CFIJF.. 9. NOVEMBRA 197? — ŠTEVILKA 45 — LETO XXVI — CENA 1 DIN GLASILO OBCINSKiH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Pred glasovanjem PREMALO VEMO! Vse bolj se približujejo dnevi, ko bodo delavci in kmetje glasovali o izena-^ čitvi pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci. To bo 19. in 20. no- \ vembra in na referendumu bo odločala solidarnostna zavest predvsem de-: lavskega sloja. Zato smo med delavci tovarne Emo v Celju napravili malo j anketo, ki naj bi nas seznanila o tem, koliko so delavci pripravljeni in j seznanjeni s potekom večmesečne razprave, ki bo konec meseca kronana i z uspešnim referendumom. i o smiselnosti akcije, ki naj bi izenačila zdravstveno var- stvo kmeta z delavcem, je. sk0)'aj odveč izgubljati bese- di, saj mora biti že vsem jas- no, da ne gre samo za minuli dolg ljudem, ki so na svojih ramah nosili med vojno in tudi po njej veliko breme. Tu gre predvsem za letošnjo naj- pomembnejšo politično odlo- čitev in za izglajevanje soci- alnih razlik ter uti'jevanje resnične enakopravnosti med ljudmi. Koliko o tem vedo naši delavci iz proizvodnje, koliko so o bližnjem glasovanju se- znanjeni, je tekla beseda, ko smo se vsedli v tovarni EMO, da pokramljamo z njimi. CIRIL KOSMAČ, skupino- vodja v vlačilnem oddelku, je izrazil misel, da se mu izena- čitev pravic delavca s kmeti zdi nujna, ker tudi kmet ima poln delovni čas, včasih pa še daljšega. Čuti pa pomanj- kanje razlage in temeljite, konkretne objasnitve, za ko- liko bo prikrajšan delavčev žep. Iz ust HRIBOVSKA FRAN- CA je bilo čuti naslednje raz- mišljanje: še vedno smo de- lavci premalo seznanjeni s tem. Informativna sredstva poročajo samo načelno, jaz pa bi rad konkretno. Čdločil se bom za referendum, ker se mi zdi, da je to do kme- tov pošteno.« KRIŽNIK ANICA, ki dela v emajlirnici, je povedala na- slednjo misel: »Veliko je bilo že napisanega, delavcu pa je premalo jasno, koliko bo pri- zadet njegov žep. Družbeno politične organizacije so sto- rile premalo, da bi ljudje ve- deli za kaj gre. Le nekaj me- glenega smo culi, konkretne- ga pa nič. Enakega mišljenja je bila tudi SKALICKI Joža, Štefan RAVNJAK, ŽLICAR Anton. JOŽE ZORINČIČ pa je de- jal: »Jaz za izenačitev nisem, ker bogati kmetje bi lahko plačevali sami. Enako var- stvo z delavci bi prisodil sa- mo revnim kmetom, takim, ki zdravnika ne morejo plača- ti. Istega mnenja je bila tudi MACUH Cvetka, Ivan SIVKA pa je dodal, da v njegovem oddelku, to je v emajlirnici o bližnjem referendumu prav malo vedo in imajo o njem in o tem, koliko bo šlo iz de- lavčevega žepa prav nejasne pojme. Malo bolj optimističen je bil Milan MLAKAR, mladinec, ki je v celoti podprl piomoč in solidarnost, ki naj bi jo delavci pokazali do kmeta. Ker poznam razmere na Koz- janskem, je dejal, bom med prvimi, ki bom glasoval za. Za referendum. Tudi Zvone CtOLOB je bil podobnega mnenja, imel je le eno pri- pombo, naj bi delavcem nalili čistega vina. Koliko bo šlo iz njihovih žepov? Ni bil naš namen delati propagandno akcijo med de- lavci, pa vendar se je vsilila misel, da so le-te zelo potreb- ni. Delavci in vodstvo tovar- ne EMO bodo v teh dneh od- ločali še o eni p>omembni na- logi, od katere bo odvisno ko- likšen kos kruha bo vsake- mu odmerjen. Glasovali bodo namreč o integraciji z Iskro. Pa vseeno se lahko vpraša- mo, kaj so naredili odgovorne organizacije zato, da so bili njihovi ljudje seznanjeni z eno najpomembnejših politič- nih akcij letošnjega leta? Ne- poznavanje, ki je velo iz od- govorov, ne more biti trdna garancija za uspešnost glaso- vanja, pri katerem ne smemo zameta vati minulo delo. ZDENKA STOPAR ALOJZ SENICA, kmet iz Ponikvice in predsednik skupščine kmečkega zdravstvenega zavarovanja v Celju pravi, da mu je težko pri srcu, ko se obrača na delavce, naj razumejo položaj revnejših kmetov, predvsem ostarelih in izkažejo svojo solidarnost pri glasovanju za združitev delav- skega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Ko se ozira v preteklost, na čas, ko so kmetje stali čvrsto na strani delavcev v njihovem boju, istočasno opozarja, da naš delavski razred, ki zvečine neposredno izhaja iz kmečkega sloja, pomaga svojim staršem, bratom, sestram, ki so osta- li na kmetiji. Razgovor z Alojzem Senico bomo v celoti objavili v nedelj- ski oddaji Radia Celje. (Foto: J. Krašovec) OB REFERENDUMU: ALI ŽE VESTE? Prispevek 0,45 % se bo plačeval iz povečane stop- nje za nesreče pri delu in poklicna obolenja pri de- lovnih organizacijah. Če bi namreč za 0,45 % spre- menili bruto osnovo ose- bnih dohodkov, bi s tem povečali tudi bruto osno- vo ostalim koristnikom, ki se finansirajo iz bruto osebnih dohodkov. Predvidena stopnja 0,45 odstotka je dokončna in jo po referendumu ni mogo- če zviševati. Ne bo se povečala niti v naslednjih letih, ker tudi kmetje sa- mi ne bi zmogli nositi večjega bremena. Pri izenačevanju pravic iz zdravstvenega varstva bodo nastali večji izdatki kot doslej. Te bodo po- krivale družbeno politične organizacije, republika in občine (65%). Delovne organizacije pa bodo ude- ležene z 0,45 °o, pri če- mer PA NE BODO PRIZA- DETI OSEBNI DOHODKI ZAPOSLENIH. Z združitvijo zdravstve- nega varstva kmeta z de- lavcem se bodo zmanjša- le socialne razlike med našimi državljani, kajti ta- ko bosta med zdravnikom v ambulanti in bolnišnici kmečki in delavski zava- rovanec enakopravna in — ENAKA. DELAVCI, OBČANI! Zavarovanci skupnosti zdravstvenega 'zavarova- nja delavcev Cel,je in skupnosti zdravstvenega zava- rovanja kmetov Celje bodo 19. in 20. novembra 1973 skupno z zavarovanci drugili skupnosti v Sloveniji odločali o tem, da bi se zdravstven« varstvo kme- tov izenačilo z zdravstvenim varstvom delavcev. S tem bomo zmanjšali socialne razlike med na- -šimi državljani, kajti tako bosta pred zdravnikom v ambulanti in bolni.šnici kmečki In delavski zava-j rovanec enakopravna in enaka. j Zato smo prepričani, da boste vsi delavski in j kmečki zavarovanci glasovali ZA IZENAČENJE PRAVIC IZ ZDR.\VSTVENEGA j VARSTVA DELAVCEV IN KMETOV • Skupnost zdravstvenega zavarovanja! delavcev C e I j e | Skupnost zdravstvenega zavarovanja j kmetov C e 1 j e i Z urednikove mize Nek bralec nam je napisal, da se dohro blago samo hvali m da včasih veliko obljubljamo. Torej — bolje je, da manj opozarjamo kaj nameravamo in da naj raje, kar še naprej dobro delamo. Sogla- šamo! Res je bolje sproti presenečati in vsakodnevno spoznavati vse večjo navezanost bralcev na častnik. Poglejte, dragi bralci. Na urednikovi mizi je vsak dan več pisem, tako da bomo morali res kmalu vameniti rubriki Bralci pišejo dve strani. Tega smo zelo ve- seli. Vsako pismo in mnenje skrbno preberemo. Redka so pisanja, ki niso našla jnesta v častniku in tako bomo delali tudi v prihodnje, zato kar pisalo v roke. Dragoceni so vaši odmevi na naše članke m zapise in res je, da bomo dali vselej prednost polemiškim in od- mevnim pismom. Dve zanimivosti vam sporočamo — v ponedeljek se začne nn celjskem območju teden srečanj s slovenskimi književniki, v ne- deljo pa odhaja na pot v INDIJO Jure Krašovec. O obeh dogodkih bomo obširno poročali. Danes pa preberite zlasti zapise o glasovanju za izenačitev zdrav- stvenega zavarovanja delavcev in kmetov. VAŠ UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK St. 45 — 9. november 1972 Tisto lepo poslikano gostilno v Podplatu gotovo poznate? Prav. Nobene besede o njej ne bomo spregovorili, ker je tudi obiskali nismo. Odšli smo kar naprej, na desno, če greste v Maribor, po cesti, ki se čisto malo vzpne' in mimo nekakšnega skladišča, za katerega so nam povedali, da je bilo nekdaj prvotno skladišče že pokojnega Sad-Soka iz Koprivnice, predhodnika sedanjega Vitala v Mestinju. Cesta ni nič kaj hvale vredna In mimogrede smo jo stlačili v isti koš kot vse kozjanske ceste, čeprav nima nobene zveze s Kozjanskim. To je namreč Šmarsko, kraj pa, kamor smo namenili naš korak, je bil Kostrivnica in — za to smo se odločili kar vsi naenkrat, brez glasovanja, ko smo ga zagledali iz naše barke. Tako lepega kotička na tem razrvanem svetu, opustošenem in skrunjenem, zlepa ne najdeš in, kot smo pozneje spet soglasno ugotovili z vaščani, se s tem strinjajo tudi oni. Tako so rekli in menda tu- di drži. Ogrizek Lado, nekam nasmejan trgovec in njegova žena, nam tega nista poveda- la, naleteli pa smo prav na- nju in tako sta bila prva dva vaščana, s katerimi smo imeli opravka. 2e res, da je pred trgovinico, kakršne so vse va- ške trgovinice in kjer dobiš vse, od šivanke do pralnega stroja in še tisoče čudovitih reči, stal mogočen mercedes z nemško registracijo in da sta se s trgovcem pogovarja- la tuja gospod in gospa, go- spa je pestovala trgovčevega Murija, recimo, da mu je tako ime, toda ta dva sta bila tu- ja še nam. Za trgovcem so stali domači fantje in ko smo privlekli na dan fotoaparat, so se poskrili, kot se je naj- brž skril tudi vrag pred kri- žem. Je pa povedal kostrivniški trgovec Vlado, da je v bližini mineralna voda in da jo celo prodajajo, lastnosti pa so menda kar enake kot rogaš- kega Templa. Zaradi tega Ko- strivnica seveda ne bo posta- la svetovno znano zdravilišče, lahko pa bi bila .prijeten tu- ristični kraj, trg je že asfal- tiran in to so storili vaščani sami, ki se baje čudovito ra- zumejo, v okolico, tik pod Bo- čem, ki varuje sanjsko lepo vasico, pa je precej vinogra- dov, ki dajejo imenitno vino in še lepši pogled. Vse tukaj je skladno, ubrano v eno sa- mo harmonijo, kakršno je zmožna ustvariti samo nara- va. Kair še ni, še bo, so rekli v Kostrivnici in kar je že, je samo podlaga. Mimogrede smo bili poučeni, da tudi bog ni ustvaril sveta v enem sa- mem dnevu ... PRIBLIŽATI BOČ »Drogove postavljajo za elektriko, za T V stolp na Bo- ču. Prejšnji teden so dokon- čali cesto čisto do koče, de- nar pa so zbrali z vseh ve- trov*« je modroval Vlado in pestoval kužka, ki se je pre- selil iz rok gospe iz merce- desa. Tista pripomba o as- faltiranju skozi vas nas je zbodla in brž smo zanergali, zakaj ni asfaltiranih še tistih borih par kilometrov. »Ni šment, da ne bi uredili tudi to. V slogi je moč, ne?« Se strinjamo. Najbrž bo v Kostrivnico kmalu pripeljal asfalt, kadar pa bo, potem bodo imeli levji delež pri tem spet občani, pridni kot mrav- lje. No, letos marca so usta- novili prosvetno društvo. 2e dela. V pevskem zboru zbrani se Kostrivničani družijo z ve- trovi iz Boča, dramska skupi- na jim bo krajšala dolge zim- ske večere, da pa le ne bi bilo tako vse lepo, pa je treba po- vedati še to, da se jim bo vsak čas podrla šola, okoli stopetdeset let stara, nad gla- vo. Na takšne reči smo sicer že navajeni, a ni, da bi jih človek prezrl. O tem nam je govoril mir- ni in tihi ravnatelj osnovne šole v Kostrivnici, kamor ne vozi niti eden avtobus in ho- dijo otroci v šolo tudi po dve uri izpod Boča in skoraj tudi že z njega, Karel Lipnik. »Ja. ena najstarejših šol v šmarski občini je to. Sedaj iz leta v leto pada. šola je v rušenju, lahko bi dejal, da so to le še pokonci stoječi zido- vi. Problem je tudi to, da ni stanovanj, trije se namreč vo- zijo, ostali šolniki pa stanu- jejo doma, ker so pač doma- čini.« Razgovoru se je pridružil tudi Alojz But, kmet dobro stoječe kmetije, kakršnih je v Kostrivnici precej. Nasploh se lahko reče, da so kmetije vzorno urejene in da malo- kjer opaziš nered, značilen za prenekateri kraj. Beseda je dala besedo in prav kmalu je pogovor nanesel nov veter v naše kramljanje. Alojz But je s pravo kmečko možatostjo in preudarnostjo spregovoril o izenačitvi kmečkega in de- lavskega zavarovanja. »DOBRO JE TO!« »Tisti, ja bom že iztisnil iz sebe, ker mislim, da je tako prav, če le ne bodo preveli- ke dajatve, kajti sicer je bo- lje, da svoj denar naložim v banko in potem iz nje jem- ljem na stara leta in še obre- sti bodo.« Tako But. Mladi ravnatelj je samo poslušal, okoli nas pa se je sukala Ana Tadinova, ljudska umetnica, kiparka, predvsem pa prijetna ženica. Alojz je izkoristil trenutek ti- šine in povzel: »Ce bi bilo takrat, ko sem prišel od vojakov, tako kot je sedaj, ko kmetu le lepše ka- že, bi naše kmetijstvo dlje prišlo, kot je. Malo več bi se moralo gledati na kmeta, kar je res, je res. No, saj veste, kaj mislim, krediti pa take reči.« Potem smo odšli ven in Ta- dinova Ana je pokazala svoje kipce, iz šole so se vsuli otroci, zadaj, na drugo stran Boča se je nebo pordečilo in veličastna lipa tik cerkve je ujela v svoje gole veje zad- nje žarke zahajajočega son- ca. Tole stvar sem mislil na- pisati čisto brez vsakega ro- mantičnega navdiha, a poka- žite mi nekoga, ki bi to zmo- gel, ko bi videl vso tisto le- poto. Še več, oddahnil sem se, ko smo se že peljali po razbrazdani cesti in srečali kmetica z vnukom ali sinom, najbrž sta pasla živino, žen- ske so greble korenje, od več- nega tarnanja. V Kostrivnici ne tarnajo in tudi problemov ne obešajo na veliki zvon. Jesen pod Bočem je lepa kot je lepa povsod, še zlasti tam, kjer žive dobri in pri- jazni ljudje. MILENKO STRAŠEK Malo je hiš v Kostrivnici, toda tisto, kar je, je lepo, ubrano v celoto in predvsem tako zelo naravno. Malokdo ve za vasico pod Bočem, kdor pa ve, zna ceniti njeno odmaknje- nost in mirnost. Sola se jim podira nad glavo, oni pa ve.seli stopajo po tistih nekaj metrih asfalta skozi trg, toda če bi bil človek več časa z njimi, bi prav gotovo slišal iz mladih ust vpraŠMije: Kdaj nam bodo dali novo šolo? CELJE Skupno o mladini Na skupni seji predsed- stva občinske konference ZM in komiteja občinske konference ZKS Celje so prejšnji teden razpravlja- li o položaju in vlogi mla. dih v graditvi socialistič- nih družbenih odnosov. Boris Rosina, predsednik komisije za mladino pri komiteju, je v uvodu de- jal, da so danes osrednja vprašanja, o katerih bi morali spregovoriti mladi in ZK, tale: idejno uspo- sabljanje mladine, odnos družbe do perečih proble- mov standarda mladine, enakopravni start mladi- ne v šolanje in poklic, marksistično izobraževa- nje, delo mladine v šolah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah in v različnih interesnih de- javnostih. Mladi bi se mo- rali dosledneje in bolj dejavno boriti za dolgo- ročne interese delavskega razreda, saj so ti interesi tudi interesi mlade gene- racije. Razpravljavci so opozorili, da bi se morali v vseh delovnih sredinah odločiti za odkrite in po- globljene razprave o delu in problemih mladine — ne le v ZM in ZK, pač pa tudi v samoupravnih organih, pedagoških ko- lektivih, društvih, vsepo- vsod tam, kjer je mladina prisotna. Na koncu seje so izvolili komisijo, ki bo oblikovala sklepe in poda. la osnovo za politično de- lo ZK med mladino. Seja komiteja in predsedstva ;e sodila med priprave na III. konferenco ZRJ. V drugem delu seje je komite najprej ocenil ak- tivnost zk v celjski ob- čini po pismu. Poleg raz- širjene seje komiteja in seje koordinacijskega ak- tiva občine so se po pi- smu sestala vsa vodstva občinskih političnih orga- nizacij, aktiv direktorjev komunistov, komunist^ dr- žavne kontrole in organi- zacije in oddelki v bazi, nekateri razgovori pa so še predvideni, člani ko- miteja so menili, da mo- rajo biti vsa politična pri- zadevanja komiteja usmer- jena v revolucionarno uresničevanje stališč v konkretnih delovnih sredi- nah. Komite je odločno podprl razširjeno sejo se. kretariata CK ZKS in se zavzel za dosledno razči- ščevanje deformacij in idejnih odklonov v občini ter v vsaki samoupravni in partijski sredini^ —and št. 45 — 9. november 1972 NOVI TEDNIK 3. stran Seja skupščine občine Žalec Na zadnji seji obeh zborov skupščine občine Žalec so od- borniki v osrednji točki dnev nega reda obravnavali oceno letošnjih gospodarskih gibanj. Istočasno so se pogovarjali tudi že o izhodiščih za obli- kovanje družbenega plana za prihodnje leto. Ugotovitve iz obsežnega poročila, kasneje jih je potrdila tudi razprava* kažejo, da letošnje gospodar- jenje v žalski občini zelo do- -bro raste. O nekaterih po- membnejših dosežkih smo v našem časniku že pisali. Še zlasti pozitivna gibanja so zabeležili v tistih delovnih organizacijah, kjer so izvedli, odnosno so še v izvajanju po- sebni sanacijski programi. Gradnja, Keramična Liboje, Garant in Sigma so podjetja, kjer so sanacijski programi že pokazali odlične rezultate. Izjemo v tem sklopu pred- stavlja Montana, ria račun ka- tere je bila na skupščini iz- rečena tudi določena kritika, kajti izvajanje sanacijskega programa ne poteka tako kot bi bilo potrebno. Na seji skupščine pa je bilo posebno poudarjeno dobro sodelova- nje gospodarstva s celjsko podružnico Ljubljanske ban- ke, ki se je v zadnjem ob- dobju kar močno angažirala s svojimi sredstvi pri sanaci- ji razmer v posameznih ko- lektivih. Od tako zastavljene- ga sodelovanja si obetajo s strani Ljubljanske banke tu- di v bodoče pozitivnih odzi- vov na vloge posameznih pod- jetij. Ko so odborniki na seji skupščine govorili o novi davčni politiki, so med dru- gim sprejeli tudi nekaj kon- kretnih zaključkov, ki bodo pripomogli k učinkovitejše- mu delu na tem področju. Med drugim so priporočili organom odkrivanja in pre- gona, da čimprej opravijo vse potrebne preglede, kot jih predvideva pred nedavnim sprejet program davčne upra- ve. Da bi v bodoče zagotovili dosledno izvajanje načel davčne politike in ustvarili popoln pregled nad davčnimi zavezanci, bo skupščina v treh naslednjih letih zagoto- vila potrebna finančna sred- stva za tetmično opremo za. avtomatsko obdelovanje po- datkov. Predvidevajo, da bo za to potrebnih okoli 150 mi- lijonov starih dinarjev. Na- dalje pa je skupščina spreje- la tudi sklep, da se mora davčna uprava do leta 1973 ustrezno kadrovsko utrditi, da bo tako lažje kos vedno večjim zahtevam, ki se po- stavljajo pred r ll^ Na predlog komisije za vo- litve in imenovanja so odbor- niki s tajnim glasovanjem iz- volili tudi dva nova ravnate- lja šol. MARIJA CEHNER, dolgoletna ravnateljica osnov- ne šole v Petrovčah, je odšla v zaslužen pokoj. Na izpraz- njeno mesto sta se prijavila dva kandidata in skupščina je za novega ravnatelja izvo- lila IVANA CENTRIRA, ki je bil doslej predmetni učitelj v Grižah, sicer pa je aktiven družbeni politični delavec že vrsto let. Za ravnatelja Po- sebne šole v Žalcu pa so iz- volili defektologa JOŽETA DROFENIKA, ki je bil doslej zaposlen pri Delavski univer- zi v Celju. B. STRMČNIK Konjice V delovnih organizacijah in podjetjih v Slovenskih Konji- cah so se v teh dneh pričele konkretne razprave z zaposle- nimi ljudmi o bližnjem refe- rendumu za izenačitev pravic zdravstvenega varstva delav- cev in kmetov. Ustanovljeni so posebni odbori, v katerih so predstavniki političnih organizacij in samoupravnih organov, ki so zadolženi zato, da bodo pravilno ljudje razu- meli in glasovali za združitev. V podjetju Konus bodo imeli take sestanke v obratih in delovnih enotah in v vseh izmenah. Na njih bodo spre- govorili tudi o delovnih uspe- hih in o načrtih ter investi- cijskem vlaganju v prihod- njem letu. V trgovskem podjetju »Dra- vinjski dom« bodo imeli raz- govore o združitvi in glaso- vanju za izenačitev zdrav- stvenega varstva v svojih po- slovalnicah v Ločah, Zrečah in Slovenskih Konjicah. O združitvi razpravljajo tu- di v drugih delovnih organi- zacijah z enim samim in edi- nim ciljem, da referendum 19. in 20. t. m. uspe. Zato je za neposredno glasovanje v občini določenih za delavce 22 volišč, za kmečko zavaro- vanje pa 19. V nekaterih več- jih podjetjih pa bo po več volišč, manjša pa se bodo združevala v enega samega. Med občane je bilo v teh dneh razdeljenih veliko pro- pagandnih brošur, v akcijo pa so se vključili tudi šolarji. Obrtniki govorijo Silva Križanec Rudi Žumer Terezija Sinatovič Silva Križanec ima obrt ko- maj eno leto in vendar je ne- zadovoljna. V svojem frizer- skem salonu v spodnjem de- lu Rogatca ima največ strank ob sobotah, nedeljah in kve- čejmu še petkih, ostale dni bolj malo. Pravi, da je pre- več dajatev, da so premajhne cene, medtem ko se cene ma- terialu večajo. Pritožili so se že na občinsko skupščino v Šmarje pri Jelšah, češ da last- niku ostane le minimalna pla- ča. To niti ni največja nad- loga, če upoštevamo, da je v kraju mnogo deklet, ki so iz- Učene frizerke in delajo na »fuš«. Precej strank zbeži na ta način in gotovo je, da Silva Križanec s tem ne more biti Zadovoljna. V tako majhnem kraju se pozna V5ak dinar. Rudi Zumer iz Rogatca, me- sar privatnik, ni tako črno- gledo razpoložen. Le to pra- vi, da je treba veliko delati, da mora vse sam nabaviti, posledica tega pa je, da ima vedno sveže in kvalitetno me- so, skratka takšnega, kot si ga želi vsaka gospodinja. Vča- sih ima sicer težave z naba- vo, vendar ga ne moti, bolj ga moti to, da »pri nas pre- malo dajo na obrtnike, da zavirajo njih delo in da bi morali dati obrtniku, ki si sam služi kruh v potu svo- jega obraza, več možnosti za kredite.« čeprav so v Rogat- cu štiri mesnice, je Rudi Žu- mer s poslom zadovoljen. Terezija Sinatovič, lastnica gostišča Pri starem zmaju in hkrati tudi edinega privatne- ga lokala v Rogatcu, se pri- tožuje zaradi neredov v svo- jem lokalu pa tudi nov mar- ket, ki so ga odprli nedavno toga, ji pobere del gostov. Pri njej dobiš toplo hrano, lahko pa tudi, če si zaželih, specialitete. Ima precej abo- nentov, delavcev iz bližnjega Huma na Sotli, kjer je stek- larna Straža. Terezija Sinato- vič je vse v eni osebi: direk- tor, poslovodja in kuharica, pomagata pa ji še dve dekleti. Z davčno politiko občine Šmarje pri Jelšah se popol- noma strinja in meni, da da- jatve niso pretirane. Čedalje pogostejši pretepi domačih, odnosno okoliških fantov, ji kalijo sicer mirno življenje. IVIilenko Strašek Ničiz žepov Več razlogov je za. trdi- tev, da je akcija o izena- čitvi pravic zdravstvene- ga zavarovanja delavcev in kmetov ena najpome- mbnejših solidarnostnih akcij delovnih ljudi v za- dnjem obdobju. Tokrat namreč ne glasujemo o kakšnem potu, vodovodu ali šole, temveč se opre- deljujemo pravzaprav tu- di načelno. Iz te odločit- ve bi lahko razbrali naš praktičen odnos do nače- la enakosti, enakopravno- sti, pravičnosti in še ne- katerih drugih tolikokrat poudarjenih značilnosti našega medsebojnega ter družbenega odnosa. Kajti tokrat pravic in obvezno- sti ne bo zapisal zakon, temveč samoupravna po- buda, ki iz nje akcija tu- di izhaja. Izenačevanje pravic zdravstvenega var- stva kmetov z delavci pa ima še eno značilnost, za- voljo katere ji še poseb- no pravimo solidarnostna akcija. Materialno posle- dico novih pravic si bo- do namreč razdelili druž- beno-politične skupnosti in delavsko zavarovanje. Skupna stopnja pris- pevka za zdravstveno za- varovanje delavcev znaša zdaj 8,7 odstotka bruto. Kmečki zavarovanec pa plačuje prispevek po sto- pnji 2-3 odstotkov od ka- tastrskega dohodka, poleg tega pa še 420 dinarjev pavšala na gospodarstvo. Očitno je, da bi — vklju- čujoč tudi ostale davčne obveznosti lahko bilo sle- herno nadaljnje obreme- njevanje (zlasti manjših ter srednjih kmetij) že kar usodno. In vendar je to le eden izmed razlo- gov, ki narekujejo predla- gano delitev stroškov iz- enačitve. Gre tako za uresničevanje ideje o enotnem nacionalnem za- varovanju, kako tudi za spoznanje o pravicah mi- nulega dela, ki gredo kmečkemu prebivalstvu na račun odrekanj v mi- nulem obdobju. Seveda bodo v dneh referenduma vse oči upr- te v glavnem v zaposlene delavce. Na območju ce- ljske skupnosti je kme- čkega prebivalstva le za dobrih dvajset odstotkov, kar dovolj zgovorno ix> ve, kolikšnega pomena bo odločitev delavskih zava- rovancev. Ob tem naj po- novno poudarimo, da se predlagano' povišanje sto- pnje ne nanaša na čisti delavčev zaslužek, ki bi tudi v primeru odločitve v prid kmečkemu zavaro- vancu ostal nespreme- njen. Nespremenjena naj bi v prihodnje ostala tu- di dogovorjena stopnja — odstopanja bodo možna le navzdol, skladno z iz- boljševanjem ekonomske- ga položaja kmeta in po- stopnim prenašanjem ma- terialnega bremena tudi na njegova ramena. Tako zahtevo so v dosedanjih razpravah poudarjali zla- sti kmetje, polno razume vanje na drugi strani pa kaže, da se akcija obrača k prebivalstvu, katerega dobršen del je izšel iz kmetijstva in je z njim še sedaj tesno povezan. I. BURNIK TOVARIŠ PETER KOZIČ, DIREKTOR GLIN NAZARJE v vseh delovnih orga- nizacijah sirom po našem ol mačju tečejo intenziv- 119 politične priprave za uresničevanje dmge faze uscavnib dopolnil. Povsod so v pripravah na ustana- vlja'n.;e temeljnih organi- zacij združenega dela. Pri- znati sicer moramo, da je stanje v nekaterih delov- nih organizacijah takšno, da se z njim ne more- mo najbolj pohvaliti. Pri- prave ponekod vse pre- počasi potekajo, preveč je., oklevanj, nerazumeva- nja, pa tudi pripravlje- nosti] je premalo. V mno- gih podjetjih pristopajo 1: ceicdni zahtevni in od- govoini problematiki vse preveč formalistično, pre- malo pa je realnih ra^-, mi.iljjnj, premalo ukrepov Ln a.ccije. Va.ša delovna organiza- cija je po svoji organiza- cijck, strukturi nekaj po- sebnega. V geografskem 5.ni..s)u zajema celotno območje občime, v vseh večjih krajih pa imate Gt 7dne uprave, ki delu- jejo na svojem območju. Pa me v zveai s tem za- mma naslednje: Kako da- leč ste v vašem podjetju z uresničevanjem ustavnih dopomil; Ali st« že pri- pravili gradivo za javno razpravo, je le-ta že mor- da zaključena in kakšna so siahšča delavcev. Ko- liko boste ustanovili te- mo! jr-h organizacij zdru- ženega dela in kdaj? Bemi Strmčnik, novinar Gospod generalni konzul, občani in delovni ljudje v naši občini so- v zadnjih dneh večkrat javno izrazili ogorče- nje in zaskrbljenost zaradi neonacističnega in šovinistič- nega divjanja skupine ljudi zoper pravice slovenske na- rodne skupnosti na Avstrij- skem. Zaskrbljenost tudi za- to, ker državni organi v Av- striji popuščajo v ukrepih za zagotovitev pravnega reda v državi in legitimnih pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Delovni ljudje in občani Ce- lja so, tako kot drugod v na- ši domovini, podpirali oboje- stranska prizadevanja za do- bre sosedske in prijateljske, odnose med narodi Avstri- je in Jugoslavije. Prav v Av- striji živeča naša narodnost- na skupnost je postala most sodelovanja in prijateljskih odnosov z vašo Republiko. V te odnose so vloženi tudi Va- ši napori, gospod generalni konzul, aktivnost deželnega glavarja gospoda Sime in kanclerja gospoda Kreiskega. Bomo mar sedaj organizaciji »Heimatdienst« in drugim podobnim organizacijam do- volili, da porušijo vse, kar je bilo storjenega tudi za šir- ši prispevek miru in varnosti v Evropi, za mednarodno sodelovanje? Naši občani in delovni lju- dje so ogorčeni nad početjem terorističnih skupin naperje- nim zoper koristi slovenje in hrvaške narodnostne skup- nosti. To ogorčenost izražajo na javnih zborih: delavci, mladina, kulturniki in drugi sloji občanov. Ko je izvršni odbor Občin- ske konferece SZDL Celje na včerajšnji seji med drugim ocenjeval nastalo situacijo, je sledil zahtevam občanov in delovnih ljudi naše občine, da avstrijske iablasti zagoto- vijo legitimne pravice slo- venske narodnostne skupno- sti, da energično ukrenejo, kar je potrebno, da se ohra- nijo pozitivna gibanja za dobro sosednih odnosov in prija- teljskega sodelovanja. Oce- njujemo in upamo, da so v Avstriji napredne sile dovolj močne, da se uprejo teroriz- mu, ki ogroža koristi obeh držav! Pogrešamo pa učinko- vitost tistih organov, ki za- gotavljajo obstoj in veljavo pravnega reda. Gospod generalni konzul, posredujemo Vam razpolože- nje naših ljudi in našo ogor- čenost nad razmerami, ki na- stajajo ob izvajanju državne pogodbe in legitimnih pravic naše narodnostne skupnosti na Avstrij-skem. Odgovornost za posledice, ki utegnejo na- stati v doseženih medseboj- nih sosedskih in prijateljskih odnosih, če ne bo ustreznih ukrepov, ki bodo onemogoči- li protislovensko in protiju- goslovansko gonjo, ne bo na jugoslovanskih narodih, ki se, čeprav že skrajno ogorče- ni, še strpno ravnajo. Obračamo se na Vas, go- spod generalni konzul, da boste tolmač pri vladi Av- strije o resnosti položaja, ki nastaja v medsebojnih odno- sih in, ki bi utegnil imeti daljnosežne, neželene posledi- ce v odnosih med državama. PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE SZDL CELJB. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje se je: odločilo, da v sodelovanju z Ljubljansko banko in| tovarno nogavic Polzela omogoči našemu novinarju Juretu Krašovcu enotedensko potovanje v Indijo.; Na ta izlet od 12. do 18. novembra v prijateljsko in" neuvrščeno indijsko republiko bo odšel Jure z le-i talom, ki leti po IV. himalajsko odpravo. Dogovo- i rili smo se, da si bo Jure temeljito ogledal New; Delhi, pa mesto Agra, kjer je eno najlepših zgradb J na svetu, morda tudi Benares, Khadjuraho in še. druga. Torej — res čudovita pot in upamo, da bo i prinesel Jure iz Indije polno novinarsko beležnico.; Srečno pot! 4. stran NOVI TEDNIK št. 45 — 9. november 1972 Služba družbenega knjigovodstva ugotavlja VSE PREVEČ JE IZIGRAVANJA Kakšna je in kakšna bo borba za spoštovanje zakonitosti? To je eno izmed vprašanj, ki je v zadnjih dneh čedalje bolj živo prisotno med vsemi delovnimi ljudmi. Že v prejšnji številki NT smo zapisali, kako pomembno vlogo v preprečevanju družbenih deformacij imajo organi državne kon- trole. Med njimi zlasti služba družbenega knjigovodstva, ki najbolj nepo- sredno in stalno posega v notranje knjigovodsko in računovodsko življenje delovnih kolektivov. Pri tem pa je zanimivo, da so prav vsi organi dru- žbene kontrole nekako v anonimnosti, da o njih in njihovem življenju ter delu premalo vemo. Zaradi tega smo povabili na razgovor direktorja Slu- žbe družbenega knjigovodstva v Celju, Slavka Verdela, v prepričanju, da bodo bralce njegovi odgovori zelo zanimali. NOVI TEDNIK: Pismo predsednika Tita in izvršnega biroja močno izpostavlja tudi vse večjo odgovornost orga- nov državne kontrole. V tem boju za več zakonitosti, po- štenega poslovanja in spošto- vanja predpisov je Služba družbenega knjigovodstva že doslej opravljala pomembno vlogo. Naše bralce bo nedvo- mno zanimalo, če poveste, če- mu je doslej SDK namenjala v svojem delu največ pozor- nosti in s kakšnimi problemi se je srečevala. SLAVKO VERDEL: Zvezni, republiški in občinski predpi- si, kot so zakoni, odloki, ure- dbe, navodila itd., so nam že doslej nalagali mnogo naloga ki smo jih le s težavo zmogli. Kot je znano, izvršuje Služba družbenega knjigovodstva šti- ri važna opravila, in sicer: kontrolo, plačilni promet, evi- denco s statistiko in informa- tivno analitična opravila. Vse te funkcije skupaj so prvi po- goj za kvalitetno opravljanje njene interne in eksterne kon- trole. Od vseh naštetih opra- vil pa je javnosti najbolj po- znana kontrola, zato naj o njej povem nekaj več. Gospodarska in družberja reforma je že v preteklih le- tih imela za cilj stabilizacijo našega gospodarstva in borbo proti inflaciji. Služba je bila s predpisi zadolžena, da kon- trolira in preprečuje vse ne- zakonitosti delovnih in dru- gih organizacij ter posamez- nikov; od investicijske izgrad- nje brez zadostnih finančnih sredstev, pravilnega ugotav- ljanja in delitve dohodka ter plačevanja družbenih obvez- benih sredstev, pa vse do nosti, namenske porabe druž- preprečevanja okoriščanja po- sameznikov z družbenim pre- moženjem, zlorab položaja, grabeža in podobnih zilorab. Čeprav se velika večina de- lovnih organizacij in delav- cev v le-teh trudi, da bi bilo njihovo poslovanje v skladu s predpisi in družbenimi nor- mami ter so nepravilnosti, ki jih Služba odkriva pri njih, le posledica neznanja, pomot, obilice dela itd., je vse pre- več tudi takih, ki namerno iz. igravajo predpise in poskuša- jo prelisičiti interne kontro- lorje v Službi s tako prire.je- nimi dokumenti; kakor da gre navidezno za zakonite po- slovne zadeve. TEMU JE DO- KAZ, DA JE NAŠA PODRUŽ- NICA SAMO V DEVETIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA ZAVRNILA 5.264 NA- LOGOV DELOVNIH IN DRU- GIH ORGANIZACIJ ZARADI RAZNIH PODOBNIH NE- PRAVILNOSTI. SKUPNI ZNESEK TEH NALOGOV JE BIL DIN 105.811.012,00. K temu je treba dodati še primere, ko je bila poslovna zadeva v delovni organizaciji izvršena drugače, kot je bila prikazana internemu kontro- lorju v Službi. Take primere odkriva oziroma , kontrolira takoimenovana eksterna kon- trola Službe v posamezni de- lovni organizaciji. Inšpektorji naše Podružnice so v devetih mesecih letošnjega leta opra- vili v osmih občinah celjske regije 229 pregledov. Da se uskladi finančno materialno poslovanje s predpisi, smo na osnovi teh pregledov izdali 39 odločb in prijavili javnemu tožilstvu oziroma sodnikom za prekrške delovne organiza- cije in odgovorne osebe za 18 prekrškov, 48 gospodarskih prestopkov in 5 kaznivih de- janj. Povedati je treba, da delo Službe oziroma njenih kon- trolnih organov ni prav nič lahko. Ko smo v preteklosti preprečevali na primer neza- konito oročanje finančnih sredstev pri bankah, so nam nekateri prizadeti očitali, da zaviramo gospodarski razvoj. Oročanje je bilo seveda kori- stno in zakonito, če je imela delovna organizacija odvisna obratna sredstva. Toda ni bi- lo malo slučajev, ko je delov- na organizacija brez zadost- nih obratnih sredstev oročala lete pri banki; ta pa ji je odobrila v isti višini investi- cijski kredit. Seveda je de- lovna organizacija na tak na- čin zašla v nelikvidnost, ki se je še povečala, ko je bil inve- sticijski objekt, katerega je gradila iz bivših obratnih sredstev, dograjen. Mnogo očitkov prizadetih je bilo na kontrolo »finančnega kritja« gradnje investicijskih objektov. Služba je kontroli- rala, ali je investitor zagoto- vil vsa potrebna sredstva za dograditev posameznega inve- sticijskega objekta ter če je zagotovil iz delitve dohodka po zaključnem računu ali iz kredita tudi potrebna obratna sredstva za razširjeno proiz- vodnjo oziroma poslovanje. Znano je, da so poleg izgub in neporavnanih obveznosti proračunov za današnjo ne- likvidnost gospodarstva krive predvsem »nepokrite investi- cije« in povečanje obsega po- slovanja oziroma proizvodnje brez potrebnih obratnih sred- stev. Znano je tudi, da so ta- ke ekscese predpisi že doslej prepovedovali, toda posamez- niki so jih na razne načine iz- igravali Žal je bila javnost do takih kršitev predpisov vse preveč popustljiva; še več. niso bili redki slučaji, ko so se tisti, ki so predrzno kršili predpise, upoštevali kot so- dobni gospodarstveniki, saj so dostikrat na tak način iz- silili razširitev delovne orga- nizacije in večji dohodek, če- prav na škodo tistih, ki so po- slovali zakonito in ki danes nosijo breme nelikvidnosti NOVI TEDNIK: Na nedav nem razgovoru s predstavniki organov državne kontrole v Celju jc nekdo v razpravi de- jal, da se v delovnih organi- zacijah odločajo za nove, pre- finjene oblike izigravanja za- konitosti. Ali enako ugotavlja- jo vaše inšpekcijske službe? SLAVKO VERDEL: Oblik za izigravanje zakonito- sti je mnogo; na tem mestu jih je nemogoče našte- ti. Zainteresirani si izmišljajo »moderne« oziroma nove tiste oblike, preko katerih družbe- na sredstva odtekajo v roke privatnikov (obrtnikov) ozi- roma na njihove žiro račune. V delovni organizaciji najde privatni obrtnik ali obrtnik s »popoldansko obrtjo« sode- lavca, s katerim si potem deli dobiček; preko njega pa do- biva delo pod ugodnimi pogo- ji. Imamo primere, ko so de- lovne organizacije »organizi- rale« celo obrat privatnih obrtnikov, ki od nje dobivajo reprodukcijski material brez prometnega davka. Na podo- ben način, to je brez promet- nega davka dobavljajo neka- tere delovne organizacije tudi gradbeni material posamezni- kom, ki zidajo hiše s »šuš- marji« oziroma privatnimi obrtniki. Mnogi so mnenja, da so ta- kim in podobnim izigrava- njem krive »luknje« v pred- pisih in takoimenovahe prav- ne praznine. Smatram, da imamo predpisov dovolj in da so zelo dobri, le tolmačijo jih mnogi drugače in ne tako, da bi z njimi učinkovito prepre- čevali zlorabe, zaradi katerih so bili le-ti sprejeti. NOVI TEDNIK: Pri pregle- dovanju zakonitosti poslova- nja v delovnih organizacijah se po.gosto srečujete z nepra- vilnostmi, ki bi jih morala od- kriti že interna kontrola. Kaj menite, kako bi morali spod- buditi delo interne kontrole in koliko bi to lahko prispe- valo tudi k učinkovitejšemu delu SDK? Ali ste že imeli primere konkretnega sodelo- vanja med vašo Službo in ko. misij za interno kontrolo? SLAVKO VERDEL: Niti če- trtina delovnih organizacij ni- ma organizirane svoje lastne »interne« kontrole; imajo jo le nekatere delovne organiza- cije, kot na primer Aero, Ko- vinotehna, EMO itd. Pa tudi v delovnih organizacijah, kjer jo imajo, je različno organi- zirana. Doslej je bila ta kon- trola premalo poudarjena. Manjka predpis, ki bi odre- jal, da mora v^i-n delovna organizacija obvezno imeti kontrolo. Delovne organizaci- je pa bi morale s samouprav- nim aktom določiti organe in metode dela te kontrole. Na- ša Podružnica je tudi orga- nom kontrole v delovni orga- nizaciji dajala inštrukcije, če so jih iskali, žal pa je to bilo bolj redko, ker pač take kon- trole v delovnih organizacijah največkrat ni NOA I TEDNIK: Katere na loge v svojem delovnem pro- gramu bo vaša Služba v pri- hodnje uresničevala s poseb- no pozornostjo? Ali ste lahko že sedaj konkretni glede ne- katerih nalog ali primerov, ki jih odkrivate? SLAVKO VERDEL: LE ŠE DOBRIH ŠEST TEDNOV NAS LOČI OD NOVEGA LE- TA, KO ZAČNE VELJATI TAKOIMENOVANI DRUGI PAKET GOSPODARSKIH PREDPISOV ZA ODPRAVO NELIKVIDNOSTI. KOT JE ZNANO, SE TI PREDPISI NANAŠAJO TUDI NA POD- JETJA, KI IMAJO VEČ KOT TRI MESECE BLOKIRAN ŽIRO RAČUN. To je povod za uvedbo postopka za sanacijo, prisilno poravnavo oziroma stečaj. V tem paketu so tudi predpisi o izplačilu 90 odstot- nih osebnih dohodkov, o ob- vezni višini lastnih obratnih sredstev, o obveznem odpisu starejših terjatev itd. Služba jopozarja in opravlja razgovo- re z delavskimi sveti v teh delovnih organizacijah že se- daj, da bi se v teh tednih po- iskale — skupaj z bankami in drugimi dejavniki — rešitve in odvrnile posledice, ki bodo nastale po 1. januarju 1973. Pričakujemo, da bo še letos sprejet republiški Zakon o Službi družbenega knjigovod- stva. Ta bo zadolževal Služ- bo, da bo morala kontrolira- ti zakonitost in ažurnost sa- moupravnih aktov v delovnih organizacijah, kakor tudi iz- vajanje le-teh. To bo obsežna, zahtevna in važna naloga, ki je Služba doslej še ni imela. Znano pa je, da so samo- upravni akti ponekod zasta- reli ali pa jih sploh ni za po- samezna področja; tudi spre- minjajo se brez predpisane- ga postopka, ki naj bi omo- gočil udeležbo in vpliv vseh prizadetih delavcev. Seveda bomo poleg ome- njenih nalog opravljali tudi vse dosedanje naloge, ki jih ni malo. Prepričani smo, da bo pismo predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ustvarilo drugačen odnos vseh do zakonitosti, saj je tu- di Zveza komunistov posta- vila spoštovanje zakonitosti nadaljnji gospodarski in druž- kot enega od pogojev za naš beni razvoj. V takem vzdušju pa bo naše delo lahko učin- kovitej.še. Razgovor pripravil: J. VOLFAND Laško Pri občinski konferenci v Laškem je bil v ponedeijek .sestanek zainteresiranih občanov, ki so razpravl.jali o predlogu novega slo- venskega zakona o tisku in informativni de.javnosti v celoti. Skle- nili so posredovati ustrezni komisiji pri republiški konferenci .SZDL nekaj predlo.cov, med njimi tudi tega, da .je nepotrebno zakonsko predvidevati skupino 10 občanov za ustanovitev infoi-mativnega sredstva, ker razvejani samoupravni sistem omogoča uresničitev takih teženj v okviru obstoječih družbeno-političnih društvenih in in(err>>iih skupnosti. Predlagali so tudi, da zakon poleg svobode tiska in informacij predvidi tudi možnost, ki pa na primer v pri- meru možnosti za spre.jern TV oddaj vsem Slovencem niso dane, spii.o šibke.ia pokrivanja območij, RTV pa po diugi strani priprav- lja celo tretji urogram. TONE MASLO Piše: J. KRAŠOVEC ZAKAJ JE PADLA ODLOČITEV NA TONETA? Bcij zaradi Toneta Ma- &la, kot zaradi vas, dra- gi bialci, sem dolžan za- pisati nekaj besed za uvod. Tone je bil vse prej Ivot navdušen, da name- ravana v našo priljublje- no rubriko »Naši znanci« uvrstiti njega. Prvič, ta- ko se je otepal, ni kakš- na zi amenitost, posebnež, Dplošno priljubljena oseb- nost. Drugič, je spet opo- rekal, je še krepko pri močeh, čeprav ne čisto pri zdravju, pa je zato za neK.rolog še prezgodaj. Nič ni pomagalo, saj r.as je kot dolgoletni ure- dnik tediiiika učil vztraj- nosti, če ni zaleglo naše zgovarjanje, da nekdo pač noče m nam je oporekal noviriarske vrline, smo mu dokazali, da smo pač takšni, kot nas je hotel ime ta. Tako se je njegov na-jk enkrat obrnil proti njemu samemu, šlekapac! KAKO SE JE KALILA SKROMNOST? Začiiimo torej z anek- doto. V prvih letih njegovega uredn .kovanj a sva njego- va sodelavca, pokojna Ve- ra Strmecki in jaz nepre- stano drezala v Toneta, češ. kdaj bomo tudi v ui edi.-štvu dobili kolesa pne se bolj spominja n'ate'\nega obupnega jo- ka, ko ni vedela, kako bosta z očetom poskrbela za oba f>oba. Tone ni ra- zume., zakaj mama toli- ko ječe, on pa je vesel, ia niu je oče rekel, da saj mu je oče rekel, da v šolo No, pa je lepega dne zmanjkalo očeta. Šel je čez mejo v Jugoslavi- jo, k:er je dobil službo. Tone pa je z bratom vsak dan hcvdil čez mejni blok z Reke v Sušak kjer so ga "pisal: v hi-vaško šolo. Pri?la je ura, ko je bi- lo I (netu do vsega dru- gega prej kot do smeha. Oče pisal, naj pridejo za njim," Tonetu pa ni šlo ^' glavo, da bo moral pr .č od morja, proč od pristanišča, ladij, galebov, proč od sošolcev, s kate- rim: jt deli! in grizel trde rožiče. Sicer pa, kdo otroke kdaj kaj vpraša? Voz;h so se z vlakom, dvo, tn dni. Ljubljana S?j še kar gre, toda pe Ijali sc se naprej. Hribi v Za>avju so se mu zdeli p:,šas;rL, temni, grozeči. Boino ostali vsaj tu, si je dejal, ko so prišli v Hras- tnik. Kje pa. Iz Hrastni- ka s t pešačili na Dol, z Dola v Turje. Tonček je bil ri^aočaran, da le kaj. V piazni šoli so spali na slami, jesti so jim prine sli sf.sedje, ker mati n: injela na čem skuhati. Ko se je ta.kole kujal za š:r ni-n morjem, za pristani ščem je še bolj sovražil tistega Laha. ki je bil vse mu kriv. Prihodnjič: Ptiček prezgoda- brez gnezda Fotografija iz šolarskih let št. 45 — 9. november 1972 NOVI TEDNIK stran 5 MATI, RESNICO! Spodaj navedena Marija Lešer, nezakonska hči po- ročene matere, sedaj ne- znano kje, Frančiške Cuik, roj. Lešer, stanujoča Pa- rižlje 3, Braslovče prosim uredništvo, da v časopisu objavite sledeči članek. Že od svoje rane mla- - dospi msem poznala svo- jega očeta. Stara sem 21 let m še danes ne poznam svojega očeta, čeravno mi moji znanci in soroaniki pravijo, da je moj oče neki kaplan, duhovnik K. V., ki je 'služDoval v lei.u mojega rojstva, 1951. leta, kot kaplan na žup- ništvu Griže. Zato prosim SVOJO mater, ki se potika naokrog, naj ml objasni in vsaj enkrat pokaže mojega pravega očeta. Ze- lo verjetoo, da mi zaradi njene sramote pred so- rodniki ne pove. Pri so- cialnem skrbstvu občine Žalec je podate'ii o očetu nepravilen. Razumljivo je, da socialno skrbstvo ob- čine Žalec ni tega krivo. Zaradi tega prosim za ob- jasnitev in mi naj bo ma- ti 'tista, ki naj pove res- nico, kdo je res moj oče. Marija Lešer, Parižlje 3, Braslovče BLAGOSTANJE V DOMU POČITKA Kadar pridem v Celje, mi pravijo, da je v na- šem domu v Impolci naj- lepši in najboljši dom pocuka. To ljudem, ki me sprašujejo, kako je res v tem domu, o kate- rem se toliko dobrega slišd, seveda rad potrdim. Ker je stari upravnik Franc Valant odšel v po- koj po dolgoletnem za- služnem delu v domu, je prišel no"VTi upravnik z vi- soko izobrazbo, saj je po poklicu zdra'vaiik. Je pa tako dober m srčno kul- turen, da ima za vsakega prijazno, tolažilno besedo. V sredo, 12. oktobra nam je priredil na našem vrtu — sadovnjaku veselo domačo veselico. Prikup- ni novi direktor dr. Cve- to Gradišar je kar z na^ mi oskrbovanci rajal po sadovnjaku, da smo se pošteno razgibali, narajaii in smo prepevali lepe do- mače in narodne pesmi. In tudi tisto pesem hme- ljarjev »Od Celja do Žal- ca je ravno polje . ..« če smo bili žejm, smo pili dober rdeči mošt in dobro vino. To je marsi- komu celo bolj prijavo kot pa prašič, ki smo ga pekli na ražnju. In tudi pečeni krompirček, ki smo ga kar sami pekli In obračali po ognju, nam je kar dobro teknil. Take prireditve zelo koristno in blagodejno vplivajo na počutje oskr- bovancev, tako da se pri nas ne govori o mračnjaš- tvu v domovih počitka, ampak o udobnem in za- dovoljnem prebivanju v domu. Moti nas le to, da neki vratar pri nas išče pn prodaji poštnih potreb- ščin, znamk in in dopisnic svoj lastni dobiček in za- hteva za dopisnico 60 par, če pa kupite znamko za pismo, že zopet hoče 10 para več. Če bi te stvari odpravili, bi bilo pri nas še lepše in bi bili vse bolj zadovoljni. Našega dobrega direk- torja dr. Cveta Gradišar j a I>a prosimo, da bi še več- krat priredil take vese- lice in da bi pripravil kmalu kakšen izlet v zgo- dovinske in turistične kraje. Vsi oskrbovanci se tega zelo veselimo. Jože Lipovšek, Impolca, Sevnica ŠE »KAKŠNO POSLOVANJE« Na vprašanje Ivana Mi- hovljanca iz Celja, Cesta II. grupe odredov 25, ki ste mi ga poslali z vašim dopisom z dne 30. 10. 1972, dajem naslednji odgovor: Tovariš Ivan Mihovlja- nec je v letu 1966 zapro- sil oddelek za gradbene in komunalne zadeve, ka- terega načelnik sem bil tedaj, naj mu izda dovo- ljenje za gradnjo na par- celi št. 915/6 k. o. Ostrož- no. Ker na tej parceli ni bila predvidena gradnja družinske stanovanjske hiše, je bila izdana nega- tivna odločba. Zoper to odločbo se je Ivan Mi- hovi j aaiec pritožil na Re- publiški sekretariat za urbanizem v Ljubljani, ki- pa je pritožbo kot neu- temeljeno zavrnil. V tem primeru je šlo za to, da je Ivan Mihovi j anec želel graditi na zgoraj navede- na parceli, medtem ko je zazidalni načrt za Ostrož- no predvideval gradnjo na delu ter parcele 915/6 m ne na delu parcele 915/7, ki pa je bila v la- sti drugega občana. Dne 12. 6. 1967 je Ivan Mihovljanec vložil pred- log za obnovo postopka za i2sdajo lokacije na isti parceli, češ da so nastali nekateri novi momenti. Ker je šlo za strokovno zadevo, je oddelek za gradbene in komunalne zadeve predložil stvar v obravnavo urbanistični komisiji, in sicer trikrat, to je 17. 7. 1965, 19. 10. 1967 in 26 . 2. 1968. Pred leti je bila na oddelku za gradbene in komunalne zadea^e ustaljena praksa, da je vse zadeve, ki so pomenile odstop od spre- jetih zazidalnih načrtov, o katerih je moral do- končno zavzeti stališče svet za urbanizem, pred- hodno obravnavala stro- kovna komisija — urbara- stiČTia komisija. V tej ko- misiji so sodelovali stro- ko-mjaki s področja ur- banizma, komunale in gradbeništva, katerih delo je bilo potrebno plačati. Ker je bilo to delo pov- zročeno z uvedbo uprav- nega postopka, so bili stroški te komisije zara- čunani stranki po 113. čle- nu zakona o splošnem upravnem postopku kot posebni stroški. Ti stroš- ki so nastali za stranko ne glede na to, ali je bila zahteva stranke rešena v njeno korist ali njeno škodo. V konkretnem pri- meru je bUa zahteva stranke Mihovljanec re- šena v njeno škodo. Stro- ški, ki so v konkretnem upra-vTiem postopku na- stali in za katere je stran- ka Mihovljanec dobila dva sklepa, so znašali nekaj čez 70 dinarjev. To so stroški za tri razprave na urbanistični komisiji, ki je štela pet članov. Smatram, da je bila zadeva vodena v sjcladu z veljavnimi predpisi in da stranka ni bila mate- rialno oškodovana zaradi slabega poslovanja grad- benega oddelka, temveč zaradi tega, ker je želela graditi v nasprotju z zar zadalnim načrtom in je sama z vlogami zahtevala vedno nove razprave o sporni lokaciji. Zadeva je bila končno urejena. Ivan MihovLja- nec je odkupil potrebno zemljišče ter dobil loka- cijsko dovoljenje v nekaj dneh po tem, ko je javil oddelku za gi-adbene in komunalne zadeve, da že- li graditi v skladu z za- zidalnim načrtom Ostrož- no. Podpredsednik skupščine občine Celje, Marjan Ašič ŽELIM V ŠOLO Kot redni bralec vaše- ga časopisa, bi rad izve- del, kako je z mojim na- daljnjim šolanjem. Rad bi namreč, da mi pove- ste, če je mogoče, da bi obiskoval v Celju srednjo komercialno šolo. Seveda, s pomočjo dopisovanja. Moja dosedanja izobrazba pa je: končana osnovna šola in triletno uspešno šolanje za strojnega klju- čavničarja. Ker me ta po- klic ne veseli, bi rad z nadaljnjimi šolanjem iz- polnil svojo željo. Zapo- slen sem v tovarni Go- renje, vendar ne oprav- ljam svojega poklica, sem namreč neke vrste kon- trolor. Vem, da vas s temi vprašanji preveč gnjavim, a vseeno upam, da mi boste kljub temu čimprej odgovorili. Jože Jager, Dobrna 30 Odgovor: Organizacijo vseh dopisnih šol opravlja Dopisna delavska univer- za v Ljubljani, Parmova 39. Najbolje, če povpraša- te pri njih. ŠE »O KOSTANJU« Kot stalni bralec vaše- ga časnika se vam ogla- šam zaradi kritike bralke iz Teharja v zadnji šte- vilki Novega tednika z naslovom Jesenski izlet. Moram vam povedati, da sem bil nad tem člankom zelo presenečen in vas vljudno prosim, da ob- javite še mojega. Ne bi rad kritiziral teh dogod- kov, vendar bi rad ome- nil dogodek iz našega kraja. Pri nas imamo tu- di nekaj dreves kostanje- vega plodu in ga nekate- ri okrog nimajo, so pa vsa zelo six>štljivi, če la- hko tako rečem in mar- sikdo raje vpraša prej, če lahko nabira kostanj. To je vendar vljudno. Glede ženske, ki je bila res surova in je govorila neprimerne besede, pa smatram, da je bila mor- da tudi ona istega mne- nja, da bi jo vprašali in ne bi morda bilo tega. Glede na to, da žena s Teharja obsoja govor predsednika republike, smatram, da to nd prav, saj se povsod po svetu in pa tu okrog pogosto srečujemo z raznimi pro- blemi, zato podpiram nje- govo misel, ki sem jo bral. Vsak človek pa je dolžan, da vsako stvar malo premisli in šele na- to naj obsoja. Venčeslav Jager, Kostrlvnlca 36, Kalobje Odgovor: Bralka je gle- de govora tovariša Tita samo zapisala, da hočejo nekateri uveljaviti njegovo ostrino še pri nabiranju kostanja. Drugače pa je prav, da ste osvetlili pro- blem, napisan v pismu o jesenskem izletu, še z dru- ge strani. ŠE >>0 REKLAMI ZA IZLETNIK« v št. 41 Novega tednika z dne 12. 10. 1972 je bil med pismi bralcev tudi članek izivršnega odbora sindikata VVZ in DD Ce- lje pod naslovom Izlet na Dolenjsko. Ker so do da- nes vsi tisti, ki so imeli s tem Izletom zvezio, osta- li v ilegali, mislim, da je potrebno prizadete in bralce NT točneje infor- mirati o tej zadevi. Tudi naše podjetje kot celota ima več sektorjev (splošm, turistični, pro- met, tehnični itd.). Vsak sektor je odgovoren za svoje področje. Jasno pa je, da morajo vsi med seboj tesno sodelovati. Kvaliteta dela oziroma sodelovanje je odvisna od osebe, ki dela na določe- nem delovnem m.estu. Stranki, ki je naročila 54sedežni avtobus, je bi- lo s strani uslužbenca-ke v turistični poslovalnici sporočeno, da je vse v redu. V redu pa ni bilo, ker je bil v prometnem sektorju našega podjetja naročen 45-sedežni avlx>- bus s št. naročilnice 631 z dne 16. 6. 1972. Turistič- na poslovalnica pri na- šem podjetju točno ve, koliko vozil lahko odda za posebne vožnje, ne da bi pri tem trpel promet na rednih linijah. Res pa je, da je naš prometni sektor dodelil namesto 45-sedežnega avtobusa 40- sedežni avtobus, ker je že le-ta, 45-sedežrLi, bil na- ročen preko določenega števila za posebne vožnje. Če bi bil v našem sek- torju naročen 54-sedežni avtobus, do te neprijetno- sti ne bi prišlo, ker bi raaporednik dodelil za- htevano vozilo ali pa bi opozoril odgovornega us- lužbenca v turizmu na eventaialno napako. O tem sem osebno informiral tudi tovarišico navedene sindikalne podružnice, ki se je prišla pritožit glede nesolidnega poslovanja našega podjetja. Kasnejšo pismeno pritožbo priza- dete organizacije smo od- stopili turističnemu sek- torju v nadaljnji posto- pek. To 1 lito v vednost bral- cem, opravičilo prizade- tim in razmišljanje ti- stim, ki so se dolžni op- ravičevati ali zade-vo na kakršenkoli način urediti. Emest Stoklas, Zag-rad 105, Celje ŠOPEK NA BREZOVI KLOPI Ravna, tanka debla smrek in bukev stegujejo svoje vrhove do neba. De- bla so svetlosiva, bukovo listje pa rjavozeleno in tu in tam posveti mednje žarek jesenskega sonca. Tam so tudi kostanjeva drevesa, tam so hrasti, v mogočnem r^ervoarju buči voda, kakor da iz nedrja zemlje prihajajo ječeči glasovi, ki silijo potnika v tiho premišlje- vanje o veUčastnl in ne- pozabni podobi, ki jo lah- ko daje samo gozd. Tam spodaj so šešče, romantična vasica ob vznožju Homa. Nad beton- skim zbiralnikom vode so trije skrlvenčeni hrastiči in spodaj je iz brezovine zbita klop; čas jo rahlo načenja, pa vendar je še bela in na posiveli belini leži šopek jesenskih rož; v skrinjici pribiti v hra- stovo deb.o stoji nedogo- rena sveča, človeka sti- sne pri srcu, stisne ga v grlu, telo zatrepeče v goz- dni tišini. Manjka samo še napis: TUKAJ JE KONČAL SVOJE MLADO ŽIVLJE NJE RAJKO MRAK IZ SEŠČ. Da, komaj dvaindvajset let mu je bilo, ko je obu- pal nad življenjem, vzel seneno vrv in zbežal v gozd in tam ... Težko je reči, kaj ga je privedlo k temu, da si sam vzame tisto najdražje — življenje. Prikupen fant je bil, tova- riški vedno pripravljen, da komu priskoči na pomoč. Fantje iz vasi so ga imeli radi, radi so ga imeli od- rasli, vsi ki so ga pozna- li. IzučiiH se je, odslužil vojake, poročil ln rodila se mu je hči. In kar na- prej je govoril o načrtih, ki jih namerava v življe- nju uresničitd. Rad je imel zemljo, rad je brskal po strojih in delo mu je šlo od rok, rad je bre- del po Savinji in iskal ribe, rad se je zatopil v- knjigo in v sapi požiral napete zgodbe. Fantje iz vasi m od drugod so kar naprej prihajali k Drobni- ču ali k Mrakovtm in spraševali: — Kje |>a je Rajko? Nato je prišel tisti uso- dni dan, ko je srčna bol, za katero ni skoraj nihče vedei, prekipela čez rob zmogljivosti; iz Žalca se je zatekel v rodne šešče, skrivaj poiskal seneno vrv, zbežal v gozd nad rezer- voar, kjer je nekje globo- ko bučala voda, v gozdno tišino se je zarezal boleč stok, smrten krik in — konec ... Pod hrastom- stoji bre- zova klopca in na posive- li belini leži šopek jesen- skih rož. Tresoča roka od- pre vratca v om^arici pri- biti na hrastovo deblo in prižge nedogoreno svečo. Mogočne krošnje v jesen- skem vetru tiho ječe, od- padlo listje šumi pod no- gami, v betonskem zbiral- niku buči voda, kakor da izpod nedrja zemlje silli na plaz milijone solza. —dk JESEN NA KOZJANSKEM Po travnikih podlesek spet cveti, pastirji ves dan pasejo živino. Zvečer iz ugaslih ognjev se kadi, ko hlad in mrak se vleže nad dolino. V gorice zdaj je dahnil sladek mir, klopotec v bregu nič več ne pozvanja. Utihnil čričkov glasni je prepir, v medlem soncu gola brajda sanja. Je davi sosed hvalil mlado vino, (sinoči brez klobuka prišel je domov). »Napil sem se kot, da bi pil starino, pa me premagal je le vinček nov.« Lojze Planinšek LE TAKO NAPREJ Po dolgem času se zo- pet oglašam z nekaj vr- sticami, s katerimi vas prav prisrčno pozdrav- ljam. Moram vam priznati — medtem ko vam nisem nič pisala, se je NT zelo' bistveno spremenil. Zelo me veseli, da ste začeli spet s horoskopom. Saj res, ne vem, kje bi začela brati, ko pa je toliko za- nimivega. Le tako naprej! Marica Ocvirk, PESEM ZA ROJAKE Na Koroškem, onkraj me- je, hud' zdaj veter veje; slabo se Slovencem tam godi, Avstrija jih potujčiti želi! Avstrijci, kakor Nemci, v Jugoslaviji normalno živijo, vsem tem nobene se krivice ne godijo. Kaj res ne mogli v slogi bi živeti, na tem, tako lepem sveti, to želje Jugoslovanov so enotne, naj nikdar ne bi bilo, nikjer, nikoli — vojne! Jugoslovani apeliramo na vas in poslušajte naš glas. Želimo vsi, da živeli bi v slogi, tako bogati kot ubogi! Betka Kregar, Celje Prijazno sonce razprostira svoje tople žarke na cve- točem polju. Ko sva se sprehajala, sva opazovala rože. Kako različne^ ena lepša od druge, se v vetru prikla- njajo druga drugi. Sedem v hladno senco, zreva si v oči in vsajc po svoje misli. Kako lepo je biti mlad, dvoje mladih src, ki hrepenita po ljubezni. Kot bi sa- bljala, se prebudim, ga gledam, kako je njegov pogled uprt vame. Morda sluti, zakaj! Poljubil me je in na- daljevala sva pot. Ta slutnja je bila za naju največja bolečina. Ko se spomnim na tisto mamino besedo — ne smeš ga imeti. To je bila moja prva ljubezen, lep fant, plarnh las, dobrega si ca, vesele narave, samo tisti nesrečni — ne smeš ga imeti. i'o enem letu sva šla narazen. Za slovo sem mu pi- sala lepo dolgo pismo, samo ne po moji krivdi. Na papirju so se poznale solze. Zalivale so mi oči, ko sem s tresočo roko pisala svojemu prvemu fantu v slovo. Meni so določili, s katerim fantom lahko hodim, s kom se lahko poročim. In je kmalu postal mož. V mojent. srcu čutim — če ne gori, pa tli. Imava vsak svoj dom, družino, se srečava, se rada pogledava. V srcu čutiva oba tisti nesrečni zakaj... On je dober mož. Samo najina sreča se je potopila v morsko dno. a — n. g. 6. stran NOVI TEDNIK St. 45 — 9. november 197^ SIP pred investicijami KLJUČ V ROKAH BANKE Proizvodni rezultati SIP-a iz Šempetra v Savinjski dolini so že več let Izredno lepi. Kolektiv, ki je ob lastnih silah zrastel iz nekdanjih servisnih delavnic v moderno podjetje, pa se z doseženimi rezultati ne zadovoljuje. Z uspehi današnjih dni gleda na jutrišnji dan. Hoče naprej, hoče doseči še več! Kot Specializirani proizvajalci kmetijskih strojev so se trdno usidrali na jugoslovanskem tržišču in povpraševanje po njihovih izdelkih je veliko večje kot znašajo njihove kapacitete. Možnosti obstoje tudi v povečanju izvoza, zato ni čudno, da so v podjetju izdelali podroben program razvoja. Bankam so tudi že predložili elaborat o predvidenih investicijah v prihod- njem letu. Uspehi minulih let, odlič- no kooperacijsko sodelovanje s firmo Pottinger, veliko pov- praševanje po kmetijskih stro- jih ter mnogi drugi tehtni razlogi so odločali o tem, da se v kolektivu SIP-a odloča- jo za nadaljnjo razširitev in modernizacijo proizvodnje. Temeljita analiza tega je po- kazala, da so potrebe po nji- hovih proizvodih tolikšne, da jih s sedanjim obsegom pro- izvodnje še dolgo ne bi mog- li zadovoljivo pokriti. Samo- nakladalne prikolice, obračal- niki, trosilniki in drugi spe- cializirani stroji za spravilo sena ter ostali njihovi kmetij- ski stroji so dosegli na trži- šču ugled, s kakršnim se lah- ko pohvalijo le redka podje- tja. Nič čudnega torej, če ko- lektiv želi, da poveča obseg proizvodnje, da ponudi trži- šču zadostne količine kvali- tetnih kmetijskih strojev. Napak bi bilo misliti, da se kolektiv ob načrtovani inve- sticiji pojavlja pred bankami z zahtevami, kot smo jim bili v preteklosti čestokrat priče. Ne! Elaborat je v podrobno- sti razčlenil gibanje potreb po njihovih izdelkih. Gibanje proizvodnje v naslednjih letih ob aktiviranju novih, kapaci- tet, in kar je najpomembnej- še, kar polovico vseh potreb- nih sredstev bo zagotovil ko- lektiv sam! Vrednost celotne investicije v prihodnjem le- tu, to je nove proizvodne ha- le, nabava 25 specialnih mo- dernih strojev in vse ostalo, kar sodi zraven, bo veljalo okoli 4 milijarde starih dinar- jev. In kaj bodo dale nove in- vesticije? Obseg proizvodnje se bo povečal za več kot dva in polkrat! Proizvodnja posa- meznih vrst kmetijskih stro- jev bo izredno porastla. Pro- izvodnja samonakladalnih prikolic bo porastla za 100 odstotkov, obračalnikov za 75 odstotkov, kombinatorjev s priključki za 650 odstotkov in trosilnikov za hlevski gnoj za 575 odstotkov, pri čemer pa ne kaže še posebej omenjati nekaterih novih proizvodov, ki jih bodo lahko proizvajali v bodoče. Skladno s poveča- njem proizvodnje po izvrše- nih investicijah pa se bo po- večeval tudi celotni dohodek podjetja, ki bo tako leta 1974 kar za več kot en in polkrat večji, kot je sedaj. Nova inve- sticija bo omogočila tudi več- jo zaposlenost, saj bo število delavcev od današnjih 256 po- rastlo na 510. To pomeni, da se bo podvojilo! Poleg teh rezultatov, ki jih bo dajala investicija, pa so zlasti pomembni še širši vi- diki predvidenih naložb. Če bo investicija izvedena že pri- hodnje leto, bodo v letu 1974 že skoraj v celoti pokrili po- trebe jugoslovanskega tržišča. Povečane tržne potrebe v na- daljnjih letih do leta 1980 pa bodo pokrivali s povečevanjem proizvodnih kapacitet iz last- nih sredstev, ki bodo izvirala iz presežka in ostanka dohod- ka po odplačilu anuitet oprav- ljene investicije. Ne gre v tem primeru samo za to. Gre še za več! Celotno narodno gospodarstvo bi si s to investicijo v prihodnjih le- tih prihranilo več deset mi lijonov prepotrebnih deviznih sredstev, ker strojne opreme za živinorejsko kmetijstvo ne bo potrebno več uvažati. Na- dalje bo s pomočjo te meha- nizacije mogoče organizirati visokorentabilno živinorejsko proizvodnjo, saj s pomočjo kmetijskih strojev iz SIP-a en delavec z lahkoto opravi delo, za katerega je sicer potrebnih dvajset parov pridnih rok. Kmečko delo se je s temi stroji močno olajšalo. Pove- ča se njegova produktivnost in naraste rentabilnost. To je izredno pomembno glede na to, da bo tudi mladina ostaja- la na kmečkih posestvih ter se z veseljem oprijemala to- vrstnega dela, saj bo v tem videla svojo veliko perspek- tivo. Kolektiv SIP-a je torej svo- je že storil, na vrsti so ban- ke, v njihovih rokah je ključ do novih pomembnih uspe- hov. Ne samo SIP-a temveč našega gospodarstva nasploh. In prepričani smo, da ustrez- ni dejavniki tega ne bodo spregledali. Kajti predvidene investicije v SIP-u so več kot gospodarne naložbe. So inve- sticije, od uresničitve katerih je odvisen v mnogočem tudi ves celotni razvoj določene panoge našega gospodarstva — to je kmetijstva! BERNI STRMCNIK POLDE RAJH, direktor SIP-A JOŽE POZNIČ Pravzaprav se ne prime- ri vsak dan, da bi te ob robu ceste ustavil ravno tisti človek, o katerem sem bil namenjen že več- krat pisati. Vsaka stvar se enkrat primeri, pa je tokrat naneslo ravno ta- ko, da je JOŽE POZNIČ kar k meni prisedel v av- to, ko sem preteklo ne- deljo odhajal na proslavo 30-letnice bojev II. grupe odredov na Dobrovlje. JOŽE POZNIČ že pet let uživa zaslužen pokoj, toda kljub temu je še ve- dno aktiven družbeno po- litični delavec. Zlasti ve- liko dela z mladino in je med drugim tudi stareši- na tabornikov »Savinjske- ga odreda«. Z njimi je bil letos na taborjenju v Podvolovljeku, pa jim je vreme tako nagajalo, da so morali tabor predčasno končati. Poleg tega pa je Jože aktiven tudi na vo- jaškem področju, pri od- redu SLO. Rodil Se je v Bočni, njegovi starši so imeli mlin. Živeli so sicer skro- mno, toda vsaj krulia jim po zaslugi očetove obrti nikoli ni manjkalo. Deset- članska družina se je pre- bijala skozi življenje kot mnogo podobnih v tej do- lini. Jože se je že v stan Jugoslaviji zaposlil kot gozdni delavec, predvsem pa je delal pri privatnikih. Večkrat se je udeležil tudi splavarjenja in se tako prevažal s jlosi vse tja do Slavonskega Broda. Zače- tek vojne ga je zatekel v Novem Sadu, kjer je slu- žil rok in ob razpadu voj- ske JO je kar peš prima- hal nazaj domov v Bočno. Leta 1942 so ga Nemci odpeljali na delo v takrat- no tovarno avionov v Ma- ribor, od koder pa je po- begnil, ko so mu Nemci ustrelili brata in oktobra istega leta izselili družino. Doma je našel vse zape- čateno, pa je odšel na Hrvaško. Pot ga je vodila po raznih krajih, dokler se ni septembra 1943 v Vučinu pridružil XII. u- darni proletarski brigadi. Partizanu je po vsej cen- tralni Bosni, po Slavoniji, Podravini in sodeloval pri osvoboditvi Virovitice, Ko- privnice, Bjelovarja, do- kler ni dočakal svobode v Daruvarju. Kmalu po vojni, v kateri je bil dva- krat ranjen, se je vrnil domov, se zaposlil pri go- zdni upravi, nato pa pri Rudniku v Velenju, kjer je imel na skrbi vojaške zadeve. Pokojni mozirski župan Zvone Zupane ga je pregovoril, da se je vr- nil v domačo občino, kjer je nadaljeval delo pri ta- kratnem vojnem odseku. Tu je leta 1967 dočakal tudi upokojitev. Kot smo že zapisali, pa z odhodom v pokoj ni za- ključil tudi svojega aktiv- nega dela v družbeno po- litičnih organizacijah. Kmalu bo trideset let, od- kar je član partije, aktiv- no pa dela tudi v organi- zaciji Zveze borcev. Med drugim je tudi prapor- ščak in ni je proslave in večje prireditve, na kateri ne bi ponosno in strumno stal med zastavonošami borčevskih praporov. Naj- rajši pa se vrti med mla- dimi ljudmi, zato njegovo aktivno delo v taborniški organizaciji ni slučaj. Med mladimi je njegov svet, z njimi obuja spomine na slavne dni naše oborože- ne revolucije, na njih pre- naša v borbi stkane odno- se in z njimi oživlja tra- dicije ' slavni minulih dni. Jože, veliko uspehov ti želimo pri tem pomemb- nem in odgovornem delu. B. Strmčnik Golte in depandanse. Pod njimi še zadnje krpe' letošnjega spomladanskega snega; zdaj bolj v opo-i zorilo, da je zimska sezona pred vrati. Na Goltehj se tega dobro zavedajo. (Foto: MB) ^ NOČSTEV ZA 1% VEČ OCENA TURISTIČNE SEZONE — PRIZNANJA TURISTIČNEMU DRUŠTVU V ŠEMPETRU, FRAN- CU RENIRJU IN MOZIRJU četudi je imela jesenska plenarna seja celjske turi- stične zveze, v petek, 3. t. m., povsem delovno obe- ležje, se je na koncu ven- darle spremenila v slav- nostno zasedanje, še zlasti, ker .so razglasili rezultate treh ocfnjevanj: za najbolj- še turistično društvo, za najbolj prizadevnega turi- stidneg? delavca in za naj- lepše uiejen kraj v letoš- njem letu. Sicer pa so osrednjo toč- ko dncanega reda posvetili oceni mmule sezone. PESIMIZEM NI BIL ZASTONJ Pričakovanja nanjo so bi- la bolj črnogleda kot opti- mistična. In vendar pesi- mizem m bil zastonj. Ino- zemski turizem letos ni sa- mo stagniral, marveč je ce- lo nazadoval. Zadovoljiva in razveseljiva pa je ugoto- vitev o porastu domačih no- čitev. Sicer pa še to: že tako razmeroma kratico se- zono je skrajšalo še slabo vreme. To so najbolj obču- tili v Gornji Savinjski do- lini. LE ZA 1% VEČ STATISTIKI vedo pove- dati, da je bilo na širšem celjskem turističnem ob- močju v glavni sezoni 341.027 nočitev domačih in 98.671 i.očitev tujih gostov, skupaj torej 439.698 noči- tev. Te številke tudi pove- do, da jc bilo nočitev do- mačih gostov za 6%, ino- zemskih pa za 13 »/'0 manj kot lani. Skupni rezultat pa govor, o enoodstotnem povečaj.ju nočitev. Ta številka pove vse, če- tudi se za njo skrivajo šte- vilni odjektivni in subjek- tivni "azlogl. Pa vendar lahko na koncu zapišemo — z rezultatom glavne tu- ristične sezone na celjskem območ.|u ne moremo biti za.dovol''ni. VZPON ATOMSKIH TOPLIC čeprav je na vrhu turi- stičnel,a prometa pri nas Rogaškii Slatina, kjer so imeli letos več domačih in nekolike manj tujih gostov, velja vsa pozornost atom- skim toplicam, ki so v glavni sezoni imele nekaj nad 38.000 nočitev in okoli 133.000 obiskovalcev. Novi ukrepi v atomskih toplicah so dal. takojšnje rezultat-e, zato tudi prihodnje naložbe obetajo veliko. Želesnišico podjetje za gostinstvo ji turizem se je intenzivno lo- tilo dela in investicij. MANJ IZLETNIKOV Doba bivanja v zdravili- ščih je znašala 10,5 dneva, v drugih krajih pa 2,6, kar je za malenkost manj kot lani. Četudi so gostinci do.segl: za okoh 26 % večji pronie; (na račun večjih cen), je bilo izletnikov za okoli 10'1 manj kot v istem času lan; SPODBUDNA NAPOVED Navziic letošnjim skroir/ nlm rezultatom so napoved za priliodnjo sezono obeta- joče, povečanje števila do- maČih nočitev za 5 in tujii za 2'>,o ZASLUŽENA PRIZNANJA Ob sklepu pomembaegs zasedanja, ki je opredelil« tudi b-r>dočo vlogo celjski'- turistične zveze (o tem pr-' hodnjič.*. so razglasili rezul- tate treh tekmovanj oziro- ma ocenjevanj. Za najboljše turističnii društvo letos je bilo inif novano drtištvo v šempetr' v Savinjski dolini. To J< organi;'.ccija, ki deluje amaterski osnovi, ima svol dolgorocn. delovni načrt vzorno skrbi za rimske kopanine v kraju. Nekrop"' h pa st- letos dodali še p*^' zemno jamo Pekel, ki P"' staja nova turistična atralf' cija. Za najbolj prizadevnem^ turističnega delavca je ''^ imenovar Franc Renir Podčetiika. To je hkra^^ priznanje za njegovo de^^'' letno vodenje turi stičnež^ di-u.štva in za vse napor*' ki jin jc vložil v atomsK' toplic«^!. Preh ^ani pokal za najl^? še urejeni kraj pa so dobi'^ Mozirjem. Vtem ko je d^' go mesto zasedlo Ljubn* so bii.e Luče tretje, Šentj^J četrti lil Šempeter peti- , skupini mest in krajev, kJ^' pri urejevanju in vzdržev nju zeienic in parkov ^ delujejo p>o klicne delo^''^^ organizf>cije, pa je ^m-^S^^, Velenje pred Celjem in ga.ško Slatino. M. B02^ Slovenske Konjice Izvršni odbor občinske kon- ference SZDL in komite ob- činske konference ZKS Slo- venske Konjice je nedavno spregovoril o družbeno poli- tični odgovornosti poslanca gospodarskega zbora republi- ške skupščine, Moimira De- ieviča, direktorja LIP. Po- slanec Delevič je v primeru Vujčič, ki je pozročil veli- ke nepravilnosti v tovarni Be- ti in nato emigriral v Avstri- jo, glasoval proti odvzemu imunitete poslancu Vujčiču. V sklepih in stališčih obeh konjiških forumov je poudar- jeno, da je politična odgovor- nost poslanca vsebovana v zaupnici, ki mu jo poverjajo volivci ob predlaganju in za- upanju. Ta odgovornost vse- buje tudi pravilen odnos do deformacij, ki nastajajo kot posledice razgibanega sistema in poskusov, da vdrejo v po- slanske vrste ideje, ki so tuje samoupravnim socialističnim odnosom. Odločitev poslanca Deleviča, ki ni tako ravnal, izvršni odbor in komite naj- ostreje obsojata in kritizira- ta. Poslanec Moimir Delevič je samokritično priznal svojo napačno odločitev in tudi po- vedal, da bo v bodoče pravil- neje ocenjeval donose do pr- vin naše socialistične druž- bene ureditve. Izvršni odbor in komite tudi sodita, da ni treba, da bi bilo samo na- pačno glasovanje razlog za odpoklic poslanca in zato ta- ke zahteve med volivci ne bo- sta sprožila, če pa bi volivci sodili, da ta ocena ni pravil- na, se tudi oba foruma ne bosta distancirala od postop- ka. št. 45 — 9. november 1972 NOVI TEDNIK stran 7 Koroški pevci v Celju v soboto zvečer se bo v dvorani Narodnega doma v Celju predstavil odličen me- šani pevski zbor »Jakob Pe- telin-Gallus« iz Celovca. Zbor prihaja v goste celjskemu mešanemu pevskemu zboru France Prešeren, ki je pred časom že gostoval na Koro- škem in je to pravzaprav vr- njen obisk koroških pevcev. Pevsko društvo Jakob Pe- telin-Gallus je bilo ustanov- ljeno aprila leta 1960 in ima svoj sedež v Celovcu. Njego- vi pevci so doma v vseh ko- roških vaseh od Djekš do Zi- Ije in prihajajo na tedenske vaje v Celovec. V letih svo- jega obstoja si je zbor zago- tovil v kulturnem življenju koroških Slovencev stalno' mesto. Izraz njegovega kul- turnega delovanja pa so sa- mostojni koncerti, nastopi ob kulturnih prireditvaJi central- nih organizacij koroških Slo- vencev, radijska snemanja itd. Po besedah nedavno umrle- ga pevovodje tega zbora ter zbiralca koroških narodnih pesmi dr. Franceta Cigana je najlepša in najvidnejša last- nost tega zbora junaški idea- lizem, s katerim žrtvujejo svoj prosti čas in tudi del svojega zaslužka, da morejo sami doživeti v ziboru lepoto naše pesmi. Uspehi Galluso- vega zbora so sadovi skupne- ga dela in prizadevanja sku- pine idealistov, ki hočejo gra- diti, ne pa že obstoječe podi- rati. Sedaj vodi zbor mladi di- rigent Joško Kovačič in pod nje.govim vodstvom bodo ko- roški pevci zapeli tudi v so- boto zvečer ob 20. uri v celj- skem Narodnem domu. -ed ŠOLSTVO v rt, trgovina, gostinstvo in kmetijstvo. Posebno pozornost pa bodo komunisti konjiške občine posvetili idf-jno politični vzgoji \-sakega posameznika in analiziiali njegovo delo. Tu ne gre le za formalno izpolnjevanje vprašalnikov, kot se je do zdaj dogajalo, pač pa bodo zelo konkretno ocenili delo vsa- kega posameznika. Na ta način želijo doseči, da ne bo merilo dela vsakega posameznega člana število funkcij, pač pa opravljeno delo. _______________________V. J,,. CELJE: Jutri, v petek. 10. t. m. bo 46. skupna .seja CJanov obeh zborov skupščine občine Celje. Seja bo tokrat izji^nsoma v dvorani družbenih organizacij v Gletiališki ulici in ne v Narodnem domu. Predlog dnevnega reda ima osem točk. Najdi e se bodo odborni- ki zadržali pri predlogih sveta za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve. Odločali bodo o zazidalnem načrtu za graditev počitnišSiih hišic v okviru rekreaci.jskega središča na Svetini in med drugim tudi o gradnji hitre ceste. Svet za blagovni promet je pripra\il odlok o ukiepih neposredne družbene kontrole cen za kruh v občini Celje. Na pobudo sveta za socialno varstvo bodo razpravljali o druž- benem dogovoru o izhodiščih za politiko in fliiancirsMije družbenih denarnih pomiK" Od jutri dal.je no na Dobrni tridnevni seminar za mladinske akti- viste delovnili orranizacij celjske občine. Na seminarju bodo govo- rili o vlog; mladih v graditvi samoupra\nie socialistične družbe, o vključevanju mladih v temeljne organizacije združenega dela. o .se- danjem drnžbeneni tri'nutku in o akiivn 7.vne m'aiinp v delovni organizaciji. Predsed.stvo občinsike konference ZM Ol.ie pa namei-ava organizirati tudi okroglo mizo, za katero bodo sedli direktorji, se- kretarji ZK in mladi, da se bodo pogovorili o dejavnosti mladih v samoupravnih organih. ŠMARJE našem zadnjem obisku v Podčetrtku, v .\toni.skih toplicah, smo lahko opazili, da dela pri gradnji samopostrežne restavraci.je zadovoljivo teko proti svojemu težko pričakovanemu koncu in men- da bo restavracija odprta že letos, za dan republike. V toplicah je še vedno precej gostov, okoli sto na dan, .škoda pa je, da tudi novi. plastični bazen, ni pokrit s pla-stično streho, kot je stari, ki že dve leti nudi ziitoči.=čc bolnikom tudi v mrzlej- ših dneh. O uspehu letošnje sezone še nimajo podatkov, vendar pričakujemo, da vas bolno lahko o tem obvestili v najkrajšem času. Ze sedaj pa lahko povemo le to, da so z letošnjo sezono, ki bi lahko bila še boljša, kot je bila, če ne bi bilo poplav in deževja, v Podčetrtku zadovoljni. Ker so sredstva na razpolago, upamo, da bo prihodnje leto potekalo v Atomskih toplicah v znamen.ju pospe.št-ne graditve tega priljiiblienega in znanega zdravili.šča ln da ne bo šlo vse tako zelo počasi, kot smo vajeni. MST ŠENTJUR Kot v mnogih drugih krajih po šentjurski občini je bil v nede- ljo zbor volivcev tudi na Prevor.ju. Zbora se je udeležil tudi sekre- tar občinskepa komiteja Vinko Jagodic. Občani so na zboru znova postavili vprašanje ceste čfz Prevorje pot povezave med Kozjem in .■Šentjurjem. Vinko Jagodic je občane opozoril na de.jstvo, da stro- kovno stalLšče gotovo ne bo na njihovi strani, kar zadeva težnost terena za cesto takšne važnosti. Podal je, da se občina šenjur v celoti zaveda, da ustrezno cestno povezavo ti kraji mora.jo dobiti, da pa ni pametno, če po vsej sili vztrajajo pri osrednp cestni pove- eavi. Pouilaril je tudi, da je pri rešpvaniu manj razvitega kozjan- skega videti celoto, mto cepljenje družbraiih naporov samo škoduje tej celoti. Naše šole vsepovsod Osnovna šola v Mozirju ni samo moderna po svoji urbanistični plati, temveč je tudi življenje in delo v njej tako, kot si ga lahko želimo vse- povsod. Moderna zgradba v idealnem okolju, v njej pa sodobno organiziran pouk. Popoln kabinetni sistem na višji stopnji, strokovno usposobljen kader, mnoge uspele novosti in odlično vzdušje, to je resničen porok za uspešno učno in vzgojno delo. Dolga je pot razvoja šolstva v tem kraju, mnogo je bilo vloženih napo- rov in truda, da so dosegli, kar imajo. Danes sodi mozirska šola prav gotovo med najmodernejše učno vzgojne ustanove našega območja. Šola skratka, kot si jih povsod lahko le želimo! Začetki šolstva v Mozirju segajo tja v leto 1783, ko je bila v mežnariji vistanovlje- na enorazredna šola. Zgrad- ba, ki še danes stoji, nosi kot ponosen spomin na te čase v pročelje vklesan napis: »Na- rodna učilnica«. Takrat je šo- lo obiskovalo le okoli 30 otrok nekaterih tržanov, saj šolske obveznosti še ni bilo. Ukaželj- ne mladine pa je bilo vedno več. 1831. leta je takratni žup- nik kupil Marketenderjevo kočo, jo dal podreti in posta- viti zgradbo, v katero se je preseuia šola. Ko je bil 1837 leta določeni šolski okoliš v letu 1882 še razširjen na Lju- bijo, Brezje, del Radegunde in Lepe njive, pa je postalo vprašanje šolske zgradbe zelo pereče. Nameravali so adap- tirati vrsto zgradb, pa so se na kraju m.ozirski tržani od- ločili za samoprispevek. Vsa- ko leto so zbrali po 500 gol- dinarjev in tako so imeli le- ta 1890 že 7.000 goldinarjev. To pa je bila za takratne ča- se že kar čedna vsota. Leta 1893, bilo je 6. oktobra, so kupili njivo Alojza Goričarja ter maja 1895 pričeli z delom. Otvoritev nove šole je bila 19. novembra 1896, in takrat so odprli tudi že tretji raz- red. Kmalu za tem še četrtega, dokler šola 1934 leta ni posta- la že šestrazredna Omeniti velja še eno zade- vo. Tudi šolnino so v tistih časih že poznali in iz šolske kronike je razvidno, da so do leta 1865 starši plačevali za vsakega učenca po 60 kron letno, od tega leta naprej pa celo po 2 goldinarja. Sicer pa je zanimivo tudi to, da so učitelji takrat več kot z vte- pavanjem modrosti v glave trške mladeži zaslužili s cer- kovnišk' in orglarsko službo. Učitelju so »na zbirci« dajali vsako leto 202 četrtinki pše- nice, 5 četrtink ajde in 109 in pol krone. Vse kaže. da tudi honorarno delo ni iznajdba našega modernega časa ... Po vojni je nastala pri šoli prava stiska. Učilnice so bile razmetane po celem trgu, kjer je bil ustrezen prostor za pouk. šola je bila premaj- hna, nič lažja situacija pa ni bila na Brdcah, kjer je po vojni bila ustanovljena nižja gimnazija, kasneje pa so tam imeli pouk višji razredi os- novne šole. Stiska za prostor je bila velika, krono vsega pa predstavlja dan, ko se je stari šolski zgradbi porušil strop! To je bil plat zvona ... S sredstvi občinske skup- ščine, Republiške izobraževal- ne skupnosti in samoprispev- kom občanov je bila zgraje- na nova, moderna zgradba, ki so jo pred dvema letom sve- čano izročili njenemu name- nu. V štirinajstih učilnicah, ko- likor jih ima ta moderna zgradba, se v 16 oddelkih šo- la 513 učencev, šest učilnic je odmerjeno razrednemu po- uku, v preostalih osmih učil- nicah pa so usposobljeni ka- bineti za vse predmete višje stopnje. Vse od slovenskega jezika, preko matematike do tehničnega pouka poučujejo v kabinetih, kar šolsko delo nedvomno dviga na višjo kva- litetno stopnjo. K odličnim rezultatom, ki jih šola dose- ga, pa prispevajo tudi druge okoliščine. Izmed 22 članske- ga kolektiva so le štirje uči- telji s srednjo izobrazbo, vsi ostali so predmetni učitelji, na šoli pa sta tudi dva pro- fesorja. Na šoli dela celo na razredni stopnji kar pet uči- teljev z višješolsko izobrazbo. Taka kadrovska zasedba je resnično pomemben dejavnik pri kvalitetnem šolskem delu! Poleg modernega pouka v kabinetih, pa na šoli uvajajo tudi mnoge novosti, ki ne os- tajajo brez uspehov. Naj ome- nimo le eno. V vseh razredih so ustanovili tako imenovani »odprti sistem« knjižnic. Knji- ge so zložene na knjižnih po- licah ob zadnji steni učilnic in učenci si jih izposojajo. kadar samo to želijo. Frek- venca izposojanja se je znat- no povečala, zmanjkala pa ni doslej niti ena sama knjiga! Zanimivo, mar ne? Ni treba imeti ravno modeme šole, da se pristopi k takemu načinu, tudi drugod bi ga kazalo ove- 1 javi ti saj so uspehi učitni! I.Iozirska šola je centralna šola in ima tudi več podruž- nic, odkoder prihajajo vsi učenci na višjo stopnjo v Mo- zirje. Nekaj se jih prevaža s šolskim kombibusom, razu- mevanje pa je pokazal tudi Izletnik, ki je svoje vozne re- de prilagodil tako, da lahko k pouku in domov v posebnih vožnjah prevaža tvdi učence. Na šoli deluje ps^eg šolske- ga športnega društva cela vrsta najrazličnejših krožkov, imajo pa tudi dva pevska zbo- ra. Člani lieterarnega krožka izdajajo ob sodelovanju tudi ostalih učencev, svoje šolsko glasilo »BILKA«, ki je v lan- skem, letu kar dvakrat zagle- dala luč sveta, izhaja pa v ti- skani obliki. Pisana vsebina je izpopolnjena s številnimi slikami fotokrožka in mnogi- mi risbami. Letos imajo šte- vilko že pripravljeno, težave pa so s tiskamo, saj ga v Celju ne marajo več tiska- ti... Na šoli problemov, vsaj ta- kih omembe vrednih, prakti- čno ne poznajo! Kolektiv je homogena celota, ki se raz- daja za šolsko delo in vedno skrbi za napredek svojih učencev. Marsikaj se je v zad- njih letih spremenilo tudi na relaciji šola dom. Roditelj- ski sestanki so odlično obi- skani, skrb staršev za napre- dek otrok pa vedno večja. Ta- kole je povedal o tem vpra- šanju profesor MAKS VE- STER, ravnatelj šole: »Naj- bolj zanimivo je to, da smo pred nekaj leti mi, to je uči- telji, hodili prepričevati star- še, da puste svoje otroke v šoli tudi še deveto in deseto leto, da so otroci, ki jim je v rednem času spodrsnilo, lahko končali osemletno šolo. Danes je to ravno obratno in starši prihajajo prositi na šolo, če smejo njihovi otroci nadaljevati šolanje po obvez- nem šolanju, da si. pridobe popolno šolo.« Resnično, na mo7;irski šoli je lepo, lepo v vsakem oziru in prava škoda je, da povsod ne more biti tako. Prepriča- ni pa smo, da ni več daleč dan, ko bomo širom našega območja imeli veliko takih šol, ko bodo povsod delali v sodobnih pogojih, ko bodo na sleherni šoli dosegli ob mo- dernih metodah tako odlične šolske rezultate, kot jih do- segajo v Mozirju. Tekst in slike: BERNISTRMČNIK Maks Vestar št. 45 — 9. november 1972 NOVI TEDNIK stran 9 Ob 30-letnici IL grupe odredov Partizanske Dobrovlje so zopet slavile. Več sto ljudi se je zbralo minu- lo nedeljo na kraju, kjer stoji spomenik borcem II. grupe odredov, ki so tod padli v bitki 7. novembra 1942. Zbrali so se od blizu in daleč, borci, preži- veli udeleženci teh slavnih dni, občani in mladina, pripadniki taborniških organizacij, med katerimi so bili najštevilnejši taborniki, ki nosijo ime po 11. grupi odredov. Zbrali so se pevci, godbeniki in ljudje od vsepovsod, da bi na svečan način, ob izbranem kulturnem programu, poklonili spominu vsem, ki so pred tridesetimi leti zatisnili oko, pokošeni od sovražnikovih krogel. Bilo je lepo slavje, dostojno spominu obletnici, bilo je slavje, ki ga bodo zlasti pomnili mladi, ki so obiskali te zgodovinske kraje in poslušali besedo iz ust nekdanjega partizana o tem. kako je bilo nekoč. Kako so pa-"" dali heroji za svobodo današnjih dni, kako so umirali junaki za svoj narod, za svojo domovino. Ožarjene od nenavadno to- plega novembrskega sonca, so se ponosno vzdigovale Sa- vinjske alpe in razkazovale krasoto svojih vrhov. Mirno so se pozibavali vrhovi sto- letnih smrek, ko je v planin- sko tišino Dobrovoljskih go- zdov zadonela melodija par- tizanskih pesmi zagorske god- be na pihala. Kot da je k sve- čanemu trenutku prisluhnila vsa narava, kot da za trenu- tek zamira življenje in se kla- nja spominu na dni, ko je namesto zvokov trobent, kla- rineta, bobnov in činel od- mevala preko goličav in grap hrupna pesem bojnega ple- sa... Proslavo ob 30-letnici le- gendarnih bojev na Dobrov- Ijah je odprl v imenu odbora II. grupe odredov STANE MAVRIC. Svečani govor pa je imel BORIS CIŽMEK-BOR, ki je v svojem govoru po- drobno orisal dogodke izpred tridesetih let. Orisal je potek bojev, spregovoril o herojski iborbi Veličkove čete, ki je kri- la preboj bataljona. Skoraj vsi so padli. Nekatere so Nemci ujeh, jih odpeljali v Celje, kjer so jih zaprli v sta- ri Pisker, jih zasramovali po mestnih ulicah ... Govoril je o herojskih podvigih posame- znikov, o junaštvu ljudi, ki so tod izkrvaveli za svobodo svojega naroda, izkrvaveli na zemlji ki so jo toliko ljubi- li, da so ji poklonili vse — tudi svoje življenje. Ni pa se nekdanji politični komisar spomnil samo bojev tistih časov, spregovoril je tudi o boju, ki ga danes bojuje slo- venska manjšina na Koro- škem. Spregovoril je o pravi- cah naših ljudi onkraj meje, o pravicah, ki jih jim kratijo ravno tisti, ki stopajo po po- teh ideologije, ki je bila tako sramotno poražena. Nič čud- nega torej, če je bil z buč- nim ploskanjem sprejet pred- log, da s spominske svečano- sti pošljejo glavnemu odboru Združenja Zveze borcev NOV v Ljubljano protestno reso- lucijo. V izbranem kulturnem pro- gramu so nastopili pevski zbor. šolska mladina iz Mo- zirja in godba na pihala iz Zagorja. Zanosno so odme- vale preko globač recitacije mladih ljudi, recitacije o tr- pljenju, herojstvu, o smrti in svobodi, svobodi. Ponosno so vihrali v jesenskem vetru šte- vilni borčevski prapori, med njimi tudi bojni prapor II. grupe odredov, ki ga že iz leta v leto hrani in nosi po proslavah, nekdanji partizan in praporščak II. grupe od- redov. Tone Krežan. Svojstveno obeležje veliča- stni proslavi pa je dala pri- sotnost mladine. Veliko jih je bilo, največ med njimi ta- bornikov, ki so na mesto pro. slave prišli s pohoda po par- tizanskih Dobrovljah, Obiska- li so spominska obeležja, se poklonili spominu junakov ... Partizanske Dobrovlje so slavile, veličastno in ponos- no, s spoštovanjem do pad- lih, s prezirom do tistih, ki so zakrivili toliko gorja. Sla- vile so spomin padlih, padlih za našo socialistično samo- upravno skupnost... »Ne kot besede, ki jih ve- ter raznaša, kot neizbrisen spomin boste ostali v naših srcih vi, ki ste svoj zadnji dih poklonili tej sveti zem- lji ...« je dejal Bor. Da, osta- li in živeli boste v naših sr- cih, živeli ob našem delu, na- porih in uspehih. Mladi so po- rok za to! Tekst in slike: BERNISTRMČNIK Pred dnevi je bila seja pred- sedstva OK ZMS Celje. Na dnevnem redu je bila raz- prava o pismu predsednika ZKJ tovariša Tita in izvršne- ga biroja ZK Jugoslavije. Predsedstvo ZM Celje je ugo- tovilo, da so v pismu določe- ne poglavitne naloge komu- nistov tudi med mJado gene- racijo pri razreševanju pere- čih problemov organiziranja, političnega dela med mladino in njenega angažiranja v iz- gradnji socialistične družbe. Prav tako so menili, da je potrebna široka m.obilizacija Vseh članov ZK med mlado generacijo, povsod, kjer ta dela in živi. Potrebno je za- ostriti vprašanja odgovorno- sti v mladinski organizaciji pri izvajanju akcijskih pro- gramov. Pregledali so tudi svoj akcijski načrt za obdob- je 72/73 in ocenili, da bo do- sle "na uresničitev tega pro- grama tudi med mladino vne- sla nove možnosti za hitrejše in učmkovitejše razreševanje odprtih vprašanj. Predsedstvo ZM Celje je spregovorilo tudi o vlogi mla- dih komimistov v Zvezi mla- dine. Odločilo se je, da v me- secu novembru ustanovi ob- činski aktiv mladih komuni- stov, ki delajo v mladinski organizaciji. Pogovorili se bo- do tudi o delu posameznih mladinskih funkcionarjev-ko- munistov v delovnih organiza- cijah, šolah in društvih. Na vseh srednjih šolah bodo usta- novili marksistične krožke s konkretnimi nalogami mark- sističnega delovanja in uspo- sabljanja mladine V daljši razpravi so opozorili tudi na delo posameznih članov pred- sedstva ZM in izrekli dvema članoma tovariško kritiko. KRAJNC VIKI Akcija Novega tednika in Radia Celje Letos praznujemo 100-letnico slovenskega pisateljskega društva in med- narodno leto knjige. Za to je uredništvo Novega tednika in Radia Celje v sodelovanju z nekaterimi občinskimi sveti ZKPOS pripravilo »Teden srečanj s slovenskimi pesniki in pisatelji«. V omenjenih krajih bodo literarni večeri, na katere smo povabili naslednje pesnike in pisatelje: Cirila Kosmača, Branko Jurca, Ivana Potrča, Toneta Kuntnerja, Cirila Zlob- ca, Janeza Menarta, Mim! Malenšek, Antona Ingoliča, Miška Kranjca, Petra Levca, Matjaža Haceta, Ferda Godino, Svetlano Makarovič, Nežo Maurer, Ervina Fritza, Karla Grabeljška, Jožeta Šmita, Vido Brest, Ivana Minattija, Danila Lokarja, Lojzeta Krakarja, Frana Milčinskega-Ježka, Frana Roša, Bena Zupančiča, Marjana Rožanca, Miro Mihelič, Mateja Bora, Iva Zormana, Va- lentina Polanška, Petra Božiča, Smiljana Rozmana, Toneta Svetino, Andreja Hienga, Vena Tauferja, Ignaca Kamernika, Jožeta Udoviča, Miie Klopčiča, Ivana Ribiča, Jožeta Snoja, Franceta Filipiča, Vladimirja Kavčiča, Žarka Petana. Literarni večeri bodo v naslednjih krajih: 13. novembra ob 19. uri v KOSTRIVNICI v osnovni šoli 14. novembra ob 19. uri v mali dvorani kulturnega doma v BRASLOVČAH Istega dne ob 18. uri v kulturnem domu v VITANJU 16. novembra ob 19. uri v kulturnem domu v RIMSKIH TOPLICAH 17. novembra ob 18. uri v kulturnem domu v ŠENTJURJU Istega dne ob 19. uri v Slovenskem ljudskem gledališču v CELJU, kjer bo tudi ob 20.30. uri sprejem za vse, ki bodo sodelovali na vseh literarnih večerih v omenjenih krajih in za vse ljubitelje knjige. Vsak udeleženec literarnih večerov bo prejel tudi knjigo, darilo sloven- skih založniških hiš: Državne založbe Slovenije, Cankarjeve založbe. Parti- zanske knjige, Prešernove družbe, Mohorjeve družbe. Nakup šestdesetih knjig pa je omogočila tudi celjska Kulturna skupnost iz svojega sklada za pospeševanje knjižničarstva. Želimo, da bi bili prostori, v katerih bo tekla beseda o sodobni slovenski literaturi, čimbolje obiskani, saj so tudi trenutki namenjeni ravno vsem tistim, ki sicer nimajo priložnosti čestokrat posegati f>o knjigi. Želja organizatorjev pa je, da bi ravno v »Tednom srečanj« vzpostavili stik med ustvarjalci in bralci in obenem opozorili na veliko poslanstvo knjige, ki izobražuje in izob- likuje človeka tudi po tem, ko se za njim zapro šolska vrata. * Uredništvo Novega tednika Uredništvo Radia Celje 10. stran NOVI TEDNIK St. 45 — 9. november 1972 Razgovor z velenjskim sekretarjem ZK VELENJE NI V NIČEMER IZJEMA PA NAJ GRE ZA USPEHE ALI NEUSPEHE, DOBRE REŠITVE, SLABOSTI, KI SO V TEM ČASU PREDMET ANALIZ SESTAVI ČLANSTVA NEUSTREZNA UČIN- KOVITOST ZK VPRAŠANJE: Zadnja kon- ferenca ZK v velenjski obči- ni je potekala neposredno po seji sekretariata CK ZKS. Sodite, da sta vzdušje in vse- bina razprav ter sklepov v Ljubljani bili odmevni na vaši konferenci? ODGOVOR: Odmevnost do- godkov na seji sekretariata CK ZKS je bila na naši kon- ferenci izražena tako, da je razprava o zadevah na dnev nem redu potekala bolj kon- kretno kot bi sicer. Bila je to priložnost, ko smo lahko, spodbujeni z omenjenim pri- merom, bolj kritično ocenje- vali uspešnost ZK v občini, posebej še komunistov v ta- koimenovani srednji struktu- ri, v kateri je bilo največ teh- nokratskega in birokratskega obnašanja. VPRAŠANJE: Na konferen- ci ste ocenjevali socialno strukturo in organiziranost komunistov v občini. Kakšna je leta? ODGOVOR: V celoti gleda- no je socialna struktura med članstvom ZK v občini ugod- na. Ni pomembnejše delovne organizacije brez organizacije ZK ali komunistov. Tako se nam bolj postavlja vprašanje, kaj storiti, da bi tako ugoden sestav izkazoval večjo učin- kovitost in aktivnost. Prej sem povedal, da so premajh- no aktivnost pokazali komu- nisti iz vrst tehnične inteli- gence, v družbenih službah itd. Obsodili smo politično neaktivnost in mlačnost v teh sredinah, ki vso svojo družbe- no dolžnost omejijo na služ- beno mesto, na predpisan de- lovni čas. Nič čudnega, če se je ravno iz takšnih okoliščin rodila v preteklosti marsika- tera nevšečnost, pa tudi do- ločeni politični krizni trenut- ki v občini.* UGODEN ČAS ZA AKTIVIZACIJO OSNOVNIH ORGANIZACIJ VPRAŠANJE: Titovo pismo in vsi drugi dokumenti Zve- ze komunistov obravnavajo problem forumskega delova- nja v ZK in premajhno ak- tivnost v partijski bazi. Ka- kšne so razmere v vaši ob- čini? ODGOVOR: Žal, tudi pri nas nismo glede tega izjema, kar sem že prej omenil. Pi- smo Tita in izvršnega biroja CK ZKJ pa je učinkovalo rav- no med članstvom v bazi. Imamo zgovorne primere o obnavljanju političnega osve- ščanja v krogih, kjer Zveze komunistov neposredno ni bi- lo čutiti. Javljajo se pobude za ustanavljanje oddelkov v določenih strokovnih in inte- resnih krogih, na primer v NAMI, v projektivnem biro- ju itd. Tudi v kolektivu »Go- renja«, v tem res mladem kolektivu, se komunisti zave- dajo, da je ravno zdaj, ko se ZK nahaja pred zelo konkret- nimi nalogami, primeren čas, da se njihova organizacija tu- di številčno okrepi. SPOPAD Z BIRO- KRATIZMOM IN TEHNOKRATIZMOM VPRAŠANJE: Kot marsikje se je tudi v velenjski občini v preteklosti kazala v določe- nih primerih neenotnost sta- lišč, koncepcij itd. Večina teh je javnosti znanih. Kako se bo Zveza komunistov spopa- dala s tem problemom? ODGOVOR: ZK v velenjski občini se je s podobnimi pri- meri že spopadla. Vzemimo kar oba primera odstopov (Nestl Žgank in Ivan Atelšek), ko je bilo treba obračunati z birokratskimi tendencami in postaviti na tehtnico doras- lost nekaterih ljudi na vodil- nih položajih. To je bil hkra ti tudi boj za enoten koncept razvoja šaleške doline in vseh delovnih ljudi v občini, ki pa je bil dotlej večtiren in je za- to vnašal nezdrave odnose med občane, kolektive, pred- vsem seveda v njihovih vod- stvih. VPRAŠANJE: Konkretno povedano, gre tu med drugim tudi za karikirane odnose med »črnimi iri belimi«? ODGOVOR: Ali z drugimi besedami rudnik ter »Gore- nje«. Moram reči, da se je ZK vedno upirala takim neoku- snim in do kraja deplasira- nim razvrščanjem. To je tem večji nesmisel ob dejstvu, da je večina velenjskih družin vezana na oba kolektiva. Na- vadno je mož v rudniku, že- na, otroci v »Gorenju«. VELENJE NI ZA IZJEMO, NE TAKŠNO NE DRUGAČNO VPRAŠANJE: Velenje je spričo svoje nagle rasti v se- čišču najrazličnejših pogle- dov in ocen. Le-teh ne bi po- drobno razčlenjeval, ker vso pestro paleto od hvalnic do očitkov poznate. Kako te za- deve ocen.iujete? ODGOVOR: Predvsem mo- ram reči, da nam obešajo precej nezasluženih etiket Velenje je mlado mesto, zra- slo na ledini, kjer ni bilo tre- ba ničesar rušiti, spreminja- ti, le slediti dovolj daleč v prihodnost zastavljenim ci- ljem. Srečna okolnost za Ve- lenje je tudi, da se tu ni tre- ba toliko ubadati s tradici- onalizmom, ker so ljudje ki so sem prihajali poleg delov- nih rok, znanja in svojih ustvarjalnih sposobnosti pri našali tudi pripravljenost, da se prilagodijo družbenemu utripu novega delavskega me sta. Nepošteno in krivično do delovnih ljudi v Velenju je med drugim tudi to, da vso to naglo rast mesta, njego- vega gospodarstva, družbene- ga standarda pripisujejo mnogi dvema posameznikoma ali peščici ljudi. S tem pa se- veda ne mislim zmanjševati zaslug in uspehov najodgo- vornejših občanov v preteklo* sti in sedanjosti. Poudarjam, da ZK v obči- ni, vsaj velika večina komu nistov, ni nikoli hotela izjem, izjemnega položaja Velenja, privilegijev itd. Očitki pa se pogosto prilepijo povsem ra- zumljivim težnjam in zahte- vam občanov, ki jih je v Ve- lenju že 15.000 in jih bo vsa- ko leto najmanj 1000 več. Ali je za mesto danes in prihod- nje tako hudo, če želi njego- vo prebivalstvo čim bliže oskrbo, da želi v svoj kraj zavarovalnico, carinarnico, končno tudi SDK, ko so mi- mo potreb po tej instituciji na voljo tudi prostori zanjo itd. Spričo tega seveda tudi nismo navdušeni, da bi bili izjema v drugi smeri, da bi zato, ker je mesto zraslo na ledini, ne bili upravičeni brez očitkov na tiste Institucije, ki jih imajo starejša urbana središča. SMO ZA VEČJO POVEZOVALNO VLOGO V REGIJI VPRAŠANJE: Mislim da sva »priromala« do vprašanj policentrizma, povezovanja v regiji, slovenskem in jugoslo- vanskem prostoru. Ker smo regijski časnik, nas zanima predvsem vloga Velenja v re- giji. ODGOVOR: Najprej še ne- kaj, kar se povezuje s prejš- njim vprašanjem. Med očitki Velenju je tudi ta, da hoče Velenje svojo regijo, da se zato povezuje s Koroško. To je nesmisel. Velenju sedanji položaj najbolj ustreza. Nje- gova vloga in pomen pa v ob- močje izžareva skladno z rastjo Velenja samega. Kra- tek sprehod po mestu vsake- mu dokaže, da se ne zapira mo v občinske, niti v'regijske meje. No, in sodelovanje je vselej najmanj dvostranski odnos. V regiji se moramo oprijeti načrtanega programa srednje in dolgoročnega razvoja regi- je, se o bistvenem dogovoriti, pa bo nuje po sodelovanju na pretek. Mislim, da niso po- trebna nobena simbolična po- bratimstva. Vzemimo primer šolstva. Velenje se ogreva predvsem za tehnične stroke, Celje za ekonomsko-pedago- ško smer itd. Rečeno je bilo policentrizem. Smo tudi v Velenju ves čas za policen- trični razvoj Slovenije, toda isti princip mora v okviru možnosti in potreb veljati tu- di v regiji ter naposled v sa- mi občini glede tega še mar- sikaj ni postorjeno. ' VPRAŠANJE: Sva lahko konkretnejša? Recimo o za- mujeni možnosti povezovanja g()spodarstvo na ravni »I lO« — »GORENJE« in o zakasne- li, toda ne zamujeni vlogi pri hitrejšem razvijanju neliate- rih manj razvitih območij v regiji? ODGOVOR- Moram prizna- ti, da bi se danes vsi skupaj precej bolj uspešno pogovar- jali tudi kar zadeva pobude in konkretne možnosti za po- moč manj razvitim. Za mar- sikaj je pismo Tita in izvrš- nega biroja ZKJ, ki je ustva- rilo ugodno klimo za prene- katero problemsko rešitev, pozno. Komunisti v velenjski občini se bomo morali teme- ljito pogovoriti tudi še o dru- gih problemih, ki so bili predmet razprav na seji se- kretariata. Na primer tudi o deležu gospodarstva v med- narodni menjavi, zlasti v ta- koimenovanem tretjem svetu, o povezovanju v celotnem ju- goslovanskem prostoru. Prav kmalu se bomo na posebni konferenci morali ponovno srečati s problemi uveljavlja- nja samoupravljanja in ures- ničevanja ustavnih dopolnil. JURE KRAŠOVEC Mestinjski predelovalni obrat že dela prve korake v razši- ritev. Premalo kadrov je dej- stvo, ki daje misliti. Kmetje bodo morali pre- usmeriti svojo blagovno pro- izvodnjo, če bodo hoteli za- dostiti potrebam mestinjske- ga predelovalnega obrata. Popotnik, ki te dni potuje v smeri Rogaške Slatine ali proti Podčetrtku, lahko vidi v trikotu med cesto Podčetr- tek—Šmarje pri Jelšah pre- cejšnje delovišče. Tam prav- kar zgotavljajo veliko halo, ki je hkrati tudi zametek pr- ve faze rekonstrukcije in raz- širitve mestinjskega predelo- valnega obrata. Prva faza te gradnje, ki obsega precejšnje proizvodne dvorane, bo po vsej verjetnosti skončana že letos, predvideno pa je, da bo obsegala poleg omenjenih dvoran, v katerih bo urejena osno-vna predelava sadja, še silose in hladilnike. Po kon- čani graditvi bo proizvodnja sokov poskočila na milijon litrov letno. V naslednjih treh do štirih letih predvidevajo v Mestinju uresničitev naslednje, to je druge faze razširitve obrata. V tej fazi bodo uredili tanke za sadne sokove, proizvodnja pa bo narasla na dva milijo- na litrov letno. Po končani rekonstrukciji in izgradnji mestinjskega predelovalnega obrata se bo- do dosedanje kapacitete po- večale za nekajkrat, s tem pa bo seveda dobil možnost za- poslitve širši krog obsotelj- skega in šmarskega prebival- stva. 2e sedaj se v obratu pojav- ljajo določene težave, ki se bodo po vsej verjetnosti v razširjeni proizvodnji čez le- ta še povečale. To so v prvi vrsti predvsem problemi iz- razito kadrovskega značaja. Sedanji strokovni kadri so preobremenjeni, ker zahteva delo v obratu absolutno an- gažiranost. Treba bo torej misliti na način, ki bo obra- tu preskrbel zadostno količi- no strokovno dobro podkova- nih kadrov, to pa bodo do segli le s primerno štipendij- sko politiko in z 7agotovitvijo osnovnih življenjskih potreb ljudem, ki bodo držali v ro- kah niti obrata. Trenutno obstaja v Mesti- nju, odnosno v samem obra- tu, precejšnje pomanjkanje surovin za izdelavo sokov in sirupov. Že sedaj obrat od- tegne s širšega območja šmarske občine vso sadje, ki je na razpolago in vendar je surovinska baza še vedno premajhna. Misliti bo treba torej na preusmeritev kmetij- stva, čeprav se je pri tem na- redil že precejšen korak. Spomnimo se samo na velike plantaže črnega ribeza in na letošnjo novost-nasade jagod. Prav gotovo bo treba obnav- ljati tudi nasade, kar po vsej verjetnosti niti ne bo takšen problem, saj ima sadjarstvo in vinogradništvo v šmarski občini že staro tradicijo, ki je poleg vinogradništva in ži- vinoreje ena izmed poglavit- nih panog, s katerimi so se ukvarjali in se še ukvarjajo kmetijski proizvajalci na tem območju. Vsekakor bi mestinjski obrat moral prav sedaj krep- ko vztrajati pri začrtanem programu, četudi je gotovo, da bo pri njegovem napreza- nju marsikaj, kar bo oviralo že začeto delo. Največji pro- blem je vsekakor denar, tako zelo potreben za hitro razši- ritev, kar bi po drugi strani pomenilo dohajati konkurenč- ne firme. Obstaja upanje, da se bo uredilo tudi to. - MILENKO STRAŠEK Obrat Vitala v Mestinju, Na sliki: pravkar končujejo z zunanjimi deli velike dvorane, v kateri bo osnovna predelava sadia. . št. 45 — 9. november 1972 NOVi TEDNIK stran 11 Njihovo življenje je materinstvo Naslov za današnji za- pis ni naš, uredniški, je iz (lastnoročno napisanega ži- vljenjepisa Ane Hafnerje- ve iz Dola pri Hrastniku. Kako je ta mama z veli- kim srcem ob tolikih skr- beh, težavah, ob tolikšnem šopku otrok povrhu še ten- kočutni lirik? Ko sva pre- birala ta njen življenjepis mi je bilo jasno, da to ni pričevanje taiiko o njej sami, marveč o njeni veli- ki materinski ljubeasnd. ^na Hafner se je pred 62 let rodila v škofji Loki kot eden od enajstih otrok. S šestimi tedni so jo prinesli k teti v Kri- stan dol nad Hrastnikom, teti, ki svojih otrok ni imela, vzela pa je k sebi siroto, posvojenko, s ka- tero je Anika doraščala kot dvojčica-sestrica. Najzgodnejša spomin iz otroških .et je lakota, saj se je začela vojna, ko ji je bilo šest let, teta pa je imela le toliko, kolikor je pridelala na majčkenem posestvu. Kot pravi Hafnerjeva mama, je kot travniška vi- jolica rasla v sončnem Kristan vrhu, ničesar ni p>ogrešala, ker si ničesar posebnega tudi ni želela. Ko pa je tera omagala, je Anika z vso skrbjo in srč- nostjo vračala svoj dolg. Ko pa ji je dobra teta prepustila hišico in zem- ljo, je šla Ana zamož s Tomažem Hafnerjem, ki je bil pravtako iz Škofje Lo- ke, pravtako kot ona iz družine z enajstimi otroci. In Ana ter Tomaž Haf- ner sta jih tudi imela enajst. Prvorojenka Boža je umrla z enim letom sta- rosti. Potem so se zvrstili malone vsako leto zapo- red; Majda, Andrej, Ivan, Stanko, Emest, Avgust, Andela, Lojzek, Vera in Lidija. Lojzek je 'igasnil takoj po i>orodu, pred lleti pa v železniški nesreči v adanem mostu še Avgust, ko mu je bdlo 22 let. Tomaž Hafner, delavec v hrastniški kemični to- varni je malo zaslužil. Najhuje je bilo med voj- no, ko je bfiO v hiši že pet otrok, ko celo leto ni več šel v dolino, ker so ga sumili, da sodeluje s partizani, kar je kot obve- ščevalec res p>očel. Pa ne samo on, tudi Ana, ceCo otroci, ki so prenašali p>o- što. »Ko sem pred osmimi leti ostala po moževi smr- ti sarna z devetimi nepre- skrbljenimi otroki, je bilo treba varčevati z vsakim dinarjem, z vsako žlico moke, z vsakim jajčkom. Toda otroci so mi bili vse. Imam 11 vnučkov, ra- da jih imam, toda svoje sem imela še rajši. Nobe- no odrekanje mi ni bilo preveliko. Srečna sem, da so vsi pvošteni. da so vsi srečni, da imajo svoje po- klice, topla družinska gne- zdeča.« Pred dobrim letom se je Hafnerjeva- mama preseli- la s hriba v Dol, kjer živi pri sinu m snahi, obdana z ljubeznijo in spoštova- njem. Tudi njej se vrača, kot je ona vračaila svoji teti. Ali poznate svoj kraj? (14) Izmed tistih, ki so nam poslah odgovore, da je bil kraj, objavljen v prejšnji številki No\'ega tednika Žalec, sano izžrebali tri nagrade, in sicer: 30,00 din prejme Maijda Mlakar, Petrovče 108—9; 20,00 din prejme Pavla Lešer, Gobovlje 122, Žalec; 10,00 din pa Alojz Ramšak, Polzela 113, Dopisnice z odgovori, kateri kraj je danes pred vami, pošljite na naše uredni- štvo do ponedeljka, 13. novembra 1972. Ponovoo bomo izžrebaili tri nagrajence! Akciji, ki naj zmanjšuje socialne razlike med našimi državljani, se pridružujemo tiidi ml s tem, da bi izenačili naše kmečke zavarovance z delavci pri tem, ko uve- ljavljajo svoje zdravstveno varstvo. Cisto po domače povedano: želimo, da bi bili naši državijaoi enaki pri zdrav- niku, v ambulanti in v bolnišnici. Zdravi in za delo sposobni sedanji in bodoči proizvajalci, ki bodo lahko veliko in dobro ustvarjali, so tudi porok za večjo realno vrednost vaših pokojnin. Zato vas vabimo, da glasujete v nedeljo, dne 19. novembra 1972 na svojem gla- sovalnem mestu IZENAČENJE PRAVIC IZ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA KMETOV Z DELAVCI. Skupnost zdravstvenega zavarovanja delavcev Cielje Skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov C'el.ie Bila je deževna in hladna nedelja. Potniki so nestrpno čakali na avtobus. Končno je pripeljal. Vse se je zgrnilo k vhodu. Med to- likimi pa sem vseeno opazila drobno ženico, ki je stiskala k sebi šopek zelenja in kri- zantem. Bližal se je namreč Dan mrtvih. »Je ta avtobus za šeiitjur?« Nihče ji ni odgovoril. »Prosim gospa! Pelje v Šentjur?« je spraševala ženi- ca. »Tam je sprevodnik, pa ga vprašajte,« ji je ostro odgo- vorila ženska srednjih let. Rada bi bila ženici poveda- la, da je pravi, a sem bila predaleč. Komaj in komaj se je prerinila do sprevodnika, potem pa z urnimi koraki vstopila. Stala sem, in ko je šla mi- mo mene, je še vedno stiska- la k sebi rože. Nasmehnila se je. Za mano je bil prazen se- dež in ženica je sedla. Kmalu pa se je ob njenem sedežu ustavil možakar srednjih let in srdito rekel: »Ne vidite, da je zasedeno? Mar mislite, da bom jaz stal?« »Zasedeno je?« je plašno vprašala ženica. »Saj vendar vidite, da visi tu moj suknjič!« je zadirčno rekel. »Rezervacije pa najbrž ni?« je bila zopet tiha in plašna ženica. »Kaj je ni! Tu jo imam in tu sedim,« ji je kar z obema rokama pokazal majhen li- stič. »Ne bi se bilo treba krega- ti. Lahko bi lepo povedali. Saj bom vstala,« je žalostno rekla ženica in šlo ji je na jok. Ro- ki sta ji drhteli in bele kri- zanteme so se zazibale . . . Videla sem, da je utrujena. Okoli so sedeli tnladi jantje in dekleta, a se zanjo ni nih- če zmenil. »Saj bom šla ln počakala. Pride še več avtobusov, kjer me ne bodo preganjali in zmerjali. Vam, gospod, pa najlepša hvala,« se je obrnila proti potniku, ki je že sedel. Glas ji je drhtel in v nje- nih očeh so bile solza. Rada bi ji bila rekla, naj vendar ostane, da bo prej do- ma, a usta niso hotela go- voriti. Velik vozel sem začu- tila v grlu. Zopet je šla mi- mo mene, a tokrat se ni na- smehnila. Gledala sem za njo, ko je počasi hodila gor in dol po postaji. Potem je sedla na klop. Avtobus je krenil in skozi okno sem še poslednji- krat uzrla ženico s sklonjeno glavo Jokala je in z obema rokama objemala krizanteme. »Le komu jih nese, da jih varuje s tolikšno ljubeznijo?« sem pomislila. »Mogoče ima na pokopališču moža? Morda je že njenemu sinu nehalo bi- ti srce, morda hčerki ali celo vnuku? Morda pa bi jih rada podarila materi in očetu, saj so te zadnje jesenske rože — rože hvaležnosti.« In še na tej žalostni poti je doživela bridko razočaranje. Tako sem premišljevala in kar nenadoma so mi pritekle solze. Potniki so me začudeno pogledali. Nihče ni vedel, za- kaj jočem. Mene pa je vedno huje in huje stiskalo v grlu. Ne vem, kakšno srce ima tisti mož, samo to vem, da je. v njem zelo malo dobrote, saj je ubogi ženici pripravil tako grenko nedeljsko dopol- dne. Samo veliki beli cvetovi so jo razumeli in samo njim je lahko potožila svojo bole- čino. Takrat, ko so se zazibali v njenem naročju, se mi je zdelo, da ji prikimavajo in da so ji hvaležni. Zdelo se mi je, da bodo ti cvetovi spregovorili surovežu. Toda molčali so in se stis- kali k svoji dobrotnici, kot ona k njim ... J. S. UNION: do 12. novembra ob 16. in 18. uri jugoslovansko-nor- veški barvni film »Tito«; ob 20. uri ameriški barvni film »Dvoj- čici zla«; od 13. do 15. novembra itali- janski barvili film »Ko so še ženske ini^le rep«. rVIETKOi'OL: do 12. novembra italiiansko-španski barvni film »Kornpaneros«; od 13. do 15. novembra ame- riško-JugoslDvanski barvni film »Romanca o konjskih tatovih«. .DOM: do 12. novembra ob IS. uri ameriški barvni film »Lafon- tainove basni«. 9. novembra bo ob 18. in 20. uri na sporedu ame- riški barvni film »Dvojnik v škripcu«, od 10. do 12. novembra pa prav tako .samo ob 18. in 20. uri slovenski barvni film »Ke- kec«; od 13. do 15. novembra ameri- ški barvni film MACH DOBKNA: 11. in 12.- no-,rembra francoski barvni film «Umreti od Ijiiisezni«. SLG četrtek, 9. novembra ob 1930 Marlowe: »Tragedija o doktor Paustu« za III. mladinski abon- ma in izven. Petek, 10. novembra ob 18. url Miloš Mikeln: »Stalinovi zdrav- niki« za abonma Kozjansko in izven. Sobota, 11. novembra ob 17. uri Aycborn: »Ljubezen druge po- lovice« 3a abonma gledališki ama- terji in izven. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Torek, 14. novembra ob 19.30 »Ljube7;(;n druge polovice« za tor- kov abonma in izven. Sreda, 15. novembra ob 15.30 »Ljubezen druge polovice« za II. mladinski abonma in izven. Četrtek, 16. novembra ob 19.30 »Ljubezen druge polovice« za IV. mladinski abonma in iz/en. Avtobus Z manjšega kraja v središče večjega mesta je vozil počasi. Utrujajoče je bilo cijaze- nje po slabih cestah in na vsaki postaji so zacvilile zauore. Potem je vstopil potnih- ali pa tudi ne. Kin- kajoče glave so se včasih zganile, potem pa je mo- notonost vzdušja nadalje- vala svoj ples. 2e v mraku je vstopila na neki postaji mati, mla- da, a zaskrbljenega obra- ča. K sebi je stiskala sve- ženj, kot bi nosila vse za- kiade tega sveta. Pa je nosila le bolnega otrol-ca. Z nym je hitela po po- moč k zdravniku. V veli- ico mesto. Prisedla je k mladcletnici, ki si je či- stila nohte. Ta je postra- ni pogledala svojo novo- došlo sosedo in svoje delo nadaljevala. Medtem pa je ?ajokal otrok. Skraja ti- ho, potem pa vedno huje. Ves avtobus se je predra- mil, dmgovale so se utru- jene glave, nejevoljni ob- razi so bili ob mir. Obraz mlade matere je spreleta- vala rdečica. Mučila jo je bojazen za otroka in ne- redno ji je postalo pred ljudmi. Pa je sčasoma opazotrebno, da bi že do dneva mladosti prihodnje leto tak dom tudi dobili. V načrtu je preureditev stare zgradbe na Herberstei- nu. Prostore nameravajo ure. diti tako, da bi v n,iih imele zatočišče vse mladinske or- ganizacije. Razumljivo je, da bodo za ta dela potrebovali precej denarja. Zalo je občinska mladinska organizacija raz- pisala enkratni prispevek za vse mladince. To in prosto- voljno delo, ki bi ga opra- vili, bi pripomoglo, da bodo mladi v Velenju le dobili svoje prostore. KVIZ O TITU v četrtek, 9. novembra bo v Celju posvetovanje med predstavniki Republiške kon- ference ZMS in predstavniki Jugoslovanske ljudske arma- de, na katerem se bodo dogo- vorili o načinu in poteku kvi- za o življenju in delu marša- la Tita. Kviz sodi v priprave za počastitev dneva Jugoslo- vanske ljudske armade, 22. decembra. Celjsko okrožje bo- do zastopale štiri ekipe. Po dve bodo sestavljali celjski mladinci, dve pa pripadniki armade iz celjskega garnizo- na. Najboljša ekipa s kvali- fikacijskega tekmovanja, ki bo koncem novembra v Ce- lju, bo nastopila na republi- škem tekmovanju v začetku decembra v Ljubljani. KMALU ZAČETEK DEL Na nedavnem zboru delov- ne skupnosti šolskega centra za blagovni promet so raz- pravljali tudi o pripravi na predvideno gradnjo nove tr- govske šole. V letošnjem šol- skem letu je morala šola od- kloniti okrog 300 učencev, dva oddelka poslovodske šole in dva oddelka srednje komer- cialne šole. Razgovori o pri- zidavi nekaj učilnic in telo- vadnice so že precej stari, letos pa se je v razpravah o nadaljnjem razvoju šolstva na območju in po odločitvi, iz- vršnega sveta o razdelitvi na- menskih sredstev za investi- cije v strokovne šole odprla možnost za novogradnjo. Go- stinska šola bi se preselila v prostore šolskega centra za blagovni promet, novo šolo pa bi zgradili v Ulici 29. no- vembra. Matične trgovske or- ganizacije v Celju so pokaza- le za novogradnjo veliko ra- zumevanje, enako gostinske organizacije. Sredstva bi pri- spevala še republiška izobra- ževalna skupnost, občina Ce- lje in regija. šolski center za blagovni promet bodo začeli graditi že letos. V novogradnjo bi bilo potrebno vložiti vse, napore, da bi prišli kar najhitreje do prepotrebnih novih srednje- šoVskih kapacitet. O ANGAŽIRANI ŠOLI Danes dopoldJie bo v do- mu diružbenih organizacij v Celju posvet s sekretarji or- ganizacij in oddelkov ZK s celjskih srednjih in osnovnih šol o nekaterih vprašanjih idejne angažiranosti naše šole še zlasti glede na stališča pisma in plenuma CK ZKS. V uvodnem delu bo razprav- ljal najprej Boris Lipužič, direktor Zavoda za šolstvo SliS. ČRNA PIKA ZA ZAPORNIKE starodavna navada je že, da mora- popotnik na Grobelnem čakati celo večnost pred za- pornicami, da se končno le priziba vlak iz kakršnekoli smeri pač. Minute čakanja se včasih zavlečejo celo na pol- urne postanke, četrturni pa so skorajda v modi. če je člo- vek zdrav, je vse lepo in prav, v kolikor seveda ne trpijo že tako ali tako izmučeni živci današnjega človeka. Zgodilo pa se je zadnjič, da je med neskončno dolgo kolono avtomobilov, ki so tu- lili z vsemi mogočimi sirena- mi, čakal tudi rešilni avto s prižgano modro lučjo in zvoč- nim signalom, kar je vsako- mur jasno, da se mu je naj- brž mudilo. Zaradi tega se zapornice seveda niso odprle, vlaka pa tudi ni bilo. Nastaja zanimivo vpraša- nje, kaj bi počel precej bo- lan železničar, če bi se zna- šel v istem položaju in bi mo- ral čakati v rešilnem avtomo- bilu, čeprav ni nikjer rečeno, da je v tistem sploh kdo bil. Po vsej verjetnosti bi pre- klel svoje lastno podjetje, da o kolegih ne govorimo. ŠE SAMOPRISPEVEK V šentjurski občini bodo imeli 19. novembra hkrati z referendumom o združitvi zdravstvenega zavarovanja kmetov in delavcev, v sedmih krajevnih skupnostih še refe- rendum o krajevnem samo- prispevku. Prebivalci Dra- melj, Loke pri Žusmu, Pre- verja, Planine, Dobja, Slivni- ce in Kalobja se bodo odlo- čali o samoprispevku, katere- ga sredstva se bi potem po- rabila predvsem za realizaci- jo programov krajevnih skup- nosti. Sredstva bi se s samopri- spevkom stekala od osebnih dohodkov 1 odstotek, od kmetijskih dohodkov 2 od- stotka, enako tudi od obrti, medtem ko bi upokojenci pri- spevali le 0.5 odstotka od po- kojnin, vendar le tisti z nad 680 dinarji pokojnine. Na ta- ko zbrana sredstva bo potem občina participirala 70 od- stotkov posameznim krajev- nim skupnostim. TEKME ŠOLARJEV Občinskega prvenstva v krosu v Šentjurju so se ude- ležile vse osnovne šole in je bilo na startu 60 tekmoval- cev. Rezultati: dečki 1. Bolko (Dramlje), 2. Zalokar (Slivni- ca), 3. Hvale (Šentjur) — ekipno: I.Šentjur, 2. Dramlje, 3. Ponikva; deklice 1. Tovornik (Planina), 2. Jelene (Slivni- ca), 3. Kosec (Slivnica) — ekipno: 1. Slivnica, 2. Šentjur, 3. Planina. Tekmovanja v nogometu pa so se udeležile 4 ekipe. Zma- gala je ekipa osnovne šole Šentjur pred Dramljami, Po- nikvo in Slivnico. DARILO ŠOLARJEM šolarji osnovne šole v Loki pri Žusmu so imeli včeraj velik praznik. Obiskali so jih predstavniki ljubljanskega podjetja Tehnoimpex, ki so 'i prevzeli patronat nad to šolo, * ki trenutno dela v nemogočih * pogojih. Podjetje Tehnoimpex * bo pomagalo pri gradnji no- > ve šole z denarno pomočjo i 500.000 dinarjev, se pravi 50 H milijonov starega denarja. To » je vsekakor gesta, ki je v «f naših razmerali skorajda en- > kratna in zasluži vso poaor- | nost in pohvalo. Pri včeraj- * šnjem obisku so predstavniki I tega podjetja vsem učencem I šole v Loki pri Žusmu prine- i sli tudi darilne pakete, obu- V tev ter 10.000 dinarjev za k kritje najnujnejših potreb U šole. Učenci so gostom in i pK>kroviteljem ^ zahvalo iz- I vedli lep in prisrčen kulturni \ program, s katerim so doka- ji zafi, da pozornost ljubljan- skega podjetja Tehnoimpex ne bo zaman. I O POMOČI OSTARELEMU PREBIVALSTVU 7. novembra je l}ilo v Žalcu področno posvetovanje o do- sedanjih izkušnjah tn uspe- hih ter o nadaljnji organizaci- ji pomoči ostarelemu prebi- | valstvu. Razpravljali so še o , osnutku predloga o skrbi za bolnika in starostnika v do- mačem okolju. j IZGREDI V ROGATCU že v rubriki Obrtniki govo- rijosmo samo na kratko ome. nili izgrede, ki zrejo živce lju- dem v gostišču Pri starem zmaju v Rogatcu. Povedati je namreč treba, da so ti izgre- di čedalje pogostejši in da skoraj ni nikogar, ki bi jih preprečil, sam lastnik, oziro- ma mož lastnice, Terezije Si. natovič, pa sam n« zmore vsega, že dvakrat je bil ob posegu v spore med mladeni- či iz Stojnega sela, ki so ini- ciatorji teh pretepov, ranjen. Miličniška intervencija, najbli- žja postaja LM je v Rogaški Slatini, je največkrat brez po- trebnega učinka, saj ima Ro- gatec od dveh naprej zelo sla. bo telefonsko zvezo, kar je tudi eden izmed pomembnih problemov kraja. Stalnega spoja namreč ni in do takrat, ko pride intervencijska sku- pina, se razgrajači že raagu- be. Del pomoči je Lesnina na- menila Kozjanskemu, ki LESNINA KOZJANCEM Namesto letošnjih voščilnic za Novo leto bo podjetje »Lesnina« podarila mladin- skemu aktivu Reka pri Rav- nah na Koroškem sto stolov za njihov mladinski kulturni dom in sto stolov za kulturno prosvetno dvorano v Pristavi pri Mestinju na Kozjanskem, ki jo poleg kulturnih in pro- svetnih društev kraja upo- rablja tudi šolska mladina. Lani je Lesnina namesto novoletnih voščilnic prispeva- la sredstva za gradnjo onko- loškega instituta v Ljubljani, še prej pa je prispevala opre- mo za osnovno šolo Natko Nodilo v Splitu. »JEZIKOVNO IZOBRAŽE- VANJE« ^ ZA NAJMLAJŠE Pred kratkim so vrteli v Celjskem kinu DOM pri- vlačen otroški film »Ča- rovnik: iz Oza«. Pri vsaki predstavi se je v dvorani zbralo kar lepo število mladih Celjanov, tudi tisti iz nižjih razredov osnov- nih šol. Tem je srbohrva- ščina, v kateri je bil film podnaslovi j en, še vedno tuj jezik. Malo bolje so se počutili tisti, ki v teh le- tih že berejo stripe. Ima- jo pač prakso, poznajo vsaj izraze za vse vrste nalimja. Sprašujem se, ali smo Slovenci res tako majhen narod, da svojim otrokom ne bi mogli omogočiti filmskih ponapisov v ma- terinem jeziku? Otroci ho- dijo v kino zato, da bi kaj videli in se zabavali, ne pa, da bi se učili jezikov. V celjskih kinematogra- fih le redkokdaj vrtijo film, ki bi bil primeren otrokom. (S tem seveda ne mislim reči, da otroci ne gledajo folmov, ki za- nje niso primerni). Prav bi bilo, da bi bili vsaj ti redki »mladinski« filmi podnaslovljeni v sloven- ščini, če pa tega ne zmo- remo, potem je bolje, da v bodoče takih filmov sploh ne predvajamo! ZVONE KOKALJ Sprašuje: Milenko Stra- šek Odgovarja: Polde Turnšck Leto dni bo, odkar je v mislinjski predelovalni obrat prišel mlad inž. sadjarstva in vinogradni- štva, Polde Tumšek, Ko- zjanec s srcem in dušo. Nikamor drugam ga ni vleklo, kot prav domov. Vedel je, da ga potrebu- jejo, da jim bo dragoce- na pomoč, zakaj mnogo jih s Kozjanskega gre v mesto, malokdo pa se vr- ne nazaj. Svet je zapeljiv. Dobili smo ga v labo- ratoriju in kar naravnost planili vanj s vprašanjem, ka pripomogel k pestrejšemu jjturnemu in prosvetnemu jlDvanju na tem področju pijanskega. KAJ STORITI Ekonomska srednja šo- la ima letos nad 850 dija- tov, kar pa je vsekakor preveč. V vsakem razre- (b jih je po 28, če ne več. kato so morali uvesti ka- binetni pouk. Tako se di- jaki vsako uro selijo iz razreda v razred, kar pa seveda ni prijetno. Name- sto da bi imeli pet minut iiavze, da bi lahko še po- aovili kakšno snov, se isorajo med tem časom bliti v drug razred. Toda m skupaj bi še nekako 8o, če bi se dijaki mirno jreseljevali, brez hrupa in Jirez prerivanja. Vendar t« še ni bilo mogoče do- seči. Tudi profesorji ima- jo že verjetno polno glavo tfga hrupa. Ne vem, zakaj Mčesar ne ukrenejo? Pa- Hetno bi bilo povedati di- jlkom, kako se naj obna- šajo na hodnikih, če že sami ne vedo. Enkrat se le vendarle moralo s tem lirupom nehati. Le kdaj? fcda na tej šoli je še * problem, ki muči dija- ke, kakor tudi profesorje. To je prevelik hrup z Vodnikove ulice. Ta hrup * neznosen. Traja od ju- 'fa do večera. Avtomobili Sredo gor in dol' brez PTestanka. Dijaki v raz- *dLh ne morejo slišati Brofesorjeve razlage, k^r •feprestano hitijo avtomo- fe. Tudi ■ profesorji ne, "Korejo več govoriti, ker ta hrup preveč moti. Dobro bi bilo, ko bi *iejili promet v tej ulici, ^kaj ne bi napravili sa- ^ enosmerno cesto? To 2 bilo vsekakor bolje, "fenj bi bilo hrupa in di- bi več "odnesli od 'felage. Če samo pomi- ''ituo, da jih je v vsakem ''zredu po 28 dijakov, se ^avi, da tisti, ki sedijo ^ zadaj, razlage sploh ^ slišijo. Kaj storiti? To se že vsi šoli vprašujejo. Toda ""i^če nič ne ukrene. Darja GLANČNIK %__ ŠMARSKE VODE - SMETIŠČA Že nekaj let se vleče prav- da okoli slovenskih voda in zelo malo je verjetno da se bo kmallu tudi končala. Poča- si, tu in tam hitreje, se tru- dimo, da bi čimpreje onesna- žili to, kar je še čistega, kar je še nedotaknjenega. Veseli smo bili, da se ta vojna ni dotaknila šmarske občine in radi smo se tu in tam v druž- bi pohvalili, da imamo pri nas vode takšne, kot so bile, ko nas in ducat rodov nazaj še ni bilo. Kljub zgornjemu, docela optimističnemu stavku, se vendarle lahko v šmarski ob- čini vprašajo, kaj je s temi stvarmi zadnje čase, lahko bi rekli celo lep čas nazaj. Sa- mo nekaj primerov bo do- volj, da nazorno ilustriramo stanje, če pa še to ne bo do- volj, bo najbolj zalegla foto- grafija, ki smo jo pred dnevi posneli v Rogatcu, na meji med Slovenijo in Hrvatsko, v sicer lepi Sotli. Zelo klavrn pogled se nam ponuja, če pogledamo z mo- stu nad potočičem Bistrico v Lesičnem. Kartonske škatle vsekakor niso okras prozorni vodi, ki se vali izpod Bohor- ja. Očitno je, da si je nekdo izbral Bistrico za smetišče. Enako sliko lahko vidimo tudi pri prvem mostu ob vho- du v trg Kozje, kjer pa so za spremembo, da ne bi bilo vse tako zelo monotono, v strugi tudi izrabljeni lonci in po- dobno. Za kraje, ki se pona- šajo z naravno in še nepo- kvarjeno lepoto, ki mislijo na jutrišnji turizem, vsekakor vzpodbudno. Za zaključek bi omenil že omenjeno strugo-smetišče re- ke Sotle v Rogatcu (na sliki), ki je po obsegu svoje dejav- nosti največje in ki ne dela časti niti naši niti hrvatski republiki. Da bi vse skupaj bilo še bolj poudarjeno, se v ubogo rečico izlivajo še indu- strijske odplake iz Steklarne Straža na hrvatski strani in s tem povzročajo neusmiljen smrad. Ribe v Soth so se že zdavnaj preselile na oni svet, vprašanje pa je, kdaj se bo- do prebivalci morali zaradi skrajne neurejenosti in smra- du. Kako dolgo torej še samo- hvala o edinstvenosti pokraji- ne na šmarskem. MILENKO STRAŠEK Zalec Pretekli teden so predstav- niki Gozdnega gospodarstva iz Celja, skupščine občine Ža- lec ter družbeno političnih or- ganizacij skupaj s predstavni- ki Gozdnih uprav iz Žalca in Vranskega obiskali nekatere višje ležeče kraje v žalski ob- čini, ki so v letošnjem letu dobili cestno povezavo z do- lino. Predstavniki omenjenih institucij so si ogledali nove gozdne ceste na območju Ma- rije Reke in Dobrovelj. Na skupnem razgovoru so ugotovili, da je kontruktivno sodelovanje med Gozdnim go- spodarstvom in skupščino ter posameznimi gozdnimi obrati ter ob podpori občanov in posameznih krajevnih skup- nosti rodilo pomembne rezul- tate. Mnogi odročni kraji so dobili prepotrebno .cestno po- vezavo z dolino, kar predstav- lja za te predele izredno po- membno pridobitev. Samo skupščina občine je v letoš- njem letu prispevala za inve- sticije v te ceste 24 milijonov starih dinarjev, 10 jih je pri- maknilo podjetje Garant iz Polzele, dobršen del pa je seveda prevzelo Gozdno go- -spodarstvo. Svoje so prispe- vali še občani, tako da je bilo v letošnjem letu v gozdne ce- ste na omenjenih območjih skupno vloženih okoli 100 mi- lijonov starih dinarjev, kar v nobenem primeru ni ravno malo. Občani, ki so iz teh krajev sodelovali na razgovorih, niso in niso mogli pokazati svoje hvaležnosti, toliko jim pome- nijo nove ceste. Da bi tudi v bodoče zagotovili kar najbolj- še sodelovanje, so se vsi nav- zoči dogovorili, da se bodo tudi v prihodnje srečevali ob zaključkih podobnih akcij. Ob tem bodo skupno načrtovali nadaljnji razvoj gozdnih ko- munikacij, ki imajo prav go- tovo širši gospodarski pomen, kot pa je zgolj omogočena možnost izkoriščanja višin- skih gozdov. B. STRMČNIK Vsa družbenopolitična dogajanja v tem času so v zna- menju pisma predsednika ZKJ TITA in izvr.šnega biroja. Pisma niso obravnavali le komunisti, pismo je prodrlo v široke množice delovnih ljudi in občanov in tudi druge družbenopolitične organizacije, kot so sindikat, mladina in ostale, prilagajajo svojo aktivnost nalogam, ki jih je pred našo družbo postavilo pismo. Povsod sprejemajo konkret- ne programe dela, povsod urejujejo svoje vrste, da se kar najbolj učinkovito spoprimejo z vsem, kar se je negativne- ga nabralo •> v naši družbi v minulih letih. In kaj sodijo o tem nekateri občani v Šentjurju. •• ZORA VIDMAR, uslužbenka iz »Bohorja«: Pismo smo v naši organizaciji ZK že ob- ravnavali in vsi smo bili enotni v oceni, da je do tega moralo priti, saj razmere pri' nas v marsikaterem pogledu niso bile urejene. Prepričana sem in to tudi vsi pričakuje- mo, da bomo sedaj uspešno vse uredili. Seveda postopno. Pri nas smo komunisti doslej v glavnem obravnavali le go- spodarska vprašanja, posveti- ti pa se bo treba tudi drugim. MIRKO VREČKO, predmet- ni učitelj na osnovni šoli Šentjur: Prosvetni delavci na- še občine smo pismo spreje- li s polnim odobravanjem. Smatram, da se je v zadnjih letih nabralo veliko dilem, spodrsljajev in nepravilno- sti, veliko pa je bilo tudi idej- nih odstopanj. Razkorak med proklamiranimi načeli in pra- kso smo čutili v šoli in to je mnogim učiteljem povzročalo probleme, saj so vedeli, da ni vse tako, kot smo učili. To je bila velika slabost, v bo- doče bo lažje! STANA ŠEŠERKO, delavka v upravi skupščine: Tolikšen revolucionaren odziv, kot ga je dobilo pismo, ni imela do- slej pri nas še nobena podob- na politična intervencija. Mo- goče bomo odslej uspeli uve- sti v Zvezo komunistov več preprotrebne enotnosti. Kar pa se dela v upravi tiče, mi- slim, da bo pismo prispevalo tudi k doslednemu izvajanju zakonitosti. Predvsem pa bo- mo odslej morali imeti enaka merila za vse občane, kar v preteklosti ni ravno bilo. STANKO LESNIKA, kme- tijski inženir iz Kombinata: Pravzaprav je žalostno, da moramo na tak način ureje- vati naše družbene razmere, toda bolje tako, kakor nika- kor. Aktivnost, ki je sledila pismu v centralnih komite- jih, terja podobnega angaži- ranja tudi v bazi. Tu proble- mov ne manjka. Pričakujem, da se bodo ukrepi stabiliza- cije, sklepi o socialni diferen- ciaciji in ostali odslej hitreje uresničevali. Vso pozornost moramo posvetiti ustavnim amandmajem. , JANKO JAZBINŠEK, trg. poslovodja »Merx« Šentjur: Pismo smo v naši organizaci- ji sprejeli z velikim odobra- van.jem, ob njegovi obravna- vi pa smo sprejeli konkretne naloge za bodoče delo. Med drugim bomo morali posveti- ti veliko pozornosti obvešča- nju, vse sile pa bomo usme- rili v uresničevanje ustavnih dopolnil, to je na ustanovitev TOZD. V razpravi smo zlasti poudarili, da se je treba ob pravicah zavedati tudi dolž- nosti, ki jih imamo.« Vsi so enotni v tem, da je pismo prišlo ob pravem času, da je bil že skrajni čas, da se na tako avtoritativen način lotimo odpravljanja pomanjkljivosti, da odstranimo slabosti in trdno stopimo naprej po jasno začrtani poti na- šega nadaljnjega samoupravnega razvoja. Vsi so prepriča- ni, da- bcmo v prizadevanjih uspeli, potrebna bo le enot- nost in doslednost ter brezkompromisnost, ko se bomo lo- tevali konkretnih težav. Moramo uspeti! Tekst in shke: BERNI STRMČNIK 14. stran NOVI TEDNIK Št. 45 — 9. november 1972 NAGRAJENI REŠEVALCI NAGRAD- NE KRIŽANKE NOVEGA TEDNIKA žreb je razdelil nagrade ta- Icole: 1. nagrada 100 din Olga Kra- nja, Vrbje 75, Žalec 2. nagrada 50 din Magda Le- nasi. Partizanska 49, Celje 3. nagrada 50 din Vili Olen- šek. Ribarjeva 3, Celje. Vsem izžrebancem bomo nagrade poslali po pošti. Če- stitamo! Rešitev: Vodoravno: Tasso, aval, adut, Tigran, krtar, so- rednica. Kloaka, are, atleti- ka, ml, ornat, naklanina, AA, Stoa, nada, Island, alel, Ma- glaj, el, N, obara, keks, Ma- ori, MI, at, aneks, sklep, rand, IJ, cev, jota, Tatari, Ir- ska, Eros, arest, senat, čar, lijak, detel, videz, dete, jek- lar, lotos, Kimon, drn, Eroi- ca, Erato, AO, banana. S CELJSKE TRŽNICE Minilo je obdobje jesenske- ga nakupovanja ozimnice, ki je je bilo na celjskem trgu letos prav malo. Mimo so tu- di preproge prelepega cvetja krizantei , ki so pretekli te- den krasile naš skromni trž- ni prostor. Vse to je za na- mi, ostaja le sivina vsako- dnevnega zelenjavnega pro- stora in razbohotena kriča- vost branjevcev. Vmes pa so visoke cene zelenjavi in sa- dju. In še nekaj — majhna izbira. Dovolj je bilo pretekli te- den solate po šest, pa tudi osem dinarjev, malo manj je bilo špinače po 15 dinarjev, še manj pa cvetače po 6 di- narjev. Malo je bilo tudi krompir- ja po 1,80 para, nekaj več pa je bilo glavnatega zelja po 3 dinarje, pa tudi kislega po 6 dinarjev je bilo dovolj. Za isto ceno smo lahko kupili tudi kislo repico. Od sadja je bilo največ jabolk po 5 dinarjev, nekaj pa je bilo tu- di hrušk po 8 dinarjev. Jajčka so bila po 1,30 do 1,40 para. VERIŽNO TRČENJE JOŽE CVELBAR, 49, iz Celja je vozil z osebnim avtomobilom iz Celja pro- ti Vojniku. Na desnem preglednem ovinku v Skof- ji vasi se je ustavil za osebmm avtomobilom, ki je čakal na prosto pot, da bi zavil v levo. Za njima je pripeljal voznik oseb- nega avtomobila Dušan Devetak iz Murske Sobo- te ter Se ustavil. Pripe- ljal je tudi Edvard Sivec iz Maribora, ki kljub za- viranju ni uspel vozila pravočasno ustaviti in je trčil v osebni avtomobil pred nJim. Le-tega pa je zaradi udarca odbilo na- prej in je tudi on trčil v avtomobil Cvelbarja. ško- do na vozilih so ocenili na 4000 dinarjev. PREPREČIL TRČENJE STANISLAV KOROŠEC, 34, i? Spodnjih Zreč je vozil iz Celja proti Slo- venskim Konjicam. V na- selju Križevec mu je v levem ovinku pripeljal nasproti v škarje neznani voznik osebnega avtomo- bila. Korošec se je nesreči hotel izogniti in je zape- ljal skrajno desno. Zane- slo ga je na baiiktno, na- to je drsel deset m.etrov ob živi meji, nakar je zdrsnil s cestišča po hri- bu, zadel. v stanovanjsko hišo, se obrnil na streiio ter pristal na kolesih ob zidu stavbe. Materialne šk.ode je za okoli 20.000 dinarjeiv. DVA POŠKODO- VANA V MEGLI DANILO PETERLIN, 44, iz Ljubljane, je vozil iz Šmarja proti Šentjurju. Na desnem blagem ovinku v Grobelnem je v gosti megli sekal ovinek. Iz na- sprotne smeri je pripeljal voznik mopeda brez regi- stracije, JOŽE TRATEN- ŠEK. 21, iz Debra pri Laškem, pravilno po svoji desni strani. Zadel je v ie\^o stran avtomobila, ta- ko da ga je zaneslo med pešce na cesti in je podrl pešakinjo TEREZIJO KO- SEC, iz Grobelnega. Tra- tenšek je bil lažje telesno poškodovan, škode na vo- 2alih je za okoli 1300 di- narjev. OTROK SKOČIL PRED AVTO IVAN BOBNAR, 39, iz Celja, je pripeljal do oz- načenega prehoda za p>eš- ce pri križišču Velenjske In Savinjske ceste v Žal- cu. Tedaj se je iztrgala materi iz rok 10-letna MA- RIJA LESJAK IZ Zgornjih Roj m skočila na cesto. Voznik Bobnar jo je za- del in deklica je dobila lažje poškodbe po levi krači ter odrgnine po glavi. NEPRIMERNA HITROST ERIKA VOUK, 31, iz Maribora, se je peljala z osebnim avtomobilom iz Maribora proti Celju. Na desnem nepreglednem o- vkiku v Stranicah jo je pričelo zanašati zaradi mokre ceste in neprimer- ne hitrosti. Iz nasprotne smeri je pripeljal voznik osebnega avtomobila FRANC TAVČAR, 34, iz Ljubljane, in prišlo je do čekiega trčenja. Voznica Voukova je bila poškodo- vana in so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Ma- terialne škode na vozilih je za 30.000 dinarjev. NEPRIMERNA HITROST GORAZD PLANINC, 20, Iz Celja, je vozil z oseb- nim avtomobilom Iz Šošta- nja proti Velenju. V des- nem ovinku v Prelogah ga je zitradi neprimerne hitrosti začelo zanašati na mokri cesti in zapeljal je čez levi robnik na levi breg Pake, kjer se je vo- zilo prevrnilo na levi bok in obstalo na strehi, ško- de na vozdlu je za okoli 8000 dinarjev. SMRT PEŠCA RIHARD NOVAK, 64, iz Celja, je peljal s tovor- mm avtomobilom iz Celja proti Laškemu in se v Tremarjih srečal z avto- busom. Iz hiše številka 11 Je nenadoma stekla na cesto m JO hotela prečkati ter ujeti avtobus MARIJA HRUSOVAR, 72, iz Tre- manj. Voznik tovornjaka je zadel Hrušovarjevo, ki je dobila hude telesne po- škodbe in je po treh urah v celjski bolnišnici umrla. PO NESREČI POBEGNIL MAKS VASLE, 52, iz Gotovelj, se je peljal s kolesom iz Žalca proti Gotovljam pravilno po desni strand. Pri kmetiji Jošt mu je pripeljal nas- proti voznik osebnega av- tomobila IVAN HUDO- VERNIK, 22, iz Arje vasi, PK> levi strani ceste in s prednjim levim delom za- del kolesarja. Za trenutek je ustavil vozilo in pogle- dal, kaj je storil, nato pa je s kraja nesreče odpe- ljal. Kolesar Vasle ima zlomljeno ključnico in zlom rebra ter so ga od- peljali v bolnišnico. »Kako, da ste mi prišli to povedat?« se je obrnil k meni. »Mislil sem si, da ste mogoče nedolžni.« In nisem si mogel kaj, da ne bi svojemu samoljubju dal duška: »Tu- di jaz trpim krivico.« Povedal sem mu svojo zgodbo o Krampaču. Tudi o Raheli sem mu povedal. »Mladi ste še. gospod kaplan,« se je smejal in dvignil kupico »Taks zgodbice so že daleč za mano. A kaj stre- ljate, ste lovec'^« Beseda je dala besedo, povedala sva si mnogo. »Vem, kaj mislita z mano,« je dejal Grafič in se postavil pred okno in gledal na cesto. »Proč me mislita spraviti. Ne bo se jima posrečilo.« Rad bi ga bil še vprašal, uli je administrator ali ple- banuš, a si nisem upal Ko sva se poslovila na dvorišču, mi je trdo rekel: »Pridite, gospod kaplan, spet. Nisem tak, kakor pra- vijo.« »Ivan, Ivan,« ;e adrnmistrator strogo poklical hlapca, ko sem jaz popravljal motor. »Naprezi takoj.« »Kam greš tako pozno.« ga je vprašala sestra, ki je prišla iz far o j a. »V Maribor.« Tudi jaz sem se čudil temu. Vendar sem bil vesel, ker sem Grafiču prinesel vsekakor važno novico. Pot v Lendavo je bila kratka, prekratka, kajti drhtel sem od veselja. Počaščen sem bil, da sem z Grafičem občeval prijateljsko. Najbolj me je veselio, da sem mu povedal koristne novice. O administratorju Grafiču bi morala slišati moja mati, pa bi se ji zvalil kamen s srca^ Končno smo le ljudje. Biti svetnik na zemlji je težko, nemogoče. Odkar je prišla moja mati k meni, Rahele nisem več videl. Kako je bilo mogoče, da sem toliko časa strpel brez nje. Tudi na cesti je nisem videl. Moja »živalca« me je nosila kot vihar. Cesta pod menoj je izginjala, njive na obeh straneh so se vrstile, jaz pa sem imei edino že- ljo: videti Rahelo. Zvečer Briinnerjevih m bilo pri Krampaču, čeprav je bilo že pozno. To me je neprijetno zadelo. Vprašati ni- sem hotel, kje so se zadržali. Janči in Berta sta me mnogo spraševala, a jaz bi sa- mo rad vedel, kje so ostali Briinnerjevi. Beri je mimo- grede omenila, da so Brunnerjevi na Madžarskem. Odre- venel sem. Kaj jc z njimi? Rahele ne bi mogel pogrešati. »Na Madžarskem so?« sem dejal in se delal, kakor da me to nič ne briga. »še ne veš?« se je začudil Kramjmč. »Vsak dan priča- kujeva pismo, kdaj se vrnejo. Brunner mi bo prinesel nekaj tobaka. Zakaj je šla tudi Rahela. Njej ne bi bilo treba iti. Bilo mi je, kakor da bi mi srce hotelo počiti^ čaj na mizi je bil topel, Prijei sem skodelico in jo nesel k ustom. Krampač in Berta sta bila v kuhinji. Zakaj so šli? Rahela, moraš se vrniti! Prijel sem stol, kjer je zmeraj sedela. Zdrznil sem se. Kaj delam. Prišel Je Krampač. Ves srečen je bil, da sem tam. »Doma si bil, praviš,« mi je rekel. »Kaj novega? Rib je kaj? Zdaj morajo biti že mlade divje race godne za odstrel.« Kaj mi je bilo to mar, ko ni bilo nje. Vsak pogovor je prazen, brez vsebine, če ga ne posluša ona. »Si bolan?« me je vprašal. »Ne,« sem dejal. »Od Grafiča sem prišel, pa sem tru- den.« Pogovor se je začel o Grafiču. Zdaj sem zvedel, ka- ko je z administratorjem. Krampač mi je na široko pri- povedoval o čudaškem Grafiču. Bilo je pred devetimi, desetimi leti. v Tumišču je umrl plebanuš. Takrat je kaplanoval tam Grafič. Ta je tudi zaprosil za faro. Ker je bila cerkev v Turnišču pa- tronat, je bilo mnogo pisanja med škofijo in grofico, ki je imela tudi pravico odločati pri izbiri novega plebanu- ša. No, Grafič je pasel ovčice v Tumišču nemoteno po svoje. Skozi Turnišče je v tistem pridrsela kočija, v kateri so bili vjtreženi štirje beli konji. V kočiji se je peljala grofica. Konji so se pred cerkvijo ustavili. Kočijaž je skočil s kozla in pomagal grofici izstopiti. V belem, dolgem kri- lu in s sončnikom v roki je šla grofica v staro cerkev. kjer je bila grofovska grobnica. V novo cerkev, ki so jo poleg stare postavili farani, ni grofica nikoli stopila. Ko je prišla grofica v staro cerkev, je obstala. Na grobnici pred zapuščenim oltarjem sta ležala dva lovska psa. Grobnica je bila namreč hladnejša kot ostali cement. Grofica je poklicala kočijaža. »Čigavi so psi?« je vprašala vsa iz sebe. V novi cerkvi, ki je stala tik stare, si je nekaj ogle- doval administrator Grafič. Ko je slišal pogovor, je sto- pil v staro cerkev, »Psi so w,oji,« je rekel trdo, kakor je imel navado. »Jaz sem grofica,« je rekla dama v beli obleki s pri- tajeno jezo. »To me nič ne briga. Psov ne boste podili ven!« Grofica je onemela. Trenutek je molčala in zrla v Grafiča. Nato se je obrnila brez besede in odšla. Grofice m bilo več na grobnico njenih prednikov, toda Grafič ni postal v Turnišču nikoli plebanuš, ampak administrator. Krampač je s smehom pripovedoval zgodbo o psih. »Zaradi tega ga tudi ne marata dekan Jerebic in ple- banuš Cotlin,« je nadaljeval_ »Zakaj ne?« sem se začudil. »Grofica je odstopila lendavski cerkvi nekaj zemlje z željo, naj dekan doseže, da Grafiča prestavijo. Tudi Co- tlin dobiva nekakšne podpore od grofice.« Skušal sem zbrati misli. AH bi ne bil to tudi vzrok za kongres. Zdelo se mi je, ker sem zdaj poznal Jerebica in Cotlina, da je pn tem odstranitev Grafiča važnejša ka- kor tisoč devetstota obletnica Kristusove smrti. »Te novice so za ženske,« sem se smejal. »Ne!« je resno dejal Krampač. »Kako bi ostai Grafič deset let administrator na ta- kem mestu, kjer mu nasprotujeta Jerebic in Cotlin. 'it tega ne razumeš, Janči.« »Grafič Je v sorodu s škofom. Ne, Berta?« je vztra- jal Krampač in se obrnil k ženi. »škofove sestre sm je,« je razlagala Berta. Osupnil sem. Janči si je prižgal cigareto. Grafič je škofov sorodnik. Močno sem se začudil. Jaz sem Grafiču pomagal. Nisem se bau.nikogar več. Se ško- fov sorodnik je na moji strani. Zakaj bi se jaz tako gnal, če me dekan Jerebic mara ali ne. Berta je pletla. Bila je zadovoljna, da sem postal bolj. še volje. Kramljali smo pozno v noč. Ko smo se nasme- jali Grafiču, je prišel pogovor na Briinnerjeve. »Vsak dan pričakujemo pismo,« je ponovila Berta. Samo da pridejo. Vsi morajo priti. šei sem od Krampača zadovoljen. Toliko novih stva- ri sem zvedel, želel pa sejn si samo, da bi se Briinnerjevi kmalu vrnili. Krampač je odšel y ženo in otroki na sprehod. Sto- pil je k meni na farof. Vedel sem kaj mi bo povedal Najraje bi ga objel. »So, kajne da so prišli?« bi ga najraje vprašal. Pa nisem tega storil. Samo stol sem mu ponudil, da bi sedel. ___ _ 45 — 9. november 1972 NOVI TEDNIK stran 15 elenje SPREJET NAČRT ELENJSKA OBČINSKA SKUPŠČINA ŽE ZDAJ SPREJE LA DRUŽBENI NAČRT ZA PRIHODNJE LETO elenjska občinska skupšči- že zdaj sprejela družbeni rrt za prihodnje Četo — 'okrat so pohiteli, pa ne ko zaradi časa, marveč za- .i sebe, da bodo pravoča- » sezmanjeni z vsemi nalo- ni in problemi. Člani obeh ►rov velenjske občinske ipščtne so namreč na zad- seji, v petek, 3. novembra, ejeli družbeni načrt občine 1973. leto. Tako so skleni"i ?dno široko razpravo o na- ah in predvidenem gospo- •skem in družbenem razvo- občine v prihodnjem letu, je tekla po dvakrat ne sa- na zasedanjih občinske ipščine, na sejah vseh sve- , marveč so o njem govo- tudi na zborih občanov zborih deloraih ljudi, 'ako čakajo pripraviljeni ^o leto in nove naloge. Z mi se bodo spoprijeli brez nude! •rihodnje naloge so posla- na sedanjo materialno os- /o. In četudi ta ni majh- ugotavljajo, da so v veli- iskem zaostanku in da jih sti na področju večanja na- inega dohodka čakajo veli- naloge. Analize gospodar- h gibanj v lanskem in le- aajem letu kažejo namreč precejšnjo razliko med Jdvideno dinamiko rasti na- inega dohodka po družbe- m planu in ono, Id jo p:a- nirajo gospodarske organiza- cije. Ta razlika bo konec pri- hodnjega leta znašala že 320 milijonov dinarjev. Tu je tudi odgovor na vprašanje, zakaj ni hitrejše modernizacije go- spodarstva,' zakaj ni večjih notranjih preureditev in za- kaj zaostanek na področju družbenega standarda, čeprav se na prvi pogled zdi, da so v velenjski občini dosegli op- tima.no vse, kar so lahko. Da bi zagotovili uresničitev vseh nalog družbenega načrta za prihodnje leto, bodo mora- le gospodarske organizacije s povečano proizvodnjo in več- jo produktivnostjo doseči pla- nirani narodni dohodek ali z drugimi besedami — celotna gospodarska aktivnost bi mo- rala biti vsaj za tretjino več- ja kot jo predvidevajo same gospodarske organizacije. Družbeni p:an nalaga go- spodarstvu zahtevne naloge, vsekakor pa ne prevehke. V tej zvezi je tudi razumljiva zahteva pK) solidnejši poslo\mi politiki, pa ne za vsako ceno. po povečanju amortizacijske stopnje in hitrejšem poveče- vanju sredstev za sklade kot za osebne dohodke. Pa tudi tu ne zapirajo vrat. Prihodnje leto naj bi dosegtli minimalni osebni dohodek 1.400 dinar- je^'. Zanimivo je tisto poglavje družbenega načrta, ki terja od organizatorjev dela, ekonom- skih in tehniških strokovnja- kov, da naj ugotovijo tretjo nosilko gospodarskega razvo- ja v občini po 1975. letu. Ce sta zdaj na čelu energetika in kovinsko predelovalna indu- strija, bi naj po 1975. iletu do- bili še novo industrijsko de- javnost. Da bi ne ostali samo pri besedah in načrtu, so uprav- ne organe in svete pri občin- ski skupščmi zadolžili, da med letom stalno spremljajo izvajanje nalog in ciljev druž- benega plana ter da o vseh gibanjih in odstopanjih pra- vočasno poročajo in predvi- dijo ustrezne ukrepe. MB Oseba tedna: ROMANA RAZBOkŠEK VESELA ŠTUDENTKA IZ ARJE VASI Romane ni bilo doma v hiši, ograjeni z živo mejo. Bila je v Ljubljani, kjer študira drugi letnik eko norm je in je, kot pravi njena mama, ki naju je s kolegom sprejela, zelo pridna deklica, saj je pi-vi letnik naredila z imenitno oceno 8,25. To je več kol nekaj, to je že kar lepo. Kar žal nama je bilo, da je m bilo doma, vendar je že tako — pridni štu- dentje pridno študirajo. Na kavču v kuhinji je čepel vase zgrbljen mu- ceki da mu niti glave m bilo videti. Romanma ma- ti pa nama je prijazno razložila, da je 'Romana že čakala na nas. Povedala nama je tudi, da jo je nekdo slikal na avtobusni postaji v Celju in da sploh ni vedela kdaj in da ji je za objavo v časopisu po- vedala mlajša sestra z vzklikom: »Joj, saj to je pa vendar naša Romana!« Romano so spoznale nje- ne mlajše kolegice iz E5ko- nomske srednje šole, ka- mor je Romana hodila pred dvema letoma. Te so ji tudi pripomogle, da Je dobila največ glasov in da je tako postala oseba tedna. Tudi njeni domači so poslali kupone. Novi tednik unajo namreč že precej dolgo naročen. Romana je bila ob spo- znanju, da je oseba tedna, zelo vesela in je nestrpno pričakovala nekoga izmed nas. Ker nas ni bilo, je pač pripravila svojo sliko, na kateri jo lahko vidite v maturantski obleki, vso cvetočo in veselo. Morala je oditi v Ljubljano, kjer se uči, tu rn tam. pa skoči na drsališče, to pa je hkrati tudi edina zabava, ki jo ima. (Fanta namreč nima!, zelo je resna, kot pravi mama in meni, da ima za to še dovolj ča- sa?!) V prijetni kuhinji smo malce poklepetali, ker ni Dilo dovolj časa. Romani- na mama nam je pove- dala že nekajkrat, da je dekle od sile pri- dno, sicer pa je že ta- ko, da vse mame hvaUjo svoje hčerke, sploh še v primeru, če so prvorojen- ke. Toda iz njenega pri povedovanja sem hočeš nočeš dobil vtis, da je dekle res prizadevno, sko- raj tako, kot je bila v srednji šoli, kjer je bila ves čas odličnjakanja in celo oproščena mature. Gotovo bi od same Ro- mane izvedeli še več, čez dejstvo, da je m, pa seve- da rusmo mogli iti. Zara- di tega je pač treba ver- jeti njeni mami vse, kar je povedala o hčerki in če tudi ona skuha talio do- bro kavo, kot jo njena mama, potem vse najbolj- še o Romani Razboršek, pridni m resni študentki, ki nima fanta, ker meni, da za to še ni čas, a je kljub temu razigrana, ka- dar se spusti po ledeni ploskvi. Na koncu bi hudomušno pripomnil le še to, da bi tudi naslednji dve leti ta- ko dobro drsala po fakul- tetnih klopeh kot dosedaj pa tudi njen princ iz sanj, bo še prišel na vrsto. Milenko Strašek Spoznaimo se! v vsaki številki Novega tednika bo naša fotografija, objavljena na tem prostoru, pred- aviia skupino ijiuli iz različnih krajev. Največkrat na mestu, kjer se zbere mnogo obča »v. Kakšna je vaša naloga? Dobro si oglejte fotografijo in na njej obkrožite osebo, ki e jo spoznali. Nato na kupon napišite ime in priimek osebe, ki ste jo spoznali, izrezano itografijo pa pošljite v pismu na naslov: Uredništvo Novi tednik, Gregorčičeva ul. 5, Celje, oznako SPOZNAJMO SE. Po možnosti napišite naslov osebe, ki ste jo obkrožili na to- grafiji Kaj bomo storili mi? Pregledali vaše kupone in ugotovili, katera oseba je bila naj- čkrat obkrožena oziroma spoznana. Tako bomo dobili OSEBO TEDNA. Seveda bomo to icbo ali osebico predstavili vsem našim bralcem. Vsi, ki sodelujete v igri, pa ste udeleženi v nagradnem žrebanju. Trem izžrebancem t Ljubljanska banka vsak teden razdelila tri hranilne knjižice: 1- PO 150 DIN 2. PO 100 DIN 3. PO .iO DIN. Kupone in fotografije z označbo (obkrožite osebo, ki ste jo spoznali) pošljite na naš |islov do ponedeljka Ce bi se zgodilo, da kak teden nihče od bralcev ne bi pravilno na- [del imena in priimka osebe, se nagrade prenesejo v naslednje kolo. Zadnjo fotografijo smo posneli na pro.slavi ob 15-letnici tovarne Alpos Šentjur, ki je bila na leharjih Obtani Šentjurja in okoliškiii vasi so tokrat poslali največ kuponov. Največkrat pa so spoznali zdravnika iz Šentjurja, dr. Antija Svetino. Prepoznalo ga je kar 66 bralcev, kar je do sedaj največ. Tudi nekaj drugih oseb ste prepozali, vendar so dobili le po nekaj ali sam« po en e;ias. Torej — oseba tedna jedr. Aiiti Svetina iz Šentjurja. Hranilne knjižice z začetnimi vlogami, ki jih kot nagrade podeljuje Ljubljanska banka, po- družnica Celje, prejmejo: 150,00 din Marjetka Povalej, Šentjur n. h. pri železniški postaji; 100,00 din Fanika Žavski, Turno 19, Gorica pri Slivnici; 50 00 din Milena Andrinek, Uniše 4, Ponikva. Hranibie knjižice lahko dobite v ekspoziture Ljubljanske banke v Šentjurju. Čestitamo! iZ. stran NOVI TEDNIK St. 45 — 9. november 19?^ NA OBMOČJU CELJSKE REGIJE Ni naključje, da je zadnja leta vse več slišati o proble- matiki starih ljudi. Porast življenjske ravni, razvoj zdravstvene službe, migracija prebivalstva — mladi odha- jajo, stari ostajajo — so fak- torji, ki pogojujejo staranje prebivalstva. Povprečna živ- ljenjska doba v Sloveniji je v nenehnem porastu in se f>0- stopoma približuje zahod- no-evropskim državam. Ze pred leti je znašala za moške 68, za ženske 72 let, kar nas po mednarodni razvrstvitvi uvršča v kategorijo starega prebivalstva. Statistike bele- žijo, da je 15 % Slovencev (250.000) prekoračilo 60 let starosti in 10 % — 65 let. Za primerjavo navajamo podat- ke za LR Bosno, kjer je le 7 % starejših od 60 let in 3 % sta- rejših od 65 let. Že samo teh nekaj podatkov je dovolj tehtnih in opozarja na četrt milijona prebivalcev Sloveni- je, ki so potrebni posebnega varstva in pozornosti. V celjski regiji, kjer živi 32.000 prebivalcev starih nad 60 let se srečujemo z določe- nimi v^koliščinami, ki so zna- čilne za naše razmere. Naglo razslojevanje kmečkega pre- bivalstva je v slovenskem in prav tako v regionalnem me- rilu med glavnimi faktorji, ki usodno vplivajo na proble- matiko ostarelih. Mlajši ljud- je zapuščajo kmetije in od- hajajo v industrijo, ostareli, neredko tudi bolehni kmečki prebivalci pa ostajajo na svojih kmetijah prepuščeni sami sebi. Drastične primere takšne usode smo zabeležili pred leti na Kozjanskem, kjer ta faktor morda najbolj bije v oči. Od skupnega števila kmečkih gospodarstev v Slo- veniji je 72 % starih preko 50 let in kar 35 % preko 65 let — nedvomno podatki, nad ka- terimi se kaže zamisliti. Visoka zaposienost prebi- valstva (v Sloveniji je zapo- slenega 31 "/ovsega prebival- stva, od vseh zaposlenih pa je 41 % žensk) je nadaljnji faktor, ki močno zožuje var- stvo starih ljudi v okviru tra- dicionalne družine in terja p>ovečanje družbenih oblik varstva. Naj omenimo še po- spešeno razpadan,ie patriar- halnih družinskih vezi med starimi in otroci, ki se kaže v zmanjšani skrbi otrok za ostarele starše, kar še dodat- no negativno vpliva na soci- alno in zdravstveno stanje ostarelih. Celjska občina s svojimi 58.000 prebivalci šteje 8.500 starih nad 60 let. Mesto Celje je mesto starih ljudi, kar ve- lja zlasti za območje starega mestnega jedra. Njihovi pro- blemi — socialni in zdrav- stveni — so nam vsem dobro p>oznani. Oglejmo si kakšne so možnosti za reševanje te problematike in kdo se anga- žira na tem področju. Osnovni trikotnik social- ne in zdravstvene zaščite sta- rih ljudi sestavljajo: 1 Socialni center občine Ce- lje 2 Ustanove domskega varstva 3 Gerentološika služba Zdrav- stvenega doma Celje. Glede na splošno načelo, da se le cca 5 "/o ostarelih sprejme v domove počitka (n. pr. Dom oskrbovancev v Novem Celju) je razumljivo, da je teža celotne zaščite na zimanjih socialnih in zdrav- stvenih službah. V okviru Zdravstvenega do- ma Celje je bila pred do- brim letom osnovana geron- tološka služba kot osnovni nosilec zdravstvenega varstva celotne populacije nad 60 let na območju celjske regije. Za teritorij celjske občine se predvideva formiranje geron- tološkega dispanzerja, na se- dežu ostalih 7 občin v regiji pa naj bi se osnovale geron- tološke posvetovalnice. V programu gerontološke službe so predvidene naslednje aik- tivnosti: — sistemski pregledi — ambulantni pregledi in zdravljenje — periodični pregledi — pregledi pred sprejemom v ustanovo domskega var- stva — patronažni obiski medicin- ske sestre na domu — patronažni obiski social- nega delavca na domu — socialno medicinske inter- vencije socialnega delavca — sodelovanje pri organiza- ciji bolniške nege na do- mu sosedske pomoči in laične hišne pKMnoči. — sodelovanje z ustanovami domskega varstva, z ob- činskim centrom za social- no delo in z gerontološ^' inštitutom v Ljubljani ' Stare ljudi naj bi v c(^i obravnaval gerontx>loški ! spanzer — v zdravstvenem j i socialno medicinskem pc^ i du. Nedvomno idealno zaniijl Ijena oblika zdravstvenega: varstva, ki zahteva določjtu i sredstva, ustrezne ordingijj, i ske prostore in strokoaji kadre.. Menimo, da je prij^ zana organizacijska shemaj, celjsko občino povsem realn; in izvedljiva, v ostalih diči nah regije pa je pričakoiati zlasti zaradi pomanjkfnjj strokovnih kadrov neko^o večje težave. Prepričani stio da bo ob angažiranju in sode lovanju vseh ustreznih dejay,i nikov uspelo realizirati nijo zamisel in v doglednem čiju odpreti vrata gerentološ^ enot na območju celjske rtgi. je. Dr. RUDI KRAI^Jc 5 poti po Srbiji in Kosovu -piše: Drago Medved Na svoji poti v Prizren si je skupina amaterskega glecdališča Železar Ce- lje Štore ogledala tudi nekatere znamenitosti. in kulturnozgodovinske spo- menike Srbije in Kosova. Na tem prostoru bom skušal v najbolj skopih besedah ponazoriti veličino in znamenitost teh spomenikov, ki so nam skoraj neznani. In če boste imeli priložnost sami videti vse tisto, kar bom opisal, se boste lahko najbolje prepričali, da sem bil resnično skop z besedami — zaradi pomanjkanja prostora, pa tudi zaradi tega, ker je mnogo stvari, za katere so besede oremalo. . Ob glavni cesti Kraljevo — Kosovska Mitrovica — Prišti- na, jc majhno naselje imeno- vano Ušče. Tukaj se odcepi ostro na desno ozka asfalti- rana cesta, ki se prične vzpe- njati v hrib ob bistri rečici, ki se imenuje Studenica. Si- cer je na kažipotu označeno samo 11 km, a vijuge in str- mina narediti vtis, da je ce- sta precej daljša. Toda Izlet- nikov mercedes v veščih ro- kah šoferja Lojzeta vztrajno premaguje ostre ovinke in kmalu pridemo do samosta- na Studenica, ki nas priča- kuje še v sivi jutranji megli- ci, saj je urin kazalec šele pri pol šesti uri zjutraj. Vsi daljnji vrhovi so že prekriti s snegom in kdor je imel pri sebi plašč, se je lahko na skrivaj posmihal tistim, ki so v samih suknjičih trepetali v jutranjem mrazu. Našh smo vhod skozi stoletno zidovje in prišli na dvorišče, kjer je vladal mir. Spokojnost se je še nas lotila. Nikjer žive duše. Pa smo kmalu ugoto- vili, da so pač vse, ki so na Studenici, bile pač pri jutra- nji maši in lepo smo morali počakati, da so menilii kon- čali svoje jutranje opravilo. Med tem časom pa je izza smrekovih vrhov posijalo tudi sonce in vsi, ki smo imeli fo toaparate, smo planili na naj- ugodnejše položaje in smo slikah vse, kar smo videli. Bilo je sicer malce težko, ker je mraz kar marljivo pri- tisnil in roke so bile vse prej kot prožne. Potem nas je po- goltnil mir velike cerkve. Ju- tranji hlad je domoval tudi v zidovju in se od tam preselil v nas. Tako smo tre- petajoči pričakali igumana Simeona Vasilij eviča, ki je dvignil roko in pokazal na velik romanski portal, ki no- si na oboku mojstrsko izde- lane like zodiaka. Gorata Ra- ška je zibelka srednjeveške Srbije. Sama Raška se ne more ponašati z velikimi umetniškimi tradicijami. Predstavlja pa pn^o središče pojnejšega srbskega kralje- stva. Znano pa je, da imenu- jejo srednjeveško srbsko kul- turo, kulturo kraljev in me- nihov. Tako je nastala tudi cer- kev Matere božje (Marijina cerkev) v Studenici, ki zavze- ma centralno mesto v celot- nem arhitektonskem kom- pleksu samostana. Tu je še kraljeva cerkev in cerkev sv. Nikolaja. Postavljena je bila v zadnjih dveh desetletjih XII. stoletja, zunanja apsida pa je bila zgrajena pozneje. Sama cerkev predstavlja ti- pičen in vrhunski primer ra- ške šole srbske srednjeveške arhitekture in na njej so do- bro vidni elementi bizantin- ske in romanske arhitekture. To so združeni elementi bi- zantinskega vzhoda in roman- skega zahoda, kar pa pozna- valci menijo, da je to narav- na posledica politične in kul- turne usmeritve raške drža- ve v prvi dobi njenega obsto- ja. Cerkev Matere božje je enoladijska bazilika s kupo- lo, podaljšana na zahodni stra- ni z narteksom (vhodna lo- pa v starokrščanskih bazili- kah, bizantinskih in drugih cerkvah, nasledek antičnega pronaosa, je običajno pravo- kotnega tlorisa in leži pra- vokotno na smer ladje), na vzhodni strani pa s tročleno i apsido. Na severu in jugu ima vestibule (prostor med vzhodnimi vrati in notranjim delom zgradbe), ki spominja jo na počezno ladjo. V XIII. stoletju je bil temu jedru do- dan velik zunanji narteks z dvema bočnima kapelama in zanimivim križastim obodom. V osnovi je to čista bizantin- ska cerkev po arhitekton- skem izročilu, posebnost pa je v tem, da se vpliv roma- nike kaže v strukturi zidovja in skulptumi dekoraciji fa- sad. To pa predstavlja tudi največjo vrednost arhitektu- re" Studenice. Sam vrhunec umetniškega dosežka je eden izmed štirih poitalov. Tega nam je najprej pokazal ne- umorni iguman, ki nas je tudi vse skupaj povabil, da bi ostali v samostanu. Teh- ničnega vodjo Zdravka Ivači- ča- pa je opozoril, da je lepu- škast in bo isato v življenju nesrečen. Tako smo počasi zapuščali cerkev, kjer nas je pri vho- du opozarjala na »memento mori« mogočna srebrna kr- sta, ki jo je samostanu po- darila Persida, mati kralja Petra I. Freske so spregovo- rile svoje, čeprav se po svoji umetniški vrednosti ne mo- rejo kosati s tistimi, ki so v Prizrenu v cerkvi Matere božje Ljeviške ali pa s tistim v samostanu Manasija. Toda pri vseh brez razilike se poz- na, da je tod mimo šel Tu- rek in da je njegova pot bila polna sovraštva in uničeva- nja, saj so se v večini pri- merov takrat cekve spreme- nile v konjušnice ali pa v skladišča s smodnikom. Tako so tudi v Studenici uničene številne freske, narejene v XII. stoletju, ko je dal Si- meon Nemanja, ustanovitelj samostana, zgraditi to cer- kev. Po njegovem odhodu je skrb za samostane prevzel Stevan Nemanja, pozneje imenovan »Prvovenčani«. Za njim je prišel Sava in se za- držal v Studenici do 1215. le- ta, bil pa je arhimandrit. S tem postane Studenica cer- kveni center Srbije. Tu je tudi Sava sestavil »Stude- nički tipik«, pravilnik samo- stanskega življenja in tako je Srbija dobila tudi svoje prvo književno delo. Ob propadu srbske države 1459. leta je Studenico doletela podobna usoda kot vse ostale sar*' stane. Po prvem turškem * valu je bila cerkev že Ifi 1969 restavrirana. V XVII. stol p>a je samotan prizadel velikj potres in požar ki je uniS mnoge stare knjige. Takrat*' se odpravili menihi v RusijOi kjer so iskali pomoč za ff^ pravilo svojega samostana. S| temi darovi so že leta 1'^ Marijino cerkev tudi poprav li. V drugi polovici XV^ stoletja je v okviru tega ^ mostana kar trinajst cerke*' Tako je v nekem smislu St* denica kakor Dečani bila d*' ležna nekih posebnih poo# stil turških sultanov, ker i* bil na področju, na katere"" so gojili sokole turškega 'f' sarstva in je bil samostan ^' to oproščen davkov. Toda' avstrijsko-turških spopadnjo sezono, v kateri bodo et ocenjevali tekmovalno in ganizacijsko dejavnost šol- ih športnih društev. Sindikalni šport Končalo se je tekmovanje sla- jših članov v odbojki. V linalu zmagal Ingrad pred Železarno Cinkarno. Tak je tudi končni stni red, v katerem sledijo Kli- 1, 5.-7. mesto si delijo Pro- eta, Aeio in Kovinotehna, zad- ! dve mesti pa sta zasedli ekipi «0 in Topa". V malem nogometu je nastopi- kar 36 ekip, ki so bile raz- Jjene v pet kvalitetnih skupin, prvi skupini je zmagala ekipa 110, pred Tel.nomerkatorjem in iI«n;co. Najboljša strelca sta la Klenovgek (Inarrad) in Baum- rtner (Železarna) z 8 goli. V . ligi je bila pi-va Klima pred itarno in Savo, najbol.jši stre- c pa je bil Knez (Zlatarna) 6 goli. V III. ligi je zmagala (tka pred SDK in Prevoznifit- m, najboljši strelec pa je bil lit (Metka) s 7 zadetki. Vrstni * v IV. ligi .}e bil takle: 1. ivinja, 2. Gradiš, 3. 1'rosveta, ^oljSi strelec ,ie bil Belej.(Sa- Bja). V peti kvalitetni skupini i je zmagala ekipa Remonta td Mesninami in UJV, najbolj- strelcc je bil Dvornik (Remioit) 12 goli. Priiakovani remitati Do konca prvenstvenega tek- Bvanja v I. skupini celjske no- imctiie podi:%-eze sta ostali še le koli. Na lestvici vodijo za. sljivo nogometaši Brežic, ki bo- • tudi jesenski prvaki, saj ima- i kar štiri točke prednosti pred 'usoavrščeno ekipo. Na dnu ta- fle so nogometaši Žalca, ki iz »la v kolo igrajo slabše. Rezultati 9. kola: Osankarica — ^raičar 4:1, Vojnik — Senovo i, Cel.ilozar — Straža 1:1, Bre- i* — Ljubno 1:0, Žalec — Ope- »f 1:6, Boč — Šoštanj 0:1. lestvica po 9. kolu ,ie nasled- ,* mladinski ligi se je odigralo ; kolo. Rezultati: Stekl ir — ^artno 0:1, Opekar — Kovinar 1. Vojnik — Rudar 2:1. Dravl- ? — Papirničar 0:0, Oliinp — Ninar 0:1. ij^stvica mladinske lige po 7. u' pismirsk? ligi se .je jersenski ? tekm.->vanja 5e končal, .fesen- C prv.iki 50 postali nogometaši ?*rtnegti ob Piiki. ki ni.so izgu- 1 niti ene.ga srečanja. (.^'.'lUati 6. kola: Šniarln« — ^'''P 3:0, Kladivar — Draiinja Kovinar — Rudar 2:3. b^stviea jesenskega dela v pio- S 1:0.;. V torek popoldne je bila v Celju ustanovna skupščina zveze za športno rekreacijo in oddih. S tem se je zago- tovila usklajenost delovanja in enotnost programiranja na področju športne rekreacije in oddiha, kar je bilo spričo vedno večje aktivnosti na po- dročju rekreacije že nujno potrebno. Ustanovitelji zveze so Ob- činski sindikalni svet, OBZTK Občinska konferenca SZDL in predsedstvo ZMS Celje, zve- za pa je oblikovana na pod- lagi samoupravnega povezo- vanja in prostovoljne odločit- ve vseh, ki jim je v interesu zdravje delovnih ljudi. V no- voustanovljeno zvezo se lah- ko včlani vsaka organizacija (delovna, krajevna skupnost, organizacija za telesno, kultu- ro, turistične in gostinske or- ganizacije ter ostaU), ki spre- jema dogovor in pravila zve- ze. Zveza za rekreacijo in od- dih si je že kar v začetku za- dala precej konkretnih nalog. med katerimi velja omeniti predvsem skrb za razvoj in organizacijo športne rekrea- cije in oddiha, skrb za ustvar- janje pogojev za športno re- kreacijo in oddih, programi- ranje in strokovno izpopol- njevanje kadrov, pomoč pri oblikovanju programov, sode- lovanje z ostalimi občinskimi in republiškimi forumi za re- kreacijo in oddih itd. Skrat- ka nalog je precej in nekaj so jih že upoštevali pri spre- jemanju programa dela zveze za bližnjo prihodnost. Aktivnosti v športni rekre- aciji so se v zadnjem obdob- ju na veliko razmahnile. Sa- mo v letošnjem letu se je sin- dikalnih športnih iger ude- ležilo 80 delovnih organizacij s preko 400 ekipami in preko 2000 aktivnimi udeleženci. To dokazuje, da je interes vse ve- čji in da so ljudje začeli spo- znavati koristnosti telesne ak- tivnosti za telesno sposob- nost, zdravje in dobro počut- je. Osnovni pogoji za uspeš- nost rekreacije pa so objekti, kadri, finančna sredstva in organiziranost. Zlasti pri gra- dnji in vzdrževanju objektov bo potrebno še več enotne po- litike in sodelovanja. Enot- nost vseh je tudi pogoj za us- pešno reševanje kadrovskih in finančnih problemov, med- tem ko se bo organiziranost rešila ravno z ustanovitvijo zveze za rekreacijo in oddih. Pri tem pa je potrebno imeti v vidu, da je treba občanom nuditi organizirano rekreaci- jo ne samo v delovnih orga- nizacijah, ampak tudi v okvi- ru krajevnih skupnosti, teles- novzgojni organizaciji in re- kreacijskih klubov. Skratka, rekreacija je bolj kot katero- koli področje telesne kulture občanov neposreden problem. Gledano iz tega vidika, ne bi smeli v nobeni delovni orga- nizaciji naleteti na gluha uše- sa pri zbiranju kakršnekoli pomoči. Že iz vsega tega je razvidna prednost članstva v zvezi, ki bo vsekakor omogočila večji razmah rekreativne dejavno- sti, s tem pa tudi zdravja in zadovoljstva občanov. Obiska/i smo Turistični rally ima v Celju bogate korenme. Iz leta v leto je več tekmovalcev v tej zani- mivi in zahtevni športni zvrsti. Z malo večjo pomočjo s strani športnih zvez lahko priča- kujemo še večji uspeh. Na posnei&u ekipa celjskega združenja. Skrajno levo predsednik Alojz Cobec. Celjska zveza šoferjev in avtomehanikov, bo imela v petek svojo prireditev. Točno ob 18. uri bo štarter dal znak prvemu tekmovalcu na petem tradicionalnem nočnem rally- ju, ki sočasno šteje tudi za republiško prvenstvo v turi- stičnem rallyju in za nagra- do »Štajerska 72«. Športna komisija pri ZSAM Celje je že več kot pet let ena od naj- bolj aktivnih športnih sekcij v Celju. To so fantje entuzi- jasti, na katerih pobudo se je letos tudi priredilo republi- ško turistično prvenstvo v ral- lyju. Gre za množično tekmo- vanje v katerem ni potrebnih dodatnih dragih športnih ele- mentov in kjer tudi ni velike nevarnosti za tekmovalca, kaj- ti brzinskih etap v tej zvr- sti ni. Predsednik Alojz Cepec in tehnični vodja tekmovanja Vlado Planinšek skrbita poleg tekmovanja tudi za vzgojo šo- ferjev in večkratno sodelova- nje s športniki Avstrije, Mad- žarske in ostale Slovenije. To je za njih in njihove člane prava rekreacija, člani zdru- ženja sami sofinancirajo tek- movanje in z odlično organi- zacijo vedno privabijo več kot 100 tekm.ecev, na celjske ral- lyje, kar je za rally izredno število. Ko bodo v petek tek- movalci vzeli na zadnji rally prireditvi v Sloveniji in to na 210 kilometrov dolgi poti iz Celja v Velenje — Celje-Slo- venjsko Bistrico — Celje — Izlake — Trbovlje — Prebold — Celje, bo kot vedno vse odlično pripravljeno. Tu po- magajo tudi člani AMD Slav- ko Šlander, ki tesno sodeluje, jo z združenjem. Vlado Planinšek nam je po- vedal, da njihovo združenje še ni našlo pravega^ razume- vanja med športnimi organi- zacijami .v Celju in da priča- kujejo v prihodnjem letu po- moč tudi od občinske zveze za telesno kulturo za športne prireditve v Celju. Potem bo njihov program še mnogo bolj pester in bogat. Vsi turistični rallyji poleg tekmovalnega vzdušja vsebu- jejo še spretnostno vožnjo tekmovalcev in test o prome- tu. Testi in slične vaje so os- novni pogoj za dobro uvrsti- tev. Da pa je delo celjskega združenja šoferjev in avtome- hanikov plodno, nam povedo tudi rezultati. Po štirih letoš- njih tekmah so v vseh kate- gorijah Celjani med najbolj šimi. Vrstni red pred zadnjim nastopom je namreč sledeč: Kategorija do 750 ccm: Ce- lar (Mrb) 176, F. Kranjc (CE, 175, Mlakar (SI. Bistrica) 158, Kranjc J. (Ce) 152, Kranjc (Mrb) 129, Blažun (Ce) 116. Kategorija do 1150 ccm: Do- linšek (Ce) 169, Hartman 159, Gosnik 150, Grad 147, Vilhar 124, Friderih 84 (vsi Celje). Kategorija nad 1150 ccm: Dobrove 184, Gumze 174, Si- rovnik (vsi Celje) 165, Deč- man (Mrb) 162, Pečovnik 153, Košak 150, Arčan (vsi Celje) 120 točk. ___. ___^__J.KUZMA Sindikalno rekreacijsko značko v okviru akcije Trim, ki jo bodo dobili iz- polnjevalci rdečega karto- na, sta oblikovala Tone Goršič in Alfonz Kumer, izdelaSi pa so jo v pod- jetju Aurea. KOŠARKA Prva tekma na domačem igrišču celjskim košarkarjem ni prinesla uspieha. Kkipa Oriolika iz Slavonskega Broda do nedavna še član I. zvtziie lise je bila prevelik zalogaj za ijovince v ligi. «>o>lje so zmagali z 91:86 (45:44) predvsem po Ziuslugi večje i-zku.šenosti svojili igralcev. Domačini so tekmo odlično pričeli, petorka Ione Sagadin, Miloš Sagadin, Zupančič, Erjavec in I.,eskovar je prikazala odlično igro in je vodila še v 11. minuti z 11 koši razlike, pri čemer sta se zlasti izkazala Miloš Sagadin in Zupančič. Toda gostje so usp<'li do konca prvega polčasa, predvsem po zaslugi odličnega D. Miljanoviča in visokega Guve rezultat izenačiti in polčas odlo- čiti v svojo korist. Tudi » drugem delu so gostje nadaljevali z dob- ro igro, Celjani pa se nikakoi niso mogli zbrati. Vse preveč so se igralci odločali za samostojne akcije ki pa niso prinesle uspeha. Ko je v :56. minuti pri rezultatu 78:77 za goste igro zapustil zaradi petih osebnih napak Guvo, Celjani niso izkoristili tri stoodstotne prilike pod košem, kar ,;e odločilo tekmo. Najboljši pri Celj" so bili Miloš Sagadin. Zupančič in Zmago Sagadin, ko.šc pa so dali: Miioš Sagadin 26, Tone Sagadin 18, Zmago Sagadin 16, Zupančič 13, Leskovar 6, Fink 3, Erjavec 2 in Božič 2. Sodila sta pred 600 gledalci Srdoč iz Reke in Bolka iz Ljubljane. V naslednjem kolu igraj« Celjani v Pazlnu proti močni vrsti Istrafiradje\na iz P"le. J.\NEZ CEPIN Minuta odmora je tokrat celjskim košarkarjem koristila, saj so v tem trenutku še precej visoko vodili (Foto E. Kranjc) ROKOMET v nadaljevanju tekmovanja v drugi zvezni rokometni ligi so celjski rokometaši tokrat gostovali v Banja Luk= in v tekmi proti domači Mladosti doživeli nov poraz. Rezultat 17:11. Ome- niti iia je treba, da so se Celjani nekaj časa dobro upirali in so imeli tudi možnosti za boljši rezultat, vendar je tekmo po mnenju vodstva in igralcev samih — trener slabo vodil. Ce je temu res tako (in po vsem, kar smo videli že na celjskih tekmah, v to verjamemo), potem morajo pi-i klubu začeti razmišljati, kamu zaupati ekipo v prihodnje. , ATLETIKA v Velenju je bil v nedeljo kros Dela, ki so se ga med mnogimi predstavniki slovenskih atletskih in drugih kolektivov »daležiU tudi celjski atleti in atletinje. Večji uspeh pa so dosegli le v kon- kurenci članov, kjer je bil Svet prvi pred Liscem, dujegli pa so tudi ekipno zmago. Domači atleti so dosegli zmago v mladinski konkurenci, kjer je bil najboljši Hojan. NOGOMET Nogometaši Kladivar ja imajo še vedno izredno smolo. V sreča- nju proti Kovinarju na Glaziji so v preteklem kolu igrali samo 1:1 (1:1). Kljub temu, da so po prikazani igri bili za razred boljši. Strelci so tokrat zaigrali v začetku izredno dobro, toda zadeli so v črno samo enkrat. Pozneje so iz najstrož.c kazni dobili zadetek in se niso mogli zbrati v.se do konca. Tri minute pred koncem je Reberšak celo zastreljal enajstmetrovko. .Na ra/.prcdelnici so Celjani deseti s šestimi točkami. Do konca prvenstva igrajo še proti .Slaviji v Ljubljani in doma prot: Železničarju V conski ligi so celjska moštva igrala takole: Olimpu je uspelo igraai neodločeno pioti Bakovcem v gosteh 1:1. Kovinar je izgubil proti SliTOici 0:3, Steklar pa je premagal vodečega Branika 2:1. V derliiju pa sta se razšli moštvi šmartncga in Dravin,je 2:2 jk HOKEJ NA LEDU Celjski hokejisti so izgubili srečanje tretjega kola proti Olimpiji z visokim rezultatom l:2,'j (0:10, 1:7. 0:8). Toda omeniti moramo, da so Celani igrali odprto in prikazali dobro igro. Res se tu ni moglo doseči nič, kajti igralci Olimpije so zaigrali izredno resno in na momente celo zelo ostro Pri Celjanih so bol,jšo igro poka- zali Avdič, Brate«, Leajak, Kolenc, D Kerkoš in Cretnik. Med tednom pa so Celjaa igrali proti mladinski vrsti Oliir.pije in zmagali 7:5. Pet zatletkov je do.segei Bratec, enega pa I-x^jak in Kolenc. jk KEGLJANJE Letošnje ■ medobčinsko kegljiško prvenstvo v borbanih igrah je bilo zelo zanimivo in dramatično. Vse do zadnjega meta se ni ve- delo, kdo bo prvak. Vseskozi so vodili kegljači Žalca. Toda zadnji na.stop v Cel u je prinesel spremembo. Zmagali so Celjani z 985 keglji pred Aerom 935 in Žalcem 903. Končni zmagovalec je Celje z 38 točkami in 3572 podrtimi keglji. Sledijo: Žalec 37 (:{577), Aero 32 (3435), Šoštanj 30 (3371), Ingrad 28 (:}299), Invalid 23 (3:U2). Store 16 (3118), Kovinotehna 13 (3017), Libela 10 (2951), Toper 8 ('22H0), Šempeter 8 (14S0). ' jk Kegljavke Kovinarja so sodelovale na t-arnirju »Cetrvorke« v Slovenjgradcu. Igrale so dobro, toda kljub temu dose.gic le tretje mesto. Zmagala je Ljubljana 2180, Slovenjgradec .je bi! drugi '2379 in Kovinar tretji 2:^60 kegljev. Predstavnice Kovinar a so dosegle te rezultate: Ocvirk 400. Ludvij 410, Marine 432, Urh 407. Kranjc 354, Lakita 3.57. Najboljša štiri moštva iz Celja; Aero, Žalec, Celje in Šoštanj so Celjani odrev.ali slabše. Najboljša ekipa je bila KK Celje, ki .ie sodelovala na republiškem prvenstvu v borbenih igrah. la'tos so se osvojila z 884 keglji deveto mesto \ republiki. Aero, Žalec in Šo- štanj so v drugem delu razpredelnice. HOKEJ NA TRAVI Prvenstvene tekme med igralci Gaberja in Trešnjevke v nedeljo ni bilo. Baje so celjski igralci suspendirani, ker so zapustili zaradi slabega so enja igrišč? v Zagrebu Odločitev tekmovalne komisije je vsekakor neumestna, kajti sodniki so v letošnji sezoni slovenska predsta\-nika Gaberje in Pomurje močno oškodovali. Končni rezultat spora bo zn:ui te dni. 18. stran NOVI TEDNIK St. 45 — 9. november 197; ZAKAJ NE UPAM LJUBITI? stara sem 19 let in Imam težave, katerim ni- sem več kos. Imela sem težavno mla- dost. Oče je pil in ne- malokrat se je zgodilo, da smo morali pred njim na pjosto, naj si je bilo mraz ab lepo vreme. Več- krat sem morala očeta pr^sjri naj ne ubije ma- me, imam še dva brata eden je starejši, drugi pa mlajši. Oče je vse to po- čenjsi, ker je hodil k drugi ženski. Razmere so p<:ose- stva. Podložniška posest se je delila v rustikalno (kmeč- ko) in dommikalno (gos- posko, plemiško). Rusti- kalna zemljišča so bila ti- sta, ki so bila. že v času prve direktne deželne ob- davčitve leta 1542 v pose- sti podložnikov, domini- kalna zemlja pa je bila ona, ki je bila v tem letu še v rokah gospoščin in je šele kasneje prišla v posest podložnikov. Tista rustikalna in dominikalna posest, ki je bila name- njena za vinogradništvo (ponavadi le v višjih, hri- bovitUi legah), se je na splošno imenovala gorska posest, posestnika pa gor- niki. Vsako podložniško po- sestvo je imelo svojo po- sebno tekočo številko, ki se je pri rustikalnih zem- ljiščih imenovala urbar i- alna, pri dominikalnih do- minikalna, vinograde pa so označevali z gorskimi številkami. Po tej označ- bi je bilo mogoče točno razlikovati kategorije zem- ljišč in obseg posesti po- samezne gospoščine. Tako rustikalna kot do- . minikalna posest se je delila na kmetije in baj- tarsko zemljo. Glede na višino obdavčitve so raz- likovali cele, tričetrtinske, polovične in četrt-inske kmetije. Vsako zemljišče je bilo ocenjeno in šest- deseti del njegove vred- nosti so šteli kot davek, če je bilo torej zemljišče vredno 60 goldinarjev, je zaiašal davek 1 goldinar ah Po takratnem imeno- vanju 1 funt. To je izha- jalo iz tega, ker je 240 novcev (pfendgov) tehtalo tc^o en funt. Denar so štek s fimti (goldinarji), šilingi in pfenigi. Goldinar je imel 8 šilingov, • šiling pa 30 pfenigov. Pri ocenit- vi zemljišč so upoštevali tudi vrednost živine, s tem, da so šesti del nje- ne vrednosti zanemarili. Če je bilo n. pr. par volov vrednih 6 goldinarjev, so za davčno odmero vzeli le pet goldinarjev in je da^ vek od tega znašal šestde- seti del ali 20 pfenigov. Po vsem povedanem, je cela rustikalna kmetija bila tista, ki je plačevala več kot 2 funta (goldinar- ja) davka, kar je pome- nilo, da je vrednost zem- ljišča in živine po ocenit- vi presegla 120 funtov. Med tričetrtinske kmeti- je so uvrstili tiste, ki so plačevale od 1,5 do 2 fun- ta davka, polovične od 1 do 1,5 funta, četrtinske od 0,5 do 1 funta, za baj- tarje pa so šteli tiste, ki so plačevali manj kot 0,5 funta davka. Pri domini- kalnih posestvih so bile številke 25natno višje in je cela kmetija bila tista, ki je plačevala najmanj 21,5 funta davka, kar pomeni, da je bila njena vrednost najmanj 1290 funtov ali goldinarjev. JAMA PEKEL ŠE ODPRTA Pri turističnem društvu v Šempetru v Savinjski dolini smo izvedeli, da je interes za ogled jame Pe- kel tolikšen, da so skle- nili, da bo jama odprta tudi v mesecu novembru. Jama bo v mesecu nove- mbru odprta VSAKO NE- DELJO OD 13. URE DA- LJE. Ne zamudite priložnosti ter si privoščite izlet v ta prečudoviti podjamski svet. Jama Pekel vas pri- čakuje. BOUTIOUE ZA PLITEK ŽEP Tesko si je predstavlja- ti letošnjo zimsko modno sezono brez jaken. Izgled tega kosa oblačila pa se je v primeri s preteklimi sezonami precej spreme- nil. Dekleta in žene so v teh oblačilih večkrat pre- cej podobne svojim hčer- kicam, saj so kroji letoš- njih jaken skoraj identič- ni otroškim oblačilcem. Ženska jakna je to zi- mo obvezno zvončasto krojena. Ovratniki so maj- hni ali pa jih sploh ni. Zgoraj, nad ali pod prs- mi, je jakna skoraj ved- no prerezana, nato pa se navzdol zelo razširi. Zepi niso obvezni, rokavi pa so srednje široki. Zape- njanje je nevidno, ali pa 2 velikimi gumbi iste bar- ve kot material. Na hrb- tni strani je jakna dosti- krat prerezana in to v isti ravnini kot prsni del ter s šlicem ali gubo. Janez VERBIC 21. marec 20 april Potreben vam bo dober na- svet, četudi nasvete odklanja- te. Zdravje ne bo najboljše. Obstoji nevarnost, da boste pretirano izbruhnili. 21. april 20. maj Malo več samostojnosti v odločitvah vam ne bo škodo- valo. Sposobni boste za ve- liko akcijo. S pismom še ne- koliko počakajte. 21. maj 21. junij Neznaten problem vam bo zagrenil življenje. Morda ne bi bilo slabo, razmišljati o svojem položaju. V ljubezni ne bo spremembe. 22. junij 22. julij če boste hoteli doseči cilj, boste morali obrzdati svoja čustva. S partnerjem boste morali uskladiti različne mi- sli.. 23. julij 23 avgust v prihodnjih Aneh b„r.te imeli polne roke dela in mno- go uspehov, čakajo vas mno- ga presenečenja, pa tudi ne- ko razočaranje. 24. avgust 23 sept. Za vse ne bo zadostovala samo volja, treba bo tudi fi- nančno tvegati. Srečanje z ne- ko osebo vas bo zopet posta- vilo na stvarna tla. 24. sept 23 oM Naredili boste napako, ki jo bo težko popraviti. Podjet nost vam ne bo prinesla pri čakovanih koristi. Previdnost v prometu. 24. okt. 22. nov. Svoje načrte ste dobro a stavili in tudi okolje vam 1» šlo na roko. Vaše duševno po čutje bo doseglo svoj višek v nedeljo. 23. now 21 ded Marsikaj vam bo uspeh urediti brez najmanjšega n* pora. Sosedi vam bodo zavv dali, svojega partnerja pa m boste zadovoljili. 22. dec. 20. jan. Vseh ambicij ne boste mof li uveljaviti, zato presodit* v čem bi radi uspeli. Pogovoi z vplivno osebo vam bo dol> ro odprl oči. 21. jan 18. febr v prihodnjih dneh se i^i gibajte vsakršnim prepirol''': Temeljito se posvetite sebi,*, službi pa bodite zelo vest"^ in dosledni. 19. febr 20 marec Naložili vam bodo neprij^^' no odgovornost, ki se ji ^ boste mogli izmakniti. ^ zavzetosti pa bo odvisen ^ bodoči položaj. . št. 45 — 9. november 1972 NOVI TEDNIK stran It RADIO Celje Za^jetek dopoldanskih oddaj ob delavnikih ob 8.10 s poročili, ob 8.20 — dopoldanska srečanja, ob 8.50 ~ podiočni zapisi. Zaklju- ček ob 9.00 uri. Začetek popoldanskih oddaj ob delavnikih ob 16.00 s porove bri- gade (nadaljevanje in konec), 12.58 — nedeljske glasbene raz- glednice, 13.28 — 60 minut za razvedrilo, 14.30 — zaključek od- daje. Ponedeljek, 13. novembra: 8.50 — Križem po Kozjanskem, 17.30 — športni pregled, 17.45 — Novo pri Jugotonu. Torek, 14. novembra: 8.50 — Po Savinjski dolini, 17.30 — torkova reportaža, 17.45 — Veseli hme- ljarji pred mikroffmom. Sreda, 15. novembra: 8.50 — Življenje ob Paki, 17.30 — Iz de- la občinskih skupščin, 17.45 — Iz arhiva resne glasbe: glasbeni zo- ološki vrt. Ljubljana VSAK DAN: poročila ob 5.00, 6.00, 7.00. 8.C0, i^.oo, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 10. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistič- ni napotki za naše goste iz tu- jine. 12.30 Kmetijski nasvoti — Inž. Milan Dolinar: Zagotovitev sadik nov-ih hmeljevih sort za obnovo v 1973. 12.40 Z domačimi ansambli. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Operni koncert. 18.15 »Signali:<. 19.00 Laiiko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Franca Flerota. 20.00 Srečko Ku- mer in pevski zbor iz Julijske Krajine. 20.30 »Top-pops 13«. 21.15 Oddaja o morju in pomor- ščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 11. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistič- ni napotki /a naše goste :z tuji- ne. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Dolfe Cizelj: Načrti in možnosti za usmeritev kmetije na prašiče- rejo. 12.40 Po domače. 13.30 Pri- poročajo vam. . 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 16.00 »Vrtiljak«. 17.20 Gremo v kino. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute z ansamolom Bratov Avse- nik. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 12. NOVEMBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Ra- dijska igra za otroke — lilarjan Marine: Maček Mustafa. 9.05 Sre- čanje v studiu 14. 10.05 Se pom- nite, tovariši . . . Lado Anibrožič —Novljan; Taborišče Gubčeve bri- gade na Radulji. 10.25 Pesmi bor- be in dela. 10.45 -13.00 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z domačimi ansambli. 14.15—16.15 Nedeljsko špoitno popoldne. 16.15 Humoreska tega ledna — Vido- cquove pustolovščine — VI. 1?.05 Radijska igra — Andre Charmel: Nezaželeni. 19 00 Laiiko noč, ot- roci! 19.15 Gla.sbone razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Za- plešile z nami. PONEDELJEK, 13. NOVEMB- RA: 8.10 Glasijena matineja. 9.20 Z velikimi zabavnimi orkcotri. 10.20 Pri vas dpma. 11.00 Poroči- la — TurisU^ni napotki za naše go.ste iz tujine. 12.30 Kmet-^ski nasveti — Inž. Jurij Mamilo.fič: Kako varujemo jablane pred pe- pelasto pl-3snijo. 12.40 S tujimi pihalnimf godbami. 13.30 Priporo- čajo vam . . . 14.30 Naši poslušal- ci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezi;o. 16.00 »Vrti- ljai5;'<. 17.10 Ponedeljkovo glasbe- no popoldne. 18.15 Zabavni zvoki vzhodnoevropskih dežel. 18.35 >!ln- terne 469;<. 19,00 Lahko noč, otro- ci! 19.15 Min-jte z ansambkjm Dorka Škoberneta. 20.00 Stereo- fonski operni koncert. 21.30 Tip- ke in godala. 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 14. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turi- stični napotki za naše goste iz tujin.2. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Tone Tanjšek: Kako pride- lati več -semena pri listnatii:: vr- stan trav. 12.40 Z domačimi an- sambli in pevci. 13.30 Priporoča, jo vam ... 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje. 14.40 »Na poti s ki- taro«. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 »Vrtiljak«. 17.10 Popoldan- ski koncert z Lucijanom Marijo Šksrjancem. 18.15 V to- rek na svidenj«! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s Fanti treh dolin. 20.00 Prodajalna melo- dij. 20.30 Radijska igra — Andries Poppe: Križeva pot. 22.15 Popev- ke se vrstijo. SREDA, 15. .NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Nenavad- ni pogovori. 10.^i' Pri vas do- ma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Ciril Remio: Kaj bi moral gozd- ni posestnik vedeti o standard- nih .gozdnih sorlimentih. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporoča- jo vam . . . 14.30 Naši poslušalci česfitajo in pozdravljajo. 15..30 Glasbeni intermezzo. 10.00 »Vrti- ljak«.-17.10 Glasbena galerija. 18.15 Glasbene vinjete. is/.oo Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Glasbena medigra iz studia. 22.15 S festivalov jazza. ČETRTEK, 16. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Ra- dijska šola za višjo stopnjo. 10.20 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasve- ti — Inž. Sl'dvko Cepin: Gospo- darnost prod.ije telet in pitanje mladih govedi. 12.40 Igrajo pihal- ne godbe. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.30 Sestanek instru- mentov. 15.30 Glasbeni intermez zo. 16.C0 »Vrtiljak«. 17.10 Kon- cert po željah poslušalcev. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. TV spored NEDELJA, 12. novembra 11.00 Otroška matineja: Vitez Vi- har, Vsi vlaki sveta (Lj) 11.50 Poročila (Lj) 11.55 Mestece Peyton (Lj) 12.45 TV kažipot — do 13.05 (Lj) Nedeljsko popoldne 18.00 Porbčila (Lj) 18.05 Lokis — barvni filrn (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.30 B. Shaw: 0'Flaherty z vik- torijanskim križcem, kome- dija — JRT (Lj) 21.10 Stih m pesem (Zgb) 21.25 Športni pregled (JRT) 22 55 Poročila (Lj) PONEDELJEK. 13. novembra 17i50 Gori, doli naokoli: V spa- nju — barvna oddala (Lj) 18.05 Risanka (Lj) 18.15 Obzornik (Ij) 18.30 Kremenčkovi — serijski barvni film (Lj) 19.00 Mladinski klub — JRT (Ij) 19.45 ;iisanka (Lj) 20.olj TV dnevnik (Lj) 20.30 Mala antologija jugoslovan- ske drame — A. Cesarec: Ton.^ina edina ljube.'«n — drama Tv Zagieb (Lj) 21.30 Diagonale (Lj) 22.10 Poročila (Lj) TOREK, 14. novembra 17.50 V. Albrent: Mala Luoinica - II. del (Lj) 18.05 Ri.sanka (Lj) 18.15 Obzornik (Lj) n 18.30 Od zore do mraka (Lj) 19.05 Regionalna arhitektura — Slo-vfenuica kmečka hiša (Lj) 19.25 Dosežki medicine: .Akupunk- tura — ii. del (Lj) 20,00 TV dnevnik (Lj) 20.25 Reportaža (Lj) 20.40 Lola Montez —- barvni film (Lj) 22.40 W. A. Mozart: Sonati št. 1 in št." 2 za čembalo in flav- to (Lj) 22.45 Poročila (Lj) SREDA, 15. novembra 17.50 Vitez vihar — serij.ski film (Lj) 18.15 Obzornik (Lj) 18.30 Folklorni ansambel ifagvka- nizse na i\ladžarskem (Lj) 19.05 Na sedmi stezi (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.30 RTV konferenca (Lj) 21.30 G Eliott; Mlin na reki FIoss — II. del (Lj) 22.30 Poročila (Lj) ČETRTEK, 16. novembra 17.15 Vsi vse vemo - Pionirski kviz — JI. oddaja (Lj) 18.15 Obzornik (Lj) 18.30 Vsi vlaki sveta — serijski film (Lj) 19.00 Mestdce Peyton (Lji 20,00 TV dnevnik (Lj) 20.35 četrtiiovi razgledi (Lj) 21.25 A. P. Cehov: Medved (Lj) 22.00 I. Otrin: £ = MC^' — balet- na oddaja (Lj) 22.10 Poročila (Lj) PETEK, 17. novembra 17.45 Pobegli robot, glasbena oravljica (Lj) 18.15 Obzornik (Lj) 18.30 Taboraištvo — oddaja iz cikla Rekreacija (Lj) 18.45 Glasba za oči — Antoine: Charpentier (Lj) 19.10 Profesor Baltazar — risan. ka (Lj) 19.20 Enotnost na dučanski način — reportaža (Lj) 20.00 T V dnevnik (Lj) 20.40 Celovečerni film (Lj^ Sedem morij — barvna od- daja (Lj) SOBOTA, 18. novembra 18.05 Obzornik (Lj) 18.20 V deželi klobukov — barvni film (Lj) 18.45 Gospod Piper — barvni film (Lj) 19.15 !Iumoristična oddaja (Bgd) 9.45 l^isanka (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.35 Zakaj bi veselo ne peli — zabavno glasbena oddaj« (Lj) 21.35 Zabavna barvna oddaja (Li> 22.00 MedioiiTJki center — serijski film (Lj) 22.50 TV kažipot (Lj) 23.10 Poročila (Lj) 20. st:^n NOVI TEDNIK Št. 45 — 9. november 197? »Imate tople hlebčke?« »Sveži so, ponoči pečeni! Koliko dam?« »Imate tople hlebčke?« »Zmanjkalo je toplih, so pa sveži. Koliko?« »Nič!« Ste tudi vi takole kdaj v dopoldanskih urah stali pred pultom proda- jalne kruha in zahtevali tople hlebčke? Verjetno ste! Ste kdaj ob tem pomislili, da vsi ne morejo biti topli, da pa so prav sveži, rumeno in rjavo zapečeni, da so delo pekovskih rok v nočnih urah, v urah počitka. Ste se morda kdaj ob okusnem kruhu, ki nam ga pripravljajo dan za dnem naši peki, vprašali, kako delajo, kakšni ljudje so to, s kakšnimi teža- vami se srečujejo in kakšno je njihovo delo? Podobna vprašanja smo si zastavili mi in se ob urah počitka napotili med celjske peke, da z njimi preživimo delovno noč ... »Dober večer. Poslovodjo iščem?« »Ja, tega pa ni več tukaj, je odšel že domov, ima dru- gačen razpored dela. Kaj pa želite? Kruha ne prodajamo, rr ■ ga pečemo!« »Pravzaprav sem prišel na obisk, da spoznam vaše delo, težave in vse, kar je v zvezi s peko kruha, sem novinar.« »O, hudiča, potem pa kar naprej. Veliko vam bomo po- vedali in marsikaj boste lah- ko videli. Kar naprej in raz- komotite se. Oprostite, kaditi pa tukaj ne smete, le tamle pred kuriščem, tam pa lah- ko«, mi pojasni mlad pek, ki me je sprejel med vrati. Led je bil kmalu prebit. Nekaj vsakodnevnih šal za uvod in že je stekla beseda. Niso se pustili motiti, delo je teklo v svojem ustaljenem ritmu, jaz pa sem se komaj sproti umikal, zdaj temu, zdaj onemu, da nisem bil na- poti ... Pekarna Dolgo polje, ali kot jo Celjani bolje po- znajo, pri Mlakarju, ni ravno sodoben objekt, vendar daje najboljši celjski kruh. Mnogi so, ki jim ni odveč pot, da se podajo na Dolgo polje po kilo odličnega kniha. Sicer pa ga je v zadnjem času moč dobiti tudi v ostalih Merxo- vih poslovalnicah. Posebno po tistem, domačem črnem kmhu je veliko povpraševa- nje in prav v tej pekarni ga mesijo in pečejo dan za dnem, noč za nočjo. »Kaj, samo štirje ste?« sem se pozanimal. »Da, toliko šteje ekipa. Me- šalec, tehtalec, oblikovalec in prepečnik. Mi smo ena ekipa in takih je seveda več.« »Ta teden delate ponoči, kako pa prihodnji teden?« sem pobaral mešalca Lojzeta. »Ja, tudi ponoči!« »Kako, tudi ponoči?« »Jaz pridem na delo že ob petih popoldne, tehtar in ob- likovalec prideta ob osmih, predpečnik pa ob devetih. Tako mora biti zaradi tega, da delo potem tekoče teče. No, in tako delam do polno- či. Naslednji teden pa pridem ob polnoči in delam do jutra. Torej tudi ponoči.« Komaj mi uspe pojasniti, že pristo- pi k velikemu bobnu, potipa testo in pokliče Janeza. Ta krepko, zarine svoje mišičaste roke v testo, privzdigne, Loj- ze pa z nožem zareže v meh- ko kipečo zmes in Janez jo prevali na mizo. Tako ponav- ljata, dokler boben ni prazen. Janez spretno meče testo na tehtnico, dodaja ali odvzema, saj mora biti testa točno 112 dekagramov. V velikem loku odfrči stehtano testo proti oblikovalcu Vojku, ta ga pre gnete, pomoka in oblikuje štruce ter jih polaga na s platnom pregrnjene lesene podstavke. Visoko nad glavo zavihti polno desko in jo po- loži na prečnike, kjer bo kruh vzhajal. »Kaj pa je tale naprava?« se pozanimam in pokažem na stroj, ki stoji ob bobnu. »Sito, poglejte!« Pritisne na gumb in drobna bela moka se pričenja vsipavati v veliki boben. Za zemlje pripravlja, mi je pojasnil Lojze. »Koliko pa spečete žemelj v eni noči?« »Pri nas ne ravno veliko, samo za naše odjemalce. Ta- kole dva tisoč, dva tisoč dve- sto jih pripravimo poleg kru- ha, ki pa ga spečemo 1.100 kilogramov na šiht. Imamo normo in sicer 44 kg kruha na člana ekipe. Praviloma spečemo malo več, manj pa nikoli.« Med tem, ko pri mizi teh- talec in oblikovalec urnih rok opravljata svoje delo, pa se ob peči poti predpečnik. Na- ce ga kličejo. Urno polaga testo na velik lopar, poprav- lja obliko štruc, jim odtisne luknjice ali pa vanje trikrat zareže, če je to bel kruh in že zavihti z loparjem v odpr- tino velike peči. Sunek z ro- ko in prazen lopar hitro po- tegne iz peči. C^azujem nje- govo delo in se čudim njego- vi spretnosti. »Vidim, da pečete v dveh etažah. Koliko ga imate hkra- ti v peči?« »Po 64 štruc hkrati. Kar hiteti je treba, ko je runda pečena, da jih pravočasno spravim iz peči, da se ne se- žgejo. Včasih ne potrebujem veliko več kot pet minut in 32 kosov je v peči, oziroma jih vzamem iz nje.« »Kaj pa če kruh zažge?« »To se sicer ne zgodi, toda če bi se, ga je treba pač pla- čati. Cisto enostavno, tako mora biti.« »Ej, lahko njemu, če sežge partijo, to je le 32 kil kruha, če pa ga jaz pozabim soliti, pa ga gre kar 170 kil k hu- diču!« pravi mešalec Lojze, ki se na veliko ubada s te- stom za zemlje. »Se vam je to že kdaj pri- m.erilo?« »Doslej v vseh šestih letih, kar sem pek, še nikoli!« mi odvrne ter odrine velik boben proti steni, kjer bo pravkar pripravljeno testo počasi vzhajalo. »Imate kakšne posebne te- žave?« pobaram Lojzeta, ki je med vsemi še najbolj utegnil, da je odgovarjal na malo morje mojih vprašanj o vsem mogočem in nemogočem. »Hudo je na primer to, da imamo pravzaprav bolj malo od življenja, saj ne moremo ne gledati televizije, nič kina. Z ženo komaj kdaj uspem, da greva kam. Kadar zvečer, ne delam, pa spim, da lahko ponoči vstanem in naslednji dan nadaljujem delo.« »Pa plače, ste zadovoljni?« »Ni slabo, zadovoljen sem. Midva s predpečnikom sva vi- sokokvalificirana in dobiva tako okoli 2.200 dinarjev na mesec. O ja, kar zadovoljni smo, vsaj jaz osebno.« šele sredi pogovora opazim, da z Nacetovim naglasom ne- kaj ni v redu. Povprašam in zvem, da sta Lojze in Nace doma iz Hrvaškega Zagorja, da sta istega dne prišla k podjetju in da jima je v Ce- lju izredno všeč. Lojze je po, , vedal, da si ne more pred I stavljati, da bi lahko živel 7 katerem drugem kraju. »Imate kakšno posebno že^ Ijo?« sem se pred odhodom i pozanimal. Kazalca na uri sta, vsaj zame, vedno počasneje lezla, skupaj pa so mi lezle že tudi oči. Ne vem, ali od spanca ali od toplote. Sicer pa ni važno. »Veste, kaj si želimo? De. lati v novi modemi pekarni, v boljših pogojih, kot jih ima- mo sedaj. Takrat, ko bo zgra- jena bom pripeljal vsaj lOfl litrov »zagorjana« in pili ga bomo, da bo veselje ... « »Velja, pridem zraven, na otvoritev namreč, saj to bo velik dan!« j še in še smo besedovali. Fantje so neumorno opravlja-1 li svoje delo in iz peči so pri- j hajaie lepo zapečene štruce. 1 In tako dan za dnem, noč za ] nočjo. Tiho se pomikajo ka-1 zalci na stenski uri, noč se' umika dnevu, peki pa hitijo, da opravijo še zadnje. Tako kot so na delo prihajali, tako \ ga bodo zapuščali in zvečer se bodo zopet srečali. Ob bob- nih, ob mizi, ob razžarjenl peči, srečali se bodo na delu, da bi zjutraj na vseh mizah bilo dovolj lepega, okusnega in dobrega kruha. Da bi ga bilo na vseh mizah dovolj! Tekst in slike: BERNI STRMČNIK Predpečnik NACE PODHRAŠKI spretno rokuje z loparjem in 3^2 štruc spravi v peč ali iz nje tudi v petih minutah, če je potrebno. * Mešalec LOJZE VUKMANIC že šesto leto mesi fknth Celja nom, kar pa se Celja tiče, pravi, da ga ne bi mogel zapu- stiti ... Tehtalec .i\NEZ PETEK .jo iz šul . v,aja ob Paki in marsi- katero pikro mora prenesti na račun savinjskega »skopu- štva«... Oblikovalec VOJKO STAROVAŠNiK, pa je edini priučeni V pekarni in se v delo šele uvaja. Foto: Berni Strmčni» št. 45 — 9. november 1972 NOVI TEDNIK 21. stran ZAKAJ? ŠE BOLJ ZADOVOLJITI POTROŠNIKE KAKO? NOVA, ESTETSKO FUNKCIONALNA UREDITEV NOTRA NJIH PROSTOROV OMOGOČA BOLJŠI PREGLED NAC IZDELKI IP9 Da ne bo pomote!- Trgovina spreminja samo notranji videz. Vaš cenjeni obisk modern( l\ J L . trgovine mora imeti učinkovitost. V današnjem času zahteva oprema stanovanja, to j< prostora, ki mora nuditi človeku največ udobja in topline, nekaj več kot Pa samo funk cionalnost. V smotrnost izkoriščenega prostora nas ne sili zgolj moderna arhitektura Vaše stanovanje mora biti tudi ogledalo določene kulture. V prostoru naj vlada razpo loženje, ki ga lahko ustvari le dom. Zato bo nova preureditev trgovine upoštevala vs; dejstva, ki so sestavni del vsega tistega, s čimer boste dosegli najvišjo stopnjo stanovanj ske kulture v vašem domu. podpritličje: Kuhinjsko pohištvo, mize in stoli za jedilnico in kosovno pohištvo za predsobe, osem različnih tipov kuhinj, postavljenih v različne variante. pritličje: sodobno in stilno pohištvo za opremo dnevnih prostorov 1. nadstropje: spalnice, dnevne sobe, sedežne garniture. 2. nadstropje: bogata zaloga preprog, tapisoma, itisona, zaves, lestencev, svetilk in okrasnih blazin V vseh prodajnih prostorih bodo izdelki razstavljeni tako, da boste s pogledom zajeli podobo vašega bodočega stanovanjskega prostora — bodisi kuhinje, spalnice, dnevne sobe ali !kakšnega dru- gega prostora. V sami trgovini boste lahko takoj doumeli vizijo topline, tistega resničnega udobja in lepote, ki jo daje sodobno opremljen dom. IN ŠE: UGODNI KREDITNI POGOJI — DO 10.000 DIN POTROŠNI- ŠKEGA POSOJILA — DO 30 KM BREZPLAČNA DOSTAVA Vse probleme z razporeditvijo vam bo pomagal strokovno in kvalitetno reševati arhitekt. In še več — tudi strokovna montaža na domu — vse to vam nudi DOM POHIl^TV.*. Sicer pa ni daleč, stopite tja in se sami prepričajte. DIŠEČA PERLA — ESPERULA ODORATA L. Po senčnih gozdovih, zlasti po bukovih gozdovih cveti maja in junija nizka rastli- nica s suličastimi listi. To je predstavnik iz družine bro- ščic — dišeča pertla ali kot jo ljudje dobro poznajo kot prvenec ali valdmajster. Je trajnica. Iz močne, plazeče rjave korenike poganjajo do 25 cm visoka členasta, gola in gladka stebla. Na vsakem členku stebla je več vretena- sto razvrščenih listov, ki so suličasti in celorobni. Drob- ni snežnobeli, zvezdasti cve- tovi so v nepravilnih pako- bulih, ki zrastejo iz zadnjega vretenca. Plod je droben ore- šek. Naberimo vso rastlino brez korenik in korenin, ko rastli- na začne cveteti. Odrežemo jo tik ob zemlji in pazimo, da ne populimo pri tenj korenik. Sušimo je v senci na prepi- hu in pri tem pazimo, da ohrani svojo lepo zeleno bar- vo. Posušena rastlina diši ze- lo prijetno in je grenkega, ne- koliko ogabnega okusa. Glav- na učinkovina v dišeči perli je prijetno dišeč heterozid kumarin, dalje so še čreslo- vine, grenčice, nekaj sluzi itd. Dišečo perlo uporabljajo kot sredstvo za pomirjanje živcev, pri migreni in ner- voznosti, ker pomirja boleči- ne in pomaga pri nemiru in histeriji. Prisoten kumarin pospešuje izločanje seča, de- luje protikužno in pospešuje potenje. Zato priporoča ljud- ska modrost čaj iz dišeče per- le kot zdravilo k nagnjenosti k pesku in ledvičnim kam- nom. Za čaj vzamemo samo di- šečo perlo, lahko pa še do- damo materine dušice, liste melise, gozdne jagode in ro- bide po enakih delih, ščep čajne mešanice prelijemo s skodelico vrele vode in pusti- mo stati nekaj časa, da se iz- luščijo zdravilne učinkovine, precedimo in sladkamo z žlič- ko medu ali tuči s sladkim sadnim sokom. Ponekod namakajo dišečo perlo v vino, da dobi prije- ten, osvežujoč okus. Stari očanci pa so jo mešali s to- bakom in so se nato zavijali v prijetno dišeč dim, ko so »vlekli« fajfo. BORIS JAGODIC dipl. pharm. CELJE 23 dečkov in 14 deklic LAŠKO 1 deček in 2 deklici SLOVENSKE KONJICE 3 dečki in 3 deklice ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček CELJE Poročilo se je 8 parov, od teh: MIHAEL PIRŠ, Zdole in ZDENKA LESJAK, Jezerce pri Dobju; MARKO MARČIN- KOVIČ in BOGDANA BRA- ČEK, oba iz Zadobrave ter MILAN PANIČ in MAJDA JA- KOB, oba iz Celja. GORNJI GRAD JANEZ UGOVŠEK, 21, de- lavec. Gornji grad in ALOJ- ZIJA OSOLNIK, 18, priučena šivilja, Kamnik. LAŠKO RAJKO RAVNIKAR, pivovar, Strmca in MARJANA LAPOR- NIK, izživalka, Kuretno. SLOVENSKE KONJICE ANTON ISKRAČ, 21 in ANA STEBLE, 17, oba iz Kri- ževca; ROMAN PADE2NIK, 22, Sp. Zreče in .SLAVICA KVAS, 23, Blato; ANTON OŠ- LAK, 22, Skomarje in DARIN- KA PADEžNiK, 21, Loška go- ra; MILIVOJ LUKIC, 33, Ma- ribor in IVANKA BUKOVEC, 32, Ljubljana ter JOŽEF BU- KOVŠEK, 21, Kravjek in OL- GA CIGLER, 23, Kraberk. ZALEC JOŽEF JEVŠENAK, 22, Gu- tovlje in JUSTINA ES, 25, Šempeter; ŠTEFAN FRECE, 22, Liboje in MIRA PINTAR, 19, Kaseze; ALOJZ ZAGOŽEN, 22, Zedovinek in LADISLAVA MIKLAVC, 20, Zabukovica; IVAN LENKO, 24, Latkova vas in DANIJELO KORUN, 24, Kapla vas; JANEZ LES- KOVŠEK, 24, Polzela in MA- RJANA JEŽOVNIK, 21, Pod- vin; ALOJZ KALIŠEK, 26, Le- tuš in MILENA ŠOŠTER, 22, Mali vrh ter RAFAEL PO- TOČNIK, 23, Mozirje in ANA PODLESNIK, 20, Krnica. CELJE FRANC BERGLEZ, 59, Celje; EDA HENDRIH, 79, Žaleo; JULIJANA MACUH, 77, Kra- berk, AVGUST REŽEN, 42, Vojnik; MILENA BOHORČ, 47, Botričnica; PETER RIH- TER, 65, Parižlje; ANASTAZI- JA LAZIČKI, 84, Celje; IVAN ŠURBEK, 67, Rogatec; FRANC KRUMP, 61, Zavrh; ALOJZI- JA VREČKO, 77, Šentvid; IVANA POTEKAL, 73, Gornja vas; IVANA KAJTNA, 71, La- ška vas; JAKOB GAČNIK, 41, Sp. Grušovlje ter VILIM LONČAR, 61, Celje. LAŠKO 20RA PERGAR, roj. Koš- mrl, 67, go.^podinja, Radeče; MARIJA UČAKAR, 85, gospo- dmja, Veliko širje; JURIJ ROZMAN,, 63. kmetovalec, Ojstro; MARTIN PODKORIT- NIK, 68, upokojenec, šmo- hor; ADOLF OJSTERŠEK, 64, kmetovalec, Radoblje. SLOVENSKE KONJICE IVANKA KROŠL, 74, Škal- ce in JOŽEF SELIC, 61, Ce- lje. ŠMARJE PRI JELŠAH JULIJANA KODRIČ, roj. Gajšek, 81, Zg. Negonje in CECILIJA VEBER, roj. Smo- le, 78, Pijovci. ZALEC RUDOLF VENGUST, 69, kmet, Hramše; MARTIN DE- ŽELAK, 72, upokojenec, Gor- dec pri Lašken^; FRANC ŠU- ŠTAR, 61, upokojenec, Libo- je ter JANEZ NAHTIGAL, 74, Šempetru. 22. stran NOVI TEDNIK St. 45 — 9. november I97I i^eio 1»_0{)013—5, 1972—3, 13—30—00392—1, 5038—03, 13—30—00;)04—7, 11—30—00056—6, 30873—03, 13—30— 00101—3, «631—^>3, 137—03, 11—30—00358—3, 6157—03, 13—30—00038—4, 13—30—00328—6, 13—30—00:^89—7, 13—30—00004—7, 13—30—00002-9, 6631—03, 870—03, 13—30—00328—6, 13—30—00017—1, 13—30—0017:}—O, 1302—03, 13—30—00108—6; 100.—'DIN: Li—30-01023 —1, 9204—03, 9083—03, 9122—03, 11—30—01756—6, 11—30—01807—3, 11—30—0166:i—3, 11—30—06182— 8, 13—30—01528—1, 20717—03, 20821—03 , 20070—03, 11—30—02028—1, 11—30—02014—8, 13—30—005.36—1, 40(!06—03, 40010—3, 4-0006—03,' 11—30—02513—4, i:i—.30—02979—6, 13—30—01977—9, 13—30—01963—6, 13—30—019.54—8. 1.3—30—019.54—8. 11—30—0.500O—2. 11—30-00955—8, 3—000070, 11—30—00429—4, 11— 30—00281—8, 4881—03, 13—30—03251—8, 6631—03, 30887—03, 13—30—00014—4, 870—03, 13—30—00215—9, 13—30—00132—3, 13—30—00255—7, 2158—03, 1302—03, 13—30—00095—9, 13—30—00394—9, 13—30—00010—8, 66;il—03, 11—30—00519—0, 6513—03, 8335—03, 13—30 —00132—3, 13—30—00328—6, 13—30—00010—8, 21.58— 03, 13—30—00231—7, 137—03, 11—30—00225—2, 13— 30—0025,5—7, 8671—03. 11—30—00429—4, 11—30—00465 —630—887—03, 6513—03, 11—30—00364—4, 7030—03, 13—30—00264—5, 11—30—00225—2, 13—30—00231—7, 13—30—00264—5, 11-^0—00040—5, 13—30—00357—8, 13—30—00017—1, 8671—03, 1304—03, 13—30—00186—4, 4881—03. 5864—03, 11—30—00269—6, 13—30—00270—6', 13-30—00125—3, 13—30—00004—7, 13—30—00085—2, 30873—03, 13—30—00125—3, 13—30—00270—6, i:i—30 —03251—8, 137—03, 13—30—00394—9, 2856—03, 11— 30—00520—«, 8705—03, 11—30—00269—6, 13—30—00351 —4, 1304—03. 11—30—00040—5, 13—30—00017—1, 1972—03, 829;!—03, 7.943—03, 13—30—0()018—O, 30892— 03, 6311—03, 8335—03, 99—03, 1,3—:ifl—0(M)04—7, 50:i8 —03, 13—30—000i:i—5, 11—30—0053:i—O, 11—30—00519 —O, 3—000070, Li—30—0001.3—5, 2622—03 i:i—30— 00i:;0—5, 13—30—00065—8, 11—30-00390—9, 13—30 —00002—9. 3—005676, 30871—03, 13—30—00187—3, 13—30—00328—6, i;i—30—00215—9, 13—30—00390—3. : JUGOBANKA ČESTITA SREČNIM DOBITNIKOM! IN OBVEŠČA, DA LAHKO PREJMEJO DOBITIiE PO PRETEKU 7 DNI — OSEBNO PRI POSLOV- NIH ENOTAH JUCJOBANKE ALI PO POŠTI. JUGOBANKAi PRODAM ZASTAVO 750 letnik 1970 do- bro ohranjen ugodno pro- dam, šuster, Čopova 4. OTROŠKI voziček, globok do- bro ohranjen prodam. Ve- ber, Celje — Prvomajska 10, OTROŠKI voziček globok za dvojčke in opremljeno zi- belko prodam. Cerar Av- gust, Trnovlje 35 Škof ja vas. DVA kavča, mizico, dva fote- lja in vitrino prodam. Zi- dan, Dečkova 50. MOTOR z menjalnikom in re- zervne dele za škodo MB 1000 ugodno prodam. Ogled v popoldanskem času. Če- hovin, štore 145, FIAT 1300 letnik 1967/68 ugo- dno prodam. Informacije vsak dan na naslov Terglav Ivan, Tovarniška 14 Celje. DKW 1000 S — rezervni deli prodam. Zavadlal, Ljubljan- ska 28/a-IV. KOMBINIRAN globok in športni otroški voziček — moder — ugodno prodam. Ogled od 14 — 15. ure. Ža- gar, Vojkova 17. HIŠO v centru Laškega — Ki- -dričeva 1 — primerno' za obrt prodam. Ogled petek 10. 11. od 12. do 15. ure. Z.^RADI nakupa kmetijskih strojev prodam dve mlajši kravi visoko breji, dobri mlekarici, teža 420 — 540 kg. Klane 27 Dobrna. VELIKO belo magnolijo pro- dam. Ponudbe pod »Mag- nolija«. KOMBINIRAN otroški vozi- ček prodam. Celje. Polule — H. Bračiča 26. ELEKTRIČNI štedilnik z uro — še z garancijo zelo ugod- no prodam. Debel j ak, Ul. bratov Vošnjakov stolp. III. BETONSKE zidake 40x30x20 (cca 40 kom) v Šempetru poceni prodam. Kave, Ve- lenjska 5 Žalec. SKOBELNI stroj — debelin- ski širina 50 cm, motor 5 kw ugodno prodam. Gori- šek Karel, Dobriša vas 52 Petrovče. OLJNO peč »Potez« primerno za delavnico ali stanovanje prodam. Cena 600,00 din. Krivec Ivan, Mariborska 103 Celje. FLAT 750 ugodno prodam. Ogled dopoldan in popol- dan. Termoplastika Breg 56. KUPIM BETONSKI mešalec kupim. Lah Štefan, Trnovlje 70 škof j a vas. SOBO v centru Celja kupim. Ponudbe pod »Gotovina«. ENO ali dvodružinsko hišo v okolici Celja kupim. Ponud. be (s sliko, ki se na zahte- vo vrne) pošljite na naslov: Es, Josef 7306 Denkendorf, Kbrschtalstr. 1 Deutsch- land. POMIVALNO mizo, (nerjav^ čo), pony kolo in dvodelj^j omaro kupim. Ponudbe pj »Nerjaveča«. | STANOVANJE Na stanovanje sprejmem nega fanta, Celje, Trnovi 20. ZAROČENCA iščeta soli v Celju. Ponudbe p( »Mirna«. DVOSOBNO stanovanje centralno in enosobnega z menjam za trosobnega centralno. Telefon 235—7; MLADA zaročenca iščeta sob v okolici Celja. Ponudb pod »Zelo nujno 15342«. NUJNO iščem stanovanje . sobo in kuhinjo za dob dveh let — po možnosti pj seben vhod. Lah Janko, Bj bno 5 Celje. V OPREMLJENO sobo sprej mem fanta in dekleta. Mei nik, Začret 80 pri Ljubečni ZAPOSLITEV DOBER zaslužek nudim os( bi, ki bo čistila dve m dnevno v Bifeju. Vprašati Bifej »Park« Celje, Ma strova 2. TAKOJŠNJO in stalno zap slitev nudim natakaric Vprašati v Bife »Park« Ce Ije, Maistrova 2. IŠČEM žensko ali mlajS upokojenko za par dni t( densko. Ostalo po dogo\'o ru. Ponudbe pod »Savii^ ska dolina«. IŠČEM upokojenko za vaj stvo dveh otrok. Za prot uslugo dajem opremljen sobo s centralno kurjavo i delno nadomestilo po dog( voru. Martin Ošlak, Grl nova 1 Celje. RAZNO INŠTRUIRAM angleščino gimnazijo in osnovno šo! Ponudbe pod »Angleščini VDOVA stara 53 let z lepi posestvom želi spoznal mirnega poštenega upoki) jenca od 53 do 60 let. PO nudbe pod »Gospodinja« OPOZORILO. Opozarjam; di nisem plačnica dolgov mO jega moža Zlatka Lešnik I Petrovč. Zinka Lešnik, P« trovče. KVALIFICIRANA šivilja 1 Vojnika naj dvigne ponudtt v oglasnem oddelku. INŠTRUIRAM matematiko a vse razrede osnovne šol kakor tudi gradbeno mel* niko za drugi letnik grad bene tehniške šole. Ponui be na telefon 215-73 vsaW dopoldne od 9 — 10. ure ZIDARSKA dela notranja a" dela ob morju sprejme ^ dar s skupino. Ponudi) pod »Hitro in poceni«. 45 — 9. november 1972 NOVI TEDNIK stran 29 feusmeritev proizvodnje v JUTEK5U Juteks v Žalcu sodi med tiste delovne organizacije, katerim značaj ihove proizvodnje ne zagotavlja prosperitete v bodoče. V industriji juti- h proizvodov nastopa vrsta težav, ki so izven meja vpliva kolektiva, jtvarjajo pa pogoje, ki so sorazmerno zelo težki. Jutine proizvode v razvitih deželah vse bolj izpodrivajo razni substituti, roizvodi iz papirja, plastike in drugih surovin, kar pa otežkoča plasma jihove proizvodnje. Da bi si kolektiv zagotovil napredek tudi v bodoče, so pripravili ustre- >n program preusmeritve proizvodnje, ki bo kolektivu zagotovil pomemb- j rezultate tudi v bodoče. Jugobanka je že dala garancijo za najem tujega edita, tako da je pričakovati, da bo nova proizvodnja toplih podov stekla I konec prihodnjega leta. Sova proizvodna hala žalskega JUTEKSA, v kateri bo že koncem prihodnjega leta stekla »va proizvodim toplih podov. Poleg že omenjenih težav I se v proizvodnji jutinih iflelkov pojavljajo tudi še Irugi. v Jugoslaviji imamo kupne kapacitete za proiz- »dnjo 24.000 ton letno raznih »tinih izdelkov, medtem ko f naše tržišče pripravljeno prejeti le nekaj malega več bt 7.0O0 ton proizvodov. To * podjetja, da se močno *merjajo v izvoz. Juteks iz 'ilca na primer izvaža kar " odstotkov svoje proizvod- nje. Pri izvozu pa se pojav- no mnoge težave. Industrij- *o razvite dežele so zaščiti- jo domačo industrijo z viso- N carinskimi stopnjami, lOleg tega pa se vedno moč- *je usmerjajo na koriščenje ^gih proizvodov, kar pla- *>an jutinih izdelkov seveda ^lo otežkoča. Tolikšna usmeritev Juteksa 'izvoz pa je po drugi strani •"Sojena tudi z dejstvom, da 'kolektiv v celoti odvisen od ''oza surovin, za kar pa si ''ora ustvarjati potrebna de- ''^na sredstva. Med najpo- ^mbnejše probleme v Ju J'^u pa je prav gotovo šteti *istvo, da je proizvodnja so- ^merno nizko rentabilna, da ^Spričo tega tudi akumula- ^ost relativno zelo nizka, ^'o je tembolj razumljive« da * je kolektiv odločil tudi na ^*fezno preusmeritev. ,^2 vsega povedanega pa ni- f^or ne izhaja zaključek, da * bilo podjetje v težavnem ^'ožaju, vendar je predvide ^ preorientacija v določe- ^ smislu že preventivni sa- ?^ijski ukrep ter zaradi tega ^ večjega pomena. Gre to- J Za urejevanje zadev v tre- ^^ku, ko tudi sedanja pro- izvodnja omogoča tolikšno akumulacijo, da bo podjetje zmoglo svojo udeležbo ter ka- snejše odplačevanje najetih kreditov z jutino proizvodnjo ustvarjenimi devizami. Ker pa gre torej za preventiven sanacijski ukrep, je razumlji- vo, da v podjetju računajo na določena sredstva tudi iz ob- činskega in republiškega re- zervnega sklada. Pričakova- nja so upravičena! PROIZVODNJA TOPLIH PODOV Ker podjetje proizvodno halo že ima, gre v tem prime- ru le še za nabavo ustreznih strojev, zato realno pričaku- jejo, da bo proizvodnja toplih podov koncem prihodnjega leta že stekla. Z aktiviranjem teh novih kapacitet se bo brutto realizacija v podjetju več kot podvojila. Ko bo pro. izvodnja toplih podov stekla v vseh treh izmenah, uvajali jih bodo postopno, računajo, da bodo letno proizvedli pre- ko 3.600 kvadratnih metrov toplih podov. Poudariti ve- lja, da bodo izdelki, ki se ko- ristno uporabljajo za oblaga- nje tal v kuhinjah, hodnikih, otroških sobah in drugod so- razmerno ceneni in zaradi te- ga do.stopni vsem tistim, ki ne prinašajo domov ravno de- belih kuvert. To je vsekakor izredno pomembno, še zlasti pri današnji strukturi indivi- dualnih graditeljev hiš, saj vemo, da je med njimi često- krat največ ljudi z relativno nizkimi osebnimi dohodki. Uvedba nove proizvodnje pa odpira kolektivu poleg trd- ne perspektive tudi druge možnosti. Tako računajo, da bi lahko že v letu 1975 toliko skrčih obseg proizvodnje ju- tinih izdelkov, da bodo v ce- loti odpravili tretjo izmeno, to je nočno delo, kar bodo še zlasti pozdravile vse v pod- jetju zaposlene ženske. Poleg tega bo nova proizvodnja omogočila dodatno zaposlitev okoli 80 novih delavcev, s či- mer se bo število zaposlenih povzpelo na 500. Kakšna bo rentabilnost nove proizvod- nje, pa je med drugim raz- vidno tudi iz primerjave, da se bo kolektiv povečal le za slabo petino, celotni brutto promet pa se bo več kot po- dvojil! Kljub temu, da Juteks ne bo edini proizvajalec tovrst- nih toplih podov v Jugosla vi ji, se za plasma izdelkov ni treba bati. Dokler uvoz ni bil omejen, smo v Jugoslaviji let- no uvozili preko 4 milijone kvadratnih metrov toplih po- dov. Sedaj pa, odkar so uve- dene uvozne restrikcije, pa je povpraševanje po tovrstnih proizvodih izredno veliko. Z novo proizvodnjo pa se Juteksu odpirajo'tudi možno- sti nadaljnje bodoče orienta- cije bodisi v ostale vrste top- lih podov, eventuelno pa tudi v plastiko, kar bi omogočilo med drugim tudi ustrezno m- tegracijsko povezavo s sorod- nimi podjetji. Skratka, Juteks stopa na novo pot, na pot, ki mu bo zagotovila tr^^no perspektivo in kar je pri tem najpomemb- nejše, na to pot stopa pravo- časno, v svojih preventivnih prizadevanjih zaradi tega ko lektiv nikakor ne sme ostati osamljeni PROTEST Nekaij tisoč članov cel;skih delovnih! kolektivov, predvsem z gabrskega območja ter di- jakov in učiteljev srednje teh- niške šole, se je v ponedeljek opoldne zbralo na velikem zborovanju, s katerim so se pridružili neštetim protestom naših delovnih ljudi in zdaj že tudi napredne svetovne j a. vnosti proti nacionalističnim izgredom nad slovenskim živ- Ijom na Koroškem onstran meje. Na zboru je najpreo govoril delavec cinkarne Franc Grabar (na fotografiji), za njim pa še predsednik občin- ..sM. iOBJfefence SZDL, Jamko Žcvart. Z zbora so poslali tn^ di protestno pismo avstrijske, mu konzulatu v Ljubljani, v katerem najostreje protestira, jo proti nacističnim in šoviuj. stičnim akcijam na avstrij. skem Koroškem. »Delovnj ljudje in občani Celja priča, kujemo, da bodo napredne si, le Avstrije, še posebaj .Slo. venci na Koroškem, pov,-'.dig. niU svoj glas proti fašistične, mu divjanju na Koroškem iu da se bodo zavzeli za pravi, ce Slovencev na Koroškem tako kot so se zavzeli za pra. vice Avstrijcev na južnem Ti. rolskem,« so med drugim na. pisali v pismu. Srečanja z delavci VVSAKIOLAVI Jt KAKŠNA MI5tL JOŽE ZUPANC, MLAD KVALIFICIRAN DELAVEC IZ »ALPOSA«, O POLOŽAJU DELAVCA S SVOJEGA ZORNEGA KOTA Jože Zupane je m!apaT Milenkc StraSek Berm Strmčnik - Izhaja vsak i.emek - izdaja ga CGF »Delo« - Tisk in sliSeji CGP »Delo« Ljubljana - ElokopisoT ne vračamo - Cena posamezne številke 1 din — Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012. ČGP »DELO« Ljubljana — Tel.: uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi m naročnine 228-00.