113
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Državni zbor se je zopet začel včeraj. Važne reči bo začel kmalu obravnavati, tako na priliko: postavo za ljudske šole (o kteri mi še zmi-rom mislimo, da bi ta morala biti predmet deželnim zborom) in postavo za prenaredbo zemljiščinih davkov, od ktere, če obvelja tako, kakor je narejena bila v dotičnem odboru, v kterem je bil tudi g. Svetec, se neki smemo nadjati p o lajšanj a kmetom. Potreba je velika! — Tehtni dr. T o man o v govor v brambovski debati unidan se je dalje glasil tako-le: „Baron Tinti nam je klical: „bodite odkritosrčni!" Na to mu odgovarjam, da smo zmirom odkritosrčni bili in resno zmirom zahtevali, naj se želje vsem avstrijskim narodom spolnujejo, kajti le to krepi Avstrijo in jo reši. Vi pa v teh naših zahtevah zmirom le vidite to, da težimo kam drugam. Tudi poslanec Skene je to danes izustil rekši: „ako vi dosežete, česar želite, bo-demo tudi mi dosegli, česar mi želimo — združbo z Nemčijo!" Te besede smo slišali danes. Ako bi bil jaz kaj tacega rekel ali kak drug zastopnik slovanskega naroda, — ako bi bil na priliko rekel: če nam ne daste, kar je naše, osnujemo si slovansko državo ali se podvržemo ruskemu geslu itd.", — kaj bi bili vi rekli?! Kaj pa so naše želje? Naše želje merijo na to, da se spolnijo v Avstriji, a da se spolnijo pošteno. To dela razloček med našimi željami in tem, kar je rekel Skene. Naše želje se morejo spolniti v Avstriji, željam pa, ki segajo čez to mejo, veljajo besede državnega kancelarja, ki so se glasile tako-le: „Mi bodemo tem dobri, ki so zadovoljni z Avstrijo; proti onim pa, ki sreče svoje iščejo zunaj Avstrije, bode se obrnila država." — Gosp. dr. Stammovo berilo o slovanskem jeziku kaže, da je možjo njem govoril kakor slepec o barvah. (Klici: Oho!) Če on o 10 slovanskih narečjih govori, je ta moja beseda že prava. — Po pretresu puhlega jezikoslovja Stammovega, ki je očital Slovanom, da nimajo enega književnega jezika, pride dr. To man do tega, da reče: Gospoda moja! Nobenega naroda jezik ne gospoduje sedanjega stoletja; le misel,
114
duh oživlja, a ne jezik, ki je le lupina jedru. Spomnite se vendar, kdo je Nemca učil? Ali ni še gospodoval latinski jezik povsod v onem času (15. stoletji), ko so se na vseučilišču pražkem vse vednosti razlagale v češkem jeziku? Jaz sem trdne te misli, da tudi z mnogimi narečji slovanskimi dosežemo svoj cilj, kajti ne morem si misliti, da Gospod, kteri kraljuje nad §0 do 90 milijoni Slovanov, je narod ta vstvaril zato, da v nemarnosti konec vzame. Ker je vstvarjen ta veliki narod, pride že tudi kdo, če bo treba, da mu vstvari vzajemni jezik, in ta bode pozneje gospodoval tako, kakor zdaj zapoveduje nemški. To zaupanje na tem mestu javno izrekujem. (Pravo v desnem središču.) Toliko za odgovor dr. Stammovi pridigi o slovanskem jeziku!" — Gotovo je, da take besede, na takem mestu v oči rečene ministrom, več zaležejo kakor celi kupi uvodnih člankov v časnikih, kterih nihče onih ne bere, do kte-rih so adresovane.
—  Dolgo časa se suče spet beseda po časnikih, kdo bode ministerstva predsednik, ki ga več ni od onega časa, ko je odstopil knez Karlos Auer-sperg. Posebno veliko se je govorilo o grofu Antonu Auerspergu, al ta zdaj v „Tagesp." oklicuje, da se ž njim ni pogajalo o tem. „Zukunft" in drugi časniki dunajski pravijo, da je bilo v ministerstvu vseskozi pomenkovanje, kdo naj bode ministerstva predsednik. Nekteri ministri so rekli: dr. Giskra naj bode, a zo-perstavila sta se dva, rekši, da stopita brž iz ministerstva, ako bode on predsednik; to isto se je zavrnilo o dr. Herbstu, pa nasprotujeta mu dva druga ministra. Dobrovoljni dr. B res tel pa je neki rekel, da njemu je vse eno, kdor koli bode predsednik, le da o n ne bo. Ali je vse to le pravlica ali pa je resnica, to je gotovo, da ni več vse tako gladko v ministerstvu kakor je izprva bilo. Grof Taaffe neki noče več biti mini-sterskega predsednika namestnik.
—  Z lastnoročnim pismom od 24. marca je odvezalo Nj. Veličanstvo nadvojvoda Albrechta dosedanje službe „poveljnika armade" in imenovalo ga„splošnega nadzornika armade". To pomeni, da so zdaj vse bistvene vojaške zadeve v rokah vojnega ministerstva; nadvojvoda Albrecht bo imel opraviti zdaj samo s tem, kar se tiče taktike, to je, ročnosti, gibčnosti, sploh dovršenosti v manovrovanji.
—   26. marca je prišel na Dunaj ruski carevič Vladimir; cesar ga je šel obiskat. Iz Beča je šel v Italijo in bil 30. dne u. m, že v Florenciji.
—  Govori se, da pojde Njih Veličanstvo cesar namesti lanske jeseni letos v Galicijo. Sicer pa bo to potovanje brž ko ne odvisno od tega, kako se znana ga-liška resolucija v državnem zboru reši.
Iz Goriškega. Za& tabor v Biljani odločena je nedelja 18. aprila ob 2. popoldne. Kraj: pod Drnovkom v Biljanski županiji, dobro uro od italijanske meje, na senožeti, ktero so v ta namen radovoljno in brezplačno prepustili gg. Blaž, Janez in Jožef Sfiligoj-i iz Drnovka. Točke programa so: 1) naj se napravi za Brda posebna okrajna sodnija, in naj se pridružijo žu-panije Biljana, Medana in Dolenja polit, okraju goriškemu; 2) vse slovenske pokrajine naj se zedinijo v eno kronovino „Slovenijo" z enim samim deželnim zborom; 3) v vseh javnih uradnijah na Slovenskem se ima uradovati v slovenskem jeziku; 4) v vseh javnih šolah na Slovenskem naj se podučuje v slovenskem jeziku in naj se napravi v Ljubljani visoka pravna šola; 5) tabor priporoča vladi, naj bi potrdila železnico čez Predel po Sočki dolini. — Goriška „Brda" (po nemški „Eggen", po  ital.  „il Coglio",  po furlanski „il  Quei")  — piše
„Domovina" — so rajska deželica med Sočo, goriško-vjdemsko^ železnico in Idrijo (Judri), to je, mejno re-čino proti Italiji (oziroma proti Benečiji). Človek si ne more misliti lepših vinskih goric, kakor so naša Brda> ktera se razprostirajo tudi čez Idrijo tje proti Cividadu na Beneško. Na desni strani železnice je razun Kar-mina (Cormons) le še par laških vasi, zatoraj smemo imeti železnico ob podnožji Brd za mejo med slovenskimi^ „Brici" (tako jim demo mi namesti „Brdci") in „Lahi"^ ali avstrijsko Furlanijo. Proti severju pa se končd ime in podoba „Brd" tam, kjer se začnejo „Goreu, namreč proti jugo-zahodu od Kanala (na Soči).
— Tudi na Goriškem se bojo iz državnega zaklada v znesku 1000 gold. dane premije govedom za pleme delile in sicer 15. aprila v T o min u, 29. aprila v Gorici, 3. maja v Sežani in 11. maja v Gradišči.