Posamezna številka po 10 vin
»ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako sredo ».*:	in	soboto.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici {lev. 6, If. nadstropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. doli:	poldne in od 4. do 7. zvečer.	:::
Inserali: enostopna petit vrstica 20 vin,, pogojen prostor, poslana :::	in reklame 30 vin. — Insernte sprejema upravništva. :::
Nefraukirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
Reklamacije lista so poMnine proste. -■■■■........-
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 '(tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 12. dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne’ vručajo. Nefraukirana pisma se ne '• -. ;	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ognrsko iu Bosno K 10'40, polletna K 5'20, četrtletna K 2-60, mesečna K —4)0: za Nemčijo celoletno K 12—; za : : :	ostalo	inozemstvo	in	Ameriko	celoletno K 14'—.	:	:	:
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva
V	Ljubljani, v soboto dne 14. marca 1914
deželni zbor. Župan dr. Tavčar je izvajal, ko je bila nujnost njegovega predloga sprejeta soglasno, sledeče:
V zadnjem zasedanju deželnega zbora se je v pokritje deželnega primanjkljaja v znesku 1,600.000 K sklenilo povišati deželne doklade po vsi deželi. Za nas, ki živimo v tem mestu, je pred vsem važno vprašanje, v koliko bo pri tem zvišanju prizadeto prebivalstvo našega mesta. Povišale so se doklade na zemljiški davek za 15 %, obrtni davek za 15 % in vsi drugi direktni davki za 35 %, užitnina v Ljubljani pa na 147 odstotkov. Nam ne preostaja drugega, kakor da vprašamo, kakšne finančne konsekvence bo to imelo za Ljubljano. Izračunalo se je, da bo dežela vsled tega povišanja užitnine vzela iz Ljubljane okrog 400.000 K. iz drugih davkov pa bo dobila okrog 350 tisoč K. Lahko trdim: Če bo ta zakon sankcioniran, se bo vsled tega davek povišal za najmanj 800.000 K. Po mojih mislih je ta davek krivičen, ker ni prvič v nobenem razmerju z dobrotami, ki jih dobiva Ljubljana od dežele, na drugi strani pa tudi zato, ker se je nenaravno visoko povišal ravno davek, ki zadene revnejše sloje ravno tako, ali pa še hujše, kakor bolje situirane kroge. Absolutno nevzdržljivo je, če dežela zahteva od Ljubljane, da naj plača polovico deželnega deficita.
če primerjamo deželni proračun in proračun mestne občine ljubljanske, pridemo končno do sklepa, da mora Ljubljana za deželne potrebe plačevati več kakor za svoje lastne. Obžalovanja vredno je to povišanje tudi s tega stališča, ker je mestna občina sklenila z erar-jem lani pogodbo, na podlagi katere mora plačevati občina erarju 275.000 kron za zakup užitnine. Ne prikrivam, da mestna občina že lani, še pod staro pogodbo, ni dobila od užitnine onih vsot, ki jih je izdala za zakup. Sedaj pa mora biti vsakemu jasno, da bo konsum v Ljubljani padel in mestna občina ne bo mogla dobiti od užitnine one vsote, ki jo bo izdala za zakup. Tudi v tepi pogledu bo zadeta Ljubljana zelo občutno in nič ne pretiravam, če pravim, da bo primanjkljaj znašal morda 100.000 K. Na drugi strani pa ne rečem, da bi bile mestne finance štabe, pač pa je gotovo, da so šibke in če bo dežela vedno samo jemala iz mesta, potem tudi mestna občina ne bo mogla misliti na ureditev svojih financ.
Zato sem takoj, ko je bila v deželnem zboru sprejeta predloga, brzojavil svoje pomisleke ministrskemu predsedniku in vodji finančnega ministrstva. Predlagam:
Mestni svet skleni:
L V imenu mestne občine ljubljanske in njenega, v kolikor pridejo v poštev deželne doklade, že itak preobremenjenega prebivalstva se z vso odločnostjo ugovarja proti povišanju deželnih doklad, s katerimi se Ljubljani naloži skoraj polovica deželnega primanjkljaja, torej letnega novega davka 800 tisoč kron.
2. Mestni svet obžaluje, da je deželni zbor, oziroma večina tega zbora, tudi pri ti priliki držala se pogubonosnega vodila, da se Iztisne iz Ljubljane kolikor največ mogoče in da so se pri tej priliki na 174 % povišale tiste doklade, ki bodo najobčutneje zadevale revne sloje našega prebivalstva.
3. Mestni svet obžaluje, da je z deželnimi dokladami mestna občina prav občutno prizadeta pri svoji užltninski pogodbi z državo, ker je gotovo, da bo vsled povišanja deželnih doklad zdatno padel konsum v Ljubljani.
Mestni svet konštatira, da Ljubljana od dežele ničesar ne dobi in da je povišanje de-žellnh doklad oprto na diferenciranje ne med davkoplačevalci, temveč med volilci posameznih političnih strank; zategadelj je mest-n ,f.y,et Prepričan, da je taka gospodarska politika dežele skrajno krivična in nevzdrž-Ijiva.
4. Mestni svet odobruje vse korake, katere je župan napravil proti neznosnemu povišanju deželnih doklad ter pooblašča župana, da o današnjem sklepu obvesti ministrskega predsednika kakor tudi voditelja finančnega ministrstva.
Obč. svetu. P a m m e r izjavlja, da bodo glasovali nemški občinski svetovalci za županov predlog.
Obč. svetnik sodrug Etbin Kristan: Pridružujem se predlogu gospoda župana, ker je sklep deželnega zbora o novih dokladah neopravičljiv. Zvišanje konsnmnih davkov zadene zlasti mase in če se res izvrši sklep deželnega zbora, tedaj ne ostane delavstvu nič drugega, kakor da še bolj stisne jermen okrog telesa. in kako bo to prenašalo, si je komaj mogoče misliti. Zakaj posledica bo neizogibno pomanjkanje; živi jenske potrebščine so že tako drage sedaj, da si more delavsko ljudstvo le najpotrebnejše privoščiti, če se pa vsled novih deželnih davkov draginja še poveča, kar je gotovo, si bo moralp še od najpotrebnejšega odtrgovati. Proti takemu krutemu udarcu mora protestirati vsak zastopnik ljubljanskega prebivalstva. Položaj produktivnih slojev je itak že skrajno težak: industrija in obrt ostaja brez naročil, med delavstvom se strašno razširja brezposelnost; vse komaj čaka, kdaj da mine ta moreča kriza, namesto lega pa prihaja se-
daj tak atentat na najprimitivnejŠe blagostanje	njarn: Za prenos gostilniške koncesije J. Ber-
delavnega ljudstva ljubljanskega. Bilo bi raz-	nardovih dedičev s Poljanske ceste št. 26. na
umljivo, če bi Ljubljana kot glavno mesto, z	Sv. Petra cesto št. 26; za koncesijo za žganje-
večjo industrijo in trgovino, kaj več prispe-	toč Ant. Ravhekarja pred Škofijo in za razšir-
vala za skupne potrebščine dežele, kakor zu-	jenje kavarniške koncesije Leopolda Tratnika
nanji kraji, Ali to bi se smelo goditi le v opra-	— Prošnja za prepis gostilniške koncesije vdo-
vičljivh mejah, in v nekem sporazumu z Ljub-	ve Trškhnove, omožene Kokaljeve, na njene
ljano, ki bi morala dobiti zato tudi gotove bla-	sedanje ime je bila odklonjena,
godati od dežele. Tendenca novih davčnih zakonov pa je ta, da naj ljubljansko prebivalstvo le daje, pa ničesar ne dobi. Kar se tiče diferenciranja doklad, se pač ne morem strinjati z gosp. Pammerjem; ideja diferenciranja po dohodkih in premoženju je gotovo pravična; pač pa je v taki diferenciaciji, kakršno hoče deželni zbor, veliko pristranskega. Če je kakšno ustavno sredstvo, s katerim se more preprečiti nameravana krivica, tedaj je v redu, da se ga občina posluži; zato bom glasoval za županov predlog.
Obč. svet. L i 11 e g izjavlja, da bodo obč. svetovalci S. L. S. glasovali za županov predlog, ker je upravičen. Pravi, da je povišanje deželnih doklad krivično in neupravičeno. Predlaga le, naj bo glasovanje o drugem odstavku tretjega predloga ločeno.
Pri glasovanju so bili sprejeti vsi županovi predlogi soglasno. Klerikalni' odborniki niso glasovali le za drugi odstavek tretjega predloga.
Inkorporacija občine Moste k ljubljanski mestni občini.
9 Obč. svet. Hudovernik poroča o dopisu deželnega odbora glede onega dela mo-ščanske občine, ki je onostran proge dolenjske železnice in se razteza do kemične tovarne.
V	imenu pravnega in personalnega odseka predlaga, naj občinski svet ne pritrdi itikorpo-raciji, ker ni podal deželni odbor natančnega seznama vseh parcel, ki pridejo pri inkorpora-ciji v poštev in ker ni sedaj ugoden čas za in-korporacijo. -r- Sprejeto.
Obrtna koncesija za »Kranjske deželne elektrarne«.
Obč. svet. Hudovernik poroča o prošnji deželnega odbora za podelitev obrtne koncesije »Kranjski deželni elektrarni« s sedežem v Ljubljani. Deželni odbor prosi za neomejeno koncesijo za električne naprave in daljnovode, a ne samo za vso deželo, temveč tudi za posamezne občine in zadruge. Taki koncesiji mora mestna občina najodločneje ugovarjati in zato predlaga v imeriu pravnega in personalnega odseka:
1. Mestna občina ljubljanska najodločneje ugovarja proti temu, da bi se deželnemu odboru podelila z ozirom na završniško električno centralo neomejena koncesija tudi za Ljubljano.
2. Občinski svet naglaša, da je mestna občina v posesti koncesije, ki krajevnim razmeram popolnoma zadošča.
3. Deželna vlada se opozarja, da mestno gospodarstvo dohodkov iz mestne elektrarne ne more pogrešati.
4. Deželna vlada se poživlja, da o svojem tozadevnem sklepu obvesti tudi mestno občino ljubljansko.
5. Županu se da pooblastilo, da v slučaju če dobi deželni odbor neomejeno koncesijo, vloži pritožbo na ministrstvo in če treba tudi na upravno sodišče.
Razen obč. svetnikov S. L. S. so glasovali za te predloge vsi obč. svetniki.
Mestna kopel v Koleziji.
se odda v najem do 30. aprila 1917 Tomažu Korbarju za letno najemnino 1500 K.
Katarini Kovičevi dovoli obč. svet zgraditi barako, kjer bo prodajala živila, ob Metelkovi ulici.
Obč. svet. R e i s n e r je poročal o pre-uredbi uprave mestne elektrarne in mestnega vodovoda. Uprava naj se izpremerti v trgovskem zmislu tako, da bo direktorij teh podjetij napram občinskemu svetu v takem razmerju, kakor so upravni sveti delniških družb napram občnim zborom delničarjev. O opravilnem redu naj se posvetuje razširjeni direktorij. V ta direktorij so bili voljeni obč. sv. dr. Novak,
Ružička, Lilleg in Pammer, — Dalje je bil sprejet tudi sklep, da naj otvori občina lastno prodajalno mestne elektrarne v sedanjih prostorih zglaševalnega urada.
Obč. sv. sodrug Etbin Kristan prosi župana, naj primerno razglasi, kje naj se zglase organizacije, ki so upravičene do občinske podpore za svoje brezposelne člane. Župan obljubi, da bo to storil v najkrajšem času.
Tajna seja.
Občinski svet je dovolil, da nastopi g. dr.
Alojzij Kraigher službo sanitetnega asistenta najkasneje 1. julija 1914. — Dvema učiteljema na mestni šoli na Barju se je dovolila potnina po 200 K na leto. — Vdovi pok. mag. uradnika-Ant. Gutnika se je dovolila normalna pokojnina.
Sklepanje o priznanju posmrlie četrti se je od-godilo. — Ugodilo se je prošnji vdove nekega mag. uslužbenca za nadaljno prejemanje vzgoj-nine. — Sklepanje o predlogu obč. svet. Kristana glede sustentacijske gaže nekemu slov. igralcu, se je odgodilo. —- Ugodilo se je proš-
Politični pregled.
= Parlamentarni položaj. Državnozborski klub čeških agrarcev je imel v sredo popoldne sejo, na kateri je sprejel resolucijo za nadaljevanje obstrukcije. Cehi zahtevajo od vlade, da določi termin za deželnozborske volitve na Češkem. Dokler tega ne stori vlada, tako dolgo bodo obstruirali.
= Državna oskrba za brezposelne. Na-
rodno-gospodarski odsek je imel v sredo sejo pod predsedstvom sodruga drja. Ellenbogna. Na dnevnem redu je bilo poročilo o predlogu sodruga Domesa glede državne oskrbe za brezposelne. Poročevalec sodrug Reumann je dejal, da ima delavstvo pravico do državne oskrbe za brezposelne. Čeprav je kapitalistična produkcija največji izvir brezposelnosti, vendar so pa zakrivili sedanjo brezposelnost še drugi vzroki kakor vojni dogodki, zapletljaji v zunanji politiki, trgovinski in carinski politiki itd. Ker nima delavstvo na vse te pojave odločilnega vpliva, zato je upravičeno, da zahteva državno oskrbo. Domesov predlog zahteva, da naj daje država prispevke k podporam, ki jih izplačujejo strokovne organizacije. Zastopnik vlade, ministerialni svetnik dr. Jambaur, je nato označil stališče vlade nasproti predlogu sodruga Domesa. Dejal je. da ie položaj državnih financ trajno neugoden In da mora postopati vlada pri vseh novih izdatkih skrajno previdno. Vsled tega ni vlada v položaju, da bi neposredno izdajala subvencijo za brezposelsko oskrbo in da so podpore brezposelnim v prvi vrsti zadeva občin. Vlada priznava važnost vprašanja v podpiranju brezposelnih in zato dela z vsemi močmi na to. da omeji brezposelnost s pribavitvijo dela. Zato je tudi predložila državnemu zboru predlogo za posojilo, da dobi sredstva, ki jej bodo omogočila graditi velika dela in tako pribaviti brezposelnim zaslužek. (Torej brezposelni ne smejo pričakovati od vlade nobene podpore. Lepe besede so seveda bolj poceni!) Posl. Langenltan vprašuje zastopnika trgovinskega ministrstva, kakšno stališče da zavzema socialnopolitična sckciia napram Domesovem predlogu. Nato izjavlja zastopnik trgovinskega ministrstva Gasteiger, da se on ne more spuščati v razpravo predloženega zakonskega načrta in sicer z ozirom na izjavo vlade, ki jo je bil podal zastopnik finančnega ministrstva. (!!) Krščansko socialni poslanec Bauchinger pravi na to, da brezposelnost ne temelji »na prebitku delovnih moči«, temveč na pomanjkljivem posredovanju dela. (Vreden drug našega Kreka!) Posl. dr. Licht izjavlja, da naj se prepusti zavarovanje zoper brezposelnost občinam, vendar pa naj določujejo državni zakoni pogoje, pod katerimi dobivajo občine državne prispevke za izvedbo zavarovanja. Predloži nato tozadevne predloge. Posl. sodrug Diamand označuje vladne izjave za popolnoma nezadostne. Vlada razmeče vsako leto nmogo miljonov, samo da ohrani gospodarske in politične kroge v prijetnem razpoloženju. Končno pravi, da bi bilo prav zanimivo izvedeti stališče ministrstva za notranje zadeve, ki hoče s svojim novim odlokom o izseljevanju popolnoma preprečiti iskanje dela v tujini. Kako sl predstavita to ministrstvo ureditev izseljevanja brez istočasne oskrbe za brezposelne? Poslanec dr. Ofner pravi: Kar si hoče! prihraniti država s tem, da odreka subvencijo za podpore brezposelnim, to bomo izgubili na stroških za policijo, justico in eventualne žrtve nemirov vsled lakote. Poslanec Licht predlaga, naj se odkaže Domesov predlog pododseku, ki naj poroča potem na podlagi temeljito preštudiranega zakonskega načrta. Končno govori še poročevalec sodrug Reumann in konštatira, da so priznali vsi govorniki, razen Bauchingeria, potrebo oskrbe za brezposelne iti da so nagia-šali vsi, da je vlada dolžna, zavzeti se za oskrbo brezposelnih. Pri glasovanju je bil sprejet Lich-tov predlog, da se odkaže vsa tvarina pododseku. V pododsek je bil izvoljen tudi sodrug Reumann. Pododsek bo razpravljal na podlagi Domesovega predloga.
= Švihova afera. Kakor smo že poročali, je posebna komisija vseh čeških strank, ki je pregledala obtežilni material proti Švihi, izjavila, da je bil Šviha res policijski vohun. Sviha je nato takoj odpotoval s svojo rodbino v Trst in od tu na dalmatinski otok Brač. Baje bo za vedno izginil iz Avstrije in bo odšel v Ameriko. Dobil je tudi znatno potnino od gotove strani. Švihova afera pa ne kompromitira le njega samega in pa vlado, ker je ta plačevala državnega uradnika za vohunske posle, temveč igra v vsej aferi prav nečedno vlogo tudi voditelj tnladočehov dr. Kramaf. Dr. Kramaf je bil že pred dvemi leti izvedel, da je dr. Šviha v službi tajne policije, a je molčal o tem. ker je rabil narodne socialce za svoje politične kupčije. Pri
državnozborskih volitvah so sklenili mladočehi % narodnimi socialci volilni kompromis, seveda s Šviho na čelu. In prav nekaj časa^ pred tem kompromisom je izvedel dr. Kramar o Šviho-vem vohunstvu. Pa ni geni! z mezincem, da bi razkrinkal poštenjaka. Sedaj pa se je zdel dr. Kramafu najpripravnejši čas. da spelje pozornost javnosti drugam, da prikrije škandale v lastni stranki: Tatvine na praškem magistratu in pa zajemanje iz dispozicijskega fonda.
= Veleizdajniški proces v Lvovu. Pred porotnim sodiščem v Lvovu se je pričel v pon-deljek veleizdajniški proces, ki bo trajal šest tednov. Veleizdaje so obtoženi 371etni ruski žurnalist Simon Bentasiuk, 321etni grški pop Maks Sandoricz, 32J<?tni grški pop Ignac Huty-ma in 281etni žurnalist Koldra. Obtožnica pravi, da so vsi ti z ruskim denarjem delali po Galiciji propagando za združenje avstrijskih Rusov z Rusi v carstvu. Poleg tega so pa izročali obtoženci Rusiji tudi tajnosti avstrijskega vojaštva.
= Demisija italijanskega ministrstva. Celo-kjpno italijansko ministrstvo je podalo v torek kralju demisijo. V poslanski zbornici je nato povedal ministrski predsednik Giolitti. da je ministrstvo demisioniralo z ozirom na parlamen-tarični položaj. Zbornica se je nato odgodila za nedoločen čas. Baje sestavi novi kabinet Sonnino. ki pa je izjavil, da prevzame sestavo le tedaj, če se razpusti poslanska zbornica.
= Volitve za bolgarsko sobranje. Pri teh volitvah je dobila vlada večino, ker je nastopala proti opozicijskim strankam, zlasti proti socialno demokratični stranki, * najhujšim na-silstvom. K vladni večini je pripomoglo tudi to, da so volili tudi novoosvobojeni kraji, čeprav ni tamkajšnje prebivalstvo še prav zrelo za to, da bi odlcčalo o svojem zastopstvu samostojno. Vlada je prepovedala vsak shod, ki ni bil 24 ur prej naznanjen. Njeni organi so aretirali vsakega govornika, ki je govoril proti kralju in o možnosti nove vojne. Take govornike, pretežno socialistične, so aretirali kar na shodih in jih poslali z odgonom domov. Tako je bila vsa socialistična agitacija skoraj nemogoča in nič čudnega ni, da so socialisti vsled nečuvenega pritiska vlade izgubili precejšnje število svojih mandatov. V razpuščenem sobranju sta imeli obe socialistični struji 38 poslancev, v novem sobranju imata le okolo 22 mandatov.
Iz domačih krajev.
— Uredništvo »Zarje« bo od pondeljka dalje v Šelenburgovi ulici št. 6, 2. nadstropje, poleg upravniških prostorov.
— Deželnozborski sklep o povišanju deželnih doklad — sankcioniran. »Slovenec« od četrtka poroča, da je debil 11. marca deželnozborski sklep o povišanju doklad najvišjo sankcijo. Kranjsko prebivalstvo je torej definitivno obsojeno, zlasti pa delavstvo, da plačuje ob tej neznosni draginji deficite, ki jih je S. L. S. na-parvita v strankarske namene. »Slovenec« je še vedno toliko predrzen, čeprav je dobil v torek krepko zaušnico od lastnih pristašev, da trdi, da je S. L. S. prava ljudska stranka. Delavci, zdramite se vsepovsod, in pokažite tej ljudski stranki, da ne maate, da bi ona zastopala vaše interese.
— Vič-Glince. Jutri dne 15. t. m. se vrši shod »Svobode« v salonu pri g. Cehu v Rožni dolini. Začetek ob pol 10. dopoldan. Člane »Svobode« kakor tudi vse ostalo glinško delavstvo vabimo na obilen obisk, ker je dnevni red zelo važen. — Podružnični odbor.
— Ključavničar Zorko z Gline nam pošilja nekak popravek, ki pa ne odgovarja zakonitim predpisom in ga zato tudi ne priobčimo. Lepo v tem popravku je samo to, da priznava Zorko, da le vajenca udaril v lice. Od lic do ušes ni daleč, gospod Zorko, in nikakršne pravice nimate, da kujete lica svojih vajencev.
— Slovensko gledališče. Na vsestransko željo, zlasti občinstva z dežele, se ponovi v slovensekm gledališču v nedeljo popoldne, tretjič in zadnjič velika narodna igra^ »Naši bahači«. Igra je izborno uspela in splošno ugajala občinstvu. Zvečer pa se predstavlja na odru noviteta »Čez leto dni«. (Als ich wieder kam.) To veseloigro sta spisala naši gledališki publiki dobro znana nemška pisatelja O. Blumenthal In F. Kadelburg.
— Hrvaška opera. Viktorja Parme »Stara pesem«, s katero je zagrebški operni ensemble
Za resnico.
Roman.	j
Spisal JožefLaichler.	\
(Dalje.)!
V	tem je oče končal govor; svatje so pri-.-»pili in čestitali Otilka se je sklonila k otro-Rom, kateri so se prikazali tu v vzdušnih oblekah.
Potem so vsi šli po stopnicah, napolnili pripravljene kočije in svatovski sprevod se je premaknil proti vinograjski cerkvi, v katere ladiji jih je pričakovala množica gledalcev.
XII.
Hanuš se je vozil s svojim očetom. Ni premišljal o tem, kar se bo godilo v cerkvi. Prihod pa ulico, da, že hoja po stopnicah iz prvega nadstropja v pritličje, polagano korakanje svatov je njegove misli spravilo čisto v drug tir.
! Spustil je očeta v kočijo in se ozrl okrog. Nič več ga ni vznemirjal spomin na mater. Ta jtrenotek hipnega ginjenja je bil kratek in krasen, ta trenotek je minil, vtisek se je izgubil. ITu na ulici v fraku in klaku je bil velikomesten človek, in oče, sedeč poleg, tujec. Pogledal ga je, in zdelo se mu Je, ko ga je takole videl — kmetiča na svoji strani in v vseh kočijah pred seboj velikomestne postave, se mu je zdelo, da se med njimi in tem očetom vije dolga, zvita, nepregledna črta, na katere enem koncu stoji sam — na drugem on, oče. Jn vprašalse Je v duhu. je-li možna kaka združitev, ali ie mogoče.
v četrtek gostoval, je že znana v Ljubljani, pa se izza premiere, ki ie bila pred leti. ni nič iz-premenila. Heinejeva »Stara pesem« to seveda ni. tudi če je libretist pisal Mascagniju tekste. Poraba neumrjočih Heinejevih romantično tragičnih verzov za operno besedilo je sploh kočljiva; pesnik, ki bi si snov izposodil za libreto, bi jo moral pa precej drugače pograbiti. Mc-naschi pa je napravil blesteč okvir, pa vtaknil vanj premalo žive vsebine. Za enodejansko romanco je ves aparat, s katerim je pretvorjena v triptychon, prevelik, pretežak. Namesto tolikih zunanjosti bi človek rad videl kaj tiste mogočne sile, iz katere potekajo »stare pesmi«, kaj žareče in plameneče, nengasne strasti, kaj boja. Libreto je tudi komponistu otežčal nalogo. Parma je spisal čedno glasbo, v kateri se zablešči nekoliko prijetnih motivov in ki se odlikuje v inštrumentaciji. Kralja ie pel g. Kon-dracki; imel ie karakteristično masko, sicer mu pa partija ne daje nobene aktivnosti. Gospa Maja Strozzijeva je poizkušala peti in igrati Heinejevo kraljico, pa ji vloga ni dajala dovolj materiala za to. Odpela jo ie torej korektno in storila, kar je bilo mogoče. To velja tudi za gospo Polakovo, ki je pela paža, tudi obsojenega v pasivnost. Gospod Lowczvnski je za zagrinjalom pel izvirno pesem, kakor nekakšen prolog in epilog. Inscenacija je bila zelo dostojna; le »megleni zastor« je preočitno kazal, da je krpa. To seveda ne zadene gostov. Potem so sledili Leoncavallovi »Pagliaeci«. To je bilo življenje. Krasni prolog, ki ga je pel g. Vuškovič je elektriziral in pribavil pevcu po zaslugi toliko aplavza, da je moral drugi odstavek ponoviti. Potem je pa vse sodelovalo, da je prišla krasna kompozicija do popolne veljave. Bajaca je pel g. Jastrzebski, Harlekina g. Stnnac, Silviia pa g. Kondracki, med tem ko je bila vloga Colom-bine v rokah ge. Polakove. Vsak je eksekviral svoj del tako. da je na mestu generalno priznanje. Pohvalno je omeniti tudi režiio. »Staro pesem« je dirigiral g. Hrazdira, »Pagliacci« pa gospod Sachs. Gledališče je bilo seveda razprodano.
— Zagoneten slučaj. V zadnji številki »Zarje« smo poročali o usodi služkinje Viktorije Peterlinove, ki je služila pri profesorju Koprivniku od 10. januarja do. 4. marca. Dekle je umrlo v sredo ob pol eni popoldne. Rojena je bila 19. aprila 1896. v St. Vidu nad Ljubljano. Dekle tudi v bolnišnici ni hotelo povedati, kdo da jej je prizadjal težke poškodbe. Najbrže je postala žrtev ljubosumnosti Deželno sodišče je odredilo v četrtek popoldne obdukcijo trupla. Policija je napravila kar najširše poizvedbe in je ves material izročila državnemu pravdništvu.
—	Pogreb je bil v petek ob pol štirih popoldne.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 14., nedeljo 15. in pondeljek 16.: Miljonske mine, senzacijska drama v treh dejanjih. Napeto zanimivo, tretji del igre »Ljudje in krinke«. »Kom-tesa Ursel«. fina kinematografska veseloigra v dveh dejanjih. V glavni vlogi Hennv Porten. Za 10 vinarjev zvišane cene. Tudi šolski mladini dostopno.
— Zagorje. V nedeljo, dne 15. t. m. bo v dvorani g. R. Mihelčiča javen ljudski shod z dnevnim redom: 1. Užitninski davki in klerikalno gospodarstvo v deželi. 2. Klerikalna večina v deželnem zboru in delavske politične pravice. Sodrugi in prebivalci v Zagorju udeležite se shoda!
— Javen ljudski shod na Jesenicah bo v nedeljo 15. marca ob pol treh popoldne pri Jelenu. Dnevni red: Deželni zbor — volilna reforma — novi davki. Poroča sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane. Delavstvo z Jesenic in okolice naj se v kar največjem številu udeleži tega važnega shoda.
— Jesenice. V nedeljo 15. marca ob 7. zvečer bo v gostilni pri »Mesarju« redni občni zbor krajevne skupine železničarjev. Dnevni red je: Poročili predsednika in blagajnika; volitev novega odbora; predlogi. Vsi člani jeseniške skupine naj pridejo zanesljivo in točno na občni zbor, ker ie zborovanje zelo važno. — Odbor.
— Kranjska gora. V nedeljo 15. marca ob treh popoldne bo v gostilni »Pri pošti« ustanovni občni zbor vplačilnice železničarske organizacije za Kranjsko goro in okolico. Vse železničarje iz tega okoliša vabimo, da pridejo polnoštevilno na ustanovni občni zbor. Le v združitvi ie moč, le organizacija bo izboljšala vaš položaj!
da bi mogel po ti črti nazaj k očetu, ali da bi oče prišel k njemu? »Ali je mogoče kaj ta-cega?«
Ko pa je videl vrsto kočij vijočih se pred njih kočijo, in ko je zapazil gledalce pri cerkvi in preprogo na stopnicah, si je mislil hkratu v duhu z nekim zadovoljstvom, češ, ali ne preseneča to vse kmečkih oči očetovih? V tem je videl nekoliko zunanjega zadoščenja, katerega niso mogle izpremeniti besede odpuščenja, izgovorjene pred odhodom v cerkev. To odpu-ščenje je imelo preveč kisel okus, če je pomislil, kako je na očeta vplivala na videz sijajna okolica, v kateri je videl njega, svojega sina. Kočije so se polagoma premikale, in izprego-voril je medpotoma:
»Skoraj bi ne bilo treba omenjati tistih stvari, oče. Mislim, da si se zlasti danes lahko prepričal, ali sem delal prav ali ne.«
Stari Hanuš se je zganil. Neprijazno je odvrnil;
»Vsa slava je kakor trava. Prah in pepel si in v prah in pepel se izpremeniš. Meni ni nič do tujega denarja.«
»In če bi bil duhovnik?« je odgovoril Hanuš šiloma. »Ali bi ne bila i ta slava kakor trava? Zakonsko življenje je bolj naravno, človek si ustanovi rodbino in pravzaprav to —«
»Kdor si mnogo zaupa, — oni tam gori mu že lahko zmede načrte. Job je tudi imel rodbino in vendar je prišel na gnojišče.«
Hanuš ni utegnil več odgovarjati. Kočija se je baš ustavila pred cerkvijo, in treba Je bilo izstopiti. Za hip je bil razburjen, naglo je
— Idrijski dopisnik »Slovenskega Naroda«
je tako nežnih živcev, da smatra vsaka najmanjšo kritiko v »Zarji« za napad in žalitev. Nedavno smo omenili v našem listu, da zadnje čase idrijska inteligenca bojkotira naše priredbe in da tudi delavci ne bi smeli delati stafaže raznim meščanskim strankam. Pravi, da so temu vzrok grdi napadi na poslanca Gangla in očitanje, da so idrijski narodnjaki sovražni delavstvu. Nimamo nič proti temu, če dopisnik kritizira no svoje pisanje našga lista, ali v toliko bo vendar prijazen, da nam dovoli par vrstic v pojasnilo. 1. Mi ne zahtevamo od inteligence naj poseča naše priredbe, ker bi bilo to smešno za nas. Konštatirati smo hoteli samo to, da so bile razmere v Idriji med delavstvom in inteligenco leta 1908. in še par let pozneje čisto drugačne, kot pa zadnjih par let sem. Prejšnja leta smo videli marsikaterega inte-ligenta, ne le na naših veselicah, ampak tudi na naših shodih, kar pa zadnje čase več ne opažamo in to že davno ne, preden je še nastalo med posamezniki narodno napredne in naše stranke prerekanje, dočim pa vidimo idrijsko narodno inteligenco prav dobro zastopano pri slednji priredbi, ki je morda načelno še bolj oddaljeno od tega, kar imenujejo narodni voditelji naprednost, kot pa od priredb socialno demokratične stranke. 2. Kar se pa tiče tega, da smo kdaj predbavicali narodnjakom delavstvu sovražne namene, bodi omenjeno samo to, da smo očitali to posameznikom stranke, kar se je pri zadnjih deželnozborskih volitvah tudi jasno dokazalo. Mi nismo lovili glasov pri inteligenci in tudi ne pri delavcih, ki so naprednega prepričanja, nasprotno pa bi lahko imenovali inteligente iz napredne stranke, ki so se posluževali vseh sredstev pri naših somišljenikih, da so vzeli njih glasove delavskemu kandidatu. In tako postopanje ne moremo imenovati drugače kot delavstvu sovražno.
— Poročilo o javnem shodu 4. marca v Idriji popravljamo v toliko, da je na shodu pri prvi točki poročal s. Štravs ne pa s. Brus kot je bilo natisnjeno.
— Naše »Občno konsumno društvo« je v letu 1913. močno napredovalo. Prometa je imelo 787.848 K 64 v za 88.982 K 2 v več kot v letu 1912. Torej več kot tričetrt miljona kron! čistega dobička je napravilo društvo 13.376 K 3 v, ki se razdeli med člane kot 4% dividendo od tega, kolikor je kdo kupil. Poleg tega se bo dalo članom, ki bodo za dividendo kupili manufakturno blago še 3% popusta, tako da pride dividenda za lansko leto faktično na IJo, in potem dobe člani pri svojem društvu tudi še dividendo od dividende, kar ni nikjer drugod vpeljano kot pri nas. Vsakdo, ki je član, je na svoj zavod lahko ponosen. Premoženja ima društvo po vsakoletnih odpisih, ki pride izkazano v aktivi, nad 225.000 K. V resnici pa je vrednost društva skoraj še enkrat tolikšna. Društvo ima 18 uslužbencev. 702 Članov dobi dividendo povprečno 18 kron letno. Zraven tega pa ima tudi cela vrsta obrtnikov pri društvu vsako leto več ali manj zaslužka. Se hitrejše in lepše pa bi se društvo razvijalo, če bi vsi Člani storili svojo dolžnost, da bi kupovali vse svoje potrebščine samo v svojem društvu.
— Vabilo na občni zbor! Občno konsumno društvo v Idriji vabi svoje člane na reden letni občni zJbor, ki bo v nedeljo, dne 15. marca 1914 ob 9. dopoldne v pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji. Dnevni red zborovanja bo: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo za leto 1913. 3. Poročilo nadzorstva, razdelitev čistega dobička in podelitev odveze načelstvu. 4. Volitev 5 članov nadzorstva. 6. Predlogi, nasveti in želje. Pristop je dovoljen samo z izkazom legitimacije, ali pa s potrdilom o oddanih znamkah.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
— Velika poplava v Idriji. V noči od 10. na
11.	marca t. 1. je skoraj normalno deževalo v Idriji in v okolici. Ali vzlic temu niso prebivalci v spodnjem delu mesta imeli mirne noči. Kajti
že navsezgodaj zjutraj 11. t. m. so uslužbenci c. kr. gozdnega oskrbništva budili iz spanja ljudi, da voda za grabljami narašča, da je treba zavarovati hiše, ki stoje v bližini grabelj. In res! Čez nekaj ur je bilo vse pod vodo. ceste ni in ne poslopij v bližini grabelj. Ob 8. zjutraj je bil že ves promet ustavljen. Noben človek in noben voz ni mogel v mesto, vse je moralo od logaške
zapustil očeta in pristopil k najbližji kočiji, iz katere je stopila Otilka v dolgi, beli poročni obleki in v vzdušnem, do zemlje segajočem pajčolanu.
Razstreseno ji je ponudil roko. Mehanično je stopal po stopnicah, premišljajoč, zakaj mu je sploh mari zadoščenje, zakaj so mu sploh toliko mari očetove misli, zakaj se je i ta dan zagrenil z navzočnostjo in trdostjo njegovo, ta dan, ko je hotel baš obratno doseči in popolnoma poravnati staro nesporazumljenje? Toda ta dan je bil potreben, — si je dejal —, da bi spoznal, da sorodstvo ljudi še ne zbližuje, da sta si kljub vsemu sorodstvu ona dva tuja, najbolj tuja človeka.
In še ko je korakal po cerkvi, čuteč na sebi poglede gledalcev, in ko je bil v dnu stopnic altarjevih in so se med glasovi orgelj začenjali obredi, še tedaj mu je v glavi nekaj blodilo, dražilo ga in razdvojalo.
XIII.
Ivan je med obredom stal ob strani v pres-biterju med svati. I tu in posebno tu v cerkvenem ozračju, nasesanem z vonjavo kadila, je znova premišljal o zakonu Hanuša in Otilke. Danes je zrl na Otilko z neko nežnejšo ljubeznijo, danes se mu je zdelo, da mu je žal, da se razhajata preje, nego sta se bratsko in sestrsko približala drug drugemu.
Prizadeval si Je tudi i Hanuša prijazneje presojati. Moral je videti, da i HanuŠ hrepeni do neke meje po doti in po tistih materijelnih udobnostih, katere mu prinese svatba, a de-
strani ostati pri Zagodu in le z največjim trudom so potniki po deskah prišli do mostu pn Zagodu ter dalje po rakah peš v Idrijo. Kaj je temu vzrok? Morda res naliv? Ne, takih nalivov smo doživeli v Idriji vsako leto že nešteto. Ampak temu so krive zopet one proklete staro-veške grablje, ki so prava sramota za mesto Idrijo. C. kr. gozdni erar je imel že dolgo časa pripravljenih več tisoč metrov drv za zatvor-nicami (klavžami)vv Beli. bal se je. da bi voda pod težo drv zatvoriiice predrla in je vsled tega klavžo zarano v jutro spustil. Voda je zanesla drva za grablje ter nastopila po vsej okolici grabelj, ker ni imela odtoka. Otroci niso mogli iz hiš v šolo. starši ne na trg. ne v prodajalne in trgovine. V tem delu mesta so imele svoje vhode ter okna v pritličju zadelana, da ni voda mogla na celo v notranje prostore. Kakšna škoda na poslopjih in na prometu je prizadete zopet prebivalstvo. Kdo jim bo kaj povrnil? Erar se bo kot navadno tudi topot izvil ter plačal komaj desetino škode. Orožništvo, ki je bilo \es dan na nogah, je o poplavi brzojavno obvestilo c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu. Kaj naj bi to ukrenilo? Nič! Ker bi moralo nastopiti proti erarju. Poštna ubrava zaradi zadrževanja prometa tudi nič. C. kr. rudn. erar isto-tako ne. Občina pa nima nobenega vpHva, 'kjer gre za koristi erarja. pa naj bo ta tega ali onega resorja. Erar občini takoj pove. da on plača več kot polovico vsega davka občini in zato naj ta molči ali pa vloži erar protest na razne proku-rature ali na ministrstvo. Tako je in tako ostane v Idriji, dokler ne bodo vsi interesirani krogi skupno nastopili ter za odpravo grabelj nekaj pozitivnega ukrenili. Rudnik vaga življenje stoterih rudarjev, ki delajo v jami pod morjem vode. ki stoji za grabljami. Le mala razpoka in vse je zgubljeno v jami. Kje je obrtna oblast, da nič ne vidi? Kje rudniška višja oblast, da v tako nevarnost izpostavlja življenje rudarje' in rudnik sam? Kje so drugi merodajni faktorji ki vedno kriče, da je treba obrtnike varovati, a mirno gledajo, da se jim od strani bogatega erarja godi krivica? Grablje proč. to je edine zahteva, ki jo ie iz javnovarstvenih in zasebnih ozirov izpeljati. Za to se bomo potrudil-brez ozira na čvekače, ki gredo gozdnemu erarju na limanice, da bi se drva podražile, če bi grabelj ne bilo. To je prazen izgovor, da st. lažje sklanfa poročilo na višje mesto, ki pa v resnici nima nobene vrednosti.
—	Poglavie o šnopsarjih! Prva letošnja številka »Naših Zapiskov« je prinesla članek »Učitelj proletarec«, ki ga je bil napisal učitelj A. Hreščak. Članek je nekatere ljudi tako razburil. da so se poslužili sredstva, ki so ga najbolj vajeni, obrekovanja, in so na nesramen način napadli sodr. dr. Tumo in učit. Hreščaka v »Edinosti« z dne 12. t. m. Kar se tiče teh napadov, ne spregovorim niti besede, ker ni moja zadeva. V dotični notici »Edinosti« pa ie neki I. č. povedal tudi. da so se rdeči delavci naveličali čvekania dria. Tume in da raiše pljo žganje in kvartaio, kakor da bi poslušali predavanja sodruga dria. Tume. V svoji priprostosti Smatram tako očitanje za podlo obrekovanje soc. dem. delavstva in poživljam dopisnike »Edinosti« naj je ponovi s polnim podpisom, da ga rdeči delavci spoznajo. Potem bomo poglavje o »šnopsarjih« nadaljevali. Za danes pika,
—	V Gorici, 12. marca 1914. — Valentin Ko*
»navli.	,
—	Gorjansko na Krasu. Dne 22. februarje t. 1. ustanovila se je tukaj podružnica »Splošne delavske zveze Vzajemnost«. Na ustanovni občni zbor so prišli nabrežinski in šentpolajski sodrugi in sodružice. Centralni odbor sta zastopala s. Albin Ivančan in podpredsednica sodružica Marija Caharija. Zborovanje je otvo-ril v imenu centrale s. Angel Pertot in podelil besedo s. Ivančanu, ki je v enournem govoru očrtal namen, pomen in potrebo »Vzajemnosti« v težkem razrednem boju, v boju za eksistenco in izobrazbo delavstva. Nato je Pre.^f®H podelil besedo sodrugu Antoninu Furlanu, ki Je v imenu gorjanskih proletarcev in proieiai k pozdravil došle sodružice in sodruge ter nato prešel na agitatorično polje, pojasnjujoč razliko med socialno-demokratično »Vzajemnostjo« naprain takozv. »izobraževalnim« dru-štvam, ki nosijo klerikalno, katoliško in na-predno-liberalno etiketo. Očrtal je vse trude in napore, ki so jih prestali sodrugi za ustanovitev podružnice. Sodrug Ivančan je prečital, raztolmačil pravila, nakar se jo prešlo k drugi
loma ga je opravičeval. Dejal si je, da bi se v, takih okoliščinah kot se moži Otilka, težko našel človek, kateri bi vzhrepenel po nji V/ nesebični ljubezni. Spoznaval je, da je že taka usoda bogatih nevest, da vabijo bolj z denar jem nego z osebnimi lastnostmi. Če ne Hanuš. torej drug mož in morda stoječ še veliko nižje pod Hanušem! Hanuševo in Otilčino razmerje mu je nudilo tudi priliko, premišljati o socialnih razmerah, o pomenu denarja in o ljubezni. Dejal ši je, da je Hanuš sedaj docent, a za-, stavil si je vprašanje, ali bi bilo mogoče, da h se danes ženil, ko se ne bi godilo v tako ugodnih okolščinah? Seveda bi bilo mogoče videl je, da so i drugi dokazali to. toda te ,z nekim pomanjkanjem, le z nekimi žrtvami in s pritrgavanjem samemu sebi in otrokom, in vendar je zopet čutil, kako veliko bolj bi rnu bil imponiral Hanuš, če bi se bil oženil s Ka-tinko, živel z njo v pomanjkanju m se boril; koliko drugačna, vzvišenejša bi bila poroka, pri kateri bi ne bilo vseh tistih postranskih misli o denarju. Pri tem je pa čutil i svoj lastni poševni položaj in neko nezadovoljnost. Čutu je, da vse te njegove misli ostanejo le krasne misli, dokler i sam materijalno ne bo živel v skromnosti, dokler bo zahteval le• od drugih, a ne i od sebe. Že dlje časa Je čutu, da ne zadošča samo v mislih vztrajatii na ti ooljši potu kjer je hodil; že dlje časa je čutil, da bo treba šc njega odločilnega koraka v življenju njegovem, še nekega velikega napora — »n to je bila ona doba, v kateri je sanjal, da še pride, to je bila ona doba. ko ho življenje zahtevalo njegovega sodelovanja,
točki dnevnega reda: Volitev odbora. Sodrug Štolfa Angel je v imenu volilnega odbora predlagal v odbor sledeče sodruge: Furlan Anto-nin, Kosmina Filip, Metljak Josip, Petelin Josip, Kosmina Ludvik in Suban Josip in sodru-žice: Štrekclj Marica, Furlan Pavla in Petelin Francka; zaupnika za Brje sodr. Uršiča A. Na predlog s. Kosmina Franca je bil s. Antonin Furlan soglasno izvoljen za predsednika podružnice. (Nabrežinski in šcrapolajski gostje kličejo: Živio predsednik!) Ostali člani in članice napravijo svojo dolžnost in naj vztrajajo tretji točki raznoterosti, je s. Antonin Furlan predlagal, da naj moški člani prispevajo po 40 vinarjev in članice po 30 vinarjev mesečno. Predlog je bil brez debate sprejet. Potem so govorili še sodrugi: Ivančan, Kosmina Filip in sodružica Marica Caharija, nakar je predsednik s. Furlan imel zaključno besedo, poživljajoč — med drugim — da naj vsi člani in članice odbora so bili soglasno izvoljeni.). Pri v pričetem boju za obstanek in napredek tlačenega in izkoriščanega proletarskega slovenskega ljudstva ter končal s trikratnim: »Živela socialno demokratična Vzajemnost«. (Gromovit »Živio!« je zadonel po teh besedah, kateremu je sledil viharen aplavz.) Nabrežinsko-šent-polajski mešani pevski zbor je zapel »Delavski pozdrav« in predsednik je zaklučil zborovanje ob pol dveh popoldne. — Z ustanovitvijo »Vzajemnosti« na Gorjanskem, se je napravil spet en korak v »Kamnito morje« in navdušenje tukajšnje mladine za socializem in socialno-demokratične institucije nam priča, da je padlo zdravo seme socialističnih naukov na plodovita tla. Lepi začetek naj nam bo v spodbudo k na-daljnemu delu in napadi protivnikov naj nam bodo porok, da stopamo po pravi poti, ki vodi neposredno do naše zmage. Zatorej: Sodrugi in sodružice na delo!
— Solkan. (Moč sv. misijona in vpliv tercijalk.) V pondeljek predpoldne so veselo potrkavali zvonovi in naznanjali odhod misijonarjev v znamenje, da se zopet vrneta sloga in ljubezen za nedoločen čas med mirne vaščane, katera so skalili sveti možje. Obrekovali, lagali so in tolmačili napačno programe nasprotnih strank. Naj navedemo glavne misli nekaterih političnih pridig, da dokažemo, kako govore sv. možje neresnično, čeravno uče, da je obrekovanje smrten greh. Tole so na-tvezili vernim poslušalcem: Liberalna stranka smeši boga in svetnike, socialni dernokratje imajo kot glavno točko v svojem programu vcepljati sovraštvo proti Jezusu Kristusu in cerkvi. Ali pomislite moramo, da ima vsaka stranka dobre in poštene ljudi, tudi na katoliški strani so nekateri slabi, ali vendar, oni so pristaši Jezusa Kristusa. Za vse kar glasujejo, glasujejo katoliški poslanci za čast božjo in korist katoliške cerkve. Prihodnji večer nam jc pojasnil drugi sveti mož, da morajo biti kanoni in morilno orožje, ker drugače bilo bi Še več pregrehe na svetu. V soboto popoldne smo imeli posebno pridigo za mladeniče in delavce. Precejšnja udeležba je bila, ker je bil velik pritisk od strani gospodarjev, celo takih, ki se prištevajo v prve liberalne vrste. Posebno so se trudile tercijalke, tako so pripovedovale razne resnične dogodbice, ki so se jih bile naučile o začetku misijona,, da so se jim napravili žulji na jeziku. Vse to je vplivalo na nezavedne delavce, da so pozabili na svoj suženjski položaj, pozabili so, da garajo 14 do 17 ur na dan kakor živina in šli poslušat namestnika božjega, ki je besno rohnel proti socialno demokratičnim organizacijam. Vtepel je nevednežem v glavo to-le:	Ubogi delavci spravljajo skupaj težko zasluženi denar in pošiljajo na Dunaj svojim voditeljem, ki so miijo-narji, ti pa denar pokradejo in delavcem figo pokažejo. Taka je klerikalna politična logika; tam, kjer nima nihče drug besede obrekujejo kar na debelo. Pri večerni pridigi so agitirali za Marijino družbo za to, da bodo lažje spravili mladino v svoj tabor. Vse te žalivke in obrekovanja je vtaknilo nezavedno delavstvo v žep. Vse je padlo v prah pred tercijalkami. Liberalni farski zabavljači so se odeli s škapu-lirji, z novimi rožnimi venci, blagoslovljenimi pri sv. misijonu. Tudi nekateri, ki se prištevajo socialistom, so si nakupili svetinjice in jih vtaknili v zep, pa s povešano glavo so korakali med svobodomiselnimi liberalci in z najreak-cionarnejšim elementom, tercialkami, da človek ni vedel, ali je šala ali hinavščina. Najbrže bo zadnje držalo.
— Hrastnik. »Slov. Narod« je zvalil vso polomijo liberalnih kandidatov pri občinskih volitvah na socialiste. Ko so bile razpisane volitve za trboveljsko občino, so različni slovenski gospodje strašili okolo ljudi najrazličnejšega prepričanja, češ, združiti se moramo za občinske volitve, ker drugače bo Sitter župan, kajti zmagali bodo pri volitvah socialisti. Narodna gospoda je lazila okolo Nemcev in beračila za kompromis proti socialistom, vrata v farovz so se odpirala venomer, toliko posetov je bilo od strani naprednih, svobodomiselnih liberalcev. Bali so se le delavstva in ta strah bh je zaslepil tako, da niso občutili sovražnika, ki jih je že držal za tilnik. Šele ko so jim pokazali Nemci vrata, so se streznili in začeli premišljevati, kako bi panali dvojni strah, delavce in Nemce. Videli smo pismo, ki ga je bil pisal resen gospod iz liberalne stranke, v katerem žuga, če se ne združijo socialisti z liberalci, da bodo sklenili liberalci kompromis s klerikalci in Nemci proti delavstvu. Torej, če bi bili Nemci le pomignili, pa bi šli slovenski liberalci s ,Svojim največjim sovražnikom, proti slovenskemu delavstvu! Za vsako ceno so hoteli priti liberalci v občinski svet. da izpodrinejo te predrzne knape. In glasno bi trobili v svet, da je zmagala v Trbovljah sveta slovenska stvar (da s pomočjo Nemcev, to bi seveda zamolčali) Droti breznarodni socialni demokraciji. Ker pa «o oddali socialisti v prvem in drugem razredu krazne glasovnice, pa vpijejo sedaj, da je to harodni greh. Dan pred volitvijo 1. razreda smo dobili sporočilo, da bo na dan volitve ob 8.
zjutraj posvetovanje volilcev 1. razreda v gostilni Kukenberg. Radi smo se odzvali temu povabilu in prišli točno ob osmih na posvetovanje. Ali na naše veliko začudenje ni bilo nikogar od gospode, razen dveh gospodov. Sklepali smo tako: Če refloktirate na našo pomoč, tedaj mora priti slavna liberalna gospoda na posvetovanje, da se tam pomenimo o bodočem starešinstvu, o zastopu v odsekih in pa o grehih, ki jih je doslej zakrivila ta gospoda napram delavstvu. Čakali smo eno uro in potem odšli. Da so potem pošiljali po nas, to jc res. Ali tedaj smo napravili tudi že svoj sklep. Uvideli smo, da ne gre tej gospodi prav nič za narodnost, temveč le za mandate In ker so ti gospodje narodnjaki pri vsaki priliki v starem občinskem svetu glasovali z Nemci proti nam, zato smo sklenili, da oddamo v protest prazne glasovnice in pa zato, ker so hoteli skleniti kompromis z Nemci in klerikalci proti delavstvu. Očitanje, da so volili v drugem razredu socialisti z Nemci, pa presega vse meje. Če bi ne bili nastopili socialisti z vso odločnostjo za gospoda Roša, bi ta ne bil nikdar izvoljen. Da nismo agitirali v 2. razredu za slovensko listo, razen za g. Roša, je umljivo, saj so tudi gospodje od slovenske strani izdali za 3. razred parolo, da ne sme nihče voliti naših kandidatov. To je resnica o občinskih volitvah.
— Državni poslanec dr. Korošec iz Maribora kaj pogosto zahaia na Štajerskem med rudarje in tudi drugo delavstvo, pa agitira za krščanske socialce. Rudarji moža že deloma poznajo. a da ga še boli spoznajo, omenjamo, da je za časa izpora tiskarjev tisti gospod dr. Korošec iskal stavkokaze za Cirilovo tiskarno v Mariboru. Tako dvojno vlogo igrajo klerikalni možje povsod in takim možem nai delavstvo kaj veruje. Na eni strani mečejo delavstvo na cesto in iščejo zanj stavkokaze, na drugi sc pa lizn-nijo delavstvu kot prijatelji. Mož je sedaj načelnik jugoslovanskega kluba v državnem zboru.
— Žalec. Zelo žalostno je, da ni v vsem Žalcu v nobenem lokalu našega delavskega lista »Zarje«. Gostilna Hausenbicliler ima vse na Slovenskem ozemlju izhajajoče slovenske liste razen »Zarje«. Kako vendar to? Gostilna Hausenbiihler je splošno priljubljena v Žalcu in tudi delavci radi zahajajo v to prijazno gostilno. In še veliko rajši bi hodili v gostilno, ko bi bili tudi tukaj delavski listi.
— jugoslovanska socialistična mladina v Trstu naznanja, da priredi v soboto 14. t. m. ob pol devetih zvečnr v dvorani v Rojanu štev. 12 »Variete večer«. Na sporedu so pevske točke, ki jih proizvaja društveni oktet, razni kupleti, 2 farsi. Prepričani smo, da bo
občinstvo s tem večerom popolnoma zadovoljno. Kdor se hoče res imenitno zabavati, se bo gotovo udeležil tega večera in ne bo mu žab — Odbor.
— Sodrug Josip Kervln iz Trsta nas prosi, da so vsa smnničema. da ie on v kakršnikoli zvezi s nevskim odsekom, ki ga snuie tržaška NDO. neutemeljena. On nima ne z NPO.. ne z nienim .pevskim odsekom nikakršnega stika.
Vabilo na naročbo.
Naročnina.
Za avstro-ogrske kraje:
Gelo leto..................K	10.40
pol leta...................»	5.20
Četrt leta.................»	2.60
mesečno....................»	—.90
Za Nemčijo:
Celo leto..................K	12.—
pol leta...................»	6.—
četrt leta.................»	3.—
za Ameriko letna ...»	14.—
polletna...................»	7.—
Posamezna številka 10 vinarjev.
Vse čitatelje vabimo, da se naroče na »Zarjo« in pošljejo naročnino. Naročnina se pošilja pod naslovom Upravništvo »Zarje« v Ljubljani.
Državni zbor.
Na Dunaju, 12. marca.
Med poslanci vlada skoraj soglasno mnenje, da bo imel državni zbor v petek 13. marca zadnjo sejo in bo potem za nedoločen čas odgo-deu. Med tem časom bo seveda vladal § 14. in vlada si bo z njim preskrbela vse. kar potrebuje. Državni zbor seveda ni prišel do tega, da bi razpravljal o dnevnem redu. ker so Cehi zopet z vso silo obstruirali in je bilo vpisanih 60 če-škeh govornikov k opravilniku. — Predsednik je tudi naznanil, da je odložil dr. Šviha mandat.
Seja.
Predsednik dr. S v 1 v e s t e r otvarja sejo ob 11. dopoldne in se spominja najprej nesrečnih vojakov, ki jih je zasul snežni plaz na Ort-lerju. Za njim je pojasnjeval to nezgodo deželno-brambni minister Georgi in zavračal je vse trditve po časopisju, da se je zgodila grozna nesreča vsled tega, ker so bili vojaki neizurjeni in preslabo opremljeni.
Potem so pričeli češki obstrukcionisti z dolgimi »govori« k opravilniku. Ob 12. opoldne je predsednik prekinil sejo, ker je bila napovedana seja starešinstva.
Ob dveh popoldne se je seja nadaljevala, pa se je končala še pred 4. popoldne. Govorili so zopet nekateri češki obstrukcionisti.
Več poslancev, med njimi tudi češki socialisti, so interpelirali zaradi Švihove afere. Ob koncu seje je predlagal nemški nacionalec Grofi, naj se postavi na dnevni red prihodnje seje kot prvo točko predlogo o rekrutnem kontingentu. (S tem mislijo namreč udušiti obstrukcijo, ker je hitra rešitev te predloge baje
posebna želja »krone« in mislijo, da Cehi ne bodo obstruirali te predloge. Vsak poslanec, ki nastopa proti vojaškim zahtevam, je namreč za večne čase izključen od ministrskega port-felja.) Grofiov predlog je bil sprejet s 181 proti 147 glasovi. Za predlog so glasovali nemški nacionalci, poljski klub, krščanski socialci in slovenski klerikalci.
Prihodnja seja v petek ob 11. dopoldne.
Odgovorni urednik: Ivan To k a n.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Krojaški pomočniki
za fino, veliko delo se sprejmejo, Ljubljana, Mestni trg 19.
i §
1 LJUBLtJANA• KOMENSKEGA'ULICA'4 \iJ SEF-ZDRW:PRIMARIJ-DR- FR. DERGANC ji
Kavarna
Gostilna
Florijanska ulica štev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna w-% i	krila, kostume, plašče,
I 11 7 domače obleke, perilo mo-
jom* x jderce jn vse m0()n0 blago.
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 0. Lastna hiša. Neprckosljiva v
otroških oblekcth in krstni čpravi.
  ...... — Solidna tvrd-lra,.	1
40 letni uspeh, KSHSSŠ?
Želodčna e = tinktura
lekarnarja Plccolija v Ljubljani
a krepi želodec, pospešuje prebavo in je G odvajalna. 1 stckleničica velja 20 vin.
a________________________
iSf&KS 0. Piccoli, Ljubljana.
Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v
zalogi lastne tovarne
Peter Kozina & Ko.
Ljubljana na Bregu št. 20
-------- (Cojzova	hiša),.	---
(Varstvena znamka.)
Cene	za	moške K 14-—,	17-—,	20’—
,	„	ženske	. 12—,	15’—,	18—.
„	,	dečke	36/39 K 10 —,	12 -.
„	.	otroke	št. 22 25 26-28 29 31	32 35
K 5-, 6 - 7 —, 8-. <3-si ra,ntiTa,n a, IcaJio-srcert Cenejše vrste od K 1*50 naprej.
P. n.
Usojamo se vljudno naznanjati, ua .mu s 1. marcem 1.1. prevzeli
glavno zastopstvo
šentjanškega in mirenskega premoga.
Cena šentjanškemu premogu pri manjših odjemih za 100 kg kosovnik K 260, ore hovec K 2 40. Cena mirenskemu premogu za 100 kg dostavljen v hišo, kosovnik K 2 20, Orehovec K 2-—.
Pri večjih naročil h primeren popust.
Naročila sprejema
Glavna zaloga in podružnica tvrdke Jelačin
telefon štev. IC1, I^jnbljann,
Za obila naročila se priporoča
Richter & Ko.
Zaloga: Trnovska ulica št. 25.
r
i
2iTa,zn©.aTLilo in pripc ročil©.
“i i
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam v Ljubljani in rodoljubom iz dežele, da sem prevzela staro obče znano
restavracijo pri „Levu“
v Ljubljani, Marije Terezije cesta nasproti Kolizeja blizu drž. in juž. kolodvora.
Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk ter bodem postregla vedno z dobro domačo kuhinjo in s pristnimi dobrimi vini in s svežim puntigamskim pivom.
Za društva je na razpolago velik salon za shode, zborovanja, sestanke, veselice i. t d. Poleg tega je velik senčnat vrt za poletne priredbe.
II
Z odličnim spoštovanjem
J. Strgulec.
i
r
| Zaloga poki- f 1	An ji/ j
s štva in tapet- j dl 1 "j" U t il Hi j rij«
Ljubljana, Ma- jj
 . _ .	-	  rije	Terezija	|
niškega blaga j mizarstvo. !	11	(Kolizej).
!
B	■
| Zaloga spalnih ter je- [ Zaloga otomanov, di-j dilnih sob v različnih j:	vanov, žimnic :
|: najnovejših slogih. : j in otroških vozičkov.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllligillllllllllllllligillllllllllllllllllllllllllllllllllllllgillll,
[Spalnica v amerikanskem orehu
350 kron.
S
a ■
■
j
■ Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en
S ::	umivalnik	z	marmornasto	ploščo	in	ogledalom.	::
 ■___
Krasne novosti spomladanskih <» polletnih oblek, površnikov domačega taclelka.   Za naročiia po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. =■■■ —
Brez konkurence!	iolidna	postrežb«.	Natjiiižfc	cene
j Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spada-|	joče blago dobite najceneje v specialni trgovini
j A. & E. Skaberne; Mestni trg 10.
[ Velika izbira!	Solidna	postrežba!
Od danes naprej vedno
Cenena kava!
sveže pivo
'h litra vrček po 20 vin., steklenice 1h Ht. čez ulico ravno tako 20 vin., tudi dobro vino vedno na razpolago po nizki ceni priporoča
ANTON MAVER,
hotel ..Vega". Spodnja Šiška 26.
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pare črevljev za K 9*—.
Zaradi vstavljenja plačil vcčih velikih fabrik se mi je naročilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno prodam. Prodam torej radi lega vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih črevljev, z zbitimi podplati, rujavo ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo le K 9 —. Razpošilja se po povzetju. S. URBACH, izvoz čevljev, Krakov, Avstr. St. 62. _______ Zamena	dopustna,	tudi	denar	nazaj.	_
Fina Soj»-Perl-kava, zrnata, enako žgan, iz-vrstnekakovosti in izdatnosti. Nobeno žito ali sladje. RazpoSilja se v vse kraje v Avstriji in Ogrske. En poštni zavoj neto 4 in V* kg za
kron 4*80 franko.
Najcenejše in najboljše nadomestilo za kavo. Naroča se: Zgalnlca kave .Santosa*, Kr. Vinohrady, 1573, Češko.
Za pomladno in poletno sezono
priporoča tvrdka
GRIČAR & MEJAČ
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9.
svojo bogato zalogo
=== izgotovljenih oblek ==
za gospode in dečke.
ter mične novosti
v konfekciji za dame in deklice.
Cenllsi zastonj in franko.
Manuf akturna trgovina
prej Franc Souvan sin
Ljubljana, Mestni trg 22
nasproti lekarne.
Velika izbera zadnjih novosti za damske obleke Krasno sukneno blago za damske pomladne kostume Mične novosti za bluze iz svile, krepa, batista in delaina
Izvrstna eksistenca
za prodajo nove izvrstne kave, (nobeno žgano žito ali rž), se sprejmejo zastopniki, ki obiščejo zasebnike, proti 20odstotni proviziji. Vzorci :: za poskušnjo brezplačni! ::
Franc Maršner,
Kr. Vinohrady, 1573.
Beniich
Zahtevajte vzorce! Oglejte si izložbe!
Velika izbera preprog m zaves, Schrollovi sifoni, platno, rute itd.
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
jškvetlan-Ua. strojeTT =
Y	3	in	stroje za pletenje
(Strickmaschinen) "■
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler, p
Vw	\w/	/	\\^>r	JL'.,;	•
-^rOSSXx&	o 1 e(3a,-||lj
Ceniki se dobe zastonj in franko.--------
Cdna posebnosf
Komur ne ugale »mati kava, temu se priporoma Kathreinerieva Kneippova sladna kava.
Kathreinerieva le
zdravju popoIbo"1* neškodljiva ter ima pri tem popolni okus vnate kave.
Zdravnik= = želodca
DDaDDDDaDDDDaaDDDDaaaanDDUDanODaaaaDDDDDDDDDDDDDDDDnDDDODDDDDDDDaDanDDDDD
dd dd	n	a
a D Pri nakupu različnega manuf akturnega blaga se blagovolite obrniti na tvre o ^	g
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsnm-nega društva za Ljubljano in okolico. Odlikovan v Pariza t zlato kolajno in Us. krilečem.
A. & E. Skaberne
===== Potniki ===== v severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Trst-N(‘wyork, KueiufS Aires- iUo de Jairciro
najnovejšimi brzopan.iki 7. dvema vrtinicanis, električno razsvetljavo, brezličnlm brzojavom, na katerih j(; za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače brane z vinom, svež kruh, posioi.o, hontv itd.