818
Slovenska sodobna poezija v očeh Josipa Vidmarja
Saša Vegri
819
Saša Vegri
USPAVANKE STRAHU     I
Kakor kruh in jedi
jemljeta moje želje
in jih brezbrižno puščata kjerkoli.
Razsipljeta rni čas
po vseh kotih vrta
in me neutolažljivo kličeta,
kadar leze polž po poti
ali kak odpadel list
podoben čolnu.
Skrivam se pred njima
za navidezno brezčutnostjo,
ali preprosto
za veznimi vrati,
da mi ne bi razmetala vsega,
kar hočem obdržati zase.
A sledita me
do ograje mojega pogleda
in se tam utaborita
pod jesensko nebo
in moje oči:
majhna, hrabra
in radovedna.
V trenutku
ju radovednost
prežene na rob pločnika
in tečeta za psom
ali avtomobilom,
kot da bi tekla v moje naročje.
In jaz tečem za njima,
zmedena in prestrašena,
tečem, a ju nikoli ne dohitim.