Natisov 15.000. [ere" izhaja vsaki t, datiran z dnevom [slednje nedelje. (inina velja za Av-~ za celo lelo [bone, za Ogrsko [ 50 vin. za celo I za Nemčijo slane ) lelo 6 kron, za J pa 8 kron; _j) inozemstvo se ji naročnino z ozi-Jna visokost pošt-|Naročnino je pla- iprej. Posamezne [eprodajajopolOv tetvo in uprav-se nahajala v gledališko po- Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. . Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80— za »/i strani K 40 — za '/« strani K 20 — za Vb strani K 10 — za Vie strani K 5"— za '/„ strani K 250 za '/s« strani K I.— Pri večkratnem oznanilu siopje štev. 3. se cena primerno zniža. Štev. 18. V Ptuju v nedeljo dne 30. aprila 1916. XYILletnik. proti Italijanom. — Zmagovito prodiranje Nemcev pri Verdunu. Turške zmage. lijani mečejo bombe na naše samostane in pobijajo naše otroke. ^teUijeko uradno poročilo od petka). [K.-B. Dunaj, 21. aprila. Uradno se raz- PB n s k o in j užnb- vzho d no boji- |e. Nespremenjeno. Htalijansko bo j i šče. Včeraj popol-| Trglo je 7 italijanskih letal 25 bomb na it, 9 civilnih oseb, med njimi 5 otrok, lilo ubitih, 5 oseb pa ranjenih. S a 1 e z i -jaki samostan, v katerega cerkvijo I 400 otrok pri Božji službi, je irnsen. S tem napadom je izgubil sovraž-ako pravico, da se njegovim mestom ka- i prizanese. — Severni del mesta G o -Ice »tal jb pod živahnim ognjem vseh llibrov. Drngače je prišlo ob primor-in koroški fronti le mestoma do arti-i bojev. V pokrajini C o 1 d i L a n a bili inofni sovražni napadi pod najtežjimi ■gubami za Italijane zavrnjeni. Istotako so ■nilovili zopetni napadi sovražnika na zad-1 nas zavzete postojanke v oddelka S n -in eo napad na našo črto zapadno od Irone. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. uradno poročilo od petka. JL-B. Berlin, 21. aprila (W.-B.) Iz ve- stana se poroča: [Zapadno bojišče. V pokrajini Maase | je po velikem razvitja sil obeh artiljerij |tib iifanterijekih bojev. Zapadno od reke Itli so Francozi z brezuspešno silo proti ^ter Mann" in vzhodno od njega. Napad lošnem krvavo zavrnjen. V nekem malem v pokrajini gozda Les C o u r e t -katerega eo Francozi vsilili, se še bori. ni od Maase ostal je trud sovražnika, iti topet kamnolom južno od posesti II a u-[■ont, popolnoma brezuspešen. Južno od |ie Donaumont se bližinski boji, ki i tekom noči v nekaterih francoskih jarkih fi, k niso končali. Naš združeni močni ar- Boj na morju in v zraku proti Angliji. — Amerika grozi. tiljeriJBki ogenj je ponovljenje sovražnega infan-terijskega napada proti nemškim črtam v gozda Cailette že v pričetku preprečil. — V oddelku V a u x, v planoti W o e v r e in na viso-činah južno-zapadno od Verduna, kakor doslej, jako živahno obojestransko artiljerijsko delovanje. — Eno sovražno letalo padlo je goreče v gozd F u m i n (južno-zapadno od V a u x a). Vzhodno bojišče. Pri Gabru-n o w k i severno-zapadno od Diinaburga imeli so Rusi pri zopetnem brezuspešnem napadu enega regimenta znatne izgube. — Pri armadi generala grofa B o t h m e r obmetalo je neko nemško brodovje letal železniške naprave od Tarnopola znatno z bombami. Balkansko bojišče. Naši letalci napadli so od Francozov zasedene kraje v dolini Vardarja in zapadno od nje. Vrhovno armadno vodstvo. Turška zmaga ob Tigrisu. — čez 4000 Angležev mrtvih in ranjenih. K.-B Konstantinopel, 21. aprila. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan poroča: Dne 17. aprila na desnem bregu Tig ris a pri B e i t i s s a vršeča se bitka končala je s porazom sovražnika. Sovražnik je imel več kot 4000 mrtvih in ranjenih; pustil je 14 strojnih pušk, enega majorja in nekaj mož kot vjete v naši roki. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 22. aprila. Uradno se danes razglaša: Rusko bojišče. Poskusi ruskih oddelkov, utrditi se severno-zapadno od D u b n a blizu naših črt, bili so z ognjem preprečeni. Drugače le navadni artiljerijski boji. Italijansko bojišče. Na južnem krilu naše primorske fronte bili so razni po-nočni napadalni poskusi Italijanov na našo postojanko južno odMonfalcone zavrnjeni. — V oddelku P1 6 c k e n a prišlo je ponoči do živahnega topovskega delovanja. — V pokrajini C o 1 d i Lana izjslovil se je en sovražni napad na sedlu med Settsassom in Monte S i e f o m v našem ognja. JuŽno-vzhodno bojišče. Nobeni posebni dogodki. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f er, fml. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 22. aprila. (W.B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Ob cesti L a n-gemarck-Ypern napadli so Angleži v rani jatranji uri njim od naših patrulj dne 19. aprila odvzete jarke, od katerih so eno tretino zopet zasedli. — Na obeh straneh kanala La B a s a e e razstrelili smo z uspehom nekatere mine. — Sovražni ogenj na mesta Lens iuRoye zahteval je nadaljne žetve med prebivalstvom. V Roy e bil je en otrok ubit, dve ženski in en otrok pa ranjeni. — V Argonah uničili smo z razstrelbami francoske stražne postojanke na visočini LaFille morte in držimo zasedeno obsežno odprtino pred našo fronto. — Zapadno od Maase ponovili so Francozi svoj napor proti „T o t e r M a n n"; dvakrat so bili z artilerijskim zatvornim ognjem na obeh bregovih postreljeni. Neki tretji napad se je izjalovil pod težkimi izgubami ob naši postojanki. Ljati boji z ročnimi granatami za kos jarka blizu gozda Gaurettes spravili so nas zvečer zopet v njegovo last. Ponoči pa se je Francozom zopet posrečilo, vstaviti se tam. — Vzhodno od reke živshno artiljerijsko delovanje s sredstvi bližinskega boja v kamnolomu južno od H a u-dromonta in južno od trdnjave Donaumont. Obojestranski artiljerijski ogenj držal se je z veliko ljutostjo v vsem bojevnem oddelku Maaeine pokrajino brez odmora dan in noč. V pokrajini severno zapadno od Fresnesen Woe vre vjeli smo vojake od 154. francoske divizije. Tukaj je dognano, da je nasprotnik v prostoru med tem krajem in Avocourtom od 21. februarja sem skupno 38 infanterij-Skih divizij vporabil, od katerih se je poleg tega štiri divizije po daljšem počitku in zopetnem napolnjenju s svežimi ljudmi, večinoma rekrut-nega letnika 1916, zopet v boj peljalo in so bile zopet premagane. Vzhodno bojišče. Tudi včeraj bo ee izjalovila ruska napadalna podjetja krvavo pred Straschill'ova grenčioa 1» solonjav* poviroit moč in je vsled tega pri večjem telesnem napora neobhodno potrebna. Zato jo .!« priporočati zlasti ee turiste, ==^= romar 1« itd. ---------- ioroe, i našimi postojankami južno vzhodno od G a r -b n n o w k e. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno arroadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. D u n a j, 23. aprila. — Uradno se danes razglaša: Rusko in j užno-vzhodno bojišče. Nič novega. Italijansko bojišče. Proti južno-zapadnem iobn visoke planote Doberdoba pričel je sovražni napad. Drugače se je omejilo bojevno delovanje ob primorski in koroški fronti na krajevne artiljerijske boje. — Na Col di Lana so naše čete postojanko na hrbtu severno zapadno viška zopet zasedle in proti onemu sovražnemu napadn držale. Višek sam stoji pod krepkim ognjem naše artiljerije. — Tudi v S u g a n a-oddelkn in pri R i v i vršili so se živahni topovski boji. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 23. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Naši novo pridobljeni jarki ob cesti Langemarck-Ypern morali so se izprazniti zaradi visoke temeljne vode, ki je onemogočila izgraditev. — Proti jutru se je južno od St. E1 o i odbilo neki angleški napad z ročnimi granatami. Angleške patrulje, ki so šle po močnem pripravljalnem ognju ponoči proti našim črtam na obeh straneh ceste Bapanme-Albert, bile so zavrnjene. — Pri Tracy le Val ponesrečil se je en sovražni plinski napad. Plinski oblak udaril je nazaj v francosko postojanko. — Ob M a a s i se je južno-vzhodno od Haucourta in zapadno visočine „Toter Mann" zavzelo sovražne jarke. Na desno od reke, v planoti W o e v r e in na visočinah pri Combresu ostalo je bojevno delovanje omejeno na trajno jako živahne artiljerijske boje. Vzhodno bojišče. Južno od jezera N a r o c z končal je neki ruski napad v sili enega bataljona pod izgubami. Drugače raz-ven mestoma krepkejšega artiljerijskega ognja in nekaterih patrnljskih bojev nobenih posebnih dogodkov. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Zopetni napad letalcev na Papensholm. K.-B. Berlin, 23. aprila. Wolffov urad poroča : Brodovje desetih nemških letal je dne 32. aprila rusko letalno postajo Papensholm na otoku Oesel napadlo in s 45 bombami obmetalo, pri čemur se je opazilo jako dobri učinek. Eno insko letalo se je prisililo, da gre doli. Nemška letala so se vkljub ljutemu obstreljevanju nepoškodovana vrnila. Šef admiralnega štaba mornarice. (Ruska letalna postaja Papensholm, ki leži na ruskem otoku Oesel ob vhodu v pristanišče Riga, bila je že dne 8. aprila od nemških letalcev z bombami obmetana. Op. ured.) Zopet angleški poraz. — 2000 Angležev padlo. K.-B. Konstantinopel, 23. aprila. Veliki glavni stan poroča: Irak-fronta. V noči od 20. na 21. aprila smo napade sovražnika proti našim postojankam pri B e i t -1 s s a lahko zavrnili. Od 21. do 22. aprila obstreljeval je sovražnik z odmori naše postojanke pri F e 1 a h i e na levem bregu T i g r i s a. Proti opoldnevu je postalo obstreljevanje ljutejše in sovražnik je napadel to fronto v moči l1/« divizije. Naše kolone napravile so takoj viharni protinapad. Po dveurnem bajonetnem boju bil je sovražnik, ki je pu- stil okoli 2000 mrtvih na bojišča, k begu v svoje stare postojanke prisiljen. — V bitki od 22. t. m. znašale so izgube sovražnika več kot 3000 mož, medtem ko so bile naše (turške) izgube neznatne. Japonci proti Ameriki? K.B. London, 23. aprila. „Momingpost" poroča izWaehingtona z dne 21. t. m.: Japonski poslanik predložil je državnemu de-partementu ugovor proti izseljevalni postavi, katera izključuje azijatske izseljence. Postava je zdaj po sprejemu v hiši reprezentantov senatu predložena. Japonska vlada ugovarja, ker je naperjena postava proti Časti japonskega naroda. Japonski ugovor je v (amerikanskih) vladinih krogih gotovo vznemirjenje povzročil. (Amerikanci se toliko repenčijo kot hlapci perfidne Anglije proti osrednjim državam, sami pa niti s svojimi zadevami ne morejo gotovi postati. Iz Mehike so morali svoje vojake sramotno nazaj potegniti. Zdaj pa jim grozi že Japonska, ki je itak vedno hudi konkurent amerikanskih „yankeesov." Op. uredništva.) Avstrijsko uradno poročilo od pondeijka. K.-B. Dunaj, 24. aprila. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Rusko bojišče. Bojevno delovanje je bilo včeraj na vsej fronti bistveno slabejše nego navadno. Neka mina, ki jo je sovražnik vzhodno -od Dobronouza razstrelil, napravila je škodo le v ruskih jarkih. Italijansko bojišče. Boji ob južno-zapadnem robu doberdobske visoke planote trajajo naprej. Več napadov od bersaglierev ae je izjalovilo v našem ognju. Na C o 1 d i Lana je hrabra posadka postojanke na hrbtu pet sovražnih napadov krvavo zavrnila. i Jnžno-vzhodno bojišče. Mir. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od pondeijka. K.-B. Berlin, 24. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega Btana se poroča : Zapadno bojišče. Skoraj splošno vladalo je na fronti živahnejše topovsko delovanje, kakor v zadojih dneh. Na raznih točkah vršila so se uspešna nemška podjetja patrulj. Južno od St E1 o i bili so angleški oddelki z ognjem zavrnjeni. V pokrajini M a a b e bili so včeraj mali francoski napadi z ročnimi granatami proti našim gozdnim postojankam severno-vzhodao od Avoconrta odbiti. Istotako so se izjalovili ponočni slabejši sunki nasprotnika vzhodno „Toter Mann." En močni napad se je razbil popolnoma pred našimi črtami in v pokrajini posesti Thiaumont. — En angleški dvokrovnik bil v zračnem boju vzhodno od A r r a s a iz boja postavljen. Letalci, oficirji, so vjeti. Vzhodno in balkansko)! Nobenih bivstvenih dogodkov. Vrhovno armadno j Pred padcem Kut-el-Amara. K.-B. *M a i 1 a n d, 24. aprila della Sera" poroča iz Londona: poskusu, predreti turške črte okoli tj A m a r a kaže vedno verjetneje, ral (angleški) general Townshendl 10.000 ljudmi, prisiljen od lakote, 1 vdati. Nekaj minieterijelnih listo? j vsled tega že angleško javnost nato, jaški pomen padca Kut-el-Amare za J sme pretirati; opozarja tudi na B zamogli baje turški uspeh pri omejiti. (Z diugimi besedami povedano:] dejo kmalu trdnjavo Kut-el-Amara posadko 10.000 Angležev vjeli. And že zdaj pred razburjeno javnostjo iij Op. ured). Avstrijsko uradno poročilo od K.-B. Dunaj, 25. aprila. Uradnoj razglaša: Rusko i n j u Ž n o-vzhodno Nespremenjeno. Italijansko bojišče. Nt] padnem robu doberdobske vis. je po zavrnitvi italijanskih napadov] mir nastopil. Severno- zapadno od S. 511 vsililo je nekaj oddelkov v sovražno napravilo nekaj razstrelb in uničilo^ talce min ter se vrnilo po načrtu zopj jarke. V oddelku od S a g o r e vahnih bojev. Višek Col d i L a n a I loma pod ognjem naših težkih možnaj Namestnik generalštal«j pl. H 6 f e r, Nemško uradno poročilo od ta K.-B. Berlin, 25. aprila. (W.-j kega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na obehj bilo letalno in artiljerijsko delovanje j Zapadno od M a ase prišlo je ponoči 1 vzhodno od Haucourta do bojev f granatami. Neki z raznimi sunki pioj jarkom vzhodno od visočine „Totf naperjeni napad izjalovil se je v infill ognju. Naši letalci obmetali so izdat« bami veliko število sovražnih bivališč I krajev. Eno nasprotniško letalo bilo | nim ognjem pri T a h u r e sestrelji ceno; neko drugo je padlo vzhodno i na tla. Vzhodno bojišče. Južno] Garbonowke se je zopet en ru velikimi izgubsmi razbil. Neko nen brodovje napadlo je z opazovanim i Od južno-zapadne fronte. Ntiši vojaki ob južno-za-padni 'fronti izvršujejo pač v vsakem oziru več kot svojo dolžnost. 'JI kraškem skalovju, ob koroških';", pečinah in'na ti-rolskih goreh stoje kot zvesta straža premile domovine in ob njih zvestobi ao se razbili doslej vsi napadi izdajalske Italije. Prinašamo danes cenzurirano sliko od južno-zapadne fronte. Slika nam predstavlja avstro-ogrsko telefonsko centralo v tirolskih goreh v visočini 3500 metrov. Telefonzenfrale in 3500rn Hoha — 3 — •e, cojuis, o bojiij io vodstn ra. a ,Con in strojne naprave od M o 1 o- Balkansko bojišče. Nič novega. Vihovno armadno vodstvo. Pomorski boj. K.-B. Berlin, 25. aprila. Včeraj zjutraj irilo se je pred obrežjem v Flandriji veliko lo pomorskih sil, obstoječih iz monitorjev, iralcev torpednih čolnov, manjših in več- , ki so menda mine iskali in „boje" e postojank za bombardiranje stavili. uiih (nemških) v Flandriji se nahajajočih toih čolnov sunilo je večkrat proti moni- m, razinševalcem in pomožnim ladjam, jih ipotisnilo nazaj in preprečilo nadaljevanje njih Ji. Vkljnb ljutemn protinastepn ostali so naši ise, ki bn ^jDj folni nepoškodovani. Angleške pomor- Knt-el-Al , b0jne 6i]e eo flandrijsko obrežje zopet za stile. Torki a zavzeli -ngležij Nemčija za tretjo zimsko vojno pripravljena. poročila iz Rotterdama z dne 25. pola pravijo: .Daily Mail" izve iz autoritativ-eja vira, da je Nemčija vse priprave za tretjo isko vojno dokončala. i Kut la se bc n d s si , TnrJ ov pri| o, da ;a Ani izgovaij admiralnega štaba mornarice. K.-B. Da naj, 26. aprila. Uradno se da- torka. I no se __ Lepi uspehi proti Italijanom, io bojil if8trij8 ko uradno poročilo od srede. Na jnžno| joke pl ov pri Marl postoji .o težkd Dpet vj Slo je! i stal jj narjevj fml. orka. -B.) Ii] 5 in je z eno in od 11« Roško in j už n o - v zh o d n o b o-\ilie. Ničesar pomembnega. Italijansko bojišče. Na južno-zapad-robn visoke doberdobske planote do ljutih bojev. Vzhodno od S e 1 z a i bilo sovražnikom posrečilo, vsiliti v večji fronte v naše postojanke. Ko pa je ho-d nadaljevati, pričele so naše čete s rotinauad o m ; nagnale so sovražnika stare jarke in so ga tndi iz 11 \jutem ročnem bojn prepodile. Torej \tndi tukaj vse postojanke t naši lasti. i smo 130 Italijanov. — Artiljerijski j je na mnogih točkah primorske fron-i. — Na koroški fronti je bilo jemo delovanje majhno — Ob C o 1 d i La-H nadaljevali bo naši težki možnarji svoj ogenj. tfovaoje sovražne artiljerije je popnstilo. — j Sug a n a - oddelku izpraznili so 11 a-|Sjani vse svoje postojanke med ottoinRoncegno, v katerih se je našlo jnogo vojnega m a t e ri j a 1 a ; šli so na toocegn o nazaj. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemški uspehi na zapadu. Jemško uradno poročilo od srede). K.-B. Berlin, 26. aprila. (W.-B) Iz veli-glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Južno od kanala [ii Bas see bil je napad močnih angleških proti od nas zasedenim razstrelnim od-linam po ljutem bližinskem boju odbit. Min-i vojna se od obeh strani živahno nadaljuje. dno od G i v e n c h y zasedli smo odprtine obenem razstreljenih iovov, napravili nekaj |eth in zaplenili eno strojno puško. Uspešna podjetja od naše strani vršila so se Vailly in Craonne. Neki pričakovani napad proti gozdu južno-zapadno V i 11 e Bo i s bil je odbit; vjeli smo 60 Franco-' in zaplenili eno strojno puško. Na visočini IV a n q o i s severno-vzhodno Hauconrta »zhodno od „Toter Mano" bili bo boji ijnimi granatami. Napadalne nakane sovražna naše jarke med „T o t e r M a n n" in idem Can r p t te s bile so izpoznane in z jnjera na že postavljeno čete preprečene. — Ifihodno od M a a s e razvila je obojestranska liljerija jako živahno delovanje. — Sevevno-hodno od C e 11 e s (v Vogezah) prinesel tsje skrbno pripravljeni napad v last pr-jjT« in drage francoske črte na in ■red visočino 542. Dj tretjega jarka pro- dirajoči mali oddelki razstrelili so tam veliko število bivališč. Neranjenih se je v j e 1 o 84 mož, zaplenilo pa 2 strojni puški in enega metalca min. — Razven drugih letalnih podjetij obmetalo je eno naših letalnih brodovij vzhodno od Clairmonta francosko letalno pristanišče Brocourt in močno zasedeni kraj J u-beconrt z velikim številom bomb. Dva sovražna letala sta bila nad F 1 e u r y južno od Douaumonta in zapadno od tega kraja v zračnem boju sestreljena. — Nemške armad ne letalne ladje so ponoči angleške utrdbe in pristaniške naprave Londona, Black Water in Ramsgate ter francosko pristanišče in velika angleška izvežbališča v E t a b 1 e m napadle. Vzhodno bojišče. Na fronti nobeni bistveni dogodki. Neko nemško brodovje letal metalo je izdatno bombe na letalni prostor v Diinaburgu. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Boj proti Angliji na morju in v zraku. (Uradno nemško poročilo.) K-B. Berlin, 26 aprila. (W.B.) Admi-r&lni Oqb poroča: Doe 25. aprila v zori so deli naših pomorskih vojnih sil utrdbe in vojaško važne naprave od Great-Yarmouth in Lowestoft z velikim uspehom obstreljevali. Potem po neko skupino sovražnih malih križark in torpednih razruševalcev pod svoj ogenj vzeli. Na eni križarki opazil se je težki požar. En torped-ni razrnševalec in dve sovražni atražni ladji so bili potopljeni. Ena zadnjih je bil angleški ribiški parnik „Ki ng Steffen", ki ae je svoj čas branil, posadko v morski nevarnosti nahajajoče se nemške zračne ladje rešiti. Posadko ribiškega parnika bo je vjelo. Ostale sovražae pomorske bojne sile potegnile so so nazaj. Na naši strani nobene izgube. Vse ladje so se nepoškodovane vrnile. Ob istem času s tem sunkom naših pomorskih bojnih sil napadlo jŠ'"v noči od 24. na 25. aprila neko brodovje pomorskih zračnih ladij vzhodne grofovine Angleške. Obmetalo se je z bombami z dobrim uspehom industrijske naprave od Cambridge in No r-w i c b, železniške naprave od L i n c o 1 n a, baterije pri Wintertonu, Norwichu in H a r w i c h u ter sovražne stražne ladje ob angleškem obrežju. Vkljnb ljatemu obstreljevanju so se vse zračne ladje nepoškodovane vrnil© Naši pomorski vojni letalni oddelki v Flandriji bo dne 25. aprila v ranem jutru pristaniške naprave, utrdbe in letališče v D u n-k i r c h e n u uspešno z bombami obmetali. V s i Ko se nepoškodovani vrnili. Že poročani boji prednjih straž ob obrežju Flandrije od 24. aprila so se dno 25, aprila nadaljevali. Pri temu se je po naših pomorskih bojnih silah en angleški torpedni razrnševalec težko poškodovalo ter en pomožni parnik potopilo, katerega posadko se je spravilo v Zeebrugge. Naše pomorske bojne sile so se tadi od tega podjetja nepoškodovane vrnile. Sovražnik se je iz pokrajine flandrijskega obrežja zopet nazaj potegnil. Sef admiralnega štaba mornarice. Bolni napljnčih : Sanatory r!AJPlenas.I i^o»actopojS^erako.FTOspdtH, j Pozivni razglas. Na podstavi Najvišjih sklepov, s katerimi se je sklicala cela c. kr. in kr. ogr. črna vojska, 86 poživljajo s tem črnovojni zavezanci rojstnih letnikov 1897 do vštevši 1866 □a vnovično prebiranje teh rojstve-nih letnikov, da se dožene, ali so sposobni za črnovojno službo z orožjem. Na prebiranje morajo priti vsi v zgoraj oznamenjenih letih rojeni črnovojni zavezanci (avstrijski in ogrski državljani ter tudi tisti, ki ne morejo dokazati inozemskega državljanstva) brez o žira na to, ali so bili že doslej zavezani priti na prebiranje, oziroma ali so izpolnili svojo dolžnost priti na prebiranje. Izvzeti od dolžnosti priti na prebiranje so zgolj : 1. tisti, ki tačas itak že pripadajo aktivni vojaški zvezi kakor črnovojni zavezanci, vštevši ude c. kr. strelišč na Tirolskem in Predarelskem (vpisani strelci); udje dragih črni vojski zavezanih korporacij pa morajo priti na prebiranje; 2. zdravniki (doktorji medicine); 3. vojaški gažisti v pokoju in v razmerju izven službe; 4. tisti, ki so v krajevni preskrbi vojaške invalidnice ; 5. tisti, ki so šele po 31. dnevu marca 1916. 1. po vnovičnem zdravstvenem pregledu ali kakor črnovojni zavezanci bili puščeni na dopust ali bili odpuščeni ali pa bo bili odpuščeni iz skupne vojne moči, deželne brambe ali orožništva; 6. tisti, ki očividno niso sposobni za črnovojno službo z orožjem (to so taki, ki nimajo ene noge ali ene roke, ki so oslepeli na cbeb očeh, gluhonemi, bedasti, sodno proglašeni za blazne, umo-bolne ali slaboumne ali ki imajo drugačne duševne bolezni), ako je dotični hibi, oziroma bolezni na prebiranju predložen primeren dokaz ; 7. tisti, ki so bili zaradi hib, ki delajo človeka za vsako službo nesposobnega, ali že svoječasno izbrisani v nabornem aeznamkn ali se jim je pozneje podelila črnovojna oprostilna izkaznica ali (črnovojna) doslužnica, oziroma so kakor gažisti bili odpuščeni (izbrisani v razvidnosti) ; ako ima kdo navadna potrdila o izvidu „Za vsako (črnovojno) službo nesposoben", ga to ne odvezuje dolžnosti priti na prebiranje; 8. tisti, ki so še tačasno veljavno odvezani črnovojno službe; 9. izmed rojstvenih letnikov 1867 in 1866 končno še tisti, ki so na podstavi § 20 vojnega zakona iz 1. 1868 prostovoljno vstopili v skupno vojno moč, preden so dovršili 19. leto svoje starosti. Božjastni morajo priti na prebiranje ; dokaze o njihovi bolezni je predložiti najdalje do prebiranja. Vsi, ki so po spredaj stoječih določilih dolžni priti Da prebiranje, se morsjo najdalje do 5. maja 1916 1. zgla-siti v občinskem uradu (na magistratu) svojega bivališča ob času izdaje tega razglasa. Dolžnost zglasiti se razteza tudi na tiste, ki imajo v občini svojega bivališča domovinsko pravico, črnovojni zavezanci se morajo ob zglasitvi izkazati s primernimi listinami (krstnim ali rojstvenim listom, domovnico, delavsko ali poselsko knjižico, črnovojnimi izkaznicami o dosedanjih prebiranjih i. dr); tisti, katerim seje podelil rIzkaz o osebi in zglasitvi" v zmisln razglasov z dne 6. marca 1916 1., morajo prinesti to listino seboj k zglasitvi. Vsakdo, ki se zglasi, sprejme črnovojno izkaznico, ki jo mora skrbno hraniti in predložiti na prebiranja. Izkaznica slaži tadi za potrdilo njegove zglasitve in mu daje pravico do brezplačne vožnje po železnicah (izvzemši brzovlake) in parnikih na prebiranje in nazaj kakor tudi, ako ee na prebiranju spozna za sposobnega, do brezplačno vožnje, kadar odrine na službovanje. Ako se kdo ne zglasi, kaznujejo to strogo politična oblastva. Crnovojne zavezance prebirajo, da se dožene njihova sposobnost za črnovojno službo z orožjem, komisije za prebiranje črne vojske, ki bodo urariovale v času od 22. maja do 29. j ulij a 1916 1. Kraj, dan in ura uradovanja teh komisij se razglasi s posebno objavo. Kateri komisiji je odkazana posamezna prebiranju zavezana oseba, se ravna po občini, v kateri se je morala zglasiti po svojem bivališču. Tisti, ki so bili z nepremagljivimi ovirami zadržani priti na prebiranje ob dneh, ki so bili določeni zanje, se morajo predstaviti komisiji za dodatno prebiranje. Kdaj in kje bodo poslovale komis-je za dodatno preb.ranje, se objavi posebej, če kdo ne pride na prebiranje, se to kaznuje pu zakonu' z dne 28. junija 1890 1. (drž. zak. št. 137) o kaznovanja, ako kdo ne sluša vojaškega pozivnega povelja ali zapelja k temu. Tisti, ki so bili na prebiranju spoznani za sposobne, se pozovejo na službovanje z orožjem za poznejši čas Kam bodo morali odriniti v službovanje, izvedo na prebiranju. Tisti, ki bodo na dodatnem prebiranju spoznani za sposobne, bodo morali, ako bo ob tem časa že minul obči rok za odhod v službovanje za dotični rojstveni letnik, .odriniti v službovanje y 48 urah potem, ko bodo odbrani. Tudi ako kdo ne odrine ali ako odrine pn kasno v službovanje, se kaznuje po zgoraj oznamenjenem zakonu. Bolečine t mnskeljih zanemarja mnogo ljudi, ker je mnenja, ča bodo te bolečine itak minule. Bolečine se pa po nekaj časa sopet vrnejo in sicer tem močnejše, Čimhnlj se jih 7Jinemarja. Ostsja ram reč vedno nekaj od povzročiteljev bolečin v muskeljih nazaj. To bi se dalo pa lahko preprečiti, ako bi se boleče dele trupla s Fellerjevim blagodejnim rastlinskim esenčn m fluidom z znamko TElsau-fluid obdrguje in masira, S tem se ne odpravi samo bolečine, marveč na bolečih krajih nastane obenem živahnejša cirkulacija krvi. Kri sili v zadnje kote muskeljev, uniči povzročitelje bolečin in prepreči vrnitev bolečin. 12 steklenic tega blagodejnega sredstva za obdrgnenje pošilja za 6 kron povsod franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg fit. .241 (Hrvatsko). Zamore §e obenem Fellerjtve milo odvajajoče Rhabarbara-krogljice zzn. BElsa"-krogljicc, to izborno, apetit pospešujoče želodčno sredstvo, 6 Škat-ljic franko za 4 K 40 h naročiti. Izborno in sigurno učinkujoče je tudi sredstvo zoper kurja očesa, ki si je pod označbo Fellerjev turistovski flajfiter z zn. „Elsau mnogo pristašev pridobilo. 1 karton stane le 1 krono ali 2 kroni. (ve). Teden „Rdečega križa" od 30. aprila do 7. maja. Po vsem Avstrijskem se je določilo dobo od 30. aprila do 7. maja za teden „Rdečega križa." Na ta dan Be bode pobiralo darove za „Rdeči križ", prodajalo znake „Rdečega križa", nabiralo člane za „Rdeči križ" in skušalo z vsemi mogočimi sredstvi podpirati namene človekoljubnega zavoda. Kajti sredstva „Rdečega križa" so izčrpana. Pomisliti se mora, da je porabil sRdeči križ" že več kot 12 milijonov kron v vojno-saniteme namene, od tega polovico za nabavo zdravil in obvez. Poleg tega vzdržuje društvo nad 900 bolnišnic in domov za rekonva-lescente. Ni čuda, da je tudi vsled požrtvovalnosti prebivalstva ogromni sklad še vedno premajhen, da bi zadostoval vsem potrebam. „Rdeči križ" pa ne sme počivati v tej grozoviti vojni, ne sme zanemarjati svoje dolžnosti. Tisti junaki, ki branijo s svojo srčno krvjo ogroženo domovino, ne smejo biti zapuščeni, ne smejo trpeti pomanjkanja na hrani, zdravilih in zdravnikih. Sveta naša dolžnost je pač, da z vsemi sredstvi pomagamo „Rdeče-mu križu" ; vsakdo naj žrtvuje, vsakdo pomaga. Živela zmagovita naša domovina! Razno. Poletni časi — 1. maj prične dne 30. aprila Ob 11. uri ponoči. C. k. namestnija nam poroča: Da se pri za razsvetljalne namene na razpolago stoječih snoveh štedi, se v avstro-ogrski monarhiji, v od nas zasedenih pokrajinah Rusije in Balkana, v Nemčiji in od nje zasedenih sovražnih pokrajinah čas poleti za eno uro naprej potisne. V tem zmislu bode 1. majnik 1916 dne 30. aprila 1916 zvečer Ob 11. uri po sedanjem računje-nju časa pričel; 30. september 1916 pa bode eno uro po polnoči končal. — S tem se hoče omogočiti racijonelno izrabo dnevne svetlobe v poletnih mesecih. — Po temu predpisu se bode vsejavne ure še v noči od 30. aprila na 1. maja proti doslej navadnemu krajevnemu času ali železniškemu času za eno uro naprej pomaknilo in do konca septembra na tej uri držalo. — Opozarja se prebivalstvo na to vpeljavo izrecno, da ne bi imelo škode vsled zamnde pri razpravah, dobah, železniških in poštnih urah itd. Priporoča se tedaj, da naj se tudi vse po krajevnem ali železniškem času navite zasebne ure istotako v noči od 30. aprila na 1. maja za eno uro naprej pomakne. — Vsi poskusi, prekrižati učinek tega poletnega časa s preložitvijo delavskih ur itd., se bodejo najstrožje kaznovali. Razprodaja oljkinih vejic v Ptuju. Predzadnjo nedeljo priredilo je c. in k. štacijsko povelj-ništvo v Ptuju razprodajo oljkinih vejic, ki se jih je dobilo naravnost od Sočine fronte, v vojno-oskrbovalne namene južno-zapadne naše armade. Kakor vedno se je prebivalstvo Ptuja in okolice tudi sedaj na prav požrtvovalni način v službo dobre stvari postavilo. Zato je bil tudi uspeh izredno lep. Skupno se je napravilo namreč čistega dobička 904 kron 18 vin. Največji delež na razprodaji gre dijakom ptujske gimnazije (357 K 30 h), potem podčastnikom trena (206 K 56 h), pijonirskim podčastnikom (120 K), občini Breg (85 K), žnpnišču v Hajdini (60 K) itd. Oljke je blagoslovil v farni cerkvi ptujski preč. g. prost J u r k o v i č Velika hvala gre pa tudi ptrjski mestni občini z županom g. O r n i g o m ter mestnim trgovcem. C. in kr. štacijsko komando pa zamore biti zadovoljno z lepim uspehom svoje priredbe. Za oljkino zbirco. Gospod dr. J u r t e 1 a v Ptuju je kot načelnik ptujske posojilnice za oljkino zbirco položil pri c. kr. štacijskem ko-mandu svoto 500 kron. S tem se je svota, ki se je v ta namen v Ptuju nabrala, na 1404 kron narastla. Pazite na deco! Pri posestnici Schellander v H 611 e i n u na Koroškem uslužbena dekla Johana T r o i c h e r nosila je viočo vodo iz kuhinje v hlev. Nakrat ji je padel škaf vrele vode iz glave in na njeno malo hčerko Martino. Mala je dobila po vsem truplu opekline. Prepeljali so jo v celovško bolnišnico, kjer je pa po hudih bolečinah umrla. Pametni predlog ogrskega škofa. Ka letnem zborovanju zveze ogrskih kmetovalcev predlagal je škof Otokar Prochaska iz StuhlweiOsn-burga obširno zemljiško reformo. Država naj namreč cerkvena posestva in fideikomise v dedno najemščino vzame ter iz njih kmetska posestva vstvari. Ta kmetska posestva naj bi se dala v najem onim kmetovalcem, ki so si pridobili v vojni zasluge, ter iz inozemstva prihajajočim domačinom. Država naj dviga le malo najemščino, tako da zamore kriti lastne svoje troške. Škof je opozarjal nato, da mora služiti zemlja v prvi vrsti prehranitvi za vojno zmožnih in prebivalstva, ki si je v vojni, zasluge steklo. .Ljudstvo, ki ne sedi na lastni grudi in jo ne obdeluje, ni narod", dejal je škof, Njegov predlog se je z velikim odobravanjem sprejelo in posebni komisiji za natančno izdelanje izročilo. Po našem mnenju je ta predlog katoliškega škofa izredno pameten; veliko vprašanje je seveda, je-li bodejo tudi drugi činitelji zanj glasovali. V pa-trijotičnem ozira bi bilo to! Krasnega vola razstavilo je društvo »Grazer Herbstmesse" v Gradcu. Vol tehta 1100 kilogramov in je 193 centimetrov visok. Tatovi vojaških daril. V Pragi so zaprli 16 oseb, ki so na državnem kolodvoru vojakom v fronti poslana darila kradle. Razstrelba. (K.-B) Agence Havas poroča iz francoskega mesta Bordeaux z dne 21. aprila: Danes dopoldne zgodila se je v fabriki za ročne granate v Croix de Hinx razstrelba, pri kateri je bilo okoli 20 oseb ubitih, nekaj pa ranjenih. Feld maršal Goltz-paša f- V zvestem izvrševanju svoje dolžnosti je v starosti 73 let v Konstantinoplu umrl na neki vojni bolezni nemški feldmaršal Kolmar von der Goltz-paša. Pokojnik spada med najznamenitejše vojake moderne Nemčije. Udeležil se je že vojen v letih 1866 in 1870. Leta 1883 je bil poklican v Konstantinopel kot reorganizator turške armade. V svetovni vojni je postal generalni guberner zasedenih delov Belgije, pozneje pa je odpotoval zopet na Turško in je postal vrhovni poveljnik prve turške armade. On je vstavil tudi uspešno prodiranje sovražnikov proti Bagdadu. Goltz-paša si je stekel naravnost velikanske zasluge za nemško in turško armado. Zato bode njegovo ime tudi vedno slovelo v zgodovini svetovne vojne. Kaznovani odvetniki. V listi braniteljev deželnega nadsodnijskega okrožja Innsbruck se je v zmislu § 39 k. pr. r. 29 advokatov okrožja Trient in Rovereto izbrisalo. Ti odvetniki so bili namreč večinoma iredentovci in veleizdajalci ter so za njih pravočasno svoje bivališče zapustili. Bakreni rudnik. V Č a d r a m u pri Slov. Bistrici se je več kot 100 let mrtvi bakreni rudnik zopet otvorilo. Upa se z ozirom na se- danje pomožne stroje in visoke cene !^P%-nem posebno lepe uspehe. tega se na Iz vlaka skočil je kratko pred Pestrih je osel tunelom neki vojak; obležal je težko Bbremenje, Nesrečnež je bil vstopil v napačni vlišprocentov. je ho+el na ta način pomagati. tekočem < Čudno imenovanje r, častnih občansiPri doma« kor se je šele zdaj splošno izvedelo, jsdorastku občine K i e n b e r g pri Celovcu 1914 (!!!) imenoval sledeče B častne i Franc Kogelnik, posestnik v PodklancaJ Kotnik, posestnik v Dobriahu, fajn Rozman, poslanec Franc Grafenauer, dr. Janko Brejc v Celovcu, fajmošter dri Lučovnik v Sv. Štefanu, profesor Lampret Ehrlich v Celovcu in fajn Kalan. Nam ni znano, kakšnje zašli ti gospodje za občino. Upamo, da ae I nosti po vojni ta zadeva pojasnila. Pogoreli farovž. V žnpnišču Št] Junski dolini na Koroškem nastal je i se je grozovito hitro razširil. Vsled poni ljudi, vode in požarne brambe je ogenj I ter štiri sosedna poslopja popolnoma I Veliki škodi stoji le 8000 kron zav nasproti. Ogenj. VOber purkli zgorelo jej posestnika Jožefa Simon. Škode, kron. Tudi eno brejo kravo in eno tel zamogli rešiti. Ogenj so zanetili — ki v isti vasi pred par meseci — otroci, J igrali z užigalicami. Smrtna nezgoda. 62 letni vMollbriickenu na Koroškem, nal S c h a u f 1 e r bil je v službi od vlaka j v stran vržen. Pridobil je tako hade glavi, da je kmalu nato umrl. 100 let Star. Najstarejši mož na! je pač dne 23. aprila 1816 rojeni Geoigl v Irschenu. Praznoval je na Veliko! stoletnico. Starček je skoraj popolna drngače pa zdrav. V varstvo mladine. Policijski urad ui razglaša: Z današnjim dnevom je otrdB Taki dokončanega 14. leta prepovedano, biti [t Reiche: brez spremstva odrašenih na cesti. AkoHpil je prepoved prestopilo, bodejo stariši ali ji »peljati tičnih otrok kaznovani. — Pametna oi »tela ki bi bila tudi za naše kraje primerna! i sploh Nova žitna pogodba z Rumunsk: ačin. p osrednjima silama in Rumunsko se je loč kro nova žitna pogodba, in sicer glede 100J B", Bm' gonov koruze ter 40.000 vagonov dni« ro plai in sočivja (en vagon se računa 10 ton,(»radi „r pa na 1000 kil). Zadnjih 40.0)0 vap Mrlii stavlja se glasom poročila budimpešumb gnili i: Esta" iz 30.000 vagonov pšenice in A fcefa F tisoč vagonov ječmena, ovsa, fižola a iruarja Glasom poročila istega lista znašajo m Cent lei za en vagon pšenice ali rži, 28001 »ka n lei za en vagon koruze, 2700 lei za cadelovau, ječmena, 2600 lei za en vagon ovsa, ;«>enom za en vagon fižola in graha. Izvoz eei tli razj četi najkasneje s 1 majem in mora biuaaslo zd do 30. septembra. 20% vse eksportne i jih cei je poslati po železnici, 80% pa po Doaikrožjih skupne množine 140.000 vagonov pade] perne Nemčijo in 40% na Avstro-Ogrsko. se zar Davek na vojne dobičke. S cesarsko zivir bo od 16. aprila se je tudi v Avstriji u rice „davek na vojne dobičke", to ro prati em se obdačenje v vojnih letih od kupčij in <- moček rastočim rastlinam. Semenski krompir ne pregosto saditi! Vedno se zopet lahko opaža, da se semenski krompir pregosto sadi, kar ima za posledico, da si rastline druga drugi jemljejo hrano in luč in se vsled tega ne morejo popolnoma razvijati. Krompir se naj sadi le toliko skupaj, da dobi zemlja med posameznimi sajenkami še nekoliko solnčnih žarkov in da si listi ne delajo drug drugemu senco. Pri pregostem nasadu postanejo rastline na stroške redilnih snovi predolge in razvoj krompirja zaostane vsled pomanjkanja luči. Tudi poležejo stebla prav kmalu ker ne postanejo dovolj lesena, in listje postane pri vlažnem vremenu bolano in se posuši na škcdo donosa sadu. Razdalja vrst po približno 60 cm in rastlin v vrstah po 30 cm je v večini razmer zadostna. Oton Briiders. strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega mesta za nasad zelenjave in krompirja pri c. kr. namestništvu. okr. Šoštanj; na Mati, okr. Marenperk; v Landlen, okr. Št. Gallen; pri Sveti Trojici**, okr. Sv. Lenart v Slov. Gor. ; v Ormožu**; pri Sv. Barbari v Halozah**, okr. Ptnj; v Feldbacbn**; v Ilzu**, okr. Fiirstenfeld ; v Irdningu**, v Kleinu**, okr. Arvež; v Lipnjci; v Ljubnem**, okr. Gorujigrad; v Mooskirchenu**, okr. Voitsberg; t Standlnu*, okr. Murau; v Oberwolzu**; pri Sv. Lenartu v Slov. Gor.**; pri Sv. Štefanu**, okr. Kirchbach; v Hausu**, okr. Schladming; na Hajdini*, okr. Ptuj. Dne 2. maja t Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*; v C9lju*; v Gradcu (s porabno živino); v Ptuju (konjski in govejski sejmi s žrebeti). Dne 3. maja v Gleisdorfu**; v Vorau; pri Sv. Križu, okr. Ljutomer; v Celnici ob Dravi**, okr. Maribor; na Ptujski gori*; v Breitenfeldu, okr. Feldbach; v Oblama**, okr. Grobmiag; v Vordernbergu, okr. Leoben; v Loki pri Zidanem mostu, okr. Laško; v Modriachu**, okr. Voits berg; pri Sv. Petra**, okr. Oberwolz; v Miirz-zuschlagu; Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež; na Vranskem**; v Itnenem (svinjski sejem), okr. Jiozje; v Ptuju (svinjski sejem). Dne 4. maja v Stubinggrabenn**, okraj Graška Okolica; v Wundscbuh**, okr. Graška Okolica; v Videm, okr. Brežice; v GroB Št. Flo-rijanu na LaBnitzi**, okr. Dentschlandsberg; v Birkfeldu; v Unterohru, okr. Hartberg; v Wald-bacbu, okr Vorau; pri Sv. Florijanu*, okr. Slovenji Gradec; v Rottenmannn*; pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. Gor.; v Svičini, okraj Maribor v Slov. Bistrici**; v Kirchbergu ob Rabi, okr. Feldbach; v Leobnn; pri Sv. Jarju ob juž. žel.**, okr. Celje; v Gornjem gradu**; v Scbo derjn**, okr. Marsa; na Brega pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (s klavno živino in konji). * * * Sajenje krompirja. Sedaj smo sredi krompirjevega nasada, ki se na razveseljiv način povsod vrši v višji meri, kakor se je to zgodilo v prejšnjih letih. Ker mora mnogo kmetov se mensko blago, ki je potrebno za sajenje, dobivati od zunaj, se lahko zgodi, da vsled kakorsnili koli nepričakovanih ttžav pri razpošiljanju semen krompir še ni doŠel. V ocig'ed tega slučaja naj se izrecno pripomni, da sploh nič ne škoduje, če se krompir nekoliko pozneje nasadi. Zgodnjega zorenja ne povzroči zgodnji nasad, ampak pri tem odločuje vrsta krompirja, toplota zemlje in poletno vreme. Krompir bi se moral vedno nasaditi v toplo zemljo, v mrzli zemlji poganja krompir cime le počasi in semenski krompir gnije hitreje. Podzemljica, ki se jo spravi še le koncem aprila ali začetkom maja v toplo zemljo, poganja cime in raste tako hitro, da prav kmalu doseže krompir, ki je bolj zgodaj nasajen v hladno zemljo. Treba je pripraviti setvene brazda, jih pustiti na toplem pomladanskem solncu dobro pregreti in potem nasaditi krompir, če tudi le se koncem meseca. Glede globočine sejanja bodi pripomnjeno, da se krompir lahko spravi v nekoliko težko zemljo približno 5 do 6 centimetrov globoko, v srednjetežko ilovico približno 8 centimetrov in v labko zemljo 12 centimetrov globoko. Svetlobo in zrak prascem! Navajanje prascev na luč in zrak je eno najvaž- ; zračnih ladij proti pristanu in železniškim na-nejših temeljnih pogojev za vspešen razvoj mladih svinj. 1 nravam na vzhodnem angleškem bregu. — V tem oziru so ljudje brez potrebe bojazljivi in poza- R u g k 0 b 0 J j J 5 e. Ena nem§ka Zračna ladja bno, da preneseio mlade živali vsako vreme, ako se le j . . . ' . " . . . x . .X1 _ ' pravočasno utrdijo. ™tala je na utrdbe, pristan in železniške na- Potreba, privoščiti svinjam od mladosti dovolj sve- ' prave Od Diinamiinde bombe. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo. K.-B. Dunaj, 27. aprila. Uradno se razglaša: I ta I i j. bojišče. Ob pri merski fronti je bilo artiljerijsko delovanje včeraj in dares mestoma jako živahno. Zvečer je pričel proti našim zopet zavzetim postojankam vzhodno Sel z a bobenski ogenj. Temu sledeči sovražni napad je bil odbit. Monte S. M i c h e I e stal je popoldne pod ognjem vseh kalibrov. Ob tolminskem mostičju in severno od njega delovala je naša artiljerija krepko proti italijanskim postojankam. Pri FI i t s c h u prepodile so naše čete sovražnika v pokrajini Rombona in so del iz alpincev obstoječe posadke vjeli. Nemško poročilo. K.-B. Berlin, 27. aprila. Južno vzhodno od Y p e r n a vzeli smo angleške postojanke pod ljuti ogenj, katerega dobri učinek se je opazilo po patruljah. Južno od St. EI o i bil je močnejši sovražni napad z ognjem preprečen. V oddelku Givenchi-Neuville-St. Vaes razstrelili smo uspešno več min in smo v napadu sovražnika del njegovega jarka iztrgali ter' protinapade zavrnili. V pokrajini M a a s e prišlo je razven živahnih artilj. bojev le na levem bregu do infant, bojev. Z ročnimi granatami prodirajoči francoski oddelki bili so nazaj vrženi. Nemška patruljska podjetja na raznih delih fronte so bila uspešna. Tri sovražna letala smo sestrelili. Železniška Črta v dolini rioblette bila je po nemškem letalnem brodovju izdatno z bombami obmetana. Danes ponoči izvršil se je napad En angleški podmorski čoln p en vojni parnik zadet. (Telegram, došel v četrtek 27. aprila of K.-B. Berlin, 26. aprila (VV.-B.) aprila bil je angleški podmorski „E. 22" v južnem Severnem morju rt] bojnih sil potopljen. Dva moža sena in v jet a. — En nemški poditi« je istega dne neko angleško križ razreda „Arethusa" s torpedom zadel Šef admiralnega štaba mo Sodba proti veleizdajalcem v Ba K.-B. Sarajevo, 26. aprila. Vi niškem procesu v B a n j a I u k i (o ka v zadnjih številkah natančno poročali. padla je sodba. Sodba se glasi proti dolžencem, med njimi bivšim deži' slancem Vasilij Grgjič, tajniku srbs svjede" in duhovniku Matiji P o p ovij smrtna kazen, proti 88 obtožene I. do 20 let težke ječe, med njimi želni poslanci dr. Bojislav Besani let, Kosta Božič 16 let, Maksim G ju vič 14 let, Anatazij Sol I a 12 let in t Simič 5 let. 55 obtožencev je bih j š č e n i h. Znana f. ar Maks B o h n e 1, Dur.aj J V., 27/51 nam naznanja, da ima vkljub 60 dD 80°/0neg»] nekaj vrst ur še po stari ceni v zalogi, ki bodejo času razprodane. Na zeljo dobi vsak citatclj našega 1 cenik franko in zastonj doposlan. Dopisnica na imei zadostuje. Kdor je mnogo na prostem in večkrat od c snega v pomanjkljivi obleki presenečen, porablja najj laktično sredstvo zoper prehlajenja dihalnih organov 1 tiseptični rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa"-fluid. izmivanje vrata in za zunanje bolečine odpravljajoči vrata. 18 steklenic 'franko 6 kron; edino pristno prii E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg st. 241 (Hrvatsko). Mnopjj zahvalnih pisem hvalijo njegov blagodejni učinek. Zi nem naročiti Fellerjeve milo odvajajoče Rhabarb zn. „Elaa"-krogIjice. 6 skatljic franko stane i K 40 h. Sprejme se takoj zvest in zanesljiv i78 šafar, ki je posebno v vi-noreji izurjen. Ponudbe pod "F. S. 96" na upravništvo tega lista l*ojno- 1 te 26 let najb znaae i se takoj sprejme pri g. Joh. Turtschitsch, pekovski mojster Costing bei Graz. m Franz Schonlieb tovarna orožja in izdelovalnima finih pušk, B o r o v 1 j e na Koroškem Direktni nakupni vir za moderne lovske puške.Reparalure, prenaredbe, strokovnjaško, zla-Bti nove cevi z nedoseženo sigurnostjo strela in nova kopita najcentje. 168 llustrovani cenik brez stroškov. Sir in puter v vsaki množini ka-puje vedno trgovina z jajci in patrom The- rese Hinterberger, Dunaj, XII., Scboobmn-nerstrasea 196 162 Učenec se sprejme pri g Franz Koschier, kovaški mojster v Celju. 172 Na prodaj: Zraven je4ži njiva, vrt vo pri bran nec; vse skal 1 joho mlad 1 uro od ribor pri gla' Cena prav nil] ša se Karati 31, Tiic 5, 177 Nj. Ekscelenca gospod c. k. namestnik mi naroča da, naj sodelujem pri vabilu za 4. vojno posojilo. V nepremagljivem razvitju sil so Avstrijci, Ogri, Nemci, Bolgari in Turki nepregledne množice sovražnika čez mejo pognale. Iz vsake bitke vsplamti nanovo njih bojevni duh in njih domovinska ljubezen kljubuje celemu svetu sovražnikov. Poljska, Srbija, Crnagora, velik del Francoske in Belgije so od nas zasedene. Zato nas hoče sovražnik v svojem obupnem sovraštvu izstradati, ker nas ne more z orožjem premagati. Ali tudi naša gospodarska sila je nezlomljena in močna je naša gospodarska volja. Zato podpisujte 4. vojno posojilo! ■ i Zamore se podpisati: 1. 40-letno davka prosto S^-no državno posojilo v odrezkih po 100, 200, 1000, 2000, 10.000 in 20.000 kron, za katere se do leta 1956 pri žrebanju ioo kron za vsakih vplačanih 92*50 kron"Trne. 2. davka proste, istotako S^o-ne zakladne listke (Schatzscheine), ki se bodejo dne 1. junija 1923 po 100 kron nazaj plačali, medtem ko znaša nakupna cena samo 95 kron. Ti listki se dobijo v odrezkih po 1000, 5000, 10.000 in 50.000 kron. Podpisovanje se je pričelo s 17. aprilom in konča s 15. majem 1916. Naznanila sprejemajo vsi poštni uradi, davčni uradi, banke in hranilnice (šparkase), tako tudi šparkasa mestne občine Ptu> Pri poštni hranilnici obstoječa rentna hranilnica omogoči z deleži po malih zneskih tudi revnejšim podpisovanje; ti zneski se zamorejo vsakokrat zopet v gotovi denar izmenjati. Bogatini in reveži zamorejo se udeležiti te gospodarske bitke, ki mora postati gospodarska zmaga! Domačini! Naša domovinska požrtvovalnost ni nikdar opešala. Tudi sedaj nočemo zaostati. Tam zunaj žrtvujejo svojo srčno kri; kovajmo jim z našim denarjem orožje! I B ■ I ■ ■ V Ptuju, aprila 1916. m Okrajni načelnik: Jos. Ornig, to Wn - lii se dobi v vseh špecerijskih trgovinah. — Generalno zastopstvo za ptujski okraj Brata Slawitsch, Mladenič 26 let star, prost vojaščine, z nekaj tisoč kron denarja, išče znaDJa zaradi ženit.ve z deklico, ki ima posestvo, nezadolženo, tudi vdova z otrokom ni izključena. Ponudbe s fotografijo naj se pošljejo pod naslovom ..Srečna bodočnost 2526" na upravništvo tega lista. 182 Velika razprodaja krasnih, velezanimivih vojnih razglednic, presenetljivo po ceni, 300 kosov le K 9 —. 300 kosov drugih čudežno lepih razglednic K 6'— po povzetju, 600 kosov franko; oddajam, dokler traja zaloga. A. Sapira, zaloga umetnin Tisza-bogdan 490, Ogrsko. j8i 500kron Tam plačam, alto moje Bin hjhnm VaSn kurja ocena, brada- iztrebilo korenin-------IUOOIlQIII vice, trdo kozo ne odpravi brez bolečin v 3 dneh. Cena 1 posodice z garancijskim pismom vred K 1 50. S posodice K 4—, 6 posodic K 5'50. Stotero zahvalnih in priznanjevalnih pisem. 91 Kemeny. Kaschaa (Kassa) I. postni predal 12/610. OgrsKo. Brata Slawitscli v Ptuju Flninialiti in 6i|irliisjni 'priporočata izvrstne Bivalni »trojo (Nahmaichinen) po sledeči ceni: Singer A ročna maSina K 60-— Singer A .... K 60 — 70'— Durkopp-Singer . K 70 — SO-— Durkopp-Ringschiff za Šivilje .......K 130'— Durkopp-Zentralbobbin za Šivilje.....K140-— Durkopp-Ringschitt za krojače......K160'- Dflrkopp Zentralbobbin mil versenkbarera Obertcil, Luxuiausstattung............. . K1B0-—ISO'— DUrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarja......K. ISO—180-- Minerva A..................K UO — Minerva C za krojače in čevljarje......, . K 160 — Howe C za krojaie in čevljarje.........K 90— ' Deli (Bestandteue) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nitje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidaost je le tistim znana, kateri imajo maSine cd ms. Ceaik brezplaeu. za vsa domača dela, ki mora pomagati tudi v prodajalni žganja, se takoj sprejme. 176 Maks Straschill v Ptuju. jLjadskakopelj mestnega f| Ha*-* kopališča y Ptuju. S Čas za kopanje. •■delavnikih od |