Uredništvo in uprav-ništvo Giasila je v Chi-cagi, 111., 2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
Jt
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.
GLASILO

SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3,1879.
V združenju je moč!

“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.—Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
J»
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.

LETO—YEAR VI.
Chicago, 111., 6. junija (June) 1913.
ŠTEV.—NUMBER 23.
Proti naseljevanju.
Združeni jenkiji bi najrajše tako omejili naseljevanje, da bi le tisti smel v Ameriko, ki je tej domišljavi gospodi všeč, ki mMi, da človek pričenja še le pri jen-kiju ali pa anglosaksonski rasi. Vsi drugi narodi so jim narodi druge vrste, nekakšni manjvredni ljudje, dasiravno se ima A-merika zahvaliti za vse kar je danes, večinoma inozemcem.Inozem-cd so bili med1 na jboljšimi generali v ameriški revoluciji, inozemci so se odlikovali v državljanski vojni za osvoboditev zamorcev iz suž-nosti, imena inozemcev zopet najdemo med umetniki, znamenitimi zdravniki, inženirji itd. Delavci, ik so bili rojeni v inozemstvu', o-pravljajo najtežja dela, grade kulturne stavim, spravljajo premog in rudo na površje, izdelujejo jeklene stroje in gradijo železnice itd. Delo je vir bogastva, ki se večinoma množi v rokah kriča-ških jenkijev, ki zahtevajo izjemne naselniške zakone. Samoposebi se razume, da mora naraščajoče omejevanje naseljevanja pri vsakemu državljanu, ki se je rodil izven Zdr. držav in se zaveda, da je človek, izvati ogorčenje. Take izjemne naredbe so krivične, ne glede na to, da lahko občutno oš--kodij-o poedinca. Ločili so večkrat družine in na otoku solz so se odigrali prizori, kakeršni so (bili nekaj navadnega v dobi suženstva, ko so matere trgali od otrok in jih prodajali drugam.
Noben pameten človek ne bo 6-porekal, da Zdr. države nimajo pravice do uravnave naseljevanja. Temu se ne more ugovarjati formelno in stvarno. Formelno se ne more ugovarjati, ker ima vsako društvo pravico, da sprejme ali odkloni vsakega novega člana. Stvarno se ne more ugovarjati, ker je uravnanje naseljevanja v slpošnem interesu. Ali kako naj se uravna naseljevanje, je pa drugo vprašanje.
Ako se zahteva, naj se prepove ali omeji naseljevanje iz Italije, ker prihajajo iz dežele oranž v Ameriko črnorokarji, je to navadna budalost.
V Italiji so dobri in slabi ljudje. Med njimi so čmoro-karji in taki ljudje, ki obsojajo dejanja teh zločincev. Omejitev naseljevanja iz Italije, bi zadela le .siromašne delavce. Črnorokarji bi vseeno iznašli sredstva, da bi nemoteno prihajali v Ameriko, ker nima nihče na čelu zapisano, da je član “častite” družbe črao-rokarjev. V Ameriki še ne žive sami idealisti, da bi lahko gosposka izhajala brez ječ, vislic, električnega stola in druzih takih naprav, ki brezdvomno sodijo v mračnjaški srednji vek, v dobo, v kateri je krvnik igral eno gllavnihi ulog v človeški družbi.
Ravnotako krivično je, ako se zahteva, da mora znati vsak pri seljenec citati in pisati, poleg se pa trdi, da se to zahteva s kulturnega stališča. Gotovo je, da se či-tanj-e in pisanje lahko prišteva med lastnosti kulturnega človeka, vendar pa nemoreta ti dve umetnosti sami napraviti kulturnega človeka in določiti kakšne so sposobnosti priseljenca. Takozvane skušnje o inteligenci priseljencev se pa nem or e uvesti, ker je število priseljencev preogromno, da bi vsakega poedinca podvrgli taki skušnji.
Kar se pa tiče druzih odredb, s katerimi hočejo omejiti naseljevanje, so pa stare in nazadnjaške.
Zvišanje osebnega davka od štiri na pet dolarjev nima prav nobenega pametnega pomena, ker ne tvori take dohodnike za Zdr. države, da bi sploh kaj zalegla, in ker enako zadene siromake in bogatine. Z zadnjega vidika je tak davek sploh krivičen, ki ne more naseljevanja omejiti, pač pa občutno oškoduje siromašne priseljence, za katere je vsak dolar neprecemfljive vrednosti.
Posebno nazadnjaška je zahteva, da bi vsak priseljenec moral s seboj prinesti nravstveno spričevalo. S tem bi se zadelo le politične in verske begune. V poli-cajski Avstriji je bilo nekoč v navadi, da so neprijetne osebe, ki niso imele državljanskih pravic, odgnali iz države.
Dali so jim štirinajst dni časa, da zapuste Avstrijo. Tudi državo se lahko izbrale, v katero so odpotovale po izročitvi odgonske-ga ukaza. V Ameriki je pa v tem pogledu mnogo slabejše. Vsakega neljubega gosta odženejo v državo, iz katere je prišel, ne da bi mu dovolili stopiti na suho in se prepričali, da je res neprijetna oseba.
V Avstriji, Nemčiji ali kateri drugi evropski državi ne dajo' potnega lista mladeničem, ki so podvrženi vojaški dolžnosti in morajo iti k naboru. Zato bi se Amerika s tako naredbo proglasila sama sebe za pomočnico ničvrednega evropskega militarizma.
Najponiževallnejši poskus za o-mejitev naseljevanja pa tvori brezdvomno za vse narode iz Avstrije zdajšna predloga za omejitev naseljevenja, ki jo je uložil senator Dillingham, prejšni predsednik naselniške komisije in oče Burnett-Dillinghamove naselni ške predloge, katero je vetiral Taft, prejšni predsednik. V predlogi se zahteva, da naj znaša število naseljencev le deset procentov vsake narodnosti, ki biva sedaj v Ameriki. Za cenitev naj bi služilo zadnje ljudske štetje. Na ta način hoče senator Dillingham omejiti naseljevanje iz Avstrije, Italije in Balkana, zaeno pa povzdigniti naseljevanje iz Nemčije, Velike Britanije, Švedske in Norveške. Dillingham je izrekel s tem, da vse narode iz Avstrije, Balkance in Italijane smatra za ljudi druge vrste. Škoda, da Dillingham ni proglasil narode iz Avstrije, kar na kratko za barbare in se tako ovenčal s slavo ameriškega veniča. Za Dil-linghama bi bilo bolje, da bi se malo bolj pobrigal za izobrazbo državljanov v naših južnih državah, kakor da degradira narode za ljudi druge vrste. Javna tajnost je, da je v južnih državah mnogo večje število analfabetov, kakor jih ima katerikoli narod v Avstriji. Razlika je v tem, da se število analfabetov v Avstriji krči, v naših južnih državah pa množi. Tudi linčanje z vsemi barbarskimi obredi, kakeršnega smatra vsak narod v Avstriji za sramotno pego človeštva je v južnih državah še v polnem cvetju. Za Dillinghama bi bilo vseeno boljše, da bi pometel pred svojim pragom, kakor da proglaša narode za ljudi druge vrste, katere pozna mogoče le po imenu. Mogoče se bo Dillingham izgovarjal, da ni mislil na omejitev naseljevanja narodov iz Avstrije. Kdor ni slep za dogodke na svetu, ve, da je v Avstriji nastala gospodarska kriza zavoljo vojne na Balkanu in da narodi i!z Avstrije trumoma prihajajo v Ameriko. To je čital tudi Dillingham v časnikih, pko sploh čita časnike. V nasprotnem slučaju so mu lahko drugi razložili sedanji gospodarski položaj v Avstriji. Vedel je torej popolnoma, kaj dela, ko je koval svojo novo naselniško predlogo. V tem slučaju tudi izgovori ne pomagajo!
V članku smo povedali, da nismo proti temu, ako.se naseljevanje uravna pametno, ne ponižuje narodov in naklada bremen siromašnim delavcem, ki prihajajo zavoljo kruha v Ameriko. Absolutno pa obsojamo, da bi kdo, ki je prišel do senatorske toge, delil kulturne narode v narode prve in druge vrste, vse jenkije pa proglašal za ljudi in pol. Amerika je bila do sedaj zavetišče za vse proganjene ljudi, ki niso zvršili nobenega nečastnega dejanja. In tako naj tudi ostane v bodoče. So-
cialisti so neštetokrat proglasili na svojih mednarodnih kongresih, da ima vsak človek pravico seliti se iz države v državo. V načelu se popolnoma strinjamo z njimi, ker so v svojih izjavah proglasili le človeške pravice, katere je proglasila tudi naša republika v ustavi ob svojem rojstvu. Kdor zahteva zase pravice kot človek, mora iste pravice priznati drugemu človeku. 1 Nova naselniška predloga še ni zakon. Tudi izreči ne moremo danes, da postane zakon. Zadnjo predlogo je vetiral Taft. Odprto vprašanje pa ostane, ako bo to storil Wilson. V volilni borbi se mu je očitalo, da je posebno neprijazen inozemeem. Seveda je Wilson popravljal in trdil, da njegove besede tolmačijo narobe.
Ali kaj naj storimo? Od sedanjih zakonodajalcev ne moremo
— Iz Italije prihaja vest, da sta profesorja Seula in Alexandrina odkrila, kaj provzročuje pelagro, strašno bolezen, ki zahteva vsako leto 50.000 žrtev. Profesorja trdita, da provzroča bolezen slaba pitna voda in ne slaba koruzna moka. Zato priporočata, naj da vlada preiskati vso pitno vodo.
pričakovati mnogo dobrega in
boljšega. Lahko pa popravimo, kar se je do sedaj zgodilo slabega. Zato vam priporočamo: Postanite državljani in glasujte v volilni bitki za socialiste, ker so edini, ki ne delijo narode v dva razreda in priznajo za vse ljudi enake pravice!
— Švicarska geografična družba je ,odlikovala admirala R. E. Pearyja, odkrivatelja severnega tečaja, z zlato kolajno.
nek je bil tako silen, da je ranjenih krog 20 oseb.
— Danski ministrski predsednik' je izjavil vodjem strank, da bo dne 12 junija, ko se sestane parlament, podal svojo ostavko. Pri zadnjih volitvah so zmagali radikalci in socialisti. To pa ministrskega predsednika tako boli, da se bo od povedel ministrovanju.
— Clyde Straton, znamenit zločinec, ki je pred kratkem pobegnil iz zvezne ječe v Leawen-worthu in ki je sedaj sedel v o-krajni ječi v Rock Islandu, 111., je skušal zopet ubežati v družbi štirih jetnikov. Straton se je na begu branil, kakor se je mogel. V lovce je metal opeko in ranil nekega pomožnega beriča lahko na glavi. Končno je podlegel premoči in beriči so ga v triumfu odvedli zopet v celico'.
Inozemstvo.
— Prusija je na predvečeru
splošnega političnega štrajka. 75 tisoč delavcev bo direktno in
1.500.000	pa indirektno prizadetih. -s
Socialistična stranka je zahtevala, da naj cesar drži svojo dano hesedo glede volilne preosnove. Ako se bo branil uresničiti svojo obljubo, bodo delavci v Prusiji proglasili splošno stavko. Delavci zahtevajo splošno in enako volilno pravo.
Pruska volilna pravica je zastarela in krivična za delavce, ker se deli v tri razrede.
Pri volitvah so oddali socialisti
600.000	glasov, pa so izvolili le 6 poslancev. Konzervativci so dobili
350.000	glasov in izvolili so 153 poslancev. Svobodnih konservativcev je bilo izvoljenih 60, dasiravno je zanjo glasovalo le 60.000 volilcev. Tako je bilo pri volitvah pred petimi leti.
Generalni štrajk v Nemčiji je mnogo nevarnejši kakor v Belgiji. Skoraj gotovo bo. prišlo do bojev med ljudstvom, policijo vojaštvom.
— Papežev nuncij v Madridu je obvestil ministra za zunanja dela, da Vatikan ne bo ugovarjal novemu španskemu zakonu, po katerem bo cerkveno premoženje podvrženo davku.
Po tej izjavi je izrekel ministrski [predsednik grof Alvaro de Romanones, ki je pred par dnevi dejal, da hoče podati ostavko, da ostane v uradu.
V severni Afriki, ki je pod špansko vlado, so nastali nemiri med domačini. Vlada je odposlala hro-dovje v luko Tetuan, ki je sredi-
m
—Vladi Diaza v Mehiki se je posrečilo najeti približno sto milj on ov posojila pri ameriških finančnikih. Diaz bo gotovo porabil denar, da ukroti vstaše, ki mu delajo mnogo sitnosti. Za posojilo je moral Diaz dati ali obljubiti ameriškim kapitalistom mastne koncesije, ker kapitalisti ne poso ju je j o denar za šalo. Ako bo Diaz vzlic posojilu tepen in moral bežati pred vstaši, obnovili se bodo v ameriškem kapitalističnem časopisju stari članki, v katerih bodo hujkali za vojno z Mehiko, češ, da jiei ime,tek Amerikancev v nevarnosti.
— Hz Sofije poročajo, da sta se bolgarski in srbski minister na sestanku v TvarabrodU ob bolgarski meji sporazumela, da je najboljše, da balkanski zavezniki skličejo konferenco, na kateri naj -se uravnajo vsi spori.
Vojna med balkanskimi zavezniki in Turčijo je končana, ker so pripravljavne pogoje za mir podpisale vse stranke.
Vodja bolgarske delegacije je predlagal, da naj mir stopi takoj v veljavo, še preidno bo mirovna pogodba popolnoma sprejeta.Pred log so zastopniki druzih balkanskih držav odklonili.
Iz Soluna poročajo, da se med bolgarskimi in grškimi predstra-žami ponavljajo boji, dasiravno je poveljništvo grške armade izdalo strogo poveljie, naj nikar ne provocirajo bolgarskih predsferaž.
— Iz Atlantic Cityja, N. Y. poročajo, da je bil aretiran neki Earl Jones, pohabljenec, ker je prosjačil. Na polica jaki postaji so našli pri njem plačano hipoteko za $10.000, nadalje lastninsko pravico do farme- blizo Yanktona, S. D., za katero je plačal $15.000 in bančno knjižico, glasečo se na $5.000. V žepu, je imel debel zavitek bankovcev. Jones je imel le eno nogo in je prosjačil na Atlantic Ave, glavni cesti Atlantic Ci-tyja. Sodnik mu je prisodil $25 denarne globe. Bogati berač se je smejal, ker je po ceni odnesel svojo kožo. Ko je plačal globo, je moral s prvim vlakom zapustiti mesto.
see nemirov.
— Francoska vlada je prav pro-vokatorično nastopila proti delavcem, ker se med njimi vedno bolj širi protimilitaristično gibanje. Hkrati je dala po policiji preiskati več kakor osemdeset u-radov delavskih strokovnih društev, ki so združeni v “Splošni delavski zvezi” in “Delavski borzi”. Biriči so pobrali vse listine, ki so prišle pod njih prste, in jih odnesli s seboj. Vlada namerava na podlagi teh listin obtožiti voditelje protimilitarističnega gibanja, Mogoče se zvrši nasprotno in pride vlada na zatožno klop. Potrpežljivost francoskega ljudstva visi na niti.
Ameriške vesti.
— Ruzvelt je nedolžen, kakor novo rojeno jagnje. O tem ne more danes nihče dvomiti, ker je dokazano sodnijsko.
J. A. Newett, katerega je tožil Ruzvelt radi častikraje za deset tisoč dolarjev odškodnine, je podal v sodni dvorani javno častno izjavo in preklical očitke, ki mu jih je podtikal tekom zadnje vo lilne borbe v svojem tedniku “The Iron Ore”. V tem članku mu je očital, da se ga semintje naleze, pa ne redkoma, kar nje govi ožji prijatelji'vedo.
Po izjavi je tožite!j vstal in prosil sodnika, da naj mu prizna le imensko odškodnino. Sodnik mu je spolnil željo in priznal šest centov odškodnine.
Ruzvelt se je dobro oškodoval za par čaš hladne pijače iz melise. Vsa politična žlahta mu je po magala v sili in potrdila, da mu par čaš hladne pijače ni škodilo Ako mu bo kaj koristila obravna va v Isphemingu, Mich., je pa nerešena uganka. Ako se res ža li človeka z očitki, da pije, potem je večina državnikov res slabe ga 'značaja in marsikaterega že nija bo treba sedaj postaviti na pranger, mesto da se mu postavi spomenik.
— Blizo postaje Moorhead je skočil na Great Northern železnici vlak raz tir. Strojevodja je obležal mrtev, kurjač in šest pot nikov je pa težko poškodovanih V bližini Silver Lake (Srebrne ga jezera), sedem milj od Akro-na, sta trčila dva vozova Akron Bedford & Cleveland električne železnice drug ob druzega. Su
klicu mornar, v grob. Zdaj so še le sosedje razumeli, da so se nabrali strupeni plini v vodnjaku in prinesli so dolge drogove, na katerih so bili pritrjeni železni kavelji. Po večurnem delu so privlekli vse štiri na površje. Bili so mrtvi in tudi pulmotor jih ni mogel poklicati v življenje.
— Delavčeva osoda. Morris
Weinstein, 40 let star krojač v New Yorku, je z vršil samomor s plinom, ker ni mogel dobiti dela, Weinstein zapušča ženo in sedem otrok.
Naivni ljudje, ki še niso nikdar okusili, kaj se pravi iskati delo od tovarne do tovarne, bodo še bodoče trdili, da lahko vsakdo delo dobi, ako hoče delati.
— Na posestvu za živinorejo, ki je lastnina Robert Stanleya, je prišlo med njim in njegovo ženo do spora. Posestvo leži kakih 60 milj severno od Greelyja, Colo. Najprvo je služil za orožje jezik. Kmalu je pa jezik nadomestil sa mokres. Pričela je prava bitka, katere so se udeležili vsi člani družine in ki je trajala tako dolgo. dokler ni cela družina ležala v krvi in zadnjih dihljejih na tleh. Najmlajša hčerka je ležala mrtva poleg svojega očeta.
— Okraj Isle of White v Virginiji je mogoče dosegel najvišji rekord pri vzdržavanju reda in miru. Okraj šteje 15.000 prebivalcev in vzlic temu niso imeli veleporotniki priliko, da bi tekom zadnjega leta obtožili le eno osebo. Okrajna ječa je prazna in služi za skladišče.
Ti ljudje živijo gotovo izven ameriške civilizacije.
— V Banyoru, Me., je rodila prisiljena prohibicija nove izrodke, ki jasno dokazujejo, da se s silo ne more nič opraviti proti prohibiciji. Povsod so na prodaj krogljiee, s katerimi se lahko napravi vsako 'opojno pijačo: od piva do finega holandskega brinjevca. Galon vode in za 63 centov krogljic zadostuje za galon žganja. Kaj neki zdaj porečejo naši glupi prohibicionisti, ko so pre-metni ljudje zopet dokazali, da njih boj proti alkoholu ni vreden piškavega oreha, dokler 'se s podukom ne privede ljudi do spoznanja, da je alkohol škodljiv zdravju, in se človeško družbo tako ne prevredi, da sploh nihče ne bo želel vživati opojnih pijač?
— Stavkovna situvacija v Pa-
tersonu je nepremenjena. Kapitalisti in njih privrženci se poslužujejo najnižjih sredstev, da bi prisilili delavce vrniti se na delo. Uniformirani in neuniformirani biriči tekmujejo med seboj, kdo bo več mirnih in poštenih delavcev prignal v zapor in pred sodiš-, če. Kapitalisti so dali po svojih najemnikih nabiti lepake po mestu, v katerih se pozivi j e delavce1, da naj umorijo brate Aaronson, znane tovarnarje. Delavci se posmehujejo tej kapitalistični komediji, ki ima namen očrniti delavce kot nevarne morilce, Kapitalisti se trudijo, da bi s P'0močjo mestne gosposke zaprli dvorano “Helvetia”, ki je last nemških telovadcev, in tako onemogočili štrajkujočim1 delavcem obdržavati shode.
— Zločinec alkohol. M. 0‘Brien je v Chicagi ustrelil -svojo soprogo. Ob treh zjutraj je prišel domov pijan. Ker ga je žena oštela radi pijančevanja, ji je pričel očitati nezvestobo. Nakrat je pa 0‘Brien potegnil samokres in oddal tri strele na svojo ženo. Kreglje so zadele dobro. Ena ji je preluknjala glavo, druga jo je zadela v prša.
Streli so spravili vse goste v hotelu, v katerem je stanovala zakonska dvojica, na noge. Tudi policija je bila kmalu na mestu in odvedla morilca v zapor. Ko so pa ob osmih zjutraj 0‘Brienu prinesli zajuterk, so ga našli mrtvega. Zadela ga je srčna kap.
— V Chicago Heights, Ul. so
našli štirje delavci smrt pri kopanju vodnjaka. Trije so dali svoje življenje, ker so hoteli rešiti četrtega.
Vaclav Vocik, ki je kopal vodnjak, je dosegel globino 30 čevljev. Drugi dan je šel zjutraj v
— Finančni komitej zveznega senata je priporočil, da se od mesa in moke še v bodoče pobira u-vozninska carina. Ako ostane pri priporočilu finančnega komiteja, bomo plačevali za meso in moko neznosne Cene, kakor jih plačujemo sedaj, mesarskim kraljem in borzijaneem, ki špekulirajo s pšenico, se bo pa redil denarni mošnjiček.
— V Coucil Bluff su, la. je neki John Wiley, rodom Talijan, ki nima talijanskega imena, obdolžen, da je umoril strojevodja H. Jonesa. Gosposka se je bala linčanja, ker je ondotna “patriotič-i na jenkiška” sodrga v glace-ro-kavicah in rumenih čevljih na zelo nizki kulturni stopinji, in je odvedla dozdevnega morilca iz mesta. Komaj je bil Wiley izten mesta, je patriotična in tu rojena sodrga naskočila okrajno ječo. Ker se ni mogla napojiti človeškei krvi, je na Broadwayu razbila šestim grškim prodajalcem sladoleda njih prodajalne. Od tirni je vdrla v talijamsko kolonijo in se obnašala kakor nekoč Vandali in Huni na svojih roparskih pohodih. Dve uri je potrebovala go-* sposka, da je p krotil a in razgna-> la moderne ameriške Vandale.
— Iz Hamptona, S. C. poročajo, da so nekega čmca-morilca prijeli v južnovzhodni Georgiji. Na begu so ga tako nevarno obstrelili, da je drugi dan umrl za
ranami. Ko se je šerif vrpil z mrt-vodnjak. Popoldne mu je sledil vim zločincem, mu je povdivjana v vodnjak njegov delodajalec,' drhal izstrgala mrliča, kateremu
ker ga ni bilo opoldne iz vodnja- je 'odrezala glavo, prste na rokah
ka. Ko so sosedje opazili, da se
predolgo mudita v vodnjaku, so alarmirali okolico. Neki Revoir je bil tretji, ki je šel v vodnjak.
in nogah. Oskrunjenega mrliča so
Njemu je sledil Johnson, po po- žgali1.
obesili z mbdemo kulturo in civilizacijo pobarvani divjaki na drevo, glavo in prste so pa se-
- j / na
-O-
1
DOPISI.
»
La Salle, DL
V tem dopisu ne bom razpravljal o delavskih razmerah, ker so v vseh premogovniških okrajih ob tem času večinoma slabe povsod.
Dne 17. maja je ponesrečil naš brat Gašper Zemlik, rodom Poljak iz Galicije, star 36 let. Omenjenega večera se je vračal pokojni brat po cesti domov, ki vodi preibo železniške proge I. C. R. R. Co. Nesreča je hotela, da je prišel pod železniški voz, ki mu je odtrgal in izdrobil glavo. Obležal je na mestu mrtev, bil je žrtev kapitalizma. Ako bi bile na železniških križiščih eatvornice, bi se nesreča ne bila pripetila.
Pokojnik je bil priljubljen med tukajšnjimi Slovenci. Bil je član dveh slovenskih društev — društva “Sokol”, štev. 98 S. N. P. J. in samostojnega društva “Edinost” — in nekega angleškega društva. Dne maja smo ga izročili ob obilni udeležbi ma teri zemlji. Pogreba se je udeležilo z zastavo tudi društvo “Triglav”, štev. 2 naše jednote. Po kojni zapušča v domovini žalujo čo vdovo in štiri nedorasle otroke. Bodi mu lahka gruda na tujih tleh!
Opozarjam člane našega društva, ki se niso udeležili pogreba, da vpoštevajo zaključek izvan-redne seje, ki se glasi, da plača vsakdo en dolar v društveno blagajno, ako se ne opraviči s tehtnim vzrokom. Za opravičljiv vzrok se smatra, ako je kdo bolan, ali če biva tri milje od društvenega sedeža. Delo ne velja za opravičljiv vzrok.
Ignatz Volk, tajnik.
ganjali sodnijskim potom, da bi uničili njih strokovne organizacije. Ker vstopnina znaša le 25c in ima vsak udeleženec izdatno znižano ceno. ako si hoče ogledati razne “čudeže” in dirindaj v tem parku, se pričakuje, da se bo piknika udeležilo 100 ¡tisoč oseb.
F' G’
Razprava o jednoti.
Dunlo, Pa.
Vsak človek lahko napravi napako v naglici, radi tega prosim, da popravite sledeče:
Društvo “Vrtni raj”, štev. 174
S.	N. P. J. v Dunlo, Pa, je na predzadnji seji razmotrivalo o dvojnem zavarovanju. Vsi člani pa so za združitev naprednih podpornih organizacij. V toliko v pojasnilo, da hoda vsi razumeli, da smo vsi za enoinisto stvar. Upam, da sem s tem popravkom popravil svoj dopis, ker sem pozabil slučajno zapisati, da smo za združitev.
L.	Z.
Chicago, 111.
Delavske razmere vobče niso preslabe, ako vzamemo za merilo da letos v miljonskem mestu število brezposelnih delavcev ni tako veliko kakor druga leta, Nikjer pa mogoče ni tako velike razlike v mezdi med izučenim in meizuče-nim, med strokovno organiziranim in neorganiziranim delavcem kakor v tem Babilonu. Chicago ima industrielne delavce, ki zaslužijo po $1.50 da $6.00 pa tudi več dolarjev na dan. Za take delavce, ki ne razumejo besedice angleščine je težko iskati dela v tem mestu, ker se razprostira na ogromnem ozemlju. To je morje hiš. Ko se delavec seznani z ulicami in ve, kje so tovarne, je seveda ložje dobiti delo. Mnogo delavcev je zaposlenih v stavbinski stroki. Saj mesto raste in se širi na vse strani. Dalelkovidni špekulamtje prerokujejo, da bo Chicago tekom petdeset let največje mesto na svetu, ako se med Velikimi jezetri in Mehikanskim zalivom poglobi zdajšni prekop in reka Mississippi, da bodo lahko pluli največji pomorski parniki iz zaliva naravnost do Ghicage. Mogoče je to prorokovanje pretirano. Relsnica je le, da je Chicago industrielno središče za zapaid in sredino in kot tako ima vse pogoje, da se širi in raste.
S slovenskimi podpornimi društvi je Chicago dobro preskrbljeno. Pred kratkem je društvo “Slavij a”, štev. 1. razvila svojo zastavo. Udeležba je bila ogromna. Zadnjo nedeljo je društvo “Francisco Ferrer”, štev. 131 obdrža-valo svoj piknik na romantičnem Riversidn, ki je bil prav dobro obiskan. Dne 22. junija bo razvilo društvo “Delavec”, štev. 8 svojo zastavo v So. Chicagi. Pričakuje se zopet ogromne udeležbe od vseh strani.
Jugoslovani — Slovenci, Hrvati in Srbi — v Chicagu so tudi koti razredno zavedni delavci prav dobro organizirani. Imajo štiri jugoslovanske soc. klube.
V nedeljo dne petnajstega junija se bo vršil v Riverview parku piknik vseh narodov, ki ga priredi socialistična stranka. Cisti prebitek gre soc. listom vseh narodov. V parku bo za Jugoslovane — Slovence, Hrvate in Srbe — odmerjen poseben prostor. Na pikniku bodeta govorila Cunnea, socialistični kandidat za državnega pravdnika v Chicagi, kateremu so kapitalistični podtikanji ukradli pri zadnjih volitvah približno deset tisoč glasov. Za njim bo govoril Darrow, znameniti delavski zagovornik, ki je nevstra-' šeno zagovarjal delavce pred sodiščem, katere so kapitalisti pre-
Chicago 111.
Poedini bratje priporočajo v “Glasilu”, da naj se predlog društva “Francisco Ferrer” za dvojno zavarovanje odloži, dokler se vse napredno svobodomiselne ali pa vse podporne organizacije ne združijo v eno celoto. Vsi pravijo, da je ta predlog proti združitvi, vendar pa noben dopisnikov ne ipove, zakaj je proti združitvi. Povedati nekaj in ne navesti vzrokov, se pravi nič povedati. Ako je kdo prepričan, da predlog društva “Francisco Ferrer” nasprotuje združenju podpornih organizacij, naj pove, zakaj nasprotuje, pa bodemo kmalu na jasnem, a-ko je predlog res nevaren združitvi.
Vsak brat je imel priliko predlagati pri svojem društvu, ko je društvo “Francisco Ferrer” prosilo za podporo svojega predloga v smislu pravil, da naj njegovo društvo vzame iniciativo in predlaga, da se predlog za toliko in toliko časa odloži. Ako bi bil iniciativni predlog dobil zadostno podporo, bi moral iti na splošno glasovanje še pred predlogom društva “Francisco Ferrer.” Seveda bi tudi o tem predlogu pričela javna razprava, ¡kakor se je razpravljalo o predlogu društva “Francisco Ferrer.” To bi bilo pravilno in v redu. Priliko bi bili imeli tisti, ki trdijo, da predlog društva “Francisco Ferrer” nasprotuje združitvi, dokazovati, da je njih trditev neovrgljiva. Nasprotno bi pa lahko dokazali tisti, ki so za predlog, da dvojno zavarovanje prav nič ne škoduje združitvi. Tako bi bili prišli dokaj hitro do pravega zaključka.
Ako kdo misli, da dvojno zavarovanje škodi združitvi, je na krivem potu. Na zadnji konvenciji naše jednote bi bili delegati(inje) lahko sklenili, da že s prvim januarjem 1913 pričneta dva razreda. Kakor je peta redna konvencija uvedla otročji oddelek, ravnotako bi bila lahko* ustanovila dva razreda, ali pa še kaj druzega. V slučaju, da bi se bilo zgodilo tako, ali bi bili bolj oddaljeni od združitve, kakor smo danes? Ravnotam bi ‘bili, kjer smo danes. Združitev svobodomiselnih zvez in jednot ni odvisna od tega, koliko razredov ima ena jednota ali zveza. Združitev jednot in zvez je odvisna od volje članov, ki tvorijo podporno organizacijo. Pametneje bi bilo, da vsakdo agitira za združitev jednot in zvez v eno celoto, kakor da trdi, da sta dva razreda nevarna združitvi. Tako bi agitirali res za združitev med članstvom in olajš ali delo vsem glavnim odborom raznih jednot in zvez, ki so za združenje.
Ako bi katera jednota danes i-mela deset razredov, ne more to ovirati združitve, ker ne bodo pri združitvi odločevali razredi te jednote, marveč bo merodajno, kar bodo sklenili delegat je (inje) jednot in zvez na skupni konvenciji, ki so za združenje. Konvencija i-ma pri vsaki jednoti in zvezi najvišjo oblast. Zato se pa združenje ne more 'zvršiti kar tjevendan, ne da bi jednote in zveze, ki so za združenje, obdržavale skupno konvencijo. Kdor je za ¡združenje, bo pred vsem agitiral, da se na iniciativo S. N. P. J. (zaključek pete redne konvencije) snidejo v Chicagi v januarju 1914 vsi glavni odbori svobodomiselnih jednot in zvez, da izdelajo načrt za zdru-
žitev in na podlagi razprave pred-lože svojemu članstvu, da se skliče skupna konvencija vseh jednot in zvez, ki so za združitev. Da se združitev uresniči, je dobro, da se v naselbinah, v katerih je po več drutšev raznih jednot in zvez, vršijo skupni shodi, na katerih se razpravlja o ¡združitvi, zaključke pa objavi v “Glasilu”.
Na ta način se seznanijo člani in članice v druzih naselbinah o važnih in dalekosežnih zaključkih kar zopet spodbuja' k nadaljnemu delu za združitev, da ne ostane le na papirju ali jeziku, marveč postane meso in kri v najkrajši dobi.
Treba bo pričeti tudi z razpravo, kako naj se izvrši združitev. Koliko razredov naj ima združena organizacija, kako naj se varujejo interesi članov, ki so pri dveh ali treh podpornih organizacijah, in interesi združene organizacije napram njim. To so najvažnejša vprašanja pri združitvi, na katere se bo treba ozirati, pisati in razpravljati o njih. Pri združitvi se bo treba večalimanj ozirati tudi na zakon, ki je merodajen za bratske podporne organizacije. Zato naj se pa teh vprašanj prvi lotijo tisti, ki so izkušeni* v tem, potem bo tudi ložje drugim posegati vmes.
Po mojem mnenju, naj bi se konvencija združenih jednot in zvez vršila le vsakih šest let. Glavni odborniki naj bi se volili'vsa-ke dve ali tri leta potom splošnega glasovanja. Iz tega obzira naj bi imela združena podporna organizacija poleg splošnega glasovanja tudi dobra pravila, da ni treba že po dveh letih obdržavati konvencije. Vsaka konvencija stane denar, zato so nepotrebne pogoste konvencije. Pri delavskih organizacijah je nekaj druizega, ako obdržavajo svoje konvencije na dve leti, ali ,pa še v krajši dobi. Delavski položaj se spremeni včasi toliko v enem letu, da je konvencija potrebna z ozirom na bojno taktiko, ki jo naj delavci prakticirajo napram kapitalistom. ,
Kdor je za združitev in da se pazi na to, da se pri podporni organizaciji ne izda nobenega centa p*o nepotrebnem, mi bo pritrdil v tem oziru.
J.	T.
Dunlo, Pa.
V 19. izdaji “Glasila”, bi se moralo poročilo našega tajnika glasiti naslednje:
Društvo “Vrtni raj,” štev. 184 je na svoji redni seji sklenilo, da naj bi SNPJ. ostala na tem stališču, kakor je sedaj, le toliko časa, dokler se ne sestanejo delegatje organizacij za združitev dne 14. januarja 1914. Ako bo združitev nemogoča, kar je pa dvomljivo, tedaj je naše društvo tudi za dvojno posmrtnino in dvojno podporo itd.
Društvo je raditega tako sklenilo, da bi ne bilo radi dvojne posmrtnine pri SNPJ. kakšne zapreke za ¡združitev. Dolžnost vsakega člana vsake organizacije je, da deluje na to, da odstranimo zapreke in da jih vsaj v bodoče ne delamo. Po združitvi bode tako več razredov. Zatora.j delujmo v prvi vrsti *za združitev.
Frank Naglič, član štev. 174.
Iz glavnega urada.
ZAPISNIK
jednotiue seje, ki se je vršila dne
6.	maja v navzočniositi glav. in pomožnega odbora. Prečita se imena odbornikov. Navzoči so vsi.
Prečita se zapisnik prejšne seje in odobri.
Brait tajnik poroča, da se sedaj vrši konvencija S. D. P. Z. iz Co-nemajugh, Pa., in da se spodobi, da pošlje glav. odbor pozdrav v imenu članstva S. N. P. J. zbranim delegatom na konvenciji. Predlog ¡stavljen in sprejet, da se pozdrav ¡takoj odpošlje.
Br. tajnik predloži pogodbo “Narodne tiskarne”, na kar poročajo odborniki, da ni vse tako spisano, kot so se dogovorili. Po debati je bil predlog stavljen in sprejet, da se pogodbe ne podpiše.
Br. tajnik prečita izvleček zapisnika, od seje, na kateri ¡se je razpravljalo o proviziji zastopnikov za “Glasilo”. Iz zapisnika se razvidi, da ima zastopnik “Glasila” od naročnikov lista, ki jih dobi, 30% provizije; to oglasih ni nič v zapisniku. Po razpravi je
bil predlog stavljen in sprejet, da se naj obvesti br. Kržeta„ da naj poravna zadevo do 31. maja, drugače se prepusti celo zadevo v razsodbo ¡glavnemu porotnemu odboru.
Br. tajnik poroča, da je tajnik pri društvu “Jolietska Zavednost” štev. 115 obdržal $43.35 in priznal, da je to izvršil. Izjavil je tudi, da hoče umen j eno vsoto poravnati do 1. maja. Predno je izvršil svojo obljubo, je umrl. Brat tajnik poroča nadalje, kaj je izvedel pri družbi za jamčevino' in da pričakuje, da družba v ¡kratkem izravna vse. Poročilo se vzame na znanje.
Br. tajnik prečita spomenico društva “Francisco Ferrer” štev. 131, v kateri povprašuje, kaj je z jednotinim domom, ker se nič ne deluje za gradnjiO doma: ali se bo zidal dom ali ne. Po razpravi j'e bil predlog *sitavljen in sprejet, da se razglasi, da je bilo premalo oddanih glasov, zato se ni nič storilo za gradnjio doma. Ako pa katero društvo želi, pa lahko vzame incijativo in se cela zadeva ponovi.
Br. tajnik predloži pismo in račun br. Bariča, ki je ustanovil novo društvo. Predlog stavljen in sprejet, da se mn izplača račun za $2.50 stroškov.
Br. tajnik poroča, da je predlog društva “Francisco Ferrer”, podpiralo zadostno število društev. Ker so nekatera društva še dodala nekatere točke, se sklene, da *se tudi te dajo na splošno glasovanje.
Br. tajnik predloži zadevo dr. “Primož Trubar”, štev. 126. Pre-čitajo se poročilo in dopisi. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, dase počaka poročila od gl. predsednika Miklavčiča, od glavnega porotnika Železnikarja' in društva, predno se bode dalje razpravljalo1.
Br. tajnik predloži zadevo brata Zakrajšeka, člana društva “Sokol”, štev. 20. Omenjeni brat je bil bolan, a vsled razmer ni mogel priti do zdravnika. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača v smislu pravil $40 na eno nakaznico.
Br. tajnik predloži zadevo brata Lingerja, člana društva “Sokol”, štev. 20. Omenjenemu bratu se ni izplačalo bolniške podpore, ker je bila plačilna nakaznica prekasna. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se je ne izplača.
Br. tajnik predloži zadevo dr. “Slava”, štev. 173, ki vpraša, če se sme sprejeti osebo, ki ji manjka. en prst, drugi pa do polovice. Predlog stavljen in sprejet, da se takega kandidata odkloni v smislu , pravil.
Br. tajnik predloži zadevo društva ‘Narodne Slovenke*, štev. 137 z ozirom na zapuščnino pokojne setre Pinter. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, ako nočejo varuha, da denar za dediče naloži jednota na obresti.
Br. tajnik predloži zadevo brata Volčko, člana društva “Adri-ja”, štev. 3. Omenjenemu bratu se je ponudila odpravnina, s katero je tudi* zadovoljen, poleg pa prosi, da bi se mu dovolilo prositi pri društvih. .Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača preostanek odpravnine,, ki mu gre, kasneje pa tudi lahko prosi pri društvih.
Br. tajnik predloži zadevo br. Volčiča, člana društva “Litija”, štev. 58. Omenjeni brat je zgubil eno toko, kar spričuje zdravniška izjava. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača odškodnino po starih pravilih, ker se je ta čas poškodoval, ko sp bila v veljavi stara pravila.
Br. tajnik predloži prošnjo društva “Sinovi složne domovine”, štev. 190. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se prošnjo odkloni.
Br. tajnik predloži zadevo br. Gorišeka, člana društva “Sokol” šfev. 118. Predložena je tudi plačilna nahazutica., ki 'pa je bila predložena prekasno po ozdravljenju. Pio razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača samo $20.00 in naj se ga obvesti, zakaj se je to storilo.
Br. tajnik poroča, da je pokojni br. Janežič, bivši član društva “Glas Naroda”, štev. 89, zapustil posmrtnina svojim mladoletnim Otrokom. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se denar naloži na obresti za otroke.
Br. tajnik predloži zadevo br. Urbanca, člana društva. “ Plani-
nari’, štev. 83. Omenjeni brat je zgubil oko ter se za časa bolezni ni ravnal po pravilih. Živi tudi oddaljen od ruštva. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da .se mn izplača, samo $40.00 v smislu pravil.
Br. tajnik predloži odgovor S.
D.	P. in P. D.. Odgovor se glasi, da so za združitev ter da bodo o ¡tern razpravljali pri prihodnji seji skupnega glavnega odbora.
Br. tajnik predloži zadevo brata Pinteka, člana društva “Bratska sloga”, štev. 62. Omenjeni je že dlje časa, bolan na jetiki in se mu je ponudila odpravnina. Brat Pintelc je zadovoljen sprejeti odpravnino. Predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača, ¡odpravnino, ko predloži notarsko potrjeno zdravniško izjavo. Izplača se mu tudi ostala bolniška podpora..
Br. tajnik predloži zadevo sestre Pavličeve, članice društva “Planinski raj”, štev. 107. Omen jena setra je v bolnišnici za umo-bolne. Po razpravi se sklene na podlagi podatkov, da ¡se njenemu soprogu izplača bolniško podporo.
Br. tajnik predloži zadevo brata Brenčiča, člana društva “Planinski raj”, štev. 107. Omenjeni brat je zgubil vid, Iver se ne ve, kedaj se je poškodoval, se zadevo preloži, da sp poizve, kedaj je bil poškodovan in potem ukrepa o stvari.
Seja zaključena ob 12 uri po noči.
Jos. Kuhelj, zanisnikar
Naznanila in vabila.
Bridgeport, O.
Glasom sklepa društvene seje z dne 25. maja bodo bolniški obiskovalci društva “Edinost”, štev.
13.	v Wheeling Creek, suspendiranima dva dni od bolniške podpore v prvi bolezni, ako ne bodo prišli na sejo poročat, v kakšnem Stanju so našli bolnika.
Anton Zagorc, tajnik.
Durango, Colo.
Za društvo “Zvon”, štev. 40. so bili izvoljeni naslednji odborniki: Frank Košir predsednikom» 427 bx.; Abtion Borowatz tajnikom, 521 bx. in Martin Verče blagajnikom 427 bx. Vsi v Durango, Colo.
Anton Borowatz, tajnik.
Cleveland, O.
Tem potom se najtoplejše zahvaljujem S. N. P. J., članom dru štva “Jadranska vila”, štev. 178 S. N. P. J. in društvu “Slovenija”, S. N. P. J. izrekam zahvalo, ker mi je ta jednota točno izplačala vsoto $600 kot posmrtnino za mojim pokojnim bratom And. Boštjančičem.
“Slovensko narodno podporno jednota”, oziroma njena krajevna društva, pripročam vsem rojakom širom Amerike, pri kateri se lahko vsakdo zavaruje poleg posmrtnine, tudi za slučaj bolezni ali katere druge bolezni. Jednota izplačuje točno in vestno vse obveznosti do svojih članov in njih dedičev.
Frančiška Perše.
Cleveland, O.
Članom društva “Balkan”, štev. 133 na znanje!
Prihodnja društvena seja dne osmega junija točno ob dveh popoldne s. e.
Bratje, opozarjam vas, da se bolj redno udeležujete mesečnih štej, ker nam je le na 'ta način mogoče razpravljati in zaključevati v korist društvu. Zadnje čase se je opazilo, da nekolika zaostajate z vplačevanjem mesečnih prispevkov. Prosim vas, da bolj redno plačujiete, ako se nočete izpostaviti nevarnosti — vi in vaše družine. Do 25. v mesecu ima vsakdo dosti časa, da plača svoj asesment. Dne 26. v mesecu moram v smislu pravil zaključiti nie sečno poročilo.
Na prihodnji seji imamo glasovati za ali proti predlogu društva “Francisco Ferrer”, štev. 131 ki je sedaj na splošnem glasovanju. Je v interesu društva, da se vsi udeležite prihodnje seje.
Ne pozabite s seboj pripeljati vsak po enega novega prosilca na sejo, da ga sprejmemo plod naše okrilje in S. N. P. J. Toliko v vednost.
Anton S. Pozarelli, tajnik.
Youngstown, O.
Vse člane društva “Slovenski narod”, štev. 153 se prosi da naj se zanesljivo udeleže prihodnje društvene seje dne osmega junija ob eni popoldan v polnem številu. Seja se vrši v prostorih br. Ki-kelja, 1116 Franklin awe. Na dnevnem redu imamo važne točke.
Math Urbas.
Mesmore, Pa.
Opominjam vse brate društva “Kanarček”, štev. 146, da naj se v polnem številu udeleže redne mesečne seje dne osmega junija, ker bomo reševali več mnogo važnih stvari. Na dnevnem redu je tudi glasovanje o predlogu društva “Francisco Ferrer” za dvojno zavarovanje v bolezni, nezgodi in dvojno posmrtnino.
Za opravičlji vzrok velja le bolezen. Kdor se ne bo udeležil seje, bo plačal en dolar v društveno blagajno.
Jos. Vrančič, tajnik.
Detroit, Mich.
Obveščam člane društva ‘Zveza detroitskih Slovencev,” štev. 121, da se bo vršila zelo važna seja dne 15. junija. Na dnevnem redu imamo več važnih točk, med katerimi sta najvažnejši splošno glasovanje (glasovnica štev. 2) in volitev novega društvenega predsednika. Posebno zadnja točka je važna, ker bo treba izvoliti brata, ki je kos svoji težki nalogi.
Pridite k seji v polnem številu!
Peter Puhek, tajnik.
Indianapolis, Ind.
Naznanjam članom društva “Studenček”, da se bo prihodnja seja vršila dne petnajstega junija ob dveh popoldan v navadnih prostorih. Rešiti bomo morali mnogo važnih stvari, poleg je pa. tudi na splošnem glasovanju predlog društva ‘Francisco Ferrer.’ Zelo važno točko dnevnega reda tvori veselica, ki se bo vršila dne 28. junija.
Na svidenje na veselici!
Andrej Drešček, tajnik.
Waukegan, 111.
Društvo “Sloga”,, štev. 14. S. N. P. J. je na redni mesečni seji sklenilo, da se korporativno udeleži vrtne veselice, ki jo priredi samostojno društvo “Narodni Dom”, due 4. julija t. 1. na tako-zvani Francinovi farmi, čisti dobiček je namenjen za zidanje “Slovenskega nappdnegu doma” v Waukegan, 111. Najuljudneje vabim vse elane, da se kar v največ jem številu udeleže veselice, ker gre za plemenito stvar in v korist vseh Slovencev v Wauke-garni in North Chicagu. Nobeden naj ne izostane. 'Člani, ki živijo v North Chicagu in v bližini 10. ceste, naj se zberejo ob pol eni' uri popoldne na vogalu Me Alister Ave in lOte ceste ; drugi, ki stanujejo na Market St. in okolici, naj se zberejo isti čas na Marketi St. štev. 611 in potem odkorakamo skupno na veselični prostor.
Kdor je prijatelj narave in še posebno v spomladanskem času, gotovo ne bo ostal doma, ker bo v izobilju vsakovrstne zabave na razpolago. Člani, udeležimo se v največ mogočem številu vrtne veselice. Tudi posamezni rojaki naj ne izostanejo. Nastopimo složno in kmalu se bode pokazal sad našega dela: stal bode “Slovenski narodni dom”, dom waukecan-skih Slovencev. Vsakdo je lahko ponosen, da pomaga graditi pre-koristno stavbo, ki jo pogrešamo v naši naselbini. Nosimo pridno skupaj in kmalu bode stala stavba, ki bode v ponos vsem Slovencem v Waukeganu in North Chicagu.
Jakob Podboj, tajnik.
Cleveland, O.
Bratom društva “Primož Trubar”, štev. 126 S. N. P. J., se naznanja, da se bodo glasom sklepa seje ¡z dne 25. maja vršile redne mesečne seje v juniju, juliju, avgustu in septembru ob devetih zjutraj mesto popoldne.
F. H.
Cleveland, O.
Obveščam vse člane društva “Jadranska vila”, štev. 178, da se zanesljivo udeleže v polnem številu prihodnje seje našega društva, ki se bo vršila dne 15. junija. Na dnevnem redu imamo važne točke. Bratje izvršite svojo dolžnost in pridite vsi na sejo!
Dalje je društvo sklenilo, da se
“iv
like su»
korporativno ne udeleži nobene veselice, kar najceneja bratska društva, ki so zadnji čas poslala vabila, vzamejo na znanje.
K.	Bauizon, tajnik.
Chicago, 111.
Za nabavo zastave društva “Slavija”, štev. 1. so nabirali in darovali sledeči:
Nabiralec John Grilc:
M.	A. Weiskopf $5, Anton Linhart $5, Kasper State Banik $5, Frank Vrečko $3, Furhman and Forster $2, Jos. Bernard1 $2, Atlas Clothing Co. $2, Continental Clothing $2, Frank Starich $2, Maifco Strnat $1.50, C. G. Fouček $1, John Košiček $1, Anton Jalovec $1, Albert Lurie Co. $1, A-lojz Dobravc $1, Otto Horaček $1, John Novotny $1, Thalia Theatre $1, J. J. Liska $1, John Ne-dhvatal $1, Emil Welky $1, Wel-ky Studio $1, Frank Kodrič $1, The Two Joes $1, Filip and Prost-ko $1, Cyril Fiala $1, Josef Hruby $1, Schwitzner Clothing Co. $1, F. J. Skala $1, David Sufrin $1, A. Koppe $1, John Grilc $1.
Po 50c. : John Košnik, Agnes Grilc, John Bartol, Mike Kodr, John Wer derb er, Frank Hren, Mary Savine, Matevž Čufar, A-lojz Bašlkovec, Rudolf Skočir, Fr. Sehab, Josef Schwab, Frank Mated, N. A. Ludwigs, Ignac Filip, Continental Shoe Co., John Wče-lek Geo. Mamek, Alojz Seheffil, Frank Grili, Tomas Wasumpaur, Josef Falta, John Sajovec, Pilsen Furniture Co., Ludwig Hafnar, J. Šimonek, W. E. Ohlndorf, Chas. Novak, Frank Nerad, Karol Malik, V. V. Vavra, J. B. Šimonek Frank Šetina, Gabriel Vavk, Josef Napravnik, Anton Šuštaršič, Karol Zlajpoh.
Po 35c. : Anton Mladič, John Koren, John Ceferin, Ant. Wais.
Po 25c. : Alojz Ašič, Peter Jeran, Mary Kaučič, Mary Bartol, Blaž Bartol, Mat. Kure, Edward Dellas, Antonie Belle, Aloj/^ Skubic, Leo. Zakrajšek, John Žerov-nik, Anton Mesec, Frank Mravlja, Valentin Mesec, John Sefa-nič Matevž Kodr, John Frkul, Mike Stekar, John Falb jan, Fr. Ciglar, Martin Šenica, Anton Penigol, John Stapar, Jakob Muha, Frank Eljaš, Frances Ručigaj, Frank Jurjevec, Lovrenc Weber, Josef Meglič, John Vodnik, Frank Pretnar, Anton Tome, Mike Arcaca, Mike Ciganič, Josef Račič, Marko Volcanšek, Martin Bluth, John Poravec, Adolf Mantel, Andrej Koren, Rudolf Schwab, Nikolaj Muc, Frank Wegei, John Šmaha, A. Williams.
Po 15c. : Mike Skočir, Alojz Skrlep, Josef Kazina.
Po lOr. : N. Devanič, John Antolič.
Neimenovani skupaj $1.
J.	Chermak, daroval vina za $6.25.
Skupna vsota	$90.55
Nabiralec J. Amdllovic je nabral $60.17. Pivovarne so darovali po polovici pive:	Pilsen
Brewing Co., Garden City Brewery, Atlas Brewing Co., Schoenho-fen Brewing Co., Trgovine pa: Jožef Inan harmoniko, Schwitzner Clothing Co. dežnik, J. Lyons srajco, V. Kokzina sliko, J. J. Dvorak Co. obleko, “The Twiol Joets” obleko, J. Triner tucat buteljk kalifornijskega vina. V gotovini so darovali po $1.: A-lois Vana, Geo. Mamek. Atlas Clothing Co. $1.50. Maly Spael 50c, Louis Ciha'k 50c, Amerikan State Bank $2, J. Tršelič 25c., Marv Rosenbaum 50c, J. Lavrenčič iöc., E. Jehlik $2.
Martin Potokar je nabrjal $36.75 : Darovali so po $5. : J. K. Bros, M. Potokar; po $2.: Marko Gašpar, C. G. Fanček, J. Kral, Rozi Potokar; po $1.: F. Kočiš,
J.	Egermayer, A. Stem, F. Bo-stič, M. Žitnik, B. Cech, Kuzman; po 50c. : V. Kramašič, Urbanija, F. Harlovi, Frank Godina, D. Janc, A. Kržičnik, J. Volkar, J. Kocjan, A. Straser, J. Jazbec, Joe Vogleš, A. Weis; po 25c. : F. Pretnar, E. Tome, K. Baškovec, Schnetman, Sanger, J. Lapner, F. Red, F. 'Shušteršič, J. Kern, J. Marentič, M. Ribnikar, J. Zbačnik, L. Novak, J. Smrcina, F. Potokar, M. Košek, J. Bratuš, J. Starnika, J. Komla, L. Hren, A. Kaspar 75.
F. Kramaršič je nabral $11. : Darovali so: J. Košicek $2., po $1. : Mary Kočevar, P. Fenko ; po 50c. : J. Kosnik, M. Čufar, A. Mladič, L. Steblay, M. Nemanič, ■
J.	Stanič, Jalovec; po 25c.: L.1
Klun, A. Škrbec, J. Kramaršič, Ch. Ulašich, F. Kos, F. Pieman, J. Steblay, J. Vertar, J. Mavranich, P. Dovoda, J. Belich, F. Florian-čič; pO' 10c.: J. Klarič, Shiligoi, J. Kren, B. Kruker.
John Rudman je nabral $10.16. Darovali so: po $1.: Charles Ula-vec, Math Kure; po $2.50: A. Čučnik; po 50c.: J. Rudolf, F. Železnik, J. Papeš, J. Pavlin, F. Bian-ko; po 36c.: J. Koren; po 25c.: M. Juvantovič, E. Pangeršič, E. Malešič, F. Sečen, J. Benebak, J. Gešelj J. Štajer, F. Mravlja, E. Stanič, M. Matičič, J. Marva, J. Tršelič, M. Pesar, F. Keržičnik,. F. Vegel, J. Zabašnik, A. Končan, F. Mrgole, F. Konda; po 10c.: Vamanon; po 5c.: L. Retel.
Valentin Maršolj je nabral $10.10. Darovali so: po $1.: Ivan Grilc, John Košiček; po 50c.: A. Mladič, J. Dolenc, E. Hrvat, B. Kaltinger, J. Švigel, G. Vouk; po 70c: Anton Ravnikar; po 25c.: M. Urbas, J. Hrvat, M. Hrvat, E. Zevnik, M. Dolenc, F. Kelbel, J. Jazbec, M. Sifrar, M. Blut, E. Trampuš M. Kure, M. Svigel, T. Kenig, M. Ciganič, J. Goviš, J. Brozig, Neimenovan; po 10c.: P. Jeran.
Josip Verščaj je nabral $9.95. Darovali so: po $1.: J. Verščaj, L. Skubic, Weiss, V. Skubic; po 50c.: J. Meglič, M. Petek, Mravlja ; po 90c.: J. Malovašič, J. Juvan ; po 50c.: J. Šlibar; po 25c.: J. Meglič, G. Lovže, F. Fister, J. Gešelj, Ch. Ulašič, J. Cefrin, F. Pretnar; po 30c.: And. Mihelič.
Mihael Sholar nabral $9.50. Darovali so po $1.:	A. Janša, A.
Kordeš, F. Mihelič; po 50c: J. Moravec, M. Novak, F. Puc, Ch. Rebek, G. Balin; po 25e.: A. Ko-movo J. Sufrin, C. Bezjak, Ch. Verhovee, S. Gruden, A. Korenčan, M. Mladič, Ch. Shrauer, Fr. Saus, F. Duler, J. Anžiček, H. Le-butz.
John Žvanut je nabral $19.15. Darovali so:	Kasparjeva banka
za tiskovine $6.25, Narodna tiskarna popustila pri računu $3.00. Darovi v gotovini: Kasparjeva Banka $3.00, F. Soukup $1., po 50c.: W. M. Konda, E. H. Skubic, J. Mahnič, F. Podboj, J. Straži-čer; po 25e.: F. Šavs, J. Lavrenčič, V. S. Skubic, Bety Mahnič, J. Grilc, A. Konshen, J. Melle, J. Kem, F. Mravlja, Mancinger, A. Kolarič, J. Kočevar; po 15c.: F. Godina; po 10c.: F. Godina, F. Barbič.
Nabiralec Mike Kastrun je nabral $3.00. Darovali so: po $5.: Bartijančič a Melajevič; po $1.: J. Sajovič, F. Petkovek, neimenovan prijatelj.
Gospa Stoničeva je darovala $30. kot mati; gospa Kočevarjeva je darovala $20 kot botra: Gospodična Rajkova je darovala $10 kot prva družica; družice so darovale skupno svoto $69.50.
Veselični odbor se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem in darovalkam, nadalje vsem nabiralcem ter vsem sotrudnilkom, ki so več ali manj pomogli pri slavnosti. Posebno se pa zahvaljujemo vsem, onim društvom1, ki so našo slavnost v celoti posetila. Prisrčna hvala pa ’ospema Stoničevi 'in Kočevarjevi, ki sta poleg krasnih (trakov darovali tako lep spomin v društveno blagajno.
Hvala lepa tudi gdč. Pajkovi za naklonjenost napram naši zastavi in blagajni, v zlatem spominu nam tudi ¡ostanete krasotice “Slovenije”, ki ste kot družice s pravo dobrosrčnostjo nam priskočile ne samo v pomoč pri pohodu, ampak tudi z tako lepimi darili in potem še sodelovale na veselici. Bratskemu društvu ‘Delavec’ pa kličemo: Bratje Vi ste nam dobro došli! Za vašo požrtvovalnost vam skoraj; ne moremo na tem mestu se dostojno zahvaliti. Pa naj vam bodo sreče zvezde mile in srčna hvala vobče. Saj tudi vam se bliža trenutek in nam pa prilika vam vse povrniti.
Zahvala 'gre tudi bratom Hrvatom, ki so nam napravili izvrstne govore, in za tako lepo udeležbo.
Iskrena zahvala korporativnim .društvom “Sloga”, št. 14 SNPJ. iz Waukegana; “Sloveniji” štev. 44 ČSflBPJ., Hrvatskemu društvu “Rodoljub” št. 229 NHZ.; “Hr-vatslka Sloboda ’ ’ št. 7 fLZ.Hl.; “Ju'goslovan” št. 104 JSKJ.; “Gorenjec” št. 104 S.S.P.J.; Ženskemu društvu št. 47 S.S.P.J.; in sestrskemu društvu “Nada” štev. 102 SNPJ.; bratskemu dr. “Narodni Vitezi” št. 39 SNPJ. in “Slovenski dom” št. 26 SNPJ.
Hvala tudi vam mladeniško društvo “Danica” in vrli “Slo-
venski sokol”, ki ste se sicer pohoda vzdržali, ste pa potem tako v večjem številu prikorakali.
Tudi Pevska zlbora “Slovan” in “Ore}” sta si ta dan zopet prislužila pohvalo, žal da zadnji ni spolnil svoje obljube, da bi tudi zvečer nam zapel obljubljeno pesen.
Prisrčna hvala gre tudi slavnemu občinstvu, ki je v taki množini prihitelo od vseh vetrov in s svojim obiskom napolnilo ne samo veliko dvorano “Pilsen Audi-torium”, ampak s tem zadostilo želji veseličnega odbora. Toraj hvala in še enkrat srčna hvala vsem, ki ste bili več ali manj za napredek društva “Slavija” št.
1.	SNPJ.
Za veselični odbor:
John Andlovič, predsednik,
John Žvanut, tajnik,
Martin Potokar, Blagajnik.
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKO.
— Mati z otrokom in denarjem izginila. Iz Novega mesta poročajo: Kolarski pomočnik Janez Šircelj je pet let oženjen. Zakonska sta dobro mied seboj izhajala, da-si je bila žena jetična in večkrat zelo čudna. Imela sta le enega otroka, V pondeljek, 14. aprila, ko je bil mož na delu, sei je žena odpravila, kakor bi šla na trg. in je vzela otroka s seboj. Od tedaj ni o njej nobenega sledu več. Vzela je seboj svojo- boljšo obleko in tudi 1600 kron denarja, glede katerega, je mož mislil, da ga je naložila v hranilnici.
— Otrok utonil. Enoletni sinček posestnika Čebularja na Stranski poti v Trnovem jie zašel v greznico. Po dolgem iskanju ga je našla, mati v jiami, iz katere so ga izvlekli mrtvega.
— Posledice alkohola. Iz Dvora pri Žužemberku poročajo. Iz gozdarskega urada v 'Soteski sta šla dva knezova, oziroma Zhubrova uslužbenca v bližini dvora po pesek. Nazaj grede ju je oskrbnik Drobnič napojil gostilni pri Bos benčku na Dvoru. Oba voznika čez mero vinjena, sta se proti večeru vračala s težko naloženima voizoma. Konji v vozu, ki jih je vodil Martin Bobnar, so se že na Dvoru plašili. Prvi voznik, koči-jaž Kraker, je svoje konje pognal. Bobnarjevi pa so zdivjali 'za njim. Za obema je pa vozil gozdar Drobnič v koleisetju. Ko je Drobnič videl, da je Bobnar spotoma podlegel pijači1, ga je vzel k sebi na voz. Potemtakem je bil Bobnarjev s peskom naloženi voz brez pravega vodstva. Ko so se vozovi približali Soteski, je blizu napajališča ob Krki Dtrobnič Bobnarja spravil iz svojega koleselj a na njegov voz. Tedaj pa so konji najbrže naglo potegnili na vstran. Biobnar je padel z voza na tla in sicer tako nesrečno, da so mu šla kolesa težko- naloženega voza čez sredo života. Poškodba je bila tako težka, da so se pri ranjencu pokazala čreva in da so potem na lici mesta našli koščice, najbrže iz zgornjega dela nog. Gotovo pa je, da je bila ta poškodba tako težka, da je revež žed rugi dan umrl v bolnišnici v Kandiji, kamor so ga prepeljali nezavestnega.
— Nezaslišan slučaj trpinčenja
živali se je pripetil na Hujah pri Kranju. Zidarski ¡mojster Ivan Bidovec je proti večeru izpustil svojega lovskega psa na prosto, čeiz pol ure se je pes vrnil, silno cvileč in tuleč. Ko jie lastnik pregledal psa, kaj mu je, je zapazil, da je psu nekdo prerezal kožo čez pleča ter mu jo na to potegnil čez glavo, nakar ga je zopet izpustil. Uboga žival se je -zvijala vsled1 bolečin. Bidovec je moral psa ustreliti.
— Pazite na otroke! Posetnica Frančiška Luznar na Mlaki je pustila svoje štiri' majhne otroke v starosti' od pol do sedem let same doma in šla v Kranj. Triletni Peter je med tem časom iztaknil v omari vžigalice, -s katerimi se je igral. Vžigalice so se vnele in tudi dečkova obleka. Starješi sestrici sta kmalu priskočili na pomoč in polivali dečka z vodo, toda bilo je prepozno, zakai deček je bil že tako hudo opečen, da je drugi dan umrl.
TRST.
— Velika nezgoda v tovarni za linolej. Iz Trsta, poročajo, da se je zgodila v tovarni za linolej težka nezgoda, črpalni stroj je zgrabil 421etnega strojnika Josipa Musiča, stanujočega v Via Media in mu zdrobil čep in j o. Nesrečnik je na licu mesta izdihnil.
— Žrtev svoje arogance. Franc Pohar, delavec v ladjedelnici S. Rocco pri Miljah je težko ranil delovodjo Alojzija Bernardini. Dogodek se je zgodil tako. Dva delavca, vposlena v strojnem oddelku, sta morala zapustiti delo, ker sta bila poklicana k- vojakom. Bernardini je moral sedaj preskrbeti namestnike. Za enega namestnika je izbral Franca Poharja. Le tla pa ni hotel izvršiti te naloge, ker bi bil pri novem delu manj zaslužil in bi bil moral več delati in pa zato, ker se kot kvalificiran mehanik ni hotel podati na delo, kjer so bili vedno vposleni nekvalificirani delavci. Pohar je šel tudi k inženirju Zachariju in mu razložil svoje stališče, ki je bilo popolnoma upravičeno. Inženir je odgovoril, da kar naroči delovodja Bernardini, mora biti izvršeno, kar da je on odgovren za delo. V petek zjutraj je prišel delovodja Bernardini zopet k Poharju in mu z arogantnimi besedami velel, naj izvrši ukaz. “Ali izvršite ali pa pojdite!” Med Bernar-dinij-em in Poharjem je nastal mal prepir in je končno- Pohar udaril Bernardinija z železnim orodjem po glavi in v prsi tako,, da se je ta zgrudil na tla. Pohar je šel nemoteno- ven iz delavnice. Nihče mn ni oviral poti. Še le na vratih ladjedelnice ga je ujel vratar in ga izročil redarjem. Ber-nardinu je podal prvo pomoč miljski zdravnik in so ga p-otem odpeljali v tržaško bolnišnico. Njegovo stanje- je nevarno, Poharja so pa odvedli na inšpektorat v Milje, kjer je bil zaslišan. Povedal je, da ga je Bernardini vedno šikaniral, da iga je tudi zjutraj arogantno nagovoril in mu velel, naj se poda na novo delo ali n'aj pa pusti službo. “Tedaj se mi je naredila tema pred očmi in sem udaril. Ne vem kam in s čim. ’ ’ Nato so ga odvedli v 'zapor v Koper. Vzlic natančni preiskavi niso- mogli- najti o-ro-dja., s katerim je bil Bernardini udarjen. Baje so ga skrili delavci. Zvečer je bilo mnogo delavcev zaslišanih in so vsi dejali, da je bil Pohar dober delavec in -dober tovariš. Delavci in vse miljsko- prebiva-lsto je s sožaljem za Poharja sprejelo to vest in trdi, da je postal Bernardini žrtev svoje prepotence in arogantnosti.
KOROŠKO.
— Španski sleparji zopet na delu. Premožen kmet Fran Beso-ld v okolici Št. Vida je dobil iz Barcelone pismo: “Sem v zaporu v Barceloni in sicer tzaradi goljufive kride. Na nekem inozemskem kolodvoru jie zaplenjen moj kov-čeg, ki v-sebuje v skrivnem predalu 800.000 frankov. Pridite v Barcelono, plačajte stroške procesa in globo v znesku ca. 2500 frankov nakar dobite mojo prtljago, v kateri je navodilo, kako se odpre skrivno predalo, če mi pomagate na ta način zopet do premoženja, vam odstopim velik del onih 800-000 frankov. Če se -za to odločite, brzojavite takoi na nasolv: Jnan Miliary, Barcelona. Kmet je oddal pismo orožništvo.
— Rop. V -zapore okrajnega sodišča v Svincu so pripeljali 251et-nega delavca Henrika Gruberja, doma iz Štajerskega, ker jie v gozdiču pri Sv. Janezu napadel tovarniško delavko Katarino Leber. Hotel jo je oropati in zvršiti hudodelstvo. Ženska se- mu je ubranila, dobila pa je pri tem labke poškodbe skoro po vsem telesu.
— Cigani med seboj. V okolici boroveljski sta dve ciganski rodbini Taubman in Linck, ki se preživljata z godbo. Med obema rodbinama vlada strašna zavist in sovraštvo, in večkrat je prišlo med obema že do krvavih spopadov Po praznikih sta trčili zopet skupaj. Taubman je ustrelil na Lin-cka. Zadel ga je lahko, toda bil bi še strelja-l, da se niso vrgle na njega ženske, ki so ga toliko časa zadrževale. On prizna, da je hotel namenoma umoriti svojega konkurenta.
— Poizkusen samomor v vojašnici. V celovški vojašnici s-e je v levo stran prsi ustrelil topničar Karol Šimunek od 9. to-pničarske-ga polka, najbržiei, ker ni imel veselja do vojaške službe. Rana je smrtnonevama.
— Ponesrečen planinec. Na Do-
braeu je ponesrečil profesor dr. Moravec iz Solnograda. Izpodlete-lo mu je na neki skali in padel je precej globoko v jarek. Zlomil si je nogi in dobil manjše poškodbe na glavi. Težko- ranjenenga so prepeljali v Pliberk, kjer mn je dal prvo zdravniško pomoč ta mošnji zdravnik dr. Tambor.
—Nevaren mlinar. V Velikovcu so zaprli 321etnega mlinarja Petra En-zi-ja, ker je zvrši'1 zločin na šolarici, ki je hodila k njemu po mo-ko.Enzi je po daljšem zaslišava-nju, konfrontiran s svojo žrtvijo, končno priznal svoj zločin v polnem obsegu in potrdil vse izpovedi vbozega dekleta.
— Samomor 81-letnega starca.
V okolici Borovelj se je ustrelil 81 letni čevljar M-ihael Ogris na ta način, da je napolnil cev stare puške s smodnikom in svincem, vtaknil en del cevi v ogenj na ognjišču, na drugi konec cevi pa je naslonil glavo. Pri eksploziji je starcu glavo popolnoma raztrgalo. Mož je bil v zelo slabih razmerah in že malo slaboumen.
— Umor. V Zgornjem Dravogradu je zaklal med prepirom 21 letni delavec pri regulaciji Drave Tomaž Lederer iz Ziljske doline paznika Mihaela Wieserja. Sprla sta se zaradi tega, ker Wieser ni hotel dati Ledererju bolniškega izpričevala, ko se je napil. Lederer je zadal Wieserju 17 sunkov z nožem. Wieser je umrl na kolodvoru, ko so ga hoteli odpeljati v bolnišnico. Ledererja so zaprli; on dejanje prizna.
ŠTAJERSKO.
— V Trbovljah sta popivala do poldne Anto-n in Jože Mrak, ter sta vsled pijanosti po cesti vpila: Kdor hoče smrt storiti, naj pride k nama. Opoldan s-ta v Petelinovi vasi napadla brata Ant. in Karla Bricelja. Po kratkem prepiru je potegnil Bricelj Karl nož iz žepa, ga sunil Antonu Novaku med rebra in ga smrtnonevarno poškodoval; poškodoval je pa tudi Jožefa Novaka. Posledica te “korajže” je, da Bricelja svoje dejanje v špehovki premišljujeta in brata Novak pa ležita težko ranjena v bolnišnici.
-Posledice zločinskega alkohola
—- V blaznosti. Iz Celja poročajo, da je nenadoma zblaznel upokojeni nadporočnik Leo Bobisut, ki stanuje pri svojih starših. Doma se je popolnoma slekel in ko ga je oče ves začuden vprašal, kaj da to pomenja, je vzel sin palico in mahnil dvakrat očeta po glavi. Nato je nadporočnik letel popolnoma nag na cesto. Na cesti je srečal svojo mater in tudi njo je udaril dvakrat po glavi. Na cesti je zblaizneli nadporočnik silno kričal in nabralo se je vse polno ljudi okoli njega. Ljudem se je tudi posrečilo, da so ga prijeli in odpeljali v bolnišnico.
— Žrtev kapitalističnega izko-riščevanja. Na dan 1. majnika je v trboveljskem rudniku padla mlada žrtev brezmejnega kapitalističnega izkoriščevanja. Še ne 16 leten fant, Štrav-s Al. je izgubil na dan delavskega praznika svoje mlado življenje. Ob štirih zjutraj, ko je delal že vso noč, je prišel v pralnici med transmisije in bi takoj mrtev. Ni bil star še 16 let, a je delal že dve leti tlako trboveljski premogokopni družbi. Sko raj otrok je šg bil, a delati je moral ponoči ko jo ponočno delo še za odraslega človeka združeno z največjimi nevarnostmi. Ko ga je dohitela smrt, je imel že deset ur dela za siebo-j; ni čudno, da je že opešala njegovo moč in previdnost. Mlado življenje ima na vesti družba, ki goni še otroke na nočno delo.
Štravs še ni bil pokopan, a že je ležala druga žrtev, komaj 16-letni fant Alojz Kolar v obupnem stanju v trboveljski bolnišnici. To otroče je šlo zjutraj na delo in je ves dan pridno zadiralo vo-
zove na pralnico. Ob 4. popoldne je prišel nesrečnež med vozove ter mu je levo nogo popolnoma zmečkalo. Gotovo je, akoravno fantek okreva, da bo pohabljen za vedno, družba si pa umije roke v nedolžnosti in hladnokrvno bo nadaljevala izkoriščanje mladoletnih otrok, brez ozira -na pohabljene žrtve.
— Anarhist v Trbovljah? Rudar Anton Fansok iz Trbovelj je odnesel -strelnemu mojstra Antonu Jordanu pred kratkim več -dina-mitnih piatron in smodnika. Tatvino- so kmalu opazili in ker je bil Pan sak znan, da goji anarhistične nazore (?) in je baje med delom izražal prav nietvarne grožnje, ki so- kazale, da ima zločinske namene, so ga orožniki takoj začeli zasledovati. Pan sak a so prijeli v Litiji. — če le ne vidijo boječi ljudje strahov pri belem dnevu.
— Otroka sta umorila. Iz Kozjega poročajo: Jožefa Blakšič je povila nezakonskega otroka. Oče otroka je bil 521e-tni oženjeni posestnik Frane Dobrina, ki je moral plačevati na mesec po 10 kron za otro-ka. Dobrinova omožena hči Cecilija Blakšič, ki je svakinja nezakonske matere, se- je bala, da ho prikrajšana na dedščini, če bo moral oče- dolgo časa plačevati za otroka. Zato sta sklenila z očetom, da umoritla otroka. 3. maja je spal otrok sam doma, ker so bili vsi domači na polju in takrat sta umorila otroka na ta način, da sta mn nalila v usta solno- kislino. Bo je prišla opoldne- otrokova mati do-mu, je bil otrok že mrtev.
— Težka nezgoda pri streljanju z možnarjem. Iz Celja poroča^ jo: O binkoštih so streljali v Mi-šidolu pri Laškem z možnorji. Možnar je sprožil 141etni Miha Guček. Ker pa se možnar ni hotel takoj sprožiti, je podrezal s fco-vinastim kosom v smodnik. Pri tem se je smodnik vnel in ves naboj je puhnil dečku v obraz. Tudi na desni roki je dobil poškodbe. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico-, a najbrž ne bo okreval.
— Nevarna igra. V Polzeli so se igrali dečki s puško, ki jo je bil eden -dečkov skrivoma odnesel očetu. Ravnali so- pa tako neprevidno, da se je puška sprožila in kr oglja je zadela 141etnega mlinarskega učenca Andreja Rudnika. Rudnik je zavpil in se zgradil mrtev. Krogi j a mu je bila predrla možgane.
— Tatinska družba. Iz Bizeljskega poročajo. Nekaj hrvaških tatov je vdrlo v trgovino Andreja Kosa in odn-eslo mniogoi blaga in denarja, vsega skupaj do 2000 K vrednosti. Isto noč so tatovi pobrali Ibizeljskemn župniku Rak-telju vse meso, slanino in mast iz kamre.
GORIŠKO.
— Vojak utonil. Pionirji so imeli svoje vaje, pri katerih je padle! v voda pionir. Nek desetnik je skočil -za njim, da bi ga rešil, a nesreča je hotela, da je utonil, medtem bo se je rešil po nesreči v vodo padli pionir.
— Strela. Streil-a j-e ubila v N-e-blem 121etmeiga dečka Alojzija Goloba v domači hiši. — Isti dan je strela udarila v Britofu v dimnik hiše Mihaela Kodermaca ter ga nekoliko- poško-davala.
ISTRA.
— Puljska občinska afera zopet pred sodiščem — preiskava proti porotnikom. Glavnega obtoženca puljskih občinskih sleparjev, sip zopet aretirali, ki so bili pred rovinjsko poroto oproščeni, namreč bivšiega mestnega -blagajnika Ga-lanteja. Preiskave so se- ponovile 'in pokazale soi se nove sleparije, o katerih se prejel še ni nič vedelo. Uvedena je nova preiskava ne samo proti onim 10 oproščencem, marveč tudi proti porotnikom, ki so jih oprostili. Vsi, celo Italijani, se je širila tiha govorica, da tu me more biti vse v redu. Seveda se takrat se ni smelo javna govoriti, vendar je ta govorica dosegla, da se je začelo preiskovalno sodišče s to umazano afero zopet baviti in sedaj jiei 'obravnava v polnem teku. Pričakuje se v kratkem novih iznenadenj in novih aretacij.
-------GLASILO-----------
j Slovenske Narodne j Podporne Jedrne
ixhajs tedenak«.
LA8TN-.NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniltvo m iipravništvo:
2821 SOUTH 40th AVB.,
Chicago, Ul.
Velja za vse leto $1.96. o R o JA n
SLOVENIC NATIONAlIeNEFIT SOCIETY
Iaaned weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY__________________
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVB.,
Chicago, Hi.
SnWription, $1.00 per year.
Proč s socialisti! Doli z njimi!
Ako se poglobimo v današnje živ-ljenske razmere, natančno preštudiramo, kako živijo ljudje, se kmalu prepričamo, da je ta strašna trdiltev resnična. Ljudje, v katerih blagajne se steka bogat-stvo, mogoče tekom celega svojega življenja, ne izvrže nekaj koristnega, za človieško družbo. V čisnikih čitamo, da prirejajo psom, mačkam in opicam take sijajne pojedine, da se siromašnemu delavcu nehote stekajo sline v ustih, ko čijta o tako razkošnih pojedinah na čast štirinožcem. Časniki nas seznanjajo z britko resnico, da bogatini prirejajo svojim štirinožnim prijateljem. pogrebe in jim postavljajo nagrobne (spomenike, ki stanejo pO več tisočakov. Iz časnikov črpamo, da bi bogati ljudj©, ki nikdar ne delajo z rokami ali možgani, zapravljajo tako razsipno bogastva in žive tako razuzdano, da se delavcu nehiote stiska pest, ko vidi, kako se zapravlja in razsipa, kar je stalo mnogo mukotrpnega dela. Dasiravno te vrste ljudje nikdar ne delajo, vseeno uživaio sadove dela drugih. Naobratno si pa oglejmo ljudi, ki “v potu svojega obraza jedo kruh”. Opazujmo delavca, ki miora za mezdo delaJti. Stopimo v plavž ali jeklarno in videli bomo napol nage ljudi sredi peklenske vročine opravljati 'najtežja dela. Znoj jim teče curkoma po obrazu in životu. Krog njih preže vsakovrstne nevarnosti, da pohabijo njih zdrave ude ali uničijo njih >za človeško družbo dragoceno življenj©. Za mukotrpno in nevarno delo pa dobivajo tako nizke mezde, da ne morejo najeti zračnega in zdravega stanovanja, kupiti toliko hrame, da bi nadomestili izčrpane živi jenske moči. Ako gremo v rudnik, stopimo v katerokoli tovarno ali pa pogledamo moderno urejen ogromen parnik, povsod gledamo isto sliko: težko delo, nizke mezde in živ djensko nevarnost. Nik jej- si ne more delavec toliko lodtrgati od svojih ust, da bi lahko mirno preživel gospodarsko krizo. Komaj je delavec brez dela, že trka na njegove duri beda. Ako ima delavec srečo, to se pravi, da je zdrav, krepak in veidno ¡pridno dela kakior čebela, si mogoče še lahko pritrga kakšen cent od svoje krvavo zaslužetne mezde. 0-gromna večina delavcev pa ni talko srečna, da hi mogla kakšen cent dati na stran za slabe čase: bolezen, starost in brezposelnost. Ta ogromna večina živi iz ust v usta. Kar zasluži, gre za življen-ske potrebščine in pri marsikateri številni družini pa ne zadostuje niti za vsakdanje življenje.
Oglejmo si izučene delavce, ta-kozvane rokodelce. Pioedineu se mogoče posreči, da odpre majhno delavnico, v kateri gara od zore do mraka, da zamore s tovarnarjem konkurirati, Id ima v svoji tovarni čudežno sestavljene stroje, s katerim proizvaja ceneje in hitreje. Ako j© zdrav, krepak in je vedno lofbložen z naročili, je garal mogoče svojih trideset do štirideset let kot “samostojen” mojster na delavnik in praznik, mogoče si potem “prihrani” toliko, da mu na stara leta ni treba iti v ubožnico, ali prosjačiti miloščine od hiše do hiše, ali sedeti ob velikomestnem cestnem križišču in mimoidočimi kazati svojo sivo, belo, plešasto glavo in jim moleti roko s klobukom.
Tisoče druziih rokodelcev se pa bori za svoj obstanek. Velike skrbi jim jemljejo veselje do življenja. Marsikdo seže po samokresu, strupu, vrvici, ali pa gre v viodo, da se odkriža skrbi za življenje, za vsakdanji kruh. Tako padajo včasi v prerani grob ljudj©, ki bi človeški družbi še mnogo koristili, ako bi v nji obstajale zdrave človeške razmere.
En sam velik tovarnar uniči sto malih proizvajalcev — rokodelcev. Tovarnar izdeluj© ceneje in hitreje, zato jim odtegne naročila in tako ukrade eksistenco. V Chicagi imamo velike trgovine, ki sprejemajo naročila po pošti in v katerih se dobi vse na prodaj. Take trgovine na debelo uničijo male trgovce po deželi. Mesarska obrt je n, pr. popolnoma v rokah trustjanov. Tako je z železarsko in jeklarsko industrijo-. V pekovski in krojaški industriji ni nič boljše. V vsaki industriji lahko opazujemo, da so se morali mali mojstri umakniti ali se pa umikajo tovarnarjem, samostojni tovarnarji pa podležejo zopet delniškim družbam, ki se združujejo v traste. Mali farmar je na istem potu. Kjer so se mali farmarji združili v zadrugah, tam kljubujejo veleposestnikom iu oderuhom, ki posoiujejo denar farmarjem v dobi fclabe letin©. Kjer so mali farmarji nezdruže-ni, lahko opazujemo, da njih farme prehajajo v last oderuhov. Tako se spreminjajo male farme v veleposestva, nekdanji “samostojni” mali farmarji pa prihajajo v mesta in industrielna središča, kjer ponudijo edino, kar jim je ostalo od farme, svojo delavno moč industrijskim kraljem na prodaj.
Tudi takozvani izobraženci: profesorji, učitelji, inženirji, stavbeniki. zdravniki, advokati itd. imajo hud boj za obstanek. Iz njih strokovnih listov se lahko prepričamo, da se med njimi vedno bolj množi število siromakov. O pisateljih, slikarjih in kiparjih lahko čitamo v dnevnikih, da umirajo v največji revščini. Le malokateri med njimi se vzlie svojemu talentu vstvairi take živi jenske razmere, da živi človeško in mu ni treba stradati.
Ali naj' take razmere odobravamo? Ali naj se strinjamo s tem, da marljivi duševni in ročni delavci žive v strašnih življenskih razmerah in umirajte prerano, kjer nimajo dosti sredstev za življenje, dasiravno so skladišča polna jestvin, obleke, čevljev, sploh vsiega, kar človek potrebuje za življenje? Ne, kaj takega ne more odobravati noben pošten človek. S takimi razmerami se strinjajo ljudje, ki imajo oderuško srce, ki najrajše žive od dela dru-ziih. In če je kdo še tako nasproten socialistom, se mora strinjati v tem s socialsti, ker hočejo odpraviti krivične razmere v človeški družbi.
Socialisti ne nasprotujejo temu, da bi ljudje ne dobili za svoje delo plačila. Zahteva socialistov je vprav nasprotna, ker zahtevajo, da naj vsakdo za svoje delo dobi tudi polno vrednost. Socialisti nasprotujejo, da bi zdravi ljudje, ki bi lahko opravljali duševno ali ročno delo, postopali ih nič delali in živeli o sadovih duševnega in ročnega dela tistih, ki delaj©. Taki ljudje, ki nič ne delajo, dobijo navadno večji delež od dela. manjšega pa dobe tsiti, ki proizvajajo vse, kar je na svetu potrebno za življenje. S tako krivično delitvijo se ne strinjajo le socialisti, temveč tudi vsak pošten in pameten človek, če tudi ni socialist. Ako socialisti nastopajiO proti temu, da bi bogati lenuhi živeli o sadovih dela tistih, ki delajo, se borijo za interese delavcev iu pravico.
Pogostokrat smo tudi slišali, da so socialisti nasprotniki imet-ka. To so nasprotniki socialistov večkrat povedali na shodih in tudi pisali v časnikih. Poleg so u-ganjali neslane šale, da ho v socialistični družbi n. pr. ©n jopič lastnina vseh. Danes ga bo oblekel Jakob, uro kasneje pa Karel, 'zvečer pa mogoče njegov sosed Miha. Človek, ki misli malo dlje, kakor sega njegov nos, razume takoj, da je tako podtikanje navadno obrekovanje, ker se te vrste splošen imetek v kulturni in civilizirani človeški družbi ne da uresničiti niti v norišnici. Pa tudi pravila higijieue govorijo proti takemu splošnemu imetku.
Marsikdo, ki ne pozna sociali-
stičnih naukov, bo mogoče rekel: “To je res, da socialisti ne morejo takega splošnega imetka zahtevati, ker je taka zahteva v prerti-slovlju z zdravo človeško pametjo.'1 Strinjam se z njimi, da branijo delavce pred izkoriščanjem in zahtevajo, da vsakdo za svoj proizvod dobi popolno vrednost. Ali kdo ve, če res niso sovražniki osebnega imetka in hočejo splošen imetek uvesti na drug način? vsakdo, ki si je s svojim težkim delom kaj pridobil, bi bil v nevarnosti, da mu socialisti vzame-jio* vse, ko bodo imeli moč, da lahko kaj takega izvrše. Mogoče so celo komunisti?
Pameten človek, ki je prišel do tega zaključka, bo skušal najpr-vo rešiti pravilno, kaj pomeni komunizem.
Ako opazujemo vse, kar se na svetu vrši, z jasnimi in odprtimi Očmi, tedaj opazimo, da imamo mnogo koristnih naprav, ki koristijo vsem. Slovenci, pa tudi drugi narodi v Ameriki, smo se združili v podpornih organizacijah, da pomagamloi drug druzemu v bolezni, nesreči in da skrbimo za vdovte in sirote. Mestna občina je zgradila n. pr. šolo, da dobivajo v nji lotroci vseh ne glede na narodnost, raso ali versko prepričanje šolski poduk. V navadnem življenju misli vsakdo sam zase. V takih slučajih, kot sta tu navedena, se združijo ljudje, da pospešujejo skupen namen. Jasno je, da ne more poedinec ustanoyi-ti podporne jednote ali zveze le zase, kakor tudi ne miore vsakdo za svojo deco zgraditi šole in najeti učitelja. Izkustva učijo ljudi, da so take skupne naprave koristne za vsie. Vsakdo, ki misli s svojimi možgani in ne najema drugih, da bi mislili zanj, se prepriča i-n spozna kmalu1, da enake skupne naprave najbolj varujejo njegove interese.
Kako občutno bi zadelo delavce vseh narodov v Ameriki, ako bi vse podporne organizacije prenehale s svojim delom, ki imajo namen, da mnogo ljudi podpira poedinca v bolezni ali nesreči, v slučaju njegove smrti pa obvaruje njegove dediče -—■ ženo, otroke, stariše — pred najhujšim? Kaj bi počeli danes ljudje, ako bi ne imeli skupnih šol, ki sol še v marsičem pomanjkljive, vendar pa vseeno koristne za človeštvo. Ravnotaiko je s cestami, ulicami, ki so javna last. Našteli bi lahko tisoč druzih reči, ki koristijo vsem. Ali zadostujejo naj imenovane skupne naprave. Vse take naprave so del socializma. Socializem ni nič druzega, kakor princip skupnih koristi.
(Dalje prihodnjič).
Varnost človeškega življenja.
Lahko je živeti tjavendan, če i-ma človek na svetu vsega dosti in mu ni treba skrbeti ne za sedanjost, ne za prihodnost. Ali v, tem srečnem položaju niiso vsi ljudje na svetu; ogromna večina ima za danes skrb, za jutri pa negotovost, in vsaka nepričakovana sapica lahko odnese njeno usodo bogvekam, v bedo. ali pa tudi v pogin. Pravica do življenja, o kateri so fantasti včasi govorili z navdušenimi besedami, je zelo1 prijazna, toda zelo prazna teorija. V praksi je te pravice deležen le tisti, ki ima dovolj moči, da, varuje in brani svoje življenje. Vse navajanje zakonov in podobnih reči je samo prazno govoričenje brez pomena.
Pravijo, da živimo v kulturnih razmerah, v civilizirani državi, v krščanski dražbi. Javno varnost imamo in vsakovrstne uredbe zanjo : Policijo, žandarmerijo, rešilne družbe, ječe in vilslice ; kolikor je mogoče, je torej zavarovano' človeško življenje. Cerkve pa i-majo nebesa in pekel za nagrado in za kazen, za vabo in strahovanje, ter uče: Ne ubijaj! V šoli dopovedujejo otroku že v nežni mla dosti, da je greh moriti. Kaj se more še zahtevati?
Res je, da imamo vse take in še druge institucije; če gre človek na potovanje, se mu ni treba ravno kakor V dobi roparskih vitezov bati, da bo kje v hosti ali za kakšnim vogalom napaden, o-plenjen in ubit. Tudi sicer je roparski romantiki že precej odkle-klenkalo; glasoviti razbojniški poglavarji žive večjidel le še v ničvrednih knjigah, s katerimi zastrupljajo špekulativni in brez-
vestni založniki nerazsodno, same senzacije željno ljndstvo. Kljub temu tudi varnostne priprave modeme države in sredstva verskih sekt niso tako idealna, da ne bi tu ali tam kakšno življenje izkrvavelo vsled vboda ali strela. Najvzornejša policija ne prepreči vsakega umora ali uboja; kakor kaže njujorški slučaj z Rosentha-lom, ga včasi celo sama organizira in izvrši.
Pa tudi dragih prilik je dovolj, da se lahko dvomi o idealnem varstvu človeškega življenja. Železniške nesreče, katerih posledice ¡so pogostoma pohabljenci in mrliči, niso zmirorn “nepredvidljivi slučaji”; marsikatera taka katastrofa bi se lahko preprečila, če bi bilo poskrbljeno za boljše signalne aparate, za dobro blokiranje, če bi imel čuvaj nekoliko krajšo službo iu strojevodja nekoliko več počitka, če bi bilo na visokih mestih malo manj, v nižji sužbi pa malo več osobja. Tudi statistika delavskih nezgod govori čuden jezik. Saj ni res, da bi morali plini v jamah pokopati toliko rudar jev, stroji po raznih tovarnah razmrcvariti toliko delavcev, kolikor jih pogine vsako leto. Kdor študira številke takih nezgod in njih posledice, se mora ironično nasmejati, če nam pripovedujejo, da živimo že toliko' in toliko desetletij v miru. Nekoliko miljonov delavcev stoji neprenehoma na bojišču, kjer ni nič manj mrtvih in ranjenih, kakor v krvavih bitkah. Razlika je 1© ta. da se na bojnem polju navadno ne more presoditi, odkod prifrči kroglja in kam zadene; v industrijskih in prometnih podjetjih, se pa navadno lahko ugane, kje tiči nevarnost in večinoma zna tehnika povedati, kako se da preprečiti.
Ali tehnika in izkušnja in v'sa znanost govori zaman, kjer vlada vsegamo g o čni	kapitalizem, ki
smatra svoje interese za najvišje na svetu, kapitalizem, ki ne more biti drugačen kakor brezobziren in okruten. Kakor mora rastlina izsesavati zemljo, po kateri se razvijajo njene korenine in zrak, po katerem se razpenjajo njene veje, da raste, cvete in obrodi sad, tako mora kapitalizem izkoriščati vse svoje področje. Kaj pomaga stenici očitati, da pije liri in kači, da pika? Kakršna je žival, taka je; in tudi s kapitalizmom ni drugače. On mora izkoriščati, kjer more in kakor more. Tn kdor misli kaj doseči, ako mu govori o človekoljubnosti, usmiljenju in ljubezni do bližnjega, je enak človeku, ki bi pridigal volkovom, da tudi ovce rade žive.
Kjer gospoduje kapitalizem — in to je danes takorekoč na vsej zemlji—ni vredno govoriti o varnosti človeškega življenja. Ni se treba niti sklicevati na take grozne katastrofe, kakršna je zadela na primer ladjo Titanie, o kateri se danes nedvomno lahko trdi, da jo je p.ivzročil kapitalizem s svojo nenasitnostjo, s svojo dobičkarsko malomarnostjo, z dokazano profitfirsko brezvestnostjo. Življenje je v kapitalistični dražbi sploh hazardna igra1: kdor si ga ohrani tako, kakor mu ga je narava namenila, lahko pravi, da je imel v tej igri veliko srečo.
Družabne uredbe obljubujejo človeku, da ne bo zaboden, zastrupljen, ustreljen, kolikor je pač mogoče preprečiti take neljube slučaje. Ali nož, pištola, cian-kali niso edini sovražniki življenja, do katerih je človeku dana oblast. Nič manjšega pomena niso gospodarske razmere; v njih se skriva dandanes najveeja nevarnost, one povzročajo največ u-morov. Človek, ki misli, da je zdrav in krepak in da je vsled tega varen svojega življenja, je zeli o površen. Njegovo lepo zdravje postane takoj zelo klavrno, če vzkrati svojemu želodcu, kar zahteva. Par dni stradanja zadostuje, da izgine vse zdravje in z zdravjem vred tudi življenje. Kratkotrajna lakota trpinči, dolgotrajna ubija.
Nikakor pa ni odvisno od človekove “svobodne” volje, če se bo nasitil, kadar je treba, ali če bo ostal 'lačen. Da priden človek lahko zmirorn toliko zasluži, kolikor potrebuje, je gorostasna laž. V prvi vrsti odločuje o tem — kapitalizem. Narava je dala človeku življenje in sposobnost zanje. Postavila ga je na zemljo, ki rodi vse, od česa človek živi. Dala mu je tudi moč, da pride posred; no ali neposredno lahko do vsega njenega bogastva, dala mu je
moč dela. Toda vse to bogastvo so zagradili ljudje, in vse ključe je vtaknil kapitalizem v žep.
Delo daje živež, obleko, stanovanje, razkošje, kulturo. In človek bi dejal, da vse to lahko doseže in uživa, če hoče delati. To pa ni res. V naših razmerah mo-ra potrkati pri1 kapitalistu in ga lepo prositi, če mu — dovoli delati. Ne delati zase, temveč zanj, za kapitalista! Le toliko, da bi mu kapitalist milostno prepustil majhen del tega, kar mu sam prinaša s svojim delom. Kapitalist pa mu lahko odgovori: Ne, ne dosolim ti delati ! In zoper'tako odrekanje dovoljenja ni nobenega ugovora, nobenega sredstva. Zakaj zemlja je kapitalistova, gozd j© kapitalistov, železnica je kapitalistova, rudnik je kapitalistov, tovarna je kapitalistova — vse je kapitalistovo. Kje naj delavec dela, če pravi kapitalist: Ne!?
In dalje vse po vrsti: Stroji, o-’ rodje, par, elektrika, voda — vse je kapitalistovo. S čem naj človek dela, če kapitalist ne dovoli?
In kapitalist lahko pravi: Ne! On si lahko izbira med tisočerimi rokami, ki se mu ponujajo. Lahko sprejme tega in lahko odkloni onega. Prvi, drugi, deseti, stoti kapitalist lahko odkloni onega in še katerega in še več njih. Kapitalizem lahko obsoja ljudi na stradanje, lahko jih obsoja na smrt. Taka je “varnost” človeškega življenja! Da take smrtne obsodbe niso samo izrodek domišljije, dokazuje statistika samomorov.
Ali če so bolj redki slučaji, ki poženejo človeka na ta način o*-čitno v smrt, jih je pa na tisoče manj očitnih. Kapitalizem je morilec v velikem. Če dovoli človeku, da sme delati zanj, sesa iz njega ne le ustvarjajočo, ampak tudi življenjsko silo. S prekomernim delom, z nezadostno plačo, kar pomeni nezadostno hrano, nezadosten povratek izgubljenih sil, nezadosten odpor zoper napade bolezni, nezadostno stanovanje, s trajnim oslabjevanjem krajša kapitalizem delavčevo življenje, spravlja ga prezgodaj v grob — mori in ubija. Dokazano je, da delavci ne dosežejo one povprečne starosti kakor kapitalisti; slabeč očetovo in materino telo pa ubija kapitalizem tudi zarod, kar najbolje izpričuje umrljivost dojenčkov in sploh otrok.
Navsezadnje pa so tudi žrtve, ki jih zahtevajo vojne, žrtve kapitalizma, zakaj vojne se vodijo zaradi kapitalizma in njihovih interesov. Takozvana smrt za domovino, je v resnici navadno smrt za kapitalizem.
Tudi s te strani si je treba o-gledati blaženo družbo, ki jo je baje sam Bog ustanovil tako, kakršna je. Tedaj mora človek spoznati, da je to najstrašnejša dražba, ki si jo je misliti. Uničenje kapitalizma je torej najvažnejša kulturna naloga človeštva in to nalogo mora izvršiti socializem.
Boj proti jetiki v Nemčiji.
V poslopju poslanske zbornice v Berlinu se je vršil sedemnajsti občni zbor nemškega centralnega odbora za boj proti jetiki. Zboru je predsedoval državni tajnik vnanjega državnega urada. dr. Delbriick. Poročilo odbora obsega 127 strani in im>a mnogo zanimivih podatkov. V spomladi 1913 je bilo v Nemčiji 147 zdravilišč za bolne na pljučih s 15.278 posteljami za Odrasle. Ta zdravilišča spremo na leto približno 61.000 bolnikov, ki ostajajo povprečna po tri mese-cie v 'zdravilišču. Za otroke, ki imajo izrazito pljučno jetiko, je 27 zdravilišč s 1200 posteljami. Za škrofulozne otroke in za otroke, ki jh ogroža jetika, je 103 zavodov •z 9157 posteljami. Za kostno jetiko in jetiko v členkih je 22 zdravilišč s 1828 posteljami, med temi 60 postelj za odrasle. Dalje je 114 gozdnih zavodov za okrepitev, od katerih je pa večji del otvorjenih le poleti ali pa samo čez dan. Nočni zavodi za okrepitev (night eamp) za osebe, ki morajo čez dan na delo, se širijo le počasi. V otroških zavodih za okrepitev je uveden tudi pouk, ponajveč v delovnih šolah. Gozdnih šol s popolnim poukom je sedemnajst, ena od teh, ki je last mesta Cnarlotten-burg, ima tudi višji pouk. 28 zavodov za ozdravitev sprejema jie-tične le v majhnem številu in sicer take. ki so manj ne varno bol-
ni. Na 42 opazovalnih postajah izbirajo bolnike za zdravilišča, za jetične, ki imajo že močno razvito bolezen, je pa 22 posebnih zavodov in oddelkov v bolnišnicah.
Ravno te naprave so zelo važne. Na zborovanju so s statističnimi podatki dokazali, da se nevarnost okuženja silo manjša, če preživi jetični zadnje dneve v bolnišnici; v zadnjem stadiju jetike je nevarnost okuženja največja že samoposebi in pa vsled tega, ker ni bolnik dostikrat; pri polni zavesti in ker izgublja samooblast.
Za jetične v zadnjem študiju, ki so doma, skrbi 1500 postaj v državi. Po vsej državi so uvedeni tudi potovalni muzanji za jetične, trajno se prirejajo kurzi in se razdeljujejo navodila.
Država izdaja na leto za boj proti jetiki stotisoč mark, od katerih dobi centralni odbor' šestde-settisoč. ;Z novim državnim zavarovalnim redom in zavarovanjem nastavijencev upajo doseči zopet napredek za omejitev jetike. Značilno* je, d'a je na tem ofi-cielnem zborovanju poročal neki hamburški zdravnik, da upada v Hamburgu umrljivost za jetiko in sicer prav močno zategadelj, ker se je izboljšal gospadarski položaj delavstva. Seveda Hamburg je trdnjava strokovnih organizacij, socialne demokracije’ in zadružništva !
Državni zbor j© sprejel resolucijo, da se poviša državni prispevek za boj proti jetiki za 50.000 mark, ki naj se porabijo predvsem za osebe srednjega stanu, ki niso zavarovane. Pruske državne železnice so izdale leta 1912 za oskrbo 630 jetičnih uradnikov in 990 delavcev približno 13.600 mark in za oskrbo 1128 bolnikov v dveh lastnih zdraviliščih 407.758 mark.
Boj proti jetiki vodijo največ deželni zavarovalni zavodi in bolniške blagajne, ki so tudi lastniki največ zavodov, ker vedo, da z oskrba jetičnih prihranijo na posmrtnini in bolniščini.
Draga mednarodna konferenca Za boj proti jetiki bo letos od 22. do 23. oktobra v Berlinu; obenem bodo zborovali tudi zdravniki šne-cialisti za jetiko in oskrbovalne postaje.
Glavni tajnik centralnega odbora profesor dr. Nietner je na zborovanju poročal da se je znižala umrljivost za jetiko na Pruskem od leta 1911 do leta 1912 od 61.219 oseb na 59.509.
Kako je pa pri nas v Ameriki? Zdbavišča za jetične :so večinoma privatna last. Države se prav malo brigajo, da bi s sistematičnim bojem proti jetiki skrčile število njenih žrtev, ki so zelo številne percentuelno med delavci.
—	Časi se spreminjajo in tako metoda tudi Hatfield, govamer v West Virginiji. Pred dobrim tednom se je obnašal še ošabno na, pram štrajkuijočim rudarjem. Ko je pa preiskovalni komitej socialistične stranke stopil pred vse-gamočnega in mu razohložil, kakšne razmere je našel v stavkovnem okraju, in zaeno predložil svoje~a6hteve, je “visokega” gospoda nakrat minila ošabnost. Obljubil je, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da odpravi ruske razmere v stavkovnem o-kraju.
Po konferenci so izpustili takoj iz ječe vse po nedolžnem zaprte socialiste in rudarje. Hatfield je obljubil, da bo takoj suspendiral obsedno stanje in vse storil, kar je v njegovi moči, da United Mine Workers (rudarska organizacija) organizira rudarje. Svoboda govora in zborovalna svoboda postaneta takoj zopet pravomoč-ni.
Zatrti socialistični časniki dobe odškodnino. Lista “Labor Argus” v Charlestonu in “Labor Star” v Huntingtonu pričneta zopet takoj izhajati.
—	Iz Kansas Cityja, Kans. poročajo, da so v državi Kansas koncem maja imeli pravo tropično vročino. Živo srebro v toplomeru je v nekaterih mestih splezalo nad sto stopinj. V Leavensworthu je kazal toplomer 107 stopinj, kar je gotovo nekaj izvanrednega za mesec maj.
—	Ko je senator Kern predlagal, da se naj uvede preiskava o razmerah v stavkovnem okraju v West Virginiji, sta temu oporekala oba senatorja iz omenjene države: demokrat Chilton in republikanec Goff. Zakaj ne? Saj oba zastopata eniinisti razred — kapitaliste.
Slovenska Narodna
Ue trnovi jena 9. aprila
1904
Podporna dednota
Inkorp. 17. junija 1907 T dri. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
[	UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, Ul. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, Ul. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, Ul. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, Ul. NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, Ul.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, Ul. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, Ul.
mo in je rekel: “Vem, da mi ponujaš z dobrim srcem, saj se pri nas vojakih z jednako radostjo daje in prejemlje; toda moji stariši, hvala Bogu, ne trpijo pomanjkanja ... Glej, tudi jaz nisem brez denarja, če bi jim hotel poslati, in tako rekši je obrnil žep svoje suknjiče, da se je izsula na mizo cela pest novcev. “V naši četi je šestdeset mož, ni res?” je vprašal na to.
odduška svoji nevolji s tem, da je s toporiščem svoje sulice odbijal nanesramnejiše, češ, da se preveč gnetejo ob vhodu.
(Dalje prihodnjič.)
Svarilo rojakom!
Slučaj je nanesel, da sem izvedel, da so nekateri brezvestni zemljiški agentje počakali moje ljudi “Res, nas je bilo šestdeset, todaI na tukajšnjih postajah in jih pe-jednajst jih je ostalo tam po va- tem peljali na . njihova zemljišča ših njivah v Limo-nti pri tistem po,d pretvezo, da so z menoj zdru-lepem podjetju; in tako, če raču- ženi itd. na kar so jim hoteli pod-nim prav, bi naš moralo' biti sedaj riniti njihovo zemlje, katere pa devetinštirideset”.	sploh niso marali ker kakor so mi
Lupo je povzdignil glavo, rado- pravili, da ni bila taka, kakor sem stni smehljaj je za hip razsvetlil jim jaz isto popisal, njegov obraz, ko je slišal to pro-1 Vsakega rojaka opozarjam, da slavijanje ^ hrabrosti ^ svojih ljub- ge varuje teh brezvestnih prežačiev ljenih vaščanov. “Mislim, je de- na postajah in da me naj vselej jal na to, “da kar vas je ostalo, ysa,j par dni pred njihovom odho-se ne bote sramovali izprazniti uom obvestijo kedaj odhajajoi in kozarec v spomin obsojenca.	s katerim vlakom, da jih pridem
Ne bo nas sram izpiti tudi L pravem času počakalti na pravoi dva,” je odgovoril Vinciguerra;, pitajo. Za slučaj pa da se na po-vendar jaz hočem obrniti^ svoj 1 staji ne bi srečala, potem pa me delež od teh denarjev v miloščino, naj vsak pokliče na telefon da se bo molilo za tvojo dušo.” (PRAKLIN 1800) in bo eden mo-Pa ne da bi maševali za me j ] jU(p prišel takoj ponje in se redovniki sv. Ambroža, je zopet I ¡.zka:zal z verodostojno listino, da poprijel Lupo; varuj se, ves,| j0 0(j mene poslan. Kdor se ne iz-
laliko naštejem v javnosti, niso nikoli videli zemlje, nikoli bili v tistem kraju, ne poznajo ne lastnika sploh jim niso tamošnje razmere popolnoma nič znane, a znajo pa tako lepo (?) popisati tisto zemljo, kraj, podnebje, premožnost in vljudnost lastnikov in take stvari, da jim mora vsak verjeti.
Naj še dalje omenim, da jaz nisem v nobeni zvezi z zemljiškimi agenti ki oglašujejo v slovenskih časopisih.
Adolf Mantel
c o GRIMMER LAND CO. .
Room 1007
133 Washington St. Chicago, 111.
KJE JE FRANC NEDELJA?
Pred 7. leti je bival nekje v Chicago, 111. Doma je iz Radeč pri Zidanem mestu na Dolenskem. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve zanj, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa 'sam javi, kot bivši prijatelj. Franc Lipo-glavek, doma iz Boštenja, sedaj naslov št. 20 — 36th Street, Milwaukee, Wis. (Advertisement.)
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grassi
ker nočem, da bi nrišlo kaj od teh lenobastih razkolnikov za menoj. O, skoraj bi bil pozabil nekaj. Jazf imam tudi nekega brata, s katerim pa se nisva nikoli prav dobro I razumevala. Vendar sedaj, v|
“Ni tako; dokler je govoril kot pobožen redovnik, sem ga poslušal; a potem mi je začel kvasiti o Bellebuonu in trmasto trditi, da je bilo moje dejanje umor; do-čim sem si jaz v svesti, da, če bi ne imel drugega greha ... Nu, po vedal sem mu jasno, da bi se prav nič ne pomišljal, tudi sedaj ravno tako storiti, če bi bil v takih razmerah, brez strahu, da bi s tem grešil. ’ ’
“Toda, tovariš, mari ni imel redovnik prav?”
“Imaš prazno glavo tudi ti; glej, hočem ti pojasniti s primero”.
“Le!”
“Denimo,” je dejal Lupo, “da "bi bil jaz prišel v Limonto jedno uro poprej, in da bi bil poslal tvojemu Belebuonu kako krivo naznanilo, ter tako privabil njega in vas vse v kako sotesko, kjer bi bil jaz s svojimi vrlimi vaščani planil na vas, in bi vas bili tam vse pomastili, ali bi imel potem^smrtni greh? ali bi se moral spovedati za to ?”
“Ne, ker tisto bi bila vojna zvijača? le z razločkom, da nisem ubil vseh, ampak jednega samega.”
“To vendar ni tako.”
“Prav tako je, in pa razloga, vsled katerega sera to storil, nič ne poštevaš? razloga, da sem ga ubil, ker na drug način nisem megel več braniti svojih ubogih vaščanov in župnika, katerega je hotel on v svojo zabavo mučiti in ubiti.
“Dragi moj, sedaj si pa debelo povedal, ker omenjaš razlog; m a. ri naj vojak stika po razlogih?”
“Vem že, a saj sem ti rekel, da ti hočem povedati primero, ker to ni blia prava in redna vojna, ampak je le četa tatinskih razbojnikov planila na nas. ’ ’
“Nič več naprej! ne boš obkla dal ljudi j s takimi priimki! ” ga je
kaže z mojim pooblastilom, tistega nisem jaz poslal in me ne za stopa. Tor a j pozor!
Tudi se je pripetilo da so nekateri zemljiški agentje najeli slo-I x	„ I venskega dopisovalca in potem
odgovoril uni krepko jo stiskaje, I sim 111 uu; ne srne tri popo noma! .^^ trdili, da so oni Slovenci in je takoj pristavil še: “Stiskami zanemari i, ze žara i ®ga ne> er ;rl l(ja imajo s rojaki za opraviti, a roko hrabrega vojaka in vrlega ga moja mati .jako ljubi. Tudi nje-' tovariša”. Na to se je obrnil v moram poslati kaj. Imam tu stran, da bi ne pustil videti, kako majhno srebrno razpelo, a to sem je bil ginjen; napolnil je zopet Prav za prav nameraval tebi dati kozarec, izpraznil ga in dvigajo jv ST>°min, in tako sedaj sam ne roko k ustom, kakor da bi se hotel vem • - -	.	.
obrisati brke, je zajedno poteg- “Brata imaš? je rekel Vmce-nil ž njo dvakrat ali trikrat tudi| guerra. “Torej narediva tako: gez 0gj	jaz sprejmem tvoje razpelo, a
Mej tem se je zaslišal v tihotni dam ^o svetinjo tukaj, da jo sobi tužni odmev zvona. Videti| pošlješ bratu , pri teh besedah!
KJE STA ALOJZ BACK in njegova zeha Marija, njegovo pravo ime je Ahačevič, po domače Jerkinov iz Podpeči pri Dobrem polju? Decembra meseca leta 1912 sta se nahajala v Globe, Arizona. Sedaj mi pa pošta vedno vrne pismo, ako pišem na stari naslov. Ako kedo rojakov ve za njiju naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se mi sama javita.
Angela Škoda,
894 — E. 137 th St.
Collinwood, O. (Advertisement.)
PRI ODHODU \,v staro domovino pozdravim vse prijatelje in sorodnike Ilerminie. Pa, posebno mojo sestro in njeniga soproga. — Pozdravim tudi vse brate društva “Prostomisleci”, štev. 87. S. N. P. J. in člane pevskega društva “Sokol”; slednjemu se še posebno zahvalim, ker so me posetili zadnji dan pred odhodom Njih bujni glasovi mi bodo ostali v sladkem spominu. Zatorej vam kličem: Živeli! (Advertisement)
Joseph Jesih.
ko je pa naš človek prišel v njihov urad, pa se je prepričal, da nima s Slovenci opraviti, ampak le s tujci, katerim pa je glavna stvar, da jim odrinejo kos zemlje. Smelo trdim, da tisti slovenski dopisovalci, katerih imena na zahtevo
VABILO NA VESELICO
— katero priredi —
Jugo-Slovanski Soc. Klub, št. 76.
DNE 15. JUNIJA NA PROSTEM PRI
sodr. K. Kotnik-u. Štap 126^, Notingham, O.
IJljudno vabimo vse Slovence in Hrvate iz Clevelanda, Collinwooda in okolice, da se vdeležijo v velikem številu.
VSTOPNINA JE PROSTA.
Za obilno vdeležbo najuldneje vabi ODBOR.
je bilo, kakor da se je Lupo za trenotek zgrozil nad tem. A zave del se je takoi in je rekel: “Kakor vidim, ostaja mi le malo časa več; poslušaj, Vinciguerra, še ne kaj ti moram reči; že sem mislil za to prositi spovednika, ker me je pa tako razjaril... In pa prav
si je odpel telovnik in mn jo jel kazal: “je neki košček iz stebra svetega Simona stilitskega; vzel sem jo z lastnimi rokami božjepot-niku, vračajočemu se iz svete de-1 žele, katerega sem neko noč o-plenil v Romagni.”
“Prav!” je rekel Lupo, “spnej-l
zaprav je bolje poveriti to prijate- mera- Torej mu jo poneseš in daš -	-	... -	- iv mojem imenu; tu imaš. Tako
rekoč je vzel z vratu srebrno raz-
Iju, kteri me že dolgo pozna in ve, da na vse zadnje smo vendarle vsi ljudje ... ker ..., če bi drugi vi deli, da vojak... bi utegnili mi šiiti, da se godi to iz strahu pred smrtjo ... Poslušaj torej, povem ti na kratko. Prvikrat, ko pojdeš
pelo in mu je podal, a na to je ginjen objel vojaka ter ga poljubil in tudi od njega prijel slovesni | poljub.
‘Sedaj pa, ko sem uredil vse na |
v Milan, poišči tam hišo grofa Del tem svetu, je še rekel Limontin,
Balzo v Breri del Buercio; ondi najdeš moje ljudi, mojega očeta, mojo mater —”. A ko je izgovarjal ta draga imena, je občutil tako srčno bol, da. se ni mogel premagovati; šel je torej dvakrat gori in doli po sobi, in potem, pribli-žavši se zopet k Vinciguerri, ga je prašal: “Ali mi storiš to?
“je čas, da bom mislil le na svojo dušo.” Šel je pred razpelo, ki jel viselo na steni, pokleknil in začel] moliti.
Da bi ga ne motil, je Vince-guerra stopil k vratom, kjer je pravil unim štirim vojakom, ki so bili na straži, vse obsojenčeve besede in jim kazal denar, ki ga je
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje in naj-===== bolj varno. =■■■-■■■■
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanljskih cenab. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 5K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako Izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, In pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. -:- -:-
Kašpar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111
zmisli na me.”
“Slišiš”, je rekel Vinciguerra. “jaz nisem premožen človek, vendar imam nekaj denaija, ki mi j-
zavrnil osorno Vinciguerra, jaz j ostal od moje plače. Glej”, in ti za se vem, da sem bil pač vedno |	dobro delo, če jih sprejmeš,
vojak, a nikoli še tat in razbojnik, - ker s feTn me )e nekoliko odtegneš
in če bi ti nebil sedaj v takem položaju ...”
Toda Lupo, nasmehnuvši se, je dejal: “Beži, beži! kmalu bi se (i sprejel z menoj? s človekom, kateri bo čez pol ure že na unem svetu? imel bi jo s pravim, z umi-
rajocim
i”
Te besede je izgovoril tako hladno, da je vojak osupnil. Zato je rekel z mehkejim glasom: * ‘ Razumem tudi jaz, da s teboj" ne gre... in pa sva bila vedno prijatelja, toda dobro veš, da nekaterih izrazov... ni mogoče kar tako požreti...”
“Ali ti nisem že prej rekel, da sem hotel povedati le primero?” “Nu, če je bila le primera, potem in se ti ne more vzeti za zlo. ’ ’ “Saj ostaneva prijatelja, ni res?” je. zopet poprijel Lupo, po dajaje mu roko.
“Gotovo, zvesta prijatelja,” je
Tako Bog mi daj dobro na tem bil prejel od njega, da bi ga raz-
svetu in mir na unem, kakor ti ob- delil med tovariše, ter sklenil re-___
ljubljam, da spolnim vsako tvojo koč: ‘Kar mene zadeva, sem mujl^ željo,” je odgovoril stražar.	povedal, da bo moj delež le za mo
Tedaj si je Lupo snel z vratu jUtve v prid njegovi duši. Jed srebrno verižico, in podajaje mu na^° tudi moj, tudi moj, budi jo, je dejal: “Reci jima, naj joI m°.i- so rekli vsi štirje^ vojaki, nosita v moj spomin.'Pa moji se- Na i-0 SIOt potihnili, pričakovaje stri porečeš, naj pogleda v skri- osodni trenotek, ko bi morali pe-njo, ki je v sobi poleg sokolske ti »ti k vislicam ubogega nesrečne kletke; tam najde leseno škatlji- za- Vsem se je zdelo nevredno, da co in v njej zlati prstan, ostanek ima umreti na tak način mlad, toskanskega plena. Hranil sem hraber in lep^ vojak, k^koršen je ga za njo, da bi ga ji dal, kadar M^l Lupo. In če so potem med sebi se porpčila — naj ga ima, da se ^oj še kako besedo rekli, so govorili le bolj potihoma. To je bil res le malenkosten obzir, ki je bil pa vendar pomenljiv pri tako surovih ljudeh, vajenih le trpeti in [ pa druge trpinčiti.
Na dvorišču samostanske palače in pod oboki ukolo dvorišča., od koder se je prihajalo v sobo, I kjer so stražili Lupa, se je trlo | njemu|vse poluo- radovednežev, pohaja-čev in lenuhov, kateri — kakor I se to godi vedno in povsod — so Prosim te, stori mi to dobro-|se * divjim veseljem shajali gle-to, sprejmi! Prisezam ti, da mi jel da t^ usmrčen j e človeka, kakor jia ljubše sedaj iz ljubezni do tebe I k* šli h kaki zabavi. V človeški oddati to malo svotico, nego če narayi .ie Pač ueko skrivno nag- j bi bil res dobil delež plena, ki nami n.jenje, katerega se skoro ne žaga je obetal v Limonti tisti tvoj vedamo: mika nas gledati svoje-1 ... tisti mož. Tudi jaz sem imel ga bližnjega, ko je v najhujših in nekdaj kmalu, kmalu iti tja, odi uajbridkejših težavah, ^ menda, koder se ne vračamo več, in vem, zat°, da bi pri taki priliki občutili kako se v takih trenotkih omili- monče utiise strahu in usmiljenja, jo svoji ljudje, zlasti oče in ma-jda bi spoznavali svojo naravo v | ti, in kako se tedaj objokujejo ža-l drugih, da bi razmotrivali skriv-losti, ki jih vsak ta več, uni manj, nos^ življenja in smrti, prizadel svojim starišem, ter sel Pretekel je bil že čas, ko bi biliI spominjam, kako težko mi je bi-1 morali peljati obsojenca k visli-1
ætfMbfiffiaafiæææifMæææææifiaKfi ææææææææywtfafiffiætfafaaRRfi
u¡ __ y;
I Prekinjeno delo.
pijančevanju; ponesem jih jaz tvojemu očetu; on iih morda potrebuje ; vsekako bojo bolj koristili nego meni.”
“Ne, ne, lepa hvala.”
- elixir'
bitter-wine
Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi učinokovalo na nas, da bi bili zdravi in močni. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa.
Pa tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je, da človek postane zaprt. V takih slučajih, ko so oboleli prebavni organi, je najboljše sredstvo
To vino Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo.
USTVARI DOBER TEK,
POSPEŠI IZLOČITVE IN	t
OLAJŠA ZAPRTNIOO,
NOTRANJE BOLESTI IN KRČE,
GLAVOBOL, ZLATENICO,
KOLCANJE IN BLJUVANJE.
Vspesno je pri vseh takih boleznih, pri kojih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, zaprtnico in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri nerednem perilu, povzročenih po kronični zaprtnici.
V LEKARNAH
JOS. TRINER,
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, III.
lo pri srcu, ker nisem mogel nič cam, in druhal je začenjala godr-, ^ dobiti pri sebi, da bi jim bil poslal njati zaradi te zamude. Ta hudob- -H
v spomin.”	na nestrpnost je pekla nemalo j S _____________________________________________________________________________________________
Lupo mu je položil roko na ra-l vinciguerro; jel je torej dajatiI	IJilJlSlilJillilJTLfilJilJiLniJllJilJilJSSJrSSJilfBfilJiEfi

§ 305 v Novem mestu.
Po tetm. nasliotvom je tpripiesla “Zarja” v Ljubljani daljše poročilo o “kralsnih” avstrijskih razmerah, vsi e d katerih človek, kaj lahko radi par nepremišljenih besed, postane veleizdajalec. Poročilo je zelo podučno za ameriške Slovence, ki hodijo na obisk v domovino in so navajeni govoriti svobodno tudi vspričo policajev. Iz njega razvidimo, da radi par besed proglas© človeka za hudodelca in se držav, oblast trudi na vso moč, da bi ga spravila za jetniško Omrežje. Poročilo se glasi:
Dr. Dimnik advokat v Krškem, je prišel dne 27. januarja 1913 pozno v svoje stanovanje, katero je imel v gostilni. V tisti gostilni je bilo veliko enoletnih prostovoljcev artiljerijske šole v Gradcu, ki so prišli v Krško na vaje. Ni mogel spati in podal sei je v gostilniško sobo, v kateri je bilo dosti enoletnih prostovljcev. Prostovoljci so bili Židane volje — in ko je godec na harmoniko, katerega je krčmarica poklicati dala, zaigral pesem: Lepa naša domovina, so mu vrgli prostovoljci dva polna kozarca v prša, mož je bežal in prosil mestnega redarja, da ga spremlja. — Neki prostovoljec, italijanske narodnosti, se je izrazil, da so Slovenci bagaža. Dr. Dimniku to ni bilo nrav in je prostovoljcu dr. Riba dejal, da taki ljudje ne bodo v stanu Slovencev braniti, niso naše krvi, ne bodo naših interesov branili, ker ne razumejo razmer; dejal je: Boste že še videli kam pride, vsi se boste še učili slovanskega jezika. Mi Srbi, Slovaki, Slovenci smo ena misel in eno srce. Doktor Riiha je poklical dr. Komoranza — ta dva oba sta praktikanta pri namestništvu v Gradcu — in dr. Riha, tajnik štajerskega ‘Volksrata’, je povedal po zmislu. ne dobesedno, kar je govoril dr. Dimnik. Nekateri prostovoljci so tisti večer v kavarni v Krškem razbili nekaj šip in stolov. Dr. Riba je tako nastopal, da izvabi iz dr. Dimnika in da bi ga mogel ovaditi. Ovadil ga je pri zbornem poveljstvu zaradi navedenih besedi, to je napravilo ovadbo pri drž. nravdništvu v Novem mestu. Uvedla se je preiskava zaradi prestopka 8 305 kaz. zak. V preiskavi je dr. Riha več pravil, kakor zbornemu poveljstvu v Gradcu, nekaj se je dostavilo po priči dr. Komloranz in govorilo se je preiskavi tudi, da je dr. Dimnik rekel: da prostovoljci niso v stanu, nas1 Slovence braniti proti Srbom in da bodo Slovenci že vedeli, kaj bodo imeli storiti. Nato je državno pravdništvo obtožilo dr. Dimnika zaradi pregreška § 305 k. z. to je, ‘ da je odobraval me-postavna in nenravna dejstva”. Tako se glasi del besedila tega paragrafa. Obravnava na to obtožbo je bila dne 9. t. m. pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Obtožbo je zastopal drž, pravdniika namestnik dr. Hottschevar pl. Kondehain, dr. Dimnika m zagovarjal dr. Slane. Bilo je dosti prič zaslišanih, sodišče je dr. Dimnika oprostilo obtožbe.
Pišemo Vam to, ker je ta obravnava razodela, kako grozno so naši ponemeenoi, naši Nemci, ko prihajajo v naše kraje, nestrpni proti Slovencem. Bivši nemški nacionalni burši, ki imajo zmerom v ustih svoj “kOment”, ne poznajo proti akademiku slovanske narodnosti akademičnega reda (komen-ta), da eden drugega ne ovaja zaradi kakega krega, nesporaizum-ljenja v krčmi. Glavni priči dr. Riha in dr. Komoranza sta na obravnavi umaknila trditev, da je doktor Dimnik rekel, da prostovoljci niso v stanu nhs Slovencev hraniti proti Srbom in vse se je na glaVni obravnavi reduciralo na navaden narodnostni prepir, v katerem je dr. Dimnik zatrjeval svoje slovensko stališče in je vse navdajal sveti Duh močnih krških vin. Objektivno ni bila podana dejstvema podlaga >za pre-grešek § 305 k. z., katero določilo se da znano raztegniti, kakor se hoče, kar sam justični minister u-videva; — pričam dr. Rihi, ki je iskal materijal za kako veieizdaj-no pravdo proti dr. Dimniku, in dr. Komaranzu se ni moglo verjeti, ker nista gotovo vedela, kaj je govoril dr. Dimnik, po izpovedbi dr. Komoranza pa so bili tudi enoletni prostovoljci korajžni, “an-gehieitert”, nekateri so tudi v kavami razbijali stole in okna — in taiko jo izšla proti ‘dr. Dimniku o-prosrtilna razsodba. Državni prav-
rln.ik je seveda oglasil proti njej ničnostno pritožbo in jo bo gotovo izpeljal. Gre mu za izrek ka-sacijskega sodišča na Dudaju, da se Slovenci nei smejo zavedati, da so Jugoslovani.
V Avstriji je le socialno demokratični Nemec avstrijskim slovanskim sodržavljanom pravičen dragi pa vsi brez izjeme ne poznajo drazega, nego nestrpno gonjo. Vse drago postavljajo v kot, da zamorejo to neumnost uganjati. Vsled narodnostnih prepirov v Avstriji traijo kulturni, gospodarski razvoji. Naši avstrijski kmeti bežijo iz države v ameriške kraje, naša industrija, ki nima dosti trga proti izhodu, jugu, ne more prav naprej, v Nemčijo prodajamo Avstrijci žito in klavno živino, da dobimo denar za plačilo davkov in druzih potreb, za nas pa ostaja teh potrebnih živil malo; naše avstrijsko gospodarstvo ne uspeva, zemljišča so padla v vrednosti, pod velikanskimi davki jiei-čimo vsi in vendar so nemški nacional ei še tako neumni, da zaradi par vasi, ki jih pridobijo na Slovenskem za nemštvo, hujskajo svoje vlade na Jugoslovane in Cehe. Njihovi ljudje vladajo in uživajo dobro plačane državne službe, ali nemški delavec, rokodelec, trgovec, kmet ravno tako1 težavno gospodarijo-, kakor Slovani.
Naravnost zoremei so prikazni, kakor jo je obelodanila Dimniko-va pravda. Mladi, z nemško nacionalnim duhom prepojeni ljudje, prihajajo v kaik slovenski kraj in kar le je mečejo oko-lo z ‘windische Baga-ge” in skušajo spraviti Slovenca v nesrečo po kaki kazenski pravdi. In državna pravdništva so jim poslužna. Morajo- obtoževati vsaj po- § 305 k. z., ako že ni zaradi kaj večjega, ker odvisna so od višjih Slovencem neipri-jaznih instanc in je tuintam tudi kak člen državnega pravdništva sam mnenja, da j-e Slipvence iztrebiti. Zdaj, ko se je naša vlada v balkanskih vprašanjih res neusmiljeno blamirala, zdaj — cigan Slovenec, Hrvat na klo-p! Trašati- morajo na Dunaju, vpiti, da gori vsa država vsled veleizdaj južnih in -dragih Slovanov.
No-ben večji talent se ne prikaže v naši Avstriji, kateremu bi se smilila ta država, ki ima vse pogoje dobrega gospodarstva, pridobitve dobrega izhajanja vseh državljanov, in ki bi Izpeljal državno vladanje vsaj po švicarskem vzorcu na -dragi tir. Duhoven, u-radnik, voj-ak so v pomoč nemško nacionalnim, madjarsko oligarhičnim strieimljenjem in tedaj se tudi v justici dogajajo slovanskim narodom stvari, ki spadajo v našem času v norišnico. Le dobro, da se je ojačila socialna demo-kraeija vsaj v nekaterih krajih, ta je zdaj u-praviteljica v tej naši avstrijski bolnišnici, ta še ljudi kliče gospodarska tla, jim bistri glave, ki že dragega ne pojmujejo kakor: Sü-dmark, Ostmark, dražba Cirila in Metoda itd.
Tako, kakor proti nam Slovanom, se je delalo proti Italijonam v severni Italiji po naši nemško-naeionalni birokraciji, ko nam jie dala avstrijskim neumnežem sreča bogate kraje gorenje Italije; vse so ti ljudje storili, da so Italijane sili-li do najljute-jšega sovraštva, zaničevanja AstrijceV. Izjemno stanje in paragrafi o veleizdaji ali vsaj paragrafi 303, 305 kaz. zak. in drage določbe nad sto let starega kazenskega zakona, ki so- -bile ustvarjene za tlakarje, “podložnik©” in ki so tem segali do živega, te imajo za južne Slovane. Dalmatinskih Hrvatov in Slovencev je -državi treba, ker brez morja država ne more živeti. Kaj še, cigan na kl-o-p, ker drazega ni tepsti — tepsti s-e pa mora — ke-r se Cehi ne dajo več. Cehi so močni postali -sredi avstrijskih vlad in izjemnega stanja, ki j-e bilo na češkem skoraj permanentno, in vladni Nemci izgubijo- takoj korajžo-, ko se jim pokažejo zobje. Le ta južnoslovanska reva si ne more pomagati, kmet beži v Ameriko drage pa mo-jstraj-e duhoven, vladni komisar in -državni nrav dni ki.
Bo lle edina naša rešitev, ako se opdstopimo vsi -zboljšanja našega gospodarstva, vse -drago ne po-menj-a nič, dokler nismo jaki v gospodarstvu.
— Štirinajstletni deček Herman Ooppes, ki je na Sleepovi farmi v bližini Elgina, HI. umoril farma-rico in njena dva otroka, je bil obsojen v dosmrtno ječo.
Vizija.
Moj dnh je odplul v sinje višave. Od tam je zrl na zemljo, ki jo je ravnokar zapustil.
Grozen prizor!
Na prostranih poljih reke krvi, kupi mrličev, polomljeno orožje, požgane vasi in sela. Tisoče sestradanih žena in otrok tava o-krog brez zavetja kakor divja zver, ki se skriva pred lovci.
Hoteč obrniti pogled od te grozne slike, je zazrlo oko na -dragi strani novo grozno klanje . . .
Kako poživinjem je človeški rod! Divja zver kolje- živali le kolikor jih rabi za svojo prehrano. Malenkosti ljudje pa koljejo drag drugega iz same požrešnosti -Človek je hujši od zverine!------
Drag prizor!
Od bojnih poljan mi je splaval pogled nad velika poslopja z visokimi dimniki. Nekaterim se vidi, da je ugasil -o-genj, ki jih je hranil z dimom. Tisoče in tisoče marljivih rok počiva, ker so v to prisiljene. Trama bednih in glad-nih množic pohaja okrog in ne more najti dela in kruha.---------
V	podstrešni sobici, ki ¿e ob enem tudi kuhinja, leži v kotu- na trdni slami bleda žena z upadlimi lici, otroci okoli nje pa milo prosijo za grižljej kruha, bolj nego vse telesne muke in bolečine muči bolno mater jadikovanje gladnih otrok. Reva s-i nima več kaj pri-trgati od svojih ust, da hi dala otrokom.
V	drugem kotu pa čepi na starem zaboju shujšan mož, ki si v v obupu ruje lase, ker ne more svojcem dati niti grižljeja kruha. Njegovo moč in življensko silo je zlomila kruta usoda. Upognilo ga je trpljenje in borba za vsakdanji kruh, ki ga sedaj ne more več služiti.
Od siromašnega doma mi je pogled splaval dragam.
Tam le iz onih visokih dimnikov se vali gost dim! Znamenje, da delo ne počiva.
Kakor da bi bil silni vihar odnesel strehe obširnih poslopij, se razgrinja pred očmi živahen prizor! —
Urno se vrti kolesje, stroji ropotajo in ogenj žari daleč' v nočno tmino. Razbeljena kovina se preteka po žlebih in jemlje vid očem. Tam ob strani pa nastajajo težke cevi z groznimi, temnimi žreli!---------
To je tovarna za morilno orožje. Nje izdelki bodo že jutri šli na bojno polje in morili nove mase ljudi! —- — Grozna slika! —
Obstal je moj pogled nekoliko nad velikim mestom.
Že je polnoč. Ulice in trgi so le še malo obljudeni in večina hiš je zagrnjena v temo. Le tu pa tam se še svetli kako okno.
Za ogromnimi mizami, obloženimi s papirjem čepe nočne postave liki pošastim in marljivo pišejo . .„ Sužnji so!
V	ogromni palači na trgu pa
sede za zeleno mizo plesati gospodje. Kaj neki delajo še tako pozno v noč?-------------
Prizor mi je postal jasen. Gospodje s častitljivimi plešami, ki sede ob zeleni mizi, kujejo usodo ljudstev! — — —• — —--------------
Krvavi hrum se ponavlja! Na bojnih poljih tečejo nove reke krvi in novi mrliči pokrivajo prej cvetoče poljane! Grozna pošast požira nove žrtve!----------------
A kaj je to?-------Bojni hrum
je potihnil in pošast se plaho skriva! ... .
Na vzhodu se rodi nov dan. Jutranja zora že naznanja prihod žarnega solnca in temni oblaki, 'ki so prej krili nebo, se -umikajo in razpršujejo . . .
Na vzhodu vstaja mogočen šum!
Pogled mi splava tje in kaj: vidi? -----
Od vzhoda sem stopa z mogočnim korakom orjak in naznanja novo dobo. Iz strahu pred njegovo močjo zbeže temne pošasti in se skrivajo!
Velikan prekorači bojno polje, motreč ga s pogledom, polnim pomilovanja za padle žrtve.
Ali to mu ne skali pogleda! Z jasnim obličjem stopi pred množice človeštva in jim prinaša
veselo -oznanilo---------vstanite
bratje in bodite svobodni!
F. Skobi.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2691 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Prodajam
Concord vino sodček od	-- $20.
Catabio “	“ “	- $30.
Tropinovo žganje, galona. . . $2.50
Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je naročati blago sedaj, dokler so cene še zmerno nizke. Z velespoštovanjem
A. W. EMERICH,
vinska trgovina in distilacija žganja,
vogal Holmes & St. Glair Ave., Cleveland. 0,
Austro-Američana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef I. in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Dražbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef I., Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania, Polonia, Canada. Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaijna pojasnila se o-bmi na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2 Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed državah in Kanadi.
linijske smodke najfinejže ka-kovostl z znakom S. K. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od strženo vsote gre v rezervni fond S. N. P. J.! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali BOO po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 St. Glair Ave., N. E. Cleveland, 0.
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND, OHIO
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morja!
Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsaki četrtek ob 10 uri zjutraj iz pristanišča.
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, -drugi in tretji razred moderni no-vi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROOHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE
MAURICE W. KOZMCNSKI
Glavni zapadni zastopnik
139 N. Dearborn St., Chicago, El.
POZOR! ROJAKI! POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč m okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so:
Pozor!
Kranjski Brinjevec,
Slivovic,
Tropinovec,
High Lile Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, ILL.
Gostilničarji! Pozor!
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, TT.T.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSK ODVETNIK,
(ADVOKAT)--	-----
DR. PERO PERIČ
Office Room 1503-4 City Hall Sqare BTd’g 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraš a pri Mr. Martinu Potokarju. -:-Pišite v slovenskem jeziku.
H
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago,
Največ ja slovanska tvsrnica aa STAVB, K BO ALIJE, ENAKE, KAPE,
PB6ATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate anake aa vsa sleven-aka, krvateka, čeaka, elevažka in srb-aka društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki esnik ki je tiskan v vseh slovanskih jeaikih in kateremu so priložena zahvalna pisma ed poznanih društev.
Imetnik je rodem Ceh, piše slovenski	HTliTriddi dlTsC
in hrvatsU in je član S. N. P. J., odkar ■e je ustanovila.	'JrikldS
umetne noge m ro*e iz Kavcusa, nrDT-
ce, podpornice za izvene-
^ itupujie pri nas nepodporni. .............................
ne noge. Opravo za mrtvoudne ljudi, najnovejše podpornice za ravno K >• dilce. Pasove za kilo, Zivotne obramnice, elastične nogavice in vse t \ ortopedične potrebščine, bolniško orodje in operaciske potrebščine. ^ Popravljamo vse v to stroko potrebne stvari. Za dame postrežba dam:
American A.rtificlal Limb Co.
1623 Blue Island Avenue, •:> Chicago, Illinois.
Tel. Canal 3879.	Odprto od 8. zjut. do 8. zvečer.	Pišite po cenik!
Najbolši izdelek iz Pacifika.
Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo.
1621-1623
Telefon Canal
INKORPORARINI V CHICAGI, ILL.
W. 12th Street, Chicago, 111.
slovenskem.
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.	>J. F. ROUŠAR, ravnatelj.
IMENIK
krajevni* društev S. N. P. J.
štev. 1.—Slavija,	Chicago,	111.—
Pred.: Felix Kramaršič, 1936 S. Center Ave.—Taj.: Jos. Versčaj, 1504 S. 57. Court, Cicero, III.—Blag.: Louis Skubic, 2727 So. 42nd Ct.—Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev 2.—Triglav, La Salle, 111.— Pred.: Frank Lepich, 1155 — 3 rd St. —Taj.: L. Zevnik, Neustadt Store.— Blag.: J. Vogrič, 444 — 6th St.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 3.—Adrija, Johnstown, Pa.— Pred.: Ig. Pečkaj, 52*) Broad St.—Taj.: J. Hribar, 509 Broad St., Johnstown, Pa.—Blag.: Mike Pečjak, 524 Broad St., Johnstown Pa.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 4.—Bratstvo, Neff. Ohio.—
Pred.: Martin Pirc, box 172.—Taj.: Jos. Dernač, box 26, Neffs, Ohio. —- Blag.: Karl Dernač, box 26, Neffs, Ohio. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 5.—Naprej, Cleveland, Ohio.— Pred.: Aug. Kužnik, 8323 Connecticut Ave.—Taj.: Anton Peterlin, 1143 E. 63rd St.—Blag.: Jos. Birk, 6029 Glass Ave.
štev. 6.—Bratstvo, Morgan, Pa.— Pred.: J. Debelak.—Taj.: J. Pleteršek, box 27.—Blag.: F. Miklavčič, B. F. D. 3, box 43, McDonald, Pa.
štev. 7.—Bratoljub, Claridge, Pa.— Pred.: Lovrenc Sturm, box 434.—Taj.: J. Mlakar, box 68.—Blag.: Val. Bed-nak, box 462.—‘Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 8.—Delavec, So. Chicago, 111.—
Pred.: Ant. Brence, 9652 Ewing Ave.— Taj.: Jos. Červan, 9652 Avenue “N”. —Blag.: Matt. Stanovnik, 9503 Ewing Ave.
štev. 9.—Bratstvo Naprej, Tale, Kans.—Fred.: Ivan Sajovec, box 73.— Taj.: J. Jenčič, box 38.—Blag.: Ant. Bupar, box 32.—Vsi v Yale, Kans.
štev. 10.—Trdnjava, Rock Spring, Wyo.—-Pred.: F. S. Tauehar, 440 — 7th St.—Taj.: Jos. Pishler, 308 — 6th St.— Blag.: Val. Stalick, 302 Pilot Butte av. —Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 11.—Sokol, Roslyn, Wash.-— Pred.: Roman Grškovič, box 903.—Taj.: Matt Kučan, box 906.—Blag.: J. Sepič, box 77.—Vsi v Roslyn, Wash.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 12.—Edinost, Murray, Utah.— Pred.: Ed. Hoffman, 14 State St.—Taj.: Jos. Šobar, E. F. D. 7, box 2.—Blag.: J. Sablich, box 464.—.Seje vsaki drugi ponedeljek v mesecu.
štev. 13.—Edinost, Wheeling Creek, O.—Pred.: Budolf Tomažič, B. 1, box 36, Bellaire, O.—Taj.: Ant. Zagorc, box 689, Bridgeport, O.—Blag.: Fr. Kain, box 540, Bridgeport, O.—Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
štev. 14.—Sloga, Waukegan, HI.— 1’red.: Fr. Brence, 609 Market St.— Taj.: Jac. Podboj, 618—-9th St.—Blag.: J. Gantar, box 286, North Chicago, 111.
štev. 16.—Sloga, Milwaukee, Wis.— Pred.: Fr. Limoni, 377 Virginia St.— Taj.: Fr. Perko, 525 National Ave.— Blag.: Louis Bewitz, 198 — 1st Ave.— Vsi v Milwaukee, Wis.
štev. 17.—Bled, So. Lorain, Ohio.— Pred.: Ant. Ule, 1755 E. 33rd St.—Taj.: Fr. Dugar, 1641 E. 29th St.—‘Blag.: Fr. Krištof, 1605 E. 29th St.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 19.—Orel, W. Mineral, Kans.— Pred. Frank Košič, East iMneral, Kans. Taj. Mihael Machek, box 484, Stone City, Kans. Blag. Ignac Černe, box 520, Stone City, Kans.
štev. 20.—Sokol, Ely, Minn.—Pred.: John Seliškar. — Taj.: Fr. Jenko, box 48.—Blag.: J. Omers, box 433.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 21.—Orel, Pueblo, Colo.—Pred.: Charles Pogorelec, 508 Moffat St.— Taj.: Louis Koročec, box 1012 Sta. A.— Blag.: Jac. Heningsman, 1230 Berwind Ave.—Seje vsakega 1. dne v mesecu.
štev. 22.—Danica, Trimountain, Mich.—Pred.:	Paul Ozenich.—Taj.:
Matt. D. Likovič, c. o. Baltic Store, Baltic, Mich.—Blag.: Alois Dolar, box 314.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 23.—Edinost, Darragh, Pa.—
Pred.: Ant. Besnik, box 78, Madison, Pa.—Taj.: Lud. Prašenkar, box 48, Madison, Pa.—Blag.: Matt Kitz, box 96. Darragh, Pa.
štev. 24.—šmarnica, Jenny Lind,
Ark.—Pred.: Fr. Štucin, box 226.— Taj.: Fr. Grilc, box 37.—Blag.: Fr. Klinc, box 207.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 26,—Bratje Svobode, Cumberland, Wyo.—Pred.: Ant. Shiffrar, box 64.—Taj.: J. Baspet, box 237.—Blag.: Ig. Bozovičar, box 47.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 27.—Celje, Frontenac, Kans.— Pred.: Jos. Gortz.—Taj.: J. Kerne, box 147.—Blag.: And. Uršič.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 28.—Novi Dom, Greenland, Mich.—Pred.: Mihael Barič, Lake Mine, Mich.—Taj.: Jos. Mihelič, box 83.—Blag.: Peter Geshel.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 29.—Domovina, Thomas, W. Va. —Pred.: Fr. Bartol, box 274. — Taj.: Frank Fortuna, box 506. — Blag.: Fr. Knavs, box 274. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 30.—Popotnik, Weir, Kans.—
Pred.: Ant. Indihar, box 204, Chicopee, Elans.—Taj.: A. Potisek, box 181, Weir City, Kans.—Blag.: T. Mravlja, box 221, Weir City, Kans.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 31.—Slovenski Dom, Sharon, Pa.—Pred.:	Fr. Vodenichar, 112 N.
Water St.—Taj.: Fr. Stoniša, B. F. D. 57, box 66.—Blag.: Jac. Peršin, box 666, Farrell, Pa.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 32.—Sava, Winterquarters, Utah. — Pred.: John Lipič, box 31. — Taj.:	Fr. Markošek, b. (za expresne
posiljatve B. B. Scofield, Utah). — Blag.: J. Besnik, box 51.
štev. 33.—Naš Dom, Ambridge, Pa.— Pred.: Fred. Ogulin, box 141.—Taj.: Valentin Bepovš, box 591.—Blag.: Fr. Jakše, box 591.—Vsi v Ambridge, Pa.— Seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
štev. 34.—France Prešeren, Indianapolis, Ind.—Pred.: Matt. Turk, 743 Tri-mant St.—Taj.: Ant. Badkovič, 742 Holmes Ave.—Blag.: Jacob Ulman, 726 Holmes Ave.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 35.—Zvestoba, Chicopee, Kans.
—Pred.: Jos. Lesjak. — Taj.:	Louis
Aidich, box 131, Ghicopee, Kans. — Blag.: Steve Eajner, E. B. 2, Pittsburg, Kans.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 36.—Zveza,	Willock, Pa.—
Pred.: Jos. Zaje, box 155.—Taj.: L. Dolenec, box 253.—Blag.: Fr. Sedej.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 37.—Proletarec, Lowellville, O.
—Pred.: And. Dobrick, B. F. D. 1, box 132, Poland, Ohio.—Taj.: Lov. Tomažič, B. F. D. 1, box 132, Poland, Ohio.— Blag.: J. Bibič, box 315.
štev. 38.—Ilirija, Kenosha, Wis.— Pred.: J. Presterl, 18 Howland Ave.— Taj.: Fr. žerovec, 257 Biče Ave.—Blag. Mary Šušteršič, 178 Lyman ave.
štev. 39.—Narodni Vitezi, Chicage, 111.—Pred. : J. Pršelič, 2225 S. Wood St.—Taj.: J. Hodschar, 1726 S. Centre Av.—Blag.: Fil. Kaplja, 1650 S. Throop St.—Bedne seje vsako prvo soboto v mesecu.
štev. 40.—Zvon, Durango, Colo.—
Pred.: Frank Košir, box 427. — Taj.: Ant. Borovatz, box 521.—Blag.: Martin Verče, box 427.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev 41.—Slovenija, Irwin, Pa.—
Pred.: Fr. Suša, E. F. D. No. 2, box 138. —Taj.: Jernej Bohinc, B. F. D. No. 2, box 107.—Blag.: Ant. Božina, B. F. D. 2, box 162.—Seje vsako drugo "nedeljo v mesecu.
štev. 42.—Večernica, Aldridge, Mont.
Pred.: J. Petek, box 144, Electric, Mont. — Taj. Jos. Kočevar, box 144, Electric, Mont.—Blag.: Andrej Pelban, Electric, Mont.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 43.—Aurora, Aurora, Minn.—
Pred.: Vinc. Mikulič, box 21.—Taj.: J. Žumer, box 13.—Blag.: Mike Zakotnik, box 183.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 44.—Danica, Conemaugh, Pa.—
Pred.: Fr. Šega, L. Box 238.—Taj.: Andy Vidrih, box 523.—Blag.:	Jos.
Lovko, box 514.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 46.—Gorenjec, Oregon City,
Ore.—Pred.: Jos. Zolar, box 176.—Taj.: Matt Skoff, box 307.—Blag.: Jos. Frošt, box 344.
štev. 47.—Illinois, Springfield, 111.—
Pred.: Fr. Bregar, 1629 N. 10th St,— Taj.: J. Podlesnik, 1826 S. 17th St.— Blag.: Fr. Golob, 1818 Middlie St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 48.—Triglav, Barberton, O.— Pred.: Martin Železnikar, 436 Bolivar Boad.—Taj.: Fr. Tonija, 423 W. Hopo-gan Ave.—Blag.: J. Balant, 311 S. 14th St.—Vsi v Barberton, O.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 49.—Ljubljana, Girard, O.— Pred.: J. Anžiček, box 510.—Taj.: Jernej Cerne, box 297.—Blag.: Alojz Strah, box 408.-—-Seje vsako prvo nedeljo v mGSGCU.
štev. 50.—Skala, Clinton, Ind.—
Pred.: L. Prašnikar, box 67.—Taj.: V. Zupančič, B. B. 17.—Blag.: F. Prašni-ker, B. B. 3, box 6.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 51.—Narodni Dom, Aspen, Colo.
—Pred.: And. Tršelič, box 227.—Taj.: Fr. Lovšin, box 379.—Blag.: A. E. Bigler, box 582.
štev. 52.—Zvezda, Broughton, Pa.—
Pred.: Ant. Demšar, box 135.—Taj.: Jak. Dolenc, box 181.—Blag.: Mih. Mali, box 155.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 53.—“V Boj!”, Collinwood, O.
—Pred.: J. Zupanc, 15787 Waterloo Bd. —Taj.: D. Blumel, 6216 Blodgett Ave. —Blag. : Joe Kunčič, 439 E. 156th St., Collinwood, O.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 54.—Jutranja Zora, Glencoe, O.
—Pred.: Fr. Boštjančič, box 176.—Taj.: Ig. žlemberger, L. Box 12.—Blag.: Joe Zibert, L. Box 11.—Seje vsako drugo nedelje v mesecu.
štev. 55.—Slovan, East Palestine, O.
Pred.: Jac. Istenič, box 304.—Taj.: Fr. Miklavčič, box 436.—Blag.: Ant. Jur-javič, box 401.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 56—Slovenija, New York, N. Y.
—Pred.: Zvonimir Jakše, c. o. Krauth, Nachod & Kuhne, New York City.— Taj.: Felix M. Dolinar, 465 Kerrigan Ave., West Hoboken, N. J.—Blag.: Fr. Ojster, 757 E. 179th St.
štev. 57.—Planinar, Black Diamond, Wash.—Pred.: Jos. Plaveč, box 644.— Taj.: Gregor J. Porenta, box 701.— Blag.: Fr. Potočnik, box 600.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 58.—Litija, Wilburton, Okla.— Pred.: J. Sabotin, box 655.—Taj.: Fr. Lauf ar, box 71.—Blag.: J. Majdič, box 568.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 59.-—Zavednost, De Pue, HI.— Pred.: Joseph Urbanc, box 253.—Taj.: J. Slatnar, box 355.—Blag.: Dan Badovinac, box 341.—Vsi v De Pue, 111.— Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 60.—Simon Gregorčič, Lloydeil, Pa.—Pred.: Fr. Arhar, box 31.—Taj.: Jac. Kovsca, box 115.—Blag.: J. Jereb, box 16.
štev. 61.—Sparta, Gilbert, Minn.—
Pred.: J. Stebe, box 552,—Taj.: J. Ko-matar, box 245, Sparta, Minn.—Blag. : Matt Zadnik, box 585.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 62.—Bratska Sloga, Calumet, Mich.—Pred.: Fr. Lesar, 415 — 6th St. Taj.: L. Junko, 26 Oak St.—Blag.: J. Plautz, 211 — 7th St.
štev. 63.—Bistrica, Rilton, Pa.— štev. 64.—Slovenska Zastava, W. Newton, Pa.—Pred.: Otto Tekavec, box 263.—Taj.: Bartol Vertačnik, B. F. D. No. 3, box 98.—Blag.: Jos. Kerhlikar, B. F. D. 3, box 89.
štev. 65.—Prvi Maj, Breezy Hill, Kans.—Pred.: Blaž. Godina, B. B. 1, box 62.—Taj.: Bochus Godina, B. F. D. 2, box 125.—¡Blag.: Ant. Marn, Breezy Hill Sta., box 76.—Vsi v Mulberry, Kans.—Seje vsako 1. nedeljo v mesecu.
štev. 66.—Prosveta, Alix, Ark.— Pred.: Matt. Pivk, B. F. D. No. 1, Altus, Ark.—Taj.: J. Štrukelj, box 71.—Blag.: Gregor Salamon, box 26.
štev. 67.—Dolenec, Huntington, Ark. —Pred.: Frank Zajic, box 243.—Taj.: Karl Petrich, box 204.—Blag.: Ant. Medved, box 136.
štev 68.—Slovenec, Racine, Wis.— Pred.: Fr. Jelenz, 203 Howland Ave.— Taj.: Val. Mikuš, 510 — 8th St.—Blag.: J. Pucelj, 730 Burbeck St.
štev. 69.—Napredek, Eveleth, Minn. —Pred.: Frank Masera.—Taj.: Thomas Prelovšek, 50 Norman Ave.—Blag.: Fr. Steblaj, 508 Grant Ave. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Maks Stepičevi dvorani.
štev. 72.—Spoznanje, Radley, Kans.
—Pred.: Tony Tomšič, Dunkirk, Pittsburg, Elans.—Taj.: Fr. Eugelj, B. B. 1, Pittsburg, Kans.—Blag.: Ant. Komar, box 92, Badley Sta., Pittsburg, Kans.— Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 74.—Grozd, Virden, M.—Pred.: Flor. Goričan, box 280.—Taj.: Ant. Ro-baus, box 280.—Blag.: Fr. Vončina, box 71.—-Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 75.—Slovenec, Roslyn, Wash.— Pred.: Ant. Janaček,—«Taj.: Louis Aris-tovnik, box 866.—Blag.: M. Baristov-nik, box 885.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 76.—Prijatelj, Skidmore, Kans. —Pred.: Anton Svetik, box 223, B. B.
3,	Columbus, Kans.—Taj.: Martin Jurečiča, E. B. 3, box 60, Columbus, Kans. —Blag.: Matt. Dabalack, box 13.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 77.—Bratstvo, De Kalb, HI.— Pred.: Fr. Kokolj, 426 So. 10th St.— Taj.: Ant. Gantar, 1142 Market St.— Blag.: J. Šinkovec, 1142 Market St.— Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 78.—Zveza, Manor, Pa.—Pred.: J. Božič, box 158.—Taj.: Louis Bonač, box 275.—Blag.: J. Senica, box 281.— Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev.	79.—Dobrodošli, Cie Elum,
Wash.—Pred.: Fr. Subič, box 536.— Tajnik:	John Butorac, box 678. —
Blag.: Math. Kavzlarič, box 22.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 80.—Svoboda, Brereton, HI. — Pred.: Fr. J. Aleš, box 43.—Taj.: Tom. Felc, box 115.—Blag.:	Fr. Wolhge-
mouth, B, 6, box 87, Canton, 111.—Seje vsako prvo nedeljo v mestni dvorani.
štev. 81.—Solnce, Red Lodge, Mont. —Pred.:	Alois Jeler, box 47.—Taj.:
Frank Pušnik, box 47. — Blag.: Jos. Horvat, box 14. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 82.—Triglav, Johnstown, Pa.—
Pred. Mihael Lampert, B. F. D. 3, box 54. —- Taj.: Mihael Cene, 353 Ohio St. —Blag.: Carl Cerjak, 819 Grove Ave.
štev. 83.—Planina, Bingham, Utah.— Pred.: P. J. Schultz, box 78.—Taj.: J. Samec, box 78.—Blag.: Geo. Prijanovič, box 78.
štev. 85.—Slovenski Delavec, Orient,
Pa.—Pred.: Ant. Sodr, Orient, Pa.— Taj.: J. Volk, box 133, Orient, Pa.— Blag.: Jos. Pauzelj, box 54, Orient, Pa.
štev. 86.—Slovenski Dom, Chicago, 111.—Pred.: Fr. Bostič, 1743 Fletcher St.—Taj.: Jos. Goričan, 726-28 Grand Ave.—Blag.: Fr. Slana, 604 N. Curtis St.—Vsi v Chicago, 111.—Seje vsako 1. nedeljo v mesecu.
štev. 87.—Prostomisleci, Herminie,
Pa.—Pred.: Alois Slebir, box 132.— Taj.: Frank Lovše, box 277.—Blag: Jos. Bric, box 136. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 88.—Dobri Bratje, Moon Run,
Pa.—Pred.: Fr. Podmišljak, box 222.— Taj.: Mihael Jerala, box 217.—Blag.: Lenard Mihon, box 68.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 89.—Glas Naroda, Midway, Pa.
—Pred.: Martin Strupek.—Taj.: J. Zušt, box 294.—Blag.: J. Nagode.
štev. 90.—Rdeči Prapor, Hackett, Pa. —Pred.: J. Bobnar, box 174.—Taj.: Ant. Mrak, box 205.—Blag.: Ant. Prah, box 63.—Vsi v Hackett, Pa.
štev. 91.—Johnston City, Johnston City, Hl.—Pred.: Paul Ban, Johnston City, 111. — Taj.: Vinc. Pugelj, box 561. Blag.: Ant. Donat, box 507.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 92.—Rožna Dolina, Franklin, Kans.—Pred.: Alois Karlinger, B. F. D.
4,	box 86, Girard, Kans.—Taj.: Fr. Wegei, box 38, Franklin Kans.—Blag.: Matt, šetina, box 23.
štev. 93.Zarja Svobode, Randall, O. —Pred.: J. Jene, box 21, North Bandall, Ohio.—Taj.: J. Daničič, B. F. D. 3, box 114, Warrensville, Ohio.—Blag.: Fr. Cestnik, B. F. D. 3, box 116.—-Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 94.—Triglav, Colorado City, Colo.—Pred.: Fr. Gabrovšek, box 8, Curtis, Colo.—Taj.: Fr. Klun, box 118. (za expresne posiljatve: 508 Main St.) —Blag.: Fr. ‘Starec, 318 S. 6th St.—Seje prvo soboto po desetem.
štev. 95.—Lilija, Oglesby, 111.—Pred.: Jos. Stok, L. box 19.—Taj.: Ant. Weber, box 554.—-Blag.: Jos. Legan, box 11.
štev. 96.—Bratje Vsizaenega, Livingston, HI.—Pred.: Leo. Zveglich, Livingston, 111.—Taj.: Ant. Woučko, box 186.—Blag.: J. Muvrin, box 152.
štev. 97.—Krim, Bessemer, Pa.— Pred.:	Henrik Slapničar, box 121.—
Taj.: Jac. Matozelj, box 149,—Blag.: Ant. Klischek, box 122.
štev. 98.—Sokol, La Salle, HI.—-Pred.: Jos. Miklančič.—Taj.: Ig. Volk, 445 Sterling St.—Blag.: Thomas Golobič, 203 — 2nd & Union St.
štev. 99.—Slovenski Rudar, So. Wilmington, 111.—Pred.: Ant. Skube, box 333.—Taj.: Fr. Žnidaršič, box 380.— Blag.: Jos. Gorz, box 282.
štev. 100.—Golobček, Victor, Colo.— Pred.: Jos. Šporar, box 57, Goldfield, Colo.—-Taj.: Matt. Božič, 122 S. 1st St. —Blag.: Jos. Gačnik, box 433.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 101.—Trdnjava, Grays Landing, Pa.—Pred.: Anton Segec, box 127, Martin, Pa.—Taj.: Anton Bodica, box 85, Martin, Pa.—Blag.: Fr. Kastelic, box 21, Martin, Pa.
štev. 102.—Nada, Chicago, 111.— Pred.: Bosa Sever, 1925 W. 21st St.— Taj.: Frances Ručigaj, 1845 Blue Island Ave.—Blag.: Mary Hočevar, 2317 So. Leavitt St.—-Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 103.—Jutranja Zora, La Salle, 111.—Pred.: Mary Grgovic, 835 Crosat St.—Taj.: Fanny Novlan, 5th Croset St. 528.—Blag.: Mary Malli, 28 La Harpet St.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 104.—Zavedne Slovenke, So. Lorain, Ohio.—Pred.:	Ivanka Krištof,
1605 E. 29th St.—Taj.: Josefa Eisenhardt, 1777 E. 29th St.—Blag.: Marija Klinar, 1748 E. 30th St.—Seje vsako 3. nedeljo v mesecu.
štev. 105.—Studenček, Inidianapolis, Ind.—Pred.: Frank Kanalec, 501 W. Washington St.—Taj.: Andrej Drešček, 909 W. Pearl St. —• Blag.: Andrej Gabrijelčič, 939 N. Warman Ave.
štev. 106.—Prostost, Imperial, Pa.— Pred.: Louis Capuder, box 86.—Taj.: Ig. Murchetz, box 328.—Blag.: Jos. Šušteršič, box 94.
štev. 107.—Planinski Raj, St. Louis, Mo,—Pred.: Val. Sever, 3404 S. 2nd St. —Taj.: J. Bertoncelj, 3404 S. 2nd St. Blag.’: Jos. Skubiz, 2834 Lyon St.—Seja se vrši vsako 1. nedeljo v mesecu.
štev. 108.—Jutranja, Ely, Minn.— Pred.: Ana Teran. — Taj.: Frances S. Jenko, box 48.—Blag.: Elizabeth Smrekar, box 281.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 109.—Orel, Ladysmith, B. C.—
Pred.: Mirosl. Grgieh.—Taj.: Jos. Pečjak, box 120.—Blag.: Matt Hočevar, box 120.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 110.—Slovenski Rudar, Chisholm, Minn.—Pred.: Louis Marn.—Taj.: Ant. Mahne, box 152.—Blag.: Alois Gande, box 212—Vsi v Chisholm, Minn.
štev. 111.—Zvezda, Aurora, Minn.— Pred.: Kat. Kastelec, box 155.—Taj.: Marija Kovach, box 78.—Blag.: Neža Lesar, box 251.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 112.—Slovenski Sinovi, Bear Creek, Mont.—Pred.: J. Hodnik, box
16.—Taj.: J. Kostelie, box ‘161.—Blag.: Fr. Bihar, box 198.—Vsi v Bearcreek, Mont.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 113.—Mangart, Sunny Side, Utah.—Pred.: J. Škerlj, box 76.—Taj.: J. Mihalj, box 93.—‘Blag.: Bob Tomšič.
štev. 114.—živila Ilirija, Roundup, Mont.—Pred.: T. Pavlin, box 415.— Taj.: Lucas Zupančič, b. 415.—Blag.: A. Kenda, box 151.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 115.—Jolietska Zavednost, Joliet, HI.—'Pred.: Jos. Kuhar, 207 Bridge St.—Taj.: John D. Kren, 304 Jackson St. —• Blag.: Jos. Wolf, 304 Jackson St.—-Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 116.—Zagorski Zvonovi, Lincoln, 111.—Pred.: J. Hočevar, 717 Wi-chitta Ave.—Taj.: Jos. Ticer, 622 Wi-chitta Ave.—Blag.: M. Starčevič, 1405 McLean St.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 117.—Novi Dom, Yukon, Pa.—
Pred.: Ant. Laurič, box 8.—Taj.: J. Vidmar, box 40.—Blag.: Jos. Kastelic, B. F. D. box 116, Buffs Dalle, Pa.
štev. 118.—Slovenski Sokoli, Pittsburg, Pa.—Pred.: Geo. Greguras, 4938 Hatfield St.—Taj.: Matt Malič, 5131 Ruby ‘St.—Blag.: Jos. Lokar, 4745 Hatfield St.—Vsi v Pittsburg, Pa.
štev. 119.—Moška Jednakopravnost, Waukegan, HI.—Pred.: Katarina Terlep.—Taj.: Ana Mahnič, 425 Beiwider St.—Blag.: Betti Mahnič, 709 Market Street.
štev. 120.—Gorenjec, Heaton, N. Mex.
—Pred.: Ant. Gantar, box 57.—Taj.: And. Mlekush, box 26.—Blag.: Fr. Grošelj, box 3.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 121.—Zveza Detroitskih Slovencev, Detroit, Mich.—Pred.: Alois Wo-kač, 1 Bankin St.—Taj.: Peter Puhek, 241 Solvay St.—Blag.: Lov. Bizjak, 1 Bankin St.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 122.—Grozd, Aliquippa, Pa.—
Pred.: Fr. Mihčič, box 276.^Taj.: Geo. Smrekar, box 71, Aliquippa, Pa.—Blag.: J. Vrečar, box 91.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 123.—Vipava, Panama, 111—
Pred.: Aug. Čermelj, box 816.—Taj.: Andr. Illeršič, box 831.—Blag.: J. Mahnič, box 642.—Vsi v Panama, 111.—Seje vsako nedeljo v mesecu.
štev. 124.—Mednarodna Zveza, Forest City, Pa.—Pred.: Fr. Bataje, box 106, Vandling, Pa.—Taj.: Fr. Verbajs, box 140, Forest City, Pa.—Blag.: Ig. Verbajs, box 90, Forest City, Pa.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 125.—Hibbing, Hibbing, Minn. —Pred.: Ant. Verderbar, 302 — 3rd Ave.—Taj.: Henry Delies, box 231.— Blag.: J. Strojan, box 358.
štev 126.—Primož Trubar, Cleveland, O.—Pred.: Mihael Kos, 6428 St. Clair Ave.—Taj.: Fr. Hudovernik, 1243 E. 60th St.—Blag.: Jos. Bizjak, 6026 St. Clair Ave.—Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
štev. 127.—‘‘V slogi je moč!”, Oak-view, Colo.—Pred.: Alois Zupan, box 32. —Taj.: Fr. Zaveršnik, box 41.—Blag.: Ignac Jert, box 84.
štev. 128.—Narodne Slovenske, Calumet, Mich.—Pred.: Ana Klemenc, 507 Pine St.—Taj.: Maggie Geshel, 218 — 7th St.—Blag.: Boža Bački, 4237 — llth St.—Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
štev. 129.—Lipa, Cleveland, Ohio.—
Pred.: J. Gorjup, 3424 W. 97th St.— Taj.: Carl Penko, 951 E. 70th St. N. E. —Blag.: J. Breskvar, 3528 St. Clair Ave,—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 130.—Eveleth, Eveleth, Minn.— Pred.: Antonija Steblaj.—Taj.: Frančiška Podlogar, box 338.—Blag.: Angela Pucelj.
štev. 131.—Francisco Ferrer, Chicago,
111.—Pred.: Milan Hegji, 217 W. 24th St.—Taj.: J. Molek, 2615 S. 40th Ave.— Blag.: Felix Seljak, 1828 Blue Island ave.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev.	132.—Slovenski	Napredek,
Klein, Mont.—Pred.: Peter Jeler, box 21.—Taj.: Fr. Kobetich, L. B. 25.— Blag.: Peter Antonich, box 126. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 133.—Balkan, Cleveland, O.— Pred.: Ig. Miklič, 2564 Merrick Ct., E. E.—Taj.: A. Pozarelli, 2554 E. 82nd St.
S.	E.—Blag.: Ig U.rbančič, 2940 E. 82nd St.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 134.—Bratska Ljubezen, Superior, Wyo.—Pred.: Andrej Keržišnik, box 143.—Taj.: Lukas Groser, box 341. —Blag.: Ant. Krašovec, box 13,—Vsi v Superior, Wyo.
štev. 135.—Brooklyn, Brooklyn, Ohio.
—Pred.: Peter Vesel, 4004 Jennings Bd. —Taj.: Fr. Demšar, B. F. D. 3, Bradley Rd., b. 79 B.—Blag.: Matt Bajc, 3994 Jennings Bd.
štev. 136.—Michigan, Manderf ield, Mich.—Pred.: Peter Stimac, box 43, Dodgeville, Mich.—Taj.: Anton Krall, ■box 11. — Blag.: Matt Stimac, box 46. — S-je vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 137.—Napredne Slovenke, Cleveland, O.: Pred.: Franja Lausche, 6121 St. Clair Ave.—Taj.: Franja Hudovernik, 1243 E. 60th St.—Blag.: Ivana Wencelj, 1017 E. 62nd St.—Vse v Cleveland, O.—Seje vsaki prvi četrtek v mesecu.
štev. 138.—Postojnska Jama, Can-nonsburg, Pa.—Pred.: Paul Posega, box 230. — Taj.: J. Koklič, box 276.—Blag.: J. Podboj, box 230. — Vsi v Canonsburg, Pa.
štev. 139.—Tabor, Cleveland, Ohio.—
Pred.: Fr. Cergol, 6328 Storer Ave. S. W.—Taj.: Jacob Fabjančič, 2741 Commercial Rd.—Blag.: Mike Mahne, 3063 Broadway St. — Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 140.—Bratska Zveza, Brooklyn,
N. Y. — Pred.: Mihael Ivanšek, 202 Staag St. — Taj.: Peter Mihelič, 226 Suydam St.—Blag.: Ant. Stauduhar, 143 Montrose Ave. — Vsi v Brooklyn, N. Y. — Seje vsako drugo soboto v mesecu.
štev. 141.—Brod na Kolpi, Calumet, Mich. — Pred.: Anton Stimac. — Taj.: Jos. Beljan, box 202. — Blag.: J. To-mac, box 603. — Vsi v Calumet, Mich.
štev. 142.—Mir, Collinwood, O. — Pred.: F. Martinjak, 16002 Saranac Bd. —Taj.: Martin Podgorelec, 16002 Saranac Bd.—Blag.: Jos. Urbančič, 15930 Saranac Bd.—Seje vsako tretjo nedeljo u mesecu.
štev. 143. — Slovenski Lovec, East Helena, Mont. — Pred. Jos. Leonard, box 98. -— Taj.: J. Perčič, box 143. — Blag.: J. Kovač, b. 86.—Vsi v East Helena, Mont.—Seje vsakega 13. v mesecu.
štev. 144. — Slov. in Hrvati, York Rim, Pa. — Pred.: Ant. žele, BFD No. 7, b. 154, Smithfield, Pa. — Taj.: Fr. Steklačič, ‘b. 452. — Blag.: Jac. Frank, b. 455, Fairchance, Pa. — 'Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 145.—Slavček v Cliff Mine, Pa. —Pred.: J, Žibert, b. 186. — Taj.: Matt Petrič, b. 183. — Blag.: Fr. Zagoda, b. 222. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 146.—Kanarček v Messmore,
Pa.—Pred.: Ant. Kaučič, box 452, Fairchance, Pa.—Taj. Joseph Kaučič, Colier
Works, 55 Smithfield, Pa.—Blag.: John Cvetkovič, box 75, Newcomer, Pa.
štev. 147.—Vodnikov Venec, Cleveland, O.—Pred.: —nton Jerina, 6121 St. Clair av.—Taj.: Vinko Kenič, 1146 E. 61st St.—Blag.: Fr. Kerže, 1293 E. 55th St.—Vsi v Cleveland, O.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 148.—Zorislava v Franklin, Pa. —• Pred.: Josephine Lovko, box 514, Connemaugh, Pa. —- Taj.: Frančiška Vidrich, box 523, Connemaugh, Pa. — Blag.: Josephine Urbas, box 786, Con-nemaugh, Pa. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 149.—Zavedne Slovenke, Willock, Pa. — Pred.: Mary Miklavc, b. 175. — Taj. Margaret Gorše, b. 43. — Blag.: Aloisija Stanovnik, box 176. — Seje vsako tretj onedeljo v mesecu.
štev. 150.—Slovenke v Boj za Narod, Barberton, O.—Pred.: Mary Plat-nar, box 193. — Taj.: Marija Balant, 436 — 1st St. — Blag.: Ivana Merkun, 432 Bolivar Bd. — Seje vsako četrto nedeljo.
štev. 151.—Bratje Edinost, Witt, 111.
—Pred.: J. Zupančič, ib. 34. —- Taj.: Jac. Bregant, b. 512. — Blag.: Fr. Korbar, b. 180. — Seje vsako 3. nedeljo.
štev. 153.—Slovenski narod, Youngstown, Ohio.—Pred.: J. Petrich, B. F. D. 2, b. 33 D. — Taj.: Matt Urbas, b. 431. Blag.: Frank Slabe, b. 357, Struthers, O.
štev. 154. — Gorjanec, Park City, Utah. — Pred.: Mike žugel, b. 335. — Taj. Jac. Shobar, b. 692. — Blag.: Jac. Clementz, b. 268.
štev. 155.—Vrtnica, Oglesby, 111. —
Pred.: Mary Meglič.—Taj.: Marija Legan, b. 11. — Blag.: Angela Zahrast-nik, b. 364,—Seja se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 156.—Kras, Muddy, 111.—Pred. J. Zelene. — Taj.: Anton Klemenčič. —Blag.: John Stare. — Seje se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 157.—Bodočnost, Browder, Ky. Pred.: And. Obed, b. 5. — Taj. Taj.: L. Jeras, b. 3. — Blag.: Fr. Vičič, b. 13. —Vsi v Browder, Ky. — Seje vsako'2. nedeljo.
štev. 158. — Zavedni Sosedje, Nottingham, Ohio.—Pred.: Karl Bottar, b. 324. — Taj.: Vinc. Frd. Koller, b. 321. Blag.: Vinc. Badalie, b. 289. — Seje vsako 1. nedeljo.
štev. 159.—-Ferrer, Hanna, Wyo. —
Pred.: Fr. Jeram. —- Taj.: Ant. Nerat, box 91. — Blag.: Mane Badovič, b. 131.
—	Vsi v Hana, Wyo.
štev. 160.—Javornik, Newark, Ohio. Pred.: Matt Janeš, 41—13th St.—Taj.: J. Gabrovšek, 28—13th St. — Blag.: J. Baweher, 270 Bice St.
štev. 161. — Vseslovani, Kittsville, Minn.—Pred.: Matt Kočevar, b. 418, Hibbing, Minn. —Taj.: F. Vidervol, b. 575, Chisholm, Minn. — Blag.: Marko Marol, b. 626, Hibbing, Minn.
štev. 162.—Sloga, Albina, Iowa. — Taj.: John Vukonič, Boute 5, Albia, la. —Blag.: Philip Vukonič, Boute 5, Albia, Iowa.
štev. 163.—Valvazor, Buxton, Iowa.
—	Pred.: Leo Stermole, b. 433.—Taj.: Fr. Cerovac, b. 830, Buxton, la.—Blag.: J. Bink, b. 33.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 164.—Spomladanska Vijolica, Frontenac, Kans.. — Pred.: Mary Skubic, Frontenac, Kans.—Taj.: Ana Bevc, b. 177, Frontenac, Kans.—Blag.: Josefa Slabšek, b. 87.
štev. 165. — Lunder Adamič, Wick Haven, Pa. —- Pred.: Luka Kralj, box 68. — Taj.: Taj.: Fr. Dernovšek, b. 68.
—	Blag.: Lud. Dernovšek, b. 82. —Seje vsako 1. nedeljo v mesecu.
štev. 166.—Slap Peričnik, Presto, Pa. —Pred.: Lov. Dolinar, b. 252, Burdine, Pa. — Taj.: Fr. Smolej, b. 46, Presto, Pa. — Blag.: Fr. Petrovich, b. 246, Burdine, Pa. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu..
štev. 167.—Slovenske Sestre, Bessemer, Pa. — Pred.: Matilda Grubelnik, b. 136.—Taj.: Aloisija Ser jak, box 18, (za expressne posiljatve:—Hillsville, Pa., box 18)—Blag. Marija Sedelnik.— Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 168.—Sinovi Slave, Conemaugh, Pa. — Pred.: Joseph Vivoda, box 16.— Taj.: J. Zupančič, b. 432.—Blag.: Fr. Dremelj, box 73.—Vsi v Conemaugh, Pa. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
štev. 169.—Svobodomisleci, Ftiz Henry, Pa,-—Pred.: Fr. Peternel, b. 53. — Taj.: Fr. Juvan, b. 175. — Blag.: J. Okorn, b. 82. — Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 170.—Dolenec, Akron, Ohio. —
Pred.: J. Ceglar, b. 313, Kenmore, O.
—	Taj.: Vinc. Zurc, 404 So. Broadway St. -— Blag.: Jos. Pucelj, 125 Cace ave.
štev. 171. Slovenski Prijatelj, Marianna, Pa. — Pred.: Fr. Primožič, box 213. — Taj.: M. Čebašek, b. 206. — Blag.: J. Milanič, b. 251. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 172. — Dobri Prijatelji, Bead-ling, Pa. — Pred.: Ant. Klančar, b. 45.
—	Taj.: Fr. Wehar, b. 267. — Blag.: Jos. Delač, b. 12. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 173.—Slava, Newburg, Ohio.—
Pred.: Jos. Frankovič, 8109 Marble Ave., Cleveland, O.—Taj.: Blaž. Odar, 7908 Marble ave. — Blagajnik:	Fr.
Kokotec, 7623 Osage Ave.-^Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 174.—Vrtni Raj, Dunlo, Pa.— Pred.: Jos. Škerlj, box 208.—Taj.: Lud. Zeman, box 208.—Blag.: Ant. Hribar, box 212.
štev. 175.—McKinley, McKinley, Minn.—Pred.: Jos. Crčul, box 41.— Taj.: Max Shustar, box 46. —- Blag.: Jos. Ahlin, box 34.—Vsi v McKinley, Minn.—Sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 176.—Novo Leto, Piney Fork,
O.—Pred.: Louis Glažar.—Taj.: Matt Tušek, box 173.—Blag.: J. Sever.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 177.—Mars, Reliance, Wyo.— Pred.: Peter Chufar, box 97.—Taj.: Jos. Cramar, box 172.—Blag.:	Ant.
Paukovič, box 55.—Vsi v Beliance, Wyo.—Seje vsako 1. nedeljo v mesecu.
štev. 178.—Jadranska Vila, Cleveland, O.—Pred.: Hinko Bole, 6309 Glass Ave.—Taj.: Karl. Bauzon, 6120 St. Clair Ave.—Blag.:	Ant. Stanovnik,
6209 Bonna Ave.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 179.—Lavdon, Barberton, Ohio.
—Pred.: Fr. Stritar, 234 Melvin St.— Taj.: Fr. Poje, 807 W. Tuscarvas Ave. —Blag.: J. Troha, 180 Center St.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 180.—Planinski Glas, Linton, Ind.—Pred.: Ant. Cerar, box 646.— Taj.: Ant. Keržan, box 728.—Blag.: J. Cerar, B. B. 7, box 31.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
štev. 181.—Dom in Svet, Adamsburg,
Pa.—Pred.: Ant. Lunder, Adamsburg, Pa.—Taj.: Ant. Laurič, box 57, Adamsburg, Pa.—Blag.: Martin Pompe, box 130.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu štev. 182.—Slovanski Rudar, Gilbert, Minn.—Pred.: J. Kunstel.—Taj.: A. E.
Gnjezda, box 383.—Blag.: Leo Kukar, box 246.—Vsi v Gilbert, Minn.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 183.—Narodni Dom, Hudson, Wyo.—Pred.: Lukas Murko.—Taj.: Fr. Bolih, b. 58.—Blag.: Jacob Paulitz.
štev. 184.—Zmagonosna Krona, Springfield, 111.—Pred.: Mary Kram-žar, 1706 Matheney Ave.—Taj.: Aloisija Golob, 1916 So. 14th St.—Blag.: Johana Furlič, 1118 Virginia Ave.— Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 185.—Planinski Raj, Collinwood, Ohio.—Pred.:	Johana Grdina,
5401 St. Clair Ave.—Taj.: Frančiška Brajer, 435 E. 156th St.—Blag.: Johana Suznar, 15620 Calcutta Ave.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 186.—Jugoslovani, Granville, 111.—Pred.: J. Mertič, box 198.—Taj.: Anton Starina, box 207.—Blag.: Martin Novak, box 247.
štev. 187.—Sesterska Ljubezen, Franklin, Kans.—Pred.:	Elizabeth
Oblak, box 60, Franklin, Kans.—Taj.: Terezija Wegel, box 38, Franklin, Kans. —Blag.: Marija Ameršek, B. B. No. 4, box 58, Girard, Kans.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 188.—Pobratimi j a, Dawson, N. Mex.—Pred.: J. Kopriva, box 64,— Taj.: Slavko Bužič, box 632.—Blag.: Mike Šuster, box 384.—Vsi v Dawson, N. Mex.
štev. 189.—V Boj za Svobodo, Yukon,
Pa.—Pred.: Fanny Prešeren.—Taj.: Katarina Klarič, box 73.—Blag.: Katarina Klarič, box 44.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
štev. 190.—Sinovi Složne Domovine, St. Michaels, Pa.—Pred. Martin Volčjak.—Taj.: Jos. Volčjak, b. 87.—Blag.: Julius Gnainer.
štev. 191.—Abazia, West Winfield,
Pa.—Pred.: Matt Puž.—Taj.: J. Mate-tič, box 57.—Blag.: Tony Kršul.
štev. 192.—Venera, Milwaukee, Wis. —Pred.: Anna Bergant, 257 — 1st Av. —Taj.: Frances Cerar, 452 S. Pierce St. —Blag.: Agnes Mr var, 229 — 1st Ave.
štev. 193.—Boginja Svobode, Robbins, Pa.—Pred.: Jernej Bupnik, box 15, Coulters, Pa.—Taj.: J. Blažič, box 3, Coulters, Pa.—Blag.: Alois Vodlan, box 13, Robbins, Pa.
štev. 194.—Keevatin, Keevatin, Minn.—Pred.:	Peter Knaus.—Taj.:
Tony Samsa, box 64. — Blag.: J. Hren. —Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 195.-—Složne Sesetre, Dodgeville, Mich.—Pred.: Ana Stimac.—Taj.: Ana Tomac.—Blag.: Marija Herlevič. —Seje vsako nedeljo po 15. v mesecu.
štev. 196.—Cvetko, Wenona, HI.— Pred.: James Verbič, box 333.—Taj.: Ig. Erchul, box 138. — Blag.: Ignac Pominšek.
štev. 197.—Ironton, Ironton, Minn.—
Pred.: Mihael Zauhar. — Taj.: John Romanich, box 241.—Blag.: J. Suhodolc, box 66.
štev. 198.—Slovenski Kmetovalec, Willard, Wis.—Pred.: J. Zalar.—Taj.: Agnes Marinčič.—Blag.: Ig. Cesnik.
štev. 199.—Složni Slovenci in Slova-ci, Arona, Pa.—Pred.: Vinc. Hutter, b. 67.—Taj.: Fabijan Cividini, b. 86. — Blag.: Frank Kanc, b. 71. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
štev. 200.—Austrijski Slovenci, Herminie, Pa., No. 2.—Taj.: Louis Bric, B. F. D. 3, box 106, Irwin, Pa.
štev. 201.—Pivka, Delagua, Colo. — Pred.: Anton Udovieh, box 33.—Taj.: John Pachak, box 128. — Blag.: Jacob Logar, box 85.
štev. 202.—Narodni Bratje, Great Falls, Mont.—Pred.: Jos. Keschman, b. 1388.—Taj.: Matt Urich, 3409 N. 5th Ave.—Blag.: John Lovšin, b. 494.
štev. 203—V Boj za Svobodo, Cecil, Pa.—Pred.: Ant. Bozanič.—Taj. Mihael Kočevar, box 92. -— Blag.: John Zupančič. Vsi v Bishop, Pa.
štev. 204.—Kamnik, Luzerne, Pa.— Pred. Anton Vozelj, 839 Bennet St. — Taj. Fr. Križe, 839 Bennett St.—Blag.: Karl Kranjc, 840 Bennett St.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
štev. 205.—Leo Tolstoj, New Duluth, Minn.—Pred.: Leo Jenko, box 50.—Taj. John Kobe, b. 141. — Blag.: John Jerina, b. 78.
štev. 206.—Zvonček, Gross, Kans.—
Pred. Frank Smerdu, b. 53. — Taj. Anton Homec, b. 53. — Blag.: John Erjavec, b. 52.
— Pri nas in drugod. Japonci so pred nami namreč v skrbi za higijeno šolske mladine. Celo na ljudskih šolah imajo že zdravnike, na višjih pa spada zdravnik k učnemu osobju in v ministrstvu za uk je poseben oddelek, ki skrbi za šolsko higijeno. Na vsakega zdravnika pride približno 500 otrok, preiskuje pa zdravnik vsak razred po večkrat na mesec.
— Koliko požre zverinjak? Kako zdrave želodce imajo prebivalci londonskega zverinjaka, kažejo ti-le podatki, ki jih posnemamo po uradniški statistiki za leto
1912.	Po tej statistiki se je porabilo za živali v zverinjaku : 18 natovorjenih ladij sena, 218 natovorjenih ladij slame, 20.416 svežnjev detelje, 156.000 litrov ovsa,
15.000	litrov pšenice, 5000 litrov riža, 13.000 litrov koruze, 4000 litrov fižola, več kakor dve toni (24.000 kg.) riža, 360 litrov konopljinega semena, 17,032 funtov slanikov, 62.6^4 rib belic, 1095 morskih pajkov, 316 konj, 239 koz, 7000 škatljic kondenziranega mleka, 12.000 litrov svežega mleka, 125.000 banan, 12.700 jabolk, 4000 funtov dateljev, 10.000 glav salate, 50.000 glav zelja, 4250 funtov in 1200 Svežnjev ret-kvice, 4900 funtov sladkorja, 3600 centov biskvitov, 35.000 jajc 1500 kuncev, 7200 podgan, 25 tisoč miši in 10.000 vrabcev. Vsi stroški znašajo na leto 34.188 funtov šterlingov ali okroglo 811-000 kron. Zverinjak je povprečno vsako nedeljo obiskalo 20.578 ljudi, čez teden pa 99.698 ljudi.
Razne vesti.
—	Käko zapravljajo davčni denar v Avstriji? Na prav čeden škandal avstrijskega militarizma opozarja javnost — vladni Frem-denblatt. Vojni minister izdaja že nekaj časa reklamni list (“Militärische Rundschau”), ki je začel izhajati dnevno. “Fremdenblatt” ostro napada vojno upravo zavoljo hujskajoče in rožljajoče pisave/ njenega glasila in nadaljuje: “Sredstva, iz katerih zajema ‘Rundschau’ za svoje eksperimente, niso privatna, temveč teko iz drž. denarja. Iz davčnega denarja, ki ga dobiva vojna uprava za vzdrževanje brambne sile, in iz neoficialnih davkov, ki še nalagajo pripadnikom armade, se plačujejo ti eksperimenti glasila vojnega ministrstva. Državni denar, ki ga vselej, kedar je treba za armado in nje pripadnike kaj storiti, primanjkuje, se lahkomiselno razsipa za nezmiselno stvar.” Po tej krenki lekciji napada “Fremdenblatt” vojno ministrstvo, ki se je skrilo za hrbet vpokojenega stotnika, kateri fi-gurira kot izdajatelj lista, češ da je “taka dvoumnost nezdružljiva z1 resničnim vojaškim značajem.” Ne glede na to, da izvira moralna ogorčenost “Fremden-blatta” (ki sam izdaja vojaško prilogo) iz konkurenčne zavisti, so vendarle njegove opazke resnične in kažejo, kako se v Avstriji gospodari z državnim davčnim denarjem.
—	Preosnova domobranstva.
“Militärische Korrespondenz” poroča, da bodo razpustili v Avstriji tiste domobranske polke in polke deželnih strelcev, ki so določeni za to, da mejo stražijo. Bataljoni teh polkov postanejo kakor lovski bataljoni samostojni in jih bodo za to določeni častniki nadzirali. Na Slovenskem bodo po tej preosnovi prizadeti domobranski pešpolk v Ljubljani št. 27 in deželni polki strelcev št. 1, 2 in 3. Domobranska polka št. 4 in 27 se iznova ustanovita, in sicer bosta začetkoma dva bataljona štela,
—	Omejitev gostilniških konce-
sij na Danskem. Na Danskem je od dne 1. januarja 1913 v veljavi zakon, ki določa, da sme priti v posameznih občinah na 350 oseb ena koncesija za točenje alkoholnih pijač. Izjemoma sme več koncesij dovoljevati le ministrstvo. Osebam, ki še niso stare 16 let, se alkoholnih pijač ne sme nikjer prodajati. Policija sme to določbo še omejeti.	—
Najdaljši dnevi v Evropi. Najdaljši dan v Evropi ima mesto Reykjavih na Islandiji. Tu se vesele kakor v obče na vsem otoku Islandiji belega dne, ki traja kar tri in pol meseca. Potem pride ob varangerskem fjordu na Norveškem 'ežeče rc.esteee Bardo, kjer imajo od 21. majnika pa do 22. junija neprestano dan. V švedskem obmejnem mestu Torenau traja najdaljši dan 21 in pol, najkrajši pa samo dve in pol ure. V Petrogradu in Tobolsku v Sibiriji traja najdaljši dan 19 ur, najkrajši pa samo 5 ur. V Stockholmu in v Upsali je najdaljši dan 18 in pol, najkrajši pa 5 in pol ure dolg. V Londonu in v Berlinu pa traja najdaljši dan 17 in pol ure.	________
Pittsburg, Kans.
Kot glavni zastopnik Florida Land Co. sem odpotoval dne /29. marca z dvema rojakoma od tuikaj v Florido. Okolica krog železniške proge je bila še precej slikovita, dokler nismo dospeli v državi Alabama in Georgia. Ure in ure nismo včasi videli druzega kakor drevje s koreninami, ki je ležalo vse vprek. Silen vihar je vstvaril to žalostno sliko, izruval gozdne velikane in jih položil na zemljo. Pokrajina jo dobila drugo sliko, ko smo se vozili proti Jaksonvil-lu, Fa. Ko smo se pripeljali v St. Austine smo našli vse mesto v zastavah in po ulicah se je gnetlo ljudstvo v nepreglednih množicah.' Mesto ije praznovalo 400 letnico svoje vstanovitve.
Zapustivši mesto, so se ob železniški progi vrstile lepo obdelane njive in nasadi, z raznim sadežem do mesta New Smyrna, kjer smo zapustili vlak.
New Smyrna leži sredi krasnih oranžnih in drugih sadnih nasadov. Gospod M. Leidersdorf, ki nas j« vozil krog z avtomobilom, nam je pokazal tri sto akrov ob-,
segajoč oranžni nasad, na katerem je bilo zasajenih 40 tisoč dreves. Vmes so rastle smokve, limo-i ne in “Grapef^uit” (jako okusno dragoceno in plemenito sadje). Ponekod so pobirali sadje z drevja, drugod je bilo pa drevje še v cvetju.
Vozili smo se dva dni po zemljišču naše družbe. Razkazali so nam zemljišča, ki so že prodana ali so pa naprodaj. Tretji dan smo se odpravili v Sandfort, ki je najprikladnejše zemljišče v Ameriki za pridelovanje zelene. Na potu smo se dotaknili nekaterih malih mest. Lake Helen ima dve žagi in tovarne izdelujejo, kar potrebujejo farmarji. Mestece leži ob majhmeim jezeru. Orange Ci-ty ne nosi zastonj tega imena, ker ga obdajajo kroginkrog oranžni nasadi.
Ko smo prišli v Sandfort, je bila že tema. Odšli smo v restau-racijo večerjat, kjer smo vprašali tudi za prenočišče. Z gospodarjem smo se kmalu seznanili. Povedali smo mu, da smo doma iz Avstrije, na kar se je on predstavil kot ogrski Švab, ki je pred 24 leti sem prišel kot siromak iž domovine. Nadalje je razloževal, da ie na dveh akrih napravil $1250 čistega dobička. Sadil je salato, redkvico in čebulo.
Ko sem zjutraj vstal, sem zagledal lepo jezero, ki je blestelo v jutranjem solnčnem svitu. Po zajuterku smo se odpeljali z avtomobilom gledat farme. Na farmah, ki obsegajo po 30 akrov, je bilo po pet hiš na njih, v katerih prebivajo črnci, ki delajo na farmah. Neki farmar nam je pravil, da je pridelal na desetih akrih za $18.000 zelene. Zdaj ima na njih fižol in koruzo. Govorili smo tudi z gospodom Chappelom, ki je začel pred leti z enim akrom, danes jih lastuje pa 50. Tu stane neobdelana zemlja 3 do 4 sto dolarjev aker, obdelana po $1000 do $1500. Naša zemlja v Sandfortu, ki je boljša, pa stane le $25 aker in vsakdo ima čas 3 leta in 4 mesece, da jo plačuje. Brezdvomno bo naša zemlja stala v 4. ali 5. letih $150 do $200 aker.
Ogrski Švab je bil pred 24. leti siromak, danes pa cenijo njegovo premoženje na 150 tisoč dolarjev. Ako bi bil delal v rudniku ali tovarni, bi bil še vedno revež — suženj kapitalistov.
Dne 7. aprila smo se vrnili v Frontetnac, Kans., ker me je čakalo novo razočaranje. Zapustila me je žena. Prodal sem vse, kar je bilo mojega in se nastanil v Pitts-burgu, Kans,
Sredi maja sidrn odpotoval v Chicago, kjer je glavni stan naše zemljiščna družbe. Ker je deževalo, sem se nastanil v nekem nemškem hotelu nasproti kolodvora. Drugi dan sem šel obiskat uredništva naših slovenskih listov. Seznanil sem se z g. M. V. Kondo, Šavsem, Podbojem, Godino, Ver-derbarjeim, Zavertnikom, Martinom Potokarjem in drugimi. Povsod so me sprejeli prijazno. Posebno Martin Potokar me je gostoljubno sorejel v svojem salonu. Vsi Slovenci, s katerimi sem se sešel, živijo sredi češke naselbine. Vprav češka naselbina dokazuje, kaj zmore narod, ako je složen.1 Na zapadu se vrsti trgovina za trgovino s češkim napisom, vmes imajo delavci svoje hiše, z majhnim vrtom v ozadju. Samoposebi se razume, da smo povsod veselo kramljali med seboj, kakor da bi bili že stari znanci. Priznati moram. da so čikaški Slovenci res u-ljudni ljudje.
Seveda ure hitro minevajo mied takimi ljudmi in kmalu je napočil čas ločitve. Odpraviti se je bila treba na glavni stan družbe in potem na kolodvor. Spremila sta miei bartender g. M. Potokarja in še neki drugi prijazen fant do glavnega stana naše zemljiščne družbe, odkoder sem lahko našel na kolodvor.
Anton Flori
General Agent Florida Lan d Co.
(Advertisement)
VeliM Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in navodilo kako postati državljan poleg naj-večjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.)
Brez veselja.
Včasih se nekateri ljudje počutijo slabe volje. ' Nič jim ni všeč. Nič jim ne tekne, družbo sovražijo, nič jih ne veseli. Niso bolni, niti zdravi. Očividno je, da imajo slabo kri, neredno prebavo, oslabelo živčno moč, vsled nezadostne hrane. Izbrati si morate zdravilo, ki vam popolnoma izčisti telo, podeli dober tek in okrepi prebavila. Tako zdravilo je, kakor dobro veste edino le;
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Izdelano je iz vina ter odvajalnih in lečilnih zelišč. Iz drobja vam prežene neprebavljene ostanke hrane in usposobi telo, da bo prejemalo in prebavljalo dovolj tečne hran^ da bodo vsi organi imeli dosti čiste in zdrave krvi. Nove moči vam podeli. V 'lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Av., Chicago, 111. Mišični revmatizem navadno brž odpravi Trinerjev liniment. — Adv.
sifiîfiæîfiifiKifiîfiææifiSHwææætfiifi æætfüfiffiifi
æ
5f¡
9Î
æ
s
K
¡fi
tfi
¡fi
¡fi
¡fi
bF.
æ
¡fi
¡fi
■fi
&
!fi
Sfi
«fi
!fi
TRPEČE ZENSKE
Ženske, ki trpijo bi morale citati sledeče pismo, katerega smo pred kratkim prejeli:
“Bila sem tako bolna, da nisem smela zapustiti postel je dokler nisem pričela rabiti Severov Regulator, toda sedaj sem popolnoma zdrava, ter lahko opravljam svoje delo kakor sem ga predno sem bila bolna opravila.”
Mrs. BARBARA VACHAL,
R. No. 1, Box 11, Ross, N. Dak.
Severov
REGULATOR
je uspešna tonika in zanesljivo zdravilo zoper ženskine bolezni in nerednosti. Cena $1.00 v vseh lekarnah ali pa od nas po sprejetju cene.
Čitajte našo knjižico “zdravje za ženske”, katera Je ovita okoli vsake steklenice Severovega Regulatorja in katero pošljemo na katerikoli naslov zastonj.
9i
ifi
!fi
¡fi
ifi
Sfi
¡fi
!fi
¡fi
ifi
¡fi
Sfi
Sfi
Sfi
Sfi
Sfi
Sfi
Sfi
Sfi
Sfi
Sfi
Sfi
Sfi
Sfi
Sfi
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Posebne cene za razprodajo kit in kron.
Kite iz pravih las
1%	unče	teže, 20 inč. dolge.	.. .$1.50
2	11	“ 22 “ “ .	... 2.00
2	11	“ 22% “ “ .	.... 2.50
2 y2	11	“ 22 Vi. “ “	.... 3.50
Krona,		kakršno predstavlja	slika je
od $1.00—$1.50.
Pišite po cenik in navodila, ki vsebujejo poduk in cene za razna dišeča mazila in druge v lasuljsko obrt spadajoče predmete, kakor okraski, broške, glavniki itd.
Za odgovor je pridjati poštno znam ko za 2 c.
IVI . LEN ARD,
2202 SOUTH 40th AVENUE,	CHICAGO, ILLINOIS.
k\\\\\\\\\\\\\\W^
Najnovejšega spomladanskega in poletnega kroja za
odraščene može in mladeniče
v naj večji izberi in najboljše kakovosti
$7.50 - $25.00
Vogal Bine Island Ave. in 18. ul.
Jelinek In Mayer vlastnlka
CAHN-1TSKAW COMPfttff
PRODAJAM ZEMLJO V SOLNONI FLORIDI!
Vi lahko kupite eno naših farm v Floridi iz vaših prihrankov $5.00 na mesec ali 17c na dan. Samo 7 milj do jezera Ashby, Volusia countiju, Florida. Na razpolaga imamo fino zemljo, katere cena bo v par letih še enkrat večja. Precej Slovencev je ze kupilo zemljo od mene. Potrebujem dobre in vestne agente. Pišite za pojasnila:
ANTON FLORI,
ftT.-MTVR.AT. AGENT FLORIDA ZEMLJE,
406% N. Broadway, Pittsburg, Kans.
B. WEIS & CO.
Destilater in uvažalec
Trgovec z vinom In žganjem na debelo
Kentucky Viskija vsake vrste. Edini prodajalec grenčice “ROOSTER”
1221 Blue Island Av., Chicago; 111.
■X-X-X-X-W-X-X-X-X-X-X-^X-X-X-i-^^X-J^fO^X-X-X-X-X^
Frank Stonicli,
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili biago prve vrste.
■» r
:: < > < > < > < > < >
VSE GARANTIRANO!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in «ves
FRANK S X O IV I C H,
7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 605, CHICAGO, rr.T.
< >
Farme Farme Farme ii
Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in Milwaukee.
Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas!
Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi.
Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam.
Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gr* vedno kviško.
Česko-slovanska zemljiščna družba
3815 West 26th Street,	Chicago, 111. <-
♦> ----X------------------- A
f
t
f
T
T
t
t
❖
t
t
t
«?♦
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
Narodna Tiskarna
2146'50 Sluo Island Jive., Chicago, ¡11.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni
f
f
f
f
T
T
T
f

s FRANK J. PETRU
JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-in posojilnih društev.
tinsko, Češko Hrvatsko stavbinsko !n posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko to posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko fn posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ”	”	”
Unijsko stavbinsko ”	"
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti niškim «bresti m.
Zavarovanje proti ogmju pri najboljših družbah.
leta 1900
!fi!fi¡fi!fi¡fi!fi!fi!fi!fi!fi!fi¡fiW^^
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomis ulice
Cblcago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjerenl, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE PRSTE.	CENE NIZKE.
Slovenske cenike pošljemo zastonj-
F. Kerže Co. 2616 S. Landale An. tilingo, DUaols