Der   grofie  Herder   Nachschlage-
werk fiir Wissen und Leben. Vierte vollig neubearbeiteta Auflage von Herder© Konver-sationslexikon. Freiburg im Breisgau. Herder & Co.
Zweiter Band: Batterie bis Cajetan.  1932.
Dritter Band: Caillaux bis Eisenhut. 1932.
V kratkih presledkih za prvim zvezkom sta izšla 2. in 3. zvezek velikega Herderje-vega leksikona, ki polagoma že dasta slutiti končno podobo tega moderno zasnovanega in tehnično popolno opremljenega dela. Primera z drugimi podobnimi izdajami pada že zgolj po zunanji strani čedalje bolj v prid »Velikega Herderja«, ki se tiska na zelo lepem papirju in opremlja z razkošnimi leksikaličnimi prilogami, tabelami itd. Nič seveda ne zaostajata za to stranjo leksi-kalna ureditev ter vsebina. Izmed že pri prvemu zvezku omenjenih večjih in samostojnih člankov, deloma obrobljenih s črno črto, moramo za drugi zvezek omeniti vsaj naslednje: Bauen, Bauplan und Bau-w e s e n (članek, ki nudi vsakemu graditelju lastnega doma najpotrebnejše smernice); Bauer, Bauerntum (pod Bauernhaus bei den Siidislaven, 43, pogrešamo' natančnejših opredelitev tipov); Baukunst der Gegenwart; Beamte, Beamtenbewegung; Bergsteigen; Berlin; Bevolkerung; Beuron; Bibliothek: Biene und Bienenzucht (kjer, mislim, upravičeno pogrešamo med literaturo A. Janša, slov. čebelarja); B i 1 d u n g ; Bronzekunst; Bronzezeit; B r ii c k en ; D a s Buch; Buhnenbild; Biirgertum. Za tretji zvezek pa omenimo sledeče: članek o Kitajcih in njihovi kulturi; Christliche Kunst bei fremden Volkern; Christus ter Christusbild; Demokratie; Denkmalpf lege; Deutsche Kunst (pri čemer je treba omeniti, da je poglavij in členov pod Deutsch vendarle preveč in preobširnih in sicer na škodo drugih, dasi je stvar za nemški leksikon razumljiva); Ehe, Eigenium in drugi. Naravnost razkošno je v izdaji zastopano in podajano prirodoslovje s tehniko. V členih samih nahajamo v ostalem le najnujnejše in v najkrajši obliki, zato je razumljivo, da je moralo marsikaj odpasti. Kot primero takih členov omenjam člen Bryaxis, ki je za človeka, iščočega o umetniku podatkov, popolnoma neuporaben, a podobnih je več. Pod B pogrešam češkega kiparja Fr. Bilka itd. v tretjem  zvezku  je  skozi  in  skozi   neza-
dostna označba Ivana Cankarja, ki izvira gotovo iz kakih zastarelih leksikalnih kartotek; napačna je pisava Čažma (128) za kraj Čazma pri Zagrebu; pod členom De-klaration bi se lahko omenila majska deklaracija, ki je njena važnost pač vredna omembe v leksikonu itd. Vendar te nedo-statke, ki naj bi se resno odpravili, odtehta leksikon drugod z objektivnostjo in točnostjo navedb, ki ga napravijajo nad vse uporabnega in ki kažejo tudi zelo veliko vestnost v celotni zasnovi. Posebno hodi v prid leksikonu tudi nedvoumna in jasna precizacija katoliškega stališča na vpoštev prihajajočih mestih, kar njegovo konkretno vrednost za debato  in   razpravo   primerno  povečuje.
R. L.
»Kalender Katholischer Jugend 1932.« Verlag Herder & Co., Freiburg i. Br.
Čudno je in le časovno razlagljivoi, da so vsi dosedanji 4 letniki »Dijaškega koledarčka«, ki ga izdaja Slovenska dijaška zveza, izraz mišljenja in hotenja, ki izhaja iz našega mladinskega gibanja, tako^ da stopa pravzaprav v ospredje njegov idejni del, ki mu služi ves ostali koledarski del le kot nekako potrebno sredstvo. Tej obliki ostaja zvest tudi letošnji letnik, tembolj, ko- se sam proglaša za almanah stremljenja in dela našega dijaštva ob 25-letnici Slovenske dijaške zveze. Imel sem v roki hrvatski in češki dijaški koledar, ki se oba ločita od našega v tem, da trpi idejni del na račun raznih drobnih podatkov in tabel, ki so koledarjem lastne in bistvene. O kakem mladinskem idejnem gibanju ni v njih ne duha ne sluha. Ker moremo pa vprav podobno mladinsko gibanje najti le še pri Nemcih, sem z zanimanjem vzel v roke zgoraj omenjeni koledar, meneč, da bom mogel iz njega posneti stanje tamkajšnjega gibanja. Ne vem, koliko in ali smem sploh po tem nemškem koledarju sklepati na celotno sedanjo nemško katoliško mladino in tudi ne verni, je-li iai koledar za vso študirajočo katol. mladino edini v Nemčiji. Če pa je tako in če nam — kakor vsak, tudi ta koledar — prikazuje hkraitn sedanje stanje nemškega mladinskega gibanja, potem moram reči, da je tisto znano prvotno nemško mladinsko gibanje zadela podobna usoda kot naše, namreč, da tega gibanja v prvotni obliki ni več. Nekdanji revolucijo-narni pokretaši so izstopili iz pokreta in zavzeli svoja mesta, na katerih zdaj delujejo
več ali manj s prav tisto plemenito miselnostjo, s prav tisto resnostjo in občuteno odgovornostjo, s katero so z njimi tako iskreno in brezobzirno, da, dostikrat tvegajoč tudi najtežje žrtve polnili po svojih zborovanjih svoje narodno-Juilturno ozračje. — Ta ko* ledar kaže, kako sta se prvotna zagnanost in oduševljenost za iskanje najglobljih človeških vrednot umaknila nekaki biološko-vi-talni splošni usmerjenosti sedanje evropske mladine. Samo odtod namreč razumem* da je najti v njem komaj dvoje kratkih idejnih člančičev, dočim ves ostali nekoledarski del nudi pester izbor več ali manj potrebnih in študentu dobrodošlih podatkov. Koledar krasi in poživlja še lepo število krajinskih slik, najrajši iz taborskega življenja ali potovanj. Ob njem se nam našega koledarčka nikakor ni treba sramovati. Kolikor je nemški bogatejši s tehnične strani, toliko se naš ponaša s svojim poudarkom idejne, ki mora biti mlademu inteligentu že po njegovi poklicanosti prvotnejša.                                 E. B.
PREJELI SMO V OCENO
Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo.
L. XII. Ljubljana, 1931. Uredil dr. Josip Mal, Izdaja in zalaga M. d. z. SI. Str. 68.
Ventura Garcia, Calderon, Plač prašume. Peruanske novele. Preveo Jovan Popovič. Korice P. Bihaly. Beograd, Izdanje Nolit, 1932. Str. 191.
B. Traven, Mrtvački brod. Istorija jednog mornara. Preveo sa nemačkog Jovan Popovič. Korice P. Bihaly. Beograd, Izdanje Nolit, 1932. Str. 321.
Vasilije Kukič, Pogrebi. Beograd, 1932. Izdanje knjiž. grupe Jato. Str. 29. (Cir.)
Jože Kranjc, Pot ob prepadu. Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1932, (Slovenske poti, II). Str. 80.
Miško Kranjec, Življenje. Povest. Izdala Delavska založba, r. z. o z. Ljubljana, 1932. Str. 215.
Pavle Lagarič, Milenko D. Gjurič kao religijozni slikar. Zagreb, 1932. Izdanje knji-žare A. Čelap. Str. 10.
Ante Cetineo, Za suncem. Pesme. Izdanje >Korablje<. Split, 1932, Knjiga 1. Naslovni list Antuna Zuppe,  slikara. Str. 45.
Zvezda Marija. Uglasbila Breda šček. Bes. zložil Esen. Pet mešanih zborov kraški Ma-
teri božji za izvencerkveno uporabo. Izdala Katoliška knjigarna v Gorici. Ilustriral Tone Kralj.  1932.
Pesmi o Kraljeviču Marku. Prevedel Radi vo j Rehar. Ljubljana, 1932. Natisnila in založila tiskarna Merkur. Str. 238.
Louis Adamič, Laughing in the Jungle. The Autobiography of an Imimigrant in America. Harper & Brothers, New Tork and London, 1932. Str. 335.
Sedaj vem, kaj je radio. V esperantu spisal E. Aisberg. Prosto prevedel Leopold An-dree. Založila in izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani,   1932.
Knjige Slovenske Matice za 1. 1932. Izdala in založila Slovenska Matica v Ljubljani, 1932.
1.   L. N. Tolstoj, Vojna in mir. Roman v štirih knjigah. Prva knjiga. Poslovenil Vladimir Levstik. Str. 425.
2.   Kidrič France, Zgodovina slovenskega slovstva od začetka do marčne revolucije. 3. snopič. Str.  273—408.
3.  E. Spektorskij, Zgodovina socijalne filozofije. Zvezek I. Od starega veka do XLX. stoletja. Prevedel J. Vidmar. Str. 306.
Jaroslav Durvch, Marjetica. Roman. Avt. prevod iz češčine. Prevedel Dr. Ferdo Kozak. (Leposlovna knjižnica, 8.) Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna, 1932. Str. 174.
Oton Župančič, Ciciban. Opremil in ilustriral Nikolaj Pirnat. Izdala Umetniška propaganda. V Ljubljani, 1932. Vez. 45 Din. Naroča se pri vseh knjigarnah ali pa pri Umetniški propagandi, odpravništvo Loka pri Zidanem mostu.
Dr. Julka Chlapec Gjorgjevic, Jedno do-pisivanje. Fragmenti romana. Beograd. Iz-davačka knjižarnica Gece Kona. 1932. Str. 131.
Knjige Cankarjeve družbe za 1. 1932. Izdala Cankarjeva družba v Ljubljani:
1.  Koledar C. d. za prestopno leto 1932. S sodelovanjem odbora C. D. uredil Talpa.
2.   Angelo Cerkvenik, Orači. Povest. 1932. Str. 163.
3.  Liam o' Flahertv, Zver se je prebudila. Prevedel Talpa. 1932. Str. 120.
4.  Martin Andersen Nexo, Po solnčni Španiji. Prevedel Ciril Štukelj. 1932. Str. 60.
Angel Karalijčev, Dukati. Prevela sa bu-garskog Nada Mirkovič. Naslovni list crtao Bela Miler. Beograd, 1932. Str. 32.