Savinjski vestnik I Celje, petek 11. junija 195^ | LETO VII. ŠT. 23. — CeNEA 10 DIN Ureja aredaiSki odbor. Odgovorni urednik Tone Ma^lo. Uredništvo: Celje. Titov tr|t 1. Pošt. pred. 123. Tel. 20-07. Cek. račun 620-Т-23в рг! NB FLR! » Celju Tisk Celjske ti.skarne. Četrtletna naroinioa IS^î, polletne 250, celo- letna 900 din. Izhaja vsak p&tek. PoStnina plačana v (futovini. Zgodovinski sklepi v Atenah Pcpolna soglasnost o dopolnitvi Ankarskega sporazuma z vojaško zvezo v Atenah so izdali naslednje uradno sporočilo o obisku predsednika FLRJ maršala Tita v Atenah: Na povabilo Njegovega Veličanstva kralja Grčije je predsednik Josip Broz- Tito prišel na uradni obisk v Atene dne 2. junija 1954. V predsednikovem spremstvu je bil državni sekretar za zunanje zadeve gospod Koča Popovié. Med razgovori, pri katerih so sodelo- vali maršal Tito, predsednik vlade mar- šal Aleksander Papagos, državni sekre- tar za zunanje zadeve gospod Koča Po- povič, zunanji minister gospod Stefanos Stefanopulos, so skrbno pregledali med- narodni položaj v luči bližnjih dogod- kov. Ti razgovori, ki so potekali v popolni prisrčnosti, so še enkrat dokazali tesno prijateljstvo med Jugoslavijo in Grčijo ter omogočili ugotoviti istovetnost sta- lišča o lyseh obravnavanih vprašanjih. Obravnavanje posameznih vprašanj, hi zanimajo dve državi, je potrdilo so- glasnost v odnosih in voljo, da se kon- solidirajo. Izražena je bila želja, naj se konstruktivno sodelovanje razširi na vsa področja: politično, gospodarsko in kulturno. Na področju gospodarskih odnosov med dvema državama je bilo ugotovljeno, da je doslej storjeni na- predek zelo zadovoljiv in da daje polno in iskreno sodelovanje plodne perspek- tive za prihodnost. Veliki mednarodni problemi so bili proučeni s stališča njihovega vpliva in koristi dveh držav ter vzdrževanja miru v Evropi. Ugotovljeno je bilo, da zahte- va sedanji s^plošni položaj v svetu stalno budnost s strani podpisnic trojnega Ankarskega sporazuma ter tesno siste- matično sodelovanje. Po zamisli podpisnic je predstavljal trojni Ankarski sporazum prvo obdobje še bolj krepkega in učinkovitega sode- lovanja med njimi. V tem smislu sta se dve vladi v polnem soglasju s turško vlado sporazumeli, da dopolnita trojni pakt s sklenitvijo formalne zveze. Na ta način krepijo mir in kolektivno var- nost na podlagi listine Združenih naro- dov. Sklenjeno je bilo, da bo zvezo ustanovil Svet ministrov za zunanje zadeve na prihodnjem letnem sestanku, ki bo v Beogradu. \Da bi še bolj razširili temelje troj- nega Ankarskega sporazuma pri naro- dih treh držav, sta se vladi na predlog maršala Papagosa zedinili, da se usta- novi trojna posvetovalna skupščina, ki ho sestavljena iz enakega dela grških, turških i)n jugoslovanskih poslanikov in se bo sestajala izmenoma v vseh treh prestolnicah. Turška vlada je bila prek svojega ve- leposlanika z razgovori popolnoma so- glasna. Take vojske nima nobena država Tako je dejal France Novak iz Ašker- čeve ulice, ko je v noči poplave s svojo družino spravljal stvari pred pogubno deročo vodo. Stanovanje mu tedaj še ni zalila voda, zato sta z ženo mrzlično dvigala pohištvo in gledala kako bi še kaj rešila. V tem sta pri oknu stoječa v vodi, ki je segala že nad kolena, za- klicala dva vojaka: Tovariši, potrebu- jete pomoč? Ali so otroci že na varnem? Dajte, ix)magamo vam, da ne bo pre- pozno! In ko sta se zakonca ozrla skozi okno, sta zagledala vojake, ki so ne- ustrašeno nosili in reševali. V tem je zaklical zopet moški: Rešite mi konja, -edinega konja! V bliskoviti naglici je že bil organiziran gumijasti čoln, s ka- terim sta se skozi vežo pognala do hle- va na dvorišču. Vendar nista uspela, ker je čoln zaneslo pri drugem izhodu v deroči tok razbesnele vode. Na pomoč so morali priti drugi reševalci, da so ju rešui neizogibne smrti. Pretresljiv prizor se je nudil zopet v soboto v jutranjih urah, ko so ponov- no vojaki reševali iz hleva, ki stoji pod pokopališčem živino, ki je stala vso noč v vodi. Hlev je bU obdan še ves z glo- boko vodo, toda živina ki je vsa one- mogla klicala na pomoč v kolikor se že osejali in obdelali 23 ha zemljišča. Samo krompirjevih po- vršin je uničenih okoli 9 ha. Tudi v ob- činah Šentjur, Dramlje, Slivnica, Po- nikva in Žusem je voda precej opusto- šila, vendar v primerjavi z vo j niskim in celjskim predelom škoda ne bo tako velika. V teh občinah so napravili ne- kaj škode tudi plazovi. Močno zamulje- nih je okoli 50 ha travniških površin. okrog 15 ha orne zemlje pa bo treba ponovno preorati in posejati. Na področju celjske mestne občine bo treba na novo obdelata okoli 70 ha p»- vršiin, ker so njive močno naplavi j ene z blatom. Tu so prizadeti vrtovi celj- skih delavcev, ki stanujejo v Cretu, na Spodnji Hudinji, Gaber j u in Zavodni. Njihovih vrtičkov je skupaj okrog 15 ha Na poplavljenih področjih znaša ško^da na kulturah po ocenitvi strokovne ko- misije povsod več kakor 50%. V Savißj- Eiki dolini pa je škoda neznatna, saj so samo 4 hmeljišča popolnoma cpustole- na, drugje pa ni voda prizadejala ob- čutne j še škode. Tudi v krškem, šoštanjskem in slo- venjegraškem okraju je pcmodenj ne- katenUi krajih povzročila v kmetijstvu precej škode. Zlasti je občulaio prizadet okraj Krško, kjer bodo mcrali ponovno preoraiti okrog 300 ha zemljišč. Plazo- vi so napravili večjo škodo tudi v vino- graddh. Nekateri vinogradniki so občut- no prizadeti ter se bodo brez investi- cijskega posojila za obnovo le težko opomogli. Tudi na celjskih ulicah je voda odložila cele drvarnice, zaboje itd., ki jih je ugrabila med svojim din^janjem skozi naselja in vasi. S črto je označena višina, ki jo je voda dosegla v bližini središča Pogled iz letala na poplavljeno področje Celja Pri reševanju ljudi in imetja so se nekateri herojsko izkazali Na splošno so ljudje pokazali veliko razumevanje do prizadetih ljudi v po- plavOtjendh krajih. Mnogi med njdm¿ zlasti v Celju in Vojniku, kjer je voda najbolj razsajala so v življenjski nevar- nosti reševali ljudi, živino in imetje. Preveč jih je, da bi vsakega posebej naštevali, mnogi med njimi si pa prav gotovo zaslužijo priznanje in odlikova- nje za svoja hrabra dejanja. V Voainiiiku, kjer je podivjana voda bi- la najbolj nevarna ljudem in živini, se je osebno odlikoval pri reševaniju živ- ljenj in imetja Pavel Poteko iz Vojnika. Ta požrtvovalni reševalec je rešil živ- ljenje Kajta Stanetu, ko so se nanj se- sula vrata in je z njimi vred padel v deročo vodo. Komandir Ljudske тШае v Vojniku Milan Baftistič je v življenj- ski nevarnosti rešil življenje Pavlu Po- teku, Hubertu Kolšku in Stanetu Rep>- ku. V deroči 1,5 m visoki vodi v hodni- ku poštnega poslopja mu je uspelo pre- plavati na drugo stran trga, kjer se je trdno oprijel železja na oknu in tako zadržal ponesrečence. To mu je uspelo le zahvaljujoč njegovi hrabrosti in pri- sebnosti duha. Miličnik Stanko Repek je v Voijniku pri reševanju ljudi zašel v deroči tok vode, kjer bi kmalu sam utonil. Tudi miiiličnik Franc Rumpf iz Vojnika se je pri reševanju izkazal po- žrtvovalnega in je tudi po njegovi za- slugi rešen dobršen del ljudskega pre- moženja, čeprav je bil pri tem sam v smrtni nevarnosti. Poplave so zahtevale tudi smrtne žrtve Po dosedanjih ugotovitvah je bilo za- radi pcplav 22 smrtnih žrtev. V Celju so izgubili življenje: družina Snek, in to: oče, Anion, mati Mari^, enajstletni saln Anton, sedemletna hčerka Marica in šestletna Terezija. Utonili so še To- maž Bratič, delavec iz Cinkiame, Jože Kamer, upokojenec, Ivam Tanjšek iz Škofje vasii, Mihael Vemgusit iz Škofije vasi, šolarka Roiika Vrečko iz Šentjur- ja, 11-'letna Marica Zdolšek iz Višnje vasi in 25-letni Franjo Petkovič iz No- vakovcev. V Šoštanju sta utonila Franc Lilite- neger, star 38 let in oče petih nedo- raslih otrok. Bil je delavec pri podjetju Gradiš in naš večletni dopisnik. Utonil je tudi 85-letni Janez Praprotnik. V Slovenj Gradcu je zemeljski plaz zasul hišo bajtarja v Paškem Kozjaku štev. 29 ter so bili na mestu mrtvi: Ferdo Vaaušek, žena Angela, oče Franc ter dva otroka Herman in Franc. 2rtev poplav je bil tudi Franc Robin, doma ÎSE Prevalj, ki je bil delavec v rudniku ter je utonil na poti domov. V okraju Ptuj pa je utonil Anton Cvetko, šofer. Nesreča ga je zadela, ko je čistil na- plavine na mostu preko Drave. Učinkoviti ukrepi za odpravo posledic poplav 2e v soboto dopoldne po strašni noči so na okraju sestavili štab za pomoč poplavljencem. Isto so storili tudi ¡na mestnem odboru v Celju. Okrajni in občinski ljudski od'bor v Celju sta ta- koj organizirala posebne urade, ki po- slujejo v pomoč podjetjem in državlja- nom. Stab za p)omoč je organiziral tudi posebne komisije za ocenjevanje škode, za pomoč poplavljencem, socialno komi- sijo, ki skrbi za prehrano in prenočišča ter za otroke prizadetih. (Nadaljevanje na 2. strani) stran 2 Savinjski vestnik, dne 11. junija lt54 Stev. 2 POPLAVLJENI KRAJI KLIČEJO NA POMOČ Okrog poldne je prispelo v Celje več naših najvišjih politiônih in gosp)odar- &kih predstavnikov, med njimi tov. №- ha Marinko, Mica Slandrova, Ivan Re- gejit, Viktel še celjsikii zvezni pnslaxiec tov. Franc Leslsošok. V soboto dopoldne so že prispele tudi gasilske čete iz vse Slovenije, ki so na- pravile ogromno delo pri izčrpavanju vode iz kleti v Celju in pri ijxDmaganju po pia vijencem v Vojniku. Dobro so se zlasti izkazali gasilci iz Celja, Maribo- ra, Trbovelj in Ljubljane. Ljubljanski gasilci so rešili dva rudarja v rudniku Zabukovca, ki sta bila 26 ur v rovu katerega je na enem kraju zalila voda. Vseh gasilskih društev, kd so poplav- Ijencem pomagali, je bilo preko 80. Po- moč so nudile že od samega začetica tu- di enote JLA, ki so zelo požrtvovalno pomagale reševati. Zlasti na vojniškem področju so vojaki nudila veliko pomoč, v Celju pa so postavili pon tonski most preko Voglajne. Gasilcem in vojakom so pomagale specdalne eikipe ILjudstke tehnike im Rdečega križa iter enote Pro- tiletalske zaščite. Tudi prebivalci so nu- dili prizadetim pomoč v hrani in obleki, mnoge so Celjani vzeli na stanovanje in hrano ter jim nu-diM ix)moč v obla- čilih. V prvi četrti so zbrali toliko oble- ke, da so lahko oblekli vse poplavljen- ce na svojem področju. CHasrú SocdaÜ- stične zveze v Celju so pomagali tvuii B STO jim delom, kjer ko3l je Mio po- trebno. Nas'lednje dni eo se javljali prostovoljci ia Угалвкс^ Slovenskih Konjic, Zreč In Loč ter pomagali od- pravljati opustošenje, ki ga je voda pri- zadejala na vojniákem področju. Tudi deđuvcd iz Železarne т Storah so prosto- voljno organá2árali pomoč opustošenim krajem. Podjetje Beton iz Celja je dalo na razpolago 150 delavcev in 4 kamione za popravilo cest in komunalnih naprav. Vodo, ki jo zaradi nevarnosti okužbe niso smeli Celjani uživati ali pa je sploh ni bUo, so že v soboto pripeljali v та- gonsikih oistemab, oddaljenejšim kra- jem pa so jo vozui z avtocdstemami. Naslednje dni so postopoma prihajali tudi tehnični strokovnjaki .iz Celja in Maribora, ki pomagajo na najbolj opu- stošenih področjih Y industriji, grad.be- ništvu in,kmetijstvu. V okraju bodo se- stavljene tudi 4 mladinske brigade, ki bodo pomagale opustošenje čimprej od- straniti Na področju oefljbk« taeeAnt občine je bilo prizadetüi nek&j Јлгиа Z999 Ijudñ in strašna pustoèenja, ki jih je prustlla de- roča voda za seboj, so ved-no manj vid- na. Zahvaljujoč učinkovitim ukrepom okrajnega .in mestnega ljudskega od- bora in nesebič'ni pomoči vseh delovnih ljudi, se stanje polagoma iz dneva v dan normalizira, seveda posledice bodo še dolgo ča^ vidme ia prùziadeta čkoda občutna. Tuđi T mestu BO bUe mnoge ulice globoko pod vxxio. Sele drugi dan je začela voda polagoma odtdtali. Sprejeto pomoč bo treba naložili tja, kjer bo največ koristila v iTođo 00 »e i^tali kmetijski stro- kovnjaki iz vseh prizadetih okrajev ter so se pogovorili, kako bd čimbolj ubla- žili škodo T kmetijstvu. Na sestanku so bili navzoči tudi zastopnik Glavne za- družne E vez e in sekretar okraijnega ko- miteja Celje, tov. Fraoic Stionoaidič. Naj- prej so ugotavljali škodo, ki jo je po- vodenj povzročila v ix)sameznih pre- delih in okrajih, potem pa so raziprav- Ijali o tem, kako bodo organizirali po- rnoč T sadikah in semenju, da bi opu- stošenim krajem najprej pomagali. Po- treba po semenskem krompirju in dru- gih semenih bo zelo velika, zlasti pa bodo potrebovali v bližnji okolici Celja, kjer eo vrtovi, veliko najrazličnejših sa- dik. Semenskega krompirja bodo "po- trebovali samo na ipodročju Celja naj- manj 6 vagonov. Prizadeti bodo dobili semena in sadike brezplačno, umetna ©nojila pa v nujnih primerih tudi za- stonj, sčoer pa s 50'% popustom. Marsi- kje bo potrebna pomoč traktorjev, kjer pa je voda nsiplavila gramoz in kame- ftje kot v Vojniku in Dobrni, pa bodo »porabljali tudd buldožer. Na poplav- ljenem terenu bodo kmetom nudile po- moč ekipe 'kmDÜjs'kih strokovnjakov. O'bčinski odbori in kmetijske zadruge pa bodo na podlagi strokovnih ugoto- vitev delile prizadetim kmetovalcem semena in sadike za novo obdelane po- vršine. Glavna Eattiružrita arvoaa je iMxsiala rscm zadrugam роалг naj i>o srvojli mo- čeh pomagajo pnizadetâm krajem. Se- meaicskega krompirja bodK) rabàM okieü 17 vagonov in 1 milijon komadov rae- шћ siadlLk. Tri vagone kromperja bo preekrbola Glavna zadružna zveza, OZZ v Mariboru pa 5 vagonov, OZZ т Mari- boru bo preskrbovala po nizkili cenah tvtai razne eadike in darovala 9.580 kg živinske krme. Vsa sredstva namenjena kmetijsitvu bo sbiiraLo Trgovsko podjetja OZZ v Celju v svojem äkiad^v т Šem- petru v SavinJaki dolini, od koder ga bodo delili po potrebi prizadetim kra- jem. Ker je voda odnesla ogromne količi- ne vsakovrstnega lesa. so organizirali enotno zibiranje lesa v skupno skladi- šče, odkoder ga 'bodo ix)zneje delili pro- centualno posameznim podjetjem in zardrugam, katerim je voda les odpla- vila. S tem so onemogočili anarhijo in neupravičeno prilaščanje lesa. Škodo, ki je ogromna, ni mogoče шл- enkrat oceniti, zato komisije z^. oceni- tev škode še vedno skrbno zjbirajo po- datke, na podlagi katerih bodo осетЖ dokončno škodo v industriji in na ko- munalnih napravah, škodo v fcme»iii}- sitvu pa bodo dokončno ocenili т јс&ем!, ko bo žetev pokazala pravo stanje. Pri- zadeti kmetovalci pa bodo seveda upo- števani pri odmeri davka za opus'to- šene p>ovršine. Sekretar komiteja tov. Simonič je de- jal, da bo treba ponwc, ka priliaja, ШкУ racòonalneje izkorist^iti im jo vložiti tÌK kjer bo najbolj koristna, to pa je. eo bomo z njo vsaj delno uredflli regiiJar- cijo Inidoumikov, da bi preiprečiMi v bo- đioče takšno Itatastrofo. -may Se v opoldanskilh urah je voda močno zalivala celjske ulice Kako preprečiti še vеčјо škodo na poplavljenem področju ßkodo, kl jo je poplava povzročila v naših mestih, vaseh in poljih, lahko vsaj deloma omejimo. Predvsem gre tu za posevke in nasade, ki so bili poplav- ljeni in zasuti z muljem. Z raznimi agrotehničnimi merami lahko to škodo precej zmanjšamo, če se bomo držali naslednjih navodu: Žita, ki so popolnoma polegla in kjer ni pričakovati, da bi se ponovno dvig- nila, jih podorjemo 20 cm ter njivo pri- pravimo za pjonovno setev, odnosno sa- ditev. Zita pa, v katerih je detelja koit podkultura, ki pa niso močno polegla, je pa priporočljivo, da jih pobranamo z lahko brano in sicer pravokotno na smer ležanja. S tem pomagamo pri dvi- ganju žit in vzpostavimo večjo zračnost v zemlji, kar je zlasti važno za nadalj- njo rast detelje. Ta ukrep naj izvedejo tam, kjer niso na njivah naplavi j ene večje količine mulja in blata. Krompiriača, katera so ixxpolnoma imičena, je treba podorati in pripraviti njivo za ponovno saditev. Tam pa, kjer so gomolji samo delno odkriti, drugače pa dobro zakoreninjeni, pa jih zagrne- mo iz obeh strani, seveda ne preveč. V času rasti pa jih pozneje večkrat pri- bran ju jemo z umetnimi gnojili. Kulture pa, kjer je naneseno le malo mulja in drugače niso poškodovane, zemljišče dobro prekultiviramo, odnosno prekcp- Ijemo, tako da razbijemo skorjo in zrah- ljamo zemljo. Površine, na katerih je bila odplar- Ijena ornica, kjer pa je še dosti mrtvice, nizko preorjemo (8 do 10 cm), jih ix> možnosti F>ognojimo z organskimi gnc^ jüi, ter nato pose jemo s travniško me- šanico, v kateri naj prevladujejo me- tuljčnice. Tam pa, kjer je na njivah ve- liko gramoza in večjega kamna ter ostale naplavine, pa počistimo z buldo- žerjem, katerega boste áohUi pri ob- činskih ljudskih odborih. Travniki, na katerih je trava ixjpol- noma p>olegla in kjer ni več upanja, da bi se dvignüa, i>ovlečemo z lahko brano v obratni smeri ležanja trave. S tem jo dvignemo toliko, da jo lahko pokosimo. Ce ugotovimo, da je trava uporaibna za krmo, jo lahko posušimo^ sicer pa jo uporabimo za steljo, odnos- no za kompostiranje. Travnike, ki so na debelo naplavi j eni z muljem in bla- tom, preorjemo. Te površine розејеоч* 6 travno mešanico. Njive, ki smo jih pripravili za seten lahko pose jemo, odnosno posadimo V naslednjim semenom: krompir (pred- vsem pridejo v poštev srednje rane sor- te), koruza, krmna pesa, proso, ajda» zelje in visoki fižol. Potrebno seme dobite pri občinstkflb ljudskih odborih, odnosno pri poobla- ščenih kmetijskih zadrugah, na podlag pripravljenih potreb. Opozarjamo, da predno se odločite za enega od teh ukre- pov, vsestransko premislite in se šele po dobrem premisleku odločite. V dvon»- Ijivih primerih pa se obrnite na kme- tijske strokovnjake na okrajnih zadruž- nih zvezah, kateri vam bodo pomagali z nasveti Ing. Pajenk Franček Tudi nekaj takih je še med nami... Morda še nikoli ni imelo priliko iz- kazati naše ljudstvo toliko humanosti^ kot ob zadnjih težkih dogodkih. Skoraj ni primera, da bi kdo odklonil pomoč poplavijencem. Zato je vredno in po- trebno javno ožigosati primer, ki je po- kazal, da so med nami še taki, ki jim je nesreča bližnjega kaj malo mar. Stanovanjski urad je pozval stranko inž. A. C. iz Gubčeve ulice 10, da od- stopi sobo poplavljencem. Brez nadalj- njega je pozvana stranka odstopüa, in î>o nalogu stanovanjskega urada obve- stila podnajemnici (mlajši upokojenki^ M. S. in N. T., ki živita že okoli 20 let v skupnem gospodinjstvu in posedujeta dve lepi veliki sobi s posebnim vhodom vsaka, da se pomakneta za eno sobo dalje v sobo last inž. C. A. ter prvo odstopijo poplavljencu. Tako bi še ved- no bili v dveh sobah, le s to razliko, da bi bü samo en vhod, ki pa veže obe sobL Ko sta sprejeli to sporočilo, se je ena od podnajemnic pričela hudo- vati, naj se jih ne razburja, saj sta že itak dovolj na tesnem. Ce pa hoče sta- novalec inž. C. A. oddati sobo, naj jo odda in naj hodijo poplavljene! skozi njegovo stanovanje. V primeru prehoda iz ene sobe v drugo, pa bi imel vsak svoj vhod in zaprto stanovanje. Ker je jasno, da ne morejo hoditi stanovalci preko drugega stanovanja, če je rešitev lahko izvedljiva na tak način, da se le premakne za eno sobo in pri tem ne Iz- gubi stranka niti za meter prostornine:. Stanovanjski urad je intei-veniral, toda zaman. Obe sta odšli iz Celja in pustili sporočili pri drugi stranki v hiši, da sta odsotni za tri dnL Tako sta odšli na lepše v upanju, da bo poplah minil in bosta lepo ostali v svojih sobah, kot do sedaj. Kot razlog sta navedli še to, da bi pri drugem vhodu, ki bi ga odprU, težko nosili vodo iz kopalnice po strani» ker je bua sedaj kar nasproti vrat in jo še v tem primeru oddaljena le tri ko- rake. Verjetno si bosta svoje živce, ki so lepo mirovali v spanju, ko so drugi brodili po vodi in reševali življenja, pošteno odpočili na tridnevnem oddihu, ■koda ljudstvo, ki je trpelo in trpi še danes, bo enkrat gotovo za vedno obra- čunalo s takimi egoisti, ki hočejo samo živeti in iiživati dobrine, ki jih ustvarja dalovno ljudstvo. Železni most čez Voglajno, ki je kljuboval najhujšim poplavam — strahotnemu pritisku narasle vode ni bü kos. Voda je strgala cestišče z opornikov in ga silovito treščila ob bližnjo hišo FO POVODNJI NEPRIZADETI NA J02EF0VEM HRIBU BO na pobudo Rdečega križa na terenu ïdM-ali med seboj za težko prizadete v okolišu »Skalne kleti« 31.285 din ter več oblačilnih predmetov. Denar in obleko je odbor T sredo razdeiLl med najpotrel>- nejše. Poplavljeni kraji kličejo na pomoč Delovni kolektivi mnogih slovenskih podjetij so že začeli zahirati prostovolj- ne prispevke za pomoč poplavljencem, odzvali pa so se tudi mnogi posamezni- ki, sindikalne pwdruzniice, množične or- ganizacije itd. Preveč bi bilo, če bi vse naštevali, saj se je odzvalo pozivu za p>omoč že nešteto podjetij. Izvršni od- bor LRS je prispevaj 100 milijonov din. Republiški svet Zvere sàndikatov Slo- venije 6 milijonov 200 tisoč din. Rudnik Zagorje 500 itiisioč din, Trgovinska iai Gois.tinsika zbornica LRS 2 miliijona dom, MLO Ljubljana 10 máUjonov din. Glav- na zadružjia zveza 20 malijonov din, OLO Kraaij 10 miJiiijonov din, TeikstU obutev iz Ljubljane 2 mjiliiijona din, Li- tostroj 1,5 тШјопа dim, poslal pa bo v poškodovane celjske tovarne tuda 12 električar j ev in ključavničarjev ki bodo pomagali usposobiti stroje. To- varna Color v Medvodah bo posJala 1.500 kg- barv in laliov v vrednoßti 550 tisoč din. Keramična v Libojlah je da- rovala G.400 komadov keramačmih po- sod, Trgiov£ko podjetje Triglav okrog 200 parov čevljev v vrednosti od 500 ti- soč din. Rudnik cinka Mežica 15 m' re- canega smrekovega lesa, okrajna trgo- vinska zbornica živila v vrednosti 100 fciisioč din itd. Mnogi delovni kolektivi so »poročili, da bodo darovali 1 dan pro- stovoljnega dela za popla vi j enee. V vseh mestih Slovenije so ustanovUi od- bore, ki bodo zbirali denar in material za opustošene kraje. Podjetje »Isltra« v Kranju bo brezplačno popravila ško- do v Cinkarni in na poštni telefonski oentrali v vrednoeti 1 milijon dan. Omembe vreden primer sočutja do pri- zadetih je p>okazala grupa izletnikov .iz Trsta, Id. je poklanüa ¡poplavljenoem 5.380 din in 27.400 lir. Tuđi Glavni odbor Rdečega križa Slo- venije je začel organizirati pomoč za poplavljence. V Celje je že poslal pre- cej obleke, posteljnine in hrane. Okraj- ni odbor RK v Celju je takoj začal v okraju zibiralno akcijo, ki jo izvajago občinski in krajevni odbori RK na te- renu. Pri tem se je izkazal zlasti ob- činski odbor RK iz Stor, ki je že prve dni začel abirati denar. V prizadetih občinah je že razdeljeno med prizadete za najnujnejše potrebe 450 tisoč din, na področju mesta, kjer so posamezniki utrp>eli največ škode, pa preko 4 milijone dinarjev. V okrajnem stabu za pomoč poplavljencem je živo kot v panju Načelnik okrajnega gospodarskega sveta tov. Ernest Zvar, ki je obenem tudi član štaba za pomoč poplavljencem, ima polne roke dela. Pisarna je polna ljudi, telefon neprestano zvoni, mnogi bi hoteli čimprej pojasnila. Ker je obilo problemov, ki jih mora hitro rešiti, dru- ge zopet zaipominiti, da jih bo štab skur>- no rešU., je poklical administratorko, da sproti beleži vse, kar se v sobi dogaja, da ne bi kaj važnega pozabil. Medtem ko daje navodila delavcem iz Kmetij- skega posesitva v Zovneku, ki so prišli s traktorjem na ■ ix)moč opustošenim krajem, že zvoni telefon: iz Vojnika iščejo navodila za delo. Nekdo iz Mari- bora išče mariborske gasilce, da bi jim razdelu suho hrano. Iz Ljubljane spo- ročajo po telefonu, da bodo v kratkem poslali tehnike, ki bodo pomagala pri postavljanju krovov in gradnji mostov. Komaj daje načelnik zadnja navodila tovarišem iz raznih komisij, ki hitijo na opustošena področja, se je že v pred- soibi zopet nabralo nekaj strank. Direk- tor iz Kokre v Kranju sporoča, da je pripeljal za poplavljence peruo v vred- nosti preko p>ol milijona din. Zunaj sto- je še predstavniki drugih podjetij, ki so i;>rí¿li epo(FOČi±L ¿taíbu ekkf) delovnega kolektiva, koliko bodo prisipevall Ta živ-žav je trajal prve dni od jutra do večera, pozneje se je pa. stanje poleglo. Stev. 23: »Savinjski vestnik«, dne 11. junija 1954 Stran 3 NOČ GROZE IN RAZDEJANJA Nekaj tednov je deževalo. Komaj kak sončen dan vmes. Zemlja je — bila prepojena z vodo. Malo večji naliv in poplave ... Toda tako straho- vitega neurja ni nihče pričakoval. V petek popoldne so se nad celjsko kotlino kopičui temni, grozeči oblaki. Okoli šeste ure je začelo grmeti in bli- skati. Takrat se je z vso močjo vsulo iz oblakov. V okolici Dobrne in Vitanja ter Frankolovega je lilo nekaj ur kot iz škafa. V šentjurskem sektorju je pa- dala toča debela kot lešniki. Ljudje v krajih, kjer so se odtrgali oblaki, so bili zaskrbljeni nad lastno usodo. Voda je drla na vso moč po njivah, po vaseh. V hribih so se začeli trgati plazovi. V str- minah nad Lembergom je hudournik odtrgal cele plasti zemlje in kamenja. Vse to je z velikim hruščem drvelo na- vzdol skozi vas. Ogronrme množine vo- de so si poiskale svojo ix>t, kopale nove struge, rušile ceste, mostove, odnašale gospodarska poslopja, hiše, zemljo in pridelke z njiv. Ljudje so reševali ži- vino in imetje na varnejše... Malokdo se je spomnil, da bi sporočil niže leže- čim krajem, da hrumi v doline razde- janje in neukrotljiva vodna sua. Voda je hrumela izpod Pohorja, od Dobrne, Frankolovega, Šentjurja po bo- gatih poljih proti Celju.. Njena moč je bila silna, njeno naraščanje trenutno, a nad ogroženimi predeli je zavladala temna noč. Hudourni valovi so p>odirali drevje, plotove, električne in telefonske drogove, kozolce, barake in hiše. V Voj- niku je drla po vseh cestah v višini pritličnih oken, zalivala lokale in sta- novanja. Njena uničujoča pot je peljala po nižini skozi Vojnik in naprej proti Celju. Do tu je v valovih končalo živ- ljenj troje ljudi. Betonski most preko Hudinje jrri Višnji vasi je razbila voda, ki je hkrati spodkopala tudi vse obrežje Nesreča zahrbtno zadela speče Celjane Hud naliv je že zgodaj zvečer izpraz- nil mestne иДсе. Ljudje so se držali doma in odhajali zgodaj spat. Voda se je medtem z zločinsko potuhnjenostjo valila čez polja okoli Celja. Prvi naval vode se je razlezel le čez bregove Vo- glajne, Sušnice in Hudinje. Okoli enaj- ste ure ponoči so nove množine vode s strahovito naglico naraščale. Voda je v obliki preprog zalivala vedno večje po- vršine mestnega področja. Tam kjer je bila trenutek prej še skoraj suha cesta je v sekundah nato hrumel po pol do enega metra visok val. Voglajna in Hudinja sta zalili p>odročja Spodnje Hu- dinje, Creta, Zavodne, Gaberja, tovar- ne itd. V hipu je bilo v vodi na stotine hiš. Z lesom in podrtinami, ki jih je no- sila s seboj, je zajezila odprtine pod mostovi in še bolj naraščala ... V mestu so sredi noči presunljivo za- tulile sirene. V dežurni pisarni gasilske zveze je telefon klical na pomoč. V Za- bukovoi je voda zalivala jame, na Bre- gu je narasla voda podrla brv pri Be- laju. Kletna stanovanja v Aškerčevi uH- ci so bua na mah v vodi. Od povsod klici na pomoč. Voda je neusmiljeno vdirala v stanovanja, kjer so ljudje nič hudega sluteč spali. Največ se jih je rešilo le v zadnjem hipu. Reševali so le golo življenje, medtem ko je imetje, njih obleke, hrano in pohištvo v nasled- njem trenutku zalna umazana voda. Vso to nedopovedljivo strahoto je po- večala še tema, kajti Celje je bilo vso noč brez električne luči. 2e po prvih navalih vodne gmote so bili imičeni transformatorji. Preostale so izključili, kajti stik z vodo bi lahko povzročil še večje nesreče. Mesto je bño v popolni temi. Ljudje so begali po ulicah. Mnogi so imeli sorodnike kje zunaj in so ho- teli na pomoč, toda voda in tema sta jih zaustavili. Ob dveh zjutraj je hilo središče me- sta le še nebogljen otok sredi razbesnele narave. Na suhem so bile le naslednje ulice. Trg V. kongresa. Trg Svobode, Zi- danškova ulica, Tomšičev trg, Slomškov trg, Stanetova ulica do Mastnakove hi- èe, Cankarjeva ulica do Pošte, Razlago- va ulica in ulica XIV. divizije. Voda je oblegala mesto za Slandrovo kasarno, Slandrov trg. Po Gregorčičevi uUci je tekla reka. Na severu je voda tekla po Miklošičevi, po Mariborski cesti do lo- kala Lenart, medtem ko je po Ašker- čevi ulici tekla do Pošte in v ix>dvoz, ki je bil do železniških pragov pod vodo. Onstran železnice je bilo divjanje še hujše. Železni most, ki pelje v Za vodno je s strahovitim pokom in treskom od- trgalo in ga treščilo ob hišo na levem bregu Voglajne. Pod vodo so biLa pod- ročja Zavodne in Creta, Skalna klet. Gaber je, Spodnja in Zgornja Hudinja, Nova vas, Medlog, Lava, na jugu Breg, Polule itd. Vihar je divjal tudi nad Košnico, Storami, skratka vsa jugo- vzhodna celjska kotUna se je spreme- nila v besneče morje rjave, blatne vode, polne naplavin, blata in podobnega. Vo- ^ je odnašala živino iz vojniškega pre- dela... Ko se je začelo svitati, je bua slika *ele grozna. Povsod so se ob deročih ▼odah zbirali reševalci, med temi tudi radovedneži, M so oblegali poplavljen- fe, ki so žalostno gledali v valove, kjer yoda odnašala njihovo imetje. V tistih trenutkih ni bUo mogoče niti približno vedeti, kaj je pravzaprav büo, kje je največja potreba. Vojska, ki se je ob tej nesreči pokazala tako nesebično požrtvovalno, bo še leta in leta ostala v spominu prebivalstva, je šele proti jutru mogla uspešneje reševati ponesrečence in pri tem izjxjstavljala lastne ljudi v smrtno nevarnost. Brezglavi poplah pa ni trajal dolgo. Ob prvem svitu je Celje že organizirano vojevalo bitko s stihijo. Gasilci, člani protiletalske zaščite, kajakaši Ljudske tehnike, ekipe članov Socialistične zve- ze in ZK so učinkovito posegle vmes. Ljudje v poplavljenih predelih so po- trpežljivo čakali na podstrešjih rn na strehah, da je prišla rešitev. Delavstvo celjskih tovarn je reševalo svoja pod- jetja, čeprav so bñe njihove družine doma v nevarnosti. Voda, ki je prihru- mela preko polj, je uničevala hiše in go- spodarska poslopja, kakor bi bilo vse iz papirja S čolni na sejo mestne občine Zeleni pas na Slandrovem trgu je bü kot otoček sredi deroče vode. Ce bi ne bua vmes strašna katastrofa, če bi bila voda manj umazana in ozračje ne bi tako neprijetno zaudarjalo po odpadkih in gnojnici, bi si človek kaj lahko ustvaril sliko Benetk. Otoček je bü že na vse zgodaj poin meščanov. Po ce- stah je drla voda, a sem in tja so po njej vozili kajakaši ter vojaki v gumi- jastih čolnih. Poslopje Mestnega odbora v Gregor- čičevi ulici je na videz izgledalo opu- ščeno. Toda že v zgodnjih urah so na vse strani veslali kajakaši z naslovi od- bornikov mestne občine. Predsednik tov. Gradišnik je sklical sejo najodgo- vornejših cdbomikov in predsednikov svetov. V kratkem času so se pri glav- nih vratih ustavljali čolni, ki so vozili odbornike. Predsednik mestne občine in sekre- tar MKZKS tov. Olga Vrabičeva sta YSO noč prebila т zgradbi in obvešče- vala Ljubljano o dogodkih ter iskala pomoč. Podrobnih poročil s terena nista dobila, saj so bile skoraj vse telefonske zveze pretrgane. Sele proti jutru so šle izvidnice kurirjev in oglednikov na vse strani. Na seji so sklenui najvažnejše ukre- pe. Bolnica, ki je čez noč ostala brez hrane, pitne vode, brez zdravu in luči, je bua najbolj potrebna pomoči. Dalje so takoj prepovedali prodajo živil, ki so prišla v stik z vodo. Treba je büo nuditi pomoč vsem poplavljencem, ki niso mogli zapustiti svojih hiš, niso pa imeli ne hrane ne oblaču. 2e v prvih dopoldanskih urah so po Celju razobe- sili lepake in raznosüi listke z ороиотШ, da je voda bržčas okužena .in da naj ljudje ne uživajo neprekuhane vode. Medtem je tudi iz ostalih krajev Slo- venije prispelo vedno več reševalnih ekip, vedno več pomoči т hrani in zdra- vilih. Voda je na pobočjih razrahljala zemljo, ki se je usipala na ce- ste. Večjih in manjših plazov je bilo na vseh cestah mnogo. Na sliki delavci pri' čiščenju ceste Celje- Laško. Ko se je podirala hiša, smo se poslo- vili, pripravljeni na smrt Koširjeva hiša stoji na polju med po- tokom in gasilskim domom med Skof jo ▼asjo in Vojnikom. Danes je od njihove domačije ostala le še polovica hiše, medtem ko o njihovih sosedih o Rav- njakovi domačiji ni niti sledu. Nesreča je bua ta, da sta obe domačiji stali tam, kjer je voda najhuje drla. Pri Ravnja- kovih se je najprej porušil hlev. Zato so zbežali h Koširjevim misleč, da bodo tam bolj vami. Voda je naglo nara- ščala zato so vsi skupaj zbežali na pod- strešje Koširjeve hiše. Naval vode pa je bil vedno večji in kmalu zalU vse prostore do stropa. Voda je nosüa tež- ka bruna, ki so se z vso močjo zaleta- vala v stene. Najstrašnejše je büo, ko so nekatera od teh brun začela prodi- rati skozi zidove in rušiti stene. Močan valj je naposled odtrgal polovico Ko- širjeve hiše. Prestrašeni poplavljena, katerih je büo na podstrešju devet, so se v gro2d oklenili majavega dimnika. Hiša se je tresla in pokala v temeljih. Vsak čas bi se utegnüa zrušiti pod pri- tiskom vode in naplavin. V tej temi in tem groznem strahu so se člani družin med seboj začeli poslavljati, misleč, da se bo naslednji trenutek hiša zrušua in da bodo vsi potonili. K sreči je preosta- nek hiiše zdržal do jutra, ko je voda upadla. Koširjevi so pravzaprav še mla- da družina. Nakupili ao si popolnoma novo pohištvo in v četrtek, dan pred katastrofo dvignüi v celjski banki po- sojilo za zidavo gospodarskega poslopja. Denar jim je uničila voda in poleg tega še polovico stanovanjske hiše. Mihaela Vengusta so našli šele v ponedeljek nedaleč od hiše Poplava je zatekla člane družine Cmer v Skofji vasi zbrane v hiši. V zadnjem trenutku so se rešui na peČ. V splošni zmešnjavi, ko je Cmerov zet reševal otroke, ženo in starše iz poplav- ljene hiše. sta na nepojasnjen način prišla ob življenje Tanjšek Ivan in Mi- hael Vengust. Nekateri domnevajo, da sta našla smrt ko sta reševala živino, toda nihče ne more tega zagotovo po- trditi. Ivana Tanjška so našli v veži, medtem ko je Mihael Vengust bü po- grešan, čeprav je v trenutku nesreče bil v hiši. Prepričani, da je tudi on mrtev so naročui dve krstL Ivana so položili na mrtvaški oder v gasüskem domu, medtem ko je druga krsta čakala na žrtev, ki je še niso našli. Sele v _pone- deljek proti poldnevu so ga našli med dračjem in drugimi naplavinami neda- leč od hiša Voda je nekatere hiše popolnoma po- ritšila, mnoge pa le na pol. Po katastro- falni noči so se družine vrnile na svoje porušene do- move in začele s pospravljanjem ru- ševin Enajstletna Marica je hotela rešiti punčko in postala žrtev vode Neume vode, ki so prihrumele od Vi- tanja in Dobrne so s strahovito močjo podrle jez velike žage v Višnji vasi in zalüe vse hiše okoli graščine. Na žagi je stanovala Zdoiškova družina. Vse na- okrog je besnela voda in nosila težke skladovnice desk in brun. Zdolškovo stanovanje še ni büo v vodi, zato so reševali najnujnejše stvari, preden bi se rešui na suho. Vsi so že odšli, samo mati in enajstletna Marica sta še bui v stanovanju. Marica je na vsak način hotela rešiti še svojo ргшско. Mati otro- kovi želji ni mogla odreči in ker za- enkrat še ni izgledalo tako strašno, je šla z njo in ji svetila v sobo, kjer je imela Marica svoje igrače. Držali sta se za roko. Marica je ix>brala punčko in jo stiskala k sebi, ko sta se vračali, da bi zapustüi stanovanje. Tedaj pa se je ne- nadoma Tdri ïxxi če preden se je mati dodobra zavedela in bi močneje sti»- nüa hčerkino roko, se je ta že iztrgala iz njenih' rok in izginjala v valovih. Ne- popisna groza in obup sta spreletela Zdolškovo, ko je slišala hčerko vpiti naj jo reši. Tudi mati je bila z eno no- go v odprtini, toda v zadnjem hipu se je z vso močjo vrgla nazaj. Luč ji je F)adla iz rok. Trda tema jo je objela, spodaj je v lomljenju lesa in hrumenju vode pojemalo Maricino kucanje na po- moč. Marico so naslednji dan povsod iskalL Našli so jo šele potem, ko se je voda odtekla. V Arclinu je ležala med hme- Ijevkami s punčko v roki, ki jo je т smrtni grozi čvrsto stiskala in ki je bila pravzaprav kriva njene tragične smrtL Vojnik je malo Marico z žalostjo spremu. Njene součenke niso mogle verjeti, da je ni več med živimi Tonica Šnek je 6 ur visela na dveh žeb- Ijih in si edina od šestčlanske družine rešila življenje Osemnajstletna Tonica nam je prii)0- vedovala, kako je preživela noč, v ka- teri je izgubüa starše, brata in sestrici: »V petek, zvečer sem se vmüa domov okoli osme ure. Vsi so bui doma razen očeta, ki je bü v službi. Delal je v kam- nolomu v Pečovniku. Zunaj je močno deževalo, vendar nihče ni pomisUl, da lahko pride tako velika voda. Povečer- jiaia sem in p>omagala materi, ki je spravüa v posteljo Tončka, Marico in Reziko. Okoli pol enajste ure je prišel domov oče. Bil je ves premočen, ker ga je dohü hud naliv. Mati mu je p«- stavüa večerjo na mizo, toda še preden je mogel sesti in povečerjati je že vdrla Voda skozi vrata. V tisti zmešnjavi nismo vedeli kaj naj storimo. Otroci so se prehudih in z naglico smo jih začeli oblačiti. Toda ko smo hoteli pobegniti iz barake je büo že prepozno, kajti vo- da je v pičlih 15 minutah zalüa celo stanovanje. Stisnili smo se v shrambo in posadüi otroke na najvišje poUce. Bili smo prepričani, da voda ne bo več naraščala in da se bomo tu lahko re- šili. Toda voda je neprestano naraščala in tudi mi odrasli smo se morali vzpe- njati po Iglicah, da smo lahko držali glave iznad vode. Ne morem se spomi- njati točno kako se je kdo reševal, saj je bila popolna tema, le vpitje in hru- menje vode se je slišalo. Vsi smo kričali na pomoč v upanju, da nas bo nekdo slišal. Oče je íwskusü odtrgati deske v stropu. Toda strop je bil dvojen in ni mogel prebiti še druge stropne stene. Ne morem zagotovo trditi, kdaj so se moji začeli utapljati. Mati je bua vedno zelo točna, če je ugibala čas. Sponü- njam se, da je tik pred svojo smrtjo de- jala, da bo ura najbrž že окоИ pol treh zjutraj. Ker pa je bua že itak bolehna in slabotna, je prva omagala. Slišali smo, kako se je borüa z zadnjimi močmi in se potem potopila. Otroci so bili ta- krat še živi. Toda prva je utihnila šest- letna Rezika, zanjo sedemletna Marica, naposled pa enajstletni Tonček. V grozi sem doživljala smrt svojih najbližjih. Nisem jim mogla pomagati, saj sem se z obema rokama držala za dva drobna žeblja, ki sta bua zabita т steno tik pod stropom. Ko je bila voda najvišja, je segala skoraj pod strop. Samo kakih deset centimetrov zraka je bilo med vodo in stropom. Držala sera glavo nazaj v vodo tako, da se mi je nos dotikal stropa. Najtežje je büo, ko je izgubü moči še oče. Cutüa sem in slišala kako se je pogrezal. V smrtnem boju se je ulovu še za mojo nogo in me potegnil pod vodo. Z največjo težavo, e nadčloveško močjo sem se potegnüa zo- pet na ix)vršje. Vem da sem kričala ia vpila na pomoč, tako pravijo tudi tisti, ki so me rešili. Ne morem pa se zave- dati, kdaj je паркзсио jutro. Ko so me potegnili iz vode in sem se zavedla, je bü že dan. Rešui so me ob petih zju- traj. Za svoje življenje se imam zahva- liti trem fantom, ki so s splavom prišli do naše barake. Ostala sem sama brez vsakega imetja. Sem brez ризкИса in tudi v službi doslej nisem bila. Tudi tov. Mavričevi sem zelo hvaležna, da me je vzela na stanovanje in v oskrbo.« Tonica nam je še povedala, da je naj- mlajši brat, ki je star tri leta bil pri stricu in ostal živ. Zivi so še sestra, ki je poročena v Banatu in brat, ki služi vojaški rok v Makedoniji. Dekle je med svojim pripovedovanjem kazalo znake očitne živčne razdvojenosti. Pravi, da teh groznih ur ne bo mogla nikoli po- zabiti. Radi ji verjamemo. stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 11. junija 1954 Stev. 23 Pogled po svetu Tega je že 27 let, kar je odstopil lord Cecü, angleški zastopnik v Zvezi na- rodov in v pismu Baldwinu svojo ostav- ko opravičeval takole: »Imeli bomo na obali Ženevskega jezera deveto, deseto, dvanajsto zasedanje, posvetovali se bo- mo skozi vrsto let, dokler ne bo vojna, žal, pretrgala tega dela.« Naslednica ZN je OZN. Ta si je se- zidala svojo palačo onstran Atlantika in imela v devetih letih že dokaj sej, zasedanj in skupščin, poleg tega pa so se zunaj tega mednarodnega foruma vr- šile še posebne konference. Tudi to pot imamo eno, v izpraznjeni ženevski Pa- lači narodov. Čudna je ta stanovanjska simbolika, s katero diplomatska lirika zakriva suho prozo trgovinskih stikov in neprestanega surovega spopada za surovine in za tržišča. V tistem času, ko je odstopal veliki pacifist lord Cecil zaradi nezaupanja v razorožitev, se je tudi vršila neka konferenca, na kateri je nesoglasje med ZDA, Anglijo in Francijo imenitno izrabila okrepljena Hindenburgova in Stressemanova Nem- čija. Nesoglasja na sedanji ženevski konferenci se tudi izkoriščajo s tako ihto, da prav tako lahko pričakujemo popoln neuspeh: obiski, večerje, bar, ugibanja v kuloarjih, ustanavljanje raznih svetov in komisij, posredovanja, vse to se vleče kakor jara kača, za- ključkov pa nobenih, pač pa začasni od- hodi glavnih akterjev, kakor da, bi ho- teli reči z nejevoljnim Snovodenom na zgoraj omenjeni haaški konferenci leta 1929: »Pripravljen sem odpotovati vsak trenutek, če ne bo več kazalo ostati.« Toda, razgovori; razgovori so potrebni obema taboroma: SZ in Kitajska bi radi čim več koristi nalovili iz vojaških uspehov v Indokini, ZDA pa bi rade mimo tega z generalnimi štabi vendarle ustvarile solidno vojaško zvezo v jugo- vzhodni Aziji. Siam, ameriški eksponent je dal zadevo z Indokino Varnostnemu svetu v obravnavo s predlogom, da se pošljejo vojaški opazovalci OZN na siamsko-indokinsko mejo. V ZDA so namreč izjavili, da ne bodo interveni- rali brez sklepa OZN. Ali morda zato, ker je sedaj predsednik Varnostnega sveta Amerikanec Cabot Lodge? Sicer pa — Baodajeve vojake uHjo ameriški oficirji, Cangkajšku pa pomagajo pri zaščiti otokov Tacen ob kitajski obali. Vse to več kot resno ogroža ženevsko konferenco, špansko steno, za katero imperializem brez sramu počenja enega od najbolj drastičnih posilstev nad člo- veštvom. Pri tem ni izjema vladajoči aparat francoske republike, кЛ istočasno po- šilja vojaška ojačenja v Tunis, v Indo- kino pa generala Elyja in pomočnika mu Raoula Salana z vsemi vojaškimi in civilnimi pooblastili, kar pomeni, da se vojna nadaljuje še bolj zagrizeno. Pri tem jih nič ne m.oti, če se je kon- gres socialistične stranke izrekel zoper vojno v Indokini in če je parlament vladi ponovno bral levite o tem usod- nem vojnem žarišču, ki bolj kot kdaj ogroža svetovni mir. Kontrola atomske energije je obvisela nekje v zraku, ZDA nanjo ne pristanejo, ker so baje v opo- ju atomske premoči zanemarile klasično orožje, SZ pa se ob takem ameriškem staUšču lahko igra s Svetom za svetovni mir, ki je ta čas v Berlinu sejal v miru, kot da bi rožice sadil. Človeka pa pri vsem tem boli to, da je z vsem tem omogočeno celo Ade- nauer ju — oraklju premagane Nemčije—■ pridigati svetu: »Delati je treba in po- gajati se,« s čimer je rekel, da Nemčija dela, da raste njen izvoz in da bo z evropsko integracijo, z EOS prišlo do konca hladne vojne, SZ pa bo takrat spoznala, da mora računati tudi s svo- jimi množicami, ki imajo spričo orja- ških vojnih priprav pasje življenje. Adenauer razume svoj posel prav tako dobro, kakor ga je razumel Hindenburg 1. 1927, mika nas le, če ima že tudi kak vojaški aparat, ki bi bruhal iz sebe po- veljniške kadre in s tem ustvarjal »črno Reichswehr«. Ce ga ima, kdo za to odgovarja? Toda z EOS gre kljub vse- mu slabo. Francozi so jo ponovno od- klonili, v Italiji pa jo stranke centra vežejo ne le na STO, ampak celo na gospodarsko ekspanzijo v Afriki. Ne- verjeten apetit kažejo našd sosedje po- ^ lentoni in pri tem vedno iste metode. Tudi sporazum o Posaarju pride do be- sede šele po ustanouifui EOS. Kar se tiče balkanskega sporazuma so na istem stališču v SZ kakor v Ita- liji. Sicer pa vihte mogočno kitajsko karto — tttdi nekaj let po prvi svetovni vojni so se okoriščali s Sunjatsenom — in zabijajo zagozdo med zaveznike. Harold Wilson, britanski trgovinski mi- nister je šel v Moskvo, Bevan gre v Peking, verjetno zato, da pripravi te- ren za redne diplomatske stike. Go- vori se o križarski vojni proti Guate- mali, kjer se baje kote zarote protti ZDA. Johnston, posebni Eisenhowerjev odposlanec, se odpravlja na Srednji vzhod, da bi pomiril arabsko-izraelski spor zaradi jordanskih voda, kajti to spor je topla greda za sovjetske vrt- narje, ki preko Jordana gledajo na Suez. Tu, v senci piramid se spor med Nagibom in Naserjem vse bolj nagiblje na Naserjevo stran, ob čemer je pa- kistanski imenitnik Zafrulah Kan iz- javil, da je pot do sporazuma med Egiptom in Veliko Britanijo izkrčena bolj kot kdaj. Pakistan se za arabske probleme zanima ne samo zaradi spora z Bengalci in zaradi preskrbe z vodo. m naključje, če je Indija prav te dni Kitajski izročila poslednje kljuJpe, ki jih je imela v Tibetu. Sicer pa se gredo v SZ mimo vseh teh zunanjepolitičnih potez, trikov, uspehov in neuspehov svojo demokracijo po preizkušenih me- todah: kdor zagode kako resnico, mu gosli na glavi razbijejo. To se je zadnje čase zgodilo nekemu satiriku, ki si je privoščil stalinske in postalinske znan- stvenike, ter Zorinu, ki si je v drami »Gostje« upal postaviti na oder re- žimskega predstavnika kot manjvred- neža. Videli bomo, kako bo uspela ameri- ška demokracija v bitki z Mc Carthy- jem. Potrebujejo 404.000 podpisov, da ga spravijo s politične pozornice. 375.000 so jih že zbrali. Pravijo, da slabo kaže. Japonski demokrati pa so v parlamentu branili demokracijo kar z jiu-jitsu in pri tem poškodovali 20 policajev. Za Jošido so s tem skoraj pripravili po- litičen harakiri. Tudi naša soseda Avstrija po mne- nju svetnika Grafa vzdržuje demokra- cijo samo zaradi okupacije. Ce bi je ne bilo, bi VP s socialisti ne mogla so- delovati. Z drugo besedo: če bi Avstrija dobila državno pogodbo, bi se vse bur- žoazne stranke šle križarsko vojsko zo- per socialiste. Komu neki služi ta Gra- fova odkritosrčnost? Nas ne preseneča. Tega je 27 let, kar je Angliji spod- letelo, da bi ustvarila balkanski Lo- camo, ker je delala z napačnimi sred- stvi. Tri balkanske države pa so v dobrem letu našle v sebi dovolj mo- ralne moči, da so za obrambo svoje neodvisnosti sklenue zvezo, stoječo ruj utrjevanju gospodarskih, kulturnih, po- litičnih in vojaških vezi. Taka zveza nehote kaže pot tudi drugim narodom. Vojaški amalgam še dolffo ni vse. T. O. Lemberg izgleda kot razdejan kamnolom Od Vojnika do Dobrne je ob cesti strahotna slika. Polja so poplavljena, in hudournik si je iskal naj bližnjo pot čez njive. Opustñ je svojo staro zavito stru- go in si iztrgal novo čez rodovitne nji- ve. Ponekod je ta struga globoka tudi po tri metre. Kjer so bile njive zorane in je büa zemlja s plugom zrahljana, je voda odnesla vso prst s kulturami vred. Njive izgledajo kot veliki goli pravökotniki. kakor da bi nekdo izko- pal temelje za gradnjo ogromnih palač. Tik pred Lembergom je voda odtrgala cesto do globine struge. Tam nekje je stalo gospodarsko poslopje, ki ga je ob neurju odneslo z živino vred. Lemberg, vasica ob vznožju hriba na katerem, stoji starodavni grad, je ves zasut z debelimi skalami. Hudourna vo- da, ki je drla z bližnjega pobočja je od- trgala velikanske plazove in s kame- njem zasula vas. Hiše so od tega ka- menja močno načete. Po sobah ležijo skale, spodnji prostori pa so domala čisto zabiti s prodom in kamenjem. Tik za vasjo je bil drugi most. Bil je iz ar- miranega betona. Tam, kjer je stal je danes prepad, ki loči oba konca ceste, most pa je nekaj sto metrov niže v strugi ix>toka. Nobeno miniranje bi se v vojnem času tako temeljito ne ix)sre- čUo. Take ljudi bi bilo treba odločno kaznovati žalostno je, da so se tu in tam znašli redki posamezniki, ki so se z nesrečo sodržavljanov hoteli okoristiti. Voda je na svoji poti odnašala pohištvo, obleke, kurjavo in podobne predmete. Na ne- katerih mestih jih je vrtinčuo na kupe. Nekdo je povedal, da so v bližini Voj- nika tik za tem, ko je voda upadla že slišali ročne vozičke in ljudi, ki so od- važali les na svoje domove. Tisti, ki so to delali osebno gotovo niso bili priza- deti. V Celju so dopoldne neki fantalini v Gregorčičevi ulici razbijali z deskami zbit splav in popolnoma nove deske no- sili v svojo hišo. V nedeljo sem videl kapico otrok, ki so v gosjem redu ko- rakali od letnega vrtca pri Ojstrici na dvorišče Semečeve hiše. Vsak je na rami nosil naplavljene cepanice. Ko sem jim prepovedal to početje, so se mi norčevali in zbežali. K sreči prime- rov kraje ni büo ravno mnogo. Toda ugotovljene primere bi morali odločno kaznovati za vzgled in opozorilo drugim. V nesreči spoznaš prijatelja v veliki nesreči, ki je prizadela Celje s široko okolico, imamo na tisoče pri- merov požrtvovalnosti državljanov, ki so reševali življenje in imetje nesreč- nih poplavi j enoev in dostikrat tudi v nevarnosti za svoje lastno življenje. Težko je p>opisati hvaležnost, ki je si- jala iz oči ponesrečencev, ki so bili po- moči deležni. Vse Celje je na mah po- stalo ena velika, socialno čuteča dru- žina. Čeprav je stanovanjska stiska v Celju velika, je vendar večina poplav- Ijencev že v soboto našla družine, ki so se stisnile v svojih stanovanjih in po- nudile streho nesrečnim ljudem, delile z njimi hrano, obleko in denar. Ce ljudje govorijo o reševanju, ix>- tem v vsakem takem pogovoru slišiš polno jpohval in hvaležnosti vojakom celjske gamizije, ki so od devete ure zvečer bili neprestano v vodi, reševali poplavljence iz ogroženih hiš, nosili hrano, vzpostavljali zvezo med raznimi predeli, usposabljali promet na krajih, kjer jih je klicala dolžnost. Pripadniki ljudske armade, niso storni samo dolž- nosti. To kar so oni prispevali, je daleč prekoračilo to meruo, storili so najmanj toliko, kolikor bi štoru vsak za svojega naj bližnjega, če bi bil v nevarnosti. Tudi civilno prebivalstvo, zlasti ga- silci, člani ljudske tehnike, so se ob tej nesreči izkazali. Težko bi bilo navesti imena in dejanja vseh, ki so kaj takega storui. Mestali odbor je sklenñ najpo- žrtvovalnejše predlagati za odlikovanje. Navajamo le nekaj izrazitih primerov junaštva, požrtvovalnosti in zavesti. Požrtvovalni kolektiv celjske bolnišnice omogočil, da je blia bolnišnica v enem dnevu spet v normalnem stanju Velik naliv je poplavil področje celj- ske bolnice okoli pol ene ure ponoči. V pol ure je voda narasla v višino 1 in pol metra. Na nekaterih krajih je voda zalila barake, v katerih je stano- valo osebje, ki se je rešuo le s tem, kar je imelo na sebi. Kleti so bile po- polnoma zalite. V njih pa je bUa ogrom- na količina zdravil. Od teh zdrav ü bo zelo dosti pokvarjenih, le nekaj jih bo mogoče še uporabiti. Cenijo, da bo ško- da ix>kvarjenih zdravil znašala od 7 do 8 milijonov. Popolnoma uničeno je bilo tudi živilsko skladišče, tako da v soboto bolniki niso imeli prave hrane, tembolj še zato, ker je voda uničila električne kuhinje. Škodo v živilskem skladišču cenijo na približno 10 milijonov dinar- jev. Osebje je požrtvovalno reševalo, kar se je še rešiti dalo. Upravnik sam je rešid skoraj vse prašiče, ki so jih redüi. Šef patološkega oddelka je v svojem laboratoriju, ki je bil popolnoma pod vodo, rešil zelo drage instrumente in bo v najkrajšem času spet začel redno ordinirati. Kljub veliki zmedi se je po- srečilo, da so ob 8. uri zjutraj že dobili potrebno mleko za dojenčke in matere v porodnišnici. Tudi vodo in ostalo hra- no so s pomočjo mestnega odbora naba- vEi, tako da so prvi dan po poplavi bili bolniki vsaj za süo oskrbljeni s prehra- no. Zvečer pa so že uredili' zasilno ku- hinjo tako, da so bolniki dobili tudi di- jetno hrano. Zelo težko je büo v oddel- kih, zlasti v operacijski dvorani, ker ves dan ni büo ne toka niti plina. Rent- genski aparati so vsled tega obstali. Pomagali so si le z rentgensko kroglo. Pomoč, ki jo je poslala vojna bolnica iz Ljubljane s tem, da je jxjslala teh- nične ekipe, je bila zelo izdatna. Tudi bolnice iz Maribora in Ljubljane so občutno olajšale težave. K sreči ta dan ni bik) težjih primerov, da bi mogli vplivati na zdravje in pa tudi na živ- ljenje pacijentov. Posebne težave so nastale s tem, da je büa pralnica imi- čena. Bolnica v Mariboru se je zato obvezala, da bo vsak dan v njihovi pral- nici oprala kamion perila celjske bol- nice. V nedeljo je büa bolnica kolikor toli- ko spet urejena, vendar je čiščenje in na prostem razloženo medicinsko blago, onemogočuo obisk svojcev pri pacijen- tih. Zaradi tega je seveda nastalo pri obiskovalcih negodovanje. Uprava si ni mogla di4igače pomagati, saj ni mogla pravočasno sporočiti, da obiskov ne bo dovolila. Zatorej obveščamo vse svojce pacijentov, da je v bolnici vse v redu in da bo naslednjo nedeljo (t. j. poju- trišnjem) obisk že dovoljen. Velika škoda je v bolnici nastala tudi s tem, da je voda poix)lnoma uničua arhiv. Arhiv celjske bolnice je zbran od leta 1876 naprej in je zaradi tega še toliko večja. Uničeni so tudi projekti novogradnje in seveda tudi velike mno- žine gradbenega materiala. Skoda pri gradbenem materialu znaša zelo visoke vsote, saj je šlo kar 20.000 kg cementa po zlu. Zaradi poplav ni büo večjega priliva bolnikov kot običajne dni. Büo je ne- kaj lažjih poškodb, kar pa tudi ob obi- čajnih "dneh ni redko. Verjetno bodo v prihodnosti imeli primere težjih pre- hladov, toda trenutno se to ne more oceniti. Kolektiv celjske bolnice je zelo pri- zadeven in se trudi, da bi čimprej od- stranü sledove nedavne poplave in uspo- sobü zdravstveni objekt za popolnoma normalno poslovanje. Nekateri so vredr ni še prav posebne pohvale, zlasti teh- nični del personala, toda težko bi büo navajati poimenično, ker skoraj ni člo- veka, ki ne bi po svojih zmožnostih in močeh prispeval svoj delež. Odpadni SVINEC kupimo vsako količino po najvišji ceni. Odpadpromet Laško Pogreb žrtev poplav katastrofe v ponedeljek popoldne so na mest- nem pokopališču ob lepi udeležbi ob- činstva pokopali tri žrtve, ki jih je zahteval razbssneli vodni element v noči od petka na soboto. V slovo je igrala žalostinke godba SKUD France Prešeren. V torek popoldne pa je bil pogreb petih žrtev rodbine Snek. V grob so položili očeta АШопл, mater Marijo, 11-letnega sina Antona, 7-letno hčerko Marico in 6-letno hčerko Te- rezijo. K pogrebni svečanosti se je zbralo okrog 2000 Celjanov. Tragičen je bil prizor, ko so nosili ob zvoku ža- lostink godbe h grobu pet krst. Moški pevski zbor »Svobode« je zapel dve žalostinki, nakar se je od žrtev po- slovil v imenu MLO tov, prof. Aškerc. Poslovili so se od žrtev še zastopnik delovnega kolektiva »Beton«, šolske mladine in upravitelj mestne osnovne šole tov. Pogačnik. Zalostinko je za- pela tudi šolska mladina, ki je grobove svojih mrtvih tovarišev zasula s cvet- jem. Žrtvam so bili poklonjeni številni venci. Pogreba sta se udeležila oba pre- ostala otroka nesrečne rodbine, hčerka, ki je ostala živa v stanovanju in tri- leten sinček, ki je ob času katastrofe bil pri sorodnikih. Ta je, nezavedajoč se težke nesreče, veselo skakljal pri od- hodu s pokopališča, dočim je preostala hčerka obupno klicala ob grobovih svo- je drage. M. C. Tudi v planinah je nevihta zahtevala svojo žrtev v usodnem času, ko je nevihta div- jala nad Spodnjo Štajersko, so bili v Savinjskih Alpah trije fantje. To so bili Vidmar Andrej, Sušteršič Marjan in Snoj Branko, vsi iz Ljubljane. Med Turško goro in Brano so od izčipanosti omagali. Prvi se je zrušu Snoj Branko, medtem ko je Sušteršič onemogel ob- tičal tik nad prepadom odkoder ga je rešu Vidmar, ki je bü še najbolj pri močeh. Slednja dva je rešila skupina alpinističnega odseka s pomočjo voja- kov in oskrbnika na Okrešlju. Ponesre- čenega Snoja pa je šla iskat celjska gorska reševalna služba. Ekipo je vodil Pere iz Celja, sodelovali so pa Veninšek, Lednik in Herle od gorske reševalne službe, Svet in Ocvirk od alpinističnega odseka in dr. Vanken iz Ljubljane. Ve- liko je pomagal tudi domačin Hemperle. Mrtvega Snoja so našli ob pol petih zjutraj (v nedeljo) kakih dvajset metrov nad Kotliči. Na zboru volivcev v IV. četrti so razpravljali o pomoči poplavljencem v torek zvečer je bü v Narodnem domu zbor volücev IV. četrti. Poročal je ljudski poslanec Riko Presinger. Pr- votno sporočen dnevni red je bü spre- menjen z ozirom na katastrofo, ki je zaÄela Celje in bližnjo okolico. Zato nSo razpravljali o proračunu in druž- benem planu, ker bodo v tem pogledu nastale gotovo nekatere spremembe. Volüci so razpravljali predvsem o uspehih E>omoči in o zdravstvenih ukre- pih in se podrobno spoznali z odloč- bami in navodüi ljudske oblasti. Volüci so sklenüi, da takoj začno zbi- rati sredstva in predmete za pomoč po- plavljencem. Imenovana je büa posebna komisija, ki bo to akcijo vodüa. V ko- misiji so Manfred, Godler in Hilber- tova. Sklenüi so tudi, da bodo organi- zirali posebne ekipe, ki bodo pomagale prebivalstvu poplavljenih področij. Pri- jave bo začela zbirati dežurna služba v terenski pisarni v Zidanškovi ulici. Nadalje so sklenüi, da bodo iz razpolož- ljivega blaga začeli šivati perilo za otroke in poplavljence. Šivalne stroje so dali na razpolago Hojnikova, Put- nik, Presinger, Matjaž, Voršič in Smerc. Šivale pa bodo Medvedova, Novakova, Bojedjevsky, Ignatičeva, Lahova, God- lerjeva, Voršičeva, Korenčičeva, Smer- čeva in Plohova. KRAJO ODPLAVLJENIH PRED- METOV JE TREBA OSTRO OBSODITI Na sestanku IV. četrti, ki je bü v torek, so ostro obsodüi početje zakon- cev iz hiše na Ljubljanski cesti 18, ki sta ves dan na mostu pri Glaziji pobi- rala iz vode razne stvari in jih sprav- ljala domov. Takšne primere je treba nujno kaznovati s posebno strogostjo, da se ne bi izraba nesreče drugih raz- širjala. ^Socialni čut Drobnetove v Cretu stotine pvoplavljencev je ostalo brez strehe. Celje, oziroma meščani so se to pot zelo izkazali, saj so šli zelo na roko stanovanjski komisiji, ki je ute- snevala nekatera stanovanja v korist PREBIVALSTVO ONKRAJ VOGLAJNE prosi, da bi usmerüi promet z osebnimi avtomobüi preko mosta pri kemični to- varni. Avtomobüi ogrožajo varnost peš- cev na ozkem ix)ntonskem mostu, p>o- sebno v jutranjih, opoldanskih in večer- nih urah, ko je na mostičku precejšen promet. poplavljencev. Nekateri zavedni me- ščani so sami od sebe pwanudüi streho poplavljenim družinam. Toda med pše- nico je tudi ljulka. Ob takih prilikah pravzaprav spoznamo, kakšni so naši sodržavljani. Pratneker Mariji, ki je büa hudo pri- zadeta, so za njeno družino dodelili prazno stanovanje v Cretu štev. 35. Lastnik hiše je profesor Rudolf Drobne. Ko je Pratneker jeva prišla, da bi se vselüa, jo je Drobnetova nahrulila, češ da raje hišo zažge, kot bi vzela stranko pod streho. Dejala je, da vsakogar raje ubije, ki bi hotel priti v hišo. Mislimo, da je tu vsak nadaljnji komentar odveč. Komunisti v Celju živo razpravljajo o II. kongresu ZKS v vseh organizacijah Zveze komuni- stov v Celju živo razpravljajo o delu in zaključkih III. kongresa ZKS. Raz- prave so skoraj povsod debatnega zna- čaja, manj se pa komimisti p>oglabljajo v to, kako bi smernice kongresa prak- tično uveljavüi v življenju. Nedavno je bil sestanek v neki te- renski organizaciji v I. četrti. Obravna- vali so nekaj zelo važnih vprašanj, ki jih je kongres nakazal. Zlasti živa je büa razprava o komunah, o veirskem prepričanju in izgradnji socializma, o družbeni vlogi in morali komunista, o kulturi itd. Razprava je pokazala, da nekateri komimisti zelo dobro poznajo gradivo, ki ga je III. kongres obravna- val ter da so temeljito proučui delo kongresa. Hkrati pa se je dalo občutitiv da nekateri kongresnega gradiva niso dobro proučui, zato se tudi niso pri- javljali k besedi. Nekateri so pa raz- pravo hoteli speljati na stranpota, na manj važne lokalne ter celo osebne za- deve, kar je tudi znak, da snovi s kongresa niso dovolj preštudirali. Na prihodnjem sestanku bodo zoi>et obravnavali kongresno gradivo in prav gotovo bo razprava boljša in koristnej- ša, saj do takrat bodo imeli dovolj časa proučiti kongresno gradivo tisti, ki doslej iz katerega koli razloga tega niso storilL OKRAJNI LJUDSKI ODBOR \ TOLMIN Tolmin, 7. junija 1954 Predsedniku okrajnega ljudskega odbora Celje Težka nesreča, ki je v preteklih dneh zadela prebivalstvo in gospo- darstvo Vašega okraja, je globoko odjeknila tudi med prebivalstvom ob naši zapadni meji. V njegovem imenu in sam osebno Vam ob tej priliki izražam globoko in iskreno sožalje ob številnih človeških žrtvah navedene katas^trofe Vašega območja in svojo globoko skrb ob nastali gospodarski škodL Toliko bolj razumemo razdejanje in škodo, ki so jo povzročile ele- mentarne sile, ker smo bili pred leti tudi sami žrtve sličnega, toda po obsegu mnogo manjšega divjanja prirodnih sil. Kakor je ruiše prebivalstvty na Tolminskem naletelo na globoko razumevanje in pomoč s strani vseh naših delovnih ljudi, tako se čutimo dolžne, da med prvimi priskočimo na pomoč. Kot prispevek Vam v imenu Okrajnega ljud. odbora Tolmin nakazujem skromen prispevek v višini 200.000 din s pričakovanjem, da v nadaljnji akciji ne bo zaostal noben naš prebivalec, ki se zavede, da je nesreča kateregakoli predela naše domovine tudi njegova bol, ki jo je mogoče ozdraviti samo z napori skupnosti. Predsednik: j Skok Franc 1. r. J »Savinjski vestnik«, аал lU junija lf54 Stran 5 Zaradi nečedniin poslov je bil bivši direktor Projektivnega biroja Celje- okolica Bernard ŽnuderI obsojen l Pri okrožnem sodišču v Celju je bila te dni razprava proti bivšemu direktor- ju Projektivnega biroja Celje-okolica, 41-letnemu Znuderl Bernardu, ki se je moral zagovarjati zaradi kaznivih de- janj zlorabe uradnega položaja, pona- rejanja uradnih listin, poneverbe, pod- kupnine in goljufije. Obtožnica mu očita, da je 11. aprila 1953 sklenu kot direktor in navidez v imenu Projektivnega biroja pogodbo 6 Kmetijsko zadrugo Zreče za izdelavo raznih gradbenih načrtov, čeprav je de- jansko nekaj gradbenih načrtov izvTŠU earn izven Projektivnega biroja in tudi Ease prejel za te načrte honorar v iz- nosu 610.451 din. Julija 1953 so bile težave z nabavo cementa. Znuderl je navidez za Pro- jektivni biro nabavil 15 ton cementa Iz Trbovelj. Od te količine je uporabU ta zidavo svoje hiše 10 ton v vrednosti 160.000 din, ostalih 5 ton pa je odstopu OZZ Celje-okolica. Dne 27. decembra 1952 je v plačilni geznam Projektivnega biroja za mesec december 1952 in 31. januarja 1953 v plačilni seznam za januar 1953 lažno vpisal kot prejemnika inženirja Lipičnik Maksa, da je prejel za akordna dela v decembru 27.380 din, v januarju pa 40.000 din. Zneske pa si je dal izpla- čati sam za svoje storitve, ker Lipičnik takrat sploh ni bü tam v službi in -tudi zanj ni izvTŠu nobenih del. Dne 11. aprüa 1953 je kot direktor Projektivnega biroja podpisal pogodbo Џ KZ Zreče in jo opremu z žigom, če- prav pogodbe ni sklenu za Projektivni biro, temveč v svojem imenu. Spomladi 1953 je s štambujko Pro- jektivnega biroja opremu in podpisal najmanj 10 ovitkov za načrte in jih dal Vinku Hrastniku, da je ta načrte lahko íxredlozü revizijski komisiji pri OLO Celje-okolica, kot da bi bui pregledani po Projektivnem biroju, čeprav niso bui. Nekega dne v aprüu 1953 si je iz prostorov Projektivnega biroja prüastü nivelirni aparat, vreden 210.000 din, ki mu je bü kot direktorju zaupan. Poleti 1953 je dal upravniku KZ Zre- če Kuzmanu Karlu 12.000 din, da bi mu ta izposloval plačuo honorarjev za načrte, ki še niso bili narejeni. Oktobra 1953 je istemu upravniku obljubu kot nagrado 60.363 din, da bi mu ta izposloval čimprejšnje izplačuo honorarja 360.363 din za načrte, ki tudi še niso bui narejeni. Z namenom, da bi se protipravno oko- ristü, je spravu v zmoto upravnika KZ Zreče Kuzmana Karla, v njegovi od- sotnosti pa blagajničarko te zadruge in administratorko s tem, da jim je т letu 1953 predložu lažne predračune s pretvezo, da rabi denar za kolke, za izplačuo kolektivu, ki dela načrte in druge stroške ter jih tako rape!jal, da eo mu v škodo KZ Zreče izplačali т gotovim in v raznem blagu, rsega 710.450 din, kar je za 430.450 din теб, kakor se je glasila pogodba. Dne 12. oktobra 1953 je s pretveze^ da ima pri izdelavi načrtov za KZ Zre- če iz pogodbe med Projektivnim biro- jem in KZ Zreče od 11. aprua 1953 т podjetju spor, nagovoru upravnika KZ Zreče Kuzmana, da je podpisal lažn* pogodbo, datirano z 12. januarjem 1953, po kateri naj bi načrte za KZ Zreče izvršu za 280.000 din Znuderl in ол Projektivni biro. Nakazane nepravünosti je ugotorij* dvakratna revizija Projektivnega bif- roja. S takim postopanjem Znuderla, ki se je neupravičeno izdajal tudi м inženirja arhitekta, je utrpel Projek- tivni biro veliko materialno in moralno škodo. Znuderl Bernard je bü obsojea na razmeroma nizko kazen, 3 let* ia 6 mesecev strogega zapor«. Casino sodišče mestne Trgovinsho-gostin- ske zbornice kaznovalo gostilničarje, ki so prodaiali samorodnico Po že objavljenih ugotovitvah Upra- ve za dohodke LOMO, da go nekateri celjski gostilničarji točili samorodnico odnosno vino pomešano s samorodnico, je Častno sodišče mestne zbornice uvedlo zoper nekatere celjske gostilni- čarje postopek. Kaznovani gostilničarji so se prekršili zoper statut zbornice in določila izhajajoča iz statuta, ki za- hrtevajo od članov zbornice poslovno moralo v vsakem pogledu. Kaznovani gostuničarji so se prekršui zoper na- čelo, ki pravi, da je prepnjvedano vsa- kršno doseganje dobička ali rentabü- nosti na škodo gospodarskih organiza- cij ali skupnosti in zoper določilo, id prepoveduje neresnično označevanje ia- vora, kvalitete in lastnosti blaga. Gostilničar Belaj Matevž je prodajal vino pomešano s samorodnico in s tem ogrožal zdravstveno stanje gostov. So- dišče smatra, da bi gostilničar z dolgo- letno prakso mogel ugotoviti kvaliteto pijače, posebno še, ker je imelo vino značuen duh in okus po čisti samorod- ni ci in je vsebovalo le 7,4% alkoholne stopnje. Belaj je kupu vino od proda- jalca-kmeta in se ni oskrbel s potreb- no analizo. Častno sodišče ga je obso- dilo na strogi javnd ukor in s povrnit- vijo stroškov ix)stopka. Gostilničar Halužan Avgiurt je ргат taiko prodajal vino pomešano s samo- rodnico. Pijača je imela okus in duh močne primesi samorodnice, tako da je büo mogoče brez analize ugotoviti ne- pristnost točenega vina. Ponovna urad- na analiza je ugotovila, da je vino vse- bovalo 8,5% alkoholne stopnje. Kazno- van je bü s stiroeim javnim ukorom in povrnitvijo stroškov postopka Kazni, ki jih je izreklo častno sodišče naj bodo v opomin vsem našim gostin- skim obratom in kaznovanim članom, da je treba spoštovati poslovno moralo in obveznosti, ki so jih sprejeli kot čla- ni zbornice in da so tudi gostuničarji dolžni voditi racima o kvalteti, ki lahko škoduje zdravju prebivalstva Predvsem je graje vredno, da se s prodajo količin škodljivega vina ustvarjajo neupravi- čeni dobički, saj je vsem znano, da je vino, ki je proizvedeno iz samorodne trte, mnogo ceneje od pristnih vin. IZ SODNE DVORANE 23-letni mizarski pomočnik Alojz Vo- dovnik iz Skomarja, je 20. 3. 1954 v go- stilni Kmetijske zadruge v Zrečah po- pravljal kredenco. V predalu kredence je zagledal denarnico, v kateri je hra- nila natakarica utrženi denar. To pri- ložnost je izrabil tako, da je iz denar- nice ukradel šop bankovcev, ne da bi iste preštel, jih odnesel v svoje stano- vanje in denar skril F>od slamarico, kjer so ga našli varnostni organi. UgotoviU BO, da je Vodovnik ukradel gotovine v znesku 27.500 din. 4 mesece zapora ga bo najbrž izučuo, da bo v bodoče znal spoštovati tujo lastnino. * 29-letni brivski pomočnik Alojzij Rav- njak iz Celja je meseca decembra 1953 neupravičeno izpolnil naročunico. ki je bila že opremljena s štambujko mestne klavnice Celje, kjer je bü usliožben kot hišnik, v tem smsüu, da mestna klavni- ca naroča pri trgovskem podjetju »Vol- na« v Celju 4 metre flanele in 2 metra sukna. S tako falsificirano naročilnico je dvignil pri trgovskem podjetju »Vol- na« navedeno blago v vrednosti 4.378 dinarjev in ga potem prodal za 3.000 din. Ravnjak, ki je že predkaznovan, je bü obäojen na 4 mesece zapora. * 23-letni Leopold Kundih iz okraja Pregrada na Hrvatskem, je 3. marca letos kupu od Vrhovski Branka moško dvokolo, katerega je ta vzel izpred go- stilne Naprudnik na Lavi pri Celju za 2000 din gotovine in ene stare hlače brez dokazila o lastništvu in skritega v bunkerju pri vojašnici v Celju. Kolo je büo vredno najmanj 19.000 din. Kundih je tudi vedel, da je Vrhovski kolo ukra- del. Zaradi prikrivanja tuje lastnine je bü Kundih obsojen na 4 mesece zajwra. * A. G. iz Gaberja, pleskar po poklicu, je 25. 6. 1953 severno od Dravograda brez dovoljenja odšel preko meje v Av- strijo. Dne 27. 1. 1954 je prav tako brez dovoljenja prekoračil državno mejo se- verno od Šentilja in prišel iz Avstrije v Jugoslavijo. Dne 24. 5. letos je zopet hotel pri Dravogradu brez dovoljenja v Avstrijo, pri tem pa je bil prijet. Ob- sojen je bü na 4 mesece zapora. , * 23-letni električar R. F., zaposlen т Tovarni nogavic na Polzeli je 9. aprila letos Rojnika Jožeta lahko telesno po- škodoval Kazen 20 dni zapora, pogojno. NAgiM NAROČNIKOM Do konoa tega meseca bodo vsa naši naročniiki, ki še diolgujejo aaročnino za letošnje leto, pre- jeli v Usta poštne položnice. Naprošamo jUi, da dolgrujočd znesek takoj nakažejo, najkasne- je pa do 10. julija. S tem bodo uredništvu omogočilli redno izha- janje lista, ki mora tudi sproti izvrševatd svoje dokaj visoke fi- nančne obveznosti napram ti- skarni Upamo, da bodo tudi naái na- ročniki z razumevanjem storiiU svojo dolžnost do lista. Kdor do 10. julija naročnine ne bo porav- nal, mu bomo list ustavili, dolžna znesek pa pravno izterjali. Naj ne bo med naročniki niko- gar, ki bi z maJiomamim odno- som do lista povzročdjl Bebi in nam nepotrebno delo in stroške. Uprava NASiM SODELAVCEM IN DO- PISNIKOM Naše sodelavce in dopisinike opozarjamo, da bomo odslej iz tehničnih razlogov siprejemaü prispevke za list najkasneje še v sredo do 12. ure. Prispevki, ki bodo prišli v uredništvo v pone- deljek lin torek, bodo imeli pred- nost pri objavi. Dopisi; ki jih bo uredništvo sprejelo po tem roku ali odo v četrtek kakor tudi prispevki, ki Äh nekateri dostavljâsio v tiskar- no mimo uredništva, bodo prišli J poštev za objavo šele naslednji teden, seveda razen zares iajem- in nujnih primerov. Ppoeimo naše sodelavce in do- ***™ike, da omenjeno navodilo "ïwetevajo. Uredništvo IZ NASIH krajev SKUD »FRANCE PREŠEREN« V PO- MOC POPLAVLJENCEM SKUD »France I>rešeren« iz Celja bo priredil v soboto, 12. junija ob 20. uri v dvorani kina Union koncert vseh od- sekov. Ker je izkupiček koncerta name- njen za pomoč poplavljencem, bodo Ce- ljani s polnoštevilno udeležbo pwkazali tudi sočutje do prizadetih. Zanimiv spored bodo izvajali mešani pevski zbor, veliki tarhburaški orkester in godba na pihala, ki bo med drugim zaigrala tudi Finale iz Gotovčeve opere »Ero z onega sveta«. Vstopnice so v prodaji т knjigami Mladinske knjige. POTROŠNIKI V STORAH SI ŽELU SE ENO TRGOVINO Na mnogih sestankih v Storah že trt mesece razpravljajo o tem. da bi büo koristno odpreti poleg že obstoječe trgovine še eno, ki bi bila dobro pre- skrbljena s prehranbenimi in drugimi predmeti. Toda na žalost do tega še ni prišlo, ker uresničitvi te zamisli na- sprotuje občinski ljudski odbor in di- rektor trgovskega podjetja Livar v Sto- rah, češ da je za Store dovolj ena tr- govina. Potrošniki smo pa drugega mnenja. Ena trgovina v Storah, ki je močno in- dustrijsko središče, ne zadošča potre- bam delovnih ljudi. Tudi iz konkurenč- nih razlogov bi biü potrebni dve trgo- vini. Zato potrošniki iz Stor upravičeno pričakujemo, da bodo vendarle naše želje upoštevane. Prizadeti- IZ SMARTNEGA OB PAKI Katastrofalna poplava, ki je v noči od 4. na 5. junij zajela celjski in šo- štanjski okraj, je napravua tudi pri nas mnogo škode. Ze zvečer okoli desete ure je začel naglo naraščati Hudi potok, ki je uniče- val cesto, podrl dva mostova in nanosu precej i>eska in kamenja na nižje ležeča polja. Narastel je tako, da je voda tekla čez železniški tir. Se huje pa je okrog pol dveh zjutraj račela razsajati Paka, ki se je z veliko naglico razlivala po poljih in travnikih. K sreči je büo prebivalstvo s sireno opozorjeno na veliko nevarnost Ce bi tega ne büo, bi bue posledice še hujče. V območju občine je po dosedanjih cenitvah napravila povodenj okoli 7 mi- lijonov škode. Poškodovanih je okoli 40 ha travnikov in njiv. Voda je odnesla 2 večja mostova, eden od teh je bü šele zgrajen, razdrla 3 jezove in več brvL Mnogo škode pa je napravua voda tudi onim, ki imajo svoje hiše v bližini Pake. Tu je voda vdrla v stanovanja in zalüa spodnje prostore nad 1 meter visoko. Na reševanje opreme in drugega ni büo misliti, ker je voda pridrla z vso naglir- co in so se ljudje komaj sami umaknüi Iz stanovanj. Stari ljudje ne pomnijo, da bi stala Toda tako visoko kot tokrat Saj je pre- plavüa cesto in zalila njive in travnike do bližine železniške postaje. IZ PILSTANJA Letos so se četrtošolci nižje gimna- zije na Pilštanju lepo poslovili od šole. Poslovilni večer bo ostal prisotnim ne- pozaben, ker sta ga obiskala zvezni po- slanec Helena Borovšak in sekretar okrajnega komiteja ZKS Franc Simo- nič. Oba sta prišla nepričakovano, da se je ta iznenađenost opazila na nasto- pajočih, ki so dobro odigrali prizor s Kr j avl jem iz Desetega brata, odpeli več partizanskih in narodnih pesmi, vmes pa so posamezniki še recitirali. Okrajni sekretar tov. Simonič je pohvalil četrto- šoloe, bil vesel njihovih uspehov in je v svojem govoru nanizal bodrilne nauke ка nadaljnjo življenjsko pot. Izrekel je tudi priznanje učiteljskemu zboru za njegov trud in dosežene tispehe. Prav tako je želela mladini delovnih poletov, spremljanih z revolucionarnim duhom tov Helena Borovšak. Cetrtošolka Maj- da Marčen se je zahvalila učiteljstvu in vsem onim, ki so med letom pokazali razumevanje za učečo se mladino, zlasti pa ravnateljici Adeli Rauter. Le-ta je tudi sama naslovila na mladino in nje- ne prijatelje spremne besede. Po na- stopu je bila skromna, toda prisrčna pogostitev v šoli, ki sta ji prisostvovala tudi oba odlična gosta. Tu so se poslo- vili od mladine še predstavniki doma- čih oblasti in organizacij. Dan prej je obiskala šolo IjtKiski -po- slanec tov. Mica Slander-Marinko, ki je prinesla za vsakega četrtošolca v spo- min po &ao lepo knjiao. Povemo še, da se je mladina tudi ob tej priliki posvetovala o pripravah in udeležba na proslavi »Štajerska т bor- bi« na Ostrožnem. KOZJANSKO NA OSTROZNEM V Kozjem ni seje ali sestanka, na katerem ne bi bilo tudi govora o veli- kih dneh, ki se bodo proslavljali na Ostrožnem pod geslom »Štajerska v bor- bi«. Občinski odbor Zveze borcev т Ko- zjem želi рк) vabi ti vse organizacije Zve- ze borcev na Kozjanskem, da bi skup- no dne 8. avgusta priredüi večji parti- zanski zbor na Zupanovem bregu, od- daljenem uro hoda od Kozjega. Mehka, travnata planota tega brega nudi za tak zbor najboljšo priliko. Pot do tja je od vseh strani položna, semkaj prirejajo Koz j ani vsako leto izlete, da se nauži- jejo zdravega gorskega zraka. V nepo- sredni bližini sta Vetemik in Pokojek, znana vsem borcem, ki so bili kakor koli povezani s kozjanskim odredom. Prebivalstvo teh krajev je mnogo žrtvo- valo v narodnoosvobodilni borbi Bohor Cuva na etotine spominov od- pora našega ljudstva proti okupatorju, na njem mrgolijo sledovi kjer so borci v zimi in viharju slabo oblečeni, dosti- krat lačni stali na preži, da zadajo oku- patorju nov udarec. Zato je dobra zami- sel, da bi na ta zbor prišla tudi naša šolska mladina in si ogledala vsaj naj- mamenitejša mesta ter ee vrnila do- mov z borbenim zanosom. Iz Kozjega do Zupanovega brega bo- do Koz j ani markirali pot, zaznamovali bodo poti tudi od drugih smeri. Ob podpori prebivalstva bodo Kozja- ni sčasoma postavui na Zupanovem bregu zavetišče, da bo priljubljena iz- letna točka še bolj privlačna in obiska- na od vseh smeri. Posebno ugodne so zveze iz posavske pa tudi iz obsotelske strani Zveza borcev v Kozjem pričakuje, da bodo njene posestrine na Kozjanskem vabüo proučue in ga pozitivno rešile, da bo pohod dostojna manifestacija borbenih ljudi Kozjanskega. Gibanje prebivalcev v Celju v Casa od 31. 5 do 7. 6. Ì954, je bil« r«}«BÌli 1* dečkoT ia 16 deklic. Poročili 6« ве: Dobrajc Franc, ključarničar i» Sret Ттава. delayka, oba iz Celja. Suloček Ljubomir iz Zafreba, artomehanik in Gril Justina, frizerska pomočnica iz Stor. Cerar Ciril, miličaik iz Ko- zjega i* Kolar Frančiška, širilja iz Pilštanja. Potočnik Blaž, hidrotehnik iz Laškega ia Med- ▼ed Ana, laborantka iz Celja. Krirec StaaislaT, železostrugar iz Stor in Bučar Marija, farma- ceTtska pomočnica iz Celja. Rot Janko, name- ščenec i« Zupane BronislaTa, aamctceaka, »ka iz Celja. Umrli so: Dečman Antoaija. oskrboTanka iz Celja, itara 6? let. Remenih Milan, otrok iz Laškeea. Mara Marija, gospodinja iz Celja, stara 71 let. Poi- pades Stanislar, logar ii Krmelja, etar 42 let. Augustin ATgust. steklar iz Lastine, star 19 let. Kosec Terezija, oskrboranka iz Celja, itara 86 let. Golež Marija, poljcdelka iz Hotunje, sta- ra 45 let Kamer Jože, upokojenec iz Celja, »tar 65 let. Bratič Tomaž, delarec iz Celja, star 5# let. Zupane Franc, delarec iz Celja, star 48 let. Trabič Neža, upokojenka iz Celja, stara 84 lat. Bibanje prebivalcev v celjski okolici T času od 31. 5. do 7. 6. 1954 j« kil« г*ј«*1ћ 14 dečkeT in 12 deklic. Pvročili M se: Plarèak Viktor, gozdni delare« ix Stojnef« s«1a in Tedniek Marija, paljeilslka i« Caie TaaL Ark Martin, t*T. delareo iz Začreta in LubeJ Stanislava, poljedelka iz Repna. Zupan Jože, toT. delarec iz Ljubljane in Selič Antonija, po- ljedelka iz Osredka. Senker Peter, delarec ia Okroga in LoTrenčak Marija, poljedelka iz Bodreža. Strašek Anton, kmet iz Bohovega in Sivka Alojzija, poljedelka iz Senovice. Križnik Franc, mesarski pomočnik iz Lahomšeka in Mi- modraž Elizabeta, poljedelka iz Novak. Jost Mikael. železovaljar iz Hruiovea in Hrovat Ne- ža, tov. delavka iz Hrušovca. Selič Jakob, de- lavec iz Celja in Koprive Angela, posestnica ia Podvin. Svetel Janez. tov. delavec iz Vojnika in Kramar Katarina, poljedelka iz Socke. Pe- ternel Maksimiljan. mizarski pomočnik iz Žalca in Krajne Marija, tov. delavka iz Sv. Pankraca. Florjančič Jožef, livar it Dolge gore in Kraja« Štefanija. t«v. «lelavka iz Dolge g«re. Umrli so: Krivaaek. r«j. Bratuša Marija, prevžitkarica ix Sp. Kostrivnice. stara 80 let. Stante Jožo, kmet iz Nove vasi. star 71 let. Jager Zvonk«. otrok iz Goričice, star 2 mes. Galuf Franc, kmet iz Rakovca, star 44 let. Jelen Jožef, poljedelec IM. Pirešic«. star 24 let. Turniek Rozalija, po- sestnica iz Tržišča, stara 77 let. Grobin Ignac, posestaik ir Sp. Kostrivaice, »tar 60 let. Kolar Rok, poljedelec iz Poaikve. star 80 let. Deželak Franc, upokojenec iz Lahomnega, star 45 let. Cepue Marija, preužitkarica iz Ojstrega. stara 77 let. Tipotnik Franc, kmet iz Polžanske vasi, star 54 let. Planinšek Anton, kmet iz Koret- nega, star 74 let. Regula Jožefa, prevžitkarica iz Sentjnrja, stara 59 let. Jančič Neža. gospo- dinja il Osredka, stara 52 let. Jug Marija, ■revžitkarica is Brecja, etara 82 let. Zupan« Marija, yravzitkarie« i« Gri¿. atara 78 let. ZANIMIVOSTI VSAK TEDEN ZA TRI CENTIMETRE VECJI Sedemdvajsetletni Egon Knyppl im Hamburga je bü zelo nesrečen, ker je bil zelo majhen in poleg tega še za 12 cm manjši od svoje žene Helge. Imel je komaj 154 cm. To ga je tako podžga- lo, da je začel jemati mnogo reklamira- ni hormonski preparat za rast. Na nje- govo veliko veselje je ta preparat zelo hitro deloval. V kratkem času je do- segel višino 170 can. Tedaj je nehal je- mati zdravila. Toda na njegovo nesre- čo so hormoni še партеј delovali in Egon je rasel iz dneva v dan. Vsak te- den je zrasel za 30 cm. Zdaj je visok že 198 cm. Ce ne bodo našli protisredstvo, zna postati najvišji človek na evetu. Za- nimivo Je. da ta pretirana rast nI vpli- vala na njegovo edravje. Toda v koli- kor je njegova žena Helga do 170 ci* delua z njim veselje, toliko manj gi ima tdaj, saj mu je vsaka obleka vsaù teden sproti premajhna, POTNIK drŽave, ki je ni Neki ameriški novinar si je poštene izposodil konzulate in graničar j e mnogiii držav. Izdelal si je potni list pod ime- nom »Severni Bahamistan«. Take drža- ve na svetu eploh ni. Tekst je izpisal z rusko cirilico. S tem xx)tnim listom j* prepotoval mnoge države Evroi)e, Ame- rike in Azije in je bü zaustavljen šel# T Franciji kjer mu niso hoteli verjeti, da je taka država na svetu. Gostovanje mariborskega gledališča v Celju v erede, dne 16. t ra, bo т Mestnem gledališču gostovalo Slovensko narodno gledališče iz Maribora z dvema pred- stavama Berger j eve moderne drame »Balada o golem možu* v režiji Frana Žižka. S tem gostovanjem bodo obnov- ljeni gledališki stiki med Celjem im Mariborom, ki so bui svoj čas zelo pri- srčni Opozarjamo občinstvo na to go- stovanje in smo prepričani da bo Celje eprejelo drage goete z istim navduše- njem kot je pred kratkem sprejel Ma- ribor gostovanje celjskega gledališča^ Obe predstavi sta izven abonmaja, ven- dar imajo abonenti prednost. Prva pred- stava bo dne 16. t. m. ob 15.30, druga ob 20. Rezervacije sprejema uprava Mestnega gledališča, Slandrov trg, te- lefon 26-60. Prodaja vstopnic od po- nedeljka, 14. t. m. od 16. do 18. ure iS na dan predatave dve uri pred začeah kom. Predsednik Ti1?o je med evo j im obiskom v Ate- nah sprejel tudi usluž- bence jugoslovanskega veleposlaništva z nji- hovimi družinami Na eliki predsednik re- publike s hčerko enega Izmed vi*lužbencev po- slaništva. stran 6 »Savinjski vestnik«, dne 11. junija 1954 Stev. 2* TELESNA VZGOJA TELOVADNI NASTOP V ŽALCU \ nedeljo se je vršil ob skromni udeležbi lelovadni nastop v 2alcu, ki bi sicer moral zbrati okrog 800 partizanskega članstva, zaradi elementarne nezgode in dela pri čiščenju pa se je zbralo le preko W nastopajočih, ki so pregledali v zadnji skušnji svoje znanje pred odhodom na republiški zlet v Ljubljano. Po- vsem razumljivo je, da je Partizan, okrajna zveza društev za tel. vzgojo Celje, odpovedala Dastop v Vojniku. Nastop v Žalcu je bil le ne- kakšna dolžnostna prireditev, ki se je" vršila brez vsakega hrupa. Uvodoma je tov. Kanduč, sekretar okrajne zveze Partizan, zbranim telo- vadcem osvetlil zadnjo nesrečo, ki je zadela celjsko kotlino in pozval navzoče, da počaste spomin žrtev te elementarne nezgode. Naloga »sega članstva Partizan je, da pomaga v priza- detih krajih pri reševanju premoženja in či- ščenju v podjetjih in domovih državljanov. Te- lovadni nastop je pokazal dobro izvežbanost na- ših telovadcev in prepričani smo lahko, da bodo kljub omejenemu številu pokazali v Ljubljani primerno stopnjo naše telesne kulture. Nogomet: ZOPET DVE TOÒKI ZA KLADIVARJA Pretekli teden je Kladivar imel na domačem terenu v gosteh Borovo. V prvenstvenem sre- čanju za točke v hrvatsko-slovenski ligi je bil Kladivar uspešen in je obe točki obdržal doma. V prvem polčasu so domačini zaigrali kot v >starih časih«. Uspelo jim je nadigrati nasprot- nika v vseh ozirih. Plod te igre sta bila tudi dva zgoditka, ki sta ga dosegla Dobrajc in Ma- rinček. V drugem delu igre je kljub nalivu Kladivar še nadalje prevladoval na igrišču in Dobrajc je dosegel že tretji gol in lepo vod- stvo 5:0. V zadnjih minutah igre pa je doma- čim igralcem slaba predla. Samo majhna po- pustljivost in nepazljivost obrambe s Klanj- škom na čelu in že je Stamenkovič dvakrat po- tresel mrežo Celjanov. Tako se je srečanje, ki je že kazalo na efektno zmago Kladivarja, kon- čalo s tesnim rezultatom '5:2. Obe doseženi točki nista pomagali Kladivarju do boljšega mesta v tabeli, so pa še možnosti, da si do zaključka tekmovanja le nekoliko izboljšajo položaj. NA TUJIH IGRIŠČIH - DVA PORAZA Kovinar iz Stor in velenjski Rudar sta pre- teklo nedeljo v Mariboru in Zagorju doživela po zadnjih uspehih na domačih igriščih, ob- čutna poraza. Vrstni red v tabeli pa jima kljub porazoma ni prizadejal škode. V nedeljo, 13. junija ob 1". uri tekma hrva- ško-slovenske lige SPLIT : KLADIVAR Kljub strašnemu upostošenju na Glaziji so elani društva, usposobili po vodi poškodovane objekte in relrvizite tako, da bodo že to ne- deljo lahko nadaljevali s prvenstvenimi tekma- mi. Nedeljski spored, ki zajema poleg zanimi- vega srečanja s Splitom, ki bo odločalo, da Ii se bo moštvo domačih povzpelo v tablici na šesto mesto, ali pa bo zaključilo to tekmovanje ша slabšem devetem mestu, tudi vrsto drugih zanimivih srečanj. Na Glaziji bodo v nedeljo poleg ligaškega moštva igrale še enajstorice, in sicer: ob 9.15 se srečata dve moštvi pionirjev Modri : Zeleni, ob 10. uri pa bo prvo^ kolo tek- movanja za pokal FLRJ med enajstoricama JLA — Garnizon Celje in B-moštvom Kladivarja. Popoldne ob 4.45 bo zanimivo srečanje pio- iiiHev 2SD Celje in Kladivarja, ob 15.30 pa mladinski moštvi Rndarja iz Velenja in Kladi- varja II. Prva mladina potuje v Maribor, kjer bo odigrala v dopoldanskih urah prijateljsko jekmo z mladino Branika. Torej tudi to nedeljo postavlja ND Kladivar ■a zelene nogometne prostore šest enajstoric, ki upamo, da se bodo borile uspešno. Gledalce pa prosimo, da obiščejo ta srečanja. Odbojka:__ NOVA ZMAGA ŠEMPETRCANOV Odbojkaši Partizana iz Šempetra so v nedeljo doma porazili Beton iz Celja kar s 3:0 (15:9, 15:7, 15:9) in si s to zmago še bolj utrdili vo- dilni položaj v lestvici vzhodne sloveiïske lige. Atletika: PRIREDITVE KLADIVARJA ODPADEJO Vse napovedane prireditve v zvezi s svečano proslavo 5. letnice Kladivarja so odpovedane. Smučanje: ŠTAJERSKA SMUČARSKA PODZVEZA S SEDEŽEM V CELJU Pred dnevi se je v Celju vršila letna skup- ščina Štajerske smučarske podzveze, ki je do- slej imela svoj sedež v Mariboru. Iz poročila sekretarja tov. Kožuha je bilo razvidno slabo poslovanje tega organa. Na področju te pod- zveze je 8 klubov, ki združujejo 403 registrira- ne smučarje tekmovalce, cel kup pa še nere- gistriranih, ker niti podzveza niti klubi niso vodili skrbi za to delo. Tudi prireditve, ki jih je bilo cela kopica s tisoči nastopajočimi, niso društva prijavljale podzvezi. Podzveza ni imela potrebnih stikov s Partizanom, kjer je smuča- nje močno usidrano, ni organizirala potrebnih tečajev za izboljšanje kvalitetne stopnje svojih tekmovalcev, ni imela dovolj življenjskih stikov s terenom in ni izvrševala tekočih administra- tivnih poslov. Po obširni debati delegatov je bilo soglasno sklenjeno, da se za prihodnjo se- zono 1954/55 sedež tega organa prenese v Celje. Za predsednika je bil izvoljen tov. Bobovnik Miša, za sekretarja pa. tov. Lužnik France. Kegljanje: FRANCIJA - SLOVENIJA V CELJU V nedeljo, 20. t. m. bo v Celju na kegljišču Betona gostovala izbrana ekipa kegljačev fran- coske reprezentance proti izbranim kegljačem iz Slovenije. Brez dvoma bo to prva mednarod- na prireditev v Celju vzbudila precej pozor- nosti, ker je znano, da slovenski kegljači tvo- rijo jedro jugoslovanske reprezentance. Zato lahko smatramo to prireditev za neoficielno meddržavno srečanje obeh držav. Občutna škoda na športnih objektih Elementarna nezgoda, ki je zadela naše me- sto in bližnjo okolico v preteklem tednu, ni prizanesla niti športnim objektom. Razbesnela voda je na svoji poti uničevala prav vse kar je dosegla. Močan tok je zajel celotno Glazijo, kjer je višina vode dosegla preko 160 cm. Raz- majana je bila celotna ograja, večji del iste pa je voda razrušila. Uničena je vsa bariera, poplavljeni pa so bili tudi vsi stanovanjski pro- stori oskrbnika in vse garderobe, kjer so bili spravljeni dragoceni športni rekviziti. Vse vodne mase, ki so se združevale ob ovinku Savinje, pa so prihrumele na igrišče ZSD Celja na Skal- ni kleti, kjer je višina vode dosegla preko 200 cm. Na tem igrišču je bila rušilna moč vod- nega elementa najmočnejša. Uničena je bila celotna ograja okrog igrišča, odplavljen ves gradbeni material, ki je bil zbran za dokončno izgradnjo društvenih prostorov in uničena za- četna dela pri gradnji igrišč za košarko in od- bojko. Brez dvoma bo na samem igrišču, ki je še sedaj poplavljeno, ostala debela plast ze- meljskh naplavin. Tudi ponos celjskih šport- nih objektov atletski stadion Borisa Kidriča je bil za dober meter pod vodo. Vsa sreča, da prav na tem stadionti tok vode ni bil močan in zaradi tega ni voda uničevala lepo urejenih naprav. Poškodovala je vse društvene prostore z dragocenim inventarjem v garderobah in dru- štvenem domu. Povsod je dvignila podnice. Tudi v mestnem parku je voda odnesla s seboj z dr- sališča SŠK Kladivar obdelanega lesa v vredno- sti okog 100.000 din. Močni hudourni tokovi ni- so prizanesli tudi smučarski skakalnici, ki^ je pred kratkim po zaslugi Olepševalnega društva dobila svojo zeleno odejo. Po.škodovani sta bili tudi obe kegljišči od Betona in Kladivarja. Obe telesnovzgojni društvi Partizan sta bili močno prizadeti pri tej elementarni nezgodi. V Gaberju je voda razdejala celotno vzorno ure- jeno letno telovadišče, kjer smo nekaj dni pred tem prisostvovali letnemu nastopu celjskih telovadcev. Razrušena je bila betonska ograja okrog telovadišča, razdejane vse naprave za orodno telovadbo, uničena igrišča za košarko in odbojko. Ogromna škoda je bila prizadejana tudi v telovadnem domu. V pritličju je v vseh pro- storih voda dvignila pod, močno poškodovala tudi garderobo, inventar v kletnih prostorih, sa- ma telovadnica pa je le za las ušla razdejanju, ker je vsega manjkalo le So nekaj cm, da bi jo voda dosegla. Partizan Celje-mesto in z njim II. osnovna šola ter učiteljišče pa so ob lepo telovadnico. Voda je popolnoma dvignila parketna tla v telovadnici in garderobah ter ga zvalovila, uničila 5 blazin in deloma poško- dovala še ostalo orodje ter rekvizite. Tudi dvo- rišče, ki se je uporabljalo za letno telovadi.šče, .le naplavljeno s precejšnjo plastjo blata. Se večje razdejanje je bilo v telovadnici I. osnovne šole, ki jo poleg šole uporablja Sab- Ijaški klub Kladivar. Visoki nivo vode je tudi tu popolnoma dvignil parketno tlo in ga močno nagubal. Poškodovano je vse orodje in rekvi- ziti. Sabljaški klub Kladivar, ki je itak od vseh celjskih športnih organizacij v materialnem po- gledu doslej bil na najslabšem, pa je ob tej katastrofi utrpel novo škodo na svojih skrom- nih rekvizitih, ki jih je imel spravljene v teh prostorih. Poškodovane so sabljaškc obleke, maske in floreti. Škoda na vseh omenjenih športnih objektih ol) tej elementarni nezgodi gre v milijone. Po- sebne komisije bodo na licu mesta ugotovile de- jansko škodo. Splošna skrb, ki jo kaže naše ljudstvo iz vse Slovenije do prizadetih ob tej nesreči, je zajela tudi naše športne in tel. vzgojne organizacije. Da bi celjskim športni- kom in telovadcem bilo omogočeno čimprejšnje sodelovanje na tekmovanjih z ostalimi sloven- skimi in jugoslovanskimi športniki, je doslej bilo napravljenih že več človekoljubnih potez, da bi z materialno podporo omogočili ponovno ureditev vseh naprav za nemoteno telovadno in športno življenje. Zveza športov Slovenije je kot prva organizacija poklonila 500.000 din za popravilo športnih objektov. Odred iz Ljublja- ne je poklonil Kladivarju 100.000 din, Partizan, okrajna zveza za tel. vzgojo iz Postojne pa 10.000 din za pomoč partizanski organizaciji. Vsem omenjenim darovalcem, ki so kot prvi samoiniciativno kljub pomanjkanju lastnih sred- stev, priskočili celjskim telovadcem in šport- nikom na pomoč, gre vse priznanje in najiskre- nejša zahvala. Vsi dosedanji darovalci so pre- pričani, da bodo njihovemu zgledu sledila tudi ostala slovenska športna in tel. vzgojna društva. OBJAVE IN OGLASI OBJAVA DOZ OŠKODOVANCEM V CELJSKEM, ŠOSTANJSKEM IN KRŠKEM OKRAJU Zavarovancem DOZ, ki imajo veljavno (pla- čano) polico za škode po požaru in drugih pri- rodnih dogodkih, bo plačana odškodnina v okviru določb zavarovalne police. Zaradi tega poziva- mo vse zavarovance DOZ, ki so utrpeli škodo po poplavi, da prijavijo svoje zahtevke v pi- smeni obliki najbližjemu organu DOZ čini prej, a najkasneje do 15. junija. Prijave sprejemajo razen krajevnih zastopnikov tudi vse podruž- nice DOZ, zlasti podružnice v Celju in Krškem. Obrazce za prijavo škod imajo vsi DOZ teren- ski organi. Prijava škode naj razen imena ter naslova za- varovanca po možnosti vsebuje tudi številko police, če je polica uničena pa mesec v kate- rem so plačevali premijo. Zavarovanci, ki so utrpeli škodo na živini zavarovani proti poginu in zasilnem zakolu, te zahtevke prijavijo posebej. Prav tako naj za- htevke prijavijo poisebej svojci zavarovanih oseb — mrtvih žrtev poplave. DOZ cenilci škode bodo v prihodnjih dneh in tednih obiskali vse oškodovance, ki so zavaro- vani pri DOZ. ocenili škodo ter določili od- škodnino, ki bo vsakemu, ki je bil zavarovan, takoj izplačana. Dolžnost vseh oškodovancev je, da poškodovano imetje očistijo in s tem pre- prečijo povečanje škode. Podružnica DOZ Celje OBJAVA Na terenu Mestne občine Celje, kakor v oko- lici Celja, se uvaja strogi pasji kontumac, ka- teri velja do preklica. Psi čuvaji morajo biti privezani, luksuzni ter lovski psi pa morajo imeti nagobčnike. Pse se mora voditi na vrvici. Neizvedba se kaznuje po zakonu, z denarno kaznijo in z odvzemom psa. OBJAVA Obveščamo prebivalstvo, da prijavi konjaču vse poginule naplavljene domače živali, da se prepreči okužba ter morebitna razširitev nalez- ljivih bolezni. TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ CELJE razpisuje NAGRADNI NATEČAJ za nazive novim trgovskim podjetjem in trgo- vinam, ki se bodo ustanovile s 1. julijem t. L, in sicer v Zrečuh, Dobrni, Vitanju, Vojniku, Vranskem, Preboldu, Braslovčah, Polzeli, Šem- petru ob Savinji, Grižah, Zabukovci, Petrovčah, Rečici pri Laškem in Rimskih Toplicah. Nazivi podjetij naj bodo predvsem komer- cialni, lahko pa se tudi nanašajo na kakšno zemljepisno ali pa narodopisno posebnost kra- ja. Biti morajo kratki, zlasti pa je opustiti na- zive, ki jih že imajo obstoječe trgovine ali ki jih že imajo mnoga obstoječa trgovska pod- jetja. Predloge je poslati do 19. t. m. na naslov Trgovinska zbornica za okraj Celje v Celju, Jurčičeva ulica št. 6, in to v zaprtih kuvertah z oznako »natečaj za nazive trgovin«. Poslane predloge bo 21. t. m. pregledala posebna ko- misija. Vsak osvojen predlog za posamezni naziv bo nagrajen s 1.000 din. Trgovinska zbornica za okraj Celje v Celju Trgovinsko-gostinska zbornica za Celje-mesto RAZPISUJE na podlagi 4. čl. Pravilnika o sprejemanju va- jencev trgovske stroke v uk in na podlagi do- pisa št. II-338-1-54 z dne 9. VI. t. 1. od LOMO, tajništva za gospodarstvo UČNA MESTA ZA VAJENCE (VAJENKE) v naslednjih trgovskih podjetjih na območju mesta Celja: '>Ljudski magazin«, veleblagovnica, 2 vajenki, 1 vajenca »Potrošnik«, trgovina s špecerijskim blagom, 1 vajenko, 1 vajenca »Triglav« I, trgovina s čevlji, 1 vajenko »Triglav« II. trgovina s čevlji, 1 vajenko »Kovinotehna«, trgovina s tehnično/ železnino, 1 vajenko, 1 vajenca »Špecerija«. trgovina s špecerijskim blagom, 2 vajeiiki, 1 vajenca »Jadran«, trgovina s kemičnimi proizvodi, 1 vajenca »Elektroradio-center«. trgovina z električnim materialom, 1 vajenca Kmetijska zadruga, trgovina z mešanim blagoift, 1 vajenko »Volna«, trgovina z inanufaktnrniin blagom, 1 vajenko »Vesna«, trgovina z manufakturo in galanterijo, 2 vajenki, 1 vajenca »Manufaktura«, trgovina z manufakturnim bla- gom, 2 vajenki »Naša knjiga«, knjigarna in papirnica, 1 vajenko »Vartcks«, trgovina s konfekcijo, 1 vajenko »Slavonija«, trgovina s konfekcijo, 1 vajenko Pogoji sprejema so: a) starost 14 do 17 let. b) dovršena popolna nižja srednja šola; c) fizično in duševno zdravje ter sposobnost Za delo v trgovini; č) državljanstvo v FLRJ; d) uspešno položen sprejemni izpit; e) štirinajstdnevna uspešna poizkusna doba v podjetju. Reflektanti vlagajo prošnje pri podjetjih, v katerih se želijo učiti in prilagajo k prošnji: rojstni list. dokazilo v državljanstvu, spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli in uradno zdrav- niško spričevalo. Prošnje z dokumenti je vložiti pri podjetjih najkasneje do 19. junija t. 1. Sprejemni izpiti bodo 28., 29. in 30. junija 1954, vsak dan od 8. ure dalje v prostorih Šole za trgovske vajence, Celje, Vodnikova ulica 8. Trgovinsko-gostinska zbornica Celje-mesto OBJAVA »Tkauinu galanterija« trgov, podjetje za tek- stil in galanterijo na veliko v Celju, sporoča vsem svojim cenjenim odjemalcem, da zaradi preselitve v nove prostore v Celju, Stanetova ulica 1, ne bo poslovalo od četrtka, dne 10. 6. do vključno torka, 15. 6. 1954. OBJAVA Zavod za socialno zavarovanje za mesto ii, okraj v Celju obvešča vse svoje zavarovance in ostalo javnost, da prične novo ustanovljena po- družnica zavoda s sedežem v Žalcu poslovati dne 15. junija t. 1., in sicer nasproti NB v Kuk« čevi hiši. Uradne ure za stranke bodo ob po- nedeljicih, četrtkih in petkih od 8. do 12. ure. DOPISNI TEČAJ ESPERANTA Mednarodni jezik esperanto se lahko hitro na- učite v našem dopisnem tečaju. Ako nam po- šljete znamko za poštnino, vam pošljemo brez- plačno na ogled prve lekcije. Zveza esperantistov Slovenije INDUSTRIJSKA .ŠOLA KEMIČNE STROKE V RUŠAH sprejme prijave za vpis v 1. letnik šolskega let*. 1954-55 do 19. junija t. 1. Prošnji za vpis, kolkovani s 30 din, je Ireb^ priložiti šolsko spričevalo 4. razr. gimnazije, rojstni list, zdravniško spričevalo o sposobnosti za kemično službo, premoženjski izkaz in kra- tek življenjepis. Sprejemni izpit iz matematike bo v pričetku meseca septembra, o točnem datumu bodo in- teresenti obveščeni pismeno in po dnevnem ča- sopisju. Pouk na šoli traja tri leta, nakar prejmejo učenci po opravljenem strokovnem izpitu spri- čevalo o kvalifikaciji za kemolaboranta. Šola je internatsko urejena in imajo dijaki možnost popolne oskrbe proti mesečni oskrbo- valnini. Vse nadaljnje informacije dobe interesenti na upravi šole. Uprava šole. SPREJMEMO poštenega kmečkega fanta vaje- nega konj. Ponudbe na upravo lista. V SOBOTO 3. junija smo vlovili na Savinji avto kolo z gumo štev. 526-16. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje z veliko ku- hinjo v trgu Šentjur pri Celju za dvosobno v predmestju Celja. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM sobo 4X4 m z drvarnico in shram- bo, za enosobno stanovanje. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO SOBO iščeta dva mirna vajenca za takoj. Naslov v upravi lista. PRODAM madračko za otročjo košarico in po- steljni vložek 160X60 cm. Naslov v upravi lista. PRODAM sobno kredenco, psiho, predsobno steno in umivalno omaro. Naglic, Tkalska 6. ZAHVALA Vsem. ki so spremili v tako velikem številu našega dragega FRANCEKA FLAJSA posestnika v Žalcu, na njegovi zadnji poti, da- rovali prekrasne vence, ga obsuli s cvetjem in izrazili sožalje, prav iskrena hvala. Posebno za- hvalo izrekamo tov. gasilcem, ki so držali čast- no stražo, zastopniku Gasilske zveze, gasilskim društvom Žalec, Vrbje, Gotovlje, Ložnica, Do- briša vas, Šempeter, Pevskemu društvu iz Go- tovelj, tov. Vucarju za poslovilne besede, č. du- hovščini za spremstvo, vsem zdravnikom in osebju bolnice v Novem Celju za skrbno nego. Iskrena hvala Veri Mlakarjevi, ki mu je ob težkih urah prav prijateljsko lajšala trpljenje^ Flajsovi MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 12. junija 1954 ob 20: Somin: Atentat — Izven Nedelja, 13. junija 1954 ob 20: Somin: Atentat — Izven Sreda, 16. junija 1954 ob 15.30 in 20. uri: Berger: Balada o golem možu — izven — go-^ štovanje Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 13. 6. 1934: tov. dr. Sevšek Maksim Ce- lje, Ljubljanska cesta 36 KINO UNION CELJE Od 8. do 15. 6. 1954: »Klovn«, ameriški film Od 14. do 20. 6. 1954: >Na slabem glasu«, ame- riški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nede- ljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM CELJE Od 12. do 16. 6. 1954: »Ulični vogal«, angl. film Predstave dnevno ob 18.15, ob nedeljah ob^ 16.15 in 20.15. LETNI KINO CELJE Od 12. do 16. 6. 1954. »Ulični vogal«, angl. filnj Predstave dnevno ob 20.15. SAMOSTOJNEGA GRADBENEGA DELOVODJO IN VECJE _ ŠTEVILO ZIDARJEV IN PRIUČENIH ZIDARJEV SPREJMEMO. Dela so pod streho in v akordu ter preskrbljena za celo zimo. W Hrana in stanovanje zagotovljeno. RenuKutno шгат>. podjetje, Moste, Ljubljana, Smairtinska c. 64/b Telesna vzgoja