PERTRATTAZIONI el el la A/rI tomata epooa \7"I della del la CONTEA PRINCIPESCA di Gorizia e Gradisca redatte sulle annotazioni stenografiehe Gorizia 1895 Tip. Seitz. — La Giunta prov. ed. 25216 indice alfabético. Accettazione di parti al Tribunale »elle domeniche — interpellanza del dep. G rea se intende il Ministère di giustizia praiicare un1 iricbiesta su] falto relativo alia citazione di testinioui nei giorni di domenica per parte di questo Tribunale ....... Addizionali e tasse provinciali ; esazione per l'anno 1895 Agro monfalconese : Proposta governativa per una legge provinciale onde venga accordato al fondo di migliorazione un ulteriore favore per 1' impresa del!' . . AiduSSiíia - Gorizia : interpellanza del dep. A. conte Coronini alia Giunta prov. sui passi da lei intrapresi in esecuzione del deliberato dietale concernente la ferrovia Gorizia-Aidussina ..... Allocuzione del Capitano provinciale ....... Anniversario ; La Giunta prov. propone di festegsiare il 50.mo a un i versa rio del glorioso reguo di S. M. i'Augustissimo Imperatore il 2 dicembre 1<$98 .......... Aniversario : sanatoria al sussidio accordato al Comitato esecutivo per le festività del 25.ruó anni,versario della costituzione del corpo dei vigili Apertura della Dieta prov. V[ tomata. Epoca TI (allocuzione del Capitano proviuciale) .......... Assicurazíone nei ramo incendí : progetto di legge con cui viene introdotto un contributo delle società di assicurazione nei ramo incendí alie spese del!'istituzione e del manten i mentó dei corpi dei vigili Baumbach. capaima di — sovvenzione per la eostruzione della strada regionale nella valle di Trenta sino alla eapanua di Baumbach Brazzano Venet) ; aflfare strada regionale : V. Seccardi Breščak Andrea di S. Daniele : sanatoria alla concessione della graziale Camera di commercio e d'industria in Gorizia: proposta di modificare il regolamento elettorale della ........ Caparina di Baumbach — sovvenzione per la eostruzione della strada regionale nella valle di Trenta sino alia caparina di . Carinzia, strada nella valle dell'Isonzo, e strada tra Plezzo e Predil : interpellanza diretta dal dep conté A. Coronini al Governo Carso imboschimento, commissioue, sovvenzione a questa per i Javori d'im-boschimeiito dei fondi salle spoude del torrente Lokavsôek gionioj della ipagina seduta I 1895 22/1 1894 27/12 1895 1895 8/1 8/1 1894127/12 1895 1895 1894 1895 1895 1895 1895 1895 1895 1895 1895 8/1 22/1 27/12 22/1 29/1 22/1 25/1 29/1 22/1 8/1 22/1 33 1895125/1 ! 49 ». dell' alleg i! 10 38 1 22/1 34 71 41 48 65 9 Catasto fondiario : invito délia Luogotenenza di nominare i ineinbri e so-stituti per la commissione provinciale da istituirsi per la regolazione e revisione del catasto fondiario ....... Catasío fondiario: proposta d'istrnire i comuni sal modo col quale ha da seguí re la revisione del che venga ridotta la somma generale dell'im- Catasto fondiario : proposta posta fondiaria .......... Cinquantesimo anoiversario del gloriosissimo regno di S. M. l'Augustissitno Imperatore — proposta della Giunta di festeggiarlo il di 2 Dicem- bre 1898 ........... Comitato stradale di Cormons : rapporto della Giunta con ce ni en te il con-tributo di ñor. 1UOO ad esso concessi per la costruzioue del ponte sul Reka ........... Comniissario imperiale rispoude all'interpellanza, Grča riguardo alia com- pilazione dei protocolli di elezione fatti in lingua tedesca ComtlliSSione prov. per la regolazione e revisione del catasto fondiario : invito della Luogotenenza a procedere alia nomina dei membvi e sostituti Commissione provinciale di revisione del catasto fondiario : proposta di istruire in tempo utile i Coin uni sul modo col quale lia da seguiré la revisione del catasto fondiario ....... Compilazione dei protocolli per la nomina degli elettori eletti per i Depu- tati alia Dieta ; Interpellanza del dep. Grča . Consuntivi di diversi piccoli fondi pro 1893 : „ del fondo stipendí pro 1893...... „ „ „ opérai inabili al lavoro pro 1893 . „ „ » provinciale pro 1893 ...... „ » » stipendí Werdenberg pro 1893 . „ B „ d'Esonero pro 1893 . . . . . Contabile provinciale — sanatoria al sussidio accordato alia famiglia del defunto Andrea Jeglič contab. prov. ...... Cornions comitato stradale : rapporto della Giunta concenieute il contributo di ñor. 1000 concessi al Comitato stradale di Cormons per la costruzioue del ponte sul Reka . . ...... Cormons Brazzano Dolegua — V. Seccardi, affare strada da Brazzauo a Vencô ........... Coronini conte Alf. dep. prov. : interpellanza diretta al Govemo in mérito alia strada della Carinzia nella valle dell'Isonzo, e quella tra Plezzo e Predil ....... „ „ „ interpellanza alia Giunta prov. qmuido sed uta per trattare di questa Provincia „ „ „ sua proposta, concernente la congiunzioue ferroviaria della Provincia coll'interno ...... progetto di legge con cui viene introdotto un contributo del le Società di assicurazione nel ramo iucendí alie spese del l' istitu-zione e del mantenimento dei corpi dei vigili .... Corpo dei vigili : sanatoria al sussidio accordato al Comitato eseeutivo per le festività del 25.mo anniversario della costituzione di quel corpo . riguardo alie petizioni avrà luogo la mile ferrovie Corpi dei vigili piorno Nr. an nt) titilla iiadua I 1 deli' seduta alleg. 1895 •15/1 14 ! 122/1 26 » 25 1 53 22/1 27 » 25/1 53 í> 8/1 • 10 15/1 18 S 29/1 64 ff 15/1 14 22/1 2 (i 99 25/1 53 15/1 15 » 29:1 64 y> 25/1 54 » 25 1 5 ti *t 25/1 57 ff 29 1 66 29/1 68 » 29/1 70 » 22/1 37 V 15/1 18 V 29/1 71 8/1 9 ! n 15/1 16 22/1 21 » 25/1 51 » 22/1 34 2 » ¡ 22/1 38 Oazio il' importa/Jone dei vini dalla Franchi — prop.ista del depntato Dottori di avanzare al Governo una petizione accioechè non venga aecordata alla Francia una riduzione del dazio ecc. ..... Del Torre nob. Giuseppe Ferdinand«";, deput, prov. Commeniorazione in sua morte ........... Oeputati alla Dieta prov. : interpellanza del deputato Grca riguardo alla coinpilazione dei protocolli per la nomina degli elettori eletti per la nomina dei deputati . . . . . Dieta provinciale : sua apertura, VI tomata Epoca VI ... (membri) ........ „ „ scioglimento ........ Diritto elettornle dei maestri del le scuole popolari : rapporto délia G iuuta concernente il .......... Oolegna. Brazzano, Cornions : affare strada régi on ale da Brazzano a Venc6 Domenica, giorni di — interpellanza del dep. Grca se intende il Ministero di Giustizia praticare un1 inchiesta su! fatto relativo alla cirazione di testimoni uei giorni di Domenica per parte delL' i. r. Tribu íale circo!, di uorizia ........... Doítori dep. prov. proposta di avanzare ail' I. R. Governo una petizione perché non venga accordata alla Francia una riduzione del dazio d'im-portazione dei vini ......... E, Elettori eletti per la nomina dei deputati a questa Dieta : interpellanza del deputato Grča ri guardo alla ¡compilazioue dei protocolli per la nomina degli ........... Eíezioni : proposta concernente la modificazione del § 1 e 14 del Regok-mento elettorale comunale ........ Esazione provvisoria di addizionali e tasse provinciali per 1' anno 1895 . Esercizio provvisorio di addizionali e tasse provinciali pro 1895 F. Ferrovia Gorizia — Aidussina : interpellanza alia Giuuta sai passi da lei intrapresi circa al delibéralo dietale concernente la . Ferrovia nella valuta del Vippaco : interpellanza se havvi speranza che il Ministro si decida alia costruzione della ferrovia nella vallata del Vippaco ............ Ferrovie : proposta del dep. co. A. Coronini concernente la congiunzione ferroviaria della Provincia coll' interno ...... Fondiaria: proposta che venga ridotta la somma generale deli'imposta foudiaria in occasione della prossima revisione del catasto fondiario . an no giorno della seiluta pagina Xr. deli' al leg. 25/1 48 1895 29/1 65 1894 27/12 2 15/1 15 1895 29/1 (¡4 1894 27/12 1 XV 1895 13/2 75 15/1 17 i 9? 25/1 54 V 29/1 71 » 22/1 33 i » 25/1 48 15/1 15 1895 29/1 64 ^ 22/1 29 1894 27,12 o O 1895 8/1 6 1894 27/12 3 1895 8/1 6 1895 25/1 49 1895 25/1 49 1895 22/1 21 » 25/1 51 » 22/1 27 » 25/1 53 Fondo di miglioraziorie : Proposta goveruativa onde venga accordato un ul- teriore favore per 1'impresa de¡P agro monfalconese Francesco Giuseppe I. Imperatore d' Austria : Proposta della Giuuta prov. di festeggiare il 50 auniversario del Sao regno Francia : proposta del dep. Dot-tori di avanzare al Govenio una petizione perché non venga accordata alia Francia una riduzione del dazio d' importazione dei vi ni i s> • Giunta della Dieta prov. (membri della Giuuta)..... Giunta prov. rapporto con cui propone 1' esazione di tasse e addizionali provincial! pro 1895 ......... Giunta prov. proposla di festeggiare il 50° auniversario del glorioso regno di S. M. L'Augustissiuio Imperatore il 2 dic. 1898 Giunta prov. rapporto sulP elezione a deputato prov. di Don Biagio G ría . „ * „ di Vincenzo Michielli. „ , „ „„„„„ di Antonio Klanóió . „ „ rapporto con cui rassegna i conti consuntivi pro 1893 e i preventivi pro 1895 di tutti i fond i da ¡ni amministrati „ „ con cui propone la modificazioue del § 22 della legge stradale „ yj rapporto concernente il diritto elettorale dei inaestri delle scuole popolari ........ „ „ rapporto concernente il contributo di ti. 1000 coucessi al Co-mitato stradale di Cormuiis per la costruzione del ponte sul Re ka „ „ rapporto concernente il progetto di legge con cui viene intro-dotto un contributo delle società di assicarazioue nel ramo in-cendi alie spese dell' istituzione e del mantenimento dei corpi dei vigili ......... „ „ con cui propone una sovvenzione per la costruzione della strada regionale nella valle di Trenta sino alia capanna di Baumbach „ „ rapporto con cui propone una sovvenzione alia commissione per P imboschimento del Car«o per i lavori d' imboscliimeuto dei fondi sulle sponde del torrente Lokavëôek » „ rapporto con cui propone la sanatoria al sussidio accordato alia famiglia del def. And. Jeglic coûta,bile prov. » « rapporto con cui propone la sanatoria al sussidio accordato al Comitato esecutivo per le íestivitá del 25° auniversario della costituzione del corpo dei vigili ..... „ „ rapporto con cui propone la sanatoria a pensioni, contributi d'educazione e sussidi accordati a maestri e famiglie derelitte Gorizia proposta di modificare lo Statuto comunale della città di Gorizia Camera di Commercio ed industria, proposta di modificare il Regola-mento elettorale della ......... Gorizia-Aidussina : interpellanza alia Giunta sui passi intrapresi da lei circa il deliberato dietale concernente la ferrovia tra Gorizia e Aidussina . 1 anno 1 i giorno della s edu} a pagina ! 1895 8/1 6 j ;1895 8/1 10 1895 25/1 48 » i 29/1 65 XVlll 1894 27/12 n O 1895 8/1 G 1895 8/1 8/1 10 » 11 V 8/1 11 V 8/1 12 » 8/1 12 V 15/1 17 15/1 17 » 25/1 54 » 15/1 18 y> 22/1 34 * 22/1 34 11 22/1 36 22/1 37 22/1 38 V 22/1 39 » 25/1 46 » 29/1 65 V 25/1 48 V 29/1 65 y,f 25/1 49 Nr. dell' alleg. GraiŠČek e Lokavšček : sovvenzione all:t commissione per 1' imboschimento del Carso per i Javori d' imboschimento dei fundi salle spoiide del torrente Lokavšček .......... Grča Biagio, dep. prov. sua solenne promessa . „ „ n „ rap porto della Giunta, prov. sulla sua elezione „ „ „ „ sua pronosta che sli allievi della scuola agraria " .......1 —- . -, -, " — 3 prov. vengano istruiti nella religione „ „ „ „ iiiterpellanza riguardo alia compilazione dei protocol per la nomina degli elettori elefcti per i députât! della Dieta prov. „ „ „ „ interpellanza se i praticare un' incbiesta sul fatto relativo alla cita-zione di testimoni nei giorni di domenica per parte de'l' i. r. Tribun, cir. di Gorizia interpellanza se il Mm. dell' interno intende prov- coinunicati i nomi dei giovani conferinati per il servizio militare e dell' i. Marina Gregorčič, dep. prov. proposta riflettente il miglioramento delle condizioni economiche dei maestri delle scuole popolari . Gregorčič dep. prov. proposta rigua niante la modificazione del piano d' in-li'f-ntTi'iielit1 iRTStre" "SCTio vedere che ai tenitori delle matricole ventano ogni anno Minister« di giustizia intende Gregorčič dep. prov. proposta d'istruire i comuni della Provincia ci rea il modo di eseguire la revisione del catasto fondiario „ „ prov. proposta che venga ridotta la somma generale deli'imposta fondiaria in oceasione della revisione del catasto fondiario „ yj prov. proposta sulla modificazione della legge sull'ineolato. „ „ prov. proposta di legge per la modificazione del Regolamento elettorale provinciale ....... „ „ prov. proposta di modificare lo Statuto comunale della città di Gorizia ......... „ „ prov. proposta di modificare il Regolamento elettorale della Camera di commercio ed industria di Gorizia , „ interpellanza in mérito alia strada erariale Ovink Imboschimento del Carso, commissione — sovvenzione per i la vori d' imboschimento dei fondi salle sponde del torrente Lokavsóek Imperatore Francesco Giuseppe I. proposta della Giunta di fesreggiare il 50.mo anniversario del glorioso Suo regno ..... Importazione dei vi ni dalla Francia : proposta di avanzare una petizione al Goversio acciocché non venga aecordata alia Francia una riduzione del ( dazio d' importazione........ Imposta fondiaria: proposta che venga ridotta la somma generale del T imposta fondiaria nella prossima revisione del catasto fondiario g oroo dalla pagina, sertuta. 1895 22/1 27/12 8/1 1894 1895 29/1 1895 15/1 29/1 22/1 29/1 22/1 25/1 'i/1 29/1 22/1 25/1 22/1 25/1 22/1 25/1 25/1 29/1 25/1 29/1 25/1 29/1 29/1 1895 36 3 10 JA^ Nr. del I' alleg. 15 64 33 63 23 51 M M 61 26 53 27 53 28 54 43 64 46 65 48 65 63 22/1 36 8/1 10 25/1 48 29/1 65 22/1 27 25/1 53 Incendi : progetto di legge con coi viene introdotto un contributo del le société di assicurazione nel ramo incendi alie spese deli' istituzione e del mantenimento dei corpi dei vigili ....... Incolato : proposta, perché la legge sull' incolato venga modificata Interpellanza del dep. Alfredo C. Coronini diretta al Governo in mérito alia strada della Carinzia nella valle dell1 Isonzo, e quella tra Plezzo e Predil interpellanza del dep. Grča riguardo alia coinpilazione dei protocolli per la nomina degli elettori eletti per i députa ti alia Dieta . yy del dep. Conte A. Coronini alia Giunta prov. quando avril luego la seduta del Comitato ferroviario sulle petizioni riguardo alie ferrovie di questa Provincia .... „ del dep. Lovisoni e cons. riguardo all' istituzione di una U- îiiversifà italiana ........ „ del dep. Grča. se il Ministro di Giustizia intende praticare una iuehiesta snl fatto relativo alia citazione di testimoni nei giorni di domenica per parte deli' I. R. Tribunale circ. di Gorizia . „ del dep. Conte A. Coronini alia Giunta prov. sui passi da lei intrapresi in esecuzione del deliberato dietale concediente la ferrovia Gorizia-Aidussina ....... „ del dep. Rojic al Capitano prov. se vorrà mettere all'ordine del giorno 1' argomento riguardo alia strada tra Soča-Trenfa „ del dep. Rojic se havvi speranza che il Ministero si decida alia costruzione della ferrovia nella vallata del Vippaco „ del dep. Grča al Ministro dell'Interno se intende provvedere che ai tenitori di matricole vengano ogni auno comunicati i nomi dei giovani confermati pel servizio militare e dell'I. R. Marina „ del dep. Gregorčič in mérito alia strada erariale Ovink Istruzione religiosa nelle Scuole agrarie : proposta di modificazione del piano d' insegnamento ... ...... Istruziona ai Comuni snl modo col quale lia da seguire la revisione del catasto fondiario : proposta Gregorčič ...... el* Jeglič Andrea, Contabile provinciale : commemorazione in sua morte . » » v sanatoria al sussidio accordato alla sua fumiglia ..... Klančič Antonio, deputato provinciale : sua solenne promessa . ,t » „ * rapp. della Giunta sulla sua elezione KocjanČiČ dep. prov. propone una legge concernente la modificazione del § 1 e 14 del Regolamento elettorale coniunale. . . . . au an giorno della seilutu pagina Nr. deli' al leg. 189"» 22/1 34 2 1 1895 22/1 28 1 * 25/1 54 » 8/L 9 1 » 15/1 15 1 . 29/1 64 iy 15/1 16 - V 22/1 29 » 22/1 33 V 25/1 49 11 25/1 49 V 25/1 49 yy 29/1 G3 V 29/1 63 ( - 22/1 25 •t ) 1 " 25/1 52 1 29/1 61 v 22/1 ' 26 1 1894 27/12 2 i 1895 22/1 ! 37 j 1 1894 27/12 O O 1895 8/1 12 1 1895 22/1 29 L. Legge stradale : modificazione del § 22 Legge sui rapporti d' incolato: proposta per la sua modificazione Legge concernente la modificazione del § 1 e 14 de! Regolamento elettorale comunale (proposta) ........ Legge con cui viene introdotto im contributo delle societa. di assicuiazione nel ramo incendt alle spese dell' istituzione e del manteamiento dei corpi dei vigili . . . ...... Lokavscek torrente : sovvenzione alla commissione per 1' imboschimento del Carso per i lavori d' imboschimento dei fondi sulle sponde del torrente Lovisoni dep. pro?. sua interpellanza riguardo all' istituzione d'una Uni-versitil italiana .......... Luogoten&nza di Trieste, sao invito a. procedere alla nomina dei raembri e sostituti per la commissione proviuciale da istituirsi per la regó la -zione e revisione del catasto fondiario ...... 1895 15/1 22/1 25/1 22/1 22/1 22/1 22/1 15/1 17 28 54 28 34 36 29 14 n. Maestri rapporto della Ginnta concernente il dirilto elettorale dei nriestri delle scuole popolari ......... Maestri delle scuole popolari : proposta riflettente il migliorameuto delle loro eondizioni economiche ........ Maestri alie scuole popolari : proposta di modificare i §§ 1 e 14 del Regolainenfo elettorale comunale ...... MahorČiČ Raimondo dep. prov. (commemorazione della sua morte) Marina: iuterpellanza del deputato Grča'al Ministro del I' Interno sh questo intende provvedere che ai tenitori delle matricole vengano ogni anno comunicati i nomi dei giovani confermati per il servizio militare e deli' I. R. Marina......... Mask V. Giuseppa : sanatoria all'adesione data al deliberato del Cons. scol. prov. di coucedere per il figlio Garlo l'ulteriore percepimento del con-tributo di educazione di fior. 50 annai per 3 anni ancora • . Matricole : interpellanza del dep. prov. Grča diretta al Ministro dell' Interno se questo intende provvedere che ai tenitori delle matricole ven-gano ogni anno comunicati i nomi dei giovani confermati pel servizio militare e deli' I. R. Marina ........ Membri della Dieta prov.......... Michielli Yincenzo deputato provinciale., sua solenne promessa Michielli „ , Rapporto della Giunta prov. sulla sua elezioue ........... Militari : interpellanza del dep. Grča se il Ministro dell' Interno intende provvedere che ai tenitori delle matricole vengano ogni auno comunicati i nomi dei giovani confermati pel servizio militare e dell' I. R. Marina ........... 1895 15/1 25/1 22/1 25/1 22/1 29/1 29/1 22/1 29/1 27/12 8/1 29/1 17 54 23 51 28 60 63 41 63 XV 3 10 63 Monfalcone, agro — Proposta governativa perche veuga accordato al fondo di migliorazione un ulteriora favore per 1'impresa dell'agro monfal-conese ........... Municipio di Gorizia : proposta del dep. Gregorčič di modificare lo Statuto comuuale ........... O. OvinK, interpellanza del dep. Gregorčič iu mérito alia strada erariale Ovink ........... Pajer deputato prov. a nonie dei colleghi consegna uu documento di protesta a mani del Cap. prov. per 1' assenza dei deputati sloveni alia VIL seduta della Dieta ....... Pauletig María ; chiede sussidio . ..... Paulin Michele di Aquileja : sauatoria al consenso di accordargli 1' aumento della sua pensione ......... Plezzo, strada tra Plezzo e Predil e strada della Caiinzia nella valle del- 1' Isonzo : interpellanza del dep A. Corouiui diretta al Governo Pompieri : progetto di legge con cui viene introdotto un contributo delle societa di assicurazione nel ramo incendi alie spese dell' istituzione e del manteamiento dei corpi dei vigili ..... Pompieri di Gorizia: sauatoria al sussidio accordato al Comitato per le festivitá del 25. ¡inniversario della costituzione del c>rpo dei vigili Ponte sul Reka: rapporto della Giunta concernente il coutributo di f. 1000 concessi al comitato stradale di Cormons per la costruzioue del ponte sul Reka . . . . . . . Possessori di terreni : proposta di istt ui re i Común i sul modo col quale ha da seguire la revisioue del catasto fondiario .... Predíi, strada tra Plezzo e Predil, e strada della Carinzia nella valle del-1' Isonzo : interpellanza del dep. C. A. Coroniai diretta al Governo . Predil : proposta concernente la congiunzione ferroviaria della Provincia col- 1' interno.........} Preventivo di piccoli fondi pro 1895 ...... „ del fondo stipendi „ „...... „ „ „ operai inabili al lavoro pro 1895 .... „ „ B stipendi Werdenberg pro 1895 ..... Progetto di legge con cui viene introdotto ua coutributo delle societa di assicurazione nel ramo incendi alie spese dell' istituzioiie e del mau-teuimento dei corpi dei vigili ....... Proposta governativa per una legge provinciale onde venga accordato al fondo di migliorazione un ulteriore favore per 1' impresa dell' Agro monfalconese.......... Protesta dei deputati italiaui per 1' assenza degli sloveni alia settima seduta della Dieta......... 1895 1895 1895 giorno della seduta 8/1 25/1 29/1 29/1 pagina N'r. dell' alie". 13/2 29/1 ¿2/1 8/1 122/1 22 1 15/1 22/1 ¡25/1 8/1 22/1 25/1 25/1 25/1 25/1 29/1 22/1 8/1 13/2 6 46 65 63 75 73¡ 4lj 9 34 38 18 26 53 9 21 51 55 56 58 64 per la nomina degli elettori eletti per i deputati a questa Dieta interpellanza Grča riguardo alia compilazione dei Protocolli prov. Radizza V. Giuseppa : cliiede sussidio....... Rapport) d'incolato : proposta per la modificazione délia legge sull' incolato Rapporto délia Giunta provinciale con cui propone 1' esazioue di addizionali e tasse provinciali pro 1895 ....... Rapporte délia Giunta con cui propone di festeggiare il 50. anuiversario di regno di S. M. L' Augustissimo Imperatore .... Rapporto délia Giunta prov. sull1 elezione a deputato prov. di Don Biagio Grôa „ „ „ „ Vincenzo Michielli . » Antonio Klancic . nai conti consuntivi pro 1893 e i 1895 di tutti i foudi da lei am- 22 délia legge maestri delle „ „ „ con oui preventivi pro ministrati .... yy „ v „ con cui propone la modificazione del § stradale ..... „ „ „ , coucernente il diritto elettorale dei scuole popolari ...... „ „ „ „ coucernente il contributo di f. 1000 concessi al Coin i tato stradale per la costruzione del Ponte sul Reka ........ „ yy y> h coucernente il progetto di legge con cui viene introdotto un contributo delle società di assicura-zione nel ramo incendi alie spese dell' istituzione e del mantenimento dei corpi dei vigili , „ „ „ „ con cui propone una sovvenzioue per la costruzione della strada regionale nella valle di Trenta sino alia capanna di Baumbach . „ „ „ „ con cui si propone una sovvenzioue alia commissione per 1' imboschimento del Carso pei lavori d' imboschi-mento dei fondi sulle sponde del torrente Lokavšček „ „ B B con cui propone la sanatoria al sussidio accordato alia famiglia del defunto Andrea Jeglič contab. prov. „ „ „ „ con cui propone la sanatoria al sussidio accordato al Coinitato esecutivo per le festività del 25. anni-versario della costituzione del corpo dei vigili , „ „ B con cui propone la sanatoria a pensioni, contributi di educazione e sussidi accordati a maestri e fami-glie derelitte ....... Regolamento elettorale comunale : proposta di modificare i §§ 1 e 14 della legge concernente il...... Regolamento elettorale provinciale : proposta di modificarlo anno giorno della sedn ta pagina Nr. dell' [ alleg. j 1895 15/1 15 • uilôH n 29/1 64 1895 29/1 74 V 22/1 28 V 25/1 54 1894 27/12 3 1895 8/1 G » 8/1 10 ! » 8/1 11 » 8/1 11 Tí 8/1 12 y> 8/1 12 > lit Dr? ■ n 15/1 17 t » 15/1 17 » 15/1 18 V) 22/1 34 2 1.v-. 1 ''j V 22/1 34 » 22/1 3tí V 22/1 37 » 22/1 38 » 22/1 39 » 22/1 28 n 25/1 43 » 29/1 64 Rego'amento elettorale délia Camera di commercio ed industria in Gorizia : proposta di modificarlo ..... Regolazione e revisione del catasto fondiario: Nomina délia commissione provinciale.......... Reka, ponte sul — rapporto délia Giunta prov. concerneute il contributo di f. 1000 concessi al Comitato stradale di Cornions per la costruzioue del ponte sul .......... Religione insegnamento délia — modificazione del piano d'insegnamento nelle nostre scuole agrarie ......... Revisione del catasto fondiario : proposta d'istruire i comuni sul modo col quale ha da seguire la revisione del ..... Revisione del catasto fondiario : proposta che venga ridotta la somma generale deli' imposta fondiaria nella prossima revisione del s. Scioglimento délia Dieta provinciale....... Scuole popolari : Rapporto délia Giunta concernente il diritto elettorale dei maestri delle scuole pop. ........ Scuole popolari : proposta riflettente il miglioramento delle condizioni econo-miche dei maestri di quelle scuole ...... Scuole agrarie provinciali : proposta di modificazione del piano d'insegnamento nelle .......... Seccardi Yincenzo : affare riguardo alla strada regionale Brazzano - Veneô Servizio militare : interpellanza del deput. Grča se il Ministro deli' Interno intende provvedere che ai tenitori delle matricole vengano ogni anno comunicati i norni dei giovani confermati pel servizio militare e del 1* I. e R. Marina......... Simzig Maria e Carolina, sanatoria al consenso dato dalla Giunta al Cons. scol. prov. che a queste orfane venga accordata 1' annua graziale di f. 80 -Soča e Trenta : sovvenzione per la costruzione délia strada regionale nella valle di Trenta sino alla caparina di Baumbach .... Soča e Trenta: interpellanza del dep. Rojic al Capitano prov. se vorrà mettere all' ordine del giorno 1' argomento relativo alia strada tra Soča e Trenta.......... Società di assicurazione nel ramo incendi ; progetto di legge con cui viene introdotto un contributo delle société di assicurazione alie spese del-1' istituzione e del mantenimento dei corpi dei vigili Società della viticoltura in Yienna : chiede sussidio .... Statuto comunale della città di Gorizia : proposta di modificarlo Strada della Carinzia nella valle deli' Isonzo, e strada tra Plezzo e Predi! interpellanza al Governo diretta dal dep. prov. C. A. Corouini Strada regionale nella valle di Trenta sino alia capanna di Baumbach — sovvenzione per la costruzione di questa . ... Strada da Brazzano a Vencô : petizione di Yincenzo Seccardi auuo gioruo della seduta I pagina Nr. del'* alleg. 1895 25/1 48 19 29/1 (J5 r> 15 1 14 r> 15/1 18 ! » 22/1 25 25/1 52 y> 29/1 (11 » 22/1 26 * 25/1 53 y> 22/1 27 » 25/1 53 1895 13/2 75 » 15/1 17 » 25/1 54 K 22/1 23 » 25/1 99/1 51 or- 11 » 25/1 zo 52 !» 29/1 61 » 29/1 71 » 29/1 63 » 22/1 41 » 22/1 34 9 25/1 49 • » 22/1 34 2 » 29/1 74 » 25/1 46 11 29/l 65 » 8/1 9 » 22/1 34 » 29/1 71 Strade : modificazioue del § 22 della legge stradale mi Tasse e addizionali provineiali, esazione pro 1895 .... Testimoni nei giorni di doinenica : iuterpellanza se ¡1 Ministro di giustizia iiiteiide praticare un'inchiesta sul fatto relativo alla citazione di testimoni nei giorni di doinenica da parte deli' I. R. Tribunale circolare di Gorizia Thomann Francesca ; sanatoria alla, adesione data al Cons. scol. prov. di accordare a quest' orfana 1' ulteriore godimento dell' anuua graziale di f. 60 per 3 auni ancora . ....... Torrente Lokavšček : sovvenzione alla commissione per V imboschimento del Carso per i lavori d'imboschimento dei fondi sul le sp.mde del torrente Lokavšček ........... Trenta, valle di — sovvenzione per la eostru/.ione della strada regional« nella valle di Trenta sino alia capanna di Baumbach Trenta e Soča : iuterpellanza del dep. Eojic al Cu pit. prov. se vorrà metiere aH' ordine del giorno 1' argomento che tratta della strada tra Soča e Trenta . . . . • • • ■ • Tribunale circolare di Gorizia : iuterpellanza Grča se 1' i. r. Ministro di Giustizia intende praticare un' inchiesta sul fatto relativo alia citazione di testimoni nei giorni di domenica per parte dell' i. r. Tribunale circ.. u. Université italiana : iuterpellanza del dep. Lovisoni e Cons. riguardo all' istituzione di una Università ....... Valle di Trenta — sovvenzione per la costruzione della strada regionale nella valle di Trenta sino alia capanna di Baumbach .... VenCÓ - Brazzano strada regionale: Y. Seccardi ..... Vienna soeietà della viticoltura in — cliiede sussidio Vigili : progetto di legge con cui viene introdotto un contributo delle societá di assicurazione uel ramo inceudi alie spese dell' istituzione e del manteninento dei corpi dei vigili ...... Vigili di Gorizia : sanatoria al sussidio accordato al Comitato esecutivo per le festivita, del 25. auniversario della eostituzione del corpo dei vigili Vini dalla Francia: proposta del dep. Dottori di avanzare una petizione acciocché non venga accordata alia Francia una riduzione del dazio d' importazione dei vini . . ... Vippaco : iuterpellanza del dep. Rojic se havvi speranza che il Miuistero si decida alia costruzione della ferrovia nella vallata del Vippaco Vuga Caterina : cliiede sussidio........ anno giorno della seduta pagina' Nr. dell' alleg. 1895 15/1 17 1 1894 27/12 o O 1895 8/1 6 » 22/1 33 V 22/1 41 V 22/1 36 V 22/1 34 V 25/1 49 V 22/1 33 1895 22/1 29 1895 22/1 34 « 29/1 71 29/1 74 V 22/1 34 2 n 22/1 38 19 25/1 48 V 29/1 65 » 25/1 49 V 29/1 73 o! • -rti • t »fi lj % M- iXfc-'flüj ■ ' .T ytj.tíl ft] '.t»1' i.xjfe • ,i¡y-.ií; t i» am Jap i«Ljc b agsil I" it« •'i]>iiiiE l¡ ö'IBso.rii • oJjrfïl :i A 'li',L bu in ' I« : -tóíri'iVnóV' .»omI}t <> ir^woil w^ii fufe 04(6Íl^tuoüíj} fiU'V'-ük staub — «i stiul» if» ufR.ii hi'M-^ firui^Y • , W> '»ooiíftá n mü «fotiartí «gtiav no» ?¡W> ;>r. « - Wtsitfiln !-i. -..ri»- • 'mxiv & i»(¿uá4 ¿sudí^iajjii : 0 V . xr DIETA PEOVIHCIALE della Principesca Contea di <1 # s I m i m # ç m 4 i s € VI. tomata, Epoca VI. ---- Capitano provinciale : S. E. Signer CORONINI-CRONBERG Conte FRANCESCO, Consiguiere intimo attuale di S. M. I. e R ' A.,I. e R. Ciambellano e Colonnello di cavalleria. Cav. di II. classe delP ordine della Corona ferrea fregiato della Medaglia del mérito militare ; Membre i!el Coissiglio ferroviario dello Stato ; Membro della •Camera dei deputati, Presidente dell' i. r. Società ■agraria in Gorizia, Conservatore della Commissione •centrale per le antichità, Cittadino onorario della città di Gorizia, Podcstà di S. Pietro ecc. eletto dalla eittà di Gorizia. Sostituto : Signor. D.r TONKLI GIUSEPPE Cavaliere dell' ordine della Corona ferrea di III. classe e dell1 ordine di Francesco Giuseppe, avvocato in Gorizia. eletto dai comuni foresi dei distretti di Gorisia Can ale ed Aidassiua. Deputato per voto vinle : S. A. Rever. Monsignor LUIGI ZORN, Principe Arcivescovo, Consigliere intimo di S. M. I. e R. A., Metropolita, Assistente al Soglio Pontificio, I. e R. Cappellano di Corte, Dottore in sacra Teología ecc. ecc. Deputati : Signor D.r ABRAM GIUSEPPE, eletto dai comuni foresi dei distretti di Comea e avvocato in Gorizia. Sesana. Signor BENARDELLI NICCOLÔ, possidente iu Cormons. eletto dai grande possesso italiano. CORONINI-CRONBERG Conte ALFREDO, possidente in Gorizia, Deputato al Cousiglio del- eletto dalle borgate e luoghi industrali di Tolmiuo, 1' Inipero. Plezzo, Caporetto, Canale e Aidussina. Signor DOTTORI ANTONIO Cavaliere degli Alberoni, Cavaliere dell' ordine di Francesco Giuseppe, decorato della croce d' oro del merito colla corona, eletto dai comuni foresi dei distretti di Monfal-possidente in Roncbi. cone, Cervignano, Gradišča e Cormons. Signor GRČA BIAGIO, eletto dai comuni foresi dei distretti di Gorizia r Parroco di Sempas. Canale e Aidussina. Signor D.r GREGORČIČ ANTONIO, professore di Teologia, Deputalo al Consiglio del- eletto dai comuni foresi dei distretti di Toi mi no, 1' Impero. P]ezz0 e Circhina. Siguor KLANČIČ ANTONIO, Podestà di Peuma. eletto dal grande possesso sloveno. Signor KOCJANČIČ ANDREA, decorato della croce d' oro del merito, possidente in Podgora. eletto dal grande possesso sloveno. Signor LOCATELLI Barone MICHELE, I. e R. Ciambellano, Cav. dell' ordine della corona fer- rea di III. classe, eletto dalla cittft di Gradišča e dalla borgata possidente in Cormous. industriale di Cormons. Signor D.r LOVISONI ERMANNO, eletto dalle città e borgate industriali di Cervignano, avvocato in Cervignano. Monfalcone e Grado. Siguor MAHORČIČ RAIMONDO, decorato della croce d' oro del merito colla corona, eletto dai comuni foresi dei distretti di Sesana e-possidente in Sesana. Comeii. Signor D.r MAUROVICH GIUSEPPE Cavaliere dell'ordine della corona ferrea di III. classe, e dell'ordine di Francesco Giuseppe I., i. r, Cousigliere prov. di sanitA, possidente ecc. eletto dalla città di Gorizia. Sig. MICHIELLI VINCENZO, eletto dai comuni foresi dei distretti di Monfal- podestà di Compolongo, possidente. Cone, Cervignano, Gradišča e Cormons. Sig. D.r PAJER LUIGI Cav. d i Monriva Commendatore dell' ordine di Francesco Giuseppe I. Cavaliere dell'ordine della corona ferrea di III. classe, avvocato, Presidente della Camera degli avvocati in Gorizia e possidente. eletto dal grande possesso italiauo. xvi r Signor EITTER-Zfthony Barone EUGENIO, Cav deir ordme della Corona ferrea III. classe. Presidente della Camera di Commercio ed industria in Gomia, possidei/te. Signor ROJIC ALESSIO, dottore in medicina iu Gorizia. Signor D.r TONKLI NICCOLÓ, avvocato in Gorizia. Signor D.r YENUTI CARLO, avvocato, Podestii di Gorizia. Signor D.r YERZEGNASSI FRANCESCO, avvocato iu Gorizia. eletto dalla Camera di commercio in Gorizia. eletto dal grande possesso sloveno. eletto dai coinuni foresi dei distretti di Tolmino, Plezzo e Circhina. eletto dalla Camera di commercio in Gorizia. eletto dal grande possesso italiano. GIUNTA délia Dieta provinciale délia Contea Principesca di Gorizia e Gradisca. Presidente : S. E. FRANCESCO Conte CORONINI-CRONBERG Assessori : Siguor D.r ABRAM GIUSEPPE eletto da tutta 1' assemblea délia Dieta. „ D.r PAJER-MONRIVA LUIGI eletto dai deputati del grande possesso. „ D.r TONKLI NICC0LÓ eletto dai deputati dei comuni foresi. „ D.r VERZEGNASSI FRANCESCO eletto dai deputati delle eittà, borgate e luoghi iudustriali e dalla Camera di Commercio Assessori supplenti : Signor D.r VENUTI CARLO D.r LOVISONI ERMANNO • •••••••• KOCJANCIC ANDREA eletto dai deputati delle città, borgate e luoghi industriali e dalla Camera di Commercio. eletto dai deputati del grande possesso. eletto da tutta 1' assemblea délia Dieta. \ A ¡jk |A A A finanza: . ✓ (T rútyn rAi í\ ' I. Di finanza P re; Gregorčič Locatelíi Ritter Rojic Tnnl'iU ■ Ginsi ^J^^hv^ W II. Petizioni: Pres. : Dottori Abra ni f Coronini Conté Alf. ^^ «áSi— KomaTTČje ^ Michielli Venuti III. Ferroviario: Pres : Tonkli Gius. Coronini Conté Alf. Gregorčič Lovisoni Pajer Roj i c Venuti IV. Legale : Pres. : Pajer Grča Gregorčič Lovisoni ^jWhli jiTpeolu Yerzegnassi Agro monfaleonese Pres. : Dot,turi Gregorčič Pajer Ritter Roj i c Toukli Gius. Terzegnassi VI. Scolastico: Pres. : Pajer Benardelli Grča Gregorčič Lovisoui Tonkli Niccolb Verzegnassi Coutenuio : Discorso inaugurale d'apertura della sessione. — Commemorazione del defunto deputato Del Torre, e del Con-taibile prov. Andréa Jeglič. — Solenne promessa dei nuovi deputati. — Rapporto della Ginnta in raerito al prov" vedimento provvisorio pro 1895. — Ordine del giorno d«lla prossima seduta. Presentí : Il Capitano provinciale S. E. il Conte Francesco Coronini-Crotiborg e Xr. 18 deputati. (Principio della. seduta a ore 11 ant.) Capitano : Eccelsa Dieta ! Colla Sovrana Patente del 1(J del corrente mese S. M. si é graziosamente degnata di convocare per oggi quest' Eccelsa Dieta all' ultima sua tomata. Non dubito che anche questa ultima volta rimarrá ligia alie sue belle antiche tradizioni, abbeuchó non si possa negare che le quistioni nazionali occupino oggi giorno nella nostra vita pub-blica un posto ben maggiore di quello che oceupavano auni addietro. Conviene perO ravvisare 1'andamento delle cose da un punto di vista possibil mente elevato. Le nostre lotte nazionali perdono alquanto della importanza loro comunemente attribuita se si prende riflesso ai vasti e gravi problemi che saranno da sciogliersi iu un non lontano avvenire. Sulla soglia del ventesiino secolo vediamo sorgere minacciante 1' ombra di ben piii aspre future battaglie. Giá organizzansi sopra base internazionale le schiere di coloro che intendono rove-sciare da capo a fondo 1' ordine sociale ora vigente. Devo confessare che incontra le mié simpatie individuali ogni tentativo intrapreso in via legale onde far sparire col pauperismo e le funeste sue conseguenze una delle piaghe piü profoude e doloroso della vita sociale, ed onde assicurare a tutti gli strati della societa una esistenza conforme all' umana dignitá, ma contemporáneamente oso spe-rare che si troveranno strenui difensori di tutto il complesso delle gloriose conquiste della progre-dita comune nostra civil til; ma per vincere fura d' u¡'po che costoro, ad esempio degli avversari, e tenendo contó del detto che nell' unione sta la forza, stringano le loro ñle senza attribuire soverchio peso alia differenza delle loro favelle. Visoki zbor ! To je pac res, da je dandanes skoro nemogoce govoriti o javuih z-adevah, ne da bi se dotikali narodnostnih razmer. Il Commis sario Imperiale Cav. Luigi de Bosizio Dotičnih vprašanj pa ni trajno in povoljno rešiti drugače, nego potem medsebojnega spo-razumljenja vseh deležencev — jaz moram to ponavljati, kar sem tu uže enkrat rekel. A ne zabimo nikdar, da ne samo gmotno imetje, ampak tudi vse to, kar je vzvišenejše in kar v resnici diči in blaži človeka : blagosrčnost in zuaoajnost, krepost in nravnost, pridobitve znanosti in umetnosti — ne nosi narodnih barv, mariveč nam je vsem skupno. Sissignori Molto é comune a noi anzitutto 1' amor patrio e ]' inconcussa fedele divozione verso Chi con alta saggezza regge le nostre sorti. V' invito a proclamare in questo solenne momento questi sentimenti egualmente propri a noi ed ai nostri mandanti esclamando: Evviva S. M. L'Augustissimo nostro Imperatore Francesco Giuseppe I L Ev viva ! Evviva! Evvijra! (i deputatt tutti rispondono triplicatamente : Evviva ! Živio!) Con ci5 dichiaro aperta la presente tomata e 1' odierna seduta dietale, avendo 1' onore di presentare a quest' Eccelsa Dieta quale rappresentaute deli' Eccelso Governo il Gonsigliere luogote-nenziale 111.mo signor Cavaliere Luigi de Bosizio. Commissario Imperiale : Onorevoli Signori! Ouorato tleli' incarico di rappresentare 1' Im-periale Governo presso quest' Eccelsa Dieta Vi porgo un cordiale saluto. La Vostra provata attivita ed il Vostro amore patrio servouo di sicuro pegno ali' Eccelso Governo che provvederete superando ogni difficolta per il bene della nostra Provincia. Častiti gospodje! Ker imam častno nalogo, zastopati cesarsko vlado v tem visokem zboru, prejmite pred vsem prisrčni moj pozdrav. Vaša delavnost, ki se je skazala že tolikokrat, kakor tudi Vaše domoljubje daje cesarski vladi poroštvo, da bodete premagavíi vse težavnosti vrlo pospeševali občno blaginjo naše dežele. Capitano: Pur troppo m' iucombe inaugurare la presente tomata dietale anche con un mesto ricordo. Dacché mercé la generosa iniziativa dell' Augustissimo nostro Sovrauo la tutela degli inte-ressi della Provincia veuiva affidata ai rappresentanti dei suoi abitanti si era abituati di vedere sopra uno dei seggi di quest'Aula dietale un uomo riccamente dotato di rare qualita del cuore e della mente, iutegerrimo, interprete leale e coraggioso dei propri convincimenti, in pari tempo fregiato di modestia senza pari e di modi i piü gentili e cordiali. Eispettato ed aminirato da tutti per i suoi pregi, conquistavasi 1' affetto di tutti quelli che avevano la fortuna di avviciuarlo e che si vautavano di dirsi i suoi amici. Portava uno sviscerato amore verso i propri compaesani fra i quali con inde-fesso ardore cercava a diffondere col mezzo di istruzioni popolari i risultati dei profondi suoi studi sul campo della scienza principalmente in materie agrarie, ina 11011 meno i precetti di una sana e santa morale. Voi, o Signori, avete iudoviuato che queste parole che debolineute riproducouo ció che mi commove in questo momento sonó dedícate alia memoria del compianto indimenticabile nostro collega Giuseppe Ferdinando nobile del Torre, e convinto che pienamente condividete il mió lutto, mi ritengo autorizzato di disporre che nel protocollo di questa seduta sia riportata 1' espressione del profondo cordoglio per la dolorosa sua perdita. (Tutti i deputati s' alzano ) La Provincia ha súbito ancora una secouda perdita. All'impianto dell'ufficio di coutabilitá provinciale veuiva chiamato a dirigerlo un provetto impiegato dello Stato, il Sig. Andrea Jeglič. Non solo seppe egli organizzare questo importante ufficio si che funziona tuttora in modo inappuntabile, ma oltrecció furouo opera sua le molte istruzioni generali e speciali che regolano la gestione economica comunale, cosiccliê tutti i Comuni della Provincia fruiscouo dei vautaggi dovuti alla sua attività ed esperienza. Àderirete quindi, Signori, che l'odierno protocollo contenga anche un voto di sincero ram-marico per l'avvenuto decesso di un Capoufficio che per una lunga serie di anui ha dedicato i suoi valenti servigi alia Provincia, {tutti i deputati s' alzano.) Invito ora i neoeletti Signori deputati provinciali a prestare nelle mie mani la solenne promessa prescritca dal Regolamento provinciale. Vabim novoizvoljene deželne poslance, naj položijo v moje roke slovesno obljubo, kakor določuje deželni red. (legge Ja solita formola in entramhe le lingue. Indi chiamandoli per nome si ap-2)ressano al seggio Fresidenziale qli onorevoli deputati Bi agio Grča, Antonio Klančič e Vincenzo Mi-chielli, e stringendo la mano al Capitano provinciale pronunciano nel loro idioma la parola : Prometto.) Ho 1' onore di annunciare che I' onorevole deputato Raimondo Mahorčič, pur troppo per una malattia che sembra abbastanza grave, si è scusato dall'intervenire a tutte le sedute della presente tomata. E cosí pure per indisposizione l1 onorevole Benardelli. Un oggetto di somma urgenza dovrebbesi ora trattare. La votazione cioè dell' esercizio provvisorio per 1'anuo 1895 fino che la Dieta non avrà votato il preventivo del fondo provinciale. lo ritengo che gli onorevoli Signori saranno d' accordo di trattare in via d' urgenza que-st' oggetto. (nessuno vi fa eccezione). La trattazione d' urgenza è consentita, e prego quindi 1' onorevole Nicolč) Tonkli di leggere il rapporto. Tonkli N. : (legge GN. 5482/94). Eccelsa Dieta, Anche questa volta è da prevedersi che prima deli' anuo nuovo non si riesca a stabilire il preventivo del fondo provinciale per 1' anuo 1895 e di vedere eniauata la legge provinciale che in via definitiva disponga l'esazione di addizionali e tasse provinciali a cuoprimento del-1' ammanco risultante dal Preventivo testó accennato. Come negli anni decorsi rendesi percio uecessario un provvedimento provvisorio, che la Giunta prov. si onora di proporre col presente rapporto a Codest' Eccelsa Dieta onde evitare ogni incaglio alla regolare amministrazione provinciale. Mentre perô negli anni decorsi la relativa Legge provinciale si limitava ad ordiuare che le sovraimposte e tasse provinciali siano esatte in via pvovvisoria, la Giunta provinciale reputa, che per rendere completa la relativa disposizioue, sia indicato di impartiré contemporáneamente 1' autorizzazione a far fronte alie spese ordinarie dell' amministrazione, e suggerisce a questo scopo un articolo apposito. Quanto poi alie addizionali provinciali, spetterà a Codest'Eccelsa Dieta — deliberando sul Preventivo definitivo del 1895 — di decidere se o meno, in vista della cessazione del Fondo d'eso-nero del suolo, ed in vista dei bisogni crescenti del fondo provinciale, siano da aumentare a favore di questo le relative imposizioni. Con riflesso a tutto il sopraesposto, la Giunta provinciale si onora di proporre che codest' Eccelsa Dieta si compiaccia di deliberare : Dal 1.° gennaio 1895 sino all'avvenuta votazione del preventivo del fondo provinciale per 1' anno 1895, rispettivamente sino al momento della pubblicazione della sanzione Sovrana dei deli-herati dietali concernenti 1' esazione di sovraimposte e tasse pel fondo provinciale saranno I. Da sostenersi a seconda del bisogno entro i limiti del Preventivo provinciale stato appro- vato per 1' auno 1894, perô per conto dei crediti da stauziarsi nei relativi Capitoli e Titoli del Preventivo provinciale dell' auno 1895 le spese ordinario di amtninistrazione : II. Da riscuotersi pel fondo provinciale : a. I' addizionale dell' 8% su"a somma complessiva del 1' imposta fondiaria erariale ; b. 1' addizionale del 12°/0 sulla somma complessiva delle imposte erariali, pigioni, casatico, industria e reudita ; c. Y addizionale del 20% SU1 dazio consumo del vino, del mosto e della carne ; d. la tassa di soldi 50 per ogni ettolitro di birra smerciata al minuto ; ed e. la tassa di soldi 18 per ogni litro venduto al minuto dei liquidi spiritosi indicati al l'art. I. B. II. punto 1 della legge 18 maggio 1875 (B. L. I. N. 84) e di soldi 10 per ogni litro venduto al minuto dei liquidi indicati al pinito 2 dello stesso articolo di legge. Od 1. januarja 1895 do časa, ko bode sprejft proračun deželnega zaloga za leto 1895, oziroma ko se objavi cesarska potrdba deželnozborskih sklepov zastrau pobiranja doklad in davščin za deželni zalog se bodo I. opravljali navadni upravni stroški po potrebi v mejah proračuna deželnega zaloga potrjenega za leto 1894, toda na račun kreditov, ki se določijo v dotičuih poglavjih in naslovih proračuna deželnega zaloga za leto 1895 : II. pobirale za deželni zalog ; a. doklada po 8°/0 |ia skupno svoto vseh državnih zemljiščnih davkov ; b. doklada po 12°/0 na skupno vsoto državne najemnine, hišuine, obrtnine in dohodnine; c. doklada po 20°/o na užitnim) mesa, vina in mošta; d. davščina 50 kr. od vsacega hektolitra na drobno potočenega piva, in e. davščina 18 kr. od vsacega litra na drobno potočenih žganjin, navedenih v I. členu B. II. 1, točka, postave 18. maja 1875 (drž. zale štv. 84) in 10 kr. od vsacega litra na drobno potočenih žganjin omenjenih v 2. točki postavnega člena. Capitano: Mi permetto domandare se viene chiesta la parola per diseutere queste proposte. Non e il caso. Prego dun que i Siguori che sono d'accordo con tutte coinplessivamente le proposte senza diseutere ogni dettaglio, d i voler rimanere seduti. (nessuno si aha) Sono accolte. Tonkli N.: Trattandosi di oggetto di somma importanza, ed essendo che siamo alia fine deli' anno e siccome dovrebbe questo provvedimento provvisorio entrare in vigore gia coll' auuo ven-turo propongo 1' accettazione del medesimo anehe in ultima lettura. Capitano : Viene chiesta la parola sail' urgenza di questa proposta ? (no) Non e il caso. La metto ai voti. I Signori che si associano all' urgenza sono pregati di rimanere seduti. (nessuno si move) Metto ora auche in ultima lettura questo progetto per 1'esercizio provvisorio pro 1895. I Signori che lo approvano anehe in ultima lettura sono pregati di voler rimanere seduti (nessuno si aha) E accolto anehe in ultima lettura. Siccome uecessita che sia accompagnata questa legge all'Ecc. Governo per l'approvazione eol processo verbale deli' odierna sedata, cosi prima di chiuderla invito il ff. di segretario di leggerlo. ff. di Segretario: (/o legge) Capitano : Io credo che gli onorevoli Signori riterranno per approvato questo verbale, e in questo caso vogliauo rimaaer seduti (nessuno si aba). La prossima seduta io destinerai per lunedi 7 geuuaio a ore 5 pom. mettendo all' ordine del giorno i seguenti oggetti : Eapporti della Giunta provinciale sail' elezione a deputati provincial! di Don Biagio Grca, di Vincenzo Michielli e di Antonio Klancic e altro rapporto della Giuuta con eui avanzai conti con-suntivi pro 1893 e i preventivi pro 1895 di tutti i foudi da lei amministrati. Dottori : Io mi permetterei, a nome anche di alcuni miei colleghi di proporre a voler procrastinare la seduta per martedi 8 perché il lunedi abbiamo un interessante seduta al eonsigliu scolastico. Capitano : Io ritengo di non oppormi a questo desiderio, anxi io faccio mia la proposta dell'on. Dottori. Dunque la prossima seduta avrà luogo martedi 8 aile 5 pom. coll'ordiae del giorno già preletto. (Fine della seduta aile ll3/4-) ( onieonio: Comunicazione délia sanzione dei deliberati presi circa 1" esercizio provvisorio pro 3895. — Comunicazione peti-zioni. — Interpellanza del deputato Alf. C. Coronini circa la strada délia Carinzia nella valle dell'Isonzo, e quetla tra Plezzo e il Predil. — Proposta d> un progetto per soZennizzare il 50.o anniversario del regno di S. M. L'Aug. Imperatore. — Approvazione dell'elezione dei deputati, Gréa, Iîlancic e Michielli. — Rapporto délia Giunta coït, cui rassegna i consuntivi pro 1893 e preventivi pro 1895. — Nomina dei Comitati dietali. Preseliti : Il Capitano provinciale II Commissario Imperiale S. E. il Conte Francesco Coronini-Cronberg Cav. Luigi de Bosizio e Nr. 17 deputati. (Principio délia seduta a ore 5 pom.) Capitano : Trovandoci in numero legale dicliiaro aperta la seduta. Ho 1'011 ore di comunicare a quest'Eccelsa Dieta che Sua Maesta con Sovrana Risoluzione del 1 corrente comunicata col rescritto dell' Ecc. Luogoteaenza del 6 geunaio si ó graziosissimamente degnata di sanzionare i deliberati presi uella seduta del 27 dicembre 1894 concernenti 1' esercizio provvisorio delle addizionali e tasse provinciali pro 1895. Ho 1' onore di comunicare oltrecció una proposta governativa con la quale si propone una legge provinciale onde venga accordato al fondo di migliorazione un ulteriore favore per 1'impresa dell' agro Monfalconese. Se non viene fatta gi;\ oggi una proposta, metterí» 1' oggetto all' ordine del giorno del la prossima seduta. Dottori: Farei la proposta di nominare giá oggi un comitato. Capitano : Di quanti membri ? Dottori: Di sette. Capitano : L' onorevole Dottori propone che questo oggetto venga affidato ad un apposito comitato di 7 membri. Mi permetto domandare anzitutto se é ammessa 1' urgenza di questa proposta. Se iiessuno dei Signori vi si oppone, ritengo che 1' approvino. (¿ approvata). Metto duuque ai voti la proposta, e prego i Signori che sono d' accordo di affidare quest' oggetto ad un apposito comitato di 7 membri, di voler rimanere seduti. (nessuno si aba) La proposta é accolta. Ho poi 1' onore di comunicare le seguenti petizioni pervenute a quest' Eccelsa Dieta : II Comuue di Gorizia, la Camera di commereio ed i comuni del piano domandauo che il contributo vo- tato dalla Dieta di f. 50.000 iu oggetto di costruzioue di una trenovia veaga convertito in una sov-venzione annuale di f. 5000 da accordarsi pel corso di 50 anni. Venuti: Farei la proposta che questa petizione venga demandata ad un comitato speeiale di 7 membri. Capitano : Sarebbe dunque il Comitato ferroviario che potrebbe occuparsi di quest' argo-mento. L'onorevole Veuuti propone che quest'oggetto passi ad un comitato apposito di 7 membri, al quale, credo, saranno da demandarsi tutte le altre questioni ferroviarie. Se i Signori nulla ne hanno iu contrario, li prego di voler rimauere seduti (nessuno si alsa) La proposta é accolta. Abbiamo poi la uota dell' Ecc. Luogotenenza con cui chiede il voto della Dieta circa la concorrenza alia spesa per la costruzioue di strade sulla sponda sinistra dell' Isonzo da Canale per S. Lucia a Caporetto. 10 credo che questa petizione dovrebbe passare al Comitato di finanza, eventualmente da eleggersi, perché la domanda sorpassa di molto quei mezzi che stanno a disposizione. Tonkli GillS: Proporrei che questa petizione venga affidata al comitato per le strade ferrate. Capitano : Se non ne viene fatta alcuna opposizione, credo di poter passare questa petizione al Comitato ferroviario (non viene fatta). Poi sono alcune altre domande che credo dovrebbero passare al Comitato di finanza, e veramente quella di Andrea Logar e Ferdinando Zarli inservienti provinciali, che domandano un sus-sidio anuno di carestía; — di Carolina Barbazetto nobile de Brunn che chiede un sussidio dal fondo delle Dame, — e di Pompeo Gortani che domanda un aumento del suo adjutum. Essendoché é únicamente il comitato di finanza che si oecupa del fondo Dame credo sarebbe da demandarsi anche questa petizione al Comitato di finanza. Poi pel Comitato legale sarebbero tutte queste petizioni: Della Rappresentanza comunale di Žaga che domanda il lievo del divieto di pascolo delle capre ; della Podesteria di Cepovano che domanda la classificazione di una strada; e di Skubin Giovanui e consorti possideuti elettori del comune censuario di Mernico che domandano la costituzione in proprio comune lócale. Queste credo che i Signori vorranno demandarle al Comitato legale, e l'Eccelsa Dieta vorra procedere alia nomina di questo. Pajer : Giá che si formero, un Comitato stradale ferroviario, mi sembra piü omogeneo di affidare la petizione del comune di Cepovano al detto comitato che non al legale. C' entrano molti riguardi tecnici nella questione. Capitano : L'onorevole Commendatore Pajer propone invece di passare la petizione del comune di Cepovano al Comitato ferroviario stradale. lo credo che i Signori non avranno nulla in contrario, (si accede). La domanda dell' associazione dei maestri del distretto di Tolmino per provvedimenti alia sanzione della legge scolastica riguardo ad un migliorameuto dei loro emolumenti, dovrebbe passare al Comitato scolastico se esistesse. Ma nel caso si proponesse la nomina, passerei la petizione al detto comitato, ma non esistendo peranco credo di demandarla al Comitato legale. 11 curatorio provvisorio della, scuola professionale iu Gorizia domanda un contributo annuo. Qüésto argomento fu trattato giá, nell' ultima sessione, e credo di demandarlo al Comitato, di finanza. Oltrecciè sono molte altre domande di sussidi le quali tutte passeranno al Comitato delle petizioni, e cioè : La Società Alpina tedesco-austriaca, sezione di Gorizia, domanda un sussidio per 1' erezione di un ricovero sul Canin. — Il Capitanato distrett. di Tolmino cede la domanda della Podesteria di Plezzo per un sussidio alia costruzioue di un ricovero snll' alpe Canin. — La Luogotenenza di Trieste avanza gli atti risguardanti il contiibuto della spesa per la rettificazione della strada del Eavnjak. — La Rappresentanza comunale di Pliscovizza chiede sussidio peí ristauro di quella Chic-sa danneggiata dal fulmine. — II Comitato stradale di Aidussina, chiede un sussidio per quelle strade. — II Comitato stradale di Comen chiede un sussidio per la regolazione delle strade verso Reifenberg, Gorizia e Aidussina. — La Podesteria di Versa domanda un sussidio per migliorare le condizioni igieniche applicando pompe ai pozzi del Comune. — 11 Municipio di Monfalcone domanda un con-tributo straordinario per 1' istituzione di una scuola professionale privata. — II Comitato pella strada del Branizza in Gabria, domanda un sussidio. — La Deputazione comunale di Romans chiede Uü'aii-tecipazione di fi. 2000 per la costruzioue di un nuovo Cimitero. — La Direzione dell' I. R. scuola industríale di Mariano produce istanze per sussidio di 11 alunni di quell' Istituto. — II Comitato stradale peí circondario di Gorizia in Podgora, chiede sussidio. — La Direzione del Comitato italiano di S. Luigi domanda la continuazione del materiale e morale appoggio. — La Podesteria di Kan domanda un sussidio peí nuovo ponte presso Badnju. — II Comitato stradale di Tolmino demanda la dichiarazione a provincial! di alcune strade o concessione di sussidio di fi. 5000 pro 1895' — La Podesteria di Caporetto domanda sussidio per 1' istituzione di un corso industríale in quella scuola popolare. — II Comune di Plezzo, chiede sussidio. — II Comitato stradale di Plezzo chiede sussidio. — II Comitato stradale di Cauale chiede sussidio. — II Comitato per 1' ospizio marino di Grado, chiede sussidio. — La Direzione del Convitto sloveno di S. Luigi chiede un sussidio, — La Luogotenenza di Trieste iníorma circa il contributo di fi. 1600 accordato peí ristauro degli ar-gini del Iudri presso Versa. — La Dirigenza della scuola di panierai in Fogliauo rimette le istanze degli allievi Steffani Giacomo e Budai Giovanna. — II Comitato stradale di Tolmino accompagna petizione dei frazionisti di Sterzisce per sussidio per la costruzioue di una strada. — Visintiu Pietrc domanda un sussidio peí figlio Pietro per proseguiré gli studi nell' Istituto magistrale di Capodistria. — Camaur Antonio chiede uno stipendio per frequentare 1' accademia di scultura in Vienna. — La Podesteria di Fogliano riproduce 1' istanza di Agostillo Cechet con cui chiede peí figlio Angelo una sovvenzione per frequentare la scuola di panierai in Vienna. — Sigon Augusto, studente legge, chiede sussidio. — Petean Giuseppe militare cougedato, chiede un sussidio. — Boschiu Luigi, studente presso la Scuola di Commercio in Trieste, chiede sussidio. — La Podesteria di S. Canziano trasmette la supplica di Angelo Miniussi intagliatore per un sussidio. — Dominko Francesco, studente in legge chiede sussidio. — La Società austríaca di viticoltura in Vienna chiede un sussidio. — Travisan Giuseppe studente legge, per sussidio. — Peteani Luigi maestro dirigente in Terzo, chiede un sussidio per far fronte alie spese di stampa della sua Guida ail' insegnamento pratico delle materie della scuola popolare. — Canciani Alfonso studente belle arti in Vienna, per sussidio. — Martellanz Francesco, studente veterinario chiede un sussidio. — Mattioni Dr. Amedeo laureato in legge chiede un sussidio. — La Società di soccorso per poveri studenti in Vienna chiede un sussidio. — Stau-dinger Gustavo, studente diritto, chiede un sussidio. — Moretti Claudio già ahumo del Museo tecno-logico in Vienna chiede un indennizzo per spese di malattia e di viaggio. — Radizza V. Giuseppa, cliiede sussidio. — Andrea Jeglič figlio del fu Contabile prov. chiede il condono di debito verso il fondo proviuciale e concessione di contributi d'educazione ai superstiti figli. —Palla Ruggiero chiede un sussidio per poter assoggettarsi all' esame di macchinista. -— Kranjec Giovanni študente filosofía chiede sussidio. — II Municipio di Gorizia raccomanda la domanda per sussidio della tutela dei winori figli di Luigia Jussa. — Dietz Giusto, študente legge chiede sussidio. — D' Adamo Ago-stino študente legge chiede uno stipendio. ■— Mlekus Giuseppe accolto študente ginnasiale chiede uno stipendio. — Gabrielčič Francesco, assolto študente ginnasiale, chiede uno stipendio. — Nie-derkorn Cario, assolto študente ginnasiale, chiede uno stipendio. — Hrovatin Enrico, študente po-litecneca chiede uno stipendio. — Spongia Guido študente presso 1' i. r. Accademia montanistica in Leobeu chiede uno stipendio. — Znidarčič Giovanni, študente politécnico, chiede uno stipendio. — Zorzini Luigi, assolto študente ginnasiale chiede uno stipendio. — Tosoni-Pittoni Giovanni chiede uno stipendio pel figlio Francesco študente all' i. r. lstituto técnico in Graz. — Prezelj Francesco, študente legge chiede uno stipendio. — Trost Giovanni domanda sussidio pel figlio Giovanni alunno della scuola d'euologia in Klosterneuburg. — Šiuek Raimondo domanda un sussidio per la stampa di un opera del titolo gospodarsko vračuuoslovje. — Chiappulini Ermanno študente filosotia, chiede stipendio. — Zumin Eduardo študente legge. — Pallich de Giovanni študente filosofía. — Bisiach Cario, študente legge. — Ciaulandi Leopoldo, študente medicina. — Strechel Giuseppe, študente legge. — Demonte Mario, študente legge. — Jug Andrea, študente filosofía. — Cecovich Arturo, študente legge. — Bresnig Adolfo, študente legge. — Pettarin Luigi, študente legge. — Zigou Antonio, študente medicina, — Gruntar Rodolfo, študente legge. — Faganeli Giuseppe, študente legge. — Kodermatz Luigi, študente politécnica. — Pregelj Stefano, študente legge. — Blasig Francesco, študente legge. — Stre-ckelj Antonio alunno d' enología in Klosterneuburg. — Societa di soccorso per poveri študenti del-1' i. r. Scuola superiore di Agricoltura. — Munich Michele candidato di professura chiede sussidio. — La Deputazione dell' Asylverein dell' uiiiversita di Vienna chiede un sussidio. — Vuga Caterina domanda un sussidio. — Cossar Giovanni študente di pittura in Milano, chiede un sussidio. — La Societa per 1' occupazione di fanciulli in lavori manuali in Vienna, chiede un sussidio. — Emilio Ivomel študente enología a Klosterueuburg chiede un sussidio. — La Direzioue dell' I. R. Scuola industriale di Mariano accompagna le suppliche per sussidio di Gioseffa, Danielič e Amadio Muchiut. — Ernesto Klaviar chiede pel figlio Milton študente dell' lstituto superiore agrario di Liebwerd un sussidio. Prima di passare all' ordine del giorno concedo la parola all' onorevole Alfredo Conté Co-ronini per un' iuterpellanza diretta all' Eccelso Governo. Coronini C.te Alf. : Pred več leti začela je visoka Vlada ravniti in širiti Koroško državno cesto po soški dolini, ki je bila za javni promet skoro na vsi črti jako težavna in nevarna. Ali delo gre tako počasi od rok, da še dandanes je ta cesta večinom preozka, ter da ima strmih mest, ki so ljudem in živini nevarna in ki zahtevajo leto za letom svoje žrtve. Pri Deskli in Rodežu med Kanalom in Ročinjem so potrebne poprave, največja potreba pa je v dolgih in strmih klancih med Kobaridom in Trnovem ter med tem krajem in Serpenico. Odlašanje in zategovanje teh prepotrebnih del je v škodo javnemu prometu ter življenju ljudij in živine, ki so siljeni rabiti to cesto. Mnogo strmin, ožin in ovinkov bi se dalo odpraviti tudi na progi od Bolea do Predela, ali žal, da na tem delu niso niti ove škode popravljene, katere je uzročil naliv leta 1891. Poprave so le začasne in še te slabe tako, da je na več mestih nevarno 2 voziti se ali hoditi po tej cesti. Tu je cesta ozka, vedno zasuta, brez držajev (km. 140. 146); tam je podzidje slabo, izpodjedeno, ni zida ali kamnov ob strani, vedna nevarnost bližnjim hišam (km. 145. 138 M. IV); drugod ni potrebnih odlokov čez cesto in dotičnih priprav (km. 138 M. II. 144 M. I.) posebno se progrešajo ob strani kamni in držaji na več mestih, ker so začasne poprave nestanovitne in se svet odmika, zasipa ali udira, branijo se vozniki in postiljoni voziti po tej cesti. Z ozirom na vse to in uvažuje, da je dosedaj vlada ravnemu delu dežele dajala ocividijQ__ prednost s tem, da je gradila železnice, da daje podporo vodni zadrugi, da gradi luke, vravnava 'reke,""celo mrežo izvrstnih cest, med tem ko nima slovenski del kronovine, kateri bi imel vezati furlansko nižino z državo, niti dobrih niti zadostnih cest, še man je pa primerne železnične zveze s sosednimi deželami, dovoljujejo si podpisani vprašati Njegovo Vzvišenost gospoda ministra notranjih zadev : 1) Ali hoče visoka vlada zato skrbeti, da se bo koroška državna cesta po soški dolini bolj hitro širila in ravnila nego do zdaj ? 2) Ali hoče skrbeti, da se na progi od Bolea do Predela sedanje začasne in slabe poprave v najkrajšem času zamenijo s stalnimi in dobrimi ? V Gorici 8. januvarja 1895. Alfred Coronini 1. r. — Dr. A. Gregorčič 1. r. — Ant. Klančič 1. r. — And. Kocjančič 1. r. — Dr. Abram 1. r. — Grča 1. r. — Dr. Jos. vitez Tonkli 1. r. — Nikolaj Tonkli 1. r. — Dr. Rojic 1. r. Capitano : Quest' interpellanza essendo diretta aH' Eccelso Governo, mi permettero di pas-sarla al Signor rappreseutante dello stesso. Commissario Smperiaie : To interpelacijo bom predložil visoki vladi. Capitano : Accordo ancora la parola aH' onor. Commendatore Pajer per fare una proposta d' urgenza a nome della Giunta provinciale. Pajer : (Jegge GN. 33). Eccelsa Dieta ! In breve volger d' anni i popoli deli' Austria avranno la fortuna di veder spuntare il cin-quantesimo anni versa rio di quella memoranda época, sto rica che segna la rigenerazione dell'Impero, dove col glorioso avvenimento al Trono dell' Augustissimo Imperatore Francesco Giuseppe I surse, e sotto il favore di un sapiente governo paterno e la tutela di un potere, vieppiú consolidato andossi mirabilmente svolgendo un'era di liberta, di cultura, di civile progresso che crebbe lustro e rispetto aH'Austria e la rese prospera e potente. Pieno il cuore di riconoscenza per tanto beneficio, di ammirazione per tanta sapienza, di devozione per tanta nobiltá d'animo, i popoli dell'Austria affrettano col piíi vivo desiderio la fausta giornata del 2 dicembre 1898 e s'apprestano a festeggiarla con tale solennita da lasciarne incancel-labilmente impresse nel libro dei secoli le luminose orme. La principesca Contea di Gorizia e Gradišča conviene che concorra nell'onorevole gara con quel decoro, quella rispettosa osservanza, quella manifestazione di affetto, che le impongono le antiche tradizioni di férvida devozione di tutte le sue stirpi verso 1'amatissimo Imperatore Francesco Giuseppe I e di iocoocussa fede all' Augustissima Casa Imperiale. Orid' é che, per potervisi con tutt'agio preparare la Giuuta provinciale si reca ad ono re di proporre che 1' Eccelsa Dieta deliberi : 1) A maggior gloria di S. M. Imperiale e Reale Apostólica 1' Augustissimo Imperatore Fran- cesco Giuseppe I, ô decretata pel 2 diceiubre 1898 a spese deli'erario provinciale 1' istituzioue di un' opera pia nella Contea principesca di Gorizia e Gradišča, quale ouiaggio di gratitudiue, ammira-zione e profonda devozione della popolazione verso l'Augustissimo Iinperatore, e monumento perenne deli' universale esultauza nel festeggiare il cinquautesimo anniversario del gloriosissimo Suo regno. o) È commessa alia Giunta provinciale la cura d' immagiuare ed a tempo opportuno proporre alla Dieta^pef i' accettazione il progetto della sfilenne esecuzione-del"presente decreto......... ...... Capitano : Sentíta questa proposta della Giunta provinciale non v'ha dubbio che gli ono- revoli Signori vorrauno sorpassare la formalità di una votazione d' urgenza, e li prego di voler as-sorgere dai loro seggi. (/ de/mtaii si alzarlo). Unanimità. Ora passeremo alia trattazione degli oggetli posti ali' ordine del giorno. — Il primo è il rapporto della Giunta provinciale sull' elezione a deputato provinciale deli' onor. Don Biagio Grča. L' onoievole Dr. Abra tu è pregato di dar lettura del rapporto. Abram ^ (legge GN. 385 Esaminati gli atli ricevuti col dispaccio presideuziale deli' i r. Luogotenenza di Trieste del 2 setiembre al~c. NT 1G22 sull' elezione seguita nella sala del Palazzo provinciale il 27 agosto pp. di un deputato provinciale per i comuni foresi del distretto político del circondario di Gorizia ; visto che all' elezione dei 126 elettori iscritti nella lista, comparvero 120, i cui voti si uuirono tutti sopra il candidato Don Biagio Grča, párroco di Sampasso ; che 1' elezione procedette in perfetto ordine ed in piena consonanza colle disposizioni del Regolameuto elettorale provinciale, e che non fu prodotto alcun reclamo coutro la stessa ; la Giunta provinciale si fa un dovere di proporre, che piaccia all'Ec-celsa Dieta di deliberare : I. Viene approvata 1'elezione avveuuta il 27 agosto a. c. di Don Biagio Grča, párroco di Sampasso a deputato provinciale dei Comuni foresi dei distretti giudiziari del circondario di Gorizia, Aidussina e Canale. Capitano : Non viene chiesta la parola per combatiere questa proposta ? Non essendo il caso la metterô ai voti. I Signori che vogliono convalidare 1' elezione a deputato provinciale dell'onor. Don Biagio Grča, sono pregati di voler rimanere seduti. (nessuno si muove). L' elezione è con-validata. Invito 1' onor. Verzegnassi di leggere il -rapporto della Giunta prov. sull' elezione a Deputato prov. deli1 onorevole Vincenzo Michielli. Verzegnassi: (Legge GN.a 5900/94.) Eccelsa Dieta! Dalla disamina degli atti, trasmessi alia Giunta col rescritto presidenziale dell1 i r. Luo-goteuenza di Trieste del 20 giugno 1894 N. 1095, e contemplante 1' elezione suppletoria d' un deputato provinciale pei Comuni foresi dei distretti elettorali di Gradišča, Cornions, Moufalcoiie e Cervignano, risulta che 1' elezione degli elettori procedette in tutti i Comuni del distretto elettorale in conformità alie rispettive prescrizioni del Regolamento elettorale provinciale e senza incidenti di sorte ; che gli scontrini di legittimazione veunero iutimati a tempo a tutti gli elettori eletti ; che all' elezione stessa, seguita nella sala municipale di Gradišča il 14 giugno 1894 furono osservate scrupolosamente tutte le formalità prescritte dalla legge ; che dei 98 elettori eletti comparvero all'ele-zioue 82, e che fra questi 48 diedero il loro voto al signor Michielli Vincenzo Podestà di Campo-longo e 34 pel sig. Virgilio Gasparini Podestà di Villesse, per cui risulto eletto con assoluta mag- gioranza di voti il primo nominato sig. Michielli ; che l'elezione non venue oppugnata da nessuu reclamo e si presenta difatti ineccepibile. È percií), che la Giunta provinciale si pregia di proporre che 1' Eccelsa Dieta si compiaccia di deliberare : È confermata 1'elezione del signor Vincenzo Michielli a deputato provinciale del distretto elettorale dei Comuni foresi di Gradisca, Cormons, Monfalcoue e Cervignano. Capitano : Ritengo che anche questa proposta non la si vorrà discutere, e la metto ai voti. I Signori che sono d' accordo colla proposta di approvare 1' elezioue a deputato prov. dell1 o-norevole Vincenzo Michielli, sono pregati di voler riinanere seduti. (nessuno si alza.) È approvata. Prego ora P onorevole A. Abram di dar lettura del rapporto della Giunta sulP elezione a deputato provinciale dell' onorevole Antonio Klancic. Abram : (legge GN.° 3856/94.) Eccelsa Dieta ! Assieme agliattj concernenti P elezioue d' un deputato per i comuni foresi del distretto W __.ni.__________ nsN político di Gorizia pervennero alia Giunta provinciale colla nota luogotenenziale del 2 setiembre 1894 N. 1622/P. anche gli atti sull1 elezione di un deputato del grande possesso sloveno, seguita il 28 agosto 1894 nella sala del Palazzo provinciale in Gorizia. Risulta dalla disamina di questi atti, che dei 305 elettori iscritti nella lista, 142 presero parte alP elezione e che di questi, 11.9 diedero il loro voto al sig. Antonio Klancic Podestà di Pod-gora, e 23 al signor Antonio Jakoncic, per cui sorti eletto il signor Antonio Klancic con assoluta maggioranza di voti. Siccome riguardo a quest1 elezione furo no scrupolosamente osservate tutte le prescrizioui di legge e non venue mossa alcana eccezione contro la stessa, la firmata Giunta si pregia di proporre, piaceia al 1'Eccelsa Dieta di deliberare: Viene convalidata P elezioue avvenuta il 28 agosto p. c. del sig. Antonio Klauóic, Podestà di Podgora a deputato provinciale del grande possesso sloveno, Capitano : Anche riguardo a questa proposta certamente non verra chiesta la parola, e metto la proposta stessa a voti. I Signori che approvano P elezione a deputato provinciale delPouor. Antonio Klancic, sono pregati di voler rimanere seduti. {nessuno si alza.) È approvata. Segue ancora il rapporto della Giuuta cou cui si avanza i conti consuutivi pro 1893 e i preventivi pro 1895 di tutti i foudi da lei amministrati. È ricercato 1' onorevole Niccolè Tonkli di dar lettura del rapporto. Tonkli N. : (legge GN.° 5933/94.) Eccelsa Dieta, La Giunta provinciale si fa un dovere di rassegnare a quest'Eccelsa Dieta i Conti con-suntivi pro 1893 ed i conti preventivi pro 1895 di tutti i fondi da lei amministrati, colla proposta che vengano, come di método affidati per la disamina ad apposito comitato composto di 7 membri. Capitano : Non viene chiesta la parola per discutere questa proposta ? (no) La metto ai voti. Prego i Signori che si associano alia medesima di voler rimauere seduti. (nessuno si move.) È accolta. Ora inviterô 1' Eccelsa Dieta di procedere alia nomina dei comitati la cui costituzione veune deliberata nel corso dell' odierua seduta. Prego anzitutto di voler consegnare le schede per 1'elezione del Comitato di finauza. {si consegnano, e gli onor. G. Tonkli e Abram procedono alio scrutinio.) Prego di consegnare le schede pel Comitato legale, (si consegnano, e gli onor. Pajer e liitter, procedono alto scrutinio.) Prego di consegnare le schede per il Comitato delle petizioni (s¿ consegnano, e alio scrutinio procedono gli onor. G. Tonhli e Abram.) Sono stati nominati pel comitato di finaliza con voti 18 i seguenti Signori: Maurovich, Gregorčič, Ritter, Rojic, Tonkli Gias. Loeatelli e Verzegnassi. Pel Comitato legale anche con voti 18, i Signori : Pajer, Benardelli, Grča, Gregorčič, Lo-visoni, Tonkli Niccoló e Verzegnassi. E pel Comitato delle petizioni anche con voti 18 i Signori: Abram, Dottori, Michielli, Coronini C. Alfredo, Klančič, Kociančič e Vennti: Prima di passare alia nomina degli altri comitati, cioé per 1' irrigazione, e ferroviario stradale, sospendo la seduta per alcuni minuti onde i Signori possano andaré d' accordo riguardo alia lista da estendersi. (la seduta é sospesa. Bopo mezz1 ora). lo dichiaro riaperta la seduta e preso di consegnare anzituttto le sehede pel comitato ferroviario, (si consegnano e alio scrutinio procedono gli onor. Abram e Tonkli Giuseppe). Prego ora di consegnare le schede per il Comitato che si occuperá, dell' Agro monfalconese. (si consegnano e alio scrutinio procedono gli onor. Maurovicli e Venuti). Pel Comitato ferroviario furono nominati i seguenti Signori: Pajer con votMLJ^ Gregorčič con->13$ Lovisoni con_ 16, Rojic con A'ós Cavaliere Tonkli con .13/ Venuti con 16 e Coroniui Conté Alfredo conTF/votL V E pel Comitato dell' Agro monfalconese gli onorevoli signori Pajer con voti 17, Dottori con 17, Gregorčič con J2, Rojic con 13/ Ritter con JJ^ Tonkli Cav. Giuseppe con ¿l/e Verze-gnassTcon J.7, voti. v Invito gli onorevoli Signori di voler passare alia costituzione di questi 5 Comitati, e sos-pendo la seduta. (la seduta é sospesa. Dopo poclii minuti). Dichiaro riaperta la seduta e ho 1' onore di aununciare che i comitati si sono costituiti e hanno noniinato i loro presiden ti. Pel Comitato di finaliza l'ouor. Maupvich, — pel Comitato petizioni 1' onorevole Dottori, — pel Comitato legale 1' onorevole Pajer, — pel Comitato ferroviario stradale 1' onorevole Tonkli Giuseppe, — e pel Comitato irrigazione 1' onorevole Dottpri. Non sono al caso d' invitare i Signori ad una prossima seduta. Debbo aspettare che i ri-spettivi comitati mi forniscano materiale. Dichiaro chiusa la seduta. (fine alie ore 7 poin.) t'uiiteüiito s Proposta di nomina membri della conmiissione per revisione del catasto fondiario. — Comunicazione pctiziosii. _ ■Iuterpellaiiza Grca circa protocolli per l'elezione di elettori per 1'elezione di un deputato prov. — Interpel-m lanza Alf. Conte Coronini circa convocazione del Comitato ferroviario. — Progetto di legge sulla rooditicazioiii? della legge stradale. — Rapporto della Giuma sulla proposta di riforroa del Eegolamento elettorale comunale. — Piapporto della Giunta in raerito al contributo di ti. 10CO concesso al Comitato stradale di Cormons. Presentí : Il Capitano provinciale II Conimissario Imperiale S. E. il Conte Francesco Coronini-Cronberg Cav. Lutgi de Bosizio e Nr. 19 deputati. (Principio della seduta a ore 5 pom.) Capitano : Trovaudoci uel numero legale, dichiaro aperta la seduta, e prego di leggere ii Processo .verbale dell' antecedente. fF. di Segretario : (legge il P. V. della seduta delV 8 gennaio 1895). Capitano : Mi permetto domandare se viene fat,ta qualche eccezione al processo verbale testé preletto ? Non è il caso. Lo riteugo per approvato. (il Verbale è approvato). Ho 1' onore di annunciare che mi ô pervenuto un rescritto luogoteuenziale nel quale è invitât» quest' Eccelsa Dieta a procedere nel corso della presente tomata alla nomina dei membri e sostituti per la commissione provinciale da istituirsi in conformité al § 41 della legge 24 maggio 1869 N. 88 B. L. I. per la regolazioue e revisioue del catasto fondiario. Questa elezione verrà, inessa ail' ordine del giorno in una delle prossime sedute. Ho 1' onore di comunicare le seguen.ti petizioni pervenute ail' Eccelsa Dieta : Del Capita-nato distrettuale di Gradisca che chiede kl parere circa il contributo per una scuola industríale da istituirsi in Cormons : — della direzione della Società di S. Vincenzo dei Paoli, che chiede un subsidio, •— di Andrea Bassin che domanda un sussidio pel figlio Raniero scolaro della scuola agraria in Xlostemeuburg. — del Comitato delle'strade regionaii pel distretto di Gradisca che chiede una sovveuzione per nuovi lavori da eseguirsi sulle strade di quel circondario, — della Podesteria di Zaga, che chiede un sussidio per la scuola di panierai, — del Comune censuario di Gradiscutta che domanda sussidio per un ponte sul Vippaeo, — del Comitato stradale di Aidussina che accompagna l'istanza della Podesteria di Kamnje chiedente un sussidio pel ponte nel torrente Kaíeve, — del Comitato stradale regionale di Cormons che chiede mm sovvenzioue per lavori di costruzione di ponti e regolazione di strade regional:, — del Comitato stradale di Sesana che chiede sussidio per le strade Sesana-Lipica-Lokev, — di Maria Pauletig sorella del defuuto direttore deli' Istitiito sordimuti che ehiede un sussidio. Tatte queste petizioni le passeri» al Comitato delle petizioni. Mentre le seguenti: dei Comuni di Cormons, Brazzano, Dolegua e Mernico che domandano un sussidio per la costruzione di una strada in costa al colle di S. Giorgio di Brazzano, della Podesteria di Sedula che domanda I' appoggio alia costruzione della ferrovia del Predil, passeranno al Comitato ferroviario e stradale. Come pure a i medesimo le seguenti raggiunte in via telegrafica, e cioe : del Podesta di Plezzo Mattia Jonko che domanda anche a nome dei Podesta del distretto politico di Tolmino e del Comitato per la ferrovia del Predil valido appoggio per conseguiie la costruzione della ferrovia Predil-Tauri, —- dei Podesta dei Comuni della vaile superiore dell'Isonzo che domandano 1' appoggio alia costruzione della ferrovia del Predil, — e del comitato d' azioue per la ferrovia del Predil in Plezzo che domanda 1' appoggio esclusivo a questa linea ferroviaria. Al Comitato legale poi credo di affidare la petizione della Podesteria di Dornberg che accompagna 1' i stanza dei frazionisti di Prebacina per s'eparazione dal Comune locale.* E finalmente quella della Socio t a dei maestri delle scuole popolari del distretto scolasfcico di Gradišča che domanda un miglioramento delle condizioni eeonomiche dei maestri delle scuole popolari, — passeril a suo tempo al Comitato scolastico quando la Dieta deliberera di eleggerlo. Furono insinuate due interpellanze, la prima dell' onorevole Grča riguardo alia compila-zione dei protocolli per la nomina degli elettori eletti per i deputati a questa Dieta. Grča: (legije) Interpelacija poslanca Blažija Grča in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda ministra notranjih zadev radi nemških zapisnikov pri prvotnih volitvah za dopolniluo volitev enega poslanca v deželni zbor goriški meseca avgusta 1894. Volilna skupina kmetskih občin v okolici goriški je dne 27, avg. 1894 izvrševala dopolnilno volitev enega poslanca v deželni zbor. Prve dni avgusta so se vršile prvotne volitve. Pri tih so c.|k. vladni komisarji jako postrežljivo podpirali volilne komisije. Oni so v vsih občinah napravili zapisnike ; komisijam ni bilo treba, nego predloženi zapisnik podpisati; c. k. vladni komisarij so seboj nosili kamnotiskane zapisnike. To je vse lepo; ne more se pa odobrovati, da so bili vsi ti zapisniki p'sani v nemškem jeziku. To ni pravilno, to žali postavo in narod. Volilna skupina kmečkih občin -v" goriški okolici obsega samo slovenske občine izvzemši furlanski Ločnik. V vsih občinah pa so c k. vladni komisarji pisali oziroma predložili kamnotiskani zapisnik v jeziku, ki ni navaden v tih občinah, "ki tudi ni deželni jezik — v nemščini. To postopanje c. k. vladnih komisarjev ni pravilno in se ne vjema s postavnimi naredbami, ki določujejo sostavljanje zapisuikov v jeziku dotičnih strauk. Uvaževati je pa tudi, da to postopanje c. k vladnih komisarjev je ude volilne komisije sililo k podpisu zapisnika, katerega večina njih ni razumela. Ta sila sicer ni bila taka, da bi se jej volilna komisija ne bila mogla upreti. Djansko se je uprla Volilna komisija v Šempasu, ter zahtevala in dosegla slovenski pisan zapisnik. Bila je pa vendar moralična sila, koji so se drugod udale volilne komisije deloma iz prirojene slovenske krotkosti, deloma iz spoštovanja do osebe c. k. vladnega komisarja ter so podpisale zapisnik. Tam, kjer so c. k. vladni komisarji se nadejali upora, so ga skušali preprečiti s prijazno besedo. V Čepovanu n. pr. je c. k. vladni komisar utolažii volilno komisijo z izgovorom, da ima s seboj za vse občine enake formulare v nemškem jeziku, v Lokovcu, da je doma pozabil slovenske obrazce. Opisano postopanje c. k. vladnih komisarjev pa tudi žali slovenski narod, ker ga ponižuje in daje močno moralično podporo vsim onim, ki se trudijo in delujejo na to, da bi se odrekla in vzela enakopravnost slovenskemu jeziku v javnosti. Razni faktorji so ravno pretečeni čas v Gorici in drugod na Primorskem se ti m pogumnejše borili zoper enakopravnost slovenskega jezika v javnih uradih in zavodih, ker čutijo v preziranju slovenščine od strani vladnih organov močno moralično za-slombo. Naravno je, da tako postopanje c. k. uradnih činovnikov globoko žali vedno zvesti slovenski narod. Opisano dejstvo sili podpisane, da vprašajo Njegovo Vzvišenost gospoda ministra notranjih zadev: 1. Je li visoka c. k. vlada naročila volilnim komisarjem zapisnike prvotnih volitev za do-ponilno volitev enega deželnega poslanca v goriški okolici mesca avgusta 1894 pisat: v nemščini, ali so to c. k. vladni komisarji storili iz lastnega nagiba? 2. Redo je dal kamnotiskati formulare omenjenih zapisnikov ? 3. Hoče li visoka c. k. vlada pri bodočih volitvah vladnim komisarjem naročiti, da ne smeje volilne komisije v slovenskih občinah siliti pisati nemške zapisnike ? Kocjančic 1. r. — Klančič 1. r. — Dr. Gregorčič 1. r. — Grča I. r. — Dr. Rojic 1. r. — Alfred Coronini 1. r. — Dr. Abram 1. r. — Dr. Jos. vit. Tonkli 1. r. -• Nikolaj Tonkli 1. r. Capitano : Essendo questa interpellanza rivolta all' Eccelso Governo, mi faro un dovere di passarla al suo rappresentante. Commissario Imperiale : Na to interpelacijo pridržujem si odgovoriti o svojem času. Capitano : Fu insinuata una seconda interpellauza dali' onorevole Alfredo Conte Coronini. Gli concedo la parola. Coronini Alf.: Železniškemu odseku, ki je bil voljen v drugi seji sedanjega zasedanja, so se oddale prošnje in predlogi gledtš železnic in cest, ki so za vso deželo velike važnosti. Zato se mi zdi potrebno, da bi ta odsek kmalu začel svoje posvetovanje, ki se lahko precej na dolgo raztegne. Ker pa ta odsek ni imel do sedaj še nobene seje, dovoljujem si staviti do Njegove Vzvišenosti gospoda deželnega glavarja vprašanje : lvedaj se skliče železniški in cestni odsek k svoji prvi seji? Capitano : Počastujem se, odgovoriti, da bi jaz prav rad videl, ko bi odseki svoja dela marljivo in naglo opravili. Edini predsedniki dotičnih odsekov pa imajo nalogo, določevati seje in vabiti gospode odsekovce, da se snidejo. Znano mi je, da je gospod predsednik železničnega in cestnega odseka napovedal prvo sejo za petek 18. t. m. ob 3 urah popoldne. L' Onorevole Alfredo Conte Coroniui m' interpella, con riflesso che furono passate al Comitato ferroviario parecchie petizioni riguardo alle ferrovie di questa Provincia quaudo avril luogo la .seduta di questo Comitato. Rispondo che sarebbe mio vivo desiderio che i comitati sbrigassero ala-cremente i loro lavori e con diligenza e sollecitudins. Spetta per5 uuicamente ai Presidenti dei ri-spettivi Comitati il convocarli e stabilire le sedute. Mi consta peri» che il sig. Piesidente del Comitato ferroviario e stradale ha destinato la prima seduta pel 18 corr. alle 3 pom. Passiamo ora all' ordine del gioruo. II primo oggetto è il -rapporto della Giunta proviu-ciale cou cui si propone una modificazione del § 22 della legge stradale. Prego 1' onor. Verzegnassi di leggere il rapporte. Verzegnassi: {legge GN. 229/95 V. allégalo N. 1). Capitano : Mi permetto domandare se viene chiesta la parola nella discussione generale. (non viene). Non essendo il caso passeremo alia discussione articolata. Prego di leggere il § 1. Verzegnassi : (lo legge e cosí pure nel testo sloveno il //'. di segretario). Capitano : Viene chiesta la parola per discutere questo primo paragrafo ? Non è il caso. Prego i Signori che approvano il medesimo, di voler rimanere seduti. (nessuno si move). É accolto. Verzegnassi : (legge il § 2 e 3 nonchè il titolo e V introduzione della legge, e del pari cosí nel testo sloveno il f[\ di segretario). Capitano : Ritengo che gli onorevoli Signori non domandino la parola per discutere sul § 2 e 3 e sull' iutroduzione della legge, e in questo caso li metto ai voti. I Signori che approvano il § 2 e 3 nonchè il titolo e 1' introduzione della legge, sono pregati di voler rimauere seduti. (nessuno si move) Sono accolti. Verzegnassi : Proporrei che questa legge venga trattata in via d' urgenza anche in ultima lettura. Capitano : L1 onorevole referente propone che questa legge venga votata subito anche in ultima lettura. Viene chiesta la parola per discutere sull' urgeuza ? (no). Non è il caso. I Signori che amaiettono 1' urgenza sono pregati di rimaner seduti. (nessuno si alza). L' urgeuza è accolta. Prego dunque i Signori che accettano questa legge anche in ultima lettura, di voler rimanere seduti. (nessuno si move). È accolta anche in ultima lettura. Segue il rapporto della Giuuta prov. concernente il diritto elettorale dei maestri delle scuole popolari. Pajer : (legge ON. 228/95). Eccelsa Dieta, Per deliberato preso nella seduta del 20 febb 94 quest'Eccelsa Dieta riinet-teva alla Giunta il progetto di legge proposto dal Comitato legale al N. 2512 del 1893 coll'incarico di riprodurlo nella prossima tomata corredato del numero attuale dei censiti del I. e II. corpo elet-torale e di quello degli insegnanti nei singoli comuni della Provincia con i risultati che sarebbero in atto pratico per derivare dall' accoglimento di detto progetto di legge nei due primi corpi eletto-rali comunali e avuto riflesso al disposto del § 15 del vigente regolamento elettorale per la Dieta provinciale coll'eventuale alterazione che potrebbe derívame alio stesso regolamento elettorale. La Giunta provinciale si è rivolta a tutte le rappresentanze comunali della provincia ed anche all' i. r. Governo per ripeterne i dati richiesti e si onora di riprodurre assieme agli atti del predetto progetto tutta la massa delle informazioni ottenute assieme ad uu quadro in •/• dove sono rac-colti in prospetto tabellare tutti i risultati avuti, cosicchê vi si scorgono numéricamente esposti co-mune per ccmuue in colonnini distinti i dati forniti relativamente al numero degli elettori nei tre corpi elettorali, agli elettori non censiti del I Corpo a norma del § 1 N. 2 lett. a. f. N. 3 del Regolamento elettorale, ed agli insegnanti delle di verse catégorie. Dal confronto delle singóle poste risulta che generalmente il numero degli elettori del I. corpo elettorale ô inferiore di quello del II. Corpo e miuimo in confronto di quello del III. Corpo e che perciô 1'ammissione dei maestri ail' onore de'l* elezione nel I. Corpo elettorale eífettivamente 3 porterebbe qua e là uno spostamento significante delle proporzioni fra i censiti e gli onorari, mentre 1' introduzione dei maestri corne elettori nel II. Corpo elettorale non condurrebbe in alcun comune a 11' inconveniente di vedere soverchiati gli elettori censiti dai non ceusiti. Naturalmente 1' introduzione di un nuovo elemento nelle liste elettorali dei comuni le quali formano la base nelle elezioni provinciali involverebbe una modificazione del Regolameuto provinciale e dovrebbe per esser valida votarsi a termini del § 38 presentí almeno tre quarti dei mernbri della Dieta coll' adesione di due terzi dei presentí. Con queste considerazioni la Giunta provinciale adempie all' incarico avuto. Capitano : Se non viene chiesta da nessuna parte la parola, quest' argomeuto sarebbe e-saurito. (non viene chiesta). Segue ancora il rapporto della Giunta provinciale concernente il contributo di fi. 1000 concessi al Comitato stradale di Cormons per la costruzione del ponte sul Reka. IT onorevole Abram è pregato di dar lettura del rapporto. Abram : (legge GN. 5760/94). Eccelsa Dieta, Nella seduta del 10 setiembre 1881 quest'Eccelsa Dieta aveva accordato al Comitato stradale di Cormons un sussidio di f. 1000 per la costruzione del ponte sul torrente Reka e per la regolazione della strada regionale presso il castello di Dobra. Tale importo veniva assegnato al predetto Comitato dalla Giunta provinciale in data 5 aprile 1882 N. 1387 presso l'i r. Ufficio delle imposte di Cormons in due eguali rate di f. 500 ciascuna, pagabili il 1 giugno e 1 luglio di quell' auno. L' importo peró non venne mai prelevato ed il Comitato stradale finora non diede principio all' esecuzione dei lavori per i quali era destinata quella sovvenzioue. Stando adunque al deliberato di quest' Eccelsa Dieta del 19 settembre 1874, giusta il quale devonsi ritenere per cessati ed estinti gli assegni stati fatti a carico del fondo provinciale e non prelevati entro un auno e inezzo, la sovvenzione suddetta veniva depennata nei registri della Contabilità provinciale. Con suo rapporto del 12 decembre 1894 N. 46 il Comitato stradale finalmente, in seguito a replicati eccitamenti della Giunta provinciale promossi col deliberato dietale del 9 maggio 1893, partecipava di avere deliberato di assumere a proprio carico la spesa per i lavori di costruzione del ponte sul torrente Reka e poi la regolazione del relativo tronco di strada regionale e di avere pre-ventivato a tale scopo pell'anuo 1895 f. 1000 oltre ad altri f. 1000 già stati assunti nel preventivo dell' anno 1894 e disposto il necessario per daré principio ai lavori. Finisce poi colla domanda, se 1' importo di f. 1000 stato accordato dall' Eccelsa Dieta alio scopo suminentovato possa venire prelevato nell' auno 1895. Non essendo, con riguardo al surriferito conchiuso dietale, autorizzata la Giunta provinciale di rinnovare 1' assegno già estinto della sovvenzione piudetta ; visto poi dall' altro canto la somma necessità dei lavori per cui era stata destinata, e visto il deliberato del Comitato stradale di voler ora eseguire tali lavori, la sottofirmata Giunta si permette di proporre, che 1' Eccelsa Dieta voglia deliberare : Viene autorizzata la Giunta provinciale di rinnovare 1' assegno già estinto dell' importo di f. 1000 stato accordato al Comitato stradale di Cormons nella seduta del 9 settembre 1881 a ti-tolo di sovvenzione per i lavori di costruzione del ponte sul torrente Reka presso Dobra e della rettificazione del relativo tronco di strada, e di estradare tale importo al Comitato predetto entro 1' anno 1895 purchè abbia dimostrato di avere dato principio all' esecuzione di detti lavori. Capitano : Viene chiesta la parola per discutere questa proposta ? Non è il caso. Credo di potería mettere ai voti. I Signori che approvano la medesima sono pregati di voler rimanere seduti. (nessuno si alza). È accolta. Con ció è esaurito 1' ordiue del giorno dell1 odierna seduta. lo debbo aspettare che i co-mitati mi forniscano materiale per poter fare l1 ordine del giorno, e quiudi mi riservo di convocare i Signori iu iscritto alia prossima seduta. Dopo la presente seduta i comitati di flnanza e legale ter-ranno seduta. Chiudo la presente seduta, e prego i colleghi di voler rimanere qui in conferenza. (fine della seduta 53|4) Coiitenut« : Comunicazione petizioni. — Risoluzione in merito alle congiunzioni ferroviarie nella Provincia. — Proposte: ri-guardo al miglioramento delle condizioni economiche dei maestri delle scuole popolari, — Riflettente la modiflca-zione del piano d'istruzione nella scuola. agraria. — Riflettente 1' istruzione in tempo utile ai comuni sul modo di procedere nella revisione del catasto fondiario, — Riguardo alla necessitä di riduzione della somma generale dell'imposta fondiaria nella prossima revisione del catasto fondiario, — Riflettente la regolazione dei rapporti d'incolato, — Riflettente il diritto elettorale dei maestri. —Interpellanza del deputato Lovisoni in merito all'isti-tuzione di una università itaüana. — Interpellanza del deputato Grča circa alla citazione dei testiraoni nei giorni di Domenica al Tribunale. — Eapporti della Giunta provinciale a. circa la legge con eui vieue introdotto un con-tributo delle società di assicurazione nel ramo incendi alle spese dell'istituzione e del manteuimento dei corpi dei vigili; b. con cui propone una sovvenzione per la costruzione della strada regionale nella valle di Trenta sino alla capanna di Baumbach; c. con cui propone una sovvenzione alla commissione per 1'imboscliimento del Carso; d. con cui propone la sanatoria al sussidio accordato al Comitato esecutivo per le festività del 25.° anniversario della costituzione del corpo di vigili in Gorizia ; e. con cui propone la sanatoria a pensioni, contributi d'educa-zione e sussidi accordati a maestri e famiglie derelitte. Presentí : Il Capitano provinciale S. E. il Conte Francesco Coronini-Cronberg e Nr. 19 deputati. (Principio della seduta a ore 5 porn.) Capitano : Ci troviamo raccolti nel numero legale, e a sensi del regolamento prescritto, dichiaro aperta la seduta. Prego il ff. di Segretario di preleggere il verbale dell' ultima, flf. di segretario ; (legge il P. V. della seduta 15 gennaio 1895). Capitano: Se non vieue fatta alcnn'osservazione riguardo al protocollo testó preletto, lo ritengo per approvato. (nessuna.) É approvato. Ho 1' onore di annuuciare le seguenti petizioni pervenute ail' Eccelsa Dieta : Di Francesco Caudutti custode del palazzo provinciale che chiede un aumento di salario, — di Michele Goriup diurnista alla contabilità prov. che chiede di essere promosso praticante contabile, — Degli impiegati provinciali Clemente Bramo, Antonio Mreule, Alberto Planiscig e Alessandro Chiades che chiedono un adeguato aumento all* attuale loro stipendio. Per i motivi già addotti iu altra seduta riguardo a simili petizioni, credo che le medesime debbano passare al Comitato di fi-uanza. Mentre al Comitato petizioni credo di passare le seguenti : Di Clemente Purger scolaro all'ac-cademia di belle arti in Vienna che chiede un sussidio, — della Società di soccorso per studenti in medicina in Vienna, che chiede del pari un sussidio, — di Giovanni Strez che domanda un sussidio per frecuentare la scuola di perfezionamento di panierai in Vienna. II Commissario Imperiale Cav. Luigi ds Bosizio C' é poi la petizione della podesteria di Kreda che domanda l1 appoggio alia costruzione della ferrovia del Predil. Anche questa per conformitá del contenuto delle altre, credo debba passare al Comitato ferroviario stradale. Ancora c' ó un' ultima petizione, pervenuta in questo momento dei comuni della valle del Vippaco che domandauo la costruzione della ferrovia Gorizia-Aidussina. Anche questa passerá al Comitato ferroviario. Abbiamo poi alcune proposte che vennero insinúate. La prima é quella dell' onor. Conté Alfredo Coronini concernente la congiunzione ferroviaria della Provincia coll' interno. Prego il ff. di Segretario di leggerla. ff. di Segretario : (legge) Podpisani stavljamo sledeči predlog : Visoki deželni zbor naj blagovoli skleniti naslednjo resolucijo : Deželni zbor poknežene grofije Goriške in Gradiške smatra zvezo te dežele z severnimi kro-novinami po železnici iz deželnega mesta Goriškega po Soški dolini do katerega mesta Rudolfove železnice— posebno in v prvi vrsti črez Predel — v dosego krajše zvezne črte med Trstom in severom monarhije ter v prospeh gospodarskega položaja v deželi, kakor tudi zgradbo železne proge iz Gorice po Vipavki dolini do katerega mesta cesarsko-kraljeve privilegovane južne železnice v vojvodini Kranjski in sicer iz gospodarskih in vojskuih razlogov kot nujno potrebno in pričakuje, da visoka c. kr. vlada ti v interesu monarhije in dežele ležeči železnici v najbližjem času zgraditi da. Deželnemu odboru se nalaga, da naznani visoki c. kr. vladi ta sklep. V formalnem oziru predlagamo, naj se izroči ta predlog železniškemu in cestnemu odseku, da se o njem posvetuje in poroča. V Gorici 22. januarja 1895. BI. Grča 1. r. — Kočjaučič 1. r. — Klančič 1. r. — Dr. Tonkli Nikolaj 1. r. — Dr. Abrara 1. r. — Alfred Coronini 1. r. —!Dr. RojíMT r. — Dr. Gregorčič 1. r. — Dr. Jožef vitez Tonkli 1. r. I firma ti fanuo la seguente proposta : L'Eccelsa Dieta si compiaccia votare la seguente risoluzione : La Dieta provinciale della principesca Contea di Gorizia e Gradišča reputa urgentemente necessaria la congiunzione di questa Provincia colle settentrionali a mezzo di una strada ferrata, che pariendo dalla cittá capitale di Gorizia metta per la valle dell'Isonzo sino a qualche punto della ferrata Eodolfiana, principalmente ed in prima linea oltre il Predil — onde conseguiré una piu breve linea di congiunzione tra Trieste ed il nord della Monarchia e favorire le condizioni economiche della Provincia; come pure la costruzione d' una ferrovia da Gorizia per la valle del Vippaco sino a qualche punto dell' i. r. priv. ferrovia meridionale nel ducato della Ou'niola, e cib per motivi economici e strategici, attendendo che 1'Eccelso i. r. Governo faccia nel ¡/ai breve termine possibile costruire le dette ferrovie stanti nell' iuteresse della Monarchia e dell ! Provincia. É incaricata la Giunta provinciale di comunicare qu< '. ;¡soluzione all'Eccelso i. r. Governo. In linea fórmale proponíanlo, che questa proposta ¿aüsi al Comitato ferroviario stradale per la disamina e riferta. Capitano: La motivazione di questa proposta veirá, messa all' ordine del giorno della prossima seduta. RojiC : Predlagam, naj se ta zadeva uže danes vz; ne v nujno razpravo, to je, naj se dovoli , da gospod predlagatelj vtemelji svoj predlog. Capitano : L' onorevole Rojic propone che la motivazione di questa proposta venga trat-tata in via d' urgenza giá nell' odierna seduta. Lovisoni: La proposta di risoluzione che abbiamo or ora udita non tocca un oggetto insignificante né semplice. Tratta di ferrovie, e di parecchie ferrovie. Accenna alia ferrovia, che deve percorrere la valle dell' Isonzo, ed insieme a quella che deve congiungere Gorizia ed Aidussina. Quest' ultima non va confusa coll' altra, giacché per essa furono fatti di recente studi appositi ed ora si dovrebbe costruire. II trattare dunque la proposta d' urgenza, in fretta, sarebbe contrario all' indole del soggetto. Opino che secondo il disposto del § 10 del regolamento interno la proposta debba essere posta all' ordine del giorno della prossima seduta, dove il proponente avrá il compito di motivarla. Tonkli Gius-: Menim, da gospod predgovornik ni prav razumel predloga gospoda dr. Rojica. Saj ne gre za to, da bi se uže danes glasovalo o predlogu ; namerava se samo izročiti stvar posebnemu odseku in zato ravno se predlaga nujnost razprave, da se odsek lahko hitro loti, predlog razpravljati in pretresati in potem še v sedanjem zasedanji predlagati, kako naj se stvar reši. Po tem takem ne more nič škodovati, če slišimo uže danes razloge, s katerimi bo gospod predlagatelj vteine-Ijeval svoj predlog. Nujnost se predlaga samo za to, da dobimo zadosta časa za razpravljanje te prevažne zadeve in zato priporočam, naj visoki zbor sprejme Rojičev predlog. Ritengo che il signor preopinante non abbia capito, non abbia ben afferrato la proposta dell' onor. Rojic. Perchó qui non si tratta di pronunciare giá oggi un voto sulla proposta stessa. Siccome appunto quest' oggetto deve essere studiato; si é per acquistare il debito tempo a far ció che ritengo P urgenza. Credo sia opportuuo, che giá cggi si tratti formalmente su questa proposta, per poter mandarla poi ad un comitato, il quale si occuperá con serietá e proporrá il modo di ac-cettarla e proporla all' Ecc. Dieta. Non fará dunque nulla di dauno se sentiremo giá oggi la motivazione. Ritengo I' urgenza motivata, ed ó per questo che propongo P Eccelsa Dieta aderisca alia medesima, e insisto per la proposta dell' onor. Rojic. Gregorčič : s početo sem mislil tudi jaz, da ni gosp. poslanec dr. Lovisoni dobro razumel dr. Rojičevega predloga ; a iz njegovega govora sem se v svoje največje začudenje prepričal, da mu gre za to, da bi se odložila razprava tega prevažnega predmeta. Ce ni njegova namera zgradbi zaželjenih železnic nasprotna, tedaj res ne razumem, k čemu bi se imela odkladati razprava. V teku preteklih 30 let se je uaš deželni zbor uže tolikokrat potezal za železnico po Soški dolini in je vselej z enoglasnimi sklepi izražal svojo željo, da bi se skoro zgradila, da bi nihče ne mogel več misliti na to, da se še najde kdo, ki bi hotel nasprotovati tej železnici. Tudi obširne študije so se uže delale o tej črti in z izdatnimi zneski podpirale iz deželnega zaloga. Naš dež. zbor je torej uže dejansko pokazal, da priznava veliko korist in živo potrebo te železnice. — O železnici po Vipavski dolini smo še le v preteklih sesijah razpravljali in sklepali — študije o njej so menda dovršene in todi komisijsko pregledovanje črte se je uže vršilo. Pa ne samo to, ampak visoki deželni zbor je tudi uže dovolil donesek iz deželnega zaloga za zgradbo te ceste. — Tu ni po tem takem prav nobenega razloga, odkladati razpravo, mariveč nam mora biti vsem mnogo na tem, da kolikor mogoče pospešimo naglo in ugodno rešitev obeh vprašanj zaradi zgradbe Vipavske in Soške železnice. Zato se združujem tudi jaz s predlogom, da se dopusti nujna razprava, to je vtemeljevanje predloga poslanca grofa Alfreda Coronini ja uže v današnji seji. Capitano : Non viene chiesta la parola per discutere sull' urgenza della proposta 1 (no) Metto ai voti 1' urgenza. Prego i Signori che vogliono votare la proposta deli1 onorevole Coute Al-fredo Coronini in via d' urgenza, di voler alzarsi (s' alzano i deputali slavi) Minorauza. La proposta verra messa ali1 ordine del giorno della prossima seJuta. Segue ora uua seconda proposta deli1 onor. Gregorčič riflettente il miglioramento delle condizioni economiche dei maestri delle scuole popolari. ff. di Segretario : (legge) Zakon z dnč.....veljaven za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško, s katerim se razveljavljata zakona z dn6 4. marcija 1879 štv. 9 dež. zak. in 16. oktobra 1875 štv. 28 dež. zak. in se spreminja zakon z duš 10. marcija 1870 štv. 18 dež. zak. Po predlogu deželnega zbora poknežene Svoje grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako : §. 1. Učiteljsko osebje na občnih javnih ljudskih šolah obstoji iz nadučiteljev, učiteljev in podučiteljev. Enako je razvržčeno tudi žensko učiteljsko osebje. §. 2. Na občuih javnih ljudskih šolah so učitelji razvrščeni v tri razrede, to je : I. razreda z ... . 600 gld. II. j, a • • • • 500 „ III. „„.... 400 „ letne plače. §. 3. V šolskem okraju Goriškega mesta je število učiteljev I. razreda pet desetiuk, učiteljev II. razreda tri desetinke in III. razreda dve desetinki skupnega števila stalno nameščenih učiteljev tega okraja. V drugih šolskih okrajih je število učiteljev I. razreda dve desetinki, II. razreda štiri desetinke in III. razreda štiri desetinke skupnega števila stalno nameščenih učiteljev dotičnega okraja- §. 4. Kdor ima pravico .lučitelje predstavljati (imenovati), določuje in podeljuje učiteljem plačne razrede po predlogu ožjega okrajnega šolskega sveta. Deželno šolsko oblastvo izda dekret v zmislu §. §. 12 in 13 zakona z dne 10. marcija 1870 štv. 18 dež. zak. §. 5. Učitelji in podučitelji, ki so skozi pet let na kateri občni javni ljudski šoli v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel zaporedoma in z dobrim uspehom) učiteljevali, dobijo 10 odstotni povišek svoje plače in tako od petih do petih let, dokler ne dosežejo poviška za šesto petletje (petleuino). §. 6. Kdor vodi katero občno javno ljudsko šolo, ima pravico do poslovnega priklada, določenega v letnem znesku 30 gld., če je šola enorazredna, 50 gld., če je dvorazredna, 75 gld., če je trirazredna in slednjič 100 gld., če je štiri ali več razredna. §. 7. Kdor vodi katero šolo (§. 12 zakona z dnš 14. maja 1869 štv. drž. zak.), ima pravico do stanovanja obsegajočega vsaj dve sobi iu potrebne stranske prostore. Ce se mu ne odkaže stanovanje, gre mu za isto odškodba v Goriškem mestri 200 gld., v drugih krajih pa 100 gld. na leto. §. 8. Določila predstoječih paragrafov veljajo tudi za učiteljice, samo da imajo one dobivati 80% dohodkov določenih za učitelje. §. 9. Učitelji in podučitelji dobivajo stanarine letnih 160 gld. v Goriškem mestu in letnih 80 gld. v drugih šolskih okrajih. Učiteljice in podučiteljice dobivajo stanarine letnih 120 gld. v Goriškem mestu iu letnih 60 gld. v drugih šolskih okrajih. §. 10. Podučitelj dobiva letne plače 300 gld., podučiteljca 280 gld. §. 11. Učitelji občnih javnih ljudskih šol so oproščeni plačevanja tistih doklad k doko-d a rini odsvojih dejanskih plač, od poslovnih prikladov, petletnin in od stanarine, katere se pobirajo za deželni in zemljiščno-odvezni zalog, za občine, za okrajni zalog občnih javnih ljudskih šol in za zalog okrajnih cest; oproščeni so dalje plačila morebitnih zaostankov na teh dokladah za ves čas, kar ga preteče do tistega dnč, ko stopi v veljavo ta zakon. §. 12. Ta določila ne spreminjajo pravic do večjih dohodkov, ki so jih učiteljske osebe uže zadobile vsled deželnih zakonov z dnč 10. marcija 1870 štv. 18 dež. zak., 16. oktobra 1875 štv. 28 dež. zak. in 4. marcija 1879 štv. 9 dež. zak. §. 13. Ta zakon ima veljavo od dnš 1. januarija 1895. Po njem se razveljavljata zakona z dne 4. marcija 1879 štv. 9 dež. zak. in 16. oktobra 1873 štv. 28 dež. zak. in nehajo veljati vsa določila zakona z dne 10. marcija 1870 štv. 18 dež. zak., katera se ž njim ne vjemajo. §. 14. Modemu ministru za bogočastje in uk je naročena izvršitev tega zakona. Legge del ... . valevole per la principesca Contea di Gorizia e Gradišča, con cui sono abrogate le leggi del 4 marzo 1879 N. 9 B. L. P., e del 16 ottobre 1875 N. 28 B. L. P., ed è inodificata la legge del 10 marzo 1870 N. 18 B. L. P. Su proposta della Dieta provinciale della Mia Contea principesca di Gorizia e Gradišča trovo di ordinäre quanto segue : § 1. II personale iusegnante delle scuole popolari pubbliche generali è composto di maestri superiori, maestri e sottomaestri. La stessa classificazione vale anche pel personale insegnante femminile. § 2. I maestri delle scuole popolari pubbliche generali sono di tre classi, cioè : di I. classe con . . . 600 fiorini di II- ... 500 „ di III. yf jf ... 400 , di annuo stipendio. § 3. Nel distretto scolastico della città di Gorizia il numero dei maestri di I. classe è di cinque decimi, quello dei maestri di II. classe di tre decimi e quello dei maestri di III. classe di due decimi del complessivo numero dei maestri definitivi di questo distretto. Negli altri distretti scolastici il numero dei maestri di I. classe è di due decimi, quello dei maestri di II. classe di quattro decimi e quello dei maestri di III. classe pure di quattro decimi del complessivo numero dei maestri definitivi del rispettivo distretto. § 4. L' avente diritto di preseutazione (nomina) determina e assegna ai maestri le classi su proposta del Consiglio scolastico distrettuale ristretto. L'autorità scolastica provinciale rilascia il decreto a sensi dei §§ 12 e 13 della legge del 10 marzo 1870 N. 18 B. L. P. § 5. I maestri e i sottomaestri, che hanno servito per cinque anni consecutiva senza inter-ruzione e con buon successo in una scuola popolare pubblica generale di un regno o paese rappre-seutato al Consiglio dell'Impero, conseguono un aumento del loro stipendio in ragione del 10%, e cosï di cinque in cinque anni finché abbiano conseguito il sesto aumento (quinquennio). § 6. A chi regge una scuola popolare pubblica generale compete un assegno di funzione da commisurare nell' annuo importo di 30 fiorini se la scuola ó di una classe, di 50 * se ó di due, di 75 „ se é di tre, infiue di 100 , se é di quattro o piú classi. § 7. Chi regge una scuola (§ 12 della legge 14 maggio 1869 N. 62 B. L I.) ha diritto aH' abitazione di due stanze almeno cogli occorreuti locali accessori. Non venendogli assegnata, gli compete un indennizzo d' alloggio, che nella cittá di Gorizia importa 200 fiorini aunui, negli altri luoghi 100 fiorini annui. § 8. Le disposizioni dei precedenti paragrafi talgono anche per le maestre, con la differenza, che esse percepiscono 1' 80°/0 degli emolumenti stabiliti per i maestri. § 9. Ai maestri ed ai sottomaestri compete 1' indennizzo d' alloggio di 160 fiorini annui nella cittá di Gorizia, di 80 fiorini aunui negli altri distretti scolastici. Alie maestre e alie sottomaestre spetta 1'indennizzo d'alloggio di 120 fiorini annui nella cittá di Gorizia, di 60 fiorini annui negli altri distretti scolastici. § 10 Ai sottomaestri compeiouo 300 fiorini di annuo stipendio, alie sottomaestre 280 fiorini di annuo stipendio. § 11. GP insegnanti delle scuole popolari pubbliche generali vengono liberati dal pagamento delle imposte addizionali all' imposta rendita dei loro stipendi scolastici, delle aggiunte di funzione, dei quinquenni e degli indennizzi d' alloggio pel fondo provinciale e per quello delP esonero del suolo, per i Comuni, per il fondo distrettuale delle scuole popolari pubbliche generali e per quello delle strade regiouali ; ed inoltre sono liberati dall'obbligo di pagare eventuali restanze di dette imposi-zioui addizionali pel periodo di tempo corso sino al giorno iu cui entra in vigore la presente legge. § 12. Le presenti disposizioni non alterano i diritti ad emolumenti maggiori, giá conseguiti dagli insegnanti per le leggi prorinciali 10 marzo 1870 N. 18 B. L. P., 16 ottobre 1875 N. 28 B. L. P. e 4 marzo 1879 N. 9 B. L. P. § 13. Questa legge ha vigore dal giorno 1 gennaio 1895. Colla medesima sono abrógate le leggi del 4 marzo 1879 N. 9 B. L. P., e del 16 ottobre 1875 N. 28 B. L. P., e cessa il vigore di tutte quelle disposizioni della legge del 10 marzo 1870 N. 18 B. L. P., che non s' accordano colla stessa. § 14. II Mió Ministro del Culto e delP Istruzione é incaricato delP esecuzione della presente legge. Capitano : Quest' argomento verrá anche messo all' ordine del giorno della prossima seduta per la motivazione. Segue ora una terza proposta, anche deli' onor. Gregorčič, che risguarda la modifícazione del piano d'inseguamento nelle nostre scuole agrarie. ff. di Segretario: (legge). Visoki deželni zbor! Predlagam, naj visoki deželni zbor sklene sledeče: 1. Učni načrt deželne kmetijske šole v Gorici se preminja v tem smislu, da od leta 1895 \ naprej se bo štelo med zapovedane predmete te šole tudi verstvo, ki se bo poučevalo po dve uri y na teden v vsakem izmed dveh oddelkov. 2. Za poučevanje tega predmeta se določa nagrada letnih 80 goldinarjev za vsak oddelek, ki se bo plačevala iz deželnega zaloga, poglavje VIII. člen 2 a, v obrokih konec vsakega meseca. 3. Deželnemu odboru se naroča, da naznani ta sklep prečastitemu knezonadškofijskemu ordi-narijatu ter da ga v sporazumljenju ž njim izvrši brez odloga. V formalnem oziru naj se ta predlog izroči finančnemu odseku v pretres in poročilo. L' Eccelsa Dieta si compiaccia di deliberare : 1. II piano d' istruzione della Scuola agraria provinciale di Gorizia viene modificato in maniera, che dal 1895 in poi verrá aunoverata fra le materie prescritte di questa scuola anche la Religione, la quale verrá impartita due ore per settimana in ciascuna delle due sezioni. 2. Per 1'insegnamento di questa materia viene stabilita una rimunerazione di annui fiorini 80 per cadauna sezione, pagabile dal fondo provinciale, capitolo VIII. articolo 2 a, in rate rnen-sili postecipate. 3. La Giunta provinciale viene incaricata di notificare questo deliberato alia Rev.ma Curia Arcivescovile e di porlo coll' assenso della medesima ¡inmediatamente in esecuzione. In linea fórmale propougo, che la proposta passi al Comitato di finanza per studi e riferta. Capitano: Anche questa proposta, per la motivazione, verrá messa all1 ordine del giorno della prossima seduta. Segue ancora un' altra proposta dell' onor. Gregorčič che prego di leggere. ff. di Segretario: (legge) Visoki deželni zbor ! Predlagam, naj sklene visoki deželni zborto-le: Deželnemu odboru se naroča : a. naj pouči o pravem času občine v deželi o načinu, kako se bo letos vršilo pregledovanje zemljiškega katastra, in kako je treba postopati posestnikom zemljišč, da prijavijo deželni pregledo-valni komisiji po najkrajši poti in z najmanjšimi stroški, pa gotovo krivice, ki se jim godé vsled previsokih vcenitev iu napačnih vpisov ; b. naj sestavi v ta namen potreben navod ali pouk, po katerem se bodo mogli ravnati zemljiški posestniki in občinski uradi, ter naj jim poskrbi primernih tiskanih golic (obrazcev), katerih se bodo mogli posluževati za svoje prijave, pritožbe in zahteve; c. naj zbira tudi sam po županstvih potrebnega gradiva, katero naj pregledano in vrejeno vroči deželni pregledovalni komisiji s svojimi utemeljenimi opazkami in odločnimi zahtevami v rešitev, katero zahtevajo. V formalnem oziru predlagam, naj se izroči ta predlog peticijskemu odseku v pretres in poročilo. L' Eccelsa Dieta si compiaccia di deliberare : La Giunta provinciale viene incaricata : a. d' istruire in tempo utile i Comuni della Provincia sul modo, col quale ha da seguire quest' anno la revisione del catasto foudiario, e nel quale dovrauno procedere i possessori di terreni per insinuare alia Commissione provinciale di revisione in via la piü breve, e con le piü piccole spese, ma in maniera, che non inganna le ingiustizie alie quali vanno soggetti per stime troppo alte e per iscrizioni erronee; b. di compilare a quest' uopo un' apposita istruzione per possessori di terreni e per gli uffici podestarili e di provvedere dei necessari formulari stampati per insinuazioni, rimostranze o petizioni; c. di raccogliere anch' essa per mezzo dei uffici podestarili il materiale necessario per poi consegnarlo, dopo averio esaminato e messo in ordine, alia Commissione provinciale di revisione unitamente alie sue osservazioni motívate e serie petizioni per 1' evasione, che richiede. In linea fórmale propongo, che questa proposta venga demandata al Comitato delle petizioni per studi e riferta. Capitano: Venne ancora insinuata dallo stesso onor. Gregorčič un' altra proposta, che del pari prego di leggere. flf. di Segretario : (legge) Visoki deželni zbor! Predlagam, naj visoki deželni zbor sprejme naslednjo resolucijo : 1. Deželni zbor poknežene grofiije Goriške in Gradiške spoznava kot pravično zahtevo in nujno potrebo, da se glavna vsota zemljiškega davka pri prihodnjem pregledovanju zemljiškega katastra zniža, ter poudarja kot zahtevo pravice in pravičnosti in kot neizogiben pogoj, da se obvaruje Goriška dežela popolnega gospodarskega propada, dase zdatno zniža zemljiški davek še posebe.vtej deželi, ki plačuje relativno najvišjo zemljarino med vsemi kronovinami avstrijskimi, ker so se postavila njeua zemljišča v previsoke dobrotne vrste in ker se je sprejel tako visok čisti prinos pojediuih dobrotnih vrst raznih kultur, da ne stoji v nikaki razmeri s čistim priuosom enakih kultur v sosednih deželah. Deželni zbor je popolnoma prepričan, da v tem oziru je pomoč potrebna in da bi prišla pomoč prepozno, ako se hitro ne podeli. 2. Deželnemu odboru se naroča, da naznani to resolucijo visoki c. k. vladi. V formalnem oziru predlagam, naj se izroči ta predlog peticijskemu odseku, da ga bo pretresal in o njem poročal. L' Eccelsa Dieta voglia deliberare la seguente risoluzione : 1. La Dieta provinciale della Contea principesca di Gorizia e Gradišča riconosce giusta la domanda e urgente la necessitá, che venga ridotta la somma generale dell' imposta fondiaria in oc-casione della prossima revisione del catasto fondiario, e accentua come giusta ed equa esigenza e come inevitabile condizione per preservare la provincia di Gorizia da totale rovina agraria, che venga afficacemente ridotta 1' imposta fondiaria specialmente in questa provincia, che paga la relativamente piú grande imposta fondiaria fra tutte le provincie d' Austria, perché i suoi terreni furono posti in classi di bonita troppo alte e perché la rendita uetta delle singóle classi di bonita, di varié colture fu spinta tanto in alto, che non sta in veruna proporzione colla rendita netta di uguali col-ture delle provincie limítrofe. La Dieta provinciale é intimamente convinta, che in questo riguardo (d' imposta fondiaria) é necessario un efficace rimedio, e che il rimedio verrebbe troppo tardi, se non viene dato súbito. 2. La Giunta provinciale é iucaricata di portare a conoscenza dell' Eccelso i. r. Governo questa risoluzione. Capitano : Segue ancora una proposta dell' onor. Gregorčič. Prego di volerla leggere. ff. di Segretario : (legge). Visoki deželni zbor! Predlagam, naj visoki deželni zbor sklene, kakor sledi: 1. Deželni zbor pokuežene grofije Goriške in Gradiške priznava, da zakon o domovni pravici z dne 3. decembra 1863, drž. zak. št. 105, je v veliki meri kriv, da hirajo in propadajo kmečke občine, ker jim nalaga ogromnih bolnišničnih stroškov za ljudi, ki so svoje moči in zdravje žrtovali procvitu velike obrtnije in velikih mest, med tem ko niso bili občini, v kateri imajo domovuo pravico, v nobeno korist. 2. Deželni zbor pozdravlja z veseljem načrt zakona o premembi domovne pravice, ki ga je visoka c. k. vlada predložila državnemu zboru, ter prosi, da bi visoka c. k. vlada zastavila ves svoj upliv, da se domovni zakon premeni prej ko prej vsaj v smislu njenega predloga. 3. Deželnemu odboru se nalaga, da obvesti visoko c. k. vlado o tem sklepa. V formalnem oziru predlagam, naj se izroči ta predlog legalnemu odseku, da ga pretresa in o njem poroča. L' Eccelsa Dieta voglia deliberare, quanto segue : 1. La Dieta provincial della Contea principesca di Gorizia e Gradisca riconosce la legge sui rapporti d'incolato del 3 Dicembre 1863, B. L. I. N. 105, come una delle cause principali del languimento e della decadenza dei Comuni foresi, obbligandoli a spese ospitalizie enormi per gente, che ha sacrificato le sue forze e la sua salute al progresso della grande industria e delle grandi cittá, mentre non apportava al Comune, dove ha il diritto d' incolato, verun utile. 2. La Dieta provinciate saluta con gioja il progetto di legge coucernente una modificazione della legge sull' incolato, portato dall'Eccelso i. r. Governo al Consiglio dell'Impero, e chiedel'Ec-«elso i. r. Governo di voler impegnare tutte le sue íorze, acciocchó la legge sull' incolato venga mo-dificata quanto prima almeno nel senso della sua proposta. 3. La Giunta provinciale é incaricata di partecipare all'Eccelso i. r. Governo questo deliberate. In linea fórmale propongo, che questa proposta venga demandata al Comitato legale per studi e riferta. Capitano: Anche questa proposta come le altre tutte verranno messe per la motivazione al F ordine del giorno della prossima seduta. Mi venne poi insinuata una proposta dell' onor. Kocjančič, riguardo al diritto elettorale dei maestri. ff. di Segretario : (legge). Predlagam, naj visoki zbor sprejme naslednji načrt zakona. Zakon z dne......veljaven za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško zastran spremembe §. 1. 2. točka f. in §. 14 občinskega volilnika za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško z dne 7. aprila 1864 štv. 8 dež. zak. Po predlogu deželnega zbora poknežene Svoje grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako-le: Čl. I. Določili pod f. 2. točke §. 1. in §. 14. občinskega volilnika za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško z dne 7. aprila 1864 štv. 8 dež. zak. se razveljavita in namesto njih stopita v veljavo naslednji določili: §. 1. 2. f. stalno nameščeni učitelji javnih ljudskih šol, kar jih je v županiji, in direktorji, profesorji in učitelji, ki služijo na viših učiliščih v isti občini. §. 14. Častni občinarji in občinarji domačinci, kateri imajo po §. 1. pod 2. pravico voliti, razun stalno nameščenih učiteljev javnih ljudskih šol, gredo v prvo volilno skupšino. Stalno nameščeni učitelji javnih ljudskih šol se imajo pa tako uvrstiti v volilne skupšine} kakor so glede svojih dohodkov razvrščeni v tri razrede, tako da pridejo učitelji prvega plačnega razreda v prvo volilno skupščino, učitelji drugega plačnega razreda v drugo in oni tretjega plačnega razreda v treljo volilno skupščino. Čl. II. Ta zakon stopi v veljavo tistega due, ko se razglasi. Čl. III. Mojemu ministru za notranje zadeve je naročeno, da izvrši ta zakon. Propongo che 1' Ecc. Dieta voglia accettare il seguente progetto di legge : Legge del......valevole per la principesca Contea di Gorizia e Gradišča concernente la modificazione del § 1 e 14 del Regolamento elettorale comuuale per la principesca Contea di Gorizia e Gradišča del 7 Aprile 1864 N. 8 Bol. L. Prov. Sopra proposta della Dieta provinciale della Mia principesca Contea di Gorizia e Gradišča trovo di ordinäre quanto segue : Art. I. La disposizione ad f. del punto 1 § 1 nonchô il § 14 del Regolamento elettorale comunale per la principesca Contea di Gorizia e Gradišča del 7 Aprile 1864 N. 8 B. L. P. ven-gono posti fuori di vigore e sostituiti colle seguenti disposizioni. §. 1 2 f. i maestri definitivi delle scuole popolari pubbliche nonchô i direttori, professori e maestri degli stabilimenti superiori d' istruzione esistenti nel Comune. §. 14. I membri onorari ed i pertiuenti del Comune aventi diritto di eleggere giusta il § 1 sub. 2 ad eccezione dei maestri definitivi delle scuole popolari pubbliehe appartengono al primo corpo elettorale. I maestri definitivi delle scuole popolari pubbliehe saranno da ripartirsi fra i corpi elet-torali nell' istesso modo come sono riguardo ai loro emolumenti ripartiti in tre classi ; apparterranno cioè al primo corpo elettorale quelli di I. classe, al secoudo quelli della seconda ed al terzo corpo quelli della terza classe. Art. II. Questa legge entrerà in vigore col giorno della sua pubblicazione. Art. III. II Mio ministro dell' Interno ê incaricato dell' esecuzione della presente legge. Capitano : Anche questa proposta verrâ messa all' ordine del giorno della prossima seduta per la motivazione. Mi vennero insinuate due interpellanze, la prima è quella dell' onorevole Lovisoni e con-sorti riguardo all' istituzione di una Università italiana. Gli concedo la parola. Lovisoni : (legge). Eccelsa Dieta, Risulta dal censimento popolare del 1890 che gli italiani della monarchia abitanti 1' Istria, Trieste, il Friuli, il Trentino e la Dalmazia sono 672.759, più «he mezzo milione. Risulta dalle statistiche della Commissione centrale di statistica (si leggano i volumi 31 fino a 35) che la contribuzione annua diretta della popolazione del Litorale fu nel 1890 di 3,372.602 fiorini, dei quali crediamo di nou errare assegnando molto più di due milioni alia parte italiana, la più ricca e la più industre. E risulta dalle stesse statistiche che la contribuzione annua diretta nel Trentino fu nel 1891 di 613.227 fiorini. Dunque gli italiani del Litorale e del Trentino, senza contare la Dalmazia, dauno alio Stato ogni anno quasi tre milioni di ció che loro frutta il lavoro ed il risparmio. Questi italiani, che non ismentiscono le nobili tradizioni per cui la nazione italiana pri-meggiö sempre nel culto delle scienze, danno ogni anno agli studi accademici un abbondante numero dei loro študenti, i quali frequentano una delle tre università tedesche di Vienna, Innsbruck e Graz. Sommati questi študenti secondo le varie facoltà in base a dati ufficiali, risulta che nel passato 1894 erano iscritti nelle facoltà giuridiche, nelle mediche e nelle filosofiche di quelle tre università tutto assieme e precisamente 198 študenti di legge, 177 študenti di medicina e 82 študenti di filosofía assieme 457 študenti italiani. Fino all' anno 1859 gli študenti italiani delle nostre provincie frequentavano le due uni- versità di Pavia e di Padova illustri e gloriose; fino all'anno 1866 quella di Padova. Da quell'anno fino al presente, già da quasi trent' anni, eglino sono privi di qualuuque università italiana e devono attingere la scienza in altre università, non destínate alia loro schiatta, non adatte a sod-disfare i bisogni del loro spirito, impari al compito di educare degli italiani alia scienza dei libri e della vita. In questi quasi trent' anni il governo rivolse le cure più zelaati e proficua all' educazione accademica della gioventù delle altre schiatte, si affrettö a soddisfare i voti degli altri popoli della monarchia. I croati ebbero 1' università a Zagabria, i boemi la seconda università di Praga. I po-lacchi ebbero gli studi universitari restaurati a Cracovia, ebbero una facoltà medica a Leopoli. Fu elargita un' università alla Bucovina. I popoli della monarchia, che vennero ultimi a sedere nel tempio della civiltà, ebbero tutti 1' università che avevano agognata, ma che non avevano. Gli italiani della monarchia, figli d'un popolo che vanta la civiltà più antica, da cui 3Í diffuse tre volte nel mondo la luce del pensiero, gli italiani della monarchia, quasi 700.000 di numero, che danno alio Stato, oltre al tributo di sangue, un ricco tributo di denaro e che forniscono un numero di studiosi più che sufficiente, hanno chiesto sempre invano al Governo ciö che loro spetta anche per diritto di costituzione. Perché la costituzione eguaglia davanti alia legge tutte le nazionalità dell' Impero ed egaaglia le nazionalità fra di loro. Andremmo per le calende greche se ricordassimo qui tutte le istanze, le petizioni, i me-moriali che da una generazione d' uomo e fino a qnesti ultimi tempi furono presentate dalle Diete, dalle Giunte proviuciali, dai Consigli comunali, dalle società politiche e dalla stampa d' uno all' altro capo delle nostre proviucie, per otteuere dal Governo il compimento di questo voto supremo. Fu ed è un coro di voci concordi di tutte le popolazioni italiano, il quale sta a dimostrare la rara concordia del loro pensiero e rivela già da sé con sentito bisogno intellettuale e civile. Diremmo del pari una cosa inutile se avvertissimo che le università tedesche di cui' i nostri giovani sono costfetti a valersi, non fanno per noi. L' istruzione è inseparable dalla lingua, veicolo del pensiero. Ai bisogni ordinari della vita puö bastare di conoscerla in modo superficiale, ma non puö bastare a rendere fruttuosa l'istruzione universitaria. I dotti che insegnano aile università trat-tano colla parola le questioni più ardue della scienza, le cose le più delicate dell' arte e della let-teratura, discendono nei più riposti arcani del pensiero. Com' è possibile che i nostri giovani Ii comprendano ? Le dannose conseguenze di questo stato si manifestano tuttodi. La frequenza dei nostri giovani è scarsissima in tutte quelle università. E' minima ai corsi di legge e di filosofía e si eleva un poco solo a quelli di medicina congiunti agli esperimenti pratici ed aile osservazioni cliniche. Ma non bisogna, per convincersene, badare alle statistiche ufficiali che poco affidano, bi-sogna prendere la frequenza reale, vera. Ed il successo degli esami risponde a queste premesse. 11 nostro študente, dopo essersi affatieato coi testi tedeschi, di cui è costretto spesso volte a farsi prima la traduzione con infiuila perdita di tempo, si presenta all'esame impari all'assunto di ri-spondere, come il professore si presenta impari ail' assunto di esamiuare, il primo facendosi comprendere male dal secondo, il secondo comprendendo maie il primo. Questi nostri giovani, che poi nella vita sono i nostri giureconsulti, medici, pubblici ufficiali e maestri, sono veramente ammirevoli, se col luDgo studio e col grande amore della lingua e della civiltà italiana riescono a cancellare dalla loro individualità gli effetti di questa istruzione. Nè si creda che i corsi italiani dell' Università d'Inusbruck possano supplire la mancanza dell' università. Anzitutto questi corsi non vi sono che alla facoltà giuridica, poi lo stato loro ô lagrimevoie in verità. Delle scienze storico-giuridiche il solo diritto roinaao ha un titolare jerace nel professore Pacchioni di recente nomina. Il diritto canonico e quello tedesco sono affidati a due docenti liberi, uno dei quali non è italiano. Il diritto e la procedura civile, il diritto e la procedura pénale s'insegnano da due consiglieri d'appello. Il diritto commerciale ed il cambiario, il diritto di stato, quello internazionale e 1' economia política non s'insegnano. Cosi sono fatti i corsi italiani di quella università. Le principali discipline, la scienza delle quali dev' essere documentata poi agli esami, non hanno alcuno che le insegni, altre si trovano alla mercè di giovani o d'impiegati. Alla facoltà medica si hanno due sole materie, la fisiología e la chimica medica, ed alla facoltà filosófica, la sola filología classica che s'insegnano anche in lingua italiana per il caso fortuito che i titolari di quelle tre discipline conoscono anche 1' italiano. Certo havvi a quell' università una cattedra di lingua e letteratura italiana, come ve n' ha una a Graz. Ma queste cattedre non so.no dovute alia presenza di študenti italiani, non costituiscono 1'insegnamento italiano delle discipline universitario ; e come sono di lingua e letteratura italiana, potrebbero essere di lingua e letteratura francese, inglese, dell' Tndia antica ecc. Forse ci si dirá, che il Governo potrebbe migliorare e completare quei corsi, vale a dire non solo affidare a veri dotti, a uomini di consacrata fama scientifica, le discipline che già si trat-tano in lingua italiana, ma nominare dei titolari italiani anche per le altre, e non solo della facoltà giuridica. A nostra opinione tutto ció è un sogno, una fantasia. Prima di tutto la completazione dei corsi sarebbe osteggiata dalle stesse università tedesche e dalle città che le ospitano. Le università temerebbero per la loro integrità, per la verginità del loro carattere nazionale tedesco. Ce lo prova 1' opposizione che due anni or sono si fece a Graz contro 1' Ive titolare della cattedra di lingua e letteratura italiana nominato allora di fresco, perchó aveva fatto la sua prolu-sione in italiano e si accingeva a inseguare in quella lingua la letteratura di quella lingua. Ma poi, quest' insieine di corsi italiani sarà egli mai un organismo ? Avrà egli un nome nel mondo delle scienze ? Potrà egli diventare un semenzaio di dottrina e di dotti ? Costituito iu una città tedesca, dará egli ai giovani quell' educazione del carattere, del •cuore e dell' intelligenza, quella scienza del mondo che viene dalla vita più che dalla scuola ? Non lo crediamo, perché gli študenti italiani, delle uaiversità tedesche — 1' esperieuza ce lo dice — si sentono stranieri nella città dei loro studi ; lo spirito, il genio, 1' impronta, le abi-tudini, la comunicazione di quelli, fra cui la dura necessità li fa stare durante gli anni migliori, sono troppo diversi dall' atmosfera intellettuale e civile della loro patria nativa. Insomnia comprendono male, e sono coinpresi male. Havvi un' altra obbiezione che spesso ricorre sulle labbra degli oppositori dell1 università italiana. Dicono che una università completa è superflua e che ci puf) bastare una facoltà giuridica. Nulla di più erroneo. L' università italiana nou è destinata a inseguare la lingua italiana ma ad accrescere il profitto intellettuale e civile dei giovani italiani sommiuistrando loro il pane della sapienza in op-portuno modo e luogo. Ma poi, come riescirebbe superfluo a quegli 82 studenti, che nell' anno passato frequen-tarono i corsi alie facoltá filosofiche delle tre university tedesche, i quali studenti sarauno chiamati a insegnare scienze e let tere uella liugua italiana a giovani italiani ? Una facoltä, filosófica italiana sarebbe utile anche per 1' intima relazione ch' esiste tra la lingua latina e 1'italiana, la figlia piü diretta di quella antica e gloriosa; tra le lettere latine e le italiane. Faremo un cenno speciale della facoltä, medica, notando una cosa sinora poco avvertita, in-tendiamo 1' importauza dell' ospedale civico di Trieste come ospedale clínico. Quell' ospedale per 1' ordinamento suo e per essere Trieste scalo internazionale che riceve malati d' occidente e d' oriente, d' Africa e d' Asia, ha un' importanza straordinaria, é dopo 1' ospi-tale di Vienua forse il primo della monarchia, e se dovesse accogliere una facoltá, medica, sarebbe a tutta 1' altezza del suo compito. Ne forniremo qui una succinta prova che attingiamo al resoconto dell'ospedale del 1891 pubblicato nel 1893, che é 1'ultimo uscito alia luce. L'ospedale civico di Trieste ha quattro divisioni mediche, due chirurgiche, una oculística, una sifiliatrica ed una psichiatrica senza contare la maternity ed il manicomio. Ha otto primari, tre assistenti e nove secondari. Nel 1891 vi furono curati 10.103 ammalati, furono eseguite 948 operazioni chirurgiche, 659 operazioni oculistiche e 81 operazioni ginecologiche, assieme 1688. Neil'ambulatorio chirurgico furono fatte 1686 operazioni, nelle sette ambulanze delle varié cliniche furono trattati 12.664 casi nucvi. Furono fatte 1034 sezioui cadaveriche. L'intera spesa dell'ospedale fu durante quell'anno di 296.578 fiorini senza contare la maternity, il manicomio e la pigione figurativa degli edifizi. Faremo un' ultima osservazione. L' universitá italiana sarebbe anche un omaggio reso a quella civiltá italiana che fu madre a tutta Europa e la quale diffonde ancora intorno a sd lucentissimi raggi. L' university italiana sarebbe per lo Stato austríaco un argomeuto d' onore. E non ne profitterebbero solo queste provincie. Ella sarebbe ricercata dagli studiosi d' altri luoghi e d' altre nazionality, specie da quelli che della coltura italiana hanno bisogno nelle carriere. Conchiudeudo i sottoscritti sono persuasi che 1' istituzione d' un university italiana, che gli italiani di queste provincie lo ripetiamo, reclamano giy da quasi trent' anni con lena instancabile, sia per il Governo null' altro che il compimento d' un dovere, un atto di giustizia riparatrice, e perdí» gli dirigono la seguente interpellauza : I. E' il Governo conscio del suo dovere di provvedere ai bisogni intellettuali degli italiani come giy pro,wide a quelli delle altre stirpi, istituendo un' university italiana ? II. Quando possono gli italiani ripromettersi 1'istituzione di questa university? Lovisoni — Pajer — Dr. Venuti — Vincenzo Michielli — Dottori — Dr. Maurovich — Dr. Verzegnassi — Benardelli — Bitter — Locatelli. Capitano : Quest' iuterpellanza essendo rivolta all' Eccelso Governo mi faccio un dovere di consegnarla al rappresentante dello stesso. Commissario Imperiale: Rimetterö all'Eccelso Governo quest'interpellanza. Capitano: Mi venne insinuata 1' altra interpellanza circa l'accettazione di parti al Tribunale nelle Domeniche. Concedo la parola all' onorevole Gröa. Dieta- pro y. di Gorizia e Gradišča. IV seduta della VI tomata Epoca VI del 22 gennaio 1895-. (33 Grča : (legge). Interpelacija poslanca Blazija Grče in tovarišev do njegove Vzvišenosti gospoda ministra za pravosodje radi zaslišavanj ob nedeljah pri c. kr. okrajnem sodišču v Gorici. C. kr. okrajno sodišče v Gorici mnogokrat vabi stranke k zaslišanju ob nedeljah. Tukaj bodi omenjeno, da so bili v nedeljo dne 24. junija 1894 1. poklicani k zaslišanju k c. kr. okrajnemu sodišču v Gorici: Komelj France, Ušaj Franc in drugi iz Šempasa. V r.edeljo due 11. novembra 1894 1. so bili poklicani k c. kr. okrajnemu sodišču v Gorici o kazenski zadevi Anton Marinčič in Frančišek Gleščič kot priče, Anton Hrovatin, Just Rijavec, Ani Samokec, Jožef Živec vsi iz Vitov^lj v županiji Šempas. Marija vdova Živec mati gori imenovanega Jožefa Žireca se je v soboto dne 10. novembra 1894 predstavila c. kr. okrajnemu sodišču s prošnjo, naj se njeni sin Jožef Živec oprosti zaslišanja, ker ne more radi težke bolezni od doma. Dostavila je tudi vljudno vprašanje : „Zdi se mi tudi, da je morda kaka pomota v vabilu, ker vabi na nedeljo ? Preiskovalni sodnik jezno odvrne: „Tu ni nobene zmote, nam je vse jedno, kaki dan je, mi delamo v delavnik in v nedeljo." Živec Marija odgovori: „Moj sin ne more priti, ker je bolan pa tudi drugi, ki so povabljeni ne mislijo priti, ker je nedelja." Preiskovalni sodnik: „Zakaj ne pridejo? kako veste da ne pridejo?" Živec Marija: „Slišala sem, da se ob nedeljah ne opravljajo sodna dela." Preiskovalni sodnik razdraženo ostro : „Kje ste to šlišala ? to mi morate povedati. " Živec Marija : „Anton Samokec mi je rekel, da ne pusti svoje žene Ane v nedeljo k zaslišanju, ker znano mu je iz koledarja in slišal je tudi od domačega č. g. duhovnika, da sodišča nemajo ob nedeljah javnega opravka se strankami." Preiskovalni sodnik: „A gospod! Bomo videli koj imajo duhovniki tu opraviti!" Kdo je pri vas duhovnik ? Bomo videli, koj ima duhovnik tu opraviti." Na to je preiskovalni sodnik se stolom vdaril ob tla rekoč : „Sedaj sedite ! Bodete odgovarjala ! Pridete v preiskavo! Bote kaznovana !" Vsa prestrašena, strahu se tresoča, je Živec zapustila sodni urad. V nedeljo, dne 11. novembra je izmej povabljenih došla Ana Samokec. Tudi to je preiskovalni sodnik mnogo in ostro izpraševal o duhovniku, pod kterega spadajo Titovlje, predno je prešel k stvarnemu zaslišanju. Naj bo tudi omenjeno, da je preiskovalni sodnik odločil potuino tej priči, ki je prišla v nedeljo, drugim, ki so prišle prejšnji in naslednji dan, pa ni odločil nobene potnine. Glede na popisano zaslišanje in glede na to, da ljudstvo, ki bere v vsakem koledarju: „sodna opravila počivajo . . . vsako nedeljo". . . je žaljeno v svojem verskem in pravnem čutu, ako je ob nedeljah vabljeno k sodišču, podpisani vprašajo Njegovo Vzvišenost gospoda ministra za pravosodje: 1) Hoče li visoko c. kr. ministerstvo za pravosodje preiskati spredaj opisani dogodek pri c. kr. okrajnem sodišču v Gorici ? 2) Hoče li visokoisto potrebno vkreniti, da se ne bodo pri c. kr. okrajnem sodišču v Gorici ponavljali prizori, ki so pripravljeni ljudstvo dražiti proti njegovemu dušnemu pastirju ? 3) Hoče li visoko c. kr. ministerstvo za pravosodje zabraniti ob nedeljah in praznikih za-slišavanja pri c. kr. okrajuem sodišču v Gorici ? Grča, Alfred Coronini, Dr. Gregorč č, Dr. Rojic, Dr. Joz. vitez Tonkli, Klaačič. CapitaSïO : Essendo quest'iuterpellanza diretta a S. E. il Signor Ministro, di giustizia, la passerö al signor Cominissario Imperiale. Commissaršo Imperiale : To interpelacijo predložim visoki vladi. Capitano : Piocediamo ad esaurire 1' ordiue del giorno. Il primo argomento è il rapporto della Giunta provinciale concernente il progetto di legge cou cui viene introdotto un contributo delle società di assicurazione nel ramo incendi aile spese deli' istituzione e de! mantenimento dei corpi dei vigili. Prego I' onorevole Abram di leggere il rapporto. Abrani : (legge GN. 83¡95 vedi allegato N. S). Capitano : Mi permette demandare se nella disaissione generale viene chiesta la parola su questa proposta füaurovich : Tnütaiidosi di un progetto di somma iinportanza e di utilità a tutta la Provincia e per procedere a studi esaurienti sul medesimo, proporrei di passarlo al Comitato legale. Capitano: L' onorevole Maurovich propone che questo progetto venga cedulo al Comitato legale. È appoggiata questa proposta ? (si) È in discussione. Se non viene chiesta la parola, dichiaro chiusa la discussione generale e concedo 1' ultima parola aH' onorevole relatora. Abram : Non posso oppormi alia proposta dell' onor. Maurovich, Auzi è íneglio che la legge venga maggiormente studia ta, siccome non sono perito in arte nè vorrei assumerai tutta la garanzia del contenuto. Desidero quindi che venga studiata ed esaminata da altri piü valenti di me. Capitano : Metterö ai voti anzitutto la proposta dell' onorevole Maurovich, e nel caso venisse respinta, passeremo alia discussione articolata. Quei Signori dunque che si associauo alia proposta dell' onorevole Maurovich di passare questa legge al Comitata legale, sono pregati di voler alzarsi. (Maggiorama) II progetto passa al Comitato legale. Sogue il secondo oggetto dell' ordine del giorno che ê il rapporto della Giunta prov. con cui propone una sovvenzione per la costruzione della strada regionale nella valle di Trenta sino alia capanna di Baumbach I/ onorevole Tonkli Niccolö ô pregato di riferire. Tonkli ü (legge GN. 63195) Eccelsa Dieta, Come risulta dal rapporto del Comitato delle petizioni del 9 maggio 1893 N. 2379, stato pertrattato nella sesta seduta della IV tomata, época VI di quest' Eccelsa Dieta, già da molti anni, in seguito a ripetute istanze degli abitanti dei comu-ni di Soča e Trenta, nel distretto giudiziario di Plezzo, 1' Eccelso Goveruo sta occupandosi della strada regionale da Piezzo attraverso Soča a Trenta e che da Soča fino a Trenta tuttora non è costruita. Con sua nota del 3 settembre 1892 N. 13798 (GN 5104), 1'Eccelsa i. r. Luogotenenza comunicava alia Giunta provinciale un progetto per la dctta strada ed invitava la rappresentanza provinciale, di dichiararsi circa 1'assunzioue di una parte corrispondente della relativa spesa, da parte della Provincia la quale spesa stando al preaccennato progetto, ammonterebbe a circa f. 26000. Per i motivi svolti nel succitato rapporto del Comitato delle petizioni, quest' Eccelsa Dieta deliberava nella detta seduta che per ora non si poteva accoudiscendere alia relativa domanda del-1' Eccelso Goveruo e si passö quindi sull' argomento all' ordine del giorno. Comunicato tale deliberato dietale all' Eccelsa i. r. Luogotenenza, questa, persuasa dell' u-tilità della strada in discorso, e viste le continue istanze delle rappresentauze comunali dei predetti luoghi di Soča e Trenta affinché pur pure venisse costraito il predetto tronco di strada, si rivolse di nuovo all' Ecc. i. r. Ministero dell' Interno pregando quest' ultimo affiuché, viste le ristrettezze finanziarie della Provincia e la miserabilitíl degli abitanti della valle di Tienta, la maggior parte della relativa spesa venga assunta dallo Stato. Su ció con dispaccio del 14 giugno 1894 N. 9967 1'Eccelso i. r. Ministero dell'Interno osservava che per ora basterebbe per favorire lo sviluppo economico della valle di Trenta, se si ren-desse praticabile con leggeri carri il gia esistente sentiero fino alia caparina di Baumbach in Trenta per cui il lavoro dovrebbe farsi successivamente in piú. anni, e con ció si ridurrebbe pure la relativa spesa sensibilmente. Secondo a direttive avute dal Ministero, la Luogotenenza ritirava dal proprio dipartimento per costruzioni il vol uto parere sull' ammontare della spesa e questi la calcoló a f. 20.000. — quindi in f. 6000.— meno del primiero progetto. In formato di ció, 1' Eccelso Ministero dell' Interno con dispaccio del 15 novembre 1894 N. 25569 coruunicava alia Luogotenenza di Trieste, che era disposto di accordare, salva la regolare pertrattazione costituzionale, 1'importo di f. 15000,- pagabili in cinque annuali rate di f. 3000.— 1' una a cond zione peró, che anche la Provincia accordi a tale scopo almeno f. 5000 ed a condizione che all'Erario non abbiario da derivare per 1'avvenire altre spese perla manutenzione di detta strada, ed il Ministero sarebbe disposto di mettere la prima rata nel preventivo pell'anno 1896. Perció 1'Ecc. Luogotenenza con nota del 25 novembre 1894 N. 21812/3, corredata di piani e relativi atti interessava la Giunta prov. perché sottoponesse 1' oggetto alia deliberazione di questa Eccelsa Dieta e che questa poi si compiacesse di accordare alio scopo suddetto una sovveuzione dai f, 5000.— pagabili in 5 annuali rate a f. 1000 1' una incominciarido coll' anno 1896. Ció esposto, e visto che la popolazione di Soča e Trenta é veramente povera, ch' ella non é in grado di costruirsi da sé sola una strada con un dispendio si vistoso ; che quella popolazione abbisogna realmente d' una strada c irreggiabile che la metta in comunicazione con altri comproviuciali e che in ispecialitá Trenta non ha nessuu' altra strada che la mettesse nella possibilifcá d' esportare ed importare con carri di quanto ne abbisognano gli abitanti d'ogni luogo; essendo soprappiü il luogo di Trenta tanto lontano da altri luoghi, che gli difficolta sensibilmente la comunicazione, e visto che P Ecc, Governo si assume la maggior parte delle spese relative, la Giunta prov. si onora di proporre affinché quest' Ecc. Dieta si compiaccia di deliberare : Si accorda per la costruzione della strada regionale nella valle di Trenta sino alia capanna di Baumbach (Baumbachhiitte) in Trenta la sovveuzione di f. 5000 da pagarsi dal fondo provinciale in cinque annuali rate a f. 1000.— 1' una a cominciare coll' anno 1896 in poi, a condizione peró che la costruzione di detta strada venga garantita colla sovvenzione di fiorini 15.000— da pagarsi dali' Eccelso I. B. Governo, ed a condizione che alia Provincia non ne abbiano da derivare altre spese per la manutenzione di detta strada ; e viene incaricata la Giunta provinciale di estradare tale importo a suo tempo. Capitano : É aperta la discussione sopra questa proposta. Dottori: Proporrei che questo oggetto passi al Comitato stradale ferroviario. Capitano : L' onorevole Dottori propone che quest' oggetto passi al Comitato stradale ferroviario. Domando se é appoggiata questa proposta ? (é appoggiata). Viene ancora chiesta la parola sn quest' argoraeuto ? (no), Chiudo allora la discussione e concedo 1' ultima parola aH' onorevolo relatore. Tonkli N : Non mi oppongo alla proposta dell1 onoreyole Dottori, anzi è meglio che il Comitato prenda ispezione di questa materia. Capitano : Metto ai voti dunque la proposta dell' onorevole Dottori. I Signori che sono d' accordo colla proposta stessa vogliano alzarsi (Maggioranza). — È passata al Comitato ferroviario. Segue il rapporto della Giunta con cui propone una sovvenzione alia commissione per I' imboschimento del Carso per i lavori d'imboschimeuto dei fondi sulle sponde del torrente Lokavšček. L' onorevole Abram è pregato di riferire. Abram : (legge GN. 402/95). Eccelsa Dieta, L' Eccelsa i. r. Luogotenenza con suo rescritto del 15 aprile 1894 N. 5386 partecipava alia sottofirmata Giunta prov. di avere interessato la Commissione d' imboschimento del Carso, affine provveda al sollecito imboschimento dei fondi adjacenti ai torrenti Lokavšček e Grajšček nel Comune di S. Tomasu, onde possibilmente regolare il corso dei medesimi ed impedire i frequenti straripamenti ed inondazioni dei terreni confiuanfi. La prelodata Commissione perö con nota del 12 gennaio 1894 N. 48 rispondeva alia Luogotenenza, che in quanto ai fondi presso il torrente Grajšček, che si trovano in gran parte diggià imboschiti, si darebbe tutta la cura di compiere quanto prima i lavori di piantagione. In quanto poi ai terreni, siti sulle sponde del torrente Lokavšček, la prefata Commissione ebbe a rilevare, trattarsi qui di un complesso di fondi dell' esteusione di circa 100 a 120 ettari, di proprietà delle due frazioni di Dol e Otelca, le quali per la notoria loro povertà non si trovano al caso di poter prestare un abboudaute ajuto nell' esecuzione dei lavori d' imboschimento, per cui, nella miglior ipotesi, si potrebbero imboschire annualmente tutt'al più ettari 11/2 o 2, sicchè, ci vorrebbero oltre 50 anni per compiere quel lavoro. Seuza un sussidio straordinario a questo scopo, la Commissione d' imbosehimeuto, con riguardo ai mezzi assai limitati, di cui essa dispone, si di-chiarava quindi nell' assoluta impossibilità di čorrispondere al desiderio dell' Eccelsa Luogotenenza. In vista di ció e riteuendo sommamente necessario 1' imboschimento dei fondi sterili presso il torrente Lokavšček onde impedire maggiori pericoli e danni, 1' i. r. Luogotenenza si rivolse al-I'Eccelso i. r. Miuistero d'agricoltura colla preghiera di voler accordare alia Commissione d'imboschimento un sussidio dai fondi dello Slato per metterla nella possibilité di sollecitare i lavori preaccennati. L' Eccelso i, r. Miuistero con dispaccio del 2 marzo 1894 N. 2549 dichiarava di essere disposto di mettere a disposizione a tale uopo pell' anno 1894 un importo di f. 300 a f. 350 ed un eguale importo per ciascuuo dei altri 4 anni successivi, qualora anche la Giunta provinciale si obbligasse di contribuiré alie spese necessarie durante tutta quest' época con un annuo importo dai f. 200 ai 150, che occorrerebbe per raggiungere 1' annua sovvenzione di f. 500. Vista la urgente necessità e 1'utilità dei lavori da eseguirsi ; considerato che col tenue importo chiesto dall' Eccelso Governo si potrà riuscire di scansare il bisogno di una spesa ben raolto maggiore, e visto innoltre il deliberato di quest'Eccelsa Dieta del 18 maggio 1893, col quale ve-niva in massima riconosciuta 1' utilità e 1' opportunità della regolazione dei torrenti sopramenzionati, la Giunta provinciale per non ritardare 1' esecuzione del lavoro, si trovó indotta di accordare frat-tanto, salva 1'approvazione dell'Eccelsa Dieta, pell' anuo 1894 il coutrib'ito di f. 150 riservandosi poi di fare analoga proposta per la concessions degli ulteriori contributi in conformità alia domanda dell' Eccelso i. r. Governo. Ció esposto si onora la firmata Giunta di proporre, che 1' Eccelsa Dieta voglia deliberare : I. Viene approvata la sovvenzione di f. 150 stata accordata dalla Giunta prov. alia Com-missione d' imboschimentó del Carso per 1' anno 1894 per i lavori d' imhoschimento dei fondi sterili presso il torrente Lokavšček. II. Viene autorizzata la Giunta provinciale di mettere a disposizione della prefata Commis-sione al medesimo scopo nei prossimi quattro anni consecutivi 1895 — 1898 ogni anno un eguale importo di f. 150. Capitano: Dichiaro aperta la discussione sopra questa proposta. Venuti : Riguardo al punto primo della proposta io non avrei nulla da dire, ma riguardo al secondo che obbliga il fondo provinciale per 4 anni ad una contribuzione alia commissione d' imbo-schimento, ritengo che sarebbe consulto passi al Comitato di finanza, affinchè riferisca e faccia proposte alia Dieta. Capitano: Domando se la proposta dell'onorevole Venuti è appoggiata ? (Viene appoggiata). In questo caso viene ancora chiesta la parola ? (wo) Dichiaro chiusa la discussione e concedo 1' ultima parola all' onorevole Relatore. Abram : L' oggetto è tanto semplice, la spesa stessa tanto tenue che non merita che un Comitato se ne occupi con riguardo a tanti al tri lavori demandatigli. Quindi io proporrei di voler votare già quest'oggi le proposte della Giunta senza bisogno di passarle ad un Comitato. Capitano : lo metter o ai voti anzitutto la parte prima della proposta, e poi quella riguar-dante il secondo punto, di passarlo al Comitato di finanza. Prego di voler leggere la parte prima. Abram : (legge) Viene approvata la sovvenzione di f. 150 stata accordata dalla Giunta prov. alia Commissione d' imboschimeuto del Carso per 1'auno 1894 per i lavori d'imboschimento dei fondi sterili presso il torrente Lokavšček. Capitano : Prego gli onorevoli Signori che sono d' accordo colla parte prima della proposta della Giunta testé preletta, di voler alzarsi. (maggioranzá) E' accolta. Riguaido alla seconda che fu proposto dall' onorevole Venuti di passarla al Comitato di finanza la metto anche ai voti. E i Signori che si associano alia medesima sono pregati di voler alzarsi. (maggioranzá) Passa al Comitato di finanza. Segue il rapporto della Giunta provinciale con cui propone la sanatoria al sussidio accor-dato alia famiglia del defunto Andrea Jeglič contabile provinciale. L' onorevole Verzegnassi è pre-gato di riferire. Verzegnassi : (legge GN. 455/95.) Eccelsa Dieta, Le spese pel mantenimento di una numerosa famiglia e specialmente quelle sostenute durante una lunga serie di anni pell' educazione dei propri figli non permisero al defunto Contabile provinciale sig. Andrea Jeglié di conseguiré nella lunga época del suo servizio dei risparmi, per poter poi, quando piacque al Signore di chiamarlo a miglior vita, chiudere gli occhi coli' animo quieto dell' agiato che lascia i superstiti in buone cou-dizioni. Fatale caso volle ancora che poche settimane prima della morte dovesse sosteriere quei gravi sagrifici, che di regola vanno congiunti col matrimonio di una figlia — dimodochè la fami- glia, nel momento in cui perdette il diletto padre ed único sostegno, rimase quasi priva di mezzi pecu-niari e condannata a lottare coi più serii imbarazzi. In tali' frangenti i desolati superstiti si rivolsero alla Giunta provinciale colla suppüca de près. 14 maggio 1894 N. 2193 implorando la concessione d'un sussidio onde poter supplire alie spese di malattia e sepoltura del caro estinto. La Giunta provinciale prese in riflesso queste condizioni, a lei ben note, ed avuto dal-1'altro canto riguardo ai zelanti e proficui servigi prestati dal defunto Contabile per oltre trenta anni alia Provincia, non poté far a meno di prestare 1'invocato soccorso accordando ai petenti la sovvenzione di f. 200, — ed ora si fa un dovere di domandarne la ratificazione, proponendo che ali' Eccelsa Dieta piaccia di deliberare : Viene impartita la sanatoria al sussidio di f. 200:— assegnato dalla Giunta provinciale col decreto 14 maggio 1894 N. 2193 ai superstiti del defunto contabile provinciale Andrea Jeglié per spese di sua malattia e tumulazione. Capitano : E' aperta la discussione sopra questa proposta. Non essendo chiesta la parola, metto ai voti la proposta. I Signori che vogliono impartiré la sanatoria al sussidio accordato alia famiglia del defunto Jeglič contabile provinciale sono pregati di rimanere seduti (nessuno si aba). La sanatoria è impartita. Prego 1' ouorevole Verzegnassi di leggere il rapporto della Giunta con cui propone la sanatoria al sussidio accordato al Comitato esecutivo per le festività del 25° anniversario della costi-tuzione del corpo dei vigili in Gorizia. Verzegnassi : (legge GN. 456/95.) Eccelsa Dieta, II Comitato esecutivo per le festività in ricorrenza del XXV anniversario della costituzione del corpo dei pompieri di Gorizia presentava il 20 giugno a. d. al N. 2746 alia Giunta provinciale la seguente istanza : „Eccelsa Giunta, II firmato incaricato di solennizzare il XXV. anniversario della costituzione del corpo dei pompieri deliberó di assegnare parte del ricavato utile della festa pubblica che si dará in tale occasione il 29 corr. al fondo di soccorso del corpo, istituito già da parecchi anni, ma pur troppo non portato ancora al punto da corrispoudere perfettamente alio scopo. Egli ritenne, che ricordare nei giorni di festa quelli d' infortunio e volgere a questi il pensiero cercando di provvedere almeno in parte agli eventuali bisogni derivauti dai casi, nei quali il pompiere esponendo la propria a salvezza della vita e sostanza altrui, presta disinteressatamente 1' opera sua per nulla curando il pericolo, che continuo gli sovrasta e persino rimanendo talvolta vittima della propria abuegazione, doveva, essere il modo migliore a solennizzare il suddetto avvenimento. Egli è percif) che il firmato fidente nella cortesia di Codest'Eccelsa Giunta, osa avauzare sentita preghiera, che 1' Eccelsa Giunta si compiaccia dargli la mano a quest' opera eminentemente umanitaria contribuendo una somma a favore di quel fondo. Ad avvalorare questa sua, si permette di ricordare i servigi prestati dal corpo dei pompieri agli iucendi di Ronzina, S. Floriano, Salcano ed altri ancora senza che il medesimo avesse ricevuto un qualche compenso. Nella speranza di veder benignamente accolta tale sua preghiera, il firmato si fa un dovere di esprimere a codest'Ecc. Giunta i più sentiti e cordiali ringraziamenti in antecipazione." La Giunta provinciale, avuto riflesso ail' importanza ed utilità deli' istituzione del Corpo dei pompieri e nell'intento di favorirne lo sviluppo, assegnava a favore del fondo del detto corpo dei pompieri la sovvenzione di fiorini 100.— e ne invoca ora 1'approvazione dell'Eecelsa Assemblea propouendo che le piaccia di deliberare : . Viene ratifieato il sussidio di fiorini 100.— assegnato col decreto della Giunta provinciale del 27 giugno 1894 N. 2746 a favore del fondo del Corpo civico dei pompieri di Gorizia. Capitano : Viene chiesta la parola per diseutere su questa do man d a di sanatoria ? Non è il caso. Metto ai voti la proposta. I Signori che appro vano la sanatoria al sussidio accordato al Comitato esecutivo per ¡e festiviti\ del 25° anniversario della costituzione del corpo dei pompieri, sono pregati di rimaner seduti. (nessuno si alza). La sanatoria è impartita. Segue ancora un ultimo rapporto della Giunta con cui essa propone la sanatoria a pensioni, coutributi d'educazione e sussidi accordati a maestri e famiglie derelitte. Kioerco 1'onorevole Pajer di leggere il rapporto. Pajer : (legge GN. 457/95) Eccelsa Dieta, Le orfane Maria e Carolina Siinzig, figlie del defunto maestro in pensione Giovanni Simzig, avevano nmiliato a Sua Maestà 1' augustissimo Impe-ratore una supplica per la graziosissima concessione d'un annua glaziale. L' Eccelso i. r. Ministero del Culto p dell'Istriizione la restituí perö col rescritto del 12 febbraio a. d. N. 2361 osservando, non poter esso appoggiare la demanda perché il padre delle supplicauti già quale capomaestro delle cessate scuole normali in Gorizia non percepiva la sua pensione dai mezzi delto Stato, ma bensi dal fondo scolastico provinciale, per cui stava al Consiglio scolastico provinciale di accordare, coli1 ascenso della Giunta provinciale, 1' i m plora ta graziale. II Consiglio scolastico provinciale, presa nella seduta del 24 febbraio a. d. l'unanime deliberazione di concedere a ciascheduna delle supplicauti l1 annua graziale di f. 80._ne domandava colla nota del 26 dello stesso mese N. 136 1' assenso della Giunta, la quale, considerate che le petenti si trovano in avanzata età, che è comprovata la loro malferma salute ed inability all' acqtii-sto, ehe i loro mezzi di sussistenza, sono notoriamente insufficient!, con nota del 21 marzo a, d. N. 1056 si dichiarava consenziente alla proposta. L' orfana Franeesca Thomaun figlia del defunto maestro delle scuole normali in Gorizia Antonio Valentino Thomaun implorava l'intercessioue deli' i. r. Consiglio scolastico provinciale onde conseguirle la grazia di poter ulteriormente percepire l1 annua graziale di f. 60 statale accordata dall'Eccelsa Dieta nella sessione del 1890. Accolta 1'istanza ^della Thomann nella seduta del 24 febbraio a. d., il Consiglio scolastico colla nota del 26 dello stesso mese N. 1011 domandava 1'assenso della Giunta al proprio deliberato di concedere la graziale per ulteriori tre amii dal 22 ottobre 1893 in poi. Esseudo le coiidizioni della petente sotto ogni rapporto degne di venir prese in partieolare considerazione, la Giunta non esitö punto di pronunciarsi in favore dell' iinplorata concessione. Del pari aderiva la Giunta alia proposta dell' istesso i. r. Consiglio scolastico provinciale, comunicata colla nota del 30 maggio a. d. N. 329, di accordare cioê a Giovanna Vedova del defunto maestro Mask di Cerou l1 ulteriore percepiineuto del contributo di educazione di anuui f. 50 in favore del di lei figlio Cario dal 1. di marzo 1894 in poi per tre anni, oppure sino a che sarà iu altro modo provveduto al di lui sostentamento. Nel dare il proprio assenso, la Giunta ebbe riguardo alla circostanza che il sedicenne Carlo Mask studia ancora JtH' i. r, Istituto magistrale di Capodistria, e che le condizioni ecouomiche delta vedova — dali' epoca della concessione del contributo — non si sono punto migliorate. Il già maestro promisorio delle scuole popolari Andrea Bresôak, che in tale qualità aveva quasi per veuti anni servito presso le scuole popolari di S. Daniele, VojšČica e Kobilaglava, doman-dava coli' istanza de près : 3 novembre 1893 N. 5068, che gli venisse in via di grazia accordato un sussidio annuo quale provvedimento per la sua avanzata età. Sentito il voto dell' i. r. Consiglio scolastico provinciale, che le venue favorito colla nota del 3 agosto 1894 N. 572, la Giunta provinciale, presi in considerazione i motivi esposti dal suppliante nella sua istanza ed ammessi dall' autorità scolastica, cioô i luughi servigi prestati a piena sodisfazione della preposta autorità, la sua avanzata età, le sfavorevoli condizioni ecouomiche, 1' ob-bligo di provvedere al manteuimento della famiglia consistente della inoglie e di due figli di ancor teñera età — dichiarava colla nota dell' 8 agosto a. d. N. 3468 di acconseutire che al Breščak venga assegnato 1' annuo sussidio di f. 120.— Il maestro presso la scuola popolare di Aquileja Michele Paulin venne, in seguito al res-critto deli' i r. Consiglio scolastico proviuciale del 15 aprile 1894 N. 280 colla fine del decorso anuo scolastico collocato nel permanente stato di riposo colla pensione annua di f. 235.—, corris-pondente a 4/8 dal suo stipendio. Col decreto del Reverendissimo Ordinariato arcivescovile del 25 aprile 1858 nominato maestro supplente, egli servi in taie qualità successivamente a Mariano, Monfalcone e Pieris. L' I. R. Consiglio scolastico distrettuale di Gradisca lo nominö nell' anno 1872 maestro provvisorio a Versa ed il Consiglio scolastico provinciale lo promosse nell' auno susseguente a maestro definitivo di III classe trasfereudolo nell' anno 1887, per riguardi di servizio, alla scuola popolare di Aquileja, dove rimase sino al suo pensiouamento. 11 Paulin servi quindi effettivamente oltre 36 anni. Con tutto ciö nella commisurazione della pensione a sensi del §. 62 della legge 10 marzo 1870 N. 18 B. L. P. non potevano computar-glisi che soli 22 anni di servizio, aveudo egli conseguito 1' abilitazione al magistero appeua nel 1870 e la nomina a maestio provvisorio nel 1872, per eni a norma del §. 64 della citata legge gli spet-tavano soltanto 4/8 del suo stipendio computabile di complessivi f. 470.— Ora espose il sig. Paulin in una sua supplica presentata all'i. r. Consiglio scolastico provinciale non poter egli con questa esigua pensione mantenere sè e la propria famiglia ; essere, tanto la moglie che una delle figlie di cagionevole salute, e perciö bisoguevoli di continua assistenza medica, non avere egli alcun altro provento che quello della pensione e versare per couseguenza nelle più miserando condizioni ecouomiche. Avendo 1' i. r. Consiglio scolastico distrettuale amplamente confermato la sussistenza delle condizioni esposte dal petente, l'Autorità scolastica provinciale nella seduta del 31 luglio 1894 prese l'unanime deliberato di invocare a mezzo della Giunta provinciale a favore di Paulin .Michele in via di grazia uu aumento della pensione, portándola a 6/8 del suo stipendio e precisamente a f. 352:50. La Giunta, riconosciuta l'equità di tale proposta aderi al rispettivo assegno e si fa ora un dovere di dumandarne la ratificazione. Ciö esposto ouorasi la relacionante di proporce, che 1' Eccelsa Dieta si compiaccia di deliberare. Viene impartita la sanatoria 1. Al consenso dato dalla Giunta all'i. r. Consiglio scolastico proTinciale colla nota del 21 marzo 1894 N. 1056 che alie orfane Maria e Carolina del defunto maestro delle scuole normali di Gorizia Giovanni Simzig venga accordata a ciascheduna la graziale annua di f. 80 ; 2. AU' adesione data colla nota del 4 aprile 1894 N. 1054 al deliberato dell' i. r. Consiglio scolastico provinciale di accordare all' orfana Francesca del defunto maestro delle scuole normali di Gorizia Antonio Valentino Thomann 1'ulteriore godimento dell'annua graziale di f. 60 per ancora 3 anni incominciando dal 22 ottobre 1893 ; 3. AU'adesione data colla nota del 13 giugno 1894 N. 2482 al deliberato dell'i. r. Consiglio scolastico provinciale di concedere alia vedova Gioseffa Mask di Cerou peí suo figlio Cario 1' ulteriore percepimento del coutributo di educazione di f. 50 annui per la durata di ancora tre anni a coininciare dal 1. marzo 1894; 4. Alia concessione di una graziale annua di f. 120 iu favore del già maestro provvisorio delle scuole popolari Andrea Breácak di S. Daniele, comunicata all' i. r. Consiglio scolastico provinciale colla nota dell' 8 agosto 1894 N. 3468 ; 5. Al consenso di accordare al maestro in pensione Michele Paulin di Aquileja 1' aumento délia sua pensione in ragione di 6/8 dell' ultimo sno stipendio computabile, consenso questo che venne colla nota del 17 agosto a. d. N. 3528 partecipato all'i. r. Consiglio scolastico provinciale. Capitanes : Viene chiesta la parola sopra queste proposte fatte a nome della Giunta provinciale 1 Non è il caso. Credo di poterie metiere ai voti nel loro complesso. Prego i Signori che sono d' accordo di accordare la sanatoria ai contributi d' educazione, a pensioni e sussidi accordati a maestri e famiglie derelitte, di voler riinauere seduti. (nessuno si alza). Con ció sarebbe esaurito 1' ordine del gioruo dell' odierna seduta. Per domani sono gñ\ occupati in seduta i comitati, ed essendo- assai importante che essi lavorino e mi forniscano inateriale, proporrei di tenere la prossima seduta peí 25 corrente a ore 5 poní, mettendo all'ordine del giorno per la motivazione le proposte insinúate oggi, indi i seguenti rapporti del Comitato di finauza: Sul consuntivo del fondo d'Esonero p. 1893; sul consuntivo di diversi piccoli fondi p. 1893 ; sul preventivo di diversi piccoli fondi p. 1895 ; sul consuntivo del fondo stipendi p. 1893; sul preventivo del fondo stipendi p. 1895 : sul consuntivo del fondo opérai inabili p. 1893 ; sul preventivo del fondo opérai inabili p. 1895. E con ció credo di poter chiudere 1' odierna seduta. (fiue della seduta ore 6 pom.) «oiateniitoi Annuncio petizioni. Proposta Gregorčič: sulla modificazione del Regolamento elettorale provinciale, — sulla modificazione dello Statuto comunale di Gorizia. — sulla modificazione del Regolamento elettorale della camera di commercio di Gorizia. — Proposta Dottori sull' importazione dei vini dalla Francia. — Interpellanza riguardo alia ferrovia della Valle del Vippaco — Interpellanza riguardo al sussidio in favore della strada di Trenta. — Motivazione della proposta circa congiunzioni ferroviarie. — Motivazione di quella sulle condizioni economiche dei maestri, — di quella sulla modificazione del piano d' istruzione della scuola agraria, — di quella sulla revisione del catasto, — di quella sulla riduzione della imposta fondiaria, — di quella sull'incolato, — di quella sulla mo. dificazione del Regolamento elettorale comunale. — Consuntivo diversi piccoli fondi, e preventivo. — Consuntivo e preventivo fondo stipendi. — Consuntivo e preventivo fondo opérai inabili al lavoro. Presentí : Il Capitano provinciale II Commissario Imperiale S. E. il Conte Francesco Coronini-Cronberg Cav. Luigi de Bosizio e Nr. 18 deputati. (Principio della seduta a ore 5 pom.) Capitano : Trovandoci radunati in numero legale dichiaro aperta la seduta e prego di leggere il verbale dell' antecedente. ff. di Segretario : (ilegge il P. V. della seduta del 22 gennaio.) Capitano : Se non viene fatta qualche osservazione al processo verbale testé preletto, credo di poterlo dichiarare per approvato. (E approvato.) Ho F onore di comunicare le seguenti petizioni : Del Comitato stradale di Monfalcone che chiede un sussidio per la riattazione del tronco di strada Villaraspa-Bestriuja, — e del Comune di Podgora che domanda un sussidio per opere di difesa sul fiume lsonzo. — Queste due petizioui per 1' indole del petito passeranno al Comitato delle petizioui. Debbo inoltre insinuare tre altre petizioni che passeranno al Comitato di finanza, cioè quella della Podesteria di Žaga che chiede uu contributo a favore di quella scuola di panierai da istituirsi. Siccome che nel preventivo del fondo provinciale si contiene già quest' importo annuo, è naturale che questa petizione vada al Comitato di finanza, La seconda concerne la domanda del Comune di Cormons per un annuo contributo a favore della Scuola industríale da istituirsi, ed anche questa passa al Comitato di finanza. E finalmente c' ê la supplica della Deputazione comunale di Bomans per un' antecipazione di f. 2000 per la costruzione di un nuovo Cimitero. Siccome che il Comitato delle petizioni non puô far proposte che sull' impiego delle spese per la manutenzioue di strade, e non puô proporre che si concedano mutui dal fondo provinciale, credo perciö di dover passare anche questa petizione al comitato di finanza. Ho da insinuare quattro proposte e veramente tre comunicate dall'onor. Gregorčič, la prima sulla modificazion.e del Regolamento elettorale provinciale; la seconda sulla modificazione delto Statuto della cittit di Gorizia ; la terza sulla modiflcazione del Regolamento elettorale della Camera di com-mercio e d' Iudustria in Gorizia, e finalrneute una quarta proposta dell' onorevole Dottori circa 1' in-troduzioue dei vini dalla Francia. Prego di leggere queste quattro proposte, clie mi far6 uu dovere di metterle per la moti-vazione all' ordine del gioruo della prossima seduta. fF. di Segs^etario : (legge). Zakon z dne .... s katerim se preminja deželni volilni red za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško z dne 26. februarja 1861, drž: zak. št. 20, že premenjen po zakonu z dne 26. januarja 1867, dež. zak. št. 6. S pritrditvijo deželnega zbora Svoje poknežene grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako-le: Člen I. Paragrafi 4, 13, 15, 22, 36, 47, 48 in 49 deželnega volilnega reda z dne 26. februarja 1861, drž. zak. št. 20, že premenjenega zakonom z dne 26. januarja 1867, dež. zak. št. 6, se bodo glasili naprej tako-le : §. 4. V vsakem teh volituih okrajev je vsako mesto, trg in zavoljo obrtnosti imenitni kraj volišče, glavno volišče vsega volitnega okraja pa tisti kraj, ki je v prejšnjem paragrafu pri posameznih volituih okrajih prvi imenovan. §. 13. V §. 3. naštetim mestom, trgom in obrtnim ktajem volijo poslance naravnost (po neposrednji volitvi) vsi tisti polnoletni avstrijski državljani, katerim je predpisan v njih kak izraven davek, ali katerim je po posebnem občinskem ustanovilu (štatutu) ali po občinski postavi z dne 7. aprila 1864 dana oblast, voliti občinske zastopnike omenjenih, kot poseben volitni okraj razglašenih mest, trgov in obrtnih krajev, ako jih ne izključuje od volilne pravice §. 18. volilnega reda za deželni zbor. §. 15. Može izbornike volijo v vsaki (kmečki) soseski tisti izmed občinarjev, ki so poklicani po občinski postavi z dne 7. aprila 1864 za volitev občinskih zastopnikov in ki niso izključeni od volilne pravice po §. 18. volilnega reda za deželni zbor. §. 22. Vse volilce, kateri po besedah te volitvene postave delajo skup eno volitno skupino (okraj), je treba spisati v poseben imenik (spisek). V volituih skupinah mest, trgov in obrtnih krajev, navedenih v §. 3. A. b, c, d, se zapišejo volilci vsakega mesta, trga ali obrtnega k.aja v poseben imenik. Postavljene!, kateri spisujejo imenike volilcev vsakega volilnega okraja ali vsakega volišča, narejajo vsak takošen imenik v dveh enačili primerkih, da se rabita pri volitvi, in imajo te imenike vedno v razvidnosti. §. 36. Vsaka skupina volilcev in vsak njen del voli vpričo cesarskega komisarja; to voljenje vodi izmed skupine ali njenega dela postavljena voljena volitua komisija (izborna komisija), katera obsega : 1. za skupino volilcev izmed velikih gruutnih posestnikov štiri od volilcev samih in tri od cesarskega namestnika izbrane može ; 2. za vsako mesto, trg in obrtni kraj, navedene v §. 3. A., župana ali namestnika, ki ga on postavi, dva člana občinskega starašinstva dotičnega mesta, trga in obrtnega kraja ter štiri od volitnega komisarja izbrane može; 3. za vsako skupino volilcev v kmečkih občinah tri od volilnega komisarja in štiri od ¡zbornikov izvoljene volilce tiste skupine. §. 47. Kakor so vsi pričujoči volilci svoje glasove oddali, mora predsednik volitue komisije izreči, da je glasovanje končano ; na to podpišeta volitna komisija in pa volitni komisar obojni razkazek glasovanja in brž potem se zaénó glasovi preštevati. Predsednik volitne komisije naznanja pri ti priči, kar se je pri preštetji glasov našlo. Pri volitvah mest, trgov in obrtnih krajev, katerih je več združenih v en volitni okraj (§. 3. A. b, c, d,), odpošljejo volitni komisarji neglavnih volišč volilne akte predstojniku politične oblasti v glavnem volišču, kateri jih nemudoma vroči ondašnji volitni komisiji, da razglasi skupni izid volitve. §. 48. Da je kak poslanec za deželni zbor veljavno izvoljen, je potreba brezozirne (nasebne) večine glasovalcev. Pri enakem številu glasov razločuje vsikdar žreb, katerega vzdiguje predsednik volitne komisije, pri volitvah mest, trgov in obrtnih krajev, navedenih v §. 3. A. b, c, d, predsednik volitne komisije na glavnem volišču. v §. 49. Ce se pri glasovanji ne doseže taka večina glasov za enega ali druzega poslanca, glasuje se v drugo, in če bi se tudi pri drugem glasovanji ne pokazala potrebna večina, naj se napravi ožja volitev. Če je potrebno drugo glasovanje ali ožja volitev v volitnih okrajih mest, trgov in obrtnih krajev, navedenih v §. 3. A. b, c, d, naznani to volilni komisar glavnega volišča volilcem vsega volitnega okraja, in voli se zopet po določbah §§. 4. in 47. Člen II. Drugi odstavek §. 27. in §. 28. odpadeta. Člen III. Ta zakon stopi v veljavo s prihodnjimi splošnimi volitvami v deželni zbor. Člen IY. Mojemu ministru notranjih zadev je naročeno, da izvrši ta zakon. Legge del ... . con la quale viene modificato il Regolamento elettorale provinciale per la Contea principesca di Gorizia e Gradišča d. d. 26 febbraio 1861 N. 20 B. L. I., giá modificato dalla legge 26 Gennaio 1867, N S B. L. P. Coll' asseuso della Dieta provinciale della Mia Contea principesca di Gorizia e Gradišča trovo di ordinare quanto segue : Articolo I. 1 paragrafi 4, 13, 15, 22, 36, 47, 48 e 49 del Regolamento elettorale provinciale d. d. 26 Febbraio 1861, N. 20 B. L. I., giá modificato dalla legge 26 Gennaio 1867, N. 6 B. L. P., suoneranno d'ora innanzi cosi : § 4. In ognuno di questi distretti elettorali ó ogni cittá, borgata o paese industríale luogo elettorale, e capoluogo elettorale di tutto il distretto elettorale quello primo noininato al precedente paragrafo nell' indicazione di ciascun distretto elettorale. § 13. I deputati delle cittá, borgate e luoghi industrial!, indicati nel § 3 sono da eleg-gersi mediante elezione diretta da t uiti quei cittadini austriaci maggiorenni, ai quali viene ivi presentía un1 imposta diretta, o quali, secondo uno statuto speciale comunale o secondo la legge comu-nale del 7 Aprile 1864, hanno diritto d'elezione alia Rappresentanza comunale delle cittá, borgate e luoghi industriali, formanti un distretto elettorale, e che non sono esclusi dal diritto attivo di elezione in forzá del § 18 del Regolamento elettorale per la Dieta provinciale. § 15. Gli elettori di ogni Comune sono da eleggersi da quei membri comunali che secondo la legge comunale del 7 Aprile 1864 hanno diritto d1 elezione alia Rappresentanza comunale e non souo esclusi dal diritto attivo d'elezione in forza del § 18 del Regolamento elettorale per la Dieta. § 22. Tutti gli aventi diritto di elezione, che secondo le disposizioni del presente rego-lamento elettorale formano un corpo elettorale, sono da inscriversi in un apposito elenco. Nei corpi elettorali delle città, borgate e luoghi industriali indicati al § 3. A. b, c, d, sono da inscriversi in appositi elenchi gli aventi diritto di elezione di ogni città, borgata e luogo industríale. La lista degli elettori di ciascun corpo e luogo elettorale deve tenersi in evidenza dagli organi chiamati ad estenderla, ed estendersi in due esemplari per procedere all1 elezione. § 36. La direzione dell' elezione di ciascun corpo elettorale e di ciascuna parte del mede-siino, a cui si procede in presenza di un cornrnissario governativo, viene demandata ad una commis-sione elettorale formata dal corpo stesso o da lui parte, e che si compone : 1. per il corpo elettorale del grande possesso fondiario di quattro membri nominati dagli aventi diritto di elezione e di tre membri nominati dal Luogotenente ; 2. per ogni città, borgata e luogo industríale iudicato al § 3 A del podestà o del da luí destínalo sostituto, di due membri della Rappresentanza comunale del luogo elettorale e di quattro membri nominati dal commissario elettorale ; 3. per ogni corpo elettorale dei comuni foresi di tre membri del corpo elettorale nominati dal commissario elettorale e di quattro nominati dagli stessi elettori. § 47. Appena tutti i presenti elettori avranno dato i loro voti, il presidente della com-missione elettorale dichiarerà chiusa la votazione, la commissione ed il commissario elettorale firme-ranno il duplice elenco di votazione, e si comincierà tosto eolio scrutinio. II risultato della seguita numerazione dei voti dovrà dal presidente tosto parteciparsi alia commissione elettorale. I commissari elettorali dei luoghi elettorali non principali delle città, borgate e paesi industriali, formanti un corpo elettorale (§ 3. A. b, c, d,) trasmetteranno gli atti d' elezione al preside dell' ufficio politico del luogo elettorale principale, il quale li consegnerà immediatamente alla commissione elettorale di questo luogo, che promulgherà il risultato complessivo della votazione. § 48. Per la validità dell' elezione di ogni deputato alia Dieta provinciale è necessaria 1' assoluta maggioranza di voti. Se havvi parità di voti decide in tutti i casi la sorte, alla cui estrazione si procede dal presidente della commissione elettorale, in quanto alie elezioni delle città, borgate e luoghi industriali, enunziati al § 3. A. b, c, d, dal preside della commissione elettorale del luogo elettorale principale. § 49. Non ottenendosi all'atto di votazione una tale maggioranza di voti per 1' uno o per 1' altro dei deputati da eleggersi, si procede ad un secondo scrutinio, ed in caso anche in questo non si ottenga la necessaria maggioranza, si passa all' elezione ristretta. Se avviene necessario un secondo scrutinio od una elezione ristretta nelle cittá, borgate e paesi industriali, coutemplati al § 3 A. b, c, d, annunzierà questo il commissario elettorale del luogo elettorale principale agli elettori di tutto il distretto elettorale, e le elezioni si ripetono a sensi dei §§ 4 e 47. Articolo II. II secondo capoverso del § 27 ed il § 28 souo abrogati. Articolo III. Questa legge avrit vigore dalle prossime elezioni generali alia Dieta provinciate. Articolo IV. II Mio Ministro dell' Interno 6 incaricato di eseguire questa legge. IF. di Segretario : (legge). Zakon z dne.....s katerim se preminja občinski red (statut) mesta Goriškega z dne 28. novembra 1850. S privolitvijo deželnega zbora Svoje poknežene grofije Goriške iu Gradiške ukazujem tako-le : §. 1. Vsi avstrijski državljani, ki imajo v občinskem okolišu mesta Goriškega kako hišo ali zemljišče, ali ki vršijo v njem samostaluo kako rokodelstvo ali katero koli obrt, od katere plačujejo izraven davek, ali ki stanujejo v imenovanem ozemlji iu plačujejo davek od drugih svojih dohodkov, so, razen občinskih domačinov in meščanov, mestni občinarji. Ako niso ne domačini, ne meščani občinski, imenujejo se občinski zadružniki. §. 2. Volilci v občinski za stop so, v kolikor jim ue nasprotuje katera v §. 32. imenovanega občinskega reda navedenih izjem : 1. občinski meščani možkega spola; 2. med domačini in zadružniki tisti, ki pripadajo kateri izmed naslednjih vrst: a) tisti, ki plačujejo kak izraven davek od hiše, ali od zemljišča, ali od dela teh, ležečih v občinskem okolišu, ali od rokodelstva ali od katerega koli obrta, s katerim se pečajo v občinskem ozemlji, ali od katerega koli dohodka ; b) državni, deželni in občinski uradniki, ki so v službi, v stalnem ali v začasnem pokoju ; c) častniki, ki spadajo v vrsto, zvano militia stabilis ; d) duhovniki, ki so stalno nameščeni v službi, v stalnem ali v začasnem pokoju : e) doktorji vseh fakultat, ki so dosegli svojo akademijsko čast na kakem državnem vseučilišču : f) učitelji, profesorji in ravnatelji na kakem ¡avnem učnem zavodu v Gorici, ki se vzdržuje na stroške države, dežele ali občine, naj si bodo v službi, v stalnem ali v začasnem pokoju. §. 3. Devajo se ob veljavo določbe v drugem odstavku pod črko a v §. 31, 2 ter pod črko d naslednjega §. 32 občinskega reda mesta Goriškega z dne 28. novembra 1850. §. 4. Občinski zadružniki imajo pasivno volilno pravico v občinski zastop pod istimi pogoji, kakor občinski domačini §. 5. Uvrščevanje občinskih zadružnikov v volilne rede se vrši v smislu predpisov §. 35 omenjenega mestnega štatuta. Občinski zadružniki, navedeni v §. 2 št. 2, a pričujočega zakona, kateri ne pripadajo vsled davka v prvi ali drugi volilni razred, uvrstijo se v tretji ; občinski zadružniki, navedeni v istem §. 2, št. 2, črka b f. v drugi razred, ako ne pripadajo vsled davka v prvi razred. §. 6. S tem zakonom se deva ob veljavo zakon z dne 11. novembra 1868, dež. zak. št. 25. §. 7. Ta zakon stopi v veljavo pri prihodnjih volitvah v občinski zastop. Legge del.....colla quale viene modificato lo Statuto comunale della cittit di Gorizia del 28 novembre 1850. Coll' adesione della Dieta provinciale della Mia Contea principesca di Gorizia e Gradišča trovo di ordinare quanto segue. § 1. Tutti i cittadini austriaci che possedono nel circondario comunale della cittil di Gorizia una casa od un fondo, o che esercitandovi indipendentemente un mestiere o qualunque altro ramo d'industria pagano un' imposta diretta, o che dimorano nel detto territorio e vi pagano un'imposta su altn loro redditi, sono, oltre ai pertineuti ed ai cittadini del Comune, membri comunali della cittii. Se non sono nè pertinent!, uè cittadini del Comune, essi si chiamano consorti eomunali. § 2. Sono elettori alla Rappresentanza comunale, in quanto che non si oppone loro una delle eccezioni addotte nel §. 32 dello Statuto comunale : 1) i cittadini del Comune di sesso maschile, 2) ira i pertinenti e consorti quelli che appartengono ad una delle seguenti catégorie : a. quelli che pagano un' imposta diretta d'una casa o d'un terreno o d'una parte d'en-trambi, situate nel circondario comunale, o d' una professione o d'un industria esercitata nel circon-dario comunale, ovvero d'una qualsivoglia reudita, b. gl' impiegati dell' Impero, proviuciali e eomunali effettivi o in istato di peusione o quie- scenza ; c. gli ufficiali che appartengono alla milizia stanziale ; d. gli ecclesiastici di nomina stabile, effettivi o in istato di pensione o quiescenza ; e. i dottori di tutte le facoltà, se hanno conseguito il grado accademico presso un istituto dello Stato ; ed /'. i maestii, professori e direttori presso un pubblico stabilimento d1 istruzione in Gorizia, sostenuto a carico dello Stato, della Provincia o del Comune, sieuo essi effettivi o in istato di pensione o quiescenza. § 3. Sono abrogate le disposizioni al secondo capoverso della lettera a del § 31 ed alla Jettera d del successivo §. 32 dello Statuto comunale della città di Gorizia dd. Vieuna 28 novembre 1850. § 4. Ai consorti eomunali spetta il diritto passivo d'elezione alla Rappresentanza comunale sotto le stesse condizioni corne ai pertinenti del Comune. § 5. La ripartizione dei consorti eomunali fra i corpi elettorali si eseguisce a sensi delle prescrizioni del §. 35 dello Statuto comunale succitato. — I consorti eomunali iudicati al § 2 Nr. 2 lettera a della présente legge, i quali in forza del pagamento d'imposta non appartengono al l.o o al 2.0 corpo elettorale vengono aggregati al terzo ; i consorti eomunali iudicati allo stesso §. Nr. 2 lettera b-f al secondo corpo elettorale se in forza del pagamento d'imposta non appartengono al l.o corpo elettorale. § 6. Cou questa legge viene abrogata la legge dell' 11 novembre 1868 B. L. P. Nr. 25. § 7. Questa legge entra in vigore colle prossime elezioni alla Rappresentanza comunale. Visoki deželni zbor naj sklene : Visoki c. k. vlada se poživlja : I. da premeni volilni red kupčijske in obrtnijske zbornice v Gorici, potrjeni z razpisom visokega c. k. trgovinskega ministerstva z dne 23. aprila 1884 št. 13.008 in uveden z razglasom e. k. namestništva za Primorje z dne 22. maja 1884. dež. zak. št. 16, v tem zmislu, da bodo imeli aktivno volilno pravico v imenovano zbornico vsi oni udje trgovstva in obrtnijstva, kateri uživajo neomejene državljanske pravice ter se pečajo v okraju zbornice samostalno ali kot očitni družbeniki (po členili 85 in 99 trgovinskega zakonika) s kako kupčijo, obrtnijo ali z rudarijo, od katere plačujejo davek ; dalje vse one osebe, katere stoje na čelu trgovinskim ali obrtnijskim podjetjem na delnice kot predstojniki ali ravnatelji (§. 7, odstavek 1 zakona z dne 29. junija 1868, drž. zak. št. 85), ako omenjena podjetja odrajtujejo davek v okraju zbornice ; II. da predloži visokemu državnemu zboru načrt, zakona, po katerem se preustrojijo obstoječe kupčijske in obniške zbornice v tem smislu, da se jim priklopijo kot uovi oddelki delavske zbornice za rokodelske in obrtniške delavce tako, da bota imela oddelka po enako število odbornikov in da bota skupno izvrševala volilno pravico v deželni in državni zastop. Deželnemu odboru se nalaga, naj naznani ta sklep deželnega zbora visoki c. k. vladi. V formalnem oziru predlagam, naj se izroči ta predlog legalnemu odseku, da se bo o njem posvetoval in poročal deželnemu zboru. L' eccelsa Dieta voglia deliberare : L' i. r. Governo viene invitato : I. di modificare il regolamento elettorale della Camera di Commercio ed Industria di Gorizia approvato col rescritto dell1 i. r. Ministero del Commercio dd. 23 aprile 1884 N. 13.008 e pubbli-cato colla notificazione dell1 i. r. Luogotenenza del Litorale dd. 22 maggio 1884 N. 16 B. L. P. nel seuso che il diritto attivo di elezione competerá a tutti quei membri del ceto commerciale ed iudustriale i quali sono in pieno godimento dei diritti civili ed esercitano indipendenti ovvero come soci aperti (giusta gli articoli 85 e 99 del Códice di Commercio) un commercio, ana industria od un1 impresa di scavi minerali nel distretto della Camera, ed inoltre quelle persone, che come capi o direttori conducouo imprese commerciali od iadustriali per azioni (§ 7 capoverso I. della legge 29 giuguo 1868 B. L. I. N. 85), se dalle enunziate imprese viene pagata un1 imposta nel distretto della Camera ; II. di avanzare al Consiglio dell1 Impero tiu progetto di legge colla quale vengono riorganiz-zate le esistentb Camere di Commercio ed Industria in maniera che ad esse verranno aggiunte come nuove sezioni Camere operaie per operai artieri ed industriali in modo che le due sezioni a-vranno un ngual numero di consiglieri e che eserciteranno in comune il diritto di elezione alie Kappresentanze pubbliche. La Giunta provinciale viene incaricata di partecipare all1 Eccelso i. r. Goveruo questo deliberato della Dieta provinciale. In linea fórmale propongo che la proposta passi al Comitato legale per studi e riferta. Capitano : Come dissi, tutte queste proposte verranno messe all1 ordine del giorno della prossima seduta. É ancora quella proposta insinuata dall1 Ouor. Dottori. Gli concedo la parola. Dottori: Mi permetto di proporre quanto segue : 1. La Dieta riconosce essere soturnamente dannosa alia produzione vinícola della Provincia la concessione di una riduzione del dazio d1 importazione dei vini dalla Francia. 2. La Giunta provinciale e incaricata di avanzare all1 i. r. Governo una petizione motivata, acciocché non venga accordata alia Francia una ridirdone del dazio d1 importazione dei vini. Capitano: Anche questa. proposta verrá messa per la motivazione all1 ordine del giorno della prossima seduta. Furono insinúate alcune interpellanze. Anzitutto quella dell1 onor. deputato Alfredo Conté Coronini. Coronini Alf. {legge). Vaša Prevzvišenost ! Deželni zbor pokuežene grofije Goriške in Gra-diške je v seji dné 12. aprila 1892 naložil deželnemu o.dboru, naj si izprosi od visoke c. kr. vlade dovoljenje, da bo smel meriti železnico iz Gorice do Ajdovščine po Vipavski dolini, ter naj pripravi splošni načrt in proračun z vso hitrostjo, da bo mogla biti revizija te črte že v jeseni leta 1892. V resnici pa je bila revizija še le prve dni meseca julija nasljednega leta. Od tega časa do danes je preteklo skoro 18 mesecev, ne da bi se videl kak napredek v „tej jako važnej stvari", kakor jo imenuje veleslavni deželni odbor v svojem poročilu za leto 1893 (stran 7). Ker nam veleslavni deželni odbor ni še podal tiskanega poročila o svojem delovanju po zadnjem zasedanji, in ker je že prišla Vipavska železnica med letošnje razprave deželnega zbora, dovoljujejo si podpisani do prevzvi-šenega gospoda deželnega glavarja sledeče vprašanje : Kaj je storil veleslavni deželui odbor v zadevi Vipavske železuice od prvih dnij julija 1893 do današnjega due ? Capitano : Na vprašanja gosp. poslanca grofa Alfreda Coronini-ja in tovaršev mi je čast odgovoriti, da je deželni odbor gledi) železnice po vipavski dolini popolnoma izpolnil naročilo visokega deželnega zbora. On je namreč prosil predkoncesije in jo zadobil, je dal napraviti načrt, in ko je bil dovršen, izvedlo se je komisijsko pregledovanje črte. Leta 1894 je še posebe poprašal visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo, ali je uže kaj sklenilo v zadevi vipavske železnice, pa ni prejel na to se nobenega odgovora. L' ouorevole deputato Conte Alfredo Coronini mi interpella sui passi intrapresi dalla Giunta prov. iu esecuzione del deliberate dietale concernente la ferrovia tra Gorizia e Aidussiua. Ho 1'ouore di rispondere che la Giunta ha completamente esaurito 1' incarico ricevuto dali' Eccelsa Dieta. Ha cio6 domandato e conseguito la concessione preliminare, e fatto allestire il progetto, e come sanno i Signori fu anclie tenuta la commissione di perambulazione, ma che nou ha ricevuto aneora una risposta dali' Eec. Governo. Ricercato pero il medesimo sulle disposizioni che inteude prendere in argoinento, anehe su c i 6" non ottenne alcuna risposta. L' onorevole deputato Rojic ha insinuato un! altra interpellanza. Gli concedo la parola. Rojic : Vaša Prevzvišenost! V seji odseka za železnice in ceste se je sinoči, 24 t. m. enoglasno sprejel predlog, da se dovoli podpora 5000 fr. za zgradbo ceste Soča-Trenta. Ker je stvar v vsakem ozira silno važna, vprašam Njegovo Vzvišenost gospoda deželnega glavarja, ali je voljan postaviti odsekovo poročilo že v prihodnji seji visokega deželnega zbora na dnevni red, in to temveč, ker zadeva ta stvar zajedno silno ubožno prebivalstvo, kateremu bi tako podjetje tudi direktno mnogo koristilo ? Capitano : Na vprašanje častivrednega poslanca dr. Ro/ica in tovaršev vštevam si v čast odgovoriti, da se mi do zdaj še ni izročilo odsekovo poročilo, da je pa gotovo postavim na dnevni red, kakor hitro je dobim v roke. L' onorevole deputato Rojic accennando ali' importanza che ha la strada che si progetta tra Soča e Trenta, m' interpella, se vorrb mettere all' ordine del giorno della prossima seduta questo argoinento. Ho Ponore di rispondere che il relativo rapporto del Comitato 11011 1'ho aneora nelle mani, ma che a vri» cura che venga pošto all' ordiue del gioruo tosto che lo stesso mi verra consegnato. L'onorevole Rojic ha insinnato aneora un'altra interpellanza. Rojic : (legge). Interpelacija deželnega poslanca dr. Aleksija Rojica in tovarišev do Njegove Vzvišenosti gospoda trgovinskega ministra zastran železnice po Vipavski dolini. Železniška zveza Vipavske doline z goriškim mestom in z južno železnico na Kranjskem razpravlja in naglasa se že dolgo časa. V deželnem zboru poknežene grofije Goriške in Gradiške povdarjala se je leta 1888 (Poročilo štv. 101), ko je bila v razpravi furlanska železnica. Klic prebivalstva v Vipavski dolini po taki zvezi zbudil je zasebnike, da so na svoje stroške' priredili načrt in proračun ozki železnici iz Gorice do Ajdovščine. Ali visoka c. kr. vlada je z odlokom z dne 4. novembra 1891 štev. 22.985 ta načrt zavrnila z dostavkom, da je pripravljena dovoliti, da se meri železnica po Vipavski dolini se širokim tirom, ki bi se nadaljevala na Kranjsko, da se združi z južno železnico. Vladni zastopnik v deželnem zboru goriškem je 1. 1892 izjavil (Poročilo štv. 123), da visoka c. kr. vlada bo podpirala tako podjetje, a ko se interesovaui krogi za to oglasijo. Deželni zbor goriški je na to v seji 12. aprila 1892 naročil deželnemu odboru, naj si izprosi tako dovoljenje iu naj delo pospeši, da bo revizija mogoča še tisto jesen. Ob enem je dovolil 100.000 gl. podpore železnici, ki bi se gradila. Dne 4. do 6.- julija 1893 se je vršila revizija te črte in od tistega časa ni več glasu od visoke c. kr. vlade, ker baje se ne more odločiti, kak tir bi imela Vipavska železnica „o z k i ali široki", dasi je bila leta 1891 odločno za široki tir in proti ozkemu. Mej tem, ko vlada visi med dvomi in se ne more odločiti na nobeno stran, gine nekdanje blagostanje Vipavske doline m kmalu bo opustošen svet, ki je nekdaj veljal kot rajski. Od dne do dne gine kmetijstvo, vinarstvo, živinoreja, obrtnija, kupčija, sploh blagostanje dežele iu s tem gine moč davke plačevati in dosledno tudi moč krvnega davka. Ko bo v prihodnjih časih vozil hlapon vojaške sile po vipavski dolini, kakor jih je od starodavnih časov vodila državna cesta, ne bo žvižgal med zadovoljnim ljudstvom po cvetni, marljivo obdelani dolini, marveč po puščavi, kjer bo klical neobdelan in ueobljuden svet: Vienua deliberaute Vipava periit. („Med tem ko so se na Dunaju posvetovali, je Vipava propadla"). In visoka c. kr. vlada niti ne bo imela izgovora, da ni bila na to opozorjena, kajti v deželnem zboru goriškem je bila o tem interpelovana 30. jauuvarja 1894, v državnem zboru 5. aprila in 7. decembra 1894, v govorih na to opomnjena v deželnem zboru 12. aprila 1892 in 9. maja 1893 (poročilo štv. 59.) v državnem zboru o raznih prilikah, zadnjič 21. maja 1894 (steuogr. zapisnik štv. 14.357) z resolucijami večkrat, zadnjič 19. maja 1894 (štv. zapisnik štv. 14.281), s peticijami 24. oktobra 1894 ter pogosto prej in poslej. Ali vse tu ni moglo nagniti visoke c. kr. vlade, da bi se bila odločila za ugoden odgovor; kajti 2. junija 1894 (sten. zap. štv. 14.968) jej je bila stvar še nezrela, dasi vredna, da se pospešijo pozvedovanja in razprave o njej. Ali se ima nekdaj srečna Vipavska dolina rešiti popolnega propada, odvisno je edino le od visoke c. kr. vlade, ki naj bi se za časa odločila bodisi za široki, bodisi za ozki tir in ki naj bi potem se svojimi sredstvi izdatno pripomogla, da se železnica v resnici zgradi, kajti ljudstvo oma-guje in je vsakdan potrebnejše pomoči. To spričujejo njegove peticije do deželnega zbora ter deputacije občinskih zastopnikov, ki se oglašajo, kjer mislijo dobiti pomoč in zagovornikov. Z ozirorn na to stavljajo podpisani na Njegovo Vzvišenost, gospoda trgovinskega ministra naslednji vprašanji: 1) Ali je upati, da se visoka c. kr. vlada v kratkem odloči za ozki ali široki tir železnici po Vipavski dolini ? 2) Ali hoče visoka c. kr. vlada potem izdatno pripomoči, da se zgradi ta železnica ? V Gorici 25. januarija 1895. Dr. Rojic l.r. — Dr. Gregorčič l.r. — Alfred Coroniui l.r. — Dr. Abram l.r. — Nikolaj Tonkli l.r. — Grča l.r. — Klančič l.r. - Kocjančič l.r. - Dr. Jos. vitez Tonkli l.r. Capitano: Quest'interpellanza esseudo diretta all'Eccelso Ministero del commercio, mi fac-cio un dovere di passarla al signor Commissario Imperiale. Commissario Imperiale: To interpelacijo predložim visoki vladi. Capitano : Prima di passare all' ordiae del giorno devo annunziare che 1' onor. Cavaliere Giuseppe Tonkli si é scusato per affari urgentissimi. Passando all' ordine del giorno il primo oggetto é la motivazione della proposta riflettente la congiunzione ferroviaria della cittá di Gorizia colla parte settentrionale della Monarchia. Concedo la parola all' onor. Cornnini. Coronini Conté Alf. Obe železnici, ono po soški dolini in vipavsko črto je visoki dež. zbor v preteklih sesijah pri raznih prilikah spoznal za jako važni in potrebni. Po tem takem mi tega ni treba še le dokazovati. Glede pa na to, da se mora glede nameravanih železnic marsikaj dogovoriti in dognati, predlagam, naj se ta zadeva izroči železničnemu in cestnemu-odseku v pretres. Capitano : La proposta é giñ, firmata da nove onorevoli deputati, quindi non credo sia necessario di domaudare se é appoggiata. Prego quindi i Signori che sono d' accordo di passare la proposta stessa al comitato ferroviario, di voler alzarsi. (maggioranza) Accettata, Segue ora la motivazione sulla proposta dell' ouorevo'.e Gregorčič concemente il migliora-mento delle condizioni economiche dei maestri delle scuole popolari. Gregorčič : Gledé na to, da nimamo posebnega odseka za šolske zadeve in da so nasve-tovane premembe le malega pomena, ker nameravajo samo popravo besedila onega načrta, kojega je visoki zbor sprejel uže v zadnji sesiji, predlagam,, naj se stvar izroči pravnemu odseku, da je pretrese in stavi sroje predloge. Esseudo che non abbiamo un comitato speciale scolastico e che le modificazioni alia legge scolastica sono di poca emití), propongo che 1' oggetto venga passato al Comitato legale per studi e proposte. Dottori: Domando la parola. Capitano: Domando scusa, non sono ammesse discnssioni sulle motivazioni delle proposte. Devo dunque mettere ai voti. Pajer: E' un emenda. Capitano : In questo caso ha la parola 1' onor. Dottori. Dottori: lo proporrei di demandare quest'oggetto a un comitato speciale e veramente alio scolastico, perché sará piü adatto, che quello legale, e proporrei anzi che venga nominato quello stesso che era costituito 1' altro anno. Gregorčič : Meni se sicer ne zdi potrebno, da se za to zadevo izvoli poseben odsek, a ker se tako predlaga, izjavljam, da nimam nič proti temu. Capitano : L' ouorevole Gregorčič non si oppone che venga passato 1' oggetto al Comitato speciale. Gli onorevoli Signori dunqne che sono d' accordo di passare questa proposta al Comitato scolastico, sono pregati di voler alzarsi (maggioranza) La proposta é accettata. Pajer: (fa certno di parlare). Capitano : Domando scusa. Ho messo ai voti la proposta dell' onorevole Dottori, che é quella di passare 1' oggetto sul miglioramenlo delle condizioni economiche dei maestri delle scuole popolari, al Comitato scolastico. Non posso dunque concedere piü la parola. Segue la motivazione sulla proposta rifletten'e la modificazione del piano d' istruzione della scuola agraria. Gregorčič: Moj predlog meri na to, da se v učni načrt naših kmetijskih šol sprejme tudi pouk v verstvu in da se dotičnima učiteljema veronanka odloči primerna letna nagrada. Ker gre torej za spremembo učnega načrta naših kmetijskih šol, predlagam, naj se dvar izroči pravnemu odseku v razpravo. La mia proposta tende a comprendere fra le materie d' insegnainento della scuola agraria anche T istruzione religiosa e di stabilire una rimunerazione annua ai rispettivi docenti. Essa involve quindi una modificazione del piano d' istruzione della seuola agraria. E' perció che propongo di af-fidare quest' oggetto al Comitato legale. Grča: Predlagam, naj se o tem predlogu glasuje s pozivanjem imen. Capitano : Anzitutto devo domandare se questa proposta e appoggiata ? Gregorčič : Ta predlog se nanaša samo na način glasovanja. O takih predlogih pa ne zahteva naš deželni opravilnik, da morajo biti podpirani. Capitano: Prima di tutto devo notare che 1' onorevole Gregorčič ha osservato che non sarebbe necessario che una proposta venga appoggiata. Rojic: Ni tako ! Poslanec Dr. Gregorčič je menil, da predlog poslanca Grče, ki zahteva glasovanje s pozivanjem imen," ne potrebuje podpore. Stvarni predlog gosp. poslanca Gregorčiča pa bi se moral izročiti kakemu odseku v razpravo, samo če ga podpirajo trije poslanci. O njem ni treba, da se še posebe glasuje. Capitano : Domando scusa. Questa e stata perO sempre 1' usanza di 25 anni che ogni proposta deve essere appoggiata. II Regolamento interno al secondo capoverso del § 9 prescrive che una proposta di singoli deputati deve essere motivata, e se questa viene appoggiata almeno da 3 deputati verrá deinandata alia preliminare discussione di speciale comitato, altrimenti la si avrá per respinta. R0Í'C : \ Coronini A.: J E aPP°^,ata ! Capitano •■ Appunto per questo lio domaudato se é appoggiata. E ora, giacché si e doman-data la votazione per appello nomínale, la metteró ai voti. Gregorčič : Jaz menim, da tu ni treba nobenega glasovanja več. Drugi odstavek §. 10 našega deželnega opravilnika govori razločno : Kadar trije poslanci podpirajo kak samostalen predlog, izročiti ga je v razpravo posebnemu odseku; brez take podpore je predlog zavrnjen. Ker je moj predlog zadostno podpiran, ni tedaj treba še posebe o tem glasovati, ali se ima izročiti odseku ali ne ; mariveč ga je brez druzega izročiti odseku. Določilo deželnega opravilnika je jasno iu ne dopušča drugačnega tolmačenja. Capitano : lo domando scusa. Mi sono attenuto alie rególe del § 10 del Regolamento interno. Ho messo la proposta per la motivazione ali' ordine del giorno e poi ho domandato se é appoggiata. Si ó proposto che 1'oggetto passi al Comitato legale ed ora si passerá alia votazione sopra questa proposta. Io credo che questo procedere corrispouda al I1 uso non contestato da 30 anni e non posso decampare da questo ; devo star fermo alie disposizioni del Regolamento, e credo che la mia esperienza di 25 anni .... (voci della parte degli sloveni: Naj se o tem glasuje.) Domando scusa, la Dieta non puó votare sul Regolamento interno. E' il Capitano che lo applica. Se la Dieta non vuole adattarvisi sono serapre pronto di cedere il mio pošto. II Regolamento non puf» essere modificato in via d' urgeuza. Dunque io passo alia votazioue noiniuale. Chiamer5 i nomi secondo 1' alfabeto. Abram, da — Benardelli, no — Coronini Alf. da — Dottori, no — Gregorčič, da — Grča, da — Klančič, da — Kocjančič, da — Locate!li, no — Lovisoni, no — Maurovich no — Michielli, no — Pajer, no — Ritter, no — Rojic, da — Tonkli N. da — Veuuti, no — Verze-gnassi no. La proposta deli1 onorevole Gregorčič b respinta. Passiamo al prossimo argomeuto, che & la motivazione della proposta riflettente 1' istruzione in teinpo utile ai comuni sul modo di procedere nella revisione del catasto fondiario. Gregorčič : Predlagam, naj se moj predlog zastran poduka o tem, kako se bo vršilo pregledovanje zemljiškega katastra in kako bo postopati posestnikom, da prijavijo po najpriležniši in najceneji poti svoje pritožbe zoper previsoko vcenitev in napačne vpise, izroči peticijskemu odseku v razpravo. Propongo die questa proposta in quauto all' istruzione da pubblicarsi in oggetto della prossima revisione del catasto, venga passata al comitato delle petizioni. Capitano : Anzitutto mi permetto domandare se questa proposta 6 appoggiata (si) La metto ai voti. I Signori clie sono d'accordo di passarla al comitato delle petizioni, vogliano alzarsi. (Mag-gioransa) E accolta. Segue la motivazione sulla proposta riguardo alia necessita di riduzione della somma generale deli' imposta fondiaria nella prossima revisione del catasto fondiario. Anclie qui cedo la parola ali' onorevole Gregorčič. Gregorčič : Vrednost naših zemljišč se je po ustanovitvi sedanjega zemljiškega katastra zelo zmanjšala. Uže takrat je bila cenitev visoka in vsled tega so se postavila zemljišča v previsoke cenitvene razrede. Čisti dohodt'k je cenjen primeroma veliko više, kakor je cenjen od enakih zemljišč v sosednih deželah. — Marsikaj je vplivalo v zadnjih letih na to, da se je čisti dohodek še bolj skrčil in da se je dosledno zmanjšala tudi vrednost zemljišč. Zato je prepotrebno, da se primerno zmanjšajo zemljiški davki. — Predlagam, naj se ta zadeva izroči peticijskemu odseku v razpravo. II valore del nostri fondi si 6 di molto diminuito dopo fatto il catasto fondiario. Gia in quella volta il censimento 6 stato alto e i terreni furouo posti in classi troppo alte che 11011 stanno in alcuna proporzione colla rendita dei terreni limitrofi. Questi terreni hanno perduto il valore perchč il prodotto b minore. E necessario che si diminuisca la proporzione della imposta fondiaria. Propongo percič, che anche questa proposta sia passata al Comitato delle petizioni. Capitano : Anzitutto domando se questa proposta č...... Venuti: Domando la- parola. In linea formale proporrei, anzichč passare quest' oggetto al Comitato petizioni, di cederlo invece al Comitato di fiuanza, siccome quello che 6 competente per escogitare e dare forza alia risoluzione. Gregorčič : Nimam nič proti temu, da se moj predlog izroči finančnemu odseku v razpravo, kakor želi gospod predgovornik. Capitano : L' onorevole preopinante si associa alia proposta deli' onorevole Venuti. Cosicche credo di poterla mettere ai voti, se non si fanno eceezioni. (no). I Signori dunque che accedono alia proposta di passare quest' oggetto al Gomitato di finaliza sono pregati di voler alzarsi. (Maggioranza) E accettato. Segue la raotivazioue della proposta riflettente la regolazione dei rapporti di incolato. Anche qui 1' onorevole Gregorčič ha la parola Gregorčič : Predlagani, da se ta predlog zastran spremembe domovinskega zakona izroči pravnemu odseku, da stvar pretehta in poda svoje predloge dež. zboru. V našej zbornici so se uže stavili in sprejeli enaki predlogi; in tudi visoka vlada je spoznala, da določila sedanje domovinske postave so v svojih posledicah nepravična in pogubna ogromni večini kmečkih občin, ker jim nakladajo neznosna bremena. — Zato predlagam, naj se ta predlog izroči pravnemu odseku v razpravo. Propongo che questa proposta riguardante la modificazioue della legge sull' incolato, venga demandata al Comitato legale per fare i necessari studi ed eventuali proposte alia Dieta. Sono giit state fatte simili proposte in quest' aula dietale, ed anche P Eccelso Governo ha riconosciuto che le attuali disposizioni concernenti i rapporti d' incolato non corrispondono piü alie esigeuze, perche ai comuni di campagna ne derivano soverchie spese. Raccomando quindi che questa proposta venga passata al Comitato legale. Capitana : Mi permetto domandare se quesea proposta e appoggiata '! (si) In questo caso, la metto ai voti. 1 Signori che sono d' accordo colla proposta di passare quest' argomento al comitato legale vogliano alzarsi. (maggioranza). E accolta. Segue ancora la motivazione sulla proposta riflettente il diritto elettorale dei maestri. L' onor. Kocjančič ha la parola. KocjanČiČ : Moj predlog meri na to, da se vsem stalno nameščenim učiteljem javnih ljudskih šol zagotovi volilna pravica v občinah, pa tako, da bodo, kakor so glede svojih plač razvrščeni v tri razrede, v vseh treh volilnih skupščinah zastopani. Jaz predlagani, naj se moj predlog izroči pravnemu odseku v razpravo. Capitano : Anche questa proposta essendo firmata da altri deputati, mi permetto domandare se é appoggiata ? (si) L' onor. Kocjančič propone che la medesima passi al Comitato legale. I Signori che si associano alia proposta di passare quest' oggetto al Comitato legale sono pregati di voler alzarsi. (Maggioranza) E' accolta. Passiamo ora agli altri argomenti deli' ordine del giorno. II primo é il rapporto del Comitato di finanza sul conto consuntivo de! fondo d' esonero pro 1893. Essendo peró assente il referente, possiamo tralasciare quest' oggetto, che verra trattato nella prossima seduta, e passiamo invece al prossimo che é il rapporto del Comitato di finanza sul consuntivo di diversi piccoli fondi pro 1894. Prego 1' onor, Verzegnassi di leggere il rapporto. Verzegnassi: (legge GN. 5471/94) Eccelsa Dieta, Esaminato il conto consuntivo di di versi piccoli fondi per I' anuo 1893 — fu trovato in perfetta concordanza coi libri e registri della Contabilitá. Gli introiti generali del fondo sommano a ...... f. 323.1572 e si diuiostrano favorevoli di confronto al preventivo per f. 119.1972 > Gli esiti generali importano . .......„ 207.70 II civanzo finale di cassa di ........ f. 115.451/a é ripartito con............f. 39.96V2 in favore del fondo „Comitato di soccorso" e con......„ 75.49 in favore del fondo „Multe di fuuzionari comunali". Fra gli esiti generali é compreso anche 1' importo di f. 196 col quale vennero acquistate due obbligazioni a f. 100 per ognuno dei detti fondi una, sicché coila fine del 1893 ebbe il „Comitato di soccorso" un patrimonio in obbligazioni di f. 2950 ed il fondo ,Multe dei fuuzionari co-munali" di f. 950. Ció esposto, il Comitato referente si pregia di proporre, che all' Eccelsa Dieta piaccia di deliberare: Viene approvato il Contó consuntivo di diversi piccoli fondi per ramio 1893 coi seguenti estremi: a titolo di introiti generali........f. 323.15V2 gli esiti generali............ 207.70 col civanzo finale di...........f. 115.45Y2 e col patrimonio in obbligazioni dello Stato del complessivo valore nomínale di f. 3900 fruttante netti f. 163.80. Potrjuje se računski sklep raznih malih zalogov za 1. 1893 z naslednjimi končnimi številkami: skupni dohodki..........gl. 323.1572 skupni stroški...........„ 207.70 končni preostanek..........gl. 115.45'/2 in premoženje v državnih obligacijah znašajoče 3900 gl. nominalne vrednosti, katero daje 163 gl. 80 kr. čistega dohodka. Gapilano : Viene chiesta la parola per discutere questa proposta ? Non é il caso. Metto ai voti la proposta stessa. I Signori che la approvano sono pregati di rimauere seduti. (nessuno si alza) E' accolta. Passiamo ora al couto preventivo dello stesso fondo. Anche qui 1' onor. Verzegnassi ha la parola. Verzegnassi: {legrje ON. 3674/94) Eccelsa Dieta, II conto preventivo di diversi piccoli fondi per 1' anno 1895 presenta un introito di ....... f. 222.— ed uu esito di ..................„ 11.— quindi un civanzo di...............f. 211.— che va ripartito : a. a favore del „Comitato di soccorso" con......f. 122.— b. a favore del fondo „Multe dei funzionari comunali" con „ 89.— II patrimonio di questo fondo consiste in obbligazioni dello Stato del eomplessivo valore nomínale di f. 4000 che, giusta il preventivo, verrá aumentato col principio dell' anno in corso di f. 100 e dará la rendita netta di f. 172.20. Piaccia pertanto all' Eccelsa Dieta di deliberare : Viene approvato il conto preventivo di diversi piccoli fondi per 1' anno amministrativo 1895 con un introito di...........f. 222.— coU1 esito di.............. 11.— e col risultante civanzo di ........... f. 211.—• da investirsi in obbligazioui di Stato a favore del „Comitato di soccorso" con f. 122.— ed a favore del fondo „Multe dei funzionari coinunali" con f. 89. Potrjuje se proračun raznih malih zalogov za 1. 1895 z skupnim dohodkom gl. 222.— se stroški . . . . . . . . . . . . . .11.— . f. 500: — . f. 3195: — * 3183:59 in s preostankom . . . . . . . . . . . . gl. 211.— ki naj se založi z nakupom državnih obligacij in sicer v korist podpornega odbora 1-22 gl. in v korist zaloga „kazni občinskih zastopnikov" po 89 gld. Capitano : Viene chiesta la parola per discutere questa proposta del Comitato di finanza ? Non é il caso. I Signori che approvano il conto preventivo sui diversi piccoli fondi pro 1895, sonó pregati di restar seduti (nessuno si muove) E' approvato. Prego di continuare a riferire sul conto consuntivo del fondo stipendi pro 1893. Verzegnassi: (legge GN. 5497¡94) Eccelsa Dieta, Sottoposto ad esarne il Conto consuntivo del fondo „Stipendi" per Panno 1893 si rinvenne che il patrimonio di questo fondo fu di f. 68100:— Colla fine dell'anno 1892 ascendeva il medesimo a . . . . „ 67600:— percui nel 1893 si avveró un aumento di ..... Gli introiti generali di questo fondo ascesero a e gli esiti a .......... percui si ebbe un civanzo di cassa di . . . . . . . f. 11:41 Di fronte al preventivo la gestione si dimostra favorevole di f. 4:61. Visto che questi risulkti corrispondono pienamente alie partite del libro maestro ed ai ri-spettivi documenti, si pregia il Comitato di finanza di propone che con questi estremi piaccia a codest' Eccelsa Dieta prov. di approvare il Conto consuntivo per 1' anuo 1893 del fondo „stipendi". Finančni odsek predlaga, visoki deželni zbor naj blagovoli potrditi računski sklep štipendijskega zaloga za leto 1893, z dohodki ....... gld. 3195:— se stroški ............ „ 3183:59 torej z preostankom v gotovini.........gld. 11:41. in s premoženjem v obligacijah .......gld. 68100: — Capitano : Viene chiesta la parola per discutere questa proposta ? Non é il caso. La metto ai voti, I Signori che approvano la proposta di questo conto, souo pregati di rimaner seduti. (nessuno si alza) E accolta. Prego 1' onor. Verzegnassi di leggere il rapporto sul conto preventivo dello stesso fondo. Verzegnassi : (legqe GN. 4053/94.) Eccelsa Dieta, II conto di previsione del fondo „Stipendi" per Panno 1895 dimostra: a) gli introiti con ........ b) gli esiti con . ....... con un civanzo quindi di ...... che verranno investiti in obbligazioni dello Stato. Gli esiti appariscono ripartiti con f. 142, quale contributo per spese di regla al fondo provinciale, ed i residui f. 2402 tra le 12 fondazioni formanti questo fondo. CiO esposto il Comitato di finanza si onora di proporre che piaccia a codest' Eccelsa Dieta prov. di approvare il Couto preventivo pro 1895 del fondo „Stipendi" ; f. 2860:— V 2544:- f. 316:— cogli introiti di ........ • • f. 2860:— cogli esiti di ......... • rr 2544:— quindi il civanzo di ........ f. 316:— Finančni odsek predlaga, visoki deželni zbor naj blagovoli potrditi proračun štipendijskega zaloga za leto 1895 : z dohodki ........ . , gld. 2860:— se stroški ........ • y) 2544: - torej s preostankom ...... . gld. 316:— s katerim naj se kupijo državne obligacije. Capitano : Viene chiesta la parola per discutere questa proposta ? Non è il caso. La metto ai voti. I Signori che approvano il conto preventivo pro 1895 del foudo stipendi, sono pregati di rimaner seduti. (nessuno si alza). È accolto. Prego ora di riferire ) sul conto consuntivo del fondo opérai inabili al lavoro. Verzegnassi : [legije GN. 5473¡94.) Eccelsa Dieta, Dal conto consuntivo per T anno 1893 délia fondazione „per opérai inabili al lavoro" di S. E. il Signor Conte Capitano provinciale Fran- cesco Coronini-Cronberg desumesi, che lo stato del patrimonio di quista fondazione colla fine di detto anno fu di ..... . . . . f. 9900: — inentre quello cou la fuie dell' anno antecedente era di • V 7500: — L' aumento avveratosi quindi nel 1893 fu di f. 2400:- Gli introiti generali furono di . . . f. 2000: — derivanti dal legato generosamente elargito dal fondatore anche nel 1893 ; gli interessi derivanti dal patrimonio di f. 348:60 e il primario civanzo di cassa in coutanti di . . „ 95:39 assieme f. 2443:99 Gli esiti ammontarono a ....... • » 2377:40 quindi si ebbe un ci va i i/o
  • «> i Commemorazione della morte del deputato R. Maliorčič. — Approvazioue del P. V. dell'antecedente seduta. — Proposta del deput.'ito Grča sull'istruzione religiosa nel le scuole agrario. — Interpellanza Grča rferibilo alie mu-tricole dei giovani confermati pel servicio militare. — Interpellanza Gregorčič in mérito alia strada erariale nella valle deü'Isonzo. — Risposta del Commissario Imperiale all'interpellanza Grča sui protocolli compilati in lingua tedesca sull'elezione degli elettori per l'elezione di un deputato prov. — Motivazione della proposta a) sulla modificazione del regolamento elettorale prov. — b) sulla modificazione dello Statuto della cittá di Gorizia. — c) su quella riguardo il Regolamento elettorale della Camera di commercio. — *L' onor. Gregorčič propone che anche quest'oggetto venga ceduto per 1'esame al* comitato legale. Metto ai voti.'I Signori che accedono alia proposta sono pregati di voler alzarsi. (minoranza). Anche questa è respinta. Ségue ora la quarta motivazione sulla proposta insinuata dall'onor. Dottori circa 1' intro-duzione dei vini dalla Francia Dottori : (Jegge GN. 588¡95) Eccelsa Dieta ! Coll'applicazione della clausola daziaria relativa aH'importazione dei vini dall'Italia, i mercati austriaci si videro sopraffatti dalla concorrenza della produzione italmffa. -Tuttavia essi potevano lusingarsi, che il danno fosse passeggero. II propagarsi della filos-sera nei vigneti di Sicilia, mentre in Austria essa lia già varcato lo stadio acuto, lascierebbe preve-dere che in un avvenire, forse non lontano, le cose possano invertirsi. Dal che deriverebbe, ' dopo il d ajino presente, un sensibile vantaggio pei viticsfUri austriaci, e per quelli della nostra prÓTincia speciátrnente. - Questi troverebbero facile e sicuro smercio dei loro prodotti sni mtertajjdel limitrofo Veneto, dove i prodotti stessi sono ben conosciuti ed apprezzati. * *> Nelle tristi condizioni presentí dfsi nostri viticultori, ai quaii non resta al tro che la.¿peranza di un migltore avvenire, una seria minaccia viene a togliere anche questa -«jtfrlfnza. La Francia, alia quale nel trattato di commercio coll' Austria ô'a'ssicurafo il trattamento della nazione pin favorita, domanda ch(¿ ai suoi vini sia applicato il dazicr ftdotto coucesso ai vini italiaîii ! . ' * A La Francia, ricostituiti i suoi vigneti, già oggi produce da 40 a 50 milioni d' ettolitri di vino all' anno. La produzione dell' Austria arriva a poco piíi di 4 milioni d' ettolitri. Del prodotto francese, solo la decima parte consiste in vini di Iussjd, di prezzo elevato, il resto è vino comune che s' assomiglia moltc^al noséro. La Francia quindi produce già ora in ecíesso al proprio consumo, e cerca sfogo all' estero anche per rilevante quantità di vini komuni, che pu5 vendere a prezzi da far. concorrenza ai nostri. La miglior prova di ció 1' abbiamo nella richiesta riduzione del dazio. Ove questo fosse accordato vedremmo in breve la piazza di Trieste invasa dai vini francés;. 9 Se l'agricoltura nostra in generale, ha bisogno di protezione per lottare contro le gravi difficolta dovute all'avvilimento dei prezzi di tutti i prodotti del suolo, causato dalla concorrenza che, per le facilítate comunicazioni, ci fanno le regioni pift lontane, la viticultura in specialitá piü d'ogni altra agraria industria ha bisogno di appoggio e protezione. Si, perché la viticultura deve lottare contro la mancata esportazione, contro la crescente importazione dall' Italia (Ett. 30.231 nel 91 — Ett. 969.444 nel 93), contro la rat'íinata industria della fabbricazione dei vini. che appunto dalla Francia si propaga, e sonte intine i dannosi etíVtti della crisi generale agricolo - industríale, che si traducmo in diminuzione di consumo. Se la domanda della Repubblica francese fosse accolta, quest' importante ramo della nostra agricoltura naziouale, la viticultura, sarebbe annichilita. E quale sarebbe il danno per la nostra provincia, per la quale essa é il ramo principalissimo dell' agricoltura, é facile immaginare. Di fronte a questo pericolo gravissiino mi sia permesso propone all' Eccelsa Dieta di voler deliberare : 1. La Dieta riconosce essere sommamente dannosa alia produzioue vinícola della provincia la concessione di una riduzione del dazio d' importazione dei vini dalla Francia. 2. La Giunta proviuciale é incaricata di avanzare all'i. r. Governo una petizione motivata accioc-ché non venga accordata alia Francia una riduzione del dazio d' importazione dei vini. Farei la proposta che quest' argomento venisse trattato d' urgenza siccome é d' interesse generale di tutta la Provincia, e desidererei venisse discusso e votato oggi stesso. Capitano : L' onor. Dottori propone con la sua proposta venga trattata giá oggi benché non si trovi aH'ordine del giorno. Viene chiesta la parola per discutere sull'urgenza ? Non é il caso. Metto ai voti l'urgenza I Signori che sono d' avviso di trattare giá in oggi la proposta testé fatta dall' onor. Dottori vogliauo alzarsi. (maggioranza) É ammessa. I Signori hanno giá sentito il tenore della proposta, e credo non vogliano discuterla. lo credo dunque di potería mettere ai voti. I Signori che approvano la proposta dell' onor. Dottori in mérito aH' introduzioue dei vini dalla Francia, sono pregati di rimanere seduti. (nessuno si alza). E accettata. Passiamo ora ai prossimi argomenti dell' ordine del giorno. Anzitutto o il rapporto del Comitato di finanza sul consuntivo del fondo proviuciale pro 1893. L'onor. Cavaliere Tonkli é pregato di riferire. Tonkli GillS.: (legge GN 5613/94.) Visoki dež. zbor ! Finančni odsek pregledal je natančno računski sklep deželnega zaloga za leto 1893, ki ga je predložil dež. odbor, in spoznal, da se vjema s knjigami dež. računarije, z dnevniki blagajnice in z drugimi dotičnimi prilogami, in poroča o izidih opravništva rečenega leta naslednje : I. Dohodki : Dohodki potirjani ua podlagi preudarka znašali so gl. 231.012:94 prejete predplače ........... „ 58.075:10 vrnjene predplače ........... „ 9.509:97 prodane kreditne listine .......... „ 200: — skupaj gl 298.798:01 prišteva je še ostanek blagajnice koncem leta 1892 v znesku „ 17.635:01 % znašali so vsi dohodki gl. 316.433:0272 II. T roški Na podlagi preudarka plačalo se je za vrnjene pred plače ...... za dane predplače ....... za nakupljene kreditne listine..... pokaže se toraj po odbitku od vseh dohodkov v znesku vseh troškov v znesku ..... v blagajnici končni ostanek .... Konec leta 1892 znašali so aktivni zaostanki so se pomnožili za . in so bili prenešeni v letu 1893 v znesku konec leta 1893 znašali so aktivni zaostanki so se toraj zmanjšali za . Blagajnica znašala je začetka leta 1893 svoto . konec leta 1893 pa..... se je toraj pomnožila konec leta za '. Končni pasivni zaostanki v začetku leta 1893 znašali so konec leta 1893 pa..... pomnožili so se tedaj za . prištevaje še zmanjšanje aktivov za . pokaž gennaio 1895. (6 7 gl. 219.730:2872 n 10.448:28 » 1 0.783:85 V2 » 50.200:— j gl- 291.162:42 n 316 433:02V2 » 291.162:42 gl- 25 270:60 V2 » 511.646:52 y> 18:65 gl. 511.665:17 » 503.597:59 gl- 8.067:58 » 17.635:01 V2 » 25.270:60 Y;i gl- 7.635:59 » 286.793:58 v 337.848:97'/2 gl- 51.055:397, i? 8.067:58 a gl- 50.122:97 72 » 7.635:59 in po odbitku pomnožitve blagajničnega stanja za pokaže se primankljej za gl. 51.487:38 V2 in to je provzročilo posojilo gold. 50.000 pri tukajšni zastavljavnici in ž njo združeni posojilnici (Monte di Piet;\) da so se s tem nakupile delnice od frijulanske železničue družbe za nominalni znesek gl. 50.000 v delnicah lečenih pomnožilo premoženje deželnega zaloga Preudarjeni so bili za leto 1893 vsi dohodki na svoto. došlo je pa efektivno ........ prekoračili so toraj dohodki preudarek za...... Troški za isto leto 1893 preudarjeni so bili na svoto in privoljenj še nadaljni kreditni dohodki za..... gl. 217.305:— „ 221.6 71:47 Y2 gl. 4.366:47 V2 „ 217.305:--4.517:78 72 V resnici so pa znašali troški v letu 1893 ..... izdalo se je toraj.......... nad preudarek, in to so vzročile pomnožene obresti za začasne dolgove. toraj skupaj na svoto gl. 221.822:78V2 . „ 223 158:86 1.336:07 V» a Skupni aktivni zaostanki v znesku......gl. 503.597:59 se sestavljajo tako : a) občine imajo vrniti za p red plača ne bolnišnične troške svoto . . gl. 59.668:06 b) druge dežele imajo vrniti troške za gnance svoto „ 251:34 c) razne vernitve...........754:30 d) zastane doklade na neposrednje davke znašajo .... , 15.271:43 e) zastane doklade na užituinski davek......B 1.039:37V« f) vrniti se imajo razne predplače v znesku ..... „ 44.213:087, g) kar ima vrniti svoječasuo zadruga za namakanje tržiškega polja na deželnem posojilu istemu dano znaša........B 3g2 400: — Pasivnosti so nadrobno uavedene v računu. Deželno premoženje razkazuje inventar leta 1893 tako : vse aktivnosti (imetje) znaša.........gl. 1,093.918:80'/, vse pasivnosti (dolgovi) pa.......... 698.302.577 ostane čistega imetja za gl. 395.616:23 ker je znašalo čisto premoženje tega zaloga konec leta 1892 svoto . . „ 393.244:94 namnožilo se je čisto imetje konec leta 1893 za.....gl. 2.371:29 Na podlagi te razložbe predlaga finančni odsek, visoki deželni zbor naj sklene : „Odobruje se računski sklep deželnega zaloga za leto 1893 : z dohodki v znesku..........gl. 316.433:0272 sé stroški v znesku............ 291.162:42 s končnim biagajničnim ostankom...........„ 25 270 60V s ¿istim premoženjem........... 395.616:23 Viene approvato il Conto consuntivo del fondo provinciale per 1' anuo 1893 : con un introito di...........f. 316.433:02% con un esito di .... con un civanzo finale di cassa di e col patrimonio netto di ... Capitano : Viene chiesta la parola peí 291.162:42 25.270.60'/2 395.616:23 discutere queste proposte del Comitato di finanza ? Non é il caso. Le metto ai voti. I Signori che le approvano come íurono testé prelette, sono pre-gati di rimanere seduti. (nessuno si aha) Questo conto é approvato. Prego 1' onor. Gregorčič di dar lettura del consuntivo del fondo stipendi Werdenberg. Gregorčič : (legge GN. 5472/94.) Visoki deželni zbor ! gklep računa Werdeuberškega štipendijskega zaloga za leto 1893 navaja dohodkov......v]. 3.979:92 stroškov tudi............3.979:92 in tedaj nikakega ostanka konec leta. Vsota dohodkov se sestavlja : a) iz stalnih dohodkov, oziroma čistih obrestij zalogovega premoženja, v znesku gl. 3.624:60 torej za 40 kr. manj, nego je bilo proračunjeno, ter b) iz začasnih dohodkov, oziroma iz prejetih predplač v znesku........s 355:32 torej skupaj, kakor zgoraj.........¡^ 3.979:92 Vsota stroškov obsega : «) znesek izplačan za 23x/2 štipendijev......gl. 3.525: - b) raznih stroškov .......... „ 20: — c) vrnjene predplače ......... „ 434:92 skupaj kakor prej gl. 3.979:92 Pri štipendijih je bil izplačan znesek 75 gold, manj, nego je bilo proračunjeno, ker se je Jriiiii semester ustavil štipendij jednemu dijaku, ki radi bolezni ni mogel obiskovati šole. Vsled tega je bilo pa to leto več predplač vrnjenih ko prejetih. Vsota raznih stroškov izraža znesek, ki se je plačal odvetniku, da je oddal svoje mnenje o pravicah, katere ima ta zalog do vrta ob poslopju c. kr. gimnazija (odborova številka 2981 in 3184 iz leta 1893.) Zalogovo premoženje, obstoječe v državnih obveznicah, je ostalo nepremenjeno : Iver so vse številke v dohodkih in stroških opravičene predlaga finančni odsek: Visoki deželni zbor naj sklene : Potrdi se sklep računa Werdenberškega štipendijskega zaloga za leto 1893 dohodki.............gl- 3.979:92 s stroški ......••••••• » 3.979:92 brez gotovine v blagajnici bodisi začetkom bodisi koncem leta. ter s premoženjem v državnih obveznicah imenske vrednosti gl. 86.300. II Comitato di finanza propone: L' Eccelsa Dieta voglia deliberare: Viene approvato il Conto consuntivo del fondo Stipendi Werdenberg per l'anno 1893 con gli introiti di............f. 3979:92 con gli esiti ............ „ 3.979:92 senza civanzo di cassa, sia primario, sia finale, e col patrimonio. consistente in obbligazioni di Stato, del valore nominale di f. 86 300. Capitano : Viene chiesta la parola per discutere questa proposta del Comitato di finanza ? Non e il ca so. La metto ai voti. I Signori che si associano alia medesima sono pregati di rimaner sedati. (nessuno si move) E accolta. Segue ora il preventivo del fondo stipendi Werdenberg pro 1895. Lo stesso relatore 6 pregato di riferire. Gregorčič: (legge GN. 3675/94) Visoki deželni zbor! Proračun zaloga VVerdenberških štipendijev za leto 1895, predložen pod številko deželnega odbora 3675/94, razkazuje dohodkov.............gld. 3625:— stroškov ............ __, 3600:— ter preostanka ............ gld. 25-— Vsota dohodkov izraža čisti dohodek zalogovega premoženja, obstoječega v državnih obveznicah; vsota stroškov pa znesek 24 štipendijev po 150 gld. Ker so navedene številke povsem opravičene, predlaga finančni odsek : Visoki deželni zbor naj sklene : Potrdi se proračun zaloga VVerdenberških štipendijev za leto 1895 z dohodki gld. 3625: — s stroški 3600-— s končnim preostankom gld. 25: — L' Eccelsa Dieta voglia deliberare: Viene approvato il con to preventivo del fondo degli stipendi Werdenberg per 1'anno 1895 con glMiitroiti di .... fior. 3625: — » gli esiti „ ..... 3600: — col civanzo finale di fior. 25:_ Capitano : Viene chiesta la parola per discutere qnesta proposta del Comitato di fiuanza ? 2ion e il caso. La metto ai voti. I Signori che approvano la medesiuia sono pregati di voler rima-nere sednti. (nessuno si nizu). E accolta. Segnirebbero ora due altri consuntivi e dne preventivi, ma in questo momento non 6 in sala il relatore. Passiamo intanto a trattare il prossimo argomento che e il consuntivo del fondo d' esonero pro 1893, per ritornare poi a ripigliare 1' ordine del giorno. TonKli Gius. (legge GN. 5946j94) Visoki deželni zbor! Finančni odsek je pregledal natančno od dež. odbora predloženi račun zemliščeno-od veznega zaloga za leto 1893 na podlagi knjig in spisov dež. računanje, in poroča o koučnih izidih kakor sledi : A. V gotovini. Znašali so vsi dohodki leta 1893 vsi troški tega leta ravno toliko ..... toraj ni bilo ni kakega ostanka. B. V zastankih. Končni aktivni zaostanki znašali so v letu 1893 ravno toliko so zuašali v tem letu pasivni zaostanki in to radi tega, da se je končni aktivni ostanek v znesku vštel na odbitek glavnice z naslovom imetek proti deželnemu zalogu. V potirjanje aktivnih zaostankov na kapitalih, obrestih, in r,a zaostankih iz leta 1848, ki jih imajo dolžniki plačati, razposlal je bil dež. odbor več pogonov, ki so zabilježeni pri dež. računariji. Od dobe ustanovitve zemljisčric-odveznega zaloga 1. oktobra 1850 leta do konec decembra 1893 potirjali so se od deležnika sledeče svote: 1. na kapitalih za odškodbo in polostanje.....g]. 988.114:53% 2. na dohodkih in obrestih ......., 610.347:667, 3. na zamudnih obrestih ..... . . „ 62.521:60% 4. na ostankih iz leta 1848 ......., 3.651/31 V, C. V kreditnih listinah. Konec leta 1893 nahaja se še ostanek od leta 1892 v znesku gld 250 v izdanih obligacijah, ki so bile pa izročene c. kr. okrajni sodniji v Oervinjanu v teku letu 1894. Vse obligacije tega zaloga, ki so bile izdane do konec decembra 1893 znašai° ............gld. l,630.05u:— Od teh so se plačale : 1. z nastopilom po borsni ceni za nominalno vrednost . . . „ 193 740:— 2. po sreekanju............1,436.310:- skupaj za znesek gld. 1,630.050: — Z letom 1894 poplačan je ves dolg tega zaloga in neha zalog sam. gld. 159.661:54% „ 159.661:54% gld. 89.925:95 % 89.925:95 „ 57.046:14 Vse drngo nahaja se v podrobnem računu in so tudi opravičeni razločki med preudarkom in izvršitvijo prevedat janih svot, ali med preudarjenimi in potirjanimi svoti. Finančni odsek predlaga toraj, visoki zbor naj sklene : „Odobruje se račun zemljiščih -odveznega zaloga za leto 1893 v številkah v računu razka-zauih in v tem poročilu posnetih". Viene approvato il Contó Consuntivo del fondo d'esonero del suolo per l'aimo 1893 nelle cifre pórtate dal medesimo e riepilogate in questo rapporto. Capitano: Viene chiesta la parola per discutere la proposta testé preletta. Non è il caso. La metto ai voti. I Signori che si associano alia inedesima, sono pregati di voler rimanere seduti. (nessuno si inove) É accettata. Segué ora il rapporto del Comitato ferroviario stradale sulla petizione per sussidio alia costruzione di una nuova strada da Brazzano a Vencí». Ricerco 1'onor. co m menda tore Pajr-r a preleggere il rispettivo rapporto. Pajer (legge GN. 203/1805) Eccelsa Dieta, La strada regionale che mette da Brazzano a Vencé scavalcando il colle di S. Giorgio cou una šalita molto erta ed una china parimente ripida, offre un passaggio assi malagevole e pericoloso, e come serve di tramite al traffico tra il Collio occidentale ed il piano fiiulano il movimento vi è molto frequente. Nell' intento di aprire un vareo più sicuro e eomodo alla, popolazione che cala giù pei due rami convergenti da Collobrida e Dobra, il Consiglio coinuiiale di Dolegna concepl 1' idea di girare il colle di S. Giorgio con una nuova via che ne flancheggiasse il piede, e fatti apprestare piani, fabbisogni, delibera va nella seduta del 23 gennaiC 1892 la costruzione di questa nuova strada met-tendosi d'accordo con gli altri comuui maggiormente intéressât i, come quelli di Brazzano e Cormons e la richiesta di sussidi al Comitato stradale, alla Provincia ed al Governo onde supplire alla ri-strettezza dei mezzi propri affidaudone la cura dell' esecuzione ad un comitato di tre membri. Dal progetto técnico si rileva che la nuova linea stradale misura M. 1411.35, dei quali M. 1041 avrebbero una pendenza del 3,. M. 70 una pendenza del 10 e M. 300 una pendeuza del 25 per mille, quindi condizioni di livello assai favorevoli. Il prezzo dell' opera vi è preliminato a circa f. 13000, ma questa cifra non rappresenta ancora la totalità della sp^sa, perocchè non vi è compreso il compenso pel riscatto dei fondi di privata ragione che dovrebbersi occupare dalla sede stradale su quel di Brazzano. Senza curarsi di esporre quello che nel tempo scorso frammezzo fu fatto per 1' attuazione del progetto adottato dal Consiglio di Dolegna il 23 gennaio 1892, il signor Vincenzo Seccardi, as-sociato ad alcuui possidenti di Dolegna e Brazzano avanzo alla Dieta nu' istauza controfirmata dai signori Podestà di Cormons, Brazzano e Dolegna, e corredata, oltrechè del progetto técnico e del processo verbale della suddetta seduta, anche di un processo verbale del Comitato stradale di Cormons del 12 dicembre 1894 N. 47, dove si riconosce I' utilità dell'opera progettata e si delibera in mas-sima una sovvenzione per la stessa, riservaudosi di precisare la cifra di tale sovvenzione dopo che sar¡\ presentata un'esatta dimostrazione delle spese occorrenti ed a seconda dei fondi disponibili pel 1896. Nella detta istauza si adduce che per mandare ad effetto tale lavoro abbisognano circa f. 10000, e si prega che la Dieta conceda un'importo, senza dire perô a chi sia da coucedersi il sussidio e senza giustificare la riduzione a soli fi. 10000 della spesa portata nei fabbisogui ad oltre fi. 13000, non compreso ¡1 compenso pei fondi da espropriarsi. II Comitato non è in grado di proporre la votazione di un sussidio in danaro per le se-guenti ragioni. Non v'ha punto di dubbio che la progettata abbia da essere una di quelle strade pubbli-che che sono soggette al regolameuto pubblicato colla legge provinciale 21 maggio 1894 N. 13, nía in nessuno degli n I ti dimessi é precisata la categoría en i si vorrebbe appartenente. Via comunale di Dolegna a sensi del deliberato del 23 gennaio 1892 non puí> più essere. sia perché il Coinune locale di Doleroa del 1892 ha cessato di esistere, sia perché 1'opera è trac-ciata sul territorio del comune di Brazzano. Strada conuinale di Brazzano poi non pu6 diventare nemmeno, sino a tanto che il Consiglio comanale non 1' abbia con valido conchiuso adottata. Strada régionale non puô divenire neppure prima che una legge provinciale 1' abbia di-ch i a rata tale, quantunque non se ne possa disionoscere i'iinportanza per una estesa regione ed anche 11 Comitato strada lo di Cornions ne abbia riconosciuta 1' utilità. C' é poi la totale deficenza dei mezzi indispensabili per 1' attuazione del progelto. Nessuna delle rappresentanze comunali di Dolegna, Cornions, Brazzano si è impegnata di contribuiré alie spese in una detenninata misura. II deliberato del Comitato stradale di Cornions del 12 decembre 1894 è senza alcun valore, 11011 solo perché il decretare in massiina la concessions di un indeterminato favore si risolve in una promessa senza corpo, nía principalmente perché ai C>-mitati stradali la legge non permette la concessione di sussidi che entro i liiniti tracciati dal § 15. Cosí non si sa neppure che da parte del 1' i. r. Governo sia stato accordato il sussidio cui aspirara il Consiglio comunale del cessato Comune locale di Dolegna. Cosí stando le cose, egli é evidente che il núcleo del capitale richiesto peí fondo di co-struzione lo fomirebbe la Provincia, ove si desse retta alla petizione sottoposta a quest'Eccelsa Dieta. Ma per quanto evidente sia 1'importanza del 1' impresa per 1'estreñía regione occidentale della Provincia, i petenti mancano di veste a rappresentarla, sino a che i competenti organi auto-nomi non ve li abbiauo autorizzati lu secondo luogo poi essendo il fondo provinciale chiamato a sussidiare strade regionali solo allorquando le relative spese, come snona il § 12 della legge, sor-passano le forze della regione, o questa, in confronto di altre regioni é troppo calicata, bisogna che la petizione per un simile sussidio sia fondata in una legge che, dopo esaurite le pratiche prescritte dal § 18, abbia elevata a régionale la strada progettata, e giustificata dalla dimostrazione dell' impotenza della rispettiva regione coi mezzi propri al dispendio corrispondente all' attuazione del piano detenninato adottato dal Comitato stradale interessato. II fírmalo Comitato propone perciô che i' Eccelsa Dieta deliberi : La petizione di Viucenzo Seceardi e Consorti de près. 8 gennaio 1895 N. 203 é rimes-sa alia Giunta provinciale coll' incarico di imporre al Comitato stradale di Cornions tutte le pratiche necessarie onde favori re n.elle vie legali 1' attuazione del progetto, e di rassegnare eventualmente un disegno di legge che dichiari régionale la progettata nuova via di congiunziotie tra Brazzano e Venco, Capitano : Viene chiesta la parola su questa proposta ? Nessuno dei Signori chiedendo di parlare metto la proposta del Comitato ferroviario ai voti. I Signori che accettano la proposta con-cernente il sussidio alia costruzione della nuova strada a Brazzano - Vencô, sono pregati di voler rimanere seduti. (nessuno si aba) La proposta é accolta. Seguono ora i rapporti del Comitato delle petizioui sulle domande di sassidio, e veramente di quella di Maria Panletig. L' onor. de Dottori é pregato di riferire. Dottori: Qegge Gl\. 380) Eccelsa Dieta, Con petizione pres. nel di 15 gennaio a. corr. Nr. 380 Maria Pauletig nabile otta:itenne, so reí la al benemérito defunto direttore dell' Istituto prov. dei sordimuti chiede un sassidio. L' etii avanzata della petente, il certificato municipale dichiarante che nulla possiede e che é veramente povera, sonó abbastanza argomeuti parlanti a favore di una favorevole evasione. L' Eccelsa Dieta la prese in benigna considerazione anche nell' anuo decorso, raccumaudaudo la petente alia Giunta per un sussidio dal fondo sordimuti. Dacche le circostanze medesime sussistono tuttora, aggravate dall' iuesorabile progresso nel-1' etá e conseguentemente nel crescente bisogno, il Comitato la ritenue meritevole di sussidio anche nell' auno correute, e quiudi propone che 1'Ecc. Dieta voglia deliberare: La petizione di Maria Pauletig al N. 380 viene eeduta alia Giunta per na adeguato sussidio prelevabile dal civanzo del fondo dell' Istituto sordimuti. Capitano : Mi permetto d'interpellare se nessuno dei Signori vuol combatiere questa proposta. Non é il caso. La metto ai voti. I Signori che si associano alia medesiina, sono pregati di voler riinanere seduti. (nessuno si muovc) La proposta é accolta. Segue il rapporto sulla domanda di sussidio di Caterina Vuga. L'onorevole Kocjančič é pregato di riferire. Kocjančič: Qegge GN. C046¡94) Visoki dež. zbor! Tudi letos se je oglasila Kttarina Vuga, soproga bivšega sluge deželnega odbora, s prošnjo vi. 31. decembra 1894 št. 6046 za na-daljno podelitev podpore. Peticijski odbor bi ne podpiral te prošnje, ker sta oče in mati sposobna za delo in zaslužek in ker se podpore iz deželnega zaloga načeloma podelujejo samo tedaj, kadar gre za pospeševanje kake javne koristi — in, kar zadeva učeče se mladine, v namen, da se odgoji krepek zarod za javne službe in druge obče koristne posle v deželi. Glede na to pa, da ima prosilka med šesto-rico nepreskrbljenih otrok, ki se deloma šolajo, deloma vadijo v rokodelstvih — tudi dijaka osmo-šolca, kateri je do zdaj povoljno napredoval, predlaga peticijski odsek, naj bi se letos še ne odtegnila pomoč Vugovi družini. Naj blagovoli torej visuki zbor skleniti : Katarini Vuga se dovoljuje za leto 1895 zadnja podpora 80 gold. iz deželnega zaloga in deželni odbor naj jo nakaže po svojem spoznanji. L' Eccelsa Dieta voglia deliberare : A Caterina Vuga, moglie del fu inserviente provinciale Giusto Vuga, é accordata per 1'anno 1895 I' ultima sovvenzione di f. 80 da pagarsi dal fondo provinciale nel modo, che alia Giunta sembrará conveniente. Capitano : Viene chiesta la parola per discutere su questa proposta 1 Non é il caso. La metto ai voti. I Signori che si associano alia medesima sono pregati di voler rimaner seduti (nessuno si aha). É accolta. L' onorevole Michielli é pregato di riferire sulla domanda di sussidio della vedova Gin-seppa Ra d izza. Michielli : (legge GN. 5641/94) Eccelsa Dieta ! Cou istanza preseiitata in data 13 dicetnbre 1894 N. 5641 la vedova del fu maestro Bartolomeo Radizza, senza diritto alcuno a pensioue, chiede un sussidio. — Dai certificat! rilasciati dal Municipio di Gorizia e dall'Ufficio parrocchiale di Borgo Piazzutta, si rileva che la petente è veramente povera. — Non essendosi quiudi mutate le di. lei condizioni e sussistendo gli stessi motivi che indussero codesta Eccelsa Àssemblea ad assegnarle un tenue sussidio uei decorsi anni, il Comitato referente propone voglia codesta Eccelsa Dieta deliberare : Viene anche per il corrente auno 1895 accordato alia petente Giuseppa Radizza un sussidio di fior. 40 prelevabile dalla rubrica XIII sussidi. Capitano : Non viene chiesta la parola per discutere su questa proposta ? Non è il caso. 1 Signori che approvano la medesima sono pregati di rimaner seduti (nessuno si move). E' pure accolta. Segue aucora il rapporto dello stesso Comitato sulla domauda di sussidio della Società a tutela della viticoltura austríaca. Michielli : {legge GN 5031194) Eccelsa Dieta ! La società per la tutela della viticultura iu Vienna con istanza dd. 8 novembre 1894 N. 5031 chiede un sussidio. L'attività dimostrata da codesta società nel decorso anuo uel diffoudere le norme più pra-tiche per una razionale coltura della vite, il bisoguo da tutti sentito di avere dei dati pratici e positivi per poter attenersi nell' impiauto delle vigne, alie qualità più adatte e produttive, seuza perdere tempo a fare delle esperienze a proprio rischio, la rendouo meritevole di un appoggio morale ed anche materiale. È perció che il comitato referente si onora di proporre che codesta Eccelsa Dieta voglia deliberare : Viene accordato anche per l'anno 1895 alla Società per la tutela della viticultura in Vienna V importo di fior. 60 a titulo di sussidio. Capitano : Viene chiesta la parola per discutere su questa proposta ? Non è il caso. La metto ai voti. I Signori che approvano la medesima sono pregati di voler rimauere seduti (nessuno si atea). E' accolta. Con ció è esaurito l'odierno ordine del giorno. Siccome i Signori referenti dei rispettivi comitati non hanno pronti che alcuni rapporti sopra argomenti di poca importauza coi quah non potrei approntare 1' ordine del giorno per una prossima seduta, cosí sarebbe utile che i comitati si dessero attorno per esaurire i referati loro de-mandati per poter poi destinare una prossima seduta. Per la quale mi riservo d' invitare i Signori in iscritto. Debbo annunciare che il comitato petizioni il quale doveva raduuarsi doinani in seduta, questa non avrà più luogo sino a nuova disposizione. E con ció dichiaro chiusa la presente seduta. (fine della seduta ore 7 pom.) Presentí : Il Capitano provinciale S. E. il Conte Francesco Coronini-Cronberg e Nr. 10 deputati. (Principio della seduta ore 11 aut.) Capitano : Il Regolamento interno prescrive che prima di aprire la sediita, devesí constatare il numero legale dei deputati. Come si vede oggi non posso aprire la sedata giaechè vi mancan» i deputati sloveui. Pajer : Noi deputati italiani protestiamo, e a nome di tutti domando il permesso <íi deporr© a mani di S. E. il Conte Capitano questo documento di soleune protesta. (V atto vism » a S. E. il Capitano) (bene ! fra il pubblico). Capitano : Prego il pubblico di voler astenersi da dimostrazioai. II Commissario Imperial® Cav. Luigi de Bosizic (il consesso si scioglie.) • , - .. . HI I ' • «ki- -.:?«i or.¡¡. >%, i» er^ttf* Ji) . ECCELSA DIETA, Nel metiere in atto la nuova legge stradale del 21 maggio 1894 N. 13 B. L. Pr. la Giunta provinciale si convinse che la dizione del primo capoverso del §. 22, che suona : „Ha inoltre diritto di far parte del Comitato con voce altiva o iu persona o mediante pro-curatore senza bisogno di essere eletto quegli che, avente la cittadinanza austríaca, sempreché sia eleggibile nel rispettivo territorio regionale, paga nel medesimo la maggiore imposta diretta", non corrisponde al pensiero che con quelle parole s1 inteudeva di concretare. Stando, cioé, nell' interpretazione dell' accennato passo di legge al senso, che pur si manifesta dal significato delle parole secondo la loro connessione, si deve convenire che, se il maggiore censito in un territorio regionale é un ente giuridico, e quindi non gode il diritto passivo d1 elezione, o se il maggior censito per qualsiasi altro motivo non e eleggibile, non é lecito di far entrare nel luogo dello stesso nel rispettivo Comitato stradale colui che dopo di tali persone ineleg-gibili paga nel territorio regionale la somma maggiore delle imposte dirette, e vi é eleggibile. Ora «ella costituzione dei nuovi comitati stradali regionali in base alia succitata legge é avvenuto effettivamente che per essere in qualche regione o il Sovrano Erario o un suddito estero il maggior censito non si pote ricouoscere come avente diritto di far parte del Comitato stradale di quella regione colui che dopo il Sovrano Erario o dopo il suddito estero vi paga la maggior somma delle imposte dirette. All' eífetto quindi di chiarameute formulare la disposizione relativa al maggior censito e di accordare il diritto ora accennato anche a quelli che nel rispettivo territorio regionale é il maggior censito dopo coloro che vi pagano una somma d' imposte dirette maggiore di quella da lui pa-gata, ma che sono esclusi dall' elezione nel Comitato stradale, perché non godono il diritto passivo od anche attivo di elezione per la rappresentanza comunale in uuo dei comuni formanti parte della regione di coucorrenza stradale, si ouora la firmata Giunta prov. di proporre a quest' Eccelsa Dieta di volere accogliere ed approvare il seguente progetto di Legge del..... valevole per la principesca Contea di Gorizia e Gradišča concernente la modificazione del primo capoverso del §. 22 della legge stradale del 21 maggio 1894 N. 13 B. L. Pr. Al legato N. 1. Sopra proposta dalla Dieta provinciale della Mia principesca Contea di Gorizia e Gradisca trovo di ordinare quanto segue : §. 1. II primo capoverso del §. 22 della legge stradale del 21 maggio 1894 N. 13 B. L. Pr. viene posto fuori di vigore ed al medesimo viene sostituita la seguente disposizione : §. 22. Ha inoltre diritto di far parte del Comitato con voce attiva o in persona o mediante procuratore senza bisogno di essere eletto quello dei membri di un comune aventi il diritto attivo e passivo di elezione a sensi del seguente §. 23 che paga nel rispettivo territorio regionale la somma maggiore d' imposte dirette. 2. Questa legge entra in vigore col giorno della pubblicazione. §. 3. II Mió Ministro dell' Interno ê incaricato dell' esecuzione della presente legge. Zakon z dne ..... veljaven za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško zadevajoč spremembo prvega odstavka §. 22. cestnega zakona z dne 21. maja 1S94 stv. 13 dež. zak. Po predlogu deželnega zbora pokuežene Svoje grofije Goriške in Gradiške ukazujem tako-le : §• 1. §. 22. Vrhu tega ima izmed udov katere občine, ki imajo v zmislu naslednjega §. 23. pravico voliti in izvoljen biti, tisti, kateri plačuje v dotičnem skladovnem okraju največ neposrednega davka, èe tudi ni izvoljen, pravico, da stopi kot ud sam ali po pooblaščencu v odbor ter v njem glasuje. §• 2. Ta zakon obvelja tistega dne, ko se razglasi. ti a g. o. Mojemu ministru za notranje zadeve je naročeno, da izvrši ta zakon. Dalla Giunta provinciale Gorizia li 9 gennaio 1894. 11 Capitano prov. C 0 R 0 N I N I. II relatore Dr. Verzegnassi. ECCELSA DIETA, Con deliberato del 30 gennaio 1894 quest' Eccelsa Dieta incarieava la Giunta provinciale di occuparsi dei rilievi e studi necessari e quindi di proporre già nella prossima tornata dietale un disegno di legge concernente l'introduzione di un contributo a carico delle società di assicurazione contre i danni del fuoco a beneficio délia istituzione dei corpi di vigili nei comuni délia Contea principesca di Gorizia e Gradisca ed a sussidio dei già esistenti, nonchè per sovvenire i comuni nelle spese d'acquisto e conservazione degli istrumenti ed attrezzi necessari per lo speguimento degli incendi. Ottemperando a taie incarico, la Giunta prov. compilava un analogo schéma di legge provinciale, seguendo le massime fondameutali statele comunícate col Rescritto dell' Eccelsa i. r. Luo-gotenenza del 29 agosto 1882 N. 11293, e consultando innoltre le leggi consimili, attivate già in altre provincie. Si onora adunque la Giunta prov. di proporre che piaccia ail'Eccelsa Dieta di approvare il seguente prcgetto di legge. Legge del..... valevole per la principesca Contea di Gorizia e Gradisca con cui viene introdotto un contributo delle Societá di assicurazione nel ramo incendi alie spese dell' istituzione e del mantenimento dei corpi dei vigili. Con 1' adesione della Dieta pvovinciale della Mia principesca Contea di Gorizia e Gradisca trovo di ordinare quanto segué : §. I. Tutte le Societü, d' assicurazione contro il pericolo degli incendi, tanto le iudigene quanto anche le estere ammesse all' esercizio negli Stati Austriaci, senza distinzione se sieno Societa anonime oppure basate sulla mntualitá e se le loro operazioni si limitino all' assicurazione contro il pericolo degli incendi, ovvero si estendano anche ad altri rami d'assicurazione, concorrono al dispendio per I1 istituzione e peí mantenimento dei corpi dei vigili nella Contea principesca di Gorizia e Gradisca con un annuo contributo in ragione del 2°/0 dell' ammontare lordo dei premi di assicurazione da esse ottenuto nel rispettivo auno solare per 1' assicurazione contro il pericolo degli incendi di béni stabili, merci ed altri oggetti mobili, siti entro il territorio della principesca Coutea di G o-rizia e Gradisca. §. 2. La commisurazione dei preaccennati contributi (§. 1) uonchô la riscossione dei me-desimi spetta alla Giunta provinciale. §. 3. I proventi di questi contributi formeranno un apposito fondo provinciale a scopi del-1' istituzione dei vigili, la oui amministrazione ed impiego, a sensi della presente legge, sono demandad alia Giunta provinciale. §. 4. L' ammoutare del contributo stesso verrà stabilito sulla base della rendita lorda ot-tenuta dalla rispettiva Società dai premi pi r le assicurazioui dirette contro il pericolo degli iucendi (seuza detrazioue dei premi di riassicurazione) di oggetti esistenti nella Coutea principesca di Gorizia e Gradisca dopo 1' attuazione della presente legge. §. 5. A tale uopo dovranno le Società d'assicurazione produrre, entro il [mese d'aprile d'ogni auno alia Giunta provinciale, un esatto prospetlo dei premi d'assicurazione, ottenuti nell' anuo precedente, corredato di tutti gli ammennicoli e dati necessari per la commisurazione dell' imposta. Qualora una società d' assicurazione si rifiutasse di presentare il premenzionato prospetto, ovvero non lo présentasse in tempo debito, oppure lo producesse in modo difettoso, essa potrà venire costretta dall' i. r. Luogotenenza con multe disciplinari dai f. 5 ai f. 100 alla produzione e rispet-tivamente alla completazione del medesimo. §. 6 II Tersamente del rispettivo aunuo contributo dovrà eft'ettuarsi da ogni singóla Società presso la Giunta provinciale al più tardi entro 6 settimane a contare dai giorno successivo a quello dell' intimazione del relativo ordine di pagamento. Gl' iinporti arretrati verranno riscossi coll' esecuzione política a mezzo delle competenti autorità politiche. §. 7. II ricavato dei contributi aunui delle Società d' assicurazione sarà da impiegarsi a cuoprimento delle spese cougiunte coll1 istituzione e col mantenimento dei corpi dei vigili, ad esclu-sione perô del 10% dell'effettivo aunuo incasso, che sarà devoluto ad un fondo speciale da crearsi alio scopo di sussidiare poveri pompieri colpiti da infortuni durante il disimpegno del loro servizio ed i loro attinenti. §. 8. Le sovvenzioni dai fondo a scopi dell' istituzione dei vigili si accorderanno, a sensi del precedente § 7, tanto ai comuni che mantengouo dei propri corpi di vigili, quanto anche ai corpi di vigili volontari, semprechè questi ultimi siano organizzati in modo, da potersi atteudere da loro una proficua attività. §. 9. I comuni, come anche i singoli corpi volontari, che avrauno ricevuto delle sovvenzioni dai fondo a scopi dell' istituzione dei vigili, saranno obbligati di giustificare il regolare impiego delle medesime mediante un' esatta resa di conto, da prodursi alia Giunta provinciale. §. 10. La Giunta provinciale rasseguerà per l'approvazioue alia Dieta provinciale gli annui conti preventivi e consuntivi di uno e dell'altro dei fondi menzionati ai §§ 3 e 7 della presente legge. §. II. Questa legge entra in attività col giorno 1. gennaio dell' anuo successivo alla sua pubblicazione. §. 12. II Mió Ministro dell' interno è incaricato dell' esecuzione della presente legge. Zakon z dnè veljaven za pokneženo grofijo Goriško in Gradiško, po katerem imajo požarne zavarovalnice plačevati doneske za ustanovitev in vzdrževanje gasilnih straž. S privolitvijo deželnega zbora poknežene Svoje grofije Goriške in Gradiške ukazujem tak& : § I. Vse domače, kakor tudi inozemske požarne zavarovalne družbe, katerim je dopuščeno poslovati po naši državi, morajo brez razločka na to, če so delniške ali vzajemne družbe, in če je njih poslovanje omejeno samo na zavarovanje proti požarnim škodam, ali če se razteza tudi na druge vrste zavarovalstva, od vseh kosmatih (brutto) zavarovalnin, kolikor so jih prejele v dotičnem soln-čnem letu za posestva, blago in druge premične stvari, zavarovane proti požarnim škodam v pokueženi grofiji Goriški in Gradiški, vsako leto plačevati donesek dveh odstotkov za ustanovitev in vzdrževanje gasilnih straž v pokneženi grofiji Goriški in Gradiški. §. 2. Deželnemu odboru gre odmerjati omenjene doneske (§. 1) in potirjati jih. §. 3. Kar se na teh doneskih nabere, iz tega se ustanovi poseben deželni zalog za gasilne straže, kojega uprava in uporaba v zmislu tega zakona sta izročena deželnemu odboru. §. 4. Doneski se izmerijo na podstavi kosmatih zavarovalnin, katere je dotična zavarovalna družba prejela iz neposrednjega požarno-zavarovalnega poslovanja (brez odštetih pozavarovalnin) za predmete, v pokneženi grofiji Goriški in Gradiški zavarovane, od kar je obveljal ta zakon. §. 5. V ta namen morajo zavarovalne družbe vsaj do konca aprila vsacega leta podati deželnemu odboru natančen razkaz zavarovalnin, prejetih v poprejšnjem letu, z vsemi dokazili in podatki, ki se potrebujejo za izmero davka. Ako bi se katera zavarovalna družba branila, podati poprej omenjeni razkaz, ali bi ga ne podala o pravem času, ali bi ga pa podala na nedostaten način, sme jo c. kr. namestuištvo z disciplinarnimi globami od 5 do 100 gld. prisiliti, da ga predloži, oziroma dopolni. § 6. Vsaka posamezna družba niora plačati dotični donesek pri deželnem odboru najkasneje v 6 tednih od tistemu dnevu naslednjega dnè, ko se jej vroči zadevni plačilni nalog. §. 7. Kar se nabere na letnih doneskih zavarovalnih družeb, to se porabi v založbo stroškov za ustanovitev in vzdrževanje gasilnih straž, toda po odbitku 10 % istinito potirjanega letnega dohodka, kar je odmenjeno posebnemu zalogu, ki se ima ustanoviti v podporo ubogih, v službi ponesrečenih gasilcev in njih rodbin. §. 8. Podpore iz gasilno-stražnega zaloga se dovoljujejo v zmislu predstoječega §. 7 kolikor občinam, katere vzdržujejo lastne gasilne straže, toliko tudi prostovoljnim gasilnim stražam, da so le te tako uravnane, da je pričakovati od njih uspešnega delovanja. §. 9. Občine, kakor tudi posamezne prostovoljne straže, katere iz gasilno-stražnega zaloga prejmô podpore, dolžne so o njih pravoredni porabi deželnemu odboru položiti natančen račun. §. 10. Deželni odbor podaja deželnemu zboru v potrdbo proračune in obračune ednega in druzega v §§. 3. in 7. tega zakona omenjenih zalogov. §. II. Ta zakon stopi v veljavo s 1. dnem januarija tistega leta po njegovem razglašenji. §. 12. Mojemu ministru notranjih zadev je naročeno, da izvrši ta zakon. Dalla Giunta provinciale Gorizia li 16 gennaio 1894. Il Capitano provinciale CORONINI. II relatore Dr. Abram. ■ • » . o * m ' 'tiVVi . 0 "T , '"l * à Wiü 1 * - 1. - -• • H J •1 »... Í.VI • K7Ä iriii. -q • ¡ ¡Ltitf fSÍÍS.t - £Ï í< te M) *■ i.' i i-! ■ •iu;i>.u m: ■ •g) tá?.í ji ; j JjV(j S|0Í¿^1J -ifiíí^úli ■ . . ; , 07l«iJl - H J Ji j ♦ j-Tor'io fiir'ní • -i iii T J. V 1J57 { ii /♦>■ "i . rVÁ > J V 0(/jj U üb ,1(11 J • ¡U- . \ • ~ ;\V ?! ' * ■ vt V/ ! :'>«i',su- pa * y # 7 : ÉTfs K vi . " : • ^fgOÍf.S tësûïï J ei :%:{'. •LT 1 . ."ss* ■ • - • ' , 4. ' .înj»-»tiA : ... . ^ ¡HP ^ ^ "K-t ^Lm.lipll II ^ DEŽELNEMU ZBORU poknežene grofije Goriške in Gradiške o svojem delovanji od 2adnjoga sborovanja do konca decembra Ti 00 < 1894— (j r V GORICI, 1895 Nat. Seitz. Zal. deželni odbor. vSOT^us?/ Visoki zbor! Deželni odbor se počaščuje poročati, kako je skušal izvrševati naročila visokega zbora, in ob enem spregovoriti o najvažnejših predmetih, s kojimi se je bavil od zadnjega deželnozborskega zasedanja do konca 1. 1894.! Z dopisom z dne 5. decembra 1894 št. 2334 P. javilo je predsedstvo c. k. namestništva v Trstu, da je blagovolilo Nje g. c. in k. apostolsko Veličanstvo z najvišjim sklepom z dne 23. novembra 1S94 najmilostljiviše vzeti na znanje dežel-nozborska posvetovanja zadnjega zasedanja, ktera so se bila predložila visokej c. k. vladi v smislu §. 40. deželnega reda. (Odb. št. 5523/94.) I. Deželnozborski sklepi, ki so se predložili v Najviše potrjenje. Cestni zakon Predloga zakona sklenjena v seji deželnega zbora dne 16. maja 1893, št 2259'93 1419 ' ' 2562/94' ' ? tikajoč se zgradeb in vzdrževanja javnih nedržavnih cest in potij, in drugi ob- segajoč nektere določbe dopolnjujoče policijski cestni red za javne nedržavne ceste z dne 6. julija 1886 št. 7 d. z., poslala sta se z dopisom 26. maja 1893 št. 2252 c. k. namestništvu v Trstu, da se predložita v Najviše potrjenje. A nainestništvo ju je vrnilo z dopisom z dne 22. marca 1894 št. 5382 ter prosilo vsled razpisa vis. c. k. ministerstva notranjih zadev z dne 17. i. m. št. 4191/1893, (ki se pojasnijo nazori, na ktere se opira določba odstavka 4 §.8. načrta novega cestnega zakona, po kterem je cestni odbor upravičen, spremeniti kon- kurenčuo mero bodisi glede udeleženih občin, bodisi glede različnih vrst neposrednega davka. Odbor je odgovoril z dopisom z dne 28. marca 1894 št. 1419 naslednje: Že zakon z dne 24. novembra 1868 št. 17 d. z. gledč razvrstitve nedržavnih cest v pokneženej grofiji Goriškej in Gradiškej, ki je še v veljavi, določa v členu VE., da je cestni odbor upravičen, spremeniti konkurenčno mero udeleženim občinam, proti kteri določbi ostane prosta pritožba dotičnih udeležencev na deželni odbor. Ker se je ta določba, ktere so se držali skoro vsi cestni odbori, izkazala kot pravična in primerna o času razglašenja omenjenega zakona do dandanes, se je deželnemu odboru zdelo primerno, da jo ohrani tudi v novem zakonu, in to tem bolj, ker se jej ni protivil noben cestni odbor in nebena občina v deželi, kterim se je predložil o svojem času odborov načrt, ki je imel isto določbo, da se o njem izrazijo. Določba, da je cestni odbor upravičen premeniti znesek prispevkov tudi glede različnih vrst neposrednih davkov, se je vsprejela v načrt zakona, ker tudi ta določba se opira na dosedanjo prakso, če tudi sedanji zakon tega izrecno ne priznava. Taki» n. p. cestni odbor gradiški nalaga že več let manjše odstotke doklad na zemljiški davek, nego na druge vrste neposrednih davkov. Sežanski cestni odbor nalaga vsako leto višje doklade na obrtnijski in dohodninski davek, in tolminski cestui odbor obtežuje više obrtnijski davek nasproti drugim vrstam davkov. Ker se v tej zadevi ni nikdo pritožil proti dotičniin sklepom, je odbor tolmačil določbo člena V. navedenega dež. zakona v širšem pomenu, in se mu ni zdelo vmestno, da se uradoma protivi tej praksi. Ta praksa se pa da opravičiti, ako se pomisli, da so v pokneženej grofo-vini Goriški zemljiški davek in dotične doklade neprimerno velike, da skladovue ceste služijo v posameznih krajih večinoma obrtniji in trgovini in da v mnogih slučajih se rabijo rečene ceste večinoma v prid obrtuijskim delalnicam, kamnolomom itd. iti je tedaj popolnoma pravično, da se jim nalaga večji odstotek dotičnih davkov. Opozarja se dalje tudi, da dotični sklepi niso popolnoma prepuščeni cestnim odborom, ker je proti njim dovoljena pritožba in je v prepirnih slučajih poklican odbor, da odloči, ali je dovolj razlogov, ki opravičujejo take premembe. Ako se je vršila omenjena praksa iu je bila dosedaj v veljavi, če tudi ni izrecno dovoljena v dosedanjem dotičuem zakouu, je tem manj potrebno izpodbijati vsprejem dotične določbe v novi zakon, kteri ponuja odboru v določbah §. 38. večo pravico, mešati se v zadeve cestnih odborov, iu trdnejšo podlago za odločbe o pritožbah proti njihovim sklepom. Podpisani odbor se tedaj trdno zanaša, da navedeni razlogi odstranijo pomisleke vis, c. k. miuisterstva gledš ene same določbe načrta novega cestnega zakona za to deželo, ktero določbo je vsprejel, kakor že rečeno, deželni zbor z ozirom na prakso, ki se je vkoreniuila v uekterih okrajih iu ki je potrjena od časa, in da visoka vlada se ne bode branila dalje, predložiti omeujeni načrt zakoua v Najvišje potrjenje. Z dopisom z dne 4. junija 1894 št. 10480/lK je naznanilo c. k. name- stuištvo Najvišje potrjeuje zgorej navedenih načrtov zakona, dano dne 21. maja 1894, ter ob enem izrazilo željo visoke vlade, da se natančneje določi, oziroma da se premeni omenjena določba §. 8 vsaj v tem smislu, da v pritožbah proti odmesjenju prispevkov odloča odbor v sporazumljenji s e. k. namestništvom. Na podlagi novega zakona se je takoj poskrbelo, da so se vršile volitve novih cestnih odborov, kteri tudi že službujejo, razuu komenskega, kjer se volitve že v drugič izpodbijajo. Razvrstitev dveh Njegovo c. in k. apost. Veličanstvo je z Najvišim sklepom z dne 22. maj* cest, ki vodite k "tj železniškim po- 1894 ^ajmilostljiveje blagovolilo dati Najviše potrjen je načrtu zakona, ki je bil stajam.^ ^ sklenjen v zadnjem zasedanji deželnega zbora, in ki se tiče razvrstitve dveh cest, J' " ,u ki vodite k novim železniškim postajam. — C. kr. namestuištv» v Trstu je to naznanilo odboru z dopisom z dne 4. junija 1894 št. 10182 vsled odpisa vis. c. k. ministerstva notranjih zadev z dne 26. maja 1894 št. 23061. Ločitev Dolenj. Proti načrtu zakona, ki se je vsprejel v seji 30. januarja 1894 glede -,209, iz 1. 1891 opuščenja sedanje županije Dolenje, podala se je bila pritožba Vis. c. k. rairii-sterstvu notranjih zadev. To pritožbo je bilo podpisalo izdatno število občinarjev, posebno iz Mernika, ki so prosili, da se ohrani županija, kakor obstaja.; kožban-ski in dolenjski občinarji, in sicer v nič manjšem številu, so pa prosili s posebno prošnjo, da se ločitev čim preje izvrši. Vprašan o tej zadevi se je odbor izrekel z dopisom z dne 13. junija 1894 št. 2481 na korist načrta zakona, kakor ga je bil sprejel visoki zbor, iu je to svoje mnenje dobro utemeljil. Z dopisom z dne 17. novembra 1894 št. 21079 je javilo c. k. name-stništvo vsled odloka Nj. Prevzv. gosp. ministra notranjih zadev z dne 6. istega mesca št. 28782, da je Nj. c. in kr. apost. Veličanstvo uajmilostljiveje blagovolilo dati Najviše potrjenje načrtu zakona o razpuščenji sedanje županije Dolenjske. Na to je ukazal odbor z odlokom z dne 28. novembra 1894 št. 5209 dolenjskemu županstvu, da napravi nemudoma in predloži popis o ločitvi premoženja obeh novih krajevnih občin, da se bo mogla razdružba izvršiti. 0libai" Z Naivišim sklePom z dne 17. septembra 1894 seje odobril načrt zakona, Z. št. 5808/94 ki s'a J'e sklenil a^01" v seJ'i 19- 11111 > 1893 o ribarstvu v medzemskih vodah. C. k. namestil ¡št vo v Trstu je vsled razpisa vis. c. k. poljedelskega ministerstva z dne 1. oktobra m. 1. št. 18140 to naznanilo odboru dne 16. decembra 1894 št, 22902 z opombo, da novi zakon se sme proglasiti še le tedaj, ko se pripravi dotičua na-redba o izvršitvi. Načrt lovskega zakona. Z.št. 678,4547/04 Načrt lovskega zako,na in zakona o zahtevah, da se potrde in zaprisežejo čuvaji postavljeni za varstvo poljskih pridelkov, ki sta se bila sprejela v seji 1Ž. februvarja m. 1., predložila sta se z dopisom 11. aprila m. 1. št. 678 v Najviše potrjenje. Z dopisom z dne 10. oktobra 1894 št. 13535 je c. k. namestništvo na-svetovalo nektere popravke obeh besedil načrta lovskega zakona. Te premembe pa se ne tičejo vsebine določeb sklenjenih od vis. zbora, ampak nameravajo samo spraviti v popolno soglasje oba teksta. Odbor je radi tega tudi takoj izvršil dotične premembe in predložil spise za nadaljno ravnanje v smislu ustave. Načrt zakona Z dopisom z dne 11. aprila 1894 št. 870 je predložil odbor v Najviše skîh plaf!lliitelj" potrjenje načrt zakona sklenjen v seji 20. februarja 1894, ki meri na to, da se Odb. št. 870/94 razveljavita zakona z dne 4. marca 1879 št. 9 in 16. oktobra 1875 št. 28 d. z. in da se premeni zakon z dne 10. marca 1870 št. 18 d. z. z namenom, da se nekoliko poboljšajo gmotne razmere učiteljskega osobja na občnih javnih ljudskih šolah te poknežene grofovine. Namestništvo je vrnilo ta načrt vsled razpisa vis. c. k. ministerstva za uk in bogočastje z dne 13. novembra 1894 št. 18385 in pripomnilo : Načrt zakona obsega med drugim — če ga primerjamo sedanjim določilom — naslednje spremembe : Opazka k 1 velja samo za italijanski tekst — kajti slovenski tekst je ostal o načrtu zakona nespremenjen. §. 4 je poprej začenjal z besedami : „Kdor ima pravico učitelje predstavljati (imenovati), določuje po predlogu ožjega okrajnega šolskega svetovalstva, v katere razrede se imajo vrstiti učitelji njegovega okraja". Y novem načrtu pa se glasi to določilo tako : „Kdor ima pravico učitelje predstavljati (imenovati) povišuje učitelje svojega okraja . . . Obe določili sta nepopolni, ker imate v mislih samo okrajno šolsko sve-tovalstvo kot upravičeno predlagati učitelje, — ko imajo vendar tudi drugi to pravico. (Naj se primerjata §§. 7 in 8 zakona z dne 10. marca 1870 dež. zak. št. 18). Po tudi izraz „povišuje" (promuove) ni jasen, ker se ne ve, ali pomenja imenovanje sploh, ali samo povišanje uže službujočih učiteljev v više plačne razrede. V načrtu zakona je izpuščeno določilo sedanjega zakona, po katerem ima tisti, kateri ima pravico predlaganja, odkazati razrede in ni določeno, komu bo za-naprej pristajalo, določevati razrede ; iz spisov pa ni posneti, ali je deželni zbor nameraval tistemu, kateri ima pravico predstavljati, vzeti pravico, da odločuje razrede ali ne. Po §. 30. zakona z dne 10. marca 1870 št. 18 dež. zak. zastran pravnih razmer učiteljskega osebja v javnih ljudskih šolah imajo pravico dobiti doklado za leta službe tisti učitelji, ki so v definitivni službi skoz pet let na kateri javni ljudski šoli v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel zaporedoma in s primernim uspehom učiteljevali. Po načrta zakona pa zadobč to pravico učitelji in podučitelji, stalno nameščeni, ki so skozi pet let na kateri občni javni ljudski šoli v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel zaporedoma in z dobrim vspehom učiteljevali. Zahteva se torej definitivna služba, pa ne petletno službovanje v tej službi; potem takem se bo stalno nameščenim učiteljem in podučiteljem vštevala tudi opravljena začasna služba, da dosežejo doklado. Namestništvo je konečno vprašalo, iz kakih vzrokov je sklenil visoki zbor omenjene premembe sedanjega zakona, in posebno, ali je v resnici imel namen dati določbam §§ 4. in 5. načrta oni pomen, kteri bi se v smislu zgorej navedenih opazk moral izvajati iz njihovega besedila. Odbor si bode smatral v dolžnost, predložiti dotične spise visokemu zboru. Deželne dokla- Njegovo c. in k. apost. Veličanstvo je z Najvišim sklepom z dne 8. aprila z! št. 1790/94 1894 »ajmilostljiveje blagovolilo potrditi doklade, ktere je sklenil Vis. zbor v zadnjem zasedanji, da se pokrije primanjkljaj zemljiško-odveznega in deželnega zaloga. C. k. namestništvo je o tem obvestilo odbor z dopisom z dne 14. aprila 1894 št. 6988 vsled razpisa vis. c. k. ministerstva notranjih zadev z dne 10. aprila 1894 št. 8792. Pobiranje davščin na pivo in žganje se je oddalo potom javne dražbe v najem podjetniku Josipu Gorup-u v Trstu. Cena najemnine za celo deželo znašala je za pivo gld. 3860:— iu za žgane tekočine gld. 18.150. O tej prilici si šteje odbor v čast poročati, da pri dražbi za pobiranje istih doklad za tekoče leto, ki se je vršila 30. t. m. decembra, je prevzel to pobiranje gosp. Oddo Leuassi v Solkanu, kteri plača za doklade na pivo gld. 4611 in na žgane tekočine gld. 20.500. Kazdelitev ob- Naslednji načrti, s kterimi se je ravnalo po določbah § 61. občinskega reda, umskih zemljišč. oziroma za|i0Ua z dne 14. decembra 1886 št. 16 d. z., dobili so mej letom Najviše potrjenje, in sicer : a) načrt razdelitve občinskih zemljišč Seniških v davčni občini Merniškej dne 26. aprila. (Dopis c. k. naiuestništva v Trstu z dne 13. maja 1894 št. 8658. Odb. št. 2233 ; b) načrt razdelitve občinskih zemljišč Čepovanskih dne 24. maja. (Dopis c. k. namestništva z dne 4. junija 1894 št. 10340; Odb. št. 2564); c) načrt razdelitve občinskih zemljišč občine Gorenjavas v Kanalskej občini 13. junija: (Namestništveni dopis z dne 24. junija 1894 št. 11648; Odb. št. 2883); d) načrt razdelitve občinskih zemljišč Krejskih dne 11. septembra. (Dopis namestništva z dne 25. septembra 1894 št. 17601, Odb. št. 4257); e) načrt razdelitve občinskih zemljišč Ponikovskih in Pečinskih dne 29. septembra. (Namestn. dopis z dne 16. okt. 1894 št. 18650; Odb. št. 4694); f) načrt razdelitve občinskih zemljišč Žabiških dne 14. okt. (Dopis namestn. z dne 24. okt. 1894. št. 19779. Odb. št. 4814); g) načrt razdelitve občinskih zemljišč Selških v Volčanski županiji dne 12. novembra (Dopis namestn. z dne 25. novembra 1894 št. 219GO ; Odb. št. 5367). II. Druga deželnozborska naročila. Resolucija za-stran srednjih šol v Gorici. Odb. štv. 807/94 Slovenska na šola. Z št. 506/5 obrt- Resolucijo, katero je visoki zbor sprejel v seji dne 15. februarja 1894 o nezdravih razmerah v goriških srednjih šolah, spremljal je deželni odbor z dopisom 14. marcija 1894 št. 807 do vis. C. k. miuisterstva za bogočastje iu uk in podpiral jo tako-le : „Utemeljeni predlog, sprejet enoglasno v deželnem zboru, se tiče jednega najvitalnejših interesov dežele, poduka na srednjih šolah v goriškem mestu in je odmev glasov nezadovoljnosti, ki se že nekaj let razlegajo po vsej deželi. Najboljše sredstvo, da se pride v okom pretiranim zahtevam, proti kterim se pritožujejo, bila bi nepristranska preiskava, ktero bi morale spretno voditi osebe, ki so skušane dobro v poduku in ki poznajo narodnostne razmere. Zanašajoč se, da visoka vlada dobrohotno ugodi želji celega zastopstva dežele, se počaščuje podpisani odbor predložiti omenjeni spis in steuografski zapisnik vis. ministerstvu v izvršitev svojega naročila." Odgovora ni bilo. Da izvede naročilo, ktero mu je bilo dano v seji dne 20. februvarja m. 1 , poslal je odbor dne 14. novembra m. 1. št. 506 peticiji tukajšnjega političnega društva „Sloga", s kterima se je prosila podpora iz deželnega zaloga za ustanovitev in vzdrževanje obrtne šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, in poročilo manjšine v istej zadevi, ki je je prebral čast. poslanec Rojic v istej seji, kuratoriju nadaljevalne šol« za rokodelce v Gorici, in prosil, da izreče svoje mnenje o tej zadevi in da naj priloži svojemu odgovoru natančen zapis slovenskih gojencev, ki sedaj obiskujejo obrtno šolo, ter navede leto njih rojstva, kraj, kjer sedaj bivajo, njih rokodelstvo in tečaj, kteri obiskujejo. Pričakuje se še odgovora. ¿S---- Deželna noriš-n ica. Z. št. 2340/94. Z sklepom vis. zbora z dne 13. februvarja 1894 naloženo je bilo deželnemu odboru, da se spet poprime petresovanj gledš zgraditve deželne goriške norišnice in da spet predloži načrt, ki je bil podan že v zasedanji 1. 1889, ter ga eventnvalno premeni z ozirom na sedanje gospodarske razmere in psihijatrične zahteve. Izvrševaje to nalogo je objavil odbor razglas z dne 19. maja 1894 št. 70 in pozival lastnike zemljišč v obližji Gorice, da podajo ponudbe za prodajo "vkupnega zemljišča, ki bi obsegalo najmanj 30 njiv. Ako bi se to zemljišče izkazalo primerno, bi se predlagalo, naj se na njem zgradi deželna norišnica. Pod št. 2770 in 2890 podali ste se dve ponudbi; eno je podal dne 21. junija 1894 gosp. Anton Drufovka, posestnik in trgovec v Mirnem ; drugo pa dne 30. t. m. tvrdka Henrik Rieter v likvidaciji, ktero zastopa Hans Wildi v Trstu. Bazun teh dveli ponudeb je bil podal že prej jedno dne 4. avgusta 1893 pod št. 3714 gosp. Miha Polacco, posredovalec za nepremakljine v Trstu. Zanaša je se, da ena ali druga ponudba, ki bi se podala vsled objavljenega razglasa, bi se dala priporočiti vis. zboru, da jo konečno sprejme, obrnil se je podpisani odbor s pismom z dne 16. maja 1894 št. 70 do inženerja Kuno Waid-mann-a, strokovnjaka v zgradbi norišnic, ter ga naprosil, naj poroči, ali bi hotel eventuvalno tudi še nadalje, kakor dosedaj, pomagati odboru pri dopolnjen ji načrtov in preudarkih troškov za zgradbo norišnice. Gosp. Waidniann je odgovoril s pismom z dne Zagreb 20. maja 1894 št. 2'>40, da \e vedno pripravljen v ta namen pomoči. Ali nobena zgorej navedenih ponudeb se ni zdela odboru primerna, da se sprejme, in to iz naslednjih razlogov: Gospod Polacco je ponudil v prodaj za 35.000 gld. Windspachovo posestvo na podnožju kostanjeviškega holma. (Je tudi ima to posestvo krasno lego, bi vendar ne bilo primerno za deželno norišnico, bodisi radi tega, ker gosposka hiša Windspachova ne odgovarja zahtevam za moderno norišnico s padiljoni, bodisi ker zemljišče okoli nje ni dovolj obširno, da bi se dalo uporabiti za namene in potrebe norišnice, kakor jo je nameraval zgraditi 1. 1888 gosp. inžener Waidmann. Zemljišča, ktera je ponudil gosp. Drufovka s površjem 39 njiv in 178 desk po 775 gld. njiva, leže v Rupi. A v tem kraju razsajajo, kakor je znano, pogostoma siloviti vetrovi, ki po enoglasnem menenji gosp. zdravnikov jako škodujejo zdravljenju novih. Iz tega razloga, in ker so rečena zemljišča nekoliko preveč oddaljena od Gorice, odbor ne priporoča, da se nakupijo. Zemljišča firme Henrik Rieter s površjem 56 njiv po 300 gld., vkup za 16.800 gld., od kterih bi se pa tudi oddal en sam del, in sicer: a). 31 njiv po 340 gld. za 10540 gld. h), drugih 31 njiv „ 340 „ „ 10540 „ c). 45 „ „ 320 „ „ 14400 „ d). 37 „ „ 330 „ „ 12210 „ leže v občini ločniški na desnem bregu Soče. Ta zemljišča so močno kamenita in tedaj malo rodovitna in izpostavljena vetrovom, kakor Drufovkova. Tedaj tudi ta zemljišča niso primerna za norišnico in to tiin manj, ker leže ob Soči iu bi bila vedna nevarnost, da nori ne ubeže (kar se pogosto m a pripeti v skoraj vsaki norišnici) in ne poginejo v vodi. Z ozirom na to odboru ni bilo mogoče izvršiti, kar mu je bilo naročeno. Občinske davščine. Z. št. 2457/94 /Vf^-- Nanašajo se na naročilo z dne IG. maja 1893 iu na to, kar je navedeno na strani 7 zadnjega poročila glede pogajanja s tukajšnjim mestnim zasto-pom o uvedenji pristojbin pri pregledovanji mesa v goriški občini, ima odbor čast poročati, da je municipij s poročilom z dne 17. februvarja m. 1. št. 1848 podal prošnjo, ktera naj bi se predložila vis. zboru, naj se izda zakon, po kterem bi bile občine upravičene vpeljevati občinske davščine (takse) ali pa poviševati že obstoječe davščine do zneska 50 gld. iu da bi bilo v to dovolj privoljenje deželnega odbora. Načrt je podoben zakonu z dne 19. decembra 1874 št. 3 d. z. iz 1. 1874, veljavnemu za mejno grofovino istersko. Municipij je dokazal na poziv odbora z uradnim dopisom z dne 5. maja m. 1. št. 4434, da je tudi mestni zbor v seji dne 4. i. m, sprejel predloženi načrt zakona. Odbor je na to pozval z okrožnico z dne 29. avgusta 1894 št. 2457 vsa županstva grofovine, naj predloži do konca septembra p. 1. izrek dotičnili občinskih, svetov o istem načrtu, in je navedel ob enem še druge stvari, ki niso navedene v tarifi pri § 1 omenjenega zakona za Istro, na ktere bi se dala uvesti pristojbina v deželi. Ker pa se niso odzvali vsi občinski zastopi okrožnici, in je mnogo tistih, ki so odgovorili, se izreklo proti načrtu zakona, ni odbor predložil za sedaj vis. zboru nikakega predloga v smislu peticije tukajšnjega municipija. Prošnja za zvezo železniških postaj v Ronkak. Odb. št. 536/94 Sklep deželnega zbora z dne 13/2 m. 1., s kterirn se je bilo naročilo odboru, naj podpira pri vis. c. k. miuisterstvu za trgovino prošnji furlanskih občin in goriškega mesta za zvezo severne in južue postaje železnic, ki se srečate v majhni daljavi druga od druge v Roukah, predložil se je dne 7. marca 1894 št. 536 omenjenemu vis. miuisterstvu z vročo prošnjo, naj bi vis. c. k. vlada blagovolila dovoliti in na to delati, da se čim preje izvrši ta toli zaželjeua in za trgovinske koristi cele dežele toliko važna zveza. Odbor do sedaj ni dobil odgovora. Pečat zdravni- Nj. C. in k. Apost. Veličanstvo je z Najvišim sklepom z dne 23. aprila Gorici. 0niif'e V m. 1. najmilostljiveje blagovolilo dovoliti, da sme zdravniška zbornica Goriške dežele Odb. št. 2136/94 sprejeti v svoj pečat grb pokuežene grofovine Goriške in Gradiške. (Sklep dež. zbora z dne 30. januvarja 1894.) Cesta Mariano-Št. Lovrenc. Odb.St.475,5187, 5878/94 Izvrševaje zborov sklep z dne 8. februvarja ni. L, s kterira se je vrnila za primerne poizvedbe in morebitne predloge v prihodnjem zasedanju prošnja Ma-rijanskega županstva in drugov glede uvrstitve ceste Mariario-Moraro-Št. Lovrenc pri Moši, povabil je odbor najprej županstvo, naj popolni prošnjo s potrebnimi prilogami, in ko se je to zgodilo, je povabil korminski cestni odbor, da se o njej izreče. Z dopisom z dne 22. decembra m. 1. št. 48 naznanilo je predsedstvo omenjenega cestnega odbora, da se je izrekel cestni odbor v seji 30. juniia m. 1. proti temu, da se povzdigne mej skladovne ceste cesta, ki pelje iz Mariana čez Korono v Št. Lovrenc pri Moši, in sicer ker obstojite že dve vsporedni cesti, jedna državna, druga skladovna in pa tudi z ozirom na velikanske troške, ki jih ima cestni odbor za skladovne ceste svojega okraja, vsled česar znaša cestna doklada 14°/0 za občine v ravnini, in 21°/0 za briške občine. Z ozirom na nevgodni izrek cestnega odbora ni hotel dež. odbor priporočati visokemu zboru omenjene prošnje ter je vrnil dotične spise z odlokom z dne 28. decembra m. 1. županstvu v Marianu. Cesti po Grojni in na Cerovo. Odb. št. 480/94 Glede cest po Grojni in na Cerovo pozval se je v smislu naročila, ki mu ga je dal zbor v seji 8. februvarja m. 1. z odlokom z dne 2. maja i. 1. št. 480 cestni odbor za goriški okraj, naj izreče svoje menenje, ali se mu zdi umestno, da se uvrstite omenjeni cesti mej skladovne ceste. Odbor do danes ni še dobil nikakega poročila in tedaj ni mogel nadaljevati stvari v smislu §. 18. novega cestnega zakona. Most čez Ter. Z dopisom z dne 10. aprila 1894 št. 6637/11 je izreklo c. k. namest- Ib. št. 171494 ništvo v Trstu, da so izpolnjeni pogoji, pod kterimi se je ponudilo vis. c. k. poljedelsko ministerstvo, vdeležiti se troškov za vrejenje hudournika Tera z doneskom 15.000 gld., in vis. c. k. ministerstvo notranjih zadev z doneskom 45.000 gld. za zgradbo železnega mosta, ter je naznanilo, da je poljedelsko ministerstvo že nakazalo prvi rok 3862 gld. 50 kr. in dovolilo z namenom, da zadruga prihrani veče troške režije in uprave, da izvrši vrejenje vlada v lastnej režiji pod vodstvon c. k. višega inženerja gosp. Edvarda Bonavia. S tem je bil na najboljši mogoči način zagotovljen reden razvitek in vspeli podjetja kakor se to zahteva kot pogoj pri točki II. zborovega sklepa z dne 31. oktobra 1890 ; kar se zahteva pri točkah III. in IV. pa je odvisno od slučajnih razmer in bi se imelo le tedaj zgoditi, ako bi nastale omenjene razmere ; zato je zbor menil, da ne siue dalje odlašati in morebiti s pretiranimi .pomisleki spraviti v nevarnost vresničenje tega važnega dela. Zato je nakazal dne 18. aprila m. 1. št. 1714 od zneska 29.000 gld., ki je še na razpolago v korist temu podjetju, znesek 15.350 gld., naročivši svojej denarnici, naj izplača 5000 gld. takoj, 5000 gld. mesca maja 1894, in ostalih 5350 gld. 1. 1895. Odb^št 3544.94 vsled zborovega sklepa z dne 31. marca 1892 v letnem znesku 1000 gld. do «kupnega zneska 50C0 gld., so se v tem letu nadaljevala v smislu dotičnega načrta, kteri je potrdilo vis. c. k. poljedelsko miuisterstvo z razpisom z dne 20. julija 1894 št. 10002 sporazumno z ministerstvom notranjih zadev. Za vrejenje Soče pri Fari se je izdalo iz doneska za leto 1893 3030 gld. in za letos je bilo odločenih spet 3000 gld. Za vrejenje iste reke med Vilešem in lludo bilo je odločenih za prejšnje leto .....2158 gld. in za leto, ktero obsega to poročilo . . 2500 „ Za vrejenje Tera pri Yersi, za ktero se je izplačalo za lansko leto 5812 gld., se je potreboval v smislu programa za leto 1894 znesek . gld. 4200 Prebitek...........„1300 je namenjen za reservni zalog. Od vkupnega doneska 11.000 gld. gre 10.000 gld. na račun državnega zaklada, in 1000 gld. na račun dežele. Ta donesek nakazal se je dne 22. avgusta 111. 1. št. 3444 c. k. okr. glavarstvu v Gradiški. 1'odpora za Podpora 600 gld., ktero je dovolil vis. zbor v seji 15. februvarja m. 1. vrejenje hudour- tot ¿ežeiui donesek za vrejenje hudournika Bele pod Sedlom in za dela v zavaro-nika Bela. . ,. . . . , vanje ondašnjega zemljišča proti vdiranju, se 111 se potegnila. Pogozdovanje Dotacijo 2000 gld., katero je visoki dež. zbor določil za pogozdovanje Krasa-V. „ Krasa, izplačal je odbor za 1. 1894 s 1252 gld. iz gozdorejskega zaloga in s 748 Odb. št. 136, 3222/94 gW- 12 deželnega zaloga. Komisija za pogozdovanje Krasa je z uradnim pismom z dne 17. julija 1894 št. 280 podala obširno poročilo o svojem delovanji leta 1893. ; pridjala je tudi svoj obračun, računarjevo poročilo o njem in dopolnitveni inventar. Poročilo se glasi tako-le : Seje: Komisija je imela sej a. skupna komisija ...... 2 b. ožja za okraj goriške okolice .... 1 c. „ » polit, okraj gradiški .... 2 d. „ „ „ „ sežanski .... 2 Zaradi varčnosti bile so navadno seje skupne komisije in ožjih komisij istega dnč. V smislu svojega preudarka in vsled načela, katerega se vedno drži komisija, vporabil se je denar, ki je bil na razpolaganje, kolikor mogoče v pogozdovanje ; zemljišč se ni nakupilo nič. Pogozdilo se je : a. V polit, okraju Gorica v 21 občinah na 27 predmetih...........89-1G ha. s 659.200 komadi sadik. b. v polit. okr. Gradiška v 10 občinah na 12 predmetih.........17-80 „ 229.750 c. v polit. okr. Sežana v 20 občinah na 22 predmetih..................60-22 _ 489.500 Vkup 167-08 ha. z 1,278 450 komadi sadik. Razun tega so se popolnili vsi dosedanji nasadi z 1,625.570 sadik. Vporabilo se je tedaj vkup 2,904.020 sadik in sicer 2,749 050 borov, 132.170 smerek, 9.200 Parolinijevih borov in 13.600 jelš. — Od teh pride okoli 55% dopolnjenje dosedanjih nasadov in 45% na nasade. Od vporabl jenih rastlin dobilo se je 212.200 borov in 10.970 smerek, vkup 223.170 komadov iz državnih semenišč na Primorskem; 13.600 jelš so dale stranke same ; ostale rastline so se vzele iz semenišč komisije. Bori pa so se vzeli iz državnih semenišč le iz priličnih razlogov, n. pr. radi prenosa itd., ne pa radi pomanjkanja teh rastlin v lastnih semeniščih. Ako se vžtejejo troški za prenos, zabijanje, zalivanje rastlin in pridelkov itd., znašajo troški za vse nasade (nove in dopoljuene) povprek 3 gld. 19 kr. na 1000 rastlin, in pri novih nasadih samo 24 gld. 46 kr. na ha. Troški so tedaj primeroma majhni. Natanjčneje podrobnosti izvršenega pogozdovanja se razvidijo iz posebnega izkaza. Vspeh nasadov je, soditi po sedanjem stanji, v obče povoljen, kajti pokazal se je samo odpadek kakih 40—45%, če tudi se je bilo bati hujšega radi izredne suše, ki je trajala okolu 6 tednov v mescih aprilu in maju, in ki je pretila pokončati rastline, ki so bile malo prej sajene. Kavno tako tudi ni mnogo škodovala velika vročina v mescu avgustu. Da se kolikor mogoče ohrani važni nasad na „Taborju" pri Sežani, dalo se ga je enkrat zaliti. Žalibog, bilo je tudi v letu, o kterem govori to poročilo, nekaj požarov v nasadih, ki so uničili vkupno v 5 davčnih občinah na površju 7.5400 ha. kakih 3500—4000 3—7 letnih rastlin in več ali manj poškodovali več sto rastlin. Dotična škoda razdeljuje se na sledeče davčne občine : 1. Renče na površji 4-40 ha okoli 530 rastlin; 2. Dörnberg „ „ 0"75 „ „ 800 B 3. Dol „ „ 0-23 „ „ 100 , 4. Povir „ „ 2'00 „ „ 2000 „ 5. Ivanigrad „ „ 0'15 _ „ 100 Vkup 7-54 ha z okoli 3530 rastlin, starih 3—7 let. "V Renčali je bil trikrat ogenj. Zamrle veje in poganjke poškodovanih rastlin so se odrezale, da se popravijo dotične rastline. Oškodovane nasade je pa bilo mogoče še le letos popolniti- Dalje se je opazilo, da nektere nasade so poškodovali mrčesi. V nekem nasadu je napravila divjačina majhno škodo, katero je povrnil dotični najemnik lova, kakor je bila cenjena. Na podlagi sporazumljenja dali so se napraviti s podporami iz pogozdo-valnega zaloga zidovi v obrambo nasadov, in sicer v naslednjih davčnih občinah : 1. Škrbina 1335 m., 1 m. visoki po 20 kr. 267 gl. — kr. 2. Komen-Malidol 372 „ 1 „ * * 20 „ 74 jj 40 „ 3. Ivanigrad 383 „ 1 , 20 » » "" v 76 » 60 „ 4. Še m pol a j 662 „ 1 * n 20 „ 132 , 40 „ Vkupno 2752 m., 1 m. visoki po 20 kr. 550 gl. 40 kr. Dalje so se napravili v občinah Divača in Ležeče zidovi proti ognju v dolgosti 1874 m. na račun c. k. priv. južne železnice, kakor je bilo dogovorjeno že 1. 1892. Vkupna dolgost varstvenih zidov, ki so se napravili, znaša tedaj 4626 m. Razun tega so se začela pogajanja radi zgradbe zidov v občinah Plisko-vica, Avber, Mavhinje (Vižovlje) in Merče in se je tudi deloma prišlo do sporazumljenja. Vzdrževanje semenišč. V treh semeniščih, ktera vzdržuje komisja, vsejala so se naslednja semena ; 1. V Gorici 50 kg. borov., 10 kg. smerek, in 5 kg. Parolin. borov vkup 65 kg. 2. Y Šempasu 50 , „ 9 „ .........„ 59 B 3. V Komnu 60 „ „ 8 „ „ ........„ 68 „ Vkup 160 kg. borov., 27 kg. smerek. in 5 kg. Parolin. borov vkup 192 kg. Iz teh setvij, ki so se skoz dobi o obnesle, če prav je uničil v Komnu lansko zimo mraz okoli 20% sadik, ker niso bile pokrite, bi se utegnilo dobiti za vporabo : 1. Gorica okoli 460.000 bor., 110.000 smer. 32.000 Parol, borov vkup 602.000 kom. 2. Šempas „ 600.000 „ 60.000 ........ 660.000 „ 3. Komen „ 600.000 „ 90.000 ........ 690.000 „ Vkup okoli 1,660.000 bor., 260.000 smer. 32.000 Parol, borov vkup 1,952.000 kom. Dalje se je presadilo izmed 2 letnih rastlin, ki so izrastle v zgorej omenjenih semeniščih, ker so bile prešibke, oziroma premočne ; 1. V Gorici okoli 120.000 bor. šibkejših,......vkup 120.000 kom. 2. V Šempasu „ 828.900 „ „ 491.000 smer. močn. „ 1,319.000 „ 3. V Komnu , 200.000 „ „ 200.000 „ „ „ 400.000 „ Vkupno 1,148.000 bor. šibkejših, 619.000 smer. močn. vkup 1,839.000 kom. Dalje se je presadilo v semenišču komenskem 25.000 nakupljenih 1 letnih inacesnovih sadik. Za prihodnje leto bode imela tedaj komisija na razpolaganje dovoljuo število rastlin. Iz omenjenih semenišč, ki so last komisije, se je porabilo v poročeval- nem letu : 1. V Gorici 854.250 bor. 109.200 smer. 9.200 Par. borov, vkup 1,072.650 kom. 2. V Šempasu 475.000 ........... „ 475.000 „ 3. V Komnu 1,107.600 „ 12.000 smer.....„ 1,119.600 „ Vkup 2,536.850 bor. 121.200 smer. 9 200 Par. borov, vkup 2,667.250 kom. Razun tega bi se bilo dalo vporabiti še veliko število zgorej navedenih presajenih borov, ako bi bilo dostajalo denarnih sredstev. Sadike, ki izrastejo v semeniščih komisije in se primerno gojijo, vspevajo skozi dobro in se dajo dobro porabiti za nasade. Radi preobilosti rastlin in iz uzrokov navedenih že v lanskem poročilu se niso obdelali v posameznih semeniščih tudi v tem letu večji ali manjši deli površja, kolikor se jih ni vporabilo za presajeuje. S tem se razlaga, da se je pri tej točki prihranila precejšna svota nasproti preudarku. Nadzorstvo. Pri izvrševanju gozdnega nadzorstva, podpirali so c. kr. gozdnarje in 3 od komisije nastavljene čuvaje uekteri zanesljivi občinski gozdni čuvaji. Za dotične posebne vsluge izplačalo se je 10 občinskim čuvajem po 10 gl'l., jednemu 15 gld. in jednemu 5 gld. nagrade. Razun tega sta dobila železniška čuvaja pri Vižovljah za nadzorovanje tamošujih nasadov vsak po 10 gld. nagrade. Jeden je dobil razun tega še 5 gld., ker je 1. 1892. v težavni legi po*el travo. Pogozdovalni kataster. V smislu §. 5. zak. z dne 9. decembra 1883 dež. zale. št. 13 ex 1884 vsprejela so se vsled dotičnih prošenj, oziroma ponudeb, naslednja zemljišča v pogozdovalni kataster, in sicer v naslednjih davčnih občinah : 1. Vermeljan parcel, št. 32:-/74 iu 203 s površjem 10.9339 ha. 2. Zdravšina „ „ 29/2 in 4 „ 17.9459 „ 3. Zgonik „ „ 769/1 „ 62.1800 „ 4. Berje „ „ 2271/5 „ 0.7880 „ 5. Gorjansko „ „ 1421/34 del „ 1.2468 „ Vkup 7 parcel, z vkupnim površjem 92.5946 ha. Nasprotno se je izločilo iz pogozdovaluega katastra v davčnih občinah : 1. Zdravšina parcele št. 171/17 s površjem 15.2470 ha. 2. Nabrežina „ „ 2499/4 „ 0.0474 „ 3. Štjak „ 6074/2 del „ 3.6938 „ Vkup . . 3 parcele s površjem 18.9878 ha. in sicer zadnji del parcele vsled sklepa komisije z dne 25. aprila 1891, potem ko je stranka (soseska Sv. Tomaž) izpolnila pogoj, pod kterim se je dovolila izločitev, da je namreč ogradila dotično zemljišče. V zadevi pogozdovalnega katastra potrebne poizvedbe, obrise, izfačunjanje površja itd. oskrbelo je, kakor dosedaj, gozdarsko osobje. Dogovori v smislu §. 6. zakona o pogozdovanju glede izvršitve in podpor za pogozdovanje. V tem ozira se ni ničesar dogovorilo iz razlogov navedenih v lanskem poročilu. Komisija je bila sicer primorana v posameznih slučajih oddaljiti se več ali manj od svojega načrta, ker nektere občine niso vkjub opetovauim opominom dale napraviti določenega števila jamic za rastline. Ali pogozdovanje radi tega vendar ni trpelo, in se je vršilo v določenem obsegu, ker nektere občine so dale napraviti več jam, kakor je bilo za nje preudarjeno. Različne stvari. Na predlog komisije uaročilo se je uradoma vsem občinam, da napravijo ob mejah nasadov znamenja, ki se lahko zapazijo. Radi večkratnih požarov v nasadih v občini renški se je prepovedalo na dotično prošnjo komisije običajno zažiganje trave, robide itd. na zemljiščih odmenjenih za pogozdovanje in deloma že pogozdenih, ki se nahajajo v tej občini. Tudi se je ukazalo v nekterih slučajih požeti travo na nevarnih mestih, da se zavarujejo nasadi proti požarom. Na zemljiščih ležečih v občinah, kjer so nasadi, ki znašajo vkupno 106 ha., napravila so se podkleščenja iu se je nasad očistil. V mnogih slučajih se je opazilo, da so bili nasadi močno oškodovani od mrčesov. Radi tega so se naprosila c. kr. okrajna obhistva, da strogo naroče občinam svojega okraja, naj dajo nabirati in pokončavati hrošče. Omenjena oblastva so to tudi obljubila. Ker se je pokazal žalibog tudi v poročevalnem letu borov sukač (Kiefern-triebtviekler, Retina buoliana) v precejšnej množini, je komisija opetovano poskrbela za to, da so ukazale politične oblasti, da se zatira. Isto se je tudi zgodilo gled§ borove grizlice (Kiefernblattvvespe), ki se je tu in tam pokazala, kakor tudi gledč laške sprevodnice (Pinienprocessions-Spinner) (Phalerena bombix pityocampa), koje mreže so se dobile na nekterih posameznih rastlinah v nasadih. Ovadb radi gozdnih prestopkov na pogozdovališčih odstopilo se je vkupno 20 pristojnim oblastim s predlogi. Dalje se je izreklo menenje gledš 48 prošenj za porabo lesa na zemljiščih, ki pripadajo pogozdovalnemu katastru. Istotako oddala je komisija svoje menenje o doposlanih jej prošnjah občin Trnovo, Berje, Gabrije (okr. Ajdovščina) in Tomačevica gledži razdelitve njihovih občinskih zemljišč. Personalia. Ker je v poročevalnem letu potekla službena doba zaupnih mož polit, okrajev Gorica in Gradiška in njihovih namestnikov, kakor tudi namestniku zaupnega moža polit, okraja Sežana, je komisija vkrenila potom polit, oblasti dotične nove volitve. Spet so bili voljeni: Gosp. Kari Kammel pl. Hardegge: v Zdravšini zaupnim možem kraških občin polit, okraja Gradiška in Josip Humpel v Eonkah namestnikom. V novo voljeni so bili: Josip Faganelj v Oseku zaupnim možem za kraške občine polit, okraja Gorica (mesto Josipa Pavlice v Rifenberku); Štefan Marušič v Lokvici njega namestnikom (mesto Ivana Faganelja v Mirnu) in Josip Fabiani v Kobdilju namestnikom zaupnemu možu polit, okraja Sežana (mesto Andreja Kocjana v Žerjah). Dalje je izstopil iz komisije gosp. c. k. višji gozdarski svetnik Herman vitez pl. Guttenberg, ki je bil na lastno prošnjo premeščen v Gradec. Na njegovo mesto je bil imenovan gosp. c. k. gozdarski svetnik Anton Rossipal deželnim gozdarskim nadzornikom za Primorje, ki je kot tak že po zakonu ud komisije. Dež. odbor je z odlokom 3. avgusta t. 1. štv. 3347 potrdil proračun deželne komisije. Sprejete so vanj te-le potrebščine : 1. Za nakupovanje in razlastitev zemljišč . gl. 500 — 2. za nasade ..... » 9000 — 3. za zidane ograje .... » 550 — 4 za vzdrževanje semenišč » 2000 — 5. za nadzorovanje ..... » 1350 — 6. za pogozdovalni kataster 5) 50 — 7. za komisijske stroške v 150 — 8. za uradne stroške .... n 100 — 9. za nagrade ..... » 200 — 10. za razne troške..... » 100 — Skupaj gl. 14000 — Podporo v znesku 266 gl. 66% kr., katero je visoki zbor dovolil v seji dne 15. februarja t. 1. tukajšnji trgovinski in obrtnijski zbornici kot donesek k stroškom za primerjevalne študije o "k6risfi"""železnice 'po' so§tT dolini v primeri z dosedanjimi železnicami, nakazal je odbor z odlokom 11. aprila 1894 št. 1599. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je deželni odbor, kadar koli se mu je ponujala priložnost, delal na to, da bi se dosegla železnična zveza med Gorico in severnimi deželami naše države po soški dolini. Podpore za javna dela. One podpore, katere je visoki dež. zbor v pretekli sesiji odmenil za zgradbo Podpora za že-leznične stAidije Odb. štv. 19&9/94 in popravo okrajnih in drugih cest in za druga obče koristna podjetja, nakazal je odbor v zmislu dotičuih sklepov. Do zdaj niso še vsi cestni odbori in vse občine, katerim so se podelile podpore, podali svojih poročil o porabi prejetih vsot in o započetih delili ; zato si pridržuje odbor, da sporoči o tem vis. zboru v prihodnjem zasedanju. Podelitev S ti -pendijev visoko-šolcein. Štipendije, katere je visoki dež. zbor ustanovil v pomoč 4 vseučiliščnim prvoletnikom, našim deželanom, podelil je odbor za šolsko leto 1894-95 tehniku na Dunaji Fioravante Derossi in pravnikom na graškem vseučilišču Karolu Coffou, Ferdinandu Terkuč-u in Josipu Levpušček-u. Ker se je med letom izpraznila Prokopova ustanova letnih 250 gld., podelil jo je odbor slušatelju novodobne filologije na c. kr. vseučilišču v Innsbrucku Mariju ECurschen. Josipu. Skočir-ju, absolv. medicincu na Dunaji pa se je dovolilo, da sme Coroninjevo ustanovo uživati še v petem letu, v katerem napravi stroge doktorske izpite. Iz vsote onih 817 gld., kateri so v proračunu deželnega zaloga za leto 1894 določeni za štipendije v pomoč mladim rokodelcem z Goriškega, ki bi želeli Štipendij za učence tehnolo-I gičnega muzeja na Dunaju. više izobraziti se na tehnologičnem muzeji na Dunaju, podelil je odbor edeu sam šti- pendij v znesku 400 gld. Alojziju Bregautu iz Gorice, da je mogel obiskovati III. tečaj v oddelku za mehaniške ključarje. Druge podpore. Vse one podpore, katere je visoki zbor v pretekli sesiji dovolil za razne namene, izplačal je odbor s potrebno previdnostjo in tako, kakor mu je bilo naročeno; tako visokošolcem in učeiicem umetnosti, gojencem obrtnijskih šol v Marjanu in Foljanu, košarski in risarski šoli v Foljauu, društvu za varstvo avstrijske trtoreje na Dunaju, dijaškemu društvu „Asjlverein" na Dunaju, zavetišču sv. Jožefa za zapuščene deklice in obema zavodoma Sv. Alojzija in onemu sv. Vincencija Pavlanskega v Gorici, vdovi Radizza, Katarini Vuga soprogi bilšega deželnega sluge itd. III. Navadna odborova opravila. Ko ni bilo deželnega glavarja in zlasti ko se je kot poslanec mudil v državnem zboru, nadomeščal ga je tudi v pretekli dobi deželni odbornik dr. France Verzegnassi. Osebje deželnih uradov in zavodov. Deželna računija je zgubila svojega spretnega voditelja, gosp. Andreja Jegliča, kateri je po kratki bolezni premiuol dne 13. maja t. 1. — Služba je bila razpisana do konca decembra tek. in čim brže bo sklepal odbor o tej zadevi. Vodstvo računijskega urada je začasno izročeno računijskemu oiicijalu gosp. Elementu Brarao. Mesto ravnatelja najslovenskem oddelku deželne kmetijske šole je še vedno prazno. Od kar je januarja meseca t. 1. umeri pristav g. France Žepič, ki je za-časnovodil ta oddelek, opravlja ravuateljske posle gosp. Viljem Dominko, katerega je odbor z odlokom 26. januarja, 1894 št. 1016 imenoval stalnim pristavom. Za poučevanje elementarnih predmetov pa je za zdaj nameščen gosp. Matija Lavrenčič, voditelj ljudske šole v Šempetru, kateremu se plačuje mesečna nagrada 40 gold. Junija meseca je tudi italijanski oddelek zadela huda nezgoda : Gosp. ravnatelj Josip Velicogna je zbolel na umu in hira, kakor vse kaže, neozdravljiv v tukajšnji norišnici milosrčnih bratov. Vsled tega ga je odbor stalno upokojil, izročivši začasno vodstvo gosp. J. K, Marega, kateri je provizorično dodan zavodu. čestitanje sožalje. in Ko se je razglasila vesela vest, da je Nj. ces. Visokost prejasna nadvoj-vodinja Marija Valerija povila princa, prosil je odbor Njegovo Prevzvišenost gospoda namestnika, naj prijavi Nj. Vel. presvitlemu Cesarju in presvitli Cesarici prespošt-Ijive čute splošne radosti prebivalstva naše dežele. S pismom 9. maja t. 1. št. 864/P je priobčil prevzvišeni gospod namestnik, da je blagovolilo Nj. ces. in kr. apost. Veličaustvo najmilostljivejše zapovedati, naj se sporoči cesarska zahvala za to izjavo veselega sočutja. Odbor pa je tudi o tužuih dogodkih v cesarski rodbini javil svoje in de-želanov sočutje. Tako je o smrti Nj. ces. Visokosti prejasnega in prečastitega nadvojvode Viljema telegrafično naprosil Nj. Prevzv. gospoda ministerskega predsednika, naj pokloni Nj. ces. in kr. Veličanstvu in Nj. ces. in kr. Visokosti prejasnemu nadvojvodi Albrehtu najiskreneje sožalje prebivalstva naše dežele. Namestništveno predsedništvo je s pismom 25. avgusta t. 1. štv. 1559/P sporočilo zahvalo presv. Cesarja in pa ono prejasnega gosp. nadvojvode za izraženo sožalje. Imenovanje ■ idov dež. šol sveta. )db. št. 676/94/ Z dopisom z dne 31. januarja 1894 štv. 154/P je naznanilo c. k. na-mestništvo vsled razpisa vis. c. kr. ministerstva za bogočastje in fuk z dne 18. istega meseca, da je Nj. ces. in kr. apost. Veličanstvo z najvišim sklepom z dne 5. januarja premilostno blagovolilo imenovati udom c. kr. deželnega šolskega sveta goriškega za prihodnjo šestletno poslovno dobo prošta prvostoluega knezo-nadško-fijskega kapitelja monsig. Andreja Jordan-a, profesorja veronauka na tukajšnjem c. kr. gimnaziji monsig. Andreja Marušič-a, potem ravnatelja tukajšnje c. kr. velike realke, gosp. šolskega svetnika D.r Egidija Schreiber-ja, kateremu bo ob enem poslovati kot deželni šolski nadzornik' za ljudske šole z italijanskim učnim jezikom, in gimna- zijskega ravnatelja gosp. Henrika Gross-a. — Kot zastopnika ¡¡deželnega odbora sta bila uže poprej potrjena dež. odbornika vitez d.r Pajer in d.r Nikolaj TonJili— Imenovanje okr. Njegova prevzvišenost gosp. minister za bogočastje in uk je — kakor je šolskih nadzor- naznanji z razpisom 27. aprila 1894 štv. 7581, — izročil posle okrajnih šolskih nikov. —■1— Odb. št. 2196/94 nadzornikov za prihodnje šestletje: 1. v šolskem okraju goriškega mesta gimnazijskemu profesorju gospodu Josipu Culot; 2. v gradiškem šolskem okraju za ljudske šole z italijanskim učnim jezikom učitelju koprske vadnice gosp. Josipu Pich ; 3. v sežanskem šolskem okraju učitelju gosp. Martinu Sinkovič-u v Trstu ; 4. v šolskem okraju goriške okolice in za ljuske šole s6 slovenskim_ji£^im i i i - i m i«-—* {gjsP ">'■* Jat"' *"*"""" j jezikom v gradiškem šolskem okraju profesorju c. kr. ženskega'"učiteljišča v Gorici, gosp.' cesarskemu svetniku Francetu Vodopivcu ; 5. v tolminskem šolskem okraju voditelju ljudske šole in c. kr. priprav-ljavnice v Kobaridu, gosp. ravnatelju Francetu Dominko. Nadomeščenje uda c. kr. okr. šol. sveta za gra-diški okraj. Odb. št. 2170/94 Namesto umrlega gospoda Josipa Ferdinanda pl. Del-Torre je deželni odbor z odlokom z dne 23. maja 1894 štv. 2176 imenoval gospoda Rudolfa grofa Pace, posestnika in župana v St. Vidu, udom c. kr. okrajnega šolskega sveta za gradiški šolski okraj do konca sedanje poslovne dobe. Državne pod-' C. kr. namestništvo za Primorje je z dopisom z dne 7. junija 1894 štv. pore za obrtnijske: 9752 naznanilo, da je visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje in uk z razpisom z Odb'. št. 2617/94 dne 16. maja štv. 11.200 dovolilo_JAKHLgld. podpore v korist nadaljevalni obrt- V^___^J nijski šoli v Gorici, 400 gld. pa obrtnijski šoli nabrežinski za leto 1894. Iz deželnega zaloga dovoljena doneska za isti šoli je_odj)OE_nakaza!, kakor v poprejšnjih letih. Državne podpore za kmetijski poduk. Odb. štv. 243, 4481, 4465/1894 Kakor za poprejšnja leta dovolilo je vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo tudi za lete 1894 podporo 400 gld. v namen, da se nakupijo učila obema oddelkoma deželne kmetijske šole. '' Za priredbo poučnega kmetijskega tečaja, kojega bi se deležili učitelji ita- lijanskih ljudskih šol na deželni kmetijski šoli, dovolilo je vis. c. kr. ministerstvo )gočastje in uk z razpisom 10. maja 1894 štv. 7222 iz svojega zaloga 500 gld. podpore. Žal, da ni bilo možno prirediti tega tečaja, ker je bil ravno takrat hudo obolel ravnatelj italijanskega oddelka, gosp. Josip Velicogna. Še drugo podporo 400 gld. je podelilo isto ministerstvo z razpisom z dn6 18. junija 1894 štv. 9098 v korist sadnim vrtom združenim z ljudskimi šolami ua Goriškem. Po njegovem predloga, kateremu je po zaslišanju tukajšnjega e. kr. kmetijskega društva pritrdil tudi dež. odbor, razdelila se je podeljena vsota tako-le : Šolski okraj gradiški je dobil „ „ goriške okolice . „ „ tolminski . - - sežanski . Skupaj gld. 100 » 120 „ 100 _BO gld. 400 Naredbe proti Da se kolikor možno razširijo ameriške trte, kojih se lahko ne loti trtna Odb' St.''780/94 uš' °POZOiil Je °dbor s posebno okrožnico vsa županstva vinorodnih strani naše dežele, da imata oba oddelka deželne kmetijske šole na razpolago kolikor sajenic (bilf), toliko kolči ameriških za trtuo us odpornih trt in sicer: a. italijanski oddelek : 3800 kolči in 3500 sajenic Riparije typo, — 4650 kolči in 800 sajenic Solonis in 2600 kolči Rupestris. Sajenice so izgojene iz semena, katero je šola prejela neposrednje iz zanesljivega zavoda v Parizu : b. slovenski oddelek: 19000 kolči in 2800 sajenic Riparije typo, 300 kolči in 2100 sajenic Solonis s Cardifolio, 200 kolči Rupestris, 1400 sajenic francoske Rupestns in 250 Rupestris typo. Županstvom se je naročilo, naj to objavijo v svojih občinah z opomnjo, da so na prodaj kolči po 50 kr., eduoletne sajenice po 1 gld., dvoletne pa po 2 gld. stotina. Vsled te objave je prišlo iz vseh vinorodnih pokrajin naše dežele toliko naročil, da so bile v kratkem razdane vse sajenice in kolči, kolikor jih je bilo na razpolago v obeh oddelkih. Preskrbljeno pa je za to, da se bodo take trte tudi v prihodnjih letih dobivale na kmetijski šoli v obilnem številu. Tu bodi mimogrede omenjeno, da so bili tudi letos na obeh oddelkih dež. kmetijske šole praktični poučni tečaji v cepljenji trt, katerih se je deležilo lepo število kmetovalcev. Z dopisom z dne 7. avgusta 1894 štv. 18.770 je poslalo vis. c. kr. na-mestništvo nekoliko iztisov poročila o stanji trtnih nasadov okuženih po trtni uši koncem leta 1893 na Primorskem. Ob enem je obvestilo odbor, da je namesto umrlega grofa Teodorja Latour imenovan gospod Žiga grof Attems-Petzensteiu udom dotične deželne komisije. V pretekli jeseni se je doznalo okuženje nekaterih trtnih nasadov tudi v goriški in šempeterski občini in sicer na holmcih nad Šempetrom. Ker je šlo samo za majhna površja, je namestuištvo po predlogu svojih zvedencev zapovedalo, da se imajo dotični nasadi pokončati in v njih zamoriti nevarna zalega. V ta namen pa je prosilo, naj dežela prevzame na svoj račun polovico dotičnih stroškov cenjenih na 483 gl. 50 kr. Deželni odbor je v to brez obotavljanja privolil, ker ni šlo za veliko vsoto in ker je imel zaslombo v sklepu vis. dež. zbora z dne 2. maja 1893. dež''6 kme^ijskil! 43.976, ali bi v naši deželi sprejeli načelo vzajemnega ravnanja s tistimi uči-šol. telji deželnih kmetijskih šol, kateri bi iz tamošnjega kraljestva neposrednje prestopili kot učitelji na naše kmetijske šole. Odbor je z ozirom na deželnozborski sklep z dne 29. novembra 1866, po katerem je določeno, da ima glede tistih uradnikov in služabnikov, kateri bi iz službe katerega druzega deželnega zastopa prestopili v službo naše dežele, veljati vzajemnost, odgovoril, da se bodo takim kmetijskim učiteljem pri odmerjenji pokojnine vštevala tudi tista leta, ki so jih v stalni službi prebili na Češkem, samo če izjavi češki dež. odbor, da se bode tudi tam enako ravnalo z učitelji, ki bi se vtegnili v iz naših kmetijskih šol v deželno službo sprejeti na Ceskem. Po naročilu vis. c. kr. ministerstva za bogočastje in uk poslalo je tržaško namestništvo se svojim dopisom z due 24. novembra 1893 štv. 20431 načrt splošnih vodil za poučevanje babic, besedilo dotičuih diplomov in pa slovesne obljube, katero bo babicam dajati, s prošnjo, naj bi dež. odbor o vsem tem izrazil svoje meueuje. Odbor je najprej, kar se tiče gospodarske strani te zadeve zaslišal deželno računijo, potem pa je naprosil zdravniško zbornico v Gorici, naj ona pretrese načrt z ozirom na posebnosti naše dežele v znanstvenem in tehničnem pogledu in pa glede didaktičnih in administrativnih naredeb. Častita zdravniška zbornica je na to vbrala svoje predloge gledč poučevanja babic v naslednje točke : 1. "V babiško šolo je sprejemati samo take prosilke, katere dokažejo zadostno omiko in razumnost. Uvede naj se torej sprejemni izpit pred posebno komisijo, v kateri mora biti tudi profesor porodništva. 2. Zavrniti je vsako učenko, o katerej bi se v prvih tednih spoznalo, da ne bo mogla omagati in prisvojiti si tako važnega predmeta. 3. Poučni tečaj naj traja ne samo 5, ampak 8 mesecev; v tem slučaju bi moral biti edno leto tečaj z italijanskim in drugo se slovenskim učnim jezikom. 4. Uvedejo naj se tako imenovani ponavljalni tečaji vsako 4. ali 6. leto. Ti ponavljalni tečaji naj bodo obvezni za vse babice. 5. Nadaljno uživanje podpore naj se odreče samo tistim kandidatinjam, ki bi se zavrnile za cel tečaj, bodi pri pripravljalnem, ali pa pri strogem izpitu 6. Pouk naj se vrši kakor do zdaj v italijanskem in slovenskem jeziku ; če se uvedejo po predlogu osemmesečni tečaji, naj se odloči eno leto za italijanske in drugo za slovenske učenke, v ostalih mescih pa naj se prirejajo ponavljalni tečaji. 7. Odpravijo, ali pa vsaj olajšajo naj se pristojbine od strogih izpitov (rigo-rozov) in diplomov. 8. Ubogim učenkam naj se da prosto stanovanje v porodilnici. 9. Ustanove naj se darila in štipendiji, ukupijo naj se ubogim habiške torbe in priročna knjiga za babice. Vzgoja sposobnih babic. Odb. št. 5448/93, 5525/94 10. Občiue naj ustanove babicam letne plače in podpore. Deželni odbor je te predloge z dopisom 22. avgusta 1894 št. 3525 priobčil c. kr. namestništvu v Trstu, pripoznavši od svoje strani potrebo, da se na izdaten način preskrbi za boljšo izobražbo babic. Gledč pa na to, da kolikor na-redbe, ki so zapopadene v predloženem načrtu, toliko predlogi zdravniške zbornice zahtevajo znamenito pomnožitev stroškov in da deželni odbor sam ne more nalagati deželnemu zalogu večjih stroškov od onih, ki so določeni v proračunu, trebalo bi poprej natančnejih pojasnil, da bi se moglo vsaj približno izračuniti, koliko bi stala vsaka nova navedba, kojo bi hotela visoka vlada uvesti. Potem bi mogel še le odbor primerno poročati dež. zboru in podati mu svoje predloge o poučevanju babic. Ker obsegata ministerstveui načrt vodil in poročilo zdravniške zbornice samo splošna načela, se ni smatral odbor poklicanega, spuščati se v podrobnosti in pozvedavati, koliko znanja treba zahtevati od babic, kaki predmeti naj se jim predavajo in po kakem učnem načrtu, da se v podaljšanem, osemmesečnem tečaju za-dostuo vsposobijo za svojo službo, pod kakimi pogoji in na čigav račun se imajo določiti darila in štipendiji, o katerih govori 9. točka predlogov zdravniške zbornice, po kakem sodila naj se z ozirom na zel6 različne razmere občin v naši deželi odmerijo plače in podpore omenjene v 10. točki. Izrazil pa je, da je vsak čas pripravljen odgovoriti, ako bi visoka vlada še kaj prašala o tej zadevi: za zdaj naj jej zadostuje zagotovilo, da je prepričan o potrebi preuravnave babiških poučnih tečajev, da ni načeloma nasproten nasvetovauim vodilom, pa tudi ne predlogom zdravniške zbornice. — O tej stvari ni prejel odbor pozneje nobenega dopisa več. Skrb za zdravljenje oseb, oklanih od steklih živali. Odb. štv. 3383, 3680/94. Dunajsko namestništvo je sporočilo z dopisom 27. julija 1894 št. 48.821, da so v tamkajšnji bolnici „Kudolf-Stiftung", odprli poseben oddelek za zdravljenje takih oseb, katere so oklali psi, ali druge stekle živali ; za to zdravljenje da rabijo posebno cepivo, ki se vceplja dotičnim bolnikom. Za lečenje v bolnici plačajo osebe, katere dokažejo z veljavnim spričevalom, da so uboge, po 1 gld. na dan; vtem je zapopaden tudi trošek za cepivo. Zastran zdravljenja premožnih osob in nakupavanja omenjenega posebnega cepiva po zanesljivih zdravnikih hoče dunajsko namestništvo objaviti posebna pravila, ki bodo obsegala tudi pravila zadevajoča lečenje steklin. Dež. odbor je na dotično prašanje izjavil z dopisom 29. avgusta 1894 št. 3680, da radovoljno prevzame na račun deželnega zaloga vsakdanji strošek ednega goldinarja za zdravljenje oklanih nepremožnih tukajšnjih deželanov. — Ob enem je s posebno okrožnico razglasil ustanovitev bolničuega oddelka za lečenje oklanih oseb. Dogovori zastran cestnih zvez na avstrijsko-ita-lijanski meji v kanalskem okraji. Odb. št. 1302/94 Ko so se v dunajski poslanski zbornici posvetovali o državnem proračunu za 1. 1892, prišle so v razgovor tudi težnje avstrijskih mejnih občin ob Idriji v kanalskem okraju po priležnih cestnih zvezah se soško dolino, in sprožila se je misel, da bi bilo prav, ako bi se v ta namen dovolila primerna državna podpora. Visoka c. kr. vlada si je dala o dotičnih razmerah najprej poročati po okrajnem politiškem oblastvii, potem pa je prašala tudi dež. odbor, kacega menenja je on o cestah, ki naj bi se zgradile v imenovani pokrajini, in ali je deželni zalog uže kaj pripomogel za zgradbo kake ceste in koliko. Na to je deželni odbor z dopisom 11. aprila 1894 štv. 1302 odgovoril, da ga veseli, ko vidi, da je visoka vlada pripravljena, pospeševati zgradbo novih in popravo obstoječih cest v mejni pokrajini kanalskega okraja na levem bregu Idrije, kjer občutijo tembolj potrebo dobrih občil na avstrijskih tleh, ker nadlegujejo prehod čez mejni potok carinske naredbe in sploh take zapreke, kakoršne so povsod običajne na mejah med državo in državo. Davčne občine Ajba, kanalska Idrija, Ukanje, Plave z mnogobrojnimi svojimi vasmi, ki so nasejane na gorski planoti okoli Srednjega in ob gorovju, koje loči soško od idrijske doliue in se razteza do Brd, nimajo prav nobene za vožnjo s konji sposobne ceste; ono majhno število kolovozov in poti pa, po katerih za-morejo prebivalci posameznih vasi prihajati na državno cesto v soški dolini, so tako strme in večinoma tako nevarne, da je občevanje po njih silno težavno. Naravno je, da upliva pomanjkanje priležnih in varnih cest in poti zelo nevgodno na gospodarske razmere tamkajšnjih kmetij in njih prebivalcev, kateri ne morejo skoro nič skupiti za svoj les in za svoja drva in z največjo težavo in v vednej nevarnosti spravljajo svoje poljske in živalske pridelke na državno cesto, da jih prodajo. Nekatere vasi v davčnih občinah kanalska Idrija, Ukanje in Plave težijo pa po svojej legi bolj proti idrijski dolini in žele tedaj, da bi se jim pot odprla proti Merniku-Korminu, koder bi lažej spravljali svoje pridelke na trg. Te vasi in posamezne kmetije, kakor Hoščina, Breščina, Strmec, Fili, Britof, Bajti, Šebrijak, Želinje, Ukanje, Velendol, Mišeki hirajo zdaj v najžalostnejih razmerah, ker nimajo nobene vozne zveze z glavnimi kraji svojih občin, s Kanalom in Anhovim, na drugi strani pa jih carina in druge mejne naredbe nadlegujejo in zavirajo, da ne morejo občevati z bližnjimi trgovi sosedne Italije, kamor edino lahko prodajajo svoje pridelke, kakor les, drva za kurjavo, seno, sadje in drugo, česar precej mnogo pridelujejo. In tem bolj jih žali, da so gledč dobrih občil tako zapuščeni v svojem ozemlji, ker vidijo, koliko je storila vlada sosednega kraljestva v primeroma kratkem času, od kar je v posesti Benečije, da je z modrimi naredbami in z obilnimi podporami ustvarila celo mrežo najlepših cest, katere drže od vasi do vasi po celi gorski pokrajini čedajskega in šempeterskega okraja ob Nediži ter pospešujejo povsod kmetijski in obrtnijski razvoj. Preveč bi bilo zahtevati, da si občine na tej strani Idrije same pomagajo, da si same zgrade potrebnih cest in poti, po katerih bi se priležno zvezale bodisi se soško, ali pa z idrijsko dolino. To bi jim bilo skoro nemogoče, in če ne naravnost nepravično, pa gotovo pretirano bi bilo, ako bi se hotelo kaj tacega od njih zahtevati. Nemogoče bi jim bilo to, ker so vse deležne občine uboge ter nimajo drugih dohodkov, razun onih, ki se nabirajo na dokladah ; k e r trpi prebivalstvo uže nad 28 let pogubne nasledke one nezgode, ki jih je postavila na državno mejo in liira vsled tega sploh v velikih gospodarskih stiskah, in slednjič, k e r so vasi in osamljene kmetije štirih davčnih občin spadajočih pod štiri županije raztresene na jako obširnem ozemlji in bi se torej nikdar ne mogle zediniti, da si zgradb to ali uno izmed potrebnih cest, bodisi zakadi znamenitih, v to potrebnih troškov, bodi zaradi različnosti teženj in koristi, na katere bi se sklicavale, ako bi bila zgradba odvisna od dotičnih občinskih zastopov. Nikakor bi pa ne bilo prav zahtevati, da občine same preskrbe, ko vendar državni razlogi zapovedujejo, da se to, kar je treba preskrbeti in narediti v namen, da se olajšajo zli nasledki, ki jih je prizadela pre-ložba državne meje na Idrijo, preskrbi in naredi na račun, ali vsaj vsled inicijative c. kr. vlade in s pomočjo državnih zalogov. Opiraje se na vse te razloge je deželni odbor prav nujno priporočal, naj visoka vlada čim brž6 vstreže opravičenim željam zgorej navedenih občin in naj posebno preskrbi, da se zgrade, oziroma prelože in popravijo naslednje ceste: 1. Ona, katero uže delajo med Marija Celjem v občini kanalske Idrije nad Zapotokom mimo Kobališča do okrajne ceste pri Vrhovlji nad Kojskem v Brdih, in nadaljevanje iste ceste od Marija Celja nad Kostanjevico in Močilom (Podbregom) skozi Kambreško do Srednjega v ajbski občini; 2. cesta, ki naj bi se preuravnala med Kambreškim in Ročiujem, da se doseže najpriležniša zveza med vasmi in pojedinimi kmetijami gorske planote na Srednjem (Srednje, Pušuo, Bizjaki, Ogrinc, Kuščarji, Ovško, Dolgo, Malni, Bajtarji, v Hostih, Koffigin), in onimi, ki spadajo pod ročinjski vikarijat (Kambreško, Bevčarji, Peršeti, Kras, Brdo) in pa glavnim krajem Ročinjem, oziroma z državno cesto v soški dolini, in slednjič 3. nova cesta ki bi se od okrajne ceste v Golem Brdu v mirniški občini potegnila ob levem bregu Idrije skozi vasi Miščiki, Velendol, Ukanje, Kostanjevica, ali nad nekaterimi teh vasi do ceste navedene v 1. točki. Deželni odbor je hotel te cestne črte bolj natančno določiti, ker je bilo okrajno glavarstvo svojemu poročilu priložilo nekak krajepisni obris, v katerem je bila najvažnejša črta med Marija-Celjem in Vrhovljem nepopolno zaznamljena, in ker se je zdelo, da se tudi druge črte niso zaznamovale na podlagi pozvedeb narejenih na lici mesta, ker niso bile take, da bi po spozuanji deželnega odbora po vsem zadostovale potrebam in ugajale krajoim razmeram dotičnega ozemlja. Dostavil je še deželni odbor, da do zdaj še ni nobenih tehniških projektov o nameravanih zgradbah, ampak da se je delalo pri Kobališču le po tem, kar je domač zvedenee na lici mesta premeril in odkazal, da se je porabilo za ta dela 1000 gld. državne podpore, ki je bila leta 1893 podeljena v pomoč revnemu, po elementarnih nezgodah zadetemu prebivalstvu in 700 gld., katere je dovolil vis. deželni zbor; zraven tega pa da so še deleženci sami pritegnili s prostovoljnim delom. Do zdaj se še ne pozuajo nadaljne namere visoke vlade o tej zadevi. Pritožba zaradi kupčije s ponarejenimi vini. Odb. štv. 4386, 5809/1894. Ker se je iz zanesljivih virov pozvedelo, da je v Barkovlji, v mejah tržaške občine nekoliko tvornic, katere ponarejajo vino s pomočjo stajušane tamarinde iu ga v velikih množinah spravljajo kot pristno vino v kupčijo, pridružil se je odbor pritožbi, ki jo je o tej zadevi podalo tukajšnje slavno c. kr. kmetijsko društvo, prosivši z vlogo dne 3. oktobra 1894 stv. 4386 visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo, naj čim bržč s primernimi naredbami zapreči obrtovanje s ponarejenimi vini ter na ta način v svoje varstvo vzame od ene strani javno zdravstvo, od druge pa opravičene interese pridelovalcev naravnih vin. Tržaško namestuištvo je na to vsled povelja vis. c. kr. kmetijskega mi-nisterstva poročalo z dopisom 17. decembra tek. štv. 23.421 tako-le : Uže v teku meseca maja tek. leta je na poziv namestništva posebna mestnega magistrata tržaškega pregledala vse zaloge italijanskih vin in ko-do- misija mačih, kolikor jih je v Barkovlji ter jih je v zdravstveno policijskem oziru natančno preiskala. Pri tej priliki je prišlo na dan, da v mnogih vinskih zalogah na nepo-staven način ponarejajo vina in delajo petijot. V tržaškem mestu samem in v njegovem užitninskem okrožju ni takih tvornic. Tiste lastnike vinskih zalog, o katerih se je dognalo, da ponarejajo vina, je oblastvo kaznovalo in denarne globe so tudi uže vplačane. Strogo postopanje proti ponarejalcein je imelo zaželjeni uspeh, kajti uže junija meseca ni bilo ponarejenih vin v kupčiji. Ker je kemično-fizijologično poskuševališče po kemični analizi dozualo, da je tamarindiu izleček, s katerim je tvrdka Jurij Damiri v Trstu mešala vina, zdravju škodljiv, prepovedala se je uadaljna fabrikacija take mešanice iu dotična kupčija. Istočasno je morala tudi tvrdka 6. E. Huber, ki se je pečala z izdelovanjem enacega blaga, svoje obrtovanje ustaviti. Z razpisom z dne 19. junija 1894 štv. 12 852/III je dalje c. kr. na-mestništvo ukazalo mestnemu magistratu, da zanaprej ne sme nikdar dovoljevati fabrikacije umetnih vin in poluviu (petijotov), dokler koncesijonarji popolnoma ne zadosti zahtevam zakona z dnč 21. junija 1880 držav. zak. štv. 120 in minister* skemu ukazu z dne 16. septembra 1894 držav. zak. štv. 121. Prav posebno se je priporočilo tržaškemu mestnemu magistratu, naj čuje, da se izpolnujejo določila omenjenega zakona zastran prilepljauja napisov kazočih, da se v dotičuih prostorih izdelujejo umetna vina in pa zastran prepovedi, po katerej se ne smejo prodajati umetna vina pod imenom vina ali pristnega vina itd. itd. in pa zastran pokončevauja in konfiskovanja zaplenjenih vin in slednjič zastran strogega kazenskega postopanja proti prestopnikom. Mestni magistrat preiskuje po večkrat zaloge pristnih vin in finančni organi nadzorujejo strogo uvažanje in izvažanje vin iz Barkovlja v Trst in narobe. Dandanes se nahaja v Barkovljah edina tvornica umetnih vin tvrdke Broc-chi & Aristide. obInamirStT°nad Kak°r V P°PrefSnjih dobah> Je odbor tudi v pretekli skrbno nadzoroval gospodarstvo v občinah svojega področja. Večina njih je pravočasno predložila letne proračune, in tudi račune predlagajo občine zdaj redniše, kakor nekdaj. Kjer so se pa zapazile zamude in nerednosti, tam je odbor s postavno strogostjo posegel vmes, da je primoral župane in načelnike gospodarskih svetov k izpolnitvi njihovih dolžnosti. V nekaterih občinah so pogoste pritožbe občiuarjev vzbudile opravičen sum, da se gode nerednosti in krivice v občinskem gospodarstva. Zato je odbor poslal komisije v dotičue občinske urade, da se je prepričal, kako stoji stvari in daje dal dotičnim opravnikom navod, kako imajo uravnati zmedene račune in sploh celo svoje gospodarstvo. V Drežnici je odborov» komisija doznala posebno velike nerednosti, zaradi katerih se je odbor videl primoranega, župana dogovorno z namestništvom odstaviti službe. Še večje nerednosti in zlorabe je spravila kazenska preiskava v gospodarstvu breginjske občine na dan, zato je tudi tamkajšnji župan M. K. zapadel enakim postavnim nasledkom. Priloženi pregled kaže naklade določene za leto 1894 v založbo potrebščin občin, šolskih in cestnih okrajev. Deželni odbor v Gorici 31. decembra 1895. Deželni glavar Coronini. ■ • •• ■ j J 'MÍtíMJ • ; ¿JŽ1& - • ia - ibO^Cî'ti ... - i ¿»ü&fotq bími«»éé ta. itoflftaiu»* - irniuvif!. ■ Zalogi oskrbovani po deželnem odboru leta 1893. i. Zalog za bolne in ranjene vojake. (2. stran prilog.) Zakladno premoženje v obligacijah pomnožilo se je za 100 gl. in je znašalo koncem leta 1893 gld. 30.014:08 V4. Gospodarstvo bilo je v primeri s preudarkom ugodno za 19:78, ker se je ena stalna podpora zopet podelila še le 1. junija 1893. II. Deželno-obeinski zalog (4. stran prilog.) Zakladno premoženje v obligacijah pomnožilo se je za 300 gl. in je znašalo koncem leta 1893 gld. 50.250:— Gospodarstvo bilo je v primeri s preudarkom neugodno za gld. 7:26 72. III. Zalog za gozdorejo in ribarstvo, (6. e t ran prilog.) Zakladno premoženje v obligacijah ostalo je nespremenjeno v znesku 16.050 gld., ono naloženo na obresti pomnožilo se je pa za 13:39 v korist zaloga za ribarstvo. Koncem leta 1893 je znašalo to premoženje: a. v obligacijah v korist pogozdovanja . . . gl. 16.000:— b. v obligacijah v korist ribarstva . . . . „ 50: — in c. v glavnicah v korist ribarstva ...... 36:59 V primeri s preudarkom bilo je gospodarstvo neugodno za 112:61, Ker ni došlo do preudarjenega zneska na globah za gojzdne in vodne prestopke. IV. Gospinski zalog, (8. stran prilog.) Zakladno premoženje v obligacijah pomnožilo se je za 300 gl. in je znašalo koncem leta 1893 gld. 146.150:— Gospodarstvo bilo je v primeri s preudarkom ugodno za 148:757a, l ItlElïSil «IftlK- 3 I/ ■: '.Wí ¿4 o; »H ci Redna štev. Dohodki na zastankih poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj Plačalo se j Konečni aktivni zasta T3 ^ œ '3 œ 'tZ5 o PH ««'o « CS « Ï 2 <= e c O n O C ja ® o O « S — cS ii 'S t» 1 1 2 3 A) Stalni: Aktivne obresti..... Volila in darila..... — 1182 63- 1182 L — 1 1182 63- — - - 1 1183 — 37 - Skupaj B) Iz kreditnega započetja: 1182 63- 1182 63- 1182 63- _ ! __ 1183 — 37 - 4 Aktivnih kap. je bilo povrnjenih C) Začasni: 5 6 Predplače prijete..... Predplače nazaj dobljene . . Znesek — — — z _ 1- — i — —1 - 1182 63 - 1182 j 63 - 1182 63 - — — Gotovina ob začetku leta . . 19 10 19 10 5 1201 73 5 80 78 5 Vsa aktiva znašajo ob začetku leta j 19 10 5 8078 5 zaloga za „Ranjene in bolne vojake. Stroški STROŠNINA: na zastanl; i li poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj ca ce M a cs a >o a) a o M m ¡-t c« '3 M cS »ca -O 05 a> ' o . cS a — S o œ d h >« -u O rt (CJi S O cfl O c3 >M '5s a A) Stalni: Podpore : a) stalne . . . b) spremenljive . Oskrbništveni stroški . . Razni stroški..... Skupaj B) Po kreditnih operacijah : Naloženi kapitali..... C) Začasni: Predplače vrnjene .... Predplače dane..... Znesek Denarnični ostanek konec leta Vsi stroški...... 32 32 32 V primeri z aktivi .... kaže se pasivnega ob začetku leta......... in aktivnega konec leta . . 19 10 12 89 940 30 59 1 1030 98 85- 972 — 30 -59-1 85 932 30 59 1 85- 85 10 1062 98 85 10 1128 95 ! 116095 1022 9S 85 10 1120 95 80 78 1201 73 unif. deržav. dolg » » n n n Premoženje konec leta 1893 obstoječe iz sledečih obligacij: a) z obresti v papirju : domest. dež. goriške št. 6. 7. 8 od 3/n 1804 st. den. 57 „ '°/6 1812 „ 76550 „ ]/5 1891 avst. velj. 166380 „ >/„ 1891 „ 82764 „ V» 1992 „ 175623 „ '/. 1894 „ b) s obresti v srebru : 28571 od '/10 1872 avst. velj. 39848 „ 1882 „ „ 71021 „ Vt 1802 „ unif. deržav. dolg št. 40 — Stan premoženja konec poprejšnjega leta 40 40 80 40 78 78 960' 32 59 20 2 85 1051 20 15 ' o Skupaj Kapital 1500 2514 20500 3200 200 100 400 1300 300 08 30014 29914 100- Čisti letn i dohodek 35 43 59'39 ; 861-134 40 ■ 8 40-4;20 ■ 16 51 12 1186 1182 80 ' 60 ' 60 83 ■ 63 20. cS « •O 0} OS Glavni posnetek iz računa za leto 1893 I>oliodLls-i DOHODNINA: na zastankih poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj C a a t» M CS cS C 33 Ocl S s »» ■S t. ® 5 cs-S * * ba K 10 Š= O C CS N S .5 ® o, * C "-5 cS ■3 o 5 Up = a m o Ö A) Stalni: Aktivne obresti Eazni dohodki Skupaj B) Po kreditnih operacijah: Aktivnih kap. je bilo povrnjenih C) Začasni: Pred plače prijete..... Predplače nazaj dobljene . . Znesek Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki...... Gotovina konec leta . . . Vsa aktiva znašajo ob začetku leta in konec leta...... 2097 142 59 142 59 2097 90 90 2097 90 2097 90 2097 90 2097 90 2097 90- 2097:90:- 2097 90-142[59|s 2240'49 229,17 229117 2100 10 2100 10 „Provincijalno občinskega" zaloga. Stroški STROŠNJNA: na zastankih poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj cS >o -¿S S M o> i-l cS •a s a> Ph cö g cd rs dO® J d > H cS i >sq ' S "a 1 o 2 '.S S A) Stalni: Občinam obresti..... Oskrbništveni stroški . . . Razni stroški...... Skupaj B) Po kreditnih operacijah : Naloženi kapitali .... C) Začasni: Predplače vrnjene .... Predplače dane..... Znesek Denarnični ostanek konec leta Vsi stroški...... V primeri z aktivi . . . . kaže se aktivnega ob začetku leta......... 123 Iii j 123 -~ 5-5- Skupaj Kapital Čisti letni dohodek 45350 — 1400 — ■ 300 — ■ 100— ■ 300- ■ 200 2400 200 3 904 58 12 4 12 70- 80-60-20-60- 50250 49950 8 40-100 80 ■ 8140 ■ 2110 2097 50-90. 300 12 60- Glavni posnetek iz računa za leto 1803 cd a ■a 9 10 Dohodki A) Stalni: Aktivne obresti zaloga za gozdorejo ........ Aktivne obresti zal. za ribarstvo Kazni zarad gozdnih prestopkov Globe zarad prestopkov ribar- sfcva . , ...... Globe zarad prestopkov vodnih pravic ........ Tičje lovnine...... Razni dohodki..... Skupaj B) Po kreditnih operacijah : Aktivnih kap. je bilo povrnjenih: C) Začasni: Predplače prijete..... Predplače nazaj dobljene . . Znesek Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki...... Gotovina konec leta .... Vsa aktiva znašajo ob začetku leta in konec leta...... DOHODNINA: na zastankih poprejšnjega leta 10 7| 10 za tekoče leto 672 2 10 29029 13 5 294 1276 124 39 61 1401 — skupaj cd >0 a >0 ^¡t a cd c.i 67 2 2 290 13 5 I 294 — - 1276 124 391- 61 1401 672 2 265 13 5 294 1251 39 124 61 1376: 10:- 1383 10- 25 25 25 25 — cd TS 672 3 450 20 242 1387 m s >8 ^ u 2 >— cu g d C O C cd sa C« s S a a „, = ® cd 0 -S a S -a S, > O o 159 1 ° 10 15 52 110 61 zaloga za „Gozdorejo in ribarstvo." cd C -Ö Stroški STR0ŠNINA: na zastankih poprejšnjega ieta za tekoče leto skupaj A) Stalni : Podpore za gozdorejo . . . Oskrbništveni stroški . . . Razni stroški zal. za gozdorejo Razni stroški zal. za ribarstvo Skupaj B) Po kreditnih operacijah. Naloženi kapitali .... G) Začasni: Predplače vrnjene .... Predplače dane..... Znesek Denarnični ostanek konec leta Vsi stroški...... V primeri z aktivi .... kaže se aktivnega ob začetku leta......... 7! 10 - 7 10 1300 <39 -2 1371 12 124 10 61 1507 71 1300 — 69 2 1371 12 124 1507 10 61 71 in pasivnega konec leta Premoženje konec ieta 1893 I. Zaloga za gozdorejo : obstoječe iz sledečih obligacij : a) 0 obresti v papirju : unif. deržavni dolg št. 76556 od 1jR 1891 avst. velj. „ 166376 „ % 1891 b) z obresti v srebru : 41268 od Vio 1881 39847 „ '/i 1882 „ 41826 „ V4 1882 „ 45363 „ V, o 1884 „ II. Zaloga za ribarstvo: z obresti v papirju : 66352 od V5 1889 „ n » cd a >t¡ OJ a o M M cd "o 'a M N >3.12. j « »O ~ -—J S ^ ^ © i-t •g ® ca X® S o ® a .c« O rj «is I § — .ä a O 1300 69 2 1371 12 10 1383 10 1383, 10 Pri tukajšnji hranilnici na knjižico štv. 15229 naložena glavnica. 124 61 124 25 61 1300 69 1369 2— 99 61- °L 5 4- Kapital Cisti letni dohodek Stan premoženja konec poprejšnjega leta........ Leta 1893 je več................ Skupaj 5000 7400 — 1550 _ 650 — 800 — 600 — 50 — 36 59 16086 59 16073 20¡ 13 39 210 310 65 27 33 25 80 10' 30' 60-20- 10 674 674 10' 10- 8 d a -a oliocllvi DOHODNINA: na zastan kili poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj =5 >o o M ¿a a ca -i-3 ca ca T3 a ® 03 >0 trt O ri ~ M S O o^äl ¡T* Cä O ~ E ca « S = .5 P. a «s ■o o «s;p => -t» a £ ^ ® - O A) Stalni: Aktivne obresti . . . • • Zakupnine in užitne pravice . Razni dohodki ..... Skupaj B) Po kreditnih operacijah : Aktivnih kap. je bile povrnjenih C) Začasni: Predplače prijete..... Predplače nazaj dobljene , . Znesek Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki...... Gotovina konec leta .... Vsa aktiva znašajo ob začetku leta in konec leta...... 82 82 8288 78 62 161 51 5687 497 5687 580 6185 15 85 98 6268 03 85 98 6271 13 - 6354 01 , 5687 497 6185115 85 98 6271 6349 13 62 75 82 82 88 82 88 82 5688 497 6185 30|- 15- domest. dež. goriške št. n n deržavni dolg n lin if. Premoženje konec leta 1893 obstoječe iz sledečih obligacij: a) z obresti v papirju : 4 od '/io st- (Jeu' 2 „ »/s 1801 76552 „ Ve 1891 avst. velj. 166382 » Vl 167749 „ '/, 1891 1891 1891 2 1894 b) s obresti v srebru : 2581 „ V? 1869 175621 „ V 41266 V,o 1881 71024 V» 1802 Stan premoženja konec poprejšnjega leta Skupaj 7 o Kapital 10000 11000 — - 3200 — - 113150 — - 400 — - 300 — - 2600 5400 — - 100 — - 146150 145850|— - 300 — - Čisti letni dohodek 236 207 134 4752'30 1680 1260 109 20 226 4 5700 5687 12 60 Gospinskega" zaloga. STROŠNI NA: IS Strošnina za tekoče leto je z ozirom na preudarek manjša ali večja S Redna štev Str-ošlci na zastankih poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj Plačalo se i( i rt ■4J cn cz S3 'S l! dj C3 O M TS a Oi t-, p* 'a OJ 'SZ5 o P-l A) Stalni: 1 2 Razni stroški...... 154 40 - 6018 11 86 53 5 r> 6173 H 26 53 5 5 6044 11 52 53 5 S 128 74 - 6174 5 155 6 13 53 5 Skupaj 154 40 6030 39 5 6184 79 1 6056 05 'S 128 74 6179 148 60 ft B) Po kreditnih operacijah: 3 Naloženi kapitali , . . . C) Začasni: 293 70 293 70 - 293 70 — — 4 5 Predplače vrnjene .... Predplače dane ... — Z - 85 98 - 85 98 - — — - 85 98 - Znesek 154 40 _ 6410 07 S 1 6564|'47 5 6349 75 5 214 72 _ Denarnični ostanek konec leta . _ 6349 75 .1 V primeri z aktivi .... 161 51 - 82 88 5 kaže se aktivnega ob začetku 11 leta......... 7 - lii pasivnega konec leta . . I31 83 5 II. Vrednost posestev in užitnih pravic: Kapital čisti letn dohodek i Kapital preračunjen po letni najemščini za poslopje bilšega samostana Sv. 9946 9946 10 10 - 497 497 30 30 - Leta 1893 več ali manj.................. _ _ - _ _ _ Deželna računanja V Gorici, meseca aprila 1894. JEGLIČ. 10 Glavni posnetek iz računa za leto 1893 cd a -CT a? 03 I>oliocILti DOHODNINA: na zastankih poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj >o oä * PH M n cd -M cd j* O) !—i cd S O) o p-l «a o M a> o ■ CÖ «o O .S ® • = . ga s- cd „ 03 a^ ' (X» A) Stalni: Aktivne obresti Razni dohodki Skupaj B) Po kreditnih operacijah: Nazaj dobljeni aktivni kapitali C) Začasni : Predplače prijete .... Predplače nazaj dobljene . . Znesek Denarnični ostanek ob začetku leta Vsi dohodki...... Denarnični ostanek konec leta Vsa aktiva znašajo ob začetku leta in konec leta...... 3624 60 3624 355 3979 3624 60 60 32 3624 60 355 92 3979 32 92 3624 60 3624 355 3979 3979 60 32 92 92 3625 3625 40 40 zaloga „Werdenberških štipendij." STROŠNINA: S -M a> u* m ' « g Ä t* ® • ■—-0} so S S <*> 12 * ™ » E3 > cd a -a 03 Stroški na zastankih poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj m o "cd >o cS 5 05 IS3 "S >«2 ^ 5 rt* o ® a ® £ >0 O rt Z? «■3 11 o A) Stalni: 1 2 Raini stroški...... — __ - 3525 20 — - 3525 20 — - 3525 20 - — — - 3600 75 20 — - Skupaj 3545 3545 3600 ■— -- - — - 3545 — - — - — — - 55 — - B) Po kreditnih operacijah: 3 Naloženi kapitali..... C) Začasni: — - - — - - — - -- — - — — - 4 5 Predplače vrnjene .... Predplače dane..... 434 92 - 355 32 - 790 24 _ 434 92 _ 355 32 - Znesek 434 92 - 3900 32 - 4335 24 _ 3979 92 - 355 32 Denarnični ostanek konec leta - • - 8979 92 _ _ kaže se pasivnega ob začetku 434 92 355 32 - Premoženje konec leta 1893 obstoječe iz sledečih obligacij : a) z obresti v papirju : unif. deržavni dolg št. 123999 od >/2 1882 avst. velj. . /o Kapital Cesti letni dohodek . 5- 65450 — - 2748 90 - b) e obresti v srebru: i „ n » 2582 od '/, 1869 „ „ 7^12 „ «/,0 1869 .... 5-5- 18400 2450 — - 772 102 80 90 - Stan kapitalov konec poprejšnjega leta......... Skupaj 86300 86300 — - 3624 3624 60 60 - Leta 1893 je reč ali manj............. — — - — — - Deželna računarija V Gorici, meseca aprila 1894. JEGLIČ. Glavni posnetek iz računa za leto 1898 Dohodki A) Stalni: Aktivne obresti Volila in darila Razni dohodki Skupaj B) Iz kreditnega započetja: Nazaj dobljeni aktivni kapitali C) Začasni: Predplače prijete..... Predplače nazaj dobljene . . Znesek Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki...... Gotovina konec leta .... Vsa aktiva znašajo ob začetku leta In konec leta..... DOHODNINA: na zas tankih poprejšnjega leta 355 80 355,80 - za tekoče leto 2839 20 2839 20 skupaj 2839^20 2839 20 2839.20;- 2839 20- 2839 20 2839 20 2839:20] 355 80! ■ 3195— a >o OJ e o M j* i2< '3 Premoženje konec leta 1893 obstoječe iz sledečih obligacij: a) s obresti v papirju: iinif. deržavni dolg št. 76554 od '/s 1891 avst. velj K n n „ 76555 „ ]/s 1891 „ )> n v „ 166374 „ V8 1891 n » v „ 166375 „ Vs 1891 » n n „ 175619 „ >/2 1894 b) s obresti v srebru: iinif. deržavni dolg št. 41265 od ]/10 1881 avst. velj. n D v „ 39846 „ ¡/i 1882 » n n „ 45704 „ Vi 1885 n n r> „ 71025 „ >/T 1893 „ * n n j> 71026 „ J/7 1892 Stan premoženja konec poprejšnjega leta Skupa 11 11 41 41 2839 2839 03 >0 i« O c* ® O^ r ti a> — ¡_, CO o ¿2 E N 83 a '5 ■73 O 03 i—i ® o. 173 S >«? S "35 ~ g rg _ > a 20- 20- /o Kapital 10150 3600 13200 20500 500 2300 17250 100 300 200 68100 — ■ 67600—! 500 Cesti letni dohodek 426 30 151 20 55440 861'— 21 — 96 60 724 50 4 12 8 40 2860120 2839 20 2J „štipendijskega" zaloga. Strošlii STROŠNINA na zastankib poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj S s Oh ¿A 03 s-85 O Ph M O S-. as eS N t0 03 > CÖ O S-c Ö CD " r! C5 >02 (D a a 83 2 >0 0 cc M £ 0 S ti 0 ti A) Stalni: Štipendiji....... Oskrbništveni stroški . . . Razni stroški...... Skupaj B) Po kreditnih operacijah : Naloženi kapitali .... C) Začasni: Predplače vrnjene .... Predplače dane..... Znesek Denarnični ostanek konec leta Vsi stroški...... V primeri z aktivi . . . . kaže se aktivnega ob začetku leta......... in pasivnega konec leta . . 228 70 2 90 231 60 231 60 55 80 124!20 2377 141 20 59 2538:59 489 50 3028 09 2605 141 23 70- 491 2770 19 489 50 3259 69- 2529 60 141'— 23]49 2694 489 09 50 318359 11 41 31951— 76 10 76 10 76 10 11 64 41 69 - 2402 141 2543 25 20 59 41- Razdelitev unstran razkazanega premoženja med posamezne ustanove a) ustanova Stanič-eva b) „ Alessio-va c) „ Gatej-eva . d) „ Stubelj-eva e) „ Rijavec-eva f) „ Pravica-va g) „ Abram-ova h) „ Leoni-jeva i) „ Codelli-jeva 1) „ Prokop-ova m) „ Cecotti-jeva n) „ Coroniui-jeva Skupaj Glavnica Cisti letni dohodek 7623 09 320 17 10103 14 5 424 33 - 1925 76 5 80 88 - 908 48 38 15 - 729 87 - 30 66 - 2511 17 - 105 47 - 6250 — - 262 50 - 4763 48 - 200 07 - 8465 — - 355 53 - 6605 — - 277 41 - 1115 — 46 83 - 17100 — - 718 20 - 68100 _ _ 2860 20 - Deželna računanja V Gorici, meseca aprila 1894. JEGLIČ. Glavni posnetek iz računa leta 1893 za „depozite in ptuji denar". a >■ o o ba Ostanek od poprejšnjega leta Od 1. jamiarija do 31. decembra 1893 je došlo : a) na depozitih............. b) na dohodninskem davku za c. kr. erar . . . c) na pokojninah ki se imajo izplačati za driige dežele............... skupaj Od 1. januarija do 31. decembra 1893 se je izdalo: a) na depozitih....... b) na dohodninskem davku c. kr. erarju .... c) na pokojninah za druge dežele...... skupaj Bilanca: Dohodki............... Stroški ..... .......... konečni ostanek, kteri se je prenesel v leto 1894 . d * —; 'o c« 'OD O > 595 129856 1155 189 131796 124634 1159 218 08 - 49- 43 54 54 05- 93 70 126012 68 131796 126012 5783 86 79494 199050 278544 05 05 127750 127750 27854405 12775005 05 05 150794 Opombe Deželna računarija V Gorici, meseca aprila 1894. JEGLIČ. c3 a -a Glavni posnetek iz racima za leto 1803 l>oliodl< i A) Stalili: Aktivne obresti . . Državna podpora . . Doneski..... Zapuščine in darila . Razni dohodki . . Skupaj B) Po kreditnih operacijah : Nazaj dobljeni aktivni kapitali C) Začasni: Predplače prijete . . . Predplače nazaj dobljene Znesek Denarnični ostanek ob začetku leta Vsi dohodki...... Gotovina konec leta .... Vsa aktiva znašajo ob začetku leta in konec leta...... DOHODNINA: na zas tankih poprejšnjega teta 758 94 758 94 za tekoče leto 4065 60 3231 2 — I 10 7298 70 skupaj 4065 60 3231 10 7298 70 7298:70- 7298 70- d >o 4065 3231 7298 70 7298 758 8057 64 d M a t» j* ci '3 2078 2078 53 53 4066 3231 7299 a a S >03 o M ■=• - OJ = ■ — '—< Co 5; ä p O rrt c CS5 ° g iS» £ > 40 - 10 30 šolskega" zaloga. eS -S CD 03 ^troSlii STROŠNINA: na zas tankih poprejšnjega leta A) Stalni: Doneski okr. šolskim zalogom Službena doklada (dež. post. §.28) Pokojnine učiteljskim udovam Podpore........ Razni stroški...... Skupaj B) Po kreditnih operacijah : Naloženi kapitali..... C) Začasni: Predplače vrnjene Predplače dane Znesek Denarnični ostanek konec leta Vsi stroški...... V primeri z aktivi .... kaže se pasivnega ob začetku leta......... in aktivnega konec leta . . 735 26 25- 761 25 761 758 25 94 2 3! za tekoče leto 3452 09 60 io5|—: 48|60 17 ¡92 3683 1970 61 5653 61 skupaj 4187 09 60 — 131 25 48160 17 92 o öS E G ce M 4444 1970 86 J. 6414 861- 3777 60 105 48 17 59- 4009 1970 5979 2078 8057 11 64 nnif. deržavni dolg » n v n Premoženje konec leta 1893 obstoječe iz sledečih obligacij: a) z obresti v papirju: št. 76551 od '/s 1891 avst. velj. „ 166381 „ V8 166381 165896 82841 175620 1891 % 1891 Vn 1892 '/„ 1894 b) s obresti v srebru 51301 55882 71020 „ 1/,o 1888 Vi o 1891 h 1892 » n » Stan kapitalov konec poprejšnjega leta 409 26 50 25 435 435 2078 i o 75 53 BŽ rs 3 Pn a. « t « . es ; « .£,T=> 5 TO O ï-i a -S 'S -2 « ™ S o œ a cä Sa o .a a cn 1642 78 - 3453 100 210 60 6 - 91 40-105- 11,4o1- 1192 3829 145 39- /o Ö|-5 5 5 5!- T T 5 - Skupaj Kapital Čisti letni dohodek 11200 76900 1400 3300 2000 1500 — 470 3229 58 138 84 40 ■ 80-80-60- 1000 1500 63-42- 63 98800-96800 20001— 4149 4065 84- 60-60 ■ Glavni posnetek iz računa za leto 1898 > a> cd O T3 03 II>olaodLl5Li DOHODNINA: na zas tankih poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj Ö >o a cd a t» 03 cd S a> o ci 03 -S t. a> 5 TO cd o. s S tSJ ^ „ *-< c3 i> p, 'ö O ^ IT? J ® 0 g 'S —1 > M S; A) Stalni: Aktivne obresti..... Volila........ Globe občinskih predstojnikov Razni dohodki ..... Skupaj B) Po kreditnih operacijah : Nazaj dobljeni aktivni kupitali C) Začasni: Predplače prijete..... Predplače nazaj dobljene . . Znesek Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki ...... Gotovina konec leta .... Vsa aktiva znašajo ob začetku leta in konec leta...... 96 155 149 15 320 320 15540 149 79 151— 155 149 15 19 320 19 320 19 320 19 320 2 19 323115 96 11545 115 45 151 50 201 99 15 119 19 ,raznih malih zalogov". cd a tS o od S M cd •O S O P4 ¿A « S-2. rA .2 »C3 Cd tE -O 03 s o > cd o u> ■S ® >§ 9 a -2 O O) -a> P CS5 O A) Stalili: Oskrbništveni stroški . . . Razni stroški . ... j . Skupaj B) Po kreditnih operacijah: Naloženi kapitali .... C) Začasni: Predplače vrnjene .... Predplače dane..... Znesek Denarnični ostanek konec leta Vsi stroški...... V primeri z aktivi .... kaže se aktivnega ob začetku leta......... 2 96 96 10 1 70 11 196 70 10 1 70 11 196 207 70 - 207 70 - 70 in konec leta. unif. deržavni dolg Premoženje konec leta 1893 obstoječe iz sledečih obligacij: I. „Od podpornega odseka" a) z obresti v papirju: št. 69048 od Vii 1889 . . „ 163362 „ V8 1890 . . „ 82762 „ 7u 1892 . . „ 86896 „ In 1893 . . b) z obresti v srebru: 55880 od Vi o 1891 unif. deržavni dolg II. „Na globah obč. predstoj." Z obresti v papirju : št. 69047 od Vu 1889 . . „ 166378 „ '/s 1891 . . „ 82763 „ Vu 1892 . . „ 86897 „ Vn 1893 . . Z obresti v srebru : „ 55881 , Vio 1891 . . Stan premoženja konec poprejšnjega leta . Leta 1893 je več......... kar izvita iz obligacij štv. 86896 in 86897. 10 1 11 196 70 70 207 115 323 15 115 45 115 45 5 10 I 70 10 I 70 - /o Kapital Skupaj 2500 100 100 100 150 300 400 100 100 50 3900 3700 2001— Čisti letni dohodek 105 4 4 4 12 16 4 4 20 20 20 30 60 80 20 20 10 163 155 8 40 20 cd d C3 Glavni posnetek iz računa za leto 1898 ustanove N. E. Franca grofa Dohodki A) Stalni: Aktivne obresti Volila in darila Razni dohodki DOHODNINA: na z as tankih poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj cd >o ei a >ü M M cd Skupaj 6) Iz kreditnega započetja: Nazaj dobljeni aktivni kapitali C) Začasni: Predplače prijete..... Predplače nazaj dobljene . . Znesek Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki...... Gotovina konec leta .... Vsa aktiva znašajo ob začetku leta In konec leta...... 95 39 348 2000 60 2348 60 2848 60,- 348 2000 60 - 348 60 — - 2000 -- — — — 2348 60 2348 60 2348 60 - 2348 95 2443 99 95 39 - 66 59 66 59 -M CJ i-. ei & '5 359 2000 2359 C 03 S >£5 CD ä "—> a > O Ui a> i-, 0.-JZ •g ® H >% ® a ei 9 9 ® P 2 .is S A) Stalni: Podpore ........ Oskrbnišfcveni stroški . . . Razni stroški...... Skupaj £) Po kreditnih operacijah . Naloženi kapitali .... C) Začasni: Predplače vrnjene .... Predplače dane..... Znesek Denarnični ostanek konec leta Vsi stroški...... V primeri z aktivi . . . . kaže se aktivnega ob začetku leta......... 95 39 95 39 17 17 2359 90 90 50 2377 40 17 17 2359 90 2377 90 50 40 In konec leta 17 90 17 2359 90 50 2377 66 2443 99 16 90 90 66 66 59 59 Premoženje konec leta 1893 oa?toječe iz sledečih obligacij : z obresti v papirju : unif. deržavni doJg št. n n j; n- n » n- 76556 od 166376 „ 41268 „ 39847 „ 41826 „ 45363 „ 66352 „ 173488 „ 175202 „ 86453 „ X a /u V» V. /2 7. v. v. Vii 1890 avst. velj. 1890 1890 1891 1891 1892 1892 1893 1893 1893 » n V n n j? n v n Stan premoženja konec poprejšnjega leta Skupaj Leta 1893 je več................ kar izvira iz obligacij štv. 173488, 175202 in 86453. o/ 10 Kapital 1900 600 400 1300 1000 1200 1100 1200 1000 200 9900 7500 2400 ;Cisti letni dohodek- 79 25 16 54 42 50 46 50 42 415 315 100 80 80 Glavni posnetek iz računa za leto 1893 05 S •73 3>olio0 rt o ?h re P ^ čT rt rz i—i to <4 O^ E 03 H CD i c3 OH a os T3 O ^ >77 D1 905 2 20 13 166 54 - 130 3 54 - 600 — — - 5639 3453 69 5 735 — — 157 — 50 - 1500 75 — - 5280 — — - 600 50 — - 53 38 80 - 10 7 31 - 15622 3452 02 5 A) Stalni: l 2 3 4 Aktivne obresti..... Dohodki od živine .... Dohodki iz vrta..... Doneski: a) dežel, goriškega zaloga (stalni) ....... b) dežel, goriškega zaloga (spremenljivi) .... c) glavnega zaloga ubogih . d) goriškega mesta . . . e) tržaš. mesta za njegove gojence f) istrske dežele za njene gojence g) za ptuje gojence . . . Darila in miloščine .... Razni dohodki..... Skupaj B) Po kreditnih operacijah: Nazaj dobljeni aktivni kapitali C) Začasni: Predplače prijete .... Predplaee nazaj dobljene . . Znesek Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki...... Gotovina konec leta . . . Vsa aktiva znašajo ob začetku leta In konec leta ...... 44 1 825 150 25 1045 80 725 1771 1771 82 62 62 907 179 133 600 2185 735 157 1425 5280 550 14 2 20 ¡69 12169 125 12295 97 32 30 951 179 135 600 2185 735 157 14251— 61051— 700 — 39 20 2 69 13215 851 14066 77 14 92 938 70 179 54 135 24 600 2158 735 157 1425 6105 550 14 2 13001 725 82 22 13 V 27 13727 04 04 12 60 26 95 150 25 214 125 32 oo 339 88- 339 zaloga „Deželne gluhonemice". a a n 03 23 10 11 12 Stroški STROŠNINA: na zastankih poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj « >o ciS M 13 14 15 A) Stalni : Za živež izrejencev . . Obleka, postelja itd. . . Obutev....... Razne potrebščine izrejencev Plače ........ Pohištvo....... Za vzdrževanje in snaženje po slopja....... Davki....... Izvanredni stroški . . . Stroški za vzdrževanje verta in polja......... Stroški za nakup in rejo živine Razni stroški...... Skupaj B) Po kreditnih operacijah: Naloženi kapitali..... C) Začasni: Predplače vrnjene .... Predplače dane..... Znesek Denarnični ostanek konec leta Vsi stroški...... V primeri z aktivi .... kaže se aktivnega ob začetku leta......... in konec leta...... 291 305 92 206 562 34 44 12 101 1651 1651 1771 119 91 91 62 70 3783 897 333 696 4999 107 209 27 200 112 527 394 4 67 17 12289 125 12415 68 32 4074 1203 425 903 5562 142 253 27 200 13 86|-89 30 48 04 124167 62859 395!03 13941 125 14066 59 32 92 4024 1203 425 903 5274 142 251 27 200 124 628 395 03 13601 125 13727 13727 04- 71 32 04- 50 287 2 339 88 339 339 88 88 C« •zs o, '3 o 5854 1174 580 888 6100 100 200 26 200 100 200 200 15622 rs3 aj cd CB oŠ N d o> CD a> > sa —> a >U2 CD cS a cd o3 >CJ -to O m -¡4 03 a o a ce a O 2070 276 246 191 1100 7 12 337 194 98 11 87 52 02 55 69 63 3332 32 I. Obligacije z obresti v papirju: čteržavno posojilo št?. 4?/'1210, "UMS, "[»osi .od % 1854 po 250 gl. st. velj. unif. deržavni >> % 47: dolg T) Št. 12524 od V8 1869 avstr. velj. 76582 V« 1891 165895 „ V8 1891 unif. deržavni 166377 „ Vs 1891 » II. Obligacije z obresti v srebru: dolg št. 42758 od 1/1 1883 avstr. velj. 49098 54351 58858 71023 72089 J/7 1885 Vt 1887 7, 1889 V7 1892 '/i 1893 Stan konec poprejšnjega leta Leta 1893 je več . Skupaj Bjudau Andrej Pavletič Josip III. Glavnice naložene pri zasebnikih: Stan konec poprejšnjega leta Leta 1893 več ali manj . . Skupaj °7 /o Kapital Čisti letni dohodek IV. Posestva užitnih pravic na podlagi posestne pole štv. 145 pod odb. štv. 5097^83: 1. Hiša štv. 117 star. voj. pop., anagr. št. 124 in št. 26 obrisa ki odgovarja stavb, pare. št. 399 in vrt št. 47 nov. (I. telo zemlj ekuj. vložka št. 64)...... 2. Njiva štv. 36 pare. štv. 120 (II. telo)............... 3. Hiša za vratarja pri glavnem poslopju............... 4. Gozd v Starigori, 1. in 2. telo vložka štv. 373 ............ 5. Zemljišča v Starigori, ki so se kupile na javni dražbi in vpisale na in?e zavoda vsled dekr. tukajš. okr. sodnije z dne 13/9 1890 štv. 4158 (odb. štv. 3807/90) t. j. vložek 67 zemlj. knjig v Starigori sestavljajoč zemljekniižna telesa: I. zemlj. pare. 432/ll6 II. III. 39/ - 3 3 Vi Stan konec poprejšnjega leta Leta 1893 več ali manj ■ . Skupaj 750 4500 4200 300 8200 1600 150 100 200 200 50 20250!-20250j- 25 189 176 12 344 67 6 4 8 8 _2 844 844 20 40 60-40' 20 30 ■ 20-40-40-10-20-20- 1050 1748*51 j 2798 2798 25000 2100 1700 187 18 23 19 29050 29012 80 63 Ü3" 63- V. Pohištvo je zpašalo konec poprejšnjega leta......... V teku leta 1893 je odpadlo kakor se posnema iz dodatnih inventarjev de pres. pod št. 71/94j ..........'................ -ostaja . . manj 3% obrabe........................ se pokaže vrednost....................... prištevaje prirastek vsled navedenih inventarjev............. se pokaže konec leta 1893 vrednost pohištva orodja i. t. d.......... VI. Živina. vrednost konec poprejšnjega leta leta 1893 je odpadlo..... se pokaže vrednost konec leta 1893 VIL Železni most čez potok vreden konec poprejš. leta manj 3% obrabe.................. vreden konec leta 1893 ............... 37|80|- 276162 40 2721 81 2639 156 2796 235 80, 25;- 32 50 155150 - 33288 998 322|90 Deželna računarija V Gorici, meseca aprila 1894. JEGLIČ. Računski sklep komisije za pogozdovanje Krasa poknežene grofije Goriške in Gradiške za leto 1893. (deželna postava 9. decembra 1883.) Pričujoči računski sklep je bil potrjen od komisije za pogozdovanje Krasa v polni seji dne1 31. marcija 1894. D 0 H 0 D N I N A: CD O r- W S m» ■3 oMT > —^ a> c3 -ls 3 m =3 03 X>oli oditi na zastankih poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj o >co o Q G> N rt o • — Ks* rt -t-s M d OH 'rt •r-» O P-t .S ® Pn rt . c« o 2 ® rt S -S > O o a> 1 Državni donesek..... — — - 10000 — - 10000 — - 10000 — - - — - ® O ^ ca a> rt'? - - - 2 Deželni donesek..... — _____ - 2000 — - 2000 — - 2000 - — — - i & r-O t. o O) ■a o P< — — - 4 Drugi doneski...... — — - — — - — — - - - ™ — ® T-, ~< TO 5 Obresti od naložene gotovine . 42 66 42 66 42 66 c3 T3 ~ O Cu O T3 6 Razni dohodki...... 63 62 63 62 63 62 is — Skupaj 12106 28 _ — - — — - Nepreudarjeni dohodki: 7 8 9 Vzdignjena na obresti naložena gotovina...... Nazaj dobljene predplače . . Predplače prijete..... — — - 12000 2524 195 83 45 - 12000 2524 195 83 45 - 12000 2524 40 83 - 155 45 Znesek _ _ _ 26826 56 _ 26826 56 26671 11 _ 155 45 - 987 83 27658^4 Bilanca Razkaz obresti od naložene gotovine (red. štv. 5 dohodkov) a) Vsi dohodki . b) Vsi stroški . . c) Gotovina konec leta gl. 27658:94 „ 27658:94 Dolžno pistno štv. 102 za gl. 6000 „ 480 „ „ 2500 584 „ „ 1000 1091 „ „ 1500 1297 * „ 1000 gl. - • - skupaj na zas tankih poprejšnjega leta za tekoče Stroški za nakup in razlastitev zemljišč ...... Stroški za pogozdovanje na račun komisijskega zaloga: a) pogozdovanje ualastne stroške b) doneski posestnikom . . Stroški za obzidanje. . . . Stroški za izdrževanje drevesnic ......... Stroški za nakup potrebščin . Stroški za varovanje gozdov . Stroški za gozdni kataster Komisijski stroški .... Pisarnicni stroški .... Remuneracije...... Razni strošlu...... 12000 Nepreudarjeni stroški Na obresti naložena gotovina Predplače vrnjene . . . . Predplače dane proti računu. 12000 2524 195 12000 — 2524 83 195,45 12000 2500 195 Znesek 27691'09 27691 09 27658 Gotovina konec leta Vsi stroški Razkaz obsegajoč na obresti naložene gotovine (red. štv. 7 dohod.) Razkaz na obresti naložene gotovine realizirani znesek Znesek dolžno pismo štv. V Gorici, meseca aprila 1894. Računovodja komisije za pogozdovanje Krasa JEGLIČ. Glavni posnetek iz računa za leto 1898 > 03 >cn ca c -a 03 a? I>OllOcUci DOHODNINA: na zastankih poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj K3 03 C o M -¡«t rt rt T3 a 03 03 Ort CS CS § « g rt N .5 ® S. a "-5 ■a o 5 51 3 "S a 03 -a .2 > O A) Stalni: Kupno prodajne cene . . . Aktivne obresti: a) zalogovih obligacij . . . b) od obligacij vpisanih na ime občinskih siromašnic . . c) od glavnic pri zasebnikih d) od kupno-prodajnih ceu . Dokodki od posestev in užitnih pravic ....... Razni dohodki: o) navadni...... b) na zamudnih obrestih. . skupaj B) Iz kreditnega započetja : Nazaj dobljeni aktivni kapitali a) cd zasebnikov .... b) od kupno-prodajnih cen . C) Začasni: 886 164 15001 Predplače prijete..... Predplače nazaj dobljene . . Znesek Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki ...... Gotovina konec Teta .... Vsa aktiva znašajo ob začetku leta In konec leta...... 1200 177 1378 803 2182 74 53 950 16930 6495 805 80 41 15 48 25367 410 49 22 24 50 25826196 950 16930 6495 1691 54 24541 - 191 15 48 26567 410 227 27205 99 50 05 54 950 16930 45 649504 946 45 151 15 48 31 22 25582 57 410 50 51 81 26044 88 803 95 26848 84 745 22 20019 40 985 175 24 41 1160 245 1406 66- 64 950 16930 — 45 6495 _ 04 827 21 47 71 9 68 181 139 75 46 30 53 37 11 81 24587 780 24 glavnega zaloga za uboge,,. -o 03 M Stroški STROŠNINA: na zastankih poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj 03 •i—3 03 OT O 4«5 a rt M rt -Ö a 03 N rt 3 ® -a 'S N "—s 3 «; m ® rt O i~< a "3 ® «3 ^ os a rt S >U >cn P "S4 5 rt 03 0 rt S CS5 O A) Stalni: Kupno prodajne cene Obresti: a) ustanovam . b) bratovščinam Doneski: a) stalni . . b) spremenljivi cj za pelagroze Za vzdrževanje poslopij . Davki...... Raini stroški .... Skupaj B) Po kreditnih operacijah: Naloženi kapitali..... C) Začasni: Predplače vrnjene .... Predplače dane . ... i Znesek Denarnični ostanek konec leta Vsi stroški...... V primeri z aktivi .... kaže se aktivnega ob začetku leta......... in konec leta...... 94 115 209'65 209 65 2182 53 197288 13852 37 6170 29 735 — 1229,— 338 -22 58 35 68 22451 3922 49 38 22- 26422 60 s 26632 25 13946 68 -6285 63 735 1229 338 2268 35 55-08,59 - 22661 3922 49 03 22 13917 6285 735 1229 338 22 58 35 55 68 59 22631 3922 49 26602 63 22 85 245 98 26848 84 29 40 29 40 29 1406 1377 40 64 24 13852 — 37 6170 — 29 735 — 1229 — — 500 162 — 50 27 42 13 22 55 140 71 41 22689 237 61 domestikalne goriške: unificiran državni dolg: Premoženje konec leta 1893. I. V obligacijah zaloga: a) z št. obresti v papirju: n n » n F n n 3 od VB 1801 st. velj. . 67351 n 1881 avst. velj. 76262 n V» 1891 » 76557 n V 5 1891 11 166379 n J/8 1891 11 171616 v Vb 1892 n 175620 ii V. 1893 -- n v„ 1893 » unificiran državni dolg: b) z obresti št. v srebru n 11 » n 2583 od V7 41267 „ V,« 45703 „ 46155 „ \ 71019 „ 1 71417 „ 7r v7 1869 avst 1881 1885 1885 1892 1892 velj. II. V obligacijah vpisanih na ime občinskih siromašnic: z obresti v papirju: unificiran državni dolg : št. 9636 od V8 lg69 avst. velj. . „ 67341 „ 7S 1880 /o Stan konec poprejšnjega leta Leta 1893 je več .... Skupaj III. V glavnicah pri zasebnikih VI. V kupno-prodajnih cenah . Stan konec poprejšnjega leta Leta 1893 je več ... . Skupaj V. Vrednost posestev in užitnih pravic: a) Poslopje tukajšnje bolnišuice milosrčnih bratov štv. 9. star. voj, pop. z vrtom štv. 2 stare mere brez dohodkov, je vsled razpisa c.kr. vlade od 4/i 1846 št. 9bl0[1Sii, 18/6 št. 11184/1270 lastnina tega zaloga. Na podlagi dekr. 5/g 1887 odb. št. 2758 in sprejme se vrednost z l) Na javni dražbi i:a račun glavnega zaloga kupljena posestva : Brestovici — posestvo Janeza Semolič-a Vileši — „ Marije Sandrini Selu bivše Pahor-jevo posestvo 4) pri Sv. Križi bivše Sedmak-ovo posestvo 5) v Selu „ Perc-Pahorjevo posestvo 1) 2) 3) vredno n n n n po » n n n dotičnem ceniluiku v !> n Stan konec poprejšnjega leta Leta 1893 je manj . . . Skupaj Kapital Čisti letni dohodek 76 10C00 59 3000 32800 279550 1000 2000 2000 44400 26450 1850 — 500 4000 5000 154500 — 140 24 567250 563250 4000 13533 1824 15357 15118 239:50 - 62000 574 331 422 45 152 70- 06- 29 19- 63525124,5 67602|65 4137,40 189 2 126 1377 11741 42 84 84 1864 1110 77 21 168 210 6489 6 04 23593 50 23425 501 ]68| 798 106 904 43 890 06 15 28 14136 O 20 16 25!- 41 181 140- Deželna računarija V Gorici, meseca aprila 1894. JEGLIČ. Posnetek iz računskega sklepa penzijskega zaloga za učiteljsko osebje javnih, ljudskih šol poknežene grofije Goriške in Gradiške za leto 1893. Pričujoči računski sklep je bil potrjen od c. kr. dež. šolskega sveta v seji dne 9. aprila 1894 (dekr. 10. aprila 1894 štv. 226/G. S.) DOHODNINA: Id ¿t CD i-t Dohodnina za tekoče leto je z ozirom na preudarek večja ali manjša [ t» ® ce a T3 a? I>olio eliti na zastankih poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj Došlo je Konečni a d CD cž N JH C» ±A d •O =3 OJ &1 s T O PH A) Stalni: 1 Postavni doneski od zapuščin (§. 82 deželne postave 10/3 1870) (§. 7 deželne postave 16/1 1881) 2396 47 5459 77 7856 24 5768 37 2087 87 7000 1540 23 - | l 2 Po 10 in 2°/0 od plač učiteljskega osebja ...... (§. 81 deželne postave 10/3 1870) — — - 3113 29 5 3113 29 5 3110 56 5 2 73 - 2680 50 - 432 i 3 Volila in darila..... — — - — — - — — — — - — — - — — - — 4 Globe radi nemarnega obiskovanja šole....... (§. 82 deželne postave 10/3 1870) — — - 738 39 - 738 39 - 588 09 - 150 30 - 800 — - 61 61 - i 5 Na presežkili pri gospodarjenji se zalogo šolskih knjig . . (§. 82 deželne postave 10/3 1870) — — - 1197 — - 1197 — - 1197 — - — — - 559 21 - 637 79 j 6 Interkalarji....... (§. 82 deželne postave 10/3 1870) - - 396 98 396 98 - 396 98 - - 320 76 98 i 7 Razni dohodki...... — — - — — - — — - — — - — — - — — - — -1 8 Doneski iz deželnega zaloga . (§ 83 deželne postave 10/3 1870) — — - 2100 — - 2100 — - 2100 — - — — - 2100 — - 1 Skupaj _ 13005 43 fi 13459 71 _ l 1 ■ ! 1 454 27 j 6) Začasni: ! 9 Prejete predplače od deželnega zaloga........ _ _ - _ _ Vsi dokodki znašajo skupaj . 2396 47 13005 43 5 15401 90 5 13161 _ 5 224090 - Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki ..... 13161 S I i [ STROŠNINA: M m .. £ « 3 T3 c« ">u > d C -C a> 05 Str» oš i na zas tanki! poprejšnjega leta za tekoč« leto skupaj O >o ca S rt ! '3 j >o o> a o M CD S 'S O) " -j—i O Strošnina tekoče leto s-. d d a d >M 3 a a o A) Stalni: ] Pokojnine učiteljem .... 25 — - 5771 39 - 579C 39 - 5796 39 - 541E 83 355 56 Pokojnine učiteljicam . . . 61 62 5 1501 33 - 1562 95 B 1463 38 99 57 5 1476 33 25 - Pokojnine udovam .... 83 90 - 2296 35 - 2380 25 - 2303 85 76 40 2099 98 196 37 - 4 Odprave in pogrebne četrtine — — 602 50 602 50 602 50- — — 100 — 502 50 - 5 Milostine in odgojni doneski . ! 56 46 1179 23- 1235 69- 1076 42- 159 27 . 906 17 273 06 - 6 — — - 407 28. 407 28- 401 28 - 6 — . 100 -- 307 28 - 7I B) Začasni: 8 Nazaj vrnjene predplače dežel, zalogu........ 144(5 35 4 _ 1446 35 1446 35 5 3361 40- 3361 10 Vsi stroški znašajo skupaj 1673 34- 11758 08- 13431 42 - 13090 17 5 341 24 5 13459 71 - 1701 63 _ Gotovina konec leta..... 70 83- Vsi stroški..... 13161 5 Deželna računanja V Gorici, meseca aprila 1694. JEGLIČ. Posnetek iz preudarka za leto 1894 penzijskega zaloga za učiteljsko osebje javnih ljudskih šol poknežene grofije Goriške in Gradiške, sestavljen od deželne računanje in zahvaljen od e. kr. deželnega šolskega sveta z dekr. 25 februarja 1894 št. 83 G. S. M P-. IV DOHODKI II Postavni doneski od zapuščin .... (§. 82 deželne postave 10. marcija 1870) (§. 7 deželne postave 16. januarija 1881) Od učiteljskega osebja po 10 in 2% (§. 81 deželne postave 10/3 1870) Globe radi slabega obiskovanja šole (§. 82 deželne postave 10/3 1870) Presežek pri gospodarenji se zalogo šolskih knjig............ (§. 82 deželne postave 10/3 1870) VI Interkalarji........ f§. 82 deželne postave 10/3 1870) Prenesek Preudarje-n ih 6013 80 291186 - 773 711 320 61 10730 271- II III STROŠKI Pokojnine učiteljem 1. Stare Jernej . . 2. Boinbieh Josip . 3. Kancler Valentin 4. Codellia Josip. . 5. Srebernič Josip . 6. Favetti Karol Felik 7. Vogrič Janez . . 8. Bändel Janez . . 9. Likar Gašpar . . 10. Fabris Peter . . 11. Bunc Franc . . 12. Hrovatin Josip . 13. Bresigher Mihael 14. Petrič Jakob . . 15. Hoban Josip . . 16. Drašček Andrej . Pokojnine učiteljicam: 1. Bombich Helena. . 2. D' Este Alojzija . . 3. Rossi Alojzija. . . 4. Stanič Eugenija . . 5. Fachinetti Filomena 6. Wohinz Amalija. . 7. Marega-Vidoz Amalija 8. Faganelli Katarina . Pokojnine udovam 1. Šuc Ana . . . 2. Marega Uršula . 3. Cvek Marija . . 4. Mosettig Katarina 5. Komavc Lucija . 6. Cernic Amalija . 7. Jelšček Marija . 8. Marnšič Terezija. 9. Faigelj Marija . 10. Volarič Terezija . 11. Colavini Marija . 12. Pakiž Marija. . gld. n !) n n !) n n n n n n n 343:75 560:— 600:— 180:— 193:33 166.66 455:— 150:— 300:— 727:50 705:— 303-75 200:— 220:— 262:50 890:— skupaj gld. 180;— 264:— 184:— 160:— 133:33 455:— 150:— 372:— skupaj gld. 206:664/3 233:33 V8 286:66 130:-220:— 203:33 » n n n n 166:67 226:66 90:— 180:-163:33 /3 skupaj . Prenesek Preudarje-nih i Predeleb ]l DOHODKI Preudarje nih Predelek STROŠKI Prendarje nih - Tin Prinesek Doneski iz deželnega zaloga..... (§. 83 deželne postave 10/3 1870) 10730 500 27 - IV V Prinesek . Odprave in pogrebne četrtine . . . Milostnine in odgojni doneski: 10585 100 80 - IX Na račun aktivnih zastankov znašajočih konec leta 1893 od zapuščin in glob . . 716 70 A. 1. Golja Katarina . . . gl. 120:— 2. Mask Ivanka. . . . „ 8:33 skupaj gl. 128:33 B. 1. Komavc Henrik in Albert po 36:66 V2 gl. 73:33 2. Jussa Artur in Henrika po 25 „ 50:— 3. Černic Valerij in Konrad po 50;— . . 100:_ \ 4. Šuc Franc, Leopolda, Ivanka, Alojzij in Avguštin po 20:— „ 100:— 5. Fajgelj Ottolija in Anton po 37:78 skupaj „ 75:56 6. Volarič Olga in Ana po 45:— „ 90:— 7. Colavini Juri „ 90:— 8. Berščak Aleksander .... „ 60:— 9. Pakiž Anton „ 81:67" skupaj . . gl. 720:56 C. 1. Komavc Ema in Anton . . gl. 157:28 2. Setničar Franc „ 155:— skupaj Primerjaje jim preudarjene stroške v skupnem znesku.......... 11946 11946 97 97 VI skupaj . . gl. 312:28 IX Vse skupaj . . . Razni stroski........ 1161 100 17 se pokaže ostanka........ Vrnjene predplače....... — - Vse potrebščine zuašajo skupaj .... 11946 97 _ Deželna računanja V Gorici, meseca aprila 1894. JEGLIČ. IZKAZ predelka dohodkov "Globe radi slabega obiskovanja šole" red. štv. 4 računskega sklepa penzijskega zaloga za učiteljsko osebje javnih ljudskih šol poknežene grofije Goriške in Gradiške za leto 1893. 1 D 0 H 0 D N I N A : Od te dohodnine > O) Konečni KO cS a -a a> P3 Šolski okraj na zastankih poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj je došlo v gotovem se je poravnalo s zaporom skupaj aktivni zastanki Krajni šolski svet Goriškega mesta........ 1 11 12 10 50 10 50 1 50 2 Okrajni šolski svet Goriškega okraja........ 243 72 - 1058 - 1301 72 - 139 59 - 870 50 - 1010 09 - 291 63 - 3 Okrajni šolski svet Gradiščan-ski......... 173 — - 773 — - 946 — - 158 — - 379 — - 537 — - 409 — - 4 Okrajni šolski svet Sežanski. 81 — - 449 — - 530 — - 240 — - 81 — - 321 — - 209 — - 5 Okrajni šolski svet Tolmin- 122 — - 410 50 - 532 50 - 40 - - 116 50 - 156 50 - 376 — - Skupaj 62072 - 2701 50 - 3322 22 - 588 09 - 1447 — - 2035 09 - 1287 13 - Deželna računanja V Gorici, meseca aprila 1894. JEGLIČ. IZKAZ predelka dohodkov „Postavni doneski od zapuščin" red. štv. 1 računskega sklepa penzijskega zaloga za učiteljsko osebje javnih ljudskih šol pokne-žene grofije Goriške in Gradiške za leto 1893. D 0 HOD N I N A > ® Konečni rji d a "O O) M Sodnijski okraj na za^-tank i h poprejš njega leta za tekoče leto Skupaj Došlo je aktivni zastanki 1 C. kr. okrožna sodnija V Gorici..... 137 05- 1469 35 - 1606 40 1468 25 - 138 15 - 2 c. kr. mest. odred, sodnija n Gorici..... 514 95 2094 88 - 2609 83 2235 75 374 08 - 3 sodnijski okraj v Kanalu .... 16 90- 53 20 - 70 10 - 56 70 - 13 40 - 4 11 n 11 Červinjanu . . . 1353 09- 588 05 - 1941 14 - 738 65 - 1202 49 - 5 55 v n Komnu .... 75 40- 64 — - 139 40 97 20 - 42 20 - 6 n n n Korminu .... 143 63- 98 -Id - 242 03 228 28 - 13 75 - 7 n 55 li Bovcu ..... 3 40- 15 20 - 18 60 - 15 60 - 3 — - 8 n » 55 Gradišči .... 36 25- 105 15 - 141 40 - 83 70 - 57 70 - 9 » 55 D Ajdovščini . . . 11 -- 48 19 - 59 19 - 55 59 - 3 60 - 10 n 55 D Cerknem .... 17 60- 43 90 - 61 50 - 43 — - 18 50 - 11 v » 11 Tržiči..... 6 60- 401 45 - 408 05 - 385 4,1 - 22 60 - 12 n 11 55 Sežani ..... 21 eo- 189 10 210 70 - 164 50 - 46 20 - 13 n n » Tolminu .... 59 — 288 90 - 347 90 195 70 - 152 20 - Skupaj 2396 47 - 5459 77 - 7856 24 - 5768 37 - 2087 87 - Deželna računarija V Gorici, meseca aprila 1894. JEGLIČ. Glavni posnetek iz računskega sklepa zemljiščno-odveznega zaloga za leto 1893. C« a -O (D M I>olioclI-t i DOHODNINA: na zastankih poprejšnjega leta za tekoče leto skupaj a >o 05 s W g — C3 M a> O « a ¿i S >to t- 05 5 •S s- ® ^ o 08 £ cS a £15 Ph cT^ o cž "T"5 = I o Q A) Stalni: a) Vplačila zavezencev: na kapital . . . . na obresti . . . . b) od dežele: na kapital . od dohodkov 9 10 11 c) od države: na kapital..... od dohodkov in obresti Obresti od zastanega dolga Razni dohodki . . . skupaj A) Začasni: Nazaj dobljene predplače . . Predplače prijete..... Depozitirani denar .... Skupni znesek dohodkov. Gotovina ob začetku leta . . Vsi dohodki ...... Gotovina konec leta .... Vsa aktiva znaša ob začetku leta in konec leta...... 4062 2713 128054 12799 17 14472 120 60 38914 135 10978 73 37 422 10 620 4062 2849 128054 23778 14472 542 70 395 34 - 843 437 57046 11443 14472 542 70- 8!98 162612 18 616 68 11542 40 - 74799 74 1649 163228 163228 86 86358 174154 58 74799 633 84794 57 74799 67 74- 23: - 63: 249587.50 159661 54 159661 54 86 3218 2412 71008 12334 02 386 35 r. 89360 01 565 94 89925 89925 95 95 3000 2954 69696 15015 200 2156 08 2516 65 120638 191 90865 6970 42 Vsi razločki so za-popadeni v poročilu nahajočem se pred temi razkazi. S T R 0 S N T N A : M 05 i-. M 05 t» 05 -tj >zn "-a £> rt S N "5 O O M S-, p. '3 a.. O PH .2 o> >| 05 g * 2 >o «G QQ JŽ S = 35 -a a> Operacije z obligacijami Znesek Dohodki: 1 2 3 4 5 Ostanek od poprejšnjega leta v obligacijah zemljiščno-odveznega zaloga..... Izdane obligacije zemljiščno-odveznega zaloga . . . ........... Obligacije, ki se imajo razdeliti.................... Obligacije, ki so se kupile po borsrti ceni . .............. 250 380 MIN - Dohodki znašajo 630 — - Stroški: ] 2 3 3 Zemljiščno-odvezne obligacije, ki so se izročile strankam.......... Depozitiranih obligacij se je vrnilo................. 380 — - Stroški znašajo 380 — 5 Ako se dohodkom primerjajo stroški, pokaže se konečnega ostanka....... 250 — - in sicer: 1. v zemljiščuo-odveznih obligacijah, ki so se izročile........ 2. v depozitiranih zemljiščno-odveznih obligacijah......... 250 — - Skupaj 250 — - Razmerje: od oddanih obligacij: Vse izdane obligacije znašajo.................... Od teh se je kupilo po borsni ceni in izsrečkalo............. 1630050 1630050 — - tedaj se razvida, da razdolžitveni načrt je dognan............. t — - Deželna računarija V Gorici, meseca maja 1894. BRAMO. Glavni razkaz o oskrbovanju premoženja zemljišeno-odveznega zaloga goriškega od kar se je ustanovil, namreč od 1. Oktobra 1850 do konec decembra 1893. Glavni razkaz o oskrbovanju premož. zemljiščno-odveznega zaloga goriškega. (33 3 T3 OJ 03 Dohodki Konec decembra 1893 je bilo potirjanega se je imelo še za potirjati 4 5 9 10 11 12 13 V gotovem denarju : Od obloženih Od dežel Od države žel. zaloga j a. kapital .... b. obresti .... a. kapital .... b. obresti..... a. kapital za laudemije ?>. obligacije . . . c. obresti .... Zamudne obresti .... Aktivne obresti..... Razni dohodki..... Dohodki zastankov leta 1848 Nazaj dobljeni kapitali . . Prijete predplače .... Nazaj dobljene predplače Ptnji denar...... Depozitirani denar .... Podpore iz državnih denarnic skupaj Denarnični ostanek konec leta Če se primerja pasiva pokaže se konec leta 1893, da je zalog aktiven 988114 610347 541207 1618066 522 124731 222860 62521 172279 19260 48 365131 53 5 66, 89 62 38 05 67 60 71 52558 538 28 25 441666046 skupaj 3218 59 j 2412 25 r. 71008 12334 02| 5 78 - 60-385 75 565 94 89925 95 , 89925 89925 95, 95, od kar seje ustanovil, namreč od 1. oktobra 1850 do konec decemb. 1893. i Redna štv. j Stroški Konec decembra 1893 je bilo že plačanega se je imelo še plačati 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 v gotovem denarju: / a. kapital.............. n . y b. obresti..............• Opravičencem c obligacije............ \ d. premije za izsrečkane obligacije....... Stroški od zastankov leta 1848 ........• . . . Naloženi kapitali .............. . . Ražloček med denarom stare in avstrijske veljave po računu za Skupaj 15451 2451108 1675097 33886 11666 206416 21600 866 565 82 72 07 56 49 97 00 84 03 94 5 5 5 5 5 773 36214 377 2 52558 04 37 47 78 28 B 5 5 4416660 46 & 89925 95 5 Skupaj • 4416660 46 S Deželna računarija V Gorici, meseca maja 1894. BRAMO. , . . . . : '! Računski sklep DEŽELNEGA ZALOGA za leto i893. ------ ■■ i».- bo o Ph a> <5 Dohodki Zastanki iz poprejšnjega leta Tekoča dohodnina Skupaj Celo poglavje znaša skupaj D O S T O JE: na račun za-stankov na račun tekoče dohodnine skupaj Celo poglavje znaša skupaj II III 1 2 3 4 5 4 5 6 7 Dohodki od privatno - pravnega dežel, premoženja: Obresti od obligacij....... Obresti od občin na predplačab . . . Najemščine.......... Ivupno-prodajne cene...... Splošni dohodki kmetijskih šol: a) od luškega oddelka...... b) od slovenskega oddelka .... Javni dohodki: Od občin na bolnišničnih stroških . . . Obresti od deželnega posojila vodne zadruge Tržiške rovane......... Od cestnih odborov raznih predplač Od občin raznih predplač..... Doneski raznih zalogov za oskrbništvene stroške........... Povrnjenih guanstvenih stroškov drugih dežel ............ 2 3 Od države donesek za kmetijsko šolo . Drugi dohodki: Povrnjeni stroški: a) za nornišnice, porodnišnice, kaznjence itd............. b) od občin na komisijskih stroških . . Za prodane delavske in službene bukvice, deželne postave in občinskega reda . . . Razni dohodki .......... Deželno posojilo: prenesek 4155 31 3827 84 60551 87 359 37 72 58 68966 97 9899 43 283H¡19 2990j— 310- 300 5891 b 9560j 1613 123303 500 806 20 22 42 88697 53 9899 43 2836 19 299c 3 >0 4455 31 3827 84 119464 9560 1613 1592 88 40 500 - 806 42: 7258 2045 22 90 24011,87 132730 28 922 35- 157664 50 4155 3827 39682 325 87 67 72 58 48064 28 9899 2836 2990 3 300 201 lr 9560 1613 1015 500 52 20 22 10- 94, 38 12 9899 2836 2990 3 4455311 38271*41 ■ 59796 82 9560 1613 -1341 ¡06 500 72 12- 58- 2045 22Í90!- 48926 52, 24011 87 72810 i 168 05- 96990 80 Tekoča Konečni Potrjeni dohodnina je z ozirom JP o j a s n i 1 a zastanki preu- na darek preudarek večja ali manjša razločkov med tekočo dohodnino in preudarkom 9903 2000 2990 4000 3500 59668 06 ■ 50000 9560 251 34 1613 900 500 836 3 3700 3500 3 57 19 10- 754 30. 100 42 10 60673 70 85118- 8913 ad 2. ad 5 a. ad 5. b. I. POGLAVJE. Več na zamudnih obrestih starih bolnišničnih stroškov. Ker račun za leto 1893 ni bil predložen, sprejme se tekoča dohodnina še le v prihodnji račun za leto 1894 ; znesek 300 gld. je pa izročilo vodstvo kot ostanek na dohodkih gospodarstva. Računi I. II. in III. četrtletja 1893 niso bili pravočasno predloženi, zarad tega pride vsa dohodnina o-menjenega leta še le v račun za leto 1894. ad 1. ad 6. Več Več II. POGLAVJE. ker ta dohodnina je v zvezi s potrebščino zapopadeno pod VII. pogl. 5/6 čl. stroškov, nego je znašal izid zadnjih 3 let, ki je služil preudarku za podlago. Od konečuega zastanka leta 1892 v znesku se je odpisalo, ker se ni dalo iztirjati . . in preneslo v ta račun le...... 363:03 3:66 ':37 333 03 - 706 2¡ 12 42 3579 53 III. POGLAVJE. ad 1. a. Ugodnejši izid izvira iz tega, ker tekoča dohodnina obsega 754:30 kot predplačano prehrauitnino tuk. bolnišnici milos. bratov za lečenje dveh blaznik oseb. > OS lab o CU O Dohodki Zastanki iz poprejšnjega leta Tekoča dohodnina Skupaj Celo pO' glavje znaša skupaj D 0 Š L 0 JE: na račun za-stankov na račun tekoče dohodnine skupaj Celo poglavje znaša skupaj VI prinesek Prejete predplače: Iz državne milijoracijne matice. Razne prejete predplače. . . Nazaj dobljene predplače: Od Tržiške vodne zadruge. . Razne nazaj dobljene predplače Doklade: a) na izravne davke....... b) na užitnino vina, mošta in mesa . . c) davščina od na drobno potočenega piva d) davščina od žganjin...... Vsi dohodki izvirajoči iz preudarka. . Dohodki ne izvirajoči iz preudarka : Prejete predplače: a) od bauknih zavodov ...... b) c) razne prejete predplače..... Nazaj dobljene predplače..... Od vodne zadruge Tržiške rovane za namakanje ............ Vsi dohodki.......... Gotovina ob začetku leta..... Vsi dohodki znašajo sknpaj..... 68966 97 88697 53 16457 95 901 '04 86325 42939 382400 511665 97 20 17 - 76724 54 5 32584 40 -4165) 19500 —- 221671 58000 75 47 10 10783 85 200 93182 49 s 33485 44' 5 41651-1-19500 —- 58000 75 157664 50 150332194 - 10- 53723 05 >82400 200 307997 58075 436123 200 802395 44 10 05 60 48064 28 8638 57 9232 07 48926 52 69272 32446 4165 19500 58000 07 - I 7510- 277 29 200 77911 32446 41(35 19500 58000 7510 9509 97 200 96990 80 134022 13, 231012 94 - 58075 10 9509 . 200 97 - 298798 01 -17635101 , 316433 02!, Konečni zastanki Potrjeni preudarek Tekoča dohodnina je z ozirom na preudarek večja ali manjša Poj asnila razločkov med tekočo dohodnino in preudarkom 60673 70- 85118- 1527143 -1039 37 , 75945 32542 4300 19400 76984 50, 217305 44213 382400j 503597 08 fi 59- 3579 53- 779 54 6 4240-135-'-100—1 - 4366 47 ad a. ad b. ad c. ad d. ad b. Doklade. IaeČd^ladah.Seje d°h°dnina "" iZraVnih davkih leta 1893 zvikšala in ker se niso dovolili veliki odpisi Konečni zastanek leta 1892 v znesku ... „, ^ot^in, se je zvikšal za . . .............81- 16210.171/« ........................................247*77]/ in prenesel v ta račun kot zastanek poprejšnjega leta...........g'l 16457^5 Konečni zastanek leta 1892 v znesku..........„j--rQ— se je zvikšal za pravdne stroške.......' .........g /2 in prenesel v ta račun z....................j- '" Neugodno-zarad znižane erarske vžitninske davščine v primeri leta'l892.....g Unodnejsi .zid izvira iz tega, ker najemnik je plačal 100 gld. več kakor leta 1892. Prejete predplače. IJT: Suezn2inglj 8(S:im0ran ^^ iZP°S°diti si Podružnici c. kr. priv. kred. ?SŠl P°ddrUŽllici se Je Pa vn,il° leta 1893 na račun tega posojila in na račun zastanka znesek hranilnici S g K oL^o^ ^ 50000 *,d' 86 * "a P» ^ Nazaj dobljene predplače. Od konečnega zastanka leta 1892 v znesku . , . . 4qon7.RU/ oL]LVtmdanse1' '"T * dne 9/5 1893 odPisala P'* kojo"je doiže^k g U in preneslo v ta račun le....................—, f^'8^1 ^ Konečni zastanek obsega sledeče predplače:............... 42,(89:20 1) od uradnikov..................... . 2) „ deželne pisarnice..... ............g liu,,. 3) „ kmetijske šole...... .............» g**®; /,» 4) „ občin zastankov na posojilih ....'•'''''....." V^ihlu o) razne predplače........ .........» /» 6) od zemljiščno-odveznega zaloga.....' '!!.'!!!.'.'.' ' " 34081-51 m , ■ .. , sk«Paj gl- 44213:08'/2 Ud skupnih konečnih zastankov, razkazanih v računu za leto 1892 . . . gi~5lT646-52 seje zbrisalo pri III. pogl. b. čl. . . „, r/, n m pri nazaj dobljenih predplačah ....."!'.! | r 268:41 >/ srrss&ui?ssardokM,h kim,.,,im dttkom ei- s1, toraj čisti po.Mr .........Sk"PaJ. • ' : ' "iLSŽia m se je preneslo v ta račun kot zastanek ob načetku leta......\ \ \ ^ žnaa-n— > cí ■&D O P-I O Stroški Zastanki iz poprejšnjega leta Tekoča strošnina Skupaj Celo po-glavjeznaša skupaj PLAČALO SE JE: na račun za-stankov na račun tekoče stroš-nine skupaj Uelo poglavje znaša skupaj II III Stroški za deželni zbor: Dnine in potnine gosp. poslancem Stroški za hitropisca..... Svečava v deželni dvorani Stroški za tisk . . . Razni stroški .... Glavni oskrbništveni stroški Pristojbine udom dežel, odbora . . . . Deželna pisarnica......... Deželna računija.......... Deželna blagajnica........ Stroški za pisamične in druge potrebe dež. uradov ............ Stroški za izdajo dež. postav (dež. zak in ukaz) Nagrade in podpore dežel, uradnikom . . Pokojnine udovam bilših dež. uradnikov . Doneski za odgoj maloletnih otrok dežel, uradnikov ........... Stroški privatno-pravnega premoženja čuvaju deželnega poslopja Stroški za vdrževanje dežel, poslopji Javui davki......... Stroški za kmetijstvo in obrtnijo: prenesek 29 40 539 90 1585 26 6800 5841 6570 1781 .1346 426 950 349 348 790 654 1170 70 48- 84-15- 98 29)40j- 2927081 - 569 90 10 1585¡77 26! 98 6800 5841 6570 1781 1346 426 950 349 48 98 348 790 654 1170 1170 2271 24065 1792 28130 85 29 45- 91 40 21 2940 539 90 1585 26 6600 5841 6570 1781 1346 426 950 349 348 767 654 1170 70 48 98 29047 17 569 90 10- 1585 77 26 98 6600 5841 6570 1781 1346 426 950 349 48 84 15 98 348 767 06 654^21 1170 1170 2271 85' 2386545- 176927 2790657'- Konečni zastanki 200- 23 64 Potrjeni zneski od visokega deželnega zbora na podlagi preudarka na podlagi posebnih sklepov 1200 150 65 1500 40 6800 6861 6570 1781 1110 320 300 350 223 64 ■ 348 1000 496 1170 42 30103'- Tekoča strošnina je z ozirom na preudarek večja ali manjša F*ojasnila razločkov med tekočo dohodnino in preudarkom 660 60 30 65 85 77 13 02 1020 48 236 84 106 "5 650 209 158 42 832 02 19 ad 1. 2. ad 4. ud 2. ad 5. ad 6. ad 7. ad 2. ad 3. I. POGLAVJE. Manj, ker tekoča strošnina obsega stroške za vdeležbo pri dež. zborovanji meseca aprila in maja 1893, med tem_ ko stroški tistih sej, ki so se vršile meseca septembra 1892 so se sprejeli v račun za leto 1892. Neugodni izid izvira v prvi vrsti iz tega, ker seje dalo tiskati 150 prepisov sejnega zapisnika glede pregledovanja izvršitve nameravane železuice Gorica-Ajdovščina. II. POGLAVJE. Ugodnejši izid je nastal zarau še vedno ipraznjenega mesta dež. tajnika. Več — ker se je plačalo tiskarni Seitz za izročene delalske in službene bukvice. Neugodnejši izid izvira iz tega, ker potrebščina leta 1893 je presegala preudarjeno vsoto. Več — vsled podpor dovoljenih dežel, uradnikom. Veča potrebščina dobiva svojo pokritev pod 2. čl. III. POGLAVJE. Ugodnejši izid izvira iz tega, ker stroški za vzdrževanje poslopji niso dosegli preudarjene vsote. Več — ker se je plačal ekvivalent od nepremičnega premoženja deželnega zaloga. E» 3Í fab O Pn VI VII o 1 2 3 4 S trositi 3 4 1 2 3 4 K prinesek Donesek za obrtnijsko izobraževalno šolo v Gorici............ Razni stroški dežel, komisiji o zadevi trtne uši.............. Risarski šoli za kamnoseke v Nabrežini . 2 3 4 5 Stroški za javno varstvo : Stroški za nastanitev žandarmerije . . Stroški za vojaško in žandarsko vožnjo Guanstveni stroški....... Stroški za posilne delavnice .... Stroški za prevažanje obsojencev . . Stroški za zdravstvo Plača okrajnim kirurgom . Stroški za cepljenje kožic . Potnine in dnine dežel, zdravst. svetovalcu Stroški zarad goveje kuge...... Dobrodelne naprave: Stroški za prihranjenje blaznih . . Stroški za porodnišnice..... Stroški za prihranjenje najdencev . Stroški za deželni zavod gluhouemov Stroški za prihranjenje bolnikov : a) na račun dežele...... b) na račun občin...... prenesek Z as tank i iz poprejšnjega leta 29 40 35 104 63 34- 143 80 392 52 89 Tekoča strošnina Skupaj Celo poglavje znaša skupaj 29270 1000 300 7626 556 6575 1842 57 120 3047 81 52- 45 -70-06,-80- 66-36 52 33017 878 590 2785 73 58913 146711 20-411-67|-30^5 20,- 31 1170 1000 300j — 7626 556 52 45- 661133-1842 06 -57 '80 - 120 3152 56 52 33017 1021 670 2785 73120 58913 — 96481 31 28130 2470 16694 21 16 3328 52 PLAČALO SE JE: na račun za-stankov 50622 89 29 40 35 63- _ i i 104 34 143 80 392 na račun tekoče stroš-nine 89- 29047 1000 300 7626 17 52 556,45 6569 54 1842 06 120 1831 56 33017 878 590 30-52- 2758,35 - 73 20,-56839128L 143106:67 i skupaj Celo poglavje znaša skupaj 1170 1000 30i) 7626 556 6605 1842 52 45 17 06 120 1935 64 56 52 33017 1021 670 2758 73 56839 94380 63 27906 Oí - 2470- 16630 20- 211216' 49118 93 Konečni zastanki Potrjeni zneski od visokega deželnega zbora na podlagi preudarka na podlagi posebnih sklepov Tekoča strošnina je z ozirom na preudarek večja ali manjša Pojasnila razločkov med tekočo dohodnino in preudarkom 223 64 6 57 16 80- 1216 36 26 2073 95 72 3604 63 30103 1000 300 7700 600 6120 3060 60 120 3030 45 300 29000 700 530 6239 120 50000 139027 — - 832 73 48 43 55 455 70 1217 94 2 20 19 17 66 II 52 300 4017 178 60 3453 46 8913 20 4! 67 69 80- 7684 31 ad S. ad 4. ad 4. V. POGLAVJE. Več — ker potrebščina je presegla izid zadnjih 3 let, kar je služilo preudarku za podlago. Manj, zarad 7,nižanega števila kaznjencev v posilnih delavnicah. VI. POGLAVJE. V teku leta 1893 ni narastla nikaka potrebščina. ad 1. ad 2. 3. ad 4. ad 5. b. VII. POGLAVJE. Več — zarad večjega števila blazuih v tukajš. dveh bolnišnicah. Neugodni izid izvira iz tega, ker so se sprejele v ta račun neke potrebščine iz leta 1892. Manj — ker v založbo primanjkljeja gluhonemov je zadostoval znesek 2785:301/s-Več — zarad večih stroškov za bolnike te dežele; potrebščina ad b nahaja pa svojo založbo pod II. pogl. I. čl. dohodkov. Str-ošlii bi) a O Zastanki iz poprejšnjega leta Tekoča strošnina Skupaj Celo poglavje znaša skupaj PLACALO SE JE: na račun za-stankov na račun tekoče stroš-nine skupaj Celo po-glavjeznaša skupaj prinesek c) donesek verskemu zalogu..... Letni donesek za morski kopelj v Gradeži VHI Stroški v namen javnega uka in občne omike: Donesek Goriškemu municipiju za real. šolo............. Stroški za dežel, kmetijsko šolo : a) Plače in stanovnine: 1. laški oddelek......... 2. slovenski oddelek....... b) Pokojnine.......... c) Odgojnine.......... d) Štipendij učencem — delavcem: 1. laškega oddelka........ 2. slovenskega oddelka...... e) Stroški za šolo: 1. laškega oddelka........ 2. slovenskega oddelka...... f) Stroški za vzdrževanje in oskrbovanje kmetij : 1. za laški oddelek....... 2. za slovenski oddelek...... g) Javni davki ......... 1l) Razni in izvanredni stroški : 1. za laški oddelek . ...... 2. za slovenski oddelek...... prenese k 392 89 - 120 686 1075 3527 3108 631 555 94 10098 36 146711 31 185 76 200 — 500 2943 90 2753 05 I 960-63 — 715 29 757 94 250 250 556 813 557 68 158217 57 96481 31 185 76 200 500 2943 2753 108( 63 715 757 936 1325 3527 3108 556 1444 1113 90 05 20825 97 50622 89 96867 07 147489 96 392 89 120 — _ i_ 686 84 1075 83 3527 3108 631 555 94 10098 36 143106 185 200 500 2943 2753 960 63 684 757 250 250 556 708 557 67 76 68 154477 63 94380 185 200- 63 76 500 2943 90-2753 05 1080 63 684 757 936 1325 3527 3108 556 1339 1113 20690 67 49118 93- 94766 39 143885 32, Konečni zastanki Potrjeni zneski od visokega deželuega zbora na podlagi preudarka na podlagi posebnih sklepov Tekoča dohodnina je z ozirom na preudarek večja ali manjša IPojasnila razločkov med tekočo dohodnino in preudarkom 3604 63 30 30- 105 3739 93 139027 186 200 500 3320 3920 960 63 800 800 900 615 2300 2300 557 1170 1112 158730 7684 31 24 1166 95 - 84 42 650 365 2300 2300 356 554 32 512 43 VIII. POGLAVJE. ad 2. ajl Ugodno, ker asistentovo mesto je bilo nadomeščeno po nekem začasnem uradniku z maDjšo plačo, ki pravilno pristaja asistentu. ad 2. a/2- Manj, zarad še vedno praznega mesta vodje. ad 2. d/1. 2 Manj, ker niso bile podeljene štipendije do preudarjene vsote. ad 2. e/1. 2. Manj, zarad razlogov navedenih podi. pogl. 5. čl.; tekoča strošnina sprejme se v račun za leto 1894. Znesek 250 gld. zapopaden pod 1. in 2. obsega nakup učnih pripomočkov z državno podporo. ad 2- f 1. 2.11 godno, zarad ravno navedenega razloga. Od konečnega zastanka leta 1892 v znesku..........gl. 3110:24 se je zbrisalo......•...............1:50 in preneslo v ta račun.................gT 3108:74 ad 2. h. Manj, ker stroški za nasad amerikanskih trt. pridejo v račun za leto 1894. a> > "3) o Ph Stroški Zastanki iz poprejšnjega leta Tekoča strošnina Skupaj Celo poglavje znaša skupaj PLACALO SE JE: na račun za-stankov na račun tekoče stroš-nine skupaj Celo poglavje znaša skupaj IX X 2 3 prinesek Donesek Goriškemu municipiju za mu-žično šolo........... Donesek študijskemu zalogu..... Donesek penzijskemu zalogu za učitelje na ljudskih šolah na podlagi preudarka omeuj. zaloga.......... (§. 83 dež. post. 10/3 1870 dež. zak. štv. 18) Donesek za šolo porodništva : za plačo in stanovanje prol. in podpore učenkam . . Štipendije dijakom obiskajočim više šole: I. 4 štipendije višešolceui za prvo leto . II. Večna ustanova 4 štipendijev po 300 v spomin 40 letnega vladanja Nj. Ve-lič. cesaija Fr. Josipa I...... Stalni doneski: a) za cerkveno godbo v Goriški veliki cerkvi b) za cerkveno godbo v Gradiški . . . Stroški za deželni muzej...... Podpore za skladovne ceste .... Stroški za vojaško priprego in druge vojaške potrebščine: Doklade za vojaško priprego..... Doklade za deželne brambovce .... Goriš, magistratu kot komisarijata za vojaško priprego.......... Stroški za nastanovanje vojakov .... prenesek 10098 17 24 36- 1100:- 11240 01 158217 525 178 2100 627 800 975 180 96 1120 o/ 50 50 10150 - 1105 95 159 — 216 176451 45 20825 97 525 178;50 2100 627 50 800 - 975 197 83 120 75 1120 — 11250 — 1105 95 159 216 147489 96 2747055 ■ 11250 1480,95 -I 18769146 10098 36 17 24 1100 50 15- 11240 01 154477 63 525 17850 2100 627 50 800- 900 162 83 7245 1120 — 9650 1105 95 159 216 172094 20690 525 178 2100 627 67 143885 32 50- 50, 800 - 900 180 96 1120 33 60- 10750—- 27218'60 5 10750- 1105 95 159 216 1480 183334 95 88. Konečni zastanki Potrjeni zneski od visokega deželnega zbora na podlagi preudarka na podlagi posebnih sklepov 3739 93 to 17 24 50 15 500- 4356 58 158730 525 179 2100 526 800 1200 180 97 820 10150- 300 1000 170 — 216 176693 300 — Tekoča strošnina je z ozirom na preudarek večja ali manjša 51243 50 10150 225 105 95 11 54154 F*ojasnila razločkov med tekočo dohodnino in preudarkom ad 6. Presežek obsega stroške za ponavljavni tečaj glede podučevanja o porodništvu. ad 71II. Manj, ker eden štipendij se :ii oddal za tri četrt leta. Zastanek konec leta 1892 v znesku 250 gl. se je zbrisal, ker se ni vzdignil. ad 1. X. POGLAVJE. Več — ker preudarjena vsota na podlagi izida zadnjih treh let, ni zadostovala v založbo potrebščine leta 1893. Stroški sí "Sb o O, a » O prinesek XI Deželni dolg: XII XV l/o 1/6 2/a 2/6 3 4 Vrnjeni pasivni kapitali..... Obresti od vrnjenih pasivnih kapitalov Razdolžitev dežel, posojila..... Obresti od obligacij novega deželnega po sojila............ Dohodninski davek obligacijskih obresti Davščina od obligacijskih odrezkov. . Obresti od starih domestikalnih obligacij. Razni stroški : «) povračila na dokladah b) razni drugi stroški . . . ';) obresti nezaloženega dolga d) nenrerideni stroški . . . XIII XIV izvanredni stroški . Vrnjene predplače : a) držav, milijoracijsk. zavodu b) razne vrnjene predplače . Oane predplače a) Tržiški vodni zadrugi za namakanje b) razne predplače....... Vsi stroški izvirajoči iz preudarka . prenesek Zastauki iz poprejšnjega leta 1124001 200 66 32 99- 11539 11539 Tekoča strošnina Skupaj Celo poglavje znaša skupaj 176451 2600 12480 455 28 2527 45 20- 56' 66 1997 40 6 149 32 555409 101 38 - 78' 223158 86 223158 86 2800 12546 i 455Í20 2856 256065 1997 40 149 32 5554 09 101 ."¡8 20813 78 . 187691 46 18390 7802 20813 41 20 78 234697 86 234697 86 PLAČALO SE JE: na račun za-stankov 11240 200 48 32 01 99 11521 na račun tekoče stroš-nine 72094 1600 12280 455 28 2494 1997 149 5t 101 i> 554 ( 11453 78 208209 28 skupaj Celo poglavje znaša skupaj 1800 12328 455 28 2527 1997 40 149:32 5554Í09 101 38 114553178 183334 17139 42 7802 20 11453 78 219730:28 219730 28 Konečni zastanki 4356 58 1000-218- 32 99 9360- 14967 57 Potrjeni zneski od visokega deželnega zbora na podlagi preudarka 176693 2600 12500 455 29 2528 14967 57 500 150 3000 2270 16580 na podlagi posebnih sklepov 300 4217 217305-!- 4517:78, Tekoča dohodnina je z ozirom na preudarek večja ali manjša Pojasnila razločkov med tekočo dohodnino in preudarkom 541 54 20 1497 2554 2108 16 1336 07 ad a. ad c. od d. XII. POGLAVJE. Neugodni izid izvira iz tega, ker leta 1892 se je odpisalo veliko doklad na zemljiščnein davku. Več, ker so se v ta račun sprejele za pol leta 4',/2 odstotne obresti od 50000 gld. izposojenih pri tuk. hranilnici; ta presežek je deloma založen s prihrankom pod d. Manj, ker so se zaračuuili potni stroški le za enega dež. odbornika, ki se je vdeležil sej glede zgradbe c. k. furlanske železnice. XIII. POGLAVJE. Dodatni kredit 4217:7872, dovoljen vsled posebnih sklepov visok, dežel, zbora, obstoji iz........................gl. 3497:78'/, od onih oOOO gl. dovoljenih v seji dne '2/t 1892 za pregledovanje in načrt železnice po Ipavski dolini in iz........... . . „v 720:— nakazanih od vis. dež. zbora, in to vrh vsote 5000 gl. ki je bila preudar- jena v ta namen, toraj skupaj..............gh 4217:78'/2 Zastanek konec leta 1892 v znesku 200 gl. obsegajoč dovoljene podpore, "se je zbrisal. " bo >0 Stroški Zas tanki iz poprejšnjega leta Tekoča strošnina Skupaj Celo poglavje znaša skupaj PLAČALO SE JE na račun za-stankov na račun tekoče stroš-nine skupaj Celo poglavje znaša skupaj prinesek Stroški ne izvirajoči iz preudarka: Vrnjene predplače: «) bankarnim zavodom..... b) državuemu zboljševalnemu zalogu . c) druge vrnjene predplače .... Dane predplače: a) uradnikom......... b) deželni pisarnici ....... c) deželni kmetijski šoli : 1. laškemu oddelku...... 2. slovenskemu oddelku .... d) zemljiščuo-odveznemu zalogu . • e) razne dane predplače..... Kupljena kreditna pisma .... Vsi stroški......... Gotovina konec leta...... Vsi stroški znašajo skupaj .... 11539 83897 191200 157 286793 58 223158 58000 — 86 1692 620 1104 1886 4799 680 50200 10 81 ¡ 234697186 - 141897 21 191200 • 232 47 33332968 1692 620 81 110454 1886151 4799 74 -680 24 , 50200 342217 81 , i 10783 50200 85 629011 10290 157 1692 620 1.104 1886 4799 680 50200 81 54 51 74 24! 10290 91 -157 37 1692 620 81 1104 54 1886151 4799174 -680 24!, 50200 219730 10448 10783 50200 28 28 85 I 291162 42 25270 60 316433 02!, Konečni zastanki Potrjeni zneski od visokega deželnega zbora na podlagi preudarka na podlagi posebnih sklepov Tekoča dohodnina je ■/. ozirom na preudarek večja ali manjša I * o j a s ii i I a razločkov med tekočo dohodnino in preudarkom 14967 131606 191200 75 57 30 To'- 337848 97 Vrnjene predplače. ad c. Predplače, ki so se prejele od držav, milijoracijskega zaloga se pričnejo vračati še-le 8 let po dovršenem delu Tržiškega namakanja in to, kakor jih bo omenjena zadruga izročevala deželi. Dane predplače. Tekoča strošnina tega predelka je v zvezi s predelkom dohodkov „Nazaj dobljene predplače" Kupljena kreditna pisma. Tekoča strošnina obsega vsoto 50000. gl. ki se je plačala za nakup delnice furlanske železnice in iz zneska 200 gl. za dve držav, javni dolžni pismi z obresti v srebru namesto ene razveljavljene obligacije omenjene furlanske železnice. Od skupnih konečnih zastankov, razkazanih v računskem sklepu leta 1892. v znesku......................gl. 287145:08 se je zbrisalo: pri VIII. pogl. 2 čl. f........gl. in VIII. XIII. 1 150 200 in se je preneslo v pričujoči račun le skupaj . . 50 gl- 351:50 gl. 286793:58 Deželna računarija V Gorici, meseca avgusta 1894. Braino. A. Mreule. Ü J J it] a » 1, o SI : éiii'i ---------i ;,'V.M(>I : ¡Sit nh)> tpW'iï ."H ]'»í4 .9àslqti9iq Gñ9[mV «o¡* "i w*tqfe*fq'ÍMtáG > mofeta« - * * " «A'«" s^Jit ÈWDfya V í&wwásn ^jgB^I» Ji¡ • . ... 1 flY hq tofcmd* ar <« s|hßfiu5&i ßfifeseö \ or« «'i Fl • ' , # • f ■ t # Splošni Inventar premakljivega in nepremakljivega premoženja poknežene grofije Goriške in Gradiške za leto 1893. > -Jj X72 Popis stvari Z n e s e k a5 -vj posamni skupni AKTIVNI STAN I. Premakljivo premoženje: A) gotovina : i Ostanek v gotovini konec decembra 1893, kakor kaže računski sklep deželnega zaloga — — - 25270 60 5 B) pohištvo : 2 3 4 5 6 7 8 po dodatnem inventarju dež. odbora.................. » n » „ računije ............... „ „ „ „ denarnice................. „ „ „ varha dež. palače „ „ „ tistih stvari, katere so pri tukajšnjem meteorologičnem ogledišči po inventarju žendarmerijske postaje tukajšnje dežele, katerega je predložilo VII. žand. poveljništvo pod odb. štv. 896'81 ne da bi se bila navedla vrednost. 1006 247 808 1620 12887 246 04 73 82 72 90 - 9 10 Po inventarju znaša vrednost pohištva v oddelku za blazue v tukajšnji ženski bolnišnici Inventar Della Bona-ve knjižnice goriški magistrat še ni predložil (odb. štv. 34(j3/87) 3374 66 - 20191 87 C) zastani ¿metki: 11 Po računu deželnega zaloga znašajo aktivni zastauki konec leta 1893 ..... — — - 503597 59 - 12 D) javne obligacije: Po računu deželnega zaloga so znašale aktivne obligacije tega zaloga dne 31. decembra 1893 gl. 235750:— nominalne vrednosti. Vrednost tih obligacij je znašala po Dunajski borsni ceni dne 31/12 1893 ................. 230441 50 13 E) privatna dolžna pisma: Obč. delnice c. k. društva furlanske železnice t. j. 250 delnic po 200 gl. . . . 50060 — - 14 F) privatna dolžna pisma : Neuknjižena pogodba mestnega zastopa goriškega od dne 30. julija 1864, depozi-tirana pri deželni denarnici za znesek, katerega je plačal deželni zalog za razširjanje poslopja c. kr- realke v Gorici brez obresti............... 15000 65000 II. Nepremakljivo premoženje: A) poslopja: 15 Deželna palača v Gorici st. štv. 30, nov. štev. 8, približno cenjena...... 75000 — - — — - 16 Hiša na Plačuti v Gorici, st. štev. 21 nov. štev. 2, katero je najel vojaški erar 35000 110000 prencsek - 954501 56 5 k f? Popis stvari Z n e s e k posamni skupni prinesek — — - 954501 56 6 B) zemljišča: 17 -Vrti na goriškem gradu pare. štev. 223/s, 259 in 263/2 so cenjeni na..... — — 95 -- Opombe II. A. in B. Inventar poslopja in pridruženih zemljišč na Gradu, katere ima c. k. vojaški erar, pridržal si je deželni odbor, da o svojem času spravi v veljavo lastninske pravice na korist dežele (odb. štv. 1325/94, 2292/94, 2500/94). III. Premakljivo in nepremak. premoženje: 18 Vsled računskega sklepa zaloga deželne gluhonemice znaža premakljivo in nepremakljivo premoženje tega zaloga konec decembra 1893 ........... _ — 55373 53 - 19 Iz inventarjev in iz dopolnitvenih razkazov ravnateljstev obeh oddelkov deželne kmetijske šole kažejo : a) pri laškem oddelku premakljina, pohištvo, knjige, orodje, živina, kalup, stroji in pridelki t. j. vino, seno, slama itd.................. 13045 48396 38- 38- 1) pri slovenskem oddelku premakljina, pohištvo, knjige, orodje, pridelki, živina, stroji itd........................... potem zemljiščna glavnica za del travnikov na Blanči, polovico na Peči, in polovico 8203 14304 33- 61441 Slovenski oddelek obdeluje tudi staro kmetijo pri kapucinarjeh, katero je c. kr. kmetijsko društvo, dokler bo obstajala kmetijska šola, odstopilo deželi, (dekr. 11/11 1881 odb. štv. 4407) in konečno dognano v seji dež. zbora dne 6/9 1881 ; ta kmetija je cenjena . . •...................gl. 20000: — novo poslopje zidano na ravno istem zemljišči, katero se je zavarovalo za „ 30000:— in staro poslopje pa za.................„ 1500:— 22507 33- skupaj . gl. 51500:— [Za novo poslopje se je izdalo gl. 30474:05 (odb. štv. 5473/82), za železno ograjo in vodnjak, gl. 2009.83 (odb. štv. 4826/83), in zid okoli vrta pri starem poslopju gl. 235:31 (odb. štv. 2048/89) skupaj 32719:19.] 20 Znesek 100000 gld. izvirajoč iz XXIII. in XXIV. drž. loterije, ki gaje Nj. c, in kr. apost. Vel. dovolilo za zgradbo nornišnice na Primorskem. Ta se pa razkazuje tukaj toliko časa, dokler ne bo konečno določena razdelitev omenjene svote med tri primorske dežele, za Goriško in Gradiško le v tretjini (štv. 2368, 3063 in 5712/87) z gl. 33333:33]/3 aktivno premoženje znaša skupaj 1 1093918 80 5 [j > KO a> as Popis stvari PASIVNI STAN A) zastani dolgovi: Pasivni zastanki dne 31. decembra 1893, kakor jih obsega računski sklep deželnega zaloga znašajo B) pasivne obligacije deželnega naloga-. Te obstoje: a) iz pasivnih kapitalov s trasferti v nomin vrednosti . . gl. 56280:12s/4 st. den. V) j? n r, ')rez n n n » c) „ „ „ ustanovitev v „ » „ 1500,— „ 31000:—_„ skupaj gl. 88780:123/4 st. den. in preračunjene po 5%. znašajo v avstr. veljavi............ d) iz obligacij novega dežel, pos ojila konec leta 1893 : Vrste A. 86 po 100 gl, 69 po 500 gl. in 154 po 1000 gl. . gl. 197100:— a. v. Vrste B. 83 po 100 gl, 31 po 500 gl. in 89 po 1000 gl. . gl. 112800:— skupaj v nomin. vrednosti......... Pasivno premoženje znaša skupaj Znesek posamni skupni 50553 60 309900 Primera f aktivni stan { pasivni stan tedaj konec leta 1893 je znašalo čisto premoženje . . . primerjaje temu čisto premoženje konec poprejšnjega leta se ga pokaže konec leta 1893 več 337848 97 360453 60 698302 57 1093918 698302 395616 393244 2371 29 Deželna računija V Gorici, meseca avgusta 1894. BRAMO. A. Mreule. IZKAZ na podlagi poprej navedenih računskih posnetkov glede tega, kar se je prejelo in plačalo leta 1898 za znotraj imenovane zaloge in glede uspehov, ki so se imeli v ravno istem letu v primeri s preudarkom potrjenim od vis. deželnega zbora kakor tudi zakladnega premoženja, ki je ostalo zalogom koncem leta 1893. > Gotovina Gotovina K/J ce a a> 03 Ime zaloga iz poprejš. leta Tekoča dohodnina Skupaj Vplačila konec upravnega leta 1 Za ranjene in bolne vojake..... 19 10 5 1182 63 1201 73 ,5 1120 95 - 80 78 5 2 Provincijalno občinski....... 142 59 5 2097 90 - 2240 49 5 2011 32 229 17 5 3 Za gozdorejo in rlbarstvo..... 7 10 - 1376 — - 1383 10 1. 1383 10 - — - 4 Gospinski........... 78 62 5 6271 13 - 6349 75 5 6349 75 5 — — - 5 Werdenberški.......... — — - 3979 92 - 3979 92 3979 92 - — — _ 6 Štipendijski.......... 355 80 2839 20 - 3195 — 3183 59 - 11 41 - 7 Glavni zalog za uboge . ........ 803 95 5 26044 88 5 26848 84 26602 85 5 245 98 5 8 Depoziti........... 595 08 - 131201 46 5 131796 54 5 126012 68 5 5783 86 - 9 Normalno šolski......... 758 94 - 7298 70 " 8057 64 - 5979 11 - 2078 53 - 10 Deželne gluhonemice....... — — - 13727 04 - 13727 04 - 13727 04 - — — - 11 17635 01 5 29879801 316433 02 r> 291162 42 - 25270 60 5 12 Zemljiščno-odvezni........ — - 159661 54 5 15966154 5 159661 54 5 — — - 13 Penzijski zalog za učiteljsko osebje . . — - - 13161 0 13161 5 13090 17 5 70 83 - 14 Raznih malih zalogov....... 2 96 - 320 19 0 323 15 5 207 70 - 115 45 5 15 Ustanova Nj. E. Franc-a grofa Coroni-ni-ja za delo nezmožne rokodelce . . . 95 39 - 2348^ 60 - 2443^ 99 - 2377 40 - 66 59 - skupaj 20494 56 5 670308 22 5 690802: 79 - 656849 56 5 33953 22: j 5 Za zgoraj navedene zaloge so tedaj znašali: a) ostanki v gotovem iz poprejš. leta .............gl. 20494.561/3 V) dohodki upravnega leta.................„ 670308:2272 c) skupaj.......................gl. 690802:79 d) vplačila ......................„ 656849:56 J/2 e) gotovina koncem upravnega leta..............gl. 33953:22V2 V primeri s potrjenim preudarkom je vspeh ugoden za neugoden za Vse aktivno premoženje je znašalo koncem leta 1893 obligacijah v kap i tal i h naloženih pri privatnikih v posestvih in užitnih pravicah Zakladno premoženje se je pomnožilo znižalo OPOMBE 19 78 148 54 4 1017 145 3030 75 60 61 86 09 40 1247 35 117 49 7 26 nJei 119 70 *) 27 30 3001408 50250 — l605oj— 146150 — 86300 — 681CK)|—| 567250 — r 98800 -20250, -235750- 3900 — 9900 1332714 08 36 59 15357 571- 1050 1748 51 18192 67 9946 63525 10- 24, 29050 30 -172795 275316 64 100 300 13:39 300 500 4000 239:50 2000 37:80 200 2400 4137:40, ad 7. Premoženje seje zvikšalo v obligacijah za ... gl. 4000: — in v kupno-prodajih ce--■*■-' nah za ...... 650:— Ako se od tega zneska odbijejo glavnice ki so se znižale pri zasebnikih . . gl. 410:50 se pokaže več premoženja .....gl. 23950 Znižano premoženje 4137:40'/a obsega Miklavč-evo posestvo se svojo cenitveno vrednostjo. To posestvo se je pa prodalo le za 1600 gl. koji znesek se je naložil vsled nakupa držav, obligacij. ad 12. (* Glede da preudarek zern-Jjiščno-odveznega zaloga se naslanja na 20 in 40 letni razdol-žitveni načrt, in glede da večina tekočih dohodnin je zapopadena med zastanki prenesenih iz po-prejšniega v upravno leto, ni mogoče primerjati — kakor pri drugih zalogih — tekočo dohodnino s preudarkom. Primera med preudarkom in med došli dohodki se pa nahaja na svojem mestu. Deželna računija V Gorici, meseca avgusta 1894. BRAMO. A. Mreule. B. Izkaz občinskih naklad vpeljanih na podlagi preudarkov za leto 1894, deželnih naklad, kakor tudi doklad za zemljiščno odvezo, cestnih odborov in okrajnih šolskih zalogov. o > .—; Zraven razk azani premanjkljej se pokrije: Za deželni zalog Sledeče doklade Izravni davki t» »-> eS >■ ce Katastralna Po poterjenim preudarku znašajo z dokladami z davščino so se vpeljale z vojnim prikladom so znašali bc o a 'iT1 ŽUPANI J A občina ali ob- za leto 1894: na vse izravne državne davke z vojno priklado na užitni no 1 ¿a a d S; t—^ . Ui ® d doklado davščine so se vpeljale za Opazke cz činski oddelek CZ '—' bl> ^ ču ož > oŠ 03 0 a ac 0 0 t- O r-, tc v letu O i-I JA Ö dohodki stroški premanjklje j > 1 ts -i eS =3 C/3 cS a m 0} a 0 eS t/i S» Ti 0 t-"3 S S ** -d 0 .s iS 03 0) ^ m > 0 C3 « a Ö .ti 02 •IIa > c3 a 1— 03 bc Ti ,s> S OŽ -O N >-Ji Ti S| 0 ^ O CO 0) O ■Šil 0 >tc 1893. gl. | kr. gl- kr. gl- i kr. 0' /0 \ /0 gl. | kr. j kr. 0/ /0 gl. In gl- kr. Gorica . . . Štaudrež . . Gorica mesto in omestije Štandrež . . 87197 4390 93 - 242197 3876 86 - 155000 — j 34 "{ 39 - - 34 39 \ 180 83'/JO 1 70 10 • • • • 24 • . 256401 3541 08 44 1 Po 34°/0 na zemljiščni in hišni davek, in po 39°/0 na vse druge / davke. Bilje . . . Bilje . . . 1024 82 - 2271 18 - 1246 136 - 15 - — - 15 - 100 50 1 — 10 • • 24 1982 07 Oreliovlje . . 905 — - 1299 92 - 394 92 15 - — - 15 100 50 1 — 10 • • 16 764 11 a Čepovan . . Čepovan . . 482 96 - 1909 95 - 1426 99 30 - 52 - 82 34 30 1 — 05 • • 24 1589 99 Dörnberg . . Dornberg . . 3530 — - 6243 — - 2713 — - 30 - 30 60 100 100 1 70 11 a" bo 24 3718 78 Pervačiua . . 2100 41 - 3567 07 - 1466 66 25 - 25 - 50 100 100 1 70 11 • • >N CS 24 2307 91 0 Števerjan . . Števerjan . . 2464 60 - 4037 80 - 1573 20 50 - — - 50 50 50 — — — 24 2703 72 Cerovo dol. . 2365 65 2821 85 - 456 20 30 - — - 30 50 50 — — — 0 GVl 1—t bo CE O CS 16 1293 95 Cerovo gor. . 737 49 1231 37 - 493 88 30 — - 30 50 50 — — — O a- Ti 0 > 0 24 2200 01 •H Ravnica . 313 Ol - 482 50 - 169 49 24 — - 24- — — — — — a> Cß 0 E=- 0 4 658 72 Ločnik. . . Ločnik. . . 1658 50 - 4003 21 - 2344 71 10 — - 10- 100 100 1 70- 07 c3 a 0 r-t 8 5446 65 u Miren . . . Miren . . . Rupa . . . 2207 312 40 05 - 3438 516 _ - 1230 203 60-95 — — - — 75 50 75 50 1 10 ¿4 OJ > cä Ti 20 cS S C 0 9 8 8 55 1 2740 887 57 07 Opačjeselo Opačjeselo 843 — - 1869 36 - 1026 36- 65 95 160- 100 100 1 — 10 >/" ■—: 00 r—i 24 626 22 Novavas . . 292 — - 1044 66 - 752 66- 102 _ 150 - 252- 100 100 1 — 10 S a> ts: 24 272 02 Dol.... 576 — - 1803 93 - 1227 93- 85 - 52 - 137- 100 100 1 — 10 ci C S '5« 24 817 04 0 Šempeter . . Šempeter . . 840 10 - 975 — - 134 90- — - — - -- 30 — 1 — - 10 ao O ci i— 24 4280 68 Podgora . . Podgora . . 1194 61 - 3884 85 - 2690 24- 30 - — - 30- 30 30 1 -- — Pn 0 -t-J 01 8 6535 73 [K 1 1 S. Maver . . Podsabotin 20 23 13 27 - 428 368 20 03 - 408 344 07-76- 15 20 - 20 20 - 35-40- 30 30 — — -- — TS 0 > 0 8 8 1887 05 v Pevma. . . 104 94 - 2033 72 - 1928 78- 30 - — - 30- 30 30 1 _ j. — 0 24 2928 28 Kojsko. . . Kojsko. . . 170 10 - 615 34 - 445 24- 26 - — - 26- 30 30 - — - — 0 10 24 1976 32 Kozaua . . 217 42 - 502 96 - 285 54- 20 - — - 20- 40 40 — -- — 24 1364 82 Krasno . . 115 47 - 172 06 - 56 59- 13 - — - 13- 40 40 — -- — 8 439 84 J l Šmartno . . Gunjače . . 530 156 48 34 609 186 40 60 - 78 30 92- 26- rr 7 7 - — - 7 -7- 30 30 30 30 — f — !! !! • • 24 24 | 1730 11 CS > SS bfj O o ö ZUPANIJ A tteuče Solkan Šempas Sovoduje Ternovo Tribuša Vertojba Katastralna občina ali občinski oddelek Vogersko Po poterjeuiin preudarku znašajo za leto 1894: dohodki el. kr Vedrijan . . 175 22 Verhovlje . . 52 10 Brestje . . 58 40 Vipolže . . 12561 Višnjevek . . 11992 Renče . . 840 45 Gradiškuta 557 50 Solkan. . . 3525 16 Krouberg . . 611 99 Loka . . . 233 19 Šempas . , 986 94 S. Miha . . 645 50 Ozeljan 1.195 20 Osek . . . 644 07 Vi to vije . . 1173 31 Sovoduje . . 3593 73 Gabrije . . 408 04 Peč. . . • 798 69 Rubije . . . 297 — Vortoče . . 155 — Ternovo . . 45 — Lažna . . 10 — Lokva . . . 25 — Tribuša . . 347 66 Vertojba dol. 1781 13 Vertojba gor. 1213 87 Bukovica . . 999 09 Vogersko . 1157 74 stroški gl. | kr. 427 158 154 (554 259 32 03 03 97 54 14 24 1963 1461 4903 1112 — 389 58 1472 — 496 64 169ljo7 906 90 146694 331295 671:60 732 17 85640 183 55 1098 140 719 727 2218 1971 1376 1723 74 18 85 42 50 50 47- premanjkljej gl. | kr. Zraven razkazani pr^maujkljej se pokrije: 'i dokladmi z davščino na vse izravne državne davke z vojno priklado s T3 O* 3 ^«S na užitniiio ce C <:3 ce o> a ^ > ce O OŽ o i- « .-s CO ¿z > o -o o sä ■ — S=ß B «V ce -O O /0 252 105 95 529 139 1122 903 1378 10 93 63 36 62 69 74 21 50001 15639 485 06 I 148j86 495 87 262 293 263 59 28 1053 130 694 379 436 757 377 565 83 63 56- 40|-55-74-18 ■ 86 76 87 63 41 73 10 21 21 20 17 25 60 15 24 22 14 14 35 20 20 25 15 10 54 33 33 36 10 20 20 25 I % ¡gl.jkr.|kr. Za deželni zalog so se vpeljale doklade davščine > O) =e 3 II a 10 _ 30 30 21 - 30 30 21 - 30 30 28 - 40 40 17 - 40 40 25 - 100 100 60 - 100 100 15 - 20 20 24 - 20 20 22 - — — 14 - 50 50 14 - — — 35 - 50 50 20 - 50 50 20 - 50 50 25 - 50 — 15 - — — 10 - — — 54 - — — 33 - — — 33 - — — 36 - 26 26 10 - 100 100 20 - 100 100 20 - 100 100 25 - 50 50 5 10 10 10 10 10 (M o a o bo S a> co > es A a M a> t-Ci a o> o OO o CM 20 ® ■s.3 tc gl. Sledeče doklade so se vpeljale za fc» 1 C 2 a H 53 O) > N-3 O ■a T3 o fc» o "a "g ¿•S o JS a bo ce bo a> o -m o >■ o o >■ o o T—I d S o '5 o CO a ce ¿4 a> ¿3 T3 O > O > O a o >o /o Izravni davki z vojnim prikladom so znašali v letu 1893. Opazke gl. kr.j 8 496 61 24 24 j 981 29 24 1921 38 8 847 69 24 3253 83 16 912 15 8 4648 29 4 1649 14 4 723 67 4 2063 18 4 1069 60 4 1708 71 4 • 55 1234 45 4 1239 70 24 1287 39 8 479 29 8 723 47 24 513 77 4 326 72 4 2059 20 4 382 56 4 2142 30 4 982 68 24 2080 51 24 2163 89 24 1895 97 16 2293 31 Po 5 soldov od litra žganja in po 10 soldov od špirita. j Razun navedenih doklad še po 33u/0v Ternovski cerkveni občini. { d.o po 27% v cerkv. obč. Lokve. o > Zraven razkazani premanjkljej se pokrije: Za deželni zalog'I Sledeče doklade Izravni davki C/2 (-> eS > rt Katastralna Po poterjenim preudarku znašajo z dokladami z davščino so se vpeljale z vojnim prikladoin so znašali M) O a ŽUPANI J A občina ali ob- za leto 1894: na vse izravne državne davke z na užituiuo '03 ea t» pi t d !—< rt doklade davščine su se vpeijdie ¿o. Opazke 5? C činski oddelek vojno priklado SJ o. cž So H9 ^ ¡H > ei (o o a 60 o-2 u O bo o v letu o o dohodki stroški premanjkljej l- ^ i s s > "3 T3 rt & C3 M cn rt .s /rt GO o> s o rt VI > O fr- 'o -t-j s & CB ^ > ■n o t- M .£> C« <13 ce a a "i-S .c . — -j ^ lit > dS »S r— >5-3 ° a s os «o N li S| o O cn a> v 'S "3 o » o »M 1893. §1- j k. . gh kr. gl- kr. 0' /0 /o gl. kr. | kr. 0 / 0 gi- / D gl- kr.j Ajdovščina Ajdovščina 689 30 - 4400 52 - 3711 22 - 48 - — - 48 - 50 50 1 70 - 02 13 4559 | OJ vsacega psa po 1 gl. Kamnje . . Kamnje . . 190 32 - 1081 03 - 890 03 - 49 - 11 - 60 - 30 30 — 50 - — • • 11 127721 Černiče . . Oerniče . . 1283 52 - 2225 — - 941 48 - 47 — - 47 - 50 50 — 50 - — • • 11 235483 Batuje . . . 530 30 - 808 63 - 278 33 - 30 — - 30 - 50 50 — 50 - 10 o 13 868 47 Selo . . . 933 64 - 1045 85 - 112 21 - 7 - — - 7 - 50 50 — 50 - 10 CM T—t d 13 977 84 Cw S. Križ . . S. Križ . . 368 18 - 2622 — - 2253 82 - 68 - — - 68 - 40 — 1 70 - — O c3 rt bo ►S! 11 2982 62 Dobravlje . . 92 10 - 830 50 738 40 - 52 - — - 52 - 50 50 1 70 - — © ba s i* rt — 11 1115 Vel. Zublje . 366 55 - 770 50 403 95 - 30 - — - 30 - 40 — 1 70 - — t3 03 CO cS bo Ov o M 73 t» o 13 1167 11 0 Gabrije . . Gojačevo . . Gabrije . . Gojačevo . . 200 1385 99 - 1165 2278 18 965 892 19 - 30 95 _ 30 50 - 60 145 _ 100 50 100 50 — — - - t» rt .5 ' 20 9 11 11 ' 55 145502 583 43 j { Od vsacega psa po 1 gl. Lokavec . . Lokavec . . 882 88 - 1637 97 755 09 - 21 - — - 21 - 50 50 1 — - 10 >22 •-5 a > O o 13 2132 35 i Dol-Otlica. . 263 - 1059 28 796 28 - 42 - — - 42 - 50 50 1 — - — ts 03 N t» o o 9 1437 33 •H Rihenberg. . Rihenberg. . 619 30 - 2008 — - 1388 70 - 28 - — - 28 - 50 50 1 70 - 10 d a o o 1—I 15 3640 88 Berje . . . 366 05 - 1124 — - 757 95 - 28 — - 28 - 50 50 1 70 - 10 CO oŠ a o 11 1986 82 Šmarje. . . Šmarje. . . 972 — - 1277 — - 305 — - 9 — - 9 - 30 — — — - ' — O Ph u 'S o 13 3012 48 P, Skrilje. . . Skrilje. . . 80 35 - 702 75 - 622 40 - 120 - 7 - 127 - 30 — — — - — • . CO 11 475 66 S. Tomaž . . 273 53 - 1218 80 - 945 27 - 79 - 4 - 83 - 30 — — — - — a 9 1113 59 Vertovino . . Vertovino . . 819 96 - 2107 80 - 1287 84 - 75 - — - 75 - 50 50 — — - — • • 5» 'EL rt 11 1718 87 0 Ajba . . . Ajba . . . 382 17 2487 93 2105 76 24 51 75 _ 50 50 1 10 _ 08 "o -i—' 03 -C 12 2636 75 1 Razun navedenih Joklad pa še po 10°/o v Ročinjski cerkveni 1 občini. Anhovo . . Anhovo . . 123 20 - 1286 47 - 1163 27 - 44 - 48 - 92 - 50 50 — — - — O CM • • O t» • • 12 • • 1249 05 rk Plave . . . 346 60 - 2001 80 - 1655 20 - 46 - 41 - 87 - 50 50 — — - -r- &D • • o o > o • • 12 • . 1915 15 * 0 Ukanje . . 8 97 - 39 9 82 - 390 85 - 26 - 40 - 66 - 50 50 — — - — SŠ • • o o • • 12 • • 581 01 Avče . . . Avče . . . 638 38 - 1672 93 - 1034 55 - 21 - 44 - 65 - 100 100 1 — - — a 20 1 9 20 55 1469 29 Banjšice S. Lov. Bajnš. S. Lovr. 733 10 - 1300 — - 566 90 - 30 - — - 30 - 50 — — — - 10 »oŠ • • • • 10 • • 2045 57 „ S. Duha „ S. Duha 285 — - 1830 59 - 1545 59 - 62 - 30 - 92 - 50 — — — - — li erS • • • • 10 • • 1636 53 Kanal . . Kanal . . . 178 — - 1362 16 - 1184 16 - 52 - 30 - 82 - 100 48 1 68 - 08 O O OO • • • • 16 • • 1443 88 Bodreš. . . 13 96 - 436 24 - 422 28 - 33 - 36 - 69 - 100 48 1 68 - 08 oŠ • . • ■ 20 * • 620 30 o > Zraven razkazaui premanjkljej se pokrije: Za deželni zalog Sledeče doklade Izravni davki —— rt > rt Katastralna Po poterjenem preudarku znašajo z dokladmi z davščino so se vpeljale z vojnim iJD o a ŽUPANIJA občina ali ob- za leto 1894 ; na vse izravne državne davke z vojno priklado na užituino * ¿X. (D c3 S» 7Z t— doklade davščine su se vptujait} za prikiaaom so znašali Opazke rt t- činski oddelek rt bc rt — "o &D c > S$ v C a 60 ■ O u, o bO o v letu 1893. o ij -id d dohodki stroški prema njkl jej 3 t? S a> T3 a > "5 -73 --3 rt A S M «3 ce a CC S o rt co P» T3 O S C- -a o «s a» "O OO > ® g Q Íí-I en '.S « ® s a a (5 O. 6J) »N •a o .= .3 N >/. ..H Ž? a S ^ C <1) O 'o o 5 oa a> u ^ "s c JS o »00 gl- 1 kr. gl- 1 kr. gl- 1 kr. 0/ 10 7 0 gl- kr. | kr. 0/ /o g'- 0/ /0 gl- kr. Gorenjavas H 75- 1076 25- 1018 5oj- 4oj- 49- 89r 100 48 1 68- 08 © • • 1 . . 12 . . 1140 85 ti Idrija . . . 7 77- 494 66- 486 89 - 45- 52- 97- 100 48 1 68- 08 o CSJ O • • ( 1 • • 12 • . 507 20 0 Morsko . . 50- 746 48- 732 98- 35- 92- 127- 100 48 1 68 08 • - • • 12 • • 551 62 •rt Verli . . . 1 96 29- 676 87- 580^58:- I i 42- 110- 152- 100 48 1 68 08 g • • • • 12 • • 385 94 u Kal ... Kal. . . . 728 75- 4751 -- 402225'- 50- 50- 100- 50 50 - — — ' 20 I a ► 9 20 ■ 55 3573 56 0 Deskla . . . Deskla. . . 628 50- 2858 — 2229 50- 40- 50- 90- 50 — - — — •M ~m • • s Si SUD • • 12 • • 2623 42 Lokovec . . Lokovec . . 291 34- 698 90- 40756- 36- — - 36- — — — — — ««j •3 (=a • • «a t— • • 10 • • 1142 10 'v Ročinj . . . Ročinj . . . 47 87- 1541 12- 1493 25- 50- 50- 100- 50 50 1 — 05 o o oo • • c« OD CD «J cs co 1 t" -a • • 12 • • 1393 27 Doblar . . . 53 20- 510 29- 457 09- 94- 50- 144- — — — — -— • • • • 12 • • 317 43 ti Breginj . . Kobarid . . Breginj . . Robedišče. . Kobarid . . Sužid . . . Svino . . . Kreda . . . Borjana . . 995 1258 634 342 390 576 526 20-90-84-53 1194 1403 1535 689 689 767 667 43-84-28-61- 50-10 68 199 144 900 347 299 190 141 23-94-44-08-50- 18- 1 22- 16- 30-7-62-70-20-20- — 16- 30-7-62-70-20-2oj- 30 40 30 40 1 — 04 O > o o s-o o T—1 s o 1299 177 1521 555 430 937 705 09 39 09 Za Tolminski cestni odbor v denarju po 29% na pridobninski in po 21°/„ na vse druge izravne davke z vojno priklado vred. Razun tih doklad so se pa še vpeljale sledeče doklade v delu : 1) za cesto Staroselo-Loge: Breginj, Sedlo, Borjana, Potoki. Stanovišče, Podbielo po 50°/„ in Staroselo po 20°/o; 2) za cesto S. Lucija-Ladri : •rt d Kreda . . . 92 46 15 15 15 15 - — — O (M T—( O & > rt 20 "o M CD -a ' 9 29 21 > 50 1252 1037 03 23 i Doklada v delu po 200°/„ se je vpeljala za gradenje cerkve. { Od vsacega psa po 2 gl. Kneža . 427;— 746 - 319 — 23 — 23 25 — - — — «C o > 129266 0 Nemškirut. . 191 — 393 — 202 — 34 — 34 — — — — — "—3 "S a> o p- o 69659 Obloke. . . 109 389 — 280 — 71 — 71 — — — — — N oŠ C O iO 394 77 L Podbrdo . . 255 — 761 — 506 — 39 — 39 _ — — — — o OO 1298 07 P Stražišče . . 212 — 458 246 — 46 — 46 — — — —• — a PM 535 63 Idersko . . Idersko . . 691 10 - 1723 57 - 1032 47 45 - 19 64 - 40 40 - — 04 • • 1535 26 Libušno Kamrno . . 474 63 991 — 516 37 35 - 15 50 — — - — — • • 1014 — Ladri . . . 197 198 — 1 — — — i — — — — — . . 301 44 o > Zraven razkazani premanjkljej se pokrije: Za deželni zalog Sledeče doklade Izravni davki '.n S- «3 > rt Katastralna Po poterjenem preudarku znašajo z dokladami z davščino so se vpeljale z vojnim tc o •—z <— ŽUPANI J A občina ali ob- za leto 1894: na vse izravne državne davke z na užitni no • O) cž rt — -i doklade davščine so se vpeljale za prikladom so znašali Opazke C činski oddelek vojno priklado C« — to'? > cS a> o ¡3 a M) O tuo o v letu 1893. O u ¿6 O dohodki stroški premanjklje J 1 OJ -o s > ® ■o rt & s V2 CŽ s -rt cc o i— O S &> % « > -a o .H "S ca Q> H3 co > a 01 §> T3 'N ° a C C« -CJ K) K« ^ a S o rS O -S C/3 O) O "S 03 t- o & O >03 gl. | kr gl. | kr gl- kr 0' /0 \ '/o gl. | kr. J kr. o/ /0 gl. /n gl- ¡kr. Smast . . . 218 28 338 28 120 - — - 15 — — — — _ 875 '53 Vršno . . . 286 — 326 — 40 — — — — -- — — — . . 717 55 S. Lucija . . Sv. Lucija 215 87 - 1011 40 795 53 - 35 - 20 - 55 25 25 — — — 1443 21 Idrija . . . 482 19 - 1105 07 622 88 - 50 - 30 - 80 25 25 — — — 782 58 H M Lom . . . 424 58 - 1421 53 996 95 - 55 - 50 - 105 - 25 25 — — — • 949 70 Mod rejce . . 180 95 387 83 206 88 - 20 - 20 - 40 - 25 25 — — _ *'—5 C rt bo 517 17 Slap . . . 128 40 - 1136 36 - 1007 96 50 - 50 - 100 25 25 — — — rt t-. 1007 40 Livek . . . Livek : . . 379 20 896 28 517 08 41 — - 41 50 50 — — 03 o o (M rt 1052 85 Ponikve . . Ponikve . . 231 91 1366 — - 1134 09 34 - 50 - 84 — — — — — t—1 o Cu OD OJ O 1351 19 Pečine . . . 120 — 459 — 339 — 33 25 58 — — — — - O) bD p čc ■s 586 55 Sedlo . . . Sedlo . . . 922 80 1149 90 227 10 22 — 22 — — — — — as o t» o 1081 74 s Tolmin . . Tolmin . . 2374 42 4562 33 2187 91 30 — 30- 50 50 1 — — > o > o 29 21 2499 70 j- OJ vsacega psa po 2 gl. Čadra . . . 194 20 571 64 377 44- 70 — 70 — — — 1 — 20 o 1—I 9 ' 50 539 21 Dolje . . . 135 — 508 55 373 55- 45" — 45 — — — — — "S t» rt -O rt S o 830 12 Lubinj . . . 206 30- 350 07- 143 77 30" -- 30 — — — — — "S t— 479 25 -H Podmelec . . 225 42- 1294 79- 1069 37 45" 50- 95 25 25 — — •-3 S co 1056 18 Polubinj . . 228 20- 669 74- 441 54- 45; — 45- 25 25 — — — Oi CSJ rt .s O 927 87 Zatolmin . . 160 — 889 19- 729 19- 100- — 100- — — — -— o 729 19 0 Volarji. . . 270 91 685 24- 414 33- 70- — 70- — — i — OO o PM rt 591 90 Žabče . . . 228 40- 1116 56- 888 16- 90- 50- 140- — — — C 584 40 Volče . . . Volče . . . 237 70- 753 92- 516 22- T 20- 25- 20 20 —:- — O 2314 12 Čiginj . . . 110 90- 229 04- 118 14- 8- 10- 18- 20 20 ""T — > O O 751 25 H L. Kozarišče . . 73 42- 12i 35- 49 93- 5- 10- 15- 20 20 L — > 579 33 Rute . . . 5 -- 149 81 - 144 81 - i 23- 10- 33- 20 20 -- —- — " * * O tO 440 26 Selo . . . 183 93- 328 58- 144 65- 7- 20- 27- 20 20 — — - — 592 41 3ez-Soča . . Čez-Soča . . 1092 07- 2786 43- 1694 36- 100- . . 100- _ _ —.. __ _ 50 • ' 1394 36 Log . . . Log . . . 798 73- 1126 86- 32813 - 50- -- 50- — — 1 i — L. 8 i. . 656 42 o > Zraven razkazani premanjkljej se pokrije: Za deželni zalog Izravni davki -fes 03 >- ce Po poterjenem preudarku znašajo z dokladatni z davščino so se vpeljale z vojnim t-ce Katastralna so se bD O a ŽUPANI J A občina ali ob- za leto 1894: na vse izravne državne davke z vojno priklado na užitnino i M J ce > ce k. 4-3 doklade davščine vpcjja O Z O . S h O se v letu M o LI ¿A O činski oddelek 0 ? 1 «N* > -o o dohodki stroški premanj kljej v denarju =s > ® rC3 skupaj ce a • f—^ >- 'aa a O ce m (=- nS O S-f -4-3 O na vse izi ne davk ii a užitnii viiia in mesa od piv« in žganj -o N >co fi S CD rO O iž C» a> o okrajni šolski zal 1893. gl. kr. gl- kr. gl- kr. 0' /0 1 °/ 0 gl- kr. kr. 0 i 0 gl- /o gl- kr. Stermec . . 798 73- 1126 86- 328 13- 50- 50- o o ca • • 8 656 42 Bovec . . . Bovec . . . 1845 -- 6275 -- 4430 -- 100- — - 100- 25 25 •— 70- OO o. feo C* • • 20 • • 3701 96 i Davščina po 2 solda od litra žganja in po 4 solde od litra špi-\ rita. Koritnica . . 302 — 594 292 — 80- — - 80- 25 25 — 70- 02 « cci • • ■ • 20 • • 37624 Žaga . . . Žaga . . . 822 20- 1236 -- 413 80- 50- — - 50- — — — — — •S >- [ 20 H 9 9 . 50 85410 fl Serpenica . . Serpenica . . 517 957 -- 440 — 49- --- 49- — — — — — >9 "a ce sr «s ce 9 90309 Soča . . Soča . . . 856 30- 1522 50- 666 20- 80- -- 80- — — ■— — — g t«a • • • • 25 • • 79441 Ternovo . . Ternovo . . 490 20- 786 295 80- 36 -- 36- 25 25 — 50- 04 e=s O O • • t-i • • 8 • • 63946 •H Trenta. . . Trenta. . . 429 44 772 82- 343 38- 80- — 80- — — — — — o • • ce 6D a> o C« OO > • • 15 • • 425 24 Cerkno. . . Cerkno. . . 191 75- 1222 43- 1030 68- 30- 20- 50. 40 40 _ 50- — T3 O > O • • 1664 48 Bukovo . . 68 95- 1671 05 1602 10- 44- 100- 144. — — — — — >■ o =1 • • 1112 57 S Gorje . . . — — 873 50- 873 50- 50. 100- 150. — — — — — o o o 1—1 • • 584 48 Jesenica . . 8 40- 255 61- 247 21- 60- — 60. — — — — — T-l O o» bD ce S o • • 348 66 Labinje . . 21 — 467 75- 446 75- 60- 50 110 — — — — — 'Ñ O • • 402 85 H Novake dol. . 127 — 265 41- 138 41 — 50 50 — — — — — T3 co H • • 416 38 Novake gor. . 99 86- 352 62- 252 76- 20. 30 50. — — — — — t» > ee a a C • »—1 ® • • 505 54 Orehek. . . 2 10 406,71 40461 48 100 148 ___ a- 'S. 20 285 79 r ; M G> > 20 ce 9 50 1817 Otalež . . . 45 26 2226 22- 2180 96. 100 20- 120 — -— — — 4-3 47 0 Planina . . — — f 697 36 | 69736 75 50 125 — — — — — ce T3 w» O —d ® 504 29 Ravna-Reka . 20 50 165 99- 14549. 25 — 25 — — — — --3 S a> o 578 70 Zakriž . . . 31 03 185 92 15489 21 29 50 — — — — ce a fc- o o 313 83 H Št. Viška-Gora Št. Viška-Gora 441 06 - 1299 71 85865 21 50 71 — — — — o OO o a 1202 93 L Police . . . Prapetno . . 78 95 30 10 200 982 8! 99 122 887 52 89 21 26 30 - 50 - 51 - 76 o Ph O lO 233 42 — — _ — . — . . 1172 08 Šebrelje . . Šebrelje . . 583 — 824 241 — - 25 •— - 25 — •— — — - — • • 1149 02 i 1 > -J— Zraven razkazani premanjkljej se pokrije : Za deželni zalog Izravni davki "A S-S t-cc Katastralna ro poterjenein preudarku znašajo z d okla d mi z davščino so se vpeljale olecleče doklade z vojnim &C O cž ŽUPANIJA občina ali ob- za leto 1894: na vse izravne državne davke z ___• • 1 i 1 na užitnino * "o; rí sS t» t- rž doklade davščine so se vpeljale za prikladom so znašali Opazke s- činski oddelek vojno priklado ci M. bo ŠD C > C ^ a ao 1 0 S-4 O o1 v letu 1893. o b O dohodki stroški premanjklje. p T? % ® T3 r=s t- 'v T3 03 & C3 CD c« a O £ a ■H > OS D '-a m > JJ .^H a a n H O) S > O O CQ a> 0 a c3 0 » 0 »03 gl- kr. 8-1. kr. gl. | kr. /0 /0 gl. j kr. kr. 0 /0 gl- /0 gl- kr. Brestovica. . Brestovica. . 300 — 1308 75 - 1008 75- 45 _ 50 95 100 1 7C )- 10 993 11 Berje . . . Berje . . . 198 — - 465 — 267 40 - — - 40 50 50 1 - — . . 30 514 91 Kobiljaglava . Kobiljaglava . 330 71 - 766 31 435 60- 49 - — - 49 — — — — 1 10 i 30 892 60 Komen . . Komen . . 1040 33 i - 2900 71 1860 38- 60 - 11 - 71 50 50 1 7C >- 06 1 10 1 30 1934 64 cS Malidol . . 168 - 559 69 391 69- 125 - 130 - 255 50 50 — — - — C —3 1 10 l 20 154 62 Sveto . . . 414 - 1267 44 853 44- 92 - 42 - 134 50 50 1 7C - — m ss 1 10 1 20 609 18 Tumačevica . 321 — - 991 40 670 40- 60 - 87 - 147- 50 50 —- - ■— a — 1 10 ( 30 448 08 • Volčjigrad. . 37050 - 976 28 605 78- 60 - 61 - 121- 50 50 — - — sž 6D i ic 1 20 476 60 a Kopriva . . Kopriva . . 381 — - 649 97 268 97 - 45 - — - 45- 50 50 — — 01% 0 0 cz zn ¡S. 40 735 71 Štanjel . . Štanjel. . . 43598 - 935 22 499 24 - 42 - 30 - 72- 45 45 — - — 0 0 1 10 1 30 836 05 iS Koboli. . . 34 10 - 77 93 43 83- 24 - — - 24. 45 45 — - — a Ui -o ^ 0 ) 10 1 30 184 17 llruševica . . 118 51 - 347 58 229 07- 33 - 30 - 63- 45 45 — - — 0 zn fc- o3 0 1—1 i 10 i 20 367 19 Gabrovica . . Gorjansko . . Gabrovica . . Gorjansko. . 954 411 20 _ 1834 1251 80 879 840 80-80- 65 60 - 94 - 159. 60- 50 100 50 100 1 1 70 10 C "S > 20 a 0 0 30 T—1 a 9 1 10 ( 20 1 10 i 30 64 543 1089 28 20 >s Ivanigrad . . 342 — - 1381 84 1039 84- 60 - 240 - 300. 100 100 1 70 . 10 j 'iS 1 10 { 30 334 26 Mavhinje . . Mavhinje . . 202 — - 1159 35- 957 35'- | 20 - 48 - 68|. 65 65 y 26 _ — --5 s Oí O! 10 1031 57 Nabrežiua . . Nabrežina. . 3556 50 - 3722 64- 166 14- 4 - - 4'- — — — N ci a 'SH 58 1 10 ( 30 4081 57 0 Pliskovica. . Pliskovica. . 355 — - 1892 _ 1537 T 50 - 91 - 141- — — — — — 0 00 ro ——' 1 10 ( 20 1044 80 Šempolaj . . Šempolaj . . 292 — - 607 — 315 1 30 - _ - 30;- 50 50 1 70 _ — 0 AH O 1 10 1 30 591 82 Škrbiua . . Škrbina . . 616 01 - 1685 — 1068 99L 50 - 72 - 122- 100 100 1 — - — O 1 10 1 30 883 94 lil Selo . . . Selo . . . 319 — - 678 22- 359 22- 12 - 50 - 62- 100 — 1 70 — >■ O O S- 30 481 85 Slivno . . Slivno . . . 92 — - 449 15- 357 15. 45 - - 45- 90 90 1 - a O 30 496 46 Štijak . . . Štijak . . . 843 27 - 1606 20- 762 93- 40 - - 40. 50 50 — — - — 10 1 10 i 20 1783 09 { Razun razkazane doklade še po 20°/o v cerkveni občini. Temnica . . Temnica . . 205 - 709 22- 504 22. 68 - — - 68. 100 100 1 70 - 11 1 10 i 20 654 85 Kostanjevica . 160 - 811 16- 651 16- 54 - — - 54. 100 100 1 70 - 11 • • • • i 10 l 30 938 22 Lipa . . . 682 40 952 85- 270 45- 55 55. 100 100 1 70 — 11 • • • • • • r 10 i 20 • • 438 46 o t- • Zraven razkazani premanjkljej se pokrije: Za deželni zalog Sledeče doklade Izravni davki co tmm TZ > X Katastralna ro poterjenem preudarku znašajo z dokladmi z davščino so se vpeljale z vojnim &J3 O cč ŽUPANIJA občina ali ob- za leto 1894 na v.se izravne državne davke z vojno priklado na užitnino -C «s > C -s 35 doklade davščine so se vpeljale za pnkladom so znašali Opazke -IS činski oddelek se tO to"? > & al C r-t a 510 i O t-» O bo o v letu 1893. O J* O dohodki strošl; i premanjkljej v denarju a skupaj cS a '=3 r/i a> 3 o CS co t» O Ti U — O -4_> 2 iD % ** t» -a o na vse izr ne davki na užitnii vina in mesa od pive i n žganji zemljščiu odvezni za »o T3 O 'a (/J o okrajni šolski zal gl- 1 kr. gl- i kr. gl- 1 kr. /o 1 °/ 0 gl- 1 kr. | kr. / 0 gl- /0 gl- kr. Veliki-Dol . Veliki-Dol. . 706 02 - 1538 26 - 832 24- 120 - 40- 160- 50 50 - — - 06 • • l ' ' 10 | 64 511 26 Vojščica Vojščica . . 276 — - 391 — - 115 — - 16 - — 16- 50 50 50 — 01 v, • • L. l 10 t 30 520 61 Avber . . . Avber . . . 705 — - 2090 75 - 1385 75- 25 - -- 25- 40 40 — — •— 25 . . 1063 38 l Razun navedenih doklad še v cerkveni občini v denarju po 25"/„ \ in v delu po 100%. t? Lokve . . . Dutovlje . . Lokve . . Dutovlje . . 1266 941 27 1905 1613 49 638 672 73-49- 10 25 _ , 10-25- 50 50 50 50 1 1 70-50- 08 a •—T! OS bO 20 20 • • 1435 1719 27 44 Razun razkazanih doklad na zemljiščni, hišni najemni davek za Sežanski cestni odbor, še po 10% na dohodninski in pridobitni davek. Naklo . . . za skupne potrebe 40 — - 3600 28 - 3560 28. 25 - 24 49- 50 50 1 — — t-. — . . 5246 04 Naklo . . . 269 48 - 186 48 - — — — - — -- — — — — — c« =D o> 15 . . 345 45 N Barka . . . 35 73 - 151 57 - 115 84 16 - — 16- — — — — — o CTŽ rr> > 8 724 34 Dane . . . 300 — - 34756 - 47 56' 10 - _ 10 — — — — — o o (M Ti O 8 . . 475 69 Divača 1072 62 - 1072 62 - — — — - — — — — — — j—i C > O o s» 20 . . 1826 93 eS Ležeče . . . 130 — - 130 — - — — — - — — — — — — — »—u 05 M) M o a 20 437 03 Misleče . . 21 45 - 100 59 - 79 14 35 - — 35 — — — — — C TS ® 1—1 c6 8 223 85 Podgrad . . 30 01 - 60 67 - 30 66 12 - — - 12 — — — — — GO > a o L. 8 • . 255 54 >S Škofije . . . 51 80 - 181 38 - 129 58 22 - — 22 — — — — — 13 a o co 15 . . 589 20 Vareje . . . Vatovlje . . 15 27 86 92 96 71 76 68 85 45 35 45 35 M o> > 20 i-H 9 8 8 64 170 197 79 22 29 - 24 - 95 - — — ■— _ — _ t» d «a a Ca- O Po vir . . . Povir . . . 1084 75 - 1424 41 - 339 66 22 - — 22 50 50 — —:- — a "S. oŠ . t 20 • • 1216 67 © Merče . . . 426 32 - 426 32 - — — - — — — — — — — N ci fl o 20 • • 64543 Vel. Repen . Vel. Repen . 710 — - 1229 49 - 519 49 50 - — 50 50 50 1 — — O ¿A 20 • . 742^89 Voglje . . . 336 — - 670 93 - 334 93 50 - — 50 50 50 1 — — co o P-I T3 O >■ o 20 • • 485 42 (K Rodik . . . Rodik . . . 1040 37 - 1708 59 - 668 22 40 - — - 40 50 50 1 — 08 O t» o 8 • • 102055 Skopo . . . Skopo . . . 280 — - 384 26 - 104 26 17 - — 17 50 50 — 50- — o t '"S 20 • • 609 47 Krajnavas. . 239 —■ - 316 74 - 77 74 67 - — 67 50 50 — 50- — 25 • • 451 79 Sežana. . . Sežana . 2490 — - 6712 10 - 4222 10 30 - 25 55 100 100 1 60- 08 20 • • 4601 47 Zgonik . . Zgonik . . 220 — - 1738 25 - 1518 25 i j 80 - 66 146 40 40 — — — 10 • • 908 49 ( V oddelku Repničšepo 30% na vse izrav. držav, davke za polj-\ skega čuvaja. Gabrovica . . 130 — - 959 08 - 829 08 50 - 41 91 40 40 — ■ — — 10 • • 763 66 Salež . 160 — - 1364 09 i 1204 09 80 87 - 167 40 40 — — — 10 • • 693,08 B Zraven razkazani premanjkljej se pokrije: Za deželni zalog Sledeče doklade Izravni davki co t- ci t» sS Katastralna Po poterjenem preudarku znašajo z dokladami z davščino so se vpeljale z vojnim prikladom so znašali in o a ŽUPANI J A občina ali ob- za leto 1894 * na vse izravne državne davke z na nžit.ninn i 0} d C« t- C« t-l -t^f doklade davščine SU OO Opazke i« <- ¿a činski oddelek vojno priklado 53 tli) cS bo a o § 2 bo M « ■n o > rf aJ o a _ a so »H O •a trn o v letu ■ o C o dohodki stroški premanjkljej > "1 3 Ti a > -3 T3 •'—i oŠ sa. o ¿A m ee s -ce 50 ® s O o3 en >■ Ti o O -t—* .S > o3 to > * a (3 •S-S.C3 ►S a 2 3.2 a > «5 ° C »O N >m a n S 03 o O -J3 00 © O "5 03 iS O 'o >GG 1893. gl- kr. gl. kr. gT- kr. 0' /0 1 % gl- kr. kr 0/ /0 gl- /n gl- i kr. c3 Štorje . . . Štorje . . . 510 1072 39 _ 562 39 44 44 _ 50 50 _ _ —— • • 20 1051 16 fl cfi Kazlje . . . 291 — - 656 01 - 365 01 - 38 - -- 38 - 50 50 — — - — o ~ eL • • • • 20 • • 904 08 >S Tomaj . . . Tomaj . . . 105 — - 275 54 - 170 54 5 - -- 5 - 50 50 — — - — m g» eS 20 ' 9 20 ' 64 1410 85 © Križ . . . 371 40 - 813 40 - 442 — - 30 - -- 30 - 50 50 — — - — (=! op O- s- S • • • • 20 • • 1141 85 'X' Utovlje . . 65 — - 198 49 - 133 49 - 15 - — - 15 - 50 50 — — - — °° a => —" A- • • C cn bo • • 25 • • 789 84 © Fara . . . Gradišče . . Fara . . . | Villanova . . 1 Gradišče . . Bruina . . . 2091 3430 2810 59 - 5393 6836 6335 30 50 - 3301 3406 3525 71 50 - 50 30 30 - -- 50 30 30 - 90 100 100 90 50 50 1 1 1 70 70 70 - 10 10 O (M rH O Cu ® OD £-< T3 CO p- sS a a > OS — ci bo o ■ .g 1 f T3 O >■ O 33 j 4329 J 8185 88 73 { Od vsacega psa po 50 soldov. Za cestni odbor okraj Gradišče po 6°/0 na zemljiščni davek in po 10°/0 na vse druge davke. >© Marjan . . Marjan . . Korona . . 1334 640 65 50 - 3818 1871 83 58 2484 1231 18 08 - 50 50 - — 50 50 - 80 80 80 80 1 1 50 50 - 10 10 O > o a O i—i • • | 4397 41 M Romans . . Romans . . Frata . . . 1739 277 88 90 - 3869 276 50 45 2129 62 - 30 - — 30 - 70 70 1 — - 10 | 20 ce S o S— 'S O 9 6 10 } 27 4823 914 70 71 Za graja . . Zagraja . . 485 04 - 3403 80 2918 76 f 40 - -- 40 - 100 100 1 — - 10 Ti OO • • 3190 95 •f Boškin . . 31 — - 35 — - 4 — — - -- — - — — — — - — C • • 129 95 t Sv. Martin . Zdravšina . . 91 60 75 — - 1464 1874 : - 1372 1799 40 80 15 - 80 15 100 50 : — — - - N 03 « o O CO O p-t s- «5 33 376 6645 54 64 Versa . . . Versa . . . 1278 06 - 1507 71 - 229 65 — - -- — - 50 50 — 50 - — C -i—' Qj • • 3043 02 ce Vileš . . . Vileš . . . 2834 43 - 5218 47 - 2384 04 - 63 - — 63 - 50 50 1 — - 05 • • T3 O t» o . . • • 3680 95 - Biljana Biljana . . 269 55 3226 05 2956 50 40 _ 40- 80 ■ 100 — .— —. — o >■ o H O 21 # # 3530 38 Bračan . . Bračan . . 765 80 - 2635 76 - 1869 96 35 - -- 35 - 80 80 1 70 - 10 ^ ■ i Zraven razkazani premanjkljej se pokrije: Za deželni zalog Sledeče doklade Izravni davki t» (- rt > — Katastralna ro poterjenem preudarku znašajo z dokladami 2 davščino so se vpeljale z vojnim feD O a rt ŽUPANI J A občina ali ob- za leto 1894 • na vse izravne državne davke z vojno priklado na užitnino 1 M rt rt s-. doklade davščine SU SB vpeijaie za prikladom so znašali Opazke ¿d činski oddelek CŽ bi) rt rt ~ I S) m ** >- 0 > oŠ al 0 a a oJ? u 0 o5 v letu 1893. o C ¿A O dohodki stroški premanjkljej ti? > g OS T3 s > ® T3 rt Cu E3 M en rt .S "p -rt t» a rt m >■ rž O "o .2 > cS O» T3 00 > a; c* « a a -2 -ca .ti M ►N g ® 3.2 a a a (D •S 5" T3 >N a ei -O N >GO i5'5 9 S • • . . 21 4009 46 Kožbana . . 42 80 - 1305 70 - 1262 90 - 53 - 50 - 103 - 70 — 1 50 - 11 -S • • . . 21 . . 1226 24 Mernik . . 97 — - 1975 17 - 1878 17 - 44 - 50 - 94 - 70 — 1 50 - 11 Sa t»- «e ca • • . . 21 . . 1998 13 Sv. Lovrenc . Sv. Lovrenc . 1084 01 - 2164 68 - 1080 67 - 20 — - 20 - 70 70 1 — - 05 -bd as > 20 9 14 33 1771 99 >0 Medana . . Medana . . 705 25 - 1115 — - 409 75 - 9 - — - 9 - 75 — - — - — ¡S • • '5* rt fco • • 21 . . 2511 58 Medeja . . Medeja . . 2002 40 - 2883 35 - 880 95 - 15 - — - 15 - 50 50 1 — - 05 eS • • rt i-. • • 14 • • 4253 57 Morar . . . Morar . . . 732 95 - 1444 46 - 711 51 - 29 - — - 29 - 60 60 1 — - 03 « O O OO • • rt • • 14 1763 84 >It) Muša . . . Muša . . . 1353 05 - 1772 08 - 419 03 - 10 - — - 10 - 75 75 — 50 - — <=> • • © 0 rt M t- • • 14 • • 3067 74 Ajel . . . Ajel . . . 2674 41 6577 66 3903 25 30 _ _ 30 _ 100 100 1 70 _ 06 • • 0 > 0 0 K- 8 5616 84 { Od vsacega psa po 2 gl. •H Oglej . . . Oglej . . . 3414 70 - 8745 35 _ 5330 65 - 28 - — - 28 - 100 100 1 60 - 10 • • 0 S3 10 14216 36 Belveder . . 113 93 - 113 93 - — — - — - — - — - — — - — - — • • 1—1 rt 10 1257 27 Občina Belveder plačuje za skupne potrebščine gl. 113.-93. Čamplung . . Čamplung . . 1326 55 - 2605 18 - 1278 63 - 30 - — - 30 - 30 30 1 70 - — O O (M T—1 O i=U —i O a> -a 9 10 8 33 4745 2314 11 31 { Od vsacega psa po 2 gl. Muškli. v . Muškli . . . 100 94 - 100208 - 90114 - 28 - — - 28 - 100 100 1 — - H» 6/ nzJ T3 0 > 8 1762 11 { Po 6 soldov od litra žganja in po 11 od špirita. U Pradicjol . . 6 40 - 48955 - 483 15 - 31 - — - 31 - — - — - - S aj 0 0 0 8 1558 37 Strassoldo. . 208 66 - 1260 96 - 1052 30 - 39 - — - 39 - 100 100 1 — - lil 6/ N rt a a 0 »O 8 2213 02 { Po 6 soldov od litra žganja in po 11 od špirita. Peiteole . . Perteole . . 1782 — - 5293 50 - 3511 50 - 42 - — - 42 - 50 50 - — - 05 00 LLJ 8 7792 66 Rada . . . Ruda . . . 5802 94 5732 94 __ _ _ _ ___ __ _ 0 PM 10 5577 49 0 Škodovaka Škodovaka 285 01 - 1815 25 - 1530 24 - 30 - — - 30 - 50 50 — — - 10 10 4870 56 { Od vsacega psa po 1 gl. Tapoljau . . Tapoljan . . 2230 77 2193 55 8 2582 70 • • Terc . . . Terc . . . 3840 51 - 8570 66 4730 15 47 - — - 47 - 50 50 1 — - 11 10 10248 59 [ Od vsacega psa po 1 gl. ca t» C5S 4X> o a M o M O ŽUPANIJA Katastralna občina ali občinski oddelek Po poterjenem preudarka znašajo za leto 1894 dohodki gl. kr, stroški premanjkljej gl. kr. gl. I kr. Zraven razkazani premanjkljej se pokrije : z dokladmi na vse izravue državne davke z vojno priklado — a /o z davščino ■a: -O O_ kr. Za deželni zalog so se vpeljale doklade A! Ol > ce T3 K/D O) N ce a o CO o Ph 20 i - • !.. 20 a ce bo ce &D a> o C« C/3 t» -T3 o > o o > o a ce a o ÎS3 o co 13 'EL ni "o ja TS O > o o ts-o a O o 10 8 8 8 8 7 7 7 7 7 7 7 7 30 4874 1948 3369 1981 5579 2379 801 1613 603 1207 1457 1092 18341 4336 2463 1740 6000 2961 2534 36 54 91 58 12 13 14 55 85 75 85 52 87 98 89 01 57 32 85 { { Od vsacega psa po 2 gl. Od vsacega psa po 1 gl. (Doklado po 34°/0 bo tirjalo žup. po lastnih opravnikih.) I l » \ 1 gl- ,, 1 gl. I Po 85°/0 na hišni davek in po 16°/u na vse druge vrste izravmh ^ davkov. Deželna r-aounarija V Gorici, meseca julija 1894. Bramo.