modi
namenjeni oddaji. Prišel bo
tudi priznani celjski frizer
Kristjan, poleg njega pa še
Power dancerke, ki jim
Kristjan ureja pričeske. Obe-
ta se zanimivo modno do-
poldne s priznanimi celjski-
mi oblikovalci mode.
In že smo pri nedelji, ki bo
tokrat programsko postavlje-
na na glavo. Seveda bomo
spremljali predsedniške vo-
litve, zato se bo Vesna Lejič
oglašala iz slovenskega ti-
skovnega središča iz Ljublja-
ne. Tone Vrabl in Sergeja Mi-
tič bosta zbirala podatke v
studiu, Mateja Podjed in Na-
taša Gerkeš pa na terenu. Ker
bo na ta dan še nekaj referen-
dumov (Laško, Svetina, Zre-
če, Slovenske Konjice), v
Šentjurju pa menda protestni
shod, se bosta podali skupaj s
tehnikoma Mitjem Tatar^.
čem in Bojanom Piskom vj
ka v eno smer. Mateja pf^,
Konjicam, Nataša pa v ^^j
ko, na Svetino in proti šer,
jurju. Vse dopoldne se bo^,
oglašali s terena, nato bodl^
javljanja prekinili zaradi   '
daje Čestitke in pozdravi, p, f
njih bodo z javljanji nadalje i
vali, zvečer pa tokrat izjem^'
ma ne bomo predvajali oi^^j
je Pod domačo lipo, kerb^i
mo skušali posredovati   i
slušalcem čimveč že zbranii i
podatkov. Torej - če želii i
informacije iz prve roke, f, i
hočete biti dobro, natančmj
in hitro obveščeni, posluša
te Radio Celje! ;
NATAŠA GERKEŠ LEDNl| i
TRŽNICA
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
7.11.: Andreja VERK iz Šent-
jurja - dekhco, Suzana PUK-
MAJSTER iz Škofje vasi - de-
klico, Simona KAJBA iz Celja
- deklico, Jožica GROSEK iz
Rogatca - deklico, Valentina
KOVAČIČ iz Ponikve - dečka,
Simona ŠELEKAR iz Pristave -
deklico in Saška VERTAČNIK
iz Velenja - dečka;
8. 11.: Darja ZAVRŠNIK iz
Tabora - dečka, Marjana TO-
VORNIK iz Prevorja - deklico,
Melita RAKUŠA iz Velenja -
deklico, Mateja MARTUN iz
Laškega - dečka, Metka VAŠ iz
Šempetra - deklico in Martina
ARIH iz Slatine pri Ponikvi -
deklico;
9. 11.: Barbara GORNIK iz
Celja - deklico, Jerica BRE-
ZOVNIK z Vranskega - dečka,
Suzana ESIH iz Braslovč - deč-
ka in Dušanka KRKLEC iz Ce-
lja - dečka;
10. 11.: Alenka ZUPANČIČ
iz Štor - deklico, Elizabeta
GLINŠEK iz Mozirja - dečka,
Eva MULEJ iz Dramelj - deč-
ka, Sabina JUS iz Celja - deč-
ka, Margareta REBERŠAK iz
Velike Pirešice - deklico, Me-
lita HAJDINJAK STROPNIK
iz Celja - dečka;
11. 11» Milena BRAČIČ iz
Strmca nad Dobrno - dečka,
Klavdija HRUSTEU iz Vitanja
- deklico, Anita KOLAR iz
Rogaške Slatine - dečka, Kata-
rina PRELESNIK iz Solčave -
deklico in Aleksandra
PEPERKO iz Celja - deklico;
^ 12. 11.: Sonja NEŽMAH iz
Šmartna ob Paki - deklico,
Mojca SAJE iz Velenja - dekli-
co, Anja ŽUŽEJ GOBEC iz
Petrovč - dečka, Ivanka JAZ-
BINŠEK iz Štor - deklico in
Danica LOKOVŠEK iz Šentru-
perta - dekhco;
13. 11.: Alenka WATZAK iz
Velenja - deklico.
POROKE
Celje
Poročila sta se Boris HO-
LEŠEK iz Velenja in Barbara
MLINARIC iz Celja.
Zlato poroko sta sklenila
Erih in Dragica ŠALEKER iz
Celja.
Laško
Poročili so se: Davorin KNE-
ŽEVIČ in Janja GAL, oba iz
Celja, Gregor LAPORNIK iz
Laškega in Edita RAMIČ iz
Hrastnika, Peter RAZPOTNIK
in Rosita BEDENIK iz Dola pri
Hrastniku, Matjaž MURGELJ
in Stanislava MARTINŠEK,
oba iz Žalca, Ivo GRAZEL iz
Šoštanja in Lili BENEDEK iz
Velenja, Viljem STOPINŠEK in
Vesna RIBIC, oba iz Lahovega
Grabna pri Jurkloštru, Lojzij
PAVČNIK iz Lipnega Dola pri
Jurkloštru in Lidija BREČKO iz
Žigona nad Laškim, Zvone
DORNIK iz Jagrijenice in Irena
MARTINČIČ iz Zebnika pri Ra-
dečah ter Boštjan RAVNIKAR
in Saša TREBŠE, oba iz Radeč.
Velenje
Poročili so se: Franc MER-
ZLAK iz Šoštanja in Džemila
SUUKANOVIČ iz BiH ter Edi
TRAP in Mojca PRAZNIK, oba
iz Skornega pri Šoštanju.
Zlato poroko sta sklenila
Marija in Anton PESJAK iz
Lipja.
SMRTI
Celje
Umrli so: Marija ŠMIT iz
Celja, 77 let, Franc JEKL let iz
Zadobrove, 63 let. Jožef LES-
JAK iz Levca, 67 let, Olga
SLAPŠAK iz Laškega, 72 let,
Marija POLŠAK iz Gubnega, 90
let, Anton PIRC let iz Vojnika,
81 let, Marija DROBEŽ iz Pe-
trovč, 98 let, Kristina GRABAR
iz Letuša, 83 let, Ljudmila PU-
GEU iz Šmarja pri Jelšah, 94
let, Maksimiljan SKORJANC iz
Celja, 85 let, Leopold MAR-
ZEK iz Babnih Brd, 53 let,
Sadrija PREBREZA iz Štor, 52
let, Vincenc ZUPANC iz Celja,
34 let, Franc VOŽIČ iz Vrbja,
65 let, Eduard LOPAN iz Loč
pri Poljčanah, 83 let.
Velenje
Umrli so: Ferdinand LES-
JAK iz Prebolda, 85 let, Milan
AUBREHT iz Arclina, 65 let,
Matevž HRASTEL iz Velenja,
89 let, Stanislav POKLEKA iz
Šoštanja, 87 let, Frančiška VI-
DEMŠEK iz Raven, 74 let, An-
ton URBANC iz Belih vod, 74
let, Frančiška JELEN iz Raven,
70 let, Štefanija GERMAN iz
Velenja, 88 let iz Velenja, Alojz
CEROVŠEK iz Celja, 69 let. An-
gela SAGONIČNIK iz Belih
vod, 70 let, Jožef KORADEJ iz
Šmartnega ob Paki, 75 let, An-
ton POZNIČ iz Raven, 68 let,
Jožef ŠPEH iz Šmiklavža, 81
let, Gabrijela CEPEC iz Vuhre-
da, 62 let, Marija OBLAK iz
Zabukovice, 95 let, Emil PIN-
TAR iz Ložnice pri Žalcu, 74
let. Pave ŠOŠTARIČ iz Velenja,
45 let in Gabrijela GODEC iz
Florjana, 69 let.
Žalec
Umrli so: Alojzija ŽGANK iz
Migojnic, 76 let, Anton CVIKL
iz Galicije, 85 let, Marija UK-
MAR iz Zahomc, 75 let, Janez
ZORE iz Kasaz, 87 let, Marija
ŠUMAK iz Letuša, 55 let, Anton
KRNC iz Selnika, 74 let in Jožef
ROJŠEK iz Braslovč, 83 let.
Laško
Umrli so: Daniela ŠEŠKO iz
Laškega, 69 let, Peter CVEK iz
Laškega, 74 let, Julijana ZU-
PANC iz Doblatine pri Uš-
kem, 77 let, Ignac SAJTL
Tevč pri Laškem, 67 let. K:
stina Cvetana GOLOB iz Trnr
vega pri Laškem, 76 let, Al^
zij ZIDANSKI iz Laškega,
let, Franc MAJCEN iz Se
pri Rimskih Toplicah, 62 1,
Ljubomira FLIS iz Gračnic;.
pri Rimskih Toplicah, 69Jj|,
Podjetje NT&RCd.o.o
direktor: Jože Cerovšek
poslovni sekretar: Suzana Reber
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19,3000 Celje, telefon (063) 442-500
442-201, 442-223. fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cen;
izvoda je280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek, tel: 44ij
500, int. 10. Mesečna naročnin,?/^
930 tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 22.000 tolarjev Številka
žiro računa: 50700-603-31198.
Nenaročenih rokopisov in fotografij
ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor
Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi
časopis Novi tednik med proizvode
informativnega značaja, za katere se
plačuje 5% davek od prometa
proizvodov.
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklic.
Urednica rteUce: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena
Jelen Baša, Janja Intihar, Brane
Jeranko, Ksenija Lekič, Gregor Katic
Urška Selišnik, Ivana Stamejčič,
Željko Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
Računalniški prelom: Robert
Kojterer, IgorŠarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail: tednik@celje.eunet,si
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna LejJ'
Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Tone VraO'
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia: 441-310,441-510.
Opravlja trženje oglasnega prostora:
Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Direktor Agencije: Franček
Pungerčič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, CarmeD
Hriberšek, Vesna Mat jašič;
Koordinator trženja: Mitja Umni»
Telefon:
063/442-500, 442-201. 442-223-
fax: 441-032.443-511
L SNOPIČ

31
Ilegalna tiskarna v Zrečah
jpjičan in Zrecan sta se ukvarjala s ponarejanjem in prodajo različnih dokumentov in listin - Preiskava še ni končana
P" ........
začetku septembra je
flost izvedela, da so celjski
jpiinalisti pri poskusu pro-
je potnih listov prijeli Ko-
lena Adolfa J., pri nadalj-
jl, preiskovalnih opravilih
so kriminalisti ugotovili,
je Adolf J. pri izdelavi in
pdaji ponaredkov sodeloval
iskarjem Samom P. iz Zreč.
Zrečah so celjski kriinina-
ti odkrili tiskarno, kjer so
stajali ponaredki: najrazlič-
jši dokujnenti, šolska spri-
vala, dovolilnice za prevoze
(j. Kot so predvidevali, so v
JI obratu naleteli na moder-
1 računalniško tehniko. Ti-
ar Samo P. je s pomočjo
i!unalniške tehnike spretno
opiral« žige in druge identi-
fikacijske znake z raznih urad-
nih dokumentov.
Pri hišnih preiskavah, pre-
verjanju listin, pregledu raču-
nalniške opreme in na osnovi
zbranih obvestil, so kriminali-
sti ugotovili, da sta osumljenca
v zadnjih dveh letih s pomočjo
računalniške tehnologije izde-
lala in potem prodala večje
število ponarejenih dovolilnic
za prevoze v cestnem prome-
tu za Hrvaško, Italijo in Rusijo.
Prodala sta tudi večje število
ponarejenih spričeval o oprav-
ljenih zaključnih izpitih na
srednjih oziroma poklicnih šo-
lah ter ponarejenih potnih li-
stov Republike Slovenije. V ta
namen sta izdelala tudi večje
število žigov različnih občin,
zavodov in upravnih enot z
območja Slovenije. Med prei-
skavo pa so kriminalisti nalete-
li tudi na potne liste, ki so pred
kratkim izginili iz celjske
upravne enote. V ilegalni zreški
tiskarni so te potne liste ustrez-
no prirejali in jih opremljali ter
vanje vnašali ustrezne podat-
ke. Kako je okoli 50 potnih
hstin izginilo iz te upravne eno-
te, kriminalisti še raziskujejo,
kot tudi ugotavljajo, koliko raz-
ličnih ponarejenih dokumen-
tov sta osumljenca spravila v
promet. Do zdaj je znano, da
so se ponarejeni dokumenti
pojavljali v občinah Celje, Slo-
venske Konjice, Šmarje pri Jel-
šah in Rogaška Slatina. Da bi
zadevo dodobra raziskali, kri-
minalisti v nadaljevanju prei-
skave sodelujejo z vsemi
upravnimi enotami, kjer pre-
verjajo izdajanje delovnih knji-
žic, preverjajo pa tudi potrdila
o šolskih spričevalih.
Kot je na ponedeljkovi novi-
narski konferenci povedal Cve-
to Seničar, pomočnik načelni-
ka urada kriminalistične služ-
be, so ponaredki iz zreške ti-
skarne na tržišču dosegali raz-
lične cene. Za bianco potni list
se je ta cena gibala od 600 do
tisoč nemških mark, za pona-
rejen potni list so morali naroč-
niki odšteti od 1.200 do 1.500
mark, za ponarejeno šolsko
spričevalo, diplomo ali listino o
uspešno opravljenem izpitu pa
so se cene gibale med 500 in 2
tisoč nemškimi markami.
Zoper oba osumljenca so kri-
minalisti že sestavili kazensko
ovadbo, ki ju bremeni kaznive-
ga dejanja ponarejanja listin.
MARJELA AGREŽ
IMPULSE MGM d.o.o.
Ker smo uspešni in se širimo, vabimo k sodelovanju
7 mladih sodelavcev
z različno izobrazbo
NUDIMO:
-redno delo
-solidno plačo
-dodatno izobraževanje
-možnost napredovanja
OD VAS PRIČAKUJEMO:
-zanesljivost
-resen odnos do dela
-željo po uspehu in napredovanju
POKLIČITE NAS in se dogovorite za osebni razgovor.
S seboj prinesite dokazilo o izobrazbi in prošnjo s krajšim
^življenjepisom.
POKLIČITE 063/412-740
Novo vodstvo na PP Žalec
Na začetku tega meseca je krmilo policijske postaje v
Žalcu prevzel Peter Očkerl. Dosedanji komandir žalske
postaje Zvonko Šmid je prevzel nove naloge na uradu
kriminalistične službe UNZ Celje. M.A.
PožarvSecovem
v četrtek, 13. novembra dopoldne, je izbruhnil požar na
gospodarskem poslopju Sonje H. v Spodnjem Sečovem.
Ogenj je zajel celotno gospodarsko poslopje in se razširil na
ostrešje stanovanjske hiše v neposredni bližini. Zgorelo je
približno 1500 kg koruze, skupna gmotna škoda pa znaša
okoli 700 tisoč tolarjev
Požar, do katerega je prišlo zaradi dotrajanega dimnika, so
pogasiH gasilci iz Rogaške Slatine. M.A.
Spolno zlorablfal
lepa dekleta
v kriminalistični službi
Uprave ža notranje zadeve
Celje se te dni ukvarjajo z
osumljencem, ki je na svojs-
tven način zlorabljal zaupa-
nje mladih deklet, da bi jih
na koncu obljubljenega »po-
sla« spolno zlorabljal oziro-
ma posiljeval.
Svojega podlega početja se je
loteval tako, da si je priskrbel
naslove in telefonske številke
mladih žensk, predvsem uspe-
ha in zaslužka željnih mane-
kenk. Ko jih je pokUcal na dom,
jim je ponujal zanimiva in do-
bro plačana dela hostes ali fo-
tografiranja za odlične sloven-
ske medije. Sledil je dogovor o
srečanju, takrat pa je mladenke
odpeljal na samoten kraj in jih
tam spolno zlorabljal.
Gre za petintridesetletnega
W.M., osumljenega kaznivih
dejanj spolnega nasilja in po-
silstva, ki je na tak način delo-
val na celjskem in širšem slo-
venskem območju. Osumlje-
nec je visok okoli 170 centi-
metrov in je suhe postave,
svetlo kostanjevih ravnih
neurejenih las, govori pa v
celjskem narečju. Kriminalisti
so doslej prejeli več prijav o
kaznivem delovanju W.M.,
ker pa domnevajo, da je
žensk, ki jih je na tak način
zlorabljal, še več, pozivajo
morebitne žrtve in ženske, ki
so imele kakršen koli neprije-
ten stik z osumljencem, naj se
oglasijo in zadevo prijavijo na
telefonsko številko (063) 442
-420. M.A.
MINI KRIMICI
Dva dopoldanska
vloma
v torek, 11. novembra do-
poldne, je neznani storilec
vlomil v stanovanje na Ljub-
ljanski cesti v Celju. Ukradel
je moško ročno ure znamke
Jacques Lemans in potni list.
Lastnik Iztok O. iz Celja je
oškodovan za okoli 40 tisoč
tolarjev.
.Istega dopoldneva je bilo
vlomljeno v stanovanje na
Čopovi ulici v Celju. Neznani
storilec je ukradel manjšo
prenosno blagajno, v kateri
je bilo 55 tisoč tolarjev goto-
vine, iz otroške sobe pa je
odnesel še 5 tisoč tolarjev
gotovine. Lastnica Višnja Z.
je oškodovana za 60 tisoča-
kov.
Rop
v torek, 11. novembra po-
noči, je neznani voznik oseb-
nega avtomobila dohitel Mi-
lenka O. iz Celja, ki je šel peš
po magistralni cesti v Senovi-
ci. Neznanec je vozilo ustavil,
izstopil in Milenka s fizično
silo zbil na tla. Iz hlačnega
žepa mu je pobral denarnico
z dokumenti in manjšo vsoto
denarja.
Med treningom
v torek, 11. novembra v ve-
černem času, je neznani stori-
lec neovirano vstopil v slačil-
nico pred telovadnico v os-
novni šoli Miha Pintar Toledo
v Velenju. V času, ko so učen-
ci trenirali, je neznanec ukra-
del več oblačil in nekaj denar-
ja, nekateri učenci pa so še
ugotoviH, da jim je tat pobral
ključe od stanovanj. Skupna
gmotna škoda, ki jo je storilec
povzročil, znaša okoli 110 ti-
soč tolarjev.
Okradel
rekreativce
v času od 5. do 12. novem-
bra je neznani storilec vlomil
v smučarsko kočo Smrekovi-
na v Preboldu. Ukradel je
glasbeni stolp znamke Gold-
star, plinsko jeklenko, dolgo
plastično cev in železno rešet-
ko. Rekreativno smučarsko
društvo TE Trbovlje je stori-
lec oškodoval za okoli 60 ti-
soč tolarjev.
Izginula golf in
mazda
Neznani storilec je v sredo,
11. novembra, ukradel osebni
avtomobil VW golf cl, ki je stal
na parkirišču Glazija v Celju.
Vozilo je temno sive barve, z
registrsko oznako CE 49-78A.
Lastnica Danica K. je oškodo-
vana za okoli 1 milijon 100
tisoč tolarjev.
V noči na 14. november pa
je nekdo ukradel osebno vo-
zilo znamke Mazda MX3 l,6i,
ki je bilo parkirano pred sta-
novanjskim blokom na Go-
riški ulici v Celju. Vozilo je
črne barve, z registrsko oz-
nako CE 49-55F, lastnik
Franc Š. iz Celja pa je oško-
dovan za približno 2 milijona
tolarjev.
Dvakrat
igrisce
v noči na 13. november je
neznani storilec vlomil v trgo-
vino Igrišče v Štorah. V notra-
njosti si je nabral več zavitkov
cigaret, nekaj steklenic žga-
nih pijač ter 5 stekleničk diše-
če vodice. Lastnika Andreja Š.
je oškodoval za okoli 50 tisoč
tolarjev.
V soboto ponoči je nekdo
vlomil v trgovino Igrišče v
Kompolah. Ukradel je 3 ste-
klenice žganih pijač in dva
zavitka cigaret, isti lastnik pa
je oškodovan za 13 tisoč to-
larjev.
Okradena
Tara
v noči na 13. november je
nekdo vlomil v bistro Tara v
Podlogu v Savinjski dolini. Iz
lokala je odnesel glasbeni
stolp znamke Watson, nekaj
zgoščenk, steklenico žganja,
nekaj cigaret in 32 tisoč tolar-
jev menjalnega denarja. Last-
nica Ljudmila K. je oškodo-
vana za okoli 100 tisoč tolar-
jev.
Vikendaš
Neznani storilec je prejšnji
teden vlomil v vikend na Ple-
šivcu, last Marjana G. iz Vele-
nja. Po temeljitem ogledu
prostorov si je izbral krožno
žago, multipraktik in še nekaj
praktičnih predmetov, ukra-
del pa je tudi več steklenic
vina in nekaj ozimnice. Last-
nika je oškodoval za okoli 150
tisoč tolarjev.
Požig
v petek, 14. novembra po-
noči, je neznani storilec stopil
v notranjost zidanice v Šmart-
nem v Rožni dolini. Tam je
zanetil ogenj, ki se je razširil
po lesenem delu objekta in na
podstrešje, kjer je bila slama.
Požar je zajel celotno ostreš-
je, pogasili pa so ga gasilci
celjske poklicne brigade in
gasilci iz Šmartna v Rožni do-
lini. Lastnik Ivan K. je oško-
dovan za okoli 300 tisoč tolar-
jev, požigalca pa še iščejo.
GSM iz žepa
v ponedeljek, 17. novembra
dopoldne, se je Andrej N. mu-
dil v prostorih celjske bolnišni-
ce, njegov plašč pa je visel na
obešalniku. Neznani storilec,
ki se je tam zadrževal, pa je
neopazno segel v žep Andre-
jevega plašča in ukradel GSM
mobilni telefon znamke No-
kia, vreden 85 tisoč tolarjev.
Dve poučni
Jure V, ki biva v dijaškem
domu v Celju, je v ponede-
ljek, 17. novembra popoldne,
odšel iz svoje sobe in pozabil
zakleniti vrata. To okoliščino
je izkoristil nekdo, ki je vsto-
pil v sobo in Juretu pobral
marke in tolarje v skupni
vrednosti 21 tisoč tolarjev.
Istega popoldneva je nez-
nani storilec v Slovenskih Ko-
njicah prodajal gospodinjsko
folijo. Ko je na Mestnem trgu
to folijo ponujal tudi Zdenki
S., je izkoristil trenutek njene
nepazljivosti in ji ukradel de-
narnico z manjšo vsoto de-
narja. M.A.
32

NOČNE
CVETKE
• v četrtek popoldne se je
policijska patrulja odpravila
na Ulico frankolovskih žrtev,
kjer naj bi bila kršena javni
red in mir. Z javnim redom in
mirom se sicer ni nič hudega
dogajalo, sta se pa tam sprla
Andrej J. in Bojan A. Sprla sta
se zato, ker je Bojanova mama
v dopoldanskem času pomiva-
la tla skupnega hodnika, An-
drej pa se je grdo znesel nad
njo, češ da je tla preveč zmoči-
la in so zaradi tega preveč
spolzka. Predlagamo, da v bo-
doče vzame cunjo v roke kar
Andrej in preizkusi, kako je
mogoče tla umiti »na suho.«
• V petek so šli intervenirat v
Zadobrovo, kjer naj bi se od-
vijal pretep med domačini in
delavci cestnega podjetja. Po-
licisti so ugotovili, da je voz-
nik osebnega avtomobila CE
93-24E pretepel delavca ome-
njenega podjetja Ivana L.
• Stanka je v petek ponoči
sporočila, da ji neznan moški
razbija po vratih in da se ga ne
da umiriti. Patrulja je na kraju
ugotovila, da je bil Roman P s
Polzele tisti, ki je tolkel po
vratih in ubogo žensko zmer-
jal, policistom pa je rekel, da
je iskal prijatelja, ki je na
obisku pri Stanki.
• V soboto ob 00.10 uri je
nekdo sporočil, da v gostišču
na Gričku nek moški razgraja
in vznemirja zaključeno druž-
bo. Tisti moški jo je do priho-
da patrulje že odkuril, se je pa
med gosti znašel razposajeni
Rok R, ki je bil do policistov
drzen in nesramen in ki se je
odločil, da jim svojih osebnih
dokumentov ne pokaže. Ko so
ga povabih v marico, je bil
tako zelo prizadet, da je zlo-
mil zapah na vratih.
• V soboto malo pred drugo
uro so klicali iz lokala Ever-
green, da se tam neka predstav-
nica nežnega spola nespodob-
no vede. Na kraju samem pa so
policisti ugotovili, da si je ži-
vahna Milena O. na vse moči
prizadevala, da bi vstopila v
lokal, a ji to ni bilo dano. Zato
je razbijala po vratih, zmerjala
goste in osebje in spotoma raz-
bila dve šipi na vratih.
• V soboto popoldne je šla
patrulja na Kocenovo. Na jav-
nem mestu so se nečedno ob-
našali Zlatko J., Irena L. in
IvanR. M.A.
Slovenci med potolči Icrvi
Vecurno dramo v Egiptu so doživeli tudi Izletnikovi turisti
Luksor v Egiptu, ki spominja na
veličastne faraonske čase, je cilj, ki
privlači množice z vsega sveta. Med
njimi so pogosto slovenski turisti, ki
se podobno kot ostali ne ustrašijo
niti terorističnega pobijanja. Na pri-
zorišču ponedeljkovega pokola je
bila tudi skupina slovenskih turi-
stov turistične agencije Izletnik iz
Rogaške Slatine.
Muslimanski skrajneži, ki želijo, da
bi postala dežela ob Nilu izrazita is-
lamska država, bijejo boj z egiptovsko
oblastjo z ubijanjem nedolžnih turi-
stov. Letos so tam napadli nič krive
tujce že drugič, najprej 18. septembra,
ko so pred kairskim hotelom pobili
devet nemških turistov. V ponedeljek,
17. novembra, so v Luksorju uprizorili
pravi pokol, ki so ga z grozo opazovali
slovenski turisti. Po prvih poročilih je
ena od krogel treščila tudi v slovenski
avtobus, ranila v nogo njihovega egip-
tovskega vodiča, drobci razbitega ve-
trobranskega stekla pa so lažje ranili
dva Slovenca.
Kaj se je zgodilo? Skupine turistov
iz različnih držav so si v ponedeljek
ogledovale tempelj v Dolini kraljev.
V tistem času je skupina teroristov
ukradla enega od številnih turistič-
nih avtobusov ter se odpeljala v sve-
tovno znano dolino. Med vstopanjem
v tempelj, ki so ga stari Egipčani
posvetili boginji Hačepsut, so iz svo-
jih torb vzeli puške, začeli vpiti
»Alah e akbar!« (Alah je velik!) ter
streljati na turiste, ki prinašajo v to
revno državo veliko denarja. Priče so
povedale pretresljive izpovedi o lju-
deh, ki so umirali med pokolom, o
klicih na pomoč ter o krvi, ki se je
razlivala. Bilo je na desetine mrtvih,
po egiptovskih podatkih 60, po tujih
78, vključno z mrtvimi Egipčani. To
so lahko z grozo videli tudi turisti s
Štajerskega, ki so imeli srečo. Tista
dva, ki so ju oplazili drobci stekla,
zdravniške pomoči k sreči nista po-
trebovala.
Po nekaj minutah so se pojavili egip-
tovski pohcisti, ki so enega terorista
takoj pokončali. Pet teroristov je uspe-
lo z avtobusom pobegniti, vendar so
jih policisti med streljanjem obvlada-
li, postrelili.
Telefon V Rogasico
Slatino
že pol ure po terorističnem poko-
lu'v Egiptu se je v Izletnikovi poslo-
valnici v Rogaški Slatini, kjer so po-
tovanje pripravili, oglasil telefon.
Vodnik Cesar je od tam takoj telefo-
niral, kaj se je zgodilo in sporočal, da
ni slovenskim turistom nič hudega.
V skupini, ki je bila v Luksorju, je
zaključena skupina 34 potnikov, v Ro-
gaški Slatini pa niso želeli povedati, od
kod so. Kot smo uspeli izvedeti, naj bi
šlo za obrtnike iz okolice Maribora in
več Laščanov. Pavlina Tušek, ki poslo-
valnico vodi, je v torek povedala, da
skupina nadaljuje s potovanjem po
zapisanem programu, z njo pa so iz
Slovenije v stalnem telefonskem stiku.
V torek so bili po programu v Edfuju,
nato so nameravali v Asuan, jutri, v
petek pozno zvečer, pa naj bi se nor-
malno vrnili v Slovenijo.
Tuškova se je tudi v torek pogovar-
jala z uslužbencem slovenskega vele-
poslaništva v Kairu. Sicer pa sta bili na
črni ponedeljek v Egiptu kar dve Izlet-
nikovi turistični skupini - druga (z 29
potniki) je bila približno 250 kilome-
trov proč. V torek se je že vračala v
domovino, tako kot je bilo zamišljeno
tudi po programu.
Podobne podatke smo v torek dobili
v slovenskem zunanjem ministrstvu, v
njihovem sektorju za konzularne za-
deve. Slovensko veleposlaništvo jih je
v ponedeljek obvestilo tudi o •
kar je brž sporočil vodič Izletniko
skupine. Sicer pa so v Ljubljani
torek povedali, da pričakujejo novj^
iz naše ambasade v Egiptu, kjer
verjajo podatke o varnosti turističi),
potovanj v to deželo, predvsem
tem, kako se bodo odzvale druj
države.
Sporočilo našega ministrstva o Vj
nosti potovanj bo precejšnjega po^,
na, saj imajo naše turistične agencije
Egiptom v prihodnjih tednih in me;
cih velike načrte. Predvsem Komp
in Airtours, pa tudi manjši Izletnik,
pa je prodajo svojega aranžmaja
ponedeljek ustavil. Pri vsem skupajj
morebitna pretiravanja odveč. Teroi
stične in mafijske bombe pokajo tu
po letoviščih Španije, po evropslc
prestolnicah ter ne nazadnje, tudi p
Sloveniji.
Črni ponedeljek se je za naše potu
ke v Egiptu končal srečno, več pa bod
lahko povedali po jutrišnji vrnit:
Slovenski turisti so se žal že vrača
domov v krstah. Spomnimo se le Jetj
ske nesreče na Korziki... Vse to |
človeške želje po odkrivanju novi
svetov ter notranjem bogatenju i
more ustaviti.
■■■■■■■■■■ BRANE JERANI
Nevarna brata O. v priporu
Kriminalisti Policijske
postaje Celje so zbrali do-
volj dokaznega gradiva, da
so sestavili kazensko ovad-
bo zoper Janeza (32) in Bo-
risa (30) O. iz Celja. Ko so ju
13. novembra privedli k de-
žurnemu preiskovalnemu
sodniku, je ta za oba osum-
ljenca odredil enomesečni
pripor.
Brata Janez in Boris O. naj
bi imela na vesti vrsto kazni-
vih dejanj z elementi nasilja.
Policijska kazenska ovadba
temelji na petih dogodkih v
letošnjem oktobru in novem-
bru, v katerih je bilo oškodo-
vano in napadeno večje število
oseb. Večinoma gre za izsilje-
vanja in roparske napade.
Tako naj bi brata Janez in
Boris dne 10. oktobra vstopi-
la v stanovanje Stanka K., ga
med prepirom začela prete-
pati in zahtevati, da jima
izroči denar. Z enako zahte-
vo in na enak način sta se
lotila tudi Marjana K., ki je
bil takrat na obisku pri Stan-
ku K. Marjanu K sta s silo
vzela denarnico in mu po-
brala vseh 6 tisoč tolarjev,
spotoma pa sta ukradla nekaj
hrane in plinsko jeklenko.
Oba oškodovanca sta bila
med pretepanjem lažje ra-
njena.
Podobna zgodba se je odvi-
jala 19. oktobra v stanovanju
B. K., kamor sta brata O.,
skupaj z dvema »pomočni-
koma«, vstopila nasilno.
Lastnico stanovanja naj bi
starejši brat na silo odvlekel
v spalnico, kjer jo je z grož-
njami silil v spolni odnos.
Ostali trije so medtem
ukradli večjo količino hrane
in oblačil.
Ko se je Janez O. 30 okto-
bra zadrževal v bifeju kina
Metropol v Celju, je od Da-
mira K. zahteval, da mu da 1
tisoč tolarjev. Ko pa je Janez
O. opazil, da ima Damir v
žepu še več denarja, je segel
v žep in mu, poleg tisočaka,
ki ga je imel v rokah, pobral
še ves ostali denar, okoli 3
tisoč tolarjev. Slabo izkuš-
njo je istega dne na celjski
železniški postaji doživ.el
tudi Vinko J. K njemu sta
prisedla Janez O. in Albin S.
in se začela z njim pogovar-
jati, pogovor pa spretno iz-
koristila za tatvino. Vinko J.
je kmalu po njunem odhodu
ugotovil, da sta mu sogovor-
nika iz žepa ukradla denar-
nico z 10 tisoč tolarji goto-
vine.
Ko je Janez O. 31. oktobra
obiskal Milana B., sta se za-
čela prepirati zaradi denar-
ja. Ker mu ga Milan B. ni
hotel izročiti, ga je pričel
daviti, iz žepa pa mu je po-
bral 9 tisoč tolarjev. Med
davljenjem in pretepanjem
je bil Milan B. telesno poš-
kodovan.
Marjana K. sta brata O.
napadla tudi 12. novembra
na Stanetovi ulici v Celju. V
strahu, da ga bosta ponovno
pretepla, jima je izročil 10
tisoč tolarjev.
M.A.
Radarji bodo...
• v petek, 21. novembri
dopoldne na območju Ce
Ija in Slovenskih Kon c,
popoldanskem času pa rl
območju Šentjurja iri Ve-
lenja,
• v ponedeljek, 24. no-
vembra dopoldne na ob-
močju Celja in Šentjurja,':
popoldanskem času pa n;
območju Slovenskih Kc
njic in Žalca,
• v torek, 25. novembR
dopoldne na območju Laš-
kega in Mozirja,
• v sredo, 26. novembn
dopoldne na območju Slo
venskih Konjic in Rogaške
Slatine, popoldne p: n-
območju Celja in Š:
ter
• v četrtek, 27. novembra
dopoldne na območju Žal-
ca, v popoldanskem časo
pa na območju Laškega in
Šentjurja-
Pozabljive plesalke
Delavci Policijske postaje Celje, ki so 10. novembra dopold-
ne opravljali nadzor v gostinskem lokalu Vegas v Celju, so
ugotovili, da so tamkajšnje plesalke, ki v nočnem času
zabavajo goste, pozabljive.
Gre za enajst tujk; devet Ukrajink in dve Rusinji, ki jim je
delovna viza potekla 1. novembra in ki niso poskrbele za
podaljšanje tega dokumenta, ki jim zagotavlja delo in bivanje
v naši državi. Ker so s tem kršile določilo zakona o tujcih, so
jih policisti privedli k sodniku za prekrške, ta pa jim je izrekel
ustrezno denarno kazen. V nadaljevanju so jih policisti
pospremili v prehodni dom za tujce v Ljubljani, od koder naj
bi z avionom poletele nazaj domov. M.A.
Streljal v gosta
Poskusa umora je osumljen 39-letni Asmon B. iz Prizre-
na, ki začasno biva na območju Slovenskih Konjic.
Asmon B. se je 13. novembra nahajal v gostinskem lokalu
Picerija- Paradajz in tam s pištolo streljal na enega izmed
gostov. Na srečo je bilo v lokalu nekaj mož, ki so napadalca
obvladali in ga odstranili s prizorišča, sicer bi se zadeva kaj
lahko tragično končala.
Osumljenca so policisti še isto noč prijeli na območju
Slovenske Bistrice in ga predali preiskovalnemu sodniku. Ta je
zoper osumljenega Asmona B. odredil pripor. M.A.
PROMETNE NEZGODE
Dva mrtva
Na regionalni cesti zunaj
naselja Velenje se je v sredo,
12. novembra ob 00.30 uri,
pripetila nezgoda, v kateri
sta dve osebi izgubili življe-
nje, gmotna škoda pa znaša
okoli 650 tisoč tolarjev.
Adolf R (40) iz Dobruške vasi
je vozil vlečno vozilo s priklop-
nikom iz Velenja proti Polzeli.
Ko je pripeljal do križišča z
dovoznimi cestami k stanovanj-
skim hišam, je za križiščem us-
tavil in pričel vzvratno zavijati
na dovozno cesto. Ko je bil pri-
klopnik z zadnjim delom na
dovozni cesti (pravokotno čez
celotno vozišče), vlečno vozilo
pa še na voznem pasu, je iz smeri
Polzele pripeljal voznik osebne-
ga avtomobila, 23-letni Roman
N. iz Podkraja, ki je silovito trčil
v levi bočni del priklopnega vo-
zila. Trčenje je bilo tako silovito,
da se je osebni avtomobil zagoz-
dil pod priklopnik, voznik Ro-
man N. in njegov sopotnik, 25-
letni Robert B. iz Velenja, pa sta
na kraju nesreče poškodbam
podlegla.
Zapeljal V jarek
Na regionalni cesti zunaj
naselja Dol pri Gornjem Gra-
du se je v četrtek, 13. novem-
bra zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe, na vo-
zilu pa je škode za približno
200 tisoč tolarjev.
Matija R. (34) iz Šmiklavža
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Gornjega Grada proti
Šmiklavžu. V kraju Dol je iz
neznanega vzroka zapeljal v
obcestni jarek na desni strani
ceste, tam pa trčil v betonski
jašek. Voznik je v nesreči utr-
pel hude telesne poškodbe.
Zbil kolesarja in
pobegnil
Na magistralni cesti v kra-
ju Stranice se je v petek, 14.
novembra popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je bil
hudo ranjen voznik kolesa.
M.D. (12) s Stranic je vozil kolo
po desnem robu magistralne ceste
iz smeri Zeč proti Frankolovem.
Na Stranicah ga je na ravnem delu
vozišča dohitel za zdaj še nezn.^
voznik neugotovljenega vozila ■
ga začel tesno prehitevati. Pri tef
je trčil v kolesarja in ga zbil'
obcestni jarek, sam pa z nezman)
šano hitrostjo peljal dalje v sm^'
Celja.
Policisti prometne polii^'!
ske postaje Celje, ki so iska'
pobeglega voznika, so kasnej'
ugotovili, da gre za voznil"
kombiniranega vozila znai"
ke Renault trafic, 43-letneg''
Petra O. iz Slovenskih Konji'
ki začasno stanuje v Šempet^'
v Savinjski dolini.       M.^^
Smrtni padec s strehe
Do delovne nezgode z najhujšo posledico je prišlo 1*^
novembra ob 14.35 uri v Prihovi.
Tega dne je Franci D. (26) iz Rečice ob Savinji, skupaj ^
delodajalcem Rajkom Č., delal na strehi gradbenega objekt^
Ob navedeni uri je Franci D. stopil na salonitno ploščo, ki sej'
udrla, sam pa je padel okoli 7,5 metra globoko ter pri te^
utrpel hude telesne poškodbe. Ponesrečene^ so odpeljali"
celjsko bolnišnico, kjer pa je ob 15.30 uri umrl. M'^
v kraljestvu
Hollywoo(la
Cviček za ^
vinsko kraljico
Skrivnostna dežela
ledu in ognja
Čika,Pajo ^
in Pako
London po
Londonu
Osamljeni in skriti, toda čudoviti kotički Paragvaja.
Osamljeni Paragvaj
Za potovanje potrebujete malo denarja in zvrhano mero potrpežljivosti
Paragvaj se nahaja sredi
žne Amerike; med Argen-
10, Bolivijo in Brazilijo,
radi geografske lege in po-
ičnih razlogov so bili tu-
jšnji prebivalci že od nek-
i nekako odrezani od sve-
Španski kolonizatorji so
zavedali osamljenosti sre-
mogočnih gozdov in so
to iz praktičnih razlogov
ustili preganjanje prvot-
1 naseljencev in so raje z
Oii zaživeli v sožitju.
feko so današnji prebivalci
^agvaja večinoma potomci
'ijancev Guarani in Špancev,
M pa je tudi belih priseljen-
' od drugod. Tudi tu je tako
'v večjem delu Južne Ameri-
ke uradni jezik španščina, sko-
raj enakovreden pa mu je tudi
indijanski jezik guarani, ki ve-
lja predvsem za jezik ulice, če-
prav ga v zadnjih letih uvajajo
tudi v šole. Nad uporabo indi-
janskega jezika so se nekoč
zgražali evropski misijonarji,
zato pa je bil toliko bolj priljub-
ljen pri vojaških oblasteh. V
nekaj velikih spopadih s sosed-
njimi državami so pri povelje-
vanju iz varnostnih razlogov ce-
lo prepovedali španščino. Pa-
ragvaj je preživel kar nekaj hu-
dih vojaških diktatur, kar ga je
poleg nesmiselnih vojn še bolj
pahnilo v osamo. Domačini ko-
likor toliko mirno živijo šele od
leta 1989, ko so se rešili zadnje
tovrstne oblasti in se je začela
država odpirati navzven.
Paragvaj je velik približno to-
liko kot Nemčija, ima pa le
približno štiri milijone prebival-
cev. Večina živi v manjšem,
vzhodnem delu države. Zahodni
del, imenovan Chaco, je zaradi
hude vročine in pomanjkanja
vode zelo redko poseljen. V goz-
dovih ob meji z Bolivijo je še
mogoče naleteti na posamezna
indijanska plemena, medtem ko
savanske ravnice kolikor toliko
uspešno obdelujejo evropski
menoniti, pripadniki evangeli-
čanske ločine, ki po ortodok-
snem načinu življenja nekoliko
spominjajo na mormone.
Večina obiskovalcev tudi zara-
di slabih avtobusnih zvez in mož-
nosti prenočevanja obišče le
vzhodni del države. Tu je še naj-
bolj zanimiva prestolnica Asun-
cion, južno od nje pa ostanki
nekdaj uspešnih jezuitskih misi-
jonov, v katerih so kolikor toliko
dobro živeli tudi Indijanci.
Razmeroma
poceni...
Paragvaj za naše razmere ni
drag, še posebno pa ne v pri-
merjavi s sosednjo Argentino.
Tako je mogoče najti prenočiš-
če v hotelu že za pet dolarjev, si
privoščiti kosilo za tri dolarje,
ljubiteljem sadja pa je po zmer-
nih cenah na voljo pestra izbira
tropskih sadežev. Avtobusne
zveze v gosteje naseljenih pre-
delih so zelo pogoste. Za daljše
vožnje je priporočljiva rezer-
vacija in zvrhana mera potr-
pežljivosti. Najcenejši avtobu-
si namreč ustavljajo skoraj ob
vsakem drevesu, v senci kate-
rega se hladi morebitni potnik.
Seveda velja podobno pravilo
tudi pri izstopanju, saj se vsak-
do želi pripeljati skoraj do do-
mačega praga. Tako lahko traja
tristo kilometrov vožnje po si-
cer čisto spodobnih cestah tudi
sedem ur in več!
K sreči monotono vožnjo
poživljajo številni prodajalci,
ki ponujajo osvežilne pijače,
hrano in še kaj kar skozi odpr-
ta okna ob vsakem najkrajšem
postanku. Nekateri ubirajo
drugačno taktiko in se ob ti-
hem odobravanju voznikov
peljejo dobršen kos poti z av-
tobusom in skušajo v tem času
čim več prodati. Med proda-
jalci se pogosto znajdejo še
akviziterji, ki mirno razdelijo
svoje blago med potnike in
potem neprostovoljne poslu-
šalce na dolgo in široko pre-
pričujejo v svoj prav.
IGOR FABJAN
34
REPORTAŽA
»Ljudje so se zdeli kot
mamuti!«
Tako pravi Zalčan Jean Francois Arnšek, romanist, učitelj petih instrumentov, solo petja, treh jezikov, joge, prevajalec
in zagovornik Materinega nauka o časih, ko je iz Pariza prišel živet v Slovenijo
Jean Francois Arnšek se je
rodil v Franciji, od koder je v
Slovenijo prvič prišel, ko mu
je bilo dvanajst let, se po ne-
kaj letih vrnil, potem pa se, ko
se je odločil, da bo nadaljeval
z življenjem v domovini oče-
ta, sredi sedemdesetih po-
novno vrnil v Slovenijo. Špa-
nec po materi, Slovenec po
očetu, znanem virtuozu na
kitari, je po obeh prav gotovo
podedoval najboljše.
Tako Jean Frangois, ki je na
ljubljanski filozofski fakuheti
študiral študij romanistiko, da-
nes v svojem stanovanju v Žal-
cu poučuje francoščino, španš-
čino in italijanščino, kar pet
instrumentov - klavir, sintesaj-
zer, kitaro, harmoniko in solo
petje, ukvarja pa se tudi s pre-
vajanjem knjig iz francoskega v
slovenski jezik. Ob tem je tudi
učitelj hatha in integralne joge,
katere pristaš je, sam pa živi po
načelih Materinega nauka, po-
sebne indijske filozofije, katere
miselnost želi tudi s prevodi
knjig, prenesti med Slovence.
Prevodi
Slovenskega jezika se je Jean
Fran(;ois naučil sam; prav tako
kot sanskrta, najstarejše indij-
ske svete pisave. »Iz Indije so
mi poslah gradivo, brati san-
skrt pa sem se učil sam,« pravi
Jean Frangois.
Njegov prvi prevod iz fran-
coskega v slovenski jezik, knji-
ga Georga Oshawe, utemeljite-
lja makrobiotike, je na izid ča-
kal kar nekaj let. Danes ima
makrobiotičen način življenja
in prehranjevanja, ki zagovarja
načelo ravnovesja oziroma vi-
na in yanga, tudi na Zahodu vse
več pristašev, takrat pred dva-
najstimi leti, ko je prevod knji-
ge ponudil nekaterim sloven-
skim založbam, pa je od marsi-
katerega slovenskega kulturni-
ka dobil kaj čuden odgojjor.
»Pesnik Tone Pavček, ki je ta-
krat delal pri Cankarjevi založ-
bi, mi je odgovoril, da bodo oni
raje ostali kar pri standardni
slovenski prehrani, Janez Me-
nart z Mladinske knjige pa mi
je odpisal, da se mu zdijo ma-
krobiotični recepti >lovski<,« je
še danes malce razočaran Jean
Frangois, katerega prevod
knjige Makrobiotični zen so
nekaj let pozneje izdali pri neki
zasebni založbi. »To pa je bila
tudi edina knjiga, ki je nisem
izdal v samozaložbi,« pravi, še
vedno začuden in razočaran
zaradi nezanimanja ali celo
izrazito negativnega odnosa, ki
ga ima veliko ljudi do indijske
kuhure, vere in duhovnosti.
Lani je izšel prvi del Jeanove-
ga največjega prevajalskega
projekta do sedaj - knjige, na-
slovljene Materin dnevnik, ki
opisuje srečanja Matere, kate-
re filozofijo je prevzel Jean
Frangois v Franciji, z njenim
glavnim učencem Satpremom,
in njune pogovore o integralni
jogi, katere pristaš in učitelj je
tudi Jean Frangois.
Letos aprila je izšel tudi drugi
del te knjige, na prevod pa jih
čaka še enajst, saj so pogovori
Matere z njenim učencem o
integralni jogi izšh v trinajstih
zajetnih knjigah, prevod ene
same pa Jeanu Frangoisu Arnš-
ku vzame kar leto dni časa.
Prevodu prvih dveh delov
Materinega dnevnika je sledil
še en prevajalski podvig in tako
je letos poleti v slovenskem
jeziku izšel še Ramajana, staro-
davni indijski ep, ki ga je zapi-
sala Materina vnukinja Purna-
prema. Gre za pripoved, ki
opisuje idealno ljubezen med
bogom Ramo in lepotico Sito,
knjigo pa je, pravi Jean, kljub
njenemu duhovnemu nauku,
mogoče brati tudi kot pravlji-
co, saj ne posiljuje s kakršno
koh religioznostjo, vsekakor
pa je zelo poučna.
Materin nauk
»Mati je resnična oseba, ki je
v tem stoletju živela v južni
Indiji, naziv pa pomeni Mater
ašrama integralne joge, ki je
utelesitev Božanskega na zem-
lji,« pravi Jean Frangois o tri-
najstih knjigah, v katerih je za-
pisano bistvo in smisel ukvarja-
nja z integralno jogo. Tako Ma-
ti kot knjige, nastale po njenem
Knjige Materin dnevnik I.
in II. ter ep Ramajana lahko
naročite pri Jeanu Frangoisu
Arnšku, Bevkova 7, Žalec, ali
pa pokličete na telefonsko
številko (063) 718-526.
pripovedovanju, zagovarjajo
miselnost, da ne obstaja le sloj
uma, ki človeštvu zastira pot
navzgor do duhovne luči, tem-
več tudi globoki sloji nezaved-
nega uma, ki nas omejujejo
navzdol z namenom, da bi se
lahko odzivali na duhovno
energijo. »Gre za razpravo o
tem, da se razvoj človeštva ne
končuje z današnjim človekom,
temveč se sedaj začenja novo
poglavje, ki ga bo zaznamovala
»celična zavest«, ob čemer bo
konec prevladovanja smrti nad
človekom in življenjem,« pravi
Jean Frangois in doda, da je
Mati zavest celic uresničevala
vse svoje življenje, in to kljub
dejstvu, da se njeno pojmovanje
sveta ne sklada s tradicionalno
indijsko filozofijo, po kateri nir-
vana predstavlja cilj duhovnega
razvoja. Šri Aurobindo, duhov-
ni učitelj, ki je razširjal Materin
nauk, se je zaradi negativnih
odzivov tako umaknil iz javne-
ga življenja. Materin učenec Sat-
prem pa je njeno razmišljanje
zapisal v obliki dnevnika, ki ga
je iz francoskega v slovenski
jezik pričel prevajati Jean Fran-
gois Arnšek.
»Mati je nekoč dejala, da so
ljudje v totalitarnem režimu
kot mamuti in prav tako se je
zdelo meni, ko sem sredi se-
demdesetih prišel nazaj v Slo-
venijo. V Franciji namreč živ-
ljenje teče mnogo hitreje; že
sam francoski jezik oziroma
govor je bistveno hitrejši kakor
slovenski,« se Jean Frangois
spominja prvih vtisov o Slove-
niji in njenih prebivalcih iz ča-
sa, ko se je iz Pariza že drugič
vrnil v domovino svojega oče-
ta. »Zdelo se mi je, da vse teče
dosti prepočasi in kaj kmalu
sem ugotovil, da v tistih časih v
Sloveniji ni bilo nikakršnih po-
gojev za to, da bi se lahko ljudje
duhovno razvijali. O tem, kaj
sem takrat občutil, pa tudi svo-
je dvome o tem, ah bom v
takšnem okolju sploh lahko
zdržal, sem takrat opisal svoje-
mu prijatelju v Indiji. On pa mi
je odgovoril, naj ne bom tako
črnogled, ker je pravzaprav
vseeno, kje človek živi; dosti
bolj pomembno je, da veš, kaj
je tvoje poslanstvo na tem sve-
tu,« se spominja Jean Frangois
danes, vesel, da je po letih iska-
nja tisto, kar je vse življenje
iskal, vendarle našel tudi v Slo-
veniji. Prevajanje knjig ter širje-
nje bogatega znanja in misel-
nosti, v katero veruje in po
načelih, katere živi, so njegova
temeljna poslanstva v tem živ-
ljenju in na tem svetu, pravi.
Dan
Vsak dan Jeana Frangoisa
Arnška je posvečen Božan-
skemu in jogi. »Prva stvar, ki
jo storim zjutraj, je posveti-
tev ali daritev dneva Božan-
skemu, poslednja stvar, pre-
den grem spat pa je posvetitev
noči. Bistvo integralne yoge
je namreč v spremembi tele-
sa, zato je nujno ponavljanje
Materine mantre, edine, ki
lahko pri tem pomaga,« je
prepričan Jean Frangois, ki
trditev podkrepi z dejstvom,
da je poizkušal telo spreme-
niti že marsikateri alkimist
ali iskalec duhovnosti, uspe-
lo pa ni še nikomur.
Jean Frangois Arnšek bo
vse tri knjige tudi predstav-
ljal v četrtek 27. novembra ob
18. uri v knjigarni Esperan-
za na Gregorčičevi 13 v Ljub-
ljani.
In kako je mogoče življenje
po načelih, ki jih je sprejel
Jean Frangois, prilagoditi
razmeram v našem, tipično
evropejskem ali celo že ame-
rikaniziranem okolju? »Tež-
ko,« pravi Jean Frangois, ki
ga ob takšnem načinu življe-
nja marsikaj moti. »Od tega,
da sta vsa zelenjava in sadje,
ki ju je mogoče kupiti, indu-
strijsko obdelana in so tako
ideje o zdravi vegeterijanski
prehrani skorajda že utopija,
do samega zraka, ki je težak,
in hrupa, ki me tako pri delu
in poučevanju kot pri izvaja-
nju jogijskih vaj dostikrat ze-
lo moti,« pravi stanovalec
hrupnega naselja sredi Žalca.
Ob vsem, v kar veruje, 1
živi in počenja, predstai
Jean Frangois Arnšek, tai
stojanstveni, znanja p
mož, še posebej v našem o
lju nekaj posebnega. Je zn;
tvenik, mistik in mislec,
motar. Učitelj in poučeva
Človek, ki se je, ker se
odločil za posvetitev življj
višjim, duhovnim ciljem,
tvoval povprečju, ki je dc
krat edino, kar večina Ij
zna in je sposobna doumel
Tudi zato se Jean Fran^
skozi življenje, kljub vs(
ki se k njemu prihajajo i
in iskat takšnega ali druj
nega znanja ali nasve
prebija v glavnem sam. Pa|
zato, ker bi si to želel, pri
dosti bolj zato, ker vež
ljudi iz okolja, v kate/
živi, nanj in na njegovo!
Ijenje gleda kot na ne
čudnega.
Ampak Jean Frangois A
šek je vseeno zadovoljen,
je našel smisel in poslans
svojega življenja. In kljub
videzni samoti pravzaprav
koli ni sam. V vseh tistih,
iščejo in najdejo njega, i
govo znanje in delo, ostJ
zapisan za vselej.
PETICA
PO SLOVENIJI - HUMOR
35
Cviček
za vinsko
kraljico
Na martinovo je na slovenski vinski prestol sedla
Katorina Jenžur
pred tremi leti je Sloven-
a vinska akademija Veri-
5 s sedežem na Ptuju
jonala prvo slovensko
nsko kraljico in se tako
)t vinorodna država pri-
užila vsem ostalim drža-
im v Evropi, ki to tradicijo
jgujejo že stoletje in več.
rva slovenska vinska kra-
jca je bila Lidija Mavretič
Drašičev pri Metliki, te-
ij dijakinja 4. letnika
ednje kmetijske šole v
ovem Mestu, druga je bila
)solventka ekonomske fa-
iiltete Selma Lukač iz Ma-
zig pri Kopru.
Letos je na prestol sedla
1-letna Katarina Jenžur,
udentka 3. letnika Eko-
)mske fakultete v Ljublja-
, doma iz Leskovca pri
škem. Slovesno kronanje
bilo v Gornji Radgoni v
nskem hramu Pomurske-
I sejma. Krono je novi kra-
ici posadil na glavo direk-
jr Slovenske vinske akade-
lije Branko Vodušek.
Za prvo spremljevalko je
trokovna žirija izbrala 20-
Etno študentko Matejo Ra-
lej iz Sremiča pri Krškem,
a drugo pa 18-letno dijaki-
ijo Tanjo Papež iz Morja pri
framu, ki je hkrati tudi nova
Štajerska vinska kraljica.
Letos je bilo v izboru šest
kandidatk in žirija ni imela
lahkega dela. Za vse kandi-
atke velja, da ne smejo biti
irejše od 25 let, v tistem
tu, ko opravljajo naloge
slovenske vinske kraljice, pa
se ne smejo poročiti. Kandi-
datke morajo izhajati iz vi-
nogradniške oziroma vinar-
ske družine, na preizkušnji
pred strokovno komisijo pa
preverijo znanje iz splošne
razgledanosti, iz vinograd-
ništva, vinarstva in kulinari-
ke ter aktivno znanje tujih
jezikov. Katarina Jenžur je
doma iz take družine, da pa
ji je tudi cviček pri srcu, je
odveč poudarjati. Aktivno
govori angleški jezik in rada
potuje.
Delo slovenske vinske
kraljice ni lahko in vzame
kar precej časa. Za njeno de-
lo obstoja oseben pravilnik,
ki ga mora spoštovati, saj je
ob kronanju prisegla, da se
bo ravnala v skladu z njim.
Doma in v tujini mora pred-
stavljati ugled vseh sloven-
skih vin, v enem letu pa se
zvrsti kar precej sejemskih
in drugih promocijskih pri-
reditev, na katerih mora su-
vereno nastopati, nemalo-
krat tudi pred ministri, vodi-
telji držav in diplomatskim
zborom. Dosedanji dve kra-
ljici sta izjavili, da je bila
vloga slovenske vinske kra-
ljice zahtevna, a hkrati tudi
zanimiva, saj sta spoznali
veliko novih ljudi in pridobi-
li dragocene izkušnje za tr-
ženje vina.
Novo kraljico je pozdravi-
la tudi Velika dama vina
Evropskega reda vitezov vi-
na dr. Slavica Šikovec.
DRAGO MEDVED
..iliiFoto: JOGO ŽNIDARŠIČ
Železniške
zanimivosti
Slovenske železnice so po
dolžini razmeroma kratke,
''ljub temu je na njih kar
'^kaj upoštevanja vrednih
dejstev.
Ena najstarejših železniš-
^il) prog na svetu (pri nas
"^jstarejša), je odsek železni-
med Šentiljem in Celjem,
'^r je dobro znano. Vas zani-
1^5. kje je najvišje ležeča slo-
'^i^ska železniška postaja? V
dostojni, na 582 metrih nad-
"^orske višine. In kje je naj-
'''Žja? Prav gotovo v Kopru, 3
"^etre nad morjem.
,'^a Primorskem je tudi naj-
strma slovenska proga in
J"^er na Krasu, med Prvačino
jfr Štanjelom (26,7 promil).
^'morska se lahko ponaša še
J^ajvišjim slovenskim želez-
'^kim mostom, ki se vije v
'^°stu na Soči, 30 metrov vi-
soko nad Idrijco. Nekaj deset
kilometrov naprej je najdaljši
slovenski železniški predor.
To je izjemni Bohinjski pre-
dor, dolg 6,3 kilometra, po
katerem pridemo s Primor-
ske na Gorenjsko. Pri varčnih
Gorenjcih pa je v celoti naš
najkrajši železniški predor, le
25 metrov dolg tunel Radov-
ljica.
Na Dolenjskem imajo naj-
daljši slovenski železniški
most, ki je na novomeškem
industrijskem tiru čez Težko
vodo ter meri 575 metrov. Kaj
pa Štajerska, ki se ponaša
predvsem z eno najstarejših
prog na svetu? Med Ptujem in
Veliko Nedeljo je najdaljša
slovenska železniška ravnina
(15,8 kilometrov), najdaljša
železniška horizontala pa se
nahaja med Rušami in Falo, v
dolžini 6,5 kilometrov,
■■■■■■■■■■■■i B.J.
Vinska kraljica s spremljevalkami.
STRANKA SAUIVCEV
Zanimivo je bilo na zadnjem izletu, ko smo
naše izžrebance, skupaj s potniki agencije
Dober dan, popeljali na martinovanje. O tem
je imel največ povedati novinar Jure Krašovec,
ki je med drugim pripravil tekmovanje o
potegu (cugu) iz soda. Naši gostje so s sabo
prinesli tudi zanimive predmete (svetilko na
karbit za kolo, miško iz koreninskega stebla,
miniaturno bučo, koš in košaro...). Ogledali
smo si zanimivo vasico Kočna pri SI. Bistrici,
okušali sir v domači sirarni v Orehovi vasi in
vino pri Toplakovih v Ižancih ter se poveselili
ob ducatu muzikantov pri Molehu na Sv. Ani.
Prihodnjič pričakujemo tudi vas - le šalo
nam morate poslati in imeti ob tem kanček
sreče, kot se je to zgodilo Srečku Kojcu iz Roj,
ki je prejel največ glasov naših bralcev, in
Lojzu Ocepku iz Celja, ki je bil izžreban med
kuponi. Delček dogajanja na zadnjem izletu
pa so na svoj način ponazorili Marjana Potoč-
nik iz Celja, Aleksandra Turnšek z Gomilske-
ga, Jože Hrvatin iz Liboj in Justina Gostečnik
iz Braslovč.
Srečanje
Na izletu sta se po dolgem času srečala
Tone in Jože.
»Koga vidim! Zadnjič sva bila skupaj na
izletu predlani, ko si spoznal tisto Gorenjko in
se potem lani preselil tja.«
»Aja? Saj nisem več tam - na Gorenjskem.«
»Nisi? Zakaj - sta se sprla?«
»To ravno ne. Poglej: pred tričetrt leta je
poginila ovca. Pa smo tisto ovco pol meseca
jedli. Potem je čez tri mesece poginila krava,
pa smo jedli to kravo dva meseca. Sedaj pa se
stara" mama tako slabo počutijo, da sem rajši
prišel domov...«
Na ogledu
Naši izžrebanci so si ogledah kar nekaj
Slovenije in pokukali v marsikatero kmečko
ognjišče.
Ob zaključku na kmečkem turizmu je Hinko
stegnil jezik: »Gospodar!
Posluš', v vaši hiši pa smrdi!«
»Res? Po čem pa?«
»Po gnoju.«
»Nemogoče. Pri nas imamo vsak dan svež
gnoj.«
Prijatelja
V ozadju avtobusa sta sedela Marjan in
Stane in se kar naprej hihitala. Med drugim sta
se pogovarjala tudi o svojih:
»Ti, kakšen tip joškov pa ima tvoja baba?«
vpraša Marjan.
»Moja ima okrogle kot jabolka in drhteče
kot med. Pa tvoja?«
»Moja? Čebulaste!«
»Čebulaste - kakšne pa so to...?
»Vsakič, ko jih pogledam, mi gre na jok...«
Uboga žena
Stane pravi Marjanu: »Tale Martinov praz-
nik zame ni le današnji izlet. Že ves teden ga
pijem...«
»Ves teden! Le kako to prenaša tvoja žena?«
»Madona - saj ga jaz pijem in ne ona...«
Uboga žena II.
čas je hitro mineval, vince pa je počasi lezlo
Ivanu v glavo. Še sam se ni dobro zavedal,
kako se je sredi noči primajal domov. Streznil
ga je ženin glas:
»Le kako si lahko privoščiš kolovratenje iz
gostilne do gostilne, z izleta na izlet, in to pri
tako majhni penziji! Zapomni si, da je voda
najboljša pijača.«
»Draga ženička, kako si naj pri moji mali
penziji privoščim najboljšo pijačo?«
Čudež
Malce okrogli Janji so se kar svetile oči, ko je
na avtobusu ugledala toliko »dedcev«.
Na prvem postanku je takoj zginila v toaleto
pred ogledalo in povprašala: »Zrcalce, zrcalce
na steni, povej, katera najlepša v deželi je tej?«
In glej čudež - zrcalo odgovori: »Umakni se,
saj nič ne vidim...«
Kaj si želijo
Mlade dame v sredini avtobusa so se kar
naprej hihitale. Ena je med drugim izjavila:
»A ti vidiš, kakšni 'veseljaki' vse hodimo na
te fajn izlete. A vidiš spredaj enega starčka?«
»Vidim, kdo je to?«
»Težak milijonar je. A bi se ti poročila z
njim?«
»Ne, ampak njegova vdova bi pa rada bila.«
Pregovor
Ljubo je imel s sabo »prikolico«. Ko ga je
zvrnil deci, je že začela: »Lubo - počas.« Ko ga
je zvrnil drugi »glaž«, je rekla »Lubo - nebi«.
Po tretjem, res je bilo to že na začetku poti, pa
ji je prekipelo:
»Prihodnji teden vložim vlogo za ločitev.«
»Lubca - kar lahko storiš danes, ne odlašaj
na jutri...«
ŠALA TEDNA '
Lojz je naglo zavrl. Na cesti je namreč
ugledal lepotico, ki je stopala.
»Oprostite, avto se mi je pokvaril. Ne
morem naprej. Ali vas je kaj v hlačah...«
reče lepotica.
»A mislite, če znam popraviti avto?«
»Ja... No...«
»Imate srečo - tu sem pa strokovnjak...«
In Lojz vtakne glavo v kable in hitro vžge
avtomobil.
»Saj ne vem, kako naj se vam zahvalim. A
hočete 'jurčka', a... dam hlačke dol?«
Šaljivec pomish in reče: »Kar denar mi
dajte, vaše hlačke mi tako niso prav!«
ZANIMIVOSTI
Churchillov
avtomobil na
drcubi
Znameniti angleški politik
in medvojni premier Win-
ston Churchill je imel zelo
rad avtomobile. Leta 1938,
ko še ni bil predsednik vlade,
si je kupil avto znamke Au-
stin cambridge. Avto bodo
zdaj prodali na dražbi. Začet-
na cena bo 10.000 funtov.
Prevoženih ima 115.000 kilo-
metrov. Prodaja ga zbiralec
avtomobilov, ki ga je imel v
svoji zbirki zadnjih 15 let. Še
vedno je v voznem stanju.
Smrt režiserja
v Los Angelesu je v 86. letu
umrl ameriški filmski režiser
Sam Fuller. Režiral je 22 fil-
mov (Jeklena čelada. Let
puščice. Velika rdeča divizi-
ja), svoj izrazito grobi slog pa
je nakazal že s svojim prvim
filmom Ubil sem Jesseja Ja-
mesa leta 1949, ki ga odlikuje
učinkovita raba velikih pla-
nov. V šestdesetih letih je
Fuller zaradi izvirnega pri-
stopa postal idol mladih
evropskih režiserjev, kot sta
Wim Wenders in Jean-Luc
Godard. Fuller je bil v svojem
pestrem življenju brezdo-
mec, delal je kot novinar, pi-
sec cenenih romanov, scena-
rist in igralec.
Mačja mama za
veveiiclce
Mačka Fluffy iz Argos Cor-
nerja v ameriški zvezni drža-
vi Delavvare je skotila sedem
mladičev in začela skrbeti
zanje. Na vrtu hiše, kjer živi,
pa je našla še pet mladih
veveric, ki so ostale brez ma-
tere. Zagotovo bi brez nje
poginile tudi one. Toda mač-
ka'je vseh pet veveričk odne-
sla v svoje gnezdo k svojim
mladičem. Zdaj povsem ena-
ko skrbi za vseh dvanajst
mladičev. Veveričke lepo na-
predujejo tudi z mačjim mle-
kom. Strokovnjaki pravijo,
da česa takšnega še nikoli
videh, kajti mačke in veveri-
ce so naravne sovražnice.
Mačke veverice vedno pre-
ženejo od hiš, kjer same živi-
jo.
Umrl je Richard
Mdson
v italijanskem glavnem
mestu je v 78. letu življenja
za rakom umrl angleški knji-
ževnik Richard Mason. Nje-
govo delo Svet Suzie Wong je
bila največja svetovna uspe-
šnica v drugi polovici 20. sto-
letja. Mason je dolgo živel v
Aziji, dobro je poznal azijsko
celino in življenje Evropejcev
in Američanov v azijskem
okolju. Njegov roman Svet
Suzie Wong je zgodba o lju-
bezni med Američanom in
kitajsko prodajalko ljubezni
v Hongkongu. Po njem so
posneli uspešen film z ena-
kim naslovom, glavni vlogi
pa sta odigrala William Hol-
den in Nancy Kwan.
36
GLASBA
Čiko, Pajo in Pako
skupine Zmelkoovr
»Vse, kar drži na našem CD, je le naključje,« pravijo v skupini
Zmelkoow so v pomanjka-
nju boljšega bili še vedno:
Žare, Damjan in Goga, malce
pa jim pomaga tudi tako
imenovani 3M. O skupini
Zmelkovv in njihovem no-
vem CD Čiko, Pajo in Pako
sta vse ali nič povedala Goga
in 3M.
Klub ljudi z resnimi teža-
vami ali kot pojete v refrenu
Problemi so, problemi bojo
in kure jih gleda je skladba
iz novega CD, ki je zelo nav-
dušila...
Klub ljudi z resnimi težava-
mi je tudi himna istoimenske-
ga kluba. Predsednik kluba
sem jaz, Goga, ker imam naj-
več resnih težav. Tajnik je Dar-
ko iz Brežic, ki ima opravka z
vsem, kar se tiče včlanjevanja,
preverjanja resnosti težav in
dokumentacije. Nadzorni od-
bor pa je pol slovenskega par-
lamenta in par županov.
Koliko članov je v klubu?
Par tisoč jih je že.
Goga, s čim se ti poleg
glasbe še ukvarjaš?
S svojim mobitelom. To je
najnovejši model mobitela, ki
ima poleg vseh standardnih
funkcij mobitela tudi več me-
lodij za lahko noč. Baterije so
sladke.
3 M - kakšno ime je to, kaj
pomeni?
To je krajšava od Marko Mo-
bitel Mlajši.
Čiko, Pajo in Pako je na-
slov CD, na naslovnici pa je
sončnica. Kakšen je njen po-
men?
To je marjetica, ki je bila
premočno gnojena in špricana
in potem je porumenela in
zrasla prevelika, tako, da na
sliki zgleda kot sončnica.
Na prvi strani so tudi trije
lepotci. Kdo so?
Šli smo v agencijo za mane-
kene in pobrali tri luštne tipe,
zato ker smo mi trije iz benda
grdi kot smrtni greh in smo
ugotovili, da bi to znalo vpli-
vati na prenizko prodajo. Za-
ložnik je bil tudi mnenja, da
naj raje namesto »skurjenega«
filma najamemo tri lepotce.
Ti lepotci imajo tudi ti-
gra.,.
Tiger je zato, da izgleda
plošča bolj rockersko neustra-
šna.
Kdo vam piše besedila? Je
res, da jih prepisujete iz stri-
pov?
Res je, s tem, da ne prepisu-
jemo ravno sami. V glavnem
prepisujemo iz navodil za
uporabo depilacijskih krem, s
tem, da pogosto najamemo
študente, ki so poceni delovna
sila, pa znajo pisati in naredijo
boljše kot mi, ki smo v bistvu
nepismeni. Pa tudi mulci iz
otroškega vrtca nekaj pišejo.
Mi jim na primer besede napi-
šemo na puzzle, potem pa oni
te puzzle sestavljajo in kakor
se jim zdi, takšni teksti pridejo
ven.
S plonk listov učencev
glasbene šole pa menda pre-
pisujete glasbo?
Ja, tam prepisujemo glasbo
in jih potem damo takšnim
tipom, ki nikoli niso igrali in-
štrumentov, da jih odigrajo.
Trak razrežemo na /-centime-
trske koščke, zlepimo skupaj,
obrnemo narobe in zavrtimo z
dvakratno hitrostjo. To so tak-
šni komadi. Večje hite pa nare-
dimo tako, da gremo z vokme-
nom na teraso poleti v Porto-
rož in snemamo slavne slo-
venske mega zvezde. Tudi to
potem obrnemo narobe, zni-
žamo, zmanjšamo in nastane
hit.
Sergio je naslov ene od va-
ših skladb. Kdo je to?
To je tipičen Tržačan, ki v
soboto popoldne vzame iz
predala umetne zobe, lasuljo
in 50.000 lir, gre čez mejo,
tanka na naši strani do vrha,
potem gre na večerjo v Porto-
rož, v kakšen tretjerazredni
lokal, od tam gre v casino
zapravljat denar, nato gre še
na kurbe in upa, da mu bo
ostalo še 10.000 lir za v pone-
deljek, za malico.
Kaj pa vaši videospoti?
Videospoti stanejo dosti, za-
to smo se odločili, da bomo
namesto snemanja videospota
prirejah koncerte v kinodvora-
nah. V Kopru smo že začeli z
enim odličnim koncertom v
kinodvorani, tako, da imajo
ljudje občutek, da so gledali
videospot. Za tiste, ki ne hodi-
jo v kino, pa smo pripravljeni
priti domov igrat pred televi-
zor.
Koliko pa stane, če pridete
domov igrati pred TV spre-
jemnik?
To spada pod RTV naročni-
no, samo naročnik mora poka-
zati položnico, da jo redno
plačuje.
Kaj pa počnete v prostem
času?
Damjan najraje spušča zma-
je na Črnem kalu. To mu je
hkrati v veselje, poleg tega pa
mu vzame veliko časa, ker ga
vedno ponese dol. Žare je ba-
klave in se budi iz kome. Jan,
Goga in 3M oziroma primiti-
vec pa v glavnem dajemo in-
tervjuje.
Več kot spijemo, boljši smo
in lepše zgledamo; to drži?
To smo naredili samo zato,
da ima folk kaj prepevati na
žurih. Drugače mi ne pijemo,
ker vozimo.
SIMONA BRGLEZ
Evropa vrača udarec
4. podelitev glasbenih nagrad evropske podružnice MTV-ja
Na četrti podelitvi »Euro-
pean Music Avvards«, nagrad
evropske podružnice televi-
zijske postaje MTV, se je
prejšnji četrtek v nizozem-
skem mestu Rotterdam sme-
tana svetovne glasbene sce-
ne potegovala za naslove naj-
boljših v enajstih kategori-
jah.
Celoten .spektakel je b[\ se-
veda le kopija bolj znanega
septembrskega showa MTV
Avvards, ki ga že štirinajst let
pripravlja matična ameriška
MTV. Britanski dekliški kvin-
tet Spice Girls je bil letos no-
miniran v dveh kategorijah,
zmagal pa je le v najprestiž-
nejši - naj skupina leta. Veliki
zmagovalci letošnje podelitve
so bili tehno friki The Pro-
Naj pevec Bon Jovi.
digy, ki so zmagali kar v treh
kategorijah - naj alter bend,
naj plesna skupina, njihov vi-
deo za pesem »Breathe« pa je
bila proglašen za video leta.
Brit-pop prvaki Oasis sozj^
gali le v kategoriji »ročk ber
leta«, ameriški rocker Bon j^^
je dobil nagrado kot najbolj;
pevec, irski superzvezdniki|,
pa so se morali zadovolji^
titulo »naj koncertne skupin^
Pevka leta je tokrat postala jj
net Jackson, naslov raperja,
nezasluženo  pripadal
Smithu, v kategoriji R&B izv^
jalcev pa so zmagali Blaci(ii
Street. Oklahomski trio Hansoif
je dobil nagrado kot najobetay;[
nejši bend, njihova uspešni; j
»MMMbop« pa je postala p ^
sem leta.  Posebno nagrad)
»Free Your Mind«, ki jo podelji j
je Amnesty International, jelf,,
tos dobila organizacija Tli-
Landmine   Survivours Ne
work, katere pobudnik in ideji |,
vodja je bila princesa Diana. ,
..............■—'i
Minuta z Aifijem Nipicent
5. decembra 1972 se je naj-
bolj popularni glasbeni Štaje-
rec Alfi Nipič s potovalko od-
pravil v Koper, kjer je imel
svoj prvi nastop. Ta dan ima
vpisan kot začetek redne glas-
bene zaposlitve in do danes se
je nabralo polnih 35 let!
V jubilejnem letu je Alfi Nipič
pripravil 35 samostojnih kon-
certov, veliko je bilo tudi vese-
ličnih nastopov, snemanj in po-
dobnega. Enega prvih jubilej-
nih koncertov je imel marca v
Treh lilijah v Laškem. Za svojih
pet »naj« nastopov je Alfi ocenil:
»To so bili koncerti v okviru
Taborskih dnevov v Žalcu, v
Laškem v Treh lilijah, maribor-
ski dvorani Union, na Lentu in
Lovrencu na Pohorju. Do konca
leta bom nastopil še 28. novem-
bra na Ptuju in končal 5. decem-
bra v Mariboru med prijatelji.«
Pred kratkim si odprl svojo
založbo s snemalnim stu-
diem v Slovenski Bistrici?
To imam skupaj s sinom De-
janom. Za uvod sem izdal pet
svojih CD in prav toliko kaset.
Vse, kar sem dobrega ustvaril,
je na teh izdelkih. Sicer pa z
izdajanjem kaset in CD ne
bom hitel, na trg bom dajal le
najboljše.
Spomini na Avsenika?
Skupaj smo bili nekaj ma:;
kot dvajset let in posnel se
več kot 250 skladb! Sicer:
nič večno, ostali pa so k;"^
spomini.
Načrti?
23. marca prihodnje leto p
tujem na Havaje in v Kalifori
jo... Sicer pa vsako leto rečei
da bom delal manj, pa mi i"
ne uspe. Prihodnje leto
res delal manj!
TVRABl
PETICA
GUSBA
37
GLASBENI EX-PRESS
odlična filmska igralka in
)pevkarica BARBRA
[REISAND je po štirih letih
let posnela studijski album
ligher Ground« , s katerega
ihaja tudi velika uspešnica
lil Him, ki jo je 55-letna
ewyorčanka zapela skupaj s
)pularno kanadsko pevko
»line Dion.
SPICE GIRLS so lani s pro-
ijo plošč in koncerti zasluži-
neverjetnih 75 milijonov
jlarjev. Večino tega denarja
seveda pobrala založba in
ihov menedžer Simon Ful-
r, dekleta pa naj bi po neka-
rih informacijah (kljub te-
lu, da so prodale kar 18 mili-
mov plošč), dobile le nekaj
robtinic - vsaka po 100 tisoč
3larjev. Melanie (21), Victo-
a(22), Melanie B. (21), Em-
la (19) in Geri (22) so zato
ejšnji teden odpustile svo-
jega menedžerja in namera-
vajo imeti kariero in pa tudi
večino dobička v svojih ro-
kah. Njihov najnovejši album
»SpiceWorld« se je takoj po
izidu zavihtel na vrh večine
evropskih lestvic, v prvi sed-
mih dneh pa je založba Virgin
samo v Veliki Britanji prodala
200 000 izvodov. Zavidanja
vreden podvig, ki pa niti prib-
ližno ni dosegel prodajnih us-
pehov letošnjih izdaj skupin
The Prodigv, Verve in Oasis.
Nekateri »poznavalci« doga-
janj na glasbenem trgu so za-
to že napovedali skorajšnji
drastičen upad popularnosti
»deklet s pravo mero za-
čimb«, ki pa na te pesimistič-
ne prognoze ne dajo kaj do-
sti. Računajo namreč, da se
bo »SpiceWorld« zares začel
prodajati šele naslednje leto,
ki bo v znamenju njihove me-
galomansko zastavljene sve-
tovne turneje.
Album, posvečen avgusta
umrli princesi Diani, bo izšel
2. decembra. Na dvojnem LP-
ju, ki ga bo založila Columbia
Records, bo zbranih kar 36
skladb. Gre predvsem za že
znane hite nekaterih najuspe-
šnejših izvajalcev zadnjih ne-
kaj let (Queen, George Mic-
hael, Annie Lennox, REM,
Puff Daddy, Celine Dion, Ma-
riah Carey, Seal, Spice Girl,
Gloria Estefan, Paul McCart-
ney, Eric Clapton, Michael
Jackson, Simply Red...), med
njimi pa začuda ne bo pesmi
Candle in The Wind Eltona
Johna, ki je z več kot 32 mili-
joni prodanimi kopijami v
pičlih 37 dneh postala najbo-
lje prodajana single plošča
vseh časov. Dvojno CD ploščo
bo spremljala še 12-stranska
knjižica s fotografijami prin-
cese Diane in posvetilom nje-
nega brata Earla Spencerja.
Dobiček od prodaje bo name-
njen številnim dobrodelnim
organizacijam, katerih članica
je bila Diana.
V ponedeljek, 24. novem-
bra, bo minilo natanko šest
let od smrti enega izmed naj-
boljših ročk pevcev vseh ča-
sov FREDDIEJA MERCURVA.
Še živeči člani skupine Queen
(Brian May, John Deacon, Ro-
ger Taylor) so v ta namen že
posneli skladbo No One But
You, ki se bo na trgovinskih
policah znašla na že omenje-
ni datum.
Medijsko zelo izpostavljen
koncert skupine U2 v Saraje-
vu je fondaciji, ki so jo neka-
teri znani glasbeniki ustano-
vili za pomoč porušeni Bosni,
prinesel pičlih 8400 dolarjev.
Večino od 300 tisoč dolarjev,
ki jih organizator zaslužil s
prodajo vstopnic, je »požrl«
ogromen aparat, ki spremlja
skupini U2 na turneji Pop-
Mart.
Danska skupina AQUA je z
mega-uspešnico »Barbie
Girl«, ki se že nekaj tednov
zadržuje na vrhu lestvic na
obeh straneh velike luže,
povzročila pravo pravdno
vojno med založbo RCA in
tovarno Mattel. Slednja je
RCA najprej obtožila, da je
Aqua zlorabila blagovno
znamko Barbie in ob tem na-
vrgla še, da so menedžerji
omenjene založbe zločinci, ki
se okoriščajo s to, med dekli-
cami nadvse priljubljeno in
»poučno« igračo. RCA je seve-
da takoj vložila kontra-tožbo,
saj naj bi ta izjava škodila
njihovemu ugledu in poslov-
nim rezultatom.
Po krajši odsotnosti se na
glasbeno sceno z novim ben-
dom spet vrača TONY
MORTIMER, ki je januarja le-
tos zapustil popularne Britan-
ce EAST 17. Tony s trojico v
Angliji že uveljavljenih glas-
benikov pripravlja material
za album, ki bo zapolnjen s
fuzijo rapa, funka, plesne
glasbe in ročka.
Dolgo pričakovani novi al-
bum ameriške heavy-metal
zasedbe VAN HALEN bo izšel
šele prihodnje leto 24. fe-
bruarja. Namesto Kanadčana
Sammya Hagarja bo, kot je že
nekaj časa znano, skupaj z
bratoma Van Halen in Miac-
haelom Anthonyem odslej
prepeval Gary Cherone (ex-
Extreme). Kako nova zased-
ba deluje na koncertnih
odrih, si bodo lahko najprej
ogledali v Novi Zelandiji, kjer
bodo Van Halen 6. marca za-
čeli svojo veliko svetovno
promocijsko turnejo.
V začetku prihodnjega leta
bo luč sveta ugledal tudi al-
bum s koncertnimi posnetki,
ki jih bodo reformirani legen-
darni metalci BLACK
SABBATH posneli na dveh
koncertih 4. in 5. decembra v
rodnem Birminghamu v An-
gliji.
Letos mineva 30 let od izida
prvega albuma legendarne
ameriške art ročk zasedbe
THE DOORS in njihove prve
uspešnice Light My Fire. V
počastitev tega dogodka je v
začetku tega meseca izšel
box-set s štirimi CD ploščami,
na katerih je cel kup doslej še
neobjavljenih skladb in demo
posnetkov. Med njimi je tudi
pesem Orange Country Suite,
ki jo je Jim Morrison zapel ob
spremljavi klavirja, letos pa
so preostali člani skupine The
Doors dosneli še ostale in-
strumente. V kompletu je po-
leg plošč še 60 strani dolga
knjižica z osemdesetimi foto-
grafijami, pospremljenimi s
komentarji Raya Manzareka,
Robbieja Kriegerja in Johna
Densomorea.
Legendarni blues kitarist in
pevec B.B. KING je pred ne-
davnim spet navdušil ljubite-
lje pravega pristnega ameriš-
kega bluesa z novo ploščo
»Dueces Wild«. 72-letnemu
Kingu je pri nastajanju trinaj-
stih skladb pomagal cel kup
znanih imen z ročk, pop in
rap scene (Eric Clapton, Tracy
Chapman, Heavy D, Mick
Hucknall, The Rolling Sto-
nes...).
Čeprav se bo novi film o
dogodivščinah tajnega agenta
Jamesa Bonda na filmskih
platnih znašel šele decembra,
pa soundtrack (LP z glasbo iz
filma) že rovari po svetovnih
lestvicah. OdUčno se prodaja
tudi LP »Shaken And Stirred«,
ki so ga nekateri znani glas-
beniki (Chrissie Hynde, Pulp,
Letfield, ABC, IGGY POP....)
zapolnih s priredbami znanih
naslovnih tem prejšnjih fil-
mov o Jamesu Bondu. Tre-
nutno sta na lestvicah uvršče-
ni kar dve Bondovi temi -
Mobyeva »James Bond The-
me« in »On Her Majesty's Se-
cret Service« skupine Propel-
lerheads.
Kočevska alter ročk skupi-
na K SOUND XXX je pred
kratkim končno le učakala
svoj prvenec. Gre za ploščo
»Tempus Fugit«, ki jo je do-
lenjska četverica (Čopka,
Krist, Chef in Slobo) pod nad-
zorom Žarka Paka posnela v
studiu Kif Kif, na njej pa je
tudi uspešnica Ona že spi, ki
jo je moč shšati tudi v gleda-
liški predstavi »Jezus F« To-
maža Štrucla.
Konec prihodnjega tedna,
28. novembra, bodo v ljub-
ljanski Hali Tivoli nastopili
švedski rap-metalci CLAW-
FINGER. To bo drugi nastop
te švedske koncertne atrak-
cije pri nas (prvič smo jih
lahko videli in shšali pred na-
tanko dvema letoma), ki na
vehki evropski turneji pred-
stavlja svoj tretji, istoimenski
album.
Ljubljanski kmetje AGRO-
POP so trinajsto obletnico
prisotnosti na slovenski glas-
beni sceni pred nedavnim
obeležili z novim imidžem in
novo kaseto ter kompaktno
ploščo »Srečni smo Slovenč-
ki«. Avtor vseh skladb, ki so
jih agropopovci posneh v stu-
diu Metro, je spet Aleš Klinar,
videospot za naslovno pe-
sem pa je nastal pod taktirko
razžaljenega režiserja Vinčija
Anžlovarja. V Klinarjevi glas-
beni delavnici je nastalo tudi
osem bolj resnih skladb, ki
jih je Aleševa intimna prijate-
ljica ANJA RUPEL, poleg pri-
rejene Dan, kot je ta uvrstila
na svoj tretji samostojni al-
bum »Brez ljubezni« (založ-
ba MenArt).
STANE ŠPEGEL
20 VROČIH RG
VRTIUAK POLK IN
VALČKOV
TUJE LESTVICE
38
IZ OTROŠKEGA SVETA
Zakaj kresnica
sveli?
- da se ne izgubi v temi
(Matic);
- ker nosi s seboj reflektor
(Jolanda);
- ker jo je strah v noči
(Natalija);
- ker ima v sebi baterije
(Aleš);
- da vidi, kje leta
(Primož);
- ker ima dovolj bencina
(Markov.);
- ker ima v zadnjici žarnico
(Kristjan);
- ker preveč kuri
(Grega K.);
- ker ne more pregoreti
(Boštjan);
- da se ne zaleti v drugo
kresnico (Denis);
Učenci 6. a in 6. c razreda
OŠ Polzela
Počitnice, loicrat malo drugače
Dnevi jesenskih počitnic so
za nami, počasi bodo zbledele
iz spomina učencev in dijakov.
Nekaterim pa bo spomin na te
jesenske dni ostal za vedno. To
je zapis o drugačnem preživ-
ljanju prostega časa, ko smo
združili prijetno s koristnim.
V taborniškem domu na
Skomarju je bil taborniški te-
čaj za mlade vodnike, ki so se
usposabljali za vodenje sku-
pin od 7. do 15. leta starosti.
Program je trajal sedem dni,
udeležih pa so se ga taborniki
iz vseh koncev Slovenije. Kar
33 se jih je zbralo, da bi dobili
nova znanja in nove izkušnje.
Vodja tečaja je bil Borut Pel-
ko, član RGT iz Novega Mesta,
ki je tečaj pripravil kot projekt
v okviru lastnega izobraževa-
nja za taborniškega inštruk-
torja 1. stopnje. Vsa priprava,
organizacija in izvedba je bila
v njegovih rokah. Pomagali so
mu predavatelji znotraj tabor-
niške organizacije, govorili pa
so o razvoju skavtstva in ta-
borniških zakonih, osnovnem
programu in pripravi vodovih
srečanj, psihologiji otroka in
mladostnika, vodu kot delov-
na skupina in liku vodnika,
panogah mnogoboja, načelih
organiziranosti taborniške or-
ganizacije, delu z drugačnimi
in skrbi za ustvarjalnost duše.
Poleg resnega dela tečaja je
potrebno omeniti tudi medse-
bojno druženje, pripravo dru-
žabnih večerov, delo v delavni-
cah in še kaj. Pripravili so raz-
stavo izdelkov, ki so nastajali
ves teden v delavnicah. Prisot-
ni so na zaključni prireditvi
konec oktobra, na katero so
povabili tudi starše, prikazali
veliko mero kreativnosti, zna-
nja in spretnosti. Izvedli so kra-
tek program, razdelili prizna-
nja o opravljenem tečaju in
pokazali, kaj so izdelali. Po
skupnem kosilu so odšli vsak
na svoj konec domovine. Ven-
dar se bodo že v marcu spet
srečali, da izmenjajo svoje iz-
kušnje iz rodov, kjer bodo zna-
nje iz tečaja pridno uporabili.
Ob koncu pozdravljamo vse
tabornike. Tiste, ki to niste, vabi-
mo, da se nam pridružite in nas
obiščete na katerem izmed na-
ših srečanj in nas pobliže spoz-
nate. S taborniškimi pozdravi!
ZDENKA KEJŽAR
Mavrična šola eko šola.
Pred vrati so bile počitnice.
Naša šola, ki stoji sredi trga
Vransko, je bila dotrajana in
potrebna prenove. In tako so
po prizadevanju naše ravnate-
ljice med počitnicami prišli
delavci in se lotili obnove naše
šole. Prenovili so večino notra-
njih prostorov in hodnikov,
prebeliU stene, v učilnice po-
stavili nove mize in uredili
tudi zunanjo podobo šole. Na
podstrešju smo že prej dobili
dve novi učilnici in preurejeno
knjižnico. Vse učilnice, hodni-
ki, stopnišča in zunanja podo-
ba šole so v živih, toplih in
človeku prijaznih barvah.
Naše geslo je: Mavrično šolo
ustvarjamo objeti učenci, učite-
lji, starši in krajani. Naša šola se
imenuje tudi eko-šola zato, ker
skrbimo za urejenost notranjih
prostorov in igrišč v bližini šole.
Po pouku iz vsakega razreda
dva učenca pobirata papir iz
košev v učilnicah in v tajništvu
ter ga odnašata v zabojnik, ki
stoji poleg šole. Poleg tega ima-
mo skozi vse šolsko leto akcijo
zbiranja odpadnega papirja.
Vesela sem, da je vodstvo
potrkalo na prava vrata, kjer
se je našel denar za popravilo
in posodobitev naše šole. Se-
daj je šola veliko bolj prijazna.
Vsako jutro, ko pridem v šolo,
si po tihem mislim: »Ko bi
vedno lahko hodila v tako lepo
šolo.« Vem, da je še veliko šol
po Sloveniji, kjer so pogoji za
učenje slabi. Lahko pa smo
veseli, da imamo tako lepo, v
mavrične barve obarvano šo-
lo. Upam, da se tudi drugi
učenci veselijo skupaj z menoj
in mojimi sošolci. Naša naloga
je, da takšno šolo ohranimo
tudi za naše mlajše sestre ali
brate, ki še ne hodijo v šolo.
KARMEN SEMPRIMOŽNIK
7. b OŠ Vransko
Kdo bo sel v gozdiček?
»Pojdite z nami v gozdiček,« vabijo otroci
iz vrtca Tončke Čečeve v Celju, ki te dni v
Muzeju novejše zgodovine razstavljajo svoje
izdelke, ki so jih navdihnila doživetja v
naravi.
V vrtcu vse leto skrbijo za pristen stik otrok z
naravo. Omogočijo jim doživetja na prostem v
vseh letnih časih in zanimiva srečanja z ljudmi,
živalmi in rastlinami. S tem pri otrocih bogatijo
spoznavni, socialni in čustveni svet ter razvija-
jo ekološko zavest otrok, vzgojiteljev in staršev.
Načrtno vzgojno delo vsebuje tudi spodbude
za izražanje teh doživetij in otroci storijo to na
svoj pristen in izviren način.
Tako je vrtec Tončke Čečeve z izdelki s
področja hkovne, govorne in politehnične
vzgoje konec oktobra gostoval v Šolskem epi-
centru v Ljubljani, te dni pa so njihove stvaritve
na ogled tudi v Celju. Ob tej priložnosti so
izdali tudi posebno številko svojega časopisa
Ščepec.
TC
Ptico je narisala Sara Železnih iz vrtca
Hudinja pod mentorstvom Veronike Raček.
Iz glasila »Ščepec« vrtca Tončke Čečeve
v Celju.
Bolečina
Tam v daljavi sonce zahaja,
a moja duša se tebi predaja,
z grenkim priokusom bolečine
upam, da vse enkrat mine.
Ti topli valovi, ki se zaletavajo v skalo,
jočejo z mano in z mojim srcem, ki seje zjokalo,
takrat zaželim si, da tebe bi imela,
da bi kot ptica svobodno letela.
Sedaj le še topel veter me objema
in spomnim se, da tako je bilo nekoč obema.
Sedaj sama tu ob morju sedim,
le nate še nate mislim in hudo trpim.
KRISTINA MELANŠEK
8. c OŠ Polzela
Moji sošolci
Moji sošolci so majhni in veliki,
nihče od nas nima nikogar na piki.
Se radi igramo, tudi učimo,
če pouk nam odpade, se vsi veselimo.
Smo učenjaki, bistre smo glave,
če v šoli smo vprašani, smo pa čudne narave.
Tudi doma smo večkrat nagajivi,
če pa mamico vprašate, reče, da smo igrivi.
Doma in v šoli smo glasni in poredni,
ko pa pridemo k zobozdravniku, smo redkobesedni.
Imamo se radi, včasih tudi ne,
na koncu uredimo, da prav je za vse.
TAMARA ROMIH
4. b OŠ Kozje
ZANIMIVOSf
Yvesa Montandi
bodo ekshumiro
Francoski   šansonjer
filmski igralec Yves Mo
tand še po smrti nima niii
Čeprav je že šest let pod t
šo, bodo njegovo truplo
kopali, da bi lahko opra^
genetsko preiskavo. Zanj65
se odločili na predlog 21-1
ne Aurrore Drossart, ki si
ša dokazati, da je njego
hči. Menda tega ne more dof
kazati drugače kot z i\in\A
sko preiskavo. Če bo sodniM
prepričala, da je nezakonB
hči uglednega igralca, b( i
imela pravico do dela njegc j
ve dediščine. I,
Srečanje V |
bolnišnici
Gino Mannucci se je pr
82-ih letih odpravil iz doma
če Volterre v bolnišnico ^
Pontedero, kjer naj hi o:'
operirali. Dodehli so mu bo!.
niško sobo, kjer je že leži!
bolnik, ki je tudi čakal n;!
operacijo. Gino se ga r/
spomnil. Ko pa je 87-letr,J
bolnik spregovoril in se prt.
maknil, se je Ginu Mannui ^
ciju zazdelo, da je glas neh.
ko znan. Prešinilo ga je, d;'
na sosednji postelji leži nJL
gov vojni tovariš Zelino Tair..
beri. Med 11. svetovno vojn^
sta bila skupaj v italijansl^
enoti na vzhodni fronti. Kc^
štiri leta sta bila skupaj, n..^
zadnje pa sta se videla 1
1943 na železniški postaj
Rusiji. Po več kot pol stok
sta se vojna tovariša spet (
jela.
Umrl avtor
uspešnice  I
M.A.S.H.
v 73. letu je v mestu Port
land (država Oregon) umi
Richard Hornerberg, avtoi
romana M.A.S.H., po kate
rem je Robert Altman po-
snel izjemno uspešen film
Prav tako uspešna je bik
tudi televizijska nanizank
(predvajana na sporede
POP TV), posneta po roma-
nu. Richard Hornerberg jf
bil po poklicu kirurg, zatojf
lahko roman napisal po last-
nih izkušnjah. Objavil ga][
pod psevdonimom Richarc
Hooker. Televizijska nam
zanka je bila med najbo!
gledanimi v zgodovini amt
riške televizije. Posneli sc
251 nadaljevanj.
Debelost kot
rešitev
Novozelandčana Willi3'
ma Dickieja so ujeli pri ta
tvini in mu prisodili leto dm
zapora, kamor mu pa ne b"
treba. Možakar, star 43 le'^
je namreč predebel za je^'
niško celico. Ker tehta ka|
305 kilogramov, zanj ne
mogh najti primerne jetnik'
ke obleke, težave pa bi in^^
tudi z umivanjem v jetn'
šnični umivalnici, saj nob«
na ni prirejena za takšn'
hruste. Morda v zaporu zaR
tudi ne bi našli dovolj trdn'
postelje. Sodniki so odloČil'
da bo kazen odsedel v hi
snem priporu.
>ETICA
REPORTAŽA
39
V kraljestvu
Hollywoocla
Blišč in beda LosAngelesa
^ Hollywoodu, v Los An-
lesu, sem ugotoviL da me
v hotelu od Madonnine
le ločeval le kilometer
zdalje. Madonna si ni iz-
ala zavetja najimenitnej-
ga Beverly Hillsa, njeno
iinovanje je kar na enem
I hollywoodskih gričev,
jzu tistega velikanskega
ipisa HOLLYWOOD.
Pridružil sem se manjši po-
itniški skupini, ki si je ogledo-
la blišč in bedo L. A. (praktič-
Američani pravijo velemestu
ir »el-ej«) z vodičem, ki je
del za vsak vogal, kjer so
lemali odlomek katerega od
ijbolj gledanih filmov. Ma-
mnino vilo smo smeli zaradi
[ogih varnostnih ukrepov
ičudovati le od daleč. Seveda
razliko od nekega prevnete-
oboževalca, ki se je kljub
emu uspel pretihotapiti v no-
injščino. S tistega, sicer ne-
membnega grička, smo se
to odpeljali v samo središče
dme umetnosti, na Holly-
jodski bulvar, z znanim
ann's Chinese Theatrom ter
[ugimi znamenitostmi tovar-
esanj.
Tu se je vse skupaj začelo! V
rvih letih tega stoletja so trije
odjetniki iz Rusije, Nemčije in
m Vorka v nekdanjih konj-
kih hlevih ustvarili prve film-
keateljeje - rodila se je svetov-
la prestolnica sedme umetno-
i Igralce, ki jih danes kujejo v
!vezde, so v začetku tako zani-
čevali, da so morali upoštevati
lapise »Psom in igralcem vstop
prepovedan!« Danes prihajajo
'Hollywood predvsem turisti,
13] so filmske studie že zdavnaj
preselili v druge predele, zvez-
feter elegantne trgovine pa na
'everly Hills in druge imenitne
iredele.
Na Hollywoodskem bulvarju
o Še vedno njihove sledi. Pred
inodvorano v kitajskem slogu
f znamenito dvorišče z odtisi
°k in nog ter podpisi najpo-
membnejših zvezd. Nekoč naj
bi bila neka priljubljena igralka
nemega filma nesrečno stopila
na svežo cementno podlago, za-
to se je Sidu Graumanu porodi-
la zanimiva zamisel. Naš vodič
Klaus, ki je vse vedel, nam je
pokazal v Hollywoodu še eno
razvpito mesto. Tisto, kjer je
stražnik zalotil v avtomobilu
Hugha Granta, spremljevalca
ene najlepših žensk na svetu, z
navadno ulično prodajalko
oralne ljubezni.
Najbogatejši v ZDA
Posebno radovedni smo bili
na Beverly Hillsu, mestecu s
približno toliko prebivalci, kot
jih biva v Celju. V najbogatej-
šem in najvarnejšem v ZDA.
Zaradi varnostnih ukrepov
smo lahko večino odmaknje-
nih ulic Beverly Hillsa ter Bel
Aira, z vilami bogatih in slav-
nih, obiskali le na štirih kole-
sih, iz avtomobila pa nismo
smeli. Opazovali smo bolj in
manj zanimive vile, obdane z
nizkimi ter visokimi ograjami.
Tam stanuje Ronald Reagan, tu
je domovala Marylin Monroe,
tam WaU Disney, tu je Mia
Farrovv, tam Tom Cruise, Bar-
bra Streisand... Preveč imen!
Podjetni Američani prodajajo
zemljevide, ki podrobno ozna-
čujejo domove bogatih in slav-
nih. Naš kombi se je pri vsa-
kem pomembnežu za trenutek
ustavil, ven seveda nismo sme-
U. Na stežaj odprte duri so bile
le pri nekem velikem mafij-
skem bossu, kjer so postopali
tipi kot iz kakšnega gangster-
skega filma. Iz avtomobila smo
smeli tudi na začetku Beverly
Hillsa, kjer je navidezna »podr-
tija«, nekoč postavljena za film
o Janku in Metki.
Rodeo Drive, »najdražja na-
kupovalna ulica na svetu«, je
tisti predel Beverly Hillsa, kjer
smo se lahko sprehajali po mili
volji. Kako vam je na tej ulici
všeč, me je vprašal vodič Klaus,
novopečeni Američan iz Južne
Afrike, zaljubljen v Los Ange-
les. Podobne ulice za bogataše
s prodajalnami znamenitih
modnih ustvarjalcevso v vseh
imenitnejših evropskih pre-
stolnicah. Pot smo nadaljevali
v obrobni Malibu, k morski
obali, kjer je dobro obiskani
umetnostni hiuzej razvpitega
milijonarja Gettyja. Getty ga
je zgradil v slogu kičaste staro-
rimske podeželske vile, raz-
stavljene dragocenosti v no-
tranjščini pa so upoštevanja
vredne. Vmes so nas opozorili
na domovanja Arnolda
Schvvarzenegerja, O. J. Simp-
sona ter drugih bogatih in
slavnih. Tem so očitno bolj
všeč pogledi na Tihi ocean.
V nevarnih četrtih
Potem smo spoznali drugač-
ni Los Angeles.
Najprej zloglasne črnske če-
trti vzhodnega Los Angelesa, z
odmevnimi rasnimi nemiri ter
razbojniškimi tolpami. Tam
se zdi, kot da bi bil kje v
Afriki. Povsod so bih le tem-
nopolti Američani, ponekod
pred lepo urejenimi družin-
skimi hišami, v avtomobilih...
V belcem neprijazne četrti tu-
ristov običajno ne vodijo, mi
smo bili izjema. Skrita za
temnimi stekli kombija...
Pretresljiv je bil obisk
Downtowna, poslovne četrti
Los Angelesa, ki velja za ne-
kakšno mestno središče. Nje-
gove nebotičnike je mogoče
videti daleč naokoli, saj dru-
god zaradi potresne nevarnosti
gradijo veliko nižja poslopja.
V eni od obrobnih ulic Down-
towna so bili ljudje, ki stanuje-
jo v šotorih, v drugi spet vsi
mogoči posebneži. Down-
town, ki je med poslovnimi
urami razmeroma varen pre-
del, postane kmalu področje.
ki ga ni priporočljivo obiskati.
Prišli smo v času, ko so poslov-
ni ljudje zaključili delovni
dan, v mestno središče pa so se
začeli zgrinjati brezdomci.
Tam nato zbirajo odpadne su-
rovine, na primer pločevinke;
skratka vse, kar lahko unovči-
jo.
Los Angeles? V neskončnem
velemestu sem spoznal naj-
slabši obraz Združenih držav
ter velemesta samega - čeprav
toliko opevanega. Na eni stra-
ni bogataše, poskrite v zlatih
kletkah, na drugi revščino kot
v najbolj revnih deželah. Z
zlato sredino se med turistič-
nim živžavom nismo srečali...
Kljub vsemu so v tem veleme-
stu prepričani, da živijo najboljše
na svetu. Že drugod po Kaliforniji
se jim zato posmehujejo...
BRANE JERANKO
Na Beverly Hillsu. Rodeo Drive, »najdražja nakupovalna
ulica na svetu«.
Pred Madonnino vilo veljajo strogi varnostni ukrepi. Velika zvezda stanuje v vili z rdečim
stolpom.
^ozvpiti milijonar Getty je zgradil svoj umetnostni muzej v kičastem slogu starorimske
podeželske vile.
40
ZAAVTOMOBIIISTE

Honda Z novim
motoi^om
Japonska avtomobilska
tovarna Honda je znana tu-
di po tem, da se na trgu
pojavlja z nekaterimi prefi-
njenimi tehničnimi novost-
mi, ki jih je pred leti (delno
tudi sedaj, vendar posred-
no) preskušala v formuli 1.
1\) novem tako Honda po-
nuja novo varianto zavorne-
ga sistema z elektronsko
razdelitvijo zavorne sile, ta-
ko imenovani EBD. Bolj po-
membna pa je predstavitev
novega pogonskega agrega-
ta IMA (Integrated Motor
Assist). Gre za bencinski tri-
valjni motor z neposrednim
vbrizgom goriva, pri čemer
je znano, da so za izdelavo
tega motorja uporabili števil-
ne sodobne materiale. Novi
sistem vbrizgava gorivo ne-
posredno v valje iz sredin-
sko nameščenih šob in je ob
tem povezan tudi z znano
Hondino tehnologijo VTEC
(prilagodljivo odpiranje ozi-
roma zapiranje ventilov in s
tem prilagajanje mešanice
goriva različnim zahtevam
vožnje), kar, tako pravijo pri
tovarni, zmanjšuje porabo
goriva. Kdaj bo ta motor v
resnici začel poganjati hon-
de, pa za sedaj še ni znano.
Renault scenic
Revozova nagradna akcija
Francoski Renault je v dir-
kah formule 1 naredil tisto,
kar se zdi ta hip izjemno tež-
ko dosegljivo in ponovljivo.
Pa vendar se kljub temu (ali
prav zaradi tega) umika iz
tega prestižnega tekmovanja.
Tovarna se lahko pohvali s
kar enajstimi osvojenimi na-
slovi prvaka v različnih tek-
movalnih kategorijah. Najus-
pešnejši je bil Renault v pri-
merih, ko je sodeloval z moš-
tvom Franka Williamsa, saj je
z njegovo pomočjo osvojil pet
naslovov, ob tem pa je tovar-
na sodelovala na 286 dirkah
za formulo 1. Pri tem je Re-
nault osvojil 95 prvih mest,
134 prvih štartnih mest (tako
imenovani pole position) in
104 najhitrejše kroge. Za Re-
nault so v različnih kombina-
cijah vozili mojstri kot so De-
mon Hill, Alain Prost, v zad-
njem času Frentzen ter ak-
tualni prvak v formuli 1 J.
Villeneuve.
Vsi ti uspehi so pripomogli
k temu, da se je novomeški
Revoz, ki je sestavni del Re-
naultove avtomobilske gru-
pacije, odločil šesto zmago v
tekmovanju konstruktorjev v
Fl proslaviti na poseben na-
čin. Tako bo v času od 17. do
30. novembra za šest odstot-
kov znižali cene vsem renaul-
tom. Pogoj za to ugodnost pa
je, da morajo biti vsi ti avto-
mobili kupcem izročeni takoj
oziroma najkasneje do 10. de-
cembra letos. Ob tem so pri-
pravili tudi posebno nagrad-
no akcijo, v kateri bodo za
obiskovalce Renaultovih sa-
lonov izžrebali vrsto praktič-
nih nagrad, prva nagrada pa
bo replika čelade letošnjega
svetovnega prvenstva v Fl
Jacquesa Villeneuvea. Vseka-
kor je to poteza, ki utegne
novomeški tovarni prinesti še
nekaj več uspeha na sloven-
skem avtomobilskem trgu.
Razmeroma dobra prada ja
ekskluzivnih avtomobilov
Tovarne izjemnih oziroma športnih oziroma ekskluziv-
nih avtomobilov so v različnem položaju, pri čemer drži, da
je najhujša kriza vsaj za nekatere evropske tovarne že
zgodovina. To velja predvsem za Ferrari in Porsche.
Tako prva kot druga tovarna v zadnjih dveh ali treh letih
žanjeta veliko uspeha na trgu, kar pa je tudi posledica pestrejše
ponudbe in bistvene izboljšave kvalitete izdelanih avtomobilov.
To po svoje dokazujejo tudi podatki o prodaji v letošnjih šestih
mesecih na evropskih trgih, kjer je Porsche prodal 10.450
avtomobilov, Ferrari pa 1160 ali bistveno več kot v enakem
obdobju lani. Bolje gre tudi Lamborghiniju, ki je v letošnjega pol
leta prodal 44 avtomobilov (lani 28), medtem, ko je britanski
Astona Martin skoraj tam, kjer je bil (letos 260, lani 240).
Dodatki za predelave audija A6
Celjsko podjetje A2S
Spektra Orbit, ki je uradni
prodajalec audijev in volks-
wagnov, hkrati pa uradni
predstavnik nemškega tu-
nerja ABT za Slovenijo, je
pred časom pripravilo kit
dodatke za predelavo audija
A6.
Tako si je mogoče omisliti
za 35 oziroma 45 milimetrov
nižje blažilnike, pa drugačna
platišča velikosti od 15 do 19
col in izpušne cevi iz nerjave-
čega materiala. Za nekako
200 tisoč tolarjev ponujajo
predelavo motorja, saj deni-
mo 1,8 litrski bencinski mo-
tor, ki ima sicer 150 KM, s tem
pridobi pribhžno 40 KM. 1,9
litrski TDI motor, ki sicer pre-
more 110 KM, po predelavi
zmore 132 KM (to stane prib-
ližno 190 tisoč tolarjev). V pri-
hodnje naj bi lastnikom audi-
jev A6 ponudili še nekaj dru-
gih dodatkov tunerja ABT.
BMW je resen
kupec Rolis
Royca
Dejstvo, da je slovita bri-
tanska avtomobilska tovar-
na Rolls Royce naprodaj, ni
pretirano novo.
Britanska družba Vickers,
ki je lastnica RR, je pred ne-
davnim namreč objavila, da
bo slovito britansko avtomo-
bilsko tovarno, ki ji v zadnjih
letih ni šlo prav izjemno do-
bro, prodala za kakšnih 300
do 400 milijonov funtov.
Kupci naj bi bili različni, očit-
no pa je, da je med najbolj
resnimi nemški BMW. Ta ima
z britansko avtomobilsko in-
dustrijo veliko izkušenj, nena-
zadnje tudi zaradi tega, ker je
80-odstotni lastnik Roverja.
Sedaj je BMW tudi uradno po-
trdil, da se zanima za nakup
RR. Pri BMW o ceni oziroma o
denarju, ki naj bi ga odšteli za
RR, še nočejo govoriti, pravijo
pa, da se v nakup ne bodo
vrgli povsem brezglavo.
BMW Z07
BMW Z07: le teorija ali morda todi resničnost?
Na tokijskem avtomobilskem salonu, ki ima med vsemi velikimi avtomobilskimi priredi-
tvami največ obiskovalcev (približno 1,5 milijona), je nemški BMW postavil na ogled tudi
svoj kupe - roadster Z07.
Za sedaj je to še študija, kar pomeni, da je še nejasno, ali bo avto kdaj zapeljal tudi s tekočega
traku. BMW Z07 je eleganten avtomobil, ki se nekoliko zgleduje po slavnem BMW 507 iz
sredine petdesetih let. Za avto so ob vsem drugem značilni tudi xsenonski žarometi, pa
izboklina za voznikom, ki spominja na tisto, kar je bilo nekdaj značilno za športne avtomobile.
Z07 je lahko torej tudi kupe, pri čemer je treba vsaj za sedaj streho ročno odstraniti. Pri
motorju je še najmanj zadreg: poganjal naj bi ga novi osemvaljnik, ki ga je BMW pokazal v še
nerojenem M5. Podvozje se spogleduje s tistim, kar je znano pri seriji 5 in 7, kar pomeni, da so
tudi pri tem uporabili aluminij, ki je nasploh pomemben sestavni del tega avtomobila. Skratka,
avtomobil je nekako delno nared, sedaj je samo še vprašanje, ali bodo pri BMW rekli da ali ne.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prQ,
380 avtomobilov. Prodanih je bilo 9 vozil. Organizatorji so izdali'
kompletov kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo
nhi.^knvpilrpv/ " i'
Škode iz Sarajeva?
Pred začetkom vojne v Bi-
H je sarajevski TAS v tovarni
v Vogošči v letu dni izdelal
tudi do 45 tisoč avtomobilov,
največ golfov.
V času vojne so tovarno
tako rekoč povsem uničili in
zdelo se je, da nemški Volks-
wagen, ki je bil večinski last-
nik TAS, nima prave volje za
razmišljanje o tem, da bi še
kdaj obnovil proizvodnjo.
Sedaj iz VW prihajajo vesti o
tem, da naj bi v začetku pri-
hodnjega leta začeli v Vogoš-
či znova izdelovati avtomo-
bile, vendar škode felicie.
Škoda je namreč sestavni del
korporacije Volkswagen, saj
je VW večinski lastnik. Tako
naj bi po sedanjem načrtJ
Vogošči prihodnje leto izj
lali do tri tisoč felicij, medttj
ko naj bi se izdelava do IhL
2000 povečala na 30 tisoči
tomobilov.
Zaenkrat še ni znano a!
VW razmišljajo le o izdel
škod ali pa se bo v Saraje
»rodil« še kakšen avtomc
te velike korporacije. \' pc
naj bi VW vložil od 80 do
milijonov mark, večinski:
lež . naj bi bil Volksvvagr
(58 odstotkov), drugi del
v rokah državnega podje;
Unis. Ali bodo v Sarajevu i
kmalu začeli izdelovati av"
mobile, pa bomo kmalu
deli. I
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
41
Renault kangoo na slovenskem trgu
Renault kangoo je najnovejši av-
jiobil francoske avtomobilske to-
fne in hkrati sodoben spomin na
jtdanji renault 4.
pngoo, dolg vsega 3,99 metra, do-
j visok (1,87 metra), pa z zanimivo
jkatlasto obliko, ki dokazuje fran-
jko avtomobilsko filozofijo, bo slo-
[iskim kupcem naprodaj od 1. de-
^bra naprej. Novomeški Revoz, ki
uradni predstavnik Renaulta pri nas,
la s kangoojem, ki ga bodo ponujali
jtirih izvedenkah (trije motorji in tri
ireme), kar nekaj ambicioznih načr-
saj pravijo, da je za letos načrtova-
li 270 avtomobilov tako rekoč že
odanih, prihodnje leto pa naj bi
odali kar 1000 kangoojev.
Osnovno izvedenko bo poganjal
2-litrski bencinski agregat z močjo
60 KM, sledil bo 1,4-litrski bencin-
ski štirivaljnik z močjo 75 KM, na
koncu pa bo dizelski motor z gibno
prostornino 1,9 litra ter z močjo 65
KM. Vse izvedenke bodo že serijsko
opremljene s servovolanskim ojače-
valnikom, pa z enojnimi dvižnimi
vrati na zadku (obstaja tudi izveden-
ka z dvojnimi, tako imenovanimi
asimetričnimi vrati)... Cene kangoo-
ja ta trenutek še niso znane, ve pa se,
da bo osnovna izvedenka ob plačilu
20-odstotnega davka na voljo za
približno 1,85 milijona tolarjev,
medtem ko naj bi kangoo 1,4 napro-
daj za približno 2,15 milijona tolar-
jev. Prihodnje leto, verjetno februar-
ja, pa bo stekla tudi prodaja kangoo-
ja express, torej gospodarske izve-
denke tega avtomobila.
Renault kangoo
Japonska še naprej s težavami
Japonska se zadnja leta srečuje s precejšnjim upadom povpraševanja po avtomobilih,
oleg tega pa so 1. aprila letos uvedli poseben davek za porabo in to je navdušenje za nakup
vtomobilov občutno zmanjšalo.
Oktobra letos je bila tako prodaja motornih vozil manjša kar za 13 odstotkov, pri čemer se je
Todaja tovornjakov zmanjšala za 10,4 odstotka, osebnih avtomobilov pa kar za 14 odstotkov. Po
menju poznavalcev se to dogaja predvsem zaradi že prej omenjenega davka na porabo, poleg
ega pa splošno stanje japonskega gospodarstva ni izjemno dobro.
Pri Toyoti so oktobra prodali za 13 odstotkov manj, kar je ilustrativno tudi zaradi tega, ker
ire za največjo japonsko avtomobilsko tovarno nasploh. Seveda pa je vsaj omembe vredno
udi dejstvo, da se je oktobra občutno zmanjšala prodaja uvoženih avtomobilov, saj so jih
irodali le 25 tisoč oziroma za 25 odstotkov manj kot oktobra lani. Podatki o oktobrski
irodaji pa dokazujejo, da je to že sedmo zaporedno zmanjšanje prodaje uvoženih
ivtomobilov. Na sliki: suzuki samurai.
UFI in Siovensici
avtomobilslci salon
j Slovenski avtomobilski salon je nedvomno tista sejem-
ska prireditev, ki je na ljubljansko Gospodarsko razstaviš-
če vsa leta doslej privabila največ obiskovalcev.
I Že nekaj časa se skuša omenjeni salon uveljaviti tudi kot
"mednarodna prireditev s točno določenim terminom, vendar
N doslej ni šlo po sreči. Pred nedavnim pa so na kongresu
Mednarodne zveze sejmov UFI na koledar prireditev, ki jih
Priznava UFI, vpisali tudi Slovenski avtomobilski salon. Ali
''o to pripomoglo k temu, da bo prireditev v prihodnje
ii^eno boljša, kot je bila, pa naj bi videli prihodnje leto.
Volkswagen si mane roke
Največja evropska tovarna osebnih avtomobilov, nemški
Wolkswagen, je v letošnjih devetih mesecih ustvarila za 852
milijonov mark čistega dobička oziroma za 83 odstotkov
več kot v enakem lans   kem obdobju.
Pomembno pa je predvsem to, da se je prodaja v tem času
povečala komaj za 13 odstotkov in je bila vredna 84
milijonov mark. V letošnjih devetih mesecih je koncern
dobavil 3,25 milijona vozil, kar je bilo za 8,7 odstotka več
kot lani v enakem času. Pri koncernu Volksvvagen, ki
združuje tovarne VW, pa Audi, Seat in Škodo, pričakujejo,
da bodo dobro poslovali še naprej, pomembno pa je, da gre
dobro tudi španskemu Seatu in češki Škodi. Ob tem je
koncern povečal število zaposlenih za sedem odstotkov, tako
da sedaj zaposluje 279 tisoč ljudi. Po splošnem prepričanju
pa so dobri sedanji rezultati predvsem posledica dobrega
poslovanja v Evropi in tudi v ZDA, manj pa denimo na
Japonskem in Daljnem vzhodu.
Renault bo
izdeloval
avtomobile v
Moskvi
Francoski Renault ni po-
memben le v Sloveniji, kjer
je večinski lastnik novo-
meške tovarne Revoz, pač
pa še v številnih drugih
evropskih državah, deni-
mo v Turčiji in verjetno
tudi v Rusiji.
V Turčiji je namreč fran-
coska avtomobilska hiša za-
čela izdelovati megane clas-
sic, in sicer računajo, da jim
bo do konca leta posrečilo
izdelati 4000 classicov,
medtem ko naj bi prihodnje
leto iz tovarne Oyak Renault
pripeljalo kar 18 tisoč teh
meganov. Po sedanjem načr-
tu naj bi te renaulte izvažali
predvsem v vzhodno Evro-
po, Azijo, Afriko in tudi na
Ciper.
Pred nedavnim pa sta mo-
skovski župan Jurij Lukov
in Louis Schweitzer, direk-
tor Renaulta, podpisala tako
imenovano pismo o name-
rah. Po tem dogovoru oziro-
ma tistem, kar je zapisano v
omenjenem pismu, naj bi s
skupno močjo v Moskvi po-
stavili veliko tovarno re-
naultov, v kateri naj bi letno
izdelali kar 120 tisoč fran-
coskih avtomobilov. To naj
bi pripomoglo k temu, da bi
si Renault v Rusiji pridobil
osem do deset odstotkov av-
tomobilskega trga. Če se ho-
če Renault tako še bolj kot
doslej uveljaviti v Rusiji,
potem zanesljivo zaradi
domneve, da naj bi leta
2002 v tej državi v letu dni
prodali vsaj 1,2 milijona av-
tomobilov, medtem ko naj
bi jih prihodnje leto približ-
no 840 tisoč. Po sedanjih
napovedih bo projekt vre-
den približno 350 milijonov
dolarjev.
Daevfoo v novembru
Daevvoo Motor, uradni predstavnik tovarne Daewoo v
Sloveniji, je v novembru pripravil posebno prodajno akcijo.
Pri nakupu tica brezplačno ponujajo prevoz, kovinsko barvo
in 333 litrov bencina. Pri nakupu nexie je novopečeni lastnik
bogatejši za komplet zimskih gum, lanos S je cenejši za 236
tisoč tolarjev, medtem ko sta izvedenki SE in SX cenejši za 94
tisoč tolarjev. Pri nubiri ponujajo ta hip tudi 189 tisoč tolarjev
promocijskega popusta.
42
NASVETI
KULTURA BIVANJA ^
Čudovite preobleke
Piše: DARJA HUGHES,
dipl. designer
Pregovor pravi, da podarje-
nemu konju ni lepo v zobe
gledati; kar je res. Ne poznam
pa nobenega pregovora, ki bi
pravil, da podarjenemu konju
ne smeš zob popraviti...
Skoraj v vsakem domu se z
leti naberejo kosi pohištva, ki
pač ne spadajo k nobeni garni-
turi; police, omarice, zaboji za
perilo, stoli, takšni in drugač-
ni, skratka, elementi, ki niso
skladni z današnjim modnim
trendom. Stil je preživet, bar-
ve medle in oblika dokaj spor-
na. Pa vendar, nekako vam je
ta kos pohištva hočeš-nočeš
prirasel k srcu. Prav tako, kot
recimo vaš mož, je tudi ta del
pohištva del vašega življenja
in morda edina zapuščina pre-
minule tete Eme... AH pa ste ga
nemara odkrili na kakšnem
podstrešju, ko ste stikali za
morebitnimi vrednimi starina-
mi, pa vam je sreča poklonila
le zguljen star stol.
Če ni vse zlato, kar se sveti,
tudi ni vse za v smeti, kar ni
zlato. Le zakaj bi moral nek
kos pohištva doživljenjsko no-
siti eno samo podobo - tudi mi
se spreminjamo, preoblačimo
in še kaj. Torej - preden se
odločite za dokončno ločitev
(od dotrajanega stola, seveda)
premislite, kako bi mu lahko
ponovno vlili nekaj življenj-
skih moči in s tem pridobili
nov kos pohištva. To delo je
zabavno, razbremenjujoče in
zelo hvaležno, pa še sosedje
bodo zelo impresionirani nad
novimi glamuroznimi unikati.
Strokovni nasvet
še preden se boste lotili de-
la, je pomembno, da se pre-
pričate o nekaterih osnovah:
ogrodje stola mora biti masiv-
no, les naj bo nepoškodovan.
V kolikor je les potreben po-
pravila, boste manjše po-
manjkljivosti lahko popravili
z umetno maso, ki bo zapol-
nila eventualne odrgnine ali
luknje. Če ima stol vzmeti, se
prepričajte, da so vse dobro
napete. Nadvse pomembno
je, da začnemo z dobro osno-
vo. Bolj ko bodo bogati leseni
okraski, bolj dragocen videz
bo imel končni izdelek. Zelo
pomembno je pregledati in
odstraniti ostanke plesni ali
celo lesnih črvov. Le-teh se
zanesljivo znebimo tako, da
stol po celi leseni površini
premažemo s špiritom.
Nikar vas naj ne odbije
umazanija ali grda barva -
stol umijte in ga dodobra
obrusite z brusilnim papir-
jem. Če ste se ga odločili pre-
barvati, boste najprej upora-
bili osnovno barvo, zatem pa
glazuro po vaši izbiri, ki lahko
sledi v večih nanosih. Zanimi-
va je tudi uporaba barv v tako
imenovanem »faux finish« sti-
lu, kar pomeni, da ste z barv-
no aplikacijo dosegli imitacijo
drugačnega materiala - gra-
nit, marmor, ptičji javor, ka-
men in podobno. Ne gre po-
zabiti, da kanček zlate ali sre-
brne doda k elegantnemu in
dragemu videzu.
Ko ste opravili delo na lese-
nih površinah, boste izbrah
blago, ki se poda k ostalim
elementom v vašem stanova-
nju in ki bo dalo vašemu stolu
dokončni novi izgled. Glede
na obliko stola in na to, kaj
želite skriti ali razkriti, lahko
izbirate med več variantami
prekrivala, ki lahko sega sa-
mo čez sedežni del (krilo) ali
pa tudi čez naslonjalo (srajč-
ka). Če ima vaš stol prekra-
sno izrezljane noge, boste
pač poskrbeli za »minico«.
Če ima čudovito leseno na-
slonjalo, mu pač ne boste na-
deli »srajčke.« Ta dva dela bo-
ste pač morali sešiti na podla-
gi natančnih meril stola. Ko
bodo prekrivala umazana, jih
boste preprosto sneli in opra-
h. Z dodatki pisanih dekora-
tivnih trakov, gumbov ali co-
fov bo stol vse bolj bogat. In
ko se boste blaga v takšni
obliki naveličali, boste lahko
z malo domišljije spet ustvari-
h novo umetnino.
MEDČLOVEŠKI ODNOS
Samoprenova je
zavestna odločitev
To, kar mislimo, vpliva na
to, kar čutimo. To dejstvo vpli-
va tudi v obratnem smislu,
torej kar čutimo, vpliva na to,
kar mislimo. Kadar se zaveda-
mo naših trenutnih čustev,
npr. jeze ali veselja, se malo.
manj zavedamo naših misli.
Zavedanje lastnih misli je
pomembna stvar, saj je to ti-
sto področje, ki ga lahko vsak
sam nadzoruje pri sebi. In
preko svojega mišljenja vpli-
vamo na to, kar čutimo.
Samoprenova oz. spremi-
njanje sebe pa je zavestna
odločitev o tem, kako bi radi
živeli, po katerih načelih in
vrednotah. Stara vedenja pa
ne minejo kar tako, to gotovo
že veste! Spreminjati sebe, to
je težko delo. Ravno zaradi
tega marsikdo krivi za svoj
neuspeh raje druge ljudi,
okohščine, višjo silo... Tako
razmišljanje nas potolaži le
za kratek čas, dolgoročno pa
tako razmišljanje ne prinaša
zadovoljstva. Slej ko prejiv!
mreč nezadovoljstvo s sebj
spet pride na dan in ne morj
mo mu pobegniti. Sam
sabo se ne moreš skriti.
Stara vedenja namreč n;
nejo, ko se odločimo za no'
vedenja. Odločanje in spreir J
njanje vedenja pa pome:
najprej razmišljanje o ten
kakšni bi radi bih. Ne o teiit
česa ne marate, kaj vam g
zoprno, kaj vas spravlja (t
živce... Temveč le o tem (p
ni tako preprosto!), kakšmji
radi bili, da bi bili zadovoljni):
seboj, kako bi se radi počutiui
kako bi radi razmišljali, kajij
takrat počeli. Ko to ugotovitiii
še ni nujno, da boste vse t i
.počeh. Svojo pot do tja, fcl
mor bi radi prišh, morate ra;)
deliti na majhne, uspešne ks
rake. Spreminjamo se zatti
ker vemo, da dosedanja po::
nikamor ne pelje oz. vsaj ti
tja, kamor bi želeli priti.
Ker pa je spreminjanje sefc«
včasih bolj in včasih manj teif
ko, ne obupajte prehitro. Ra č
si poiščite ustrezno svetova
sko pomoč. Lahko se oglasi«
tudi v Psihološko svetovalnic'
MARJANA BOŽIČ-ROBID)
dipl. psij.
Leto 1998 bo v znamenju Merkurja, ki je bil po astromitološkem izročilu bog trgovcev in
prevarantov. In ker se Slovenci radi ukvarjamo s trgovino, si pravočasno zagotovite Lunin
koledar Mete Malus.
Poleg setvenega koledarja, ugodnega časa za klanje živine, sečnjo lesa, parjenje živali,
hujšanje, dnevna opravila ter neugodnega časa za operacije vas bo letos koledar
razveselil še s horoskopom in najugodnejšim časom za ljubezen.
Koledarju bo tudi tokrat priložen kupon, ki ga lahko izpolnite z osebnimi rojstnimi podatki
in pošljete na naš naslov, Meta Malus pa vam bo brezplačno izračunala, v katerem
znamenju je bil Merkur, ko ste se rodili, in vam pojasnila, kaj to pomeni, kako vpliva na
vaše življenje po delovni in čustveni plati, ter vam namignila, na kaj ne bi smeli pozabljati -
ali česa bi se bilo koristno odvaditi, da boste izrabili vse dobre vplive Merkurja in se
ogibali njegovim manj prijetnim pastem.
Cena koledarja je 840 SIT, za stalne naročnike pa je 15% cenejši (v ceno nista všteta
20% prometni davek in poštnina).
Če želite postati stalni naročnik, označite to na naročilnici. Koledar boste prejeli po pošti
s priloženo položnico za plačilo.
Vse naročilnice sprejemamo do razprodaje koledarja na naslov: ČZD Kmečki glas.
Železna c. 14,1000 Ljubljana, (061) 173 53 60 ali 24 ur na dan po telefonu 061 /173 53 79.
PRI JATEUICA MAČKA
Sibirska mačka
Kot pove že njeno ime,
sibirska mačka, izvira pa-
sma iz Sibirije in spada v
skupino srednje dolgodla-
kih mačk, ki prebivajo v
hladnih predelih severne
Rusije. Domačini jo poz-
najo že stoletja, vendar so
jo zahodni Evropejci od-
krili šele pred kratkim, saj
jo je politična železna za-
vesa dolgo ščitila pred tuj-
ci.
Pred približno sedmimi leti
se je na razstavi mačk v Man-
su, v Franciji, pojavil ruski
razstavljalec, arhitekt po po-
klicu, ki je pripeljal s seboj
svoje sibirske mačke. Guy
Gringet, francoski rejec, se je
nad pasmo navdušil, se dogo-
voril z Rusom za nakup in
kmalu prejel kar z letalom tri
lepe primerke sibirske mač-
ke: Vasilijo of St. Petersburg,
Dunjasho Sibiriak in Zibelino
de la Siberie.
Tako se je začelo. Franco-
ski rejci so pasmo razširili in
zanjo tudi izdelali standarde.
Kakšna je sibirska^mačka?
Je čvrsta, težka in močna ži-
val. Ima zelo mišičast hrbet in
ramena, širok prsni del in
srednje dolge noge. Glava je
trapezasta s širokim in moč-
nim čelom, ličnice so dobro
razvite, profil pa nekoliko
konkaven. Ušesa te mačke so
srednje velikosti, precej viso-
ko nasajena, ravna, z nekoli-
ko zaokroženimi vrhovi in z
značilnimi šopki dlak, ki gle-
dajo iz uhljev. Oči so okrogle
in nekoliko poševne glede na
nosnice. Oči so lahko vseh
možnih barv barv, toda ved-
no v skladu z barvo kožuha.
Ta je srednje-dolge dlake,
daljše in gostejše okrog vratu,
tako, da jo lahko vidimo kot
pravo ovratnico. Dlaka je dalj-
ša tudi na repu in na zgor-
njem delu nog. Pri tej mački
lahko jasno razlikujemo letno
in zimsko dlako, prva je dalj-
ša in gostejša, druga, pa krat-
ka in ustreza toplejšemu let-
nemu času.
Nepoznavalci večkrat za-
menjujejo sibirsko mačko z
Main coon ah norveško mač-
ko, a to se lahko dogaja le, če
gre za netipične primerke. Pri
pravih sibirskih mačkah takoj
opazimo, da imajo bolj okro-
glo glavo in nos z bolj poudar-
jenim »stopom«, to je z več-
jim kotom, prekinitvijo profi-
la med čelom in nosom. Ima
tudi gostejšo in močnejšo dla-
ko.
Pa še nekaj je značilno za to
pasmo: je prava domača,
kmečka žival. Lahko živi tako
zunaj kot v hiši, saj je dokaj
mirnega značaja. Tega mne-
nja niso njene žrtve, ker je
izredno dober lovec. Domai
ni pravijo, da daleč naokoli:
videti miši, če je pri hiši sibi:
ska mačka.
Zelo zanimivo je to, da si
da to pasmo zlahka kaj nauc
ti. Rejci pripovedujejo, da s
to mačko že naučili sedeti i'
vstati na ukaz. Slavni drese
mačk, louri Kouklatchev, im
v svoji nastopajoči skupin
največ sibirskih mačk.
Mednarodna felinološk
zveza, FIFe, v katero je v6i
njena tudi Zveza felinološki*
društev Slovenije, je sibirsl^i
mačko priznala prav letos m
majski redni letni skupščin
na Finskem. Prednost sibi'
ske mačke je prav gotovo njf
na »čistost«, saj je rejci nis'
nič spreminjali in križali
drugimi pasmami, zato jo d
nijo tisti ljubitelji, ki si želij'
pravo, nedotaknjeno mačko
Trenutno se s to pasmo pol^!
Francozov ukvarjajo še Am^
ričani in seveda Rusi, ki 5'
nad njo navdušeni. Na razsW
vi v Moskvi je bilo od 50'
razstavljenih mačk kar 150 5'
birskih!
Zvedelo se je, da so Arae^
čani nakupili več lepih
merkov sibirskih mačk, da t
razširili vzrejo te pasme ^
svoj način. Striček Sam ^
torej izboljšal ta košček Sibif
je. Upajmo, da se bo ta l^P
mačka kdaj pojavila tudi
Sloveniji.
TATJANA MALGA
PETICA

43
NEDEUSKO KOSILO
Piše: sestra VENDELINA
,/ifl iz govejega repa s
stenim drobnjakovim
grahom
idevan krompir, zeljni
lebčki, pečena zelena,
očji fižol z bešamelom,
žemeljni hren
Zdrobov narastek
uha iz govejega
repa
'otrebujemo: 50 dag gove-
a repa, sol, srednje debelo
lulo, 1 korenček, peteršilje-
Icorenino, košček zelene, v
;oni srček ohrovta ali zelja,
jfek zelene paprike, dro-
1 paradižnik, dišave: 6 zrn
}ra, lovorov list, ščep muš-
ovega cveta, ščep žafrana,
lico vina.
'riprava: goveji rep na hitro
eremo pod tekočo vodo, in
položimo v lonec. Prilijemo
itra vode, osolimo, dodamo
ščeno zelenjavo, dišave do-
ne proti koncu kuhanja. Ko
la zavre, naj počasi vre na
ijhnem ognju eno in pol do
? uri in pol, odvisno od
rosti mesa. Vsaj 10 minut
I miruje ob robu štedilnika,
;den jo precedimo,
festeni grah zakuhamo v ju-
s pomočjo strojčka ali cedi-
Testeni grah
'otrebujemo: 2 dag masla,
ajce, 2 žlici mleka, žlička
rezanega drobnjaka, sol, 1
moke.
Priprava: maslo umešamo z
icem, dodamo sol, mleko,
obnjak in moko.
Nadevan icrompir
Potrebujemo: 12 enako de-
flili krompirjev, sol, kumina,
žlici kisle smetane; nadev:
leso, ki smo ga obrali iz gove-
iga repa, 2 žlici olja, 1 žlica
fsekljane čebule, 3 stroki se-
ekljanega česna, polovica na-
ložene in ožete zemlje, 1 jaj-
e, sol, sesekljan peteršilj, ti-
Hijan, poper.
Priprava: krompir opere-
to, skrtačimo, splaknemo in
Jkuhamo v osoljenem kropu
D minut. Olupljenemu krom-
irju po dolžini odrežemo ta-
pokrovček in ga izdolbe-
'0 z žličko. Krompirje nade-
"no in jih položimo na z
'^ščobo namazan pekač. Ru-
ifno jih zapečemo pri 200
'opinjah. Proti koncu pečenja
'^kapljamo krompirje s sme-
^adeu: meso, ki smo ga
''rali iz govejega repa, na
'obno narežemo. Na olju
kazimo čebulo, česen, doda-
'0 meso in pražimo toliko
i^^a, da zadiši, nato zameša-
jo zemljo, sol, dišave in od-
'^vimo.' Med malo ohlajen
^(^ev zamešamo jajce.
Zeljni hlebčki
j^otrebujemo: 40 dag zelj-
listov, 4 dag maščobe, 2
'^i sesekljane čebule, 2 stro-
'i^ Sesekljanega česna, 8 dag
■.J^^btin,  sesekljan  peteršilj,
■^^P mlete kumine, 2 jajci,
poper.
riprava: zeljne liste na ši-
'^^'^0 narežemo in kuhamo v
^^Ijenem kropu do mehkega.
Odcejene liste ožmemo in
zmiksamo.
Na maščobi spražimo čebu-
lo, dodamo česen in drobtine.
Pražimo le malo časa in odsta-
vimo. Ko se ohladi, dodamo
zelje, jajci, kumino, sol, poper
in zmešamo. Na drobtinah ob-
hkujemo hlebčke in na vroči
maščobi spečemo.
Pečena zelena
Potrebujemo: 2 gomolja ze-
lene, sol, 1 dl mleka, 2 dl
moke, olje za pečenje.
Priprava: očiščena gomolja
zelene kuhamo v slanem kro-
pu do mehkega. Gomolja olu-,
pimo, narežemo na pol prsta
debele rezine, pomočimo v
mleko, nato v moko in v vro-
čem olju rumeno opečemo.
Strocji fižol z
bešamelom
Potrebujemo: 1 kg stročjega
fižola, sol, bešamel iz 1 žlice
masla, 1 žhce moke, 1 dl mle-
ka, 1 dl kisle smetane, soli,
popra, muškatovega oreška in
1 žlice naribanega sira.
Priprava: stročji fižol obre-
žemo, operemo in kuhamo ta-
ko, da neprestano vre. Proti
koncu kuhanja ga osolimo.
Odcejen fižol damo na krož-
nik in prelijemo z omako.
Bešameloua omaka: na ma-
slu rumeno spražimo moko,
prilijemo mleko, dodamo
smetano, sol, poper, muška-
tov orešek in omako kuhamo
5 minut. Na koncu zamešamo
sir.
Žemeljni hren
Potrebujemo: 2 zemlji, ju-
ho, sol, 1 žlico masla, za iz;
boljšanje pečenkin sok, 2 žhci
v kis naribanega hrena.
Priprava: zemlji narežemo
na rezine, jih damo v lonec in
prilijemo mrzlo juho ter po-
stavimo na štedilnik. Z metli-
co mešamo, dodamo maslo,
pečenkin sok in ko zavre, po
okusu dodamo hren, a vreti ne
sme več.
Zdrobov narastek
Potrebujemo: 1 liter mleka,
1/4 1 pšeničnega zdroba, sol, 6
dag sladkorja, 8 dag masla, va-
nilijev sladkor, 5 jajc.
Nadev: 60 dag očiščenih, na-
ribanih in po okusu osladka-
nih jabolk z dodatkom žlice
ruma.
Priprava: mleko zavremo,
osolimo, dodamo sladkor,
maslo in zakuhamo zdrob.
Kuhamo ga 15 minut in med-
tem večkrat pomešamo. Še
med malo topel zdrob zame-
šamo posamezno rumenjake,
vanilijev sladkor in trd sneg iz
beljakov. Polovico testa damo
v namazano narastkovo skle-
do, nato jabolka in po vrhu še
ostalo polovico testa. Pečemo
45 minut pri 180 stopinjah.
ZDRAVILNE RASTLINE
Nepozebnik
Piše: BORIS JAGODIC
Nepozebnik ( Hamamelis
virginiana L.) spada v druži-
no nepozebnikovk. Ta dru-
žina šteje približno sto vrst
dreves in grmov, ki jih uvrš-
čamo v dvajset rodov.
Nepozebnik je do osem me-
trov visok grm. Njegove veje
nosijo številne liste z zaHstki.
Listi so kratkopecljati, jajčasto
okrogli in debelo ter okroglo
nazobčani. Zgoraj so svetlo,
spodaj pa temno zeleni in dla-
kavi. Dvospolni rumeni cveto-
vi so redki in združeni v glavi-
častem socvetju. Značilno za
nepozebnik je to, da cveti poz-
no v jeseni in njegovi plodovi
dozorijo spomladi. Šele jeseni
pa se plodovi odprejo. Tedaj
se plod naglo razkolje na dve
polovici, ki imata po dve črni
semeni. Notranja stena plodu
se skrči in posuši ter tako po-
stane izstrelišče za semena. Ta
poletijo do pet metrov daleč.
Grm imenujemo tudi čudežna
leska, ker so na njem prej
plodovi kot cvetovi.
Domovina nepozebnika so
južni predeli Severne Ameri-
ke, vendar raste tudi pri nas
kot okrasni grm po parkih in
vrtovih.
Pri njemu nabiramo liste in
skorjo. Nabrano posušimo v
senci na prepihu ali v sušilniku.
Listi  vsebujejo čreslovine,
prosto galno kislino, holin , sa-
ponine, različne flavonske gli-
kozide, v sledovih
eterično       olje.
Skorja pa čreslo-
vine,    maščobe,
saponine,voske
in eterično olje v
sledovih.
Nepozebnik je
starodavna zdra-
vilna rastlina se-
vernoameriških
Indijancev. Nje-
gove liste upo-
rabljamo za pri-
pravo čaja, ki je
grenkega in trp-
kega okusa. Zaradi čreslovin
zapira in ga uporabljamo kot
pomoč pri zdravljenju drisk in
dizenterije pri otrocih ter pri
odraslih.
Za čaj vzamemo eno žličko
drobno zrezanih listov in jih
prelijemo s skodelico vrele vo-
de, pokrijemo in pustimo stati
deset minut, da se izlužijo
zdra¥ilne snovi. Nato precedi-
mo in pri lažjih prebavnih mot-
njah pijemo dve do tri skodeli-
ce čaja na dan. Pri vnetjih ustne
sluznice lahko s tem čajem več-
krat na dan grgramo ali izpira-
mo. To pride vpoštev zlasti pri
vnetjih dlesni. Ljudsko zdra-
vilstvo priporoča ta čaj pri teža-
vah z menstruacijo, pri pre-
močnih krvavitvah kot hemo-
stiptik.
Čaj blaži, zapira, oži ožilje,
deluje proti vnetjem. Pri tem
deluje osvežujoče, zapira pore
in poživlja krvni obtok. Ob-
kladki s tem čajem blažijo te-
žave pri varicah, hemeroidih,
ker izlužene aktivne snovi de-
lujejo kot strojilo, zaviralci
razmnoževanja mikrobov in
krvavenja. Zato so ti obkladki
zelo pomembni pri kroničnih
vnetjih žil v danki. Nove razi-
skave so pokazale, da heme-
roidi niso le razširjene žile na
danki, temveč je tu mešan
splet ven in arterij. Navadni
hemeroidi običajno ne delajo
težav, včasih pa le bolijo, skeli-
jo in srbijo. Žilne krtice so
najprej mehke in prožne, šele
kadar se kri v njih strne, se
spremenijo v trde grče, ki so
lahko velike kot češnje. Zuna-
nji hemeroidi se zelo radi vna-
mejo in včasih celo zagnojijo.
Iz svežih listov in skorje si
lahko pripravimo tinkturo ta-
ko, da vzamemo 200 g droge
in jo prelijemo z 800 g 90 %
alkohola. V dobro zamašeni
steklenici postavimo za 14 dni
na toplo. Nato precedimo in
spravimo. Tinkturo uporablja-
mo vedno razredčeno. Ljud-
sko zdravilstvo to priporoča
pri navalu krvi s spremljajo-
čim glavobolom, pri krvavi-
tvah iz ušes, nosu, ust, pljuč,
želodca, rodil. Pri tem vzame-
mo 15 do 30 kapljic tinkture na
kozarec vode in tekočino po-
pijemo pol ure pred jedjo.
Za domačo uporabo si lah-
ko pripravimo losijon, tako da
skuhamo skodelico kamiUč-
nega čaja in mu dodamo eno
žlico hamamelisove tinkture.
Ta tonik deluje osvežujoče,
zapira pore in poživlja krvni
obtok. Kot losijon po britju pa
razkužuje, osvežuje in prepre-
čuje krvavitve pri vrezih.
Za obkladke si pripravimo čaj
iz medene detelje, ki mu doda-
mo eno ali dve žlici hamameli-
sove tinkture. To uporabljamo
pri bolečinah v venah, ker jih
tonizira, spodbuja pretok limfe
in ima ugoden vpliv na kronične
zastoje krvi na golenih, poleg
tega pa deluje tudi kot shojilo in
naredi kožo in sluznice zopet
odporno. Rane in regade se hi-
treje celijo. Poleg tega te obklad-
ke lahko uporabljamo tudi pri
zvinih, zmečkaninah in pikih
žuželk. S to tekočino si lahko
tudi izpiramo krvaveč nos in
umivamo kožo pri bolnikih, ki
morajo stalno ležati in se jim
zaradi tega vname koža.
Tinkturo uporabljamo tudi
za pripravo mazila. Razpusti-
mo 150 g govejega loja in
maščobo precedimo. Na 100
g maščobe dodamo dve žlici
tinkture in žličko medu. S tem
mazilom mažemo vnete dele
kože in razpokane podplate.
KANČEK BONTONA
Bonton nekoč in danes
Ker se bonton skozi zgodo-
vino tudi spreminja in dopol-
njuje (osnovna železna pravi-
la, bistvena za omiko, pa osta-
jajo bolj ali manj nespreme-
njena), si tokrat za srčiko raz-
mišljanja o bontonu oglejmo
nekaj tovrstnih faux pasov na
področju vljudnosti, ki so bili
nekoč priljubljeni, čislani in
spoštovani, danes pa že tonejo
v pozabo in jih sodobni, dobro
informirani in poučeni galani,
ki so na tekočem z dogaja-
njem, ne vlečejo iz zaprašenih
predalov (beri: jih ne propagi-
rajo, cenijo in uporabljajo
več).
1. Floskule in fraze, ki so
sodile k predstavljanju in
spoznavanju novih sogovorni-
kov, kot na primer: »Očaran
sem... Drago mi je... V čast mi
je, da sem vas spoznal... Vese-
lilo me je... Moj poklon...».
2. Jedilni hsti za spremlje-
valke klasičnih kavalirjev, ki
so bili tiskani brez cenika (v
nasprotju s finančno neodvi-
snostjo nežnejšega spola).
3. Avtomatsko in samou-
mevno tikanje, pretirana kole-
gialnost in zbliževanje oziro-
ma prijateljevanje na delov-
nem mestu (brez dogovora in
soglasja), zlasti podrejenih in
nižjega personala.
4. Nazdravljanje ali pitje
bratovščine iz kozarcev s pre-
križanimi rokami (aktualno je
klasično vljudno nazdravlja-
nje z lahnim trkom kozarca,
zato pa tohko bolj iskrenim,
naklonjenim in živahnim po-
gledom, seveda nikakor ne s
penečim vinom in brezalko-
holnimi pijačami, vključno z
vodo in sokovi).
5. Rokovanje med prijatelji
ali celo ožjimi sorodniki in
družinskimi člani. Primernej-
ši je manj formalen poljub na
lica oziroma čelo, ali pa vsaj
prijazna gesta (nežen dotik,
božanje, objem ipd.).
6. Označevanje zakonca z
moj soproga ali soproga v nje-
govi (njeni) prisotnosti. Upo-
rabljamo raje ime ali vsem
znan vzdevek (zlasti ob manj
formalnih, neuradnih prilož-
nostih).
7. Globoko priklanjanje, pri-
pogibanje ali celo poklekova-
nje (razen pri najvišjih cerkve-
nih in kraljevskih dostojans-
tvenikih - papež, kraljica,
kralj).
8. Pretirana skrb za brezhib-
no, popolnoma izumetničeno
zunanjost in pristop (preveč
ravna, zapeta in nesproščena
drža, brezobličen, strogo kon-
troliran izraz na obrazu, me-
hanične kretnje in vse, kar
spominja na ravnanje robota)
- deluje preveč hladno in bre-
zosebno.
9. Uporaba izraza (nagovo-
ra) dama za predstavnico žen-
skega spola v ednini. Kadar
govorimo v množini pa se
izraz še uporablja (Spoštova-
ne dame in gospodje), v edni-
ni pa je bolj primeren izraz
gospa (izjemoma tudi mada-
me) ali gospodična (za res ze-
lo mlada dekleta).
10. Naziv gospodična za
ženske srednjih in zrelih let,
ki niso poročene in nimajo
družine. Gospodična namreč
ni sinonim za samski stan.
Ob branju pričujočih infor-
macij ste se morda celo zalotili
pri ugotavljanju, da je vljud-
nost precej naporna in zahtev-
na zadeva, pa ni tako. Seveda
terja etiketa od človeka nekaj
časa in pozornosti, pa aktual-
nosti in razgledanosti, obe-
nem pa mu zagotavlja tudi
zvrhano mero zadovoljstva in
uspeha v poslovnem in zaseb-
nem življenju.
KORISTNO
JE VEDETI
• Sladkorni preliv - gla-
zura, dobi čudovito belo
barvo, če ga razredčimo
z mlekom namesto z vo-
do.
• Ce se nam pri stepanju
beljaki nočejo strditi, do-
damo malo soli ali limo-
nin sok.
• Smetana pri stepanju
postane bolj čvrsta, če ji
pri stepanju dodamo
sladkor v prahu, name-
sto kristalnega sladkor-
ja.
• Ovelo solato namoči-
mo v okisano vodo.
• Špinačo lažje seseklja-
mo, čejo malo potresemo
z moko. S tem ji prihrani-
mo tudi kasnejšo zgosti-
BIO
KOLEDAR
Sejte, presajajte, sadite, zalivajte,
negujte rastline; rahljajte in
prezračujte tla, pobirajte in predelujte
pridelke v času, ki je najugodnejši za
posamezne tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.
44
ZA RAZVEDRILO
PETICA
ZA RAZVEDRILO
45
46
lEUTON - ROMAN
Islandija, od nekdaj skriv-
nostna dežela ledu in ognja,
neokrnjene narave, prijaz-
nih ljudi in polna presene-
čenj. Je dežela polnočnega
sonca, čistega zraka, nena-
vadnih oblik in barv, vulka-
nov, brbotajočih gejzirjev,
veličastnih, občudovanja
zbujajočih ledeniških po-
ljan, številnih jezer, nepre-
hodnih rek in bobnečih sla-
pov, domovina številnih ptic
ter islandskega lišaja (Cetra-
ria islandica). V obalo se za-
jedajo številni fjordi, nad ka-
terimi se dvigajo strma po-
bočja.
Nastanek otoka
Vikingi, ki so v 9. stoletju
pripluli na otok, so verjeli v
nordijski mit o stvarjenju sve-
ta. Nastal naj bi z združitvijo
hladnega pekla, ki je bil do-
movina ledenih velikanov ter
izvir mraza in vseh neprijaz-
nih stvari, z deželo ognja, kjer
so vladah ognjeni velikani.
Tam, kjer sta se deželi stikali,
se je led stajal v ognju in na-
stala je podlaga za nastanek
sveta.
Kot najmlajša dežela v Evro-
pi in ena najmlajših na svetu
sploh je začela nastajati pred
približno 16 milijoni let, o če-
mer pričajo terciarni [miocen-
ski) bazalti na severozahod-
nem delu otoka. Otok je nastal
kot posledica izbruhov lave, ki
so bili sprva podmorski. Leži v
Severnem morju, tik pod po-
larnim krogom, na veliki ze-
meljski razpoki, ki poteka v
smeri od severa proti jugu in
deli otok na vzhodni in zahod-
ni del. Tako pripada vzhodni
del otoka evrazijski, zahodni
del pa ameriški kontinentalni
plošči. Razpoka se letno raz-
makne za 2 cm, vendar jo
sproti zaliva lava, ki prihaja iz
notranjosti Zemlje in ohranja
otok enoten. Geološka podla-
ga se do danes še ni umirila in
vulkansko delovanje je še ved-
no zelo živahno.
Da Islandci živijo na ognje-
niku, nam živo priča otoška
skupina Vestmannaeyar, ki
šteje 15 otočkov. Zadnji nastah
je otok Surtsey, ki se je izobli-
koval leta 1963, kot posledica
triletnega delovanja vulkana.
Nastajajoči otok je bil poučen
primer rojevanja kopnega, se-
daj pa je primeren za opazova-
nje poseljevanja osamljenega
dela zemeljskega površja z ži-
vimi organizmi. Sicer pa je na
Islandiji še mnogo delujočih
vulkanov med katerimi so na-
jaktivnejši Hekla, Krafla ter
Askja, ki je po 1. 1875 bruhala
kar petkrat.
Najredkeje
naseljena
evropska dežela
Islandija obsega 103.000
km^ površino štirih Slovenij,
in šteje le 265.000 prebivalcev,
kar je manj kot jih premore
mesto Ljubljana. Z 2,5 prebi-
valci na m^ je najredkeje nase-
ljena evropska država. Strnje-
no je naseljena samo ob obali,
saj notranjost otoka, ki zavze-
ma 4/5 celotnega ozemlja, ni
primerna za poselitev. Notra-
njost otoka predstavljajo puš-
čave ognjeniškega drobirja, la-
ve z ognjeniškimi žreli in raz-
pokami ter številni ledeniki.
Obdelan je približno 1 odsto-
tek površine ognjeniškega oto-
ka, 20 odstotkov zavzemajo
pašniki, ostalo pa prvobitna
narava.
Neustavljiva želja
- potovati
Misel potovati na otok na
robu Arktike je bila tako živa
in vabeča, da sem se nekega
dne resnično znašla v letalu,
ki je letelo proti zame skriv-
nostnemu in »nedostopnemu«
otoku. Pristajali smo. Letalo
se je nagibalo in skozi avion-
sko okence sem že lahko ujela
prve utrinke dežele. Le še ne-
kaj trenutkov nas je ločevalo
od stika s tlemi in hiteli smo
prestavljati urne kazalce za
dve uri nazaj. Občutki in pri-
čakovanja so se poigravali z
menoj. Le kakšne občutke so
imeli irski menihi v 6.st., ko so
prihajali na otok živet puščav-
niško življenje in kasneje Vi-
kingi? Kaj pa Rimljani in še
pred njimi Grki, ki so med 330
in 325 pr.n.št. verjetno prav
tako pripluli do otoka? Prevze-
mal me je nemir.
Dimno mesto
Glavno mesto Reykjavik je
center komunikacij, izobraz-
be, zdravstvene in socialne
službe ter državnih poslov. Tu
prebiva kar 60 prebivalcev te
dežele. Prvi stalni naseljenec
Ingolfur Arnarson je začel leta
874 kmetovati na mestu, kjer je
zraslo glavno mesto. Ime Reyk-
javik - dimno mesto, je dobilo
po brbotajočih bazenčkih vode
in blata, iz katerih se je zaradi
visokih temperatur kadilo. Te-
ga danes ne vidimo več. Danes
ljudje uporabljajo geotermalno
vodo za ogrevanje tako stano-
vanj kot tudi rastlinjakov, v ka-
terih gojijo zelenjavo za lastni
trg ter različno cvetje. Slednje
prinaša barve v deželo, v kateri
je zaradi oblačnega, sivega vre-
mena pogost občutek potrto-
sti. Mesto je polno kulturnih
znamenitosti, zanimivo pa je
tudi za ljudi željne zabave in
tovrstne sprostitve. Čez teden
je utrip mesta brez posebne
živahnosti, ob koncu tedna pa
popolnoma spremeni podobo.
Lokale napolnijo stari in mladi
in življenje se odvija pozno v
noč, vse do 3. ure zjutraj.j^^
lokali zapro. Na ulicah poj^^'
no zavlada spokojna tišina
Glavno mesto name ni n^,
dilo posebnega vtisa. Mes'
kot vsako drugo, le da je ^
izredno čisto. Zapustila svg
že dan po prihodu, saj svj
želela miru in narave.
Kako po otoku?
čakala naju je prib^
2000 km dolga pot. Možn« ^
potovanja po otoku so štev^^
ne, od avtobusnih prevoz^,
turističnih letal, do povse,^j
pustolovskega odkrivanja ^
žele s terenskimi vozili, alij^,
kar na hrbtih islandskih koj ]
Posebnost so terenska vozil-
velikimi   kolesi,   ki   služi
predvsem potovanju po not
njosti dežele, kjer so ceste 2 ^
lo slabe, težko prehodne '
polne presenečenj. f
Islandija je ena najredkeje naseljenih dežel v Evropi A
Naslednje jutro je lilo kot iz škafa. Mati je nekaj godrnjala o
ponjavi, oče pa je nejevoljno menil, daje do poldneva še polnih
pet ur. S sestro sva odšla skupaj v šolo - imela sva le en dežnik.
Na razpotju naju je čakala Ivanka, zakmašno oblečena, z
velikim dežnikom v roki. Svojega sem dal sestri in se stisnil k
Ivanki pod njenega. Do Žejne grape se zaradi sestre nisva mogla
kaj prida pomenkovati. Tam pa sta jo čakali njeni sošolki.
Pospešila sva korake in svet je postal samo najin. Da naju dež ob
straneh ne bi preveč napral, sva hodila tesno drug ob druge.
Želel sem si, da bi pot še ure trajala in dež prav tako dolgo lil.
»Še nebo joče, ko naju vidi zadnjikrat na poti v šolo,« sem ji
dejal napol za šalo, napol za res.
»Ne misli le na žalostne stvari. Čeprav sva zdajle skupaj, pa se
že vnaprej veselim dneva, ko me boš obiskal. Upam. da me boš,
četudi pravi Poklepova Majda, naj ne gradim gradov v oblake,
kajti fantje se ponavadi radi držijo pregovora: fant. ki rad se
podaja čez doline in gore, hitro pozabi na svoje prvo dekle.«
Topel val ugodja me je prešinil, kajti iz njenih besed je velo
majčkeno ljubosumja.
»Ne dvomi o moji zvestobi. Kmalu boš spoznala, da se Majda
moti.«
Nič ni odgovorila. Začela je tiho peti pesem o dekletu, katere
brat je bil razbojnik. Pesem sem že Pižorla slišal omeniti,
besedila in napeva pa seveda še nisem slišal Zaprosil sem jo,
naj glasneje poje, kajti dež je tako glasno škropotal po dežniku,
da besedila nisem jasno razločeval. Pesem je v dušo segajoča in
je ne bom nikoli pozabil. Peti sem jo slišal po nekaj letih še
enkrat, potem pa nikoli več. Pot, po kateri bi z Ipanko rad hodil
celo življenje, je minila kot bežen sen. Še nikoli mi ni čas tako
drvel, kot je drvel od prejšnjega dne naprej, le še nekaj ur je bilo
do slovesa.
V razredu je bilo zelo glasno. Trije kralji, zlasti Miro, so kar
žareli od zadovoljstva, da je tiranije konec. Odslej bodo uživali
prostost. Nihče večjim ne bo vcepljal neumnosti in jih vpraševal
neslanosti, ki jim nikoli v življenju ne bodo koristile. Živeli so v
zmotnem prepričanju. Jama ni bila šolski razred. Jožka je že po
slabem letu, skupaj z dvema tovarišema, zasulo v jami. Tisti
dan smo imeli le dve uri pouka; verouk in zgodovino. Pravza-.
prav ni bil več pravi pouk. ampak bolj napotek za življenjsko pot
tistim, ki se v jeseni ne bodo več vrnili v šolske klopi. Župnik je
imel proti pričakovanju lep nagovor. Govoril je o poštenosti,
zakonski zvestobi, ki je vir družinske sreče, o ljubezni do
bližnjega, o tem. da ne smeš napraviti nič takšnega, česar ti ne
želiš, da bi ti kdo storil in povedal je še veliko lepih naukov. K
vsakemu je dodal primerno priliko. Nič ni grmel o peklu,
prekletstvu in pogubljenju. Celo trije kralji si niso prišepetavali
pripomb na njegove besede. In kdo bi si mislil - tudi Marjan ga je
zaverovano poslušal. Na obrazu ni imel sledu posmehljivosti.
V odmoru sem se izogibal Marjana, kar je hitro opazil, prišel k
meni, me prijateljsko dregnil v rebra in me z narejeno vedrostjo
vprašal:
»A me danes ne poznaš?«
»Prav zato, ker sem te v dno duše spoznal, mi ni zate.«
Zardel je in jezno bevsnil:
»Po duši me ni mogoče spoznati, ker je nimam.«
»Nič novega nisi povedal. Včeraj sem ugotovil, da tudi vesti
nimaš.«
»Te pa res ne potrebujem. Lahko bi me kdaj pekla, kar pa, kot
govoričijo, ni prijetno.«
Nisem mogel verjeti, da je res popoln pokvarjenec, kot se je z
vsem ponosom kazal. Gotovo me je hotel le dražiti in doseči
določen namen, kakšnega, nisem mogel uganiti. Obrnil sem mu
hrbet, da bi se ga znebil, toda spet se je postavil predme rekoč:
»Te jezi, ker sem ti pospravil tistih nekaj kovačev iz dupla?«
(en kovač je bil kovanec za deset dinarjev)
»Pa te le peče vest, da se mi spoveduješ.«
»Saj ti pravim, da je nimam, pa tudi, ko bi jo imel, bi seje pri
tem ne osmodil. Denarja si nisi prislužil, tudi na kak drug
pošten način ga nisi pridobil, sicer bi ti ga ne bilo treba skrivati.
Pa tudi potreben ga nisi, da si ga shranil, meni pa je prišel
krvavo prav - z njim sem poravnal dolg. Ker sem bolj zvit, kot si ti
misliš in ti bolj neumen, kot sem mislil jaz, sem denar z lahkoto
našel in brez kakršnegakoli očitka izmaknil. Zaradi mene me
lahko prijaviš žandarjem, krajši konec boš potegnil ti. Jaz sem
ukradel samo ukradeno.«
»Zakaj se le ponašaš s svojimi lumparijami, mi še povej?«
»Zato, da ti bo jasno, da te v bistrosti daleč prekašam, da bo:
nekoč mož, ki nekaj velja, ti boš pa v najboljšem primeru
kakšni zatohli pisarni praskal po papirju.«
»Pa te le nekaj hudo žre. Kaj, mi je malo mar«
Odrinil sem ga izpred sebe in odšel v klop. Kmalu je zazvoni
V razred je prišel učitelj za zgodovino. Dolg, suh mož je bil. Rd
smo mu Konjska smrt. Res je njegova čeljust spominjala r
konjsko. Bilje, če že ne popoln, pa precejšen brezverec. Svojo a
zgodovine je imel po verouku, kar mu je bilo, po vsem sodeč, li-
po godu. Velikokrat nas sploh ni poučeval ali spraševal, ki
nemalokrat je bilo njegovo prvo vprašanje, ko je vstopil v razm
kaj nam je božji hlapec vcepljal v negodne betice.
Tisti dan pa nas ob vstopu v razred še pogledal ni. Usta je drl
odprta, da so bili dolgi, naprej štrleči in rumeni zobje še bolj vidf^
Suknjič, vedno vzorno zapet, je imel odpet in je zamaknjeno vii
na njem. Srajco je imel preveč navzgor potegnjeno in kravi
zasukano na stran. Tudi las ni imel tako zelo polizano počesat
kot običajno. Skratka, Bil je tak, kot bi se malo prej pretef
Utrujeno je sedel za mizo in nas nekaj časa gledal, kot da k
prvič vidi, dvignil hrbet roke pred usta, se odkašljal in spregovof'
»Danes sem, dragi mladi sotrpini, zadnjič med vami, kajtif
počitnicah mi je na voljo premestitev v Prekmurje, ali pa odpus'
trajno prepovedjo učiteljevanja, čemu, pa smete ugibati. Za sto'
ne bom veliko govoril, polagam pa vam na srce, ne pozabite p"
vsega, o čemer sem vam pripovedoval. Zapomnite si kaj"
zgodovine, sicer boste ostali še naprej tlačani, sicer moderni]
vendar tlačani. Do danes se človeštvo še ni popolnoma
naučilo iz zgodovine, zato bo še v bodoče ostalo klavna živina^-
v mnogo večjem obsegu in strašnejši obliki kot doslej. Dob^
spremljajte dogodke in govorance politikov, katerekoli barve'
in lažje boste izluščili namen podžigalcev. Lažje vam bo preso^-
ti, kdaj je domovina res v nevarnosti in kdaj so ogrožene'
koristi te ali one stranke, takšnih ali drugačnih pranapetežef
Načel je tudi politične razmere v Evropi in začel razpravljal^
vojni, ki ji grozi. Nas takšne reči niso zanimale, zato ga je 0
preusmeril drugam - na gospoda župnika. Vprašal ga je: »C"
pod učitelj, ali vas danes nič ne zanima, o čem nam je govo^
gospod župnik?«
»Danes izjemoma ne. Celo podprl bi ga v trditvi, da bodo pH-
vse barabe v pekel, kjer bodo jokale in stokale ter škrtale z zobn^^
»Kako bodo pa škrtale brezzobe barabe?« je Jožek nedol^^
vprašal.
»Dobile bodo pločevinaste.« Planili smo v hrupen smeh, šec^
sam seje nasmehnil, segel po mali knjigi na mizi, jo zaprl in ^'
vtaknil v žep. Iz miznega predalnika je pobral nekaj drobna^
stopil do prve klopi in vsem po vrsti segel v roke. Zdelo še ntij^' [
trem kraljem najprisrčneje. Pri vratih seje ozrl še enkrat, zavz^^
nil in zaprl vrata za seboj. V razredu je še nekaj trenutkov vlad^
zaprepadena tišina, kajti Konjsko smrt smo imeli radi.
PETICA
V MODNEM VRTINCU
47
London po Londonu - četrtič!
Baročne princeske, platinaste punkovke in liverpoolski kuštravci
etošnji šestnajsti november je bil že četrto leto zapored
znik za frizerje, estete in vse, ki jih moda spremlja skozi
[lovo življenje. Da je takih v Sloveniji res veliko, je
pričljiv dokaz že tri tedne pred prireditvijo razprodana in
dan prireditve do zadnjega kotička napolnjena velika
)rana v ljubljanskem Cankarjevem domu. Pa čeprav je
J treba za ogled največjega frizerskega spektakla pri nas,
idon po Londonu, odšteti kar 9 tisoč tolarjev.
fendar, bilo je kaj videti,
organizator prireditve,
ijetje Ilirija, ki je največja
)izvajalka kozmetike za
e v Sloveniji, ni mislil
}lj na predstavitev najno-
ših pričesk, temveč tudi,
na ustrezen make-up, prila-
gojen različnim stilom obla-
čenja.
Poleg eminentnih frizerskih
mojstrov iz tujine, so se ob
bodočem slovenskem frizer-
skem podmladku predstavili
tudi stilisti iz Narta Studia pod
taktirko strokovnega vodje Pe-
tra Klinca. Slednji je navdušil s
svojimi ekskluzivnimi kreaci-
jami v stilu baročnih princesk
pod imenom Noč v operi.      ■]
In kaj smo še videli? V lasno
modo se je vrnil punk, kakr-
šnega smo poznali konec se-
demdesetih in v začetku
osemdesetih let. Na veliko ve-
selje mladih in grozo starej-
ših, ki prisegajo na tradicio-
nalno urejenost. Retro punk
temelji na razmršeni, natupi-
rani pričeski, iz katere »štrlijo«
z želeji utrjeni posamezni
daljši prameni. Vendar, tudi
naglavna moda zna biti letos
liberalna, saj še vedno pripo-
roča klasične paževske, glad-
ko počesane pričeske. Dolge,
krajše ali kratke.
Pa barve? Ogromno je plati-
nasto blond in žareče rdeče,
kot zanimivost se pojavlja
neenakomerno barvanje, torej
prelivajoči se prameni različ-
nih barvnih nians.
Še pogled na moške glave:
tisti, ki želijo slediti modi, si
bodo znova puščali rasti lase,
saj so pri letošnjih hit priče-
skah lasje na prednjem delu
glave daljši, z ravno pristriže-
nim fru-frujem. Ali prosto po
pesmici: »..kot Beatles poče-
san...«
Stilist moške pričeske je bil Uroš Žvab.
Nova generacija punk frizur. Pričeska zahteva veliko utrjeval-
ca za lase, laka, gela... Na fotografiji je stilist Mitja Tavčar z
manekenko.
Izrazito natupirana pričeska
s prelivajočimi prameni od
temno do svetlo rdečih las.
Stilist Zoran Gajič.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Pričeske iz zalculisfa
v Londonu se vsako leto v
oktobru odvija osrednja sve-
tovna frizerska prireditev Sa-
lon International. Vodilne sve-
tovne frizerske hiše se pred-
stavljajo s svojimi novimi ko-
lekcijami, ki potem pomenijo
smernice, aktualne eno leto.
Na tej prireditvi se zbirajo
frizerji iz celega sveta, ki si
lahko na samem sejemskem
delu ogledajo demonstracije
na malih odrih, v manjših dvo-
ranah step-by-step seminarje,
v veliki Grand hali Theatre pa
show programe s prikazi v
živo pred nekako tri tisoč gle-
dalci v vsakem showu. Ti sho-
wi ponavadi trajajo dve uri in
stanejo približno 150 mark.
Če si kdo želi ogledati prav vsa
zveneča imena, to pomeni kar
nekaj denarja.
Letos me je ponovno dolete-
la čast, da sem bil z dvema
drugima frizerjema iz Sloveni-
je akreditiran z vstopnicami
za prav vse shovve in demon-
stracije, in sicer kot predstav-
nik za Hair-Fashion Alpe
Adria. To mi je omogočilo tudi
častne sedeže v prvi vrsti in
seveda dostope v zakulisje.
In kaj torej pomenijo mod-
ne smernice, ki so jih diktirali
Vidal Sasoon, Tony&Guy, Tre-
vor Sorbie, Patrick Cameron,
Charles Worthington, Guy
Kremer, Rita Rusk...?
Celotna podoba pričeske je
zelo surova, ne sme dati strog
počesan videz, izgledati mora
zelo razmršeno in skorajda
štrleče. Linije striženja so med
seboj v veliki meri nepoveza-
ne, če da to seveda svoj po-
men. Prevladujejo tudi kombi-
nacije med mehkimi in trdimi
linijami, ki so zelo strukturne
in teksturne. Zelo pomemben
je tudi tako imenovan fru-fru
(pony), obvezen v ekstremno
kratki obliki, ki je lahko meh-
ka ali trda, ali pa v preraščeni
obliki, zelo izrezan, da se us-
meri nizko po čelu.
Barvne tehnike so opustile
močne široke kontrastne pra-
Sodobni modni trendi: priče-
sko   je   ustvaril   Kristijan
Styling, make-up in fotografi-
jo pa Saša Leben.
mene, ki so se blokirali med
seboj.   Prevladujejo  tehnike
prelivanja, senčenja, delnega
barvanja, poudarki toplo-hlad-
no. Tonacija barv je lahko zelo
kontrastna, vse je odvisno od
tehnike..
Zanimiv je tudi podatek o po-
novni oživitvi hladne trajne, ki
živi v zelo močnih skoraj skrega-
nih kodrih, tudi v kombinaciji
močan koder - raven las. Spenja-
nje las je še vedno zelo aktualno,
vendar je zelo malo čistih Hnij,
izstopajo štrleči deli, ogromno
pa se uporabljajo lasni vložki.
Naj to mojo zgodbo nove
mode končam s citatom tri-
kratnega frizerja leta Anthoni-
ja Mascola (Tony&Guy): »Prvo
pravilo mode je, da jo prilaga-
jamo človeku, ne pa, da člove-
ka prilagajamo modi!«
. KRISTIJAN PETEK
Modni hit in statusni simbol
Modna filozofija, polna
rita j enega zaničevanja in
osmehovanja dolgo ali
fatkovidnim »očalarkam in
čalarjem«, je zastarela, pre-
'veta, slaboumna...
Nositi očala s stekli za korekci-
'vida je pravi modni hit. Celo
%sni simbol, če pomislimo
^ številne svetovno znane film-
igralce, pevce, politike in
toh osebe, ki na tej naši ze-
'fljski obli kaj pomenijo. Mno-
so namreč kontaktne leče sa-
'ovšečno zamenjali za - očala.
^ Več - v modnem časopisju se
vse bolj pogosto pojavljajo foto-
grafije manekenov in mane-
kenk, ki nosijo očala z navadnim
steklom, torej brez dioptrije.
Skratka, modna muha, ki pa, če
jo želite dosledno upoštevati,
sploh ni tako poceni. Če na to-
vrstnem modnem dodatku piše
ob strani denimo Giorgio Arma-
ni, Gianfranco Ferre, Calvin
Klein ali Versace, bo takšen
drobcen detalj, ki predstavlja is-
točasno tudi statusni simbol, kar
smelo stanjšal vašo denarnico...
Moda je pač zato, da jo upo-
števamo ali pa tudi ne, kajne?
Gianfranco Ferre
Armani
Calvin Klein
48
RUMENA STRAN
TRAČNICE
Oglasili so se želodci
Slavnostno sejo v počastitev 40-letnice poslovnega sodelova-
nja slovenskih naravnih zdravilišč je na odru celjskega Narod-
nega doma zaključila predsednica njihove skupnosti. »Beseda
so izzvenele, glasba je utihnila,« je rekla Vekoslava Gojčič, pri
tem pa je zamolčala stanje v želodcih. Da so se oglasih tudi
želodci, se je bilo mogoče prepričati v stranski dvorani. Tudi
predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič je bil
zaradi opoldanske ure lačen.
Črno Še ni zlato
Nekoč Rudnik lignita Velenje, sedaj Premogovnik Velenje.
Tako stoji zapisano z zlatimi črkami na upravni hiši na
Rudarski cesti v Velenju. Nič drugega, le sprašujemo se, če bodo
velenjski knapi kdaj kopali tudi zlato?
Soprogi S
soprogami
Le ob redkih priložnostih
lahko slišimo, da nekdo poz-
dravlja ugledne goste s sopro-
gami. Ob šmarškem občin-
skem prazniku pa je župan
Ivan Rakun pozdravil velenj-
skega župana s soprogo, pa
šoštanjskega s soprogo, pa
člane občinskega sveta s so-
progami... Še sreča, da je bila
ljubenska županja Anica Ra-
kun brez moža, ker bi se
drugače Rakunu (pa ne An-
kinemu soprogu) podrl vozni
red.
Kupec se bo našel
V velenjskem M clubu so si
omislili kar precej razkošno no-
vo kolekcijo, za najdražjo večer-
no toaleto pa bo treba odšteti
700 tisoč tolarjev. Nekoga bodo
že »zrajcali« s cenami; če to ne
bodo ravno potrošnice, pa je M
club nenazadnje zanimiv tudi
za tiste onstran zakona, kar so
zmikavti že dokazali.
Vprašanje
Stara je že zgodba, da nihče
noče mozirskih smeti. Najprej
v Gornjem Gradu, potem v Ve-
lenju... Glede na to, da so vsi
prepričani, da ima župan in
poslanec Jakob Presečnik kar
dobre zveze, bi lahko mogoče
uredil, da bi mozirske smeti
vozili kar pred parlament?
ZANIMIVOST
Prvič vlak na Pilštanju
Trg Pilštanj obstaja že dolga leta, v pisnih virih pa je bil prvič omenjen leta 1404. V vseh tel'
letih pa ni zaslediti podatka o tem, da bi se po pilštanjskih gričih vijugala »železna cesta«.
Zato je bil prihod turističnega vlakca Atomčka na Pilštanj kar veliko presenečenje za vseh;
krajanov, ki so potnike, zapisane v zgodovino, pričakali z navdušenjem. Nato so, vsaj p
podatkih Jožeta Miklavca, ki je pričakal prihod Atomčka s fotoaparatom, tako domačini k(
potniki družno zasedli klet Edija in Jožeta Ločarja na Pilštanju.
AMADEUS POROČA
Klic iz pradavitine
Moji slovenski potomci res so od sile,
kandidatov imajo za celi oktet -
od predvolilnih obljub se bodo sline cedile!
Pa vendar na koncu ostal bo le še duet.
Duet zabrenkal bo bolj virtuozno,
zmagal bo umirjeni stilist.
Vprašanje je le, če državo porozno
lahko na bolj umirjeno brenkanje pripravi
solist...
(Od)lcloni
Predvolilna tekma je v zamahu,
medtem država viša davke,
delovno dobo daljša v istem dahu;
le kje pripravlja še popravke?
Naša televizija je na satelitu,
naj z nami dolgočasi se Evropa,
pa saj država smo v tranzitu,
ki v razviti svet šele vstopa.
POPEVKA
DEKLE IZ OBJEKTIVA
22-letna Alja Verbič je doma v Šentjurju, drugače pa v
Ljubljani študira ekonomijo.
Foto: GREGOR KATI'