Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Prometna varnost
Slovenija • Spremembe za voznike ugodnejše
O Stran 3
mm
V.	\
mmm
Čebelarstvo Apače • Pridelali le četrtino običajne letine medu
O Stran 4
Po naših občinah Ormož • Pri ločevanju eni zgledno, drugi porazno
O Stran 6
Ptuj, torek, 11. septembra 2012
letnik LXV • št. 72 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
mLn	7
Natisnjenih: 12.000 izvodov % ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
Ptuj • 18. ptujski športni vikend
Z zumbo zbrali 1012 evrov
Zavod za šport Ptuj je v sodelovanju s ptujskimi klubi in društvi organiziral že 18. ptujski športni vikend.
Danes priloga
Nogomet • Zavrč brez težav čez Belo krajino
O Stran 11
Rokomet •
Oslabljeni vinarji trd oreh za pivovarje O Stran 12
Skupno so pripravili 17 različnih aktivnosti, v katerih je sodelovalo približno 1000 udeležencev. Največ se jih je zbralo na mini olimpijadi otrok ptujskih vrtcev, vožnji s kartingom in plesanju zumbe. Tega sodobnega plesa se je na mestnem stadionu udeležilo približno 150 ljudi, ki so zaplesali pod vodstvom znanega pevca in inštruktorja Sebastiana. Postavljanje zumba rekorda v najstarejšem slovenskem mestu je imelo tudi humanitarno plat. Večina udeležencev je namreč po svojih zmožnostih prispevala denarna sredstva, ki jih je direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj predal Centru za socialno delo Ptuj. Zbrali so 1012 evrov, ki bodo po besedah direktorja Centra za socialno delo Ptuj Mirana Kerina osrečila marsikaterega malčka v družinah z več otroki.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • 45. Mednarodni obrtni sejem
Sejem najpodjetnejsih in inovativnih
V Celju bodo jutri slovesno odprli že 45. Mednarodni obrtni sejem, ki je sejem najbolj podjetnih, inovativnih in pogumnih, na katerem se bo direktno predstavilo več kot 1000 razstavljavcev iz 36 držav na kar 65.000 m2. Sejemsko vrvico bo letos simbolično prerezal Radovan Žerjav, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Odprt bo do 18. septembra.
Pomemben del letošnjega dogodka so tudi spremljajoče aktivnosti, okrogle mize, po-
slovna srečanja, konference, teh je več kot 80. Na sejmišče se letos po petih letih vrača
tudi OOZ Ptuj. Na njenem razstavišču v delu dvorane L1 se bodo predstavili s Ptuj-
skega Babosek Branko, s. p., Vzmeti, Ptuj, Forštnarič Ivan, s. p., Vzmeti-proizvodnja vseh vrst vzmeti, Moškanjci, Koren Aleš,s. p., Mehanizacija-Vul-kanizacija, Zgornje Jablane, Roškar Franc - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Turistična kmetija Kozarčan, Pristava, Skok Marjan, s. p., Restavracija Gastro, Ptuj in Valenko Jurij, s. p., Mesarstvo Valenko, Dornava. Nekaj obr-
tnikov se bo že po tradiciji predstavilo na prostem, kot je Kamnoseštvo Žunko, d. o. o., med njimi pa naj bi bil letos tudi Zamuda Franc, s. p., Mizarstvo, Spuhlja, je pred jutrišnjim odprtjem sejma povedal sekretar OOZ Ptuj Boris Repič.
Obrtni sejem v Celju, ki postaja iz leta v leto bolj specializiran, je v prvi vrsti velika poslovna priložnost.
MG
DOBRE VIBRACIJE ZA PRIHODNOST
Mednarodni sejem obrti in podjetnosti
45.
MGS I
Sejem vseh sejmov
Družinske vstopnice, sejemski vrtec in
dvorana doživetij
za vse generacijo
www.ce-sejem.si
Foto: Črtomir Goznik
V Celju jutri odpira vrata 45. Mednarodni obrtni sejem, ki bo trajal do 18. septembra.
CEIJSKI SEJEM, 12.-18. SEPTEMBER 2012
DAN NA SEJMU ZA POSLE, UGODNE NAKUPE IN ZABAVO.
Slovenija • Sklep Ekonomsko-socialnega sveta
September v znamenju pogajanj o dveh reformah
Pogajanja o pokojninski reformi se bodo v okviru delovne pogajalske skupine začela 19. septembra, pogajanja o predlogu reforme trga dela pa 21. septembra, je danes sklenil Ekonomsko-socialni svet (ESS). Delodajalci in sindikati morajo predloge za sestavo skupin posredovati do 14. septembra. Več dilem je bilo sicer na seji glede reforme trga dela.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je na novinarski konferenci po koncu seje ESS pojasnil, da so delodajalski in delojemal-ski strani predstavili predloga reforme delovnopravne in pokojninske zakonodaje. Kot je povedal, je sam predlagal, da bi se pogajanja o reformah v delovnih pogajalskih skupinah začela že prihodnji teden, a so tako delodajalci kot sindikati prosili za več časa, da bi lahko preučili predlagane spremembe.
Po Vizjakovih besedah so se dogovorili, da obe strani ministrstvu do 14. septembra posredujeta predloge glede sestave delovnih skupin. Prvi sestanek na temo pokojninske reforme je nato predviden za 19. september, prvi sestanek na temo reforme trga dela pa za 21. september.
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je spomnil, da de-lodajalska stran k reformi de-lovnopravne zakonodaje, ki bi omogočila večjo prožnost trga dela, poziva že nekaj let. Kot je povedal, pa predlog reforme glede prožnosti trenutno ni skladen z njihovimi pričakovanji, zato jih v pogajanjih čaka veliko dela. O pokojninski reformi je Smole povedal, da so delodajalci zelo zadovoljni, saj je dala vlada jasen signal, da zaradi nje ne razmišlja o zvišanju stroškov dela.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in predsedujoči ESS Dušan Semolič je medtem poudaril, da je bila ohranitev plačanega odmora za malico in dodatka na delovno dobo pričakovana in da v primeru, da bi prišlo do posega v ti pravici, sploh
ne bi sedli za pogajalsko mizo. Ob tem se je zavzel za to, da se okrepi trend zaposlovanja za nedoločen čas. Dodal je, da nasprotujejo začasnimi in občasnim delom oz. malemu delu. V zvezi s pokojninsko reformo je kot največji premik izpostavil krepitev pomena delovne dobe. Ob tem je pojasnil, da bo ta reforma uspešna le, če bodo mladi in starejši dobili delo, če bodo zagotovljena nova delovna mesta, če bo poskrbljeno za varnost pri delu.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) Branimir Štrukelj je omenil polemiko z ministrstvom, da naj bi bil obstoječi zakon o delovnih razmerjih eden od razlogov za padanje bonitetnih ocen Slovenije. Glede pokojninske reforme so v KSJS opozorili, da se v novostih, ki jih prinaša pokojninski zakon glede na lani zavrnjenega na referendumu, teža sprememb prenaša na ženske, izrazito pa na izobražene ženske, ki ne bodo mogle uveljavljati bonitete za otroke. Težave pa jim povzroča tudi predlagana rešitev, po kateri se čas študija ne upošteva. Po Štrukljevih besedah želijo, da bi se te stvari v razpravi uravnotežile.
Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber je pojasnil, da bodo zakon o delovnih razmerjih ocenjevali z dveh vidikov - ali veča pojem pravne varnosti in ali prinaša povečanje števila pogodb za nedoločen čas. Lor-ber je napovedal predloge glede rešitev, povezanih z malim delom. Po njegovih besedah znotraj reforme pogrešajo ure-
V	prvih petih mesecih 31,3 milijona evrov za delovno uspešnost
Zamrznitvi nagrajevanja za delovno uspešnost v javnem sektorju se zlasti javni zavodi izogibajo tako, da povečujejo dodatke, ki jih vlada ni zamrznila, denimo za povečan obseg dela ter prodajo izdelkov in storitev.
V	prvih petih mesecih letos so si pravne osebe javnega sektorja izplačale 31,3 milijona evrov za delovno uspešnost.
Več kot 35 odstotkov vseh nagrad za delovno uspešnost je bilo izplačanih zaradi povečanega obsega dela učiteljev in profesorjev.
V	javnem sektorju redne delovne uspešnosti zaradi varčevalnih ukrepov že dve leti ne izplačujejo, so pa ostale zakonite številne druge oblike nagrajevanja delov-
ditev študentskega dela. V Alternativi so kritični do malega dela, ki vključuje tudi brezposelne. Ta skupina rabi zaposlitev in ne malega dela, ki bo le nova oblika, s katero bo mogoče zaobiti sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas, so prepričani.
Predsednik Konfederacije Pergam Janez Posedi je ocenil, da je možno vse tri zakone v zadovoljstvo tistih, ki delajo, pripeljati do konca. Po njegovih besedah so nekoliko skeptični do doseganja ciljev zakona o delovnih razmerjih, ki naj bi prinesel tudi odpravo dualiz-ma in segmentacije na trgu dela.
Uvedba začasnega in občasnega dela pa pomeni še dodatno segmentacijo trga dela, je opozoril. Pri pokojninski zakonodaji gredo razmisleki v pravo smer, je ocenil Posedi.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Peter Majcen je spomnil, da so podpisana izhodišča za socialni sporazum, kjer so si vlada, sindikati in delodajalci zastavili cilje, ki so zdaj skupni. »Verjetno različno vidimo poti do teh ciljev in prav tu bo umetnost v prihodnjih tednih, da pri sistemskih zakonih poiščemo pravo ali pa enotno pot,« je dodal.
Pozitivna Slovenija zahteva izredno sejo glede stanja v Sloveniji
Pozitivna Slovenija zahteva sklic izredne seje DZ, na kateri bi jih premier Janez Janša seznanil z realnim stanjem v
ne uspešnosti. Po vrednosti izplačanih zneskov je tako na prvem mestu Univerza v Mariboru (1,5 milijona v prvih petih mesecih letos), sledi šest fakultet Univerze v Ljubljani (medicinska, filozofska, ekonomska, strojna, za gradbeništvo in geodezijo ter biotehniška) ter Univerzitetni klinični center Ljubljana, Lekarne Ljubljana in Mariborske lekarne.
Upoštevajoč razmerje med številom zaposlenih in višino izplačanih sredstev za delovno uspešnost pa izstopajo občine. Zaposlujejo le 2,98 odstotka vseh zaposlenih v javni upravi, lani pa so si izplačale 2,17 milijona evrov za delovno uspešnost ali 2,75 odstotka vseh izplačanih nagrad v javnem sektorju.
Med institucijami, ki so izplačali najvišje nagrade, so torej tudi javni zavodi in drugi izvajalci s področja zdravstva. Na ministrstvu za zdravje so za časnik opozorili,
Sloveniji. Poslanska skupina Pozitivne Slovenije je v zahtevi za sklic izredne seje navedla nekaj Janševih izjav glede jav-nofinančnega stanja Slovenije. Ob zahtevi izredne seje želijo, da ga DZ pozove k državotvorni in odgovorni drži ali pa ga, če tega »ni zmožen«, poslanci pozovejo k odstopu. Predsednik državnega zbora in Državljanske liste Gregor Virant se sicer še ni odločil, ali bo sejo sklical.
V	PS želijo razpravo in odgovore o realnem stanju v Sloveniji. »Opozicija nič ne ve o tem, kar ve predsednik vlade. Mi ne vemo, kje smo,« je dejal Moderndorfer. Spomnil je na več nasprotujočih si izjav koalicijskih partnerjev glede stanja v Sloveniji, tudi glede tega, ali bi Slovenija utegnila zaprositi za denarno pomoč. Nič se ne ujema s tem, kar govori predsednik vlade, je še dodal vodja poslancev PS. Tisti, ki namiguje na to, da bi ta izredna seja lahko bila poziv predsedniku vlade, naj odstopi, po Modern-dorferjevih ocenah ne pozna poslovnika DZ ali pa išče razloge za to, zakaj te izredne seje ne bi bilo.
V	Janševem kabinetu pa so pojasnili, da bo vlada poslancem opozicije z veseljem pojasnila prave razloge za sedanje stanje v državi in razloge za padanje bonitetnih ocen. »V Evropi in v svetu je splošno znano, da so ključni razlogi v skrivanju dejanskega stanja v prejšnjem mandatu ter posledično prepozni ali neustrezni reakciji Pahorjeve vlade na krizo,« za zapisali v kabinetu premiera. Med razlogi za skri-
da so si skoraj polovico delovne uspešnosti v letu 2011 izplačale lekarne, pri čemer največji del izplačujejo iz trga. (sta)
ZPS: Napovedane podražitve hrane niso upravičene
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) ob napovedanih podražitvah hrane pozivajo vlado, naj razmisli o ponovni uvedbi projekta Precenimo cene, ki je potekal ob uvedli evra. V zvezi ugotavljajo, da skuša prehrambena industrija podražitve surovin v celoti prevaliti na potrošnike, te pa poziva, naj preverjajo cene.
»Prepričani smo, da višina in obseg podražitev nista upravičena. Cene surovin, povezane s podražitvami, se namreč niso tako občutno zvišale, slovenski trgovci pa si na račun marž odrežejo največji
vanje pravega stanja pa je »najpomembnejši strah vplivnih posameznikov, ki so že drugič v obdobju iste generacije izro-pali slovenske banke«.
Po mnenju vodje poslancev SDS Jožeta Tanka so z zahtevo za sklic izredne seje doživeli »piko na i dosedanjim blokadam in spotikanjem,« ki naj bi jih bili deležni predvsem od PS. Kot je ocenil, je zahteva za sklic seje »politikanstvo najslabše vrste«. Z zahtevo naj bi v PS po Tankovih besedah želeli odvrniti pozornost od resnih in pravih težav ter njihovih pravih povzročiteljev v bančnem in gospodarskem sistemu na tiste, ki se trudijo reševati krizo in težave.
PS sicer k zahtevi za sejo ni povabil poslancev SD, vendar je vodja te poslanske skupine Janko Veber komentiral tudi opozorila Janše glede morebitne prošnje EU za finančno pomoč. Dejal je, da so bila v času Pahorjeve vlade opozorila realna in pravočasna. Kot je pojasnil, so sami takrat ponujali rešitve in reforme, da bi omogočili gospodarsko rast, »s sedanjim premierom pa je situacija drugačna«. Bo pa izredna seja po oceni Vebra priložnost, da spregovorijo o dejanjih in izjavah premiera, ki po njegovem mnenju uničujejo slovensko ekonomijo.
Da je Slovenija še vedno sposobna zadržati ekonomsko suverenost, če bo le dovolj politične modrosti, pa je dejal predsednik SLS Radovan Žerjav. Kot je poudaril, je treba pustiti ob strani politična in taktična preigravanja, ki so žal še vedno postavljena pred ključna nacionalna vprašanja.
Po mnenju predsednice NSi Ljudmile Novak bi bila izredna seja DZ na mestu, če bi bila zaprta za javnost in bi se DZ lahko dejansko seznanil s položajem v Sloveniji oz. o celotni javnofinančni situaciji.
STA (Pripravlja: SM)
kolač v Evropi,« so danes sporočili iz ZPS. Opozorili so, da znaša standard slovenskega potrošnika po zadnjih podatkih Eurostata 81 odstotkov povprečja EU, po relativnih cenah hrane glede na povprečje EU pa je Slovenija občutno dražja od držav s primerljivim življenjskim standardom. »Slovenski potrošnik kljub podobnemu standardu za izdelke iz žitaric plačuje za tretjino, za meso pa četrtino več od češkega. V to primerjavo še niso vključene napovedane podražitve, ki bodo razlike le še povečale,« so zapisali v zvezi.
Potrošnike zato pozivajo, naj primerjajo cene in razmislijo o zvestobi izbranemu trgovcu. Njihov pregled cen je med drugim pokazal, da lahko piščančje prsi brez kosti in kože v različnih trgovinah kupijo v cenovnem razponu med 5,60 in 9,99 evra, kilogram belih žemelj v razponu med 1,65 in 4,18 evra, kilogram bele štruce med 0,84 in 2,28 evra, liter navadnega jogurta pa med 1,05 in 1,90 evra. (sta)
Uvodnik
Vstop otroka v vrtec ali šolo -pomemben mejnik
Minuli teden je bil za marsikaterega od staršev precej stresen. Začelo se je novo šolsko leto, malčki pa so se vrnili v vrtce. Najtežje je bilo staršem prvošolcev iti tistih, ki so prvič prestopili vrata vrtcev. Privajanje na novo okolje, v katerem se učijo samostojnosti, spoznavajo nove prijatelje, vzgojiteljice, učiteljice in vsi drugi dejavniki gotovo niso preprosta stvar, ne za otroke ne starše. Čeprav je nič koliko generacij že šlo skozi to kot naraven proces, še zmeraj obstajajo dvomi. Bo otrok jedel, ga bo vzgojiteljica redno previjala, mu bodo prisluhnili, ga bodo v šoli dobro sprejeli, kakšne učitelje bo imel?
Vsak izmed staršev misli in navadno tudi ve, kaj je najbolje za njegovega otroka, s prehodom v institucionalno varstvo pa je primoran sprejeti drug sistem dela in učenja. Tudi iz tega razloga je vstop v vrtec ali šolo lahko stresen za starše. Doslej smo mislili, da vse vemo najbolje, da je naš način vzgoje najboljši, daje to, da otroka postavimo v središče sveta, edina prava pot. Ko malčka vključimo v skupino, se stvari spremenijo. Tam se ne vrti več vse okrog enega otroka, tam si morajo izboriti sami svoj prostor, se znati postaviti zase in se včasih tudi braniti. Glede na dejstvo, da nas tudi pozneje čaka življenje, polno prilagajanja, in veliko preizkušenj, ki zahtevajo od nas samostojnost in jasno izoblikovan značaj, obenem pa občutek edinstvenosti, je kombinacija obeh variant najbrž edina prava pot.
Kot starši smo v odnosu do otroka v vseh pogledih subjektivni, kar je edino pravilno. Zato pa sta vrtec in pozneje šola uravnilovka, kjer naj bi se stvari urejale bolj objektivno.
Tistega, kar smo sami zamudili ali napačno naredili doma, najbrž tudi vzgojitelji in učitelji ne bodo mogli popraviti v celoti. Vzgoja je v prvi vrsti tisto, čemur se moramo posvetiti starši. Mi smo odgovorni za to, da naši otroci odrastejo v dobre ljudi, da se počutijo dobro in ljubljeno. Drugi so tu le v pomoč.
Naj bo čas privajanja na novo okolje bodisi v vrtcih bodisi v šolah za nas in otroke čim krajši. Ne nazadnje gre za lepo izkušnjo, za čas, ki se ga vsi z veseljem spominjamo.
Dženana Kmetec
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Slovenija • Spremembe prometne zakonodaje za voznike ugodnejše
Milejše globe in ostrejsi pogoji za zasego vozil
Spremembe in dopolnitve zakona o pravilih cestnega prometa, ki so začele veljati 1. septembra, so prinesle bistveno milejše globe in ukrepe policistov. Na nekaj najpomembnejših opozarja Boris Kozenburger, pomočnik komandirja na PP Ptuj.
Poslanci državnega zbora so že sredi poletja sprejeli spremembe zakona o pravilih cestnega prometa in z njimi spremenili ter precej znižali kazni za nekatere prekrške. Kot pojasnjuje Boris Kozenburger, ki je kot pomočnik komandirja na Policijski postaji Ptuj pristojen za področje prometne varnosti, so nekatere spremembe prometne zakonodaje začele veljati že naslednji dan po objavi v uradnem listu.
„Prve spremembe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravilih cestnega prometa, ki so bile objavljene v uradnem listu že 27. julija letos in so začele veljati že naslednji dan, 28. julija, se nanašajo na postopek pri zasegu motornega vozila, na prepoved prevoza oseb in na pogoje za vožnjo vozil s prednostjo in spremstvom. Tako je bil spremenjen tudi pojem definicije hujšega prekrška, mednje štejejo prekrške, za katere je predpisana globa najmanj 700 evrov, kazenske točke ali varstveni ukrepi. Za hujši prekršek pa se ne šteje več vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja in v času prenehanja veljavnosti tega. Zato so se spremenili
tudi pogoji pri zasegu motornega vozila. Tako od 28. julija policisti ne zasegajo več motornih vozil tistim, ki vozijo brez veljavnega vozniškega dovoljenja."
Pomembne novosti prinašajo tudi druge spremembe prometne zakonodaje, ki so začele veljati 1. septembra.
„Za voznike motornih vozil je verjetno najpomembneje to, da so se znižale globe za posamezne prekrške, v nekaterih primerih tudi za več kot 50 odstotkov. Po novem denimo nekoliko drugače obravnavamo prometne nesreče prve kategorije, z manjšo materialno škodo, spremenjene so določbe glede zapisnika o prekršku zaradi alkoholizi-ranosti povzročiteljev, spremenjeni pa so tudi pogoji za pridržanje voznikov po 24. členu zakona. Tako lahko po novi zakonodaji pri manjših prometnih nesrečah prve kategorije, v katerih je nastala manjša materialna škoda, policisti odstopijo od opravljanja ogleda prometne nesreče pod določenimi pogoji: če se udeleženca prometne nesreče že sama dogovorita o vzrokih in krivdi, če ne gre za prometno nesrečo s pobe-
Foto: M. Ozmec
Boris Kozenburger: „Za voznike je verjetno najpomembneje to, da so se znižale globe za posamezne prekrške, v nekaterih primerih tudi več kot za 50 odstotkov."
gom in če so izpolnjeni vsi pogoji za vožnjo vozil. To pa pomeni, da je voznik trezen, da ima veljavne vse potrebne dokumente, da vozila izpolnjujejo pogoje za udeležbo v cestnem prometu, da imajo veljavno prometno dovoljenje in so obvezno zavarovana. V takem primeru bo policist udeležencem nesreče izdal potrdilo o odstopu opravljanja ogleda kraja nesreče, udeleženci pa si morajo med seboj izmenjati vse potrebne
podatke in izpolniti evropsko poročilo o prometni nesreči."
Spremembe pa so tudi nekoliko milejše pri odvzemih motornih vozil?
„Tako je, po novem policisti praviloma ne bodo več pridržali voznika, ki mu je bilo začasno zaseženo motorno vozilo, niti če je kraj postopka preizkusa z alkotestom pred domom, kjer voznik dejansko biva, če je iz okoliščin mogoče sklepati, da je tja na-
menjen in da ne bo nadaljeval vožnje. V tretjem primeru policisti ne bodo pridržali voznika, če je zagotovljen njegov prevoz na naslov, na katerem prebiva. Torej lahko pijani voznik takoj pokliče najbližjega sorodnika, taksi ali treznega prijatelja, ki mu mora prevoz domov zagotoviti še v času izvajanja postopka. Bistvena novost je tudi v tem, da odslej policisti po določilih zakona o pravilih cestnega prometa ne morejo več pridržati voz-
nikov koles in koles s pomožnim motorjem."
Bistveno nižje so tudi globe za posamezne kršitve cestnoprometnih predpisov, kajne?
„Za voznike motornih vozil je verjetno pomembno, da se pri prekoračitvi hitrosti vožnje v naselju za 10 do 20 km na uro nad dovoljeno mejo globa znižuje s 300 na 250 evrov, poleg te pa se kršitelju izrečejo še 3 kazenske točke. Bistveno so se znižale tudi globe za prekoračitev dovoljene hitrosti na območju za pešce, v naselju in na avtocesti. Nižje so studi globe pri nepravilnem prehitevanju in s tem tudi povzročitvi prometne nesreče pri tem: s 300 evrov denarne globe in 3 kazenskih točk so šle na 120 evrov in nič kazenskih točk. Nižje so tudi globe pri nepravilnih premikih motornih vozil, nepravilni strani vožnje, nepravilnem vključevanju v cestni promet in pri odvzemu prednosti v križišču. Ob vsem tem pa velja opozoriti, da so še naprej ostale nespremenjene globe, ki se nanašajo na vožnjo pod vplivom alkohola ter neuporabo varnostnega pasu in motoristične čelade."
M. Ozmec
Ptuj • S seje sveta zavoda ptujske bolnišnice
Sprejeli sklep o razpisu za direktorja bolnišnice
Člani sveta zavoda ptujske bolnišnice so na seji, ki je bila 4. septembra, z zadovoljstvom ocenili, da se finančno stanje izboljšuje, saj je izguba v primerjavi z lani skoraj razpolovljena, in to kljub zaostrenim razmeram v poslovanju in ob dodatno zmanjšanih prihodkih. Kot je povedala predsednica sveta Štefka Presker, vodstvo vlaga velike napore za obvladovanje stroškov in pridobivanje dodatnih sredstev. Realizacija delovnih programov se giblje znotraj predvidenih.
Bolnišnica je v prvem polletju letos poslovala s presežkom odhodkov nad prihodki za 322.107 evrov, kar je okrog tri odstotke vseh prihodkov. V enakem obdobju lani je ta presežek znašal skoraj enkrat več, to je 632.784 evrov. Proračun bolnišnice za letos pa zmanjšuje za okrog 500.000 evrov, pri čemer ostaja obseg dela oziroma program skoraj v celoti enak.
Dnevni red septembrske seje sveta zavoda so dopolnili s sprejemom sklepa o razpisu za direktorja ptujskega bolnišnice. Kot je znano, ima ptujska bolnišnica po odstopu Roberta Čeha od decembra lani v. d. direktorja Mirjano Bušljeta, ki ji pri strokovnem vodenju v zadnjem obdobju pomaga dr. Mitja Letonja. Za sprejem tega sklepa so se odločili na osnovi informacije, da je sprememba odloka o ustanovitvi ptujske bolnišni-
ce v teku in da jo podpira tudi ministrstvo za zdravje. To pa pomeni, da bomo po sprejemu spremembe odloka lahko sprejeli določene spremembe statuta bolnišnice, ki bodo urejale tudi področje strokovnega vodenja, če bi bil za direktorja imenovan nekdo, ki ni zdravnik. Določilo o tem, da je direktor bolnišnice lahko tudi nekdo, ki ni zdravnik, je ptujska bolnišnica v statut vnesla že pred šestimi leti, vendar pa hkrati za ta primer ni uredila določil za strokovno vodenje, je pojasnila predsednica sveta zavoda ptujske bolnišnice Šteika Presker, ki je tudi prejemnica nove anonimke v povezavi s ptujsko bolnišnico. „Praviloma ne odobravam anonimnih zadev, vendar sem se glede na že znano prakso v tej bolnišnici odločila, da pridobim tudi mnenje v. d. direktorja." Na svetu zavoda niso obrav-
navali vsebine pisma, člane pa je Preskerjeva obvestila o njem. Na seji so predstavniki iz bolnišnice povedali, da so razmere v bolnišnici dobre, času primerne. Glede na iz-
kazano izboljšano finančno stanje so nekoliko pomirjeni, ker ugotavljajo, da vodstvo dela in se trudi.
Programa ortopedije ne bodo zaprli; vodstvo se ob
Foto: Črtomir Goznik
Bo ptujska bolnišnica končno dobila stalnega direktorja?
podpori sveta zavoda trudi, da program ostane, kljub temu da ga izvajajo ortopedi, ki so zaposlenih v sosednjih bolnišnicah, pa je sporočilo glede usode omenjenega programa, ki je zlasti v poletnih mesecih močno buril duhove. Delo lahko opravljajo po pod-jemnih pogodbah, ki jim jih je bolnišnica tudi ponudila, čeprav so posamezniki sicer predlagali sklenitev pogodb o strokovnem sodelovanju, kar pa ni bilo več mogoče. Zaposlenim v ptujski bolnišnici, ki sodelujejo v ortopedskih ekipah, so ponudili delo zunaj rednega delovnega časa, plačilo nadur in dodatka za povečan obseg dela glede na zakonske možnosti, s čimer pa se večina ni strinjala. Prejšnja leta so jim to delo plačevali po pogodbah o strokovnem sodelovanju, letos pa po podjemnih pogodbah. Po zakonu o uravnoteženju
javnih financ je sklepanje podjemnih pogodb z lastnimi zaposlenimi mogoče le za določene dodatne programe, kjer pa ni navedenih ortopedskih operacij. Zato je ptujska bolnišnica na ministrstvo za zdravje posredovala vlogo za umestitev ortopedskih operacij med posebne programe, za katere bi lahko sklepali podjemne pogodbe. Po najnovejših informacijah naj bi bila bolnišnica uspešna s to vlogo, tako da je pričakovati, da bodo v najkrajšem času nemoteno nadaljevali ortopedske operacije, ki so jih prekinili za kratek čas. Na ptujskem čakalnem seznamu zanje je okrog 300 pacientov.
Bolnišnica pa še vedno ni pridobila kredita 613.000 evrov, s katerim bi v celoti poplačala izvedbo energetske sanacije, četudi je zanj že pridobila dovoljenja ministrstev za zdravje in finance.
MG
Apače • Poleg neugodnega vremena čebele prizadele še bolezni
Pridelali le četrtino običajne letine medu
Lani so slovenski čebelarji pridelali okrog 2500 ton medu, letos pa ga zaradi zelo neugodnih vremenskih razmer in čebeljih bolezni pričakujejo zgolj približno 500 ton. Slovenski čebelarji se zato upravičeno bojijo vnovične poplave tujega, manj kakovostnega in cenenega medu na trgovskih policah.
Tudi eden izmed največjih slovenskih in evropskih čebelarjev Janez Pislak iz Apač v občini Kidričevo trdi, da je letošnje leto eno najslabših v zadnjih 50 letih, saj so zaradi neugodnih vremenskih razmer pridelali le četrtino običajne količine medu, pri pridobivanju matičnega mlečka pa je bila letina glede na 50-letno izkušnjo povprečna.
Kje so vzroki za eno najslabših letin v zadnjega pol stoletja?
„Vzroki segajo že v lanski september, saj zaradi previsokih temperatur čebele niso mirovale kot sicer, da bi se pripravile na zimo, ampak so se preveč izčrpavale. Zaradi tega so zimo dočakale v slabem fizičnem stanju. Za čebele neugodno vreme s eje nadaljevalo tudi v leto-
šnjem januarju, saj so bile temperature daleč previsoke. Zaradi tega so se začele zbujati in - misleč, da je na pragu pomlad - začele zale-gati. Sledil je nadpovprečno hladen februar, saj so bile temperature več dni okrog 20 stopinj pod ničlo. Celih 16 dni temperature niti čez dan niso narasle nad ničlo, zato so se čebele spet čezmerno utrujale, da so v
Foto: M. Ozmec
Čebelar Janez Pislak: „Tisti, ki se s čebelami preživljamo, si odmiranja preprosto ne smemo privoščiti, zato redno spremljamo stanje tudi z mikroskopom."
Foto: M. Ozmec
Poleti so se zaradi velike vročine in dolgotrajne suše paše prenehale, čebele pa so se izčrpavale s samohlajenjem (na posnetku).
panju obdržale za preživetje potrebnih 30 stopinj C. Pa tudi od marca naprej je bilo vreme zelo neugodno. Slana v aprilu je vzela skoraj vso že cvetočo akacijo, zato akacijevega medu letos skorajda ni. V juniju, ko je cve-tel kostanj, je bilo nekaj dni veliko prevroče, nato pa je sledila hitra ohladitev, tako da čebele spet niso mogle normalo na pašo. Vrhunec
Ivanjkovci • Pridelek za polovico manjši od pričakovanega
Zelo sladka jabolka
V Sadjarstvu Ormož so obiranje jabolk začeli že v začetku avgusta z rano sorto sunrise, trajalo pa bo vse do 15. oktobra, ko bodo končali obiranje poznih sort. Sadjarstvo ima okrog 150 ha površin, večinoma jabolk, od tega 43 ha pod mrežami. Zasajene imajo praktično vse sorte, ki so v Sloveniji.
Obiranje jabolk je v polnem zamahu in za to delo so v podjetju, ki ima 22 zaposlenih, dodatno zaposlili še 90 sezonskih delavcev. Rekorden pridelek sadjarstva je okrog pet milijonov kg, v povprečnem letu naberejo med 3,5 in 4 milijoni kg, za letos pa si Daniel Vebe-rič, vodja Sadjarstva Ormož, ni upal napovedati končne številke. S tem se strinja tudi Peter Zdravec, direktor proizvodnje v skupini Evrosad, ki meni, da bi lahko bil pridelek letos razpolovljen: „Začelo se je s pozebo, malo je bilo tudi toče in končalo se je s sušo. Pomanjkanje padavin in visoke temperature se poznajo na tem, da so jabolka manjša, veliko plodov ima ožig od sonca, ponekod pa tudi že odpada listje z dreves. Bodo pa zato jabolka letos izjemno sladka, vrednosti so do 20 % večje od pričakovanih."
Jabolka so tehnično zrela in v sadjarstvu izberejo optimalen termin obiranja. Pri zgodnjih sortah so začeli obiranje teden
dni prej kot običajno, pri srednjih pa bodo ravno ujeli povprečje. Ker bo pridelka letos manj, jabolk ne bodo skladiščili v hladilnici v Ivanjkovcih, saj bodo letos težko napolnili dve hladilnici v Krškem, zato ne bi bilo racionalno imeti v pogonu vseh treh. Vsa jabolka se na trg pripravijo v Krškem, zato je to ugodna rešitev. Industrijska jabolka pa izvozijo v tujino, ker v Sloveniji ni predelave. Poleg
ormoškega obrata sta v skupini Evrosad še dva obrata v Po-savju. Krški se je letos boril z enako neugodnimi razmerami kot ormoški, sadjarstvo Blanca pa je bilo manj izpostavljeno neugodnim razmeram in so težave precej manjše.
Na vprašanje, kako so zadovoljni po prvem letu lastništva ormoškega obrata, je Peter Za-dravec povedal, da si gotovo niso želeli začeti s tako zaplete-
Foto: Viki Ivanuša
Daniel Veberič (z leve) in Peter Zadravec sta potrdila, da je bilo letošnje leto za proizvodnjo jabolk zelo neugodno.
nim letom, kot je letošnje, ko je težko biti zadovoljen: „Tukaj so odlične sadjarske lege, ki v običajnem letu, kakršno letos ni bilo, dajejo odlično kakovost. Kupili smo sadjarstvo, ki ima tradicijo in je bilo vzdrževano s skrbjo. Sadjarska tradicija je bila v najboljši meri izkoriščena in upamo, da jo bomo zmogli v enaki meri nadaljevati. V Ormožu nekoliko pogrešamo več sodelovanja s pridelovalci jabolk, ki je na Krškem dobro razvito."
V prihodnjem letu načrtujejo obnovo 10 ha sadovnjakov. Glede na klimatska pričakovanja bi bilo po mnenju Petra Zadravca treba razmišljati ne le o protitočnih mrežah, ampak tudi o namakanju, saj se sadjarji vsakih nekaj let srečajo z večjo sušo, skoraj vsako leto pa se pojavi tudi krajše sušno obdobje, ki traja nekaj tednov in bi se ga dalo premostiti z namakanjem.
Viki Ivanuša
vsega pa se je zgodil po kostanjevi paši, saj so zaradi dolgotrajne suše vse druge paše dobesedno prenehale, tako da moramo še zdaj čebele dohranjevati, da lahko preživijo. Zaradi vsega tega smo letos čebelarji pridelali le okrog četrtino običajnega letnega povprečja količine medu. Po moji oceni je to že peto slabo leto za čebelarje v zadnjih 50 letih."
Kako pa ocenjujete zdravja čebel?
„Po mojem je veliko preveč primerov okužbe z ameriško čebeljo gnilobo, ali kot pravijo čebelarji, z ameriško čebeljo kugo. Menim, da je vzrok za to predvsem slaba strokovna usposobljenost čebelarjev. Poleg tega zadnje čase dela vse večjo škodo tudi čebelja varoza. Tako ostaja veliko vprašanje, kaj se bo zgodilo s čebelami letošnjo zimo. Čebelarji, ki se preživljamo s tem, si odmiranja živali preprosto ne smemo in ne moremo privoščiti, zato stanje v posameznih panjih redno spremljamo tudi od blizu, z mikroskopom. Če ob pojavu bolezni ne ukrepaš pravočasno, je lahko za čebele prepozno."
Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije so zaradi omenjenih vzrokov v nekaterih regijah tako rekoč brez medu, v treh, kjer so imeli kratko sezono paše, pa je pridelek več kot polovico manjši kot sicer. Medu ni, so samo stroški za vzdrževanje čebel. Lani so slovenski čebelarji pridelali okrog 2500 ton medu, letos pa ga pričakujejo zgolj približno 500 ton, trdi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, zato se upraviče-
no bojijo vnovične poplave tujega cenenega medu na trgovskih policah.
Najakutnejše težave v tej panogi slovenski čebelarji že predstavili ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki jim je obljubilo, da bodo poskušali rešitve poiskati do konca tega leta. Čebelarji ob tem izpostavljajo, da njihove zahteve in prošnje nimajo finančnih posledic; z nekaterimi manjšimi spremembami zakonodaje želijo le razmere za normalno delo. Še vedno namreč ostajajo odprta številna vprašanja, ki jih čebelarji ministrstvu zastavljajo že vrsto let, ostajajo pa brez odgovorov ali pa so ti pavšalni in nedorečeni, opozarjajo. Odprto ostaja vprašanje glede nadaljnjih postopkov pri oblikovanju nacionalnega programa zaščite kranjske sivke in čebelarskega inštituta, glede izvajanja koncesije javne gospodarske službe v čebelarstvu, registracije veterinarskih pripomočkov in registracije oksalne kisline kot biocida. Čebelarji ne vedo niti, kdo je odgovoren za napačna strokovna navodila v lanskem programu va-roza, odprto ostaja vprašanje reševanja hude gnilobe in problematike medveda. Čebelarji izpostavljajo pobude za pridobitev sredstev iz sklada za naravne nesreče zaradi izgub čebel, opozarjajo na nujnost, da postane Slovenija nosilka izvorne rodovniške knjige za kranjsko sivko v EU, obenem pa predlagajo, da bi bila vsa čebelarska društva uvrščena med društva, ki delujejo v javnem interesu. A o vsem tem kdaj drugič.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Na Murkovi nova trgovina
Foto: Črtomir Goznik
Murkova ulica že nekaj časa nosi primat po številu zaprtih lokalov. Zato je tem bolj razveseljiva vsaka nova podjetniška pobuda in ideja. V soboto, 1. septembra, sta za nov polet na tem območju poskrbeli mladi podjetnici Alenka Simonič in Andreja Belšak, ki sta na Murkovi 1, kjer je bila nekoč prodajalna Varteks, zatem pa Naf Naf, odprli trgovino Absolut Fashion s ponudbo ženskih in moških oblačil italijanske modne linije višjega cenovnega razreda, ki sta ji dodali tudi torbice, v kratkem pa bodo na police prišli še italijanski čevlji. Njuna želja je, da bi na Ptuj pripeljali linijo kakovostnih oblačil za močnejše postave. Podjetnici sta prepričani, da si staro mestno jedro zasluži najboljše, da ga je treba oživiti in narediti vse, da ga v bodoče ne bodo več ogrožali veliki trgovski centri. Si-moničeva je prepričana, da samo gospodarstvo lahko za mestno jedro naredi nekaj dobrega, saj na drugih področjih naredijo zelo malo ali nič.
MG
Ptuj • V kapsuli tudi prenočili
Foto: Črtomir Goznik
Znotraj jubilejnega 10. festivala sodobne umetnosti so organizatorji pod mestnim gledališčem postavili kapsulo kot eno izmed stvaritev sodobne arhitekture oziroma umetnosti, v kateri je bilo mogoče tudi prespati. Kot je povedal umetniški vodja festivala Jernej Forbici, je bila ta nekajkrat zasedena ob večerih. Ali je kdo v njej prespal ali samo počival, žal ne ve. Enkrat je bilo na kapsulo čez noč pripeto kolo turista, prižgana je bila rdeča lučka, kar pomeni, da je bila zasedena. Sicer pa so v društvu Art Stays izjemno zadovoljni z obiskom razstav, ki so bile odprte do 1. septembra. Samo v Salonu umetnosti so imeli v enem mesecu, kolikor so bile razstave odprte, 1700 obiskovalcev, na vseh lokacijah pa jih je bilo skupaj 8500.
MG
Dobrava • Kakšno koruzo sejati
Foto: Viki Ivanuša
Ormoški kmetje so se minuli teden zbrali na javni žetvi hibridov koruze na poskusni njivi, kjer je raslo 12 hibridov od zrelostnega razreda 370 do 700. Obisk je bil nekoliko manjši, saj je čas siliranja in trgatev, a se je kljub temu zbralo okrog 20 zainteresiranih. Jože Lah, predstavnik semenske hiše Pioneer in promotor za Štajersko, je povedal, da gre za hibride za proizvodnjo suhega zrnja, silaže in proizvodnjo siliranega zrnja. Predstavili so tudi nekaj novih hibridov, ki dajejo v teh sušnih razmerah tudi do 5 % višje pridelke. S takšnimi predstavitvami želijo kmetom na njivi na njihovem terenu pokazati karakteristike koruze, da bi se lažje odločali, kateri hibrid bodo sejali prihodnje leto. Takšne predstavitve imajo velik vpliv na poznejšo prodajo, saj se kmetje na terenu prepričajo, ali je izbrano seme res tisto, kar potrebuje na njivi.
Viki Ivanuša
Ivanjkovci • Podelili priznanja in plaketi
Prvič v prenovljenem kulturnem domu
V petek zvečer so v Ivanjkovcih odprli prenovljen dom kulture, nato je bila v njem osrednja prireditev ob prazniku krajevne skupnosti. Slovesnosti se je udeležilo veliko krajanov, saj so si želeli ogledati nov dom, zaploskati dobitnikom priznanj, domačini pa priložnost vsako leto izkoristijo tudi za prijetno druženje.
Slavica Rajh, predsednica KS Ivanjkovci, je v nagovoru pozdravila krajane in predstavila, kaj vse so postorili v kraju v zadnjem letu in kaj bi želeli narediti v prihodnosti. Prireditve se je udeležil tudi župan Alojz Sok ter oba podžupana Branko Šumenjak in Zlatan Fafulic. Župan je povedal, da prebivalci Ivanjkovcev kažejo velik interes za sodelovanje s krajevno skupnostjo, ta in svetniki v občinskem svetu z njenega območja pa dobro sodelujejo z občino, zato je na koncu tudi uspeh. „Občina ni majhna in ima pred sabo številne naloge, zato v okviru možnega sledimo pričakovanjem in potrebam občanov," je povedal župan in nadaljeval, da glede na položaj ne ve, koliko od naštetih pričakovanj se bo v prihodnjem letu lahko uresničilo. Zagotovil pa je, da bodo finance, s katerimi bo občina razpolagala, enakomerno razporedili po vsej občini glede na število prebivalcev.
Na proslavi so podelili tudi priznanja in plaketi, za katere so letos prejeli celo več predlogov, kot so jih lahko podelili. Na koncu so se odločili, da priznanja KS Ivanjkovci za leto 2012 podelijo Tatjani Majdič za njeno delo z učenci na področju spodbujanja dramske kulture, za delo pri pripravi proslav in številnih raziskovalnih nalog o kraju ter lektoriranje številnih zbornikov; Marti Gregorc za ohranjanje domačih običajev ter naravne in kulturne dediščine, saj se
ukvarja s peko kruha, zeliščar-stvom, pridelavo in predelavo lanu in volne, pridobila pa si je tudi več certifikatov in svoje znanje rada prenaša na mladi rod; ter Janezu Mundi za njegovo dolgoletno delo v različnih društvih in organizacijah, povrhu pa je človek, ki bi si ga vsakdo želel za soseda.
Najvišji priznanji sta prejela Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ivanjkovci in Moški pevski zbor pri Turi-stično-kulturnem društvu Ivanjkovci. V imenu prvega je plaketo prevzela predsednica Vera Vrbnjak, ki nam je povedala, da so v 15 letih delovanja pogosto garali, kar pa se je poznalo tudi po priznanjih
in povabilih. Zbor je trikrat nastopal v Ljubljani na odprtem odru kot otvoritveni zbor festivala za tretje življenjsko obdobje, enkrat pa so nastopili tudi v družbi najboljših slovenskih zborov. Njegov strokovni vodja je Jože Barin Turica. Trenutno v njem poje 14 članov, bilo pa jih je tudi več, a ker so pevci starejši, jih pri udejstvovanju pogosto ovira bolezen. V repertoarju imajo širok izbor pesmi od umetnih, slovenskih ljudskih, cerkvenih pa vse do tujih. Ob petletnici delovanja so izdali kaseto, ob nedavni 15-letnici pa zgoščenko.
Predsednik moškega pevskega zbora Stane Polak je
povedal, da se plakete KS zelo veselijo, saj za njo stoji veliko odrekanja. Zbor je letos praznoval 20-letnico, nastopa pa ob najrazličnejših priložnostih v kraju. Radi gredo tudi na gostovanja, letno tako zberejo od 15 do 20 nastopov. V zboru, ki je zrasel iz okteta, je trenutno 16 pevcev, včasih tudi 20. Pohvalijo se lahko z bogatim programom, ki ga pripravljajo pod vodstvom zborovodje Branke Fifnje.
V kulturnem programu prireditve je zaigrala domača godba na pihala, v osrednjem delu pa so ob pomoči učiteljev nastopili tudi učenci OŠ Ivanjkovci.
Viki Ivanuša
Križevci • 14. praznik občine
Majhna, a izjemno razvita občina
Občina Križevci pri Ljutomeru je v minulih dneh obeležila 14. praznik. Gre za eno najmanjših od 212 občin v Sloveniji, a le po številu prebivalcev, ne pa tudi po razvoju.
V pomurskem prostoru je tretja najbolj razvita občina -pred njo sta Murska Sobota in Odranci, zato je tudi njen župan Branko Belec na osrednji slavnostni prireditvi izrazil veliko zadovoljstvo z dosežki na številnih področjih. »Gradimo ceste, pločnike, vodovode, kanalizacijo, zgradili smo vrtec, obnovili osnovno šolo, uredili sodobno vaško jedro in še bi lahko našteval,« je dejal Belec. Izpostavil je izjemno uspešno delovanje več kot 30 društev, ki jih v občini podpirajo finančno in moralno.
Minulih leto je bilo obdobje za vas Ključarovci. Nedavno je bila odprta nova cesta s pločnikom in javno razsvetljavo, narejeno je bilo krožišče, zgrajena kanalizacija in obnovlje-
no vodovodno omrežje. Pričakovati je, da bodo Ključarovci postali eno najlepših naselij v občini. Kot je poudaril Branko Belec, pa je pred njimi še veliko delovnih izzivov. Zlasti bo treba bistveno več narediti na področju turizma, najaktualnejše vprašanje pa ostaja regionalna cesta Križevci-Sveti Jurij ob Ščavnici.
Slavnostni govornik pred številnimi obiskovalci kulturnega doma v Križevcih je bil poslanec DZ in kandidat za predsednika države na novembrskih volitvah Borut Pahor.
Na slovesnosti so bila podeljena občinska priznanja. Priznanje s plaketo in listino za leto 2012 prejelo Društvo upokojencev Križevci ob
60-letnici uspešnega delovanja. Pisna priznanja so dobili Mirko Rajh iz Stare Nove vasi za dolgoletno ustvarjalno delo v gasilskem in športnem društvu; Beno Farkaš iz Vučje vasi
za poživitev in urejanje naravnega okolja v vasi ter PGD Kokoriči za dolgoletno ustvarjalno delovanje na področju
gasilstva in civilne zaščite.
NŠ
Foto: NS
Župan Branko Belec je najvišje občinsko priznanje za leto 2012 podelil predsedniku Društva upokojencev Križevci Viktorju Slavincu.
Ormož • Kontrola vsebine posod za odpadke
Eni zgledno, drugi porazno
Minulo sredo so zaposleni Komunalnega podjetja Ormož v družbi občinskega inšpektorja Ivana Balažiča in predstavnika Občine Ormož Romana Rozmana opravili pregled vsebine posod za embalažo na območju Koga, v mestu Ormož pa so pregledali naključno izbrane posode za mešane odpadke. Stanje je zelo različno, od ocene odlično do zares grdih primerov.
Ludvik Hriberšek je povedal, da je na terenu precej uporabnikov, ki znajo ločiti frakcije, jih očistijo in umije-jo, da pa so tudi takšni, ki še vedno odlagajo veliko mešanih odpadkov med embalažo: „Na terenu smo slišali najrazličnejše izgovore. Od tega, da so sporne stvari nekontrolirano odvrgli otroci, pa vse do tega, da je to odložil kdo drug. Skratka, nekateri ne želijo priznati svoje napake. Akcija kontrole odpadkov je bila tako preventivne kot kurativne narave. Nekateri
bodo plačali globo, tistim, ki že lepo sortirajo, pa smo s kakšnim nasvetom povedali, kako so lahko še boljši."
Pregledali so posode pri desetih zasebnih hišah in poskušali razložiti uporabnikom, da bo imel ob dobro ločenih odpadkih upravljavec manj stroškov, ti pa bodo manjši tudi za uporabnike, je povedal Roman Rozman.
Judita Jurkovič, ki dela na sprejemu odpadkov na zbirnem centru Dobrava, je povedala, da so najpogostejše napake to, da ljudje odlagajo
neočiščeno embalažo in embalažo, v kateri je še vsebina, ki ni do konca izpraznjena. Med embalažo je še vedno tudi veliko papirja, najdejo pa se še plenice, čevlji in marsikaj drugega. Pri mešanih pa uporabniki najpogosteje napačno odlagajo embalažo in precej bioloških odpadkov, predvsem kuhinjskih, kot so olupki, star kruh, ostanki hrane. Zlasti zadnje povzroča smrad. Pri delu opaža, da nekateri vedo in hočejo, drugi pa še vedno ne vedo, da obstaja zbirni center in da se
Foto: Viki Ivanuša
Med smetmi je bilo tudi veliko zavržene hrane.
Foto: Viki Ivanuša
Če na ekoloških otokih v mestu Ormož ljudje tako neurejeno odlagajo smeti, si lahko predstavljamo, kakšno je stanje na bolj oddaljenih, ki niso tako na očeh.
morajo odpadki sortirati, nekateri so preleni in se poskušajo na najlažji način rešiti odpadkov, tretji tega ne želijo početi. Sicer pa uporabniki pogosto pokličejo na center in sprašujejo za nasvete.
Lepša ko je hiša, slabša je vsebina posode
Na terenu so se vsi sodelujoči nemalokrat prepričali o tem, da ljudje, ki imajo zgle-
Hajdina • Podpis pogodb za kanalizacijo, razsvetljavo in pločnik
Kanalizacija za novih 74 gospodinjstev
V prostorih Občine Hajdina so 30. avgusta podpisali pogodbe za izgradnjo kanalizacije v Slovenji vasi in Gerečji vasi ter Hajdošah, prav tako pa tudi pogodbo za izgradnjo javne razsvetljave z ureditvijo pločnika na odcepu Skorba-Hajdoše. Pri kanalizacijskih projektih je pogodbeni izvajalec del Cestno podjetje Ptuj, pri izgradnji javne razsvetljave z ureditvijo pločnika pa tudi Elektro Maribor.
Pri projektu izgradnje kanalizacije v naseljih Slovenja vas in Gerečja vas je sofinancer-ka v višini 54 tisoč evrov tudi država. Celoten projekt brez DDV je vreden dobrih 180 tisoč evrov, dela pa naj bi bila predvidoma zaključena 2. oktobra letos.
V Slovenji vasi bodo zgradili dva kanala v dožini 203 in 258 metrov, na kanalizacijo se bo lahko priključilo 22 gospodinjstev. Z izgradnjo treh kanalov v dolžini 414 metrov, 106 in 57 metrov bodo v Gerečji vasi omogočili priključitev 28 gospodinjstev. Trije kanali v dolžini 81,70 metra, 178 in 204 metre v Hajdošah, ki naj bi bili glede na podpisano pogodbo dokončani do konca oktobra letos, vrednost pogodbenih
del je dobrih 105 tisoč evrov (brez DDV), pa bodo omogočili priključitev na kanalizacijo še 24 gospodinjstvom. Skoraj 143 tisoč evrov brez DDV pa je vrednost pogodbenih del za izgradnjo javne razsvetljave z ureditvijo pločnika, odcep Skorba-Hajdoše. Razsvetljavo bodo zgradili v dolžini 1160 metrov, postavili bodo 29 kandelabrov in dva biča na prehodih za pešce. Pločnik je delno na tej potezi že zgrajen, v avgustu podpisana pogodba predvideva izgradnjo le še na razdalji 280 metrov. V celoti bo projekt realiziran do konca maja leta 2013, je povedal haj-dinski župan Stanislav Glažar.
Višina prispevka za priključitev na kanalizacijo je odvisna od velikosti parcele in velikosti
hiše oziroma števila članov gospodinjstva.
Krajane so oziroma bodo pred gradnjo povabili na informacijske sestanke, na katerih
so jih oziroma jih bodo seznanili o načrtovanih delih in ter-minskem poteku del. V Gerečji vasi je bil 4. septembra.
MG
V imenu Občine Hajdina je pogodbe podpisal župan Stanislav Glažar, v imenu Cestnega podjetja Ptuj pa izvršni direktor Martin Turk.
dno urejeno hišo in okolico, za svoje odpadke še vedno ne skrbijo in ravnajo po starem reku, ki ga poznamo v teh krajih: „Vuni juj, notri fuj."
Na vprašanje o razlogih za nedisciplino in kako jo odpraviti so predstavniki komunale najprej pomislili, da bi v prihodnosti bolj oza-veščali in obveščali uporabnike, čeprav so v začetku leta vsem gospodinjstvom poslali zloženke z navodili za ločevanje odpadkov, na zabojniku za embalažo pa z velikimi tiskanimi črkami lepo piše, kaj spada vanj. Po drugi strani pa bodo od opozarjanja očitno morali preiti h kaznovanju, saj so doslej poskušali na lep način, kar pa jih ni pripeljalo daleč. Morda bo drugače, ko bodo kršitelji posledice čutili v denarnici. Drugod po Sloveniji se izrekajo globe že za manjše nepravilnosti, na ormoški komunali pa so se odločili, da se bodo osredotočili na večje kršitve. Višina globe, ki jo lahko posameznik dobi za takšne prekrške, je od 125 do 800 evrov, oglobljene pa so lahko tudi pravne osebe. Pri postopkih lahko sodeluje okoljska inšpekcija, občinski inšpektorat pa tudi tržni inšpektor. Takšne akcije bodo v prihodnosti postale redne, Ormož ne bo oaza brez nadzora.
Pri pogovoru s krajani na terenu so slišali tudi, da nekateri želijo rešiti problem tako, da bi odjavili posodo. Ludvik Hriberšek pravi, da to ni mogoče, saj občinski odlok določa, da mora vsak imetnik odpadkov imeti posodo za
odpadke, ki se odvaža znotraj javne službe. V primeru odjave je tudi predvidena globa.
Občinski inšpektor Ivan Balažič si je natančno ogledal stanje, naredil zapisnike in se bo po razmisleku in proučitvi vseh indicev verjetno odločil za nekaj glob, saj je naštel šest nepravilnosti. Na terenu so našli tudi nekaj znakov, ki bi morda lahko služili za nadaljevanje postopkov drugim pristojnim službam.
Katastrofalni ekološki otoki
Na ekoloških otokih je stanje zares katastrofalno. V Šalovcih so pregledali njegovo vsebino in našli ostanke piknikov, domačih živali in drugo. Med odpadki so našli tudi nekaj predmetov z imeni, za katera upajo, da bodo dovolj za ukrepanje pristojne inšpekcije.
Stanko Kirič, voznik tovornjaka za pobiranje odpadkov, nam je povedal, da pri delu na terenu opaža, da veliko ljudi na ekološkem otoku embalaže ne pospravi v kontejnerje, ampak jo pustijo ob kontejnerjih v posodi, v kateri so jo prinesli na otok. S tem mu naredijo veliko dodatnega dela.
Pri pregledu vsebine odpadkov pa človek dobi občutek, da kriza le ni tako huda, kot ljudje radi povedo, saj so našli veliko zavržene hrane. Ljudje očitno ne čutijo potrebe, da bi lahko rezerve denarja iskali tudi v boljši izrabi hrane.
Viki Ivanuša
Foto: TM
Ptuj • Knjižnice pobratenih mest
Pobratena mesta, knjižnice in ljudje
V četrtek smo na Ptuju gostili predstavnike knjižnic vseh šestih s Ptujem pobratenih mest in visoke predstavnike držav, v katerih te delujejo. Idejna zasnova in izpeljava projekta je delo Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, v kateri so poskrbeli, da so se v štirih dneh postavili temelji za trajno medkulturno sodelovanje, promocijo knjižnic, krepile pa so se tudi prijateljske vezi med sodelujočimi mesti in državami.
Nastopila je tudi zasedba Cantilena.
Foto: DK
S smelo zastavljenim projektom Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje je Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v celoti uresničila zastavljene cilje in v naše mesto pripeljala predstavnike vseh šestih knjižnic, ki delujejo v mestih, pobratenih s Ptujem. Kot idejni snovalci in koordinatorji projekta so za realizacijo porabili dobro leto, projekt pa sta podprli tudi Mestna občina Ptuj in zavod Evropska prestolnica kulture 2012.
„Od ideje do realizacije je preteklo kar nekaj časa. Najprej se nas je lotil dvom, ali smo ob tako velikem obsegu dela sposobni izpeljati še dva tako pomembna projekta, kot sta zapuščina dr. Štefke Cobelj in projekt povezovanja knjižnic s Ptujem pobratenih mest. Seveda pa tudi dvom, kako se bodo odzvali v knjižnicah drugih mest. Dvom se je razblinil takoj, ko smo že leta 2010 dobili odgovore direktoric in direktorjev teh knjižnic, da bodo pri projektu z veseljem sodelovali. Iz ideje so nastajali obrisi, ki so začeli dobivati vsebino. Šele nedavno pa sem zaznal pomembno simboliko projekta, ki ga predstavljamo. S ponosom lahko rečem, da se kolektiv, ki ga vodim, in drugi kolektivi partnerskih knjižnic vračamo h koreninam, k idejam evropske prestolnice kulture," je v uvodnem govoru na predstavitvi projekta dejal mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice
DK
Slavnostni govornik dr. Božo Cerar
Ivana Potrča Ptuj.
Kot je pojasnil, gre za pomemben projekt z več vidikov. Omenjeno sodelovanje je prvi čezmejni projekt ptujske knjižnice, pri katerem so se povezali s kar šestimi knjižnicami: Knjižnico Sveti Sava iz Arande-lovca, mestnimi knjižnicami iz Banske Štiavnice iz Slovaške, iz kraja Saint-Cyr-sur-Loire iz Francije, iz Burghausna iz Nemčije, varaždinsko knjižnico in narodno knjižnico iz makedonskega Ohrida.
Predstavniki vseh knjižnic so na Ptuj prispeli v četrtek, ko je bilo tudi uradno odprtje projekta, na strokovnem posvetu pa so se družili kar štiri dni. „Različnost mest na številnih področjih je naše največje bogastvo. Različnost kot tista, ki jo moramo upoštevati kot pomemben dejavnik sodelovanja, predvsem pa bogatenja svojih poklicnih in osebnih izkušenj.

Foto: DK
Direktor ptujske knjižnice mag. Matjaž Neudauer
Spoštovati moramo dejstva, ki so pogojevala nastanek in razvoj knjižničarstva v teh državah, in pogoje sodobnega časa, ki jih ta položaj opredeljuje danes. Iz različnosti se moramo tudi učiti, saj v njih najdemo številne spodbude za razvoj v lokalnih okoljih, kjer delujejo knjižnice pobratenih mest," je še o dogodku in njegovem pomenu povedal Neudauer. Prepričan je, da je bilo tokratno strokovno srečanje odlična priložnost tudi za izmenjavo strokovnih izkušenj.
Sočasno z odprtjem posveta ter predstavitvijo projekta Knjižnice pobratenih mest in njihovo medkulturno sodelovanje je izšla monografija Knjižnični kaleidoskop, z njo pa želijo, kot pravijo, postaviti zrcalo sami sebi. Tako so jo poimenovali tudi zato, ker jo bodo lahko brali bralci v različnih državah, saj so besedila
v izvirnih jezikih omenjenih dežel. Monografija ponuja tudi nekaj statističnih podatkov o knjižnicah ter vpetosti teh v domača okolja. Izvlečki iz knjige so predstavljeni tudi na razstavi, ki so jo ob tej priložnosti odprli na Ptuju.
Kot pravi Neudauer, se bodo tudi v prihodnjem letu trudili, da razširijo sodelovanje. Ker takšnega projekta še ni bilo in je ideja o sodelovanju knjižnic pobratenih mest edinstvena, je toliko pomembnejša. Posebna je tudi zato, ker ruši različne ovire, med državami in mejami, ki po navadi ločujejo knjižničarje.
S projektom so v ptujski knjižnici vzpostavili pomembno medkulturno sodelovanje, s katerim so postavili temelje za trajno medkulturno povezovanje, okrepili medsebojno sodelovanje na različnih ravneh in promovirali slovenske splošne
knjižnice ter knjižnice s Ptujem pobratenih mest.
Slovesnost ob odprtju, ki smo ji bili priče tokrat, pa ni bila posebna zgolj zato, ker je bilo prisotnih kar nekaj visokih uradnikov sedmih držav, temveč ker je ponudila raznolik in pester program.
Govoru direktorja ptujske knjižnice je sledil nagovor slavnostnega govornika dr. Boža Cerarja, državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve. Nad idejo in izvedbo projekta je bil navdušen: „Zdi se mi zelo pozitivno, da je Ptuj kot partnersko mesto znotraj projekta Evropske prestolnice kulture 2012 našel prostor tudi za knjige in knjižnice, ki so njihov dom." EPK je predstavil kot izjemen projekt, ki ponuja veliko možnosti in promovira našo državo.
Dejal je, da jo je treba razumeti kot veliko priložnost in
gonilno silo za razvoj kulturnega ustvarjanja in sodelovanja. „Iz sodelovanja pa se vedno rodijo dobre, pozitivne zgodbe," je še prepričan Cerar. Dejal je, da lahko pri tem pomaga tudi država, saj lahko ravno s projekti, kot je ta, dejansko zaživi koncept medkulturnega dialoga. „Medkulturni dialog je v prvi vrsti odvisen od nas," je še dodal.
Cilj, da se vzpostavi mreža evropskih splošnih knjižnic, je Cerar ocenil kot dober in smel ter dejal, da lahko Knjižnica Ivana Potrča Ptuj pri tem računa na pomoč državnih institucij.
Tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, je bil zelo zadovoljen z realizacijo projekta. Prepričan je, da imajo knjižnice posebno v obdobju, ko je moč prihodnosti v znanju, še kako velik pomen. Gibalo napredka posamezne knjižnice je po njegovem mnenju odvisno od sposobnosti te. Razlikovale naj bi se tudi po tem, kakšne korake so sposobne narediti v socialnem in izobraževalnem smislu. „Tudi knjižnice postajajo stičišča novih razvojnih poti," je še dejal Čelan.
Zanimivim začetnim govorom pa je sledil drugi del odprtja, v katerem sta bila v središču glasba in recitiranje. S svojo leposlovno literaturo v izvirnem jeziku so se predstavile vse sodelujoče knjižnice. Te so izbrale dela avtorjev mest ali držav, iz katerih prihajajo, predstavili pa so jih ptujski igralci: Igor Samobor, Nenad Tokalic - Nešo, Helena Peršuh in Vojko Belšak.
Odlični interpreti so pričarali čarobno vzdušje na dvorišču ptujske knjižnice, ki je od četrtka naprej bogatejša za še eno pomembno izkušnjo.
Dženana Kmetec
Podlehnik • Večer ljudskih pesmi	Tovrstno petje obujj pred-
vsem po spominu, vadijo pa redno, vsak teden enkrat, ko pre-
Ljudsko petje ne bo zamrlo
govorijo z vodjo Lojzko Merc. Pojejo triglasno, pri čemer ena
Podlehniške ljudske pevke Trstenke, ki jih že leta uspešno vodi Lojzka Merc, so letošnjo enajstletnico de- od pevk poje naprej, začenja lovanja zaznamovale s tradicionalnim koncertom ljudskih pevk in pevcev ter ljudskih godcev pod imenom pesem, druge se ji pridružijo.
Ustavi se tam, kjer pojo.
Medse so letos v goste ob številnih skupinah, ki so v petek zvečer dodobra zapolnile staro podlehniško kulturno dvorano, povabile tudi Folklorno skupino Bolnišnice Ptuj, ki je ob zaključku uradnega dela koncerta zbranim predstavila in odplesala venček ljudskih plesov.
Sicer pa je bila udeležba ljudskih skupin na petkovem večernem pevskem druženju ena od rekordnih; na odru so se namreč poleg gostiteljic, Tr-stenk, ki so zapele Holaj, holaj, fantje, vstajajte in To je veselje Štajerca, s po dvema pesmima predstavili še: Paridolska godca, ljudske pevke iz Jablovca (na posnetku), ljudske pevke žanjice iz Cirkovc, pevci Kopači KFD Podlehnik, pevci ljudskega petja KD Pobrežje, pevke ljudskih pesmi PD Ruda
Kadar ena od njih poje glas na
Sever iz Gorišnice, godci s Ti-nja, ljudski pevci KUD Trta iz Zavrča, Sestre Kopinske iz KD Cirkulane, Paridolski pevci in ljudski pevci iz Račne. Zaključek pevskega večera je izzvenel v skupnem nastopu vseh sodelujočih, ki so zapeli Eno drev'ce mi je zraslo.
Zbrane na srečanju je med drugimi pozdravil tudi pod-lehniški župan Marko Maučič, ki je pohvalil ustvarjanje in delo Trstenk ter poudaril pomen ljudskega petja kot oblike ohranjanja nesnovne dediščine naših prednikov.
Podlehniške Trstenke sicer veljajo za eno najkvalitetnejših skupin ljudskih pevk, ki ohranjajo lokalno, haloško ljudsko triglasno petje. Že nekaj časa pa uspešno obujajo še četrti glas, t. i. „petje na tretko", ki ga praktično ni slišati več nikjer.
Utrinek z letošnjega večera ljudskega petja, ki so ga pripravile podlehniške ljudske pevke Trstenke
tretko, se ta vzdigne najvišje.
Leta 2009 so izdale pesmarico Ustavi se tam, kjer pojo, zbirko haloških ljudskih pesmi (v njej je zbranih kar 91 besedil ljudskih pesmi), o kateri je Jasna Vidakovič, muzikologinja in dobra poznavalka slovenske ljudske glasbe, v predgovoru zapisala: „Trstenke so potomke nekdanjih haloških pevcev in pevk. So najbližje tradiciji, občutenju starosvetnosti krajev in njihove kulture, zato se zavedajo, da domačega jezika in pesmi tako pristno ne bo nihče drug ne negoval in ne ohranil.". Poleg tega se Trsten-ke lahko pohvalijo s številnimi nastopi po vsej državi, pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pa so bile večkrat izbrane na regijska in državna srečanja. Del njihovega širokega repertoarja je zbran in posnet na dveh zgoščenkah: Vse je veselo, kar živi in Trikrat tri je devet, vsaki mora svojo pet.
Petkov večer ljudskih pevcev in godcev se je po nastopih nadaljeval ob domačem prigrizku in prijetnem druženju vseh zbranih v podlehniški dvorani.
SM
Foto: SM
Rim • Predsednik Evropske komisije Barroso:
ECB mora ukrepati ob šibki monetarni integriteti
Rim, 6. septembra
(STA) - Naloga Evropske centralne banke (ECB) ni, da financira vlade, a v razmerah, ko manjka monetarna integriteta in če se države zavežejo k strogi fiskalni disciplini,
Foto: consiNum.europa.ae je ECB dolžna ukrepati,
je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki se je v Rimu srečal z italijanskim premierom Mariom Montijem.
Monti je na novinarski konferenci odločitev ECB ocenil kot pomemben korak naprej, ki vodi v bolj zadovoljivo upravljanje v evrskem območju.
Podrobneje same današnje odločitve ECB o neomejenem odkupu državnih obveznic na položaj Italije ni želel komentirati, saj da morajo odločitev ECB najprej dobro preučiti. Je pa znova poudaril, da Italija glede na ekonomsko realnost še vedno plačuje previsoke obresti.
Tudi Barroso se do konkretne odločitve ECB ni želel podrobneje opredeljevati, saj da to ni v njegovi navadi. Na novinarsko vprašanje, ali ECB z današnjo odločitvijo zapolnjuje manko v odločanju ostalih evropskih institucij, pa je odvrnil, da imajo evropske institucije različne vloge in da druga druge ne morejo nadomeščati.
ECB, tako Barroso, deluje povsem neodvisno in v okviru svojega mandata, torej zagotavljanja integritete monetarne politike in cenovne stabilnosti. Glede same monetarne unije pa je dodal, da sta zaradi neposrednih učinkov, ki jih imajo odločitve posamezne vlade na vse druge države, nujno potrebna tudi proračunska disciplina in skupen fiskalni nadzor.
Monti in Barroso sta se sicer strinjala, da lahko evrsko krizo države premagajo le skupaj. Monti je ob tem dodal, da Italija Evropski komisiji in skupnemu odločanju držav članic Evropske unije pripisuje veliko vlogo in da ne dvomi v sposobnost EU, da bo našla navdih za izhod iz krize.
Glede Italije je Barroso izrazil optimizem, da se bo z vrnitvijo zaupanja v državo znižal tudi javni dolg in da se bo Italija zato lažje zadolževala, kar pa bo prineslo gospodarsko rast in delovna mesta. Prepričan je, da je država na dolgi, a pravi poti, ki bo še posebej mladim prinesla blaginjo in upanje.
Monti in Barroso bosta, kot sta pojasnila, danes spregovorila o spodbujanju gospodarske rasti v EU, o možnostih za tesnejše povezovanje skupnosti, še posebej o okrepitvi gospodarske in monetarne unije. (sta)
New York • Ameriški zasebni delodajalci so avgusta ustvarili 201.000 delovnih mest več, kot so jih ukinili, kažejo danes objavljeni podatki družbe za upravljanje s kadri in plačnimi listami ADP. Število neto ustvarjenih delovnih mest je bilo avgusta v ZDA višje kot mesec pred tem in je preseglo napovedi analitikov. Ameriški zasebni delodajalci so julija ustvarili 173.000 več delovnih mest, kot so jih ukinili, analitiki pa so za avgust napovedovali 143.000 neto ustvarjenih delovnih mest, poročajo tuje tiskovne agencije. Število neto ustvarjenih delovnih mest je bilo avgusta najvišje po marcu.
Bruselj • Evropska komisija je danes sprožila protidumpinško preiskavo glede uvoza solarnih panelov in njihovih ključnih sestavnih delov, ki prihajajo s Kitajske. Komisija je s tem ugodila pritožbi združenja evropskih proizvajalcev fotovoltaičnih celic EU ProSun, ki jo je slednje vložilo 25. julija, so danes sporočili iz Bruslja. V združenju EU ProSun opozarjajo, da solarni paneli in njihovi ključni sestavni deli, uvoženi s Kitajske, na evropski trg prihajajo po cenah, ki so nižje od tržnih. Preiskava bo trajala 15 mesecev, komisija pa lahko začasne protidumpinške ukrepe naloži v roku devetih mesecev, če bo dovolj očitnih dokazov o dumpingu. Glede na vrednost uvoza je to največja protidumpinška pritožba, ki jo je doslej prejela Evropska komisija. Kitajska je v EU lani izvozila za 21 milijard evrov solarnih panelov in njihovih ključnih sestavnih delov, so navedli v Bruslju.
Rim • Italijanski turistični delavci so nad letošnjo poletno turistično sezono razočarani. V zgodovini italijanskega turizma se še ni zgodilo, da bi avgusta upadlo število gostov v hotelih, pravijo v hotelirskem združenju Federalberghi, kjer ugotavljajo, da so sezono delno rešili le tujci. V hotelih je letos avgusta v primerjavi z lani počitnikovalo za 1,1 odstotka manj turistov, od tega tri odstotke manj Italijanov, medtem ko je bilo tujcev za 2,1 odstotka več. Julija je bil padec kar petodstoten, ugotavljajo v združenju. Še slabši so kazalniki za prvih osem mesecev leta. Turistični obisk se je v primerjavi z lani zmanjšal za 2,6 odstotka, prihodki od prodaje pa tako zaradi manjšega obiska kot številnih znižanj cen ponudb kar za okoli deset odstotkov.
Atene • Stopnja brezposelnosti v Grčiji se je junija zvišala na 24,4 odstotka, brez dela pa je tako več kot 1,2 milijona Grkov, kažejo danes objavljeni podatki državne statistične agencije. Od maja letos se je število brezposelnih v Grčiji zvišalo za 50.000, od junija lani pa za 358.000. Še naprej gospodarsko krizo v državi najmočneje čutijo mladi. Med ljudmi, starimi do 24 let, stopnja brezposelnosti dosega kar 55 odstotkov. Od leta 2007 se je grška brezposelnost skoraj potrojila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sindikati grško vlado opozarjajo, da bo stopnja brezposelnosti presegla 30 odstotkov, v kolikor bodo Atene vztrajale pri strogih varčevalnih ukrepih.
Seul • Južnokorejski proizvajalec elektronike Samsung je po vsem svetu prodal že 20 milijonov pametnih telefonov galaxy S III. Na prodajne police je najnovejši model priljubljenega mobilnika poslal konec maja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Samsung je v Evropi prodal šest milijonov primerkov omenjenega telefona, v Aziji 4,5 milijona, v Severni Ameriki pa štiri milijone, sporočajo iz južnokorejskega proizvajalca. »Samsung III se prodaja trikrat hitreje kot predhodnik galaxy S II in šestkrat hitreje kot prva verzija telefona galaxy S,« so zapisali v sporočilu za javnost. (sta)
Atene • Grki spet na nogah
Ponovni protesti policistov proti varčevalnim ukrepom
Približno 50 članov sindikata grške policije je konec tedna blokiralo vhod v centralo policije za obvladovanje protestov v Atenah, s čimer so protestirali proti novim varčevalnim ukrepom in skušali preprečiti odhod policistov proti Solunu. Velike protivladne demonstracije pa so sindikati organizirali še v soboto ob odprtju grškega trgovinskega sejma.
Po približno dveh urah je posredovala policija za obvladovanje protestov in demonstrante razgnala. Člani sindikata so sicer zahtevali pisno zagotovilo, da se
njihove plače ne bodo znižale.
Poleg tega so protestirali, ker jim doslej še niso izplačali dodatkov za nočne izmene in nadure za minula leta. Že v sredo so policisti protestirali pred direkcijo policije v Atenah, pa tudi pred sedežem grškega premiera Antonisa Sa-marasa.
Policisti nasprotujejo znižanju plač, saj bi v tem primeru mlajši policist zaslužil približno 600 evrov na mesec. Med grškimi javnimi uslužbenci, ki so že dve leti na udaru zaradi varčevanja, bodo novi ukrepi prizadeli predvsem policiste, gasilce in pripadnike obalne straže, ki za danes načrtujejo nadaljnje proteste v Atenah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Znižanje plač je del novih varčevalnih ukrepov v višini približno 1,6 milijarde evrov.
Celoten najnovejši varčevalni paket, s katerimi si Grčija želi zagotoviti nadaljnjo finančno pomoč EU, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke, je sicer prvotno znašal 11,5 milijarde evrov za obdobje do konca leta 2014, sedaj pa bi lahko dosegel 13,5 milijarde evrov.
Med ukrepi so znižanje pokojnin v višini 3,5 milijarde evrov, varčevanje v zdravstvu v višini 1,47 milijarde evrov in zmanjšanje izdatkov za obrambo za 517 milijonov evrov. (sta)
Madrid •
Pravni zastopnik WikiLeaksa Garzon odkriva:
Tožilstvo v ZDA že pripravlja primer proti Assangeu
V** v A kl ^ k
Foto: badenzeitung.de
Pravni zastopnik ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea, nekdanji španski sodnik Baltasar Garzon je izrazil prepričanje, da ameriško tožilstvo na skrivaj pripravlja postopek proti Assan-geu zaradi WikiLeaksove objave tajnih ameriških diplomatskih depeš.
Garzon, ki je znan predvsem po izdaji mednarodnega zapornega naloga za nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta, je prepričan, da v ZDA že teče preiskava v zvezi z Assange-om in WikiLeaksom.
Kot je pojasnil, to dokazujejo izjave oseb, ki so pričale v primeru ameriškega vojaka Bradleya Manninga, ki naj bi WikiLeaksu posredoval zaupne dokumente, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Postopek proti Assangeu obstaja,« je novinarjem v Madridu zatrdil španski odvetnik in pojasnil, da obtožnica proti Assangeu formalno resda še ni bila vložena, »a po mojih izkušnjah lahko to storijo v samo 24 urah«.
Kot je napovedal, bodo »vprašali ameriške oblasti, naj povedo, ali so sprožile postopek proti WikiLeaksu, ki bi vplival na Assangea«. Garzon je sicer prepričan, da se ZDA na to ne bodo odzvale.
Povedal je še, da izročitvi As-sangea na Švedsko ne nasprotuje, vendar pa želi pred tem zagotovila, da ga Švedska ne bo izročila naprej ZDA.
41-letni Assange se od junija nahaja na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Tja se je zatekel, potem ko je na britanskih sodiščih izgubil bitko proti izročitvi Švedski, kjer ga želijo zaslišati v zvezi z obtožbami o spolnih napadih. Boji se, da bi ga Švedska izročila ZDA, kjer bi mu sodili zaradi objave tajnih depeš.
Ekvador mu je nedavno podelil politični azil, kar je sprožilo diplomatski spor med Quitom in Londonom. Ker so ga britanske oblasti kljub azilu odločene aretirati in izročiti, ustanovitelj WikiLeaksa zaenkrat ostaja ujet na veleposlaništvu. (sta)
Luxembourg •
Eurostat potrdil oceno:
0,2-odstotni četrtletni padec BDP v območju evra
Bruto domači proizvod (BDP) se je v državah evr-skega območja v drugem če-
trtletju v primerjavi s prvim četrtletjem skrčil za 0,2 odstotka, je v danes objavljeni drugi oceni potrdil evropski statistični urad Eurostat. Popravil pa je podatke o četrtletnem padcu BDP v EU, ki je bil 0,1-odstoten in ne 0,2-odstoten, kot je bilo sprva ocenjeno.
V medletni primerjavi je gospodarska dejavnost v območju evra upadla za 0,5 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 0,3 odstotka. Eurostat je sicer sprva padec gospodarske dejavnosti v območju evra in EU na letni ravni ocenil na 0,4 in 0,2 odstotka.
Poraba gospodinjstev se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim zmanjšala za 0,2 odstotka, tako v območju evra in EU (v prejšnjem četrtletju se je zmanjšala za 0,2 in 0,1 odstotka). Izvoz območja evra se je povečal za 1,3 odstotka, izvoz EU pa za en odstotek (v prejšnjem četrtletju se je povečal za 0,7 in 0,5 odstotka).
Uvoz območja evra se je povečal za 0,9 odstotka v območju evra in EU (v prejšnjem četrtletju je v obeh območjih upadel za 0,2 odstotka).
Gospodarska dejavnost v Sloveniji se je po podatkih Eu-rostata v drugem trimesečju na četrtletni ravni skrčila za en odstotek, na medletni ravni pa za 2,2 odstotka.
Eurostat je objavil tudi primerjavo z ZDA in Japonsko. V ZDA je BDP v drugem četrtletju beležil 0,4-odstotno rast, potem ko so v prvem četrtletju beležili 0,5-odstotno rast. Japonski BDP pa se je v drugem četrtletju povečal za 0,3 odstotka, potem ko je bila rast v prvem četrtletju 1,3-odstotna.
Na medletni ravni se je BDP v ZDA okrepil za 2,3 odstotka, japonski BDP pa za 3,6 odstotka. (sta)
Ankara • V neurju potonila ladja
Ob obali Turčije utonilo več kot 60 ilegalnih priseljencev
Ob zahodni obali Turčije je v četrtek zvečer v neurju potonila manjša ladja, ki je prevažala nezakonite priseljence, namenjene v Evropo. Pri tem je po za zdaj dokončnih podatkih umrlo 61 ljudi, med njimi 31 otrok, več kot 40 ljudi so reševalci uspeli rešiti, poročajo tuje tiskovne agencije.
Večina prebežnikov, ki jih je prevažala manjša ribiška ladja, je po podatkih lokalnih oblasti prišla iz arabskih držav, pretežno iz Sirije in Iraka, namenjeni pa naj bi bili v Veliko Britanijo.
Kakih 20 metrov dolga ladja naj bi prevažala več kot 100 ljudi, v nesreči pa je po podatkih lokalnih oblasti med drugimi umrlo 28 otrok in trije dojenčki. Reševalci so popoldne prekinili reševalne akcije na kraju, kjer je potonila ladja, še vedno pa jih nadaljujejo ob obali. Morebitne preživele bodo iskali še prihodnje tri dni, so še sporočile lokalne oblasti.
Ladja naj bi davi izplula iz turške vasice Ahmetbeyli, nato pa jo je zajelo neurje, zaradi česar je le 100 metrov od obale trčila ob skale in posledično potonila. Kapitan in njegov pomočnik, oba turška državljana, sta med preživelimi, oblasti pa so ju priprle.
Turčija je v zadnjem času postala izhodiščna točka za množice, ki poskušajo nezakonito vstopiti v Zahodno Evropo. Večina jih poskuša po morski poti priti do grških otokov in od tam nadaljevati pot v zahodnoevropske države. Pri tem pogosto pride do nesreč na morju. (sta)
Peking • Trg
mobilnega interneta
Microsoft bo na Kitajskem zaposlil dodatnih 1000 ljudi
Ameriški tehnološki velikan Microsoft bo letos na Kitajskem zaposlil dodatnih več kot 1000 ljudi ter povečal investicije v raziskave in razvoj za 15 odstotkov. Podjetje namreč želi na hitro rastočem kitajskem trgu mobilnega interneta dohiteti tekmece, kot sta Apple in Google.
Omenjeni dodatni zaposleni bodo okrepili obstoječo 4500-glavo Microsoftovo ekipo na Kitajskem. Te kadrovske okrepitve bodo deležni razisko-valno-razvojna in marketinška dejavnost ter oddelek za storitve za stranke, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Obenem bodo v Microsoftu kot omenjeno za 15 odstotkov
povečali investicije v raziskave -lani so v ta namen na Kitajskem porabili 500 milijonov dolarjev. Za približno enak odstotek se bo povečalo tudi število zaposlenih v raziskavah in razvoju - trenutno jih na tem področju dela 3000.
S tem se bo še zaostril konkurenčni boj na kitajskem trgu mobilnega interneta, katerega privlačnost za investitorje se kaže v podatku, da je julija že 388 milijonov ljudi dostopalo do spleta prek mobilnih telefonov in drugih naprav z brezžičnim dostopom do interneta.
Skupno je sicer Kitajska konec julija imela 538 milijonov internetnih uporabnikov, kažejo podatki kitajske organizacije China Internet Network Information Center.
Microsoft na tem področju stavi na mobilno različico svoje najnovejše izdaje operacijskega sistema Windows, poimenovane Windows 8. Ob tem namerava angažirati več lokalnih partnerjev za razvoj mobilnih aplikacij za kitajski trg ter razširiti svojo ponudbo storitev s področja računalništva v oblaku na Kitajskem.
Vendar pa na trg vstopa z zaostankom za ameriškim Applom in zlasti Googlom, katerega sistem Android je na Kitajskem zelo razširjen. Android je namreč v drugem četrtletju zasedal 76,7-odstoten delež na trgu pametnih mobilnikov, kažejo podatki analitske hiše Analysys International. (sta)
Foto: nationalpost.com
Ptuj • Podjetje Silina, d. o. o.
Še vedno ponudnik celovite storitve avtomobilske dejavnosti
Podjetje Silina, d. o. o., ohranja blagovno znamko Petovia avto, ki je začela delovati že daljnega leta 1956. Od petka, 7. septembra, je na novi (stari) lokaciji, potem ko je prodalo tretjino nepremičnin na Ormoški 23.
„Silina, d. o. o., se je letos odločila za delno prodajo nepremičnin trgovskemu centru Lidl, ki v novembru prihaja na Ptuj. Dejavnost koncesije Renault smo preselili v naše sicer obstoječe prostore, ki smo jih v poletnih mesecih v celoti obnovili in naredili še prijaznejše strankam, kupcem novih vozil in servisnih storitev. Še vedno smo ponudnik celovite storitve avtomobilske dejavnosti na enem kraju, od tehničnih pregledov in registracije vozil, avtopralnice (avtomatske in samopostrežne), prodaje rabljenih vozil, novega prodajnega salona, servisa, ocenitve škod do zavarovanja," je v petek, ko je podjetje pripravilo dan odprtih vrat za
Foto: Črtomir Goznik
Katja Šilec, direktorica podjetja Silina, d. o. o.
stranke in druge, povedala direktorica Katja Šilec.
V prvem polletju letos so dobro poslovali in dosegli nadpovprečne rezultate. V tem obdobju so začeli tudi postopke reorganizacije podjetja in postavljanje novih okvirov delovanja oziroma poslovanja, ki so jih spodbudili nekateri postopki, ki so se začeli proti družbi konec maja letos. Reorganizacijo podjetja so uspešno končali, podjetje Silina še naprej opravlja vse svoje dejavnosti kot doslej, dejavnost koncesije Renault (prodajno-servisne storitve) pa so prenesli na novega najemnika, to je
družbo AHPA (Avtohiša Petovia avto). V družbi Silina število zaposlenih ostaja nespremenjeno. „Zaradi nerazumljivih in nelogičnih odločitev Davčnega urada Ptuj je bila družba Petovia avto, d. d., prisiljena odpustiti več ljudi, prenehati svoje dejavnosti, kar ni bil naš namen, saj je bilo naše poslovanje prilagojeno kriznim časom, ki je zagotavljalo zaposlitev vsem. Nova družba je zaposlila vse tiste, ki jih trenutno potrebuje za nemoteno opravljanje dejavnosti. V družbi Silina, d. o. o., je trenutno 43 zaposlenih, družba AHPA, ki opravlja dejavnost konce-
sije Renault na Ptuju in koncesije Citroen v Mariboru, pa jih skupaj zaposluje 20. Pred reorganizacijo smo imeli skupno 76 zaposlenih."
Petkov dan odprtih vrat so organizirali z namenom, da bi seznanili javnost, da še naprej nemoteno poslujejo, da se kljub reorganizaciji podjetja se za stranke ni čisto nič spremenilo. Direktorica Siline Katja Šilec in še vedno tudi Pe-tovia avta, d. d., je prepričana, da bodo lahko stranke glede na spremenjene standarde Re-naulta dobile še veliko več.
MG
Ptuj • Vabilo v Svet ustvarjalnosti
Odprli center za ustvarjalne
Festival otroške ustvarjalnosti dobiva nadgradnjo v Svetu ustvarjalnosti, je povedala Natalija Resnik Gavez, predsednica društva Čar griča, duhovni in idejni vodja festivala, ki prerašča v celoletni projekt spodbujanja ustvarjalnosti in kreativnega razmišljanja skozi rokodelske veščine in ob hkratnem bujenju notranjega bistva posameznika s predavanji o osebni rasti in samopomoči na enem kraju, na Murkovi 3 na Ptuju.
Kakor pravi Natalija Resnik Gavez, je Svet ustvarjalnosti plod dolgoletnega samorazi-skovanja, ki ji je na pot prinesel odlične, podobno čuteče in misleče posameznike. Odprtje priložnostne razstave del in predstavitev ustvarjalcev, ki jo bodo pospremili potopisno predavanje o Afriki in izvirni glasbeni ter kulinarični program, bo v četrtek, 13. septembra, ob 18. uri na Murkovi 3, v nekdanji prodajalni Benetton, kjer bodo vsi zainteresirani dobili podatke o programu Sveta ustvarjalnosti in programu v prvem mesecu, od 13. septembra do 12. oktobra, ko si bodo skozi delovanje pridobili že dovolj tem za aktivnosti enega leta. Zbrane bosta pozdravila predsednica Sveta ustvarjalnosti Natalija Resnik Gavez in režiser Samo M. Strelec. V
posamezne programe bodo vpisovali ob ponedeljkih, sredah in petkih, med 12. do 17. uro.
Pripravili so programe za otroke, predvsem rokodelske, ki so v vsakdanjih programih za življenje in delo otrok potisnjeni na stranski tir. Gre za področje, ki ni nič manj vredno od udejstvovanja na glasbenem in špornem področju. Približati jim želijo lepopisje, šivanje in krojenje ter še nekatera druga področja, začeli bodo z majhnimi stvarmi in jih nadgrajevali. Otrokom želijo pokazati, da lahko tudi sami izdelajo darila za roj-stnodnevne zabave. Učili jih bodo risanja, obdelovanja gline, grafičnega oblikovanja in fotografiranja. Svet ustvarjalnosti pa želi v svoje programe vključiti tudi odrasle, kar glede na izkušnje z Aye festivala,
ko so za posamezne aktivnosti pokazali veliko zanimanje, ne bo težava. Ponuditi jim želijo sklop predavanj o energijah narave, ki dajejo odgovore na številna vprašanja, ki si jih zastavljamo v vsakodnevnem življenju. Tako naj bi znotraj
Sveta ustvarjalnosti nastala tudi šola modrosti.
Svojevrsten dogodek v prvem mesecu delovanja pa bo javno predavanje o jorubskem luninem koledarju prof. dr. Si-kiruja Salamija - Baba Kinga, ki bo 11. oktobra ob 18. uri za malim odrom ŠC Ptuj.
Murkova 3 na Ptuju, ki bo mesec dni neke vrste 'budni-ca' ustvarjalnosti mladih in malo starejših, je še en v tem trenutku prazen prostor v starem delu Ptuja, ki naj bi mestu ob Dravi pomagal do rasti s številnimi prebujenimi energijami in spretnostmi.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Natalija Resnik Gavez, predsednica Sveta ustvarjalnosti, ki bodo svoje celoletno poslanstvo začel na Murkovi 3 na Ptuju.
Pa brez zamere
Legalizacija
Neznansko bogokletna ideja
V luči vsesplošne krize, kot nam jo želijo podati vladajoči politiki, bi se veljalo zateči k nečemu, kar je preprosto in zastonj, a hkrati vse bolj prezrto: k zdravemu razumu. Zdrav razum bi namreč po avtorjevem globokem prepričanju rešil marsikaj, odpihnil marsikatero puhlico, v greznico zalučal marsikateri drek in na splošno prispeval k izboljšanju klime v naši (geografsko) čudoviti deželi. A kaj, ko je zdrav razum v današnjih časih v tej deželi izjemno ogrožena entiteta. Ljudje tako namesto uporabe zdravega razuma raje sledijo trenutnim vzgibom, nekritičnim mnenjem, strahovom, gostilniškim namigovanjem in seveda lastnim predsodkom. S temi povsem neuporabnimi zadevami bo veliko bralcev najbrž sprejelo tudi idejo, ki bi lahko pomembno prispevala k izboljšanju položaja: legalizacija marihuane. Kanabisa. Trave. Gandže. Da, s to idejo mislim povsem resno. In preden skočite v zrak ter jo ocenite na podlagi prej omenjenih pristopov, berite dalje.
Ko govorim o legalizaciji marihuane, imam v mislih regulirano in od države/pristojnih organov nadzorovano legalizacijo. Podobno kot imajo stvari urejene na Nizozemskem. Nikakor ne mislim, da bi k rešitvi našega položaja doprineslo to, da bi se vsi prebivalci zadevali na polno. To si morda želijo vladajoči, saj bi jim potem bilo še lažje vladati in početi idiotizme; hkrati pa masovno zadevanje naroda ne bi izboljšalo položaja niti za milimeter. Edino, kar bi se spremenilo, je to, da bi bili vsi zadeti, situacija pa enaka (in preden začnete kričati, da je prav to protiargument legalizaciji marihuane, naj vas spomnim, da je pri nas alkohol popolnoma legaliziran, pa ne hodimo vsi prebivalci te dežele nenehno naokrog nažgani kot kante, kot radi pravimo). Ko govorim o legalizaciji, mislim na zakonsko detajlno določene uredbe in predpise, pod katerimi bi specializirani lokali lahko prodajali marihuano, kolačke in podobne izdelke, vsi pa bi bili pod temeljitim in strogim nadzorom pristojnih organov. Govorim o gospodarski panogi, ki bi Sloveniji prinesla marsikaj, na prvem mestu seveda denar. Vse skupaj bi potekalo nekako tako ...
Vlada bi nadzirala uvoz in gojenje marihuane podobno, kot to počne pri alkoholu, tobaku in fosilnih gorivih. Kaj to pomeni? Prvič, da je (še naprej) prepovedana prodaja marihuane 'na črno', torej dilanje marihuane, in drugič, da se od uvoza in gojenja marihuane državi plačujejo trošarine, povsem enako kot za alkohol, tobak in fosilna goriva. To se seveda prevede v dodaten in zelo nezanemarljiv vir dohodka za državno blagajno. Višino trošarin bi lahko vlada poslala tudi v nebo, saj bi si z legalizacijo zagotovili neulovljivo prednost pred vsemi drugimi gospodarstvi (okej, z izjemo Nizozemske). Seveda je k enačbi treba dodati še dvajsetodstotni DDV, kar bi, spet, v erar spet prineslo veliko denarja.
Gremo dalje. Če bi naša država regulirano legalizirala marihuano, bi v hipu postali znani po vem svetu. Nič več zamenjevanja s Slovaško, nič več norčevanja iz majhnosti in seveda nič več ogromnih vsot, namenjenih za (precej neuspešno) promocijo Slovenije v svetu. To pomeni tudi boljše možnosti v tujini za slovenska podjetja, pravzaprav za vse, kar je slovenskega. Časopisi bi se kar grebli, kdo bo napisal bolj izvirno, bolj poglobljeno reportažo o državi, ki je legalizirala marihuano. Da ne govorim o tem, da bi se Slovenija ugnezdila v nevrone milijonov ljudi po vsem svetu, ki tu in tam prižgejo kakšen džojnt. Govorim o milijonih srednješolcev, študentov, izobražencev, ljudi z denarjem. Da, točno tako o milijonih turistov. Trdim, da bi se število turistov, ki letno obiščejo našo (geografsko) čudovito deželo, v primeru legalizacije povečalo za več desetkrat. In ti turisti v Slovenijo ne bi prišli zgolj zaradi tega, da bi pokadili kakšen džojnt, ampak bi sem dejansko prišli na počitnice, na obisk. Pazite - govorim o ljudeh, ki pač radi pokadijo smotko ali dve zelene zeli, ne pa o džankijih. A mislite, da bo kakšen džanki, ki nima niti za naslednji šus, sedel na vlak ali letalo, samo zato da bi lahko pri nas pokadil eno smotko, ki ga tako ali tako niti ne zadene več, saj je navajen trdih drog? Mislite da bi se zaradi legalizacije marihuane povečalo število džankijev in bi na vsakem koraku srečali posušeno človeško kreaturo z iglo v roki? Malo morgen. Trde droge (kokain, heroin, LSD in tako dalje) bi namreč morali preganjati še huje kot zdaj. Skratka, bili bi absolutno nezanimivi za džankije in druge uporabnike trdih drog.
A vrnimo s k turistom. Kot rečeno, ti ne pomenijo zgolj tega, da bi zeleno zel dobro prodajali in s tem polnili državno blagajno, ampak bi učinki daleč presegali zgolj ta biznis. Vsi ti ljudje bi namreč morali nekje prespati. Prenočitve v hotelih, hostlih, zasebnih sobah in tako dalje bi se znatno povečale. To pa seveda pomeni denar za lastnike in (spet) denar za državno blagajno (ne pozabite, DDV, davek na dobiček in tako dalje). Ti ljudje bi morali tudi nekje jesti in piti - to pomeni znatno povečanje zaslužka gostincev in drugih, ki se ukvarjajo s hrano in pijačo. In seveda spet denar za državno blagajno. Ti ljudje, kot omenjeno, bi si želeli ogledati tudi naravne, kulturne in preostale znamenitosti; kar spet pomeni izdaten dvig zaslužka muzejev, kulturnih ustanov, turističnih kmetij, ponudnikov turistično-športnih aktivnosti od Soče pa do Prekmurja in tako dalje. Ti ljudje bi se želeli tudi imeti fino ter se zabavati, kar pomeni dodatne zaslužke za festivale, diskoteke, takšne in drugačne prireditve, sejme in podobne dogodke. Ti ljudje bi se po naši državi morali nekako tudi premikati, kar pomeni dodatne potnike za taksije, avtobuse, železniški promet, skratka, za sredstva javnega prevoza (ne pozabite, če bi kdo pokadil džojnt, bi mu bilo absolutno prepovedano voziti - skratka, prepoved bi bila še hujša od 'alkoholne', ki sicer ne priporoča, a vseeno dovoljuje kozarček ali dva za volanom). In tako dalje, razmislite malce sami. Ali razumete? Vse to pomeni izdatno povečanje pritoka denarja v državni proračun, zaslužka prebivalcev, nova delovna mesta in splošen dvig standarda dežele. Ne gre torej za zadevanje, ampak za poslovni model, za gospodarsko panogo, ki bi znatno pripomogla k vzponu naše države.
Morda porečete, da je marihuana škodljiva sama po sebi ter da pomeni avtocesto do uživanja trdih drog? Naj vas opomnim, da je škodljiv tudi alkohol, po mnenju mnogih precej bolj kot kanabis. In zakaj potem to 'nevarno' substanco na primer v ZDA predpisujejo kot zdravilo za lajšanje težav bolnikom z rakom? Ste že slišali, da bi kakšen zdravnik pacientu z rakom predpisal na primer liter vina ali deset piv na dan? Tudi jaz ne.
Oh, in seveda še nujno pojasnilo - sam nisem uporabnik omenjene zeli. Seveda sem jo že poskusil in tudi inhaliral (v nasprotju z Billom Clintonom, ki menda ni 'vlekel'), a v življenju veliko raje posežem po kozarčku vrhunskega piva.
Gregor Alič
P. S.: Ali ste vedeli, da sta rastlini kanabis in hmelj (ena izmed najpomembnejših sestavin piva, ki je med popitimi alkoholnimi pijačami pri nas na prvem mestu) v sorodu, tako rekoč bratranec in sestrična? Le da je ena rastlina prepovedana, drugo pa masovno uživamo.
Ptuj • Začetek gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka
Končno korak naprej
Dolgoletna prizadevanja, da bi Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka dobila nove prostore, so končno obrodila sadove. Arheologi so v drugi polovici avgusta že začeli izkopavanja, kar je pomemben korak naprej. Že v kratkem bo končan razpis, z izborom izvajalca del pa bo (skorajda) vse urejeno, da se bodo lahko pognali tudi stroji. Še prej pa čaka župane občin soustanoviteljic trdo delo: doseči morajo dogovor o sofinanciranju.
Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj izvaja vzgojno-izo-braževalni proces za otroke z motnjo v duševnem razvoju. Ustanoviteljice regijske šole so: Mestna občina Ptuj, Občina Destrnik, Občina Dornava, Občina Gorišnica, Občina Hajdina, Občina Juršinci, Občina Kidričevo, Občina Majšperk, Občina Markovci, Občina Videm, Občina Zavrč, Občina Žetale. Šolo obiskujejo učenci iz navedenih občin ter še iz občin Benedikt, Cir-kulane, Kungota, Moravske Toplice, Ormož, Sv. Andraž in Trnovska vas.
Prve korake, da bi šola dobila nove prostore, so naredili že pred več kot šestimi leti. Kljub prizadevanjem s številnih strani in pritiskom staršev, ki obiskujejo šolo, je bilo treba do točke, da so se začela dela, čakati dolgo. Predolgo, predvsem za tiste, ki so se in se še šolajo v stari, dotrajani, razpadajoči stavbi. Ta je za vzgojno dejavnost otrok povsem neprimerna iz več razlogov.
Medtem se je šola sicer s pomočjo dobrih ljudi nekoliko polepšala, s čimer so učencem in zaposlenim pomagali prebroditi čas do selitve v nove prostore.
Kljub temu da so se lani stvari končno začele odvijati hitreje, so se takrat pojavili novi zapleti. Prvotno zasta-
vljenemu projektu so se namreč uprli stanovalci bližnjih blokov. Te je zmotila ideja, da bi bila znotraj tega objekta večnamenska telovadnica. Mestna občina Ptuj je na ustno obravnavo povabila lastnike nepremičnin, ki ležijo v neposredni bližini dijaškega doma, ob katerem bodo gradili šolo. Takrat so stanovalci izpostavili več težav, ki naj bi bile povezane z gradnjo kompleksa. Ko so projektanti prvotno načrtovano telovadnico umaknili iz projekta in občinski uradniki zagotovili odgovore na vprašanja stanovalcev, so tudi ti prižgali zele-
no luč. S tem se je to poglavje po nekaj mesecih zapletov končalo. Ptujska občina je dobila gradbeno dovoljenje in stekli so nadaljnji koraki.
Težava: denar! So danes stvari rešene?
Prave težave pa so šele sledile: zagotoviti sredstva za izgradnjo. Spet se je zataknilo pri denarju. Prvoten dogovor je namreč bil, da bodo občine soustanoviteljice financirale gradnjo s prodajo nepremičnin v Biogradu na Moru. Ker se to ni zgodilo, se je dogovor o sofinanciranju vse bolj odmikal. Nekatere občine ali niso mogle ali niso želele zagotoviti svojega deleža. Dokončnega dogovora menda še danes niso dosegli, a naj bi vmes posegla tudi država.
Kot smo izvedeli od pomočnice ravnateljice na OŠ dr. Ljudevita Pivka Borislave Munda, so se z namenom, da občine vendarle dosežejo dogovor in da gradnja steče, predstavniki šole in staršev pred nekaj dnevi srečali s predstavniki ministrstva. Ti naj bi jim zagotovili, da bodo v naslednjih dneh apelirali na občine, naj priskrbijo svoje deleže.
Država naj bi svoj delež že zagotovila. Na podlagi sklepa z dne 15. 6. 2012 bo ministrstvo sofinanciralo investicijo v višini 1,627.232 evrov oziroma največ 44,65 % izkazanih situacij in računov brez DDV.
Kot pojasnjuje Mojca Horvat, vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost, investicije in gospodarstvo na MO Ptuj, naj bi bil načrt ta:
ptujska občina bo del sredstev zagotovila s kreditom, del bo primaknilo ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, o pridobitvi sredstev od drugih občin pa se bodo župani dogovorili na kolegiju županov Spodnjega Podravja. V spodnji tabeli je razvidno, kolikšne deleže naj bi prispevale posamezne občine.
Nova in stara šola: neprimerljive delovne razmere
O težkih razmerah, v katerih so zaposleni in učenci, smo poročali že večkrat. Kot pojasnjuje Mundova (šolo vodi ravnateljica Dragica Emeršič), bodo razmere v novih prostorih neprimerno boljše od zdajšnjih. Ti prostori so povsem neprimerni, še najmanj za otroke z motnjo v duševnem razvoju. „To sta kot dve skrajnosti: stara šola in novi prostori, ki se jih zelo veselimo," pravi Mundova. Čeprav dodaja, da doslej ni imela velikega upanja, da bodo začeli graditi še letos, je začetek arheoloških izkopavanj velik korak naprej, ki daje novo vero. Na šoli upajo, da ne bo več zapletov in da bodo dela stekla, kot je predvideno - še oktobra letos. V tem primeru naj bi se naslednje leto že preselili v nove, sodobnejše prostore. „Prepričani smo, da bo takrat tudi več otrok na šoli, saj se danes marsikateri starši zaradi slabih razmer, v katerih deluje šola, odloči, da otroka raje vozi v Maribor, kjer imajo bistveno boljše razmere, in to povsem razumemo," še dodaja pomočnica ravnateljice.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Arheologi so na kraju, kjer bo stala nova šola, že začeli izkopavanja.
20. avgusta so se začela arheološka izkopavanja pri dijaškem domu, kjer bo stala nova šola dr. Ljudevita Pivka. Izvaja jih Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pod vodstvom arheologa Ivana Žižka. Prvi del predhodnih izkopavanj bo končan v nekaj dneh, preostalo pa med gradnjo. Avgusta je MO Ptuj objavila tudi razpis za izvajalca del, rok za oddajo ponudb pa je 17. september. Če bo razpis potekal nemoteno in bo šlo vse po načrtih (ter bodo zagotovljena finančna sredstva), bodo lahko gradbeno pogodbo podpisali v drugi polovici oktobra, temu pa bo sledil začetek gradnje.
Ludvik Kotar, Radio Ptuj
Komentar tedna
Kje seje izgubilo spoštovanje
O izgubljenem spoštovanju se vprašam, kadar poslušam o ne-spoštovanju predpisov in zakonov, menda tudi ustave, ter o tem, da Slovenija že dolgo ni več pravna država. Ne samo nespoštova-nje prava, nespoštovanje prav vsega vrednega in pomembnega se je zavleklo v nas tako kot politika, ki je žal v vseh porah našega življenja. Osnovno kakovost življenja, torej spoštovanje, smo po osamosvojitvi in uvedbi demokracije potisnili na obrobje. Mladi ne spoštujejo starejših, moški ne žensk, učenci ne učiteljev in profesorjev, občani ne sodnikov, zdravnikov, županov, uspešnih ljudi na vseh področjih, od športa prek kulture do znanosti, navsezadnje niti ljudi, ki nas vodijo. Očitno se pri nas spoštujeta le denar in moč, surovost in brezobzirnost ter nesramnost. Pa izigravanje predpisov in zakonov, seveda. Zabredli smo tako globoko, da bo vrnitev k normalnim odnosom v družbi izjemno težka in počasna. In se pri vsem tem še čudimo, zakaj je tako. Tako kot se čudimo, od kod tajkuni in bogatenje nekaterih, ki niso imeli denarja - kot nas večina. Želeli smo domače lastnike in ne tujcev. Domači pa so potrebovali denar, in ker je bila usmeritev politike k domačemu lastništvu, so ti seveda dobivali visoke kredite, ki so jih banke pač glede na usmeritev politike podeljevale. Kriza je vso to hipokrizijo politike naplavila na čistino. Zdaj se tudi ti politiki čudijo, od kod vse to, in je treba nekatere za pomiritev razburjene javnosti hitro obsoditi. Vrag pa je v tem, da poslanci niso sprejemali ustreznih zakonov. Pa smo spet tam. Če bi spoštovali vsaj osnovna pravila vedenja in spoštovanja vrednot, ki jih pri drugih tako cenimo, bi bilo pri nas precej drugače. In če tudi politiki, sem štejem še poslance, ne spoštujejo sodišč, zakonov in celo ustave ter se do tega vedejo ignorantsko in podcenjujoče, kaj lahko potem pričakujemo od državljank in državljanov. Tako imenovano zlato fiskalno pravilo moramo menda zapisati v ustavo, ker je zakon nižja raven spoštovanja. Kaj naj si ob tem mislimo državljani in državljanke? Da pač predpisov in zakonov ni nujno treba spoštovati. Kakor se nam zdi? Žalostno, če ne bi bilo resnično. Zato pa ljudje na vprašanja novinarjev, ali so kazni previsoke, odgovarjajo pritrdilno. Nihče pa se ne spomni pripomniti, da če spoštujemo zakone in predpise, kazni ni! Torej ni pomembna višina. Ampak pri nas smo vsi potencialni kršilci predpisov in zakonov ter to tudi brez sramu javno potrdimo. Pri tem nas moti višina kazni, ki jo bomo prejeli. Seveda se kdaj zgodi, da prekršimo kakšen predpis ali zakon. Zavedno ali nezavedno. V redu, sprejmimo kazen in se potrudimo, da se ne bo več. Če želimo vrnitev vrednot, moramo to začeti pri osnovni vzgoji, v družini in ožjem okolju. In seveda z lastnim zgledom. Smo pripravljeni to storiti? Trudim se v tej smeri in to pričakujem tudi od vas! Prepričan sem, da nam bo skupaj gotovo uspelo in nam bo boljše, s tem pa bomo lažje strnili vrste, znanje in ideje ter potegnili to našo lepo deželo iz težav!
OBČINA	ZNESKI V EUR	%
Destrnik	98.493,00	2,29
Dornava	109.879,04	2,56
Cirkulane	85.358,12	1,99
Gorišnica	150.027,87	3,49
Hajdina	138.976,71	3,23
Juršinci	87.739,51	2,04
Kidričevo	247.888,30	5,77
Majšperk	150.958,10	3,51
Markovci	148.055,77	3,44
Podlehnik	69.804,63	1,62
Sv. Andraž v Slov. goricah	44.465,10	1,03
Trnovska vas	49.897,66	1,16
Videm	208.558,08	4,85
Zavrč	60.948,82	1,42
Žetale	49.637,20	1,15
SKUPAJ	1,759.005,04	40,93
Vir:
Kako naj bi se razdelili finančni vložki občin soustanoviteljic (vir: investicijski program iz maja 2012, ki so nam ga posredovali na ptujski občini)
Rokomet
Oslabljeni vinarji trd oreh za pivovarje
Stran 12
Tenis
Rola še naprej rola turnirske zmage
Stran 12
Karting
Vid Pšajd z zmago potrdil naslova
Stran 13
Tajski boks
Neverjetna smola Tadeja Toplaka na SP
Stran 13
Nogomet
Lokalni derbi v Gerečji vasi odločil Kaisersberger Stran 14 18. športni vikend Hiti so bili zumba, mini olimpijada in karting
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Več drznosti in domišljije, prosim
Tim Matavž je proti Švici zamudil najlepšo priložnost za Slovenijo. Ce bi zadel ...
Foto: Matija Brodnjak
Slovenci so v kvalifikacije za SP leta 2014 vstopili s porazom proti Švici (0:2). Ta še zdaleč ni usoden, je pa - milo rečeno -neprijeten.
Na lepo popolnjenem stadionu Stožice, zbralo se je nekaj več kot 13.000 gledalcev, smo prvo presenečenje doživeli ob pogledu na seznam z začetno enajsterico. Če ne bi bilo na spodnjem robu pod imenom selektor zapisano ime Slaviša Stojanovič, bi namreč pomislili, da je ekipo sestavil Matjaž Kek, prejšnji selektor, ki je bil s tega položaja odstavljen po neuspešnih kvalifikacijah za Euro 2012. Resda na njem ni bilo treh najbolj izpostavljenih igralcev iz njegovih časov, S. Handanoviča, Novakoviča in Korena, a prvi je manjkal zaradi poškodbe, druga dva pa sta se že pred časom odpovedala nastopom v dresu z državnim grbom. Sprememb torej ni bilo niti za vzorec, čeprav smo jih objektivno pričakovali. Zakaj
je bil sicer odstavljen Kek?! Morda zaradi koncepta igre? A tudi ta v petek ni bil bistveno drugačen (če sploh) od tistega v prejšnjih kvalifikacijah. Jasno je bila vidna edino novost pri izvajanju prostih strelov ob prekinitvah; naši igralci so poskušali izvesti vsaj tri domiselne različice, a je vedno ostalo le pri poskusu, saj nismo videli zaključnega strela. Upamo lahko, da bo bolje že v torek, ko se bodo naši merili v Oslu z Norveško.
Povsem drugače je bilo pri Švici, ki jo vodi izkušeni Ottmar Hitzfeld. Strokovnjak, ki je v Nemčiji osvojil naslove z dortmundsko Borussio in munchenskim Bayernom, je namreč od prve minute naprej zaigral s kar tremi nogometaši, ki so stari 20 let ali celo manj: Xhakajem, Rodrigezom in Shaqirijem. Ob tem ni zanemarljivo, da eden izmed te trojice nosi dres s številko 10 (19-letni Xhaka). Da bi bila
Slovenija - Švica 0:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Xhaka (20.), 0:2 Inler (51.)
SLOVENIJA: J. Handanovlc; Brečko, Joklc, Šuler, Cesar; Radosavljevlc (od 80. Kurtlc), Bačlnovlc, Klrm, Blrsa (od 61. Illčlc); Dedlc (od 54. Ljubljan-klc), Matavž. Selektor: Slavlša Stojanovlc
ŠVICA: Benagllo; Llchtstel-ner, Rodrlguez, Djourou, von Bergen; Behraml, Barnetta, Inler, Xhaka (od 85. Fernandez), Shaqlrl (od 74. Dzemal-ll); Derdlyok. Selektor: Ottmar Hltzfeld
Foto: Matlja Brodnjak
19-letni Xhaka je zasenčil Val-terja Birso.
ironija še večja, je prav Xhaka zabil prvi gol na tekmi. Resda so Švicarji v zadnjih letih v mladinski konkurenci redno zasedali mesta pri vrhu evropskih in svetovnih prvenstev, a tudi mi imamo odlično generacijo U-21, o kateri v superlativih (upravičeno) govorimo že nekaj let. V tej ekipi so namreč Kampl, Lazarevič, Vučkič, Oblak ..., vsi po vrsti igralci, ki so zelo talentirani, igrajo v bolj ali manj uveljavljenih evropskih klubih, obenem pa imajo že zdaj veliko tehničnega nogometnega znanja.
Švicarji so zagotovo prvi favoriti naše kvalifikacijske skupine, a so bili v Stožicah vsekakor premagljivi. Če bi Matavž izkoristil priložnosti v 28. in 32. minuti, bi se lahko tekma obrnila v našo smer. A obstaja občutek, da smo bili premalo drzni, premalo tehnično sposobni, da bi si na koncu zaslužili tisti kanček sreče, ki bi tehtnico prevesil na našo stran. Ko so po tekmi naši igralci in tudi selektor govorili o pomanjkanju sreče ter o tem, da so Švicarji trikrat streljali na gol in dosegli dva zadetka, je marsikdo pomislil na tisti rek o izzivanju sreče .
Že v torek, 11. 9., bodo naši fantje igrali naslednjo, prav tako pomembno srečanje, gostovali bodo na Norveškem. Prav nič ne bi bilo narobe, če bi se v začetni enajsterici znašli Oblak, Kurtič, Iličič, Velikonja in morda še kdo. Uigranost med njimi bi bila morda res nekoliko manjša, a v ekipo bi morda prišla nova energija, ki smo jo proti Švici (žal!) pogrešali.
Jože Mohorič
Nogomet • 2. SNL
Brez težav čez Belo krajino
Bela krajina -Zavrč 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Kelenc (45.), 0:2 Avguštin (60.)
BELA KRAJINA: Vidergar, Brkic (od 70. Drinic), Vrščaj, Lunder, Derviševic, Hodžič (od 46. Žugelj), Šuman, Ru-stemi (od 46. Kralj), Špelic, Mujakovic, Pejic. Trener: Branko Vrščaj
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Murko, Kuserbanj (od 54. Dugolin), Sambolec, A. Čeh, Kokol, Golubar, Matjašič (od 79. Letonja), Kelenc, Avguštin (od 77. Murat). Trener: Miran Emeršič
Nogometaši Zavrča se iz neugodnega gostovanja v Črnomlju vračajo z novimi tremi točkami, kar jih uvršča na visoko 2. mesto na lestvici. Za še četrti zaporedni uspeh je bilo vloženega veliko truda, zmaga gostov pa ni bila vprašljiva niti za trenutek. Če se je domačim po prvem polčasu še zdelo, da nemara lahko osvojijo kakšno točko, je bilo že na začetku drugega dela igre jasno, da se to ne bo zgodilo, saj se je v tem delu igralo praktično le na en gol. Dominacija Zavrča je bila na trenutke fascinantna, kar je sijajen obet pred naslednjimi težkimi preizkušnjami.
Uvod srečanja je minil v pričakovanem spoznavanju tekmecev, nekoliko podjetnejši pa so bili Aleš Čeh in druščina. V 15. minuti smo videli prvo nevarno situacijo pred domačimi vrati, a sta bila po predložku Kelenca s strani prekratka Avguštin in Matjašič. Podobno se je v 20. minuti zgodilo Kokolu. Po teh priložnostih Zavrča je tempo igre precej padel, igra pa je v glavnem potekala med obema 16-metrskima prostoroma. Šele končnica prvega polčasa je prinesla razburljive dogodke. Najprej so dvakrat zagrozili domačini. V 40. minuti je izkušeni Špelic izvajal prosti strel, toda odlični Fink je žogo odbil, 'odbitek' pa v polje spravi Kokol. Takoj zatem je nekaj več kot 100 gledalcev videlo najlepšo domačo priložnost na tekmi. Po desni strani je prodrl Rustemi, nato je z roba kazenskega prostora podal Pejicu, ki je streljal povsem iz bližine, vendar se je izkazal Fink in odbil žogo. Na nasprotni strani je v zadnji minuti prvega polčasa s strelom z roba kazenskega prostora poskusil Golubar, vratar Vidergar je njegov strel na kratko odbil, Kelencu pa neo-
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc je v tem trenutku zagotovo najpomembnejši člen ekipe Zavrča, saj svoje soigralce razigrava, jim podaja uporabne žoge in tudi dosega zadetke.
viranemu iz bližine ni bilo težko zadeti za 0:1 in izid polčasa.
V drugem polčasu je igrala praktično le gostujoča zasedba, ki je želela čim prej rešiti vprašanje zmagovalca. Potem ko so si Zavrčani priigrali nekaj nevarnih poskusov, se je izid na semaforju spremenil v 60. minuti. Po podaji Kelenca se je v domačem kazenskem pro-
REZULTATI 6. KROGA: Bela krajina - Zavrč 0:2 (0:1), Šampion Celje - Šmartno 1928 2:0 (1:0), Krško -Dravinja Kostroj 1:1 (0:1), Garmin Šenčur - Krka 0:0, Roltek Dob -Kalcer Radomlje 4:1 (2:0)
1. KRKA 6	5	1	0	18:2	16
2. ZAVRČ 6	4	0	2	13:10	12
3 ROLTEK DOB 6	3	1	2	13:6	10
4. GAR. ŠENČUR 6	2	4	0	10:7	10
5. ŠAMPION CELJE 6	3	1	2	9:7	10
6. ŠMARTNO 1928 6	3	0	3	8:10	9
7. KRŠKO 6	1	3	2	11:16	6
8. BELA KRAJINA 6	1	2	3	5:12	5
9. K. RADOMLJE 6	1	0	5	7:14	3
10. DRAVINJA K. 6	0	2	4	8:22	2
storu ob nespretnih branilcih odlično znašel Avguštin in z glavo ukanil Vidergarja. Po tem zadetku se je igra umirila, domači niso imeli moči in znanja, da bi resneje ogrozili vrata Štajercev, gostujoča vrsta pa je s pametno in zrelo igro povsem nadzorovala potek srečanja. Še več, v končnici srečanja smo videli še dve izjemni priložnosti za varovance Mirana Emeršiča. Najprej je bil po podaji Murata sam pred domačim vratarjem Kelenc, toda bil je za malenkost prekratek, nato pa je v 91. minuti imenitno priložnost za še višjo zmago zapravil Kokol, ki se je sam znašel pred domačimi vrati, toda nastreljal le domačega čuvaja mreže. Ekipa Bele krajine, za katero med drugim nastopa Matjaž Lunder, ki je še v pretekli sezoni nosil dres Zavrča, v drugem polčasu sploh ni resneje streljala proti vratom Finka.
Po štirih zaporednih zmagah so nogometaši Zavrča zdaj že na visokem 2. mestu. Imenitno priložnost za še peto zaporedno slavje se jim ponuja že v petek, ko v Zavrč prihaja Krško. Srečanje pod žarometi se bo začelo ob 20. uri.
tp
Rokomet • 1. A SRL (m), 1. krog
Oslabljeni vinarji trd oreh za pivovarje
Jeruzalem -Celje PL 22:27 (13:13)
JERUZALEM: Šulek (1 obramba 1 x 7m), Belec (10 obramb), T. Cvetko; Mavrič 1, Deržič, Ogorelc, Bogadi 4, Radujkovic 1, Čudič 7 (4), Topolovec 1, Gregorc 2, Hru-pič, R. Cvetko, Kirič, Žmavc 3, Šišmanovič 3. Trener: Saša Prapotnik
CELJE PL: Lesjak, Skok (13 obramb); Potočnik, Mlakar 3, Marguč 2, Žuran 5, Janc, Razgor, Toskic 1, Ranevski, Skube 4, Poteko 1, Zelenovic, Mačkovšek, Lekai 5, Žvižej 6 (3). Trener: Vladan Matic
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/4; Celje PL 4/3; IZKLJUČITVE: Jeruzalem 16; Celje PL 12 minut; IGRALEC TEKME: Matevž Skok (Celje PL).
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Cudič (Jeruzalem Ormož)
Z gostovanjem Celja na Har-deku se je za Jeruzalem začela že deveta zaporedna prvoli-gaška sezona. Tekmo, kjer sta odlično vzdušje pripravili navijaški skupini Ormožani in Florijani, si je ogledalo več kot 300 gledalcev. Domači navijači so zaradi borbene domače ekipe po tekmi zadovoljni zapuščali Hardek, gostujoči navi-
1. A SRL (M)
REZULTATI 1. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 22:27 (13:13), Ribnica Riko hiše -Trimo Trebnje 35:30 (18:15), Maribor Branik - Krka 35:27 (15:14), Istrabenz plini Izola - Sevnica 22:18 (11:8), Sviš Pekarna Grosuplje - Gorenje 25:41 (11:21). Srečanje Krško - Cimos Koper bo 26. 9.
jači pa so lahko bili zadovoljni le z zmago in prvima točkama. Vinarji so tekmo odigrali v oslabljeni zasedbi, manjkalo je namreč kar šest poškodovanih igralcev: Sandi Žuran, Anže Kljajič, Matej Hebar, Jaka Špiljak, Danijel Mesaric in Jaša Rajšp. Najdlje, po prvih informacijah 6 tednov, bo odsoten Jaka Špiljak, drugi fantje pa bodo najbrž za vstop v ekipo konkurirali že v 2. krogu, ko Jeruzalem gostuje pri novincu Sevnici.
Prvi zadetek v novi sezoni je za Ormožane dosegel novinec Jan Gregorc za vodstvo z 1:0. Že v 3. minuti je moral na klop za kaznovane Nejc Žmavc, glavni steber ormoške obrambe, in Celjani so igralca več hitro izkoristili za prevzem vodstva z 1:3. Sledile so minute gostiteljev, ki so v štirih primerih vodili za dva zadetka, nazadnje pri izidu 11:9. Da prednost Ormožanov ni bila višja, je poskrbel vratar pivovarjev Matevž Skok, ki je tekmo sklenil pri solidnih 13 obrambah. V kritičnih trenut-
kih je v 19. minuti ustavil tudi sedemmetrovko Gregorcu. Po novem celjskem vodstvu 12:13 je v zadnjih trenutkih 1. polčasa zadel Aleš Šišmanovič za izenačenje na 13:13. Zanimivost: pri Jeruzalemu so 11 od 13 zadetkov v prvem delu dosegli nekdanji rokometaši Celja.
Domačini so tudi v nadaljevanju s počasno igro omrtvili pivovarje in izid je bil izenačen do 40. minute (17:17). V
vrstah Celja se nato je razigral madžarski reprezentant Mate Lekai, ki je vse zadetke dosegel v 2. polčasu in gostje so si pri vodstvu 18:22 priigrali prvo občutnejšo prednost. Zaradi obiska netopirja v dvorani na Hardeku je bila tekma kar nekaj časa prekinjena, vendar niti kratek predah ni več pomagal domačinom. Jeruzalemčkom je začelo zmanjkovati sape, kar so zaradi daljše ter bolj kakovostne klopi s pridom izkoristili varovanci trenerja Vladana Matica in odšli na neulovljivo prednost sedmih zadetkov (20:27). V zadnjih petih minutah se je publiki predstavila mladinska ekipa Jeruzalema, ki je po prvih zadetkih v članski konkurenci 18-letnega Damir-ja Mavriča in 15-letnega Matica Topolovca zaostanek nekoliko znižala. Ob tem je 16-letni Matic Šulek ustavil tudi sedemme-trovko slovenskemu reprezen-tantu Luki Žvižeju. Domačini si zaslužijo pohvalo za izjemno borbenost, Celjani pa za pričakovano in zasluženo zmago.
Uroš Krstič
David Bogadi (Jeruzalem): „Odigrali smo zelo dober prvi polčas. Škoda, da nismo izkoristili vseh stoodstotnih priložnosti, saj bi na odmor odšli z golom ali dvema prednosti. V nadaljevanju so bili gostje boljši in so zasluženo zmagali. Za nas se prvenstvo začne v soboto v Sevnici, ko gostujemo pri novincu v ligi. Odigrati bomo morali še bolje kot proti pivovarjem, če želimo osvojiti točko ali obe."
Saša Prapotnik (Jeruzalem): „Zadovoljen sem, da smo se držali dogovora iz slačilnice, da storimo čim manj tehničnih napak in s tem preprečimo lahke zadetke tekmecev. Skoraj skozi vso tekmo nam je uspelo držati niti igre v napadu in zmeraj se je vedelo, kaj želimo odigrati. Čestitke našim fantom za borbenost, Celjanom pa za zmago. V Sevnici nas čaka težka naloga, saj so Sevničani novinci v ligi in bodo da zadnjega kotička napolnili dvorano ter želeli osvojiti prve točke."
Borut Mačkovšek (Celje PL): „Za zdaj še nismo v tisti pravi želeni formi. Domačinov nismo podcenili, a smo se kar namučili za prvo prvenstveno zmago. Ključ do uspeha je bila naša daljša klop."
Nogomet • 1. SNL
Aluminij - Maribor že v soboto!
Po reprezentančnem premoru se bo pozornost ljubiteljev nogometa znova usmerila na domačo sceno, največ seveda na prvoliga-ško. Tam nas konec tedna čaka nekaj zelo zanimivih obračunov, izmed katerih izstopa obračun v Kidričevem med Aluminijem in Mariborom. Srečanje bo že v soboto, 15. 9., ob 16. uri, saj Mariborčane med tednom (v četrtek, 20. 9.) čaka 1. tekma v Evropski ligi z grškim Panathinaiko-som.
Kidričani v tem srečanju zares nimajo kaj izgubiti, saj so vijoličasti popolni favoriti. Ti so doslej pokazali, da lahko uspešno igrajo na dveh frontah, saj imajo širok izbor kakovostnih
igralcev. Tudi v soboto je pričakovati kombinirano' ekipo, ki jo bo zagotovo spremljalo veliko navijačev. Zaradi tega se v Kidričevem pripravlja pravi nogometni praznik, ki ga ne kaže zamuditi.
Trener Aluminija Bojan Flis ni bil najbolj zadovoljen z igro na zadnji tekmi v Celju, opozarjal je predvsem na to, da je treba žogo dlje zadržati v svoji posesti. Obenem njegovi varovanci doslej še nikoli niso igrali povsem zaprte igre, t. i. bunkerja, ampak so se s tekmeci vedno poskušali nadigravati. To pa je zagotovo odličen obet pred sobotnim srečanjem, saj bo tudi na drugi strani igrišča stala ekipa, ki goji podobno filozofijo.
JM
Rokomet • Pokal Slovenije
Ormož proti Kopru, Drava edina doma
V petek so na sedežu Rokometne zveze Slovenije izžrebali pare 1/16 finala Pokala Slovenije. Tekme drugega kroga bodo odigrali v sredo, 19. septembra.
Nastopili bodo tudi vsi klubi z našega območja, od katerih bo samo eden gostitelj Drava bo doma igrala z ekipo Dol TKI Hrastnik. Preostali trije bodo
gostovali, in sicer Jeruzalem Ormož pri Cimosu Koper, Velika Nedelja Carrrera Optyl pri Rudarju v Trbovljah, Moškanjci Gorišnica pa v Ajdovščini. Ob srečanju v Kopru bo na sporedu le še en prvoligaški obračun, in sicer Ribnica Riko hiše - Gorenje.
Danilo Klajnšek
Tenis • TK Terme Ptuj
Rola še naprej rola zmage
Ptujčan Blaž Rola še naprej navdušuje na turnirjih serije futures, kjer je v letošnjem letu dosegel že štiri turnirske zmage, zadnjo prejšnji teden v avstrijskem Vogauu. Kot 1.
nosilec je upravičil vlogo favorita in povečal svoje število letošnjih zmag na 26 (ob tem je zabeležil le 6 porazov). V Avstriji je tokrat na poti do lovorike med posamezniki ugnal
štiri domače igralce in klubskega soigralca pri mariborskem Braniku Tomislava Ternarja. S tem je končno premagal urok prijateljev', saj je doslej največ porazov doživel prav proti klubskim soigralcem in prijateljem iz študentskih klopi.
Rola je uspeh med posamezniki na najboljši možni način dopolnil še z lovoriko med dvojicami, kjer je igral skupaj s Filipincem Rubenom Gonza-lesom. Kot 3. nosilca sta v pol-finalu in polfinalu ugnala najprej 2., nato pa še 1. nosilca in s tem samo potrdila prevlado na turnirju. Z novimi 18 osvojenimi točkami za lestvico ATP se bo s 478. mesta pomaknil za kakšnih 30 mest višje.
TUrnir TE U-14 v Kopru: Sven med zmagovalci
Pretekli teden je v Kopru potekal turnir evropske serije z imenom Banka Koper Junior open. V konkurenci dečkov do 14. leta starosti je nastopil tudi Sven Lah (TK Terme Ptuj). V zadnjem obdobju je naredil na treningih velik korak naprej, s pomočjo trenerjev Zorana Krajnca in Luke Hazdovca je prestopil dozdajšnje meje, zato ne presenečajo zelo dobri rezultati na turnirjih.
Tako je bilo tudi v Kopru na turnirju 3. kategorije; v izjemno številni konkurenci več kot 80 igralcev iz praktično vse Evrope (na glavnem turnirju jih je nastopilo 64) se je uvrstil v 3. krog, med 16 najboljših. Kot 16. nosilec je najprej ugnal Belorusa Georgyja Stepanova (6:1, 6:1), nato pa še vrstnika iz
Blaž Rola je v Vogauu v Avstriji dosegel četrto letošnjo zmago na turnirjih serije futures.
Futures turnir v Vogauu, Avstrija
1.	krog: Rola (1) - Schretter (Avstrija) 6:1, 6:3
2.	krog: Rola (1) - Ternar (Slovenija) 6:1, 6:3 četrtfinale: Rola (1) -Ofner (Avstrija, 7) 6:3, 6:4 polfinale: Rola (1) - Weissborn (Avstrija, 4) 6:3, 6:4 finale: Rola (1) - Haider-Maurer (Avstrija) 6:2, 7:6(5) Dvojice:
1. krog: Rola/Gonzales (3) - Loconte/Virgili (Italija) 6:1, 6:0 četrtfinale: Rola/Gonzales (3) - Lucak/Pazicky (Češka/Slovaška) 6:2, 4:6, 10:8
polfinale: Rola/Gonzales (3) - El-Effendi/Walsh (ZDA/VB, 2) 6:2, 6:4
finale: Rola/Gonzales (3) - Jastraunig/Weissborn (Avstrija, 1) 6:2, 6:2
Foto: Črtomir Goznik
Sven Lah in Blaž Goručan sta zmagala na turnirju evropske serije v konkurenci U-14.
Madžarske Zsomborja Gillyja (6:3, 6:2). Na zelo visoko oviro je naletel v 3. krogu, ko je bil njegov tekmec 4 nosilec, Rus Lev Kazakov. Ta je bil uspešnejši z rezultatom 4:6, 2:6.
V konkurenci dvojic je Sven nastopal skupaj s prijateljem Amadejem Goručanom iz Celja, ki je v letošnji ligi U-14 nastopal za TK Terme Ptuj. Bila sta zelo uspešna! V četrtfinalu sta ugnala drugopostavljeno bolgarsko-češko dvojico, svoj pohod pa sta nadaljevala tudi v polfinalu, kjer sta v skrajšani
zadnji igri izločila Čeha Pasalica in Avstralca Trana (ta je zmagal med posamezniki). Piko na i vrhunskemu nastopu sta Lah in Goručan postavila v sklepnem dvoboju turnirja dvojic, kjer sta se merila s 1. nosilcema, Rusoma Andrejem Čepelevom in Levom Kazakovom. V obeh nizih je bil rezultat izenačen na 5:5, več zbranosti, želje in tudi znanja pa sta v odločilnih trenutkih prikazala mlada Slovenca, ki sta tako osvojila turnir in dosegla res lep mednarodni uspeh.
Jože Mohorič
TE U-14, Koper, dvojice:
četrtfinale: Lah/Goručan (5) - Atanaov/Bolardt (Bolgarija/Češka, 2) 6:4, 6:3
polfinale: Lah/Goručan (5) - Pasalic/Tran (Češka/Avstralija, 4) 3:6, 7:5 10:5
finale: Lah/Goručan (5) - Chepelev/Kazakov (Rusija, 1) 7:5 7:5
Ob 14. PAOI v Londonu
Zastor je padel
Po enajstih dnevih zanimivih bojev so se v Londonu končale 14. paraolimpijske igre, ki bodo po številnih dogodkih zapisane v zgodovino. Angleži so se nanje pripravili z enako odgovornostjo in vnemo kot pred tem na redne olimpijske igre. Rekordnih 2,5 milijona prodanih vstopnic, 80.000 gledalcev na odprtju, približno enako ob sklepu iger, 166 držav udeleženk, 4200 športnikov, velika medijska pozornost; vse to so številke, ki govorijo same zase. Športniki invalidi so bili deležni izjemne pozornosti na vsakem koraku. Kar 2200 avtobusov in 22.000 taksijev je bilo opremljenih s klančinami za možnost vstopa in izstopa invalidom na vozičkih. Spoštovanje do paraolimpijskih iger je izkazala tudi kraljica Elizabeta II. z navzočnostjo na odprtju, pa tudi sicer so bili člani kraljeve družine redni gostje preneka-terega športnega dogodka.
Svoj pečat na igrah je pustilo tudi 22 slovenskih športnikov invalidov skupaj s trenerji in vodstvom. Nastopili so v šestih od 21 paraolimpijskih panog atletiki, kolesarstvu, namiznem tenisu, odbojki sede ženske,
Zadnji dosežki slovenskih paraolimpijcev:
-	4. mesto Darko Burič S4, 200 m plavanje prosto S4,
-	5. mesto Darko Burič S4, 50 m plavanje delfin S4-S5; svetovni rekord S4,
-	6. mesto Jože Flere F51, met diska,
-	6. mesto ekipa odbojke sede ženske; poraz 3:1 proti ekipi Brazilije,
-	25. mesto Roman Pon-grac C2, cestna dirka C1-C.
Med 75 državami dobitniki medalj je Slovenija z eno srebrno medaljo na 66. mestu. Največ medalj je osvojila Kitajska, in sicer 231 (95 zlatih, 71 srebrnih, 65 bronastih), sledi Rusija s 102 (36, 38, 28), tretji so domačini, Britanci, s 120 odličji (34, 43, 43).
plavanju in strelstvu. Kot na vseh dozdajšnjih desetih parao-limpijskih igrah od leta 1972, ko so Slovenci prvič sodelovali, so tudi na letošnjih osvojili medaljo. Zanjo je poskrbel debitant, strelec Franček Gorazd Tiršek, in sicer je dosegel srebrno v disciplini zračna puška stoje R4.
Svoje 'orožje' smo imeli Ptuj-čani v Tatjani Majcen Ljubič. Pred odhodom je bila zelo optimistična v napovedih predvsem iz razloga, da se atleti dejansko iz vseh dozdajšnjih pa-raolimpijskih iger nikoli niso vrnili brez medalje. Leta 2004 je v Atenah dve dodala tudi sama, srebrno v metu kopja in bronasto v suvanju krogle. Tokrat je bila z uvrstitvijo v finale obeh disciplin zadovoljna, ne pa čisto z uvrstitvijo, šestim mestom v suvanju krogle in osmim v kopju.
Ptujčani pa si nekako lahko lastimo čisto prvo atletsko paraolimpijsko slovensko medaljo iz leta 1972 v nemškem Haildelbergu. V metu diska je bronasto osvojil Jože Okoren, ki si je svojo srčno izvoljeno Marijo izbral prav na Ptuju, ki ga pogostokrat tudi obiščeta. Danes je Jože podpredsednik Zveze za šport invalidov Slovenije Paraolimpijskega komiteja in predsednik komisije za tekmovalni šport pri omenjeni zvezi in prav po njegovi zaslugi se stanje za invalide, ki se ukvarjajo s športom, nenehno izboljšuje. Med slovenske junake 14. paraolimpijskih iger je ob nosilcu srebrne medalje Tiršku prav gotovo treba uvrstiti 23-letnega debitanta, plavalca Darka Durica. Darko se je rodil brez obeh nog in leve roke, v Londonu pa je pokazal moč svoje desnice. Nastopil je v štirih disciplinah in se v vseh uvrstil v finale, ob tem pa šestkrat izboljšal osebni rekord. V disciplini 50 metrov delfin je v kategoriji S4 dosegel celo svetovni rekord. Eno četrto, dve peti in eno šesto mesto so dosežki, vredni vsega spoštovanja, in upravičena pričakovanja za še boljše dosežke v prihodnosti tega zelo skromnega športnika.
Silva Razlag
Foto: arhiv Jožeta Okorna
Jože Okoren, prvi Slovenec s paraolimpijsko medaljo
Šola namiznega tenisa
Namiznoteniški klub Ptuj vabi otroke od 6. do 8. leta v namizno-teniško šolo, ki jo vodijo izkušeni trenerji z licencami NTZS. Pred dnevi so že imeli predstavitve na nekaterih osnovnih šolah, kjer so skušali otrokom približati ta dinamičen šport. Za vse dodatne informacije o vpisu lahko pokličete na tel. št. 041 631 578 ali na mail naslov: ntk-ptuj@amis.net.
Karting • Zaključek državnega prvenstva
Vid Pšajd z zmago potrdil naslova
Italijanski Čedad je bil kraj, kjer se je končalo letošnje državno in pokalno prvenstvo Slovenije v kartingu. Kot na vseh dirkah z delno izjemo ptujskih udeležba ni bila preveč številna.
AMD Hajdina in AMD Ptuj sta imela na progi svoje voznike in voznico. Naše področje pa je dobilo tudi novega državnega in pokalnega prvaka. Zadnja dirka je bila zelo pomembna za Vida Pšajda (AMD Hajdina) v R-4, ki je bil v skupnem seštevku vodeči in je moral vodilni položaj potrditi z najmanj 3. mestom na dirki v Čedadu. V tekmovanju za pokal Sportstil je Vid za vo-dečim zaostajal tri točke in je preprosto moral zmagati. Da
Vid Pšajd (AMD Hajdina, v sredini) - državni prvak v razredu R-4
je Pšajd mlad, pa vendar trden tekmovalec, so pokazale vo-
žnje, ko je brez težav dvakrat pripeljal v cilj kot zmagovalec.
To pa je v skupnem seštevku pomenilo, da se Vid vrača v rodno Pleterje z lovorjevima vencema za osvojena naslova državnega in pokalnega slovenskega prvaka.
Anja Vodušek (R-6) in Matjaž Dominko (R-7) (oba AMD Ptuj) sta dosegla 2. mesti. Drugi je bil v R-9 tudi Marko Žerak (AMD Hajdina). Po tretji mesti sta osvojila Luka Ploj (AMD Ptuj) v R-7 in Maks Mlakar (AMD Hajdina) v R-9. V seštevku društev je prvo mesto pripadlo AMD Šlander, ki je zbral 77 točk, na drugem mestu sledi AMD Hajdina z 39, AMD Ptuj pa je osvojil 17 točk. Takšen je tudi skupni vrstni red društev po končanem prvenstvu.
Danilo Klajnšek
Tajski boks • Svetovno prvenstvo v Rusiji
Neverjetna smola Tadeja Toplaka
V Sankt-Peterburgu še vedno poteka svetovno prvenstvo v tajskem boksu, na katerem je imel dva svoja predstavnika tudi Muay Thai Gym klub s Ptuja. Oba, Samo Petje in Tadej Toplak, sta že končala tekmovanje.
Neverjetno smolo je imel predvsem najboljši ptujski tekmovalec Tadej Toplak, saj se je v uvodnem dvoboju poškodoval. Naš borec je začel odlično, v prvi in drugi ter delu tretje runde je bil veliko boljši tekmec od Avstralca Garetha Reesa. Proti koncu 3. runde pa se je zgodila prava športna katastrofa. Ptujčan je z 'letečim kolenom' poskusil končati borbo proti nemočnemu Reesu, ki je bil naslonjen na vrvi. Pod pritiskom obeh borcev je počila veriga, na katero so pritrjene vrvi, in Toplak je padel prek Avstralca na tla dvorane z višine meter in pol ter nepremičen obležal. K njemu je nemudoma pristopilo zdravstveno osebje. V prvem trenutku ni bilo videti najbolje, a so našega borca hitro imobilizirali ter ga z re-
Fotozapis
Foto: Črtomir Goznik
Tadej Toplak je imel v Sankt-Petersburgu neverjetno smolo: pri poskusu zaključnega udarca je padel iz ringa meter in pol globoko. Na srečo jo je odnesel brez hujših poškodb.
šilcem odpeljali v bolnišnico. Tja je odšel tudi selektor slovenske reprezentance Iztok Vorkapič, ki je natančno opisal ta potek dogodkov.
Na veliko srečo se je po podrobnem pregledu izkazalo, da je šlo za ekstenzijo mišice ter udarec v pleksus; zdravniki
so Toplaku svetovali dva tedna strogega počitka in prepoved nadaljnjega tekmovanja. Vor-kapič je o Toplakovem stanju in trenutnem položaju poslal to izjavo: „Lahko bi bilo veliko hujše , saj je najprej kazalo na poškodbo hrbtenice. Tadej je zdaj že v hotelu, okreva in se
Namesto v ringu tokrat na cesti
počuti bolje. Zmaga v dvoboju je tako kljub boljši predstavi Toplaka odšla Avstralcu. Res neverjetna nesreča."
Prava sreča v nesreči je bila, da se Tadeju ni zgodilo kaj hujšega. Vsekakor upamo, da bo čim prej in čim bolje okreval. Sicer pa je njegov trener Matjaž Tomažin še dejal, da je bil stoodstotno pripravljen in da je bil prepričan, da bi lahko osvojil eno od medalj, saj je bila njegova forma zares vrhunska. Že v uvodnem dvoboju je pokazal svojo kvaliteto, vendar ga je na poti do tretje zaporedne medalje na svetovnih prvenstvih ustavila poškodba.
Drugega ptujskega predstavnika Sama Petjeja je na njegovem uvodnem nastopu na svetovnem prvenstvu v kategoriji do 67 kg premagal Francoz Fabrice Dalaron. Tudi drugim slovenskim predstavnikom ne gre po njihov željah, saj sta izpadla še Mirko Vorka-pič in Grega Smole, tako da ostaja ednini slovenski up za medaljo izkušeni Franci Grajš.
David Breznik
Vrhunski športniki, ki so zaposleni v športni enoti slovenske policije, velikokrat to delo opravljajo v konkretnih okoliščinah. Poleg trdih treningov si ob različnih priložnostih vzamejo čas in pomagajo pri promociji dela policije. Med njimi je tudi boksarski šampion Dejan Zavec, ki je prvi dan novega šolskega leta preživel na terenu z ministrom Gorenjakom, v četrtek pa je policijsko poslanstvo opravljal v domačih Juršincih. Tam je otrokom, predvsem prvošolčkom, pokazal pravila varnega prečkanja ceste. „Kar nekaj razlogov je, zakaj se športniki z veseljem vključujemo v takšne aktivnosti, zagotovo pa ne gre spregledati dejstva, da otrokom znane osebe lažje približajo nekatera pravila vedenja. Če to velja za nas, potem jih tudi otroci hitreje sprejmejo za svoja, s tem pa so položeni temelji za bolj varno vedenje v cestnem prometu. To delo vsekakor jemljem popolnoma odgovorno, upam pa, da bodo rezultati vidni pri najmlajših, ki delajo šele prve korake v prometu in so najobčutljivejša skupina," je povedal Zavec.
JM
Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj
Lokalni derbi v Gerečji vasi odločil Roman Kaisersberger
3. SNL - vzhod:
Bistričani blizu točke
Po tretjem krogu sta na vrhu prvenstvene razpredelnice Ver-žej in Dravograd, ki sta po trikrat zmagala. Oba sta imela tokrat težko delo na gostovanjih: Ver-žej je tesno slavil pri Tromejniku, Dravograd pa pri Čardi. Beltinci so odnesli tri točke iz Ljutomera, kjer se je zbralo več kot 200 gledalcev. Tokrat so bili strelci zelo razpoloženi, saj so na sedmih tekmah dosegli 26 zadetkov. Trenerje očitno bolijo glave glede njihovih obramb, ki zlahka prejemajo zadetke ...
REZULTATI 3. KROGA: Maleč-nik - AHA Emi Bistrica 1:0 (0:0), Čarda - Koroška Dravograd 1:2 (0:0), Avto Rajh Ljutomer - Agro-servis Beltinci 0:2 (0:1), Rakičan - Šmarje pri Jelšah 3:3 (2:1), Tro-mejnik G Sukič - Farmtech Veržej 3:4 (1:2), Odranci - Kovinar Štore 5:1 (0:0), Zreče - Grad 1:0 (0:0)
1.	FARM. VERŽEJ 3 3 0 0 9:3 9
2.	K. DRAVOGRAD 3 3 0 0 7:3 9
3.	AGRO. BELTINCI 3 2 0 1 10:6 6
4.	TROMEJNIK 3 2 0 1 9:8 6
5.	ZREČE 3 2 0 1 2:4 6
6.	ODRANCI 3 1 1 1 5:2 4
7.	RAKIČAN 3 1 1 1 7:8 4
8.	GRAD 3 1 0 2 4:5 3
9.	A. E. BISTRICA 3 1 0 2 4:4 3
10.	LJUTOMER 3	1	0	2	2:3	3
11.	ČARDA 3	1	0	2	8:10	3
12.	MALEČNIK 3	1	0	2	3:6	3
13.	ŠMARJE PRI J. 3	0	2	1	6:7	2
14.	KOV. ŠTORE 3	0	0	3	2:8	0
MALEČNIK - AHA EMMI BISTRICA 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Morsi (88) AHA EMMI BISTRICA: J. Stegne, Lukič (Iršič), Modrič, Korošec, Greifoner, Hren (Danilovič), Boškovič (Bečaj), Obrovnik, Perger, A. Stegne, Janžič. Trener: Go-razd Šket.
Nogometaše iz Slovenske Bistrice sta do točke v Malečniku ločili le dve minuti. V bistvu bi si jo tudi zaslužili, saj so igrali dobro, precej boljše kot v minulem krogu, ko so izgubili proti Rakičanu, predvsem pa bolj odgovorno v obrambi. Prvi del srečanja je pripadel gostom, ki so imeli tri lepe priložnosti, od tega so enkrat zadeli okvir vrat.
V drugem polčasu so nekoliko popustili, vendar je vse kazalo na miroljuben remi. Kot pa se v nogometu pogosto zgodi, je trenutek nepazljivosti srečanje obrnil v korist domačih, ki so z golom Morsija dosegli prvo zmago na tem prvenstvu. K temu je pripomoglo tudi nekaj mladih nogometašev Aluminija, ki v tem trenutku nastopajo za Malečnik.
Gorazd Šket - trener AHA EMMI Bistrice: „Tokrat nismo igrali slabo, imeli smo svoje priložnosti, vendar se nam žal ni izšlo. V naši igri je bilo opaziti veliko boljšo igro v obrambi. V nogometu je pač tako, da kdor ne da, navadno dobi zadetek in to se je tokrat zgodilo nam."

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: Matija Brodnjak
Nogometaši Gerečje vasi (vijoličasti dres) so v lokalnem derbiju težje od pričakovanj ugnali ekipo Hajdine.
Superliga
REZULTATI 4. KROGA: Boč
Poljčane - Središče 2:0, Oplotni-ca - NŠ Drava Ptuj 0:9, 1A Avto Gerečja vas - Hajdina 2:1, Pod-vinci Betonarna Kuhar - Bukovci 2:0, Stojnci - Carrera Optyl Ormož 9:1
1.	NŠ DRAVA PTUJ 4 4 0 0 17:0 12
2.	1 A GER. VAS 4 3 1 0 8:4 10
3.	STOJNCI 4 3 0 1 18:6 9
4.	PODVINCI B. K. 4 3 0 1 11:2 9
5.	OPLOTNICA 4 2 0 2 4:13 6
6.	BOČ POLJČANE 4 1 2 1 2:7 5
7.	SREDIŠČE 4 1 0 3 6:6 3
8.	BUKOVCI 4 1 0 3 5:9 3
9.	HAJDINA 4 1 0 3 3:11 3
10.	C. O. ORMOŽ 4 0 0 4 2:18 0
1 A AVTO GEREČJA VAS -HAJDINA 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Gaiser (33), 1:1 Mlinarič (48. avtogol), 2:1 Kai-sersberger (80) 1A AVTO GEREČJA VAS: Ga-
vrič, Kokot (Sagadin), S. Krajnc (Kaisesberger), Horvat, Kancler, Debevec, Šešo, Vrabl, Leben (Gavez), Rozman (M. Hertiš), Tominc (D. Hertiš). Trener: Ivan Ornik.
HAJDINA: Lubej, Kurež (Pal), M. Krajnc, Črnko, Jazbec (Nah-berger), Sarkičevič, Robar, Štum-berger (Cebek), Flajsinger (Žalar), Gaiser, Mlinarič. Trener: Sandi Verlak.
Hajdinski občinski derbi je v tem krogu ob igrišča privabil največ ljubiteljev nogometa. Domačini, sicer drugi na prvenstveni razpredelnici, so veljali za favorita, saj moštvo Hajdine v prvih krogih ni pokazalo veliko. Vendar v takšnih lokalnih derbijih nikoli ne moreš z gotovostjo napovedovati končnega izida, saj je motivacija vseh na najvišji ravni. Nogometaši Hajdine so igrali dobro in so po dobre pol ure tudi povedli. To je nekako zmedlo domače nogometaše, ki jim igra nikakor ni stekla.
Takoj na začetku drugega polčasa so domačini izenačili in tako se je vse začelo znova. Nogometaši Gerečje vasi so bili v nadaljevanju boljši nasprotnik. Deset minut pred koncem srečanja je veteran Roman Kaisesberger (v igro je vstopil šele v 75. minuti) s strelom iz dobrih petih metrov zadel za zmago. Seveda je treba omeniti tudi več gledalcev, ki so lahko bili zadovoljni z videnim nogometom.
Sandi Verlak, trener Hajdine: „Mi smo se po svojih močeh trudi-
li in precej dobro parirali domačim nogometašem. Po naših napakah so domačini dosegli dva zadetka in osvojili tri točke. Po nekaj težkih tekmah na začetku prvenstva pa zdaj prihajajo tekmeci, ki spadajo v naš kakovostni razred."
BOČ POLJČANE -SREDIŠČE 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Volavšek (26), 2:0 Kuraj (78)
BOČ POLJČANE: Mlinar, Curk, Žnidar (Jernejšek), Grobin, Ba-bulč, Volavšek (Vehovar), Žgajner, Graf, Hajšek, Kuraj, Jelovšek (Savski). Trener: Bojan Brodnjak.
SREDIŠČE: Kocen, Klajnčar (Nemec), Novak, Panič, Rakovec, Osterc, Zemljič, Ivanuša, Zadra-vec, Lesjak, Vočanec (Dokša, Mlinarič). Trener: Boštjan Zemljič.
OPLOTNICA - NŠ DRAVA 0:9 (0:3)
STRELCI: 0:1 Marinič (17. iz 11-m), 0:2 Ljubec (23), 0:3 Marinič (34), 0:4 Marinič (49), 0:5 Arsič (57), 0:6 Arsič (78), 0:7 Ne-žmah (80), 0:8 Nežmah (81), 0:9 Antolič (83)
OPLOTNICA: Veber, Založnik, Vodopivec, Crnič, Potočnik, Ma-rinšek, Grifič, Višnar, Trdin, Lam-preht, Kavc. Trener: Anton Krajnc.
NŠ DRAVA: Ajlec, Frangež, Nikolaj, Horvat, Fridl, Ljubec, Krajnc, Marinič, Arsič, Wagner, Antolič. Trener: Franc Fridl.
PODVINCI BETONARNA KUHAR - BUKOVCI 2:0
(2:0)
STRELCA: 1:0 Požegar (2), 2:0 Lah (41)
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Rok Osterc, K. Brumen, Toplak, Lah, Topolovec, Belšak, R. Petrovič (Simonič), Požegar (Svr-žnjak), Zagoršek (Robert Osterc), Juršek (Novak), D. Brumen (D. Petrovič). Trener: Miran Ljubec.
BUKOVCI: Ferčec, Vajda, T. Me-znarič, Ostroško (Žganjar), Kokot, M. Meznarič (Kodrič), Kramberger (R. Meznarič), Habrun, Topolnik, Roškar, Mar (Herga). Trener: Janko Majerič.
STOJNCI - CARRERA OPTYL ORMOŽ 9:1 (7:1)
STRELCI: 1:0 S. Kokot (4), 2:0 M. Kokot (5), 3:0 S. Kokot (6), 4:0 M. Kokot (9). 5:0 S. Kokot (17), 6:0 M. Kokot (43). 7:0 S. Kokot
(44), 7:1 Toplak (45), 8:1 Janže-kovič (64. iz 11-m), 9:1 Meznarič (70)
STOJNCI: Zupanič, M. Kokot, S. Kokot (Rižnar), G. Pernek (Vinko-vič), P. Pernek, Korez (Meznarič), Pečnik (Ratek), Janžekovič, Šti-berc, Golob, Klinger (Zorko). Trener: Boris Klinger.
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fi-javž, R. Lah (Cimerman), Magdič (Kuhar), Plečko, Mlinarič (Perčič), Kolarič, K. Lah (Kardum), Srša, Vr-bančič, Toplak, Žganec (Klemen-čič). Trener: Aleš Jurčec.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 3. KROGA: Dornava - Apače 1:4, Rogoznica - Videm 1:2, Skorba - Markovci 3:2, Lovrenc - Gorišnica 2:0. Srečanje Majšperk - Podvinci Agrocenter Ptuj bo v sredo, 12. septembra, ob 17.00.
1.	APAČE 3 3 0 0 14:4 9
2.	SKORBA 3 2 0 1 10:8 6
3.	ROGOZNICA 3 2 0 1 3:2 6
4.	VIDEM 3 2 0 1 5:6 6
5.	TRŽEC 2 1 1 0 4:3 4
6.	LOVRENC 2 1 0 1 2:1 3
7.	PODVINCI A. P. 1 0 1 0 2:2 1
8.	GORIŠNICA 3 0 1 2 0:3 1
9.	DORNAVA 3 0 1 2 1:6 1
10.	MARKOVCI 2 0 0 2 3:5 0
11.	MAJŠPERK 1 0 0 1 1:5 0
DORNAVA VRTNARSTVO APAČE 1:4 (1:2)
STRELCI: 0:1 Žgeč (3), 0:2 A. Predikaka (33), 1:2 Rožman (45), 1:3 Fruk (64. iz 11-m), 1:4 Šenkiš (72)
LOVRENC - GORIŠNICA 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Novak (76), 2:0 S. Pulko (79)
ROGOZNICA - VIDEM 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Muršek (14), 1:1 Kokol (75), 1:2 Lah (90)
SKORBA - MARKOVCI 3:2 (2:0)
STRELCI: 1:0 Brodnjak (18), 2:0 U. Krajnc (40), 2:1 Vnuk (73), 3:1 Ž. Krajnc (84), 3:2 Majcen (87)
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 2. KROGA: Pra-gersko - Hajdoše 2:1, Grajena
-	Leskovec 0:8, Zgornja Polskava
-	Makole 1:0, Spodnja Polskava
-	Slovenja vas 1:0, Podlehnik -Cirkulane 0:4.
1. LESKOVEC	2	2	0	0	14:2	6
2. CIRKULANE	2	2	0	0	5:0	6
3. SP. POLSKAVA	2	2	0	0	4:0	6
4. MAKOLE	2	1	0	1	5:2	3
5. ZG. POLSKAVA	2	1	0	1	1:1	3
6. PRAGERSKO	2	1	0	1	2:4	3
7. SLOVENJA VAS	2	0	0	1	0:1	0
8. PODLEHNIK	1	0	0	1	0:4	0
9.HAJDOŠE	2	0	0	2	3:8	0
10. GRAJENA	2	0	0	2	1:13	0
GRAJENA	-	LESKOVEC				0:8
(0:3)
STRELCI: 0:1 Železnik (25), 0:2 Železnik (28), 0:3 Železnik (31), 0:4 Jelen (48), 0:5 Davorin. Fridauer (66), 0:6 Davorin Fridau-er (68), 0:7 Žajdela (80), 0:8 David Fridauer (87)
PODLEHNIK - CIRKULANE 0:4 (0:3)
STRELCI: 0:1 Pompe (6), 0:2 Krajnc (22), 0:3 Žuran (36. iz 11m), 0:4 Kozel (55)
PRAGERSKO - HAJDOŠE 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Haložan (3), 2:0 Bezjak (48), 2:1 Vogrinec (60)
SPODNJA POLSKAVA - SLOVENJA VAS 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Špes (55) ZGORNJA POLSKAVA - MAKO-LE 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Stojnšek (4)
Veteranski ligi MNZ Ptuj
LIGA 35
REZULTATI 3. KROGA: Hajdina
-	Polskava 2:0, Apače - Dornava 2:0, Skorba - Videm 1:2, Pohorje Oplotnica - Grajena 0:3, Borovci
-	Cirkulane 3:1
1.	VIDEM 3 3 0 0 17:3 9
2.	BOROVCI 2 2 0 0 5:1 6
3.	GRAJENA 3 2 0 1 6:3 6
4.	HAJDINA 3 2 0 1 6:4 6
5.	APAČE 3 2 0 1 4:2 6
6.	SKORBA 3 1 1 1 7:6 4
7.	POLSKAVA 2 1 0 1 2:3 3
8.	CIRKULANE 3 1 0 2 4:6 3
9.	DORNAVA 3 0 1 2 3:8 1
10.	POHORJE -O. 3 0 0 3 1:8 0
11.	BOČ 2 0 0 2 2:13 0 LIGA 40
REZULTATI 2. KROGA: Lovrenc - Gorišnica 6:0, Podlehnik - Pod-vinci 0:3, Markovci - Ormož 1:8, Zgornja Polskava - Pragersko 4:0, Tržec - Leskovec 1:1
1.	ORMOŽ	2	2	0	0	14:1	6
2.	LOVRENC	2	2	0	0	8:2	6
3.	PODVINCI	2	1	1	0	4:1	4
4.	LESKOVEC	2	1	1	0	3:1	4
5.	ZG. POLSKAVA 2	1	0	1	4:2	3
6.	PRAGERSKO	2	1	0	1	2:5	3
7.	TRŽEC	2	0	1	1	1:3	1
8.	GORIŠNICA	2	0	1	1	3:7	1
9.	MARKOVCI	2	0	0	2	2:10	0
10.	PODLEHNIK 2 0 0 2 0:9 0
Danilo Klajnšek
42. šahovska olimpijada
Slovenski vrsti pod načrtovanim, Ptujčana odlična
Z 11. krogom se je to nedeljo v Istanbulu končala 40. šahovska olimpijada. Slovenci so pred odhodom napovedovali uvrstitev obeh selekcij do 16. mesta, kar je bilo glede na začetni rating realnejše za žensko selekcijo, ki je imela v svojih vrstah trenutno drugouvrščeno na svetovni lestvici Ano Muzičuk z ratingom 2206 točk. Morda pa so bile te napovedi nekoliko manj realne za moško selekcijo, 28. postavljeno.
Dekleta so začela odlično, saj so po uvodnih dveh zmagah kar petkrat zapored igrala neodločeno, sledila je še ena zmaga in en neodločen izid. Po devetem kolu je že vse kazalo na planirano uvrstitev, saj so Slovenke zasedale 15. mesto. Žal pa je prišla serija dveh zaporednih porazov in končno 41. mesto je daleč od pričakovanega od 16 nosilk. Nepričakovana dva zaporedna poraza je doživela najboljša v naši vrsti Muzičukova, in to proti igralkama z ratingom 2413 in 2251.
Moški del slovenske odprave je bil nekoliko uspešnejši, saj je osvojil končno 25. mesto, kar je
za tri mesta boljše od začetnega ratinga. Ob šestih zmagah, dveh neodločenih izidih in treh porazih je bil morda odločilen poraz v zadnjem kolu proti ekipi Kube, saj so bili po desetem kolu Slovenci na odličnem 14. mestu. Ta podatek še bolj potrjuje dejstvi, da lahko z enim porazom v sklepu turnirja izgubiš veliko mest na razpredelnici in da bi bil vsaj neodločen izid za naše še kako dobrodošel. V slovenski izbrani vrsti sta pod taktirko selektorja Duška Pavasoviča, sicer člana Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, odlično nastopila še dva 'Ptujčana', VM Aleksander Belja-vski in VM Jure Borišek. Slednji je bil s 6,5 točke najuspešnejši, šest točk je dodal še Beljavski, ki je v zadnjem kolu edini osvojil celo točko proti kubanskemu velemojstru z ratingom 2711 (Belja-vski 2609). Dobre igre in forma tako Beljavskega kot Boriška so prav gotovo dobra novica za MM Danila Polajžerja, kapetana ptujske ekipe, ki se že pripravlja za nastop na ekipnem klubskem pokalu, in še posebno za nastop v 22. članski državni ligi.
Silva Razlag
Končni vrstni red šahovske olimpijade:
moški: 1. Armenija 19 meč točk, 29 osnovnih, 2. Rusija 19 (28,5), 3. Ukrajina 18 (29,5) ... 25. Slovenija 14 (24); Lenič 2,5 točki iz 6 partij, Beljavski 6 (10) 12. mesto na drugi šahovnici, Šebenik 3,5 (8), Borišek 6,5 (10) 16. mesto na četrti šahovnici, Škoberne 5,5 (10)
ženske: 1. Rusija 19 (33), 2. Kitajska 19 (31,5), 3. Ukrajina 18 (30,5) . 41. Slovenija 12 (23,5); Muzičuk 5,5 (10), Rožič 4,5 (10), Krivec 6 (11), Srebrnič 6 (11) 18. mesto na četrti šahovnici, Orehek 1,5 (2).
VM Jure Borišek, najboljši v slovenski vrsti
Foto: Matjaž Mikac
18. ptujski športni vikend	.
Hiti športnega vikenda so bili zumba, mini olimpijada in karting
Mini olimpijada je bila eden od hitov letošnjega ptujskega športnega vikenda.
Foto: Matija Brodnjak
Foto: Črtomir Goznik
Rokomet nekoč je bil s takratnimi pravili predstavljen na velikem nogometnem igrišču.
Tridnevna paleta športnih aktivnosti je na 18. ptujskem športnem vikendu povezala vse starostne skupine. Ptujčani in drugi udeleženci so imeli na voljo 17 različnih disciplin, hkrati pa so na stojnicah predstavljali svoje aktivnosti številni klubi in društva. Ti so bili v veliki večini dobro založeni s promocijskim materialom in z osnovnimi informacijami, ki so jih podajali udeležencem dogodka.
Ta se je začel v petek s teniškim turnirjem dvojic, na katerem je bila udeležba zelo solidna, igralo pa se je na rekreacijski ravni. Večina dogodkov na športnem vikendu je imela osnovno priponko povezano z rekreacijo, tako da je glavni organizator, Zavod za šport Ptuj, po prvih podatkih podal oceno, da je bilo na vseh aktivnostih vsaj tisoč udeležencev. Večina se jih je zbrala pri plesanju zumbe, na mini olimpija-di in kartingu. Posebno lep je bil pogled na mestni stadion v času mini olimpijade otrok ptujskih vrtcev. Ta projekt je bil z Olimpijskim komitejem Slovenije drugo leto izveden
znotraj ptujskega športnega vikenda in ga lahko zares označimo kot pravi hit. Na dvanajstih postajah se je okrog 140 otrok v spremstvu 30 vzgojiteljic igrivo in zanimivo spoznavalo z osnovami različnih športov. Glede na razigranost kratkohlačnikov in navdušenostjo nad športi je bila mini olimpijada zares odlična promocija športa za najmlajše in njihove starše.
Med privlačnejšimi panoga-
Zmagovalna ekipa v strettballu, ekipa KPS.
mi, ki smo jih videli na posameznih predstavitvah, so bili hokej na rolerjih, badminton, spinning, streljanje in fotoorientaci-ja. To je organiziralo Planinsko društvo Ptuj, ki je prijavljene ekipe poslalo na raziskovanje po mestnih ulicah. Udeleženci so morali poiskati devet bolj ali manj znanih točk v mestu, kar jim je kar dobro uspelo. Glede na udeležbo ter obisk je odlično uspel tudi turnir trojic v stre-etballu. Košarkaški klub Ptuj je bil izjemno aktiven, enako velja za ekipe, ki so bile razporejene v kategorije med mladince, članice in člane. Pri zadnji smo videli zanimive in dobre boje ter končno zmago ekipe KPŠ. Vzporedno s sklepom košarkarskega turnirja je na igrišču z umetno travo potekal turnir navijačev velikih evropskih klubov. Med njimi so bile ekipe Real Madrid, Barcelona, Manchester United, Borussia Dort-
mund in Bayern iz Münchna. Privrženci bavarskega ponosa so na dobrem turnirju pokazali največ in so za zmago prejeli simboličen pokal.
Tega bi si zaslužilo tudi Av-to-moto društvo Ptuj, saj se je na kartodromu v Hajdošah na brezplačnih vožnjah s kartin-gom preizkusilo več kot 200 voznikov. Karting je bil še en velik hit ptujskega športnega vikenda, na katerem se je zbralo zares veliko ljubiteljev hitrosti in adrenalina. Tega imamo veliko tudi v vsakdanjem življenju, zato so strokovne službe Zdravstvenega doma Ptuj pripravile test hoje na dva kilometra. Udeleženci so preverili svoje zdravstveno stanje, hkrati pa so dobili veliko koristnih informacij o nadaljnji telesni aktivnosti. V dobri telesni pripravljenosti so bila mlada dekleta, ki so na igrišču z umetno travo odigrala poseben turnir, ki ga je izvedel
ženski Nogometni klub MSM International Ptuj. Pri nogometu ne moremo prezreti prijateljskega turnirja, na katerem so se med seboj pomerile ekipe športnih delavcev, politikov, gospodarstvenikov in novinarjev. Še več pozornosti pa so si zaslužili ptujske rokometne veteranke in igralci Rokometnega kluba Drava, ki so se spoznali z rokometom nekoč. Bilo je sila zanimivo, saj je tekma potekala na velikem nogometnem igrišču po posebnih pravilih.
Pred osrednjim dogodkom športnega vikenda, plesanjem zumbe, so na mestni stadion skočili tudi padalci Aerokluba Ptuj, ki so na zgoščenki prinesli glasbo za plesni spektakel. Tega je vodil pevec in plesalec Sebastian z mentoricami zumbe iz naše okolice. Dinamičen ples je bil tretji hit vikenda. Približno 150 udeleženk in udeležencev je v hitrem tempu sodobne glas-
be plesalo skoraj dve uri. Ob plesanju zumbe in postavljanju rekorda je imel dogodek tudi humanitarno noto, saj so udeleženci zbirali denar za Center za socialno delo Ptuj, ki ga bo namenil družinam, potrebnim pomoči. Skupno je bilo v nekaj urah zbranih 1012 evrov, ki sta jih na posebnem čeku župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj predala Miranu Kerinu, direktorju CSD Ptuj. S tem se je končal 18. ptujski športni vikend, ki je Ptujčanom in drugim dal veliko zanimivih športnih vsebin. Nekatere so bile odlično obiskane, spet druge nekoliko slabše, a osnovni namen je bil dosežen, saj se je veliko ljudi spoznalo z novimi panogami. Kot je nagovarjalo geslo dogodka Zmigaj se , se je veliko ljudi tudi zares zmigalo.
David Breznik
Foto: Matija Brodnjak
Že v petek sta na teniškem turnirju slavila Alenka Zirovnik in Alfi Zavrnik.
Foto: Črtomir Goznik
Novinarji in športniki so poleg gospodarstvenikov in politikov uprizorili zanimive boje na ekshibijskem turnirju.
Foto: Črtomir Goznik
Z dobrodelno akcijo ob plesanju zumbe je bilo zbranih več kot tisoč evrov.
Foto: Matija Brodnjak
Foto: Matija Brodnjak
Na turnirju navijaških skupin velikih evropskih klubov so zmagali privrženci Bayerna iz Munchna.
Po 18. ptujskem športnem vikendu so povedali:
Sandi Mertelj (direktor Zavoda za šport Ptuj): „Prepričan sem, da so se Ptujčani in drugi udeleženci v teh treh dneh zares dobro zmi-gali. Od 17 dogodkov, ki smo jih letos imeli na programu, je bilo kar nekaj takšnih, ki so privabili veliko ljudi. Pri nekaterih je bila udeležba nekoliko manjša in tako bomo v prihodnjem letu še bolj temeljito razmislili o vsebinah. Naslednje leto bomo znova ponudili zelo zanimive programe."
Mag. Stanko Glažar (predsednik sveta Zavoda za šport Ptuj): „Lahko smo zelo zadovoljni, saj se je veliko Ptujčanov udeležilo dejavnosti. Tudi socialna nota zbiranja sredstev za CSD Ptuj je bila dobrodošla in tudi zumba kot takšna se je pokazala kot dobra noviteta. Druge dejavnosti so bile prav tako dobro obiskane: Ptujčani radi pridejo na šport, seveda pa jim je treba ponuditi dejavnosti."
Dr. Štefan Čelan (župan Mestne občine Ptuj): „Organizatorjem se je vse skupaj 'po-
krilo', saj je bilo na vseh prireditvah veliko udeležencev. Čestitka organizatorjem in udeležencem, ki so se odzvali na dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za pomoč družinam v stiski."
Mag. Miran Kerin (direktor Centra za socialno delo Ptuj): „Navdušen sem; vikend je bil namenjen športu, ampak s socialno noto. Z lepo akcijo se je zbralo kar veliko sredstev, s katerimi bomo pomagali nekaterim družinam in kar nekaj otrokom polepšali kakšen dan."
Božena Bratuš (direktorica Vrtca Ptuj): „Resnično smo navdušeni, ker so otroci uživali v različnih športnih dejavnostih. Otroci nalog niso vzeli kot napor, ampak kot vesele športne aktivnosti. Prepričana sem, da smo s to predstavitvijo pri njih privzgojili zanimanje, da je dobro da se zmigajo, kot pravi geslo športnega vikenda. Otroci so se spoznali z različnimi športi, kar je zanje zelo dobro, prav tako pa je dobro, da so se že zdaj spoznali z osnovami olimpizma."
Bojan Jurovič (predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije): „Z eno besedo lahko za mini olimpijado rečem super. Otroci so bili zares navdušeni, polni gibanja in veselja. Olimpij-
ski komite Slovenije na takšnih prireditvah pro-movira olimpijske vrednote in otroke seznanja z olimpijskimi simboli."
Sebastian (vodja dogodka z zumbo): „Akcija je bila odlična, vreme nam je bilo naklonjeno, program je bil fantastičen. Ob meni so na odru sodelovale še Ana , Danijela, Tamara in Tjaša, inštruktorice iz tega okolja in Maribora. Skupaj smo naredili zares super program in po odzivu publike sodeč, je bilo vzdušje zares fantastično."
Marko Ferme (član zmagovalne ekipe KPŠ na turnirju v streetballu): „Turnir je bil dobro organiziran, prijavilo se je precej ekip. Od tega jih je bilo veliko enakovrednih. Na koncu smo z malo sreče tudi zmagali in tako je zmaga ostala doma na Ptuju."
Boštjan Pacher (član zmagovalne ekipe Bayerna iz Munchna na turnirju navijačev velikih evropskih klubov): „Turnir je bil super. Škoda, da ni bilo navijačev Maribora, viol, sicer pa je bilo igrati proti navijačem drugih velikih klubov fenomenalno. Upam, da se bo v prihodnosti ta ideja še razvijala."
Podravje • Trgatev v polnem teku
Količina in odkupne cene grozdja na lanski ravni
Ker je grozdje v vinogradih Slovenskih goric in Haloz na koncu avgusta dozorevalo izjemno intenzivno, so v Ptujski kleti začeli trgatev in odkup grozdja že 27. avgusta. Odkupne cene po besedah direktorja Ptujske kleti Alojza Erlača ostajajo na lanski ravni, približno enaka kot lani naj bi bila tudi količina prevzetega grozdja.
O načinu trgatve in pričakovani kakovosti letošnjega grozdja je Erlač povedal: „Za donegovanje vin pullus, ha-ložan in pinky chick grozdje obiramo vedno glede na stopnjo tehnološke zrelosti in željo po slogu vina. Zrelostne stopnje so primerljive lanskemu letu, ki je enako vroče in bo zagotavljalo donegovanje vin po naših smernicah. Sicer pa v vinogradih Haloz in Slovenskih goric, kjer naši kooperanti pridelujejo grozdje za vino iz Ptujske kleti, že več let ne velja pravilo, da bi se v določenem obdobju septembra ali oktobra odločili za trganje posamezne sorte in ga potrgali od začetka do konca. Vsako sorto trgamo večkrat in v daljšem obdobju, vsakokrat v tesni odvisnosti najprej od lastnosti, ki jih želimo s sodobno enološko tehnologijo iz grozdja prestaviti v steklenice, in drugič, od tehnološke zrelosti sort grozdja v posameznih nasadih, vinogradniških leg in faz."
Za pridelavo vin pullus letnika 2012 v Ptujski kleti pričakujejo odkup od 1,9 do 2 milijona kilogramov grozdja: „Opredelili smo se za letno pridelavo 1,2 milijona litrov vina, za kar zadostuje 1,6 milijona kilogramov grozdja. Je pa letošnjo trgatev zaznamovala velika suša, ki je zagotovo vplivala na grozdje, predvsem na količino. Grozdje je zdravo, vendar je njegova fiziono-mija drugačna, kar pomeni
Alojz Erlač: „Vsako leto je specifično in prinaša nove izzive. Ptujski kletarji že desetletja in stoletja donegujemo odlična vina, zato lahko potrdimo, da bodo takšna tudi vina letnika 2012."
manjšo količino stisnjenega soka. Tudi ocena kakovosti je primerljiva z lansko, sicer pa so tako kakovost haložana in polnitev pullusa kakor ocene na domačih in svetovnih vinskih ocenjevanjih izjemen dokaz pravilnosti naših odločitev izpred nekaj let, da v kleti predelujemo samo zdravo in v optimalni fazi tehnološke zrelosti potrgano grozdje. Zaradi tega nismo imeli nobenih razlogov, da bi kakor koli spreminjali merila naših kakovosti za sprejem grozdja, kar pomeni, da lahko v prvi kakovostni razred uvrstimo samo grozdje z manj kot odstotkom neželenih lastnosti oziroma gnilobe, v drugega uvrstimo grozdje z manj kot petimi odstotki teh lastnosti, v tretjega pa z manj kot desetimi. Drugačnega grozdja pa že
vrsto let v Ptujski kleti sploh ne sprejemamo."
Glede kletarjenja oziroma donegovanja vin letnika 2012 Erlač meni, da ne bo niti bolj niti manj zahtevno kot minula leta: „Vsako leto je specifično in prinaša nove izzive. Ptujski kletarji že desetletja in stoletja donegujemo odlična vina, zato lahko potrdimo, da bodo takšna tudi vina letnika 2012. Tudi v letošnjem grozdju imamo osnovo, s katero bomo donegovali pulluse v duhu izrazite sortnosti, ki bodo zmogli pričarati nasmeh na usta vsakega vinoljuba. Vino je stvar okusov, sožitja s hrano in različnega razpoloženja, vendar samo, če vsebuje kar največ tistega, kar mu omogočajo naravne razmere. Naloga enologov je, da kar največ naravnih lastnosti ujamemo v
Za nekatere sorte so v Ptujski kleti odkupno ceno nekoliko dvignili (za rumeni muškat, sauvignon in traminec), pri drugih so cene ostale enake kot lani, za tretje pa so jih znižali. Izhodiščne odkupne cene za grozdje prvega kakovostnega razreda se pri povprečno doseženi sladkorni stopnji gibljejo med 36 in 60 centi za kilogram.
steklenice in jih tako pripeljemo do potrošnikov. Naša vina so številka ena, ker ne skrivajo svojih adutov - so zdrava in nepretenciozna."
Za grozdje najvišje kakovosti od 36 do 60 centov
Kot še dodaja, bodo vina 2012 izdelana po smernicah, ki so si jih začrtali ob konceptualni in tehnološki prenovi kleti: „Ostajamo zvesti naši
Zabovci • 5. Korantova rancarija
Letos rekordno število ekip
Zadnji avgustovski konec tedna je na Ptujskem jezeru (v Zabovcih ob športnem parku) potekala tradicionalna Korantova rancarija kluba Razjarnik Zabovci. Letošnja je bila peta zapored, udeležilo pa se je je 21 ekip, 18 v moški in tri v ženski konkurenci.
rdeči niti po donegovanju belih vin, ki jih poleg tehnološke dovršenosti in poudarjanja zdravja odlikujejo še pristnost in poudarjanje narave, v kateri živimo, izražanje primarnih sortnih značilnosti, sadnosti, kar ni več le podpis Ptuja, ampak vse Štajerske kot dežele."
Pogoji odkupa grozdja ter odkupna cena ostajajo na ravni prejšnjega leta: „Pri odkupu grozdja ostajamo pri enakih pogojih, kot smo jih uveljavili v minulih letih, vendar smo cene odkupa letos prilagodili prodajnim cenam vina za posamezne sorte. Za določene sorte smo jo nekoliko dvignili, na primer za rumeni muškat, sauvignon in traminec, pri nekaterih smo ostali na enaki ravni kot lani, za druge pa smo jih znižali. Izhodiščne od-
kupne cene za grozdje prvega kakovostnega razreda se pri povprečno doseženi sladkorni stopnji tako gibljejo med 36 in 60 centi za kilogram. Za grozdje z nadpovprečno sladkorno stopnjo in za vina posebnih polnitev so višje. Tako še dodatno finančno spodbudimo vinogradnike, ki izpolnjujejo strožje zahteve Ptujske kleti pri obdelavi vinogradov." Po besedah Erlača ostaja nespremenjen tudi obročni način odplačila prevzetega grozdja skozi vse leto.
Sicer pa bodo v Ptujski kleti, kot smo že zapisali, letos odkupili okrog 2 milijona kilogramov grozdja, od tega veliko večino belih sort, rdečih pa letos nekoliko manj kot lani, torej manj kot 10 odstotkov.
SM
Vroče avgustovsko popoldne je minilo v pozitivnem vzdušju, ob številnih ekipah, ki so tekmovale, pa na brežinah jezera ni manjkalo niti navijačev. Predsednik tekmovalnega odbora Boštjan Plajnšek je bil zadovoljen z organizacijo prireditve. Kot je povedal, so v pripravo
tekmovanja vložili veliko časa, truda in dela. Vse to je bilo poplačano z dobro udeležbo. Letošnjih 21 ekip pomeni največ sodelujočih v petletni zgodovini rancarije. Vzdušje med tekmovanjem in po njem je bilo sproščeno, zvečer, po podelitvi priznaj, pa so organizatorji po-
skrbeli še za presenečenje. Ob uspešnem sklepu pete rancari-je so po Rogoznici spustili sto prižganih svečk, ki so pričarale prav posebno vzdušje.
Zmago v moški konkurenci je osvojila ekipa Friki AP Gru-škovnik, drugi so bili Leseni zo-beki in tretja ekipa Avtoservisa
Krajnčič. V ženski konkurenci so prvo mesto dosegle Drzne ribice, drugo Runda bar, tretje so bile Žabice. Za najatraktivnejšo ekipo pa so tudi letos izbrali Markovske kosce, ki so se na prizorišče pripeljali s svojim barnom.
MZ
V ženski konkurenci so slavile domačinke, Drzne ribice.
V moški konkurenci je zmagala ekipa Friki AP Gruškovnik.
Na Štajerskem povsod že trgajo
Vse večje kleti na Štajerskem so letos začele trgatev že konec avgusta. Direktor in glavni enolog družbe P&F Jeruzalem Ormož Mitja Herga je ocenil, da bo letošnji letnik pri njih bolj kakovosten od lanskega, odkupili pa naj bi kar okrog sedem milijonov kilogramov grozdja, kar bi zadostovalo za približno 4,8 milijona litrov vina. Trgatev naj bi sklenili v začetku oktobra.
V	Radgonski goricah po besedah glavnega enologa Goraz-da Kovačiča načrtujejo predelavo približno treh milijonov kilogramov grozdja, kar je premalo za njihove potrebe, zato bodo odkupili za okrog 1,6 milijona evrov grozdja od kooperantov. Odkupne cene se gibljejo med 35 in 95 centi za kilogram.
V	Vinagu bo po besedah direktorice Klementine Ihanec pridelek grozdja (podobno kot v Radgonskih goricah) malo nižji od pričakovanega, kakovost pa ostaja na lanski ravni. Njihova kapaciteta letno znaša okrog 1,2 milijona kilogramov lastnega grozdja, od kooperantov pa ga za zdaj ne odkupujejo.
Direktor družbe Zlati grič iz Slovenskih Konjic Dejan Breč-ko letošnje kakovosti še ni želel ocenjevati, saj naj bi imelo grozdje dovolj visoke sladkorne stopnje, a ob tem še vedno precej kisline. Količinsko naj bi bil pridelek za 10 do 20 odstotkov nižji kot lani (okrog pol milijona kilogramov manj lastnega grozdja), zato ga bodo 140 ton odkupili od pogodbenih proizvajalcev.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: MZ
Foto: MZ
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko m S poti po Makedoniji in Albaniji (6. del)
'Mati sokol'
V Vloro sva prispela v večernih urah, ko so bili že vsi na ulicah. Moj prijatelj me je vozil, kamor sem hotel, tako da sem si zamislil izkrcanje nekje ob obali, da najdem prostor za postavitev šotora. Šiptarji in vsi drugi so samo spoštljivo gledali, ko so videli nahrbtnik in šotor. V takih trenutkih pride prav veliko samozavesti in nekaj domačih besed. Naj omenim, da me je moj možakar vozil več kot 150 km in ni hotel niti piva, kaj šele plačilo... Super poba, zares.
Vlora je eden izmed centrov lokalnega turizma, saj leži tik ob morju na jugozahodu države. Ker je bilo že pravo poletje, si nisem obetal poceni prenočišča, zato sem povprašal lokal-ce, ali je v bližini kakšen kamp. Samo presenečeno so me gledali. Uradnega kampa ni bilo, kampiral pa bi lahko povsod; ponujali so mi celo prostor pred hotelom. Ker nisem hotel postavljati šotora v tem vrvežu, sem vzel pot pod noge in se ob obali odpravil proti obrobju.
Nekaj metrov od središča na neki stavbi zagledam napis 'hotel' in se odločim, da bi morda le povprašal, ali imajo kakšno luknjo zame, saj se že dva dni nisem stuširal. Hodim okrog, vse je bilo zaprto in v temi. Ze sem hotel oditi, ko me ustavita dva možakarja, pošteno podprta z alkoholom, s katerima sem se zapletel v pogovor, če lahko to tako imenujemo. Pobarala sta me, kaj iščem, nato sta mi povedala, da je hotel zaprt. Ja, lepo no. Ko sem spet hotel oditi, me je eden pogledal na eno oko in dejal, da bi se mogoče dalo kaj narediti. Pa začne metati kamenje na teraso in kričati neko ime. Čez nekaj sekund pogleda čez balkon neko ženšče srednjih let in prihiti dol. Bila je upravnica tega sicer ličnega hotela, a so ga lastniki imeli zaprtega, ker niso dobili nekih dovoljenj. Znala je celo nekaj besed angleško in mi pritajeno razložila, da sicer ne bi smela, ampak ker se ji zdim fajn, bo samo zame oddala ves apartma. Samo pogledal sem.
Foto: Dani Zorko
Džamija opravlja dežurno vlogo avtobusne postaje.
Ja, nič, pa pojdimo. Apartma je imel tri dvoposteljne sobe s kopalnicami, veliko kuhinjo in tri balkone z razgledom na morje. Pričakoval sem, da mi bo podtaknila astronomsko ceno, vendar sem dvakrat vprašal, ali misli resno. Postavila mi je namreč smešno ceno, ki sem jo še zbil. Kar smejalo se mi je in čez eno uro sem bil že vseljen, stuširan in pripravljen na nočni obhod.
'Mati sokol', kot sem jo na tihem poimenoval, je bila zelo podjetna ženska, nenehno me je obletavala, ali kaj potrebujem, in tudi doma je imela vse pod komando, saj sem na sosednji terasi lepo videl, kdo nosi hlače pri bajti. Tam je živela z možem in dvema sinovoma, trenutno pa so ji družbo delale tudi tri dekline, sorodnice, ki so bile sicer luštne, le držale so se kot afnaste Ljubljančanke. Šiptarji jih kar naj imajo.
Po večernem sprehodu do prve gostilne sem si ogledal nogometno tekmo in naredil načrt za naslednje dni. Doma me je že čakala koda za internet, brisače in vse, kar spada zraven. Čeprav sem rekel, naj ne komplicira, ker res ne potrebujem luksuza, je 'mati sokol' poskrbela za vse.
Naslednji dan sem si ogledal mesto, peljal sem se tudi z lokalnimi avtobusi. Našel sem centralno točko, kjer se zbirajo avtobusi in kombiji, ki je bilo v okolici glavne džamije. Urnika
ali razporeda ni bilo nikjer, zato sem vseskozi malce oprezal po ulici, kdaj se bo pripeljal avtobus. Namenil sem se tudi do obale, skočil na prvi avtobus in se odpeljal nekaj kilometrov iz mesta, kjer so bile plaže. Albanija ima veliko osamljenih plaž, morje je izjemno čisto, infrastruktura pa se razvija počasi. Na kupe bodočih hotelov je nedokončanih. Vrgel sem se v vodo, da se osvežim, potem sem šel na pivo, da bi našel koga za nekaj informacij. Tu sem pil najdražje pivo na potovanju, stalo je 1,4 evra. Natakar je znal za silo angleško in malo sem ga povprašal o avtobusni povezavi do prelaza Llogara, ki je tudi nacionalni park. Kaj konkretnega mi ni povedal, zato sem se odločil, da bom o tem povprašal gostiteljico.
Domov sem prišel okrog polnoči in ni vrag, da ni slonela na terasi in zahtevala poročila celotnega dneva. Pogovarjala sva se kakšno uro, in ko sem omenil, da bi šel naslednji dan v Llogaro, je izstrelila kot iz topa, kdaj pelje avtobus in kje naj počakam. Pa ne samo to. Da bo to držalo, je vražje ženšče ob enih zjutraj poklicalo šoferja in mu zabičalo, da me mora pobrati točno pred tem hotelom, da ne bom pešačil naokrog. Vse glave v mestu je poznala, ni bila zaman 'mati sokol'.
Nadaljevanje prihodnjič
'Mati sokol' oziroma teta Aknezina z možem
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Ena izmed številnih osamljenih plaž proti jugu
Vlora, urgentno vozilo v pripravljenosti
Torek, 11. september Danes goduje Milan.
273 so nemški volilni knezi izvolili za nemškega kralja grofa Rudolfa Habsburškega. To je omogočilo vzpon Habsburžanov med najmogočnejše evropske dinastije.
1649 so Angleži v Droghedi izvedli enega najhujših pokolov nad Irci, ki so po verski reformaciji v Angliji ostali katoličani.
1816 se je rodil nemški mehanik in podjetnik Carl Zeiss, ustanovitelj podjetja Jena.
1918 je avstro-ogrski cesar Karel I., ki je nasledil Franca Jožefa sredi prve svetovne vojne, moral odstopiti.
1973 je bil ubit v vojaškem puču čilski predsednik Salvador Allende. 1997 so na referendumu o vnovični uvedbi škotskega parlamenta s tem strinjalo 74,3 odstotka škotskih volivcev, ki so se udeležili referenduma. 2001 sta treščili v znameniti stolpnici newyorškega WTC ugrabljeni letali in ju porušili. Tretje ugrabljeno letalo je treščilo v Pentagon, stavbo ameriškega obrambnega ministrstva, četrto pa je strmoglavilo blizu Pittsburga. V letalih in porušenih objektih je bilo čez 3.000 mrtvih. Sreda, 12. september Danes goduje Gvido.
1847 je švicarska skupščina odposlancev kantonov sprejela novo ustavo, s katero je postala Švica zvezna država.
1888 se je rodil francoski igralec in pevec šansonov Maurice Chevalier, ena od osrednjih pariških osebnosti med obema vojnama. Umrl je leta 1972.
1934	so Latvija, Estonija in Litva sklenile sporazum o sodelovanju, imenovan tudi baltska atlanta.
1990 so v Moskvi podpisali zunanji ministri Francije, Sovjetske zveze, Velike Britanije in ZDA z ND in ZR Nemčijo pogodbo o pogojih za enotnost Nemčije. 1798 se je rodil v Spodnjih Kosezah slovenski pesnik Jovan Koseski. 1874 so bile med Križevci in Ljutomerom prve konjske dirke na Slovenskem.
1920je bila ustanovljena Prekmurska kmetijska stranka, ki jo je vodil Matjaš Kočar.
Četrtek, 13. september
Leta 1784 so razglasili New York za glavno mesto nove države ZDA. Glavno mesto je bil do leta 1790.
Leta 1830 se je rodila avstrijska pisateljica baronica Marie von Ebner-Eschenbach. Opisovala je kmečki svet in dunajsko družbo. Leta 1851 se je rodil ameriški bakteriolog Walter Reed, ki je odkril, da je rumena mrzlica posledica komarjevega pika.
Leta 1887 se je rodil v Vukovarju švicarski biokemik hrvaškega rodu Lavo-slav Ružička.
Leta 1908 so na Ptuju izbruhnile velike protislovenske demonstracije, ki so povzročile fizične spopade med Nemci in Slovenci. Leta 1919 je prispel s skupino prostovoljcev na Reko »pesnik komandant« Gabriele D'Annunzio. Septembra 1920 je razglasil zasebno reško državico. Leta 1923 je španski general Miguel Primo de Rivera uvedel s privolitvijo španskega kralja vojaško diktaturo, ki naj bi nasilno preprečila grozeči propad države.
Leta 1959 je na Luni pristala sovjetska sonda Lunik 2, prvo vesoljsko plovilo na Zemljinem satelitu.
Leta 1979 je Južna Afrika je razglasila Vendo za neodvisno republiko. Petek, 14. september Danes goduje Rasto.
1638 je umrl novoangleški kolonist John Harvard, ki je s svojo zapuščino omogočil obstoj in uveljavitev Harvardske univerze. Rodil se je 26. novembra 1607.
1769 se je rodil nemški naravoslovec in geograf baron Alexander von Humboldt.
1812 je vkorakala v Moskvo francoska vojska. Rusi so mesto zažgali, kar je povzročilo katastrofo izčrpane Napoleonove vojske. 1849 se je rodil Nobelov nagrajenec ruski fiziolog Ivan Petrovič Pavlov. 1852 se je rodil v Šibeniku srbski pisatelj Simo Matavulj. 1901 je po atentatu na predsednika McKinleya postal podpredsednik Theodore Roosevelet predsednik ZDA. Bil je prvi Američan, ki je dobil Nobelovo nagrado, in sicer za leta 1906 uspešno posredovanje v rusko-japonski vojni. Sobota, 15. september Danes goduje Nikodem. Danes praznuje Žalostna Marija božja.
1830 se je z odprtjem proge Liverpool-Manchester začelo v Veliki Britaniji obdobje železnice.
1890	se je rodila angleška pisateljica kriminalnih romanov Agatha Christie. 916 so v prvi svetovni vojni Britanci poslali v boj prve tanke.
1928 je Alexander Fleming objavil odkritje penicilina.
1935	je nemški Državni svet sprejel Zakon o državljanih rajha in Zakon za zaščito nemške krvi in časti. Njuna določila uzakonijo javno diskriminacijo Judov.
1908 se je rodil v Veliki Poljani pisatelj in politik Miško Kranjec. Nedelja, 16. september Danes goduje Ljudomila.
Danes je mednarodni dan varstva ozonske plasti.
1745 se je rodil ruski vojskovodja, zmagovalec nad Napoleonom, smolenski
knez in ruski feldmaršal Mihail Ilarijonovič Kutuzov.
1859 je angleški raziskovalec David Livingstone odkril jezero Njasa v Afriki.
1891	se je rodil nemški veliki admiral Karl Dönitz, ki je organiziral nemško podmorniško floto in postal njen poveljnik.
1532 se je pred Mariborom utaborila turška vojska, ki je štela je 140.000 mož.
1859 je škof Anton Martin Slomšek dosegel premestitev škofije v Maribor. 1941 se je OF razglasila za edino zastopnico odpora slovenskega naroda in vsem, ki bi se proti okupatorju borili mimo nje, zagrozila z likvidacijo. Ponedeljek, 17. september Danes goduje Frančiška.
1787 so sprejeli prvo ustavo ZDA, ki je iz majave konfederacije ustvarila trdno federativno državo. Ustavo so začeli uporabljati leta 1789. 1854 se je rodil ameriški inženir in industrialec škotskega rodu David Dunbar Buick, ustanovitelj Buick Motor Car Company.
1877 je kemik William Henrv Fox Talbol iznašel negativ fotografij in kopiranje z njega v pozitiv (talbotipija), kar je prvič omogočilo razmnoževanje in povečevanje negativa.
1997 je prišlo v bližini Fojnice, približno 90 km od Sarajeva, do helikopterske nesreče, v kateri je umrlo 12 diplomatov, ki so v okviru ZN delali v BiH. Nesrečo so preživeli štirje člani helikopterske posadke. Zanimivo je, da je skoraj na istem kraju prišlo do letalske nesreče pred 10 leti. V njej je umrl takratni predsednik SFRJ Džemal Bijedič.
1890 se je rodil v Zakojci v Baški grapi slovenski literat France Bevk.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Strune na pohodu
V zadnjih letih so se na zelenjavnih vrtovih pojavile ogromne težave s strunami. Kaj je krivo za to, je še težko reči. Ker prihaja najbolj primeren čas za njihovo zatiranje, bo tokrat govor o njih.
Nekaj o strunah
Za zatiranje škodljivcev je dobro poznati nekaj njihovih lastnosti. Prav pri zatiranju strun se še zdaj dogaja, da so tudi nasveti v trgovinah za uporabo pripravkov proti njim povsem napačni. Predvsem je treba vedeti, kdaj jih sploh lahko za-
Strune so ličinke hroščev pokalic. V Sloveniji naj bi po raziskavah na biotehniški fakulteti živelo 140 vrst različnih pokalic, od teh naj bi bile štiri iz rodu Agriotes škodljive.
V tleh v prvem letu prezimijo odrasli osebki, ki prilezejo na dan odvisno od vrste in temperatur zraka ter tal nekje v začetku aprila. Seveda se takrat začne njihov ljubezenski ples in posledica so jajčeca, ki jih samičke od konca maja do začetka julija odlagajo v tla. Rade imajo pokrita in vlažna tla, zato so zanje idealna žitna polja, deteljišča in travniki. Pri nas je zemlja rahla in humozna, kar jim prav tako zelo ustreza. Konec julija in do konca avgusta se izlegajo ličinke prvega stadija, ki se prehranjujejo tako malo, da niso škodljive. Po krajšem prehranjevanju se v tleh levijo. V topli jeseni se proti koncu septembra in oktobra prehranjujejo ličinke drugega stadija, te pa že opazimo. Spomladi, nekje v sredini aprila, se začnejo prehranjevati, kar traja tri leta. Vmes se levijo in po vsaki stopnji so večje in bolj požrešne - zato so različnih velikosti in barv. Prepoznamo jih po tem, da so trde glistice, mlade so skoraj bledo rumene, velike okrog centimetra, najstarejše pa so rdeče rjave in dolge nekaj centimetrov. Šele v avgustu petega leta se zabubijo in iz njih se iz-
Takšna slika razžalosti vrtičkarje; strune so naredile škodo v gomoljih krompirja.
Foto: Miša Pušenjak
ležejo povsem nenevarni hroščki, ki so podolgovati, ozki, dolgi do dva centimetra, sive do rjave barve, po pokrovkah opazimo vzdolžne črte. Da se spomladi prebudijo, potrebujejo okrog 10 oC zemlje, prej je zatiranje povsem nesmiselno, jeseni pa gredo v globlje plasti zemlje takoj, ko se začnejo temperature spuščati pod 5 oC. Zato je zatiranje ob prekopavanju prepozno, zgodaj spomladi pa prezgodnje.
Pripravki v trgovinah
Mnogi so na vrtovih uporabljali zelo nevaren kemični pripravek in v trgovinah so jim svetovali,
Zdravstveni nasveti
Tudi hrana je lahko zdravilo - 9.
CIMET je ena izmed najstarejših začimb na svetu. Kitajci so ga uporabljali že pred 3000 leti. V Evropo so ga prinesli Arabci in je v 15. stoletju veljal za zelo cenjeno in drago začimbo. Uporabljamo posušeno tanko notranjo plast skorje cimetovca v obliki zvitih paličic in prahu. Cimetovec je tropsko drevo, ki ga gojijo na plantažah. Najbolj kakovostno začimbo daje cej-lonska sorta (Cinnamomum zeylanicum), ki raste na Šrilan-ki. Nekoliko manj kakovosten je kitajski (Cinnamomum cassia).
Vsebuje eterično olje, ki je v kulinariki cenjeno predvsem zaradi močne in prijetne arome, v Evropi nepogrešljive jeseni in pozimi. Ljudje ga najpogosteje uporabljajo pri pripravi slaščic in toplih napitkov. V azijski kuhinji je pogost spremljevalec mesnih jedi, v naših krajih pa ga pri teh uporabljajo le naj-
pogumnejši. Dobro se poda k perutnini, drobnici in divjačini, v spremljevalnih omakah ali nadevih iz suhega sadja.
Kot tradicionalno rastlinsko zdravilo ga uporabljajo že stoletja. Eterično olje vsebuje številne zdravilne učinkovine. Deluje protivnetno (ščiti pred okužbami) in zaradi številnih antioksidantov ugodno vpliva na imunski sistem. Največ pozornosti pa znanstveniki zadnja leta namenjajo njegovemu ugodnemu vplivu na znižanje ravni glukoze, holesterola in trigliceridov v krvi pri bolnikih, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2. Nekatere študije na živalih in ljudeh so potrdile ta dejstva. Na trgu prehranskih dopolnil so na voljo izdelki, ki vsebujejo standardizirane izvlečke cimeta v kapsulah ali tabletah. Nekateri strokovnjaki svarijo pred pretirano uporabo teh izdelkov. Opozorilo je izdala tudi Evropska agencija za hrano (EFSA), ki navaja, da kitajski cimetovec vrste cassia vsebuje preveč ku-marina. Čezmerni dnevni vnos te učinkovine lahko poškoduje jetra in ledvice. Vendar pa EFSA tudi navaja, da je eno- ali dvotedensko uživanje cimetovih pripravkov, tudi v količinah, ki so višje od priporočenih, varno. Bolniki, ki se že zdravijo za sladkorno bolezen tipa 2,
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm.
naj se pred uporabo pripravkov iz cimeta posvetujejo z zdravnikom.
Kljub že dokazanim potencialnim pozitivnim učinkom cimeta naj bodo prehranska dopolnila namenjena tistim, ki imajo mejne vrednosti glukoze v krvi in za krajši čas. Ker cimet spodbuja aktivnost inzulina, nam lahko pomaga pri predelavi sladkorja v zaužitih slaščicah. Tisti, ki ne marajo arome cimeta, lahko posežejo po prehran-skem dopolnilu.
NAMIG: Cimet v slaščicah ni samo začimba, je tudi zdravilo. Sprejmite kulinarični izziv in ga preizkusite v mesnih jedeh, a pri tem pazite na količino: dodajte ga manj kot pri slaščicah, saj njegov okus ne sme prevladati.
Mirjana Dunjič Lapuh, mag. farm., Lekarne Ptuj
naj ga uporabijo ob jesenskem prekopavanju tal. Ali se trgovci niso zavedali, da se vrtovi prekopa-vajo že skoraj v zimi, takrat pa strun že zdavnaj ni več v tisti pasti zemlje, v kateri bi plin, ki se sprošča iz tega pripravka, sploh lahko deloval? Sicer pa pripravek niti ne bi deloval ob prekopavanju, tudi če bi bile strune prisotne, saj takrat nastajajo grude, skozi katere ne učinkuje, strune pa se lahko skrijejo v njih. Ljudje so tako delali več škode kot koristi, saj so bolj prizadeli zdravi del življenja v zemlji kot škodljivega. Uporaba na zelenjavnem vrtu, tudi če je to jeseni, nikakor ni priporočljiva. Če pa ga uporabljamo, potem moramo zemljo dobro pripraviti, zadnji čas je sredina oktobra. Pred uporabo se je dobro prepričati, ali so strune še v zgornji plasti zemlje. To naredimo tako, da na večih krajih v tla v globino 10 cm zakopljemo olupljeni krompir ali jabolka. Po dveh dneh zjutraj pogledamo, ali so v naših vabah še ličinke, če jih ni, bo pripravek naredil samo škodo na vrtu.
Lahko smo zadovoljni, da so naši strogi zakoni v letu 2009 le dovolili registracijo biološkega pripravka na osnovi glivice Beauveria bassiana, soj ATCC 74040. Glivica preprosto okuži ličinke, te zbolijo in propadejo. Vedeti pa je treba nekaj stvari, da bo ta snov res učinkovita. Glivica deluje le, če pride v stik s škodljivci, zato morajo biti ti že prisotni. Ker se strune prehranjujejo ponoči, škropimo torej zvečer. Glivice za delovanje potrebujejo veliko vlage, zato natančno upoštevajte navodila o načinu uporabe v posameznih vrtni-
nah; najbolje je po dežju ali gredice pred uporabo zalijemo. To storimo vsaj dvakrat sedemdnevnem razmiku. Ker je to za vsa toplokrvna bitja nenevarna glivica, je pri vrtninah povsem varna. Poleg te obstaja še en naravni, biotični pripravek, ki deluje tudi na porovo zavrtalko, to so entomopa-togene ogorčice Steinernema carpocapsae in Steinernema feltiae. Pripravek ima seveda komercialno ime, dobite ga samo po pošti, saj so v njem živi organizmi. Do njega boste najhitreje prišli, če odtipkate imeni v slovenski brskalnik najdi.si. Tudi ta pripravek nanesemo vsaj dvakrat, zahteva pa veliko vode, tako mokro zemljo kakor ovlažene liste.
Naravna zaščita
Vonj kapucink in žametnice je tem škodljivcem zoprn, zato ne bodo rade na našem vrtu, če bo v njem veliko teh cvetlic.
Najnovejša metoda, ki prihaja k nam iz Anglije in Nemčije, pa je uporaba plinov, ki se sproščajo iz nekaterih rastlin, ko jih razrežemo in zakolje-mo v tla. Največ teh plinov, to so predvsem indol, alkenil glukozinolat (!), izotiocianat, sproščajo rastline iz družine križnic. Uporabimo jih lahko na dva načina, njihovo seme zdrobimo in posujemo kot moko po ogroženih površinah, kar je na vrtu težje izvedljivo. Zelo dobro pa se je izkazal postopek z podkopavanjem rastlinskih ostankov križnic. Kot vse kaže, so najučinkovitejši ostanki rukole in bele gorjušice. Ker je prva seveda preveč dragocena, da bi jo zakopavali v tla, pri nas pa brez težav pridemo do semena bele gorjušice, jo bomo posejali v sredini avgusta ali na začetku aprila. Nemci so ugotovili, da se največ za strune strupenih snovi sprosti iz mase, ki jo pokosimo in razrežemo tik pred cvetenjem rastlin. Takrat torej rastline pokosimo in razrežemo, na vrtu bomo verjetno uporabili vrtno kosilnico. Razrezano maso plitvo zakoljemo v tla in dobro zalijemo. Plin se začne sproščati šele, če je dovolj vlage. Še boljši učinek dosežemo, če gredice pokrijemo s folijo in jo tam pustimo dva do tri tedne. Na tako obdelane gredice sadimo najbolj ogrožene vrtnine. Če vsako leto tako obdelamo eno gredico spomladi in eno jeseni, bomo v nekaj letih vrt po naravni poti rešili tega škodljivca, saj naj bi bila ta metoda učinkovita v 50-70 %.
Takšen postopek je relativno poceni in prav gotovo zelo uporaben, vendar ga moramo - kot vse druge biološke načine - ponavljati večkrat.
Mnogi pa imajo veliko raje naraven način zaščite pred temi škodljivci. Ta je seveda dolgotrajna in v enem letu žal ne bo delovala. Učinkovita je samo na mlade ličinke, zato bodite vztrajni in naravno zaščito ponavljajte vsaj tri leta. Če boste vztrajali, bo sčasoma vrt brez strun, ob enem pa tudi veliko manj drugih talnih škodljivcev in bolezni.
Miša Pušenjak
Foto: Miša Pušenjak
Odrasla struna na sliki je ličinka hrošča pokalice.
Foto: Miša Pušenjak
Hrošči pokaiice so povsem neopazni, škodo delajo njihove ličinke, ki jih imenujemo strune.
S svetovne
glasbene
scene
Priljubljeni angleški pevec Robbie Williams bo 5. novembra izdal nov studijski album. To bo že njegov deveti studijski izdelek, vendar prvi, ki ga bo izdala založba Universal Music. Predhodnica nove zgoščenke, ki bo na prodajne police prišla 9. oktobra, bo prvi singel z naslovom Take the Crown. Album je bil posnet v legendarnem Capitol studiu v Los Angelesu, in sicer pod producentsko palico Jackni-fa Leeja (R.E.M). Robbie Williams je v izjemno bogati glasbeni karieri osvojil številne pomembne nagrade in podiral prodajne rekorde. Z več kot 60 milijoni prodanih albumov je na prvem mestu med najboljšimi solo izvajalci v Veliki Britaniji. Prav tako je prejel rekordno število britanskih glasbenih nagrad brit (17). Pohvali se lahko še z vpisom v Guin-nessovo knjigo rekordov, to mo je uspelo 2006., ko je samo v enem dnevu prodal
Foto: iBaller.com
Robbie Williams
več kot 1,6 milijona vstopnic za koncert. Leta 2010 je na podelitvi britanskih glasbenih nagrad prejel posebno priznanje za izjemen prispevek k razvoju britanske glasbe. Istega leta se je znova pridružil zasedbi Take That, predvsem po njegovi zaslugi je njihov album dosegel še en rekord, postal je najhitreje prodajani album v prejšnjem stoletju.
Škotska pevka Emeli Sande je postala lastnica najbolje prodajanega albuma v letu 2012. Omenjeni podvig ji je uspel z albumom Our Version of Events, ki je izšel februarja. Po odličnem nastopu na sklepu olimpijskih iger v Londonu se je prodaja plošče povečala kar za tretji-
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WHISTLE - FLO RIDA
2.	WE ARE NEVER EVER GETTING BACK TOGETHER - TAYLOR SWIFT
3.	ONE MORE NIGHT - MAROON 5
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	WINGS - LITTLE MIX
2.	BOM BOM - SAM & THE WOMP
3.	HOW WE DO (PARTY) - RITA ORA
NEMČIJA
1.	ONE DAY/RECKONING SONG (WANKELMUT REMIX)
2.	I FOLLOW RIVERS - LYKKE LI
3.	BALADA - GUSTAVO LIMA
no. Od februarja pa do danes se je prodala v 660.000 izvodih in je s prvega mesta izpodrinila super uspešen album 21, ki ga je lani januarja izdala pevka Adele. Emeli Sande je na svetovno glasbeno sceno prodrla s skladbo Next to Me, ki je bila velika uspešnica tudi na slovenskih radijskih postajah. Emeli Sande (njeno pravo ime je, zanimivo, Adele) je kljub temu še zelo daleč od tega, da bi ogrozila uspeh Adele; njen fantastični album 21 se je samo v Veliki Britaniji do danes prodal v kar 4,4-mili-jonski nakladi in s tem postal peti najbolje prodajani
album vseh časov.
®®®
Na svetovno glasbeno sceno se z novim, že 15. studijskim albumom vrača legendarna ameriška skupina Ae-rosmith. Plošča Music from Another Dimension naj bi izšla 6. novembra. Minilo je že dolgih 11 let, odkar je izšel njihov zadnji studijski album Just Push Play. Za produkcijo nove zgoščenke sta poskrbela Jack Douglas in Joe Perry, na treh skladbah pa sta bila producenta kontroverzni pevec skupine Steven Tyler in Marti Fre-deriksen. Kot je v zadnjem obdobju že v navadi, bo album izšel v običajni obliki in razširjeni verziji, na kateri bodo tudi posnetki s koncertov za skladbe Rats in the Cellar, Train Kept A-Rollin',
Oh Yeah in Song Same Old and Dance, poseben intervju s skupino ter tri skladbe, Up on a Mountain, Oasis ter Sunny Side of Love, ki jih ni na prvotni zgoščenimi.
V Londonu bodo prihodnje leto odprli izložbo, ki bo posvečena legendarnemu britanskemu glasbeniku Davidu Bowieju. Organizatorji so sporočili, da bo razstavljenih več kot 300 predmetov. Na ogled bodo postavili več njegovih inštrumentov, oblek, ovitkov plošč, ročno pisanih tekstov in številnih drugih predmetov. Izložba, imenovana David Bowie Is, bo retrospektiva petih desetletij izjemno plodne glasbene kariere ter njegovega vpliva na umetnost in kulturo. Odprtje izložbe, ki bo v londonskem muzeju Victoria and Albert, je načrtovana v marcu 2013. ®@®
Pri sloviti ameriški glasbeni reviji Billboard so tudi letos izbirali največje poletne glasbene uspešnice. Na prvo mesto se je s skladbo Call Me Maybe kanadska pevka Carly Rae Jepsen. Velike zasluge za zmago mlade izvajalke ima tudi njen rojak Justin Bieber, ki je skladbo
predstavil na twitterju. ®®®
TOP 10 POLETNI HITI 2012 po izboru revije Billboard:
1.	Carly Rae Jepsen -Call Me Maybe
2.	Maroon 5 feat. Wiz Khalifa - Payphone
3.	Gotye feat. Kimbra -Somebody That I Used to Know
4.	Katy Perry - Wide Awake
5.	Ellie Goulding - Lights
6.	Rihanna - Where Have You Been
7.	Fun feat. Janelle Mo-nae - We Are Young
8.	David Guetta feat. Sia - Titanium
9.	Nicki Minaj - Starships
10.	Flo Rida - Whistle
Janko Bezjak
To je to
Naročite
V
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
j Ime in priimek:.
I Naslov: _
I
i Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Turizem
Turistična sezona se počasi končuje, jaz pa sem se pred dnevi, ko še je potekal festival Dnevov poezije in vina, sprehajal po Prešernovi ter se oziral po starih meščanskih hišah. Mesto sem dojemal malce po turistično, saj običajno marsičesa vsak dan sploh ne opazimo.
In sem razmišljal ... Kar veliko se je namreč o turizmu govorilo tudi po raznih oddajah, ljudje pa so zmeraj znova poudarjali, da bi Slovenija potrebovala promocijo, promocijo, promocijo. Kljub zelo raznoliki in kakovostni ponudbi ter gmoti turistov. Še enkrat sem se ozrl po mestu in se spomnil odgovorov nekaj turistov s televizije, ki so povedali, da jim je v Sloveniji še posebno všeč pristnost.
Morda pa niti ni tako napačno, da nismo tako množično promovirani in oglaševani, pomislim. Tisti, ki želijo, tako ali tako pridejo. Zdi se mi, da imamo toliko pokazati, da je vsakršno pretirano reklamiranje odveč. Prešinila me je misel, da uličice, kot jih imamo na Ptuju, ljudje hodijo gledat v znane evropske prestolnice, kot je Rim. Za vinograde, kakršni so v Ormožu in vse okrog nas, turisti drago plačujejo, da jih vidijo v Franciji. Pa prostrana polja, ki se vlečejo preko Pomurja, Alpe. Nad temi se turisti navdušujejo, denimo, v Švici.
Misel me je potem napeljala na to, da bi se s pretiranim oglaševanjem zdajšnja pristnost izgubila. S tem pojmom seveda ne mislim nobene metafizike, temveč tisto preprostost in dejstvo, da je marsikaj, kar turisti vidijo, preprosto način življenja ljudi, ne pa samo predstava turističnih statistov.
Ne bi namreč rad videl, da bi se Slovenija spremenila v zabaviščni park brez vsakršne vsebine. Kraj, kamor turiste pripeljejo z avtobusom, jim v treh dneh pokažejo vse 'znamenitosti' in zrecitirajo vrsto letnic ter tako prodajo prazen turističen paket. Ne bi rad, da postanemo London, ki ima sicer veliko pokazati, vendar se je skozi leta spremenil v lastno karikaturo. Ta sodobni, masovni turizem me odbija. Turizem, kjer posameznik tako ali tako ne ve ničesar o ničemer in se potem čudi vsakemu kamnu, tlakovcu in še tako dolgočasni freski. Na njegovem zemljevidu obstajajo razgledniške podobe Francije, Italije, Švice, Španije in nekaj severnih držav, tu pa se konča. Turizem, kjer vsebina ni pomembna, saj se popotniški paketi prodajajo kakor vstopnice za zabaviščni park.
Resnično upam, da se ne bomo ujeli v past te masovne cenenosti; pri tem pa se mi zdi odveč tudi pretirano poudarjanje, kako krasni in najboljši smo. Ni nam treba zakorakati niti v drugi ekstrem. Pretirani elitizem, prestiž in mondeni kičeraj so prav tako nagnusni in prazni. Samo cena je druga.
Matic Hriberšek
stvi NAJ
TSON
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
1.	BALADA - GUSTAVO LIMA
2.	GLITTER & GOLD - REBECCA FERGl
3.	WHISTLE - FLO RIDA
4.	GUARDIAN - ALANIS MORRISETTE
5.	I FOLLOW RIVERS - TRIGGERFINGER
6.	TURN UP THE RADIO - MADONNA
7.	BLOW ME - PINK
8.	SPECTRUM - FLORENCE & THE MACHINE
9.	LIGHTS - ELLIE GOULDING
10.	WIDE AWAKE - KATY PERRY
11.	SOME NIGHTS - fun.
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
cvetačna juha s krompirjem, piščančji ražnjiči, pomfri,
solata
SREDA
testenine s tunino, solata ČETRTEK
telečja obara*, rižev narastek z breskvami PETEK
lazanja, solata SOBOTA
postrv na žaru, krompir v kosih, blitva, solata NEDELJA
goveja juha, piščančji trakci v omaki**, široki rezanci, solata
PONEDELJEK
kaneloni s šunko in sirom, francoska solata
Telečja obara*
Sestavine: 1 čebula, 2 žlici olja, 350 g telečjega stegna, 150 g graha, 1 paprika, 2 korenja, sol in poper, timijan, 150 g cvetače, 1 zelenjavna kocka, 2 dl kisle
smetane, 1 jajce, sesekljan peteršilj.
Čebulo olupite, drobno sesekljajte ter prepražite na olju. Dodajte na kocke narezano telečje meso, grah, papriko in narezan korenček. Začinite s soljo, poprom in sesekljanim timijanom. Vse skupaj nekaj časa pražite. Dolijte najprej toliko vode, da je vse pokrito, še nekaj časa dušite in nato dodajte cvetačo, ki ste jo razdelili na cvetke. Vmes večkrat premešajte, dodajte jušno kocko in po potrebi še vodo. Kuhajte, dokler se meso ne zmehča. Kislo smetano razžvr-kljajte in dodajte v ragu. Na koncu primešajte še razžvrkljan rumenjak in sesekljan peteršilj.
Piščančji trakci v omaki**
Sestavine: 50 dag piščančjega fileja, 2 čebuli, 15 dag slanine, 2 dl sladke smetane, 5 dag topljenega sira, sol, poper, rdeča paprika, muškatni orešček.
Piščančje fileje razrežite na trakce, čebulo sesekljajte, slanino pa zrežite na majhne kocke. Na olju prepražite čebulo, dodajte slanino, jo na hitro popražite ter dodajte še meso. Solite, na hitro popecite, zalijte z vodo, dodajte poper ter muškatni orešček. Pustite, da voda povre, prilij-te sladko smetano, počakajte, da zavre, in dodajte topljeni sir. Počakajte, da se stali, in pustite še kakšno minuto vreti. Postrezite s širokimi rezanci.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
i v
i f
\ r.


* / ** / c ,
Jr ' « /S"' 'T^c^Jr^
Smeh ni greh
KRAJ SREČANJA »No, Simon,« reče učitelj, »povej mi, rešitev naslednje naloge: Tvoj oče gre peš iz Ljubljane proti Medvodam s hitrostjo 3 km/h. Tvoj stric gre eno uro kasneje iz Medvod proti Ljubljani s hitrostjo 5 km/h. Kje se srečata?« »V prvi gostilni!«
pa ste noseči?« ji vrne mladenič.
PRIPRAVLJENOST Študent je mami poslal telegram:
»Pripravi očeta. Izpiti se niso posrečili!«
Mama mu je odgovorila: »Oče je pripravljen! Pripravi se še ti!«
KAPITALIZEM IN SOCIALIZEM »Kakšna je razlika med kapitalizmom in socializmom?« »Kapitalizem povzroča socialne napake, socializem pa kapitalne napake.«
NOSEČI MUJO
Mujo je obiskal ginekologa in mu rekel:
»Doktor, jaz mislim, da sem noseč!«
»Mujo, to ni mogoče! Moški nimajo maternic!« »Saj meni se zdi, da je nosečnost izvenmaternična!«
AVTOBUS
Policist je z alkotestom preizkusil moškega in ugotovil, da je popil preko dovoljene mere, zato mu je dejal: »Avto boste morali pustiti tukaj.«
»Kako pa naj grem domov?« »Z avtobusom.«
»Saj nimam izpita za avtobus!« je protestiral pijani šofer.
OTROK
Mladenič se opogumi in na plesišče povabi starejšo damo. »Kaj si pa mislite!« ga jezno zavrne. »Jaz z otrokom ne bom plesala!«
»Kaj? Z otrokom? V teh letih,
UMIVANJE
Zdravnik pregleduje novega bolnika in mu nazadnje reče: »Veste kaj, lahko bi se malo bolj pogosto umivali!« »Toda, gospod doktor, jaz se kopam vsak dan!« »Potem morate pa zamenjati vodo v banji.«
Štajerski TEDNIK
KOMUNALNE DEJAVNOSTI
VODJA GODBE
POLEPSANJE, KRASITEV
ATLANTSKI MORSKI PES
UROS BAJUK
GOSTITELJ SPORTA
PERJE PRI REPI
SESTAVIL
EDI KLASINC
ZIDAKI
SODAR ZA KADI
STENA MED OKNOMA
TENISKI LOPAR
MANJSA PLANOTA
PODELJENA PRAVICA
AVSTRALSKI FOTOGRAF (DAMIEN)
OBLASTVENI ODLOK, RAZGLAS
KOS SKALE
PESNIK LJUBEZENSKIH PESMI
AMERISKA ZVEZNA DRŽAVA
MANJSI TRAM
PREBIVALEC ZDA
PLOD
SEC
PREGLED, NADZOR
MREŽASTO PLATNO
AMERISKA ZVEZNA DRŽAVA
ZASUK
PRIROJENA BULA
NASA PEVKA (BRANKA)
GRSKO MESTO
JE PRVI PRI KRUHU
NASA PEVKA
JOŽE EKART
LESENO VOZILO
BEVKOVA POVEST
VELIKA PRIPOVEDNA PESEM
dusilec v glasbi
manjsi rt
LJUBITELJ ŠPORTA
REŽISER PETRI
LOJZE SUBIC
GRSKI OTOK
VAS PRI VEL. LASCAH
ZVESTA ŽIVAL
NOVINAR ŽERDIN
ANCKA
NAGRADA ZA DOBRO STREŽBO
SNEMALEC (VILKO)
PREMETENEC
JOHN OSBORNE
NEDA UKRADEN
FINŽGARJEVE CRTICE
PREBIVALCI CELJA
ENKA, CVEK,
Sus
DIRKALNI KONJ
ITALIJANSKI PESNIK
NAS NEKDANJI VODITELJ (MILAN)
UGANKARSKI SLOVARČEK: FILAČ = slovenski filmski snemalec (Vilko, 1950-, Butnskala), MAKO = atlantski morski pes, NAREDI = vas pri Velikih Laščah, PARER = avstralski fotograf (Damien, 1912-1944), RAČA = mreža za račji lov, SORDINO = dušilec v glasbi, TERATOM = prirojena bula, TRIMO = stena med oknoma.
'uegny 'ojsojjv 'oese>j 'eoma Jueljeo
'ueA| 'gu 'oem 'eujujjdeu Juv JpaieN 'ejaj» 'si 'Jaieiue 'oupos 'soda 'oeAoy oie^un '>jad 'aiojoia} ">jns 'eiueqeiv 'e|0flU0>i 'e|euniuo>j '^uyods '^ai 'oirnfl 'jepe>j 'e>jedo :ouAoiopoA "3>HNVZId>1 31 A31IS3d
Foto: ASV
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
cvetačna juha s krompirjem, piščančji ražnjiči, pomfri,
solata
SREDA
testenine s tunino, solata ČETRTEK
telečja obara*, rižev narastek z breskvami PETEK
lazanja, solata SOBOTA
postrv na žaru, krompir v kosih, blitva, solata NEDELJA
goveja juha, piščančji trakci v omaki**, široki rezanci, solata
PONEDELJEK
kaneloni s šunko in sirom, francoska solata
Telečja obara*
Sestavine: 1 čebula, 2 žlici olja, 350 g telečjega stegna, 150 g graha, 1 paprika, 2 korenja, sol in poper, timijan, 150 g cvetače, 1 zelenjavna kocka, 2 dl kisle
smetane, 1 jajce, sesekljan peteršilj.
Čebulo olupite, drobno sesekljajte ter prepražite na olju. Dodajte na kocke narezano telečje meso, grah, papriko in narezan korenček. Začinite s soljo, poprom in sesekljanim timijanom. Vse skupaj nekaj časa pražite. Dolijte najprej toliko vode, da je vse pokrito, še nekaj časa dušite in nato dodajte cvetačo, ki ste jo razdelili na cvetke. Vmes večkrat premešajte, dodajte jušno kocko in po potrebi še vodo. Kuhajte, dokler se meso ne zmehča. Kislo smetano razžvr-kljajte in dodajte v ragu. Na koncu primešajte še razžvrkljan rumenjak in sesekljan peteršilj.
Piščančji trakci v omaki**
Sestavine: 50 dag piščančjega fileja, 2 čebuli, 15 dag slanine, 2 dl sladke smetane, 5 dag topljenega sira, sol, poper, rdeča paprika, muškatni orešček.
Piščančje fileje razrežite na trakce, čebulo sesekljajte, slanino pa zrežite na majhne kocke. Na olju prepražite čebulo, dodajte slanino, jo na hitro popražite ter dodajte še meso. Solite, na hitro popecite, zalijte z vodo, dodajte poper ter muškatni orešček. Pustite, da voda povre, prilij-te sladko smetano, počakajte, da zavre, in dodajte topljeni sir. Počakajte, da se stali, in pustite še kakšno minuto vreti. Postrezite s širokimi rezanci.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
KRAJ SREČANJA »No, Simon,« reče učitelj, »povej mi, rešitev naslednje naloge: Tvoj oče gre peš iz Ljubljane proti Medvodam s hitrostjo 3 km/h. Tvoj stric gre eno uro kasneje iz Medvod proti Ljubljani s hitrostjo 5 km/h. Kje se srečata?« »V prvi gostilni!«
pa ste noseči?« ji vrne mladenič.
PRIPRAVLJENOST Študent je mami poslal telegram:
»Pripravi očeta. Izpiti se niso posrečili!«
Mama mu je odgovorila: »Oče je pripravljen! Pripravi se še ti!«
KAPITALIZEM IN SOCIALIZEM »Kakšna je razlika med kapitalizmom in socializmom?« »Kapitalizem povzroča socialne napake, socializem pa kapitalne napake.«
NOSEČI MUJO
Mujo je obiskal ginekologa in mu rekel:
»Doktor, jaz mislim, da sem noseč!«
»Mujo, to ni mogoče! Moški nimajo maternic!« »Saj meni se zdi, da je nosečnost izvenmaternična!«
AVTOBUS
Policist je z alkotestom preizkusil moškega in ugotovil, da je popil preko dovoljene mere, zato mu je dejal: »Avto boste morali pustiti tukaj.«
»Kako pa naj grem domov?« »Z avtobusom.«
»Saj nimam izpita za avtobus!« je protestiral pijani šofer.
OTROK
Mladenič se opogumi in na plesišče povabi starejšo damo. »Kaj si pa mislite!« ga jezno zavrne. »Jaz z otrokom ne bom plesala!«
»Kaj? Z otrokom? V teh letih,
UMIVANJE
Zdravnik pregleduje novega bolnika in mu nazadnje reče: »Veste kaj, lahko bi se malo bolj pogosto umivali!« »Toda, gospod doktor, jaz se kopam vsak dan!« »Potem morate pa zamenjati vodo v banji.«
GROBAR
KRASILO, OKRTAS
JUDEZEV SIN
LJUDSKO IME ZA RIBO SULEC
PREBIVALEC ISLANDIJE
IVAN NAPOTNIK
SESTAVIL
EDI KLASINC
PASTIR BIKOV
KRAJ PRI VELIKIH BLOKAH
VODNA RASTLINA
KAMNINA KREMEN
SOLJENOST
NERODNA ZENSKA
LEVI PRITOK LONJE
MONGOLSKI KNEZ
SOZVOK
RAZKOL, RAZDOR
MODEL FORDA
POŽREŠNA ZENSKA
UDELEŽENEC TABORA, TABORNIK
SVETNISKI SIJ, OBSTRET
STOPALNIK ZA VADBO NOG
OLGA REMS
PRVINE UM. DELA
DAR PO POROČNI NOČI
NAPAČNA BARVA PRI KARTAH
SNOP SVETLOBE
CILJ V BUDIZMU
POŽELENJE
VELIKI VRAN
VODJA MENIHOV
POUČEVANJE
EVA BOHTE
ODPOVED
UMOLKNITEV
VREDNOSTNI PAPIR
PODOBAR (FRANC)
OTOK NA JADRANU
RAZŠIRJENA CEV, OBOJKA
AVSTRIJSKI PEVEC JÜRGENS
OLGA TKAVC
RAJKO DOLINAR
PLES STEP
MESTO V FRANCIJI
ŽUPAN POD FRANCOZI
REVIJA ZA MLADE
PODZEMNI ŽUŽKOJED
PEVSKI GLAS
KANEC, KANČEK
IZDELOVALKA KIPOV
NEZAKONSKI OTROK
VPREŽNA ŽIVAL
ŽARKO TARANA
GALIJ
HRVAŠKI MODERATOR MLAKAR
MOČNO HOTENJE
BLAGAJEV VOLČIN
VRSTA AKTA
HROŠČEK NA VINSKI TRTI
EKSOTIČNI FRANCOSKI PLES
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ILOVA = levi pritok Lonje, JUTRNJA = darilo po poročni noči, KAGAN = mongolski knez, KVARC = kamnina kremen, OSOLE = slovenski podobar (Franc, 1857-1907), ROT = ljudsko ime za roparsko ribo sulec, STEPPER = stopalnik za vadbo nog, TAP = ples step, ULAKA = kraj pri Velikih Blokah.
■ue>iue>i 'jbjjj 'i^e|od 'e>ne§! 'eljaz
'jaAHO tu°>1 'IJHued 'e^jed^ 'jaiu 'uanoy 'dej 'xo '°Pn 'eqojj 'a|oso 'uoq '93 'ezep^njisuj 'jedo 'eueAJju Tos 'esuouai 'js^ajpod 'e|0|J0|§ 'oapue|s| 'ojba^ 'zo§oj 'e^ein 'Je>nq :ouabjopoa 'BMNVZIdM 31 A31IS3d
Govori se ...
... da je mnenje enega najbolj samozavestnih politikov o tem, da javnomnenjske raziskave lažejo o tem, da je podpora njegovi vladi najslabša, odkar je prevzel njeno vodenje, baje zelo merodajno, kajti medijem očita, da so iste barve, kot je zaščitna barva njegove stranke.
... da ni čudno, da na Poeto-vionskem rastejo trgovski centri kot gobe po dežju, saj je sedaj dokazano, da imajo slovenski trgovci daleč najvišje marže v Evropi. Žalostno pa je, da imajo med vsemi centri skoraj največ dela centri za socialno delo.
... da se v oskubljenem poe-tovionskem komunalnem podjetju direktorji menjujejo, kot da bi od njega ostalo še kaj koristnega. Mogoče pa po načelu: lepo je biti direktor.
... da so v holermoški občini že izdali tiralico za tistimi, ki so pred mnogimi leti tako vneto zagovarjali prodajo njihove cukerice tujcem. Baje bi jih radi nagovorili, da bi sedaj pomagali pri ponovni oživitvi proizvo-
dnje, ki je bila na silo ugasnje-na.
... da pridni kmečki fantje, ki na vodovarstvenih območjih ne smejo več zlivati gnojnice, da bi kaj dobrega zraslo, še vedno upajo na zamenjavo njiv, za kar naj bi poskrbel Sklad kmetijskih zemljišč. Žal pa ne vedo, da upajo zaman, ker vlada Sklad ukinja.
... da sta španska nogometna velikana enkrat vendarle pristala na repu razpredelnice -na poetovionskem turnirju na-
vijaških skupin.
... da je bil na turnirju gospodarstvenikov, politikov in novinarjev najbolj »grob« tisti, ki sicer najbolj poudarja miroljubnost - kolega David.
Vidi se ...
ski boksarski trener tokrat svojemu varovancu očitno ponudil malo drugačen špricar, kot je sicer na Štajerskem v navadi.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 17. 9., pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado po pošti. Nagrado prejme Karmen Lugarič, Slovenska Bistrica.
Foto: David Kokol
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo prejeli fotografijo, ki je nastala pri Kokolovih na Kukavi prejšnji teden. Pravijo, da so buče kljub sušni letini lepo obrodile (na fotografiji je samo del letošnjega pridelka; mladenič na bučah pa je lanski pridelek ...).
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			6		2		1	
5	3	1						
		4		3				
	8	5				4	9	
			8					
		3	5		1		8	
7			4					9
				9				
6			3			8		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©	€€€	0
Bk		©©	€	000
Dvojčka		©©	€	00
Rak	¥	©©©	€€	0
Lev	¥¥¥	©	€€	000
Devica	¥¥	©©©	€	000
Tehtnica	¥	©©	€€€	00
Škorpijon	¥¥	©©©	€	00
Strekc	¥¥¥	©©	€€€	0
Kozorog	¥	©©©	€	000
Vodnar	¥¥	©©©	€€€	0
Ribi	¥¥	©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 11. septembra do 17. septembra 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Če ti gre v življenju vse mično in gibko in gladko, ni iz tebe nič! Te mora nekaj stresti: takrat se zaveš svojih korenin, se zaveš samega sebe, se utrdiš! Bolečina te naredi ali pa pohabi! A vezivo svetlega in temnega pola je ljubezen.« Tone Pavček
»Ko se znajdeš v težavah in ti gre vse narobe, ko se ti zazdi, da ne boš zdržal niti trenutka več, tedaj nikoli ne odnehaj, kajti to je pravi čas in kraj, da se bo obrnilo na bolje.« Harriet Stowe
»Pričakuj težave kot neogibni del življenja, in ko pridejo, jim z visoko dvignjeno glavo poglej naravnost v oči in jim reci: 'Večji sem kot ve. Ne morete me premagati.'«
Ann Landers
•kifk
»Človek se boji bolečine in se je skuša rešiti; vendar sluti, da se tako prikrajša za poseben izvir življenja.« Otto
Heuschesle
»V vsakem življenju so trdi udarci kakor v vsakem nevihtnem poletju, in čim lepše je poletje, tem močnejše so nevihte.« Jeremias Gotthelf
»Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna pa je nesrečna po svoje.« Lev Nikolajevič Tolstoj
»Zakon je kakor oblegana trdnjava; tisti, ki so zunaj, bi hoteli noter, tisti, ki so notri, pa bi hoteli ven.« Pierre-Marie Quitard
»Le redko ali pa sploh nikoli se zakon ne razvije v kakovosten odnos brezpoprejšnje krize. Zavest se pač ne rodi brez bolečin.« G. Jung
Foto: Črtomir Goznik
Ivanka Potrč, zmagovalka akcije Naj medicinska sestra / medicinski tehnik 2012: „Odlika dobe medicinske sestre je v tem, da si dober do človeka, ki te potrebuje."
Ptuj • Ivanka Potrč, zmagovalke akcije Naj medicinska sestra / medicinski tehnik 2012
Dobra volja in smisel za delo z ljudmi
S 1077 glasovi podpore od 6992 prejetih je Ivanka Potrč, višja medicinska sestra na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre, ki že 30 let dela v oddelku za intenzivno terapijo, nego in anestezijo Splošne bolnišnice dr. JožetaPotrča Ptuj, zmagovalka letošnje poletne akcije Naj medicinska sestra / medicinski tehnik 2012 Štajerskega tednika.
Vsem, ki so oddali glas zanjo, se iz srca zahvaljuje, resnično jo veseli, da je dobila tolikšno podporo, hkrati pa je presenečena, saj je vedno imela občutek, da si bolniki v bolnišnicah medicinskih sester toliko ne zapomnijo kot v ambulantah. Ko je pred 30 leti začela delati na tem oddelku, si ni predstavljala, da bo ostala, da delovnega okolja ne bo menjala in da bo poskušala kar največ narediti za bolnike. Da se je odločila prav, so prepoznali tudi vsi, ki so v akciji Štajerskega tednika oddali glas zanjo.
Tudi v oddelku samem so njeno zmago toplo pozdravili, prejela je številne čestitke od kolegic in zdravnikov, vsi skupaj so se veselili njenega prvega mesta. Nanjo so ponosni tudi v družini. Ivanka Potrč je doma v Ločiču (Trnovska vas), je mama
„Njeno srčnost in topel odnos še kako čuti vsak bolnik."
„ZIvanko Potrč, višjo medicinsko sestro, se poznava že celih 27 let, od mojega prihoda na oddelek. Ko sem prevzela vodenje oddelka, je bila nekaj let tudi glavna sestra oddelka. A organizacijsko delo je ni prav posebno privlačilo, želela si je nazaj k bolniški postelji, nazaj v operacijsko dvorano. Čeprav je delo sestre na oddelku za intenzivno terapijo, nego in anestezijo kar nekoliko skrito očem širše javnosti, pa njeno srčnost in topel odnos še kako čuti vsak bolnik, ki je deležen njene pomoči. Priljubljena je tudi v našem kolektivu, ki šteje 18 višjih oziroma diplomiranih in 10 srednjih sester ter 8 zdravnikov. Vesela sem, da ji uspe ob vseh obremenitvah, ki jih prinaša delo z najtežjimi bolniki podnevi in ponoči, ohranjati profesionalen in etičen odnos tako do bolnikov kot sodelavcev. Ker je naše delo izrazito timsko, sem prepričana, da se prizadevno delo vseh zaposlenih na našem oddelku odraža tudi v prijaznem odnosu do bolnikov in njihovih svojcev. Sestra Ivanka je vsekakor takšna! V imenu kolektiva ji iskreno čestitam ob nagradi, ki je vsekakor priznanje za doz-dajšnje delo, in verjamem, da bo tudi spodbuda za naprej," je povedala predstojnica oddelka za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečin prim. Majda Šarman, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perio-perativne intenzivne medicine v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj.
PTUJSKA TELEVIZIJA
dveh skoraj odraslih otrok, 23-letne študentke farmacije in sina, ki končuje osnovno šolo.
Delo, ki ga opravlja, je težko in odgovorno ter strokovno zahtevno. Predvsem pa je treba imeti veliko dobre volje in smisla za delo z ljudmi, poudarja Potrčeva. Pri delu se srečuje z najtežjimi položaji, smrti se ne moreš navaditi, kot to menijo nekateri, vsaka, ne glede na dolgoletne izkušnje, povzroči stres v človeku, mimo katerega ne moreš, pravi. Določene te spremljajo stalno, nikoli jih ne pozabiš. Delo opravlja z največjim veseljem in predanostjo. S plačilom za opravljeno delo
je zadovoljna, tudi zato, ker je danes že problem dobiti zaposlitev, sicer pa denar nikoli ne more poplačati vsega truda in skrbi, ki si ga vložil pri delu z bolniki. Plačilo je že v tem, da se je za pacienta dobro izšlo. Najlepše pa je vedno takrat, ko se po uspešno končanem zdravljenju pacienti pridejo osebno zahvalit, ko vidiš, da trud, ki ga vlagaš v svoje delo, ni bil zaman, pove Ivanka. Še naprej se bo trudila, da bo dobra in strokovna medicinska sestra, in to v pravem pomenu, kar vključuje pomembno lastnost da si dober do človeka, ki te potrebuje, še dodatno pojasni Ivanka Po-
Oddanih je bilo 6992 glasov
V letošnji poletni akciji Naj medicinska sestra / medicinski tehnik 2012 so udeleženci izpolnili 6992glasovnic, od tega je bilo 11 neveljavnih. Glasove podpore so dali kar 57 medicinskim sestram oziroma medicinskim tehnikom. Največ glasov, 1077, je prejela Ivanka Potrč (oddelek za intenzivno terapijo, nego, anstezijo in terapijo bolečin), 895 glasov je prejela Zdenka Vršič, kije dolgo vodila na lestvici, dela pa v ambulanti zdravnice Valerije Šaško, tretjo mesto je s 634 glasovi zasedla Marija Božičko Kozel (ordinacija zdravnice Zorice Berič), na četrto mesto se je s 528glasovi uvrstila Valerija Božičko (Splošna ambulanta Videm), peta je bila Andreja Bračič (ambulanta zdravnice Darje Pribožič), ki je prejela 441 glasov, 389 glasov je prejela Karmen Koderman Vtič na šestem mestu (Ambulanta Zgornja Hajdina), s 322 glasovi je sedmo mesto zasedla Janja Ožinger (interni oddelek splošne bolnišnice na Ptuju), na osmo mesto seje z 255 glasovi uvrstila Natalija Kidrič (ZD Kidričevo), 250 glasov je na devetem mestu prejel Ignac Balažič (Psihiatrična bolnišnica Ormož), na deseto mesto pa seje uvrstila Stanka Zupanc (Ambulanta zdravnice Liljane Jovanovic)
Vabljeni na Sanolaborjev dan (§■) Sanolabor6o
zdravja 14.septembra pred blagovnico v središču mesta med 08.00 in 17.00 ure.
Na stojnicah boste lahko prejeli koristne informacije in si ogledali predstavitve naslednjih Izdelkov: MERILNIKE KRVNEGA TLAKA 0MR0N, NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE SIGVARIS, APARAT ZA MERJENJE SLADKORJA V KRVI GLUC0LAB, INKONTINENCAINDAS, OPORNICE IN 0RT0ZE THUANE, ORTOPEDSKE PRIPOMOČKE ZA PREVOZ, HOJO, OSEBNO NEGO HERDAGEN, INVALIDSKI V0ZIČI MIN0S, OPORNICE HALLUFK, PREHRANSKE IZDELKE BL00MS, IZDELKE MASMI IN KOZMETIKA FLORA. ORTOPEDSKI VLOŽKI PEDAG, LASNA KOZMETIKA F0LTENE, PREHRANSKA DOPOLNILA FIDIMED, MULTICARE APARAT 3 IN 1, NARAVNA KOZMETIKA DR.HAUSCHKA, VRČKI BRITTA, KAVO REMRAC0 SUM IN BRIST0T, STEVIA PURE VIA.
Opravljali bomo tudi meritve krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigllceridov In merjejenje venskega pretoka.
PRIDITE, DA BOMO SKUPAJ $E VEČ STORILI ZA SVOJE ZDRAVJE
© Sanolabor
Kogrc,za,zdravjeJ.
MINOS
Zini step ) pili rnkrolife Ablooms pe^aq
® CMSI © ™	Dr.Hauschka sigvaris
INDAS Fidimedova posvetovalnica	uivTrvrMv»
«> (fe	GLUCOLAB omRon
esprasso Italiano dal 1919	EumIZémS Nsjboljk od Stevie™
Total Care.	//wv/. £ ávO _L J¿F Es i
RembracoSJim
.MIJl'-i.üM.'.l.'1'.'!,!],
CeLuscIous-
Folténe p^jtttó
petja
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Torek 11 J. ";30 Prodajno okno 0 Dnevnik TV Maribor ■ pori, 5 Kuhinjica - pon. ;50 Info kanal
0:33 P:jjska kronika - pon. 0:20 Info kanal 1:00 Modro - pon. 1:35 Info kanal '45 Prodajno okno 00 Ptujska kronika 20 Info kanal iO Prodajno okno 05 Pomorski tednik - pon. 3:30 Info kanal
5:30 Poslanica - Naj bo Šolska pot varna 5:36 Kuhinjica 00 Ptujsfo kronika - pon. 20 Info kanal 30 Prodajno okno 00 Sport(no) 7:30 Info kanal 7:40 Moto scena-13. oddaja S:00 Ptujska kronika - pon. 3:20 Kultura na dlani-s. 01
—3 35 Ku hinjic. 6:00 Ptujska kronika - pon. 5:20 Info kanal G:30 Prodajno okno 7:00 Cista umetnost-11. oddaja 7:20 Info kanal 8:00 Povabilo na kavo 8:33 Kultura na dlani-8. oddaja-pon. ":30 Info kanal
ica
_.55 Poslanica - Naj bo Šolska pot vama 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Moto s osna -13. oddaja - pon.
23 Poslanipa - Nar bo Šolska pot varna 25 Zemlja in mi-9. oddaja-pon. ""kronika-pon.
20:00 Ptujska 0:20 Soort(no)
20:50 Moto scena-13. oddaja 21:10 Ptujske odrske deske - 8. oddaja - pon. 21:40 Gospodje Ptujski-pon. 22:10 Ptujska kroni» - pon. 22:30 Info kanal Sreda 12.9. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:20 Info kanal 1100 Modro - pon. 11:35 Info kana! 11:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Info kanal 15:30 Poslanica-Kaj bo Šolska
potvarna-pon.	2
20:40 Povabilo na kavo-pon. 21:10 Resi TV Oorišnica 22:10 Info kanal Četrtek 13.9. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:50 Info kanal 10:20 Modro-pon. 10:55 Info kanal
lino okno 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 12:50 Info kanal 13:00 Prodajno okno 13:15 Info kapal
15:25 Poslanica - Naj bo Šolska pot vama 15:30 Kuhinjica 10:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Info kanal 0:30 Prodajno okno
7:00 Cista umetnost -11. oddaja - pon. 7:20 Info kanal 00 Ptujska kronika • pon. 8:20 Sport(no) - pon. "50lrifo kanal
55 Poslanica - Naj bo Šolska pot vama
20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Spor(no) - pon. 20:50 Prscstavitvena oddaja o kartico-pon, 21:00 Ptujske odrske deske - 8. oddaja - pon. 21:30 Cista umetnost -11. oddaja - pon. 21:50 FACE 2011 - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Epk napovednik - 9. oddaja - pon. 55 Info kanal

trč. Pomembno je še, da slabe volje ne nosiš na delovno mesto. Pozitivno vzdušje in naravnanost sta zelo pomembna pri vsakodnevnem premagovanju težav. V takšnem okolju je delo veliko lažje opravljati.
Prostega časa ima letošnja zmagovalka v poletni akciji Štajerskega tednika Naj medicinska sestra / medicinski tehnik 2012 zelo malo. Največ ji pomenijo trenutki, ki jih preživi z družino, veliko ji pomenijo tudi izleti v naravo, prav posebna sprostitev, njena oaza miru pa je delo na vrtu. Rada tudi plava in se sprehaja.
MG
AVTOMOBILI P.R. & AVTO FILIPIČ 1 Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020, 031 658 679	1
NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
CENA« OPR.
FIAT SCUD0 VAN C0MBI FURGON 1.9 ID 2000
FORD HESTA THEHD 1.25 FORD FUSION 1.0 RENAULT TWIMG01.2 EMOHOM F0RDF0CUS1.G, COMFORT CITROEN C41.010V,VIR FORD FOCUS 1.G T1-VCT TREND K1ACEED 1.4FRESH5VRAT MGF 1.0 WC CABRIO FORD FOCUS 1.GKARAV. VOLKSWAGEN GOLF 2.0 SDI VWTOURAN 2.0 TOI,AVTOM. BMW 325 i AVT0MATIC, 4 VRATA MAZDA62.0 ITI SPORT,C0MBI DMWM3SMGC0UPE AVTOM.
2009 2007 2990 2003 2000 2012 2007 1097 2007 2007 2007 2005 2000 2002/03
2.390,99	STRAN. DRSNA VRATA
8.100,99	ALU PLATIŠČA, AVT.KUMA
5.980.08	SAMO 00.000 km
3.490.09	ELP0MIČ. PANORJiTREHA 3.490,88	OPRAV. VEUKI SERVIS 0.290,99	TIMP0MAT, ALUPIAT. 13.990,09	ČRNA STREHA, NOVI MODEL 0.990,09	VEUKO OPREME 2.990,99	SEV. KNJIGA, 139.999 Ion 7.490,09	DOD. 4 ZIM.GUME NA PLAT. 7.490,99	NIZKA PORABA, AVT.KUMA 11.290,09	2.1AS1NIK,SER.KNJIGA 13.990,99	ŠPORTNO PODVOZJE 13.990,99	1.IASTNIK, SAMO 51.700 KM 17.990,09	USNJE, P01RSERV.KNJIGA
BELA
KOV. SOLIEEZE-ZELENA KOV.TONIC MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA BELA
KOV. ČRNA RDEČA
KOV. SREBRNA MODRA KOV. T. SIVA KOV. ČRNA
KOV. PARIŠKO MODRA KOV. ZLATA
SE VEC VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobiiipr
zaščita
osebna varovalna oprema
Septembersko čiščenje zalog v INDUSTRIJSKI PRODAJALNI.
-zaščitni plašči -farmer hlače -farmer bluze -predpasniki -čevlji, škornji -rokavice -kape
ZA SOLO IN TRGATEV ¡ SAMO 30 DNI
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj
www.tednik.si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Prireditvenik
Torek, 11. septembra
18:00
18:30
Makole, dvorec Štatenberg:Forma viva Makole; odprtje numizmatične in razstave denarja in razstave slik ak. slikarja Alojza KOnca, kulturni program
Dornava, grad: koncert klasične glasbe v sklopu Festivala Maribor
Sreda, 12. septembra
15:00
20:00
Sestrže, odcep za Stoparjeve: odprtje poti na Sestrško jezero, Majšperška kolonija
Ptuj, Minoritski samostan: Folklorni kimavčevi večeri; nastopi mladih ljudskih pevk in pevcev iz Varaždina, Lancove vasi in Cirkulan
Četrtek, 13. septembra
09:00 Makole, OŠ Anice Černejeve: likovne delavnice za otroke,
mentorica Erna Ferjanič 11:00 Majšperk, pod šotorom: srečanje upokojencev in invalidov
občine Majšperk in odprtje občinske razstave društev 16.00 Ptuj, gostilna Lužnik: odprtje razstave članov likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj in proslava ob 15-letnici razstavišča Lužnik
18:00 Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave akademske slikarke
in plesalke Martine Fukuhara Štirn 18:00 Ptuj, Murkova 3: odprtje razstave in predstavitev ustvarjalcev
centra Svet ustvarjalnosti, potopisno predavanje o Afriki, glasba in kulinarika
20:00 Ptuj, Minoritski samostan: Folklorni kimavčevi večeri; folklorni koncert skupin iz Bosne in Hercegovine, Makedonije in Slovenije
Petek, 14. septembra
15:00 Dežno pri Makolah: Forma viva Makole; kulturno zabavna prireditev, ljudski pevci in godci, ocenjevanje umetniških del 17:00 Majšperk, galerija AP: odprtje razstave likovne kolonije Majšperk, UD Ustvarjalec 18:00 Ptuj, Murkova 3: Center Svet ustvarjalnosti, predstavitev knjige 20:00 Ptuj, Minoritski samostan: Folklorni kimavčevi večeri; folklorni koncert skupin iz Slovenije, Bela krajina, Maribor in Lancova
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 13. september: 19:00 Fant s kolesom Petek, 14., sobota, 15., in nedelja, 16. september: 17:00 Rock za vse čase; 19:15 Fant s kolesom; 21:00 Prometej
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
Upravna enota Ptuj, objavlja na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 01/07-UPB1), naslednji
R A Z G L A S
Za izvedbo Volitev predsednika republike, ki bodo v nedeljo, dne 11. novembra 2012, so razgrnjeni splošni volilni imeniki. Volilni imeniki so razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj, soba 6.
Vsak državljan Republike Slovenije ima pravico pogledati razgrnjene splošne volilne imenike in zahtevati popravek v naslednjih primerih:
•	če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati;
•	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča;
•	če je vpisana oseba, ki je umrla;
•	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek splošnega volilnega imenika se lahko zahteva ustno ali pisno pri upravnem organu, ki je razgrnil volilni imenik, v času uradnih ur, najkasneje 15 dni pred dnem glasovanja.
Mag. Metod GRAH, l.r.
Načelnik
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 11. 9.
SREDA 12. 9.
00:00 Video strani 8:00 Kmečki praznik Trnovska vas 2010 10:00 Polka in Majolka 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Destmik 21:30 Oddaja iz preteklosti Občine Destmik 22:30 Duhovna oaza 23:00 Video strani
00:00 Video strani 8:00 Predvajanje o prehrani Gerečja vas 9:30 Haj d i na - Oddaja iz preteklosti 11:00 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 20:00 Nogomet - NK Gerečja vas in NK Hajdina 21:30 Utrip iz Ormoža 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani
ČETRTEK 13.9.
Od 1.10. 2012 dalje na SIPTV tudi programske vsebine Iz OBČINE STARŠE
Z vami že 15 let!
00:00 Video strani 8:00 Juršinci - Ljudske pevke se predstavijo 8:55 Ujemi sanje 10:00 Ptujska kronika 11:10 Video strani 18:00 Dornava - Iz domače skrinje 20:00 Oddaja iz Občine Dornava 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:45 Ptujska kronika 23:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Dornava 110 D, 2252 Dornava
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo, po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
(T. Pavček)
SPOMIN
8. septembra mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil
Jan Ozmec
IZ CVETKOVCEV 69
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem veliko preranem grobu in mu prižigate svečke.
Njegovi najdražji
Ni res, da si odšel, nikoli ne boš! Ujet v naša srca z najlepšimi spomini vsak naš korak spremljaš v tišini.
SPOMIN
13. septembra mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
Franc Pukšič
IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 93
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanj.
Tvoji najdražji
ART REBEL 9 d.o.o. razpisuje
1 KADROVSKO ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ ARHITEKTURE
in
1 KADROVSKO ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ PRAVA
za potrebe našega podjetja.
Interesenti naj pošljejo pisne prijave na naslov: ART REBEL 9 d.o.o., Livarska 12, 1000 Ljubljana, S pripisom: Za kadrovsko štipendijo
Prijave sprejemamo do: 20.09.2012
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
RADIOPTUJ
Kd d/lčtfcC www.radio-ptuj.si
Življenje z vama niso leta, ki so minila, temveč leta, ki smo si jih zapomnili.
SPOMIN Drago Reberc
15. 2. 1923-10. 9. 1992
Marija Reberc
24. 9. 1927-26. 2. 2012 IZ ZAMUŠANOV
Hvala vsem, ki se ju spominjate in ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: otroci Drago, Vladka, Alojz, Anica in Majda z
družinami
IZVAJAMO vse vrste strojnih ometov, zunanjih in notranjih z materialom Roefix. Strojni ometi Kokot: 040 460 691, 041 726 398.
KMETIJSTVO
NESNICE, MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
PRODAM tri vinske sode za rdeče vino (250, 160 in 50 l), reporeznico in mlin za jabolka. Tel. 031 493 836.
PRODAM suha bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785._
PRODAM bukova metrska drva. Telefon 031 839 764._
PRODAM lesne brikete, 100 % bukev, in lesne pelete, 50 % bukev, 50 % mehki les, z dostavo. Telefon 041 893 305._
PRODAM telico, brejo, v devetem mesecu, simentalko ali menjam za jalovo kravo ali telico ter kupim jalovo kravo in telico. Tel. 041 263 537.
PRODAM grozdje raznih sort po ugodni ceni. Telefon 02 751 5321.
PRODAM trgatev jurka, šmarnica na Zelenem griču. Tel. 031/492-132, Stanko.
PRODAMO brejo telico simentalko. Telefon 041 843 780.
PRODAM prašiče od 25 do 70 kg, mesni tip. Možnost dostave. 041 670 766 Ptuj
NEPREMIČNINE
V APAČAH, k. o. Kidričevo, prodamo parcelo z velikim vrtom in staro hišo. Telefon 041 664 863.
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, kruta bolezen je bila močnejša od življenja.
Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da nas je v 65. letu mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Drago Svarc
DOLGOLETNI PODJETNIK IZ PTUJA
Pogreb pokojnega bo jutri, v sredo, 12. septembra 2012, ob 16. uri izpred mrliške veže na pokopališču v Voličini.
Žara bo položena v mrliško vežo dve uri pred pogrebom.
Žalujoči: žena Frančiška, hčerka Dragica, sinova Gorazd
in Boštjan z družinama
vas
Lovrenc na Dravskem polju • Srečko Pšeničnik je obupan
»Tovornjaki uničujejo moje živce in hišo«
Skoraj nova, le pet let stara hiša Srečka Pšeničnika, ki stoji tik ob poljski cesti, zgolj nekaj sto metrov od lovrenške gramoznice, je zaradi tresljajev težkih tovornjakov, ki ob vikendih vozijo po njej dan in noč, začela pokati; živci popuščajo, nihče pa ne ukrepa.
Ves potrt me je Srečko pričakal pred svojo hišo na Lo-vrenški cesti 12 in mi začel razkazovati od tovornjakov uničeno dovozno cesto tik ob hišni ograji. Pa sva se oba hitro morala umakniti na dvorišče, saj je ravno tedaj, bilo je v petek nekaj pred poldnevom, po razmočeni in blatni cesti od lovrenške gramoznice pripeljal tovornjak, do vrha naložen z lomljencem, ki so ga pred dnevi vozili z območja, kjer te dni poteka sanacija železniške proge Pragersko-Cir-kovce-Kidričevo.
„Poglejte, tako vozijo mimo moje hiše težki tovornjaki ves dan, ob vikendih pa tudi vso noč, da se trese vsa hiša, grozno je, verjemite, ni za zdržati. Že prej so bile občasno težave s tovornjaki, ki so po vse dneve vozili v bližnjo gramoznico odpadne gume. In že tedaj so nam na Občini Kidričevo obljubili, da bodo položili asfalt. Namesto tega pa sem sredi poletja dobil novo pošiljko teh težkih kamionov. V začetku junija so začeli voziti material, ki ga odvažajo zaradi sanacije železniške proge. Najhuje je ob koncu tedna, saj nepretrgoma vozijo od petka do nedelje dopoldne, podnevi in vso noč. Pred kakšnimi treti tedni, ko je bilo vse suho, je bila hiša polna prahu; nekajkrat sem poklical policijo, saj je bilo stanje nevzdržno, saj se niti videli nismo med sabo; pa niso prišli, da bi si ogledali nevzdržno situacijo in ukrepali. Zato mi je preprosto počil film. Na cesto pred svojo hišo sem protestno postavil svoj osebni avtomobil, da so morali ustaviti."
Kako so na to reagirali vozniki tovornjakov?
„Nič, stali so, v slabe pol ure, kolikor sem zaprl cesto, se je od moje hiše do glavne ceste, od koder so prihajali, nabralo 18 tovornjakov, do vrha naloženih z materialom od železnice. In dosegel sem le to, da od takrat naprej ce-
Foto: M. Ozmec
Ob vikendih je stanje popolnoma nevzdržno, saj vozijo težki tovornjaki mimo hiše ves dan in vso noč.
sto škropijo z vodo; poglejte, tam ob robu poljskega križišča je star gasilski avtomobil, s katerim vsakih nekaj ur poškropijo cesto, da nas vsaj prah ne duši več. Mimo hiše pa vozijo še naprej."
Kaj pravijo na Občini Kidričevo? Ali ste jih poklicali, so vam pomagali?
„Tudi na občino sem klical, ne enkrat, vsaj petkrat, a ker ni nič zaleglo, tovornjaki pa so vozili še naprej dan in noč, sem jim pred tremi tedni napisal protestno pismo. Pa mi do danes niso niti odgovorili. Očitno za težave svojih občanov nimajo časa. A moji živci so pri koncu, moje zdravje je na nitki. Tu so papirji, zaradi teh prekletih tovornjakov, njihovega hrupa in tresenja se že dober mesec dni zdravim na ormoški psihiatriji. Redno dobivam pomirjevala, a ker tudi to ni pomagalo, saj zaradi nočnega ropota in tresenja nisem mogel zaspati niti minuto, so mi podvojili odmerek. Pa še zdaj se včasih prebujam, tako da sploh ne vem več, kaj naj naredim. Oba z ženo sva čisto na koncu."
S Srečkom se sprehodiva po nekaj let stari hiši, vmes pa mi pokaže številne raz-
poke:
„Hiša je skoraj nova, saj sva jo zgradila pred petimi leti na popolnoma ravnem terenu. Pa si oglejte zdaj te razpoke, to pokončno, pa to dolgo ob stranski steni. Tam zunaj ob vhodnem obokanem vetrolovu so kar štiri velike. Strah me je, da se bo
hiša porušila. Pa bi lahko bilo drugače. Od glavne ceste Kidričevo-Lovrenc do moje hiše je le okrog 150 m, in če bi na to cesto položili gramozni tampon, nato pa asfaltno prevleko, bi bilo zagotovo vsaj manj tresenja tal, bilo bi bolj znosno in manj nevarno."
Od gramoznice mimo hiše spet pripelje tovornjak, naložen s kamnitim sekancem, zato sogovornika vprašam, ali ni dejal, da vozijo odpadni material iz železnice v gramoznico, zdaj namreč vidim, da ga vozijo ven, nekam drugam.
Ja, saj tudi jaz vidim isto in sem zelo presenečen, tako da ne vem več, kaj se dogaja. Dobra dva meseca so ta material, taisti sekanec od železniške proge vozili v gramoznico, v tisto, kjer so odpadne gume, zdaj pa vidim, da so ga začeli odvažati. Prav smešno je že vse skupaj, kajti še prejšnji tovornjak je vozil drobljenec v jamo, ta pa ga vozi ven, vse skupaj je že prav čudno -eni vozijo noter, drugi ven. Mene pa tako in tako o tem nihče ne obvešča, res ne vem, kaj se dogaja. To je za znoreti! Ali bom moral spet vse dneve prenašati hrup in to prekleto tresenje tal, oni pa se bodo delali norca iz mojih živcev?"
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Obupani Srečko pokaže: „Cesta je razpokana in popolnoma uničena, zaradi srečevanj pa so jo tovornjaki razširili skoraj čisto do hišne ograje."
Napoved vremena za Slovenijo
Kdor po mali maši kosi, ta za pečjo suši.
8/24
Foto: M. Ozmec
Zaradi tresljajev težkih tovornjakov so po vsej hiši in na obokih zunanjega vetrolova nastale številne nevarne razpoke.
Osebna kronika
Rodile so: Darija Bratušek, Medribnik 14, Cirkulane - deklica Iva; Sanja Pintar, Peršono-va ul. 2, Ptuj - deček Jure; Nataša Gmajner, Slovenja vas 70
a,	Hajdina - deček Staš; Marija Jerenec, Popovci 6 a, Ptujska Gora - deklica Neli; Maja Žni-darič, Ul. 9. maja 26, Miklavž na Drav. polju - deklica; Anja Pre-mzl, Lovrenc na Drav. polju 8 d, Lovrenc na Dr. polju - deklica Pija; Tatjana Bruner, Dobovec pri Rogatcu 11 b, Rogatec -deček Tian; Katja Justinek, Čopova ul. 9 c, Slovenska Bistrica
-	deklica Kim; Mojca Halužan, Mestinje 47, Podplat - deklica Ana Lee, Andreja Kolar, Dobrina 12, Žetale - deklica Nuša, Mojca Kostanjevec, Stojnci 27
b,	Markovci - deklica Maja; Alja Kužnar, Strossmayerjeva ul. 11, Maribor - deček Bine; Darja Hanželič, Cvetkovci 7a, Podgorci - deček Luka; Petra Zorko, Spuhlja 72, Ptuj - deklica Sara; Ana Janžekovič, Vinska ulica 3, Ormož - deček Klemen; Mojca Vogrinec, Hajdoše 25, Hajdina
-	deček Neo.
Umrli so: Marija DOBRAJC, Ši-kole 57, roj. 1931 - umrla 26. avgusta 2012; Jožefa FERK, roj. Krajnčič, Ormoška c. 132, Ptuj, roj. 1943 - umrla 29. avgusta 2012; Jožefa LAZAR, roj. Kelc, Goričak 36, roj. 1935 - umrla 31. avgusta 2012; Ferdinand BECCI, Gregorčičev dr. 11, Ptuj, roj. 1925 - umrl 4.septembra 2012; Jožef KAVČEVIČ, Nova vas pri Ptuju 67, Ptuj, roj. 1926
-	umrl 1. septembra 2012; Vincenc ŠALAMUN, Destrnik 48, roj. 1949 - umrl 2. septembra 2012; Marija GAŠPARIČ, roj. Gašparič, Maistrova ul.52, Ptuj, roj. 1949 - umrla 31. avgusta 2012; Terezija VIDOVIČ, roj. Šegula, Selska c. 52, Ptuj, roj. 1951 - umrla 1. septembra 2012; Norbert Paul Ernst EITNER, Ločič 17/a, roj. 1928
-	umrl 30. avgusta 2012; Ro-zalija LETONJA, roj. Vidovič, Paradiž 31, roj. 1932 - umrla 31. avgusta 2012; Marjan TRSTENJAK, Kicar 11/f, Ptuj, roj. 1952 - umrl 16. avgusta 2012.
Poroke - Ptuj: Aljoša ČRE-ŠNIK, Anželova ul. 20, Ptuj, in Patricija FRIDL, Anželova ulica 3, Ptuj; Uroš VESELIČ, Videm pri Ptuju 72, in Brigita PIHLER, Pacinje 37, Ptuj; Matevž BOŽIČ-KO, Tržec 46, in Marija SEVER, Tržec 46; Matej CESCUTTI, Tavčarjeva ul. 2, Ptuj, in Kaja GOZNIK, Tavčarjeva ul. 2, PTUJ; Jadranko ŠKOLNIK, Lovrenc na Dr.polju 8/f, in Mateja MEDVED, Lovrenc na Dr. polju 8/f. Poroke - Ormož: Dalibor RIŽNAR, Podgorci 75, Podgorci, in Andreja LESJAK, Podgorci 75, Podgorci.
Danes bo večinoma sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Predvsem v hribovitem svetu zahodne Slovenije je popoldne možna kakšna kratkotrajna ploha ali nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, ob morju okoli 16, najvišje dnevne od 24 do 28, na Primorskem okoli 30 stopinj C.
Obeti
V sredo bo oblačnost od zahoda naraščala. Sredi dneva in popoldne se bodo padavine, deloma nevihte, razširile nad večji del Slovenije. Noč na četrtek bo deževna. Ohladilo se bo, zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. V četrtek dopoldne bodo padavine ponehale, od zahoda se bo delno zjasnilo.