156. ifevUKU.
LOTEN
V LinDlinni, v CetrteK IZ. mina 19Z3.
Uto LV1.
Uhaj* vnnk 4mm popoldnn, Uran-tl aodolja ln praznik«.
fnseratf s do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 peHt vrst i 1 D 50 p, večji mseratt petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petft vrsr* 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede lnseratov naj se prilogi znamka za odgovor
0pravnl£fvo „Slov. naroda" in „Narodna tiskarna" lnn">. ulica it 5, pritlično. — Telofos at. 304«
Urodnlatro
Slov. Naroda1* Hnaflova nlloa it i, I- nadatroplo TalaTon štor. 34. Dopisa iprsjaaa la podpisana tn sadostao Irankovana-V  Rokopisov aa na vrača.
v Jugoslaviji vsa cSnS        D3n 1*— * inozemstvu nava3**3 * ti Din lt nastelje Oln 1*25
Pašteto? gfla&afia v gostiji!.
.Slovenski Narod** velja:		T Jih ubijani	t*i ariji po"	poitl	V fnozeaisuo
12 mesecev ......	Din	144*—	Diu	144'—	Din 261 —
6      , ••««•■	•	72 —	•	72 —	.    132-—
	■	36'—	■	36*—	. 6o-—
1      ■ ..*•••	•	12*—	•	12 —	. 2fr-
Pri morebitnem povi?nnju se ima djljsn naročalua doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vidno    ^/T* Pf' nakazn c<. Ma -amo nismena naročila brez poslat v •* Jena*-a s? ne n.ori    < o 'ir.i':.
Dr. Vladimir Ravnihar prsti Stjepanu Radiću.
(Dr. Ravnikarjev članek
Hrvatski politik g. Stjepan Radić poskuša že dlje časa, da bi zainteresiral javnost v inozemstvu za idejo svoje »čovečanske i mirotvorne hrvatske republike«. Ne govori ravno za preprl-čevalnost kake ideje, ako se mora njen propagator obračati za pomoč do činitelj ev izven interesiranega krosa, ki je v našem slučaju hrvatski narod na eni ter z mednarodnimi akti ustanovljena in torej pravoveljavno obstoječa država Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani. Je to povsem naša notranja zadeva, ki jej noben vnanji činitelj ne more nuditi pomoči niti v tej niti v oni smeri. Po mednarodnem pravu in njegovih običajih toliko Časa ne, dokler niso tangirani mednarodni interesi sami. To mora vedeti tudi g. Rad'ć, ki je mož mnogega znanja, ki ima za seboj šolo des sciences poIitiques v Parizu in ki je v svrho svoje politične Izobrazbe posečal še razne druge univerze. Le obžalovati je, da mož Radićeve Izobrazbe le te ne upotreblja v resnično korist svojega naroda in da leži njegova praktična politika tako povsem izven njegove izobrazbe. Izvežban v teoriji ne najde moralne sile, da bi jo uporabljal v praktičnem Življenju.
Njegovo demagoštvo je !e nadalj-na posledica te neskladnosti v njegovem značaju. Saj je demagoštvo naraven protivnik vsake resnične duševne In srčne izobrazbe.
Demagogi so najslabši učitelji svojemu narodu, ker zaradi svoje koristi laskajo njegovim najnižjim instinktom, se puste nositi od njih ter tako zavajajo narod v moralno propast. Resnični prijatelj svojemu narodu izčrpa vse svoje znanje in svojo izobrazbo, da s©, četudi trenotno proti lastnim osebnim interesom, bori proti onim instinktom. On je, ki mora dajati politične smeri svojemu narodu, ter mu jih, Če ne drugače, tudi oktroirati, ne pa da jih sprejema od neukega ljudstva.
Demagogom danes cvete pšenica. Neurejene povojne razmere, nepovoljen ekonomski položaj, drago Življenje, vse to jim lajša delo. Ni naposled tej Činjenici pripisati izid skupščinskih volitev na Hrvatskem kakor v Sloveniji, ki j'h g. Radić proti svojemu boljšemu lastnemu prepričanju predstavlja kot izraz »narodove volje«.
Hrvatski seljak je dobra duša, toda v politiki je analfabet. Hrvatski inte-
v londonski reviji *Ncar Ecst«.)
ligenci je šteti v krivdo, da se ni bila trudila, da bi temu ljudstvu daia pol-tične vzgoje. Pred prevratom v to ni našla potrebe. Na Hrvatskem tedaj Še ni bilo splošne in enake ter tajne volilne pravice, ki je odličen faktor v politični pedagogiki. Volilo se je po madžarskem sistemu, kortežiraio je vino, guljaš, denar in če treba tudi orožniki. Čim bolj neuko ljudstvo, tem bolje za kandidate. Splošno, enako in tajno volilno pravico, ta produkt modernega in demokratskega naziranja, je prinesla Hrvatom kakor celi državi šele toliko zaničevana — Vidovaanska ustava. — Govoriti o kaki politični volji politično neukega hrvatskega ljudstva v njegovih Širokih plasteh, je nesmiselno. A!;o je prišlo pri volitvah do izraza kake volje, tedaj Čisto mirno lahko konstatiramo, da je bila ta volja sugerirana od voditeljev in to — kar je ravno uso-depolno — od voditeljev — demagogov.
Hrvatski seljak ni republikanec ne po svojem čustvovanju, ne po svojem mišljenju. Isto lahko trdimo o slovenskem ljudstvu. Hrvatski narod je po vsej svoji preteklosti in tradiciji mo-narhičnega naziranja, to še od onih časov, ko so ga bili vladali kralji lastnega rodu. Kako srčno je pozdravljal narod našo kraljco, ko se je nedavno temu dalje časa mudila v hrvatskem Primorju! Toda, Če temu seljaku dopoveduješ noč in dan, da je republika državna oblika, ki mu v njej ne bo treba plačati davkov, ne služiti vojakov, ki so v njej nepotrebni uradniki in orožniki — kateri seljak ne bo glasoval za tako »deveto deželo«. A te demagoške agitacije so se poslužili politiki voditelji, na Čelu jim g. Radič. Ne čudimo se torej izidu volitev, ne smemo ga pa tudi precenjevati. Zlasti pa ga ne smemo predstavljati kot izraz »vo'je«. Ta volja je bila pod pritiskom sugestije s strani onih, ki si hočejo to voljo uslužiti v svoje egoistične namene.
G. Radić se prav dobro zaveda, da njegova propaganda v inozemstvu spričo obstoječim mednarodnim odno-šajem in spričo respektiranju mednarodnega prava ne more imeti praktičnega uspeha. Zato si hoče s svojo propagando šele ustvariti neko mednarodno situacijo, ki naj bi služila njegovim namenom. Nič drugače ni razlagati njegove teorije o neutralizaciji iztočne obali Jadranskega morja, nič drugače
njegovo prikazivanje Srbov kot nekakih modernih Hui.ov, pripravljenih, da poga7:jo severno IT:iiijo prav tja do Milana, nič drugače njegov *izpad proti par.slavistieni »militarističiii« državi, razprostirajoči se od Viadivostoka do Splita. G. Radić spekulira na »upravičen stran Rima«, ki mu naj postane najvernejši zaveznik v dosego njegovih namenov. On neutralizira iz"oeno obal Jadranskega morja, žrtvuje Trst in Gorico za to, da laska imperialistični I talij*, s katero hoče udušiti »imperializem^- Srbov. A v tej mali neutralni, pod protektoratom Italije stoječi hrvatski republiki bo on — Radić — predsednik!
Premislimo dobro, kako bi enako propagando državljana Velike Britanije v inozemstvu sodi angleški sodnik, ne da bi se mu moglo očitati da izreka krivično sodbo? Mislim, da od veleizdaje ta propaganda ni predaleč oddaljena. Ako pa nadalje premislimo, da je ta nečuvena govorica pri nas ostala ne samo nekaznovana, ampak da se naša vlada celo pregovarja z započer-nikom te govorice zarad" sporazuma s Hrvati, tedaj je to najboljši dokaz, da uživajo naši državljani toli!:o svobode, kakor morda v nobeni drugi držav; ne. Iznašati tako govorico ter v isti sapi govorit o »tiransrvu Srbov«, se pravi več kakor grešiti na nepoučenost in lahkovernost angleškega občinstva. Tc-je prava contradiotio in adiecto.
Mi bi se ne prerekali s perverznimi izvajanji g. Radića, da le-ta niso zašla v predale uglednega londonskega časop'sa »Near East«. Ako smo se odločili do tega, tedaj storimo to pred vsem s tega razloga, da ubranimo inozemstvo pred najdrznejšo mistifikacijo. Prosim Vas, ali bo mogel kdo verjeti bajki, da so Srbi (radikali) pred volitvam" pustili v Makedoniji postreliti 6S seljakov samo zaradi tega, ker so ti hoteli imenovati za kandidata nezavisnoga Makedonca? To ob onih svobodnih volitvah, ki so v naši kralj e v i n i ob svobodni, nemoteni, da nc rečemo, nebrzdan: agitaciji dvignile na ščit republikanca Radića in njegovih 69 tovarišev? Ponašati se s takimi brezdvomnimi volilnimi uspehi, potem pa govoriti o nečuven'h nasilst-vih s strani vlade pri volitvah, tudi to je vsakemu objektivnemu človeku oči-vidna contradietio in adiecto, ki zadošča za pravilno sodbo vseh ostalih Ra-d'Čevih argumentacij. Naravnost do obsodbe pa vodi spoznanje, da je g. Radić onih 68 seljakov zavestno zame-
njal z bolgarskimi komitasi, Id noč in dan vznemirjajo našo mejo ter nad našim življem uganjajo prave bestij; !no-sti.
Miroljubnost naroda hrvatskega in njegovo človečansko stališče stav ti v naspre-je z narodom srbsk m, je več kot deplacirano. Ni ga v naši državi inteligentnega človeka, naj si bo tega ali enega plemena, ki bi ne bil parifrst in ki b" ne žcLi narodovega napredka v smeri človeČanstva. Zalibog so razmere, ki pa jim ni kriva na^a država, še take, da moramo z orožjem v roki stati na straži v obrambo svoje s tolikimi žrtvami pridobljene svobode in svoje nezavisnost*. Naša narodna vojska je eminentno obrambna ustanova, da nas varuje pred vnanjimi, a če treba tudi pred notranjimi sovražniki. Ne motim se, ako reč m. da je g. Radij največ s tega zadnjega razloga — pacifist.
Radićeva republika je i n-d i s k u t a b e 1. Če vztraja na njej, je vsak sporazum, k' ga narod srbski in tudi vlada iskreno Želita, nemogoč. Ne puctimo atomizirati svoje edinstvene države, ker bi bi!o s tem konec njeni poli o eni samostojnosti in gospodarski neodvisnosti Ne rečem, Srbija bi lahko ž'vela svoje samostojno mednarodno življenje. Ona ostane tudi brez Hrvatov in Slovencev upoštevanja vreden faktor v inednarednem svetu, ki mu ni treba, kakor nekdaj Turški, kuratele velesil.
Ne moremo pa istega trditi o kaki hrvatski republiki, ki je kot taka nesposobna za kako konfederacijo s kraljevino Srbijo, in še manje bi mogli to trditi o liliputski državici Sloveniji. 2e z gospodarskega stališča bi b li to nemogoči stvori, življenja nesposobna bitja.
Zanimivo je. kar pripoveduje g. Radić, kako bi se naj opredelila ta državna telesa. Hrvatska republika naj obstoji iz Hrvatske, Slavonije :n Dalmacije: Slovenija, Bosna in Hercegovina, Banat, Bačka in Črnagora pa naj s plebiscitom odločajo ali za »militarič-no« kraljevino Srbijo ali za »mirotvorno neutralno« Hrvatsko. On torej noče opredelitve po plemenskih vidikih: Srbi, Hrvati, Slovenci — »na okup«, ampak po provincah. Po onih provincah, ki so nesrečna dedščina našega nasilnega zgodovinskega razvoja. Upravičeno je ministrski predsednik g. Pašič, v svojem znamenitem govoru gotovim prečansk'm politikom očital — avstrij-sko-madžarsko mentaliteto. Seveda, po plemenih bi opredelitev   ne b la prav
lahko m< loea, ker se vsa tri plemei a
ib dozdevnih etničnih neopaženo zlivajo drug
granicati tako i v drugo, ker so sredi c.n'.ca plemena tako močne ko-lonije dragega plemena, da je oprode-1 tev malodane nemogoča. Dokaz za edinstvenost vsega naroda«
Prava rešitev »srbsko-hrvatskega pitanja«, kakor je imenuje g. Rad'*, leži v popolnoma drugi smeri, nego nam jo kale g. Radič. Mimo okupacije Hrvatske in mimo hrvatske republike je dana še tretja možnost Sožitje na te* meljnih principih Vldovdansko ustave, ki zajaročuje popotno svat odo vseh državljanov b«*cz razlike vere afi p!eme-na. Naj se dopuste gotove korekture te gotovo moderne in demokratske ustave v smeri izboljšanja in pocenitve adir -nistracije. Naj se uprava po cini v šji možnosti decentralizira, naj se zaradi ljubega miru izgradi avtonomna zakonodaja pokrajin v okviru državnih zakonov. O vseh teh stvareh se da go\o-riti in sporazumeti.
Saj tudi g. Radič ni tak načelni nasprotnik Vidovdanske ustave. Brez ugovora je sprejel mandat kot poslanec v beogradsko skupščino. Takih nelogičnosti smo pri njem vajeni. Pogum velja, g. Radić, storite Še korak "dalje. Hr\atski seljak se temu čisto gotovo ne bo upiral, kvečjemu da Vam zameri, da ste ga šele po tolikih ovinkih in po tolikih moralnih in materijalnih žrtvah privedli tja, kjer bi bilo moralo biti izhodišče razvoja naše mlade državnosti.
FKSFOZE MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA CANKOVA.
— Sofija, 10. juli'a (BBA) Ministrski predsednik Cankov je v svojem govoru karakteriziral pre;?nio vlado kot režim nasil:a ln preganjanja inteligence, ter vln-do korup:ije In krSitve ustave. Glede splošne politike nove vlade je ministrski predsednik povdarjal potreho, da se vpo-stavi družabni mir in za vedno onemogoči razredna politika. Nafta prva naloga bo, je nadaljeval, vrniti državljanom pravice in svobodo, ki jo Je pogazila prciSna vlada. Bolgarija je izšla iz volne bedna in onemogla in zato mora svoje razvaline znova popraviti. Toda Evropa naj ve, da nf nobenega pametnega Bolgara, ki bi hotel zaplesti Bolgarijo v novo vo^no. Mi želimo samo eno: mir. Vendar pa zahtevamo, da se zakoniti interesi ne žrtvujejo. Kar se tiče odnoSajev napram na§im sosedom lahko rečem, da smo lahko z vsemi brez iz'eme v prijateljskih stikih. Vendar pa je že skra*n- čas, da pridejo na5j sosedje do spoznavanja, da Bolgarija v interesu miru na Balkanu ln blagostanja balkanskih narodov ne more in ne sme biti več odre-
Conan Dovte: 2 i
Pszpad in vstajenje svetovja.
Roman.
Tu se končujejo moji tedanji zapiski. Od tega trenotka dalje so se dogodki odigrali s tako naglico in bili so tako učinkoviti, da jih nisem utegnil vkleniti v stavke. Vendar pa stoje tako jasno in odločno začrtani v mojem spominu, da nisem pozabil najmanjše malenkosti. Daveč občutek v grlu me je napotil, da sem se ozrl k posodam s kisikom, toda pogled me je navdal z nepopisno grozo. Še malo Časa in — ura našega življenja odbije! Tekom noči je Chal-lenger založil cev k tretji in četrti posodi, pa tudi ta je bila že izčrpana. Strašna tesnoba me je objela. Stopil sem tja-kai, odvil cev in jo nataknil na podaljšek zadnie posode. Med tem delom pa som začutil očitke vesti, kajti spomnil «em se, da bi v spanju vsi brez bolesti zapustili ta svet, če bi se le bolj obvladal. Vendar pa je ta misel odbežala že v prihodnjem hipu, kajti iz sobe sem zaslišal gospo Challengerjevo, ki je klicala: »George, George, dušim se!«
»Saj je že vse v redu, gospa Chal-lcnger,« sem odvrnil, »pravkar sem odprl novo posodo.« Tedaj pa so se dvignili tudi ostali. Celo v tem trenotku se nisem mogel zdržati, da se ne bi glasno zasmejal, ko sem zagledal Challengerja,
ki si je z orjaškimi pestmi mel spanec z oči in izgledal kakor ogromno dete, ki so ga pravkar prebudili iz sladkega spanja. Summerlee je drgetal kakor mrzlični; za kratek čas je strah pred smrtjo zmagal nad ravnodušnostio učenjaka, ki se je vmislil v svoj položaj. Lord John pa je bil tako hladen in gibčen, kot da smo ga zbudili za lovski izlet. Ozrl se je na kisikovo posodo in mi rekel: »Peta in poslednia! Povejte mi, no, mladi gospod, pa menda vendar niste vtisov te noči vrgli na papir, ki ga imate na kolenih?«
»To so le hipni zapiski, da mi je hitreje potekel čas.«
»Hm. kaj takega učini le kak Jrec. No, zdi se mi, da boste že nekaj časa morali čakati, da doraste bratec amo-eba, če hočete najti čitalca. Toda to bitje zdaj niti najmanjšega zanimanja še ne kaže za take zadeve. No, gospod profesor, kako stoji z nami?«
Challenger je opazoval mogočne sklade megla, ki so se kopičile nad pokrajino. Tu pa tam so se iz morja oblakov vzpenjali gozdnati griči, nalikujoci stožčastim otokom.
»Kakor mrtvaški prt,« je d^ala gospa Challengerjeva, ki je vstopila v sobo. »To me spominja na tvojo pesem, George: Staro proč, z novim gor! To je bilo proroško. Toda dragi moji, ubogi prijatelji, kako se vendar tresete. Jaz sem vso noč ležala pod toplo odejo,
B vi pa ste zmrznili v svojih naslanjačih. Toda kmalu bo bolje.«
Vzorna gospa je odhitela ven in kmalu smo začuli šumenje kotliča. V malo minutrh se je vrnila s skodelicami vročega kakao.
»Pijte.« je dejala, »takoj vam bo bolje.« Dvignili smo skodelice. Summerlee nas je naprosil, če sme zapaliti pipo, mi pa smo segli po cigaretah. Mislil sem, da nam kajenje pomiri razburiene živec; toda napravili smo pogreško, kajti v zaprtem ^ r#ora je postal zrak neznosno tezV 'enger je moral zračno pripoTo
»Kak ?«   ga  je vprašal
lord John.
»Najbrž s :,oke tri ure,« je oni odvrnil in skomignil z rameni.
»Prej me je bilo strah,« je de;ala njegova žena, »toda čim bliže smo odločilnemu trenotku, tem lažje mi je pri srcu. Ali ne bi molili, George?«
»Moli, dete moje, če te je želja,« je Challenger nežno odvrnil. »Veš, da vsakdo po svoje moli. Moja molitev je popolna vdanost v vse, kar mi nakloni usoda — popolna, pa vedra vdanost Najvišja pobožnost in najvišja znanost se na tem vrhuncu družita v eno.«
»Moje duševno stanje pa prav gotovo ni nikaka vdanost, najmanj pa še vedrost«, je   Summerlee zamrmral in puhnil dim iz svoje pipe. »Vdam se pač, - ker ni drugega izhoda. Vendar pa od-
krito priznam, da bi eno leto le še rad živel, da dovršim svojo razpredelbo apnenih fosili j.«
»Vaše nedovršeno delo ni kdove-kaj važno« je dejal Challenger pomembno, »če pomislite, da je moj magnum opus »Življenjska lestvica« komaj pričet. V tet knjigi sem hotel združiti vse svoje mišljenie. čtivo in izkustva — skratka vse svoje bistvo. Delo bi postalo brezpogojno epohalno! A vendar sem se mimo vda! v našo usodo.«
Vsakdo bo mo*-a! pustiti tu kaj ne-dovršenega« je deial lord John. »Kaj pa vi, mladi prijatelj?«
»Pravkar sem zaposlen z dovršavanjem pesmške zbirke.« sem odvrnil.
»Hm, je bo svet vsaj obvarovan,« je menil lord John. »vsaka stvar ima svoje dobre strani, ki $1 je treba znati najti.«
»In vi?« sem ga vprašal.
»Slučajno sem bil takrat že ves opremljen za na pot, ker sem bil Meri-valu obljubil, da se podam ž njim v Tibet na lov na leoparde. — Toda. gospa Challenger, gotovo vas boli, ko boste morali zapustiti svoj komaj postavljeni ljubki dom.«
* »Moj dom je tam. kjer je Georg, toda, kaj vse dam, če bi smela z n;im na poslednji skupni izprehod v to divno jutranjo okolico.«
Njene besede so odmele v naših srcih. Solnce je predrlo skozi oblake, ki
so ga doslej zakrivali kakor koprena, in vsa dolina se je razprostirala pred našimi očmi, oblita v zlato svetlobo. Nam. ki smo umirali v tem težkem in strupenem ozračju, se je zazdela ta sveža, solnčna, rahlo ovetrena pokrajina bajno lepa. Gospa Challengerjeva je hrepeneče razprožila svoje roke. Stole smo primaknili k oknu in se v polkrogu vsedli. da uživamo razgled. Zrak je bil vedno zadubi-'ši. Zdelo se je, da se že plazijo mrtvaške sence do nas, posled-r h Zemljanov, Bilo je, kot da nas ovira neviden zastor,
»Zaloga kisika bo skoro pri kraju,« je dc'al lord John in srkal po zraku
»V posodah nahajajoča se množina plina ni vedno v isti količini.« je dejal Challenger, »odvisna je od pritiska pri napolnjevanju in kakovosti zapornice. Zdi se mi, da je posoda poškodovana.«
»Tako so nas prekanili za poslednje ure,« je Summerlee bridko pripomnil. ^Pač prav značilen konec za to ničvredno stoletje, v katerem Živimo. No. Challenger zdaj imate ugodno priliko zi opažovame subjektivnih pojavov fizičnega razkrajanja.«
»Vsedi se na stelič pri mnjih nogah,« je dejal Challunger svoji ženi, »in podaj mi roko. — Prijatelji, v tem neznosnem zraku ni mogoče več ostati. Ali ne. draga moja?«
NjegL.(/a žena je zavzdihnila in nagnila svoio glavo na njegovo kolena
Stran 2.
•SLOVCNJšM     N A K U Lu   ti n e 12. junija M'Zb.
Štev. io5
sana od morja. Sedanja vlada je takoj po prevratu Izjavila, da bo lojalno izvajala mirovne pogodbe in mi smo to že dokazali. Nato je ministrski predsednik predložil vladi finančni načrt in izjavil, da finančna politika ne sme pripadati enemu razredu in nikoli ne sme bhi naperjena proti kapitalu.
I
Revolta v klerikalni stranki.
KLERIKALNI VOLILCI   PROTI SVOTI* POSLANCEM.   —   SPOMENICA KLERIKALNIH VOLILCEV ZA ZBOR SLS V CELJU DNE 8. t m.
Iz vrst klerikalnih somišljenikov v 5a-vtnski dolini Je bil na zbor SLS v Celja dne 8. trn. poslan zaupnik, ki Je imel nalogo, da izroči poslancem posebno sporne* nico. Ta spomenica Je po nerodnosti dotične osebe prišla tndi v nas*e roke. Ker je za vso Javnost velezanimiva in priča, da se je jelo svita« tudi v klerikalnih vrstah, priobčujemo ta značilen memorandum v celoti, pred vsem za to ker vemo, da je klerikalnim voditeljem mnogo ležeče na tem, da se v Javnosti ne izve za obstoj, zlasti pa ne za vsebino te spomenice.
Spomenica se glasi:
»P. n. zboru gosp. poslancev v Slov. IJ. stranke v Celju, dne 8. julija 1923.
Ne čudite se. ako dobite to spomenico. Mi bi ž njo rad* nastopili na javnem zboru, ker pa poznamo razmere v svoji stranki, tega ne storimo, ker vemo, da bi nas ne hoteli poslušati ter bi nam s svojimi ugovori ne pustili priti do besede. Da se tem neprijetnim posledicam izognemo, se poslužimo pismenega pota. Povemo pa, da grešimo proti eni glavnih zapovedi SLS in ta greh ie, da Čitamo poleg naših tudi druge liste. Ker čujemo oba zvona, smo si ustvarili lastno sodbo in na podlagi te si usojamo Vam poslati v sedanjem, morda velepomembnem zgodovinskem času nastopno pismo:
Vse delovanje SLS se nam zdi silno nedosledno, zmedeno ter nima nikakih trdnih načel.
Naši stari duhovniki so bili častiti narodni borci. Potem je bila narodnost proglašena za paganstvo. Nato smo opustili narodno borbo ter smo se borili za vero. Klicali in priklicali smo vojno. Ta Je naša načela postavila na glavo. V začetku vojne smo bili večji Avstrijci nego sami Du-najčani. Kdo se Je bolj drl proti Srbom, kakor mi? Kdo le bolj gonil na boj, kakor mi? Kdo se je bolj vnemal za vojno posojilo, kakor mi? Ko smo pa slutili, da utegne Avstrija propasti, da ne ostanemo na cedilu, smo začeli sami napadati umirajočo Avstrijo, pred katero smo se maloprej valjali v blatu. Narod smo zrevoluci-jonirali za Jugoslavijo. Prišel Je polom. Od radosti smo v zvezi z brati Srbi In Hrvati same radosti skoraj noreli. In to se !nam Je zdel vsem nepopisno krasen, — .gotovo najsvetlejši moment v naši dolgi suženjski zgodovini. Na to Je vladal dr. Korošec. Dokler Je sedel na ministrskem stohi, smo bili SLS dobri Jugoslovent Ko :ja> zapustil svoje mesto, ie naša politika obrnila Jugoslaviji hrbet. Prišli smo na dan « avtonomijo, potem s federacijo, potem s konfederacijo, nazadnje smo postali radičevci. verolomnežl, veleizdajnik! in 'ubijalci svobode, domovine in lastne sreče. Povejte ljudje božji, kdaj ste nam lagali ali pred vojno, med vojno ali po vojni! V kratkih letih srao svoje nazore is »prepričanje« ta »načela« tako hitro in korenito menjavali, <fa nas no moro noben človek. k| razsodno misli, smatrat! za resne politike.
Vrhu vsera tega sloni naše delovanje v resnici na Egolj materija liričnem delo-van'u. ki stremi Ie za tem, da bi veljali, vladali ln v živali. Vse višje nam je tuje In če kaj višjega tudi omenjamo, ie vse samo prevara, tako nekako — radi lepšega in da lažje slepimo prosto ljudstvo!
Celotno naše delovanje v parlamentu Je brez orientacije   nepremišljeno, nesmi-
»V najostreje zimi sem videl ljudi, ki so se kopali v Serpentini,« je začel lord John. »na bregu stoječi so vsi premrzli zavidali plavače. ki so se kar slepo vrgli v vodo. Najhuje je za obo-tavljalce. Moj predlog je, da vso stvar završimo brez preudarjanja!«
»Ali naj torej odpremo okno ln spustimo v sobo eter?«
»Raje umrem vsled zastrupljeni*, kot pa da b! se tukaj zaduši! U
Summerlee je molče prikima! in podal Challengerju svojo stihotno roko, rekoč: »Čeprav sva se često prepirala, naj bo zdaj vse pozabljeno. Saj sva le bila dobra priiatella in se na tihem spoštovala. Ostanite zdravi!«
»Zdravo, moj mladi tovariš,* ml je dejal lord John.
»Okno Je zalepljeno in nI ga mogoče odpreti.« Challenger se Je sklonil dvignil svojo ženo in jo pritisnil na svoje prsi. Ona se ga Je ljubo oklenila.
»Malone, dajte mi daljnogled.« je rekel z vso resnostjo. Takoj sem mu izpolnil željo. »Tajna sila, ki si nas nekoč oživila, vzemi naše duše v svoje okrilje,« je zaklical z mogočno donečlm glasom. Po teh besedah je zalučal daljnogled v šipo.
Ni še odzvenelo poslednje žvenke-tanje razbitih steklenih drobcev in kosov, že je v nas puhnil — svež zrak ln blagodejno   ovetril  nase razpaljene
obraze — —---
» • •
Ne vem, koliko časa smo presedeli v strmečem Čudenju. Slednjič sem kakor v snu začul Challengerjev flas: »Spet smo se povrnili v urejene razmere! S vetov je je ušlo žrelu strupenega valetoka, toda mL edini smo prozivali svetovno pogibeljU
selno, nesmotreno, škodljivo in ne le brez vsake koristi ampak naravnost kvarno m pogubonosno. Skoda za denar In škoda za čas. Tako ne pridemo nikamor, kvečemu v propast.
Mnogi volilci v Savinski dolini obsojamo Vaše pogubonosno delovanje, Vaš neosnovani bratomorni boj ter smo proti Vaši samomorilni zahtevi po avtonomiji, oziroma po odcepitvi Slovenije radi naslednji stvarnih razlogov:
1. Naša težnja Je bila, da te z rasi Avstrija in stvori Jugoslavija, Te taae dosega in sprejeli, zato nočemo biti amsproti bratom verolomnJ, marveč zvesti la možati do zadaje konsekvence.
2. Naši sovražniki, katere nam Je dr Korošec L 1919. tako krvavo opisoval, postajajo čedalje drznejsi ter komaj čakajo, da bi nas zopet zasužnjil!. Edina garancije, de se to ne zgodi. Je tesna vez med Slovenci In brati SrbL
3. Ako bi se mj odtrgati od Srbov, bi 13 krat zman'šal] svojo moč ter hI asa prvi veter odnesel v po dr. Korošcu tako kričeče opisano sovražno žrelo, ki bi nas v kratkem semielo. Poglejte, kaj delajo Lahi, Nemci In Madžari z našimi neodrese-niml brati. Dr. Korošec pravi, da M se vse lepo vredilo na temelju krščanskih načel! To je humbug! Naši sovražniki ne poznajo krščanskih, ampak le zverinska načela?
4. Naši davk? b{ narasti! do ogromnosti! V zvezi s Srbi smo danes na strani zmagovalcev ter prosti vojne odškodnine. Ko b| se odtrgali, bi bili smatrani kot avstrijski premaganci ter bi nam temu dosledno naprtili strašno vojno odškodnino, pod katero bi ječali najman? 50 let.
5. Tudi naš* upravni stroški bi narasti! v nehotične višine. Imeti bi morati posebno flnanco, mnogo več uradnikov In drugih naprav, ki b| nam nalagale neznosna davčna bremena, pod katerimi bi naše gospodarstvo moralo podleči.
6. Mala Slovenija (ln tndi ko bi bile v zvezi s Hrvatsko) bi se odpovedale bogatim banatskim žitnicam In drugim neb roj-nim proizvodom, katere nam b| dajale brez carine bogata in velika Jugoslavija.
7. Naša mlada inteligenca bi ne dobivala kruha v veliki Jugoslaviji, še man) pa prj naših sovražnikih. Naše šolstvo bi pešalo. Zaostajali bi tedaj tudi v kulturnem pogledu ter b| /a če H stradati na lastni zemlji.
8. V osamljeni mali Sloveniji bi se tako lepo razvijajoča obrt zadušila. Zdaj nas Jugoslavija ščiti, — potem bi bil] brez zaščite in konkurenca bi nas ubila. Izvoz bi bil nemogoč, ker bi noben ne maral za nas.
9. Delitev ie slabost slovanskih plemen,   ki nam Je do sedaj donašala sejno.
Škodo. In te smo danes očitno spregledali! Zdaj vidimo, da Slovani potrebujemo jačanja la to Ja edino mogoče v slogi. Proč z nmčnjočiei diferenciranjem ter naprej s sintetičnim, preudarnim m vstra:nlm delovanjem.
10. Boren za avtonomlla Je docela nepotrebna, ker nam jo nase ustava Jamči v najkrasneiSI formi. Treba fs Je le izvesti pa ne tratit! časa z nepotrebno borno za
stvar, ki le eks'stoje!
Gospodje, navedli bi lahko še mnogo drugih točk, a mislimo, da onemu, ki Ima normalno razvite možgaae ter pošteno slovensko In jugoslovensko srce, to zadostuje, da lahko brzda svoje mišljeni, ambicijo alt celo trmo, na mestu katere naj bi stopila dobra volja v dosego velikih smotrov, katere nam more Jamčiti le velika in složna domovina jngoslovenska. Vse drugo so danes liliputanske igračke, nevredne dostomostf zrelih mož!
Gospodje, siti smo Vaše razdiralne politike, k) Je nepopisno škodtfva veri, naroda m državi, — Jasno vidimo, da vse obljube, katere ste nam dajali ob volitvah, so bile sama laž ter se ne bodo uresničile nikdar! Lfudstvo zgublja v vas zaupanje. Zato Vas kot verni pristaši prosimo in rotimo, da spoznaite svoje strahovite smote ter ne spravljajte sebe In naroda v brezno pogube. Kakor Spahovcem muslimani, tako Vam kličemo ob lls/, tudi mi: Zapustite brezumno, slepo m kaprtcfjozno politiko ter pojdite v Beograd zato. da nam boste prinašali dobrine napredka, koristi, rnočj, da se med razburkanimi mednarodnimi valovi vzdrž'mo pred narodno in politično smrtjo, pred katero nas more obvarovati le najtesnejša bratska vez s Srbi, s tistimi Junaki, ki so požrtvovalno branili našo nesrečno Koroško, med tem ko so slovenski vojaki po naš} nerodnosti bežali v varni zapeček ln katerih srbskih Junakov se edino še danes boje naši neizprosni smrtni sovražniki!
Ako se mislite odpovedati svojim dosedanjim grehom ter kreniti na popolno-na novo pot, pojdite v božjem imenu v Beograd. Ako pa se mislite držati sedanje brezglave taktike, potem pa ostanite raje doma ter svoja mesta prepustite boljšim možem, kakor ste Vi!
Tako smo Vam odkritosrčno povedali svoje mnenje. Srečni bomo, ako ka] dosežemo, ako pa ne. z Žalostnim srcem Vas prepuščamo lastni usodi ter pravični sodbi zgodovine. Varujte se, da Vas ne bodo bodoča pokolenja preklinjala kot grebo-kope naše zlate svobode, za katero ie bilo prelito toi«ko dragocene jugoslovenske krvi!
Mnogi VaŠI volilci iz Savinske doline.«
Pred važno odločitvijo reškega problema,
Vznemirjajoče vesti v beogradskem tisku o aneksiji Reke od strani Italije. — Stališče naše vlade integralna izvršitev pogodb.
— Beograd, li. julija, (Izv.) Zunanjepolitična situacija naše države napram kraljevini Italiji je stopila v odločilno in skoraj kritično fazo. Poslednje
dneve je naš tisk priobčil precej vznemirjajoče vesti o aneksijskih željah Italije po Reki.
Naša vlada je sedaj v dveh zunanjepolitičnih zadevah zelo angažirana.
Stojimo pred neposredno sklenitvijo miru z bližnjim Vzhodom. Konferenca v Lausanni je skoraj zaključila načelna in podrobna posvetovanja o mirovni pogodbi. Glede te pogodbe je naša država gospodarsko In finančno več ali manj angažirana in je za to potrebno, da dobi naša delegacija potrebna pooblastila in navodila za podpis lausannskc mirovne pogodbe. Z ozi-rom na to okolnost je ministrski svet na včerajšnji oifii konferenci razmotri-val navodila za našo delegacijo, ki je pooblaščena, da podpiše mirovno pogodbo v Lausanni.
Še drugo zunanjepolitično vprašanje zanima vse nase parlamentarne in politične kroge z največjo napetostjo; pa tudi vlada zelo skrbno razmotriva vprašanje ureditve Reke. To vprašanje, ki se ima sporazumno na temelju rapallske pogodbe in pa santmanrhe-ritskih konvencij rešiti z rimsko vlado, je sedaj stopilo v zelo resen in deJika-ten položaj. Oficijelno niso še vse potrjene vesti, ki so se včeraj razširile v beogradskih političnih in parlamentarnih krogih o aneksiji Reko od strani Italije oziroma o pripravah fašistov, da stavijo svot pred »tait accompll«. Te vesti sicer še nimajo oficijelne potrditve, vendar je danes znano, da so poročila iz Rima vznemirila tudi vodilne in odgovorne faktorje, čeprav se jo do zadnjega časa raztnotrivala rešitev reškega vprašanja na zelo optimističen način. Iz vseh poročil italijanskega tiska je razvidno, da je rimska vlada zelo interesirana na tem, da bi se sporno reško vprašanje med obema vladama rešilo na ta način, da Italija anektira Reko. Te vesti imajo do danes fes samo privaten značaj, vendar je treba računati, da hocVo Italijani izrabiti sedanji notranjepolitični polo-ložaj naše države v zadoščenje svojih sebičnih namenov. Točno in resnično Je, da Italijani pri zadevnih pogajanjih v Rimu stav! j a Jo vedno nove tefkoče In ovirajo potek razprav na razne načine, da bi si tako zavarovali ugoden teren za proglasitev aneksije Reke Italiji. Po dosedanjih Informacijah nameravajo Italijani tasasti Reko, nam
r pa prepustiti v nekako
lampi >:zac!!o
Baroš, Delto in del Kastavščine, ki sedaj spada pod reško oblast. V političnih krogih zatrjujejo, da skušajo italijanski merodajni krogi zelo izkoristiti v svojo korist naš sedanji notranjepolitični položaj. Baš v momentu, ko Slovenci, muslimani in Hrvati skušajo izvesti svoje federalistične in avtonomi-stične programe, misli Italija, da je prišel za njo čas, da si prisvoji z malimi žrtvami Reko. Italijanski faŠistov-ski krogi vidijo sedaj, da so se z gba-njem fašistov zelo poostrile naše notranjepolitične prilike in da smo tako oslabeli, da bi na italijansko akcijo glede aneksije Reke ne bilo od naše strani odločnega in vshajnega odpora,
Nesumljivo je eno dejstvo, da so v resnici nastale glede Reke gotove nepremostljive težkoče. Oficijelni krogi ne dajejo nikakih izjav in so salo rezervirani. Gotovo pa je dejstvo, da se je včerajšnji ministrski svet podrobno in izčrpno bavil o reškem vprašanju in o vseh posledicah, ki bi jih lahko povzročila situacija napram Italiji. Nastanejo v resnici lahko zelo težke komplikacije in posledice. Kako je potreba razmotrivati resnost položaja, je najbolj razvidno iz tega, da ie baje naša vlada pozvala šefa naše delegacije v paritetni komisiji dr. Otokarja Rybafa v Beograd. Značilno pa je tudi dejstvo, da te vesti oficijelno niso hoteli potrditi. Gotovo pa je na drugi strani, da je prihod dr. Rvbara v Beograd nujno potreben, da ustmeno poroča o položaju v paritetni komisiji.
Pred očmi pa moramo imeti eno okolnost, namreč da naša vlada, kakor vedno, hoče imeti točne in stvarne garancije, da se spoštujejo mednarodne obveznosti. Naša vlada je vedno točno in dobesedno izpolnila vsako obveznost sklenjeno v mednarodnih pogodbah. To stališče je edino merodajno! Radi tega je treba tudi s popolno hladnokrvnostjo in treznostjo sprejeti sedanjo kampanjo italijanskega tiska, ki v svojem šovinizmu stavlja v rešitvi reškega problema predloge, ki nikakor ne soglašajo z načeli rapallske pogodbe In s konvencijami, sklenjenimi v Santi Margherit1. Naša vlada br> odklonita vsake predloge Italije, ki bi se nanašali na aneksijo Reke In ki bi nam dovoljevan omejeno posest Delte, Ba-roša, Bsncblna In del Kartavščme. V tako reflicv reškega vora5-»*i!a absolutno ne moremo privrlitl. Ml vctra'a-mo vedno na staHšču s<riktn<? fn Integralne IzvršHvo pogodbe In konvencij ln homo gnal) dostojno hraniti svoje
V skrajnem slučaju predložimo rešitev tega vprašanja pred razsodnika po določilih rapallske pogodbe, to je apelirali bomo na objektivno presoj) razsodnika — predsednika švicarska zvezne republike,
VAŽNA KONFERENCA V ZUNANJEM MINISTRSTVU.
— Beograd, 11. julija. (Izv.) SnoČi je bila važna konferenca radi reškega vprašanja v zunanjem min strstvu. Ob 17.30 se je sestal v zunanjem ministrstvu član naše delegacije v paritetni komisiji, oziroma predsednik posvetovalne komisije dr. Matko L a g i n j a s !>)oblaščenim ministrom Ljubo Ne-šičem. Četrt ure pozneje je prispel v zunanje ministrstvo admiral Priča. Oba Člana posvetovalne komisije sta bila na direkten poziv vlade pozvana iz Zagreba in sta včeraj dospela v Beograd. Ob 19.15 se je nato vršila konferenca pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Ninčiča, kateri so prsostvo-vali Ljuba Nešič, dr. Laginja, admiral Priča in drugi strokovnjaki.
— Beograd, 11. julija. (Izv.) Včerajšnja konferenca v zunanjem ministrstvu je razmotrivala splošno sittiacjo glede reškega vprašanja. Konferenca je trajala skoraj dve uri. O uspehih konference se vam je stroga tajnost in niso bila novinarjem dana absolutno nikaka pojasnila, kakšen je v resnici dejanski položaj glede Reke. Toliko se je zatrjevalo Vašemu dopisniku, da je stvar zelo kritična, da pa do sedaj šef naše delegacije v Rimu še ni bil pozvan v Beograd. Naša delegacija v Rimu še nima razloga, da bi prekinila svoje delo na rimski konferenci ln ima izvršiti le navodila, dana od momenta do momenta od strani odgovornih vladnih faktorjev. Navodila pa se ved-
no nanašajo na določila rapallske pogodbe in saiumargheritskih konvencij. Po informacijah Vašega dopisnika naša vlada kljub poročilom italijanskega t^ska še ni dobila kakih formalnih in materijalnih predlogov o reviziji rapallske pogedbe od strani Italijanske vlade, Po poročilih iz Rima v resnici italijanski t'sk sedaj skuša sprožiti vprašanje revizije pogodbe na ta način, da bi se priznala Italiji Reka, v re-kompenzacijo pa bi Italija priznala naši kraljevini Baroš, De'to 'n del Ka-stavščine, ki sedaj spada pod Reko v smislu rapallske pogodbe. V eksploatacijo bi se dal naSi državi tudi del Banchina za dobo 90 let. Po zaupnih informacijah je pričel italjanski tisk to kampanjo na inicijativo Italijanske vlade.
— Rim, 10. julija, flzv.) Pristaši D* Annnnzija sedaj močno pritiskajo na vlado, posebno na Mussornija, da Izrabi sedanji uj^dni trenutek ln anektira Reko. Fašisti utemeljujejo to zahtevo s tem, da je naša kraljevina radi domaČih prepirov zelo oslabljena. Na drugI strani pa so pristaši Italijanske ljudsko stranke in ostale stranke zelo trezni in zastopajo umerjeno stališče, da se moralo na vsak način *udl od strani ItaJle respektirati obveznosti raoallske pogodbe In santmargheritskih konvencij.
— Beograd. 11. julija. (Tzv.) V parlamentarnih krogih soglašajo v mišljenju, da bo naša kraljevina umela varovati svoje zahteve glede Reke. Čeprav je vlada zelo rezervirana In ne daje klubom nikakih točnejših pojasnil, ie vendar smatrati za gotovo dejstvo, da se bodo vse parlamentarne skupine takoj strnile v enotno falango in bodo pokazale Italiji odločno resno-t, dr? se končno vendar enkrat izvede rapafl-ska pogodba.
Telefonska lis hrzoiauna poročita
Narodna skupščina.
Amnestija vojaškim beguncem. — Vojni minister o vojaških skladiščih smodnika v ljubljanski okolici. — Dr. Korošec prosi dopust radi utrujenosti. — Volitve v odbore.
o tatu - - •
— Beograd, 11. julija. (Izv.) Skupščinski predsednik g. Ljuba J o v a n o-vič je otvoril plenarno sejo narodne skupščine ob 9.15 dopoldne. Odobren je bil zapisnik. Po končanih formalnostih je skupščinsko predsedstvo naznanilo, da je že več poslancev zaprosilo za daljši dopust, med drugimi načelnik SLS dr. Ante K o r o j e c za enomesečni dopust v svrho okrepčila. (Kakor poročajo listi, namerava dr. Korošec odpotovati v Karlove Vare na Češko, kjer se baje sestane z vodilnimi načelniki klerikalnih strank Srednje Evrope.)
Ministrski predsednik g. Nikola Pašič je danes prvikrat posetil zborn!co ter je bil od vseh poslancev živahno pozdravljen. Pred prehodom na dnevni red je minister vojne in mornarice general Pešič podal dva zanimiva odgovora na zadevne interpelacije.
Minister vojne in mornarice general Pešič je najpreje odgovarjal na interpelacijo Mite Dimitrijeviča (rad.) o amnestiji vojaških beguncev. Minister je na to interpelacijo odgovarjal splošno. Begunci, mladi rekruti, ne pridejo pred vojno sodišče, marveč se kaznujejo le disciplinarno na ta način, da morajo doslužiti zadevni čas, ki so ga preživeli v begunstvu Minister prav rad odgovarja na poslančevo irterpela-cijo, ker ve, da ti begunci niso pobegnili iz prepričanja, marveč na nagovarjanje raznih agitatorjev. Proti tem mladim ljudem se ne sme uporabiti stroga kazen, ko se j*m lahko na drug način pomaga. Naredba, ki je bila izdana od strani ministrstva vojne in mornarice, ne velja samo za južne kraje Srbije ob reki Vardarju, marveč velja tudi za Prekmurje. (2ivahno odobravanje v zbornici!)
Vojni mnister je dalje odgovarjal na interpelacijo poslanca mesta Ljub-
ljane Josipa R e i s n e r j a glede vojaških smodnišnic v ljubljanski okollcL Minister je med drugim izjavil: Gospoda! Sam uv'devam, da so nevarna vojaška skladišča razstreli! in smodnika v bližini velikih mest, toda sedaj mi je nemogoče jih premestiti, ker nimam potrebnih kreditov za zgradbo nov h skladišč. Nekaterim poslancem sem že pismeno na to odgovoril. Dogovorjeno je, da se vprašanje skladišč sporazumno reši. Kar se tiče skladišč v ljubljanski okolici, je res, da se popravljajo stara podrta poslopja, vendar ta skladišča toliko ne ogrožajo okolice in mesta, ker se v njih ne nahajajo eksplozivne snovi, marveč le municija. Storfl bom vse, da se skladišča čimpreje premestijo, kakor hitro bom za to dobil potrebne kredite.
Poslanec Reisner je v svojem odgovoru izjavil, da se zadovoljuje z ministrov:m odgovorom. Posebno kar se tiče glede razstrelil, ki so tvorila posebno nevarnost za Ljubljano in okolico, kar se je posebno govorilo meseca marca letos, da je bilo v skladišču dovolj razstrelilnega materijala.
Zbornica je nato preSla k volitvl članov v sedem odborov, ki imajo razpravljati o raznih od vlade predloženih zakonih. Odbori tvorijo po 21 članov. V te odbore jo bilo izvoljenih \2 radi-kalcev, 4 demokrati, 2 klerikalca, 3 Spahovca in 1 zemljoradnik.
Skupščina je nato pričela kratko načelno debato o zakonskem predlogu glede zavarovanja posevkov proti toči ln povodnjl. Predlog je bil Izročen do-tičnemu odboru.
Predsednik je sejo zaključil ob 13,
Današnja seja je določena na 8. uro zjutraj. Na dnevnem redu je razprava o zakonu glede ustrojstva in mornarice.
Anglija grozi Franciji.
Misija dr. Beneša. — Mussolini odpotoval v London. — Odločna beseda angleške vlade. — Nervoznost Italije.
— Pariz, 10. julija (Tzv.) Danes opoldne je odpotoval dr. Bene§ v London. Oficijelno popoldansko poročilo veli, da se je Poincare" z dr. BeneŠem razgovarjal o vprašanjih, zadevajočih drŽave Male an-tante in o splošnem položaju v Evropi. Italija s posebno paznostjo zasleduje misijo dr. BeneŠa ln je sedaj odločila, da prične z intervencijo med Francijo m Anglijo. Pol-oficijozno porodio rimske »Agenzie Volta« veli, da se je ministrski predsednik Mussolfnr odločil odpotovati v Pariz.
— Rim, 10. Julija (Izv.) Poloflci ozna agencija »Volta« poroča in priznava, da te nahaja Srednja Evropa pred važnimi politien!mJ dogodki Italijanska diplomacija sknSa dobiti čas, da prične z intervencije in da se k sporazumu približajo cavea-nifik« vlade.
— London, 10. julija (Tzv.) Tekom Jutrišnjega dneva namerava vlada dati definitivno Izjavo o mednarodnem političnem položalu v Evropi. Vlada pričakuje tamo ie definitivnih poročil o uspehih lausann-ske y "frreacc.   Sestanku dr« Dcaeia s
lordom Curzonom pripisujejo dalekosežen političen pomen. Dr. BeneS bo skušal doseči formulo v svrho sporazuma med Anglijo in PrancIJo.
— London, 10. htllla (Izv.) RazSiriena je vest. da danes aH jutri nenadoma prispe v London italijanski ministrski predsednik Mussolini. ter se sestane t Đa]dwinom in dr. Benešem. Temo sestanka pripisujejo Izreden političen pomen. DanaSnjj dan po. menla na]odlo£Hnejii dan sa politiko Sred. nje Evrope.
— London, tn. jutUa (Tzv.) Lfstf lav-Uajo, da Je angleška vlada odločena uVre-n'tf resne m stroge odredbe, da prVI? Pranetlo k pomilčanjn ▼ reparae'iskfm problemu. Nekateri poEtičm krogi zatrta. Jelo. da bo Anglia zahtevala od Fnnc', popolne povrnitev dan h vojnh posn»n. Dalje je razSirjena vest, da se ie angleška vlada odločila za skrano sredstvo, francoski frank na borzah sistematično pobila«. Organiziran le poseben bančni trust, obstoječ Iz petih velikih angleških bank c' - Tumao i Angleiko banko, ki
Stev. 155.
s&tVOVCNSIU   IS A K Olu anc 12 julija li^3.
stran. 3.
pričele  na  Nemškem ln Holandskem, *
žvici in Angliji kampanjo proti francoskemu franku. To se je na londonski borz! ie danes občitilo. Francoska vlada pa se fe odločila, da organizira posebno akcijo za vzdrževanie kurza franku.
ANGLIJA ZAČNE SEPARATNO AKCIJO.
— London, 10. julija. (Wolff.) Dopis« fi.il: »Mancheser Guardian a* poroča, da je francoska vlada obveščena, da bo morala Angleška storiti separatne korake, ako Fran* zija brez nadaljnjega odlašanja ne odgovori na angleško spomenico. Razlogi tega skle* pa so:
1. obupno stanje Nemčije In potreb* takojšnje akcije in
2. nazivanje angleške vlade, da nemška nota 2 dne 7. junija predstavlja polten predlog, ki naj bo temelj pogajanj in na Katerega naj se odgovori brez nadaljnjega
Politične vesti.
?rega naj odJasanja
*= Višek nesramnosti: Srbija Je produkt trpljenja klerikalcev. Gospoda Vesenjaka že pozna naša javnost. Po poklicu je profesor. Kot Student je pripadal takozvani radikalni struji. Še kot suplent se je udeleževal organ-zacije napredne omladine. Ker pa je Imel ambicijo postati poslanec je preko noči presedlal ter postal Iz navdušenega Ribnikar-Žerjavovega pristaša klerikalec. In dobro je zadel, zakaj v par letih je avanziral iz radikalnodemokrat-skega konvertita za klerikaln. narodnega poslanca. Sedaj sedi v klerikalnem klubu v Beogradu in piše članke za Koroščevo »Stražoc. Ti članki so ne-
v diplomatičnih krogih pričakujejo, da j kaj izrednega* ekstravagantnega. Pred bo vlada postopala, ako Francija v zadnjem   tedni je napisal, kakor je našim čitate-
hroa ne izpremeni svojega naziranja, nekako    is™   mann  v»Str»*i«  ?1s»neV   v Vat* tako-le: Pred vsem svetom bo nastopita z    UCm  *Bm  V^iraZlc  CianeK, V Kate-izjavo glede ureditve celokupnega reparacij* I rem ^ * v$0 resnostjo đokaZOVaL da skega problema medzavezniških dolgov itd. j ni nihče drugi povzročil zlom solunske Besedilo angleške spomenice bo objavila v . fronte m fronte na Plavi, kakor ed"no
dokaz, da je angleška vlada storila vse, kar J ^„„.-,1   _ -JLJ^_L A-1    _      .  c., ,
ie bilo v njenih močeh, da bi dosegla spo* ! a ne samo to: edini Slovenci
"razum med Francijo in Nemčijo. Končno j so s svojo majsko deklaracijo ustva-bo izjavUa, da iz sedanjega položaja, ko rili takšno svetovno situacijo, da je An-Francija noje odgovoriti na njeno spome- tanta mogla izvojevati zmago nad zaco, ne vidi drugega izhoda, kakor sepa*    \j~—.xn* u. i      i xi
rano akcijo z namenom rešiti Nemčijo pred \ Nem^ jo m Avstro-Ogrsko, skratka sa-katastrofo, kamor jo žene francoska poli- I 010 Slovenci m nihče drugi so bili tisti, tika. Angleška vlada bo prevzela inicijativo j ki SO S SVOJim herojskim nastopom nagi sklicanje konference Angleške, Amerik^    pravill konec svetovnemu klanju in ta-
Italije in nevtralnih ter onih zavezniških I ____m.-mm        , - , ... . ,
držav, ki se hočejo udeležiti konference. Na ko POStali eduii faktični zmagovalec V tej konferenci naj bi bil dosežen sporazum    *°%   Mt f ^ ^   * . ^  4       n----j..  \r—
i Nemčijo glede reparacij in drugih spo* rednih vprašanj. Samo po sebi se razume, da bo na tej konferenci zastopana tudi Nemčija. Dopisnik zaključuje, da je po* trpežliivost in dolgo odlašanje angleške vla* de zadosten dokaz za njeno iskreno željo, da prepreči nesporazum s Francijo.
VAŽNA IZJAVA VODJE NEMŠKE LJUDSKE STRANKE. — Berlin, 10. julija. (Izv.) Na seji na« Čelstva nemške ljudske stranice je predsednik Stressemann med drugim dejal: »Ako ne pride med onimi, ki morajo prevzeti nase
tej svetovni tragedij L Gospodu Vese-njaku lovorike, ki si jih je pridobil s tem »fulninantnim« Člankom niso dale spati. Zato je poslal sedaj aStražlc drugi članek, ki v gluposti in nesramnosti prav nič ne zaostaja za prvim. Takole piše učeni profesor ln modri politik Vesenjak: »Nekoč smo trpeli za Srbijo. Moralno in telesno. Bili smo boj radi njih v državi, koje organ smo bili tudi mi sami. Pretrpeli smo preganjanja, zapostavitve.   Nismo si kovali
da smo no vulkanu ln da stojimo pred revo* cijo, ako se nam ne posreči s pametno po* Htiko pomiriti razburjenih duhov.
INCIDENT Z NEMŠKIM POSLANIKOM.
— Berlin, 10. julija. (Izv.) »B. Z. am Mittag* poroča iz Pariza: »Echo de Pariš« je prejelo iz Bruslja vest, da sta včeraj okrog 7. ure zvečer dva belgijska udeležen* ca svetovne vojne, vojak in rezervni čast« nik, napadla nemškega poslanika, ko je ta zapustil poslaništvo in se vračal domov, ter ga pretepla s pestmi. Na njegovo klice je prihitelo poslaniško osobje. Alarmirali so policijo, ki je odvedla oba Belgijca v stražnico, kamor je prišel tudi nemški poslanik. Policijski komisar je ugotovil osebnost obeh bojevnikov in jih nato osvobodil. Med za* slišanjem sta izjavila glede svojega postopka, da sta hotela s tem poučiti nemškega diplomata, ker je preteklo nedeljo zasra* ~ val mzoi^estante. ki so protestirali proti atentatu v Duisburgu.
PRIPRAVE ZA OBISK MASARYKA V PARIZU-
vso težo reparacij in vlado do sporama. • kapitala iz vseh tistih persekucij, ki jih
dvomim, da bi sploh mogli se nadalje ob* i , . * . \, ..
držati v rokah niti političnega razvoja. Se. naperila tačasna država proti nam. danja gospodarsko-politična situacija priča, j Prezirali smo udarce molče v svoji duši in smo gradili bodočnost s popolnim zaupanjem v pravico. In smo trpeli leta in leta; trpeli za Srbijo. Tista leta so vedeli Srbi za naše trpljenje. Vedeli so, da imajo v Avstro-Ogrski mogočno zaslombo pri nas in Hrvatih. In so zato tudi pričeli vojno — pritlikavci z velikanom. Trpeli smo takrat in smo delali skriti in nevidni na oni zgradb', za koje temelj m zid smo dali vse, kar smo imeli — svoje življenje, svoj znoj In svoje poštene žulje. Da, odkrito bodi danes povedano, — delali smo proti prisegi, Jri nas je vezala na tisto drŽavo, koje največji sovražniki smo bili ml sami. Delali smo za njihov jugoslovenski narod in smo imel: takrat moralo, lepo moralo, ki je ni moglo prehvaliti pol takratne Evrope. In iz tiste morale se je dvignil kapital, nepričakovan kapital, ki Srbi niti sanjali niso o njem. — Pariz. 10. julija. (Izv.) Priprave I Mala državica, stisnjena tesno med za oficijelni obisk prezidenta Češko- j balkanske razmere, je postala čez noč slovaške republike dr. Masarvka so v j v Evropi faktor, preko kojega se ne polnem teku. Obisk se vrši meseca ok- j more priti na dnevni red. In ta faktor tobra t. L Francoska vlada je zaprosila j je samo produkt našega trpljenja, za-zbornico za odobrenje kredita v zne- \ tajevanja naših muk, znoja ln žul'ev. sku 200.000 frankov, utemeljujoč ta j Takrat smo imeli moralo, in svet je nas predlog, da Ima biti obisk oficijelna ln J proslavljal kot može in junake...« — svečana manifestacija francoskerčeško- Tako, sedaj pa vemo! Mi Slovenci, k!e-slovaškega prijateljstva, ki ga je po- j rikalnl seveda, smo povzročili zlom so-sebno utrdH profesor Masarvk tekom j funske in piavske fronte. Izvojevali smo vojne. t e<*ini zmago v svetovni vojni, torej se
MUR v LAUSANNI BO SKLENJEN KON- j vendar samo ob sebi razume, da smo cem JULIJA. spričo teh kolosalnih   junaštev pravi
_ London, io. julija (Izv.) Renterjev ****** rudi sedanje nase države. Kaj urad poroča, da bo mir v Lausanni skle. krvave borbe srbske vojske prot. nadmen bržkone koncem julija. Zunanji mini- močni Avstro-Ogrski, kaj njihove le-ster Curzon, ki Je nujno zaposlen, ne od- j gendarne zmage na Ceru, ob Kolubari, potuje v Lausanno. da bi podpisal mirov- j na Suvoboru in na KajmakČalanu?! To
J vse je brez pomena, zmaga Srbije, nje-! na pozicija v Evropi, njena veličina, ] vse to je »produkt trpljenja, zatajeva-; nja muk, znoja ln žuljeve — slovenskih j klerikalcev! Da, ti so trpeli za Srbijo, j moralno in telesno in delali so »skriti 1 in nevidni na oni zgradbi, za koje te-j melj in zid so dali vse, kar so imeli —
co nogodbo.
KRIZA V ITALIJANSKI LJUDSKI STRANKI.
— Rim, 10. julija. (Izv.) 2e dalj časa obstoječa kriza v italijanski ljudski stranki ie našla danes izraza v dejstvu, da je don Sturzo demisijoniral kot tajnik stranke,
— Rim, 10. julija. (Štefani.) Politični tajnik italijanske ljudske stranke Don Star* zo je podal vodstvu stranke svojo demisijo iz razloga, ker se ne more strinjati z dvo* Iičmra stališčem stranke. Strankino vodstvo je poverilo vodstvo tekočih strankinih po* slov tročlanskemu kolegiju pod predsed* stvom bivšega ministra Rodma.
PROTEST MADŽARSKIM SOCIJALNIH DEMOKRATOV.
— Budimpešta, 10. julija. (MBU.) Na* rodna skupščina je danes sprejela predlog glede podaljšanja svojega zasedanja. Poslance Esztergalios (socialni demokrat) je te* kom debate protestiral proti poročilom nekaterih listov, češ da se je socijalno demokratska stranka udeležila komnistične zarote. Izjavil je, da socijalni demokrat je nočejo braniti nikogar, ki se peča s komunistično propagando in se morajo upreti trditvi, da je njihova strana v kakršnikoli zvezi s komunističnimi zarotniki ali da dobiva iz Moskve denar. Če obstoji napram soei-jalnosdemokratskim poslancem taka sumnja, naj se uvede proti njim ne glede na imuniteto sodno postopanje.
KONFERENCA BALTIŠKIH DRŽAV IN POLJSKE.
— Varšava, 10. julija. (P.) Konferenca Potiske in batiskih držav je bila danes v
Rigi otvorjena.
SMRT EGIPTOVSKEGA PRINCA.
svoje življenje, svoj znoj in svoje poštene žul^e«! — Da, tako je in nič drugače. Mi o tem, priznamo to v svojo sramoto, do danes nismo vedel!. Danes prvič slišimo velezanimivo novost, da so klerikalci — trpeli za Srbijo in žrtvovali zanjo celo svoje dragoceno življenje. Senzacionalno razkritje! Do sedaj smo namreč živeli v usodn* zmot!, da so bili naši klerikalci — ut docent »Slovenec«, »Domoljube, »Bogoljub« in »Straža« — zakleti in krvni sovragi Srbov, učeni profesor pa nam sedaj odkriva — »zgodovinsko dejstvo«, da je baš obratno resnica! Ali bi ne bil čislani »zgodovinarc Vesenjak toli prijazen, da bi nam navedel samo enega iz" med svojih somišljenikov, ki je dal življenje za njo — za Srbijo. Potrebno bi to bilo — zaradi resnee in pravice.
= Socijalisti med seboj. Iz Celja nam poročajo: Socijalist: so se v Celju pričeli silno preprirati med seboj. Zadnje dni se je tudi celjska krajevna organizacija SSJ že skoro odcepila od j oficijelne Bernotove stranke. Zahteva-
_ London,   10. Nfia (Reuter)  Egip- i * sklicanje občnega *<**j£^
lovskega princa Ali Kamel Fahmibega so organ zacije, kar se bo najbrže tudi
našli ranjenega v hotelu Šavova, kjer je zgodilo. Zadnje številke »Napreja« so
stanoval s svojo soprogo. Rana izvira od polne napadov proti dozdajnemu na-
krogie. Princ je v bolnišnici umri. { čelniku stranke Franju Korenu, ker
je uvideven socijalist in noče plesati tako, kakor Bernot žvižga. Kakor je Ber-not razbil stranko v Ljubljani in Mariboru v razne frakcije, tako bo sedaj napravil tudi drugodi po Štajerskem, kjer je tudi pričel z isto taktiko. Stranka je sedaj neposredno pred razsulom. Razbite frakcije bo težko še kdo združil v močno enotno stranko, kakoršna je obstojala v letih po prevratu.
= Nesporazumljenje. Včeraj smo v uvodniku o »Celjskem nauku« napisali tudi sledečo trditev: »Nikdar ne smemo privoliti, da slovenska pokrajina dobi politično upravo, ki bi na način izpred vojne diktatorično teptala druga politična m'šljenja in kulturna izpovedanja«. Današnji »Slovenec« posveča tej trditvi dolgo politično beležko, v kateri se pa žal izogiba bistvu naše trditve in poizkuša ublažiti njeno resničnost z opisom demokratičnih in parlamentarnih načel, ki so nam že dolgo znana. Za starjo pa tiči le neko nesporazumljenje, zato podajamo naslednje pojasnilo:
Mi nikakor ne zanikamo parlamentarnega in demokratičnega načela, ki dodeluje vsakokratni večini javno oblast. Enako bi zagovarjali tudi Slovenijo, ako bi se ustanovila na podlagi avtonomistično - zakonodajnega načrta. Mi pa smo proti načrtu kot takemu in sicer iz znanih državnih, nacljonal-nih, napredno - kulturnih ter tudi sploš-nogospodarskih interesov. Poleg teh argumentov proti avtonom'stični politiki pa imamo še manjšinskodemokra-tičnega, ki smo ga z gornjo trditvijo hoteli poudariti. V enotni in centralizirani državi so namreč pokrajinske diktature, oziroma nadvlade pokrajinskih veČin nad ostalimi političnimi manjšinami izključene. To je precejšnja dobrina, ako se upošteva, da je pri nas politično življenje še primitivno in da se giblje še v strastnih oblkah. Taka večinska diktatura bi brez dvoma sledila tudi v Sloveniji, ako bi došlo do zakonodajne avtonomije. SLS bi spravila ostala manjšinska polifčna in kulturna stremljenji ob besedo. Diktaturo klerikalne politike pa smo že enkrat okusili do strahote. Duševna svoboda, ki danes \lada v Sloveniji, je za nas neizmerna kulturna pridobitev in s*cer v prvi vrsti za to, ker je diktatorska moč klerikalizma in njegovega vpliva na naše javno življenje v novi državi zlomljena. S tem pa ni rečeno, da odrekamo tist m 23 poslancem SLS pravico javnega delovanja. Nasprotno želimo, da bi se za interese slovenske pokrajine realno politično udejstvovali in da bi opustili neplodno ustavno prerekanje. Med njimi so možje, ki imajo dovolj smisla in znanja, da bi v tej smeri mogli delovati plodonosno. Toliko o tem nesporazumljenju.
= Odpoved Eteerovega posojila. Glasom verodostojne beogradske vesti namerava finančno ministrstvo po vsej priliki odpovedati dolarsko posojilo, ker Bleerova skupina ne izpolnjuje svojih obveznosti. Finančni minister Stoja-dinovič se že pogaja z neko bančno skupino v Londonu ter izgleda, da so se podatki za to posojilo že sestavili. Angleško posojilo naj nadomesti posojilo Bleerove supine. V tej zadevi je te dni posetil angleški poslanik Sir Alban Jung finančnega mnistra Stojadinovi-ča in se Ž njim dolgo razgovarjal. Tudi je prispel v Beograd naš poslanik v Londonu g. Jovanovič, da poroča o razpoloženju, ki vlada v angleških bančnih krogih za naše posojilo.
= Bolgarski komunisti. Prvaki bolgarske komunistične stranke so razočarani in potrti. Razočarani zato, ker so meščanske stranke ne glede na njihovo enotno fronto strmoglavile zem-Ijoradniško vlado, ne da bi jo mrgll komunisti obvarovati pred padcem. Tudi nade glede delavsko - kmetske republike se niso uresničile. Potrti pa za to, ker slutijo neizbežno razkrajanje, ki se je polastilo njihovih vrst in raste vedno bolj. Od znanih treh možnostih, o katerih je govoril Zinovjev, prihaja sedaj v poštev drugar komunistična stranka se ne sme udeležiti politične borbe, sedanja vlada bo ostala in tako nastane vprašanje samo glede obstoja stranke. Zinovjev očividno men!, da je bolgarska komunistična stranka obsojena na smrt, ker je izgubila v osebi Stambolrskega in njegove vlade Živjieni-ske soke za svoj razvoj. Ta pesimizem je utemeljen. Voditeljem komunistične stranke se ne bo posrečilo utrditi svojega položaja niti z lažio in obrekovanjem vlade, nT« s poskusi hujskanja in nemirov. Tako sodijo o komunistih bolgarski listi.
VELIK VLOM V BLAGAJNO.
— Berlin. 10. julija. (Izv.) p0 poročilih in Vratislave (BrrsUn) no neznani tt*ovi vlomili v glavno blagajno La'ira*Htitte ter odnesli 300 milijonov nemških mark.
VREMENSKO POROČILO.
— Dunaj. 10. julija (uradno vremensko poročilo) Lepo vreme v Evropj *e je končno povsem ustanovilo. V Avstrlf 'e samo v Kremsn nekoliko deževalo. Vzhodno od Tirolske temperatura nf dosegla 30*. Pričakovati je stalno lepo vreme. I
Razgled po slovanskem svetu.
— Kongres bolgarskih učiteljskih organizacij. 15, 16. in 17. julija se vrsi v Sofiji kongres bolgaraklh profesorjev ju drugih delavcev na polja narodne prosvete. Kongres bo aaaedal v sofijski SoU »Fotinov«. istočasno priredi bolgarsko učiteljsko udruženje svoj kpngres v »Slarjanski Besedi*. 18. Julija pa bo otvorjen kongres Ijudsko-Solskih učiteljev, tako da imelo bolgarsko ueitsUstvo ln srednješolski profesorji v Istem fiaau tri kongrese. Poleg drugih prosvetnih vprašanj se bo na teh kongresih razpravljalo tudi o aedinjenju vseh učiteljskih organizacij, kajti dosedanja razcepljenost slabo vpliva tako na gmotni položaj uCItelJstva ln njegove stanovske razmere, kakor tudi na prosvetno delo.
— Poljsko _ Jugoslovenska Uga. Minuli teden se je vršilo v K rakovu organizacijsko zborovanje poljske in Jugosloveneke akademske mladine, ki namerava ustanoviti poljskojugoslovensko ligo. Namen ii&e bi bU stanovsko, kulturno ln gospodarsko zbližanje med poljskimi ln jugoslovensklml Studenti. Tndi za nacljonalno delo In vse. slovansko misel bo Uga lahko marsikaj storila. Navzoči akademiki obeh narodnosti so t veseljem pozdravili to Idejo ln sedaj preostaja samo Se formalna plat ln nekatere organizacijske poteikoCe. Tudi pomanjkanje denarnih sredstev je znatna ovira, ki Jo bo pa dobra volja in vstrajnost akademske mladine premagala. Krakovska univerza je znana kot središče poljske kulture ln zato bo liga na tej univerzi tudi za naS narod velikega pomena.
, Jugoslovenski heroj" - doktor
Korošec
Neverjetna politična »kapaciteta« dr. Korošca je povzročila, da si je dr. Korošec s svojim zadnjim dogmatičnim zaletom o atentatih pokopal v Beogradu zadnji ostanek svojega ugleda kot jugoslovenski patriot.
Da tega vsaj deloma re§l, mu je priskočil na pomoč »Slovenec«, ki je priobčil dne 4. t. m. uvodnik »Dvojna mera«, o katerem čisto v skladu s klerikalno impertinenco resno trdi, da je pravzaprav za ustvaritev naše države Korošec neprimerno več storil kot pa — Pašte. Ne pade nam seveda v glavo, da bi s to trditvijo polemizirali, kajti pred dovtipi se neha vsak argument.
Pač pa bi stavili gospodu doktorju Korošcu skromno vprašanje, če je prebral dr. Šusteršičevo brošuro »Moj odgovor« in one mastne odstavke, ki govore o njem. To vprašanje pa bi stavili tudi zategadelj, ker vendar ne moremo misliti, da hoče dr. Korošec resno pripustiti, da se z navajanjem raznih interpelacij kuje na njegov račun nezaslužen kapital. Saj vemo celo mi, ki nimamo te časti, da bi bili izvollon voditelj slovenskega naroda, da se vrednosti nobene interpelacije ne more presoditi prav, če ni tudi pojasnjeno ozadje, ki jo je rodilo.
In za ilustracijo ozadja, iz katerega so se rodile razne interpelacije, pa ravno dr. Šusteršičeva brošura nudi zelo dragocen material. Tn v tem oziru opozarjamo gospoda dr. Korošca sarao na stran 63., kjer čitamo to-le:
»Nehote se spominjam, kako me je okoli začetka 1 .1917. ministrski predsednik grof Clam-M a r t i n i c vabil k sebi in me naprosil, naj mu napišem za W i 1 s o n a določeno pismo, kjer naj proglašam v imenu svoje stranke zvestobo do Avstrije in protestujem zoper podtikanje, da hočemo Slovenci proč od Avstrije. Odgovoril sem mu, da moram prej govoriti z dr. Korošcem, kot načelnikom našega državnozbor-skega kluba. Kar seže K lam - Marti n i c v predalček svoje pisalne mize in mi pokoli pod nos tozadevno pismo dr. Koro?«?a. k« «e }e kt*** cedilo avstrijskega kluba. Kar seže Klam - Mar-val za se In za narod, da žrtvuje vse, kar hva ?n zadnjo srago svofe krvi za Avstr!fo in njenega cesarja! Osupn'en sem rekel: No. sai imate itak Koroščevo pismo, pa kai hoče+e še več! Toda ministrski predsednik ?e nastopal, da bi ravno m o i e pismo bilo važno.«
Po našem mnenju, ki se kot skromni redovi seveda nikakor ne moremo in nočemo primerjati z »voditeljem naroda«, ki je bil ob preobratu celo pater patriae, je odkritje dr. Šusteršiča tako težko, da bi moral vsak iskren jugoslovenski politik izvajati konsekvence. Zlasti pa tisti politik, ki se ni branil slavospevov, da je stvaritelj revolucionarne ma'ske deklaracije, ki je bila tudi v začetku leta 1917.
Dr. Šusteršič je v Ljubljani, njegov naslov je znan vsakomur in zato je stvar silno enostavna, da se dr. Korošec pomeni z dr. Šusteršičem, najprimernejše seveda — pred sodiščem. Vzroka je zato dovolj, ker ni resničnega patriota, ki bi si pustil javno očitati, da »se je cedil avstrijskega patriotizma«.
»Jugoslovenski heroj« — dr. Korošec naj takoj izvaja konsekvence in mi bomo vedno lojalni dovolj, da jih izvajamo tudi s svoje strani in da pišemo tudi o jugoslovenskem heroju Korošcu brez narekovafa. če bo seveda dr. Korošec dokazal, da je trditev dr. Suster-šiča netočna.
Kultura.
— BukSekova In Brati na   priredita na
svoji turneji po Sloveniji drugo tn zadnjo predstavo na našem dramskem odra dane« v sredo, dne 11 t m. Igrala bosta »Pravo ljubezenc zanimivo dramsko delo Roberta Braeca, enega najplodovltejMh in najprL znanejSlh pisateljev mlade Italije. »Prava ljubezen* je veseloigra, ki je dosegla pow vsod, koder se je uprizorila, velike uspehe. Polna je komike, efektnih in kratkotaanlh zapletljajev ter neprisiljen*?* in prisrčnega humorja. Predprodaja vstopnic se vrSl zjutraj od 10. do 12. ter popoldne od 15. do 17. pri dnevni blagajni v operi ln pol ure pred predstavo pri večerni blagajni v drami. Začetek ob 20. zvečer. Pri blagajn! js na prodaj tudi spored večera s primernim uvodom in Izvlečki iz kritik o priliki uprV zoiitve te veseloigre r Mariboru.
— češka sola v Sofiji. Bolgarsko prosvetno ministrstvo je podelilo češki šoli v Sofiji pravico javnosti.
— Mariss Rosenfeld. V Novernjorku le umrl te oni znani židovski pesnk Morisi Rosenfeld, čigar nekatera dela so bila preložena v mnoge svetovne Jezike. Psai-mist novega veka Je Izhnjal iz naibolj zavržene Eidovske vele. Bil le poliskl žid. k! se ie rodil v Bok*i. v blvSl gubernili Su-valkih, 1. 1862. Izučil se Je v krojaškem rokodelstvu ter je bil krojasV pomočnik v Newyorku In v Londonu, pozneje si Je služil vsakdanji kruh z bruSenjem draguljev ▼ Amsterdamu. Nekako sredi osemdesetih let se Je trajno nastanil v Newyork. Izdajal ja literarni list v nemSko-hcbreiskem žargonu in le bil Član uredništva nemškega dnevnika. Najslavnejše njegovo delo ie knjiga liričnih poezij: Pesmi z Ghette. ki so bile preložene v večino evrop. Jezikov. Kolikor Je nam znano, so njegove poezlU prevedene tudi v slovenski jezik. V čeSčlnt ga je mojstrsko preložil Vrhlicki ln izdaj v Zborniku svetovne poezije.
»f. - lm m ■ ***a—zmm^đmt^a ■    aa —»»^aaaBaMPafia^j*
Glasbeni vestnik.
— Pesmarica »Glasbene Matice«. Povodom proslave 25 letnice Glasbene Matf-ce leta 1897. izšla Je pesmarica Glasbene Matice, ki se je med pevskimi krogi tako .priljubila, da so že tri izdaje popolnoma razprodane- Ob priliki 50 letnice sklenil jo društveni odbor, da izda to pesmarico v nekoliko predelani Izdali In v večjem obsegu na novo. Ta pesmarica je sedaj do* tiskana ter se dobiva na naSem književnem trgu. Obsega 103 moško zbore, od Katerih •e 64 na novo uvrščenih, ostali pa so sprejeti iz prve Izdaje. Pesmarica stane broširana 60 Din, vezana v celo platno pa 64 Din. Naroča se v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Društva, kj naroče vsaj 10 Izvodov skupno, dobijo broširano pesmarico za 40 Din, vezano pa za 54 Din. Vsem prijateljem slovenske pesmi pTlporoČamo najiskreneie to pesmarico v nakup.
Šolstvo.
— Drž. realna gimnazija v Morski Soneti je dokončala letos četrti raired, prestopila je torej prag nižje gimnazije. Ob tej priliki je priredila na Vidov dan Šolsko akademijo, da pokaže uspehe svojega štiriletnega dela. ž nrimi je lahko popolnoma zadovoljna, kajti tako petje in deklamacije-kakor rudi uprizoritev Gogoljevega »Revizorja« (v skrčeni oblik!) so bili na takf višini, da se je Čul po vsemu Prekmurla samo en glas, naj bi se g!mnazijska mladini še večkra: pokazala z javnim nastopom Za Prekmurje je taka akademija velikega narodnapolitlčnega pomena, ker pobijamo s tem madžarske klevete, da je vse naše slabo. G;mnazija Je pokazala, da vrši svojo nalogo vestno in smotreno ter da nam v resnici vzgoif domaČo Inteligenco, ki bo tvorila močen državen In naroden jez na tej opasni točki naše meje. Zavodu gra vsa čast, kajti njegovo delo moro ceniti prav Ie tisti, ki ve s kako nepripravljenim materijalom dela. Trud nčiteljstva ie pokazala rudi ob koncu leta prirojena razstava risb učencev in telovadni nastop vseh glmnaz'lijcv na Alolzijevo v parku Szaparyievega gradu, ki Je s svojo strum-nestjo in z neverjetno točnim izvajanjem očaral vse mnogoštevilno navzoče občinstvo. Skoda je Ie, da se za ta v državnem pogledu tako važen zavod naša učna uprava tako malo briga, da ga pulča v naravnost škandaloznih prostorlh.
— Kongres srednješolcev v Beograda. Dne 5. tm. le bil v univerzitetni dvorani r Beogradu drugI kongres »Saveza .uigo-slovenskih šolskih udruženj«, ki je potekel zelo burno. Na dnevnem redu je bffo važne vprašanje: o jeziku ln pisavL tfa kongresu, na katerem je bilo zastopanih 40 udruženj, organiziranih v savezu in 10 neorganiziranih udruženj, sta radi tega vprašanja nastali dve struji. Prva le bila za uvedbo književnega jezika izključno v latinici na ekavskem narečju, medtem, ko je druga struja istotako za ekavSčmo, ali za ravnopravnost cirilice in latinice. DrugI dan popoldne so pristaš! druge struje predlagali predlog o izmeni pravila v vprašanju cirilice m latinice. Nastala je brezkončna diskusija In konečno so pred glasovanjem vrgli zadnjega govornika ven, ker je v svojem govoru žalil Slovence. Kongres je bil na to zaključen brez de-tinitivnih sklepov.
— Slovaški nčteljl v Jugoslaviji. Slovaške učitelje v Beogradu Je v četrtek sprejel minister prosvete Trifunović. Popoldne se Je vršila slavnostna seja v Učiteljskem domu. nato pa Ju bila pogostitev v češkoslovaškem poslaništvu. Zvečer so učitelji odpotovali v Kragujevac, da posetijo grobove 44 slovaških vojakov bivšega avstro, ogrskega pehotnega polka št 71, ki so bili meseca Junija 1017 ustreljeni, ker se nI*o hoteli boriti proti Srbom. Ko se vrnejo v Beograd, odpotujejo v Sarajevo in prispo preko Splita in Zagreba okrog 17. t m. a Ljubljano. *si
Stran 4.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 12. julija 1923.
Štev. 136.
Dnevne vesti.
VLjublanf. dne
Podržavljenje ženske realne gtm* nazije v Ljubljani. Pokrajinska uprava za Slovenijo v Ljubljani je dobila to*le brzojavko iz Beograda: »Ministarstvo prosvete br. 11.679, 10. jula. Pokrajin* skoj upravi u Ljubljani. Mestna ženska realna gimnazija u Ljubljani biće dr* 2avna od nove budgetske godine. Mini* sizr prosvete Trifunović.« — Kolikor smo informirani, se je te dni mudila v Beogradu posebna deputacija napred« nih ženskih organizacij, ki so jo tvorilo ge.: Franja dr. Tavčarjeva, Albina dr. Ramovševa in Alojzija Š t e h 1» jeva, ter je intervenirala v zadevi po* državljenja ženske realne gimnazije v Ljubljani. Kakor kate gori navedena brzojavka, je imela intervencija ime* novanih dam popoten uspeh. Deputa* cijo je sprejel ministrski predsednik rg. Nikola P a š i ć in minister prosvete g. Trifunovič. •
— Odvetniška zbornica v Ljubljani ima svoj občni zbor dne 17. i m. ob 16. v Ljubljani v sodni palači dvorana št. 79. Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Poročilo o poslovanju odbora rn disciplinarnega sveta za upravno dobo 1922/23. 3. Poročilo o zborničnih rafctmlh ža leto 1922: določitev zborničnega prispevka za leto 1923. 4. Volitve: a) zborničnega podpredsednika, štirih odbornikov in dveh namestnikov; b) osem članov disciplinarnega sveta ln <fst namestnikov; c) deset članov v komisijo za odvetniški izpit. 5. Slučajnosti.
— Francoski narodni praznil. Francozi podkonzul v Ljubljani sprejema ofici-elno v soboto 14 Julija na dan francoskega narodnega praznika. (Ob 11.).
— Iz klerikalnega tabora. Danes smo dobili to*Ie pismo: »Gospod ured* ni1:! V klerikalnem taboru so silno vznemirjeni nad točnimi informacija« mi, ki jih je priobčil »Slovenski Narod« o klerikalnem shodu v Celju. Klerikal* na gospoda v »Unionu« in pri »TJožar* ju* ugiba, kdo je dal podatke o celj* skem zboru »Slovenskemu Narodu«, če S da so bil! podatki tako točni, da jih je mogla izdati samo oseba, ki je bila navzoča na sestanku, prišli so do zaključka, da je »Izdajica« eden izmed štajerskih zaupnikov. Tstotam je eden izmed klerikalcev napravil dovtip, da je SLS »večna«, ker jo ne more nihče razbiti, saj se to ni posrečilo niti dr. Korošcu 9 svojo politiko. Vi istem kro* gu se Je izreklo tudi mnenje, da bi slovenski kmetje morali klerikalne poslance pravzaprav kamenjati, ker so 'glasovali proti finančnim zakonom, ki skoraj vse kmetije v naših krajih proglašajo za davka proste. — Sporočam iVam to, ker bo ?y as gotovo zanimalo, kakšno razpoloženje vlada v klerikal« nem taboru. — Vdani N. M.«
— Poroka. Včeraj se je pri Sv. Krilu na Hribcu v Skofjl Loki poročil profesor <1rŽ. trg. akademije g. Franjo SIC i gospo. <?ično Francko Sevorjevo, uradnico Slo. vonske banke. Bilo srečno!
— Smrtna kosa.  Umrl Je v Ljubljani
v cvetu mladosti 21 let po dolgi težki bolezni g. Marjan FiHc, gojenec II. letnika volne akademi-e v Beogradu, sta pok. poštnega kontrolorja Pilica. Pogreb te vrši jutri v četrtek ob 16. na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomini
— Smrtna kose. Umrl le v Cerja g. Fran Pacchiaffo v visoki starost!. Pokojnik ie bil do pred par leti lastnik tovarne zlatnfn fn zlatarskih izdelkov. Ko te ie ta tovarna preosnovala v delnlsTro dražbo »Zlatnrkac, je on postal nten solastnik. Pogreb bo v četrtek popoldne na mestno pokopališče. — V Dram!jati Je umrla gospa Ivana § k e t, soproga tamošnjega poštarja in trgovca.
— Iz Rogaške Sfattne   nam Javljalo*
Ker je zdravilišče začasno popolnoma zasedeno, se gostje, ki nameravajo priti sem, v svojem interesa opozarjajo, naj svoj prf^ hod naznanijo vsaj osem dni poprej.
— Iz Trbovelj nam poročajo: Mesto venca na srrob bivšemu zaslužnemu župani! Ferdinandu RoSn je gereutski sosvet občine Trbovlje v seji 5. trn. sklenil podeliti vsem občinskim revežem za julij 1923 dvojno mesečno podporo.
— Eksperiment. Na ukaz eksperimenta tor ja je opravil babiftke posle inspektorat drž. železnic v LJubljani. Rodilo se Je 'žrte »eekcijski lečnik«: njegovo rojstvo se Je prijavilo v časopisih in se mn poje east in eisvo ter obeta sijajno bodočnost. Dete sa ni življenja zmožno, kar je dognalo 46 žel errničarsklh zdravnikov južne in državne železnice. Ima vodo v glavi ln nobena sol mu ne pomaga. Najbolje ga je hitro krstiti r imenom ^redukcija zdravja«.   Ožetu ne_
trečnega bitja svetujemo glede preventiv, nih mer, da naj preskrbi železničarjem v prvi vrsti eksistenčni minimum, da ne bodo vsled slabosti padali pod kolesa ln vsled pomanjkanja krvi v službi omedlevali. Podpisana organizacija se Je obrnila na novoustanovljeno generalno direkcijo državnih železnic v Beogradu in izjavila za svoje člane, da so Isti pripravljeni prevzeti Se nadzorovanje stranišč, golazni, stanovanj po vagonih (katere tudi priporočamo eksperimentatorju), ako se jim nudi vsaj nekaj plačila. Dokler pa se to ne zgodi, ooteno cavete v veljavi. Toliko v ved. nost tovarišem in javnost. Organizacija zdravnikov državne in južne železnice za Slovenijo.
— Turneja naših uditeljišenikov. Kakor smo že poročali, je tudi.drugi koncert pev>
11. julija 1923.
skega zbora ljubljanskih uciteljiSčnikov v Mostam sijajno uspel. Po koncertu so odšli pevci in pevke na kolodvor, kjer so se prav prisrčno poslovili od Mostarčanov, ki so Jih z navdušenjem pozdravljali. V sredo zjutraj Je prispel pevski zbor v Sarajevo, kjer Je bil sprejem veličasten. V prvi vrsti je goste pozdravil »Slovenski klub«. Popoldne se Je vrfeil ogled mesta ln raznih znamenitosti. V četrtek zvečer Je bil koncert v »Narodnem pozorlštu«, ki Je sijajno posecen. Is Sarajeva odidejo učitelj i šCn i ki v Dubrovnik.
— Maturantje drf. ljubljanske realke 1. 191&, ln sicer 7 a in 7 b oddelka se zberejo dne 14. julija ob 16. v restavraciji Južni kolodvor, kjer se naznani kraj večernega sestanka.
— Ljubljančan je, udeležite se v dim največjem Številu velike ln zanimive gasilske vaje na trgu Sv. Jakoba v nedeljo, dne 16. Julija 1923 ob 14. popoldne. Pol ure pred vajo svira na Istem trgu domžalska godba. Po vaji je vrtna veselica brez vstopnine s srecolovom ln žaljivo poŠto v gostilni pri »Leva« na Ooaposvetski cesti. Veselica se vržl ob vsakem vremena.
— Izlet gojencev kmetijske sole na Ormu. Včeraj so odfili gojenci kmetijske Sole na Grma na poučni izlet na Veliko planino, kjer si ogledajo ondotne planinske pašnike. Danes odidejo z Velike planine preko Gola v KamniSko Bistrico.
— Menza za ruske akademike ee otvori Jutri Ob 16. v barakah nasproti glavnemu kolodvora.
— Dijaška kuhinja »Domovina« le v preteklem šolskem letu podpirala 96 dijakov in dijakinj ljubljanskih1 srednjih in strokovnih Sol. Razdelilo se Je 18.014 obedov in 16.560 večeri j Skupaj tora j 34.574 porcij. Prošnje za vsprejem v »Domovino« v prihodnjem šolskem letu je vlagati do 15. avgusta na naslov: Prof. Fran Jeran, Kolodvorska ulica 22. v LJubljani. Priložiti Je zadnje letno spričevalo in ubožni list, potrjen od županstva in ćiavčnega urada. — Sprejeti bodo le najpotrebnejši in podpore najvrednejši prosilci.
— Ciril Metodovi nabiralniki po gostilnah !n restavracijah ne delujejo tako marljivo, kakor so nekdaj. So pač izjeme, a teh Je žalibog le malo. Kjer je zaveden gostilničar, oziroma oskrbovalec nabiralnika, ta iporabj vsako priliko, da poprosi »mal dar« za pušlco. Pred kratkim je prejela družba iz Radeč iz gostilne Haller 110 D in gostilne Dolinar 26.75 D. Prav v kratkem Času se Je nabrala v Imenovanih gostilnah tako lepa svota, kf priča kako zavedni so gostje. Prepričani smo, da ako se najde le ena oseba, kjer je postavljen nabiralnik In ga vzame v svoio oskrbo, ter opozori goste pri raznih prilikah nanj. se bo kmalu napolnil m vršil namen, za katerega je bil poslan v dotično gostilno. Zatorej prosimo na delo!
— Cestni berači. Pišeio nam: Po prevratu se je javno beračenje po Ljubljani tako razpaslo, da ipredstavlja za občinstvo pravo vaško nadlogo. Ti cestni berači vseh kategorij, te nadlegujejo po cestah, pred cerkvenimi vrati m na stanovanjih od ranega jutra do večera fn če si takole stenico natanko ogledaš, se ti pokaže rdeč mozoljast nos, pristni tip in živa figura delomržnega Zganjam. In komaj se vsedeš na kakem restavracijskem vrtu k mizi, da bi se v mini okrepčal, Že ti stoji poleg natakarja aH natakarice tudi zaibuhel vasici berač, ki preži na tvojo možnjo! Tuji gostje se pri takih prizorih spogledujejo, domačini pa godrnjajo in gledajo okol sebe, kje Je kak polic, organ, ki bi ekaportiral takega-le >bo1jševfka« v policijski zapor ali — prisilno delavnico.
— Mariborske vesti. Deložiranje Čehinje iz lastne hifie. V VetrlnJ. skJ ulici St 26 stoji stara ponosita hlfla, kateri se fie danes pozna, da Je bila v davnih časih last patri cijev mariborskih. Celo stanovanje vsebuje več sob, prvotno določenih samo za eno večjo družino s eno samo kuhinjo. Od teh sob služita dve — katerih ena Je pravzaprav kabinet, prenapolnjen a pohištvom, za stanovanje BureSeve svakinje, dočlm so ostale sobe v porabi družine Bureš, ki Ima v teh sobah nastanjene tndi svoje delavce, tako da je celo sicer veliko stanovanje popolnoma izrabljeno. Hiša Je bila nazadnje last Čeha Pelikana, slaščičarja, ki je bil 20 let vdovec in zadnja leta do onemoglosti bolan. Umrl je lani v visoki starosti 90 let. Hišo je zapustil svoji nečakinji, ki je prifila v hišo pred 24 leti In ki Je zadnja leta s nadčloveško požrtvovalnostjo stregla onemoglemu strica. Ko je lani sorojak bančni uradnik Irovšek bil brez stanovanja ter je bila Ljubljanska kreditna banka zaradi prezidave hotela Union v sporu z mestnim magistratom, mu Je g. BureŠ kot dober prijatelj in rojak sa kratek čas prepustil meblovano stanovanje svoje svakinje, ki se je za ta čas stisnila v svakovo stanovanje. Ker pa se Je spor Kreditne bank^ nepričakovano podaljšal in Je bila Irovškova soproga na porodu, so to družino iz usmiljenja pustili še nadalje v stanovanju, med tem pa je svakinja kot prava lastnica stanovanja odšla na oddih na češko. Da Irovškn ne odvzamejo stanovanja, si ga je dal po stanovanjskem uradu nakazati. Med tem je za irovska bilo
v Kreditni banki pripravljeno stanovanje, kamor se je preselil. Lastnica, ki je komaj Čakala na to preselitev, se je seveda takoj vselila nazaj. Stanovanjski urad pa je smatral to stanovanje v smislu pravilnika za prazno stanovanje, s katerimi sme na podstavki CL 14 pravilnika prosto razpolagati, ter je ti dve sobi dodelil — zaradi lepšega nekemu Cehu učitelju glasbe. Stanovanjski urad pa je pri tej aneksiji šel Se en korak dalje. Ker kakor zgoraj omenjeno, ti đve sobi nimate nobene kuhinjo. Je enostavno vzel neki drugi stranki kuhinjo: to kuhinjo je Irovšek !e degovorho in iz prijaznosti one druge stranke souporabljal. Včeraj ziutraj je prišel izvršilni organ za deložacijo in i »poročil se. en dan,milostnega odloga
— Mestni dohodarstveni urad le posluje več časa v novem poslopju na Dunajski cesti. Ravnateljstvo se pa nahaja začasno še v mestnem dohod, poslopju na Gosposvetski cesti.
— Stanovanjska hiša za mestno delav-stvo se gradi za Bežigradom in bo do jeseni pod streho. — Stanovanjska biša Južne Železnice ob Dunajski cesti je popolnoma dodelana« ometana ln osnažena ter bo meseca novembra t. k uporabna. Uprava te železnice je dala pretekle dni poleg glavnega kolodvora stoječe poslopje sa eno nadstropje dvigniti ter bo v njem napravila nekaj stanovanj za svoje uslužbence. Tozadevna zidarska dela so že končana.
— Naša žitna polja kažejo povsod lepo. Pšenica je dozorela, rt ln ječmen sta sicer zakasnela, pa gorko vreme bo tudi pri teh dozorltev pospešilo. Prav ugodno je vreme sa druge poljske pridelke. Poljedelci trde« da bomo imeli letos suho poletje. Le s košnjo so se morali nekateri vsled prevelike moče zakasniti za 2 do S tedne.
— Požar v dimniku. Na Dunajski oe_ ztf Je nastal včeraj okoli 19. ure požar v dimniku Zidarjeve hiše. Poklicano Je bilo tudi gasilstvo, ki je ogenj kmalu udušllo. Ogenj je nastal, ker je bil dimnik sama. Sen.
— Razne tat\ine tn vlomi. Prijatelji
krompirja so v noči od 6. do 7. t- m. obiskali njivo vpokojenega orožniškega stražmojstra Antona KovačiČa na Celovški cesti in mu odnesli 30 kg krompirja. Napravili so mu za okoli 600 kron škoda — Delavcu Vik* tor ju Gostinca r ju, zaposlenemu v tovarni Tonnies je bila ukradena listnica s 500 K. — V noči od 28. na 29. junija so neznani tatovi  vlomih'  v kaSčo posestnika Josipa
Mužiča v Dragatušu in mu odnesli posodo masti, vredno 3000 kron. — V noči od 4. na 5. julija sta bila odnesena posestniku Ivanu Skocjanu dva konjska komata z va* jeti, vredna 30.000 kron. — Na Prulah so neznani tatovi odnesli Tereziji Praunseis več komadov perila, vrednega 2600 kron.
— Lastnik se naj oglasi/ Našel se je ns cesti med Medvodami in Kranjem siv dežni plašč, in sicer dne 6. t. m. Lastnik naj se oglasi na policiji.
— Pobalinstvo. Razni pob al ini. med njimi tudi taki, ki so dobro oblečeni, imalo celo akademsko izobrazbo, a so menda, ker štejejo časih nad 20 let, v svojem duševnem razvoju nekoliko zaostali, so si izmislili nov, silno duhovit in smarten sport: pokanje s ploščevinastirni pokaJrdcarru, s katerimi nadlegujejo občinstvo po restavracijah, kavarnah, na promenadah in upajmo, da v prihodnji sezoni tud! v drami in v operi. Ni treba, da si baš nevrastenik. ki ne prenašaš te smrkavšČIne, s katero so se sicer zabavali slabo vzgojeni 10 do 121etni dečki; presedati mora ta bedastoća vsakomur, ki nima popolnoma predmestnega okusa in Ima le najprlmitivneiše pojme o vedenju v družbi. In če imejiteljl naših najboljših lokalov sami nimajo potrebne eneržije, da napravijo med, si bo občinstvo pomagalo samo in ali izostalo ali pa tudi pričelo pokati, pa ne po plehu, ampak po tisti dvomljivi Jari gospodi, ki to zasluži, če ne bi bilo najboljše, da poseže policija vmes in pošteno lopne po tel najnovejši sekti pokačev. Le to še manjka, da bomo poleg pijancev, pred katerimi ni noben lokal več vaien .doživljali še to najnovejšo obremenitev naših živcev!
— Težka nesreča. Matija Papež, delavec pri tvrdki Martine v Škofljici, Je včeraj 10. t. m. valil hlode s vagona, pri čemur mu je eden padel na glavo in ga težko poškodoval. Nezavestnega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Njegovo stanje Je opasno.
— Nesreča pri delu. Delavec Albin Ko. vačič, zaposlen v Mergenthalerjevi tovarni v Mostah, si je pri delu na polju s plugom poškodoval levo nogo. Prepeljan Je bil v bolnišnico.
— Smrtna nesreča. Z voza Je padel pri Skofjl Loki pretekli teden 701etnl hlapec Matevž, zaposlen pri posestniku ZlherhL Padel Je tako nesrečno, da si Je zlomil fJL nik In je bil takoj mrtev.
— Pri hemoroidih, oteklini Jeter la bolečinah v križu raba grenSice »Franz-Josefc v mnogih slučajih privede do ozdravitve, vselej pa bolečine prijetno olajša.
s — Električna masaža lica in marricu-ra za gospode Hi dame, vsa lasna dela se strokovno izvršujejo, poseben oddelek za striženje otrok, separiran vhod za dame skozi vežo. Zaloga parfumerlje, moderna higijenična brtvsifca. Aleksander Gjud, Ljubljana, Kongresni trg 6.
— Ugodil Je vsem zahtevam modernega pisalnega stroja edino le »Stoewer«, zastopstvo LJubljana, ftelenburgova ul. 6-1.
— Doležafov vlak Praga—Bakar je pripeljal v torek opoldne 482 izletnikov, od teh 92 v Trst. druge v Bakar. Naša policija je vlak odpravila te v Spilju, tako da je bfla carinska kontrola v Mariboru hitreje gotova.
— Kaj bo s kopalnimi vlaki   v Laze?
Pišejo nam: Kopalna sezona je v polnem teku. Kopališče na Ljubljanici je še v povojih, drugega kopališča pa v Ljubljani, razen nečiste Qradaščice, nimamo. Prosimo Se-lezniBko upravo, da uvede zopet, kakor vsako leto. redne kopalne vlake v Laze ____— Za ubogo vdovo ponesrečenega kurjača M. Zekarja, M je brez vsakih sredstev, sprejema darove uprava »siot. Naroda«.
— Kino Matica. Na programu Lva Maral Od četrtka 12. do nedelje 15. trn. predvaja Kino Matica prvovrstno učinkovitost frrinljantno veseloigro "Kri-Kri* ali »Vojvodin ja Terabac (nazaj Carabet!), z Lyo Maro, priljubljeno filmsko divo v glavni vlogi. Sodelujejo glasoviti filmski umetniki Joh. Riemann. Fritz Schulz in drugi. Sijajni komični prizori, ki vzbujajo salve smeha, bogata tn razkošna režija ter bujne plesne scene, ustvarjajo film za brezkonkurenčno veseloigrsko učinkov!- j tost. Zvezda igre je vojvodlnja »Terabac » Iz kabaret(a)*. Dobra ura smeha in zabave "
Strašna nesreča na Dravi
Štirje duhovniki utonili.
V Mariboru, 10. Julija 1923.
Danes dopoldne se je v bližini Bresdaa pri Muti zgodila BtraSna nesreča. ZrtTe te nesreče so 4 duhovniki, in sicer: župnik Volčič iz Brezdna, župnik B a z n l k oi Sv. Trojice v Halozah, novomasnik R i b i s in bogoslovec DerŽečnik iz Maribora. Baje je po prvi brzojavni vesti ponesrečil tudi novomasnik Kupčič, kateremu je Baz. nlk govoril na primiciji v nedeljo v Rušah.
V nedeljo je bila v Rušah nova maša, ki jo je pel baje ponesrečeni Kupčič, dočim bi moral novo mašo peti ponesrečeni Ribič prihodnjo nedeljo in Je bil določen župnik Volčič, da mu ob tej priliki govori cerkven govor. Zato so se zbrali v Rušah in po končani slovesnosti odšli na Brezno k župniku. Od tam so bili povabljeni k neki rod. bini na levi breg Drave. Od tukaj «o se v torek v jutro vračali nazaj v župnišče na desnem bregu Drave. Najprej so hoteli iti preko mostu na Muti. Ker pa Jo župnik Volčič rekel, da si prihranijo s brodom dobre pol ure, so se napotili k bližnjemu brodu. Stopili so res na brod oziroma čoln. Nekateri trdijo, da Je bila vrv čolna narezana. Gotovo je, da so je čoln odtrgal In i deročo Dravo sdrčal navzdol ter trefcčil ob skalo in se pri tem razbil. Dočim se je brodar vlovil za desko, bo duhovniki zginili v vodi. Prva vest, ki je dospela Iz Brezna v Maribor, je bila tako neverjetna, zlasti še. ker se je kraj nesreče zamenjal z brodom, ki vozi med Bresternico in LlmbuSem, da ji nismo mogli verjeti. Sel©, to »o tukajšnji duhovnici dobili drugo brzojavno obvestilo, je bfio jasno, da se je nesreča res prigo-dila.
Kasno ponoči smo dobili Se to.le dodatno poročilo: Po sporočilih potnikov, dospelih v Maribor z večernim vlakom, Be nI doslej nobenega sledu po utopljencih. Nesreča se je zgodila okrog 1. ponoči tam nad mostom pri Breznu. Duhovniki so bil! ona. stran Drave pri znancih vabit na Ribičevo novo mašo, ki bi imela biti prihodnjo nedeljo. Med drugim so bili tudi pri veleposestniku HirSmanu v gosteh. Držočnlk lz Junžovega vrha je bil Se bogoslovec v 2. let~ niku na tukajšnjem semeni9ču. Po polnoči so od Sli proti SnpnlSčn v Sretnem. Namesto da bi bili 91! se dober kilometer dalje do mosta, je baje župnik Volčič predlagal, da se prepeljejo s dolnom. Tako so vzbudil! brodarja In ga pregovorili, da je vBtal in Jih Sel prevozit. Po zatrdilu očividcev je počezna Žica, na katero Je pripet na fco-nopcu čoln. zelo močna. Pač pa je bila vrv med čolnom in žico Se slaba. Da bi Jo bil kdo s zlobno roko naresal. se ne da fie ugotoviti. Najbrž se je nesreča zgodila na ta način, da so se vsi Btlrje vsedll na eni strani, vsled česar se Je prenapeta vrv pretrgala, nakar je čoln zdrknil (najbrž se tudi prevrnil) navzdol. Drava na teto mestu ni deroča. V normalnih okoliščinah bi se bil moral vsaj eden ali drugi ponesrečencev rešiti \z vode, potem ko Je Čoln treščil ob skalo. Nepojasnjeno Je, da brodar, kl bi b H v taki vodi moral biti pripravljen tudi sa vsak slučaj, ni mogel Solna dati s drogom druge smeri, ln kako to, da se je ravno sam regll. Ta slučaj bodi memento tndi za oblast, ki naj da pregledati vse te prevoze ln izda strog nalog glede prevo-tenj v pozni noči. ReSilni oddelek Iz Maribora, kakor nekateri poročajo, ni Sal na lice mesta; prvič ga nI nihče posval, drugič pa bi bila njegova akcija itak brezpomembna, razen da bi si ponesrečenci vsaj reSili življenje In bi bili le težko r^kodovani. Ako voda utopljencev ne vrže prej ven. marveč Jih nese do Fale, se je bati, da ne bo o utopljencih nobeneza sledu. Ta tragičen slučaj bo povzročil po celem okrožju soža. IJe, slasti glede obče priljubljenega Sapnika Volčiča.
Govorice o ruskem župniku Tlcu ta o novomaSnfku Kupčiču se ne potrjujejo.
Soknlstvo
— Sokol T. rimiiKxn: od k društva l± zsrradbo prosi vse brate in sestre, ki imajo nabiralne pole (<tare i-i nove] ali bloke društvenih /adolžnlc da pridejo h ohr i2s> nu zbirk na Tabor v sredo dne II. julija 1.1. od 7. do S. ure zvečer. Zdravo 1
— Sokol v Mostah priredi svoj letošnji javni nastop v nedeljo dne 18. Julija v sen« čnatem parku gosp. Ci T nem nastopu Ft- vrsi ljudska ve« ilSci r eatlm    sporedom.    VnMmo ves pril društva, da se nase društvene manifesta« clje udeleže. Za primarno razvedrilo In zabavo bo zadostno    poskrbljeno. Bod godba zveze jug. žoleznioarlev. 71ravo'
Društvene vesti.
— Sestanek delegatinj naprednih ženskih društev. Delegatinje naprednih ionskih društev se pozivajo na sestav nek, ki bo v petek dne 13. t. m. ob 17. v prostorfli »Splošnega slovenskega ženskega drastva« na Rimski cesti. Na tem sestanku bo ga. Franja dr. T a v« 6 a r j e v a poročala o doseženih uspe' hih deputacije dam, ki so bile odposlane v Beograd v svrho Intervencije gle* de ženske realne gimnacije v Ljubljani.
— Olepševalno društvo v Rožni dolfnl pri LJubljani pripravlja vse za karnajlepSe slavje svoje 251etnice. Vsakomur je na razpolago videti neobičajno požrtvovalnost, pridnost hi zavednost naselbenlkov. ki krase noč in dan svoje domove, urejajo pro-vizorične ceste in pota, ter hočejo dokazati svatom srebrne poroke slino ljubezen do svoje prelepe Rožne doline, ki je pa vsled vojnih in povojnih razmer postala uboga, da si ne more odičiti po svoji želji zunanje lice in omisliti prepotrebnih sredstev rn kulturno, gospodarsko, socijalno delo in izboljšanje kumunikacrjskih potrebščin. Vsako plemenito srce naj reši zadačo svojega karitativnega občutka s tem, da se gotovo udeleli IV. ro&nodolskega velesejma. ki se vrii v nedeljo, dne 13. julija 1923 ob 15 uri.
— Pokrajinska zadruga dimnikarjev za Slovenijo naznanja, da je preselila svojo pisarno iz prostora Obrtne Zveze. Be-thovnova ulica 10. v stanovanje načelnika, Miklošičeva cesta 39. Uradne ure za stranke ln člane vsak ponedeljek in soboto od 9. do 12 dop. In od 3. do 5. popoldne.
— Christofor učni zavod priredi povodom sklepa šolskega leta prihodnji petek dopoldne ob 9. uri v svojih učnih prostorih na Domobranski cesti Št. 7 |avno steno-grafsko tekma K tej tekmi se uljudno va-niio starci gojencev in vsi. ki se zanimajo
iz kabaret(a)«. Dobra ura smeha in zabave j za stenografijo, da se osebno prepričajo o 1 bo prihodnje dni le y kinu Matica. £       i doseženih lepih uspehih.
Borzna poročila.
— Zagreb, 11. julija. (Irv.) Zakl -Devize: Curili 16.40, 16.43. Pariz 5.60, S 55, London 4?3.—, 435.25,   Berlin 3.75.    4--Dunaj 0.133, 0.134,   Praga 385.75,   K J5, Trst 4.09, 4.11, Newyork 94.—, 94 -". dlmpešta 1.09, 1.12.    Valute:   dolar 93.—, 93.75.
— Curlh. 11. tulila (Izv.) Današnja predborza: Beograd 6.25. Berlin 0.0022, Amsterdam 225.50, Newyork 5.77, London 26.44, Pariz 34.40, MIlan HM, Pragi 17 55 Budimpešta 0.0675. Bukarešta ?,9C v Sava 0.004, Duna! 0.00S15, avstr. ?.\g. krone 0.0082, Sofiia 5.50.
— Curih, 10. julija. (Dir.) Beograd $.10 Berlin 0.0021.    Pragn 17.425.    MIlan HM Pariz 33.90, London 2h.45, Nenrvofk E 79.v
— Trst. 10. julila. Beograd 14.80, Parip 137.25, London 107.75, Berlin 04)079, Newyork Curih 40f>.—,
— Dunaj,   10.  juHJa.  Devize: Be. 72,9.—, 733.--. Praga 2138.—, 2143. — . Nju. vork 70.935.—.    71.165.— .    Valute: dolar 70.560.—.   70.9*0.—s   dinar  719.—. 725.— Kč 3115.—. 2131.-.
Dopisi.
— Sn;odniittlce is skfađUča i . nih snovi na ljubljanskem polju. I Različne vesti o tem juedrnetu vznur..rja-jo aa§e občinstvo. Toliko pa lahko v pomirjanje rečemo, da je na In na ne?5i del teh snovi že spravljen v s k Ščth pri Zalogu. $US.'ttk> pa. da se namerava postaviti nova skladišča na Po?iv?n 2'A v zavetju Golovca. VI lat) temu pa ne topet govorica, da misli vojaška oprava okoli sedanjih skladih na Bnbljafiskein polju napravit* visoke 1n močne nasipe In se pogaja s sosedrmr? posestnik* rad' nakupa za te nasipe potrebnega ~r ! Ce je to resnično, potem je mnlo np da se odpravfio v doslednem času ti opasal predmeti z rkibUanskesra pol}*, ker nI misliti, da bi za kratko dobo t^*'t t uprava visoke svote, ki so v sedali sih potrebne zp. tako velika de4a. Kaj je res {n kako daleč »o deta fe dogovorien:i. n;im nI znano, pač pa vidimo, da se Se nho pričela. Zato Je se čas o tem predmetu premi srh! In *i dovoMerno v tej zadevi Inte-resiranhn kTog^vm predlagat? n;/ * mnonfe v pretres. Da ovirajo sedaTrj^ skla* dišča razširjanje mesta fn vsemilej^ ti strah okoh'ce in ve morajo preme «^rl. e dejstvo, ki se ne da utafftf Podobne mere pa so bile in so deloma tndi se v jrlh mestih v tn- tn inozemstvu. Da b: v -v-vojaška trprva na svoio stroške premr*' ' taka skladišča, je mak) upanja, Icer ni v v njenem ?ntereua poslopja, ki j*h je aro-dila in ki so zn njo pripravna zapustiti in $7 Iskati drure. Pač pa so zelo mtere-sirane sosedne občine in teb dolžnost je, da 4-ložTo kodcrotni načrt za reSitev tega vprašanja na svoje «rtroSke. potem pa rud< zahtevalo netim akiflvo z vsemi sredstvi to reSItev. Mfelrm gf pa ta načrt tnko-!e: Skladi§ča, ki so sedal pri Zalogu v porabi, stoje na za to prav pripravnem prostoru, ki je toliko oddaljen od mesta vas! m po-samnfh stavb, da tudi pri večft eksp rti prav nobene rrevaTnostt za stavbe al| ljudi, posebno ako se tudi v prfhodniosti ravna po principu, da se postavfio samo manla skladtSča fz lahkejra materi? ila, kolikor jTh je pač treba: oddaljena bi morala biti drugo od drugega. Ona skladišča za na opasnelie snovi bf morala bit! zidana globoko v zemljo, knkir je urejenih že sedaj polovica teh barak. Ta prostor |a rudi z drevjem zaraščen, kar posebno zabranjuje učinek eventualne eksplozf e. Volna trprvva mora sedaj plačevati natcmrrfno mti od-Skodnfno za ta prosrtor. Intereslrane občin* bi morale torej odkupiti od posestnikov doffična zemVRča In pa še toliko, kolikor ga je treba, da se postavik> Se skladišča vse eksplozivne stvari, ki se nahajalo še na ljubljanskem pclju, ki bi j<ih na to porabile občine v svoie potrebe. Pri taki izmenjavi bi se pn vrvjni upravi gotovo dosegel znaten prispevek k stroškom. Morale bi se prenesti v te shrambe prav vse eksplozivne snovi, tudi smodnik za prodajo puškari cm itd. Ta prodaja bi se morala vršiti v novem prostoru in omejiti na m dan v tednu. Dotični skladiščnik b? se moral radi oddaljenosti odškodovati s posebno doklado. Omenenf prostor pri Zalogu ima Še to prednost, da se ne nah.ra samo na zemljišču, ki Je za druge svrhe mani perabno, torej ne more biti drago, marveč da tudi ne vodi v bi rži ni rrtimo nobena cesta ali pot in tako tudi nf mojroče. da bi bili nevedni pasanrje v nevarno*:! da jih obstrele straže, kakor na liubllanskem polhi. Splch bi se morata Jele dovodna cesta aH rot zgraditi do bližnje ceste. Nad..; ru prednost tega prostora je, da pelje ne predaleč tir južne železnice in bi se s primeroma malimi stroški lahko odcepil železniški tir tako da bi s« vaaroni preseljavali direktno do skladišča in še le tam razkladali ali nakladali in tako bi se tudi zmanjšala nevarnost eksplozije na kolodvorih aH pri prevaianju na vozovfli po obliudenlh cestah. Sedanji ozki tir pa ie odpraviti kot pooplnoma neumesten, ker veže zelo oddaljeno postajo Zalog m se mora seda) na postadi vršiti nakladanje in razkladaaUe Vvasonov, kar ie za postajo opasno.
Gospodarstvo.
— g žitni trg v Somboru. Sombor, 10. julija, (Izv.) Žetev je t polnem teku. Pfle-nfra notira 430 do 435, koruaa 290 do 300, orfs 305 do 310. Nova pSenlca na jutro 9 do 9 meterskih sto tov. Kvaliteta 77 do 78 kilogr.
—g Novosadska   blagovna   borza 10.
£03. Na produktni borz? notiraio: plenica baška 76—77 kg, 2—3%. ponudba 415, baSka. pariteta Zemun, 77-*-78kg, 1.5 vagona 425. Rž baška 65—67 kg. ponudba 300. Oves baškl, ponudba 320. Baška koruza zdrava, 1 vagon 302.5, baška, ladja Brod ponudba 310, baška, 5—8% defektna 1 varon 280, baška, promptna, 13 vaKO-nov 2S7.5—295. Baška moka »0« ponudba 660, »00« 2 vagona 662.5, »2« ponudba 625. »5« ponudba 565, »6« ponudba 495, •7« ponudba 425. Otrobi baškl 2 vagona 140. l endenca nespremenjena.
—g Beogradska  blagovna   borza 10.
fcuTa, Notiralo: PSenlca nova 77—78 kg, 3—4%, franko Beograd za september, blago 350, denar 3on. TnrsČica Iranko vagon Beograd 2—3% defektna, 320—305. Ječmen franko Beograd za 15 dni 260— 230. oves sabaški, stari, franko Klcnak $nn, otrobi banatski, dcbeif, franko Beograd, denar 140. Tendenca nestalna za vse produkte, koruza je Svrsta.
—g Zagrebški žltn! trg. Zagreb 20. julija. Postavno vojvodinska posta:a: pšenica 76—77 kg 415—425, žolta 290—300. rž (71—72 kg) 360—365, ječmen za krmo novi 250— ?75, star? za pivovarne 300— 315, oves 310—320. moka »0« 650—675, »2« 625-650. »4« 600—625. zakrmo 200—210, ržena moka 600—610. drobni otrobi 140— 150. debeli 190—200. Tendenca mirna, čvrsta.
— z IH. Ljubljanski velesejem. Ođ 1.
do 10. septembra letos se bo vršil III. Ljubljanski velesejem. Uprava velesejma je storila vso, da bo ta prireditev od vseh dosedanjih najsija?n€>5&a. Misel, da naj bi bil letošnji ve!e**1em naSa največja na. rodne - gospodarska manifestacija, je na. "la močan odmev in široko rasumevanje. Zanimanje ]e silno veliko. Trgovske tn obrtniške zbornice v Sarajevn. Norem Sadu, Skoplju in Vel. Bečkereku organizirajo posebne posetnlške vlako. Tudi iz Prage je napovedan poseben vlak. Veliko bo poeetni-kov iz Avstrije, FrancUe, Nemčije, Belgije in Italije, ki bo si 4e rezervirali stanovanja v Ljubljani za čas velesejma. Vse to obeta razstavljalcom lepe nspebe. Tudi letošnji veleseiem jim bo prinesel naročil, ki jih bodo zapošljavala mesec© !n mesece. Posebno naše obrtnika opozarjamo na to Kanje tako ugodno priliko ln jim priporočamo, da si volijo za IzloSbo svojih izdelkov prostor druge vrste, M je precej cenejSt od prvega ln zelo pripraven. StroSki. k! Jih hod o s tem tmeli, so v primeri z debickom, k! jim ga bo velesejem prinesel, malenkostni, saj gfane kvadratni meter tega prostora le 120 Pln. Teza prostora je Be nekaj na razpolago, vso drogo Je skoro do zadnjega kotička že zasedeno. To zopet doka-ruje, kako velikega pomena so Ljubljanski velesejm! za nafio industrijo, obrt fn trgo. rlno. Opozarjamo, da se prijavni rok z dne JO. t. m. zakljnči, nakar ae be takoj pričelo » dodeljevanjem prostorov. Zato naj se vsak omahljlvec poEarl s prijavo. Velose. Jemskl urad je trd al lične vlotne listke ln reklamne znamke v slov., brv. (tuđi ciril.>, nem., frane., češ., ital. Jeziku. Vsako naše
podjetje naj bi bi listke prilagodilo svoji korespondenci ln mamke nalepljalo na zavitke. Izvolite jih v ta namen zahtevati od Urada Ljubljanskega velesejma, LJubljana, Gospo6vetska cesta. Tel. Int. 140.
—t Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca julija te-le predavanja: V nedeljo dne 22. julija: 1.) V Dvoru, o povzdigi kmetijstva, Kafol; 2.) V TribuČah, o kmetijstvu, Konda; 3.) V. št. Janžu na Vinski gori, o Živinoreji, VVernig; 4.) V Polenšah, o kmetijstvu, Zupane J.; 5.) V Melincih v Prek-murju, o izboljšanju hlevov. Vojsk. 6.) V Gor. Lendavi, o živinoreji, Pavlica; 7.) V Špitaliču, o živinoreji in krmi, Zupane M. V četrtek dne 26. Julija. Pri Sv. Gregorju, o Živinoreji, Gregotc V nedeljo, dne 29. lulija. 1. V Mirni, o povzdigi kmetijstva, Kafol; 2.) V Krtini, o živinoreji, Marincek. 3.) V Topolšici prt Šoštanju, o živinoreji, VVernig. 4.) V Crešnovcih v Prekmurju. o izboljšanju hlevov. Vojsk. 5. V SlaveČh v Prekmurju. o živinoreji. Pavlica. 6.) Na Vranskem, o livinoreji. Zupane M.
—g Industrljsko-obrtno vzorčna izložba združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško In gradbeno razstavo v Mariboru. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Letošnja razstava, k! bo po svoiem obsegu prekašala vse dosedanje, obeta postat! vseskozi zanimiva in *pestra. Razen obrtnih in Industrijskih izdelkov bo razstavljeno tudi vrtnarstvo, ki je na lanski razstavi vživalo vsestransko priznanje. Letošnja izpolnjena razstava bo obsegala tudi drevesnico, ki bo zanimala zlasti sadjarske kroge, da ne govorimo o razstavi vin, ki je lansko leto privabila nešteto prijateljev dobre kapljice. Gradbena razstava na kateri bodo zastopani vsi najnovejši domači vzorci stavb in modernega načina gradbe bo nedvomno vzbudila vsrstransko zanimanje. Omenimo nal Še, da bo mestna plinarna razstavila razne plinske aparate, za industrijske, obrtne in domače svrhe, kakor štedilnike, peči, itd. ki bodo zanimali vsako gospodinjo, ki sa danes hirduje nad dra-gfm premogom n drvmi. Poleg tega bo Še toliko drugih zanimivih novosti, da bo vsak posetnlk razstave prišel na svoj račun. — Tehnična dela na razstavnem prostoru so v polnem teku. V kratkem prične tehnični odsek z rezdeiltvijo prostorov, na kar opozariamo zlasti one, ki še niso vpo-slal? prijavnico, da se pravočasno prijavijo In si zasigurajo primeren prostor. Vsi vremenski preroki napovedujejo za dobo razstave lepo, solčno vreme, ki bi privabilo obiskovalce fn je zato vsaka bojazen radi slabega obiska neutemeljena ln uspehi razstave že v naprej zaatguranj fn z mirno vestjo lahko trdimo, da bo žal vsakemu, ki bi se razstave ne udeližiii. Čas je do razstave zelo kratek in vsaka zakasnel ost ovira redni razvoj tehničnih priprav, nujno priporočamo, da vsi, ki Še niso vposlali prijavnice to nemudoma store. — Odli!«o-vanie nabolJSih del. Najboljša razstavljena dela posameznih strok se bodo tudi letos odlikovala, na kar opozarjamo vse razstavljale«, zlasti one, ki se lanske razstave niso vdeležili in tako zamudili to priliko. Ker se bodo v bodoče vršile razstave v večjih presledkih, se ne bo tako kmalu vrnila prilika, da bi si dobili odlikovanje, ki je za vsakega posameznika izredne važnosti. Zato pa vsi na razstavo I — Vajeniški oddelek, v katerem bodo razstavi e-na vajeniška dela, je brezplačno na razpolago na kar   opozarjamo   vse   mojstre s
prošnjo, da dajo svojim vajencem priliko, da se razstave udeleže. NaboljSa deU se bodo nagradila, kar bo tast mojstrom in ponos vajencem. — Razstavni katalog, ki izide ob priliki razstave v 100.000 izvodih bo nudil najboljšo priliko za uspešno reklamo, ki je pol žlvljenla za vsakega naprednega Industrijalca in obrtnika. Naročila za oglase sprejema pisarna razstavnega odbora ln oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 16. — Vsa pojasnila glede razstave daje edino le pisarna razstavnega odbora, Maribor, Cankar.eva ulica tel. št. 325, kamor se naj blag. obrniti interesenti usmeno, pismeno ali telefo-nično.
—i Zete* Vojvodini Žetev v vseh krajih Vojvodine se Je začela in bo zelo ugodno izpadla. Zadnji dež v poslednjih dveh tednih je zlasti ugodno deloval na p?enico. Kvalitativno Je žetev izvrstna. — Kvantitativno zadovoljiva. Kakor se računa bo dalo katastralno lutro v Bački in Banatu S do 0 meterf.kih slotov. v mnogih krajih gornjega Banata in gornje Bačke pa celo 16 do 18 meterskih stotov. Oves se radi padlem dežja ugodno razvija in se računa na dobro žetev. Cene novi pšenici še niso skalkulirane. vendar se v splošno računa, da bodo nižje od lanskega leta. ker Je na zalogi še dovolj stare pšenice In bo dober rezultat Žetve vplival na cene.
TfirHika ji? $n*it
AVTOMOBILSKE TEKME V BfZOGSATUJ
Beogradski avtoklub si je na novo zgradil letos lepo dirkališče. Otvoritev je proslavil s prireditviio motociklističnlh ln avtomobilskih tekem dne 24. junija ti., katerih so se udeležili tekmeci iz naše kraljevine, pa rud« inozemcl.
Ob krasnemu poletnem vremeni« ?o se valile nepregledne množice prebivalstva Že od peludne naprej na dirkališče. Prisostvoval je tekmam tud! kralj Aleksander s spremstvom, burno pozdravljen ob prihodu.
Dirkališče samo ie na lepem prostoru; vfdi se. da se al štcdilo s trudom in delom ustvariti hitro lep stpcrtski prostor. Seveda teren nt bil še dovolj trden, ter se je tu in tam udal, tako da so nastale gube, ki še nekoliko motijo gladko dirkanje.
V dirki na 15 km, dostopni le za člane, je zmagal Savič MHorad Iz Beograda v času 13 :13.
Motociklistična dirka na 25 km Je potekla kar na bolj napeto. Te tekme se je udeležilo 13 tekmecev, med njlmj ožja tamošnja dva ro;aka es. Hribar In Barešič Zmajroslav iz LJubljane. Osobito Je vzbujal veliko zan'man:e g. Barešič, ki je že na dveh zaporednih prvenstvenih dirkah odnesel prvenstvo Jugoslavije kot motocik-list. ter se ga je vobče tudi to pot smatralo kot prihodnjega zmagovalca te tekme. Je tudj prve kolobarje zavozil v neprekos-ljivi formi, v druži polovici konkurence pa je moral radi momentane Indispozicije odnehati. O. Hribar je z najlepšimi upi začel, tekmece kar v prvem naskoku puščal po vrsti za seboi, nf pa imel sreče ter je v diru 35 km padel, k sreči brez posledic. Neoplašen zasede kolo znova, ter dirka dalje, a usoda mu nI bita mila, poči mu pneumatika, ter mora opustiti.
V tekmi so se plaeirali: R. Sotlar (Ex-celsior), naš v Zagrebu živeči rojak, kot prvi v času 12:40, povprečna hitrost oko-
■      '        II ■     III II I I    ■! I--"l---TT.T^M
I 11 100 km. Drugi je bil Miloievlč N. (Deo-I grad) in Kramberger (Gradec),
Jugoslovanska dirka na 50 km je Izzvala 10 tekmecev na me;dan. Prvi ;e dospe! Bco^radean SavctiČ N. na italijanskem dirkalskem vozu Alfa Romeo v času 25 : 40 povprečno 97 km. Drusi Bikar (Zasreb) Vsi tekmeci so končali s precejšnjimi defekti na vozeh.
Clou dneva je bila rekordna d>rka na 5 km. Postavilo se je 6 konkurentov. S starta že pa je takorekoč »preskočile Barešič (Lubljana) na Fordu konkurente, v vročem a kratkem boju prekosil še ostala dva. med njimi Alfa Romeo, zmagovalca Iz pre'5n;e dirke, ter v neznanskem tempu juril skozi cilj kot nedosegljiv zmagovalec. Cas 2:43, povprečna hitrost 111 km na uro. Postavil je s tem p-rvi jugoslovenski avtomobilski rekord. Ob frenetiČnem navdušenju občinstva je absolv ral nato še po-častni krog. nakar je občinstvu pokazal Še nekak horicontalni Jooping the !o.op. v diru od 65 km na mestu se okrenivšj kaj je izzvalo v občinstvu zopet nepopisne aklamacije.
Srbski avtoklub je sroste- JirkaČe naj-ljubeznive'e počastil v svojih klubskih prostorih.
Darila za motociklistične in jugoslovansko dirko so bila Izredno dragocena.
V beograd. avtomcbMist'čnih krogih je opaziti zelo veliko zanimun'e za Slovenijo, ki slovi radi dobrih cest, ter namerava več avtomobillstov svoje polrtne vožnje namereti v Slovenijo. Primerno ,#e, da Jugoslov. Touring Club v Ljubljani to eventualiteto upošteva na korist svojim ciljem in pa našega krajevnega slovesa, ter da se vsaj na športnem polju de'ansko zbližamo z medsebo no podporo. Beograd,
30. junija 1923. Mih. R.
•    • m
— Mednarodna tekma v Goteborgu 11. julija. Pri včerajšnji nogometni tekmi med meston a Goteborg r London Je zrna. galo prvo me»to z rezultatom 2:1.
— Klub kolesarjev   In motociklistov IHMJa   \ Ljubljani priredi v nedeljo, dne
35. t. m. tralnlng dirko na progi Ljubljana-Celje In obratno km 150. — Start ob 10. url pri km 1 na Dunajski cesti. Tekma Je obvezna za vse člane dirkače, kateri se hočejo prijaviti za Mednarodno dirko dne 22. t. m. na progi Maribor - Celje - Krške - Zagreb, katero priredi Hrv. klub biciklista »Sokole v Zagrebu, ter za mednarodno ko. lesarsko dirko dne 29. t. m. na progi Dun.it. Gradec. — Prijave sprejema do 14. t. m. g. Mirko Nardin, Gosposvetska cesta 14.
Razne stvari.
* 93 letni ženin. V Melchendorfu v Nemčiji se je poročil neki 93 letni posestnik. pTegova srečna izvoljenka je 57 letna služkirra.
* Zgorelo 250.000 piščancev. V Mount Greonwoodu je zgorelo pretekli mesec m* farmi Pooltrv več kot Četrt mil Tona piščancev. Bila je to največja farma v Illinois. Osem je nastal radi preveč zakurjenega inkubatorja.
* »Junaška« igralka. Slavna .pariška igralka Rachel je bila med revolucijo leta 1848 v Parizu ena na'strnsinejših predbo-riteljic za svobodo. Z rdečo čepico na glavi in zastavo republike v roki, ie prišla v gledališču na oder in deklamirala marse-Ijezo. z velikanskim oduševljenjem je ravno zaklicala: »K orožju, meščani I«, ko Je
nenadoma pobledcla In topo gledajoč ira tla, ;e aezavestna p.idia v roke nekemu igralcu. Kaj sc e zgodilo? Zagledala je neko rrvš. k; |e letela rreko cdra.
• Po 195 urah plesa — na opazovalni oddeik. Meseca junija le v Los Angelosu V Ameriki plesal \V. E. Mfllln nič mani kot 195 ni in 15 minut. Ko so odvedli s plesišča je protestiral. Prepel aH so ga na opazovalni oddelek tamr;:. c bolnice k er ga je moralo stražiti več mož. da ni skočil z okna. T.e2al je več dn; v nezj-vestj in je najbolj verjetno, da bo plesno dvorano ramen"."1! z norišnico.
* 54 leni prastara mamica s 70 potomci. A'rs. Matilda Addis iz KendallolDa v Ameriki je brezdvomno najmlajša rra-siara mamca na svetu. Stara :e 54 let in ima 13 otrok ter 70 Še živečih potomcev. Stara mati je postala z 34 !e?i. Poročena te brla Štirikrat. Prastara mamica je Se vedno krepka ?n čiia rer upa. da DOSi morda celo praprastara mati.
Barila.
ba sv. C r'Aa   »n   Metoda« v Lini . prejela od tvrdke Iv. Perdan
v Ljublianj znesek 10.000 Din, katere je volil blagopokn nj gosp. Josip Perdan, ve-Ictrgovcc in mnogoletni založnik družbenih vžigalic C. M. družbi. Blagopoko;nika ohrani družba v hvaležnem spominu, ugledni tvrdki pa, ki je takoj izplačala volilo, iskrena hvala!
— Za Jugoslovansko Ma»Ico J(» nabral g. Milan GuStffl v IT.a razr«-d:i fr^Jljalno Sole v Ljubljani na Ledini D'.i 114. Iskre, na hvala! Posnema 1to!
— Uprava uašega Usta je prejela za: »Jugoslov. akad. društvo Trglav«, Gosp. dr. Al. Praunseiss   daruje Din 60. Srčna
hvala!
Poizvedbe.
Dne 6, julija našla s© u brzovlaku lokalna kola, TI. razr.. koji ob 18.10 uri vozi Iz Ljubljane v Postojnu jedna ženska denarnica z večjo svoto. Lastnik naj se jav! obmememu komisarliatu na Rakeku.
Našla sa 1© pri kopanji ob GradaSrid erebrna doza. Dobi se r Nunski ulici 21-11 (vila Ttnier) pri rodbini Rapotec.
Poizvedba. V nedeljo 8 t m. na Izletu z Bleda na Podnart se je pridružil mojemu psu dru*! sive barve, pasme nemški pin-čer. brez znamke oziroma ovratnika. Naslov: Klarman. Tl<»sljeva cesta 3. Ljubljana.
Dne 9. Julija z večernim vlakom od Novega mosta proti Ljubljani se Je pozabila v vlaku Ženska površna Jopica, modra, t okrasnim pasom. Ako Jo je kdo naSel, se prosi poslati Jo proti dobri na&r&di. Mlcl  Travnik,  Trebnje, Dolenjsko.
— V kavarni Emona Je neki gospod pomotoma vzel torbico za 6plae. V njej se nahajajo važni spiti in ae dotičnega gospoda vljudno prosi, da jo odda pri blagajni v kavarni Emona.
— Zatekel se fe lovski pes ptičar. Dobi se: Zelena jama 197. Jamski tnr, pr! Starbekn.
— Foxterr!er, sliši na ime »Puksi«. »e je zgubil na Gosnosvetski cesti 6. Najdi-teli dobi nagrado.
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMSEK
Odgovorni urednik: valentin kopitar.
gumaste pete In gumasti podplati
so se pocenili I
Koncipijent,
kazenski zagovornik, ŽELI NA JESEN SPREMENITI SVOJE SLU2BENO MESTO. — Po» nudbe na upravo »Slov. Naro* da« pod »Na jesen^7155«.
Proda se POSESTVO
blizu mesta Celja, oddaljeno četrt ure od kolodvora. NJhr in travnika je tri orale, pribiti* no tri orale gozda in mal vino* rj~ađ. — Naslov pove podruS» r;ca »Slov. Nar.« v Celju. 7157
'JMibe in koverte
oriporoia
v Ljubljani.
Motorna žaga za drva
Cna vozičku V skoro nova, 6 HP, 500 Volt; pogon bencin, u po* rabna tudi za mlatilne stroje, NAPRODAJ. — Jug, Aleksan* drova četa 71, Maribor. 7152
Stavbišče
v iTrmcri ca. 350 m5 V SREDINI MESTA SE KUPI. — Takoj* srje ponudbe z navedbo cene pod »500/7149* na upravo »SI.
Naroda«.
Moderno stanovanje
v novi hiši SE ODDA ONE* M", KI PLAČA NAJEMNI. NO ZA DVE LETI NAPREJ. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7130
oprava s
vse iz trdeča les*, ponolnom^ novo, POCENI NAPRODAJ. — Kavarna in restavracija na Strelišču pod Rožnikom ob Večni poti. 7141
Kanital
SE PRODA
prostor (1200 n2)
š prostornimi pritličnimi stav* bami, primemo trn industrijo,
»kladitče ali večjo obrt. JUG, Aleksandrova cest* 71.
Maribor. 7153
Pisarniški lokali,
obstoječi ft dveh sob na ulico, sa odsfopfo brez najemnine proti povračilu stroškov in so* udeležbi; proda se eventualno vsa pisarniška oprava. V hiti *o rta razpolago prostorna skta* dtlčm. — Ponudbe pod »Glavni kolodvor/7144« na upravo aSL
NALOZTS NAJBOLJE ZA ZGRADBO MLINA. — Vod* na moč, mslo Drvovrsfno po* sesrvo. nova hiša z gospodar* sk:m poslopjem. h\\m mesta in kolodvora na Dolenjskem NA PRODAJ PO NIZKI CENI. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7148
Dvajset motorjev
t menjalnim tokom 2201390 Volt. z napusfilcem. prvovrstni fabrikat 5OO0 PORCELAN* SKIH STIKAL, belih, vse od skladišča Ljubljana. 50 % pod dnevno ceno. — Vprašati pri: F. STOFF, špedicija »Balkan«. Ljubljana. 7160
Otroški voziček
SE PRODA. — Naslov po* ve uprava »SI. Nar.«. 7153
Na stanovanje
SE SPREJME GOSPOD. — Naslov pove uprava »Slovcn* skega Naroda«. 7147
VAJENCA sprejme
tvrdka KOVAČEVIČ*TER* ŠAN, Ljubljana, Prešerno* va ulica 5, dvorišče. 7159
Spretna natakarica
SE ISCE za kavarno Narodni dom v Ljubljani. 7136
it v
Gospodična,
vešča knjigovodstva in strrje* pisja, s prakso, SE SPREJME. — Pon^rihe na poštni predal 115, Ljubljana. 7122
Vajenec,
PRODAM
mehanično orodje
t stroji na električni pogon. eventualno tudi prostor —- In* teresent dobi na zahtevo in* ventar.  — Jug, Aleksandrova
71, Maribor. 7129
Ženski šivalni stroj
znamke aSinger*Ringschiff«, skoro nov, NAPRODAJ. Cena 0000 kron. — Naslov nove uprava »SL Nar.«. 7154 V Mariboru ob glavni eesti
Stanovanje,
obstoječe tu dvefi sob in Imrn*. sredini mesta, SE ZA*
me.
MENJA ZA VEfME, eventu. alno NA PERIFERIJI. Dotič* nemu plačam najemnino ta ee* lo leto. — Ponudbe pod »Večje stsnovenjetfl37« na upravo Naroda*.
Izlfjžfieno stoialo
ZA MODNO TRGOVINO SE KITI. — Pismene ponudbe
pod »Stojalo« na Aloma Com*
oanv, anenčna družba, Ljub« jljana. Kongresni trg 3. 7140
~ Miiii tifus-iiacili
so  najboljše sredstvo za po* končavanje hišnih miSi. podgan in poljskih miši.
Dobivajo se v lekarni P. KU* RALT, Gosposvetska cesta, v Ljubljani. 7138
Trnovski pomočnik
SE SPREJME ZA MANUFAKTURNO VELETRGOVINO. Reflektira se le na sta* rej So. dobro i zve znano moč z večletno prakso. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Ms« nufakturist714n«.
Prodam 200 kn čiste cvetlične strdi
LScnMd<»rncm»C> * k« 37.50 D»n. In TRT VACONE STT>i|H rDRAVm CEPLJENIH VUV KOVIH DRV. metrska klaftra i 600.— Din. vse franko vagon ialo?rpo Slovrnigradec. JAKOB VREČKO. 7156
kateri ima veselje do fotograf;
ske*'a obrta, s primerno šolrko naobrazbo. SE SPREJME pri: Hugon Hibšer, fotograf. Ljub* ljana, Valvazorjev tr£ 7. 7117
najboljšo •
proti protinu.rev-mi, ishiasu itd.
najudobneje:
hoteli spojeni s kopališči. Direkten  brzovlak iz
Zagreba v Brati v vo, od tu naprej še pol ure; rsajcanejšea celodnevna prehrana in stan v kurhotelu od Kč 40, gr. hotelu Rovai od Kč 50 naprej. Cene kepelim znižane. Jugoslovani še drugo znižanje cen. Informacije: L. Schreiber, Zagreb, Akademički trg 1 II, od 10.— U. in 4—6. o94o*
Poda sc radi odpotova-na vec leolh damskih oblek, srebrnina in dni-<*e stvari po ugodni ceni
— Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 7120
Proda se popolnoma nov komoleten samo-var na plin na 2 ognja ter 2 krasni podobi v okvirju po nizki ceni.
Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Samovar/7150.
Absoiventinja
dvorazredna trgovska lote išče mesta pri kakem trgovskem podjetju. VeSČs je slovenske in oem&ke stenografije, strojopis* ja, deloma nemSke in hrvatske korespondence ter knjigovod* stva. Slirfbo nastopi lahko ta* koj. — Ponudbe na upravo »SI Nar.« pod Zanesljvs moč/7114.
Učenca
SPREJMEM TAKOJ V TR* GOVINO Z 2ELEZNTNO, starega 14 let in ki je dovršil vsaj osnovno šolo z dobrim uspehom. — FRAN GUSTIN, METLIKA. 7134
PRODA SE večja množina
fnikgvih metrskih drv
na cele vagone PO NIZKI CENL — Lahko se dobavijo drva v poljubni dolgosti aeža« gane. — Ponudbe sprejema uprava »Slov. Naroda« pod »Metrska drva'7133«.
Iščem mesta lovca ali gozdarja za stalno,
zlasti za mali in veliki lov. Sem dober strelec, sibirski lovec na •ivedj, jahač, iskalec roparic, logar. Imam jugoslovenski lu-cjarski in lovski izpit ter dve. leti službe v kraljevskih £ozdoi vih. Sem 36 let star in govorim nemško, francosko, hrvatsko rusko (ruski Častnik) ter imam puško, dva psa in železje. Ože* njen, imam dva otroka. — Su* šak, Prelaz 147, B. v. Adamo*
witscl
161
4 zrn
mm
v
Radi pomanjkanja prostora prodajamo iz našega skladišča vsako količino drv za kurjavo (odpadke od žage) hrastove in bukove — po
znatno znižani ceni. »DRAGA«, lesna industrija (Steiner), parna žaga, Jera* nova ulica 14. 7118
i
Potrta v neizmerni boli naznanjam vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da mi je neizprosna smrt ugrabila še moje zadnje — najdražje ljubljenega sina
marjana
gojenca II. let. voj. akad. v Beograda
v cvetu mladosti 21 let po dolgi težki bolezni.
Pogreb mojega ljubljenca se vrši v četrtek ob štirih popoldne iz hiše žalosti Res-ljeva cesta št l,na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 10. julija 1923.
MHa Filic roj. Rozmanova,
vdova poštnega kontrolorja.
Stran o.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 12, julija 1923.
Stev. 156
Dobro ohranjen klavir
sc radi pomanjkanja prostora PO ZMERNI CENI PRODA. — Pcizve se: Kočevje, Rožna ulica 253. 7116
Kpm turške srečke
do 25 komadov po dnevni kurni vrednosti. — Ponudbe poc »Srečke 7166« na upravo »Slov.
Naroda*.
Ve6 let upeljana
felJ&iEaiiničfirsIio in nielunfčsia delavnica
z vsem potrebnim orodjem in stroji se radi izselitve imejitelja v Ameriko nudi interesentom po nizki ceni«
Delavnica oddaljena ca 15 minut od postaje. Krajevne razmere — prometne. Obenem se proda več motornih koles 3—6 HP. Lokal na razpolago. Pojasnila pri upravi tega lista pod »Delavnica«' 7127.
Javna zahvala.
Podpisana se najtopleje zasvaljujem g. Dr. E. VVatzkeiu pri-mariju javne bolnice v Celju, ki mi je v moji težki bolezni dan in noč stal z veščo zdravniško pomočjo na strani In me s tem rešil gotove smrti, kakor tudi č. sestri Adolfini, ki je z neprimerno požrtvovalno postrežbo k moemu ozdravljenju obilo pripomogla. Vsakomur ju najtoplejeje priporočam.
Mž!a Martinefc.
Naznanil®.
Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem prenesel z Goriškega svojo večletno dobro znano
modno krojačnico
v Rožno doEino št. 107, v lastno hišo (prej gostilna pri Gorenjki)
Zagotavljajoč točno in solidno postrežbo se priporoča
Anton Zlgon.
Josip Peteline
LJUBLJANA, So. Petra nasip 7.
Priporočamo na veliko in male galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine.
Nalniije cene. Postrežba točna«
Konforistinja
z večletno prakso ter izurjena stenografinja in strojepiska, IŠČE MESTA. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Vestna 7123«.
Spretna natakarica
IŠČE MESTA ZA TAKOJ. -Ponudbe pod Natakarica/7077 na upravo »Slov. NTaroda«.
5 30.000 Din kapitala sprejme ■ v trgovino z vinom na debet in drobno na Bledu. — Pisme* ne ponudbe pod »Vino na de* belo in drobno'7131« na upravo »Slov. Naroda«. 7131
m
korespondent
večletno prakso, izurjen ste* nograf in strojepisec, vešč ko* respondence v petih jezikih, IŠČE SLUŽBE. Nastop takoj. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod Primerno mesto/7126.
Službe kontoristinje
IŠČE SLOVENKA, ki je absol* virala štiri razrede meščanske in en razred državne trgovske šole; vešča je trgovskega ra* čunstva, knjigovodstva, stroje* pisja, slovenske stenografije, obvladuje srbohrvaščino in nemščino. — Dopisi pod »Za* četnica«, Maribor, Kralja Petra trg 2. 7128
Meblovana soba
SE ODDA TAKOJ DVEMA BOLJŠIMA GOSPODOMA. — Naslov pove uprava »Slover.r skega Naroda«. 7070
Pomoli mstor
O. K. W., dobro ohranjen. — NAPRODAJ. — Naslov pove uprava  »Slov.  Naroda«. 70S6
Naprodaj AUTO
(štirisedežen) v popolnoma do; bnm stanju. Cena 40.000 Din. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 6962
Otroški voziček,
popolnoma nov. še nič rabljen, kupljen za K 5.500. SE PRODA
za 4.000 kron. — Fr. Gorišek. Tesarska ulica 3. 7103
Nagrado
Kdor s!a5a tako]
IVAH ZAKOTNIH K
Telefon 379       me S tli I tesarski mOJSter       Telefon 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve fn zvonike;  stropi,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, veranda, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov. Jezov ln mlinov. Parna aaga. Tovarna furnirja.
Spreten vi iptdipi
popolnoma samostojen, tudi bilančnik, ki zna voditi knjigovodstvo veletrgovine z žeieznlno, je v govoru in pisavi zmožen krvatskega (ali slovenskega) in nemškega jezika, se ob velikih prejemkih Išče «a Zagreb. Ponudbe pod Oberlmahhaltor n-F-50 na Interreklam d. d. Zagreb, Palmotićeva ulica 18. 7045
VODJA ŠPEDICIJE!
Šbedidjska družba v Sloveniji, možna velikega razvoja, pee zmožnega tn dobro vpeljanega vodja, kateri je obenem dober akviziter. Moči s prima referencami, katere odgovarjajo gornjim zahtevam, naj pošljejo ponudbe s prepisi spričeval, navedbo plačilnih pogojev to. dosedanjega službovanja, ter kedaj lahko nastopijo službo pod šifro „Spedicija", na Aloma Companv,
anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 6984
........i......
iožmonc s Komp.
_UUBUAHfl, Mirje 4.
Opr. št. Nc VI 870/23 7024 3
ipreiii.
Na predlog lastnikov Marije Lešnik, Antona Gredar in Elze Gredar, posestnikov v Pobrežju, Cesta na Brezje Št. 23 se prodajo na javni dražbi spodaj zapisane nepremičnine za pristavljeno izklicno ceno dne 26. julija 1923 ob 15. uri popoldne kot celota. Dražba se vrši na licu mesta v Pobrežju, Cesta na Brezje št. 23.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. Zastavne pravice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Od kupnine se plača samo tisti del v gotovini, ki ostane od cele vsote po odračunanju prevzetih bremen. Za potrditev prodaje imajo prodajalci 8 dni premisleka.
Izkupilo prodaje je izročiti g. notarju Ivanu Ašiču kot sodnemu komisarju.
Ostali pogoji prodaje in plačevanja se smejo vpo-gledati pri g. notarju Ivanu Ašiču v Mariboru kot sodnem komisarju.
Nepremičnima s
1. pare št. 92 stavbišče z zidano hišo št. 23 Cesta na Brezje v Pobrežju........3 a 42 m8;
2. pare. št. 789 pašnik........4 a 92 mJ;
3. pare. št. 790/1 njiva........36 a 20 m2;
4. pare. št. 790/2 vrt........4 a 21 m2;
5. pare. št. 350 rastlinjak....... 54 m2.
Ezklicaa cena Bin 125.0C2'—•
©lsra«ao zmlšbe v Maribora*
oddelek VL, dne 19. junija 1923.
dobi z novembrom v novozgrajeni vili v Trnovem stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje z uporabo k tej spadajočega vrta. Ponudbe pod .Trnovo 7115" na upravo Slov. Naroda. 7115
Prodam lopo, veliko
enonadstropno
hišo
z obsežnim dvoriščem in vrtom, pripravno za trgovino ali gostilno itd., oddaljeno samo 25 minut od
flavne pošte, na zelo prometnem raju ljubljanske okolice. Ponudbe pod .Resen kupec 7125" na upr. Slov. Naroda. 7125
Prod« ae um Blede
poleg ceste Bohinjska Bistrica 600 do 800 kosov
obseg 20 do 40 cm — stoječih. Kupec jih seka ob svojem strošku kakor tudi transportira. Ponudbe z navedbo cene in pojasnila na naslov:
KokalJ - Bled. 7119
Naznanilo.
Občini Zabukovje v št. Le* nartu nad Sevnico so vsled od* redbe ministrstva trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, z dne 20. aprila 1923, št. 2239, dovoljeni štirje letni živinski sejmi. — Prvi sejm se vrši dne 18. julija t. t. — v sredo v Št. Lenartu. — Prodajalci in kupci se vljudno vabite. Ostali sejmi bodo dne 3. aprila. 20. septem* bra in 6. novembrp. 7124
Prodam
Iranko Poatnmias
Orehov resan lea 30, 33,
66, 80 in 100 mm, širina me-dia 25 cm, dolgost 15 do 3 m.
2. Čreftnjev rezan lea 30,
50 in 80 mm širina in dolgost kakor pri orehovem lesu.
3. Orehove   odpadka za atrugarje rezane in okrogle.
Ponudbe na: 7121
P. Higorspergor,
lesna trgovina, Celje
Več dobrih
za roffko delo
(event. akord) pri veliki stavbi e prej me takoj
Biograd d. d.
LJUBLJANA 7132
Naprodaj je HIŠA
S KOVACNICO, katera je primerna za vsako obrt. bodisi tudi za trgovino sli gostilno. Je v dobrem stanju, v prijaz* nem kraju ob kamniški želez« niči, četrt ure oddaljena od že* lezniSke postaje. Obstoji iz treh sob, kuhinje, kleti, hleva, vse obokano. Dalje pod. Supa, drvarnica, svinjak in kovačnica, tri njive v izmeri nad 9000 m3, štiri parcele gozda, približno 8000 m* in ob hiši nekoliko vrta. Najnižja cena je 160.000 dinarjev. — Ker je cena zelo ugodna, se bo oziralo samo na resne kupce. — Ponudbe pod »Nikoli več tako ugooSc jvri* like/7047« na upravo Iv* s
Iroda«,
in dobro najemnino plačam ZA PRAZNO SOBO (STANO* VANJE). — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda* pod »Brez otrok/7084«.
Prostovoljca dražha
se bo vršila v Kolesarski dvo* rani v Koltzeju v četrtek dne 12. julija ob osmi uri zjiffraj.
Naprodaj so različne stvari. slike, pohištvo, vozovi aceib lenska naprava itd. 70S7
Stanovanje
dobi brezplačno zdrava ženska, Čedna, tn ne čez 40 let stara, katera bi pri vdovcu brez otrok vsak dan pospravljala. — Po= nudbe pod Zdrava ženska ^7090 na upravo »Slov. Naroda«.
Gosnodična,
katera je odgovorila na št, 30 v malih oglasih, se prost, da pova svoje mnenje pismeno na
naslov, katerega je prejela pod »Resnost« dne 23. junija 1923.
7056
POZO-2 5189
Več e!rs!!dh 'vozičkov, kolesa z gumo
se po ceni prodajo že od 250 Din. Ljubljana. Zvonarska ulica 1.
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi  vsako množino.
Dražba ILISSJA
LJUBLJANA. Kralja Petra tre: 8.
Telefon 220. 2243
ST!
(moderce)
po životni meri priporoča
Ana Hatter
Dunajska cesta 6-!l
poleg lekarne Plccoli.
IZVEŽBANA
PISARNIŠKA MOČ
(knjigovodkinia * koresnonden* tinjaS ŽELI PREMENITI SVOJO DOSEDANJO SLUŽBO. — Ponudbe z navedbo zahtev pod Vsestransko verzirana/6970 na upravo »Slov. Naroda«.
KUPIM
eisodrHŽffisks hišo
S štirimi ali petimi sobami, ma* lim vrtom, v bližini železniške postaje in električne energije. — Ponudbe na: Stekar, Jeseni* ce oh Savi. 7109
,je
Wk se t
(najraje v novi hiši), obstoječe najmanj iz dveh sob in kuhinje za takoj ali z avgustom. — Na« jemnina se plača vnaprej za eno ali dve loti. — Čimprejšnje ponudbe pod »Inozemec/7101« na upravo »Slov. Naroda«.
Kpdc! Rozor!
PRODAM HISO Z LEPIM VRTOM ter prostim stanova* njem za K 360.000.—. — Pod ugodnimi pogoji tudi nekaj cc= neje. — Polše. Rožna dolina štev. 106. 7091
zs cepe in za čevlje, gaze, biče, bičevnike, razne krtače, čevljarsko prejo in papirnate vrečice nudi po najnižjih cenah
Oavald Dobeic, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg 9.
PRODA SE enonad-stropna trgovska HIŠA
dobro vpeljano špecerijsko trgovino, v neposredni bližini Bleda, ki nudi kupcu dobro eksistenco. Cena ugodna. — Več se poizve: H. PRIV5EK, Ljubljana, Miklošičeva cesta 18/1. desno, poleg sodišča. 7033
Leno st&nnvanje,
moderno, s štirimi parketira* nimi sobami, kopalnico in dr'.T= gimi pritiklinamf DOB* KITEP
HISE V STO2ICAH št. 53, pol ure pcšhoda od Ljubljane. Pri hiši je lep, ograjen vrt. ter se dobi na zahtevo skoro novo gospodarsko poslopje, priprav* no za vsako obrt ali trgovino. Cena ugodna. — Več pri: Iv. Frelihu, isto t <» m. 7095
„Golo r",
najboljša, neškodljiva BAR-
VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Raz* pošilja tudi po po^ti. 2922
Nogavice
vezenino, sukanec Trident in veriga, naramnice, D. M. C. prejca, jedilno orodje, žlice, vilice, nože, glavnike itd. priporoča veletrgovina OsvaSd DobeSc, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
Kupijo se:
ČRNE ČREŠNJE (dobre so tudi divje drobnice) in BO* ROVNICE večjo množino. MALINE (več vagonov). — Ponudbe z navedbo najnižjih cen, postavljeno franko oddaj* na postaja v lastni posodi ali
brez nje na: SREČKO   POTNIK, tvornica •r::   n e^strak* tov, Ljubljana, Metelkova ulica
6975
I!
isa nr?
za nakup drv!
Vsled pomanjkanja prostora ODDAJAM PO ZNATNO ZIŽANI CENT
DRVA
trda in mehka fodrezki od žage in parketov) v vsaki množini, ^ri ve: jem naroMlu se dostavi i o drva tudi na dom. — Ivan Šh ška, tovarna parketov in parna ža$a, Ljubljane, Metelkova ulica 4. Telefon št. 244. 6993
SfSSRSf^^T''1^   79 ^ 35 7* T 31   «"   ™ t
Stečaj.
Srpska pravoslavna crkven.i općina a Somboru potrebuje 6 kom. CRKVENIH ZVONA a težini do 3000 kg. Poziva rvo* nohVnice, koje bi voljne bile ova zvona Kferovati, da se obrate na ovu općinu, koja će im poslati svoje oslove. — Rc'.z stečaju je 20. jeli 1°23. <iod. I S o m bor. 6. lula 1923. . . bl3S PREDSE£Nl*TVO.i.lii
?azFt!h rvaf»jofrebi?ijšh trsoraSfe'h i Mralflrife izraza sa objaftnferfšem njihova eaačenja pod sestavom „Termfnelo-«ifa trerov&orfnh znasic-Stt"
km siiMada
upravo Izašla* Pouzećem
šalje:
Privredna Mmi M
Peščenica VI, br. 9/G Knjižare dobivaju veliki popust!
BMBMBTOBMBSIIBmHMf
Hd Dil [e. cl IMa
v Zagrebu
priporoča p.n. naročnikom svojo stalno zalogo:   bencina,  petroleja, parafltnai vseh vrst mineralnih strofnia oij za antgmobile v LJubljani.
Tozadevne informacije in naročila sprejema glavno zasiostvo:
Ce Rlenardi9 LIa&*fsco
Trubarjeva ul 2. Telefon št. 62.
Prvovrstno metliško
belo, rdeče in m
črno
vino
ima v zalogi po nozks ceni „EKOKO^",
osrednja gospodarska zadrega v  Ljubljani,   Kolodvorska   ulica štev. 7.
laaaaaMavsrfBBarjsaaBBaaaBisesBBSTsrr^n:
I »v
traži dva trijezna strojara i dva islo takova remenara sa nastupom po mogućnosti odmah.
Ponude sa oznakom plaće na naslov upraviti.
Knjigove
perfekten, samostojen (kristjan), z dolgoletnimi izpričevali prve vrste, zmožen nemščine in srbohrvaščine se lščo sa takol ali najkasneje s 1. avgustom
P. J. Klefischa
tvornica salam in izvozna trgovina 5958 Jagodina, Srbija.
? Ali fotografirate ?
tedaj zahtevajte pri Vašem foto trgovcu samo nenadkriljivo
PLOSCOj, b katero sto aaftčlčenl od vsakega neuspeha! Generalno zastopstvo fn skladišče zi SHS
ISO B7EISS, ZAGREB, Palmotićeva ulico 56, veletrgovina
vseh fotografskih potrebščin.
Aluminijevo in emaiHrano
ssico posodo
Železne potrebščine za stavbe, razna orodja za obrtnike, stroje za poljedeljstvo. štedilnike, vse vrste oblfčev in ža£ ter vse drugo v železnlnsko stroko spadajoče blago dobite po znižanih cenah pri
novo ustanovljeni tvrdkl
Triglav, Stanko Rorfančič, Ljubljana.
Sv. Petra cesta št. 35 (preje &c?nolnger.'ev Voknl)
Plačam
Hin 10.0
nagrade posredovalcu in do
n
posojila oii predujma lastniku prostega
stanovanja v LjuoEJani,
najmanj štiri sobe s komfortom, najkasneje za maj-ter-min 1924. Ponudbe s popisom (mero sob) in drugimi točnimi podatki na upravo Slov. Naroda pod Mir 7113.
Podpisana tordha psrssdajs:
Tri^nellshl Ia preuski in oglje
iz svojega skladišča na fol. hOSOdDOrS!, ter
rezana v dolžino za kuhinjsko vporabo iz svojega skladišča na Zelenem hribu.
Premog in oglje se oddaja v detajlu v vrečah4 ali en gr s v celih vagonih z !0y€ popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike.
Vsa goriva se odprem i jo po želji po naših vpregah na dom.
Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki;
75
6414
O/X
DU