Ali lahko delavski svet spremeni ali razveljavi vsak sklep upravnega odbora
Ker so v teoriji in praksi različna poj-movanja o tem, ali lahko delavski svet spremeni ali razveljavi vsaJc sklep upraT-nega odbora, a upravni odbor vsak akit direktorja, bom povedal mnenje o tem vprašanju, in to ne da bt imel pretenzije, da je to mnenje edino pravilno. Vpraša-nje je nedvonino takega značaja, da za-slnži, da o njem razpravljamo.
Predvsem je treba poudariti, da lahko dclavski svet ne samo razreljavi, temveč tudi spremeni sklep upraTnega odbora, a upravni odlx>r odlok direktorja v Tseh tistih primerih, ko je to izrecno določeno s predpisi. Tako je na primer doslej po temeijnem zakonu o npravljanju podjetij upravni odbor sklepal o pritožbah proti odlokom direktorja o odpovedi delovnega razmerja ali o razporedu na drugo delo. Če je odlok o delovnem razmerju spre-jel v prvi stopnji upravni odbor (za vo-dilne uslti/bencp), tedaj je prav tako na drugi stopnji odločal delavski svet. V teh primerih so sami predpisi določali raz-merje med dirpktorjem tn upTavnim od-borom ali razmerje med upravnim odbo-rom in delavskim svetom kot tako ime-novano instančno razmprje, v katerem višji organ lahko razveljavi ali pa spre-meni akt nižjega organa. Toda po teh predptsih je to samo izjema, ker določajo predpisi praviloma pristojnost delavskega sveta. upravnpga odbora in dircktorja na tak način. da izhaja iz njega, da ima vsa.k izmed teh organov praTico itn dolž-nost. da v določenih zadcvah samostojno odloča, pri čemcr se niora ravnati po rtmernicah višjega organa. V takih zade-Tah potemiakem delavski svet po mojem mnenju nima pravice razvel javljati aili spremmjati sklepov upravncga odibora podjetja. a npravni odbor nima pTarice razveljavljati ali spreminjati odločl>e, nkaza  ali  odloka  direktorja.
Raznmljivo je. da ima višji organ pra-rico spreineniti predlog nižje^ra organa ˇ rprašanjih. ki stpadajo izkljuf.no v pri-stojnost višjega organa. Tako je na pri-mer upravni odbor pooblaščon. da izctela predlofr letnepa jrospodarske^a plana, za-ključnepa računa. tarifnopa pravilnika kakor tndi da podaja predlojre frlede vpek drugih vprašanj iz pTistojnosti dfiavske-ga sveta. Take predlofre do^oča uprarni odbor s svojim sklepom in je popolnoma jasno, da lahko ddavski svet tak sklep spremeni, to je, da predloffa upravnepa odbora ne sprejme. Prav tako iipraTnemn odboni ni treba sprejeti prodlojra direk-torja plede vprašanj, ki sfpadajo v nje-govo pristojnost, ali pa ^a lalifko sprej-me samo delno.
T« pa ne pomeni, da delavsiki svei ni-ma pravice razpravljati o kafpremkoli sklepu aii odloku upTa-mefra odbora, ki ga je ta sprejpl v okviru svoje samrvstoj-ne pristojnosti. in <\a ne bi smeil o njem poTedati svoje stališče ter iako Iikrati dati upravnfTrm <id'T>orn smernioe. da sam spremeni svoj sklpp. Kot na.jvišji organ upravljanfa podjetja ima delavski svet pravico nadzorstva na delom npravnejra odbora. upravni odbor pa nad delom direktorja. ?o zaikonu razprarlja rf^lav-ski svet o poročilu upravneg^a od'bora. sprerPTnn sklepp g-ledp odobritve njegove-?a deia Vakor fndi o ukrepih npravnejrn odbora. Upravni odl>or je dolžan  ravnati
po sklepih dekvskega sveta, delavski svet pa ne more sain sprcmeniti sklepa uprarnaga odbora. Ce upravni odbor ne ravna po sklepu dolavskega sveta, fco je, če ne ravna po njegovih smernicah, je delav&ki svet upravičem zamenjati uprav-ni odbor in izvoliti drugega, za katerega misli, da bo ravjial po njegovih smerni-cah.
Podobno jc treba gledati tudi na raz-merje med upravuim odborom in direk-torjem podjetja. Dir&ktor ima po zakonu svojo samostojno pristojnost, ki mu je ne moreta odvzeli niti delavski svet niii upravni odbor. Diroktor je na primer po-oblašč«n »klepati pogodbe v imen\i pod-jetja. Pri tem je dolžan, da sklepa te po-godbe tako, da ravna po smernicah de-lavskega sveta iui upravnega odbora, to je v skJadu z določeno politiko, ki so jo v tem pogledu sprejeli organi upravlja-nja. Direktorju pa ni treba. niti nvu to ne bi bilo mogoče, da bi za vsako p<>-godbo, ki jo sklene, terjal poprej mnenje ali soglasje upravnega odbora. Če direk-tor sklene pogodbo, ki v svojih določbah odstopa od nač-Bl, ki jih je določil uprav-ni odbor, je taka pogodba za drugo po-godbeno stran polnoveljavna, razen če je s predpisi izrecno določeno, da mora od-ločbo o siklenitvi pogodbe sprejeti delav-ski svet ali upravni odl>or. Drugačna re-šitev bi ogrozila varnost pravnega pro-meta. Ce se djrektor pri aprnvljanjii za-dev iz svoio samostojne pristojnosti ne ravna po sklepLU in smernicali dolavske-ga sveta a)i upravnega odbora, imajo Tsi organi pravico, da ga pokličejo na odgo-vornost, v skrajnem priimem pa, da pred-lagajo zamenjavo direktorja glede na io, da krši veljarne prarne predpise. ker ravna v nasprotjn s sklepi organov »iclav-skega samoupravljanja.
Lahko se zastavi vprašanje, ali je taka razlaga pravilna in smotrna. Ali ne bi bik> balje, da bi delavskemu svetu pri-zoali neomejeno pravico spreminjati skl<?pe upravnega odbora ali npravnemu odboru spreminjati odločbe, ukaze in od-loke direktorja. ne pa, da se morajo ti poslužiti najležje sankci.je. to je zame-njave organa. ki od.klanja. da bi ravnal po njpgovih sklppih. Mnenja sphi, da prej razlože/no stali^op najbolj ustreza nače-lom, na katerih je zasnovana organizacija uprav-ljanja podjetja po veljavnih pred-pi-silj in da ustreza potrebam prakse in specifičnosfim poslovanja gosi>odarskih organizari.i. ki se bisfveno razlikujeio od poslovanja npravnih organov. Tako upravni odbor kakor direktor moraia iinei« tloločeno samostojnost v poslova-nju. če naj od njih pričakujcmo določeno iniciatiro in odgovornost za roznltnie \k>-slovanja. Č.o bi sprojpl.i stališčp. An lahko dfilavski svet sam razveljavi al« pa «pre-meni katerikoli sklpp upravnega odbora. ali če bi emako pravico priznali nprav-nemti odboru v rnzmpTni do aktov dirok-toria. bi io pripeljalo d<> znaine omP'«tvp njiliove odgovornosti in iniciative. Raz-umliivo \p. da lahko delavski svet raz-pravlja o Tsakpm vprašanju iz pristoj-nosti npravnpsra odlx>ra, a upravni odbr>r o rsakem vpraSnnj" iz pristoinosti dir«k-torfa in da glpde tp?a vprašanja zavza-mpta svojp etališf-r. 5vtoriti pa morata to samo tedaj,  kadar je  nnjno,  da  z opre-
delitvijo s^ališča t konkrctnem vpraša-nju iz pri&tojnosti nižjih organov o-pozo-rita, ka.kšno politiko mora voditi upravni odbor. direktor ali drugi prislojni orgaoi podjetja. Tudi v tem primeru mora kon-kretno odiločbo sprejeti organ, v katerega pnistojmost spada ¦vnprašanje, prj čemer ravna po smernicah, ki jih je dai delav-ski svet ali uprajvni odbor. Nasprotno stailišče oinogoča ne samo odraem samo-stojme prislojnosti nižjeimi organu, tem-več višji organ taiko po ncpotrehnem obremenjujemo z odločanjem o Telikem 5tcvil-n konkre-tnih primerov (na primer ra^nih prošenj rn pritožb), kar neizbežno pripelje do tega, da so rapostavljene za-deve, ki spadajo v ujegovo izključno pri-stojnost.
Za zgled naTajamo, da je bila dosilej t velikem šieviilu podjetij praksa, da je delaTski svet odiočal t tretji stopnji gle-de pritožb proti direktorjevim odlokom s področja delovaiih rcTanerij (določanje fariine postavike, odpoved, razpored na dTivg© delo iti podobno^. Po našem Tnne-nju taka praksa n« bila pravilna, ker predpisi niso določali, da se ;e mogoče proti direktorjevkn odlokom s področ.ja delovnih razmerij pTitožiti na delaTski svet.
Po novem zakonu o deloviiik ra^merjih bo odločal o sprejemiu in odpnščanjn de-lavcev in nslužbenoev, razen vodilnih, v prihodnje delavski svet ali njegova ko-misija za ustanavljanje in odpoved delov-nih razmerij. Protd odloobt te kontisije je direktor npravičen pri-tožiti se na npravni odbor, vendar samo gilede stro-kovne sposobnosti in drugih pogojev, ki jih mora delavec azpolnjevali. V zvezi g steilnščem, ki sino ga razložild prej, ipa ne bi bil npraivičen, da bi se p^roti odloka upravnega odbora, ki bi ga* sprejel na njegovo pritožbo, pritož«! naprej na de-lavski svct. Kakor pa smo že poudarili, to ne pomeni, da bi delavski svet ne sanel razpravljaii o nckem konkretnem odloku tipravnoga odbora i-n terjati od njega, da svoj odJok spremeni. V tem primeru bo 9ta>l«šče dolavskega sveta služflo uprav-ncmu odboni kot smornica za odločanje v zvezi z drugimi podobnimi primeri ia-ko, da delavski svet ne bo primoran sta-1-no razpTavljati o posameznih odlokih upravnega odbora.
Kar se tiže postavljaiija delavcev ua to-dilna delovna mesta, sprejme tudi po iiovih predpLsih orlločbo o njihovi nastaviti upravni odbor, ki hkrafci razpiše tudi na-tečaj za zasedbo takih mcsi. Natečaj izva-ja komisija za uslanavljanje in odpovedi rle!ovnih razinerij in nato predlaga uprav-nemu odboru kandidate za nstrezna vodil-na delovna mcste. Na podln,sri odločbe upravnc-ga odbora skkne dirckfor pogodbo o delovnein ra^mcrju s sprejetim vcdMnim delavcem. Direktor prav tako sklone po-godbo o ustanovitvi dclovnega razmerja na temelju pravnomočne odločbe komisije za ustanavljanjo j.n odpoved delovnega raz-merja. Delavec se laiiko proti odioku di-rektorja o odpovedi pritoži na upravni od-Bor. P<> tnojcrn mnenju ni niti po novih predpisih možnosti nadaljnje pritožbe na delavski svet proti odloku upravn. odbora, ki ga je ta sprejel v drugi stopnji. Na-sprotno, delavec na vodilnem položajn. ima proli odloku direktorja o odpovedi slnžbe, k; je hila sprejeta na podlagi sklepa uprav-nega odbora, pravico. da vloži pritožbo ne-posreclno na nelavski svet podjetja.
dr. Pavle Kovač