štev. 1 V Uradci, 15. januarja 18119. Gospodarski Glasnik za Štajersko. za kmetijstvo in deželno kulturo. “ «>» s)r,m Izdaja c. kr. kmetijska družba štajerska. Nemški ureduje generalni tajnik ces. svetovalec Friderik Miiller. Na slovensko prelaga nadučitelj Jožef Mešiček v Sevnici. Vsebin«: Iz razprav centralnega odbora. — Razne reči: Lovska postava. Snovanje živinorejskih zadrug. Obseg delovršbnih pravic konzumnega društva. Nabava provijanta (živeža) na Pruskem. O nekterih za kletarstvo namenjenih skrivnih pripomočkih. Jednakomerno metenje pri narejanju masla. Dražba sadja. Poročila podružnic. — Uradne vesti. — Tržna poročila. — Naznanila. Iz razprav centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe štajerske v njega seji dne 13. decembra 1898. Navzoči so bili: predsednik j vitez pl. Plessing družbenemu pred-N jegova Vzvišenost gospod Adal- sedniku v imenu odborovem na bert grof Kottulinsky kot prvo-j podeljenem mu dostojanstvu taj-mestnik; I. podpredsednik gospod nega svetnika, ta pa izrazi svojo Henrik vitez pl. Plessing; II. pod- zalivalo in svoje veselje nad tem, predsednik gospod Alojzij Poseli; centralni odborniki: gospodje Karel vitez pl. Haupt, Jožef Holzer, Jožef Kappel, Jožef Lenko, Egon vitez pl. Pistor, dr. Henrik Reiclier, Moric Stallner, dr. Pavel baron Stbrck, Jožef Suiter, Anton Walz, Adalbert Zech, Leo Zedlacber in generalni tajnik ces. svćtnik Friderik Miiller, ob enem kot zapisnikar. Drugi gospodje so opravičeni. Pred obravnavo dnevnega reda čestita prvi podpredsednik gospod gospod Rainer Hosch. da so tudi drugi člani centralnega oobora prejeli Naj višja odlikovanja. Predsednik tajno naznani, da namerava c. kr. poljedelsko mi-nisterstvo pod gotovim pogojem še drugega zastopnika kmetijskih interesov iz Štajerske poklicati v kmetijski svet. Sklene se, sprejeti ta predlog, vender pa zahtevati nasvet trojine. C. kr. poljedelsko ministerstvo prosi za izjavo mnenja zastran omejitve krosnjarstva. Poročevalec 101362 2 Ker je gospod poročevalec zbolel, prečita zapisnikar predloženo njegovo poročilo. Posvetujoč se o tem se povdarja, da krošnjar-stvo dandanašnji tudi za kmetsko prebivalstvo ni več potrebno in da bi bilo temu prebivalstvu le na prid, ako se krošnjarstvo zaradi svoje škodljivosti do skrajnosti omeji. Sklene se, v tem zmislu oddati mnenje. Predlog, da se izposluje znižba prenosnine, zlasti ob prevzetbi po podedo vanju. Poročevalec vitez pl. Pistor. Gospod poročevalec predlaga, centralni odbor naj bi se obrnil do drugih kmetijskih družb s prošnjo, da bi se vladi izročila vkupna vloga, v kateri se prosi za odpravo prenosnine, ki kmetsko ljudstvo tako zelo teži; zlasti pa, da bi se ob prevzetbi po podedo-vanju morala tista plačati samo od prave imovine, ne pa tudi od dolgov. Predlog je sprejet. Podružnica Murau prosi podpore za nakup plemenih bikov pincgavskega plemena za tamošnjo živinorejsko zadrugo. Poročevalec gosp. predsednik vitez pl. Plessing. Po nasvetu gospoda poročevalca se tej zadrugi zaprošenih bOO gld. dovoli in potom ondotne podružnice izroči. C. kr. poljedelsko ministerstvo prosi za izjavo mnenja o prošnji živinorejske zadruge v Muravi za podporo v nabavo strojev za lesno volno. Poročevalec podpredsednik gospod vitez pl. Plessing. Sklene se, to prošnjo toplo priporočiti. Občina Spielberg prosi podpore za nakup plemenega bika. Poročevalec gospod Jožef Ivappel. Se privoli po predlogu poročevalčevem.. Neki posestnik prosi, da bi se priporočila njegova prošnja do deželnega odbora za če mogoče brezplačno prepustitev plemenih bikov. Poročevalec gospod Jožef Lenko. Sklene se, prošnjo predložiti deželnemu odboru z naznanilom za oddajo subvencioniranih plemenih bikov obstoječih predpisov. Deželni odbor vabi na pristop k peticiji do c. kr. poljedelskega ministerstva, zadevajoč obrambo, da se ne zatresita k nam smodna bolezen „Blak-llot“ in pa uš „San Jose-ov kapar“. Poročevalec gospod župnik Holzer. Po nasvetu poročevalčevem se sklene, vložiti jednako peticijo. Predlog, da se sestavi odbor, ki bo imel proučevati učinek novega izvršilnega reda na kreditno sposobnost zemljiškega posestva. Poročevalec gospod vitez pl. Pistor. Predlog je sprejet in izvolijo se v ta odbor s pravico odločbe gospodje: baron Stbrck, Walz, Lenko, dr. Reichor, vitez pl. Pistor, Muller in Sutter. Deželni odbor prosi za izjavo mnenja o služabnem navodilu deželnega potovalnega učitelja za sadjarstvo. Poročevalec generalni tajnik. Poročevalec predlaga, naj bi se § 4 od deželnega odbora predloženega načrta stilizoval tako-le: § 4. Yse prošnje za porabo potovalnega učitelja podati je cen- tralnemu odboru c. kr. kmetijske družbe. Izvzete so le prošnje zasebnikov, ki se imajo podati deželnemu odboru. Porabo in služabne poti potovalnega učitelja odškoduje centralni odbor c. kr. kmetijske družbe le tedaj, ako so bile storjene naravnost po njegovem naročilu. Parti-kularij potovalnega učitelja se mora torej opremiti z izvirnimi zaukazi. § 5, ki določuje, da se v začetku leta sestavi program za porabo potovalnega učitelja za celo leto, predlaga poročevalec črtati, ker je neizpeljiv. Oba predloga sta sprejeta. Predlog za vpeljavo kmetijskih napredovalnih tečajev. Poročevalec generalni tajnik. Poročevalec poroča v imenu odbora, izvoljenega v presojevanje tega po gosp. vitezu pl. Pistor stavljenega predloga in nasvetuje sledeče: 1. Deželno šolsko oblastvo naprositi : a) naj gleda na to, da se tamkaj, kjer se to še ni ali se je le v pičli meri zgodilo, po učilih ljudske šole podana priložnost, šolsko mladino seznaniti s kmetijskimi dogodki, ne bo zamudila; b) naj tudi zanaprej kakor dosle skrbi za ustanavljanje in opravljanje kmetijskih napredovalnih tečajev na meščanskih in ljudskih šolah v deželi. 2. Delovati na to, da se bodo vsako leto na obeh deželnih učnih zavodih v Grottenhofu in Mariboru prirejali šest tednov trajajoči kmetijski tečaji za učitelje. 3. C. kr. kmetijsko ministerstvo naprositi, da za štipendije udelež-nikom tečaja in za nagrade pri tem delajočih učnih moči, kakor tudi za nagradbe učiteljem, id opravljajo kmetijske napredovalne tečaje, dovoli letno subvencijo 3000 gld. 4. Deželni odbor, predlagajoč mu v poročilu naznanjeni načrt zakona, naprositi, da natančno in blagohotno prevdari zakonito vredbo kmetijskega napredoval-nega pouka i da predloži visokemu deželnemu zboru o tej zadevi določene nasvete. 5. Zastran podrobne izvedbe vseh teh nasvetov stopiti s pristojnimi centralnimi oblastvi in korporacijami v naravnosten dogovor. K tem predlogom doposlal je gospod Hosch dodatni predlog zastran ustanavljanja kmetijskih zimskih šol. Poročevalec opozori na to, da je izvedba tega dodatnega predloga navezana na čisto druge pogoje, kakor izvedba njegovih predlogov, da se more torej Hosch-ev predlog obravnavati kot samostojen, ne pa kot dodaten predlog. Pri glasovanju se predlogi poročevalca sprejmejo, predlog Hosch pa preloži dotlć, ko bo predlagatelj sam navzoč. Deželni odbor prosi za izjavo mnenja o zahtevi okrajnega odbora Aussee, da bi se okraj Mittern-dorf proglasil za plemenski okoliš ! marijinodvorskega plemena. Poro-: čevalec gospod Zech. Poročevalec predlaga na podlagi pozvedovanja, ki je dognalo, da je v celem okraju Mitterndorf samo 26 marijinodvorskih krav, torej Marijinodvorci po svojem neznatnem številu med gorskimi Šarci in pincgavci ne morejo tvoriti završenega okoliša, da se prošnja okrajnega odbora Aussee zavrže. Predlog podružnice Potten-mann, naj se deluje na to, da bodo za prevažanje živine določeni vlaki liitreje vozili in da bodo imeli na prehodnih postajah ugodnejši stisk. Izdali naj bi se tudi vozni redi za omenjene vlake. Poročevalec gospod vitez pl. Pistor. Poročevalec predlaga, naj se zastopnik družbe v državnoželez-niškem svetu naprosi, da se potegne za to, da se bode čas oddaje pri prevažanju živih živali za tretjino znižal in da se bodo te živali prevažale samo z brzotovornimi ali pa z mešanimi vlaki. Ta predlog je sprejet. Gospod Adalbert Zech naznani, da se je dvakrat brez uspeha obrnil do podružnice mariborske s prošnjo za natančneje podatke zastran ob-razložbe njenega predloga v dosego polajšav pri zakonu o kuhanju žganja. Prvomestnik obljubi, da bo podružnico potom pisarnice dal še enkrat opominjati. Gospod Adalbert Zech poroča o zvršenem ogledovanju oddanih plemenih mrjascev. Poročilo vzame se zahvalno na znanje. Opozori pa se pri tem vnovič na težavnost, celo nemo-gočnost, da bi to ogledovanje izvrševali nekteri maloštevilni udje centralnega odbora. Zategadelj se seže nazaj na opomin generalnega tajnika in se sklene, dokler ni posebnega organa za to, da se podružnicam naroči, da nadzorujejo v podružničnem okolišu zasnovane svinjerejske zavode in nastavljene občinske mrjasce na podlagi obstoječih predpisov. Nadalje se sklene, da se za-veznost, subvencioniranega občinskega mrjasca do starosti poltretjega leta obdržati, tako izpremeni, da se ta zaveznost do starosti dveh let izkrajša. Gospod Anton Walz poroča o svojem delovanju v državnoželez-niškem svetu in naznani, da se je potegnil za napravo živinonakladne postaje pri sv. Mihelu, za hitrejo povračbo preveč plačane voznine, kakor tudi za uvrstitev osebnega vlaka od Miirzzuschlaga do Gradca. Poročilo se zahvalno vzame na znanje. Podružnica Knittelfeld prosi ustmeno, naj bi se ji brezplačno prepustilo šest požiralnikovih cevi in dve drevesni škropilnici v prireditev žrebanja. Se dovoli. IHilASiMA'itAWAWA'AWAWA'AWA'A'AWmtA'A'lkWA'itAtifA'A'AWitXA'ttifXAWA'A'JkfAWttA'A'ifVA'AUt Razne reci. Lovska postava. V deželnem zboru vojvodine Štajerske sklenjeni načrt postave o prepovedanem lovskem času in o izpremembah posameznih, lovstvo vravnavajočih zakonitih določil in ukazov, je cesar potrdil. Snovanje živinorejskih zadrug. Dne 11. decembra ustanovila1 Waltenbacli; Karol Duller, Gdss, se je v Leobnu 5. štajerska živinorejska zadruga po uzornih pravilih deželnega odbora. Naslov zadruge je: „Murbodenska živinorejska zadruga za sodni okraj Leoben, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo." Zadruga je namenjena za rejo murbodenskega plemena, vender se bodo v zarodno knjigo vpisovale tudi lepe živali iz križatve s sivorujavimi planinskimi plemeni, kot zadružni biki pa se bodo rabili samo murbodenski biki. Načelstvo sestoji iz 9 elanov. V tisto so bili voljeni: Franc Jank. sv. Miliči, načelnik; Andrej Burger, Proleb, načelnikov nadomestnih; Ferdinand Honlinger, §v. Miliči, vodja zarodne knjige, tajnik in blagajnik; Franc Steinkeller, Tra-bocli; Franc Judmaier, Gai; Anselm Judmaier, Gai; Ludovik Yonach, Trofaiach; Anton Wieser, kot člani; Franz Walter, sv. Stefan; Henrik Sallfellner, Gai; Jožef Holzer, Niklasdorf, kot nadomest-niki. V zarodnoknjižno komisijo so bili izvoljeni živinozdravnik Ferdinand Honlinger za vodjo zarodne knjige; Ivan Eberhardt, ! sv. Miliči; Stenitzer, Trofaiach; !Walter, Kaisersberg; Franc Judmaier, Gai, za nadomestnike. Opravilni delež velja 5 gld., pristop-j nina znaša 1 gld., letni prispevek I od vsake v zarodno knjigo vpisane ! živali 20 kr. Zadrugi je ob ustanovitvi pristopilo 66 članov. S pre-I gledovanjem živali pričelo se bode začetkom januarja. Y bodoče vršilo se bode vsakoletno pregledovanje v pomladi. Y Gradcu, 20. decembra 189S. Storck. Obseg delovršbnih pravic konzumnega društva. V jedni zadnjih sej bavila se je je podala c. kr. nižjeavstrijska Dunajska trgovinska in obrtna j namestnija, ali je upravičeno občno zbornica s vprašanjem, katero ji delavsko hranilno in konzumno društvo v Leobersdorfu, ki ima po pravilih namen, „priskrbovati društvenikom neskaženo in dobro blago za osebno in domačo potrebo", med svoje društvenike razdeljevati cele kose klavne živine, kakor tudi meso sušiti, ter je v tej zadevi po poročilu zborničnega svetnika Weissenberfer pripomnila sledeče: Zadržano delavsko konzumno društvo v rekurzu posebno po-vdarja, da razdeljevanja ni smatrati za „izdelovanje blaga", ker tu se ima opraviti že z usmrčeno živalijo, torej za prodajo pripravnim predmetom ; torej se s tem delovanjem ne prekorači društveni namen, „priskrbovanje blaga". V nasprotnem slučaju onemogočil bi se tudi smoter konzumnih društev, z nakupovanjem na debelo doseči gospodarske prihranke. Tudi so pri konzumnem društvu podjetniki ob enem odjemniki, in konzumno društvo kakor posameznik, ki si omisli klavno žival i. dr., sme tisto tudi razdeliti, in neporabno meso posušiti, zlasti ker se tukaj ne išče obrtniški dobiček in je tako delovanje, če je omejeno na društvenike, celo pridobitnega davka zakonito prosto. O tem je zbornica naznanjajo stališče konzumnega društva po-prašala gremij dunajskih trgovcev, kakor tudi zadrugo mesarjev na Dunaji in v Modlingu, prekaje-vavcev na Dunaji in mesarjev in prekajevavcev v Dunajskem Novem mestu. Gremij dunajskih trgovcev opozori na zakon o pridobitnih in gospodarstvenih zadrugah, po katerem nameravajo te zadruge pospeševati gospodarjenje zadružnikov z vkupnim opravljanjem poslov. Namera konzumnih društev je torej cena nabava živil, v to pa je nakupovanje na debelo potrebno. Oddaja živil društvenikom pa se vrši po potrebi, to je, živila se morajo razkosati. Gremij torej misli, da ima konzumno društvo pravico do zadržanih opravil, vprav tako, kakor je več družinam dopuščeno, kupiti si prašiča, meso si med seboj razdeliti, in nepotre-bovano prekaditi. Pogoj pa je, da se deli le med društvenike. Zadruga mesarjev na Dunaju se sploh upira konzumnim društ vom v njih sedanji obliki in meni, da bi že iz zdravstvenih razlogov meso ne smelo biti trgovinsko blago konzumnih društev, ker se lahko navzame pare drugega blaga, n. pr. petroleja i. dr., meso prodajati naj bi marveč pravico imeli edino le' za to obdačeni trgovci; meso pre-kajati še mesarjem ni dovoljeno. Usmrčena žival še ni pripravna za prodajo. Domnevek, da je pri konzumnem društvu podjetnik in od-jemnik ista oseba, pomeni preveliko toleranco napram tem pridobitnega davka prostim podjetjem. Zadruga prekajevavcev na Dunaju tudi zanikuje, da bi konzumna društva imela rečeno pravico, ter zavzema tudi davčno stališče. Ko bi se kupci sploh organizovali v konzumna društva, prišla bi država ob pridobitni davek in bi potem ne mogla zadostiti državnim potrebam. Ce se konzumnim društvom dovolijo pravice do rokodelskih obrtov, potem je dokaz sposobnosti iluzoričen; tak dokaz pa je potreben za razkosavanje živali in prekajanje mesa. Zadruga mesarjev v ModlinSu tudi postavlja nasproti pridobitnega. davka prostim konzumnim društvom visoko obdačeni mesarski obrt, ki je od prvih občutno oškodovan. Zadruga mesarjev in pre-kajevavcev v Dunajskem Novem mestu meni, da ima konzumno društvo pravico do razkosavanja le tedaj, če je za to v pravilih poskrbljeno, odreka mu pa pravico do prekajanja mesa, ker bi se s tem izvrševal celi obrt. Prigodi se pač, da ima kako konzumno društvo na skrivnem peči za prekajanje in da nareja iz govejih in prašičjih odpadkov klobase, vender sme po mnenju zadruge narejati samo surove, za kuho namenjene krvave, stlačene in jetrne klobase. Zbornica meni, da, kakor je to navedla tudi nazadnje imenovana zadruga, je za presoj e vanj e tega vprašanja odločilno besedilo pravil. V teh pa je smoter društva označen tako le: „Dobava neskaženega in dobrega blaga za osebno in domačo potrebo društvenikov.“ S tem opisom je očividno zaznamovano nakupovanje, ki sicer pri-stoja trgovcu. Tudi trgovinski zakonik (člen 271, št. 1) govori o nabavi blaga v nadaljno speča-vanje, za kojo je potrebna trgovinska usposobljenost in s tem izrazom je pač beseda „dobava“ sosmiselna. Torej je nedvomna pravica trgovca, nakupovati v velikih množinah, na debelo, vender se mora blago spečavati nepredru-gačeno, to se pravi, ne sme se podvreči obdelavi ali podelavi, ki bi predrugačila nje substancijo ali prvotno svojstvo, ali tudi le nje obliko, ako bi se ta predru-gačba izkazala že kot opravek, ki ne pristoja več trgovinskemu obrtu. Zakaj v zmislu § 38, odstavek 3 obrtnega reda se ne sme trgovinski obrtnik baviti z rokodelsko napravo in podelavo. Konzumno društvo, v katerem se govori, imelo bo torej pravico, sladkor, kavo i. di\ na deleže razdeliti, cele klavne živali pa ne, ker ta manipulacija pristoja narejnemu obrtu mesarjev, oziroma prekajevavcev, ne pa trgovinskemu obrtniku; nasproti pak bi se ne moglo vgo-varjati razkosavanju že za mesnico pripravljenih kosov mesa na porcije, kakoršne zahtevajo naročniki. Prekajanje vsled povedanega tudi ne pristoja konzumnemu društvu, ker je to že podelavanje blaga. Ako je potrebno, ostale kose, da se obvarujejo pokvarbe, prekaditi, mora se društvo v to posluževati upravičenega obrtnika. Zbornica je torej mnenja, da z ozirom na društveni smoter, ki je izražen v pravilih, Leobers-dorfsko delavsko hranilno in kon-kirnna društvo nima pravice, cele klavne živali razkosavati in meso prekajati. Nabava provijanta (živeža) na Pruskem. Berolinski provijantni urad poslal je, kakor poroča „ Vossische Ztg.“, v zadevi ponudeb rži naslednje pismo večemu številu producentov : „Ponudbe rži in dovažanje producentov v tukajšnja skladišča je v tem letu navzlic sploh priznano dobri letini tako neznatno, da nismo v stanu, pravočasno ustreči nakupnim naročilom. Prizadevanje, nakupovati kolikor mogoče iz prve roke, pokaže se torej kot brezuspešno. V mnogih slučajih se nas samo vpraša, koliko hočemo plačati, in ko smo na to dali odgovor, se nam k večemu naznani, da se je blago drugje boljše spečalo. Nikdar se nas ne vpraša, ali bi ne hoteli plačati tudi po drugje ponudeni ceni, in to bi bilo vender čisto umestno, ko bi bilo producentom kaj za kupčijo s provijant-nim uradom. Da mi nimamo tako proste roke, kakor trgovec, je resnično, zakaj vezani smo na predpise in določene meje gledč cene. Pričakujemo pa, da se nam na roko gre in mislimo, da smemo to tudi zahtevati. Bliža se pravi čas nakupovanja. Provijantni urad usoja si, na to opozoriti in dostaviti prošnjo za obilne ponudbe. Kolikor se more tukaj storiti, da se ustreže zahtevkom, bode se rado-voljno obljubilo. Ako pa se nadeja do obsežnih ponudeb in do-voženj iz prve roke ne bo izpolnila, potem ne bode drugega pre-ostajalo, kakor poprijeti se zopet nakupovanja iz druge roke, zakaj sprevideli bi, da je na ta način jedino mogoče, napolniti naša skladišča'*. Za nas Avstrijance, ki se že več let prizadevamo za naravnostno nabavo prirodnih potrebščin, je ta dopis vsekakor zelo zanimiv. 0 nekterih za kletarstvo namenjenih skrivnih pripomočkih. Ze opetovano smo na tem mestu posestnike kletaren svarili, naj ne vporabljajo lepotilnih in ohranilnih pripomočkov, ako njih sestava ni znana. V najugodnejšem slučaju kupi se pod vabljivim imenom substan-cija, katero bi mogli drugače dobiti veliko bolj po ceni; včasih pa se tudi malovredni in nečisti predmeti v dobro zaprtih pušicah in lepo obarvanih sklenicah spravijo v trgovino in kupci celo za-peljajo, da rabijo nepripustne dodatke. Na tukajšnjem preskušališču preiskavalo se je v zadnjih mesecih zopet nekoliko takih pripomočkov, ki se deloma že dlje časa nahajajo v trgovini, uspehe preiskavanja hočemo tukaj čitateljem naznaniti. Prašek za odpravljenje kisline (Polvere disacidificatrice del vino od B. Montalente v Ca-sale Monferato). Tisti obstoji iz čistega ogljenčevokislega apna in velja 250 g 4 lire (1 gld. 80 kr.), dočim se dobi v trgovini 1 kg za 80 — 90 kr. Prašek je torej osemkrat preplačan. je oboje zmešano, se bo že Čres-lena kislina in želatina ali beljak med raztopom spojila, in vsled tega od čreslene kisline ne bomo imeli ob čistenju pričakovanega učinka. Razen čreslene kisline najde se v prahastih čistilnih pripomoč- Prašelc priporoča se za popravljanje cikastega vina, pridene pa se naj malo cikastemu vinu 50 gr na 1 hi. Kisnega cika pa ta dodatek vinu ne odvzame, temveč le vsebina kisline se nekoliko zmanjša. Ocetna (jesihova) kislina se ne odpravi, in v prvi vrsti kih včasih tudi galun, pred ne-preide vinski kamen, ob večjih do-1 davnim časom preiskavah smo či-datkih jabelčna kislina in šele na- stilni prašek, ki je bil sestavljen zadnje ocetna kislina v primerne iz prahastega kleja, čreslene kis-apnene soli. Cikastim vinom do- line, galuna, trstnega sladkorja in dajati ogljenčevokislo apno, je praška od vijoličnih koreninic, torej brezkoristno in se ne more 1 Trstni sladkor imel je samo namen, priporočati. 50 gr ogljenčevo-1 pokriti okus galuna, vijolične ko-kislega apna, pridejanega na 1 lil1 reninice pa naj bi celi mešanici vina, zamore vsebino kisline zmanj-1 podelile prijeten duh. Prodaja sati za 0.75°/00 vse kisline. takih zmesi je naravnost kazniva. Lepotilen prašek (Polvere 1 Zal, da se ime prodajalca te zmesi chiarificante del vino od L. Mon- ni moglo izvedeti. Iz vsega tega talente v Casale Monferato). 250 gr j pa si je zapomniti, naj se prahasti velja 4 lire (1 gld. 80 kr.), torej I čistilni pripomočki rabijo šele tedaj, 1 kg 7 gld. 20 kr. Sestoji iz j ko smo se prepričali o njih sestavi, prahastega kleja, kateremu je pri- O h ranil ni prašek (Polvere dejane približno 10—11% čres- conservatrice del vini od L. Mon-lene kisline. Ta prašek je tudi talenti v Casale Monferato). Skat-veliko predrag, ker se 1 kilogram ljica, držeč 200 gr velja 3 (/2 lire želatine dobi, kakoršna je pač j (1 gld. 50 kr.) Tisti sestoji iz 31*8°/0 vinskega kamna, 35 8 % žveplenskokislega apna, 28 4°/o ogljenčevokislega apna in 4 % vlage in drugih primesi. To je prav malovredno in slabo pripravljeno žveplenskokislo apno, kojemu je primešana precejšnja množina birse (vinskega kamna). Tudi ko bi bil ohranilni pripomoček iz čistega žveplenskokislega apna, bi ga ne priporočali rabiti, ker je priprosto naravnostno žvepljanje vina na vsak način ce- kvaliteta, za 1 gld. 50 kr. do 3 gld 50 kr. Lepotilni praški sestoječi iz prahastega kleja, pomešani s čresleno kislino, se sicer pogosto nahajajo v trgovini, vender se njih poraba nikakor ne more priporočati. Povsod, kjer smo primorani čistiti s pomočjo čreslene kisline, priporoča se, vinu dodati najprej primerno množino čiste čreslene kisline in potem šele vino čistiti. Le taka poraba čreslene kisline je pripravna, zakaj če se čistilo s čresleno kislino skupaj raztopi, nejše in ker pri tem razen žve-kakor to ni drugače mogoče, če plenske kisline ne pridejo v vino nikake druge substancije. V označbo visoke cene tega nečistega žvep-lenskokislega apna bodi povedano, da se v trgovini 1 kg kemično čistega žveplenskokislega apna dobi za približno 90 kr., dočim se za 1 kg čistega žveplenskokislega apna v tem obranilnem pripomočku plača približno 22 gld. (!) Ohranilni pripomoček kr is talin tvrdke A. Boake, Roberts in drug v Londonu. (Zastopnik Rihard Fritzsche na Dunaju.) Tisti sestoji iz zrakostalnih kristalov od kislega žveplenskokislega kalija, ki ohranilno upliva tudi po svoji žveplenski kislini. Prodaja se kilo po 4 gld. 55 kr., dočim se drugače dobi v trgovini za toliko mark. Ako bi se ta kisli žveplensko-kisli kalij prodajal pod svojim poštenim kemičnim imenom, ne bi mogli nič ugovarjati; kdor hoče ta prašek rabiti kot nadomestek za žvepljanje, naj ga rabi. Slovečega imena kristalin pa ta krista-lasta sol ne zasluži. Prašku pride-jana tržna znamka CpV ima naposled tudi le ta namen, da se sol dražje spečava, kakor jo oddaja vsaka kemijska tovarna. Trdna vinska barva. (Eno-cianina solida od L. Mon talen ti v Casale Monferato.) Barva tega praška je brez katranovih barvil, in vse njegove reakcije kažejo, da ima v sebi res vinsko barvilo. Prašek ima 8'9°/0 birse in 21*9% proste vinove kisline. Kakor je soditi iz velike množine vinove kisline, je ta prašek po tako zvanem Carpene-ovem ravnanju iz rudečih vinskih tropin narejen, in v prah posušen eno-1 cijanin. Carpene-ov enocijanin pripravlja se iz pokipelih pečkov otrebljenili rudečih tropin po izlu-ževanju z vinokiselnatim alkoholom ter izleček barvila v praz-ninskih pripravah koncentruje in alkohola oprosti. O trdnem eno-cijaninu, kojega je Montalenti spravil v trgovino in od katerega velja 400 gr 4 */2 lire (2 gld.) mora se po preskušnjah, ki so bile tukaj v malem napravljene, reči, da je brez vrednosti in nerabljiv. Iz tistega je mogoče, če se tudi ravna natanko po porabnem navodilu, potegniti le čisto malo barve, zakaj z vhlapenjem barve do suhega je bržčas barvilo postalo neraztopljivo. Po porabnem navodilu naj bi 200 gr praška zadostovalo, da se 1 hi belega vina primerno rudeče pobarva. V resnici pa je bilo treba 1 — D2 kg praška, da je belo vino zadobilo čisto svetlo rudeČo barvo. Ne gledć na to, da bi barvanje 1 hi vina potem stalo približno 6 gld., mora se pred tolikimi dodatki odločno svariti, ker bi se vinu s tem dodalo nad 2°/oo Proste vinove kisline, kar je na vsak način nedopustno. Tudi poraba nekdaj jako priporočenega tekočega Carpene-ovega enocijanina se v praksi ni obnesla, ker se barva enocijanina iz vina naglo obori (sesede) in ker ima tvarina dostikrat kuhalen okus, ki se potem pri barvanem vinu neprijetno pozna. Najcenejši, naj-priprostejši in naj boljši pripomoček, svetlim vinom barvo zvišati, je primerno mešanje (krstenje) z zdravimi, okusnimi, dobro povrelimi južnimi vini. Naposled omenimo Še neki pripomoček za poboljšan j e vina, ki se je nam pod imenom Enocratina iz Trsta doposlal v preiskavanje. To je bila rujavkasto rumena tekočina alkoholično trpko sladkotnega okusa in je bila se- stavljena iz alkoholične (21°/Ovol.) raztopine čreslene kisline (22-4%) in saharina (približno 20/0). Priporočalo se je, dodati V5 litra tekočine na 1 hi vina. Se li ta pripomoček res v trgovini nahaja, nam ni znano. Na vsak način opozorimo naše kletarje na ta pripomoček in jih seveda svarimo, naj ga ne rabijo. „Tiroler landw. Bliilter“. Jednakomerno metenje Kakovost surovega masla je zelo zavisna od tega, kako se vrhnje (oziroma mleko) vrneta, ko se nareja maslo. Pred vsem mora biti metenje čisto jednakomerno, le proti koncu mora biti malo počasneje. Od jednakomernosti me-tenja je kakovost in množina na-rejajočega se masla dosti bolj zavisna, nego od hitrosti metenja pri narejanju masla. sploh. Metenje ravna se po različnih okolščinah, kakor velikosti pinje, po množini vrhnja, oziroma mleka v pinji i. t. d.,. tisto naj ne bo presilno in pri ročni pinji le tako naglo, da oseba, ki vrneta, zamore s pričeto Idtrostjo metenje skon-čati, ne da bi se pri tem utrudila. Vsak prenehljej metenja je škodljiv maslu glede množine in kakovosti. Dražba Dne 13. decembra 1898 vršila se je v Hamburgu dražba jabolk, kjer se je prodalo 640 sodov ame-rikanskih, 390 zabojev ruskih in vagon raznih drugih jabolk. Od amerikank prodalo se je 8 sodov po 5 mark, 90 sodov po 15-75 M., 20 sodov po 16-25 M., 40 sodov po 16-50 M., 2 soda po 16-75 M., sadja. 122 sodov po 17-50 M., 20 sodov po 17-75 M., 7 sodov po 18-25 M. in 331 sodov po 18*50 M. Od ruskih jabolk je bilo prodanih 70 zabojev s približno čisto težo 41 kil po 5 50 M. in 390 zabojev s približno čisto težo 50 kil po 7 "50 M. Od vagona raznih jabolk se je 50 kil oddalo po 7.25 do 10-75 M. Poročila Podružnica Bruck. Dne 18. decembra 1898 je bil pri zborovanju izvoljen gospod dr. Pavel baron Storck zopet za načelnika, v odbor pa so bili izvoljeni gospodje: Herman Fritz, grajščak v Hasen-dorfu; Jožef Schaffer, rudarski družabnik v Breitenavi; Jožef Wolf-bauer, posestnik tovarne v Per- podružnic. neggu; Karel Bernauer, zemljiški posestnik v Brucku ob M.; Franc Haas, mlinarski mojster v Lamingu : Friderik Weilandt, posestnik v Mlirzhofenu; Franc Pessl, gostilničar pri sv. Lovrencu; J. Gajšek, ravnatelj meščanske šole v Brucku ob M.; Rudolf Ramsauer, grajščak v Kapfenbergu. I /: k a z o žiriitokiižnili boleznih, ki so vladale, oziroma ponehale na Štajerskem v poročevalni dobi od 3. do 10. januarja 1809. Vlada: 1. Kožna bolezen v gobcu in na parkljih v občini Aich (1 hlev), okr. Grob mi n g. 2. Garje ovac v občini Mozirje (1 hlev), okraj celjski. 3. Mehurčkasti izpuščaji na spolovilih plemenih goved v občinah Ormož (1 hlev), Šardinja (2 hleva), okraj ptujski. 4. Smrkelj pri konjih v občini Spodnja Polskava (1 hlev), okraj mariborski. 5. Pasja steklina v občinah Sehaffern, okraj H art h er g; Gschaid pri Birkfeldu, okraj W e i z. 6. Svinjska kuga v občinah Miirzzuscblag (1 hlev), okraj Bruck ob M.; Traboch (1 hlev), okraj Leoben; Serkovec (1 hlev), okraj mariborski; Kozje (3 hlevi), Brežice in Zakot (po 1 hlev), okraj brežiški; Voitsberg (1 hlev), okraj Voitsberg. Ponehal je: 1. Mehurčkasti izpuščaj pri plemenih govedih v občini Kovača Vas, okraj mariborski. 2. Svinjska kuga v občini Donawitz, okraj Leoben. V Gradcu, dne 11. januarja 1899. Razglas. Štajerski dež. odbor je sklenil v svrho strokovnega izvežbanja viničarjev v obdelovanju ameriškega trsja tudi leta 1899 vzdrževati po svojih strokovnjakih po jedni vi n i č a r s k i tečaj, in sicer na: 1. dež. sadjarski in vinarski šoli v Mariboru; 2. dež. viničarski šoli v Lipnici in 3. centralni trsnici na Spodnjem Bregu pri Ptuju. Ti tečaji se pričnejo s 15. februarjem ter se zaključijo s 15. decembrom 1899. V Mariboru se bo sprejelo 1899. leta 12, v Lipnici 20 in na Spodnjem Bregu tudi 20 mladih posestnikovih in viničarjevih sinov. Ti dobodo tam prosto stanovanje, vso hrano ter vrh tega mesečno plačo 4 gld. Izvežbanje v teh tečajih je v prvi vrsti praktično, in le v toliko tudi teoretično, v kolikor je to neobhodno potrebno za preddelavce in samostojne viničarje. Ob sklepu tečaja dobi vsak obiskovalec spričevalo o njegovi porabi. Za vsprejem v katerega teh tečajev se imajo prosilci najpozneje do 25. januarja 1899 vsak pri dotičnem, zgoraj imenovanem zavodu osebno predstaviti ter imajo seboj prinesti: 1. koleka prosto prošnjo za vsprejem, 2. dokaz prekoračenega 17. leta, 3. nravstveno spričevalo, ki mora biti potrjeno od župnega urada, 4. zdravniško spričevalo, da ne trpi prosilec na kakšni nalezljivi bolezni, in 5. odpustnico ljudske šole. Pri vstopu se marajo prosilci zavezati, da bodo ostali od 15. februarja pa do 15. decembra 1899 nepretrgano v tečaju ter da bodo slušali vse odredbe dež. strokovnjakov glede izvežbanja. V Gradcu, dne 1. januarja 1899. Štajerski )\o'.m iftloi if>,oi iPlo; ip.o) i p,Q) I*is m psi /a vodo« stranišča in gnojnico (Patent Klings) delaje neprekaseno najbolje, odlikovana, sesalna zaklopnica prostoležeča, ne more zamrzniti ali se zamašiti. Cene: do izlivka 3 metre dolga 14 gld., 4 metre gld. 15*50, 7 metrov 24 gld., brez zaklepa gld. 2.50 ceneje. Jos. iLlings, Altrothwasser (avstr. Slezija). Izvirno rigajsko laneno srnic oddajalo se bode po zelo znižani ceni 15 Ur. kilogram z zavitkom vred kmetovalcem štajerskim. Naročilo in za naročeno množino pripadajoči znesek naj se kar najhitreje pošlje semkaj (Stempfergasse št. 3). Seme dopošlje se takoj. V Gradcu, dne IB. novembra 1898. Centralni odbor c. kr. kmetijske družbe štajerske. Adalbert Krof Hoti iiliiiHky, Ces. svetnik Friderik IVIiiller, predsednik. stalni generalni tajnik. častitim štajerskim Raiffeisenovim društvom se najbolje priporočajo zanesljivo nepregorne blagajniee iz staro sloveče tovarne Mapjiic M. AJMipl Dunaj I., Franz Josephs~Quai 13. Viljem Geiger drevesnica poleg dež. poljedelske šole Grottenliof v Eggenbergu pri G raclci priporoča sadno drevje, sadne divjake, jagodičasto sadje, rože, lepotična drevesa,drevorednadrevesa špargelje, cepiče itd. po zelo nizki ceni in le v lepi kakovosti. Ceniki brezplačno. SS Trte vrste prtalis, rezanice in korenjaKe kakor tudi [ Pri Mariami Willbacher po domače Steirer v Mittereggn pri Lipnici sta 2 lepi, težki premijski kobili z 10 in 4 leti, in 2 žrebićka, rudečebelca, po nizki ceni na prodaj. mlada čvrsta sadna drevesa srednje- in visokodebelna od najboljših namiznih in gospodarskih vrst oddaja, kolikor je v zalogi, Dr. Ignac grof Attems-ovo graščinsko oskrbništvo v Brežicah ob Savi. Oddaja ovac. Jezerski ovni in plemenske ovce, enoletne, po 10 gld. komad so za oddati. Kdor jih želi, naj piše semkaj in priloži dotični znesek. V Gradcu, dne 20. oktobra 1898. Centralni odbor kmetijske družbe štajerske. Kako neobhodno potrebno je škropiti vinograde, pokazalo se je v zadnji dobi, kajti *e škropljene kulture so se ohranile. • jfp Najbolja za ta namen skazala se je MMi. Mayfartli ©o.-jeva patentovana samodejna brizglja za trte in rastline „syphonia“ TmJj/Mfjr -gMBra ktera škropi tekočino sama od sebe po rastlinah, ne da bilo treba j ®rPa*'- — Mnogo tisoč teh brizgelj stoji v rabi, in mnogobrojna po- ■Mj hvalna spričala kažejo, da je ta sistem bolji kakor vsak drug. *■1 A Naj se zahteva podoba in popis od MAWAKTH dfc €o. - H** tovarna za kmetijske stroje, specijalna tovarna vinskih tlačilk in r*'*^^** strojev za izkoriščenje sadje iin Uunajl, II/l Taborstrasse 7G. Cenike in priznanska pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. Prodajam ameriške rezane in ukoreninjene trte ktudir Ia cepljenke najboljšega grozdja za vino in na mizo, oddajne v jeseni 1898 in v pomladi 1899 iz neokuženih krajev. Ako se želi, postrežem rad z natančno specijalno ponudbo. Emanuel Mayr, posestnik trtnic, Maribor ob 1). na Spodnjem Štajerskem. Ponujam za jcNcnslio tjnojitov češki Tomasov fosfat 18 % skupen P805 gld. 3*20, -g§ kaj nit i§- gld. 3*— za 100 kilogr. loko Gradec. Če se vzame celi vagon, po posebni ceni od vsake postaje. Makso Rechnitzer, Gradec, Annenstrasse 64. Tovarna kmetijskih strojev Jožefa D angl, Gleisdorf (štajersko), priporoča pokrite varnostne, eelnoUolenne in zvonaste vitle (geplje) z varnostno pripravo, mlatilnice goniti z roko in vitlom ali silo, kakor tniii kot posebnost najnovejše jubilejske patentovane, na krogle vložene nilatilniee. izboljšane klajorezniee vsakoršne velikosti, ilrobilne mline, robkaee za tnršeieo. trljerje, punipe za gnojnico, sadne mline z najboljšimi sivokamenimi valjarji in porinjenimi preddrobilniki, stiskalniee za sadje in grozdje s patentovanim izvirnim tiskalom, difereneijalne vodove stiskalniee, tudi z dvojnim tiskalom in mostnim bičem. — Popravila, vsi nadomestni tleli in rezala iz angleškega jekla k vsem strojem, kakor tudi najboljše olje za stroje se dobi tukaj. Prodaja strojev frank« na vsaki postaji, tudi na obroke in s poroštvom. — Ob gotovem plačilu ceneje. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. cHlfii-S e paratnr Dunaj /., Scbwarzenbergstrasse 3. rS Te 1 1 ii JI ?! 1 !! M LlV Najboljše izkoriščanje mleka z našimi svetovno znanimi A lfa-ccntrifuga m i in preskušanimi pripravami za mlekarstvo. Izborne posode za razpošiljanje mleka novega izdelka iz jeklene pločevine. Strokovno presojevanje, ako se to zahteva. Naši Alfa - Colibri - Separatori 21 kilogramov težki, ®st za planšarstvo posebno pripravni. Velika mlekarna v delanju: Jubilejna razstava, paviljdn „Separator*. Dobiti po vseh knjigarnah, kakor tudi v založni knjigarni „Lejrkam* v Gradcu: Rez trsa in najvažniši načini trsove izgoje posebno z ozirom na cepljeni trs. Z 42 barvanimi slikami. Spisal Anton Stickler, strokovni učitelj na staj. de/., vinarski soli v Mariboru. Cena v ma|ii £ j£l«l. 50 kr. Stenske tniii za vinarstvo. Tabla I: Cepljenje trsa z zelenimi mladikami. Tabla II: Ameriške trte za podloge in cepljenje trsa na suho. Prepotrebno za vsakega, ki se hoče poučiti o ameriških trtah za podlogo, o cepljenju na zeleno in suho. Risal in sestavil Anton Stickler, strokovni učitelj 11» »tuj. dei. vinarski šoli v Mariboru, Cena tablam 3 gld. Dobiti v založni knjigarni „Lejktim* v Gradcu. Založila štaj. kmetijska družba. — Tiska „Leykam“ v Gradci.