Stav. 284
(Pot—ez.:a Kemika > viaacjcr.)
W Trif, t soboto 13« ontopra
umm» xui
Iziiafa vsak d-n. tudi ob nedeljah in praznikih,
ob 5 zjutraj.
;t\-o Li-C« Sv. Frauićifka Asi^egi št. 20. L nadstr. — Vrt »e Ciljajo uredništvu li«t.i Ncfra ikirana pisma sprejemajo in rokopis: se nc račajo. e!j in odgovorni ii-edmV >Tcfan GnJinj. Lastnik kottsorc* .F.':*. sr. — Tis.), t!>k.-r.ie .Edinosti*, vpisane zadrug' i r poroštvom v T :u, ulfca Sv. Frančiška AsiSkega št Ttiefon nrcdc.siva in uprave stev. 11-57.
Nrročr. ina znaša: Za celo leto....... V
/a pr4 lc*a .
....................m
7« M .............. .
" nedeljsko ! a tf a j • aa celo leto.......
2* pot teta............
Lretii 4ooi<
hz.
OiZ
J .i
IjGO i m
C 20
Foaamctn« številk« .Edinosti* se prodajajo po 3 vinarjev, zastarel« Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v SirokosH ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vi«.
Osmrtnice, zahvale, ooslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vi«.
O^iasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrst«............. 3,—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina Is icklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toii se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajat« v nKd Sv. Prančiik« AstSkega St HO. — Poitoohranllnični račun it. 841.652.
Z Dunaju.
Vj) ^sanje o začasnem proračunu se I dan- * suče okoli sporne točke: aH veljaj ha i' '*ačun 4 aH 6 mesecev. Vlada sili na jcv ~^ečni provizorij, da bi takoj po novem p j ne morala že zooet skrbeti, poeajat j; in dovoljevati novih koncesij za na.ialj-.ii nrovlzorij. — Zagov r-rniki 4-tnesečne-Xa provizorija nagraš^jo, da bi ta le pospeševal razprave in zagotovitev — redne-!' . .dom težke izgube. ki je do<f'-a ^a proračuna. Vlada zopet trdi, da tudi C-rio.ii; Jugoslovanski klub s smrtjo r - ;o-, 6-me sečni nrovizorij ne more ovirati sr>re-ve.f i oljna državnega poslanca dr. /aneza | jetja rednega proračuna o pravem času »Crc'- a. pnsim da sprejme klub izr; e mo----Via la hoče biti pač čim naj!
žal
'Od i-aše<ta posebnega .jor
11. oktobra. Sozalnice za dr. Krekom
M li* r ki predset ok je w*sla! jugoslo ^•'.coiii klubu nnslednio brzojavno so
C'*
uradnega poslovanja. Smatral pa da je Moze je bojno delovanje artiljerij narastlo željo po medsebojnosti za utemeljeno. Na j do velike srditosti. Pri Vauxaillonu so
najtep
>ega sozai.!?.

er.* V»rez krbi 7a sv(vi
najbolj mogoče drž v ni voz in svejv
f * je tu !i že uuo0> soža* c. fcf* Ismjodilii*. . i m pismenih. od ruzn;:i krajev i> ZJaj, ko je vlada getov* Poljakov, je • ine i ; od drugod. — ?\ '*;« »nemarne | vi ida znčela razglašati, Ua hoče pridobiti ^attke >o tudi 'raziJe s\ 'osim ansk _ n klubu s
•-j >«ržisljc. — Vi ;n za-Iovoliiti tudi..... rrujše
:e «Ja es načel-j -ne stranke. Potrebuje n imri
parlamen-: še nekaj
;■■?!■ i?-. Korošec poslm i! I tlr.vjega driigj j »sov. — Te manjše stranke so deloma » i,. „ A'ort n. — Na sedt-ž Krekov j i. :kra; Jici, Romuni in — ItaHianL Ti pa . , ^ rr;ed Fo-icm vi n'^dJi-k n — je po-1 >:i»fuevajo pred vsem, da sc reši begunski ■t»zrl klnb Šopek svežih krizame« s n-lzak« Se pred proračunskim provttori-rojnnni trak-, i iti s:c s slm cjiskrm (srb-hem. — Najbrže bo ta zakon ^e nekoliko skrni) in hrvatski	Na pulte poslancev! :,<jpravljen in poboljšan,
v c 'i zbornici pa je loven sK jm iezrlm. Takoj rw skj zbor..i na. je gov« nje slovo: »Visoka >ii t
iožil i»smrinico v
-?tv: današnje --jje p'»slanje jako številno udeleže-dsednik Jr. <Iross nasled-
<.rnica! Zopet nam je smrt v-tr?, a dva naša to\ari£.< rt naše srede. (Zbi r.ica vstane.) Dne S. t. m. je un?rl ix>-slanec dr. Ia«icz Krek. ki se je udeleževal
že
nov __ . .. _
lltmiirM razprave. Krek je bil član zbor- ____________
•••ce v 1. ^97.—10«K». in p<rtem nepretržno r'oriv ursteln!
lanec dr. .Ia^Jcz Krek. ki se je udeleževal r;	za proračun. Z bit
s v poletnem zasedanju noln gorečnosti;	ali Ukrajinci bi bila veči
■ | usti ibmuičii naprav ter	r- jUil flfaogto 40—50 ^kot. i
ovno posegal z izkazano zgrivornostjo v 7,.pet lepo v'.ekli nekaj mesece
k	T . _	___ ______ .	I/ -r rt 1 » a A K ■ i '» I ' » «1 "f Kr> r	• I* 4 I* "	______i______»
Načelnik romunskega kluba dr. vitez pl. Isopescul-Ureeul je bil včeraj zoj>et pn ministrskemu predsedniku. (Pred kratkim je bil posiovno tudi v avdijenci pri ce-s;?r5U) — Rom trni so za proračun že pridobljeni Njihov dolt>čeni govornik za proračunsko razpravo ie dr. Scrbu. ki naznani. da fccio glasovali — za.
Ud vst-li Italijanov računajo danes na — n ^laiO .e za proračun. Z bukovinskimi
ečrna za pro-iai tako bi mesecev dalje po iriljublienem receptu — forttrctten in
t-d L 1907. dalje.
V sled njegovega bogatega znanja in njegove ^orjčnosti za delo ga je pr^lala zb^>rnica v mnogotere odseke, in rudi v sedanjem za-edajiju ie bil načelnik nagou-benega odseka in član raznih drugih odsekov. kjer je z velikim razumom odlično uporabljal svoje znanje, posebno v socijalno po!'trsk i h in tudi v narodnih vpraša-njih. — Krek je zavzemal v svojem nar :du in v svoji strajiki prav odlično mesto, kar je b fo umevno z ozirem na nieeove zjnož-nf*sti. Ootfjvo pa ga ne bodo pogrešali ie njegovi ožji tovariši, marveč tudi cela zbornica i : mi vsi mu ohranimo prijazen in časten spomin.«
Ker bo pogreb šele v soboto popoldne, poide jutri večer večina članov .Jugoslovanskega kluba v Ljubljano.
lMinajski večemiki so prinesli vsi večje ali manjše nekrologe, nai< bšimejše ^Rejcfispost« in >Ncue Vr. Presse^. Oba ta dva lista sta vsak po svo-je tudi zbadala in celo sutnirćila. Prvenstvo v tem nečednem opraviln ie odnesla Re^clispost«. ki maže spoiiiin odličnega pokojnika, oei, da te spravil svoj klub v dotiko z najgršim češkim Šovinizmom, s ... Stanikom. Ka-!:no Ln Zahradnikom. Ali zd-^j. ix> smrti Krekovi, se pojavlja ... zora tudi v politiki Slovenoev____
Pokojnik še ni pokopan, a že mu dunajski svctehl!!i<:i pošiijaio nar rei v ?rob sum-niče ija in vidijo že ... zoro na slovenskem političnem obzorju. Da. zoro! Morda pa so t > tfsti kometi z grdim dolgim repcin. ki :e porn stru^en'h smradov in zaduše \ kogar, ki ]e tak > nesrečen, da ga <;ši-nc: Po te't kom.t;'i se kolca velikim pa-tr : t<^n '»k. -i R?»chsprste-, ki se po vsej In ivici košati z nazivanjem katoiiške-/it {ista. - UpnjT'to. da se uresniči i tu i.v tska poslovica: Oer Wunsch ist der V: er les Oe0 ' :kens<.
P« »It?čni poležat
\ čeraj ob 4 popč se ie nadaljevalo po-
g3;r*ne Poljak<tv z ministrskim predsed-iiirom. l so načelniki vseh petih polj-
.sK.li strank ter ministri \Vimmer. Banlians ni i'^ardovski — Kt>nferenca ]č trajala 7 ure. irt ie Min zopet prekitnena, k-.r je ta imel pričeti že napoveda li ministr-
si- s', ć*. — L* >se/t;a ie že sk4W4> jx>ooleii
vp.»razum v vseh važnih poljskih zahtevah, rotriu:e:o tudi Polnische Nachrich-: c,- «*^>ijska pari a men ta r ;a kores;M»r;den-c:i ) — Danes že ni nikakega dvotua več, •J.-	P- 'kt^d glasovali za začasni pro-
ra .m.
Včerajšnji ministrski svet se je že bavi! z novo utrjenim stališčem in se bavil z vladnimi načrti za bližiijo bodočnost. — Dotaknil se je baje tudi vprašanja bodočih delegacij.
Pred \ sem i>a je določil svo>e stališče uasi.roH čt ški zalitevi — dopolnilnih volitev za vse izpraz-niene mandate. Vlada bi se rada tonila volitev v — ožjem vojnem ozemlju, kar v glavnem zadene prav nas Slovence, ki bi bili prikrajšani za celih pet mandatov. — Vse kaže, da je taka namera popolnoma resna. V današnjem imunitetnem odseku je poročal osveh imunitetnih zadevah dr. Stransky. Nato pa ie bil sprejet predlog dr. Miihhverta, naj se odloži sklepanje o teh predlogih do prihodke srede. — Do tje namreč že upajo na popolen sporazum z vlado. Verjetno je, da bo to pereče vprašanje do tje zares rešeno.
Politična cenzura — odpravljena.
Poslanska zbornica je dosegla v svojem boju za ustavnost — nov uspeh. Danes je prišel ne dnevni red predlog tiskovnega oJ.se.ka na zrušenje politične cenzure. Ta
predlog }e bil — sprejet.
Notranji minister grof Top^renburg je tudi posegel v razpravo in izjavil, da je tudi vlada za odpravo politične cenzure. V tem pogledu se vzpostavijo razmere, kakor so bile pred vojno. — Razun vojaških zadev se more odslej svobodno razprasdjati o vseh vprašanjih notranie in zunanje politike, gospodarstva itd. Državno pravdništvo bo moglo zopet pleniti po običaju pred vojno, ali proti zaplembam bo zopet dopuščena — pritožba. Torej: status quo nnte! — Bomo videli to novo prakso!
Jugoslovanski klub
je sklenil v današnji seji. da ustvanovi svo, io pisarno. Iš>e tajnika fen tipkarja. ki n^j bi bil vešč tudi slovenski in hrvatski stenografiji. — Ponudbe na klub.
ladaljno vprašanje, ali se minister strinja ^ predlogom profesorja Lammascha. da ai se doiočbapo gosp^ki zbornici že sprejetega novega najrta kazenskega zakona i kaznivih dejanjih proti deželam ogrske trone vzela za predmet novele, ie izjavil ninister. da 3e to g^iovo ena onih poti, po <atcri bi se mogla vzpostaviti modseboj-v s:. Dvciiiliivo pa da je, ali se taka /no->ed»j spreiiTit. v ru^sla iski zbornici.
/eia
i^na .ilo se je iu<.li žc vprašanje, ali bi se :e dalo ugoditi želji Ogrske na drug način, ne pa z zakonom. O v < raša«r"u, ali naj bi se , -c tiiicna stremljenju u K izjave mogle soliti po označeni kazenski določbi, pa da
sploh ni izrazil. Ravno tako tudi ni podal izjave v imenu viade, temveč je le kot jurist povedal svoje mnenje o pravnem vprašanju.
Proračunski odsek.
DUNAJ, 11. (Kor.) \ proračunskem odseku se ie danes nadaljevala razprava začasnega proračuna. Domobranski minister je govoril najprej o vprašanju oprostitev, pri čemer je tudi razložil vzroke počasnosti postopanja pri- oprostitvah, katero obžaluje tudi on sam. Na pritožbo nekega govornika, da se ne izvršuje primerno Najvišje povelje, tičooe se med bojne čete uvrščenih zadnjih sinov in očetov z mnogoštevilno. nepreskrbljeno redbino. Je opozarjal ministar, da se s tem ni odredila premestitev dotrčnikov v zaledje, temveč način njih uporabe pri armadi na bojišču, namreč tam. kjer so stalno izpostavljeni sovražnemu učinkovanju. Dalje segajoča odredba, žal. iz nujnih vojaških vzrokov n: bila mogoča. Kar se tiče domnevne preobilice ljudi, ki se porabljajo za vojaške pomožne in pisarniške službe, je bilo v tej stvari izdanih že veliko strogih odredeb. vendar pa mora vojaška uprava skrbeti za nekako rezervo. Kar se tiče častniških preje rs tKov. ugotavlja minister, da je ob sedanji draginji tudi častništvo zelo občutno prizadeto, kot so prizadeti vsi, ki dobivajo stalne plače. Vsekakor spada vpra-šanje častniških prejemkov k onim vprašanjem, katerih ponovna ureditev zasluži najresnejše zanimanje. ,kot ureditev prejemkov vseh staJmn nameščencev. — Prihodnja seja v petek.
Poljaki glasujejo za proračunski provizorij.
DUNAJ, 12. (Kor.) V proračunskem odseku poslanske zbornice je Poljak dr. Glombinski izjavil, da bo Poljski klub, ker mu je vlada zagotovila, da se bo resno zavzela za povrnitev normalnih odooSajev v Galiciji, glasoval za proračunski provizorij. Nato je bil šestmesečni proračunski provizorij sprejet z dodatkom poročevalca dr. Steinwenderja, da se izključi oddaja rent. ki jih ni mogoče amortizirati, ter predlogom sociialnega demokrata Tom-schika, po katerem se vlada pooblašča, da uporabi 100 milijonov kron za izboljšanje položaja železniškega osobja.
Dobernig odložil vačelstvo Natfon*-
naskočiie močne francoske poizvedovalne čete; zavrnili smo jih. Vzhodno Samo-gne»ixa je prišlo do krajevnih bojev v jarkih na zapadnem pobočju vrha 344.
Vzhodno bojišče. — Severovzhodno Rige in oh Zbruczu je bilo bo?r jelovanje živahnejše kot prejšnje dni. Pr; j spopad*« četiijočih oddelkov so prišli mnogoštevilni ujetniki v naše roke.
Viacedonska fronta. — V bltolj-j ski kotlini in v kolenu Črne ste se od časa' Jo časa močno obstreljevali obe artiljeriji
Rusije, Belgije, Srbije in Romunske, ki tudi ne tedaj, ko se zahteva, da se povrnejo province Franciji. Tu se moram dotakniti govora nemškega državnega tajnika pl Kiihlmanna. Dejal nam je, da Nemčija nikdar ne bo mogla kaj koncedirati v alzaško-lorenskem vprašanju. V tem sta korenina in vir nemira in ogroženega avnotežja ter tekmovalnega oboroževanja. k so dovedli k tej najstrašnejši vseh ojen. V slučaju Belgije zahtevajo zavez-iki ne samo izpraznitev, temveč popolno ;t trajno vzpostavitev dežele v njeni po-tični in gospodarski neodvisnosti. Dr. pl.
\a desnem bregu Vardarja se je izjalovil j iihlmann je glede bodočnosti Belgije, kar iapad angleške stotnije pred bolgarskimi c značilno, molčal. Da se dado Srbiji in
njenim jugoslovanskim plemenskim sorod-
DUNAJ, 12. (Kot.) »Deutsche Nachrich-ten« javljajo: Posl, Dobernig je odložil na-čelstvo nemškega Nationalverbanda.
Državni zbor.

J ust i čni odsek.
DUNAJ, 11. (Kor.) Odgovarjale na vprašanja posl. Korošca in tovarišev glede poročila lista Deli Hirlap« o izjavah, ki jih ie baje justični mtnister podal nekemu sotrudriLu tega lista, je ugotovil justični minister, da ono p<*ročilo ne odgovarja dejstvom. 27. septembra je prosil sotrud-nik lista za izjavo o želji ogrske vlade po vzpostavitvi inedsebojnosti. Minister je dejal, da stvar še ni tv orila predmeta
p o n rj ? t f k __
l^iISiosiar9 ki ia izginil.
y "nn. Francoski sp<sai Evgea Chavatle.
Ko se je po pogrebu gospod de Badiere v: v Brichetovo pilačo, je čutil potre-b , 'a to užalc'čeno dušo potolaži z žarko radosti.
V<led Lczjri! ve smrti zajade de Cunbiacova stvar pozabnosti, — je de-i.i, vo sj jc poslavljal- — Zato se že v najkrajšem času dovro!i baronu, da pol>c-4!ie, pml j>ogojem. da zapusti Francosko.
\ kljub sv.-ji boli je začutila Avrora, da ji je rad^tno vztTepetalo srce.
In jaz sem vdOva! — si je mislila, in
so ponesli tudi Brichetovo truplo v spremstvu njegov iii mnogoštevilnih prijateljev k večnemu počitku.
\ treuuiku, ko se je izprevod začel pomikati, se je Colard onesvestil vs!ed velike žalosti. Gotovo bi bili storili vse, da bi bil zvesti sluga mogel rti za pogrebom, toda ker se je bilo bati, da se mu pripeti isto tudi mod pogrebom, so ga morali pustiti v palači.
Ko je Coiard ostal sam. se je kmalu pomiril. £el je v Brichetovo sobo, in tu je, sedeč v pokojnikovem naslanjaču, poslušal zvonjenL zvonov cerkve Saint Louis-en-P Isle. kjer so se vršile pogrebne svečanosti.
Cerkev je bifa tako blizu, da je Colard.
---------------ki je sedel ob odprtetu oknu. čul mrtvaško
ol, e; pomisli se je že videla v duhu svo-; petje in je tako mogel sledni pogrebnemu Ihm-o, že ca potu za ljubljenim Raoulom!obredu.
v pregnanstvo.	i Da..iravno je bH Coiard prepričan, da
* * *	(vsied zdravn;krve iziave m javnega mne-
Suf!»iuvaj^-n ur po kapitane v pogreba4 nja, da je Bricheta zaJ^-a kap zaradi ne-
Zvezna armadno poročilu.
AVSTRUSKa
DUNAJ. 12. (Kor.) Uradno ie razglaša: 12. oktobra 1917.
Ob malenkostnem bojnem delovanju položaj povsod neizpremenien.
Načelnik generalnega Štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN. 12. (Kor.) Veliki glavni stan, 12. oktobra 1917.
Zapadno boiišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Včerai se ie artiljerijsko delovanje v Fiandrlg omejevalo na močen topov** hol v obsežnem odsekn In ob houthoulsterskem gozdn. Po ho£I se k močno obstreljevalo bojno ozemlje od Lyse do cesto Menin—Ypern. Narastlo Je davi hipoma v bobnajoči ogenj; v širokih odsekih so se potem pričeli novi sovražni napadi. — Armada nemškega cesarfevlča: Severovzhodno Soissonsn in vzhodno
zmernosti v pijači, nihče ne zazna resnice, je vendar todi umel. da ne more biti miren, dokler ne ieži pokojnik v svoji grobnicu
—	Še eno uro; potem bo teža! pod svoio mramornato pločo, in meni se ni treba več bati ničesar, — je zamrmral.
Vkljub tesnobni nestrpnosti, ki ga je mučila. se je vendar Colard tiho posmehljal.
—	Tokrat je Bršchot po mnenju vseh tistih. ki tamle molijo zanj, v resnici mrtev. — je dejal sam pri
Končno je vendarle napovedalo zvonjenje vseh zvonov napeto poshišajočemu hišniku, da je obred dospel dotlej, ko naj bi se za vedno zaprl grob nad njegovo žrtvijo in dokazi njegovega ztačma. To zvonjenje \2 navdalo starega služabnika z neiz-recno radostjo. Skočil ie pokoncu. in z nervoznim smehom človeka, ki se hipoma začuti prosi bojazni, ki inu je stiskala prsi. ie vzkliknil z zmagovito radostjo: 1'osegei s^m, kar sem ž-lel!
črtali.
BcROLIN. 12. <Kor.) VVoliiov urad pe oča: Veliki glavni stan, 12. oktobra 1917
zvečer.
Bitka v Flandriji je na napadni front Langeuiarck—Zonnebecke še v polnem te'*u. Severno Poelcapella In jugozapadna Paschacndaela se vrše boji v vdornih točkah Angležev.
Prvi generalni *vartir mojster j pi. I.udenilnrff.
BOI GARSKO.
SOFIJA. 11. (Kor.) Generalni štab poroča II. t. m.: Macedonska fronta: Na več mestih tronte nekoliko živahnejše artiljerijsko delovanje, zlasti v kolenu Črne. Nemški in bolgarski naskočili oddelki so vdrli v sovražne postojanke pri Makovem in Lumnici ter so se vrnili z ujetimi Italijani in Grki. — Romunska fronta: Una naših baterij je s streljanjem užgala sovražno skladišče v Gaiacu. Vzhodno Tul-cele živahno letalsko delovanje Naša artiljerija je zadela sovražni aeroplan, ki je padel na tla severno Tulceje na levem bregu rokava sv. Jurija.
TURSKO.
CARIGRAD, 11. (Kor.) Generalni štab poroča 11. t. m.: Kavkaška fronta: Na desnem krilnem odseku se je izjalovil napad dveh ruskih stotnij v našem ognju. V središču je ena naših naskočnih čet predrla soviažne postojanke In prepodila ruske čete iz njihovega tabora.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 12. (Woiii — Kor.) Delovanje naših podvodnikov v Atlantskem oceanu je uničilo zopet celo vrsto parni kovin jadrnic s posebno dragocenim tovorom. Med potopljenimi lamami se nahaja oboroženi francoski parni»k »Dinorah« s 6750 tonami premogli, ki je bil sestreljen iz spremstva, potem francoski parnik »Ita-lie« z živili in vinom za Bordeaux ter francoska jadrnica »Europe« s 4 do 5000 tonami pšenice za Bordeaux in oboroženi frain~os i *etverojarbolnrk »Perseveren-oe« s 4000 tonami soiitarja za St. Nazaire. Poleg tega je bila uničena ena angleška stražna ladja.__
MeHnortina debela i volni m mira.
Lloyd George in Asquith odgovarjata dr. pl. Kiiblmannu.
LONDON, 11. (Reuter. — Kor.) Lloyd George je dejal nekemu odposlanstvu zastopnikov zavarovalnih družb, ki so ga skušali zainteresirati za gotove reforme: Ne morem si predstavljati izjave, ki bi bila bolj proračunjena na nadaljevanje te strašne vojne, kot je izjava nemškega državnega tajnica pl. Kiilmanna, da Nemčija pod nobenim pogojem ni pripravljena do koncesij v alzaško-lorenskem vprašanju. Ne more biti dvoma o tem, kaj pomenja ta izjava Koiikor časa vojna še traja, se bo An-gliga borila ob strani svoje francoske zaveznice, dokler njeni zatirani otroci ne bodo osvobojeni izpod tujega jarma. To pa pomenja, da moramo skrbno uporabljati svoje pomožne vire in dane smemo prevzemati nikakih Obveznosti, ki niso neobhodno potrebne. Ako se tu in tam zahtevajo reforme, odgovarjam: Usmerite vso svojo moč na zmago; ko bo dosežena ta, pride v redu tudi vse ostalo.
LONDON. 12. (Kor.) Na nekem zborovanju v Liverpoolu je Asquith govoril o voinih ciljih ter je v svojem govoru izvajal med drugim: Ko je prevzel vlado novi kancelar, se je državni zbor zedinil na skrpucalo neke formule. 2e takrat sem dvomil, ali si je nemški kancelar ali kdorkoli na jasnem o tem, kaj naj v resnici pomenja resolucija. To skeptično naziranje so opravičili dogodki; kajti nemške stranke se odtedaj prepirajo o tem, kako je to resolucijo natančno razlagati. Merodajni činitel'. s t aterira imamo računati, nista^ nemško javno mnenje ali nemški parlament. tem/eč nemška vlada. Puščajo nas v temi in zahtevajo od nas. da naj pjložiino orožje, ne da bi imeli družeča zadoščenja in varščine, nego da pokazujemo troje kreposti zaupanja. uganja in popustljivosti. Svojima vodilnima ciljema, da dosežem" resničen mir in da z uspehom preprečimo bodoče
tikom ter Romunski njihove naravne meje, ni nikak agresiven čin, temveč se s tem odplača le dolg, katerega poravnavo }e pravičnost zahtevala že davno. Dejal sem >petovano, da ni bil nikdar namen naše >olitike, da bi uničili Nemčijo ali jo razkosali. Bojujemo se proti pruskemu militarizmu, proti takozvani politiki sile, pod katero slabotni nimajo nobene pravice.
Asquith je govoril nato o svojih vtisih z ypernskega bojišča ter je dejal: Na"še čete opravljajo veliko delo. Ni niti najmamjše nevarnosti, da bi nas z lakoto mogli prisiliti, da se pod vržemo. Tudi v zraku, menim, postanemo popolnoma kos vpadom sovražnih letal. Storitve Zeiiinjenih držav postajajo od meseca do meseca večje. Ako apoštevamo vse. tudi začasno mrtvičnost Rusije, ne more biti dvoma, da je ne samo rnoralična, ampak tudi materijalna premoč <»čividno v naraščajoči meri na naši strani.
Vesti Iz Rusije.
Volitve na F'nskem.
PETROGRAD, 11. (Pet. brz. ag.) Po dt sedanji n podatkih je iziid volitev v finski deželni zbor naslednji: socijalnih demokratov 1j2. meščanski blok 64, agrarcev J(>. švedsKa stranska 17. Izvoljen je tudi l Laponec.
Konferenca zaveznikov v Parizu. PETROGRAD, 10. (Pet. brz. ag.) Izvr-ševalni od-sek delavskega in vojaškega sveta je v snočnjem posvetovanju spoznal za potrebno, da se udeleži konference zaveznikov v Parizu zastopnik demokracije.
Ministri v glavnem st^uu.
PETROGRAD, 10. (Pet. brz. ag.) Listi javljajo: Potovanje ministrskega predsednika Kerjeriskega. ministra za zunanje stvari, vojnega ministra in mornariškega ministra v glavni stan zasleduje namen, da se izvedejo izpremembe v vrhovnem poveljništvu in preorganizira glavni stan, ki naj bi se znamo zmanjšal, da bi bil gibčnejši. Premesti se najbrž rz Mohile-vega kam drugam. Potovanje ministrov bo trajalo pet dni.
Petrograjsko vseučilišče zaprto.
PETROGRAD, U. (Pet. brz. ag.) Naučni minister je odredil zaključitev petro-grajskega vseučilišča za ostanek šolskega leta. Znanstveno delovanje pa se bo nadaljevalo.
Delna demobilizacija v petrograjskem vojaškem okraju.
PETROGRAD, 11. (Petrogr. brz. agencija. — Kor.) Petrografski vojaški okraj je na ukaz vojnega ministrstva odredil odpust vojaških letnikov 1H95. in IK96. Vojaška oblast je zaprla deset let obstoječi skandinavski potovalni urad.
Zonetna premestitev carske družine.
PETROGPAD, 11. (Kor.) Bivši car Nikolaj in njegova družina so bili prepeljani iz Tobolska v samostan Abolah, 18 vrst od mesta.	___
Nemški cesar v Sofiji.
SOFIJA, 11. (Kor.) Nemški cesar je danes ob 4% dospel v Sofijo. Sprejel ga je na kolodvoru kralj s prestolonaslednikom in princem Cirilom. Navzoči so bili tudi člani kabineta z Radoslavovim na čelu. Pozdrav med vladarjema je bil zelo prisrčen. Potem je cesar nagovoril oba princa in tudi Radoslavovega. Pri nekem slavoloku je med vožnjo k kraljevi palači sofijski župan pozdravil cesarja in mu ponudil kruha in soli. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo vladarja.
Nemški državni zbor odgoden.
BEROLIN, 11. (Kor.) Državni zbor je sprejel resolucijo k cenzurnemu vprašanju, rešil več manjših predlog in se potem odgodi I čo 5. decembra.
Akcija za razširjenje vojnih kuhinj.
DUNAJ, 12. (Kor.) V zadnjih dneh sc je vršila v ministrstvu za notranje zadeve seja zastopnikov vseh deželnih političnih oblasti, oziroma deželnih vojno-poinožnih uradov, katere predmet jc tvorila uvedba nove akcije za pespjsevanje ustanove vojnih kuhinj na karitativni podlagi. Seje se je udeležila tudi nadvojvodinja Izabela.
vojne se ne pribijamo, ako »>d!očno ne'Dvorni svetnik princ Liechtenstein je raz-uveliavrmo sredstev in potov, po katerih vijal temeljne črte akcijskega načrta, pri
čemur je opozarjal na to. da je nadvojvo-dinja Izabela to pomlad, ne da bi bila ai>e-lirala na javnost, uvedlazbirko- i z katere se je dosedaj ustanovilo na Dunaju šest
uveljavimo . ju dosežemo. — Asquith je razpravljal t vate o tr^ditvi teritorijalnih vprašanj na zapadu in na vzhodu ter »e stavil vprašanje, katera teh vprašanj pomeniajo anek-
v imperialistične*" smislu. Gotovo se vojnih in dve bok išk: kuninji, v teku pa ie ..;	~ ""^siiah, al;o gre za^šc ustanovitev cele vrste nada I i h vojpib
,./Imeli Francije,• kuhinj. V'.orc;, ki ga je uadvojvodmja z
ne m- re govoriti o aue,\
'izpraznitev zasedenih
Stm IL
„EDINOS1 • ttev. 334.
V Trst«, dne 33. oktobra 1917.
n\sirijskih državljanov: stno krivi, ker snio živi, ziocinci, ker hočetno /sveti! — Hvala »Tagblattu«, -da nam je dal povoda, da smo vnovič povedali to!
u>j wliui!i iriki iiunaju, se ima upo-.
r ' i za v-o Avstrijo. Na d vojvod inja je ! in.'.iu naio Ku^iAor, v katerem je izražala prepričan e, da se na novo uvedena ak-c i n ohM ta posred in da S>roki kro^i pi J)iva!stvj najdejo potrebno podporo. — HjlZPtO POfItf€£l6 VCStla IVd predsedstvom dvornega svetnika prin-j ca Liechitnsteina se je vršilo nato v sejni dvorani ministrstva za notranje zadeve; večurno posvetovanje. Iz razgovorov je i izl-ajafo. d3 je skoraj povsod pokazala potreba, da se v vojnih kuhinjah gotovimi
ose1 a m d;, f hrana po lastni ceni in da se bo v n.: dc/.dah moralo delali na to, | da se ne usiaii^vc sicer nove vojne kuhinje. pač da se v že obstoječih vojnih kuhinjah večjemu številu manj imovitih o>eb nudijo pogoJn»sti. Vojno-pomožni urad bo sedaj za to neobhodno potrebno akcijo uvedel zbirko po vseh deželah.
Žrebanje razredne loterije.
1>! '\\J, 12. (Kor.) 20.000 kron je zadela šte\ !ka 31.? 64, kron pa štev. 21.152.
Krivi spi?, ker smo ži?i, zločinci, Ki? fcofemo ilvell!
(Glej člane* pod tem naslovom v izdanju mi no le nedelje.) II.
Strupeni »Grazer Tagbiatt* je očital tudi dru. Rybafu. da kriči proti nemškim šolam, sam pa da vendar pošilja svoje v nemške šole.
Jtbro ie, da nam daja graški list
7 ' > .-Lten razgovor o tem za tr-^ovMtvo najbolj sklcčeni. najža-ii; ,, rašanju. Dr. Rytaf je pošiHai ' w v tržaške srednje šole. a te oziroma itali^nske. Kam pa. naj bi jih pošilja!, ko nimamo
otroke Nil.
>\:
n;
tre
k
v
v I rsiu — razun. s-jdaj. za oskn-alnih tečajev goriške giuuiazije — nc slovenske nziie. ne slovenske realke? A tedaj, so bili Rvbarevi otroci majhni. niti slo->ke I ; -Ke šole nismo imeli! Pošiljal
c o roke v nemške srednie |
v laške, ker je bil v nemških |
»eobliga en pouk v slovenščini!, iamo Rvbarevega slučaja radi ~a. — ne potrebuje naše o-
rej s ve t ne in ne j h vsaj r omefi r - -a same I nbe — marveč zato, ker je tipičen:! k_-r se tako dogaja stotim m slovenskih! t iižin v Trstu. Mari na] se s!o\ enske dru- 1 žme pošiljajo svoje otroke v italijanske srednje šole? Ne morejo tega že radi gori j nnvedenega razloga. A je še neki drugi j n; lug — zelo tehten — ki so nam jra razkrili šele sedanji viharni časi, oziroma:! nam so ga razkrili nemški listi v svojem besnilu — v podtikanju, ovaduštvu, de-! nunetjantstvu! Ravno te dni smo doživeli izgled, kako se z nemških strani poizkuša' metati ua tržaško Slovenstvo črno senco pol iične tie/ianesljivcsii, nelojalnosti, ne- _ zvestobe. Kdo nam more jamčiti, da ne bi j ljudje, ki i.in ie sumnlčerrje in obrekova-j nie političnih in narotlnii? nasprotnikov na:- r":!ju! ac;e. ker nL:kom ?dne)e in ob se-danjih raznerah ti'di nai zviatneje sredstvo — di ne bi ti^ i perfidni in brezvestni Ij. izr • Hali v take podle namene tudi deistvo. a •• o bi politično eksponirane slo--e osel e pcždjale svoie oiroke v ita-IV"uske šole. čeprav imajo državne na razpolago! Ob znanem nepremostljivem nasprotstvu med asp-racijami Slovencev in Italijanov morejo sicer ie zlobni in brez-d liv•:! ljudje prihajati s takimi absurdnimi ohdotžitvami. Ali sedanje, tudi zž. take! «?* dolžitve tako lahko do<Hv»,:e razmere' so prava žetev za — obrekovalce in de-! tiunctjante. Da. da, kdo nam more jamčiti, da ne bi čuli i:- r.ignva-nj — ker k n' retnega. seveda, ne mogli nič navesti — o kakili tajnih zvezah med Slo-vcnci in iia'ijansko iredento! Bilo bi se-vc !a preticinnno: al: izkušnje nas uče, da ti:Ji najne nneie sumrcičeitie ne more biti d volj — neumno in never emo, da ne bi na<k> poshssnih v časih, ko je izvest-nini krogom dobro došio vse. kar mure iti na roko lovu po — veleizdaiicah?! Posebno še. če prHiaiaio denuncijacije od v: rani, ki tvori baje edino zanesljivi in državo vzdržujoči živelj!
V laške ne morejo iz označenih razloga v. Slavonskih srednjih Šol pa — nimamo. Ostajajo torej le nemške. Ali pa bi morda ti naši nemški širitelj — kulture hoteli, naj Slovenci sploh ne šolaio svojih otrok? "I «► bi jim seveda ugajalo. Saj vse njihovo stremljenje, Y5e njihove zahteve, v\>i njihovi hochziele ^redo za tern, nai Slovenci ostanejo lielotie in zato nevedni. In v ta namen — brez možnosti za višo naobrazbo. brez šole! Saj so Slovenci vsenem-škeirru programu od Belta do Adrije — nas>oti! Ali naj se pustć ponemčiti, ali pa naj bodo brez šole, brez kulture, brez vsake odporne siie pro-i germanizaciji in nemški infiltraciji! Strup pod ikanj in suinni-čenj na Slovence, ker imajo na sebi ta greh, da so živi, in ker ^.i^rešajo zločin s tem. da hočejo živeti, da se hočejo vspo-sobljati za življenje !n za borbo tudi — proti nevarnosti ger;:ia.i!?'»cije! Od tod tista podla brezdušna igrn: slovenskih šol nam nočejo dati. a potem nas skuSajo smešiti, izrajbljajoč dejstvo, da ne pošiljamo svojih otrok v slovensko šolo. ki je — ni!
Ryba
Rybarevi osebi zadene tržaško Sloven stvo! Očita mu sinu. ki nI sme! ostati v državni šol: baje radi naklonjenosti do Srbov! Na ti) denuncijatorično namigavanje bodi v » J govor, da je tisti Ryb5fev srn odlikm an s srebrno lirabrostno svetinjo in stv ji na fronti — /e v drugič! Tisti nemški ^e'czniški uradnik pa, ki pišejo take per-fklije, se bore proti sovražnikom države — po gostilnah in pri polnih Čašah, sovražijo za državo krvaveče rarode in snuie-io*peklenske demmcijater'jne spletke proti tem narodom — v 2 ad ma-orem Oerma-gloriairi! A ker :mnmo mi S'nvenci drif^ačnc ]vr"m3 o nafe^ah in dolžnostih
^e eao ^»rfld-nc^L ie naperil graški list proti (Hm. Rvbarti, računajoč, da v dr.
Parlamentarni položaj. Z Dunaja se poroča: Ministrski predsednik nadaljuje podajanja s strankami. Po seji proračunskega odseka je v četrtek podpredsedništvo PoUskt : kluba konferiralo z ministrskim predsednikom dr. pl. Seidlerjem. Pogajanja so se zasedaj zaključila. Predsed-ništvo Poljskega kluba je vzelo izjave ministrskega predsednika na znanje, da poroča o p j'h v jutrišnji klubovi seji, kjer se sklene nadaljno postopanje kluba. Položaj se v spiošnein ne presoga neugodno. V vprašanju mandatov amnestiramcev predlaga ministrski predsednik kompromis na naslednji podlari: Sedaj v zbornici vloženi predlogi posl. Staneka in tovarišev na vzpostavitev mandatov amnestirancev naj se umaknejo, fti šele ko se zgodi to. razpiše vlada nadomestne volitve za vse izpraznjene mandate brez razlike. Roka razpisa naknadnih votftev vlada ni naznanila. Med Cehi pa vlada mnenie, da se razpis novih volitev ne sme vezati na noben pogoj. Dolžnost ministra notranjih stvari da je. da da izpraznjene mandate, ne glede na to, na kak način so se izpraznili, popoln iti z novimi volitvami. Popol-dr.j ob 5 so se na Stanckovo povabilo sestal: zastopnik? vseh nenemških strank, izvzetnši Poljake, da so se posvetovali o nadaljnem taktičnem postopanju, zlasti pa o odgovoru predsednika dr. Grossa v stvari r.nemških interpelacij. Razpravljn-I;« se je tudi o mandatih, ki so se izpraznil: po razsodbah voja-kih sodišč. Posvetovanje ni prišlo do zaključka in se bo nada-liev alo. — Nemški radikaJci so se po zbornični seji sesta!* k triurnem posvetovanju. Posvetovanje še ni zaključeno, vendar pa se čuje iz nemškoradikalnih krogov, da so sklenili radikalci, da izstopijo iz Na-tionalverbanda. Sklenili so tudi ostro resolucijo proti izvedbi nadomestnih volitev in so sklenili, da bodo zahtevali od krščan-s' ih sociialcev in Nationalverbanda, da se sestavi skupen nemški izvrševal ni odbor.
*riza v mestnem svetu zagrebškem, ki K prišla do očitnega izbruha z odstopom župana Holjca, se je rešila z razpustitvijo občinskega zastopa in razpisom novih volitev. Z zadovoljstvom smo doznali vest, da je prišlo med hrvatsko-srbsko koalicijo in Starčevičevo stranko do sporazuma v tem smislu, da ti dve stranki postavite skupne kandidate za vse tri volilne razrede. Tak sporazum odgovarja potrebam komunalne politike, ker ena stranka ne bo majorizirala druge, pač pa pride — ker pridejo v občinski zastop različni toda resni in elementi blage volje — do kritike in kontrole, ki je le koristna za splošni blagor, ako jo vodijo plemeniti motivi.
Ivo conte Vojno v ić — simbol naše bodočnosti. Slavnostni članki v hrvatskrh listih povodom 60-letnice Ive conte Voi-noviča ne kipe samo slave, ljubezni in hvaležnosti do »pesnika naroda«, ampak so tudi pisani s peiinom, so velepesein o žalostni dosedanji usodi naroda našega na jugu monarhije, so posebno še bolesten odmev vsega hudega, kar smo preživeli tekom te vojne. Z ljubeznijo, kipečo iz globine srca. s trpkostjo je pi-san članek v »Hrvatski RHeči«, ki smo ga posneli včeraj. Zagrebški »Tagblatt« piše: Ker je bil pesnik naroda svojega, je postal v izgled, ki ga zgrešena državna umetnost in surova sila postavljata narodu v svarilo. Prebil je težkega, strašnega v ječah Šibenika in Splita. Dneve, tedne, mesece, je visel med življenjem in smrtjo. Trpel je — a ostal je • ii zlomljen, močan m mogočen, kakršen je bii poprej, prežet od hrepenenja po svobodi mi ujedinjenju, prežarjen oid svete vere v vstajenje svojega naroda. — Vojna je naložila Jugoslovanom težka bremena. — Trpeli so bolj, nego drugi narod;: niso krvaveli le t desno. In k vsemu telesnemu in duševnem trpljenju je prišel še teman pogled v bodočnost. V Nemčiji so govorili le še o srednji Evropi, zvezi držav od Hamburga do Bagdada v trdnem skladu: nrr-tvaškem prtu preko malih narodov. — V Avstro-Ogrski so slavili dualrzem kot zi-stem, ki se je v vojni izkazal i-n ki naj se ohrani za vse čase z železno roko. Jugoslovani pa raztrgani, nahujskajii drug proti drugemu, razdeljeni na pokrajine, razcepljeni v stranke. Policijski režim, nasilja, denuncijacije, aretacije, pustošenja in obsodbe so bile na dnevnem redu. — Sovraštvo in neumnost sta slavila orgije. Zdelo se je, kakor da se jugoslovanski svet bliža z orjaškimi koraki svojemu poginu. In vendar se jc jugoslovanski nared izvil iz te bede in tega gc-rja: danes so vsi tisti, ki so sejali razdor med Jugoslovane, ki so propovvdovali vojno i-n razrušenie — osramočeni pred nami! Misel narodnega edinstva Jugoslovan ov, hrvatsko-srbsko-slovenskega naroda, ie zmagala m koraka krepko svojemu cilju naproti: k politični enotnosti, popolni svobodi in državni neodvisnosti. Kakor njegov pesnik, tako veruje tudi narod v vstajenje Jugoslovanov!
(obrobna štev. 1) dne 15. lH.f pri Preširen ! Lavri, nL Cologna 2. cena 18 vin. kg.
Barriera vecchia: modre izkaznice siev. 1201—1326 (obrobna štev. 1) dne 15. 10. pri Ivanu Macori«. ul. Madonnina 8, cena 18 vin. kg, štev. 1327—1396 (obrobna št. 1) in štev. 1—47 (obrobna štev. 2) dne 15. 10., pri Ivanu Pagliago, ul. deli' Olmo 9, cena 18 vin. kg, štev. 48—17S (obrobna štev 2) dne 15. 10.. pri Jakobu Hrovatin, ul. Media 52, cena 18 vin. kg.
Kiarbola: modre izkaznice št. 129—193 (obrobna štev. 1) dne 15. 10., pri Andreju Or .nduc. nI. Chr. Cancellieri 110, cena 18 vin. kg.
Prodala oglia.
10 ke na izkaznico. Barriera miova: rdeče izkaznice štev. 2515— 2542 (obrobna štev. 2) dne 15. 10., pri Dreširen I.a vri, ul. Cologna št. 2. cena 54 vin. kg.
Sv. Vid: rdeče izkaznice štev. 947—992 'obrobna štev. 2) dne 15. 10., pri Andreju Rupena, ul. Fabbri 3. cena 66 vin. kg. Prodaja premoga (fossile) 20 ker na izkaznico.
Novo mesto: modre izkaznice št. 94— 330 (obrobna Štev. 2) dne 15. 10.. pri Antonu Martinčič, ul. 1'r.rni 12, ccnn 18 vin. kg, K.fodin: modre izkaznice štev. 1—174
Domaše vesti.
Poroka. Poročil se je v Ajdovščini voj. sodni praktikant Ivan Forčesin z g.co Doro Poseg?« iz Gorice. Bilo srečno!
Dobave za armado. Vojno ministrstvo opozarja vse tvrdke, katerim so po 13. oddelku tega ministrstva poverjene dobave za armado, v njihovem lastnem interesu, da takoj, če se dogodi kaj. kar bi oviralo pravočasno dobavo, pristojnemu montur-nemu skladišču sporoče okoliščine, ki ovirajo pravočasno dobavo m zaprosijo za primerno podaljšair.c dobavnega roka.
Občinski gospodarski »vet. Včeraj se ie vrSila na magistratu prva se?a te na novo ustanov!f>ne institucije, na kateri je bil Izvoljen za njenega predsednika velet-govec Rastelli. — Obši nejše poročilo prinesemo zakadi pomanjknnja prostora jutri.
Preložitev Istrske deželne ttpravne komisije v Pazin V smislu sklepa deželne upr vne komisije za Istro bo pri ela ta komisija poslovati v svojem novem uradnem sedežu v Pazinu, kakor hitro bodo zaključena pogajanja za uradne prostore in stanovanja.
Novi sprejemi v vojne kuhinje v Trstu za sedaj izključeni. Ker prihajajo ▼ zadnjem času nove prošnje za sprejem v vojne kuhinje, naznanja aprovizacijska komisija, da se, ker iz financijelnih ozirov ni mogoče pripustiti večjega števila kakoršno je sedanje število ueteležnikov, nove prošnje za enkrat ne morejo upoštevati. - Sicer pa opozarjamo v tem oziru na brzojavko v današnji š evi ki o seji, ki se je vršila ▼ ministrstvu za notranje zadeve in na kateri se je razpravljalo v razširjenju obs oječih vojnih kuhinj v tem smislu, da najdejo potrebno pedporočim širši krogi prebivalstva. Upati pač smerno, da se, čim se ta koristna akcija izvede, prime!no razririjo tudi tržaške vojne kuhinjs.
Oskrbnice vojniških sirot, ki obiskujejo kakšno obrtno, srednjo ali meščansko šolo, so naprošene, da tim prej vlože prošnjo za štipendijo vojniških sirot, kakor je bilo obavljeno v „Edinosti* od dne 11. t. m. — Prošnam treba pri ožiti: a) zadnje šolsko spričevalo; b) izkazilo o premulenjskih raz merah družine; c);uradno potrdilo o očetovi smrti v vojni. — Štipendije se bodo podeljevale tedaj izključno le vojniškim sirotam tn ne brzmaternim sirotam vpoklicancev.
Odlikovanje. Cesar je Evgeniji Moseitig v Kopru podelil vojni križec za civilne zasluge II. razreda.
Določbe za prodajo petroleja. C. kr. na-mestnlštveni svetnik nam sporoča: C. kr. prodaja petroleja na drobno se je uredila tako, da se bo petrolej za porabo prebivalstva dobival odslej samo na petrolel-sko izkaznico. Uporaba in nadzorovanje prodaje petroleja se poverja aprovizaciiski komisi:i c. kr. namestništva v Trstu, katera poskrbi za razdelitev dotlčnrh izkaznic in za potrebni petrolej. Prodaja petroleja se poveri v skupinah različnim prodajalni-cam aprovizacijske komisije, konsumnim zadrugam in onim jestvinčarjem, ki prodajajo živila aprovizacijske komisije. Pro-dajainiče, kjer se bo dobival petrolej, se označiio s tekočimi številkami, ki morajo biti v prodajalnicah vidno razobešene obenem s ceno petroleja za en ltter. Proda-jalnice, v katerih se bo dobival petrolej, bodo morale biti odprte tekom predpisanih ur. Vsaka taka prodajalnica bo smela oddajati petrolej samo na petrolejske izkaznice in ne v večjih količinah, kot so pa označene na izkaznicah. Aprovizacijska kom sija bo nadzorovala oddajo petroleja v posameznih prodaialnicah, katere bodo po končanem razdeljevanju morale vsak teden oddajati števik> prodani količini petroleja odgovarjajočih izkaznic. Morebitni preostanek ostane na razpolago aprovizacijske komisije. Prodani petrolej se sme uporabljati samo za razsvetljavo. Prestopki te naredbe se kaznujejo z globo do 5U00 K ali pa zaporom do šestih mesecev. — Pripominjamo, da smo dobili to sporočilo od c. kr. namestništvenega svetnika v — italijanščini in je tako torej celo tudi še ta urad. ki nam je doslej pošiljal svoje dopise v slovenščini, začel prezirati državni osnovni zakon o jezikovni enakopravnosti!
Njegova ek s čelen ca gospod minister dr. Ivan vitez 2oIger je podaril »Slovenski Matici«, katere ustanovnik je že davno, z ozirom na težavni poloižaj. ki se v njem nahaja društvo, znesek 100 kron z željo, da se »Slovenska Matica« nadalje ugodno razvijaj, in z zagotovilom, da je blagemu rodoljubu »nje nadaljni prospeh zelo pri srcu. Slava!
Oku-na vojna kuhinja. »Imisbrucker Nachrichten« poročajo z velikanskim ogorč:niem, da je v vojni kuhinji v Hot-tinsu na Tirolskem neka vdova nekega dne dobHa kosilo, v katerem je našla 17 mn^ vh in večjih kamenčkov. List pravi, da itak ne posebno prebavno kosilo te voj-<te kuhinje zaradi tega dodatka ni postalo prebi vnejše, in se pritožuie. da je kuhinjsko osobje silno lahkomiselno pri kuhi in tudi zelo nesnažno. Ka? bi še le dejal ta ! lis*, č. bi sc v Hottinški vojni kuhinji pri-| godilo kuj takega, kol se jc priv>Hiik> pred ; ne' i časom v neki javni ku'.iiiiji v Trstu, ' k\ r i . I kosilom sicer p.?so našli n ?p~e-
bavnega kamenja, temveč celo — pod-| gano?!	j
Ustanova z:s vcini>ke sirote. Velikodušna dama, ki noče biti imenovana, je ku-ratoriju ustanov za tržaške vojniške si-rotv povodom srebrne poroke ravnatelja trž. pt«iruznice Kreditnega zavoda, g. Ri-harda Tischleria. izročila znesek 5000 K ili. avsir. vojnega posojila kot ustanovo za tržaške vojniške sirote z določbo, da se obresti te glavnice, ki naj se naloži pod označbo >l^ihard in Mary Ttschler — Lichtensieigcrjeva ustanova«, naklonijo kaki tržaški vojniški siroti v svrho dovr-i šitve srednješolskih ali visokošolskih študij — Naj bi to velikodušno posvetilo našlo mnogo posnemovalcev.
V vzhodni Galiciji poslujejo zopet: 1. za pisemski poštni promet poštni uradi: Bazar. Barszczovv, Chmrzczow, Clnnie-lowka, Hadynkovce, Jezierna, Kamora\v-ka, Kozlow, Laskovrce, Novvosiolka, Zada-row in Zwiniacz. 2. za denarni promet po-štni uradi: Jezierzany pri Buczaczu, Niz-nio\v. Pasieczna, Popielnik, Targowica i F^olna, Werbiacz Nizny, Zawadka pri Ka-j luszu in Steco\va; zadnji urad samo za denar in Sloboda Zlota.
Pevce „Kola44 opozarjamo Še enkrat, da bo nocoj ob 8 uri prva pevska vaja v prostorih „Glasbene Matice" v »Narodnem domu*. Vhod v ulici Galatti.
Izredna seja Ženske podružnice CMD bo danes, 13. t. m. ob 4.30 pop.
Razpis štipendij. Za tekoče šolsko leto se razpisujejo tri Štipendije iz ustanove
'Giroiamo Gregu« v znesku po 600 kron vsaka, namenjene revnim in vrednim mladeničem. pristojnim v Trst, ki obiskujejo kako vseučilišče, višjo tehniško a!i višjo trgovsko šolo. In sicer se štipendije raz-dele tako, da odpade ^.po ena na vsakega označenih zavodov. Štipendija, namenjena za diiaka kake višje trgovske šole se podeli eventualno tudi absolventu takega zavoda za dobo enega leta brezplačne prakse. Ako pa dobiva za časa prakse 'kako plačo, se mu znesek štipendije sorazmerno zniža. — Z običajnimi listinami opremljene prošnje za te štipendije jc najdalje do 27. t. m. vložiti na tukajšnji magistrat. — Nadalje se razpisujete dve štipendiji v znesku po .380 kron iz ustanove rRachele de Minerbi«, namenjeni revnima in vrednima mladeničema, ki obiskujeta kako vseučilišče ali kak politehnični zavod. Narodnost ali veroizpovedanje prosilcev ne prihajata v vpoštev, pač pa nuv-rata imeti prosilca v Trstu svoie stalno bivališče. — Prošnje za te dve Štipendiji je vložiti tekom 30 dni, računši od l. t. m., na tukajšnjo trgovsko >n obrtno zbornico.
»Hrvatsko prirodoslovno društvo« v Zagrebu je izdalo sledeče knjige: »Priroda-. »Flomoni-on« v »zvezdi repatici«, »Orno*, ter Boškovičev koledar* za leto 191 S. Na prodaj so v knjigarnah: Gorenjec, Schimp, Fono. Hrvatje m Slovenci pridno segajte po njih. Pokažimo v dejanju da se res bližamo drug drugemu.


H
11... a«
ZAHVALA.
Za obile dokaze Iskrenega sočutja povodom smrti naše srčnoljubijene hčerke
MufIJs R@rii@Bj
kakor tudi za darovane cvetlice in vence ter za udeležbo pri pogrebu posebno s strani železničarskega osobja izrekamo tem potom »vojo najsrčnejšo zanvalo.
SEŽANA, 9. oktobra 1917.	_ _ „ ^ ...
Zai^oca družina.
:: HALI OGLASI::
OD □□
m rfttun&jo po 4 not. bnido. i r:n £*9ftuo tiskan« taad« r*4»- * □□ najo enkrat	— KfcjmanjJa [ r^tj—i
: pristojbina uuia 40 rtoiiak. : j i—IL_I
m deklica za prodajalno. ve"^6a inora biti 52 tudi nemškega jezika. Brt.«i niča Passo S. Giovanni št 2	1533
hišico ali malo rilo v bližini mesta. — iII Plača se takoj. Pismeno ponudbe na Ins. Vid Edinosti pod H ŠiCi 1531."	U31
Nh HhJtiifiI je 7<K) klaftrov v« 1 ko zemljišče lil! PrOQU| narejeno n trtami. N»s1ot pove
Liječnik dr. Cega
specijalist za unutrašnje i dječje bolesti
primati će od 20. tek. Via della Raffineria br. 4, I. kat (Piazza Barriera vecchia) od 3-5 p. p.
In- odd. Kd nosti.
1525 I

s? gsECjPETna«
p.j. male in velike od olja. petroleja in zelja jUl!£ kupu e Kure'-, Scttefontine l.	iS2
i^'^i^Stf) v ru kein iezikn, de a:n s popolno go_-(l^^Iiž tfU tovo tjo. K<lo, pore » ds. od1 <27
SB	P0Blr'"'nica ZR nekaj ur popol-
1!
vrtoi.i)
dan." L L Galileo iu & I V". uNad ^miskim
B H
-'Hf•«« izvežban i za restavracijo ali ka-
ifakuftunca
______________ rarno, vo5£a slovenskega, cem-
gkega in talijan^kega jezi ca, ižče službe zunaj ine ta. Naslov , ove las. odd. Edi icsti	l.r>28
izurjen kmet. kot upravitelj ▼elikepja posestva. Z^la-i i sc osebno v Vili Em !ia, Pendice Scorcola št 353.	1539
rsfShn ^ J® v 8obo,°	stavila
llil UičuUf T svojo ko:a o povoj (šiarpo) in drnge stvari, naj orinese vsii uaz:«j v al. Molin a veato, ako re bo imela nepri ike.	1530
V doorozriiiit točilitiii «!«a
Frana Roš^zin?!, Trst
ulica Donato Bramante 4
se prodaje na drobno najfinejši sladki filtriran iefošk, pravega grozdnega soka po konkurenčnih cenah in od 10 1 naprej. Za družine in preprodajalce po dogovorjenih cenah.

BatnAMrS Anton Jerkič poa^oje r srojeni ateljeju roiosrui T Tr«tu. Via del!« Poste it 10. 407
I1'-4mhm?A»M in kmetovalcem naznanjam, da VniiUrjElIl imam ca prodaj tndi leto« vel ko
množino sadik bele in rudeče čebule. — Amt Alj novič, Sjv. Ivan alica Brandei.ija 5 . 942 (3 D2
Danes, 13. obtoUra, se odpre
dobroznana
Gostilna-Buffe!
MIČF.L
v Trsta nllco Marin Teresa ti 11
Zajutrk vedno pripravljen.
Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« -Ulica Sv. Frančiška Aslškega 20, pritličje
Trst - Via Stadion 10 • Trst
Odprt od 8' 2 zvečer
Vstopnina K Z
JADRANSKA BANKA
Trsi, Vte Času dl Rlsparmlo 9
(Lastno poslopja) Kapital hi rosorva K 13,203.003,-
FILTJALKE: Duša j Tegcthofsiiasac 7-0, Dubi ovntk. Kotor, Ljubljana, MetkovM, Opatija Split, bt enik, Zac!a-.
VLOOE NA KNJlZlCB
3%%
od daera vloga do da«vm rzdiga. Hentni d*T«k plačuje bankr. svojega. Obrestovaoja vlo? ua tekočem in tirorafiunu po dogovoru - Altre ied i. Čeki in cakaanlee na v«ata>in inozemska tr2iića.
KUPUJE IN PRODAJA: vrodnontne papirje, rent«, obligacije, aa«itavum pisma, prijonteta. delnica, arečke. valute devize, promeso itd Daje PREDUJME ua vrednostne psnirje in b ago leteča v jarnih skli	SAKK DEPOSITS
PROMESC.--I^ro-i jik srečk razredne lote
pap-ijev proti »rečic L t. d. >our« kradi ti. Bor/na naročii.v. — Inka^o.
MEKJAl^* CA. — — ESKOMT M K NIC.
Trlefoni: 1 IS.1. 17'J?. lr« 2 <76
Uradna urei o<! 9 da i pap.Oint.
H- r.; i: JADRA.NS--; V
rje Zavarovanje vsakovrstnih p kurrni iz£«bi, revii-js ureb. njn i brez^laSno. Stavbni kreiit, ra:uj>
ZDRA\1SIIK
M. Dr. M Pernic
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 m. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, U od 3 do 4 pop. za
notranje« narvozna in otraSks bo-
t.Xfil (blizu cerkve sv. Antona novega.)
KONJAK
destiliran iz vina 1 a s t n e c a pridelka.
Pri oslabelost txi starosti in želodčnih tež-kočah je iz vina destiliran star konjak že stoletja znano preizkušeno okrepčilo 12 let starega v 4 pollitrskih steklenicah j>o-šljem franko za K GU, mlajšega 3 letnega čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trganje v udih, 4 pollitrske steklenice K 4b. Vino od 56 litrov nji !>rej. p. !i rizling in rdeči burgunder por I. K ' m0. BENEDIKT HERTL, veleposestnik graščina GollČe pri Konji, ih, Štajersko.
p^S
ZOaOZDRiiyKiK
Dr. J. Čerrnak
v Trstu, ul. Poste vecchie 12« vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez . j M bolečine.	i
>z Plombiranje. w
UMETNI ZOBJE
_m