LETO XVI
L ONDOW,16.NOVEMBRA 1963.
ŠTEV.294-
-E3E2r3H33=2!!t2r3”!r5=2 = SSE“!=!=-
VULGARNI POJMI
Stanovanjska stiska v Jugoslaviji je huda.To je stara reč.Od daleč si je sicer ni mogoče predstavljati,ker je potrebna izkušnja,da bi v živo zadeli taki podatki kot npr.da se v vsakem enosobnem stanovanju v Ljubljani stiskajo malo več kot tri osebe,v vsakem dvosobnem pa štiri.Vse skupaj je slabo spričevalo za Kardelja, ki se že od nekdaj posebno zanima za stanovanj a,mesta,komune in take reči.
Razlogi za stisko leže nekoliko v medvojnem razdejanju in pomanjkanju vsake nove gradnje.A vojna je že daleč in izgovarjanje nanjo postaja počasi smešne.Hujši in bolj veljaven razlog je hitro naraščanje mestnega prebivalstva po vojni. Tak pritok ljudi iz dežele v mesta je splošen pojav ob industrializaciji.Komunistom se zdi ideološko izredno privlačen, ker v mestih ljudje postajajo delavci in se suše njihove korenine na kmetih.Zato so ga pospeševali in se ob njem navdušujejo v otročjem vzhičenju ob misli, da bo Jugoslavija kmalu imela milijonsko mesto.
Hudo pa je nekaj narobe,če vladajoči pospešujejo le priliv v mesta,slabo pa po skrbe,kje bodo ti ljudje stanovali. Kardelj je obsodil "vulgarno" gledišče,kot ga je krstil v govoru na seji Stalne konference mest (gl.str.13.),da je gradnja stanovanj le nekakšna družbena služba in nujno zlo,ki sicer ovira vlaganja v industrijo.Tako gledišče pač ni vulgarno,ampak je naravnost nečloveško in je tipično za vodeči razred,ki se malo briga za Človeško trpljenje.V 19.stol.so socialisti obt-j ževali kapitaliste za tako nebrižnost.Komunisti■se v podobnih okoliščinah nič bolje ne odrežejo kot stari kapitalisti.
Prav tako vulgarno je Kardeljevo mišljenj e,da so družbene službe nekaj manj vrel nega in slabega. Pravzaprav ni vulgarno,ampak omejeno. Izhaja iz komunističnega čaščenja proizvodnje zaradi same proizvodnje.Če neka tovarna izdeluje kilometre slabega in dragega blaga,ki ga nihče noče'kupiti,je dobro,ker proizvaja. Ce pa bi bilo treba denar potrošiti za družbene službe,je slabo. Odnašanje^smeti,tlakovane ulice,razsvetljava,vodovod,kanalizacij a - to so le zaničevane družbene službe in zato manj vredne kot proizvajanje nepotrebnega blaga. Tudi sole in bolnišnice so take službe.Ali se res Kardelju ne zdi nič vredno,kakšno vzgojo dobiva mladina?
Na učiteljišču so ga drugače učili.Čas je,da bi se otresel^svojih "vulgarnih^1 pogledov in bi smatral za važno tudi službe,katere boljšajo življenje in prinašajo pridobitve civilizacije.
SVOBODA VERE
Rimska razstava "Cerkve v molku",kot pišemo na drugem mestu,j e vzbudila viharv Beogradu.Toda morali so čakati na Titov povratek iz Južne Amerike,kjer ga duhovšd na ni posebno rada videla.Ne verjamemo namreč,da Udba in Tanjugov dopisnik nista preje vedela za razstavo.Odprta je bila že lana, toda tedaj je bil zažgani na<fekof ^ Vovk še živ;take priče pa niso nikoli prijetne. Pravtako je možno,da je k viharju nekaj pripomogel tudi nadškof Seper,ki v ^rebupred Titovim potovanjem ni izjavljal, da so odnosi med Cerkvijo in državo normalni. Čeprav se je mnogo izboljšalo po smrti kardinala Stepinca,odnošaji še daleč niso za nepristranskega opazovalca normaIni.Preganjanje vere se namreč ne meri po polnih cerkvah in po številu zaprtih duhovnikov.Treba je iti -do korena in vprašati,kakšna je svoboda verske vzgoje in dela verskih organizacij ter kakšna je svoboda verskega tiska. Pri tem pa kaj hitro pridemo do "Cerkve v molku". Vse to pa seveda ne opravičuj e,da bi smeli na razstavi uporabljati ustaške argumente,če namreč pritožba jugoslovanskega tiska drži. Ker je več kot gotovo,da jugoslovanska hierarhija takega materiala ni dobavila in ga verjetno tudi ne bi odobrila, preostane le - če je poročilo seveda toc no - da so ga posredovali notorični ustaski fratri,ki imajo'se vedno svoje uveze v Vatikanu,čeprav jih je pokojni papež Janez postavil na hladno. Če je torej kaj na stvari, se je zdaj znova pokazalo, ne le kako škodljivo je tp za ugled Cerkve ampak tudi, kako sila neprijetno mora to biti za jugoslovanske škofe.
UREDNIŠTVO
TITO V AMERIKI
Sest južno-ameriških. držav je lani povabilo Tita,đa jih obišče, a mož je izbral samo štiri - Dražili j o, Čile,B olivi j o in Mehiko. Torejle | tiste,ki niso prekinile odnosov s Fidel Castrom in zastopajo bolj ne= odvisno politično smer kot njihove sosede.Vendar pa kijub ■ temu z izje mo Mehike izbera ni bila posrečena in zlasti obisk Brazilijo smatrajo politični opazovalci kot diplomatski poraz: governerja politične pres_ tolice Rio de Janeirp in ekonomsko-finančnega središča Sao Paulo ni = sta mogla jamčiti Titove varnosti,pa je'bil Tito ob glasnih protestih katoliške hierarhije in prebivalstva širom dežele prisiljen ,,zabava= ti se"’ v puščobi birokratične Brasilijo in še tam so štiri petine na= rodnih predstavnikov bojkotirale njegov govor v Kongresu, governer p^o krajino,kamor spada cvetoče industrijsko mesto Belo Horizonte,pa je odklonil,da bi zaradi obiska aretiral jugoslovanske begunce v mestu.V bistvu tudi ni bilo mnogo'bol je v Čilu.Tam se je Tito zadrževal od p_e tih dni kar dva dneva v obmorskem letovišču,povzročil pa je domala.krT zo vlade, z odstopom štirih ministrov, dasimu je univerza podelila častni'doktorat,, a so poskrbeli za varnost tako, da so odpeljali blizu 150 ustašev prod obiskom na jug dežele.V Boliviji zaradi višinskega zraka na nasvet zdravnikov Tito ni obiskal prestolico La Paz,.ampak so ga prišli ministri pozdravit v Cochabambo,kjcr jo ves čas bival.Mesto jc bilo močno zastraženo, jugoslovanske begunce so doloma evakuirali, deloma pa postavili pod nadzorstvo.Univerza jo zaprla svoja vrata in tiskovnih konferenc ni bilo.
T.naslednjem priobčujemo poročilo iz vila:
'RUDA IN KUPČIJA'
(Od posebnega dopisnika v Santiagu de Chile)
Čilska vlada je izdala nekaj uradnih komunikejev o razgovorih, s Titom in njegovi mi sodelavci.Najbolj zanimiva se zdi "Skupna’ izjava o trgovinskih odnosih".Ta poroča o sestanku med Pedrom Daza,zunanjim podsekretarjem,in Tomom Granfilom,generalnim di -rektorjem jugoslovanske Banke za zunajo trgovino.Sklenjeno je bilo,da je povečanje tr govine zaželjeno,dasi seveda ni gotovo,kako bodo to razumele čilske gospodarske tvrdkD ki naj bi -trgovino povečale.Jugoslavija je pripravljena kupiti od Čilo ribjo^moko in zmrznjeno tunino,če bo Čile kupil jugoslovanske ladje za lov na tune in ribiško opremo.Čile je ponudil jeklene izdelke,bakrene izdelke.in polizdelke,volno,celulozo in us nje za jugoslovanske Diesel-motorje,hmelj,pristanišČno opremo in orodje (zlasti za rudnike). Kljub tej izjavi,ki dosti predlaga, vendar ni bila sklenjena nobena pogodba - za razliko n.pr. od Brazilije,kjer je Jugoslavija dala kredit 120 milijonov do -larjev,in od Bolivije,ki je dobila 8 milijonski kredit(za 10 let.) Še najbolj stvaren je bil predlog,naj začneta obe vladi študirati možnosti izvoza Čilske železne rude v Jugoslavijo,v zameno za poljedelske stroje. Jugoslavijo je dalje izjavila,da bi si želela dolgoročni trgovinski sporazum, ki bi ji zagotovil stalno tržišče,ki jih tako zelo potrebuje zaradi svojega zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Govora je bilo dalje o sodelovanju obeh trgovskih mornaric: Jugoslavija želi,da bi Čile prevažal svoje bla gt v večji meri na ladjah pod jugoslovansko zastavo. To pa ni tako enostavno,ker je - podobno' kot sovjetska - jugoslovanska trgovska mornarica, v državnih rokah,dočim je čilska v privatnih rokah.Etatistična Jugoslavija,kjer je vočina proizvajalnih sred -štev pod državn* kontrolo,ima zadnje čase velike težave v svoji trgovini s kapitalističnimi državami. Socialistični trgovci,dostikrat na položajih po partijski liniji, niso tako sposobni kot so kapitalistični,ki posedujejo lastne firme in lahko na mestu odločijo,kaj bodo kupili.Pred kratkim je bil moj prijatelj jugoslovanskega porekla v Manili na Filipinih in je tam slišal vest,da si neki slovenski emigrant iz Avstralije odpira podružnico tovarne za aluminijaste tube, ki jo ima v Sydneyu.( Tu gre za znane ga ljubljanskega tovarnarja g.Lajovca,ki je po prihodu v Avstralijo začel s sinom Dušanom na novo,dasi so mu doma vse podržavili in se mu-je po več letnem zaporu posreči lo priti v Avstralijo.Op.ur.) Obenem pa je govoril z jugoslovanskim predstavnikom,ki je pripovedoval,da je bil pred kratkim v Accri (Ghana),kjer da je jugoslovanski trgovinski ataše popolnoma nepismen .v trgovski praksi in sploh ne ve,kaj lokalne firme prodajajo ali kupujejo. Seveda take ostre razlike vedno ne obstojajo in je prenekatoA
jugoslovanski trgovinski delegat sposoben in priden. Toda ge vedno stoji pred dvema zsprekamaj jugoslovansko komunistično birokracijo in svojim lastnim novorazrednim instinktom. 0 jrvi ni vredno pisati.Glede drugega pa je stvar v tem,da je precej jugosb venskih pogodb sklenjenih zato,ker dobi Jugoslovan od prodajalca gotov odstotek za svoj zep. Roba morda ni bila najboljša,cena ne najugodnejša,toda. to Jugoslovana ne boli,saj tvrdka ni njegova.To je vsaj v latinski Ameriki velika rak rana jugoslovanske trgovine in bi se jugoslovanske oblasti' morale nekoliko bolj zanimati za to.
Da bi premostila težave plačevanja trgovinskih obvez jugoslovanskim socialističnim tvrdkam,so- se Granfilovi sodelavci sestali tudi s predstavniki čilske Državne banke in podpisali pogodbo,ki pa v uradnih komunikejih ni bila objavljeha.Iz dobro.pouče -'hih"kVbgov sem zvedel,da bosta obe vladi odprli bančni račun,ki bo vsaki dajal pol milijona dolarjev kratkoročnega kredita,tako da bodo prodajalci lahko takoj vnovčili obveznice.(Jugoslovanske firme poznano počasi plačujejo in so zaradi tega imele težave že tudi v zapadni Evropi.)'Obe vladi bosta saldirali svoje račune vsakih 6 mesecev.
Politično vzeto ni imel Titov čilski obisk nobenega pomena, -sendar pa so uradni kro gi pokazali nekaj zanimanja za jugoslovanske predloge o povečanju trgovine. Toda to zanimanje je mlačno in bo rezultat odvisen, v koliko trgovina z Jugoslavijo Cileju res lahko koristi. Upoštevati je trebaogromne.geografske razdalje in sorazmerno nizko jugoslovansko industrijsko produktivnost. Oboje dvige ceno jugoslovanskim izdelkom.To pa onemogoča uspešno konkurenco,zlasti s tvrdkami iz Estados Unitos. Zaenkrat nihče v ’ukajčnjem trgovinskem ministrstvu ne pričakuje hudega skoka v trgovini z Jugoslavijo. L. - ogo pač zavisi od sposobnosti jugošl ovanskih .tvrdk,a še več od tukajšnjega trgovinskega-odseka na jugoslovanskem poslaništvu.
t.
v
WASHINGTON. U
(Dopis)
Oktober je najlepši mesec celega leta v Washingtonu.Vročina in tropska vlaga poletja sta za nami,novembersko deževje pred nami. Vsak dan je lep. kot pesem,sončni vzhodi in zahodi pa prelestni kot na južnih morjih. Zato ameriško zunanje ministrstvo rado izbere oktober za posete raznih veljakov,pa tudi razni kongresi, se često vršijo prav v tem času. Tako je bilo zadnje čase kar naprej vrvenje: .za Haile Selasijem je prišel na obisk irski ministrski predsednik in za Lenassom jugoslovonsk i Tito. Tudi vietnamska Madame Nhu je bila tu in čeprav ima oster je.zik,.se nam od te strani ni bilo kaj bati. Ko so jo v Atenah,po povratku iz Reograda s. kongresa Parlamentarno unije vpraša i!,o Jugoslaviji, je rekla,da se "ji ni zdela posebno komunistična,.
Toda Washingtonce zanimajo samo velike glave.Le kaka Elizabeta angleška ali Hruš-čev sovjetski in tudi De Gaulle pritegnejo maso naroda. Zato vlada,kadar iz vljudnostnih razlogov potrebuje množice na cestah, pusti uradnike 'za' eno. uro na ceste,da prisostvujejo paradi.Ker dela pol Washingtona po državnih uradih, so s.eveda ceste polne. To da letos za Titov obisk takega enournega dopusta vlada ni dala in učinek je bil poraz-2en.Nazadnje tc ni nič čudne^,saj je bil Titov obisk, neuraden. A je spot res,da tisk ni dobil od vlade“’nobenega sporeda,kot je.to navada ob drugih prilikah, pa tako nihče ni vedel nič točnega. Tisk je’ seVedti v nep re j pisal o obisku in ga poj'asi j.eval s političnega vidika.Tako liberalni in pro-demokratski WASHINGTON POST kot konservativni in pro-republikanski EVENING STiiR sta odobravala povabilo v Belo hišo. Prvi se sicer ni nikoli protivil ameriški politiki do, Jugoslavije,drugi pn je začel predvsem zadnje leto "predočevati jugoslovansko d varnost'1. (Zanimivo je,da je eden od direktorjev STARa postal šef ekonomske sekcije ameriške ambasade v Beogradu prav pred kratkim in bo kot tek torej odgovoren za vso ameriško pomoč tej .državi.)	/
Šele na sam dan obiska,v četrtek, je POST objavila izpod peresa Carrol^a Kilpa -tricka,ki ima dobre stike s predsednikom, da pride Tito.ob 11.45,Sprva so sicer napovedovali uradno 12.45, a so uro verjetno sp remenili,ker so že 14 dni prej razne skupine prijavile na policiji svoj e nameravane demonstracij e,pa.so se oblasti očividno bale izgredov.
Jutro 17.oktobra je bilo očarljivo.Tito.j e prispel iz Mehike na Langley Air Force Base kakih 130 milj južno od prestolice že prejšnji.večer, spet eno uro pred napovedanim časom.Od tam so ga peljali v Williamsburg,staro prestolico.Virginij e in eno od središč ameriške revolucije pred 200 leti. A.zakaj.ravno Wiliamsburg? To mestece,ležeče vprelepi planjavi Virginije, je popolnoma preurejeno, Rockefellerjevo, darilo pred le-"ti je omogočilo,da so lahko preuredili vse'hiše natančno tako kot so bile pred stoletji. Iz Washingtona je težko iti na lepše potovanje kot prav tj a,na.zanimivejše pa goto vo ne. Ker tudi tam ni nobenih Jugoslovanov, se' torej ni bilo bati,da bi kdo pokvaril intimno romantično vzdušje,ki naj bi pri Titu takoj na začetku vzbudilo dober vtis o
Ameriki in kasneje prijetne spomine«Da so oblasti to dosegle, dokazuje izjava,ki jo je podal Tito,ko je po obisku ¥/ashingtona obolel v Williamsburgu:"Počutim se kakor doma." Tretji razlog pa je verjetno ušel vsem ali večini opazovavcev,ne more pa člo veku,ki je kdaj sam obiskal to mesto. Obiskovalec mora biti dirnjen nad zgodovino od pora britanskemu imperializmu; imena,ki so bila prej samo črke v zgodovinskih knji -gah, polno zažive. Na likom Henry Patricka,ki je že leta 1774. dejal "Svoboda ali smrti" (Give me liberty or give me deathl), pa bi se lahko tudi Tito zamislil. Willi amsburg je bil namreš ena zibelk ameriške demokracij e.Tam so se kovale besede,ki so dale pozneje obeležje vsej ameriški zgodovini» svoboda govora,pisanja, združevanja, prostost od preganjanja, verskega ali političnega: možnost ustvariti si osebno srečo po lastnem okusu in sposobnosti.
Na večer svojega prihoda se je Tito s soprogo peljal v staromodni kočiji na večerni sprehod po mestu,ki je tlakovano z opekami kot je to bila navada v starih ca -sih. Baje mu je ta vožnja silno ugajala. Prespala sta v hotelu Williamsburg Inn in se potem zjutraj pripravila na tako zaželjeni obisk Washingtons.
Priprave za Titov obisk so bile sila obsežne»podrobne in vseskozi tajne.Ljudje, ki so imeli vpogled v varnostne mere za časa Hruščevega obiska, trde,da so bile zdaj enake. Za t*čen spored je vedelo zelo malo ljudi.Celo straže,ki so bile na mestu ob 8h zjutraj, niso vedele za čas Titovega prihoda.
Demonstranti so bili na cesti severno od Bele hiše že zelo zgodaj zjutraj . Okoli desete ure,ko sem jaz prišel mimo,je skupina Hrvatov s svojo zastavo in ustaškim grbom demonstrirala na samem pločniku pred Velo hišo. Bilo jih je 65, večinoma mladi ljudje,precej žena in deklet med njimi in kakih 6 ali 7 otrok v narodnih nošah. Vsak je nosil vsaj po en transparent: gesla so v glavnem obdolževala Tita raznih nasilij in zločinov ter pozivala na ustanovitev hrvatske države. Napisi so bili tako dolgi in majhno tiskani,da jih je bilo težko brati preko ceste. Na drugi strani aveniji, tja proti parku Lafayette,pa je mlad Hrvat s hrvatskim trakom na rokavu, delil letake.. Ti sj. bili tiskani v drobnem tisku v angleščini. Takoj sem videl,da imam opravka s političnimi amaterji.Angleščina je bila strašna. V prvem tdstavkujin v drugem sem našel kakih deset resnih napak, a doma sem jih potem naštel preko sedemdeset in še sem morda katero prezrl. Tiskovnih napak je tudi mrgolelo.Tako je bil J.Broz 1949.le ta obsojen na pet let zapora. Amehikanec,ki je to bral, seveda tega ni mogel verjeti in ni dvoma,da je začel dvomiti nad vso vsebino. Toda druge napake so bile zlobnej -Še.Tako je n.pr.iz Hrvata Tita nastal sovjetski državljan. In kdo ga je naredil za maršala? "Antifascist Council for National Liberation of Serbia." In to leta 1944.
A vsak otrok ve, da je AVNOJ postavil Tita za maršala leta 1943. v Jajcu v NDH. Letak je podpisalo pet ljudi, med njimi Dr Stjepan Hefer»Paveličev naslednik.
Komaj sem dokončal branje letaka, že pride iz841vogala . iz 17.ceste druga skupina 3 srbsko zastavo,poleg ameriške. V sprevodu je stopalo okoli 45 ljudi,večinoma moških. Na čelu pa pravoslavni duhovnik.Kasneje mi jo nekdo omenil,da je bil to epi-skop Dionizije. Zanimivo je, da je leta 1960 isti episkop odklonil vodstvo podobne demonstracije,ko je bil Tito v New Yorku, češ da mu je to pod častjo.A tedaj je bil na demonstracijah vtjvoda Djujič, ki ga pa letos nisem videl. Verjetno, ker je zdaj proti episkopu Dioniziju. Transparenti te skupine niso «menjali niti Jugoslavije niti srbstva,ampak so se omejili le na Tita.Pri vratih Bele hiše je v«dstvo srbske povorke izjavilo, da imajo pismo za predsednika Kennedyja. To je bilo takoj sporočeno naprej in čez dve minuti je prišel eden od prezidentovih uradnikov in prevzel petici jo. Ne vem, če sc podobno storili tudi ustaški demonstranti.
Omenjena srbska povorka pa je bila le del srbskih demonstrantov.Že pred časom, ko se je zvedelo,da pride Tito v Ameriko, so Srbi ustanovili American-Serb Committee v New Y«rku,ki je kmalu tudi izdal nekaj letakov. Eden od njih je pozival vlado naj bi preklicala povabilo in ameriške državljane,naj s podpisom na letaku protestirajo pri svojem narodnem poslancu.Čeprav je bilo jasno,da bo vsak tak apel jalov, je bil vendar d«stojno napisan,lepo tiskan,brez napak in jedrnato sestavljen. Tako kot je v Ameriki navada. New Torčani so potem povezali še ostala večja mesta in organizirali prevoz kakih 300 demonstrantov v Washington. Obenem po so demonstrirali tudi po velemestih. Sodeč po televiziji je v nedeljo pred obiskom demonstriralo v San Franciscu preko 500C ljudi, v Gary,Indiana,pa po srbskih virih 6000 Srb«v. V obeh mesti so naredili slamnatega Tita in ga zažgali. Te demonstracije so pripomogle, da so nekateri senatorji in kongresniki iz krajev,kjer je mnogo jugoslovanskih emigrantov, drug za drugim podajali izjave,da so proti Titovemu obisku. Toda treba je dodati,da jih je bilo letos samo okoli dvajset in da je govoril vsak zase, doČim je leta I960, podpisalo apel na predsednika Eisenhowerja,naj Tita ne prejme, kar 160 poslancev,da o senatorjih niti ne govorim. Je morda tudi to znak,da je jugoslovanska emigracija politično brez vpliva in da jo je komaj še čutiti? V Washingtonu zanjo komaj vemo.
Okoli lih sem se vrnil nazaj pred Belo hišo. Ust ase in Srbi so se razvrstili v dveh ločenih grupah na obeh koncih Lele hiše. Nekako 110 ljudi s prav toliko trans parenti. Demonstrantj e so bili dokaj mirni in dostojanstveni. Med seboj se niso zal^. li.Srbska grupa je bila iz Chicaga.Moralo'bi jih biti več,saj so naročili dvoje le -tal.Toda pred odhodom je nekdo telefoniral,da je v letalih peklenski stroj,nakar je policija uvedla.preiskavo, letalska družba TWA pa se je. ustrašila in prevoz odpove dala. Z naj večjimi težavami so nato Srbi dobili neko drugo letalo.Ker pa^so zaradi ^e ga'morali prečuti celo noč na letališču, so bili ob času demonstracij močno utrujeni. Dokaz,da je bila srbska organizacija ad hoc,vidim v tem,da • čikaški Srbi niso vedeli za newyorsko grupo niti če bodo prišli Srbi iz Kalifornije. Slednji seveda niso, ker so v San Franciscu pripravljali dostojen sprejem.Da so uspeli, kaže Titova influenca v Williamsburgu,ki mu je "preprečila,Aa bi obsikal Kalifornijo".
Ker je bila tu situacija dokaj ustaljena, sem zavil proti južni strani Bele hiše.Na poti tja pa naletim na četo osmih mladih fantov,Amerikancev, v rujavih uniformah s kljukastimi križi na rokavih. MarŠ v gosjem redu'. Bili so; tojplani American Nazi Party, ki imajo slučajno sedež v Arlirigtonu onstran reke Potomac.Tako so vedno repre-zentirani,kadar se kaj dogaja v Washingtons. Ko sem jih zagledal, sem se takoj spomni ustašev (Gliha vkup štriha.) Isto je morala misliti policija,ker jih je dodelila hrvaški skupini demonstrantov. Naciji so kljub temu vplivali neugodno na celttni vtis demonstracije in so jih nekateri listi izrabili za svoje namene. WASHINGTON POST je npr.naslovila članek o tem; "Dve jugoslovanski frakciji in osem nacijev izzivajo Tita". EVENING STAR sicer nacijev ni omenil, omenil pa je obe deupihi in pri hrvaški pojasnil; "Hrvatska je ena od jugoslovanskih pokrajin,ki je med vijno proglasila svo jo neodvisnost pod nacističnim pokroviteljstvom."
Kmalu za naciji pa so se v dvajsetih avtomobilih pripeljali- ,Srbi iz New Yorka in Washingtons, okoli sto, z dobrimi transparenti. Vsaj eden je zahteval svobodne vp litve v Jugoslaviji- Obenem je prišla pred Belo hišo tudi delegacija,ki je zjutraj položila na arlingtonskem vojaškem pokopališču venec na grob pilotov, ki so jih 1946 sestrelili komunisti na Gorenjskem. To dejstvo je pa POST objavila.
. j... •	TITO PRILETI	-
Okoli pol dvanajstih je policija zaprosila vse gledalce,naj se odstranijo od vrtne ograje Bele hiše in se postavijo za vrvmi, nameščenimi že prej, odkoder se^pa ni dalo videti na vrt, kjer naj bi se Tito spustil s helikopterjem. To je bilo oČi-vidno varnostna mera,da ne bi. kdo streljal nanj. Tudi na vrhu 250 m visokega sporne ■nika Washingtonu,odkoder se vidi na vrt Bele hiše, so bile straže^v civilu. Toda na splošno je bilo vseh gledalcev zelo malo r .le demonstranti in slucajnostni turisti. Okoli triČetrt na dvanojtt sta preko parka pred Kongresom pridrsela dva helikopterja. Demonstranti,ki očividno niso - vedeli,da bo Tito^pristal na vrtu Bele hiše, so začeli divje skandirati- -v- angleščini:Tito-morilec:.:,Časnikarji in Titovo.spremstvo,. Med njimi .zdravnik Dr Bogdan: Brecelj-, se za to niso dosti menili,pse pa je policij a. pridrvela na motorjih in se. ustavila‘5 eiirpred kričečimi Srbi, ki v svoji vherni ali policije sploh videli nis».:ali pa-se je niso bali.'Kričanje po Washingtonu in celem distriktu-Ctlumbia je namreč zabranjeno in kaznjivo-. A ker so bili Srbi tako iz sebe, da bi se najbrž spopadli, s policijo, jih- je ta pustila potem'pri^miru,dokler, se niso novtprišli odpeljali v limuzinah.v Belo hišo. Gledalci so se pričeli ge rakhsjati, . demoai.tranti so odšli-.;spet na severno strah Bele hiše, ko se je nenadoma, tik pred,., dvanajsto uro pritihotapil prav nad glavimi občinstva tretji helikopter.in pristal ha vrtu Bele,-hiše. Zagrmeli S# topovi in-maršal Tito je okronal svojo politično ka-rijero z. obiskom-v prestoli-oi ameriške demokracije. Krila helikppterja so naredila fak-piš, da je vojaku častne' straže odneslo kapo; in se j e znašel gologlav pred inar^' šal#m, neki drugi vojak pa je omedlel. Oba predsednika sta se kratko pozdravila in
hat o odšla v poslopje.	-	. ..	; / ,,
-. • ' '
EPILOG
Takoj ko so se; končali državniški razgovori med Titom in Kennedyjem in je maršal odletel nazaj v Williamsburg,' se je v Belo hišo vrnila^gospa Kennedy,ki je bila na obisku v Grčiji in- Maroku. Srbi so ji poslali šopek rož in pismo, v katerem sp ji. v, zagotovili svoje veselje,da se ji ni bilo treba rokovati s krvnikom jugoslovanskih harodov.Izrazili s» mnenje,da je morala biti pod varsivom božje Previdnosti. So pa kavalirji ti Srbi,kaj?	,
In. Kennedy? NEW YORK TXME-S je .takole komentiral oblik; "Predsednik je vse tako u-hedil,da ga’ ni mogel zasačiti--niti ,en fotograf v preveč prijaznem rezgoveru s Titom. Nihče ni uspel,da bi ju slikal,ko sta se rokovala in v'kaki drugi pezi,.kl bi', je priem lahko izkoristili pri bodočih •volitvah..."
In Sltvenci? Razen mene jih sploh ni bilo'.
PART I J A/S IN DI KAT in DELAVEC
(Od nhsega domovinskega sodelavca)
Po p e tiraj a tih letih s ta. Lr itansLi Trade Union Gongress (Kongres delavskih zvez) in., jugoslovanska Zveza delavskih sindilcatov spet v?po stavila uradne stike. Toda vs.e kažeyda je britanski TUC hotel priti to pot do dna jugoslovanskemu problemu. V Beograd je poslal delegaci jo osmih vodilnih «lanov, na «elu s samim generalnim tajnikom George Wo od cockom. Spremljata ga med ostalimi še Frank Cousins (glavni taj=:-nik Zveze - transportnih in splošnih delavcev,najmočnejša delavska zve za) in Jack Cooper. Uajprej so se sestali' s ■ Svetozar jem Vukmanovicem predsednikom jugoslovanskih sindikatov.- Z njim so razpravljali o ju= goslovanskem političnem in socialnem sistemu, a si ob koncu niso bi= li na- jasnem, če delavski: sveti odn. -bolje:če delavci'preko svojih • d-elavskih svetov resnično kontrolirajo industrijska pod je tja.'Tudi ni bilo mogoče Britancev prepričati, če je mogoče delo neproduktivnih delavcev,kot. so n,pr. profesorji, oceniti podobno kot ročno' delo.Ker je' v kapitalističnem svetu kolektivno pogajanje dejansko bistvo ' in razlog obstoja .delavskih zvez, 'Britancem enostavno he delajo možgani če jim nekdo pripoveduje, da to pri sindikatih'ne igra vloge. Tako'jim je'bila glava polna vprašan j, pa so-se-napotili v'tovarne, da sami vl= dijo in-najdejo odgovore.-	'	■	:
Ko to poročam, so obiskali avtomobilsko tovarno v Kragujevcu,ki vaukih šest minut proizvele en avtomobil. Ko so zvedeli,da je od 450 delavskih funkcionarjev kar 294 članov Zveze komunistov, in da poleg tega- 9'6$ všeh sindikalistov' prlpađa 'samo eni delavski zVezi, jim je b il o ' jasno,[ d-.a hi potem nobene težave - držati delavce :iia: vajetih^ in v skladu z vladno politiko. Ko je vV7oodcock'vprašal, kaj potem" S indikat sploh počne, mu je predsednik istega odgovoril, da jo to "družbena" organizacija, ki se v glavnem bavi s proizvodnjo. Cim več da bo pro dukcije, tem več bo tudi denarja za plače.Osnovni kriterij prodstav=
1 ja doseženi rezul tat,učinek.Lla podlagi -tega potem ocenijo vsak odd e lek tovarne in vsak posel, ih. nato' še vsakega delavca posebej., znova vsakih šest.mesecev.;To,so mu rekli, Pnesdatvlja glavno pobudo za tr še delo.	.	'	'. " k ja :	. '.'	" ha.'	. j h.
j.	■ i K-. R O.H-l K A	r.- •
( Od naših dopisnikov)	^ h:'
29.novembra bodo y Jugoslaviji proznovalijdržavni praznik. Jugoslovanski begunci v Veliki Britaniji pripravljaj d žd.ta đan večje'demonstracije pred jugoslovanske ambasado. Te. naj bi imelo.popolnoma.nestrankarski zpnenj.
V	času Titovega obiska v Athpriki, SO demdnstrirali tudi jugoslovanski begunci
v Londonu pred.ameriško ambasado."ll,oktobra.zvečer so med*drugim delili javnosti letake,podpisane v. imenu celotne jugosl'övanäke. demokratske opozicij e, v katerih so razložili,zakaj' so.proti Titovemu obisku. Pp en Srb,Hrvat in Slovenec pa so skupaj izročili.na veleposlaništvu memorandum, ki ga je ambasador potrdil tri dni poznejS in poslal v Washington. ,	'- , j. j
Urednik Srpskih Vidika'iz Muonchena g.S.Stankovič je v Royal Institute of International Affairs (Chatham House). 1.novembra govoril f>red izbranim občestvom o-problemih Jugoslavijo. Pred tem jb pred'škotsko javnostjo govoril v Edinburghu in Aberdeenu-
V	Clevelandu je umrl msgr-Matija Škerbec, bivši kranjski dekan. Bolehal je'zS-nekaj časa, in zdravniki so mu naročili popolen mir. To je bil razlog,da ni mogel naš dopisnik dokončati intervjuja z njim o medvojnih dogodkih.Pokojnik je potrdil opis razgovora med presdatvniki Narodnega odbora za Slovenijo in gen.Roesenerjem,ka kor ga je v argentinskem VESTNIKU objavil g.Frnac Bajlec. Svoje poglede na "novodob no slovensko katoliško gibanje" je objavil v dveh zvezkih.
Drago Sijahec, znani slovenski dirigent, je postal glavni ravnatelj mestnega simfoničnega orkestra v Buenos Airesu.	...
' r._____! ■
NAROČNINA in POVERJENIKI:	-	* . .	. .. .	.
Sev.Amerika: /,3.50 oz.z letalom $ 7; Tine Kremžar,11047-110 St-. ,EfflONTON,Alberta. Avstralija : £A" 1.10.0 o z. ..£A: Sy Pavla Miladinovič, 1.2 Oxford St., INGLEBURN, K.Si.Wj. Francija:. F 12..00; Milan Žagar, 4 rue de 1'Argonne, STRASBOURG.	<•
Velika' Britanija: £ 1.4.0: BM/TRIGLAV, LONDON W.C.I.	.	. .	.
OB JUGOSLOVANSKEM
GOSPODARJENJU
(Od našega gospodarskega sodelavca)
IV, SEBIČNOST, SUBVENCIJE IN KONEC
V avgustovski številki sem pojasnil, kako se naprednejše oblike gospodarjenja uveljavljajo same po sebi, 'ker so cenejše in torej tistemu, ki jih uvede, prinašajo dobiček. Zato je težko trditi, da se kmet upira modernizaciji proizvodnje, ker je sebičen. Morda se ji del kmetov upira iz starokopitnosti, toda med njimi je nedvomno dovolj takih, ki so zadosti prebrisani, da zaduhajo dobiček, če ga je kje kaj, in bi stremeli za njim. Seveda moram ponovno poudariti, da je modernizacij a uvaj anj e tistih novih tehničnih metod, ki'pridelovalne stroške zmanjšujejo, torej tistih tehničnih metod, ki so primerne za naše razmere, ne pa kakršnih koli novotarij zaradi novotarij samih, kakor delajo komunisti.	'	' ,	'
Ni mi čisto jasno, kako naj bi komunistični družbeni sektor navajal kmete - starokopitne ali napredne - k modernizaciji, ki zmanjšuje predelovalne stroške, ko po vseh poročilih vemo, da družbeni sektro dela z izgubo, torej z visokimi stroški. Lani je Slavko Komar zahteval, da je. treba cene kmetijskim produktom dvigniti za 50°/o, da bo državni sektor kril stroške, medtem ko je kmetom z davki treba odvzeti dodatni dobiček, ki bi ga tako dobili. Jasno je torej, da je ''modernizacija'1 državnega sektorja nesmislena, ker podražuje namesto pocenjuje. Zato se kmetje nimajo od njega kaj naučiti, Ce bi ''napredovali'' tako kot državni sektor, bi bili kmalu na berački palici-
če manj seveda tak državni sektor lahko pobija domnevni kmečki monopol in visoke cene oziroma dobičke, ki so baje njegove posledice. Ravnokar smo videli, da ravno državni sektro potisne cene navzgor zaradi slabe.ea gospodarj enj a, .ki j e. tako, slabo, da kljub visokim cenam- • nima dobička ampak izgubo. .Kakor je odlično pojasnil naročnik Cene'v januarskem KT, pa o ''monopolu'1 v poljedelstvu sploh ni mogoče govoriti'. To je ena od redkih.panog gospodarstva, kjer je mogoče govoriti o popolnem delovanju tržnega .mehani zrna.. Milijone kmetij je komaj mogoče organizirati,, da bi nastopili kot en sam monopolist,.. ;t.. j.. omejili proizvodnjo in dvignili ceno. Na to je očitno mislil'kritik, ko je napisal, da bi kmetje ''počeli isto, kar počpo monopoli v industriji'1. Pripomniti moram takoj, da seveda tudi monopolisti v industriji ne morejo dvigati cen, kot se. jim. .zljubi, ampak v'precej ozko začrtanih mejah. Ni tudi jasno, zakaj naj bi bili sicer proti temu, da tmäjo kmetje 'monopol1' na kmetijstvo. Morda je ''mešano gospodarstvo'1 prav lepo geslo, toda zakaj bi 'a gnali tako. daleč, da bi, moral a .država siliti v kmetij stvo, dasi s tem.očitno samo podražuj e proizvodnjo. C.e pa bi država.; znala kmetovati bolje od kmetov, ji seveda ne bi bilo treba kmetov preganjati s pretiranimi davki.,, odklanjanjem gnojil, kreditov itd. Državni sektor bi enostavno proizvajal ceneje in plačeval delovno silo bolje, kot zasluži, če je samostojna, in hi. vrag,, da ne bi končno prevladal. Danes pa komunisti 'F or si rajo državni sektor, ne zato, ker proizvaja ceneje, ampak ker so si vtepli v glavo, : da morajo podržaviti produkcijska sredstva in uničiti tudi male samostojne podjetnike, pa naj si bo njihovo gospodaren j e učinkovito ali ne. .
.Kdor je. bral Kardeljevo knjigo o socializmu.na vasi, tudi ne more dvomiti., da sedanji državni sektor in tako imenovana kooperacija nista nič drugega kot poskus uvesti kolektivizacijo skozi dvoriščna vrata,ko je ni' bilo mogoče skozi glavna. 'Kooperacija ima.namen dobiti kmete pod ospodarsko kuratelo in politično nadzorstvo partijo. Kdor govori z jjudmi iz domovino, lahko sliši, kako po vseh zadrugah . sede partijci.
Stran 8.	...	. KLIO miGl_AV!	.......Štev.294.
ki se sploh ničesar ne; razümejo, temveč samo eobirajp., zadržne prispevke; iz katerih izplačujejo sebi plače o
Kooperacije v pravem pomenu besede pa naših kmetov ni treba šele učiti* Naši kmet j e so imeli odltč.ne zadruge - kreditne, strojne, nakup-no-prodajne itd., ko še naših komunistov ni nikjer bilo, ampak so se šele med seboj tožili pri Stalinu. Te zadruge so odlično delovale, modernizirale kmetijstvo in koristile vsem. Toda Kidrič jih je proglasil za kapitalistične in jih dal razbiti. Ni čuda, da kmetje ne verjamejo komunistom ničesar več.
Ni mogoče primerjati subvencij kmetijstvu v ZDA, Veliki Britaniji ali v Zahodni Evropi s subvencijami pri nas. Na Zahodu imajo subvencijo socialen namen - ohraniti kmečki stan, ali gospodarskega - ohraniti kmetijsko proizvodnjo na neki ravni včasih tudi iz strateških razlogov. Pri nas imajo subvencije namen uničiti svobodnega kmeta, pa naj to tudi kmetijsko proizvodnjo podraži ali celo zmanjša. Sicer pa mislim da hi lilo komaj mogočo dobiti ekonomista, ki bi trdil, da je na pr. ameriška kmetijska politika silno posrečena. Toda ne glede na to je posledica te olttike v ZDA prevelik pridelek, pri nas pa premajhen.
Kar pa zadeva primerjavo izgub državnih posestev in kmetskih dolgov pred vojno, jo treba roči tole: Dolgove so pri nas imeli predvsem
kmetje, katerih posestva niso bila zadosti velika. Odpisovanje dolgov zanjo ni bila nobena rešitev,ker jo odpravilo samo simptom ni pa.ozdravilo bolezni. Rešitev bi bila, da bi od teh kmetov zemljo odkupili in jo prodali tistim, ki so imeli primerno velika posestva. Seveda bi bilo potenj treba poskrbeti za zaposiitev takih malih kmetov drugod. Podobna rešitev bi bila priporočljiva za državni scktro: namesto da bašejo vanj vedno večja sredstva, kar pa proizvodnjo podražuje namesto da bi jo pocenjovalo, naj bi zemljo pustili kmetom, morda z dodatkom potrebnih posojil. Toda odtlej bi seveda morali delati s kmetom kot z ljudmi ne pa kot ''razrednimi sovražniki1' in ''stebri stare družbe'1.
MOLČEČI PARIZ
PISMO SLOVENSKE PRAVDE FRANCOSKEMU VELEPOSLANIKU V LONDONU
"Bili smo žalostni in razočarani,ko smo zvedeli za ukinitev slovenskih radij -skih oddaj pariškega Radia za Jugoslavijo.posebej še,ker imamo zanesljive vesti, kako zelo priljubljene so bile te oddaje v Sloveniji. Z. ozirom na globoke kulturne vezi, ki so obstojale med Francijo in tem posebnim delom Jugoslavije- več kot eno stoletje,pomeni to nesrečo, ker je ta odločitev prekinila in umazala ta odrcs in po našem mnenju omalovažuje •'kulturno svojskost Slovencev in posredno tudi njihovo vlogo v jugoslovanskih zadevah.
Ne želimo postavljati vprašanja glede pravice Francoske Radijske družbe,da ukine katerikoli oddajo v tujih jezikih,če ji to narekujejo ekonomski ali drugačni razlogi. Radi bi Vas le opozorili,Ekscelenca, na kvarne posledice,ki jih bc verjet no imela ukinitev slovenskih oddaj na slovenske in ostale jugoslovanske demokrate v Jugoslaviji in zunaj nje in to v času, ko skušajo dobiti čim širšo podporo za na daljevanje procesa liberalizacije v sami deželi. Prepričani smo, da pomeni odločitev Francoske radijske družbe neposreden udarec temu razvoju in podžiga sedanji komunistični režim,da ojača svojo oblast, nad ljudstvom.
Radi bi še ugotovili, da radijske oddaje v slovenščini iz držav, ki so v zadnji vojni napadle Jugoslavijo, ne morejo nadomestiti prispevka, ki ga je za stvar demokracije dala Francoska radijska družba in da je zato omenjena odločitev tem bolj obžalovanja vredna. Ali ne bi bilo zato priporočljivo, da bi morda R.T.F« na novo proučila položaj ?"
DROBNE VESTI: Jugoslovanski tisk je ostro obsodil rimsko razstavo "Molčeče Cerkve", ki so jo znova odprli, ker postavlja Jugoslavijo v isto vrsto z ostalimi komunističnimi deželami,in ker objavlja falzificiranejdokumente,ki naj bi predstavljali ustaške zločine.BORBA poziva jugoslovanski episkopat,da protestira proti tej razstavi. - Arne riški komentator Pearson je znova zahteval izročitev Andri.io Artukovica,ki se skriva v Kaliforniji, jugoslovanskim oblastem,sklicujoč se pri tem na izročitev venezuelske ga diktatorja Jimeneza. - Vesti iz Jugoslavije pravijo,da je bil Tito divji spričo demonstracij pred njegovim newyorskim hotelom,ko se je dvema emigratoma posrečil* vtihotapiti v njegovo predsobo.Vsa zamera leti predvsem na policijo v New Yorku. To je bil vzrok,da je Tito odpovedal banket za 700 ljudi.
FRANIIŠEK HLAViLEK;
PORTRET EN-E GENERACIJE 05)
PREGANJANJE•V SLOVENIJI
To preganjanje je doseglo tudi slovenske pokrajine In v njih predvsem napredno tn jugoslovansko usmerjeno struj©o Ko je Izbruhnila vojna sta bila v Trstu med drugimi aretirana tudi droJedtovski in dr»Gregor Terj av* voditelja naprednjakov» V samem Trstu je bilo aretiranih 300 oseb, več sto drugih pa v drugih slovenskih kraj ih» Obseg teh aretacij pa je bil znatno manjši kot v Bosni, ker je Slovenijo.po večini obvladovala katoliška struja, ki se j e smatrala za lojalno Avstriji»(Počenši z letom 1917, pa j e tudi tu nastopil preokret)»
Ko se je tržaški advokat dr» Josip Mandič, pri vojaških oblasteh poiskusil zavzeti za aretirane tržačane, je bil grobo zavrnjen s pret-njo, da bo tudi on aretiran, če se bo mešal v te zadeve» On pa se ni .oziral na to grožnjo, temveč se je skupno s drugim tržaškim voditeljem droRibaržom, ki je bil češkega porekla, obrnil direktno na kneza namestnika Hohenlohe, da bi on posredoval pri vojaških oblasteh» Hohenlohe jima je odgovoril: ''Nima smisla, ker bodo še mene zaprli'1» Posredoval pa je kljub temu in dosegel, da je bilo preganjanje v Trstu ustavljeno in izpuščeno vsaj nekaj aretirancev, med njimi dr»Zerjav, proti kateremu pa j e bil uveden veleizdajavski proces» Na srečo je bil ta proces pred civilnim sodiščem, kjer so ga sodniki Slovenci in Italijani oprostili, vojaške oblasti pa so ga kljub temu konfinirale v Trstu,kjer je nato delal v pisarni dr»Mandiča, obenem pa tajno razvijal svojo politično aktivnost» V tem času so se vršile konference, na katerih se je razpravljalo o potrebi, da bi nekateri vidnejši Slovenci odšli v inozemstvo ter se pridružili skupini okrog dr» Trujnbiča» Zveze z njim so navezali s pomočjo tržaškega' trgovca Franja Princa in tržaške podružnice češke Živnostenske banke, ki je takrat posredovala pri veliki kupčiji, po kateri naj bi Avstrija iz Italije dobila živež v zameno za češki sladkor» Tako je z dovoljenjem in odobravanjem prizadetiv ministrstev potoval v Rim dr»Mandič, ki sta ga trgovec Princ in Zivnostenska banka izbrala za svojega ''pravnega zastopnika'1» Isto pot je opravil še dvakrat in čeprav jo bil vselej zasledovan od avstrijskih špijonov, mu j e vendarle uspelo da se j:e parkrat sestal z dr»Trumbičem in . to kljub nevarnosti, ki mu je pretila ob povratku v Trst, če bi to njegovo sestajanje s Trumbičem bilo odkrito» Trumbič mu je na teh sestankih razložil načrte za osnovanje Jugoslovanskega odbora ter nakazal potrebo,da se temu odboru pridružijo tudi Slovenci»
Več slovenskih prvakov se je prijavilo za potovanje v Italijo in slednjič je to uspelo dr»Vošnjaku, dr»Gregorinu . in dr» Trinaj stiču, ki so s ponarejenimi dokumenti potovali v Italijo, kjer so nato.aktivno sodelovali v Jugoslovanskem odboru»
Ko j e Italija stopila v vojno proti Avstriji, je seveda nameravana kupčija propadla, toda vsled nje so bili slovenski predstavniki že srečno izven meja in oblasti Avstroogrske»
Preganjanja v ostalih slovenskih pokrajinah so se nadaljevala vse do amnestije leta 1917» V Ljubljani so bili postavljeni pred sodišče člani omladinske organizacije ''Preporod'1» Od dvaintridesetih obtožencev je bilo obsojenih triindvajest, med njimi voditelj a. Ivan Endlicher na sedem in Janže Novak na pet let težke.ječe» Poslanec Franjo Grafenauer, član cesarskega sveta in deželnega zbora v Celovcu, je bil kljub poslan ski imuniteti, obsojen zaradi veleizdaje na pet let težke ječe in izgubo poslanskega mandata» Ivan Hribar, župan mesta Ljubljane, je bil obtožen veleizdaje, oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, pa potem na zahtevo vojaških oblasti spet aretiran in obtožen, ponovno oproščen, nato pa na zahtevo vojaških oblasti interniran v bližini Salzburga vse do junija leta 1917» Pisatelj Franjo Maselj in dr»Franc Ilešič, predsednik ''Slovenske Matice'1 sta bila aretirana in proti njima je bila uvedena preiskava zaradi.veleizdaj e» Vsled pomanjkanja dokazov sta bila spet iz puščena,Masel j pa j e bil kjub temu konfiniran v Nižji Avstriji»
V Goriški grofiji je bilo aretiranih okrog 500 ljudi, med njimi urednik lista ''Soča'1, Andrej Gabršček, advokar dr» Puc in sodnik, pesnik Alojzij Gradnik. Tudi proti njim je bila uvedena preiskava zaradi veleizdaje, do sodnega postopka pa ni prišlo zaradi pomanjkanja dokazov. Kljub temu je bil Gabršček konfiniran za Gornjem Avstrijskem.
Več sto slovenskih jetnikov je bilo zaprtih na ljubljanskem gradu, med njimi pisatelj Ivan Cankar, urednik goriške ‘'Vede1' dr.Knaflič, indu-strij a.l.ep sAnidrej jJrakliö„. .učitelj Ivo'Jadraš,, in- drugi j avni, delavci.iVekaj časa je bil v tem zaporu tudi dr.Gregor Žerjav. Na predvečer pred izbruhom vojne z Italijo so bili v Ljubljani aretirani profesor dr.Ivan Lah, Rasto Pustoslemšck, urednik ‘'Slovenskega Naroda'1; Viktor Zalar, urednik 'Glasa Juga1' in še večjo število ljudi, ki so bili brez sodbe odpeljani v koncentracijska taborišča v raznih delih Avstrije. Vsi ti aretiranci in interniranci so bili izpuščeni na svobodo po amnestiji, ki jo je cesar Karel proglasil leta 1917.
Ta kratek•pregled nam kaže na razliko med razmerami v Hrvatski z ene strani in v Bosni, Dalmaciji in Sloveniji, z druge strani.Samo on dol Hrvatske je pretrpel grozot in preganjanja podobnega onemu v Bosni: Srem, kamor je za kratek čas prodrla srbska vojska v septembru 1914, toda tudi po njenem odhodu so hrvatske civilne oblasti v precejšnji meri zajezile preganjanje vojaških oblasti, o čemer bomo govorili v poglaV' ju o vojnih dogodkih.
Tu je seveda treba še dodati, da so hrvatski, srbski in slovenski politiki, ki jim je uspelo pobegniti v Italijo, z dr.Trumbičem, Hinko-vičem in Supilom na čelu osnovali emigrantsko organizacijo odpora Av-stroogrski, slavni ''Jugoslovansko Odbor". V tem odboru so se poleg drugih odlikovali s svojo dejavnostjo tudi poslansci Hrvatsko-srbske koalicije , dr.Hlnkovič, dr.Potočnjak, ter pripadnik "generacije 1895" Milan Marjanovič in kasneje tudi Milan Pribićević. 0 Vsem tem bomo govorili v nadaljnjem teku te študije.
BITKA NA GERU IN NJEN ODMEV
Srbija je bila seveda izčrpana vsled Balkanske vojne ter ni imela na razpolago dovolj orožja, streliva in druge vojne opreme za boj proti tako močnemu nasprotniku. Tudi ni do tistega časa prejela nikake direktne pomoči od Rusije in drugih zaveznikov, zato ni mogla preprečiti vdor treh. močnih avstroogrskih armij s severa proti Valjevu in z juga proti Kragujevcu. Kljub temu se je srbska vojska, pod vodstvom odličnih poveljnikov in prežeta z borbenim duhom, kljub izčrpanosti in nezadostni oborožitvi, junaško postavila v bran proti tej veliki premoči.
V	noči od IS^na 16 avgusta leta 1914, je prišlo do velike bitke na široki fronti od Šabca do Valjeva na jugu. Tej bitki je zgodovina nadela ime "Bitka na Ceru". Končala se je s popolnim porazom avstroogrskih armij, pod poveljstvom, generala Potioreka, diktatorja Bosne. Po porazu so bile te armije prisiljene k naglemu umiku nazaj preko Save in Drine.
V	tej bitki so na bojišču prvič pokazali svoje protiavstrijsko razpoloženje češki vojaki, ki so sestavljali 21.pehotno divizijo. Ta divizija, ki je vsebovala samo en nemški polk, se j a na bojišču razbežala; en del je prešel k Srbom, na bojišču pa j e pustila ogromen vojni plen, zlasti topove in strelivo. General Potiorek je v svojem poročilu, da bi vsaj nekoliko prikril svoj poraz, izjavil, da je bil razpad 21.divizij e glavni vzrok poraza, vendar ne edini: drugi razlog naj bi bila nesposobnost generalov in nezadostno sodelovanje častnikov.Maršal Conrad von Hoetzendorf, ki se je kot šef Generalnega stana prav-tako hotel opravičiti, jev svojem poročilu Direktorju Cesarske Vojne Pisarne, baronu Bolfrasu, napisal: "Nismo mogli računati s tem, da se bo ena celotna pehotna divizija razbežala in prepustila topove in vojni materijal sovražniku".
Ta sijajna zmaga srbske vojske, je dvignila moralo vojaštva in naroda,, v svetu pa je izzvala presenečenje in spoštovanje. V zavezniških državah je poročila pravo navdušenje in zlasti visoko jo je cenil francoski vrhovni poveljnik, maršal Joffre. Isti odmev pa je seveda dobila tudi v Hrvatski in ostalih jugoslovanskih pokrajinah monarhije, kjer so močno porasla upanja na dokončni poraz Avstro-Ogrske in Nemčije ter na ujedinjenje vseh Jugoslovanov.
Vse to razpoloženje seveda ni moglo ostati prikrito Vojaškemu poveljstvu v ZagrebUj ki je pričelo pripravljati novo, še povečano preganjanje. Ker se j e tem načrtom spet upirala civilna uprava, je prišlo do novega poostrenja odnošajev med vojaškim poveljnikom generalom Scheurom In banom Skerlecom.
Scheure je Skerlecu očital, da ne vrši svoje dolžnosti napram sumljivim In veleizdajavsklm elementom ter da se ne briga za to, da bi se v tisku In z drugimi sredstvi nš širile lažnjlve vesti z bojišč. Dvoboj med njima se je nadaljeval z vse večjo ostrino, pričela pa se je tudi nova, ovaduška kampanja Frankovcev, ki so bili presenečeni In razočarani nad srbsko zmago na Ceru.
0 vseh teh pojavih bomo objavili podrobne podatke.
Bo še.
Pl S MA UP tDN 1 KU G.urednik'. Zdaj objavljate razpravo g.Gluši-
oa o medvojni dobi,pred časom pa ste v izvleč ku objavljali "Spomine" g.dr.L.Sirca. Dvoje poglavij .istih Spominov je lani objavil tudi "Zbornik Svobodne Slovenije" in tam je na str.108. zapisano,da je bil g.Glušič "domobranski polkovnik"Kako more zdaj g.Glušič kritizirati domobranstvo,če je bil -po:g.Sircu - "domobranski polkovnik"? A če ni bil, in kolikor je meni znano,to nikdar ni bil,na kak način je prišel g.dr.Sire'do tega podatka in zakaj niso uredniki "Zbornika" opozorili avtorja na to napako,saj so morali o tem kaj več vedeti kot pa dr.L. Sire,ki je bil med vojno v inozemstvu?	M.KRAVANJA
/Naš sodelavec g.dr.Sire je poslal sledeče pojasnilo: "Med vojno polkovnika g.Glu-šiča nisem poznal in prvič sem.slišal o njem proti -koncu 1.1946.Kolikor se spomnim, mi ga je takrat dr.Nagode- opisal kot narodno zavednega domobranskega polkovnika.Ni pa izključeno,da me v- tem pogledu spomin vara,ker sva • njem govorila v zvezi, z domo branskim kapetanom Drčarjem,ki je posredoval zvezo na polk.GlušiČa. Samo po. sebi se mito ni zdelo čudno,ker je nekaj mojih znancev oficirjev šlo po 1.1943. k domobrancem, dasi so bili mihailovičevci. Seveda prosim polk.g.GlušiČa'oprošČenja,da sem ga nehote napačno označil. Ljubo ŠIRC.1/
POZDRAV IZ FINSKE: G.uredniki Sem novi begunec.V začetku vojne sem bil^rojen,šolo sem posečal na Jesenicah .Mlad sem občutil rdečo svobodo napram črni v Španiji.. Vest mi ni dovoljevala,da bi molčal,pa zato nisem mogel dokončati "zaradi neznanja" 4. letnika elektro TS v Ljubljani.V internatu-,kjer sem živel, so mnogi "ptiči brez perja" hlinili vdanost režimu,ki sem ga pa' jaz s prijatelji sovražil in razkrinkaval. Zato sem moral zapustiti internat in šolo. - Potem sem delal v samotami na Jesenicah,težko delal, za mesečno plačo 14.860 din.Potem pa pri stricu v elektro delavnici z mesečno plačo 12 - 13.000 din. To j e bila mizerijal Ker nisem mogel dobiti službe z boljšo plačo, sem hotel v tujino in sem prosil za potno dovoljenj e.S težave sem ga nazadnje s.pomočjo prijateljice dobil v Kranjü po petih mesecih, s tranzitom preko Avstrije,Nemčije,Švedske in vizo za Finsko,kjer živi moj korespondent.fTo me je stalo 10.000 din. Vožnjo pa mi je plačal stric v Nemčiji. Težave so sc začele na Šved -skem,kjer'so si mnogi.Jugoslovani prizadevali,da me pošljejo nazaj v Jugoslavijo.Potem sem prišel iy švedskih zaporov v finske. (So 'mnogo boljši.kot v Jugoslaviji.) A koncem marca letos so me. izpustili .'Po enem tednu sem imel söbico in delo. Sem Član Zveze jugoslovanskih demokratov v Skandinaviji,zanima me pa.tudi življenje drugih ro jakov po svetu. Rad bi bral tudi njihove revije. Vsi imamo isti cilj: odpraviti komunizem in potem rešiti narodna vprašanja. Prihaja čas,ko bomo. potrebovali močno zvez« v celem svetu. Še tole,dodatno k pisanju v KT: Tudi na Jesenicah so tri stolp niče . Ljudje imajo vode dovolj zlasti v vrhnjih nadstropjih,kadar dežuje. Črnski študentje dobe štipendije po 60 - 80-.000 na mesec, slovenski pa samo 7 - 15.000 din.
JOŽE ŽUŽEK (Helsinki)
MAJOR KOPRIVICA:	G.uredniki V uvodniku KT 293 omenjate "rezervista" orožniškega čast
nika Koprivico. Dejstvo je, da je bil aktivni orožniški častnik. So mar v predvojni Jugoslaviji sploh obstojali rezervni orožniški oficirji?	J.GRUDEN
KULTURA IN ONilKA Slovenski znanstveniki pripravlja
jo pođ okriljem Slovenske akade = mij e znanosti 'in umetnosti dve važni deli: Etimološki slovar sl oven = skega jezika in Slovar sodobne knjižne slovenščine. Prvega je priprav Ijal univerzitetni profesor Prance Bezlaj takorekoč brez stalnih so = delavcev, dokler ni dobil razumevanja pri Skladu za podpiranje kul = turne dejavnosti;zdaj ima ob sebi krog pomočnikov. Večje delo pa pred stavi ja Slovar knjižne slovenščine; v redakcijskem odboru so glavni u redniki .Anton Bajec,Mile Klopčič in France Tomšič.*s šestimi pomožnimi uredniki, formalno so začeli z delom koncem 1962, dokončali pa bi naj 1970. Delo teče v dveh smereh: iz leposlovnih del izpisujejo besedno gradivo, številni terminologi pa zbirajo izrazje po posameznih pano= gah. Zdaj naj bi bil v tisku poskusni snopič, ki bi javnost seznanil z načinom obdelavo besednega gradiva ter z razponom problemov,ki jih bo obdelava zaobsegla. Računajo,da bi naj bila prva knjiga slovarja s 1000 stranmi dotiskana koncem 1965 ( od i do J.) .Tej naj bi potem slo= dile še tri ali celo štiri knjige* s 120.000 gesli vsega skupaj.Kako ogromno delo je to,razvidimo ob primerjavi s srbskohrvatskim Rečnikom knjižovnog i narodnog jezika, ki ga je šest let pripravijalo.petdeset strokovnjakov. Res jo,da' pri slovenskem slovarju sodeluje.okoli osem= doset . terminologov,'vendar je internih strokovnjakov komaj deset. Re-dak.eijakemu odboru bo- dobrodošel vsak nasvet ali pripomba. Naslov je: Inštitut za slovenski jezik,Slov.akademija znanosti in umctn.os ti,L jub 1 jana,- Novi trg 4/I.,PP.323*	'
Za dvajsetletnico Kočevskega zbora so v Ljubljani izdali korespondenco Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča iz leta 1942. To "Jesen 1942" bodo v prevodu‘objavili tudi v Beogradu. - Srbska književna zadruga bo drugo leto izdala veliko antologijo srb sekag pesništva .od 13.do 20.stoletja.Izdala bo tudi Kosovo "Zgodovino Slovencev". -V 80.letu življenju je umrl pedagog in mladinski pisatelj Pavle Flere. - '70.letnico je praznoval češki prevajavec Jaroslav Urban,ki	že štiri desetletja^sodeluj e pri
'kulturnem zbliževanju Čehov in slovanskega Juga. - Ljubljansko DELO je že drugič v kratkem času hudo raztrga*Lo knjige,ki jih.izdaja "Mladinska knjiga" v Ljubljani .Toda tokrat je šlo za prevod in sicer Salmonovega Strastnega življenja: Modiglianija.
V Nelv Yorku so sredi oktobra odprli razstavo jugoslovanskih slikarjev in kipar-jev-primitivcev. - Hrvatski slikar Franjo Dolenifc je razstavljal v londosnki slikarski galeriji Jeffress.To je bila prva samostojna razstava tega slikarja v tujini.
Na mednarodnem festavalu v Neaplju je film "Volk"-Jadran-filma dobil prvo .nagra do v zneska enega milijona lir. - V Pragi so imeli teden risanih filmov znanega jug£ slovanskega umetnika Dušana.Vukotiča. - Jugoslovanska izvozno-uvozna filmska Agencija jedo konca.septembra letos prodala ali posodila v tujino 126 domačih igranih in 200 kratkometražnih filmov.Pri tem je dosegla rekorden dohodek 720.000 dolarjev.
Na visoki šoli za politične vede,v Ljubljani so odprli:oddelek za novinarstvo.
To je prva katedra za.strokovno izobraževanje časnikarjev v Jugoslaviji.Predstojnik katedre .je Bogdan Osolnik. - ,V Jugoslovanskem inštitutu za časnikarstvo so začeli s predavanji na trimesečni časnikarski šoli.Od .40 slušateljev jih je .21 iz beograjskih uredništev,19 .pa jih je prišlo iz drugih krajev. - Istotcm so odrpli tudi enoletno 'dopisno novinarsko šolo ..Zanjo .se je prijavilo sedemdeset oseb. - Jugosl. zavod za pro učev nje šolskih in prosvetnih vprašanj je začel akcijo za sestavljanje enotnih jugo slovanskih učbenikov za tiste učne predmete,kjer jih je mogoče in koristno uporablja ti.S takimi učbeniki bi med ostalim zmanjšali.stroške za izdajanje učnih knjig.
Med letošnjimi knjigami Slovenske Akademije vzbuja pozornost razprava Jakoba Riglerja: Južnonotranjski govori. Ob razmejitvi notranjskega dialektičnega področja avtor dokazuje,da sega ta dialekt na zahodu do predmestij Trsta. - Oktobra je umrl v Mariboru literarni zgodovinar in jezikoslovec dr Mirko Rupel.Sodeloval je pri zadnjih dveh izdajah Slovenskega pravopisa.Njegova zasluga j e,da je gradivo o slpvenskh protestantih in piscih danes takorekoč zbrano. - V Ljutomeru so praznovali 150 letni co rojstva slavista in. jezikoslovca dr.Frana Miklošiča, v Mariboru pa so mu odkrili spominsko ploščo. - Predsednik Slavističnega društva Slovenije jepostal dr Bratko Kreft.Prof.dr.Marja Borštnik, j.e bila izvoljena za urednico revije Jezik in slovstvo.
Slovenski violinist Igor Ozim bo dve.leti poučeval na glasbeni visoki šoli • v Ko e Inu. Pred tem je'bil nekaj. časa izredni profesor na Glasbeni akademiji v Ljubljeni«
- Delegacija ameriških založnikov je obiskala tudi Ljubljano in razgovarjala z uredniki Mladinske knjige. Gosti so predstavniki ameriške vlade,ki proučujejo možnosti sodelovanja med obema državama na področju založništva. - Jugoslavijo sta obiskala angleški pisatelj A.Cronin in Nobelov nagrajenec Salvatore Quasimodo.	SPECTATOR
OD MESECA DO MESECA
TITO JE SPET DOMA
Tito se je vrnil v Beograd s svojega ameriškega potovanja 1. novembra. Priletel je z ropotavim letalom DC-6 jugoslovanskega letalstva in v salonu letališču v nedolgem govoru povedal, kako lepo so ga sprejemali po Braziliji, Čile, Boliviji in Mehiki. Posebno so ga ganili jugoslovanski izseljenci, ki bi se na starost radi vrnili v domovino. S Kennedyjem se je zelo prijateljsko pomenil o medsebojnih odnošajih in.o mednarodnih problemih. Obisk je bil zelo koristen, ker je "osebno iz prve roke lahko videl, da je tudi predsednik Kennedy za utrditev miru in ohranitev miru."
Na srce je Kennedyju položil nadaljno pomirjevanje v svetu in mu je povedal s kakšnim navdušenjem so ljudje sprejeli sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. Odkrito mu je tudi povedal, da je jugoslovanska politika miroljubna, da žele sodelovati z vsemi deželami brez obzira na družbene ureditve in da je miroljubno sožitje edina pot k boljšim odnošajem in miru v svetu. Tudi v Združenih narodih je Tito opazil boljše ozračje, kot pri svojem prvem obisku (septembra 1960, ko je Hruščev s čevljem tolkel po mizi).
V ZDRUŽENIH NARODIH
Tito je govoril v generalni skupščini Združenih narodov 22. oktobra. Začel je po angleško:	"Mr. President, ladies and gentlemen" (namesto Mr. Chairman, kot
je običajno), nato pa nadaljeval po hrvaško, hvaleč izboljšanje odnošajev v svetu in zatrjajoč, da s silo v .svetu ni mogoče reševati mednarodnih problemov. Edi_ ni izhod je priznanje različnih družbenih ureditev in medsebojni odnosaji na načelih miroljubnega sožitja. V. novih pogojih se dežele opredeljujejo vedno bolj po njihovem odnosu do miroljubnega sožitja in vedno manj po pripadnosti k tej ali oni strani v hladni vojni.
Zaradi te nove polarizacije na sile miru in sile hladne vojne postaja tudi "nevezanost" preživeta in se spreminja v splošen pokret za mir in za podporo listine Združenih narodov. Tito se je zavzel za mednarodno sodelovanje in pomoč pri gospodarskem razvoju zaostalih dežel in je priporočil ZN, da naj kodificira-jo načela miroljubnega sožitja. Na koncu- se.je zahvalil za pomoč Skopju in rekel: "Thank you."
. STANOVANJA
Kardelj,, ki je sedaj predsednik zvezne skupščine, je na zasedanju Stalne konference mest v Zagrebu 25. oktobra naznačil novo stanovanjsko poütiko , ki bo pomenila:
1.	višje stanarine, ki naj bodo vezane za splošno raven cen in naj omogočajo gradnjo in zdrževanje stanovanj (a živijenski stroški n?j bi se ne dvignili);
2.	več denarja za gradnjo stanovanj, za kar naj bi zajeli osebne prihranke in vloge podjetij in proračunov na novi način, ki naj gradnjo stanovanj spremeni iz "nujnega zla" v samostojno gospodarsko dejavnost;
5. preureditev gradbenih podjetij, ki naj se integrirajo in postavijo na zdravo osnovo, tako da bodo kos pospešeni gradnji in da bodo dobivala sredstva pod istimi pogoji kot industrija.
HAILE SELASSIE V BEOGRADU
Abesinski cesar Haile Selassie je bil na prijateljskem obisku v Beogradu od 2. do 4. novembra. Sestal se je z Titom topot že šestič in imela sta politične razgovore. Skupni komunike izdan po njunih razgovorih je poudaril, da sta sogla šala o vseh problemih, katere sta razpravljala. Tito je Selassieju poročal o svojem obisku v Južni Ameriki, Washingtonu in Združenih narodih, a Selassie pa o svojem nosredovanju v Bamako med sprtimi Alžirci in Maročani. Nadalje sta v komunikeju poudarila, da je prišlo do pozitivnih sprememb v mednarodnih odnosih nri čemer so nevezane in novo osvobojene dežele igrale svojo vlogo. Smatrala sta zs neobhodno, da se uresniči deklaracija ZN o neodvisnosti dežel, ki so še pod kolonijalno upravo. Izrazila sta zadovoljstvo nad sklenjenim sporazumom o prepovedi jedrskih poskusov in nodnrla bližajočo konferenco ZN o trgovini in raz_ voju. Soglasila sta se tudi, da podpirata sklicanje druge, širše konference nevezanih dežel. Na koncu sta ugotovila, da je sodelovanje med obema državama za-, dovoljivo in da bosta delala za poglobitev tega sodelovanja.
3 tran_l_4.t.


Po nepopolnih podatkih se je jugo-siovanska. industrijska'proiz.vodn ja v prvih 10 mesecih tega leta dvignila za 15/ v primeri z isto dobo lani. Najve_5 ji dvig proizvodnje je bil v tobačni industriji (52/?) , kateri slede ladjedelništvo (50),. elektronska industrija (25), gumena (23), električne energije (21), papirja (20), usnja in obutve (18), gradbenega materijala in opreme (M), premog in nemetali (l0), nafta (9) in črna metalurgija (8/0).
B.ankovic je 20. okt. otvoril zadnji del avtoceste Bratstva in Edinstva med Osipapnico in Beogradom v dolžini 58.5 km. S tem je cela cesta med Ljubljano in Gjevgjelijo dolga 1.096 km zgrajena. Cesto so začele 1. 1948 graditi mladin ske brigade. Vsega skupaj je na cesti delalo 570.000 mladih ljudi iz Jugosla vije in 36 drugih dežel. Cesta zdaj tvori del evropske ceste E5.
Do leta 1970 bodo elektrificirali železniške proge'med Jesenicami in Ni-šom, Vrpoljem in Sarajevom in med Zagrebom in Karlovcem v skupni dolžini 1.180 km. Obenem bodo zgradili ranžirne postaje v Beogradu, Zagrebu, Zalogu, Doboju, Nišu in Skopju. Moderne signajL ne naprave bodo instalirali na progah Jesenice-Zagreb, Novska-Titov Veles, Vrpolje-Doboj, Zenica-Sarajevo in Za-greb-Reka. V vse to bo investiranih kakih 124- milijarde dinarjev. Elektrificirane proge bodo omogočile obtežitev preko 20 ton in brzine čez 120 km na uro. Okoli 30/- manjših postaj na teh progah bodo zaprli.
V	prihodnjih sedmih letih bo Jugoslavija investirala v kemično industrd jo okoli 540 milijard dinarjev. To bo 2.5-krat več kot v preteklih 10 letih, vendar pa bo to po sedmih letih komaj doseglo evropsko povprečje iz 1.1960.
Letošnji pridelek koruze se,ceni na okoli 5 milijonov ton, ali 270.000 ton manj kot lani. Manjši pridelek pripisu jejo suši, ki je vladala v nekaterih krajih na spomlad. S koruzo je bilo za. sejanih čez 2.4 milijonov ha zemlje.
V	prvih sedmih mesecih tega leta je 18/fe vsega jugoslovanskega izvoza odpad lo na izvoz investijske opreme in stro jev v razvijajoče azijske in afriške dežele. Ta izvoz je bil vreden 77 mili jonov dolarjev.
Jugoslavija je v oktobru tega leta uvozila 4.500 televizijskih aparatov z ekranom premera 53 cm iž Vzhodne Nemči_ je.
V	prvih šestih mesecih tega leta je šlo skozi reško luko 1.6 ton blaga v po_ donavske dežele. To je kakih 650.000 t. več kot lani v istem času in 40^ celotnega prometa v reškem pristanišču. Ceho slovaška vodi z 755.000 tonami, slede Madžarska in Avstrija.
Ladji BOHINJ in BOVEC, ki sta last Splošne plovbe iz. Pirana skupaj z dvema ladjama Jugolinije iz Reke vzdržujeta promet med jadranskimi in južnoameriški mi lukami.
Tovarna obutve BOROVO (bivša BATA) je letos izvozila 600.000 parov čevljev v razne evropske in afriške dežele. Tovarna upa, da bo 1.1965 izvozila 1 mili. jon parov.
ZSSR je dala Jugoslaviji kredit v z-nesku 50 milijonov rubljev za omiljenje škode, katero je jug. gospodarstvu povzročil potres v Skopju. Jugoslavija je prosila za ta kredit.
Oktobra je bil v Ljubljani deseti mednarodni sejem moderne elektronike, katerega se je udeležilo 27 jug. in 56 tujih podjetij iz 14 dežel. Sejem se specializira na elektroniko, telekomunikacije, avtomacijo in opremo za jedrsko industrijo.
V	prvih 8 mesecih je preko mejnih prehodov prišlo v Jugoslavijo 723.000 o, sebnih avtomobilov, 15.521 avtobusov in preko 120.000 skuterjev. Istočasno- je vstopilo v Jugoslavijo 2.5 milijona -po_t nikov, kar je 200.000 več kot lani v ce lem letu. Samo v avgustu je prešlo jug. mejo 172.000 avtov, 2.710 avtobusov, 22.000 motorjev in kakih 600.000 potnikov. Te številke vključejejo mali obmej, ni promet na italijanski in avstrijski meji.
V	Mariboru so odprli novi hotel SLA-VIJA z 242 posteljami, katerega gradnja je stala 800 milijonov dina.rjev.
Predstavniki jug. in ameriških zalo-zništev so se na sestanku v Beogradu do govorili, da bodo izdali nekaj tehnien-nih, literarnih in umetniških reprodukcij v angleščini in enem od jug. jezikov.
Danilo Lekič je bil postavljen za stalnega predstavnika Jugoslavije pri ZN 25. okt. letos. Nadomestil bo Mišo Pavičevica, ki je bil na hitro postav- , Ijen na to mesto 7. dec. 1960 in je naslednji dan že govoril v Varnostnem sve_ tu ter napadal sile ZN v Kongu. Pred kratkim je Jugoslavija obljubila, da bo poravnala svoj dolg za sile v Kongu.
IVAN STANIČ
Na naslednjih straneh je zaključek A.Giušieeve razprave OB DVAJSET LETNICI.Priloga jo tako urejena,da predstavlja zaključeno celoto.-
Nevarnost za uspeh komunistične revolucije v Jugoslaviji je obstojala edinole v jiihajlovi^evi Srbiji. In če bi bilo le malo vizionarstva in pogu= ma pri političnih prvakih izven Srbije, bi ta nevarnost do italijanske kapi. tulacije lahko zajela vso Jugoslavijo in za komuniste bi bilo ostalo kaj ma lo prostora v obširnih jugoslovanskih gozdovih in planinah in tudi malo po_d pornikov po naših vaseh. Vendar, gospodje so gozdovom predpostavljali ugod= nosti z:	žicami in bunkerji opasanih mest, kjer so na varnem, zaupajoč v za.
veznike, da ti i:ja ne bodo dali oblasti komunistom, v roke'1, delali visoko -politične'1 načrte in pripravljali papirnate deklaracije za prevzem oblasti :iv svoje roke'1 ob koncu vojne. Komunisti so. v Srbiji doživeli najhujši uda= rec v vseh svojih revolucijskih naporih, ko jih je Mihajlovic7 koncem 1941. izgnal iz nje. V Srbiji so uživali tako malenkostno podporo prebivalstva,da so mogli vdrževati le nekoliko skrivaških grupic. Nazaj so se mogli vrniti le s pomočjo sovjetskih in bolgarskih armad v jeseni 1944, ko se je po dol= gern oklevanju, ne zaupajoč v Titovo karto, Stalin le odločil, da na tankih rdeče armade pripelje v Beograd Tita in ga v blesku sovjetskih bajonetov vstoliči v kraljevem dvorcu. Brez rdeče armade in njenih tankov Tito ne bi mogel obvladati Srbije.
Upravičeno se da zaključiti, da komunisti spomladi 1944. niso bili po= poInorna sigurni v zmago revolucije. Po nemškem zračnem desantu so v zapadni Bosni njihove enote bile zdecimirane in demoralizirane, Tito pa se je komaj rešil in pobegnil na Vis. Medtem pa je. Mihajlovi^, poleg vseh intrig, lažnj_i ve propagande londonskega radia in hladnega zadržanja zaveznikov, v Srbiji bil močnejši kot kdajkoli. Komunisti so se dobro zavedali, da brez obvlada= nja Srbije ne morejo dobiti oblasti nad Jugoslavijo. V tem, za njih zelo mučnem položaju so pokazali višek spretnosti, ko so s pomočjo angleških ma= nevrov in pritiska vrgli Puričevo vlado in pripeljali Subašica na oblast,da bi z njim 16.junija 1944. zaključili sporazum. Po sporazumu, s prenosom kra Ijeve pblašti na kraljevske namestnike, ki jih je predlagal Tito, in s fuzi jo dr.Subašičeve, zadnje kraljevske vlade, z Nacionalnim komitejem osvobodT tve Jugoslavije, so komunisti legalizirali še pred koncem vojne in revolucije pridobitve njihove “osvobodilne borbe11. S to legalizacijo so bili komu= nistom na milost in nemilost izročeni vsi njihovi politični nasprotniki. A Kralj Peter II. je v svojem zloglasnem septembrskem govoru pljunil na grob£ ve borcev, ki so umirali šepetajoč njegovo ime, in pritisnil pečat izdajala cev na čelo tistih borcev., ki so mu edini zvesti ostali. . .
Z a k 1 j u č k i
Z dogovorom Tito-Šubašic so junija 1944. jugoslovanski komunisti na p£ litičnem polju izigrali nesložne nasprotnike. Dobili so bitko, čeprav na bqj_ nem polju niso še zmagali. Bastion Srbije je padel šele v pozni jeseni, ko so vanj vdrle sovjetske sile in 20.oktobra zasedle, jugoslovansko prestolni^ co - Beograd. Vojaški poraz protikomunističnih sil Jugoslavije je bil posle dica političnega poraza in ne obratno; Brez političnega poraza ne bi bilo prišlo do Subašičeve vlade. Brez nje ne bi bilo legalizacije Titove komunistične revolucije in ne vdora Sovjetov v Jugoslavijo. Zato do nesrečnega ju_ nija 1944. lahko govorimo o vzrokih, ki so vodili v poraz, kasneje pa o po= sledicah političnega poraza. Vzroki za politični poraz so se kopičili doma in zunaj. 0 onih doma se zadnjih par let tu in tam v emigrantskem tisku sku ša pisati, začeti razpravo, dočim se o vzrokih, ki so v tujini v krogih na= še vlade in okoli nje tako izdatno pripomogli k našemu porazu, trdovratno molči. Če izvzamemo v domovini izdane dr.Cubrilovičeve "Zapise iz tudjine", nimamo po dvajsetih letih v svobodnem svetu objavljene izčrpne in objektiv^ ne analize nesrečnih, do skrajnosti zastrupljenih razmer,-ki so vladale v krogih izbeglih politikov, ki so med vojno sestavljali naše ekzilne vlade. Talca analiza bi mogla priti le - iz prve roke. In teh je vedno manj...
Uničenje Grčaric in Turjaka spada v dobo, ko se je naša usoda še mogla kovati doma in jo niso-še zapečatili zunaj v zavezniških vrhovih. Pravzaprav je bil to zadnji opomin slovenskemu protikomunističnemu taboru, da se zedi= ni ip osamosvoji, kajti pot v okupatorjevi senci je vodila le - v pogubo. Sloga in gozd sta bili takrat najpomembnejši besedi za ohranitev svobode slo venskega naroda. Zaman smo ju iskali v slovarju slovenskih politikov. Zato so bili nasveti, ki so povdarjali slogo in kazali pot v gverilo vsakokrat preslišani. Tiste dni, ko so divjali boji okoli Turjaka, bi se v Rakitni ino
rale zbrati enote "Komande Ljubljane J. V. v D,(Jugoslovanske vojske v domo vini). Za slučaj italijanske kapitulacije je bilo namreč predvideno,da ne = kaj tisoč mož močna ilegalna komanda Ljubljane ne čaka v mestu verjetne nem ške okupacije, ampak se zateče v krimske gozdove. V noči med 10. in ll.sep= tembrom 19^3« sem bil o tej mobilizaciji obveščen in sem takoj krenil na pot. Po več dnevnem prebijanju skozi partizansko ozemlje med Mirensko dolino in Krimom sem s poročnikom Sajetom in rez. podporočnikom Plemljem prišel na cilj, kjer pa sem namesto šajkač z belim orlom našel titovke z rdečo zvezdo. V Ra kitni se je namesto ljubljanskih enot J.V. v D. mobilizirala, ljubljanska pa_r tizanska brigada. Krenili smo nazaj v gozd. . .’
Namesto v svobodo v gozd je pot vodila na posvet v rokodelski dom in od tam - v Mikličev hotel. Na Zapotoku zbrana vojska pa je dobila povelje naj spremeni smer in naj krene - ne v rakitniško pogorje ampak v Ljubljano, k Nemcem.
Voditelji so slovensko mladino vtaknili v nemške vojaške cunje, da bi lahko še nadalje v Ljubljani čakali na zavezniško zmago.
HNi še čas!'’
Po dvajsetih letih bivši politiki še vedno iščejo v emigrantskem tisku krivce za poraz. Kriv je sovražnik - komunisti. Kriv je general Rupnik, ki nam ni omogočil, da zadnjo minuto naberemo "trofej" in z njimi stopimo pred zaveznike. Krivi.so Angleži... Edino mi, ki smo mislili, da je Ljubljana e= picenter svetovnega dogajanja ter smo zato tako vdano pričalcovali, da se bo vse zgodilo in končalo po naših, željah - smo imeli prav. In če nismo zrnaga.--li, če smo danes raztreseni od Ognjene zemlje do Franc Jožefove dežele, po= tem je pač Bog tako hotel. In končno, naš narod je lahko srečen, ko ima to= liko mučencev... To so zaključki onih, ki naj bi bili prvi poklicani poteg= niti črto pod dogodke, ki so jih vprizarjali, sešteti pluse in minuse in iz bilance izvleči nauk za bodočnost.
Izgleda, da so celo pozabili moder narodni izrek: "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!"
Vojne in revolucije se vodijo zato, da bi eden izmed sovražnikov dose= gel svoj cilj, z orožjem uveljavil svoje zahteve - zmagal. Navadno zmaga oni, ki ima inicijativo v svojih rokah. Torej ne zaradi tega, da se narod osreči s čim večjim številom mučencev. Komunisti so hoteli, kot vsak sovraž_ nik hoče - zmagati. Zmagati za vsako ceno; Ge so, kot iz gorčičnega zrna zr_a stli v mogočno drevo, se tega pač ne more šteti v zlo njihovemu vodstvu. 0= čita se jim lahko, da so z "osvobodilnim bojem" narod ogabno preverili. In da so svoje nasprotnike, ki niso bili nikakršni izdajalci, če so v silobra= nu zgrabili za orožje tam, kjer se je nudilo, po končani vojni zločinsko po. bili.
GVERILA - EDINQ PRAVA POT
General Rupnik je .verujoč v nemško zmago skušal reševati - kar naj bi se rešiti dalo. Rezultati njegovega in podobnih "reševanj" pri narodih pod nemško okupacijo so bili malih razmer in le začasnega značaja. Ob koncu voj. ne je bilo treba to "reševanje" krvavo plačati. Mnogi so pa že med vojno mo rali v smrt in trpljenje, da bi nekateri bili le za nekaj časa "rešeni".Sta ri vojak ni bil samozvanec ampak je "na prošnjo slovenskih politikov prev = zel mesto predsednika ljubljanske pokrajine". (AMERIŠKA DOMOVINA, 25.septem bra I9.63. stran 2.) Dejstvo je, da bi general Rupnik brez podpore politikov težko skupaj zbral eno samo četo domobrancev. Njegov poglavitni greh naj bi po mnenju politikov bilo to, da se ni pravočasno (29.a.orila 19451) umaknil, da bi .oni "prevzeli usodo slovenskega naroda v svoje roke" in nabrali "tro= fej" s katerimi so nameravali stopiti pred zaveznike. Na nesrečo, je bila za jugoslovanske narode "lovska sezona za trofejami"' definitivno zaliljučena z drugim delom Tito~Subašicevega sporazuma 1.novembra 1944. v Beogradu. Ver jetno je stari general vsaj koncem aprila 1945. uvidel, da je vojna za Nem“ ce dokončno izgubljena. Vedel je tudi, da taki politiki, ki se pogajajo z njim in RHsenerjem za mirno izročitev oblasti, niso v stanju vprizoriti ni= česar tako revolucionarno-dramaticnega, kar bi prevzelo zapadne zaveznike in jih napotilo, da spremene svoje stališče glede povojne ureditve jugoslo= vanskih razmer. Zato si je mislil: porinili ste me na to nehvaležno mesto,
kjer sem moral prevzeti nase srd kolaboracije ; ves čas sem se moral izpo --stavljati, da bi vi bili varni; čemu naj vam baš sedaj ob koncu izročim oblast?! Oblast, to bom izročil, ko pridejo angleški tanki. Stal bom do kon ca ob krmilu, dokler brod ne zgine pod vodo... Kdo mu more to zameriti?
Angleži so vodili vojno na življenje in smrt. Za njih je bilo prvo -zmagati. Vse drugo pride kasneje. V totalni vojni, ko so se njihova mesta rušila, kot da so zgrajena iz domin, niso imeli prav nobenega razumevanja za take “zaveznike", ki so jih pač "nosili v srcu", obenem pa služili sovraž; niku. Zato slovenska delegacija v Londonu ni mogla pri angleških politikih uspešno zagovarjati zadržanja domobrancev v domovini, ki so sicer vsi sanja, li o zaveznikih, toda istočasno v nemških uniformah, pod vrhovno komando Ro senerja in Globotschnigga stražili in branili proge, po katerih so Nemci d_o vazali na italijansko bojišče rezerve in vojni materijal, Ali ni bilo narav; nost blazno pričakovati, da bodo zavezniki ob koncu vojne podprli politične kroge, ki so ustvarjali vaške straže in domobranstvo ter tako nagradili po= litiko akomodacije?; Se več, zavrgli baš one, ki so pod vodstvom zavezniških oficirjev - padalcev napadali in rušili prav iste proge, ki so jih domobran ci strašili, ter se žrtvovali da bi zavezniki uspešnejše prodirali v Itali= ji, ki so jo Nemci trdovratno branili; Za Angleže je bilo takrat važno samo to, kdo pobije več Nemcev. Povezali bi se z Luciferjem, samo da zmagajo, Ta kemu stališču se upravičeno ugovarjati ne more. Vendar tudi tako, popolnoma razumljivo angleško medvojno stališče ne opravičuje povojnega vračanja v na prej znano smrt onih, ki so se v njihovo varstvo zatekli. 0 tem težkem gre= hu proti tradiciji postopanja z vojnimi ujetnilci, proti mednarodnemu pravu, proti vesti in proti vsem plemenitim čutom ljudi - Angleži radi molče. Po = datki o tej brezvestnosti v njihovih.-arhivih niso dosegljivi.
Jugoslavija leži in slovenski narod živi na takem geografskem prostoru, da v globalni ali pa v evropsko-kontinentalni vojni ne more ostati nevtra = len. Zato je dolžnost narodnega .vodstva, da izbere, pravo stran, Ta prava stran navadno niso oni veliki sosedje, ki že na veke.Vekov preže po naši zem Iji. - Srbski politiki so v prvi svetovni vojni vedeli1, kje je prava stran. Dejal bi, da'niti toliko grajani pučisti niso izgubili prave prijentacije,. ki'gotovo ni kazala v - Berchtesgaden... Ko je odločitev padla, je potem z zavezniki treba deliti dobro in zlo, povezati ali pa vsaj spraviti vštric . interese malega naroda, z njihovimi interesi. Taka povezava je na našem, st.ra teško tako važnem ozemlju, brezpogojno vodila v odpor proti okupatorju ne pa v vaške straže in domobranstvu. Vodila je v gverilo - v gbzd. Zlasti še, ker so se tam že zbirali politični nasprotniki z namenom, da Večini izbijejo iz -rok zavezniške adute. Vsega tega premnbgi slovenski politiki v,Usode= polnem medvojnem času niso razumeli. Oni, ki ne upajo pogledati resnici v obraz, pa'še dandanes pišejo, da so bile vaške straže in domobranstvo edina prava opredelitev v tedanjih razmerah. Nasprotno! Vsaka, tudi neiskrena po= vezava z okupatorjem je bila poguba za svobodo slovenskega naroda • ži
N o v 1 Vetrovi
-	Zaveznikom se je"dalo uspešno pomagati le z gverilo. Komunistično revo
lucijo je bilo mogoče uničiti samo na njenem terenu - v gozdu. Ona se je da. la pravočasno zajeziti takrat, ko s'o se v gozdu zbirali njeni osnovni kadri. Takrat:je bil čas, da se disciplinirano, protikomunistično' mladina pošlje V gozd, ne- pa da.: se' j o- porine' v nenaravno zvezo'z okupator jem, Jkater ega je- so_ vražila in se zveze z njim sramovala. Da je v poletju 19^2. šlo deset tisoč" slovenske mladine v gozd namesto v postojanke vaških straž, v nat;ih gozdo = vih za rast in razvoj komunističnega partizanstva ne bi bilo‘prostora,kakor •ga ni bilo v srbskih gozdovih. Partizanstvo ne bi imelo podpore širokih na= rodnih slojev in ne pritoka, ker bi proti osovraženim Nemcem-in Italijanom v gozdovih stala.daleč močnejša in narodu bližja sila. Komunistična osvobodilna fronta si ne bi mogla prisvajati legitimacije edinega borca proti oku patorju. Številčno nepomembna, brez zadostne narodne podpore bi počasi - iz hlapela. In katerega ni, ga tudi ne more nobeden podpirati in priznati.
Ob dvajsetletnici Grčaric in Turjaka naj o "nesposobnosti vodstva" raz. miši ja j o oni zreli možje, 'ki "s o'kot 'mladeniči doma krvaveli. Kje, in v čiga. vih rokah je bila tista sila, ki bi bila lahko na slovenskem ozemlju temelji, to spremenila tok medvojnih čogodkov, pa dovolj jasno pove številčni odnos medvojnih slovenskih protikomunističnih organizacij:
Slovenska legija deset tisoč,
Sokolska legija en tisoč,
Narodna legija tristo borcev*
V dneh, ko 'politični emigraciji, tako slovenski kot skupni jugoslovan= ski marsikje že prizvanja navček, je plamenica svobode, ki naj sveti zasu|_ njenim narodom med Triglavom in Solunom, edinole v rokah te mladine, ki je krvavela doma in zunaj v svobodi dozorela.* Izhojena pot ruske emigracije z večnimi prepiri in brezštevilnimi odbori, po kateri skoraj dvajset let tava jugoslovanska emigracija - ne vodi nikamor. Na njej ni iskati alternative ;inovemu razredu”, ki pašuje doma. Novi vetrovi polnijo mednarodno ozračje in novi tokovi prihajajo iz vekovnih svetovnih žarišč. Današnji položaj ni niti malo podoben onemu pred dvajsetimi leti. Zato ga je potrebno temeljito preoceniti, spoznati se z vetrovi in tokovi s katerimi se bo srečeval naš brod - na dolgi poti...
Izbrati je treba novo pot... Nenehno navijanje starih plošč, ki so škri pale že med vojno, ni primerna inspiracija za presojo novih tokov in iška = nje nove poti. In vendar samo od pravilne presoje, odločitve in izbere novih, času primernih smeri udejstvovanja slovenskih mladih sil v svobodi je odvis= no, če bodo
GRČARICE IN TURJAK POSTALE KOSOVO SLOVENSKE DANAŠNJICE.
Andrej M. Glušič
SLOBODAN NAS JE ZAPUSTIL
Koncem avgusta je v Chicagu umrl zadet od kapi kapetan Josip Kuhar. Pokojni se je rodil 1909. v St.Vidu nad Ljubljano,tam obiskoval gimnazijo in se udejstvoval v sokolskih vrstah.Po maturi je vstopil v vojno akademijo in po končanih študijah v oktobru 1931. postal topniški častnik.Med vojno se je takoj pridružil organizaciji podtalnega gibanja Jugoslovanske vojske v domovini in je bil v taborišču Gonars in Chiesanuova med onimi vodilnimi jugoslovanskimi oficirji,ki so se prizadevali, da internirani častniški zbor ni podlegel komunistični propagandi. Po vrnitvi v Ljubljano aprila 1943.je takoj odšel v četniški odred,kjer je dobil četniško ime Slobodan.Oktobra 1943. je vstopil v slovensko domobranstvo in tam tajno organiziral radio zveze za tajni štab komande Slovenije JVvD. Po vidovdanskih aretacijah 1944. se je z oddelkom za zveze in radio postajami,ki jih je večinoma sam izdelal,pravočasno u-maknil v gozd k četnikom.Ob koncu vojne je skupaj s četniki nastopil pot razočaranj, na kateri pa ni klonil. V taborišču Eboli je zopet organiziral in vodil službo radio zvez. Ta služba je bila posebno važna za časa selitve četnikov iz Ebolija v Nemčijo, kajti četniki niso vedeli, kam odhajajo transporti. Takrat je Slobodan imel že močno radio postajo v okolici Salzburga in bil v stalni zvezi s tajnimi postajami, ki so spremljale transporte.
Slobodan je bil idealist in kremenit značaj, zato so razočaranja od poraza Jugoslavije pa vse do groba neprestano polnila kupo njegovega gorja. Trpel je tiho in ni potožil niti prijatelju.Zaveden,ponosen in zvest oficir ni h«tel izdati svojega komandanta, ko so ga vabili drugam in ponujali tretjemajsko podpolkovniško imenovanje. Ni mu bilo neznano, zakaj so izmed četniških oficirjev povišali edinole njega, zato je dejal, da so časi preresni za burke in ples - muh enodnevnic. Artilerijski kapetan I.raertda jugoslovanske vojske Josip Kuhar je bil resen in dosleden mož, in težko ste našli vojaka, ki ga ni spoštoval.
Sovražne sape so pretrgale žice Slobodanovih anten, na katerih so tam ob naših severnih mejah podrhtavali utripi - Domovine. Njegove trudne kosti sc našle pokoj v svobodni ameriški zemlji.Toda njegovo srce išče objema rodne grude, domače prsti pod Šmarno goro,da bi tudi v večnosti drhtelo ob nenehni pesmi žuborečih savskih valov.
Slava Ti, Slobodane'.	Tvoj
Voj in.
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20. v mesecu. Izdaja ga "Slovenska Pravda".Njeno mnenje predstavljajo le članki, podpisani od izvršnega odbora. List ureja Dušan Pleničar, 76 Graeme Road, ENFIELD, Middx.- Tels ENF 5097. Uprava:	BM/TRIGLAV, LONDON, W.C.T.