161 fleuflRc v ijuBijani, o sreao u. jama ren. Leto LUL Uhaja vsak dan popoldne, izTzeasi nadelie in praznike. roti z do 9 petit vrst al D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se nriloči znamka za odgovor. VpravBialvo „Slor. Naroda" in „Narodna tiskarna" ZnaEova nUca št 5, pritlično. — Telefon št. 304. Uredniatro „Slor. Naroda" Knaflovi ulica št 5, I« nadstropje Telefon štev. 34. Dopise sprejela le podpisana in zadostno Irankosane* .T" Rokopisov sa na vra~a. v Jugoslaviji vse dni po Din !■— v inozemstvu navadne dni oin i, nedelje Din 1*25 Poštnina pla:aaa v gotovini. „Slovenski Narod" velja: V Jugoslaviji^ v Ljubljani ! po poM F iao ctstr« Din 144-— Din 144 — Din 264-— 6....... . 72-- . 72'- . 132 — ** a ...... 36'— . 36*— . 66'— ■, . 12— . 22- Pri morebitnem povišanja se ima daljša naročnina dop Novi naročniki naj ?o>lico v prvič naročnino vedno QV po nakaznici« Na samo pismena naroČila brez poslatve denarja se ne moremo oziratL Konferenca w Sina!!. Se nekaj dni nas loči od sestanka vodilnih državnikov Male antante v Sinaji ,ki pomeni važen dogodek tako za notranjo politiko posamnih zveznih držav, kakor tudi za skupne smernice v mednarodnem življenju. Mirovna pogajanja v Lausanni so končana, Turčija se je po uspešni vojni in nacijonalnem preporodu definitivno utrdila na bližnjem vzhodu, reparacijski problem in vprašanje medzavezniških dolgov je v odločilni fazi in mora biti v najkrajšem času rešeno v tej ali oni obliki. Bolgarija se je po burnih domačih sporih pomirila in Češkoslovaška je po svojem zunanjem ministru započela dalekosežno akcijo za gospodarsko in politično konsolidacijo srednje Evrope. Dočim so vse države več ali manj agilne v svoji notranjosti, kjer so razvnete politične strasti in se vrši proces povojnega ozdravljenja, so mednarodni odnosno meddržavni stiki še vedno tako rahli, oprezni m pomanjkljivi, da bi bilo še prezgodaj govoriti o kakem resnem napredku ne glede na to, da je poteklo od nenormalne vojne dobe in mednarodnih zmešnjav že pet let Potreba kon-Čnovel javne rešitve tega perečega vprašanja pa je od dne do dne večja. Vsi narodi in vse države danes čutijo na sebi težo neurejenih razmer, ki je na domačih tleh tem občutnejša, čira večja ograja nas loči od zunanjega sveta in nihče menda ne dvomi, da se bo gospodarsko, politično in kulturno življenje izdatno zboljšalo šele tedaj, ko-bodo izginili s površja vsakovrstni meddržavni sporni problemi ter ne bo več visela v zraku nevarnost novega krvavega konflikta. Zato je treba pozdraviti vsak poskus, Id gre za tem, da se prepreči kakršnokoli krvoprelitje in omogoči tako težko pričakovani miren razvoj. V lem smisla bo dobrodošla Sodi predstojeća konferenca v Sinaji. Od zadnjih Siplomatičnih pogajanj $o dogodki nakopičili Mali antanti toliko hvaležnega gradiva, da bi bilo vsako nadaljnje odlašanje nove konference neumestno m škodljivo. Sedanjo situacijo bb treba v treh ozirih temeljito presoditi Prvič ne bo odveč ozreti se nekoliko nazaj in poiskati one vzroke, ki so zakrivili, da najvažnejši faktor miru v srednji Evropi do danes še ni prišel do popolne veljave in ne vrši svoje vzvišene funkcije tako, kakor bi bilo pričakovati. Morda bo umestna že na podlagi dosedanje prakse gotova reme-dura v medsebojnih odnošajih. Dalje je neobhodno potrebno, da Mala anfanta končno izvede svojo konsolidacijo in pri usodnih okolno stih razširi svoj delokrog s teči, da sprejme v svoj sestav tudi Poljsko, Poljska je bila do najnovejšega časa sicer prepričana, da ji za- dostuje naklonjenost Francije in pogodba Romunijo, toda sodeč po varšavskih listih, ki so začeli pridno pisati o sinaj-ski konferenci, je poljska vlada bržkone prišlo do prepričanja, da tudi zanjo Mala antanta ni brez pomena. Edina zapreka bo v tem slučaju nesrečni če-ško-poljski spor glede teritorijalne razmejitve, ki pa tudi ne vzbuja posebne bojazni, kajti obe državi delujeta z vso vnemo na to, da se obmejno vprašanje čim preje ugodno reši. Poljska bi pač ne smela pozabiti, da ji je edina zanesljiva in najbližja opora v slučaju nevarnosti od sovjetsko-nemške strani Mala antanta in da je zloglasno vprašanje Javorine samo lokalno, za obstoj države brezpomembno, dočim bi se z vstopom v srednjeevropsko zvezo dvignil njen prestiž v zunanjem svetu in bi bili zasigurani njeni občedržavni interesi. Grška je dobila v mladi nacijonalistični Turčiji nevarnega soseda, njena eksponirana zemljepisna lega jo sili naravnim potom k naši državi in Romuniji in v kolikor bo seveda dana s te in druge strani možnost, bi bilo vsekakor želeti, da se tudi ona pridruži Mali antanti. Poleg politične plati pa mora igrati pri p red stoječih pogajanjih glavno vlogo vrašanje medsebojnih gospodarskih stikov in po možnosti zunanje trgovine sploh. Ni pretirana rrditev, da je baš nezadostno, odnosno docela neurejen obtok industrijskih in poljedelskih izdelkov po mednarodnem telesu ono zlo, ki povzroča valovanje valute, draginjo, notranjepolitične zmede, stavke, skratka vse to, kar danes razjeda organizem posamnih držav. Materijalno dobro preskrbljeni državljani nimajo niti povoda niti potrebe za različne politične ekstravagance. In zato bo dvojen uspeh ako bo v Sinaji ugodno rešeno vprašanje zunanje trgovine in odstranjene vse one zapreke, ki so do sedaj ovirale normalen promet. Ne glede na to, da-ii So sprejeta Poljska in Grška ali ne, pa more Mala antanta odločno utrditi svoj položaj napram drugim državam. Ni neb en a skrivnost, da premagani narodi še vedno goje misel o eventualni kršitvi mirovnih pogodb. Kdo ve, kaj nam lahko prinese bodočnost, ako ne borno previdni in pripravljeni že sedaj. Vprašanje vstopa Poljske in Grške je seveda zelo problematično, kajti proti temu koraku bi utegnile nastopiti velesile, zlasti Italija, toda tudi v sedanjem sestavu mora postati Mala antanta složna močna zveza, naperjena proti vsakemu poskusu škodovati njenim interesom. Precizirati bo treba enotno stališče napram kemalistični Turčiji, ki ne sme v nobenem slučaju postati preveč ošabna, napram novi bolgarski vladi, ki mo- ra svojo lojalnost dokazati tudi na delu in napram Madžarski, ki ji jc treba končno dopovedati, da čas za izzivanje in zakulisne skomine ni primeren. Pa tudi glede pretiranih aspiracij naše zapadne sosedinje Italije bi Mala antanta lahko izpregovorila nekaj svarilnih besed. Sedaj, ko je nevarnost preloma med zavezniki odstranjena, je najbolj primeren čas, da si pogledamo odkrito v oči. Dvojno politiko, ki jo je igrala do sedaj antanta napram po vojni nastalim državam s tem, da je protežirala one elemente, ki očitno nasprotujejo ver-sajski pogodbi in dajala Italiji glede balkanskega polotoka preveč svobode, je treba sporazumno spraviti s sveta, kajti v interesu samih velesil je, da ostane politična konstelacija neizpre-menjena. V Evropi morata odločevati samo dve kompaktni silL Velika antanta kot vrhovni mednarod. organ in Ma- Mura posto« avstrijskih V smislu določbe razmejitvene komisije so vas Libeliče prevzele naše oblasti dne 1. okt 1. 1922. Nekaj dni poprej so prišli prebivalci sosednje avstrijske vasi Potoče s konji in vozovi v Libeliče ter so ob asistenci takrat še avstr. žandarmerije odpeljali od tod preko meje 1.) brizgalnico na lastnem vozu in zraven spadajoči voz cevi; 2.) lestvo na lastnem vozu in drugo požarno orodje; 3.) vso opremo enega šolskega razreda z lončeno pečjo vred ter vse važnejše uradne šolske spise. Razen tega so pobili 48 šip na šolskih oknih ter odnesli 29. septembra 1922 iz šolskega poslopja tudi še osem zunanjih okenj. Končno so si prilastili in odpeljali vso opravo in uradne spise občinske pisarne. Brizgalnica je bila last HSeliških posestnikov in ne občine, ker je bila nabavljena samo s prispevki vaščanov. To je bilo sosednim občanom natančno znano in je lastnino Iibeliških vaščanov na brizgalni sosednji avstr. župan Lorenc Barth, p. d. Mačič v Poto-čah, izrecno priznal. Dne 30. septembra 1922 je zastopstvo naše občine v navzočnosti našega in avstrijskega vladnega odposlanca lastnino na brij^ilm imenom Libeliča-nov uveljavijo, a avstrijska komisija ni hotela o tem razpravljati. Da se popravi storjeno nasilje Avstrijcev, in ker mirnim potom ni bilo pričakovati vrnitve požarnega orodja zakonitim lastnikom, so segli Libeličani povsem upravičeno po samopomoči ter v noči na 9. junija 1923 skrivaj pripeljali brizgamo z ostalo opremo čez mejo nazaj v Libeliče. Niso se pri tem poslužili nikakega nasilja, razen da so bili primorani od- milijona izvidih. V moji sobi na steni mi visi sledeče poročilo z znamenitimi nad- pisi: Ves svet dvajset in osem ur pod vplivom zaspanosti! Še nikdar doslej nastali dogodek! Challengerjevo mnenje dokazano! Naš poročevalec rešen! Napeto poročilo! Soba v kisiku! Čudna vožnja v avtomobilu! Mrtvi London! Manjkajoči dan! Strašni požari in izgube Človeških življenj! Le ta strašni dogodek če se ponovi? Pod temi naslovi se je začelo poročilo, ki je precej podrobno govorilo o vseh dogodkih, kolikor jih more popisati posamnik, kar je doživel tekom tega dneva. Summerlee in ChaHenger sta obravnavala ves dogodek na znanstveni način v neki učeni reviji, jaz pa sem oskrbel popularno pisani Članek. Zdaj smem zapeti: »Nune cfimittis!« Kaj naj časnikar še dofhrt kar bi bilo bofi na-i peto lo nenaradna?, Toda kaj fta gf*m> la antanta kot njen avangard in garancija, da se bodo mirovne pogodbe strogo in dosledno izvrševale. Od usodne ali neugodne rešitve vseh teh problemov v Sinaji pa bo v veliki meri odvisen tudi nadaljnji razvoj dogodkov v notranjosti posamnih zveznih držav. V tem oziru ni niti položaj Češkoslovaške, niti Romunske niti naše države posebno razveseljiv. Poleg tega meji Romunija s sovjet ' Rusijo, Češkoslovaška pa z Nemčijo, odkoder neprestano vejejo protidržavni vetrovi. Vse to morajo zvezne države v polni meri upoštevati. Čim močnejša in popolnejša bo njihova zveza, č m bolj globoka bo zavest, da je edina rešitev v slogi, tem lažje bodo odstranjene vse ovire tudi v notranji politiki. Konferenca v Sinaji mora doseči popolno konsolidacijo Male antante v notranjosti in na zunaj. oblasti oa koroški državni meji. preti zatvorjena vrata gas. doma v Po-točah. Dasi avstr. vlada ve, da je pravica na naši strani in da so Libeličani šli samo po svojo lastnino, se sedaj maščuje na ta način, da po svojih žandarmih aretira vsakega Libeličana, ki pride, poslužujoč se dopustnega obmejnega prometa na njihovo stran. V nedeljo dne 15. t m. so aretirali posestnika Ivana Oleško v Gorčah v Labudu (Lavamiind) kamor je prišel za svojo ženo k zdravniku po zdravila. Odvedli so ga na okr. sodni jo v Pliberk in ga pridržali v zaporu, dasi ni imel pri akciji radi briz-game nikakega opravka. Sele na osebno intervencijo njegove žene Roze Oleško pri drž. pravništvu v Celovcu in po položitvi kavcije 5.000 Din. in 19.000 aK so ga izpustili 20. t m. zvečer na svobodo. Dne 20. julija popoldne ob 1. uri so znova aretirali sinova Iibelišk. posestnika in trgovca Petra Ringa, Petra in Antona Ringa, ki sta prišla z legitimacijami na v Avstriji ležečo Ringovo njivo, da bi tam postavila požeto rž v kope. Odvedli so ju dan na to istotako na sodnijo v Pliberk, dasi rudi ona dva nista bila pri rešitvi brizgalnice udeležena. Obstoja nevarnost, da zasledujejo avstrijske oblasti namen, da vsakega našega državljana, ki pride, če tudi z legitimacijo, čez mejo, aretirajo kot osumljence radi odpeljane brizgalne ter ga drže tako dolgo v zaporu, da izsilijo iz njega čim največjo kavcijo m da hočejo s temi kavcijami izvajati pritisk, da se vrne brizgama, ki ni njihova lastnina. Pri tem postopajo na skrajno Brezobziren način. Peter in Anton Ring sta rim o senzacijonelnih naslovih, raje bom zaključil svojo povest z odstavkom, ki je stal na zaključku nekega najznamenitejšega tozadevnega uvodnika in ki ga mora poznati vsak misleči človek. V »Timesu« je namreč stalo: »Občeznana resnica je, da je človeštvo brez moči napram skrivnostnim, obdajaj očim ga silam. Pred njimi so nas svarili že proroki starega veka in modrijani današnje dobe. Toda kot vse stare resnice, tako je tudi ta tekom dobe izgubila svojo aktualnost in obledela. Dober nauk in resnična izkušnja sta bila potrebna, da se nam je vse to zopet zdramilo v spominu. Iz vsega tega zdravilnega, toda strašnega božjega ukrepa smo spoznali da se ne da vsak udarec uničiti s pomočjo slabotnih sil našega duha. Svet je za ta nauk strašno in kruto plačal. Mi še ne vemo za celotni obseg vseh nesreč, toda gotovo je uničenje New Yorka, razrušenje Orie-ansa in Brightona med najtežjimi nie-srečami ki so zadele človeški rod. Šele, ko bomo imeri popolna in natančna poročila o železniških nesrečah is po-topijeam ladjah, šele tedaj bomo spo- bila v delavnih oblekah, brez sukenj in brez denarnih sredstev in gnali so jih kot najhujša hudodelca vklenjena ob belem dnevu skozi vse obljudene kraje, S tem se ne godi krivica samo prizadetim, ampak se naravnost izpodko-pava ugled naše države in naših oblasti pred našim in sosednim avstr. prebivalstvom. Jasno je, da se na ta način dela našemu ljudstvu moralna in materijalna škoda, ker izgleda, da so avstrijske oblasti vsemogočne, naše pa brez sredstev za odpomoč. To postopanje vpije tem bolj po energični obrani naših državljanov po naši vladi, ker se ljudstva polašča silno razburjenje in ker gre v pravnem oziru za Čisto civilno preporno stvar, za kojo rešitev obstojajo legitimna sredstva. 1 HW Pozivamo zato naše vladne kroge in tudi naše narodne poslance, da zastavijo nemudoma vse sile in napravijo energične korake, da se da prizadetim, osebam polna odškodnina in naši državi polno zadoščenje. Vsa javna glasila prosimo za ponatis vrstic in naše poslance za primerno akcijo tudi v parlamentu, da se tako zazna v širnem svetu, kako postopa Avstrija s tujimi državljani in kako zlorabljajo svoje lastne zakone njimtj v škodo. Občinski urad Libeliče^ 21. julija 1923. Župan: J. Staudekar. ■■■■■aHnHann Aretacije boijševiških agentov v Bolgariji. — Sofija, 24. julija. (Tzv.) Po prevratu v Bolgariji so poštah izredno agilni pristaši komunistične stranke, ki je dobivala navodila in realno podporo iz Moskve. Nova vlada je pazljivo zasledovala to gibanje in prišla do prepričanja, da pripravljajo njeni nasprotniki protiakcijo, ki bi se utegnila završiti z državnim prevratom. Posebno sumljivo je bilo delovanje članov ruskega Rdečega križa, pa rudi sicer se je v zadnjem času pojavilo v državi mnogo sumljivih elementov, ki so pod raznimi predlogi tajno širili komunistično propagando. Ko je bil zbran ves materijal, se je vlada odločila za resen nastop proti temu nevarnemu gibanju. Vseh kompromitiranih boijševiških agentov je v Bolgariji okrog 400. Oblasti so že v soboto aretirale v Sofiji 40 agentov. V nedeljo in ponedeljek so se aretacije nadaljevale in danes je večina osumljenih že pod ključem. Notranji minister gen. Ruiev je odredil dalekosežne varnostne odredbe, ker se je bati notranjih nemirov. Vsi aretirani bodo izgnani preko Vame v sovjetsko Rusijo. Pričakujejo rusko ladjo, ki bo odpeljala agente in njihove udarca. Vsekakor pa je že dokazano, da so v največjih slučajih vlakovodje in strojniki na ladjah še uspeli ustaviti stroje svojih vozil, dokler jih ni obvladal spanec. Toda naš duh danes ne bo preleta! in motril škode na človeških življenjih in na materijalu, če tudi je bila ta simo velika. V teku časa bo vse to pozabljeno. To pa, česar nikakor ne smemo pozabiti in kar mora biti za vekomaj vtisnjeno v naših srcih in naših dušah, to je pa spoznanje brezmejnih možnosti v svetovju in neznanih, daljnih sil, ki lahko vsak čas zdrobijo našo nevedno samozadovoljstvo in ki vzbudijo v nas zavest da je naše telesno bivanje na zemlji le neznatno ozka steza, na katere obeh straneh se nahajajo neznansko globoki prepadi. Svečanost in ponižnost sta obenem podlaga našega sedanjega razpoložen ja. O. da bi bila tudi temelj, na katerem bo resnejši in spodobnejši človefld rod sezidal tempel Boca. \ . •# o o o o o om*m o o o o o o KONEC o o o 0 0OO»#*«W Conan Dovlet 2S Razpad in vstajenje svetovja. pot? Roman. »In koliko Časa ste porabili za to »S to rmdrrsTjfvo živino gotovo pol nre.« »Torej bi morala biti zdaj tretja ura.« »Tako nekako.« »Poglejte na uro.« Amerikanec je ubogal in nas srepo m začudeno pogledal. »Kaj pravijo!« je zaklical. »Ura se |e ustavila. Solnce stoji že precej nizko. Tn nekaj ne drži, toda jaz ne vem, kje Oči vzrok.« »Se ne spominjate kake posebnosti, ki ste jo opazili na potu?« »Le toliko se spomnim, da me je med potjo popadla zaspanost. Zdaj sem se tudi spomnil, da sem hotel vozniku nekaj povedati in da ga nisem mogel pripraviti do tega, da bi me poslušal. Mi-sBm, da je bOa temu vzrok vročina. Za bftp sen se zdel kakor omotičen. To je »Tako se je zgodilo z vsem človeštvom.« mi je dejal Challenger. »Vsi so se za hip začutili omotične, toda prav nihče niti najmanj ne sluti, kaj se je ž njim pripetilo. Vsakdo bo spet nadaljeval svoje delo, tako kakor Austin, ki je vzel v roko zopet vodovodno cev, da umije avtomobil, kakor oni delavci na polju, ki so spet popri jeli za delo, ali pa oni športniki, ki so se predramili na igrišču. Vaš urednik. Malone, bo spet začel izdajati svoj list in se bo zelo začudil, da ena številka manjka. Da, mladi prijatelj,« se je zelo dobrosrčno sklonil k Amerikancu, »morda vas utegne zanimati, da je zemlja brez nevarnosti prešla skozi eterski pas in da je danes: ne petek, sedemindvajsetega avgusta, temveč sobota, osemindvajsetega, in da ste polnih dvajset in osem ur nezavestno prebili v svoji droškL« »In prav tu« — kakor bi se izrazil moj tovariš.« bom zaključil svojo pripo-vest Kakor je bravec že prav gotovo opazil, je to le podrobnejše in s posam-nostmi obogačeno poročilo, ki je izšlo v jutranji izdaji »Dairv Gazette«. Po poročila velja za največjo časnikarsko eea-nrijo rseh dob in le bSo v treh la pol Stran $. -»SLOVENSKI NAROD« d n e 25 junija 192» štev. 167 rodbine rja, od koder so prišli, da bi izzvali v Bolgariji meščansko vojno. Tudi bolj še viška misija Rdečega križa na Čelu s Koreckim bo v celoti izgnana. V Varno jo odpeljejo s posebnim vlakom v spremstvu posebnega organa notranjega ministrstva- Javnost je ta dogodek silno razburil. Zastopniki listov so takoj obiskali notranjega ministra gen, Ruševa, ki jim je izjavil nastopno: S pomočjo bivše zemljoradniške vlade je Moskva ustanovila v Bolgariji svojo boljševiško organizacijo, ki je hotela boljševizirati državo. Boljševiški agenti so si bili prilastili pravico, da smejo aretirati, preiskovati in ubijati. Organizacija je dajala svojim agentom navodila, kdaj je treba hitro obračunat: z njenimi sovražniki. Pod prejšnjo vlado so biti ti agenti pogosto v državni, zlasti pc-icijski službi. Bolgarski javnosti si> znani procesi o umorih, ki so jih zakrivili boljšev ski agenti pri nas. Očiten in nesporen je namen Moskve, da se vmešava v naše notranje življenje. Ona je odkrito pozivala našo komunistično stranko, naj izvrši državni prevrat. S tem da je hotela izzvati komunistično revolucijo, jc Moskva hotela doseči še več, kajti znano je, da bi v slučaju notranjih nemirov naši sosedje zasedli Bolgarijo. Jasno je, da so Inicijator ji te boljševiške organizacije hoteli na vsak način narušiti mir na Balkanu. Glavno vodstvo organizacije je bilo v rokah boljševiškega Rdečega kriza. Njegovo delovanje je bilo očividno naperjeno proti državi in zato te organizacije ni mogoče več trpeti v urejeni državi, čije najvišja dolžnost je, da ohrani lastno varnost in obstoj. Zavedajoč se te dolžnosti, je bolgarska vlada segla po skrajnih sredstvih, aretirala boljševiške agente in preiskala njihova stanovanja. Vsi asenti bodo odpravljeni preko Varne v Rusijo. Gostoljubnosti, ki so jo izrabljali, je konec. Bolgarska vlada izjavlja, da ne nasprotuje želji emigrantov, ki se hočejo vrniti v domovino. Nasprotno, ona bo to željo vsestransko podpirala . Zastopnik Društva narodov v Sofiji Kolius je obvestil vlado, da se popolnoma strinja z njenimi ukrepi proti bolj-ševiškim asrentom in da jc o tem brzojavno poročal dr. Nansenu. Zanimivo je. da se je šef ruskega Rdečega križa Korecki bolj intenzivno pečal s komunistično propagando kakor pa z onimi emigranti, ki bi jih bil moral posipati domov. V Vami je zbrano okrog 500 nesrečnih beguncev, ki že več mesecev zaman čakajo na tozadevne dokumente. Korecki za te reveže ni imel časa. Vlada je prosila Društvo narodov, naj pošlje na njegovo mesto drugega emisarja. Telefonska In hrm'm***m poročila Parlamentarna situacija. Protest demokratov radi uradniškega zakona. — Pašićev govor o Stjepanu Radiću. — Sprejetje uradniškega zakona. — Beograd, 24. julija. (Izv.) Narodni skupščini je bilo včeraj predloženo poročilo zakonodajnega odbora o uradniškem zakonu. Ta zakon pride danes v plenumu na dnevni red. Ker je za sprejetje tega zakona določeno skrajšano postopanje v smislu ustavnoparlamen-tarnih določil, bo ta zakon potom resolucije že danes sprejet Zbornici je dalje predložen zakon o zavarovanju poljedelcev proti toči in po-vodnji. Tudi za ta zakon želi vlada, da se že na današnji šefi sprejme. S tem r.aj bi se zaključilo poletno zasedanje narodne skupščine, prično se parlamentarne počitnice. Za jesen so prihranjeni ostali nuini zakoni. Parlamentarna situacija postaja zapletenega. Demokratje kot najmočnejša opozicijonalna skupina so nezadovoljni, ker vladina večina ni pri uradniškem zaVonu k XI. poglavju vpoštevala nekaterih zelo upravičenih predlogov. V znak protesta danes demokratje zapuste zbor-n:co takoj, ko se prične glasovanje o uradniškem zakonu. Povrnejo se v zbor_ nico. ko pride na dnevni red zakon o zavarovanju zoper točo. Tekom včerajšnjega popoldneva so imeli posamni parlamentarni klubi daljše politične debate. Zelo živahna in mestoma napeta je bila debata v radikalnem klubu. Tu so nekateri poslanci ostro kritizirali delovanje rx)sarnnih ministrov. Čladi radikalnega kluba so odkrito izrazili svoje'nezadovoljstvo z dosedanjo politiko ministra notranjih zadev, ljuti napadi pa so bili naperjeni proti ministru pravde dr. Lazi Markoviču. ker ne odobravajo njegovega postopanja v zadevi plačila vojne odškodnine. Seja radikalnega kluba, ki je trajala od 18. pa do 21.30. je bila v političnem oziru zelo zanimiva rn značilna. Razvila se je politična debata, v katero je posegel tudi g. P a š i č. Nekateri radikalni poslanci so zahtevali od vlade, da jim poda jasno in točno sliko o dosedanji notranjepolitični situaciji o razvoju dogodkov v Zagrebu in o poteku preiska-ye v takozvani vohunski aferi. Radikalni • 'an?i so dalje zahtevali, da g. PašBČ v: ;e stališče napram Radiću. G. ć ie v enournem govoru pojasnjeval sedanj politični položaj. Njegov govor. or običajno, je imel za uvod dogod-so se razvijali za časa našega navi ujedinjenja ter je končno raz-pravJj 1 o pogajanjih v Zagrebu s Stjepan* > Radiem. G. Pašić je naglašaL da lina s-ranka stoji popolnoma na alfšcn vidov danske ustave, da je pa c Ino pripravljena to ustavo, če se nje Uvedba v praktičnem življenju ne izkaže, potom bratskega dogovora na legalen način spremeniti, samo Če bo to na korist naši politični sanaci?! in ojačenju naših notranjih razmer. Odločno pa je g. Pašić proti temu, da bi se revizija ustave izvršila na nelegalen način. Vsak po-▼ tei smeri je treba preprečiti z vladi na razpolago danimi sredstvi V svojem govoru g. Pašić direkt-■O al omenjal Stjepana Radića, vendar pm Ji MgaSal da te Markovega proto-mogel razbrati želja nasprotni-revizije ustave. Kdor želi na način doseči revizijo ustave, se bo postopalo po zakonu proti vsakemu drugemu držav- V politično debato je poseglo več poslancev, med drugimi dr. Grgin, dr. Pc!e5 is dr. Laza Markovič. debata se ima danes uadalie- — Beograd, 24. julija, (Izv.) O seji radikalnega kluba poročajo dalje še tele podrobnosti: Radikalni klub je na včerajšnji seji irnel določiti nadaljno taktiko radikalne stranke za časa parlamentarnih počitnic dalje vprašanje organizacije in volilne agitacije za občinske volitve v Srbiji. Cule so se pritožbe proti notranjemu ministru, da ne vpo-števa želja radikalnih poslancev, da ne izpolnjuje njim danih obljub in da sploh zelo nekulantno postopa s strankami. Posl. Grgurović je stavil na ministrskega predsednika g. Pašiča vprašanje, kako stališče zavzema napram Stjepanu Radiću. G. Pašić je obširno navajal, kako je prišlo do narodnega in državnega ujedinjenja, kako so se razvijali nadaljni dogodki v notranjosti države, hkako je došlo do pogajanj s Stjepanom Radićem in je končno omenil, da on še do danes ne ve .kaj g. RadfcS pravzaprav hoče. G. Pašić je dal'e Izjavil, da je treba na g. Radfca paziti, da je treba proti njemu vporatvti zakon in vsa zakonita sredstva enako, kakor proti vsakemu Šumadincu. Radičevšči-na bo prenehala, kakor hitro bo vsak v narodu uvide!, da se z vsakim državljanom enako postopa. Končno je g. Pašić branil ministra pravde in prosil poslance, da ministrov ne napadajo po nepotrebnem, ker so vsi z delom preobloženi in ne morejo vsega storiti, kar bi kdo hotel. Koncem svojega govora se je g. Pašrč dotaknil tudi občinskih volitev v Srbiji, ki se imajo vršiti dne 18. avgusta t. L ter je pozval radikalne poslance, da povsod delujejo na to. da ne pride do cepljenja strankinih kandidatskih list. Po zaključeni debati je bil izvoljen poseben akcijski odbor, ki ima voditi za časa parlamentarnih počitnic strankine posle in gledati, da se izvedejo občinske volitve brez vsakega razkola v stranki SEJA NARODNE SKUPŠČINE. — Beograd. 24. julija (Tzv J Skupščinski predsednik g. J-nnba Jovanović je oh 10. dopoldne otvori! včerajšnjo ser> narodne skupščine. Po končanih formalnostih so sledila poročila prezidija. Skupščinski tainik j« prečita! poročilo zakonodajnega odbora o uradniškem zakonu. Imunitetni odbor jc dalje sposlal svoje poročilo o izročitvi nekaterih poslancev sodišču. Zbornici je bil predložen rud: zakonski predlo?: o zavarovani protf toč". Končno je minister pravde stavil nov predlog, da se Izroči posl. Radič sodišču radi dejan: po § 92 in 104. srb. kaz. zakona. MusHmnnskl poslanci rz Južne Srbite so naznanilu svojo odsotnost rad? barrama. Jngoslovenska Matica ;z Splita je predložila zbornici spomenico, v kateri zahteva strogo izvedbo rapallske pogodbe. Društvo odvetnikov iz Ptuja je poslalo spomemeo glede ureditve imovtnsko-pravnih zadev od strani okrajnih sodišč. Delavska zbornica v Beogradu Je predlagala, da se skHče konferenca delavskih zbornic ki imajo popreje proučit! zakon o železničarskf služben? pragmatfkl predno ga ima narodna skupščina spreierl. Skupščini je bfl dalje prečrtan dopis predsedstva ministrskega sveta, da Ham skupščina Izvolit! predsednika in 7 članov glavne kontrole. Državni svet Je skupščini glede te volitve naznanil svoje predloge, izvoliti se »malo predsednik, (predlagana sta Mil'utin P o p o v Ič m Giorgje N e s to-rovjč) in za člane odvetnrk Dušan B e-1 j ak. načelnik finančnega ministrstva Mila-rij Vodopivec, pomočnik generalnega direktorja posredna davkov Mltol Ste* jilkovid, načelnik Joatn Fertfć, rektor I v i c, ravnatelj Čekovnega urada v Ljub-■ liani Jakob Vrečko, načelnik finančne-1 ga mirnsrrstva Mflofko V asoviĆ tn pa : generalni direktor generalne direkcije ca-! rin Vaso Dimftrijevič. Pri drugem > glasovanju je bil določen Milan C e n i 6, pri tretjem glasovanfu Dragomir N i k o 1 ič i v ožii volitvi pa Zrvan M i b a j 1 o v i ć. O predlogu državnega sveta raztprav-I Ija narodna skupščina na dnašnjf dopoldan-, ski seji. Po teh poročilih je bil določen kra-1 tek odmor. Sledila :e seja ministrstva sve-| ta, na kateri je bilo sklenjeno, da vpraša-! nje izročitve Stiepana Radića ne pride na [ dnevni red narodne skuipščrne. To vpraša-| ne se ima seie rešiti v jesenskem zaseda-1 nju narodne *ktrpše;ne. Dnevni red današnje se;e se- 1.) poročilo zakonodajnega odbora rn razprava o uradniškem zakonu v skra'šanem postopku. 2.) volitev Članov glavne kontrole in 3.) razprava o zakonu glede zavarovani >po?;skih posevkov proti toči in povodni'. — Beograd. 24. iu*f*a (Tzv.) Demokratski klub je na včerasn i seM po kratki debati o nadalni parlamentarni taktiki sklenil, da demokratki postne; v znak pro-*esta korporativno zapuste zbornico, ko se prične glasovanje o uradniškem zakonu. Povrne'o se v zbornico šele, ko prMe na dnevnf red zpkon o zav?rovan;u proti toči ?n povodni. Enako stališče so zavreli tudi poslanci Jmroslavr' nekega parlamentarnega khiba. ZemHoradnrk? so rud: osvojit rak-Mko demokratskem khrba. Tako :e pričakovati, da bodo za zakon glasovali samo radikale' in podpiraioce njih skupine. Konferenca v Sinaji. — Bukarešta, 23. julija, (Izv.) Romun* ski zunanji minister Duca je izjavil zastop* nikom tiska, da inozemski tisk preveč pre* tirano piše o konferenci držav Male antante v Sinaji. Ta konferenca je bila sporazumno že pred enim letom določena na sestanku v Beogradu. Zunanji ministri držav Male antante se sestanejo po enem letu, da iz* menjajo misli o političnih vprašanjih. V Sinaji se ima določiti bodoča taktika pred sestankom Društva narodov. Na konferenci se ima v prvi vrsti razpravljati sporazum med Češkoslovaško in Poljsko republiko. Ima se doseči zbližan je obeh držav. Dalje se bo razpravljalo tudi o madžarskem zu* nanjem posojilu. Ko se podpiše lausannska mirovna pogodba, se ima tudi razmotrrv&ti vnrašanje razmerja Grške do Male antante. Ni pričakovati nikakih senzacij. Na dnev« nem redu je dvanajst točk. V prvi vrsti gre za gospodarska vprašan i a. definitivno pa razpravni program še ni določen, ker je pričakovati odgovora iz Prage. — Praga, 24 julija. (Tzv.) Po poročilu listov odpotuje zunanji minister dr. Beneš dne 26. t. m, v Sina jo. kjer ostane do 1. av* gusta t L REKONSTRUKCIJA VLADE. — Beograd, 24. julija, (Izv.) Na včerajšnji seji radikalnega parlamentarnega kluba je g. Pašić. kakor je vaš dopisnik doznal iz zanesljivega vira. omenil, da namerava še tekom današnjega ali pa jutrišnjega dneva Izpopolniti prazna mesta v svojem kabinetu. Spopol-nijo se ministrstvo trgovine in industrije, ministrstvo za pol edelstvo in vode. ministrstvo za agrarno reformo in ministrstvo ver. Poincare o nemški ve!eind!,sfriji — Pariz, 23. julija. (B. Z. a. A.) Ob priliki odkritja spomenika padlim junakom v ViTIers*Cottercts, ki se je vršilo včeraj popoldne, je Poincarć izpregovoril med drugim tudi o politiki nemške veleindustrije. Izvajal je: Ne samo ogromni karteli, veliki sindi* kari. dalekosežne horizontalne organizacije, ki so jih ustanovili podierniki enakih iz* delkov, nego tudi ostali instrumenti indu* striiske koncentracije, ogromne kombina* ciie so združile sedaj ne samo producente 'stih predmetov, marveč od vrha do tal vse forme produkcije od sirovin do gotovih iz* delkov pod imenom »Koncerni«. To so ogromne sile, oiačene potom enotnega vod* stva. ki ima v svojih rokah rvdnike. livar* ne. jcklarne ter ves promet na snhem in na vod', torej monopol narodnega imetja. Vedno boli zavzemajo mesto države. Oni obvlada in državo, odriniti bi to proč. oni so gospodarji nemškega tiska in nemške vin* de. Nemško publiko so podati novi kast L ki le prav tako ošabna, kakor junkerji in pra\' tako nasnrofuje narodni n'^bodi. Mar se naj ta sistem gospodarskega in socifal-nepa zatiranja kot naravni sorodnik vos iaške reakcije definitivno utrdi V srcu Evt rope? Naša želja je. je zaključil Poineare, da bi noben naš prijatelj ne opustil te krat* ke ankete, ki ne zahteva niti finančnega proučavanja, niti mednarodnih izvedencev, ki pa jo lahko izvedejo vsi Ifađfe z zdravo pametjo. Nadamo se. da se pod predlogom usmiljenja z nesrečnim dolžnikom ne bo podpirala goljufija in krivičnost. da ne bo pozabljen slavni spomin na skupno izvoje* vano svobodo in da ne bomo pripravljah za bodočnost triumfa tuje plutokracije. Že* liroo. da se zastrte oči pred dejstvi odpro in da pozneje nikomur ne bo treba obža* lovati, da je v odločilnem trenutku prešli* šal trezne opomine Francije. — Pariz. 23. julija (Izv.) Londonski dopisnik »Humairite« piiobčuje informacijo o pogajanjih nemškega veleindustrijca Hu-gorra Stinnesa s Uf a obenem še vsa pijana la-suie tople krvi. Opazoval sem lepega fanta med tcocrji: ka-ko SO mu Sijale nepremično v dirigenta uprte oči — slepe xa vse drugo na sveta t* hip — s kako strastjo je kar hlepel, d* posije svoj jasni glas v prihodnji akord! hi kakor on več ali manj vsi tovariši in tova-rišice. In vsi zvoki, čisti ko srebro — samo basu ne bi škodovalo se dvoje, trote »gro-movnikovc, kar smo občutil morda posebej v še svežem in nepozabnem spornimi na mariborske »Matičarje«. Pa dekleta, oziroma morda tudi mlade ženice — res prijeten pogled tudi /a oko! Ln kar brez not, da je bila pozornost vseh teh sedemdeseti* ljudi osredotočena edino na mirnega, svoje družine tako gotovega si voditelja Občinstvo pa sijajno razpoloženo, hvaležno in čim bolj navdušeno, kar je prišlo do ie posebno toplega izraza, k oje bil g. Prelovcn poklonjen lavorov venec A če dvorana ni bila bolj polna — približno samo do dveh tretin — v resnici ni bila kriva nesrečna »politika«, ampak spe: ta — nesrečna sopa-rica! Gost je pač gost, smo rekli že opetovano, prečudežno bit je naj si bo Srb. Slovenec ali Hrvat, ki mu je kormdnost prvi in zadnji zakon - plačal bo morda celo vstopnino (to se je baje zgodilo tudi to pot), s hladu v zaprt prostor pa ti ne pojde, če ne pričakuje prav posebnih iznenadenj — bolj zunanje nego notranje kakovosti. — Pri ti priložnosti bi si dovolil se sledeče opozorilo: Naj bi 2e spomindi kak centralni organ, morda Zveza pevskih društev, povprašalo SVOle člane, kdo namerava to leto nastopiti v zdravilišču, in si potem pravočasno zagotoviti primerne roke, ko je na škodo vsem. ako r>oskus:io kar v t-eh tednih vsi po vrsti svojo srečo, potem pa za vso Se dolgo ostalo sezono ni nobenega več. NI pozabiti, da tudi vokalni koncerti naposled le niso »privlačni« za vsakogar, in treba Je najmanj, da se ena »partija« gostov nadomesti — približno v treh tednih — z naslednjo. Tudi naj bi so vzporedi ne ponavljali preveč in bili za Slatino čim bolj j^uko^Io-vansfct«, to Je sestavljeni iz slovenskih, hrvatskih in srbskih zborov. Sokolstvo. /. NASTOP MOŠKEO A NARAŠČAJA SOKOLSKEGA DRUŠTVA LJUBLJANA NA BLEDU. V soboto dne 21. t. m. je pohitelo 16 ml.idih sokoličev Sokol LinMiana r*°d vod* s tvom brata Cerneta na divni nas Bled, kjer so priredili na tenis*prostoru zdravih* škega d^ma r.a Bledu javen nastop. Točno oh 21. so prikorakal? narašča\» niki burr.o pozdravljeni od številnega ob« einstva na telovadisče. Vse vaje. bilo jih je osem, so bile izvajane tako precizno in sfTT?mno, da so zadivile vse gledalce. Odlir koval se ie ^las*i n*r >š'ajnik ^^rn. številni Cehi. ki bivajo kot gostje na RJ^d'!. so pri* redili naraščaju spontane ovacije. Pri pri« reditvi je sodelovala mariborska vojaška godba. NTa zahtevo ob'in^rva je moral na? raščaj svoj nastop v nrdelio zvečer ponoviti Mladi Sokolići so noleteli sedaj v na5 drugi rajski biser — Rogaško Slatiro. kjer priredijo v četrtek drugi javni nastop na svoji turneji. m m m — Sokol L v LfuM'nnl obvešča članstvo in prijatelje društva, da mora v smislu pogodbe z mestno občino pričeti v prihodnjem mesecu z zgradbo sokolskega doma. Ker je čas za to skrajno neugoden. Je društvo vložilo prošnjo na mestno občino za podaljšanje stavbenega roka za dve (2) leti. Ker pa ne vemo. kakšno stališče zavzame občinski svet k tej naši orošn.i. smo pospešMi izvršitev nr.črta. Vabimo člane odborov Tn odsekov, vse naše drvš*vene prijatelje in one Inženirje, stavben'ke, ter strokovrj»nlpohu'šTivi« opra-vf: neki turist je bfl baje v samih hlačah, torej brez srajce. Grozno! Zato dopisnik grozi (oziroma hujska budstvo) 5 poboji. Morda bi dopisnik ne bfl tako pohujšan. ako bi bfla ta pomankliivo oblečena prikazen — bujno razvita ženska. Prebivalci Janč na;brž nikoTf ne pridejo do vode, da b? videl- v kakšnih oblekah se civilizirani &K?»e obeh spolov kopljejo in sol-ičiio na pesku. Alf ima;o na Jančah v cerkvi sVke m sohe v dolgih hlačah, zapeti srajci in *nkn?f? — Pogreb g. Frana Arka. V nedeljo popoldne se je pomikal žalni sprevod Iz Vrhnrke prof! ro;stnemu kraju pok. g^sp. Arka, kamor se dospel ob 5. pop. V Loga te« je čakalo sprevod ogromno občinstva. Logašk? ogrne ga sci z zastavo so tvoril Jpalir. Sprevod le šel mimo pokojnikove rojstne hiše na pokopališče. Ogromne množice lirdstva so pričale, kako velik ugled je užival pokojni med narodom. Na irlejovl gađaj! poti* so ga spremili med drugfrrr* tudi poslanec Lavrenčfč. postoinl-Ški župan Dovgan, mnogo drugih Postojn-č*B»-rr in Ljubljančanov. Naj poSva v mira dobri naš Arkro! — Sprejem? pri vladL O. velild župan dr. Lnkan od jutri »:edo opoldne ne bo sprejemal strank, ker odpotuje v Beograd. KJegov povratek se pravočasno objavi. — Služba ©krož. zdravnika. Zdrav-srVeirt odsek za Skrvenrjo razpisnie službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrof;e Velike Lašče. Interesent* se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. — Rimske Toplice, Tenorist kr. opere ljubljanske g. Leopold Kovač je kon-oartfral dne 21. trn. v kopališču Rimske TopOce z velikim uspehom, kjer so kopami gosti« radostno napolnili dvorano in mšcnm trmernfku frkazalf za vsaki komad veliko priznanje, tako da je moral komad po eVakrat ponavfati. Njegov gras nam je ramm že H večrfh nastopov v gledališču, tnr moramo le reči, da smo lahko ponosni, e* taamo v uašf kr. operi tako dobre mo- fei iettmo, da bi g. Kovač nas še več-fcaat ebtskal tn prtredfl umetniški koncert. — Gradba itaHh nov*n železnic m An-Zastopniki neke velike angleške finan-kuptne so se mudHi dalje Časa v Beo- la se zanrmall za zgradbo novih že-v naši državi Bili so tudi pri finančnem ministra. Iz Beograda so odpotovali v — Zapuičlna v Amerik). Neki Marko Obodmič (Ordfnlč, Ordetrtč. Ordenovlč) je mnrl 27. oktobra 1918 v AHeghenv Hospfra-m v Comberlandu, Marviand v Žjedinienfh Jrlavah Amerfke ostavivši ženo in deco. Za bivališče sorodnikov se ne ve. Tudf ni aaoa, od kod Je bil pokojnik, ki Je ostivfl V Amerik' zapuščino v zneskn okoli 200 dolarjev. Vsakdo, ki bi mo bilo znano biva- pokojnfkovo ali njegovih sorodnikov, portvre. da javi to generalnemu IzseUe-konifsarflatu v Zagrebu, Kamenita rib it 15. s pozivom na št. 13.075/1923. — Posledice gospodarske malomarno-sfl Poroča se nam z dežele: Po deželi bo kaos razmeroma malo sadja (labode, hrnslc m eespelj). pa Še to je že sedal močno čr- pada z drevja. Zato naj se tako ob dozorltvf (meseca avgusta m Da pusti na trg d ova ža ti Cr-■atf aa so+ok aaaeža ta po m malomarnosti sadjerejcev, ki ne dado spomladi in jeseni očistiti sadnega drevja gosenic in zaprečkov. — Celjske vestu Dramatična šola celjskega mestnega gledališča se začne jutri v sredo 25. tm. v gledališču ob Y«9. zvečer. Oni, ki žele to šolo obiskovati, se naj vpišejo pri društvenem blagajniku g. Hubertu v trgovini Uo-ričar &. Leskovšek ali pa v sredo v gledališču. — Lastno pisarno si je na Mariborski cesti v hiši g. Rebeka otvorilo društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico. — Tombola Gasilnega društva v Gaberju se vrši vrši 12. avgusta pred gasilnim domom. • medici. Iz Maribor pišejo: Slučaj o kačah v pivu, o katerem poroča petkov »Slovenski Narod« in ki vzbuja poleg zanimanja tudi neverjetnost, kot ne* kaj nemogočega, je morda v toliko težko verjeten, da bi bile kače zastrupile pivo, oziroma da bi bili pivci radi istega piva umrli. Toda. da slučaj sam, da bi se kače ne nahajale tudi v pivu, je zelo verjeten. Nastopno vest imamo od nekega povsem zanesljivega očividca; iz obzirnosti izpu* stimo le dotični kraj in dotično osebo. — Očividec je prišel v neki večji kraj, neda* leč od Maribora. Sešel se je s svojim znane cem, ki se je pečal (baje se Še peča) s sladko obrtjo medičarja*slaščičarja. Rado* veden, kako gre ta obrt. se je odzval vabi* lu, naj si gre ogledat prostore, v katerih se je ravno pripravljalo za peko raznih form slaščic. Ko si ie vse to ogledal, ga popelje še v hladno klet, kjer je imel v pro* stornih posodah shranjeno medico. Ko naš izvestitelj nekaj časa stoji in se v temnem prostoru razgleduje, začuje iz medičnih kadi neko čudno pljuskanje. Radoveden, od kod to, rou medičarsslaščičar prostoduš* no, kakor bi biilo nekaj navadnega, pove, da to delajo — tri kače, in sicer tri lepe velike belouške. Ker radovednež tega ni hotel verjeti, mu je imejitelj sladke obrti odkril pokrov, pod "katerim je naš izvesti* telj v svoje začudenje — pa tudi z velikim stuetom zagledal »nedolžne živalce«, kras* ne eksemplare beloušk. »In čemu to?« — •»dVmu to. to je vendar enostavno. Prvič ljubijo kače tako sladkobo, drugič — in to je za našo cbrt glavno — mi kače s svojim šviganjem in plazenjem semtertje opravljajo razredčenje m čiščenje medice. To opravi* jo »čiste« lrače veliko bolje kot bi to opra* vil delavec s kakim drogom. — Da je ta sistem »čiščenja« vdomačen tudi med pri* prostim ljudstvom — nadaljuje nas izve* stitelj, o tem sem se prepri'al tudi v neki vasi na Dravskem polju. Postavljali smo nekje veliko uro in postali smo žejni. Jaz sem dobil slast po kislem mleku ali po sveži vodi. Napotim se v sosednjo hišo, kjer pa kmetica ni hotela nič slišati ne o mleku, ne o vodi. temveč mi je ponujala le vino. Ko je odšla v klet in stojim v kuhinji, na kateri so stali lonci s smetano, zašli šim iz enega lencev čudno Šuštenje. Radoveden, niso li v loncu morda raki, od* krijem lonce in kaj vidim v njem? Lep eksemplar grdega — močerada se preriva skozi smetano. Tudi ta gospodinja mi je ta proces »čiščenja« smetane, namenjene za Maribor, pojasnila z istimi razlogi, ka? kor oni imeiitelj sladke obrti. - V Italiji odpravijo vse hazardne Igre. Generalni ravnatelj javne varnosti v Rimu general De Bono ie razposlal te dni na vse prefekte strogo okrožnico, s katero jih dela odgovorne za vse slučaje, v katerih bi se Izvajale doklej prepovedane raznovrstne igre. katerim je glavni namen zavalatl ljudi in Jih spravljati ob denar. General De Bono je zajedno sooročll. da se varajo vsi oni. ki sodijo, da se njegov dotični odlok glede doslej prepovedanih iger prekliče in dostavlja, da bo od L avgusta dalje v vsej državi strogo prepovedana vsaka mehanična hazardna igra. — Družabno potovanje v Svlco. Švicarski konzulat v Zagrebu namerava v sporazumu z našimi društvi za tu'skl promet organizirati društveno potovanie v Švico v namenu, da bi se s tem potovanje omogočilo, kliub visoki švicarski valuti z malimi sredstvi posetiti Švico, z druge strani pa, da se s takim potovanjem naredi korak n?prej v svrho približanja Ju-goslovcnov In Švicarjev. To potovanje bi se vršilo koncem ?nlija ali začetkom avgusta ln bi trajalo 14 dni. Projektirane so dve rute. edna daljša in edna krajša. Cena ia kra'še potovanje bi bila za drugI razred približno Din 6000 za osebo, in za tretji razred 5000 Din za osebo. Daljša ruta bi bila približno Din 200 dražja. Te cene so kalkulirane na temelju današnjega tečaja švicarskega franka za slučaj, da se udeleži potovanja najmanj 61 oseb. Ce bode število udeležnfkov večje ali pa manje kot 61 se bode cena v prvem slučaju znižala, v drugem slučaju zvišala. Potovanje bi bilo zelo ugodno, ker se ne bi bilo treba ude-ležnikom za nič brigati, ter bi celo društvo vodil »potni maršale, kateri bi razkazoval divne lepote Švice in visoko stopnjo tamošnje kulture in industrije. Potovanje bi bilo poleg zabavnega značaja tudi veHke Informativne važnosti za naše trgovce ln industrijce. Prijave sprejema »Jugo-slovenska zveza za tujski promet«, kjer so na razpolago vse podrobne informacije. — Za potovanie po Nemčiji. Iz notranjega ministrstva poročajo, da je nemška vlada svojo naredbo za obteževanje dohoda tujcev v Nemčijo ublažila tako, da odslej nemška predstavništva lahko izda ajo vizume vsem onim, ki hočejo potovati v Nemčijo radf zdravljenja, radi stadij, radi trgovine, pa tudi onim, ki potujejo radi zabave. Badenska je na konferenci predstavnikov dovolila, da se ne potrebuje več predhodnega dovoljenja in se tudi ne plača nobene takse. Bavarska }c odredila, da smejo konzulati sami Izdajati dovoljenja. Tudi WQrtemberška tn Tflrinska sta se tema pridnržttL Sploh hočejo vse vlade teh državic opustiti dosedanjo prakso, ko so morali tojc* pri prehodu iz jedne v drugo dobiti posebno dovoljenje. Oni tujci, kj pridejo v Nemčijo in žele tam ostati preko v listini označenega roka, morajo prositi dota aadalmo brvanja in takso a fr> — Zdravstveno stanje mesta Ljubljane Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 29 oseb, 19 moškega in 10 ženskega spola (tujcev 14). Smrtni vzroki: jetika 2, pljučmca 2 duš-ijivi kašelj 1, škriatica 2, zastrupljene rane i, druge nalezljive bolezni iT možganska kap 1; srčna hiba. bolezni žilja 1, rak 1, dmgi naravni smrtni vzroki lo, smrtna poškodba 1. Med tem časom ^e je rodilo 20 otrok, 12 moškega in 8 ženskega spola (2 mrtvorojena). Naznanene nalezljive bolezni: davica 1. škriatica 2, dušitvi kašelj 1. — »Metliški čarovnik« ... K posestniku Ivetu Vukšinoviču v Zelebeju, je prišel dne 14. t. m. neki elegantno oblečen tujec in se zapletel z njim v domač pogovor. Rekel je: »Vidite oča, na svetu je zdaj huda de* narna kriza! Lahko vam pomagam. Imam aparat, s katerim lahko izgotovim kolikor hočem denarja, samo mi morate prinesti vaš denar za vzorec« Naivni Vukšinovič je res verjel prebrisanemu »izdelovalcu« denarja in mu izročil 6000 Din. Neznanec je zale! sedaj z denarjem manipulirati. Z raznimi gestami in čarovniskimi reki je po* lagal v neki harmoniki podoben aparat ban* kovec za bankovcem, vmes pa je polagal kose belega papirja. »Končano je!«, je ne* nadoma vzkliknil. »Oča. prinesite mi vode. dn dni- omijemo.« Vukšinovič je odšel po vodo. Kdo pa popiše njegovo začudenje, ko se je vrnil z vodo, a je opazil, da je »čarovnik« z aparatom vred izginil. Na eksperimentalni mizi pa je postil kup časo* pisnega papirja. Do danes o famoznem »iz* delovalcu« ni sledu. — Strela je udarila r^etekli teden pri strahovitem neurju v Savimski dolini v hišo posestnika Frana Stvarnika v Pusto-polju. Strela je ubila enega konja ter zažgala poslopje, ki je pogorelo do tal. Skoda je ogromna. Preteklo leto je strela ubila Stvarniku sina. Neurje je napravDo po celi Sav~:mskl dolini hudo škodo. — Vel:ka poneverba. Kot poroča »No-v? List«. Pri blagajni Vršaeke železniške blagaine so odkrili priman kija j 239.000 D. Sum ;e padel na blagajnika Zvonimirja Ninkoviča. Bil je arc*v-an vendar so ga po kratkem času Izpustili radi pomanjkanja dokazov. Pol'cija }e medtem uvedla novo preiskavo in ugotovila da je Ninko-vfč* glavni krivec. Bil je zopet aretiran in oddrn državnemu pravdništvu. — Konj z vozom vred padel v Gru-bfirjev prekop. Včeraj dopoldne se je sula-Šii za domobransko vojašnico konj mestr-ja Javornika in zdrknil z vozom vred po strmem nnbrežju v vodo. Na vozu sta se naha'ala domači mesarski va:enec in pomočnik, ki sta pravočasno skočila z njega. Konja in voz so s pomoč'o vojakov z veliko težavo privleklj na suho. — Vesela Ančka. Na policijo so včeraj pripeljali tam že dobro zn?no Bevče-vo Ančko, ki je nekemu gospodu odnesla za in.ooo K obleke in jo takoj zastavila za 20rdlnarjev. Ančka, ki je bila radi ta:ne prostituci:e že večkrat predkaznovana, je bila oddana sedišju. Svoj god bo praznovala pod ključem. — Zagoneten nap^id. Hlapca Alojzija Cernivca so na Blei\veisovi cesti napadli dosedaj neznani zlikovci. Prizadjali so mu tri rane z nožem in en udarec s kamnom. Čcrnivc ie težko poškodovan in bo najbrž umrl. Napad je bil izvršen,v nedeljo zvečer in sicer ob železniškem prelazu na zgoraj ornenieni cesti. — Ljubljenec s!ro:ep".scev je ed'nole »STOEVVER« zastopstvo Ljubljana. Selen-burgova 6fL — Koncert v kavami »Anioni« se vrši danes v torek ob 8 zvečer. Igra I. ljubljanski salonski orkester. — Kino Matica. Od danes do srede se predvaja razkošno opremljena zgodovinska drama »Marija Tudor« z Ellen JRichter. glasovito filmsko divo v glavni vlogi. Film je klasično delo moderne filmske umetnosti. — Kino Tivoli. -Otrok komedijanta«. Velepotczna in ženijalno osnovana umetniška drama z Greto Reimvald v glavni vlogi. Krasni momenti I Izvrctna vsebina in izborne sl:ke. Predvaja se od danes do sredg. Turisflka in snort — Gostovanje praške Slavije v Turčiji. Praška Slavija se je odzvala vab:lu in je odšla na gostovanie v Turčijo, k;er je dosedaj absolvirala 4 tekme s sijajnim uspehom. Najprvo je igrala proti prvaku Turčije Galata Serail in ga porazila s 7 : 0. Drugi klub Alrvn Ordon (zlato runo) je bil tepen z istim razmerjem 7 :0. Proti turškemu naci'onalnenro teamu je zmagala s 7 :3 hi klubu Fener Bagtsche 10 : 1. Skupni seore vseh odigranih tekem znaša 31:4. Društvene vesti. — Šentjakobski semenj priredi ob priliki cerkvenega proščenja v šentjakobski fari Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v nedeljo 29. julija v vseh dolenjih prostorih vojaškega strelišča na Dolenjski cesti št. 15. Da bo na prireditvi kot vsako leto doslej vladalo pravo seJm-sko vrvenje, je pričakovati, saj imajo Sent-jakobčani vedno pristne novosti na razpolago. Tudi letos nam hočejo pokazati prvovrstne originalnosti. Pazite na prilogo v petek! Sodeluje železn*čarsk* godba, vstopnina le 3 Dm. Otroci v spremstvu staršev prosti. Začetek ob pol 4. popoldne. — Motnfk. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredi dne 29. t, m. vrtno veselico kot ponavljanje proslave 500letnice obstoja trga Motnik, katera se vsled slabega vremena ni mogla v popolnem obscen Izvršiti. Ker imamo v Motniku polga za svojega pokrovitelja, se vrti tudi polževa dirka. Borzna poročila. — Carin, 24. julija. (lav.) Današnja predborza: Beograd 6.—, Berlin 0.0017, Amsterdam 221.75. Newyork 5-645, London 25.96, Pariz 33.30,'Milan 24.40, Praga 16.90, Bukarešta 2.95. Dunaj 0.00795. Sofija 5,45. — Trst, 23. julija. Beograd 24.60. Berlin O007, Praga 68.75, Pariz 136.25, I^onOon 1 Turneja pev. društva učiteljišča Poročali smo, kako je prišel Adamič z zborom v Dubrovnik, absolvlral prvi koncert v Sokolarri. ter se pripra\i:al na drugi in kako je skušal veliki Gromovnik preprečiti prireditve. Usmilil se je mladih Slovenk tn Slovencev in morda tudi na iskreno molitev njihovega najljubeznjivejšega zaščitnika v Dubrovniku, patra Bernarda Sokola, izbrisal nebo črnih oblakov, ohladil ozračje in privedel kolosalno množico živahnih Dobrovničanov pred kavarno »Dubravko« na mestnih vratih, imenovanih »Pile«. Koncert je uspel karnajlepše in priznanja ni bilo ni konca in kraja. Minila je poslednja noč v viteškem Dubrovniku. Naslednje Jutro, sveže, iasno. odpeljala je »Petka«, parobrod Dubrovačke paroplovitbe, ob 7. z.u-traj pevski zbor proti Splitu. Slovo ni b:lo lahko, saj so mladi pevci užili v Gružu, lXi-brovniku, na Lokrumu krasne, nepozabne dneve. »Po vodi plava« In »Po jezeru« sta doneli še dolgo tzgubljajočemu se bregu in milim prijateljem Dubrovčanom v pozdrav. Kapitan je pev. zboru izročil vso lad;o v last. Kavalirsko jim je prepustil vse razrede, kjer se je mladina razpoložila in veselo pre'pevaje doživljala svoje prvo vožnjo ro svojem, jugoslovanskem morju, mirnem, temno sinjem, kot nebo. »Petka« se ;e dotaknila do Splita najvažne-Ših točk dalmatinske rivijere. Ko se je bližala Korčuli, stala je na bregu velikanska množica nar rda, godba je zabučala »Naprej zastava Slave«, zaorili so klici »Živeli Slovenci«. Ko je »Petka« pristala, izkrcali so se naši pevci in deputacija korčulanski nar. društev ie pozdravila Adamiča in njegov zbor, poved-la ga v restavracijo ob bregu, ter vse pogostila z najfinejšim »pečem'm« vinom in celimi koši sladkega peciva. V tem vtku iu kriku je pevski zbor pokazal svojo discipline Na en sam mig svojega zborovodje glanil je Izza težko oboženih miz, uvrstil se ter odpel svežih grl kito slovenski pesmi. Nato so pozdra\Tali: mestna občina, na:s*are"^e pev. dr. »Sv. Cecilra«, Sokol itd Adamič je v jedrnatih, kratkih besed »h odgovarjal in navduŠen'e bi kmalu prerčutinf ob;cm-ljejo odhara?o*e pevce, »Pe*ka« zrmi, morje je zavalovflo in pot gre da'jo. V Velihiki množica naroda, učiteljstvo, nar. društvo, cvetje, pesmi, pozdravi. Nastopa noč. Nepopisno lep prizor. Na Hvaru,