OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OfflJU ★
Izvršujemo ysakovrste« liskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK!
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXn. — LETO XXXH.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 23, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 230
Državni oddelek kritiziran, ker se je obrnil na Rusijo, da pomaga osvoboditi War da
WASHINGTON, 22. nov.—Naznanilo, da je državni oddelek zaprosil Sovjetsko zvezo in 29 ostalih držav, naj se pri kitajski komunistični vladi zavzamejo za osvoboditev konzula Angusa Warda in četvorico uradnikov, je bilo sprejeto z jetkimi komentarji.
Na splošno med diplomatični-opazovalci prevladuje mišljenje, da se tudi s takšnimi ukrepi bo osvobodilo Warda, pač pa,
bo potrebno podvzeti druge korake.
Najbolj trpko je naznanilo Napadel bivši ameriški ambasa-'ior v Moskvi William C. Bullitt,
ki je znan zaradi svojega sovraž-''Gga stališča napram Sovjetski ^vezi. Bullitt je rekel:
"budno je, da se dežela, ki je stvorila poslanico predsednika Theodore Roosevelta—Perdica-•"is živ, ali pa Raisuli mrtev!—
apelira na sovjetskega diktator-in njegove podrejene satelite,
ki so premišljen(^ in željno za-^cgli vse principe, na katerih slonijo civilizirani odnosa ji."-
Bullitt je sicer izjavil, da bi kitajski komunistični voditelj ^a.0 Tse-tung ubogal in izpustil ^arda, če bi to Stalin zahteval.
"Apel katere koli druge drža-ne bi imel nobenega učinka,"
JG dejal Bullitt. "Stalin vedno vpraša visoko ceno za vse, kar "Mredi. Ali Državni oddelek 'i o ceni, ki jo bo plačal Stali-
tlU?"
Državni oddelek je priznal, da apel tridesetim državam bil Nenavaden in da mu ni primere.
^Gprav so apeli bili poslani že Zadnji petek, še vedno ni nobe-'^ih znakov, da se je katera koli težava zavzela za Warda.
Ameriški konzul v Peipingu Oliver E. Clubb je skušal priti ^ stike z visokimi komunistični-'^i uradniki Kitajske. Toda to lahko storil le potom pisem,
katera pa ne samo, da ni ^°bil odgovora, pač pa mu sploh
niso dali vedeti, če so jih" prejeli.
Nekateri opazovalci omenjajo, da je Francija bilo bolj hitra, ko se je zoperstavila podobni akciji. Ko je poljska vlada v Varšavi aretirala francoskega konzularnega uradnika, so Francozi takoj aretirali šesto-rico članov posadke nekega poljskega letala v Parizu in jih držijo kot talce.
Z druge strani pa mnogi opazovalci verujejo, da so kitajski komunisti namenoma vrgli Warda v ječo, ker želijo Zedi-njene države spraviti v položaj, da ne bi sploh mogle priznati nove komunistične vlade. Ker pa bo Anglija prisiljena, da' zaradi svojih trgovinskih interesov naveže diplomatične stike z vlado v Peipingu, bi to povzročilo nesoglasje med Anglijo in Zedinje-nimi državami, ki navadno skupno nastopata proti komunističnim državam. '
Obravnava proti Wardu bo končana, pravijo v Peipingu
WASHINGTON, 22. nov.—Kitajska komunistična radio postaja je danes naznanila, da je Iji^ska sodnija zaključila preiskavo v zvezi z ameriškim konzulom Wardom in četvorico uradnikov konzulata in da bo obsodba naznanjena čez par dni.
Ward in ostali uradniki se zagovarjajo, ker so pretepli nekega Kitajca. Toda iz Peipinga so naznanili, da je posredi tudi druga zadeva. Namreč, da so se Ward in uradniki ukvarjali tudi z vohunstvom proti ljudski republiki Kitajski.
bo kdo začel z agresijo, »orno pobili mnogo ljudi, je ^ekel feld-maršal Montgomery
Washington, 22. nov.—Povlejnik obrambene orga-^izacije petih zapadno-evropskih držav, angleški feld-mar-Montgomery je danes izjavil:
Če bo kdo začel s kakršnim koli napadalnim deja-/Gm, naj bo to na sever, jug, vzhod ali pa zapad, bomo ^^eli res dobro igro in bomo pobili mnogo ljudi."
Montgom.eary, je dalje izjavil,"
^ atomska bomba ne hp spre-
Ghila starega načina vojskova-Oja.
^ A.ngieški poveljnik, je ^ ne-^ °%no zagrozil Sovjetski zvezi,
podal izjavo, da "bomo po-j,^'i mnogo ljudi." V Washing-je prišel na dvanajstdnevni
°isk.
^a atomsko bombo je Mont-dejal, da je "grda reč,
velik hrup."
Montgomery, ki se je odliko-
Madžarska zajela Američana kot vohuna in saboterja
BUDIMPEŠTA, 22. nov. — Madžarska vlada je danes naznanila aretacijo ameriškega trgovca Roberta A. Vogelerja, ki da se je na Madžarskem ukvarjal z vohunstvom in sabotažo. V naznanilu madžarske vlade je rečeno, da je Vogeler na zasliševanju priznal, da je bil vohun.
Madžarsko notranje, ministrstvo pravi, da je Vogeler bil podpredsednik International Standard Electric Co., aretiran pa je bil v petek skupaj z lokalnim predstavnikom družbe, An-gležom Edgarom Sandersom.
Vogelerja so zadnjič videli v ameriški legaciji v Budimpešti, ko se je skušal podati na Dunaj, predno je nameraval odpotovati v Zedinjene države. Na Dunaju se nahaja njegova žena, ki je po rojstvu Belgijanka.
Vogeler Je končal vojaško akademijo v Peekskillu, N. Y. in mornariško akademijo v An-napolisu, Md. Zadnja štiri leta je mnogo potoval med Dunajem in Budimpešto in to kot "businessman."
Val
Pfi borbah pri E1 Alameinu, . Sovoril skupini 500 oseb, ki ^ ^ zbrale v prostorih National ^^ess Cluba. Večinoma je govo-0 človeških odnošajih.
vlada izgnala američane
ftAGA, 22. nov.—Češka vla-j,. J® (ianes izgnala nadaljne šti-^nieriške misionarje. Vzroki ^^§on niso bili omenjeni.
Prispevki za okinčanje
Nadaljni trgovci in profesionalci so prispevali za okinčanje St. Clair ulice za božične praznike: Car-Mar Beauty Salon, Komin Druggist, August Kollan-der, Artic Air Co., John's Tavern, Zakrajšek Funeral Home, Phillippi Cafe, Dr. Beljan, Dr. Gar bas, Miller Bros. Store, John's Soda Bar, Mandel's Shoe Store, Dr. V. Opaskar, Norwood Bakery, Dr. Kern in Mario Cafe.
Odbor, kl zbira te prispevke bo objavil imena vseh nadaljnih prispevateljev, kot tudi vspored programov, ki bodo podani te kom prihodnjih tednov pred božičem.
Posebne poštne cene
Pred nedavnim smo objavili sporočilo iz glavnega poštnega urada, da se je uvedlo posebne cene poštnini za božične darilne pakete v gotove kraje v staro domovino. Zdaj smo prejeli bolj natančna pojasnila v tem oziru, in sicer Je cena poštnini za te pakete po 6c od vsakega funta. Te posebne cene pa veljajo samo za pakete, namenjene v Francijo, Nemčijo (ne v rusko zono), Anglijo in Severno Irsko, Italijo in v Svobodno tržaško ozemlje. Poštnina v Avstrijo je 32c od prvega funta z menjajo-čo ceno na funte za nadaljno težo.
Poštnina na paketih, namienje-nih osebam v jugoslovansko zono Trsta, kot tudi za Jugoslavijo, je pa se vedno po rednih cenah.
NOVI GROBOVI
victoria a. jarm
Pogreb pokojne Victorije A. Jarm se vrši v petek zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda v cerkev sv. Križa na E. 200 St. in Lake Shore Blvd. I
juanita simcicf
Pogreb pokojne Juanite Sim-čič se vrši v petek zjutraj ob 8:30 uri iz Busch pogrebnega zavoda, 4334 Pearl Rd., v cerkev sv. Patrika na Bridge Ave. ob 9:30 uri.
jennie dodich
Kakor smo včeraj poročali, je preminila nagloma v ponedeljek zvečer Jennie Dodich, rojena Pižem, stara 46 let. Stanovala je na 1391 E. 53 St. Rojena je bila v Clevelandu in je bila članica društva Carniola Hive št. 493 L TM in podr. št. 18 SŽZ.
Tukaj zapušča sina Richard, očeta John Pižem, dva brata John in Frank in dve sestri Mrs. Mary Roje ter Mrs. Agnes Rose. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9. uri iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev Immaculate Conception ob 9:30 uri in nato na pokopališče Calvary.	*
edward zak
Včeraj je umrl v Cleveland Clinic bolnišnici Edward Zak (Zakrajšek), star 40 let, soprog Rose, rojene Bašča. Stanoval je na 5901 Bonna Ave. Pogreb oskrbuje Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti bodo poročane prihodnjič.
V zadnje slovo
Članice podr. št. 18 SŽZ so prošene, da pridejo v četrtek zvečer ob sedmih v Zakrajškov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Jennie Dodich.
Češka ima nov zakon o porokah
PRAGA, 22. nov.—Češkoslovaška vlada je danes odobrila nov zakon o porokah, po katerem cerkvene poroke ne bodo po 1. januarju priznane za postavne. To pa še vedno ne pomeni, da so cerkvene poroke izključene.
Zakon predvideva, da bodo le civilne poroke pred lokalnimi vladnimi oblastmi priznane za legalne, medtem ko so cerkvene poroke le drugorazrednega pomena. Ce zakonci želijo, se lahko še enkrat poročijo v cerkvah.
Pričakuje se, da bo parlament kmalu odobril po vladi predlagani zakon.
V zakonu so se ostale določbe:
Razporoke bodo odobrene, le če obstojajo resni razlogi, kakor na primer, če ni nobenega upanja, da zakon vrši sociž^lno funkcijo.
Vpisovanje nezakonskih otrok je vkinjeno, ker se nezakonskim otrokom priznajo polne pravne in socialne pravice z zakonskimi.
Žena ima polno enakopravnost, posebno kar se tiče premoženja, ki je bilo pridobljeno po poroki.
Zadušnica
V petek zjutraj, 25. novembra ob 7:45 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin pete obletnice smrti Mrs. Christine Pirnat, rojena Zibert. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
Seja in vaje
Pevce in pevke zbora "Jadran" se opozarja, da ^se nocoj ob osmih vrši seja in vaje v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prosi se vse, da se gotovo udeleže.
Rojstni dan
Danes praznuje svoj 74. rojstni dan Mr. Frank Celigoj iz 834 Rudyard Ave. Družina in prijatelji mu želijo vse najboljše, da bi dočakal še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu.
NA ZAHVALNI DAN—Pevski zbor "Zarja" poda koncert in opereto "Kmeta ali meščana" v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.	Pričetek ob 4. uri popoldne.
Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!"
našim
SEM
naročnikom, či+a+eljem in prijateljem želimo, da bi v sreči in zadovoljstvu praznovali tradicionalni ameriški praznik
ZAHVALNI DAN
UHED. ENAKOPRAVNOSTI
ANGLIJA BO BOJKOTIRALA ZN, KAR SE TKE NJENIH KOLONIJ
Angleški delegat pravi, da zastava Z, N. ne bo plapolala na področjih,
ki se nahajajo pod upravo Angležev
LAKE SUCCESS, 22. nov.—Anglija je danes naznanila, da na področjih, ki jih je od organizacije Združenih narodov prejela pod poverjeništvo, kakor tudi v njenih lastnih kolonijah, ne bo plapolala zastava organizacije Združenih narodov.
Angleški delegat John Fletch-er-Cooke je na posebni časnikarski konferenci izjavil, da Anglija ne bo trpela ukazovanj s strani Združenih narodov, kar se tiče upravljanja poverjenih ji področij in kolonij. S tem je angleški delegat dal vedeti, da bo Anglija bojkotirala sklepe Generalne skupščine Združenih narodov.	#
Cooke je rekel, da je večina držav na tekočem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov kršila čarter organizacije, ko je bil sprejet predlog, da morajo v bivših italijanskih in japonskih kolonijah plapolati zastave Združenih narodov. Rekel je, da je takšen sklep še bolj resna kršitev čarterja, ko se nanaša na stare angleške kolonije in področja, ki nimajo svoje lastne uprave.
Angleški delegat je poudaril, da to še vedno ne pomeni, da se bo Anglija umaknila iz. organi-zacije Združenih narodov. Opozoril je, da je Generalna skupščina pooblaščena, da daje nasvete, toda ne ukaze. To pomeni, da nobena članica ni obvezna, da bi sledila direktivam
Združenih narodov.
*
Delegat CUea ostro napadel Sovjetsko zvezo
Na seji Političnega odbora pa je delegat Člleja, Santa Cruz, viharno napadel Sovjetsko zvezo, katero je obtožil, da je revidirala marksistični nauk, da bi odgovarjal ciljem razširjevanja in da je postala "superkapitali-stična, imperialistična, totalitar-ska, policijska država."
Sovjetski delegat Višinski in ukrajinski delegat Manuilski sta dvakrat prekinila govor čilej-skega delegata, ko je začel zmerjati in žaliti sovjetskega voditelja Stalina in komunistične stranke.
Santa Cruz je izjavil, da je delo "sovjetskega zunanjega ko-misarijata in mednarodne stalinistične organizacije" koordinirano. Prekinil ga je Manuilski, ki je izjavil, da je delegat Cilea s to opombo žalil Stalina. Toda predsednik Političnega odbora Pearson je opozoril, da to ni nobena žalitev. Podobno je odločil, ko je tudi Višinski protestiral proti izrazom Santa Cruza.
Na seji Političnega odbora je bila poražena sovjetska resolucija, ki priporoča sklenitev pakta med petimi velikimi silami za učvrstitevc miru na svetu.
ODSLOVLJENI, KER NISO ZANESLJIVI
WASHINGTON, 21. nov.— Vlada je odslovila 123 uradnikov, v katerih lojalnost se dvomi. Civil Service Commission je naznanil, da so uradniki bili od-slovljeni na osnovi lojalnostnega programa, ki se ga je začelo izvajati leta 1497. Poleg tega so 48 osebam bile zavržene prošnje za službo na isti osnovi.
Katoliški duhovnik napaden z jajci na političnem shodu
LAWRENCE, Mass., 22. nov. Rev. Fr. Clarence Duffy, kateremu je radi progresivnih idej newyorska nadškofija nataknila nagobčnik, je bil danes napaden z jajci, ko je govoril v prid nekega protestantovskega pastorja, ki kžtadidira za župana mesta Lawrenca.
Rev. Duffy je zaprosil oblasti, naj ne nastopijo proti napadalcu, ki ga je zadel z jajcem. Napadalec je baje neki policaj.
Do incidenta je prišlo pred City Hallom, ko je Rev. Duffy govoril pred množico 2,000 ljudi in podprl protestantovskega duhovnika Rev. Amosa C. B. Mur-phya.
Glavni vikar newyorske nad-škofije Rev. Fr. Edward R. Gaffney je izjavil, da je Rev. Duffey izgubil vse duhovniške funkcije v nadškofiji, ker se je ukvarjal z "neodobrenimi političnimi" aktivnostmi. Te aktivnosti pa so bile bolj progresivne.
Rev. Duffeya so njegovi višji posebno ostro napadli, ko je v New Yorku agitiral za izvolitev nekega kandidata, ki je baje znan komunistični simpatičar, Čeprav ime kandidato ni omenjeno, se veruje, da se je Duffey zavzel za Vita Marcantonia, ki je kandidiral za župana New Yorka.
Pobiranje asesmenta
članstvu društev, ki zborujejo v Slov. nar. domu na St, Clair Ave., se sporoča, da se bo pobiralo asesmefit za tekoči me sec v petek, 25. nov., v spodnji dvorani.
Tajniki društev, ki zborujejo v Slov. domu na Holmes Ave. pa bodo pobirali asesment v petek in soboto, 25. in 26. novembra. Članstvo se opozarja, da tozadevno upošteva in plač svojo članarino ob času.
NI SE IZPLAČALO
LOS ANGELES, 22. nov. —Neki Clifford L. Auber-tin je danes na policiji priznal, da je v neki trgovini za avtne potrebščine ukradel blagajno težko 200 funtov. Povedal je, da je z velikim naporom spravil blagajno na svoj trok. Ko se je pripeljal na neko osamelo mesto, je blagajno vle kel 200 vatlov, na neki hrib Tu se je spravil nad blagaj no s kovaškim kladivom Po daljšem mukotrpnem de lu je končno blagajno od pri in v njej našel $3.80.
Aubertina je policija aretirala, ko je utrujen od dela in razočaranja zaspal na hribu. Toda najhujše mu je bilo, ko ga je policija ob vestila, da blagajna sploh ni bila zaklenjena in da jo bil lahko odprl brez vsa kih težav kar v trgovini
\
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 531112
Issued Every Day Except Saturdays. Sundays and Holidays
~~ , SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po po*ti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)________$8.50
For Six Months—(Za šest meiecev)_________5 00
For Three Months—(Za trl mesece)_________sioo
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
__$10.00
_ «.00
_ 3.50
Entered as Second Class Matter April 2Sth, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
STEPINAiG BO NAJBRŽ OSTAL V JEČI
O zagrebškemu nadškofu prevzvišenemu dr ju Alojziju Stepincu, ki je zaradi svoje kolaboracije s hrvaškimi ustaši bil obsojen na 16 let zapora, so se pred začetkom zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov začele širiti govorice, da bo najbrže izpuščen iz zapora. Te govorice in ugibanja so slonela na domnevi, da bo Jugoslavija, če želi dobiti ameriško pomoč in pa naklonjenost delegatov tako zvanih "katoliških" držav, morala izpustiti Stepinca.
Zaradi omalovaževanja teh in podobnih govoric smo se nedavno zelo zamerili bivšemu uredniku E. g. A. Šabcu. Podvomili smo v njegova zmotna prerokovanja, da bo Tito izpustil prevzvišenega iz zapora, ker da ga bo na to prisilila Amerika. Takrat se je Šabec v ostri polemiki, ki se je sukala tudi okrog načelnosti in vestnosti pri vršitvi časnikarskega poklica, skliceval na "deset prič," katerimi je pred kakšnimi štirimi meseci izjavil:
"Nikar ne mislite, da je Amerika go vseh izkušnjah, skozi katere je šla, še vedno tako naivna, kakor je bila. Preden mu bo kaj posodila, bo najbrž poslala Tita v Vatikan, prosit za odpuščanje in poravnat njegovo zadevo s Stepincem."
Talyat smo Šabca blagohotno opozorili na uradno izjavo jugoslovanskega ambasadorja Kosanoviča, ampak za njega so bile bolj merodajne prazne govorice in tedencio-zna ugibanja kot pa kruta dejstva. Šabec je kar naprej na osnovi teh govoric zagotavljal, da se "o Stepinčevi osvoboditvi v Vatikanu mnogo govori in se jo pričakuje," in da "kjer je toliko dima, mora biti tudi nekaj ognja."
Govorice o osvoboditvi Stepinca so prenehale, spuhtele so v nič. Amerika je posodila Titu precej denarja in mu poslala nekaj pomoči. Jugoslavija je debila glasove "katoliških" delegatov inf biia ^ivoljena za članico Varnostnega sveta, Stepinac pa še vedno sedi v ječi. Tito ni šel v Vatikan "prosit odpuščanja in poravnat njegovo zadevo s Stepincem," kar vse pomeni, da je g. Žabec slab prerok in'da če sta dva kronštadska brodolomca res šla prosit odpuščanja in poravnat svoje pretekle zadeve k šentklerskim malim papežem, to še vedno ne pomeni, da morajo pravi vsi storiti isto.
Zadnji petek je Tito dal jasno vedeti, da bo Stepinac za enkrat ostal v ječi. Kot pravi v svojem poročilu iz Beograda, M. S. Hendler (NYT), je Tito skupini ameriških delegatov, ki so v Reki prisostvovali odkritju spominske plošče La Guardiji, rekel, da v Jugoslaviji obstoja polna verska svoboda, toda ko posamezniki delujejo proti državi, kakor je to storil Stepinac, potem mora on (Tito) zaščititi interese ljudstva. Se več. Tito je pristavil, da je Stepinac bil zelo srečen, ker je bil obsojen le na 16 let ječe.
Ne vemo, kako bo g, Sabec pojasnil svoja očividno zgrešena prerokovanja. Mogoče bo še vedno trmasto vztrajal, da bo Stepinac končno vendar izpuščen, v kar mi niti malo ne dvomimo, čeprav za sigurno ne vemo povedati, če se bo to zgodilo po preteku dvanajstih let ali pa mogoče prej.
Toda ta primer nismo omenili samo iz razloga, ker želimo g. Sabcu kaliti veselje, ki ga ima s svojimi ponesrečenimi prerokovanji, natolcevanji in klobasarijami o tem, kako se prav za prav na Zahvalni dan moramo spomniti na boljševizem, pač pa tudi iz razloga, ker časnikarji kova Sabca ali pa Jonteza buljijo v ta spor med Kominformo in jugoslovanskim vodstvom kot tele v nova vrata.
V svojih "spominih," ki jih objavlja NYT^ pravi bivši ameriški ambasador v Moskvi leut. gen. Walter Bedell ■ Smith:
"Toda čeprav nimamo radi diktatur, in Titova je ena od oblik komunistične diktature, ni v našem interesu, da bi še bolj otežkočali njegov položaj; dejansko prav narobe; kajti ^ se bo v Jugoslaviji, vsl^d Titove šibkosti, kot posledica ekonomskega nazadovanj^, pojavil "power vaccum," bi ta "vaccum" (vrzel) neizogibno bil zamašen s komunističnim režimom, ki bi bil popolnoma podložen Moskvi."
Seveda, Zedinjene države in ameriški businessmeni ne podpirajo Tita, da bi mu pomagali "graditi socializem." Prav tako A. D., Šabec, Jontez in peščica saragatovcev (za katerih glasilo slovenski domobranci v Monakovem pravijo, da. je "nam naklonjen list") ne napadajo Tita, ker se strinjajo z Moskvo.
Ne, ni za pričakovati, da bo Stepinac izpuščen iz zapora samo vsled tega, ker je z ozirom na spor prišel ugoden Irenotek, da se Tita z "blackmailom" prisili na to. Kot "heretik" je za ameriško zunanjo politiko Tito bolj dragocen kot pa atomska bomba. Naši diplomati, med katerimi I je nedvomno tudi gen. Smith dobro seznanjen z važnostjo]
Slovenski Poročevalec o ameriških Slovencih
Dr. T. Furlan je "Slovenskem poročevalcu" z dne 26. oktfobra objavil sledeči članek o aeiu in življenju ameriških Slovencev;
Kaj delajo naši ljudje v Ame_ riki, naši strici in tete, bratranci in nečaki, koliko zaslužijo, kakšno družbeno postojanko so že zavzeli v ameriškem Babilonu, kako se ženijo, vesele in žalostne, kaj čutijo narodno-poli-tično, kako dolgo bodo še vztrajali, vse to so vprašanja, ki živo zanimajo vsakega državljana Ljudske republike Slovenije. — Ker so dosedanji članki v tej smeri vzbudili živo zanimanje vsepovsod, pri nas' kot v Ameriki, želimo razveseliti slovensko javnost z novimi, to pot še zanimivejšimi poročili, ki nam
stane angleščina uradni jezik, sem zadnjič videl Paris), ki je slovenskega društva. Anglešči-! direkten posnetek stare sloven-na postaja vse močnejša, slo-! ske narodne pesmi, tisočkrat in venski jezik je prisiljen na umik. I tisočkrat zapete v slovenskih Nasprotno temu pa je slovenska! ameriških društvih: "Na klopci narodna pesem prešla v ofenzi-^sva sedela". Tako smo Slovenci
i dobili prvega kralja slovenske Kdo so "Progresivne Sloven-1 krvi, Franceta Jan-koviča, ame-ke"? V spiskih darovalcev v I riškega kralja polke, ki je oku-
sklad za zdravila smo pogosto naleteli na krožek Progresivnih Slovenk št. X. To je napredna slovenska ženska kulturno-vzgojna organizacija s sedežem' HVALA v Clevelandu in krepka opora SANSu. Med vojno in po vojni se je odlikovala v nabiralnih akcijah v korist Jugoslavije in Slovenije.	i JPZS so začetne črke sloven-j ske zavarovalne organizacije
piral cel kontinent in premagal vse nasprotnike z nekrvavim orožjem—slovensko pesmijo.
jih je poslal tajnik SANSa Mir- i Jugoslovanska podporna zveza
ko Kuhelj, potem, ko je zapazil v prejšnjih člankih našo rado-znalost in tudi naše neznanje.
Življenje v društvih
Večina ameriških Slovencev živi v velemestih Chicago, Cleveland, Waukegan in dr. To so mesta s angleškimi občevalnim jezikom med množico različnih narodnosti vzhoda in zapada Evrope. Ti in še drugi pogoji so povzročili, da so se pripadniki ene narodrtosti združevali v dru. štva, v katerih so gojili svoj jezik in svoje narodne predaje z močjo, ki je izraz ganljive ljubezni do svoje dežele, do svoje stare domovine, kakor temu pravijo naši Amerikanci. Videti je, da je prav ta domovinska ljubezen izredno razvita ravno pri Slovencih, ki v novi domovini ne iščejo bogastva, iščejo pa predvsem ono, česar doma niso imeli, to je možnost življenja brez pomanjkanja. Slovenci smo le preradi z malim zadovoljni. Zato pa smo veliki v domovinskih Stvareh plemenitih čustev. Iz tega obiležja se odlikujemo v Ameriki po izredni razvitosti društvenega življenja in po slovenski narodni pesmi, ki je v zadnjih letih zaslovela jo vsej Ameriki. Toda o tem kasneje.*
Mirko Kuhelj nam je poslal o tem življenju naslednje podatke:, Največja slovenska društvena skupnost v Ameriki se imenuje "Slovenska narodna podporna jednota." Ta društvena^ skupnost ima 764 posameznih društev in 14 in pol milijonov dolarjev premoženja* V vsakem oziru amerikanske dimenzije. Številke te sproti presenečajo. Imajo 75,000 članov v odraslem in mladinskem oddelku. Mladinski krožki se sestojijo iz članov pod 18. letom starosti; gojijo kulturo in vse drugo, kar dviga društvenost, narodno in kulturno zavednost članstva. Cim dalje močneje se pozna od-trganost od stare domovine in progresivna amerikanizacija. Med društvi za odrasle je 75 takih, ki poslujejo uradno le v angleškem jeziku. V ta društva se steka v Ameriki rojena mladina, ki se med starejšimi člani ne počuti doma. Vzrok so jezikovne razlike. C e slovenski fant ali dekle poroči Nesloven-ca, ga seveda pripelje v slovensko društvo. Zaradi teh Neslo-vencev postaja občevanje vse bolj angleško. Isto je z mladimi Slovenci, ki so rojeni izven slove n s k i h sektorjev ameriških mest. Pri teh otrocih, čim začnejo obiskovati šolo, zmaga angleščina. Na slovenska vprašanja otroci odgovarjajo angleško. Ko pridejo ti mladi Angleži do odborniških mest v društvih, po.
Sloga. Posluje v državi Wiscon-j sin. Najstarejša podporna orga- i nizacija je Kranjsko-slovenska katoliška jednota KSKJ s sedežem v Jolietu in je po številu članstva druga največja za Slovensko narodno podporno jed-noto s 75,000 člani. Tretja po velikosti pa je ABZ. Ameriška bratska zveza, ki, ji predseduje |
Janko Rogelj, goreč patriot in zagovornik nove Jugoslavije.!
Četrta je Slovenska dobrodelna;
zveza SDZ v Clevelandu, peta je j potom izreči toplo zahvalo za Zapadno-slovenska zveza ZSZ s | vašo izkazano zaupanje, ko ste sedežem v Denwerju, Colo. Sle-! me ponovno izvolili v zbornico
moj nekdanji pevovodja Anton Jobst iz Žirov bi gotovo z zadovoljstvom sledil njegovi poskočni pesmi "Travniki dihtijo," katero bomo zopet peli.
Na svidenje v četrtek ob 4. uri popoldne v ^ovenskem narodnem domu, kličem vsem, kateri se le morete udeležiti. A tebi pa, sosed Andy Božič, ki bolehaš že dve predolgi leti, naj izrečem zagotovilo, da se te bomo spomnili na odru in zvečer pri zabavi. Od 1926. leta nisi zamudil nobenega "Zarjinega" koncerta, razen lanskega in letošnjega. Pridružujem se tvojim številnim prijateljem in skrbni ženi, da kmalu do dobra okrevaš in nato še posečaš naše koncerte vsaj do leta 1962.
EDWARD J. KOVACIC
Vsem državljanom in volil-cem 23. varde želim tem
kot vašega zastopnika pri volitvah 8. novembra.
Prav posebno zahvalo izrekam vsem onim, ki so delali zame tekom moje kampanje.
Še enkrat, hvala vam vsem skupaj!
Edward J. Kovačič, councilman 23. varde.
ZAHVALA
di ■ ji Slovenska ženska zveza S2Z, ki je prototip Progresivnih Slovenk. Poleg omenjenih organizacij obstoja še nekaj manjših. V organizacijskem pogledu so mnogo siromašnejši Hrvati.
Imajo le dve slični organizaciji:
"Hrvatsko bratsko zajednico" in "Hrvatsko katoliško zajednico."
Enako je pri Srbih.
Slovenska pesem v Ameriki
Medtem, ko smo Slovenci v v Anii^riki priseljeni na elastično obrambo, smo pa v svoji pesmi dosegli uspehe, ki nas skoraj čudijo. Naša pesem, zmes alpske prešerne šegavosti in slovanske sentimentalnosti, je najprej živela v društvih, priklepala na društvo članstvo, ki mu je angleščina vsakdanji jezik, slovenščina pa I6 še nekak cerkveni jezik, ki se uporablja samo še pri slavnostnih obredih. Naenkrat pa se je dogodilo, da so se v njo zaljubili plesa-željni Amer ičani, ki so jim zamorske vedno enake viže že presedle.
Tako je slovenska narodna pesem okupirala ves ameriški kontinent. V Ameriki rojeni fant
Frank Jankovič je s svojim or- i zahvaliti vsem volilcem v 32. kestrom postal "Polka King of j vardi, ki so me izvolili v urad Amerika"—ameriški kralj pol- j councilmana.
ke. Njegove plošče se razproda-j Kot sem izjavil tekom kam jajo v milijonih izvodov vsako j panje, želim sedaj ponoviti mo-leto. Ta manija se je pričela jo obljubo, da bom skušal služi
23. novembra 1949.
Še mi donijo, šumijo lepe pesmi, katere so "Jadrančani" agil-no, korajžno veselo in nad vse prisrčno peli, danes na njih koncertu (v nedeljo 20. novembra). Izražali so res čustva veselja in žalosti v pesmi n, bodisi glavni karakterji, kot soloisti in v zboru. Le škoda, da ima tak lep koncert tudi svoj konec, ker poslušali bi jih kar naprej in naprej. "Jadrančani!" Veliko .duševnega užitka se dali nam posetni-kom ter vam kličem: le tako še naprej in na svidenje na vašem prihodnjem koncertu.
Pred tem pa na svidenje pri "Zarjanih" na St. Clair Ave. v Slovenskem narodnem domu ob 4. uri popoldne!
Frank Kokal
PO DVAJSETIH LETIH V STARI DOMOVINI
(Piše JOE DOVGAN)
JOHN A. FAKULT
Tem potom se želim iskreno
pred tremi, štirimi leti. Podlaga in tema vseh teh polk je slovenska narodna pesem. Mirko Kuhelj nam piše: "Te polke slišite povsod, po gostilnah, na plesih, preko radija, kamor se sploh obrnete. Danes je morda v Ameriki 50 slovenskih orkestrov, ki posnemajo Franka Jankoviča. Posnemajo ga tudi druge narodnosti slovanskega
ti vsem delom te varde nepri stransko po svoji najboljši moči. Prebivalce te varde vabim, da se mi aktivno pridružijo in podpirajo podvzetja, ki bodo koristna vardi.
John A. Fakult.
Zadnji klic Zarjanov!
ci-
Ker morda nekateri niso pokoljenja. Nič čudnega ni, če tali dosedaj vabila na naš kon-
slišite Hakega riolandca žvižga ti slovensko polko. Poznani ame
cert, zato to okrožnico, da boste vsi na jasnem, kaj bo novega
riški radio-pevec Arthur God-La Zahvalni dan.
frey si je prisvojil slovensko. Pei; bomo in igrali in s tem Na-marjance , ji dodal angles- j bomo skušali osrečiti in razve-ke besede ter jo pod naslovom seliti cenjene navzoče. Pridite v She s too fat for me (Za me j velikem številu, da bo veselje
je predebela) tako popularizi- p^p^i^^^tudizaZarjane.
ral, da jo zna že vsak otrok.	dobro se bomo lahko na
Nekdo drugi .je ze med vojno način spomnili koncem leta
profitiral na račun pesmi "The
Last time I Saw Paris" (Ko
Proletarca. Kot vam je že znano, rabi takojšne pomoči, da bo med nami še nadalje pravično razlagal svetovne probleme ter še bolj zmešano ameriško politiko.
tega spora, namenoma želijo ohraniti Tita kot "komunističnega upornika," ker pač upajo, da se bo "hereza" razširila tudi po ostalih deželah, ki imajo komunistične vlade, da bi | Tudi drugim organizacijam pri skratka zavzela daleč večji obseg: Naša vlada si sploh ne! skoči "Zarja" vedno na pomoč, prizadeva, da bi Tita odprto spravila v tabor zapadnih "de- Omenjeno je že bilo, kaj bomo mokracij," pač pa si prizadeva, da bi iskro uporništva raz-	""^čem naj še to, da bi
plamtela v velik požar, ki naj bi uničil enotnost dežel koncert napravil dober vtis,
socialističnega bloka.	f P"'"'''' " ^"''"J"''
rp , . ,	.	^	i^ju. Novem mestu ali celo v
Tako je to, g. Sabec. Pa se kaj prerokujte in brez Ljubljani s svojimi partizanski-zamero, prosimo.	mi in borbenimi pesmimi. Tudi
Tisti dan, ko sem imel odpotoval, je bilo oblino. Pripravljalo se je na dež. Medtem ko sem pregledoval listine, da ne bi kaj pozabil, je prišel čas, da na clevelandskem letališču vstopim v letalo. Malo nervozen sem bil, ko sem se vzpenjal po stopnicah, pokazal listek in se vsedel v mehki in udobni sedež. Do New York a nas je bilo 32 potnikov.
Vrata letala so se zaprla, motorji so zabrenčali, nam pa je bilo ukazano, naj si privežemo pasove in se -vzdržimo kajenja Čutil sem, kako se je letalo premaknilo, trenutek za tem, ko sem pogledal skozi okno, sem videl, da smo že v zraku. Videlo se je bele ceste, hiše pa so bile kot igrače; zmerom manjše in manjše. Kar naenkrat pa jih ni bilo več. Letalo je šlo skozi oblake, se povzpelo nad njih in lepo sonce je zasijalo nad njimi, da so bili beli kakor sneg. Potem pa se je od časa do časa odprlo veliko brezdno. Doli pod nami se je pokazala zemlja, ceste, mests?. Kakor da bi bilo slikano. Pa se kmalu vse zopet zgubi. Tako smo po dveh urah in 45 minut dospeli v New York.
Na letališču v New Yorku me je že čakal avto, ki me je zopet paljal na drugo letališče, kjer so mi pregledali potni list in druge listine. Veliko potniško letalo je imelo nekaj zamude. Povedali so mi, da bomo najbrž leteli brez prestanka do Londona. Tako je tudi bilo. Prišla je ura, ko smo se spravili v to ogromno letečo pošast. Orjak je meril v perutih 141 čevljev, dolg je pa bil 110 čevljev. Čeprav je vagal 148,000 funtov, se je tako nalahko dvignil kot da je lastovica. Dež je močno padal, dokler se nismo dvignili nad oblake.
Prišla je strežnica in vprašala, kaj bi rad pil, predno nam bo gervirala večerjo. Martini ali Manhatan? Odgovoril sem ji; "Martini in Manhatan." Strežnica se mi nasmeje in mi reče, da lahko spodaj v točilnici dobim še več kot to. Oglasil se je tudi moj sopotnik, ki je bil neki Anglež. Rekel je strežnici, naj mi da njegovo porcijo.
Medtem nam je pilot naznanil, da letimo v višini 17,000 čevljev in 290 milj na uro. Po večerji pa nas je pilot povabil, če si hočemo pogledati letalo od-spredaj. Vljudno nam je vse razkazal, kako delujejo stroji in kaj posamezni kazalci in ure kažejo. Povedal nam je, da bomo kmalu leteli 25,000 čevljev visoko. Mislil sem si, če bo šlo tako naprej, bomo res prišli do ;amega sv. Petra.
Ko smo prišli nazaj, nas je strežnica obvestila, naj si pripnemo pasove, ker da bomo ze 10 minut leteli skozi hude'vetrove. Res se je letalo močno zazibalo, toda to je kmalu minilo.
imajo urejene postelje za one, ki so si jih rezervirali. Pridem po stopnicah in glej šmenta, vidim, da imajo res točilnico. Spodaj je bilo že kakšnih šest potnikov, ki so se pogovarjali in pili. No, pa sem si tudi jaz enega privo-ščil. Spodaj so cigarete po 20 centov, žganje pa po 50 centov, toda glažki so dosti večji. Odšel sem nazaj" in malo zadremal. Bila je približno 11. ura zvečer, ko sem pogledal skozi okno in videl, da desni motor ne deluje. Ni bilo dolgo zatem, ko je mimo prišel drugi pilot in sem ga vprašal, zakaj motor ne deluju. Odgovoril mi je, da so mu dali malo počitka. Nisem se dalje zmenil zato, udobno sem se stegnil in zopet zadremal.
Zjutraj, ko sem se zbudil, j® zunaj že bil beli dan. Šel sem se umit, očistit in obrijat in ko
se vrnil, me je že čakal trek: kava, pomarančni sok, kruh, jajca in šunka. Prišel je pilot in me vprašal, kako se počutim. Odgovoril sem, da dobro. Povedal mi je, da bomo približno v eni uri v Londonu in m* obenem zaupal, da je tisti desni motor puščal olje in da so morali ustaviti. Tega mi včeraj ni hotel povedati, da se ne bi razburjal.
Iz New Yorka smo prišli ^ London precej hitro, v 11 urah in 35 minutah. Letalo .je pristalo na letališču, da sploh tega ni' smo čutili in nas pripeljalo <1" samih vrat čakalnice. Zopet so nam pregledali potne liste, medtem ko so mi prtljago sploh pi^' stili pri miru. Le vprašali so m®' če imam kakšno stvar, na katero je treba plačati carino. Zunaj me je že čakal avto, s katerim sem se peljal na drugo let&' lišče. Tam so me obvestili, d® bo letalo odletelo šele ob 3. nn popoldne.
Da ne tratim časa zastonj-sem ikjjrašal, če bi si Jahko razgledni mesto. Voznika so hitro našli in ko me ie vprašal, kai^
■ mi
od-
želim iti, sem mu rekel, naj pokaže London. Tako sem se peljal na razgled. Mesto je vedno precej razbito od zadnjo vojske. Po cestah največ vozijo tovorni avti in busi. Vidi se dosti ljudi, starih in mladih, ki se vozijo na kolesih. Peljali snio se skozi Oxford Street in bel Arch, ki je najbolj prometni cesta na svetu. Voznik mi je kazal palačo Picadilly, v kateri se nahaja največja londonska tr govina. Vozili smo se tudi skoZ parke, kjer sem videl dosti Iju Voznik mi je pojasnil, da so večinoma brezposelni. Ko smo pripeljali do kraljeve palače, mi je pojasnil, da kralja goto^^^ ni doma, ker da na poslopji plapola zastava. Okrog palače J^ stala straža z visokimi, kosnia I timi kapami.
(Dalje prlhodnJiC) ,
Naročajte, širite in 2elel sem si ogledat, k&^o^"'Enakopravnost!"
23.
novembra 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
^VO PIRKOVIČ:
BITKA ZA PIETERJE
(Nadaljevanje)
da kot
Oprtani s polnimi malhami,
so se jim ramena povešala pod bremenom smrtnega
so belogardisti, "bežeč tankov in skrivajoč se za-zapuščali svojo postojanko", Pise v svojem poročilu Milovan ^ranovič. "Pri sovražnem umi-so jih partizanske edinice °'Kle z močnim ognjem, čeprav sovražnik prav takrat odpi-najmočnejši topniški in mi-"Oftietalski ogenj in s položajev ®koli Brezovice zelo močno stre-z avtomatičnih orožjem. Vi-
'jal deti
]e bilo, kako so belogardi-pri svojem begu iz Pleterij "^sili s seboj tudi dosti naropa-""h stvari, ki so jih morali ža-našega ognja in da bi laž-bežali, po poti odmetavati." °^ku, ki ga pode z vilami iz padajo iz gobca kosi ple-
k,
pater prior popisuje beg
pravi
^gardistov in Italijanov in
1, da so "partizani z višin streljali, strojnice so moč-cegljale, italijanska peho-se
je umikala prav tako s
Ho ta
in je imela pri tem dva ''tva. Partizani so našim (me-klicali, — to smo zve-zvečer od partizanov —, ostanejo, da jim ne bodo nič, toda kdo je mogel slišati in razumeti v tem Slušujočem grmenju strašne-K grmenja." Dva kartuzijana, , ^ šla peš, sta se rajši vrni-]j.' brata Alojza Ciglariča pa, ' je sedel na vozu, je krogla '^6la po nesreči v čelo in mu ®bila glavo. Umrl je čez dva-ur v št. Jerneju.
j^°godki, ki so se že tretji ^ 'Razburljivo zapletali, so do-L ^ begu združenih sovražni-' Y,'b vojska svoj dramatičen . • V tem velikočastnem tre-naše osvobodilne zgodo-So se pokazale vse stvari
"Hel
''^snici in pravici in nihče ni
Več krinke na obrazu. Če
beli na svojo križevo pot okupatorjevih tankov ne L ^atovorili bisag, polnih gre-
">0
bi vsaj podobi manjkala duša. Vse je bilo potreb-
j)j,. ničesar ni manjkalo v prav kakor v dobri igri ^ .°dru. V Gaju in na Novi na Stražniku in vinorod-Meterskih goricah, po vsem bojišču so vzravnani ^ partizani, si zaslanjali oči v dolino. Daleč tam, pri 5v J® bežeče zver vlekla "Rep za grič.
Ta
L , dan in na svojem begu so u/ belogardisti in Italijani
41"....... --
^tli '
38 letni Janez Pavlin iz
Vrhpolja (umrl je Ci ^tiri dni v nemški bolnišni-Krškem), 30 letni Vinko ° iz Družinske vasi pri Be ®''kvi, 33 letni Sikst Pižmoht
z Brezovice pri Mirni, 19 letni Franc Makše iz Kala pri Do-brniču, 22 letni Franc Mihelič iz Ljubljane in bataljonski pisar, 18 let stari Franc Slapnik iz Konjic na Štajerskem. Pred dvemi leti je Slapnik pribežal pred Nemci čez mejo, sedaj pa, ko so ga s Pavlinom in Makše-tom peljali v bolnišnico k Nemcem, se jih ni nič-.več bal. Sedaj je bil njihov zaveznik, čeprav mu niso vrnili doma.
Belogardisti in okujJator so bežali iz Pleterij med bliskom in gromom partizanskega orožja. Ni čudno, če so se Italijani močno oddahnili, ko so ušli iz pekla borbe. Berardiju se na varnem izvijejo besede: "Imeli smo občutek velikega uspeha!" In da ne bi imeli tega morda za obešenjaški humor, hiti pristavljat, da so se spustili v beg tudi partizani. Saj res ni bila šala po takšnih doživetjih napisati za višje poveljstvo poročilo, ki bi bilo čemu podobno. In tudi "katoliški" dnevnik, ki je takrat visoko dvigal zastavo laži in prevare, je popadel Be-rardijevo domislico in hitel zatrjevati, da "so bili komunisti pognani V paničen beg. Ob hudih izgubah so se porazgubili," je razlagal "Slovenec", ko je tri dni vse natanko pretehtal, "po podgorskih gozdovih, zasledovani in preganjani". Tudi to mora zgodovinar zapisati, da pokaže otroka tistega časa, Laž-njivega Kljukca in Pavliho v eni koži, ki je umel iz vsakega poraza narediti zmago. Tudi v Kopitarjevi ulici, kjer so vedno pridigali, čednost, se je naselil greh in spet je zlodej laži in prevare s svojo šepavo nogo komaj dohajal koleselj pohujšanje, ki ga je včasih mukoma sam vlačil; teh svojih besed bi se naš poet spet spomnil, če bi doživel, kako se mu je njegov pohlevni rodoljub v službi sovražnika domovine povampiril. — Vsi so bili vredni drug drugemu, Feliks Butalo, ki je s puško .rokovnjačil za okupatorja in bil za Garbarove denarje; Javornik, ki je tega tolovaja delal za junaka, pa vse gori do škofa,* ki je vsemu dajal svoj žegen.
10. Ifleterje spet osvobojene
Še preden je sovražnik iz Pleterij pobegnil, so se partizani posvetovali, kaj naj po bitki s samostanom store. Pričakovati je bilo, da ga bo bela garda z okupatorjevo pomočjo poizkušala znova zasesti, brž ko bodo v Gorjancih ostali donfiači partizani spet sami. Zato je nekdo v poveljstvu svetoval, naj bi samostan uničili. Nazadnje so se partizani odločili, da ga bodo vendarle ohranili, čeprav so tvegali, da bo treba zavoljo te prizanesljivosti nove borbe in novih žrtev.
Po končani borbi sta samostan obiskala najprej komandant cone Milovan Šaranovič in komisar njegovega štaba Viktor Avbelj - Rudi, ter komandant Cankarjeve brigade Dragan Jeftič s svojimi ljudmi. "Hoteli so videti staro cerkev", pripoveduje p. prior, "v kateri je bila borba, kakor tudi oni vhod, ki so ga držali beli. Videla sta, da se je bilo tam nemogoče prebiti, ker so bila to ozka vrata, ki jih je bilo lahko braniti." Potem sta pregledala prostore bele garde; "kar koli je bilo tam, so pobrali: bilo je nekaj pušk, municije, ročnih granat ... a največ je bilo bilo v njihovi kuhinji. Vse to so vzeli kot vojni plen. Nam (kartuzijanom) so rekli: "Vašega nočemo nič, ampak samo ono, kar je sovražnikovega."
Milovan šaranovič je pokazal priorju pismo, ki ga je prior pisal namestniku komisarja V zhodno-dolen jskega odreda Francu Pirkoviču, in mu dejal: "To je vaša legitinSacija."
Še isti večer, malo kasneje, je Dragan Jeftič z nekaterimi tovariši v samostanu večerjal. Ko je med večerjo prišla, tajnica štaba Cankarjeve brigade. Mimi Šobarjeva, jo je Jeftič pokaral, češ, da ženske ne smejo v samostan. P. prior je tedaj v svojih spominih zapisal: "Kako je to čisto drugače pri partizahih, kot je bilo pri Nemcih, pa tudi za časa belih v Ple-terjah", z obzirno roko pa je prečrtal besede, J^i jih je še dostavil: "ti so vlačili v samostan svoje punčare".
Partizani Pleterij niso zasedli, niti se niso v samostanu zadrževala poveljstva. Štab neke brigade in nekega bataljona sta se zvečer po borbi nastanila v hiši admirala Vučerja v Drči in ostala tam do nedelje zvečer, ko sta ob pol sedmih zvečer spet odšla, menda h Kostanjevici in Sv. Križu.
V nedeljo so partizani poko-
pali tri padle tovariše, dva, ki ju omenja pater prior in ki sta obležala v borbi pri vzhodnjih samostanskih vratih, ter tretjega, ki je padel v soboto pri transformatorju. Pokopali s o jih na južni strani samostana, na tistem mestu, kjer sta bila že grobova dveh tovarišev, ki so ju Italijani ustrelili kot jetnika 1. novembra 1942. Kasneje je umrla še neznana ranjena par-tizanka v Drči, ostale ranjence so pa prepeljali čez Mihovo in Gorjance na Žumberk, k Cvet^-šam, kjer so imeli partizani takrat v gozdovih svojo bolnišnico.
O partizanskih izgubah pravijo Italijani, da so šle čez 400 mrtvih in ranjenih, med njimi nek komandant, štirje drugi komandanti raznih stopenj ter dva politična komisarja." Vse to je seveda huda domišljija. P. prior pravi, da je videl vsega tri mrtve partizane. Verno pričo resničnih izbub v veliki bitki za Pleterje sem našel v Cehu Hen-dlu, ki je bil doma iz Prage, pa je na begu pred Nemci zašel med slovenske partizane, v Cankarjevo brigado. Prvo noč sta napadali dve četi Cankarjev — mi je pripovedoval, ko je leto pred koncem vojne na poti v častniško šolo, v Belo krajino, pri meni v Podturnu zobal čreš-nje. Hendl je bil pri oddelku, ki je skrbel za ranjene in padle. Sam je videl dva mrtva partizana, vsega pa jih je bilo kakih deset, ranjenih morda pet in dvajset. Drug dan se je v Da-kijevem bataljonu tolkel pri Mokrem polju z belimi in Italijani, 'ki so silili od Novega mesta. V tisti hudi bitki je bil nekdo ranjen v prst na roki, nekoga drugega pa je krogla nekoliko oplazila. — Kar sem mogel po-izvedeti po vojni, mi kaže vse, da je Hendl govoril prav.
Italijani trdijo, da so imeli vsega dva mrtva in deset ranjenih,'med njimi nekega kapi-
tana, belogardisti pa štifi mrtve in deset ranjenih. Te številke niso vredne nič, če se spomnimo le, da so nam znana imena vsaj sedmih mrtvih belogardistov in vemo še za smrt osmega, neznanega belogardista.
V	nedeljo so imeli partizani še majhen spopad pri Kostanjevici s Purlanovimi belogardisti, ki so se vračali z Brezovice. Po italijanskem viru je bil od belogardistov pri tisti priliki ranjen v leva pljuča Jože Župančič z Javorovice nad Pleterjani in bil poslan v nemško bolnišnico v Krško. Tisto poročilo {)ravi še, da so belogardisti v tem spopadu s partizani porabili 436 nabojev za francoske puške znamke Lebel, 449 nabojev za puško mitraljež škoda ter 150 nabojev za strojnico St. Etien-ne.
V	nedeljo zvečer so nato vse 'brigade odšle, osvobojeni svet pa pustile v varstvo manjšin domačim partizanskim oddelkom.
Borba je prinesla Pleterjam hudo škodo. Pater prior dr. Edgar pravi: "Škoda, ki jo je pretrpel samostan pri tem napadu in ves čas vojne, je bila kasneje cenjena na več kot štiri milijone predvojnih dinarjev."
Po tem gorju, ki so ga samostanu prizadejali, so belogardisti izpričali spet pravi cinizem. V "Črnih bukvah", so zapisali: Pogorel je precejšen del samostana, številne dragocenosti i n umetniški zakladi. Hudo je bila poškodovana samostanska cerkev. Zgorelo je 17 trdno zidanih samostanskih hišic. Škoda je ogromna. Obzidje je močno poškodovano, gospodarske zaloge so izropa-ne." — Da i^oizvem, kako je s to reč jo, sem patra prior j a zaprosil za pojasnilo. P. dr. Edgar mi je pisal: "Dragocenosti in umetnine sploh niso nic trpele. Stara samostanska cerkev je nekaj poškodovana, streha in okna (steklo), nova cerkev
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi Ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVL
ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik
sploh ni poškodovana. Obzidje ni trpelo sploh nobene škode. Gospodarskih zalog je zgorelo precej ... a največ so pokradli Italijani in bela garda."
Orožje laži in prevare ni rodilo še nikoli dobrega sadu, kaj še v takšni službi, v kakršni je bil slovenski belogardizem. Kako bi se potem čudili, da je škof zaman pričakoval, da mu bodo iz tega zeljnika greha zrastli prvi svetniki slovenskega naroda.
Opomba
Vse, ki bi v članku opazili napake in netočnosti, prosim za popravke. P. dr. Josipu Edgar-ju Leopoldu se lepo zahvaljujem za dovoljenje, da sem smel uporabiti njegov še neobjavljeni rokopis "Kartuzija Pleterje i partizani."
KONEC'
"f "Enakopravnosti" dobite :edno sveže dnevne novice o dogodkih yo svetu in doma!
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
^VETOČA POMLAD
-J,	(Nadaljevanje)
ti odreči se temu vendar saj je bila tako ugod-^	Le očetu je bilo tre-
'fo j^^^'^ati, kaj poreče k temu. {)(, bilo najteže. Oče je vedno je mislil in zadnje čase siten, da se še mati ni k ^ Nim govoriti. Naposled Wlq stopila k njemu, ko je ^ že tako rekoč urejeno, se je okrenil oče k %	je mirno poslušal,
v. je do konca povedala, se bo, tak otrok? Kdo *\jb izmislil to neumnost
zopet ti!"
"Kakšna neumnost je to?" je dejala mati. "Zdaj je taka prilika, kot je mogoče ne bo več. Koliko pa. se jih je tako mladih oženilo! Saj tudi jaz nisem bila stara, ko si ti hodil k meni in bi se bila prej vzela, ako bi bil ti postal mojster."
"Še tako je bilo prezgodaj," je rekel.'
"Saj vem," je dejala rahlo užaljena.
"Ne," je dejal čez \trenutek, ko je premislil, "ne bo še mo-žila. Jaz nočem. Naj se še rajši igra. Za ženitev je še vedno dovolj časa, od dvajsetih do tride-
setih let, takrat se lahko ukvarja s temi stvarmi."
"Tak daj si vendar dopovedati."
"Nočem, prej ne, ko bo vsaj dvajset let imela. Jaz vem, kaj je to, če se kdo mlad oženi. Še tako bo preveč trpljenja in vsega." Začel je z delom in je ni hotel poslušati. Žena je še govorila in razlagala, toda bilo je vse brezuspešno. Naposled se je okrenila in odšla.
Ko je Ana zvedela, da mati ni ničesar opravila, je šla še sama k očetu. Njej je bilo mnogo na tem, da se Katica omoži. Cim prej se vsi oženijo stran, bolje bo zanjo. In zdaj je bila res prilika.
Oče pa se ni dal ukloniti.
"Nočem," je izjavil odločno. "In kaj vas to briga, ali se ona poroči ali ne. Moj otrok je, vedno bo imela pravico v hiši in tudi dovolj kruha." Ne, z njim se ni I dalo govoriti. Vsi so bili popar-
jeni. Radoha je silil, da potrebujejo pomoč pri hiši. Marko pa se ni vdal.
Po tistem, ko je zvedel, da se Katica misli poročiti, se je je spomnil in jo hotel videti. Gledal jo je, ko jo je srečal; saj je še otrok, ga je obšlo. Njeno telo je bilo drobno, komaj se je začelo razvijati. Bila je tenka v postavo, ne kakor prave ženske. Prsi so se ji komaj za spoznanje razvile. Zrela ženska je vendar drugačna kakor ta otrok, to je vedel. Ako jo pogledaš od zadaj, lahko takoj spoznaš, kako je. A tudi spredaj je močnejša. Tp pa je vse drobno, nežno, še obraz je nekam sanjav, tih, boječ.
Ne, si je dejal, tega ne dovolim. Naj si užije prej mladosti, življenja bo še tako preveč. Trideset let je vsakomur dovolj. Če začne pri sedemnajstih, je tu vsaj štirideset let garanja in trpljenja.
Potem spet se je zbal za svoj
HIS FREEDOM MON T LAST VERY LONG!
Like this Thanksgiving turkey wc Americans can lose our freedom jasi. And there won't be much we can do about it after we've lost it.
But we can keep our freedom, too, for generations to come, if we all work at it every day! By knowing ejection issues• and voting in every election. By taking part in Town Meeting's and local civic groups. By
accepting jury duty willingly. By participating in union elections and stockholders* meetings. These are our rights as free Americans—the rights we must exercise or lose!
It takes 150 million jull-iime citizens doing all these things to keep our democracy going—slron^!
Are YOU a fuU-time citizen?
ENAKOPRAVNOST
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtompbilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
načrt. Oženiti jih mislijo, je tuhtal, vse jih mislijo počasi oženiti, in nazadnje ostanem sam in potlej naj se grejem ob svojem načrtu, ako bo še kaj topel. Nisem tako neumen, kakor mislijo. Vedel je, čemu je Ana prišla k njemu; rada bi se vseh otresla in ostala sama pri hiši; kaj bo ostalo očetu drugega, kakor njej predati zemljo in hišo? Nihče, si je dejal, se ne bo ženil drugače, kakor bom jaz hotel. Vse vas bom ugnal. Bomo videli, kako pojde to dalje. '
Toda dalje je šlo vse drugače, kakor si je bil on zamislil. Jeseni je sicer zavzel, da Katice ni pustil zdoma, čeprav so bili vsi jezni nanj, mcyrda celo Katica, toda po božiču je prišlo drugače, in tedaj se tudi on ni mogel upirati.
Katica je zanosila.
To je najprej opazila mati, ki je imela oči za take skrivnostne stvari. Ona je že zdavnaj vede-
la, kako je med Katico in med Radoho. Zdaj torej se ni dalo več oporekati. Povrhu je Katica hodila k Radohovim' pomagat, kadar so imeli več dela. Včasih je bila tam po.ves dan in drugega dne je šla zopet. Oče ji je sicer nekoč prepovedal, toda zdaj je zagrozila, da ostane tam, ako ji bo branil, *
"Tako," se je nasmehnil grenko, "zdaj me mislijo strahovati na drug način.—Pa ostani, ako ti je všeč, jaz te kratko malo nočem poznati."
Nekoliko se je prestrašila, vendar je še dalje hodila pomagat.
Ko pa je nekako pred božičem postalo jasno, da je Katica zanosila, tedaj je mati pohitela, da bi nekoliko zabrisala to neprijetno zadevo. Treba je bilo ponovno govoriti z očetom in j mu povedati, da nima več smisla zavlačevati.
I "Zdaj vendar ne moreš več
ugovarjati, da ne bo sramote," mu je omenila med drugim.
Ko je to zvedel, se je zamislil. Kakor bi ga bil kdo udaril, tak občutek je imel. Ne, zdaj ne more ugovarjati, zaradi sramote. S tem so prišli k njemu. To je bilo poslednje, kar so našli. Ako te kol ne pobije na tla, te tako dejS'tvo mora potlačiti.
(Dalje 'prihodnjih)
uivši državni TAJNIK kritizira vlado
BILOXI, Miss., 21. nov.—Bivši državni tajnik James Byrnes je danes pstro kritiziral vlado zaradi pretiranih izdatkov.
Na konferenci guvernerjev južnih držav je Byrnes izjavil;
"Naša največja preglavica so dolgovi in davki. Tega se ne moremo iznebiti z še več dolgov in z višjimi davki."
Po mnenju bivšega državnega tajnika, bi se moralo znižati izdatke.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
23. novembra 194D.
Josip Stritar;
SOSEDOVA REJENKA
Naš sosed je imel deklico, malo mlajšo od mene. Ni bila njegova hči; bila je rejenka. Soseda, ki je zgubila ojroka po porodu, jo je bila prinesla iz Trsta in jo vzrejala kakor svojega otroka. Kar pomnim, sva se imela rada, skupaj sva bila, kadar in kjer sva mogla. Pogosto-ma je hodila k nam v vas, ker so jo moji starši posebno radi imeli; skupaj sva se igrala, skupaj se smejala in jokala in skupaj sva hodila v šolo. Največjo moč do mene je imelo njeno angeljsko srce. Angeljsko pravim, to je edina beseda, ki vsaj nekoliko izraža njeno dobroto, čistost in nedolžnost. Nikoli nisem slišal iz njenih ust nejevoljne, nikoli žal besede.
Sosedi so imeli staro, že na pol slepo ženico; mislim, da je bila njih mati; — s kako ljubeznijo, s kako potrpežljivostjo ji je stregla Dela! Praia ji je in jo oblačila in kako snažno in lepo napravljena je bila vedno ženica! Za roko jo je vodila po vrtu in prijazno se z njo pogovarjala irt ji delala kratek čas. Spomladi je vodila ženico pred hišo na klop, kjer je bilo naj-gorkeje; prinesla ji je stolček pod noge, popravila ji rutico na glavi, pogladila ji s čela bele lase, sedla ji k nogam ter ji kaj brala iz stare knjige ali pa zvesto poslušala, ko ji je pripovedovala starka. Komaj je potegnila hladnejša sapica, že ji je pomagala na noge ter jo peljala počasi v gorko hišo. Kdo ne bi bil ljubil kakor jaz pridnega otroka, ko jo je videl pri takih opravkih! Zato jo je pa tudi ženica rada imela, pravila ji j^ lepe pripovedke, ki jih je toliko znala, in u^ila jo je ^starih pesmi, kakršnih nikjer drugje nikoli nisem slišal. Čudno in lepo jo je bilo videti, ko sta časi, posebno jeseni, sedeli pred hišo na vrtu pod košato lipo, ki ji je že listje rumenelo in tu pa tam padalo na tla, in sta skupaj peli. Čudno se je zlagal in strinjal mladi in jasni otrokov glasek s slabim stare mamice, ki se je že tresel. Časi ji je položila na glavo vele suhe roke, obrnila za. temnele oči proti nebu in tiho molila. Pogostoma ji je potrkala na ramo ter dejala; "Bog ti bo obilo povrnil, kar si storila meni".
Dela je bila umna nad svojo starost in še zdaj se čudim mno-gokateri njenih besedi, ko mi pride na misel. Pri vsem tem pa je bila vendar otročja, živa in vesela, tako da se je moralo srce smejati vsakomur, kdor jo je videl. Ko je bila malo odrasla, so jo pridržali doma, da bi jim pasla malo čredo, ker niso bili premožni. Jaz pa sem hodil sam v šolo. Zdaj, ko nisva mogla biti več toliko skupaj, sva se imela tolikanj rajši. Zjutraj je gonila na trato, po kateri me je peljala pot v šolo, da sva se mogla vsaj za nekaj časa videti in si voščiti dobro jutro. Popoldne po šoli pa sem hitel, kakor je bilo moči, k njej na pašo in ostajal sem pri njej, da je gnala domov. Še sedaj jo vidim, tisto trato.
Bila je nagnjena proti poldnevu, zadaj breg z gostim gr-
LOAN/
m
movjem, izmed katerega se dvigajo tu pa tam ter se prijazno svetijo bela brezova debla; na levi podolgovat hrib, na grebenu mu gleda bela cerkvica izmed temnega smrečja; ob njegovem robu naznanja jelševje potok, ki teče po globokem jarku med gozdom in trato; proti jugu gledaš pred sabo dobravo z redkim leščevjem, brinjem in trnjem. Poglej proti večeru: gorica se vrsti za gorico in daleč, daleč zad stoje in zapirajo svet velikanske planine!
Ta podoba — obledela, na pol že pozabljena v hrupu življenja, oj kako jasna, kako živa mi je spet pred očmi. Vsako drevo mi je znano, vsako drevesce; zdi se mi, kakor da bi slišal šumljanje potoka tik sebe, kakor bi videl pred sabo na dobravi živino, ki se mimo pase in počasi premiče, zdaj skrivajoč se, zdaj prikazujoč med grmovjem.
Na tej trati sem sedel vsako popoldne proti večeru z Delo. Pogovarjala sva se zdaj žalostne reči zdaj vesele pa zraven čudno modrovala in sanjarila, kakor sicer nimajo navade otroci.
Pa kako je znala praviti pripovedke! Poslušal sem jo in gledal. Zdela se mi je sama včasih kakor kaka lepa kraljična ali pa rojenica in bal sem se, da mi kar ne izgine kakor v sanjah izpred oči.
Ko sva tako na trati sedela, je zahajalo solnce za sinje gore. Za nama se zbude taščice in penice v goščavi; pred nama se jim oglašajo strnadi po grmovju in na strani v smrečju nad potokom poje kos svojo večerno pesem. Bolj in bplj pojemajo glasovi; zdaj zapoje zvon z bližnjega zvonika avemarijo. Mimo nama plava duh, dalje, dalje čez dobravo in planjavo, čez griče in govorice; dalje, dalje do sneženih vrhov, kjer je ravnokar zamižalo zlato sonce, dneva oko — dalje, dalje, do konca sveta! — Iz kotov po dolini vstaja mrak, zagrinja grm za grmom; slednjič objame tudi naju. Bližje in bližje se nama pri-miče čredica, ki se je prej bolj raztreseno pasla, saj tudi žival
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in e. 62 St., Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, dočim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vbod mamo na E. 62 St.
Urad Je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.; EN 5013
ne ljubi mraka. Prva pa je stara Jagoda, prava mati in gospodinja vsej družini. Ko se pri-pase do naju, vzdigne težko glavo, stegne vrat s širokim jermenom okrog, na katerem ji visi velik zvon, ki leno potrku-je. Debelo naju pogleda pa voha in ostro sopiha. kakor bi hotela reči: Kaj sedita tu, čas je gnati domov!
Tako nama je mirno mineval dan za dnevom. —
Bilo je v nedeljo popoldne; lepo, gorko jesensko popoldne. Po klopeh pred hišami so počiva j e praznovali vaščani. Jaz sem ležal v travi pod košato jablano na vrtu in brez posebne misli zrl tja po polju. Kar pri-drdra po cesti gosposka kočija; s ceste krene naravnost proti naši vasi. Kakor bi trenil, je bila tu; voz je zaprt, na strani neznanega voznika sedi župnikov hlapec. Ta da znamenje vozniku, naj ustavi blizu hiše našega soseda. Kočija se odpre, iz nje se prikaže tuj gospod; za njim gospa, lepa, belega obraza, pa vsa v črno oblečena; še nikoli nisem videl take, zdela se mi je kakor kapljica. Pa čudno; skrbno je pazila in se ozirala okrog, kakor bi koga iskala. Naravnost v sosedovo hišo so šli. Meni je glasno prerokovalo srce, kaj bo: a ni n;ii bilo moči ganiti se z mesta. Kakor pribit sem stal pa čakal kaj bo iz tega. Vse tiho. Čez nekaj časa sem zaslišal iz hiše govorjenje, glasneje in glasneje; najbolj pa se je razlegal glas naše sosede; vmes čudni tuji glasovi; nato vpitje kakor v prepiru, kričanje, ihtenje, jok!
"Moja je!" vpije soseda in nikoli je nisem slišal vpiti tako pa
ŽELIMO DOBITI
HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, Dokličite
IV 7646
REALTOR
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__IV 9611
Zavarovalnina
proti ognju in nevihli in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
NAROČITE
PERUTNINO
ZA PRAZNIKE!
PURANI — KAPONI — RACE GOSKE — KOKOŠI
EUCLID POULTRY 549 E. 185 St., tel. KE 8187
jerry PETKOVšEK, lastnik
THE JAMES CHINA CO.
3370 EAST 55ih STREET, pri BROADWAY Cleveland 4. Ohio — tel. VU 3-5550
Vabljeni ste, da obiščete našo razložbeno sobo; imam6 popolno zalogo namizne posode ameriškega in importiranega izdelka; majhne figure, itd. Vse po zmernih cenah.
IVanhoe 8288
STAKICH FURNITURE CO.
Quality at a Price JAMES D. STAKICH
Easy Terms 16305 WATERLOO RD.
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
govoriti tako lepo, tako meni iz srca. Tu mi je bilo prvič očito, kaj je materino, kaj je žensko srce! "Moja je, jaz sem jo zredila, s svojim mlekom dojila, jaz sem njena mati! Vsaka vla-čuga bi lahko prišla zdaj pa dejala: Jaz sem njena mati, z mano pojde. — Kaj? — Jaz ne prodajam za denar svojega otroka, na! tu ga imaš, poberi ga pa kupi si zanje zlata, da ga boš še več imela. Kaj meni ti papirji, tule jih imaš v koscih pred nogami; piše se, kar se hoče. Tukaj je pisano in to pismo ne laže, da sem jaz njena mati! Dela, slišiš. Dela, povej, govori, katera je tvoja mati? Jaz ali ta ženska, pa naj bo še tako lego po gosposko oblečena! Kdo te je pestoval, kdo te je rad imel, jaz ali ta? Ali me boš zapustila? Pa me, če s; taka! Pa pojdeš s to žensko, ki se je šele zdaj spomnila, da ima otroka, prej pa ni hotela vedeti zate. Ni ji
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
15702 Waterloo Rd. — IV 9611
PRIJAZNA HIŠA
za eno družino je naprodaj v slovenski naselbini v Collinwoodu. Ima 6 sob in kopalnico, ognjišče, avtomatično plinsko kurjavo, garažo in lep vrt. Hiter kupec jo dobi po nizki ceni. Se lahko takoj vselite. Lepa prilika za večjo sloven sko družino.
MATT PETROVICH 261 E. 150 St., KE 2641
EKSKLUZIVNI TERITORIJ DELNI ALI POLNI ČAS DOBRE PRILIKE V OHIO
če morete plačati $2,150 za nakup trga za svetovno znani produkt, si lahko zaslužite $350 čistega dobička na mesec in imate še 15 ur prostega časa tedensko.
Telefonirajte ali pišite
NAT'L DISTRIBUTING CO.
932 SCHOFIELD BLDG. CH 0341 — zvečer OLympic 2464


...

Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicolt 3113
. ^ blag spomin
OB OSMI OBLETNICI PRERANE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA

FRANK TREBEČ
BLAGOPOKOJNIK JE PREMINIL 23. NOVEMBRA 1941.
Globoko pod zemljo,
tam v ozki hladni hiši zdaj truplo Tvoje leži,
rešen si vseh skfbi.
Prehitro si odšel od nas,
utihnil je Tvoj blagi glas, spomin na Te pa še živi in živel bo do konca naših dni.
Žalujoči ostali:
AGNES. soproga FRANK, JOHN in GEORGE, sinovi
JOSEPHINE, ANGELINA in MARGARET, hčerke
Cleveland, Ohio,
dne 23. novembra 1949.
bilo mar, če živiš in kje; če si zdrava ali bolna, ali si pri poštenih ali malopridnih ljudeh. Dela, kaj jo gledaš po strani? Sem pojdi, jaz sem tvoja mati, dasi te ne znam tako prilizljivo vabiti, tako milo gledati! O, to zna, to, tega se učijo take!"
V tem hipu pridere tujka iz hiše z Delo v naročju, za njo pa kakor divja zver soseda; na vso moč jo ustavlja tudi gospod. Njegova žena plane z otrokom v kočijo. Dela, vsa bleda, objokana -T- nikoli ne pozabim tega pogleda! oklepa z eno roko vrat svoji pravi materi, po kateri je tolikanj hrepenela, katero je danes našla, z drugo pa se po-
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. Č. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
HIŠA NAPRODAJ
6 LEPIH SOB IN GARAŽA; V SLOVENSKI NASELBINI. DOBER NAKUP.
Pokličite lastnika
KČ 6214
slavlja od žene, ki jo je vzredila in, kakor se je videlo zdaj, ljubila tak, kakor ne ljubi vsaka mati otroka, ki ga je pod srcem nosila. Njej je z mokrimi očmi podajala slovo in — tudi meni? — Mene ni videla, mene! Voz se zapre, voznik udari po konjih, kočija zdrči kakor blisk, soseda pa za njo v tek! A skoraj se spotakne, pade na obraz in obleži.
Meni se je stemnilo pred oč-
SOBA V NAJEM
Odda se lepo sobo poštenemu fantu ali dekletu, starejšemu moškemu ali žeriski. Blizu Euclid Beach parka in poulične.
Vpraša se na
15714 Damon Ave., IV 8319
mi. Kaj je bilo potem z mano, ne vem. šele v postelji sem se zavedel; izpreletavale so me hude vročine; v glavi mi je vrelo in se mešalo, poznal nisem nikogar. Strašne sanje sem ponoči in podnevi; mati mi ^ šla. od postelje, njena skrb m' je rešila življenje. —
Dele nisem videl več, nikdar
vec.
Odprto v nedeljo od 2. do 5.
795 E, 232 St.
Lepa židana hiša s 6 sobami, lika kuhinja, spalnica in "tile' Kopalnica spodaj; 2 spalnici zgoraj 2 garaži. Mnogo dodatnih posebnosti.
Cena $1-5,500. Dajte ponudbo. EASTLAND REALTY KE 8360 Mrs. Peterca EV 8^
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
JOE GORNIK
na 15625 HOLMES AVE.
ŠE VEDNO
4
dela nove in popravlje stare
moške In ženske obleke. Krajša in podaljšuje ženska krila po najnovejši modi.
Se priporoča
J. GORNIK
ZAHVALA
Umrla je naša ljubljena soproga, mama in sestra
FRANCES
Blaško
rojena UMEK
Zatisnila je svoje mile oči dne 7. novembra 1949 in je bila pokopana 10. novembra po cerkvenih obredih na Calvary pokopališče.
Rojena je bila v vasi Cerovc, fara Stopče pri Novem mestu.
Želimo se najlepše zahvaliti vsem za vence, za maše in avtomobile za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so jo prišli pokropit in jo sprejmili na pokopališče, kakor tudi sobratom društva "Vipavski raj," ki so nosili krsto.
Žalujoči ostali:
Henry, soprog Henry, Sophie, Christine, August in Pauline, otroci Joe Gospodar, zet John brat
Ana Drop in Marija, sestri
PRIDE!	PRVI OPERNI FILMSKI FESTIVAL
"Carmen"—"Marriage of Figaro'WWill Tell" "Don Pasquale" tudi "The Congress Dances, ki kaže življenje in godbo starega Dunaja LOWER MALL THEATRE	310 Superior Ave.
VABILO NA
FORMALNO OTVORITEV
LAKELAND TAVERN
23931 LAKELAND BLVD. V SOBOTO, 26. NOVEMBRA
Serviramo vsakovrstno žganje, pivo in vino ter okusen prigrizek. Igra dobra godba., ,
Jennie Kavchnik, lastnica
NAZNANILO!
Vsem Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da smo prevzeli
KERN'S CAFE
231 East 156 Stmt
Postregli bomo svoje goste s svežim pivom, pfVO' vrstnim vinom in dobrim žganjem ter okusnim P''' grizkom. Se priporočamo za naklonjenost.
PHILIP in ANNA ZEL^
VESELITE SE MIRNEGA SPANCA POD ENIM BIANKETOM!
Ob teh mrzlih večerih je treba imeti posteljno odejo« ki v resnici služi za vašo udobnost in zdravje-— moderno ELEKTRIČNO posteljno odejo.
Ali vi veste, da se Električna posteljna odeja san»s ravna po spremembi v temperaturi V sobi? Da drzi temperaturo, katero določite, skozi celo noč? Drzi vas vedno udobne in tople, brez enega drget^?
Da, ENA Električna posteljna odeja izvrši vse to' Ni treba dodatnih blanketov. Ni nobenih težkih odej, ki bi kalile vaš počitek.
Vsaki član vaše družine, vključivši starih ljudi' bo hotel imeti Električno posteljno odejo. Zato pojdite k vašemu proda*-jalcu predno mine še en večer.
courtil:^

ALWAYS AT YOUR
IN THE BEST LOCATION IN THE NATION"	_
VSI
"TEN O'CLOCK TUNES" gk
Pet dni na teden—od ponedeljka do petka Zjutraj ob 10—WGAR in WICA • Zvečer ob I"—