Otvoritev notarske pisarne... stran 2

Občinski praznik... stra^3	y
'v £; v
Državna in evropska sredstva., ^t ran
/
/ /
/■r fr //
/
d
Poplava v občini... stran 4-5
Moja dežela - lepa in gostoljubna... stran 8
Športni dosežki... stran ^5-29 Fotoreportaža: Pivo in cvetje... stran 17
Otvoritev muzeja... stran 13 i
Občinski svet... stran 9

i jJu&i OMSti
Spoštovana bralka, spoštovani bralec!
Laški bilten je po malo daljšem poletnem oddihu drugič prišel v vaše roke. Tega oddiha naslednje leto verjetno ne bo več, saj je uredniški odbor na zadnji seji razpravljal o tem, da bi bila mesečna izhajanja bolj smotrna, predvsem pa se ne bi bilo treba v tolikšni meri ukvarjati s krajšanjem besedil, saj društva in druge organizacije v občini pridno poročajo o svojih dejavnostih.
Kakor je bilo sporočeno ob koncu poletja, je Občina Laško v poletnih mesecih uspešno opravila precej dela v smeri povečanja aktivnosti pri pridobivanju novih nepovratnih sredstev za občinske zadeve. Ne gre samo za tiste projekte, kjer smo uspešno pridobili nekaj sredstev, temveč gre za splošno povečanje aktivnosti pri pridobivanju dodatnih nepovratnih sredstev, ki lajšajo breme proračunu. Obiski predstavnikov ministrstev z namenom predstavitve občinskih načrtov in sodelovanje z državnimi institucijami na čim širši osnovi so podlaga, da občina sploh lahko teoretično računa na uspeh pri pridobivanju evropskih in državnih sredstev. Pred Občino Laško in njeno upravo je sedaj izredno pomembna naloga, saj bo treba v relativno kratkem času izdelati in pridobiti kopico nove dokumentacije, ki bo služila pridobivanju različnih nepovratnih sredstev. Pri pridobivanju soglasij upamo tudi na razumevanje občank in občanov ter vseh drugih organizacij - lokalnih ali državnih. Kljub vsemu pa izključno pozitivnih odgovorov države za vsak pripravljen projekt občin ni bilo in jih niti ne moremo pričakovati. Naslednje leto sicer ni prepovedano ponovno kandidirati za pridobitev sredstev, vendar nikoli ne veš, kaj bo državni uradnik takrat zapisal v razpis. Veliko načrtovanih projektov v naši občini se enostavno ne da izpeljati brez pomoči državnih organov in institucij, nekaj jih je celo v izključni državni pristojnosti. Država pa seveda brez jasnega sporočila občine, da je pripravljena na sodelovanje pri reševanju problemov, ne bo zlahka reagirala. Pri tem pa mora občina paziti, da uveljavi interese lokalnega prebivalstva in prilagodi zmožnosti svojega proračuna. Na papirju smo le enakopraven košček v mozaiku občin Slovenije, sami pa se moramo toliko ceniti, da nismo za državne uradnike tudi enaki.
Na področju družbenih dejavnosti občino Laško izjemno bremenijo šolski prevozi, ki so zakonsko ukazani in logični, vendar pa je njihovo financiranje v celoti preneseno na občinski proračun. Pomoč države pri organizaciji rednih šolskih prevozov bi bila za našo občino skoraj nujna, saj smo zaradi ogromne površine in redke poseljenosti podvrženi absurdnosti zakona in postavljeni v neenak položaj glede na druge občine v Sloveniji. Občine z enakim ali podobnim problemom so pristojno ministrstvo v preteklosti že večkrat opozarjale na nepoštenost zakona, vendar se država na opozorila do sedaj ni nikoli konkretneje odzvala. Število prevoženih kilometrov šolskih kombijev je v laški občini izjemno veliko; cena, ki jo zato plačujemo, pa seveda ni nič manjša. Sprostitev vsaj dela sredstev za šolske prevoze bi pozitivno vplivala na dinamiko reševanja drugih občinskih problemov. Pri tem ne merim na prevoznike, ki korektno in pošteno opravljajo svoje delo, ampak izključno na razumevanje državnega aparata, ki nas sili v vsakoletno odpoved velikemu delu proračuna. Čas bi bil, da bi na tem področju v primerih, med katere spada tudi naša občina, črke zakona nekdo prilagodil dejanskemu stanju in manjšanju razlik med občinami. Pomoč državljanom se včasih izkaže kot medvedja usluga lokalni skupnosti.
Podžupan Občine Laško Klemen Grešak
Naslednja številka izide 15. decembra 2007.
Prispevke in oglase je
treba oddati do 1.
decembra 2007.
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor:
Klemen Grešak, Jasmina Štorman, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško
tel. 03 7338 711, faks 03 7338 740, internet: www.lasko.si, e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Utrip Brežice, d. o. o., Marof 2, 8250 Brežice Naklada: 4.800 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici: J. Blagotinšek
■OtvoritevlnotarskeM
1. oktobra je na Mestni ulici 2 v Laškem (bivši prostori Kmetijske svetovalne službe) pričela poslovati notarska pisarna.
Notarka Darja Jarnovič ima uradne ure vsak dan, in sicer: ponedeljek od 8. do 15. ure, torek od 8. do 15.30 ure, sreda od 8. do 18. ure, četrtek od 9. do 12. in od 14. do 16. ure in petek od 8. do 13.30 ure. Notarska pisarna je odprta tudi vsako prvo soboto v mesecu oziroma drugo soboto v mesecu, če pride prva na državni praznik ali drug z zakonom določen prost dan, od 8.30 do 13.30 ure.
ifk)ot>cani
' o t m i r i i c i 1 I A i* ■
občinal
spletna informacijska 1o£k<
2								H	H	H
		7	1	7	1	1	1	n	n	1
■										
Občinska uprava
7. november postal občinski praznik
Po glasovanju občank in občanov ter odločitvi občinskega sveta bomo občinski praznik praznovali 7. novembra, v spomin na dan, ko je bil trg Laško prvič omenjen v pisnem viru.
Po 13 letih bomo v občini Laško ponovno lahko obeleževali občinski praznik. Nazadnje se je občinski praznik praznoval 2. julija 1994. Leta 2003 je Občinski svet Občine Laško na svoji seji razpravljal o določitvi novega občinskega praznika, vendar noben od predlogov ni dobil zadostne podpore. Za predloge, o katerih so takrat razpravljali občinski svetniki, ste od 15. junija do 1. oktobra lahko glasovali vsi občani, in sicer prek spletne strani ali po pošti. Skupaj smo prejeli 476 glasov, in sicer: 228 glasov za 7. november - prva omemba trga Laško, 197 glasov za 10. junij - dan smrti Antona Aškerca, 36 glasov za 28. junij - dan smrti Primoža Trubarja, 15 glasov pa je bilo za druge predloge (dan prve organizacije prireditve Pivo in cvetje, dan, ko je Laško dobilo trške pravice, 25. maj - dan mladosti, 22. marec - svetovni dan vode, 9. januar -rojstni dan Antona Aškerca, 8. junij - rojstni dan Primoža Trubarja, 11. november -Martinovo).
Pri samem glasovanju preko spletne strani je žal prišlo do zapleta. Potem ko je celotno
obdobje od konca junija do zadnjega tedna v septembru glasovanje potekalo normalno, se je v zadnjem tednu glasovanja zgodil drastičen preobrat pri vodilnem predlogu -7. novembru in drugouvrščenem predlogu -10. juniju. V zadnjih dneh je za 10. junij število glasov iz 116 naraslo na 424. Iz izpisa podatkov o glasovanju smo ugotovili, da je bilo od tega preko dvesto glasov poslano iz dveh računalnikov. Občinska uprava je razmišljala o tem, da bi v celoti razveljavila glasovanje, vendar se je po tehtnem razmisleku odločila, da izbriše glasove, ki so v zadnjem tednu prišli iz teh dveh računalnikov.
Glede na navedeno so bili končni rezultati glasovanja (po izbrisu glasov, ki so prišli iz teh dveh računalnikov) in zaplet z glasovanjem predstavljeni na seji občinskega sveta, ki je bila 10. oktobra. Kljub glasovanju občank in občanov so člani občinskega sveta tisti, ki imajo pri določitvi občinskega praznika zadnjo besedo, saj morajo sprejeti odlok o določitvi občinskega praznika. Tako so svetniki na oktobrski seji z večino glasov sprejeli odlok, ki za občinski praznik določa 7. november, v spomin na prvo omembo trga Laško v pisnem viru. Trg Laško in sodišče Laško sta namreč omenjena v listini Leopolda VI., z dne 7. novembra 1227 (od 21 navzočih svetnikov jih je 20 glasovalo ZA sprejem, 1
pa je bil PROTI sprejemu odloka).
Za vso nastalo zmedo okrog glasovanja in za napako v gradivu občinskega sveta se članicam in članom občinskega sveta ter vsem občankam in občanom iskreno opravičujemo. V bodoče bomo pri spletnem glasovanju pravočasno sprejeli natančna pravila o glasovanju, glasovanje z istih računalnikov pa bo omejeno.
Tisti, ki ste glasovali za občinski praznik, ste sodelovali v žrebu za knjižno nagrado. Vrhovskega Anzeka, knjigo Jureta Krašovca, dobi Dušan Šantej iz Hude jame, ki mu iskreno eestitamo, vsem drugim pa se zahvaljujemo za sodelovanje.
Tanja Grabrijan
*VABILO*
Vljudno vas vabimo, da se udeležite slovesnosti v počastitev občinskega praznika, ki bo dne 7. novembra 2007 ob 19.30 uri v Kulturnem centru Laško.
Občinska uprava pridobila državna in evropska sredstva
1. Na podlagi Regionalnega razvojnega programa
Občina Laško je podala vlogo na Prvi javni poziv za prednostno usmeritev "Regionalni razvojni programi" v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 razvojne prioritete "Razvoj regij".
Na podlagi višine kvote, kriterijev razpisa, upravičenih vsebin, upravičenih stroškov in zagotovljenih lastnih proračunskih sredstev je Občina Laško na razpis prijavila dva prednostna projekta, in sicer Vodovod Vrh-Tevče, Reka, Trojno (vrednost projekta znaša 1.380.435 EUR, lastni viri 479.976 EUR, predvidena višina sofinanciranja 900.459 EUR) in Infrastrukturno urejanje za potrebe turizma - II. faza (vrednost projekta je znašala 976.933 EUR, lastni viri 617.890 EUR, predvidena višina sofinanciranja 359.043).
Služba vlade RS za lokalno politiko je s sklepom odobrila vlogi občine za izvedbo I. faze operacije Vodovod Vrh-Tevče, Reka, Trojno v višini 900.459 EUR in za izvedbo II. faze operacije Infrastrukturno urejanje za potrebe turizma v višini 359.043 EUR.
Na podlagi Regionalnega razvojnega programa bomo v obdobju 2007-2009 za navedena dva projekta tako prejeli sredstva v skupni višini 1.259.502 EUR.
2.	Ministrstvo za zdravje
Občina Laško se je skupaj z Zdravstvenim domom Laško prijavila na razpis za sofinanciranje investicij v primarno zdravstvo, in sicer s projektom izgradnje nove Zdravstvene postaje Rimske Toplice. Julija smo z Ministrstvom za zdravje podpisali pogodbo o sofinanciranju v skupni višini 216.081 EUR. Vrednost investicije znaša 852.179 EUR. Poleg navedenih sredstev Ministrstva za zdravje bosta razliko sredstev zagotovila Zdravstveni dom Laško in Občina Laško.
3.	Kohezijska sredstva
Za ureditev kanalizacije v Laškem smo skupaj z občinami Savinjske regije kandidirali za pridobitev kohezijskih sredstev v okviru projekta "Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje" za obdobje 2008-2009. Predvidena ureditev zajema del Kidričeve ulice, Podšmihel, del Rečice in Debra. Po pogodbi je predvidena vrednost projekta 739.584 EUR, predvidena višina sofinanciranja pa 62 % oziroma 458.542 EUR.
4.	Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (21. člen)
Občina Laško je v skladu s Povabilom k oddaji Načrta porabe za koriščenje dodatnih razpoložljivih sredstev za sofinanciranje investicij v skladu z določili 21. člena Zakona o financiranju občin
kandidirala s petimi infrastrukturnimi projekti in pri tem v letu 2007 pridobila sredstva v skupni višini 302.023 EUR za:
izgradnjo pločnika do naselja Strmca 116.328 EUR, izgradnjo pločnika do Marija Gradca 18.778 EUR, obnovo J P Lurd-Jesenova ravan 73.630 EUR, obnovo LC Lahomno-Reka 84.521 EUR in obnovo LC Tevče-Vrh 8.766 EUR.
5. Ministrstvo za šolstvo in šport
Julija smo na Ministrstvo za šolstvo in šport podali vloge za sofinanciranje naslednjih projektov: izgradnja Vrtca Debro (vrednost projekta znaša 749.942 EUR, predvideno sofinanciranje ministrstva pa 157.471 EUR), rekonstrukcija šole Antona Aškerca in gradnja telovadnice Rimske Toplice (vrednost projekta znaša 5.521.131 EUR, predvideno sofinanciranje ministrstva pa 1.050.479 EUR) in izgradnja podružnične šole Šentrupert z vrtcem (vrednost projekta znaša 1.588.944 EUR, predvideno sofinanciranje ministrstva pa 251.330 EUR).
Po rezultatih razpisa so po analizi vseh prispelih vlog na MŠŠ naši projekti dosegli naslednja mesta: vrtec Debro 1. mesto, rekonstrukcija šole Antona Aškerca in gradnja telovadnice Rimske Toplice 47. mesto, izgradnja podružnične šole Šentrupert z vrtcem pa 61. mesto. Glede na rezultate pričakujemo, da bomo dobili odobrena sredstva za novogradnjo vrtca Debro.
Sandra Barachini
Poplava v občini Laško
Prvo poročilo o posledicah poplave 18. septembra 2007
Celotno območje občine Laško je v večernih in nočnih urah z 18. na 19. september prizadela huda poplava. Najbolj prizadete so bile krajevne skupnosti Laško, Marija Gradec, Rimske Toplice in Zidani Most. Škoda je bila največja na cestnem, komunalnem, gospodarskem in stanovanjskem področju. Višina narasle reke Savinje je znašala tudi 6,5 m, višina vode v objektih pa tudi več kot 2 m. Laško je bilo prometno povsem nedostopno z vseh strani, po glavni cesti je tekla Savinja, nedostopne so bile ceste proti Rimskim Toplicam, Marija Gradcu in Hrastniku. Neprevozne so bile ceste: glavna cesta skozi Laško G1 5 od Zdravilišča Laško do Strmce, Rimske Toplice-Šmarjeta, cesta v Zidanem Mostu (Briše), Laško-Marija Gradec, Radoblje-Modrič,	Jagoče-Rifengozd,
Debro-Rečica	(podvoz),	Rimske
Toplice-Strensko, Rimske Toplice-Jurklošter (podvoz Globoko) in Šmarjeta-Laško. Poplavljenih je bilo približno 60 objektov, od tega 16 večstanovanjskih na Rimski cesti, Savinjskem nabrežju, Trubarjevem nabrežju, Zdraviliški cesti, Celjski cesti, Cesti v Debro in v Marija Gradcu.
Po prvih podatkih je bilo poplavljenih 34 podjetij v Laškem in Rimskih Toplicah, od javnih objektov pa je treba izpostaviti Kulturni center v Laškem in ŠMOCL Laško. V šolah v Laškem in
Rimskih Toplicah zaradi nedostopnosti ni bilo pouka, organizirano je bilo le varstvo otrok. Poplavljenih je bilo 9,5 ha javnih površin (od tega vsi parki v Laškem), večji del pokopališča z žalnico, 57 km cest, 6 km kanalizacije, vodovodi in 40 ha kmetijskih zemljišč. Zaradi poplave na srečo ni bilo človeških žrtev, telesnih poškodb ali epidemij.
Občani so bili o nevarnosti pravočasno obveščeni. Občinski štab civilne zaščite, gasilske enote in komunalne službe so nudile ustrezno pomoč pri reševanju ljudi in premoženja ter vzpostavitvi prevoznosti cest. Organizirana je bila pomoč vseh razpoložljivih kapacitet Komunale Laško. V reševanju je tako organizirano sodelovalo približno 150 ljudi (štab CZ, prostovoljna gasilska društva, Komunala Laško, Elektro Celje, Rdeči križ Laško ...), sodelovali pa so tudi zaposleni v podjetjih (približno 300), prostovoljci in občani sami. Oblikovane so bile komisije za ocenjevanje škode po poplavi, sestavljene iz predstavnikov Občinske uprave, JP Komunale Laško in KSS Laško.
Prva okvirna ocena škode znaša 8,7 milijona EUR, in sicer: stanovanjsko gospodarstvo (1,9 MIO EUR), podjetja in javni objekti (3,8 MIO EUR), cestno gospodarstvo (1,5 MIO EUR), vodovod in kanalizacija (0,3 MIO EUR), javne površine (0,9 MIO EUR), pokopališče z žalnico (0,2 MIO EUR), kmetijska zemljišča (0,1MIO EUR). Okvirna višina stroškov intervencij in ukrepov znaša 250.000 EUR.
Sandra Barachini
Javni poziv za pomoč podjetjem, ki so utrpela škodo kot posledico naravne nesreče 18. 9. 2007
Slovenski podjetniški sklad je v Uradnem listu RS, št. 88, dne 28. 9. 2007, objavil javni poziv, katerega namen in predmet je pomoč v obliki nepovratnih sredstev podjetjem, ki so utrpeli škodo kot posledico naravne nesreče 18. 9. 2007. Pomoč bo dodeljena po pravilu "de minimis." Na poziv se lahko prijavijo gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so utrpeli škodo kot posledico naravne nesreče 18. 9. 2007. Skupni znesek pomoči po pravilu "de minimis" ne sme presegati 200.000 EUR v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči, ne glede na obliko ali namen pomoči. Omenjeni znesek se zniža na vrednost 100.000 EUR za upravičence, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju. Rok za predložitev prijav je 19. 10. 2007.
Andrej Flis
Poročilo štaba civilne zaščite
V	torek, 18. septembra, popoldne je zaradi močnih padavin vodostaj Savinje začel hitro naraščati. Na osnovi ocene predvidenega razvoja vremena Agencije RS za okolje se je ob 18.50 uri sestal občinski štab CZ in začel z obveščanjem ogroženih prebivalcev in podjetij. Zaradi hitrega naraščanja vodostaja (50 cm v 0,5 ure) sta bila ob 19.15 že zalita podvoza pri Pivovarni Laško in pokopališču. Ob 19.40 so bile v Laškem, Debru in Marija Gradcu sprožene sirene, ki opozarjajo prebivalce na nevarnost naravne nesreče. Zaradi visoke podtalnice je zalilo kletne prostore v Zdravilišču Laško, na Rimski cesti, Zdraviliški cesti in cesti v Debro. Ob 21.32 so bile sirene sprožene drugič, tokrat tudi v Rimskih Toplicah. Aktivirana so bila vsa gasilska društva. Ob 21.50 je poplavilo tudi magistralno cesto pri trgovini Laščanka. Ob 22. uri je Savinja pričela poplavljati zdraviliški park.
V	sredo, 19. septembra, se je sestal OŠCZ v razširjeni sestavi in ocenil stanje na terenu. Na teren so takoj odšle poklicne enote CZ, in sicer JP Komunala Laško, ki je čistila kanalizacijsko omrežje in urejala prevoznost občinskih cest. Prostovoljne enote CZ -gasilci prostovoljnih gasilskih društev v občini Laško - so črpale vodo iz poplavljenih stanovanj in kletnih prostorov ter čistile mulj iz poplavljenih javnih in drugih površin. V popoldanskem času so bili že zagotovljeni najnujnejši pogoji za življenje prebivalcev. Oskrba s pitno vodo je bila ves čas nemotena.
Občinski štab CZ je z dežurstvom končal v petek popoldan, ko so delo prevzele redne
službe občinske uprave. Gasilci so z delom končali v nedeljo, 23. septembra, čiščenje kanalizacijskega omrežja in mulja na javnih površinah pa je potekalo še ves naslednji teden.
Zaradi napovedi močnih padavin je bilo dežurstvo na občinskem štabu CZ ponovno uvedeno v noči iz četrtka, 27., na petek, 28. septembra.
Tomaž Ojsteršek
Vse občane in občanke, ki ste imeli poplavljene stanovanjske oz. druge površine in ste za odpravo poplavnih voda porabili večje količine vode za čiščenje, obveščamo, da lahko podate vlogo, na podlagi katere se vam bo za september 2007 zaračunala povprečna poraba vode za preteklo obdobje. Obrazce oz. vloge lahko dvignete na Občini Laško, v Režijskem obratu, Mestna ulica 2, Laško, pri Sabini Mlakar (tel. 03 7338 732). V vlogi je potrebno napisati trenutno stanje števca.
Županova aahivalla
V svojem imenu in imenu Občine Laško se iskreno zahvaljujem vsem pripadnikom civilne zaščite, prostovoljnim gasilcem, občankam in občanom ter vsem drugim službam in prostovoljcem iz občine Laško, ki so 18. septembra zvečer pripomogli k preprečevanju hujše gospodarske in druge škode zaradi podivjane reke Savinje. Zahvaljujem se tudi vsem ljudem, ki so v naslednjih dneh v Laškem in drugih prizadetih krajih občine Laško priskočili na pomoč vsem prizadetim ljudem in organizacijam ter pomagali pri odstranjevanju posledic poplav. V stiski se človek pogosto znajde sam, zato morate biti vsi, ki ste z najboljšimi željami pripomogli k preprečevanju škode in pomagali pri odstranjevanju posledic naravne nesreče, ponosni nase.
Občina Laško se je v skladu s svojimi obveznostmi in razpoložljivimi sredstvi ves čas pred in po nastanku naravne nesreče po najboljših močeh trudila pomagati prizadetim občankam in občanom. Vsem želim, da bi bile posledice divjanja naravnih sil čim prej odstranjene in da bi se življenje v najkrajšem možnem času vrnilo v normalne tirnice. Sam si bom na čelu s svojo ekipo na Občini Laško in drugimi občinami še naprej prizadeval za čim prejšnje uresničenje državnih preventivnih programov pred poplavami Savinje in njenih pritokov, ki bi preprečevali hujše naravne katastrofe v občinah ob reki Savinji. Pogumno naprej in še enkrat hvala vsem, ki ste pomagali sočloveku.
Župan Občine Laško Franc Zdolšek
Poplava v občini Laško
Pri odpravljanju posledic poplave sodelovalo 80 gasilcev
Zaradi obsega, ki ga je ta naravna katastrofa imela v Sloveniji in ker vodna ujma tudi naši občini ni prizanesla, sem se odločil, da na kratko opišem potek gasilskega posredovanja oz. reševanja.
Močno deževje, na katerega so nas vremenoslovci opozarjali, se je v torek, 18. septembra, v popoldanskem času močno okrepilo in zajelo savinjsko regijo. Po podatkih, ki sem jih dobil od regijskega centra Celje, in napovedi dviga reke Savinje vse do kritične meje razlitja, sem ob 17. uri telefonsko obvestil del operativnih članov naše gasilske enote, da se nemudoma zglasijo v prostorih Gasilskega društva Laško. Na klic prek pozivnikov se je odzvalo 24 operativnih gasilcev Gasilske enote Laško.
Prvo intervencijo smo imeli ob 18.40 na Celjski cesti 7, kjer je podtalnica že zalivala kletne prostore stanovanjske hiše, in se odpravili reševati imetje. Zaradi dviga gladine reke Savinje je poplavilo vse tri podvoze. Ob 20.07 smo odšli k podvozu pri Pivovarni Laško, kjer smo reševali vozilo. Istočasno se je v podvoz na Rimski cesti zapeljalo tovorno vozilo. Obe vozili sta v vodo zapeljali kljub ustreznim oznakam in v njej obtičali.	V
gasilskem domu smo imeli dežurnega gasilca, ki je zapisal vsak klic občanov, dežurnega policista in redno obveščanje o stanju Regijskega centra Celje. Vse zbrane podatke o prosilcih za pomoč je po radijskih zvezah posredoval poveljniku in vodjem vozil na terenu. Ker je voda naraščala zelo hitro, so nas prosili za pomoč na Policijski postaji, hotelu Hum, trgovini Alteja in gostinskem lokalu Špica v Laškem. Na območju Marija Gradca, ki je bil zaradi vode že nedostopen, je pomoč nudilo gasilsko društvo Vrh nad Laškim, ki je interveniralo pri gostišču Čater, ki ga je zalivala podtalnica. Zaradi napovedi o izrazitem dvigu gladine reke Savinje je ob 20.30 del gasilske enote izpeljal preselitev nepokretnih varovancev doma starejših občanov
v Debru. Zaradi neposredne nevarnosti zalitja črpališča in elektroomar v Zdravilišču Laško smo tja na črpanje vode iz črpališča interventno poslali dve gasilski vozili s črpalkama. Ekipa gasilcev je vso noč vzdrževala raven vode v mejah, ki so še dopuščale nemoteno oskrbo z električno energijo.
Poveljnik gasilske zveze Laško Slavko Špiler je ob 22. uri obvestil sedem prostovoljnih gasilskih društev, da v sredo, 19. septembra, organizirajo prihod prostovoljnih gasilcev svojih društev s potrebno gasilsko tehniko v Laško za odpravljanje posledic poplave. Ob 9. uri zjutraj se je zbralo 80 gasilcev iz osmih gasilskih društev, ki so bili napoteni v Zdravilišče Laško, Eles, Policijsko postajo, hotel Hum, stanovanjske bloke na Rimski cesti in prednostno usposobitev regionalne ceste s podvozom na Rimski cesti za nemoten promet. Posredovanje gasilcev je trajalo do noči in se nadaljevalo še naslednja dva dneva, seveda z manjšim številom gasilcev in tehnike.
Rad bi poudaril, da so vsi prosilci našo pomoč dobili, vendar zaradi velikega obsega dela za nekatere občane ne dovolj hitro. Vodenje in koordinacija te zahtevne intervencije sta delovali v sodelovanju s štabom civilne zaščite dovolj zgledno, tako da so sveže informacije redno prihajale do mene kot poveljnika in naprej do vodij skupin na terenu.
Ob koncu bi se rad zahvalil vsem operativnim gasilcem in občanom, ki so nesebično pomagali pri odpravi posledic poplave. Vse, ki so komentirali naše delo kot ne dovolj dobro, pa pozivam, da se nam v primeru ponovitve take elementarne nesreče pridružijo in z lastnimi rokami prispevajo k odpravi posledic.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Roman Cerovšek, poveljnik PGD Laško
Pomoč prizadetim v poplavah Škofijske karitas Celje
Septembrsko neurje, ki je zajelo celotno Slovenijo, je povzročilo mnogo škode. Narasle vode in zemeljski plazovi pa niso povzročili le velike materialne škode, temveč so terjali celo človeška življenja.
Mnogi ljudje odprtega srca so z velikim sočutjem do vseh, ki jih je prizadelo neurje, že darovali in še vedno darujejo sredstva in pomoč po svojih močeh. Sodelavci Škofijske karitas Celje se zdaj obračamo na vse, ki vas je neurje najbolj prizadelo. Kljub temu, da smo že bili na terenu, se zavedamo, da naša pomoč še ni dosegla vseh. Vse, ki ste utrpeli škodo v poplavah in ste se znašli v veliki stiski, naprošamo, da se obrnete na Škofijsko karitas Celje s prošnjo za pomoč. Vsem bomo skušali pomagati po najboljših močeh. Prošnje pošljite na naslov: Škofijska karitas Celje, Muzejski trg 8, 3000 Celje, telefon: 0590 80 370, fax: 0590 80 371, e-pošta: info@karitasce.si.
Vse, ki pa bi še želeli pomagati, vabimo, da nas pokličete ali svoj dar nakažete na transakcijski račun Škofijske karitas Celje SI56 0600 00977538 266 pri Banki Celje, nakazilo na humanitarne račune (račun je dostopen tudi prek Klika).
Darko Bračun, generalni tajnik
Dejavnosti Rdečega križa pri odpravljanju posledic poplave
Takoj po nočni poplavi v sredo, 19. septembra, zjutraj je Območno združenje RK Laško vzpostavilo stik z Oddelkom za družbene dejavnosti občine Laško, štabom za civilno zaščito občine Laško in Centrom za socialno delo Laško. Izrazili smo potrebo po sodelovanju in hkrati predlagali koordinacijo dejavnosti pri odpravljanju posledic, zlasti pa pri nudenju pomoči občanom, prizadetim v poplavi. Posledice in škoda so bile velike, a k sreči niso prizadele tolikšnega števila občanov kot v poplavah v letih 1990 in 1998. Komisija za socialna vprašanja in elementarne nesreče pri Območnem združenju Rdečega križa Laško se je nekaj dni po poplavi sešla v razširjeni sestavi skupaj s predsedniki Krajevnih organizacij RK s prizadetih območij ter predstavniki Občine Laško in Centra za socialno delo Laško. Namen srečanja je bil, da se seznanijo z vsemi dotedanjimi dejavnostmi, ki jih je organizacija Rdečega križa izvajala na področju laške občine v zvezi z odpravljanjem posledic poplave.
Komisija je sprejela merila za delitev pomoči in prizadete občane razvrstila po prizadetosti v pet kategorij, pregledala seznam vseh popisanih v okviru RK, ki ga je uskladila še s popisi občinske komisije za oceno škode, in sprejela razdelilnik pomoči vsem prizadetim. Območno združenje RK Laško je takoj po seji
že obvestilo vse najbolj prizadete in tako je v Laškem steklo prvo večje razdeljevanje humanitarne pomoči, ki jo je Rdeči križ Slovenije nakazal iz sklada solidarnosti, v katerega se stekajo sredstva doplačilne znamkice ob Tednu solidarnosti. Tako je bilo, po do takrat zbranih in popisanih podatkih, 41 najbolj prizadetim družinam in
posameznikom razdeljenih 25 tisoč evrov pomoči, od tega polovica v denarju, drugi del pa v obliki naročilnic. Tako je na primer družina v I. kategoriji, ki je imela poplavljene bivalne prostore v individualni hiši, prejela tisoč evrov finančne pomoči, od tega polovico v obliki naročilnice. Poleg tega so vsem razdelili tudi prehrambeni paket, 3-kilogramski zavitek pralnega praška in tekoče milo.
Hkrati so bile že zbrane tudi potrebe po vzmetnicah, ki jih bo darovalo podjetje Meblo iz Nove Gorice, v okviru RK pa so bile v glavnini prav tako zbrane vse druge potrebe,
ki so se pri občanih v zadnjih dneh pokazale kot nujne.
Pri Območnem združenju Rdečega križa Laško pričakujemo, da bomo glede na škodo še deležni nekaj solidarnostnih sredstev iz različnih akcij, ki potekajo po Sloveniji, in da bomo v naslednjih dneh in tednih občanom še lahko pomagali s sredstvi po merilih, sprejetih na Komisiji. Veseli smo klica vsakogar, ki želi darovati. Odzvali so se tudi iz RK Ankaran, kjer bodo zbrali nekaj pomoči in jo pripeljali v Laško, pa tudi številni naši občani, ki tokrat niso bili tako ali drugače ogroženi, želijo nekaj podariti svojim soobčanom.
Pomembno je torej poudariti, da se sredstva še vedno zbirajo na transakcijskem računu RK Slovenije na številki: 02922-0019831742, sklic 4026 s pripisom »Poplave 2007«, uporabniki Mobitela in Simobila pa lahko darujejo tudi preko SMS sporočil z besedo POPLAVE, ki jo pošljejo na 1919. Eno sporočilo pomeni prispevek v višini 0,96 EUR. Položnice za nakazilo pa so vam na voljo tudi na našem sedežu RK ali pri predsednikih Krajevnih organizacij RK.
Tudi tokratne poplave so potrdile, da je ob tako veliki in obsežni nesreči pomembna koordinacija občine, Centra za socialno delo in Rdečega križa, zato upravičeno trdimo, da je lahko učinkovita pomoč plod le skupnega in vzajemnega sodelovanja. Vsem, ki ste nam in nam boste še pomagali, v imenu vseh prizadetih iskrena hvala.
Vlado Marot
5
Občinska uprava
okoljeIinIprostor
Ureditev struge reke Savinje v območju Zdravilišča Laško
8. julija je bila slovesna otvoritev ureditve levega brega Savinje, katere se je udeležil tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik.
Strategija Občine Laško je razvoj turizma s poudarkom na termalnih zdraviliščih v Laškem in Rimskih Toplicah v povezavi z drugimi destinacijami. Z namenom, da se kompleks Zdravilišča Laško razširi, se je leta 2002 pristopilo k spremembam in
dopolnitvam prostorsko izvedbenih aktov, ki so bile zaključene leta 2005. Po teh spremembah prostorskih dokumentov je bila širitev Zdravilišča Laško načrtovana na poplavnem območju med Savinjo in glavno cesto Celje-Laško. Zaradi prostorskih zadev je bil predviden pomik načrtovanih objektov v strugo reke Savinje. Pri nadaljnjem načrtovanju so morali biti sprejeti ukrepi za nadomestek izgubljenih aktivnih prerezov, tako da se poplavna ogroženost območja ob visokih vodah ne bi poslabšala, ter ukrepi, ki izboljšujejo razmere ob visokih vodah. Desna brežina Savinje je tako v območju novih zdraviliških objektov pomaknjena šest do deset metrov proti sredini, leva brežina na odseku skalne ožine in mostom v Jagoče pa je prestavljena za 20 metrov. Razširjena je bila tudi skalna ožina na območju sedanjega starega kompleksa zdravilišča. Leta 2006 je bil podpisan skupni protokol za izvedbo vodnih ureditev Savinje in Rečice med Ministrstvom za okolje in prostor, Občino Laško in Zdraviliščem Laško. Občina je skupaj z ministrstvom julija 2006 izvedla javni razpis. Najugodnejši izvajalec je bilo podjetje Nivo, d. d., iz Celja. Pogodbena dela so bila vredna 2,3 milijona evrov, za katera je občina zagotovila sredstva od odprodaje
premoženja Zdravilišča Laško in iz proračuna v višini 1,2 milijona evrov, ostalo pa je zagotovilo Ministrstvo za okolje in prostor. Dela, ki so se pričela v sredini septembra 2006, so bila končana v začetku julija letos. Izvedene ureditve pomenijo možnost razvoja turizma v Laškem in zmanjšanje poplavne ogroženosti. Z ureditvijo leve brežine reke Savinje je uresničena dolgoletna želja prebivalcev Laškega in bližnje okolice, da se tesneje povežejo z vodo. Vsi vemo, kako kruta je lahko Savinja, ko poplavlja, po drugi strani pa je voda osnovni element za varjenje žlahtnega piva, ki nastaja v bližnji laški pivovarni. Nove ureditve pa bodo turističnim organizatorjem zagotovile tudi možnosti koriščenja ambienta ob vodi in v kraj pritegnile nove obiskovalce.
Po slovesni otvoritvi se je minister Podobnik udeležil še poslovnega sestanka s predstavniki Občine Laško. Osrednja tema pogovora je bil projekt poplavne varnosti, v okviru katerega se pripravlja ureditev struge Savinje na marijagraškem ovinku, ter ureditev desnega brega Savinje pri Zdravilišču Laško.
Luka Picej
Leta 2001 je občinski svet sprejel splošni program razvoja vodooskrbe občine. Po preteku let do leta 2007 ugotavljamo, da so že bile realizirane določene dejavnosti, zato je treba na novo začrtati tiste, ki bodo vodile do splošnih ciljev vodooskrbe. V letih 1999-2006 so se izvedli večji vodooskrbni sistemi, kot so: vodovod Trije studenci II. etapa, vodovod Trije studenci III. etapa, vodovod Trnov Hrib, vodovod Ojstro, vodovod Rimske Toplice-levi breg, vodovod Kobivjek, rezervoar Trobni Dol in sanacija vodovoda Kal-Laško. Ti vodooskrbni sistemi so se deloma financirali iz sredstev vodarine, ki se zbere v okviru režijskega obrata, deloma iz državnih nepovratnih sredstev, deloma iz kreditov EKO-sklada in koncesionarja. Odplačevanje kreditov za vodovode Trije studenci III. etapa, Trnov Hrib in Ojstro bo trajalo deset let, za vodovod Rimske Toplice pa 15 let. Poplačevanje obveznosti se bo poravnavalo iz sredstev letne zbrane vodarine. Cena vode je glede na druge občine v državi izjemno nizka. Od 1999 do 2004 je občinski svet trikrat sprejel povišanje cen, poviševale pa so se v skladu z državnimi uredbami. Ugotavljamo, da sta glede na velikanske vrednosti, ki so potrebne za delovanje infrastrukture, cena vode, pa tudi cena drugih komunalnih storitev krepko podcenjeni.
Pri izvedbi sekundarnega vodovodnega omrežja so sodelovali tudi občani sami s svojimi prispevki. Na vseh okoliških vodovodih, kjer so se napravili priključki, so prispevali 625,93 EUR. Občina je od 1999 do vključno 2006 v izboljšanje vodooskrbe vložila dobra dva milijona evrov: zgradilo se je 54.513 m primarnih in sekundarnih vodov in vodohranov. Vsako leto se v okviru režijskega obrata iz naslova vodarine zbere dobrih 158.571 EUR sredstev. Približno 104.000 EUR se v proračunskem letu porabi za odplačevanje kreditov EKO-sklada. Letno razpoložljiva sredstva torej znašajo dobrih 54.000 EUR. Stalno pa je treba pridobivati projektno dokumentacijo in upravna dovoljenja, ki so potrebna za kandidiranje na javnih razpisih za državna nepovratna sredstva.
V prihajajočem planskem obdobju je od velikih sistemov treba zgraditi: vodovod Vrh-Tevče-Reka-Trojno (odcep Lahomno, Kladje), vodovod Trije studenci IV. etapa (Stopce, Harje, Bukovca, Laška vas, Lažiše), vodovod Rimske Toplice II. etapa, z odcepoma za Radoblje, vodovod Trobni Dol-Mala Breza. Treba je zgraditi tudi manjše sisteme, ki pa se bodo navezovali na že zgrajene glavne vodooskrbne sisteme. Poleg gradnje vodovodov pa vodooskrba zahteva tudi posodabljanje sistemov (telemetrija), pridobivanje zemljišč, ki so življenjskega pomena za kakovostno vodo, zaščito vodnih virov, obnovo obstoječih vodovodov ter odkrivanje in urejanje novih izvirov. Iz ocen iz strategije vodooskrbe 2007-2013 izhaja, da je vrednost vseh predvidenih dejavnosti 7.010.424,40 EUR. Za rešitev problemov je treba pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo in upravna dovoljenja. Na podlagi prej navedenega bo mogoče dela na terenu izvesti ob pridobitvi nepovratnih sredstev državnih institucij, evropskih skladov, sredstev režijskega obrata in koncesionarja. V skladu z državnimi uredbami načrtujemo tudi postopen dvig cen vode, ki trenutno znaša 0,2745 EUR. Pri sklepanju služnostnih pogodb, ki so osnova za izdajo gradbenih dovoljenj, ugotavljamo, da posamezni lastniki zemljišč izsiljujejo in zahtevajo nenormalne zneske za odškodnino. Omenjene navedbe tako hromijo učinkovitost naših služb, zato v daljšem časovnem obdobju zgradimo manj vodovodov. Vsi skupaj se moramo zavedati, da bo voda vedno bolj dragocena, zato si moramo prizadevati za čisto okolje in skrbeti za racionalno ravnanje s pitno vodo.
Luka Picej

6
KANALIZACIJA
Julija je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje za čistilno napravo v Modriču. Nanjo se prek transportnega kolektorja že vodijo odpadne industrijske vode Pivovarne Laško, d. d., in odpadne komunalne vode v mešanem sistemu.
V pomladnih mesecih se je zgradil povezovalni kolektor pod reko Savinjo, ki povezuje desnoobrežni kolektor z levoobrežnim kolektorjem, tako da se odpadne vode Rimske ceste, Zdraviliške ceste, Poženelove ulice in Badovinčeve ulice že stekajo v mešanem sistemu na centralno čistilno napravo.
Prav tako se je zgradila kanalizacija v ločenem sistemu na Pristavi, na Rožniku, Cesti na Lahomšek, Keršetovi ulici, Čedejevi ulici in Na Rebri. Gradnja še ni v celoti zaključena, saj za določene stanovanjske objekte predvidevamo nove projektne rešitve, ki ne bodo zahtevale individualnih črpališč.
Za prihodnje leto načrtujemo gradnjo ločenega kanalizacijskega omrežja na delu Kidričeve ulice, Valentiničeve ulice, Podšmihela, Debra in Sp. Rečice v skupni dolžini dobrih 3000 m. Poplačilo v višini 62 % bo iz nepovratnih sredstev kohezijskega sklada, preostali del pa bosta poplačali država in občina.
Na območjih, kjer je že zgrajeno novo omrežje in se fekalije lahko stekajo in čistijo na čistilno napravo, bomo pričeli z izstavljanjem novih odločb za priključevanje po novem odloku, ki je bil sprejet na Občinskem svetu septembra 2006. Ko se bodo stanovanjski objekti priključili na novo omrežje, se bo pričela obračunavati tudi nova cena za odvajanje in čiščenje fekalnih voda, ki bo znašala 1,38 EUR. To ceno so že potrdili občinski svet, Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za okolje in prostor. Zaradi zaračunavanja nove cene za odvajanje in čiščenje se bo znižala obremenitev iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odpadnih voda.
Luka Picej
Občinska uprava
PLOČNIKI
Avgusta sta se pričela graditi pločnika na odseku regionalne ceste proti podvozu Marija Gradec in naselju Strmca. Na 176 m dolgem odseku ob regionalni cesti pri gostilni Bezgovšek se je uredila tudi fekalna kanalizacija za stanovanjske objekte, meteorna kanalizacija, javna razsvetljava, pločnik in izvedba celotnega cestišča. Vrednost del znaša dobrih 156.000 EUR. Del sredstev so prispevali tudi drugi upravljavci komunalnih vodov. Elektro Celje je pripravil instalacije, da bodo lahko svoje vode, ki potekajo preko kompleksa Pivovarne Laško, d. d., tudi v prihodnje napeljevali, s tem pa omogočili širitev površin Pivovarne. Veliko bolj zahtevni sta gradnja pločnika, fekalne kanalizacije, meteorne kanalizacije, javne razsvetljave in vodovoda ter položitev cevi za električne kable in CATV ob glavni cesti G1-5, ki vodi proti Strmci. Gradnja ob objektu Rimska cesta 18 zahteva pilotno steno s sidranjem in gradnjo opornih zidov. Dela bodo zaključena oktobra, vrednost pa znaša dobrih 181.000 EUR. Del navedenega zneska bodo poplačali tudi drugi upravljavci komunalnih vodov.
Letos se je naročila izdelava projektne dokumentacije 160 m dolgega pločnika in javne razsvetljave med Šmarjeto in naseljem Pod Kojzico ob regionalni cesti v Rimskih Toplicah.
Prav tako se je pristopilo k izdelavi projektne dokumentacije za pločnik in javno razsvetljavo v Jurkloštru ob regionalni cesti na odseku gozdarska hiša-bencinski servis. Računamo, da bo dokumentacija zaključena in pripravljena novembra. Direkcija RS za ceste v prihodnjem letu napoveduje gradnjo oz. rekonstrukcijo ceste G1-5 v Zidanem Mostu na odseku naselje Vila-most čez Savinjo. Občina bo na tem odseku dolžna zagotoviti sredstva za izgradnjo pločnika in javne razsvetljave.
Luka Picej
V Laški vasi pri družini Deželak
4. oktobra smo bili povabljeni v Laško vas na ogled muzeja oziroma etno zbirke družine Deželak, ki so jo zbirale in ohranjale štiri generacije. Po prisrčnem sprejemu je gospod Valentin Deželak "ustavil čas" in nas popeljal skozi zgodovino in čudovite spomine, ohranjene tako v muzeju kot tudi njegovi okolici. Med zanimivim pripovedovanjem in prikazovanjem starih šeg in običajev smo se verjetno vsi prisotni spomnili tudi svojih korenin in prednikov - predvsem pa svojih družin.
Naj se še enkrat zahvalimo družini Deželak, ki nas je tako domače sprejela, nas nadvse okusno pogostila in nam s prepevanjem Veselih upokojencev ob spremljavi harmonike popestrila oblačen in deževen četrtkov popoldan.
Jasna Kermelj
GRADNJA STANOVANJSKIH OBJEKTOV V OBMOČJU LN BELOVO
Občina Laško in Javni nepremičninski sklad sta v začetku leta zgradila javno komunalno infrastrukturo na območju lokacijskega načrta Belovo in podala pravno formalno možnost za gradnjo 16 stanovanjskih objektov. Štirje lastniki zemljišč so takoj začeli z izgradnjo stanovanjskih objektov.
Javni nepremičninski sklad je na območju LN odkupil še nekaj zemljišč in pripravil javno dražbo za odprodajo zemljišč za gradnjo petih stanovanjskih objektov.
Luka Picej
Javni nepremičninski sklad Občine Laško obvešča zainteresirane ponudnike, da je v Uradnem listu RS, na spletnih straneh Občine Laško (http://www.lasko.si) in na oglasni deski Občine Laško objavil
JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO
petih delno komunalno opremljenih in nezazidanih stavbnih zemljišč na območju lokacijskega načrta Belovo, k. o. 1039 - Rimske Toplice, ki bo v torek, 6. novembra 2007.
Dodatne informacije o pogojih in predmetu javne dražbe lahko interesenti pridobijo na spletni strani www.lasko.si, na tel.: 03 7338 712
ali e-naslovu: stanka.jost@lasko.si, v zvezi z obračunom in plačilom komunalnega prispevka pa na tel.: 03 7338 716 ali e-naslovu: luka.picej@lasko.si oz. na tel.: 03 7338 714 ali
na e-naslovu: vesna.sgerm@lasko.si. Po predhodnem dogovoru je mogoč tudi ogled nepremičnin, ki so predmet javne dražbe.
dejavnosti
Dogodivščine otrok v Baški na otoku Krku
Otroci iz občine Laško so letos odpotovali na letovanje v Baško na otoku Krku. V Celjskem domu, kjer so nam ponudili gostoljubje, je v dveh poletnih mesecih po 10 dni skupaj domovalo kar 75 otrok, starih od pet do 15 let. Kljub temu, da jim je tu in tam ponagajalo vreme, so preživeli vesel in razigran dopust, poln čofotanja v morju, novih poznanstev, iger in drugih dogodivščin, peljali pa so se tudi z ladjo. Gostitelji oziroma vsi zaposleni v Celjskem domu pa so nam sporočili, da so bili naši otroci super gostje in da upajo, da se bodo naslednje leto spet oglasili.
Jasna Kermelj
Občina Laško obvešča zainteresirane ponudnike, da je na spletnih straneh Občine Laško (http://www.lasko.si) in na oglasni deski Občine Laško objavila
OBVESTILO O PRODAJI OBJEKTA LOKAVEC 5, RIMSKE TOPLICE S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM
Zainteresirane ponudnike vabimo, da vključno do 8. 11. 2007 posredujejo svojo ponudbo priporočeno po pošti, na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško.
Dodatne informacije o pogojih in predmetu prodaje lahko interesenti pridobijo na spletni strani www.lasko.si, na tel.: 03 7338 700, 03 7338 712 ali e-naslovu: stanka.jost@lasko.si. Po predhodnem dogovoru je mogoč tudi ogled nepremičnine, ki je predmet prodaje.
Podelitev občinskega priznanja -"zlata petica"
Župan Franc Zdolšek je 20. junija 46 najuspešnejšim osnovnošolkam in osnovnošolcem iz občine Laško ob zaključku njihovega dosedanjega izobraževanja podelil občinsko priznanje "Zlata Petica". Iz Osnovne šole Antona Aškerca Rimske Toplice so priznanje prejeli: Domen Bremc, Tatjana Gradišnik, Ana Guček, Lucija Hliš, Vesna Kačič, Nina Palčnik in Barbka Rode.
Iz Osnovne šole Primož Trubar Laško pa naslednji učenci: David Alif, Neža Belej, Matej Firm, Klemen Gaberšek, Špela Gaberšek, Tjaša Gaberšek, Saša Galič, Anja Gotar, Nina Hartman, Tjaša Hohkraut, Domen Hrastnik,
Barbara Jančič, Mitja Jančič, Patricija Jazbec, Tjaša Kerin, Jernej Kolšek, Petra Korenak, Tomaž Krajnc, Tamara Krašovec, Urška Novak, Mojca Pajek, Simona Plavčak, Urška Plevnik, Lea Polak, Jernej Pušnik, Luka Robida, Urška Rozman, Miha Salobir, Zalika Šipek, Melani Škorja, David Štremfelj, Tomaž Šubej, Alenka Teršek, Miha Topolšek, Aljaž Ulaga, Jasmina Videc, Špela Vrbovšek, Anže Zdolšek in Veronika Žagar. Po skupinski fotografiji smo nagrajence tudi pogostili.
Jasna Kermelj
Vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje
Na Občini Laško smo v sredini septembra ponovno kontaktirali Državno pravobranilstvo v Ljubljani, pristojno za reševanje zahtevkov, ki so jih vložili občani, ki so sklepali pogodbe s krajevnimi skupnostmi. Obrazloženo nam je bilo, da teh zahtevkov še niso pričeli reševati, prav tako pa niso podali predvidenega roka rešitve vloženih zahtevkov.
Če bomo na Občini Laško v zvezi s tem dobili kakršno koli informacijo, bomo občane o tem takoj obvestili prek medijev.
Martina Časl
Občinska uprava
kmetijstvoIinIpodezelji
Zaključek razpisa o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Laško v letu 2007
Občina Laško je v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Laško za programsko obdobje 2007-2013 izvedla javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Laško v letu 2007. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 74/07, na spletnih straneh Občine Laško, na oglasnih deskah krajevnih skupnosti in v medijih (TV Krpan in TV Celje). Sredstva v
višini 49.695 EUR so se na podlagi javnega razpisa dodelila 31 upravičencem, in sicer za: naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo, zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu in naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
Občina Laško bo prav tako v skladu s Pravilnikom za programsko obdobje 2007-2013 objavila razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Laško v začetku leta 2008. Več informacij dobite na Občini Laško pri Edini Memič, tel. 03/7338-736.
Edina Memič
Tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte Moja dežela - lepa in gostoljubna
Občina Laško je v sklopu vsakoletne akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela -lepa in gostoljubna v sodelovanju s Komunalo Laško, turističnimi društvi in krajevnimi skupnostmi organizirala tekmovanje za najbolj urejene vasi in objekte v občini. Na občinski ravni je potekalo tekmovanje za podelitev naslova najlepša (i): vas/zaselek/naselje/ulica, hiša, kmetija, javni objekt, podjetje. Strokovna komisija si je julija ogledala prijavljene kandidate in pripravila ožji izbor tekmovalcev. Ocenjevanje je zajemalo urejenost objektov (fasad, balkonov, oken), prometnih površin, zelenih površin, ocvetličenj in okolice. Nato ste imeli vi, občanke in občani, možnost spletnega glasovanja, tako da ste oddali svoj glas za enega od najboljših tekmovalcev znotraj posamezne kategorije.
V kategoriji najbolj urejena vas/zaselek/naselje/ulica so bili doseženi naslednji rezultati:
1. mesto - vas Trojno (KS Marija Gradec),
2.	mesto - Kidričeva ulica (KS Laško),
3.	mesto - zaselek Vila (KS Zidani Most).
V kategoriji najbolj urejen javni objekt sta se po merilih strokovne komisije v ožji izbor uvrstila samo dva objekta, vi pa ste lahko izbrali zmagovalca. Doseženi so bili naslednji rezultati:
1. mesto - Železniška postaja Laško (KS
Laško),
2. mesto - Kulturni center Laško (KS
Laško).
V kategoriji najbolj urejena kmetija so dosegli:
1. mesto - Zvone Klavžar, Trobni dol 38 (KS Šentrupert),
2.	mesto - Cvetka in Jože Slapšak, Padež 5 (KS Marija Gradec),
3.	mesto - Anica in Zvonko Planko, Velike Grahovše 18 (KS Vrh nad Laškim).
V kategoriji najbolj urejeno podjetje so dosegli:
1. mesto - Gero INOX oprema, Radovan Grešak, s. p. (KS Rečica),
2.	mesto - Pivovarna Laško, d. d. (KS
Laško),
3.	mesto - Mikrona, d. o. o. (KS Zidani Most).
V kategoriji najbolj urejena hiša so bili doseženi naslednji rezultati:
1. mesto - Anica Bricman, Celjska cesta 29 (KS Laško),
2.	mesto - Štefka Pinter, Strmca (KS Laško),
3.	mesto - Anica in Janko Tovornik,
Velike Gorelce 10 a (KS Vrh nad Laškim).
Občina Laško priznanja in nagrade (darilni bon za nakup cvetja) podeljuje za dosežena prva tri mesta. Podelil jih bo župan občine Laško Franc Zdolšek na prireditvi Mavrica polk in valčkov, ki bo v sredo, 17. oktobra, ob 19.30 uri, v Kulturnem centru Laško.
Edina Memič
RADIJSKA ODDAJA "ŽUPANOVA URA"
Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 5. novembra 2007.
Občinski svet
Seje Občinskega sveta Laško
6. seja občinskega sveta je bila 4. julija, na dnevnem redu je bilo 21 točk.
Občinski svet Laško je podal soglasje k ponovnem imenovanju Marije Kovačič na mesto direktorice Knjižnice Laško, obravnaval pa je tudi letni poročili Knjižnice Laško in Policijske postaje Laško ter poročilo o delu občinskega inšpektorja. Občinski svet je odobril podelitev stavbne pravice na zemljišču v bližini osnovne šole v Rimskih Toplicah v korist družbe Marof investicije, d. o. o., z namenom izgradnje doma za starostnike z varovanimi stanovanji. Pogodba o podelitvi stavbne pravice se bo sklenila po pravnomočnosti sklepa o vpisu navedene družbe v sodni register. Po končani investiciji se bo vrednost zemljišča in komunalne ureditve prikazala kot solastniški delež v celotni investiciji, vendar ne manj kot 10 odstotkov. Stavbna pravica na zemljišču, ki je v lasti občine, se bo podelila tudi Rimskim Termam, d. o. o., in sicer za namene gradnje zdraviliško-turističnega kompleksa. Svetniki so sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalni ureditvi in zunanjem videzu naselij, ki določa nove zneske glob za kršitev določil odloka. Na julijski seji je potekala tudi prva obravnava Odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in Odloka o ugotovitvi javnega interesa za javno-zasebno partnerstvo ter določitvi osnovnih pogojev za izvedbo projektov gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. Sprejet je bil Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Laško za programsko obdobje 2007-2013 ter spremembe tržnega reda tržnice v Laškem. Občinski svet je podal soglasje za podpis izjave o razglasitvi občine Laško za območje brez gensko spremenjenih organizmov, strinjal pa se je tudi z umestitvijo občine Laško v Savinjsko pokrajino. Razprava je potekala o primernosti imena pokrajine in v zvezi s tem so svetniki sprejeli sklep, da se na Vlado RS poda pobuda za spremembo imena Savinjska pokrajina v Celjsko pokrajino. Kar nekaj občin, ki so po predlogu vlade umeščene v Savinjsko pokrajino, namreč ne povezuje reka Savinja. Glede na sedež pokrajine in geografsko lego Celja kot osrednje občine v pokrajini, bi bilo ime Celjska pokrajina primernejše. Na seji občinskega sveta je bila potrjena investicijska dokumentacija za projekte Vodovod Vrh-Tevče, Reka, Trojno,
Infrastrukturno urejanje za potrebe turizma in Vodovod Rimske Toplice - iI. faza, s katerimi se bo Občina Laško prijavila na javni razpis Regionalni razvojni programi, in tako poskušala pridobiti nepovratna sredstva za navedene investicije.
Svetniki so obravnavali tudi posamične programe za odprodajo zemljišč, med drugim tudi za zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš v Belovem.
13. septembra je bila 1. izredna seja, na kateri so svetniki obravnavali tri zadeve.
Na izredni seji je občinski svet sprejel spremembe in dopolnitve Odloka o Zazidalnem načrtu S4 v Rimskih Toplicah, ki se nanašajo na umestitev nove dovozne ceste za gasilski dom, zagotavljanje zadostnega števila parkirišč pred poslovno stanovanjskim objektom z zdravstveno postajo, zagotovitev podlage za prostorsko umestitev stopnic in dvigala na severni strani objekta ter umestitev nadstreška na južni strani objekta. S spremembami odloka se bo zagotovila tudi pravna podlaga za parcelacijo zemljišča parc. št. 960/1, k. o. Rimske Toplice, in pridobitev gradbenega dovoljenja za poslovno stanovanjski objekt, v katerem bo zdravstvena postaja, gasilski dom in dovozno cesto. Občinski svetniki so potrdili investicijsko dokumentacijo za prijavo na javni razpis za dodeljevanje sredstev oziroma ugodnih posojil, namenjenih financiranju projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture. Občina Laško je na razpis prijavila tri projekte, in sicer kanalizacijsko omrežje Laško, novogradnjo Vrtca Debro in Zdravstveno postajo Rimske Toplice. Svetniki so podali tudi soglasje k nameri Zdravilišča Laško, d. d., da bi kandidiralo na javnem razpisu za podelitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše.
7. seja občinskega sveta, na kateri je bilo obravnavanih 17 točk, je potekala 10. oktobra.
Občinski svet je sprejel rebalans proračuna, ki usklajuje posamezne postavke proračuna zaradi pridobitve nepovratnih sredstev iz državnega proračuna in sredstev Evropske unije, delno pa tudi zaradi sprememb v dinamiki izvajanja načrta razvojnih programov in nekaterih drugih sprememb. Svetniki so sprejeli prenovljen Statut Občine Laško in Odlok o občinskem prazniku Občine Laško, ki za občinski praznik določa 7. november. Obravnavali so tudi nov Pravilnik o enkratni denarni pomoči za študij v tujini in letno poročilo o delu Društva Študentski, mladinski, otroški center Laško. Občinski svet je sprejel spremembe in
dopolnitve Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki naj bi pripomogle k lepšemu in bolj urejenemu videzu objektov in njihove okolice (za neurejene objekte in okolico se poviša število točk za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, in sicer iz 55 na 100 točk). Spremembe odloka se nanašajo tudi na lastniška stanovanja v večstanovanjskih objektih, kjer za košnjo in pluženje skrbi Komunala Laško, financira pa občina. Lastniki stanovanj, ki uporabljajo funkcionalne površine okoli teh objektov, bodo z odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča dodatno obremenjeni za 20 EUR.
Sprejeli so tudi Odlok o ugotovitvi javnega interesa za javno-zasebno partnerstvo ter določitvi osnovnih pogojev za izvedbo projektov gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij in potrdili načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini ter strategijo oskrbe s pitno vodo. Sprejeli so tudi sklep o začetku priprave občinskega prostorskega načrta, obravnavali so prvo poročilo o posledicah poplave, načrt razvoja Zdravilišča Laško, d. d., seznanili pa so se tudi s pridobljenimi sredstvi Občine Laško v letošnjem letu.
Na seji je bilo sprejeto pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju Maksimiljane Pihler za direktorico Centra za socialno delo Laško in Rosane Jakšič za ravnateljico Glasbene šole Radeče ter soglasje k imenovanju Mojce Lukmar za vodjo Podružnične glasbene šole Laško. Občinski svet je izvolil tri elektorje, ki bodo sestavljali volilno telo na volitvah v državni svet, in kandidata za člana državnega sveta - Jožeta Rajha.
Posnetke sej, ki potekajo v Zdravilišču Laško, si lahko ogledate na TV Krpan v okviru oddaje Laško v ogledalu, in sicer prvi torek po seji ob 20. uri, s ponovitvijo naslednji dan ob 12. uri. Ob enakih terminih se seje občinskega sveta predvajajo na Kanalu 5 hrastniške kabelske televizije. Vabila, zapisniki, sejno gradivo, posnetki sej in sprejeti akti so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si .
Tanja Grabrijan
Ob smrti člana Občinskega sveta Laško Vladimirja Sajovica
izrekamo njegovim svojcem iskreno sožalje.
Občina Laško
IZ SVETNIŠKIH SKUPIN
Predsednik republike po ustavi predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Predsednik republike razpisuje volitve v državni zbor, razglaša zakone, imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom, postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov, izdaja listine o ratifikaciji, odloča o pomilostitvah, podeljuje odlikovanja in častne naslove in opravlja druge zadeve, določene z ustavo. Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju.
Glede na to, da se bližajo volitve za predsednika naše države, smo nekatere izmed članic in članov občinskega sveta vprašali,
kakšen mora biti po njihovem mnenju predsednik države in katere osebne lastnosti ter ostale atribute mora imeti. Povprašali smo jih tudi za mnenje, ali bi predsednik države moral imeti več pristojnosti in ali bi moral imeti tudi pravo predsedniško palačo.
Andreja Križnik, LDS:
Predsednik države mora biti verodostojen in suveren ter mora izražati voljo ljudi, ki so mu zaupali to pomembno funkcijo. Biti mora tudi pošten, karizmatičen in odgovoren.
Njegove pristojnosti so stvar odločitve, odvisno o kateri temi govorimo. Menim, da samostojna
predsedniška palača ni potrebna.
Konrad Hladin, N.Si:
Predsednik države bi moral biti predvsem predstavnik	vseh
državljanov, politično neusmerjen, gledati bi moral na blaginjo vsakega državljana in tudi celotnega naroda v okviru evropske skupnosti. Odražati bi moral predvsem kvalitete evropskega človeka.
Glede na to, da gre pri predsedniku države bolj za predstavniško funkcijo, menim, da ne potrebuje predsedniške palače, temveč primerne prostore za sprejeme in normalno delovanje kabineta.
9
Iz krajevnih skupnosti
Matej Špec, Mlada moč Občine Laško:
Po mojem mnenju bi moral biti predsednik države oseba, ki zna v prvi vrsti skrbeti za prepoznavnost svoje države v mednarodnem prostoru. To je za Slovenijo	zelo
pomembno, saj nas radi zamenjujejo s Slovaško. Poleg tega mislim, da je za predsednika pomembno tudi, da ima mednarodni politični ugled, s katerim lahko po mirni poti reši manjše državne konflikte. Navsezadnje pa je pomembno tudi predsednikova dostopnost do vseh državljanov, da se udeležuje javnih prireditev, da je odprt za pripombe in predloge ljudi in da jim poskuša pomagati v okviru svojih zmožnosti. Menim, da ima predsednik države trenutno dovolj pristojnosti in bi ga bilo nesmiselno obremenjevati še z dodatnimi obveznostmi. Glede predsedniške palače pa bi rekel, da se za samo državo Slovenijo kot članico Evropske unije spodobi, da ima njen predsednik svojo lastno palačo. Tudi drugod po svetu imajo voditelji po večini svoje palače. Edino, kar bi še pripomnil, je to, da bi
se lepše slišalo predsedniški urad kot pa predsedniška palača, saj slednje zveni preveč aristokratsko.
Silva Brod, SD:
Predsednik države mora spoštovati in ljubiti svojo domovino in vse ljudi v njej, biti mora socialno usmerjen, neobremenjen	s
preteklostjo - tako svojo kot tudi s preteklostjo drugih, biti mora neodvisen, neobremenjen s pripadnostjo kateri koli stranki (vsaj pet let brez vidne vloge v stranki), izobražen - s čim širšim krogom znanja, zelo dobrega zdravja, vitalnega uma in postave, zelo komunikativen, ne sme biti verski fanatik oz. zelo pripaden eni veri, ker bo tako težko nepristranski do drugih verskih skupnosti. Osebne lastnosti, ki jih mora imeti predsednik, so poštenost, odkritost, prijaznost, umirjenost, odločnost v besedah in dejanjih, smisel za zdrav humor. Predsednik države bi vsekakor moral imeti več pristojnosti. Če predstavlja državo doma in v svetu, mora to nekako izkazovati tudi s
svojimi pristojnostmi. Poleg tega je predsednika izvolilo ljudstvo - državljani Slovenije neposredno na volitvah - zaupali so mu vodenje države, torej bi moral imeti največ pristojnosti v državi. Predsednik bi moral imeti predsedniško palačo. Zavedati se moramo, da se moč in blaginja neke države v svetu odraža oz. meri tudi z veličino in urejenostjo predsedniške palače in parlamenta.
Predsednik države mora biti oseba, ki deluje v dobro vseh državljank in državljanov, zavzemati se mora za spoštljive odnose, za razvoj in demokratičnost države. Predvsem mora biti predsednik karizmatična osebnost, ki s svojimi argumenti pride do veljave. Menim, da imamo tokrat dobro izbiro in bomo zagotovo dobili dobrega predsednika. Predsednik države ne potrebuje predsedniške palače, njegove pristojnosti pa so stvar stroke.
Marjan Belej, SLS
KSIZidanilMost selpredstavi
ZAZNAMOVANI Z ŽELEZNICO
Krajevna skupnost Zidani Most (www.zidanimost.si) obsega 15,1 km2 površine in ima približno 780 prebivalcev. Vanjo so vključena naselja Obrežje pri Zidanem Mostu, Suhadol, Veliko Širje, Širje in Zidani Most. Kraj je zaznamovan z železnico, trije mostovi čez Savinjo, dva železniška in cestni, pa so edinstven primer v Evropi.
V	Zidanem Mostu deluje več društev: Prostovoljno gasilsko društvo Zidani Most, brodarsko turistično društvo Splavar, Smučarski klub Smuča (ima tudi sekcijo za badminton), Radioklub S51DZI, Telesnovzgojno društvo Partizan, Strelsko društvo Tone Bostič (predsednik Boris Gorišek), Balinarsko društvo Zidani Most, Društvo upokojencev, Godba Slovenskih železnic Zidani Most, Kulturno društvo Svoboda Zidani Most, planinski odsek Planinskega društva Radeče, Krajevna organizacija Rdečega križa Zidani Most in celo astronomsko naravoslovno društvo graščina Širje, ki ga vodi Ludvik Jevšenak. »Imamo veliko društev, vsako pa nekaj pripomore k dogajanju v kraju,« je prepričana Zlata Strel.
PGD Zidani Most je bilo ustanovljeno leta 1928 in bo naslednje leto praznovalo že 80 let obstoja. Društvu s približno 50 člani predseduje Vinko Kolander. Sodelujejo na občinskem tekmovanju in se udeležujejo tudi tekmovanja v Hrastniku, kjer pripravljajo orientacijski pohod za otroke. »Smo pa edino društvo v občini, ki nima svojih prostorov,« je poudaril predsednik Kolander, zato si ob okrogli obletnici želijo postaviti garažo za vozilo s cisterno.
V	Zidanem Mostu je bila v preteklosti brodarska postaja, tradicijo pa še vedno ohranja brodarsko turistično društvo Splavar. Za sabo ima šest let obstoja.
10
Njegov predsednik je Beno Kolander. Od 25 članov je aktivnih 13, ki goste od maja do oktobra s splavom popeljejo po Savinji in Savi. Vožnja traja tri ure, začne se pod gostilno Krivec in zaključi pod gostiščem Križišče pri radeškem mostu. Na splavu predstavijo zgodovino kraja in splavarjenja, postrežejo frakelj dobrodošlice in splavarski golaž, tistega, ki je na splavu prvič, pa čaka tudi flosarski krst. Naenkrat se lahko pelje najmanj 30 in največ 50 ljudi. Vse informacije je moč dobiti na telefonski številki 041 684 188.
Ekipa Laškega biltena se je odzvala na povabilo KS Zidani Most in v Domu svobode preživela prijetno popoldne (na fotografiji so Zlata Strel, Jasmina Štorman, Stanka Jošt, Stane Šmerc, Igor Tovornik, Vinko Kolander in Miro Strel).
Smučarski klub Smuča letos praznuje 20 let obstoja. Leta 1987 so na smučišu Briše pod Velikim Kozjem (dolgo je 220 metrov) zgradili smučarsko kočo in z Gašperjeve koče preselili vlečnico. »V zadnjih treh letih smo veliko postorili: zamenjali smo streho na brunarici, uredili sanitarije in postavili garažo za teptalec snega,« je povedal predsednik kluba Miro Strel. Na smučišču je urejena tudi razsvetljava za nočno smuko. Ker na smučišču lahko smučajo le člani društva, je njihovo število odvisno od snega, giblje pa se okrog števila 60. »Vsako leto
organiziramo tekmovanje v veleslalomu za vse kategorije, marca pa se udeležimo tudi tekmovanja smučarskega kluba Zlatorog na Rogli,« je še povedal Miro Strel. »Imamo pa tudi tečaj za začetnike in letos, če bo le sneg, bomo imeli še tečaj za deskanje na snegu«.
Smučarski klub ima tudi sekcijo za badminton, ki so jo ustanovili ravno zaradi zim, ki niso prinesle snega. V Domu svobode so si igrišče uredili pred tremi leti, pozimi pa se srečujejo dvakrat tedensko in igrajo v parih. Ob koncu sezone organizirajo klubski turnir. »Lani smo v Laškem prvič organizirali občinsko prvenstvo v parih,« je povedal Stane Šmerc. Ponovno ga bodo organizirali novembra, udeležujejo pa se tudi občinskega prvenstva posameznikov v Rimskih Toplicah.
Člani Telesnovzgojnega društva Partizan,
ki ga vodi Bogdan Guček, na šolskem igrišču igrajo nogomet in košarko. Tekmujejo v občinski nogometni ligi, za katero se v zimskih mesecih pripravljajo v radeški športni dvorani.
Radioamaterji se v Radioklubu S51DZI
srečujejo od leta 1994, v Širju pa so si postavili tudi svojo brunarico. Na začetku je bilo približno 40 članov, zdaj jih je pol manj. Tekmujejo v državnih tekmovanjih, kjer dosegajo lepe uspehe. »Vsako leto je eden izmed naših članov uvrščen med prve tri, klubsko pa smo že bili drugi,« je povedal Stane Šmerc. V ZRS maratonu trenutno vodi njihov član Silvo Jakopec - S57JAQ.
Godba Slovenskih železnic Zidani Most,
ki obstaja že od leta 1902, nastopa v najvišjem slovenskem kakovostnem razredu, ki se imenuje koncertni razred. Ima 62 članov, njihov dirigent pa je Franci
Iz krajevnih skupnosti
Lipovšek. Letos so že gostovali v Vrbovcu, Beogradu, Guči in Izoli, nastopili v rubriki 5 minut slave v prvi oddaji NLP na RTV Slovenija, oktobra pa jih čaka nastop na mednarodnem tekmovanju godb v Novem mestu. Nastopajo tudi na vseh večjih prireditvah v kraju.
Kulturno društvo Svoboda Zidani Most,
Dom svobode.
ki ga vodi Zlata Strel, je eno bolj aktivnih društev v kraju. Dramska skupina vsak december v Domu svobode pripravi igro za otroke, ob tej priložnosti pa Dedek Mraz in Božiček obdarita tudi vse otroke od drugega leta starosti do četrtega razreda. Kulturno društvo soorganizira pohod Po poteh Antona Aškerca, ima pa tudi literarno in recitacijsko sekcijo. »Po novem imamo tudi pevski zbor, ki smo ga zelo pogrešali,« je povedala Zlata Strel. Pogosto sodelujejo s šolo in vrtcem in tako skupaj pripravijo razstavo ročnih del med dnevom žena in materinskim dnevom, prireditev ob dnevu žena, pa tudi tradicionalno otroško maškarado.
Zlata Strel vodi tudi Društvo upokojencev Zidani Most, ki ima 105 članov. Veliko se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, kot so balinanje, rusko kegljanje in streljanje. Člani so aktivni tudi na področju kulture. Osem članic z diplomo Inštituta Antona Trstenjaka pa skrbi za družabništvo starejšim krajanom, ki jih je v Zidanem Mostu kar 18 odstotkov.
Osnovna šola z igriščem.
V Zidanem Mostu delujejo podružnična osnovna šola Antona Aškerca (v letošnjem šolskem letu šolo obiskuje 20 otrok), vrtec, ambulanta, pošta, pekarna, trgovina in gostilna, pogrešajo pa bankomat. Tudi avtobusna povezava bi bila dobrodošla. V Domu svobode deluje knjižnica, ki spada pod Knjižnico Laško. 20 let jo je vodila Ljuba Golob, z letošnjim letom pa je njeno delo prevzela Mara Hohkravt. »Strelski
dom pa je, poleg šolskega igrišča in smučišča, krajevni rekreacijski center,« pravi Zlata Strel. »Tam so strelišče, balinišče in prostor za rusko kegljanje.« V KS Zidani Most imajo tudi planinsko kočo, ki se imenuje Gašperjeva koča (436 m), njen oskrbnik pa je Franc Babič.
»Večina cest v krajevni skupnosti je že asfaltiranih, treba pa je asfaltirati še cesto Obrežje-Gračnica, ki lahko v izrednih razmerah nadomesti glavno cesto,« je povedal član KS Stane Šmerc. Nujno potreben bi bil pločnik od naselja Vila proti železniški postaji.
Zidani Most je svoje ime dobil po mostu, ki je bil postavljen že v času Rimljanov. Leta 1834 se je ob nizkem vodostaju Save nasproti današnjih mostov prikazal star mostni podpornik. Ker je oviral plovbo, so ga razstrelili, ob tem pa našli več rimskih novcev, ki so jih uporabljali pri prehodu čez most. S to najdbo je bila potrjena domneva, da je bil v rimskih časih čez Savo zgrajen zidani most. Trije mostovi, ki stojijo danes, pa so bili zgrajeni v letih 1826 (cestni most), 1846 (železniški most na progi Celje-Zidani Most) in 1930 (most na progi Ljubljana-Zagreb). Vlak je skozi Zidani Most prvič zapeljal leta 1849, progo proti Zagrebu pa so začeli graditi leta 1856. Odprta je bila leta 1862.
Mostovi pa niso edina znamenitost tega kraja. V kraju Širje stoji dvorec, ki naj bi ga okoli leta 907 zgradil Arnold Schuerski, Ernest Metike, lastnik oljarne, pa je okoli leta 1852 zgradil vilo, po kateri naselje okrog šole in cerkve nosi ime Vila.
Po vili iz leta 1852je dobilo ime tudi naselje v Zidanem Mostu.
Kraj Briše pod Velikim in Malim Kozjem, danes Obrežje, je leta 1877 zasul zemeljski plaz, dolg 100 metrov. Terjal je 13 smrtnih žrtev in celo zajezil Savinjo. Druga katastrofa je Zidani Most doletela med drugo svetovno vojno, ko so zavezniška letala leta 1944 med bombardiranjem porušila šolo, sokolski dom, hotel Juvančič, godbeni dom, železniški blok, železniški most in naselje Mailand. Dom svobode so zgradili po vojni s prostovoljnim delom, nazadnje pa je bil obnovljen pred 20 leti.
Jasmina Štorman foto: Tanja Grabrijan
Svet KS Zidani Most
Predsednik: Dejan Matek Člani: Stanislav Šmerc, Anita Jazbec, Albin Mekše, Milan Vodišek, Janez Krivec in Tatjana Tržan
Krajevni praznik
Narava v tem koncu je res čudovita, čeprav v ranem jutru v meglico še skrita. Ko sonce jo s toplimi žarki predre, se kapljice rose v nov dan zaiskre.
S to mislijo se je naslovilo letošnje vabilo vsem krajanom ob praznovanju šestega krajevnega praznika KS Jurklošter. Pred šestimi leti je KS Jurklošter za svoj krajevni praznik izbrala 9. september, saj je bil na ta dan pred 837 leti Jurklošter prvič pisno omenjen kot naselbina. V okviru praznika se je v KS zvrstilo več dejavnosti in prireditev.
V soboto, 25. avgusta, je Športno društvo organiziralo turnir v malem nogometu, ki je bil že 15. po vrsti. Udeležilo se ga je 12 ekip, tako iz celjske regije kot iz drugih delov Slovenije. Na ta dan je bil organiziran tudi tradicionalni pohod po poteh Jurkloštra, ki se ga je udeležilo 30 pohodnikov, večinoma domačinov. Pohod so zaznamovali prijetni postanki pri naših domačinih, ki so se izkazali z veliko gostoljubnostjo. V sklopu praznovanja je bil 1. septembra tudi krajevni turnir v streljanju z zračno puško v izvedbi SD Partizan Jurklošter, ki so se ga udeležili tako mlajši kot starejši krajani. Praznovanje se je zaključilo v soboto, 8. septembra, z otvoritvijo novega odseka krajevne ceste Marijina vas-Prevole ter osrednjo proslavo in piknikom na prostoru kartuzije. Na prireditev so bili v organizaciji krajevnega odbora Rdečega križa Jurklošter še posebej povabljeni krajani zrelejših let. Samo praznovanje so nam polepšali nastopajoči iz vrtca, osnovne šole, moški pevski zbor in Miha Hliš mlajši.
Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik KS Franc Lesičar, ki je predstavil vse pridobitve in
prireditve v preteklem letu, pa tudi projekte, ki se že izvajajo ali pa se bodo pričeli izvajati v naslednjih letih. Prav tako se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli k razvoju kraja. V imenu krajevnega odbora RK je vse prisotne pozdravil predsednik Ivan Klavžar in najstarejšima prisotnima krajanki in krajanu izročil darilo. Praznovanja sta se udeležila tudi župan občine Laško Franc Zdolšek in podžupan Klemen Grešak. Župan je v svojem nagovoru čestital krajanom in KS za dosežene uspehe ob krajevnem prazniku in pohvalil pomen dobrega sodelovanja med KS in občinsko upravo. Ob koncu je krajane nagovoril tudi pater dr. Karel Gržan. Druženje krajanov se je nadaljevalo ob prijetnih zvokih ansambla Iskrice iz Laškega.
Janko Cesar

11
Iz krajevnih skupnosti
Dan Rimljanov
Turistično društvo Rimske Toplice, bazen Aqua Roma in	Krajevna
skupnost Rimske Toplice so v soboto, 29.
septembra, s skupnimi močmi priredili prireditev, ki je še posebej namenjena krajanom Rimskih Toplic. V kraju je letos bil obnovljen star bazen, sedaj imenovan Aqua Roma, in ob tej priložnosti se je uresničila tudi dolgoletna ideja in želja, da bi dogajanje na bazenu nekoliko popestrili. Prireditelji so želeli obuditi obdobje, ko je bil bazen središče dogajanja vseh generacij. Najemnik Aqua Rome, AG Nemec, d. o. o., je bil pripravljen sofinancirati dogodek in tako so skupaj priredili veselico, ki so jo poimenovali Dan Rimljanov. Prireditev je letos potekala prvič, vendar po besedah predsednika Turističnega društva Andreja Mlakarja organizatorji želijo in upajo, da bo postala tradicionalna. Ne vedo pa še, ali bo prireditev potekala v jesenskem ali
spomladanskem času, torej ob koncu ali na začetku plavalne sezone. Povabili so vse sedanje in nekdanje krajane, ki so se ukvarjali s športno, kulturno ali katero koli drugo dejavnostjo. Udeleženci so imeli priložnost spregovoriti tudi o svojih vtisih nekoč in danes. Na prizorišču je bil postavljen tudi velik pano, na katerem so predvajali stare slike in s tem obujali spomine.
Organizatorji so imeli na začetku nekaj težav z vremenom, vendar so se na koncu vseeno odločili prireditev speljati do konca. Organizirali so športne dejavnosti, kot so odbojka na mivki in dejavnosti v vodi. Zaradi poplave so imeli težave tudi pri pripravi igrišča za odbojko, vendar je najemniku bazena uspelo pravočasno usposobiti igrišče in tako se je med seboj pomerilo sedem ekip. S prijateljsko tekmo v vaterpolu so prireditelji želeli obuditi tudi staro tradicijo vaterpola še iz leta 1981. Obiskovalci pa so se lahko preizkusili tudi v plavanju na čas. V času športnih dejavnosti pa so se predstavila tudi razna društva iz okolice Rimskih Toplic. Tako so najprej nastopili otroci iz folklorne skupine OŠ Jurklošter, ki so s pesmimi in plesom prikazali ljudske motive, KUD Lažiše pa je predstavil stare šege in običaje. Prireditev so popestrile še Navihanke. Kljub nekoliko slabšemu vremenu, ki se je sicer pozno popoldne izboljšalo, se je na prireditvi zbralo lepo število ljudi vseh generacij, ki so tako ali drugače obujali spomine in hkrati ustvarjali nove.
Nika Košak
Spodnji in zgornji Rifengozd povezana
V Krajevni skupnosti Laško smo sredi poletja s cestnimi deli nadaljevali tam, kjer smo jih lani pozno jeseni končali, in sicer na odseku od spodnjega do zgornjega Rifengozda. Takrat smo asfalt »privlekli« od Braneta Klavžarja pa vse do vrha klanca pri Vikiju Kranjcu. To je bil izreden dosežek, ki ga lahko potrdi le tisti, ki te kraje pozna. Letošnja želja pa je bila, da spojimo oba dela vasi zgornji Rifengozd oziroma »faučni laz« v dolžini dobrih petsto metrov. Tudi to je bil zahteven zalogaj, ki pa smo ga z velikim angažiranjem vseh vaščanov zmogli in tako marsikateremu starejšemu (pa tudi mlajšemu) krajanu izpolnili željo. Res je, asfaltirana cesta pripelje v vas popolnoma novo življenje, kar vam lahko potrdijo predvsem ljudje v tako odročnih krajih, kot so tu. Uredili smo tudi nekaj makadamskih cest v drugih delih krajevne skupnosti in tako poskrbeli za boljšo prevoznost. Skupina domačinov pod vodstvom Braneta Klavžarja in Alojza Arzenška pa je obnovila »Matevžekovo« kapelico v spodnjem Rifengozdu in s tem kar precej prispevala za lepšo zunanjo podobo vasi. Spoštovane krajanke in krajani! Naj vas ob tej priložnosti povabimo na sprehod (po gobe in kostanj) ali vožnjo po tem delu krajevne skupnosti Laško. Pešci, kolesarji in drugi vozniki boste sedaj našli lepo urejeno cesto od občinske meje pri čistilni napravi v Tremerjah pa vse do Doblatine. Nekaj dela nam je sicer še ostalo, vendar se trudimo biti še boljši.
Predsednik sveta KS Laško Martin Kokotec
KS Šentrupert pri posodabljanju krajevne ceste št. 700 731 Šentrupert-Trobni Dol. Trasa, dolga 1 km, se pripravlja za asfaltno prevleko. Ta krajevna cesta se navezuje na KS Kalobje v Občini Šentjur.
Krajevne igre društev in organizacij Krajevne skupnosti Šentrupert so bile letos pri Osnovni šoli v Šentrupertu, organiziralo pa jih je PGD Šentrupert. Igre so tradicionalne, saj že 30 let potekajo pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti, vsako leto pa jih organizira drugo društvo. Na sliki je najstarejši tekmovalec pri metu krogle.
Jožef Kapel.
ojmm^mo) ra
o
Čebelarsko društvo je eno najstarejših društev v Laškem, saj svoj nastanek beleži v letu 1902. Po nekaterih podatkih, ki smo jih izbrskali, je naše rojstno leto pomaknjeno še kakšnih 10-15 let nazaj. Razen v obdobju 2. svetovne vojne je bilo vseskozi aktivno. Novejše obdobje delovanja društva štejemo od leta 1946, ko so takratni čebelarji zopet strnili glave ter postavili nove temelje delovanja in druženja. Na tej osnovi temeljijo tudi današnje aktivnosti, s poudarkom predvsem na izobraževanju, prenašanju znanja na mlade generacije, pospeševanju čebelarskih dejavnosti in približevanju ter predstavitvi širši javnosti.
V ČD Laško je vključenih okoli 70 čebelarjev, ki so v večini prek društva vključeni tudi v Čebelarsko zvezo Slovenije. Čebelarimo s približno 900 panji, kar pomeni približno 13 panjev na čebelarja. Žal pa ugotavljamo, da je predvsem južni del občine zelo slabo poseljen s čebelami. Menimo, da to pomeni veliko gospodarsko škodo na kmetijskih zemljiščih, saj je rastlinje na teh območjih slabo oprašeno in zaradi tega manj kvalitetno. Čebelarji se zavzemamo za to, da bi vsaka vas imela vsaj en čebelnjak, ki bi ne le krasil že tako lepo krajino v naši občini, temveč bi čebele po vsej občini opravljale svoje plemenito delo, kot sta opraševanje rastlin ter nabiranje medičine in cvetnega prahu. Med in drugi čebelji proizvodi so zelo cenjeni v alternativni medicini, saj vsebujejo mnogo snovi z zdravilnimi učinki. Ker čebel ni dovolj, da bi v naravi pobrale vse, kar jim nudi, morajo vse te dragocene dobrote nazaj v zemljo. Čebelarji smo po naravi naravovarstveniki, zato si prizadevamo za lepo in čisto okolje, v katerem živimo in v katerem se gibljejo naše čebele. Imamo srečo, da ima lokalna skupnost posluh za varovanje našega bivalnega okolja. To je danes velik privilegij, kajti le v čistem in zdravem okolju lahko pridelujemo zdravo hrano, katere sestavni del so med in drugi čebelji proizvodi.

Predsednik društva Franc Šolar Foto: J. Blagotinšek
12
Podeželje in kultura
UstanovililsmolDruštvolzalrazvojlpodeželja
projekte naj bi prihajale
Ustanovnega zbora društva, ki je bil v četrtek, 6V septembra, na turistični kmetiji Vozlič v Šmartnem v Rožni dolini, se je udeležilo 33 udeležencev, tako predstavnikov občin, društev, kot posameznikov, ki so s tem izrazili voljo, da bodo s skupnimi močmi skrbeli za razvoj podeželja na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik. Sredstvom občin, ki jih te namenjajo za razvoj podeželja, bodo s prijavo za izvajanje pristopa Leader dodali tudi evropska in državna sredstva. Za prvo predsednico društva je bila izvoljena Alja Založnik z MOC.
Glavni razlog za ustanovitev društva je prilagajanje na izvajanje pristopa Leader, ki ga bo v novem programskem obdobju 2007-2013 izvajala tudi Slovenija. S preprostimi besedami bi lahko rekli, da bo spodbujalo razvoj podeželja prek skupnih projektov na določenem območju. Ideje za
od samih od spodaj
naj bi
prebivalcev podeželja, torej navzgor«.
Lokalna razvojna strategija predstavlja temeljni dokument, za katerega pripravo in izvajanje pa mora biti nekdo odgovoren. Odločili smo se, da v ta namen ustanovimo predpisano Lokalno akcijsko skupino v obliki društva. Pri tem moramo upoštevati Navodila za izvajanje pristopa Leader, pripravljena s strani MKGP, ki predpisujejo, da moramo pri oblikovanju Lokalne akcijske skupine, v našem primeru bo to društvo, zagotoviti tristransko sestavo članstva (javne institucije, gospodarstvo in civilno družbo -društva, ki delujejo na podeželju, podjetnike, kmete). V organih odločanja mora biti civilna družba zastopana vsaj 50 %, kar smo pri sestavi organov društva tudi upoštevali. Upravni odbor društva sestavljajo: štirje predstavniki javnega sektorja (Alja Založnik,
Mestna občina Celje; Edina Memiič, Občina Laško; Jani Jurkošek, Občina Štore; Petra Pehar Žgajner, Občina Vojnik) in pet predstavnikov civilne družbe (Edvard Stepišnik, Društvo zeliščarjev Celje; Mihaela Flere Starina, Zdravilišče v Laško, d. d.; Emil Kačičnik, TD Štore; Darja Žnidaršič, Ranč Kaja in Grom, Vojnik; Franc Šolar, Čebelarsko društvo Laško).
Naloge društva bodo mnogo širše in tudi upravljanje delovanja društva bo bolj zahtevno, kot smo vajeni pri stanovskih in interesnih društvih sicer, zato bo upravni odbor za upravljanje imenoval upravljavca. Zavedamo se, da na začetku marsikdo ne bo videl smisla sodelovati pri delovanju društva, sčasoma, tako pravijo izkušnje v Evropi, pa bo članov društva ali sodelavcev pri projektih vedno več. S skupnimi močmi bomo gotovo premaknili naš voz razvoja podeželja korak bliže skupnim ciljem.
Mojca Krivec, KGZS-Zavod CE
mKULTURAlINlTURIZEMH I I Muzej Laško ponovno odprl vrata obiskovalcem
V soboto, 22. septembra, se je za Muzej Laško pričelo novo štetje časa. Po številnih selitvah, ki jih je muzej v svoji stoletni zgodovini preživel, je končno dobil svoje stalno mesto in položaj v kulturni ponudbi Laškega.
Na odprtju prenovljenega muzeja se je kot v dobrih starih časih nekdanje muzejske zbirke zbralo veliko radovednih Laščanov, pa tudi obiskovalcev iz drugih krajev, ki so si z zanimanjem ogledovali novo laško pridobitev. Po uvodnem nastopu godbe na pihala in mažoretne skupine so pričetek slavnostne prireditve z igranjem na neobičajne inštrumente pred vhodom v muzej napovedale članice tolkalne skupine ŠUS. Svoj program so nadaljevale v kletnih razstavnih prostorih in požele buren aplavz. Obiskovalce je v uvodu pozdravila direktorica javnega zavoda STIK Laško Andreja Križnik, ki je podala kroniko obnavljanja »Kislingerjeve hiše«, v kateri je muzej dobil svoje novo domovanje. Župan občine Laško Franc Zdolšek je orisal vlogo občine pri prenovi muzejske zgradbe, čestital ustanovi ob častitljivi obletnici in ji v prihodnje zaželel obilo uspeha. Kustos Muzeja Laško Tomaž Majcen pa je obiskovalce seznanil s trenutno postavitvijo razstav in muzejskimi načrti v prihodnosti. Direktorica zavoda STIK Laško je nato podarila reprodukcije grafike Trga Laško Občini Laško, Pivovarni Laško in podjetju
Paron, ki so prispevali največji finančni delež za obnovo muzeja, ter Jožetu Majcnu, ki je dolga leta vestno skrbel za muzejsko zbirko in jo obvaroval pred propadom. Po uradnem odprtju prenovljenega muzeja so se obiskovalci podali še na ogled stalnih muzejskih razstav, ki jih je dodatno obogatila glasba v izvedbi violista prof. Kristiana Kolmana.
V novi muzejski postavitvi je osrednji prostor namenjen popotovanju skozi čas, ki obiskovalce popelje od pradavnine do današnjih dni. Stalna razstava prikazuje razvoj mesta in okolice od časov, ko so v toplih vrelcih zdravilne vode nove moči nabirali rimski legionarji, prek obdobja vladavine Babenberžanov in pridobitve trških pravic, do hitrega industrijskega razvoja v preteklem stoletju, ko je Laško postalo mesto.
Bogata zbirka okamnin iz okolice Laškega je predstavljena na stalni razstavi, ki prikazuje geološki razvoj ozemlja, kjer se je pred mnogimi milijoni let razprostiralo obsežno Panonsko morje. V njem so kraljevali velikanski morski psi, katerih grozljivo fosilno zobovje je še danes moč najti po okoliških hribih.
Priložnostna razstava, ki zaključuje muzejsko triado v letošnjem letu, je posvečena velikemu Laščanu	Karlu
Valentiniču, možu, ki je poleg	številnih
dejavnosti, s katerimi se je strokovno in zavzeto ukvarjal, dal pobudo za ustanovitev muzejske zbirke, ki letos praznuje svojo stoto obletnico.
Muzej je odprt vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih in praznikih. Poleg vodenih ogledov za najavljene skupine obiskovalcev bodo v muzeju organizirana tudi strokovna predavanja, naravoslovne
stik - center za šport, turizem, informiranje in kulturo laško
delavnice za osnovne in srednje šole ter muzejske učne ure. V muzejski trgovini pa je moč kupiti različne spominke, povezane z zgodovino kraja in okolice.
Tomaž Majcen, kustos
Prireditve
v
V Kulturnem centru Laško se je po nevšečnostih zaradi poplave pričela nova sezona. V oktobru in novembru bomo gostili priznani Slovenski oktet, komediji Vse o ženskah in Douhtar pod mus, Laško mavrico z Ansamblom Spev in številne druge prireditve. Naj vas opozorimo, da ima letos vsaka komedija dve predstavi: predstava ob 20. uri je za abonma 1 in izven, predstava ob 17.30 uri pa je za abonma 2 in izven. Več informacij na naši novi spletni strani: www.stik-lasko.si. Vljudno vabljeni! Rezervacija in prodaja vstopnic: Turistično informacijski center - TIC Laško, Trg svobode 8, 3270 Laško, tel.: 03 733 89 50, ponedeljek-petek od 8. do 17. ure, sobota od 9. do 12. ure.
11. Martinovo v Laškem
Odločili smo se, da tudi letos skupaj z Etno odborom Jureta Krašovca Možnar, Občino Laško, Knjižnico Laško in Župnijskim uradom Laško pripravimo in organiziramo 11. Martinovo v Laškem. Prireditev ima zgodovinski, poučni in kulturni pomen in si je nismo izmislili na novo, temveč jo želimo priklicati v spomin. Potekala bo od petka, 9. novembra, do nedelje, 11. novembra. V petek ob 18. uri bo v Knjižnici Laško predavanje, v soboto ob 18. uri pa si lahko v Kulturnem centru Laško ogledate območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz laške okolice. Prireditev se bo zaključila v nedeljo z Martinovim sejmom in slovesno mašo v cerkvi sv. Martina.
13
Kultura in turizem
evropskelkulturneldediščine
Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine so bili posvečeni slovenskemu arhitektu svetovnega merila Jožetu Plečniku. Velikan evropske arhitekture 20. stoletja je Laško pogosto obiskoval v času gradnje dveh objektov svojih učencev. Tik pred pričetkom II. svetovne vojne je bila v Zgornji Rečici pri Laškem dograjena cerkev sv. Antona Puščavnika, za katero je načrte narisal Plečnikov asistent Janez Valentinčič. Jože Plečnik je dela osebno nadzoroval in za gradnjo izbral materiale, ki izvirajo iz neposredne bližine zgradbe. Posebnost cerkve, oblikovane v modernem konstruktivno pogojenem slogu, so balkoni zvonika, prekriti z betonskimi kupolami, ki usmerjajo zvonjenje navzdol po rečiški dolini. Cerkev je od leta 2000 posvečena blaženemu A. M. Slomšku.
Dobrih deset let kasneje (leta 1951) je Plečnik prihajal v Laško, ko je po načrtih njegove študentke Marjetice Pirkmajer nastajal spomenik padlim v NOB. Njen profesor in mentor je takrat narisal načrte za ureditev okolice spomenika.
Velikega arhitekta smo počastili 25. septembra v Muzeju Laško s strokovnim
predavanjem arhitekta Uroša Kraška: Jože Plečnik in arhitektura 20. stoletja v Laškem. Na dobro obiskanem predavanju je bilo predstavljeno Plečnikovo vizionarstvo na področju arhitekturnega ustvarjanja s
poudarki na njegovih najbolj znanih in odmevnih stvaritvah. Predavatelj je z bogatim slikovnim gradivom popeljal poslušalce skozi tri obdobja Plečnikovega ustvarjanja: Dunaj, Prago in Ljubljano. Prikazane in razložene so bile tudi vzporednice in pomen Plečnikovih del v svetovnem merilu. Po zanimivi predstavitvi se je med obiskovalci in
predavateljem razvila konstruktivna razprava, ki je odprla nove, zanimive poglede na Plečnikove arhitekturne stvaritve. 28. septembra je bil v cerkvi blaženega Antona Martina Slomška v Zgornji Rečici Jožetu Plečniku posvečen koncert kvarteta violončel ČeloFonija. Kvartet je nastal na pobudo profesorja Milana Hudnika, ki je ob sebi zbral svoje varovance. Za njimi je vrsta odmevnih nastopov. Poleg sodobnih skladb, napisanih za to zasedbo, igrajo tudi priredbe iz klasične literature, posebno zvočno ubranost pa dosegajo ob izvajanju Gallusovih vokalnih del. Na koncertu v Zgornji Rečici so izvedli dela Iacobusa Gallusa in Luciana Marije Škerjanca ter s svojo interpretacijo navdušili poslušalce, ki so se ta večer popolnoma predali komorni glasbi. Obiskovalci koncerta, predvsem domačini, pa tudi Laščani, ki so se zaradi glasbenega užitka pripeljali v Zgornjo Rečico, so po dodatku, ki so jim ga poklonili umetniki, izrazili željo po ponovitvi podobnih kulturnih dogodkov v Slomškovi cerkvi.
Tomaž Majcen, kustos
Knjižnica Laškoipredlnovoisezonoi
Preden vstopimo v novo sezono, se v knjižnici z veseljem ozremo nazaj v poletne mesece. Čas počitnic je čas bolj sproščenih obiskov, bolj sproščenega branja in uporabe knjižnice. Več kot 32.000 enot izposojenega gradiva v Laškem in Rimskih Toplicah v treh poletnih mesecih pa dokazuje, da je pri nas tudi med počitnicami zelo živahno. Še posebno vznemirljivo je, ko potekajo v knjižnicah otroške delavnice. Več o tem poročamo na izobraževalnih straneh Biltena ... Ker je poleti manjša nabava, manj dela s strokovno obdelavo in birokratskimi opravili, takrat opravimo nekatera večja dela s knjižničnimi zbirkami. V naši mreži obstaja 75.000 enot knjižničnega gradiva - 75.000 osebkov, ki jim med počitnicami namenimo drugačno pozornost kot sicer. Letos smo opravili inventuro vsega knjižnega gradiva v laški knjižnici, precej knjig smo izločili oz. preselili v skladišče. Težko je, kadar o življenju knjig odloča prostor na polici - ko jih postavljamo v skladišče, se zavedamo, da so stran od oči uporabnikov in tako že skoraj odpisane. A stiske rojevajo tudi nove sanje in nas silijo k neprestanemu razmišljanju o izboljšanju prostorskih razmer naših knjižnic. Odrasli in mladi, ki ste prihajali po čtivo za
dopust, ste bili veseli priporočilnih seznamov knjig, ki smo vam jih pripravili pred poletjem. Poleg turističnih vodnikov, zemljevidov,
priročne literature za vsakdanje življenje in drugega dopustniškega branja ste letos pogosto posegali tudi po priporočenih kvalitetnejših delih. Mladim pa smo s pomočjo seznamov približali zahtevnejše zbirke: Zorenja, Odisej ... V knjižnici še vedno poteka Bralna značka za odrasle in ni prepozno, da se nam pridružite. Z veseljem vam bomo predstavili knjige s seznama za značko.
Z oktobrom pa pričenjamo tudi Predšolsko
bralno značko kot obliko knjižnične vzgoje za najmlajše. Zavedamo se, da le majhen bralec lahko postane velik bralec. Prijazno pa vas vabimo tudi na naše prireditve, program je objavljen na naši spletni strani.
Do konca leta načrtujemo še preureditev študijske čitalnice na podstrešju s posodobitvijo računalniške opreme in organiziranjem	informacijskega
opismenjevanja. V novembru pa naj bi v knjižnici izšla nova številka Laškega zbornika s tehtnimi prispevki dddr. J. Mačka, dr. T. Korošca in njegovega očeta, pokojnega prof. M. Rybara, dr. Zinke Zorko, dr. Anice Cevc, dr. Anke Vidovič Miklavčič, prof. Božene Orožen, Tatjane Šenk in dr. J. Benedeka. Pri zborniku letos sodeluje tudi nekaj mlajših Laščanov. Več o tej publikaciji prihodnjič. Povedati še moramo, da je poleti z izposojevalnim delom v enoti Zidani Most prenehala gospa Ljuba Golob. Za njeno požrtvovalno dvajsetletno sodelovanje se ji najlepše zahvaljujemo. Na njeno mesto je sedaj prišla ga. Mara Hohkraut. Pozdrav našim članom in prijazno povabilo vsem, ki v knjižnico še ne zahajate.
Vrnitev podobe Marije z otrokom na prvoten kraj
Marijina kapela je nekoč stala na križišču med cestnim mostom in stopnicami, ki so vodile do stare osnovne šole v Zidanem Mostu. Pred njo so pripravili večino prireditev. Med bombardiranjem leta 1944 je bila kapela skoraj v celoti porušena, Marijin kip pa je železniški delavec Lojze Fon skoraj nepoškodovan odpeljal proti Loki pri Zidanem Mostu. Podoba je v naslednjih letih svoj prostor našla v različnih kapelah in cerkvah, 15. avgusta letos pa se je po 62 letih obnovljena vrnila domov. Za to so poskrbeli posamezniki, društva in župnijski urad Marija
14
Širje Zidani Most.
Kip Marije z otrokom so splavarji brodarsko turističnega društva Splavar Zidani Most in Radeški splavarji na splav vkrcali v Loki pri Zidanem Mostu, pridružilo pa se jim je še pet župnikov, deset gasilcev iz PGD Zidani Most,
pa tudi godba na pihala, pevski zbor in približno 150 ljudi. Nekaj jih je moralo v Zidani Most z organiziranim avtobusom, saj je na splavih zmanjkalo prostora. Odpluli so do Radeč, kjer so vse splave združili, nato pa zapluli proti sotočju rek Savinje in Save. Pred starim mostom so gasilci z več deset metrov dolgimi gasilskimi cevmi ustvarili vodno zaveso, igra vode in svetlobe pa je pričarala kar šest mavric. Vodno zaveso so še enkrat pričarali pred pristankom v Zidanem Mostu, kjer je splave pričakalo ogromno ljudi. Program se je nadaljeval v Domu svobode in se končal v poznih večernih urah.
Beno Kolander
Kultura in turizem
Etno\odbor\Jureta\Krašovca\ Možnar
V današnjih časih, ko se svet vrti z neverjetno hitrostjo, si skoraj ne znamo več predstavljati, kako so se včasih lotevali težavnejših in večjih opravil na vasi. Kako so brez sodobnih pripomočkov na roke želi, mlatili, mleli, pokosili travnike, poželi njive in se po opravljenem delu znali tudi poveseliti. Že več kot 24 let Etno odbor Jureta Krašovca Možnar uspešno povezuje društva, etno skupine, pa tudi posameznike, ki na podlagi zapiskov in ustnih izročil gojijo in prikazujejo stare ljudske šege in delovna opravila na zabavnih prireditvah in s tem ohranjajo spomin na minule čase. Eno takšnih prireditev, ki je zadnjo nedeljo v avgustu potekala na gručasti vasici Vrh nad Laškim s prvotnim imenom Šentlenart, smo poimenovali »Hi, iz nekdanjih dni«. Konj je bil vedno žival, ki so mu pripisovali poseben pomen. V pomoč je bil predvsem pri spravilu lesa in krme, furmanstvo pa je bilo priložnost za dodaten zaslužek. V prikazu je sodelovalo
devet društev, za prijetno popotnico v prireditev pa je poskrbela Laška pihalna godba. Društva so predstavila obrti, povezane s tovorništvom in konji, ter delovna opravila: Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim - podkovanje konj, Etno skupina Strelskega
društva Mala Breza - kolarstvo, KD Prežihovega Voranca Jurklošter - kovaštvo, KUD Trobni Dol - priprava konjske opreme,
Etno skupina Šentrupert - spravilo sena, KD Miklavž - barantanje, DPM Laško-Radeče -priprava voza, KD Antona Tanca Marija Gradec - odhod fantov k vojakom, Marica Lesjak in Rezika Pader pa sta pripravili skeč. Posebej se moramo zahvaliti gostiteljema Krajevni skupnosti in Konjerejskemu društvu Vrh nad Laškim za požrtvovalno delo pri pripravi prizorišča in organizaciji ter Župnijskemu uradu Vrh nad Laškim, na čigar zemlji je vsa prireditev potekala. V župnišču sv. Lenarta so svoja dela na temo »Šentlenart, kako si ti lep« razstavljali tudi člani Likovne sekcije Laško. Zanimiva, dobro obiskana pireditev in lepo vreme je spodbuda pri nadaljnjem ustvarjalnem delu Etno odbora Jureta Krašovca Možnar.
Predsednica Odbora Jureta Krašovca Možnar Bogomila Košec Kajtna
MIKljOj
■traI
Bogata zgodovinska dediščina je 8. junija v kartuzijo Jurklošter privabila akademike in številne poslušalce, ki jih je zanimalo pozabljeno in spregledano bogastvo Jurkloštra. Zavod Odon Jurklošter in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) sta namreč pripravila znanstveni simpozij o preteklosti Jurkloštra in njegove okolice, katerega udeležba je organizatorje pozitivno presenetila. Simpozij sta s svojo udeležbo počastila tudi celjski škof prof. dr. Anton Stres in župan Občine Laško Franc Zdolšek. Predavatelji, skoraj vsi člani SAZU-ja, so Jurklošter predstavili z različnih zornih kotov: od prazgodovinskih najdišč do izhodišč za preurejanje	prostora
kompleksa Jurklošter, od pokrajinskih in poselitvenih značilnosti do značilnosti narečja. Poseben poudarek je bil na kartuziji Jurklošter, ustanovljeni okoli leta 1170,
Simpozija se je udeležil tudi avtor monografije Kartuziji Žiče in Jurklošter akad. prof dr. Jože Mlinarič.
domnevnem grobu Veronike Deseniške in Nikolaju Kempfu, velikemu mislecu, ki je več kot dvajset let kot prior deloval v samotni kartuziji ob Gračnici. Zavod Odon Jurklošter se je za pripravo simpozija odločil že leto prej. »Do takrat pa je bila vseskozi prisotna želja, da bi na enem mestu zbrali vse strokovnjake, ki poznajo Jurklošter in kartuzijo z več vidikov. Tudi njihovo znanje in informacije smo želeli zbrati na enem mestu,« je povedal direktor zavoda Odon Jurklošter dr. Peter Kozmus. Ta cilj bo dokončno dosežen, ko bo izšel tudi zbornik s prispevki vseh sodelujočih in nekaterih drugih strokovnjakov.
Cilj simpozija je bil promocija Jurkloštra in njene okolice, ozaveščanje	domačinov
pomembnosti tamkajšnje kartuzije in pridobitev mnenj strokovnjakov o delu zavoda. »Z odzivom predavateljev sem zelo zadovoljen, nad odzivom obiskovalcev pa sem presenečen, saj jih je bilo več, kot smo pričakovali. To potrjuje, da ljudi zgodovina zelo zanima, kar nam daje ideje za vnaprej,« je še dejal Kozmus.
Jasmina Štorman
Zelišča kartuzijanov na ogled
V kartuziji Jurklošter si lahko ogledate zeliščni vrt in spoznate zelišča, ki so jih pred davnimi leti uporabljali kartuzijani. Kot pravi njegov snovalec doc. dr. Janko Rode, je vrt »zasnovan kot ogledni vrtiček, ki vsebuje nekaj elementov srednjeveških vrtov, vendar zaradi pomanjkanja prostora in lege zaenkrat še ni urejen na izvirni način«. Zasajeni sta dve gredici: večja ob daljšem zidu notranjega dvorišča in manjša tik ob
vhodu v notranje dvorišče kartuzije. Med zelišči prevladujejo trajnice. »Med večjimi bodo angelika, baldrijan in seveda sredozemska zelišča: rožmarin, sivka in žajbelj. Tudi meta in melisa ne manjkata. Posadili smo tudi baziliko in velecvetni lučnik, ognjič. Na gredicah je nekaj grmičkov pelina, šetraja in timijana, priljubljenih zelišč menihov,« pravi doc. dr. Rode.
Jasmina Štorman
Likovna sekcija Laško
Naše druženje bo tudi v prihodnje potekalo vsak ponedeljek od 17. do 20. ure v Hiši generacij pod strokovnim vodstvom g. Franeka Markoška st.
Slikarski navdušenci bodo 20. oktobra prinesli paleto zelenih barv na domačijo Antona Aškerca v Rimske Toplice, kjer bodo ustvarjali na pesnikov verz »Gre po stezi čez polje zeleno ...«. Sledil bo zanimiv kulturni program in razstava nastalih del.
Ne pozabite si ogledati naših razstavljenih del v knjižnici Laško ob veselih Martinovih dnevih. Vsi, ki vas zanima likovna ustvarjalnost, ste vabljeni, da se nam pridružite.
Predsednica likovne sekcije Nevenka Fantinatto
KD Anton Tanc Marija Gradec
Ste radi veseli, radi pojete, plešete, potujete ali se enostavno radi zabavate? Si tega želite, pa ne veste kam, kako ...?
Nič lažjega - pridružite se nam in vse to vas čaka! Saj ni lepšega, kot biti dobre volje.
Članice in člani folklorne skupine Kulturnega društva Antona Tanca
Marija Gradec, Laško vas pozdravljajo in kličejo v svoje vrste.
Pridružite sem nam lahko vsak petek od 20. do 22. ure v kulturnem domu na Marija Gradcu ali pokličete Matjaža na tel. 041 290 922, Rosando na tel. 040 242 190 ali Bogomilo na tel. 030 659 374.
15
Kultura in turizem
KD Antona Aškerca Rimske Toplice
JE PESNIK ANTON AŠKERC IGRAL LOTO?
Vsi tisti, ki poznamo Antona Aškerca, bi danes rekli, da je to smešno vprašanje. A na letošnjem Pohodu po Aškerčevi poti, ki je bil v soboto, 16. junija, nam je glavni govornik prof. Igor Grdina zaupal tudi podatek, da je Aškerc želel izdati priročnik za igranje na srečo. Ker pa takratnim oblastem to ni bilo po godu, priročnik ni tako znan, kot so znane nekatere njegove pesmi, med katerimi je nekaj že ponarodelih.
KD Antona Aškerca je letošnji	pohod
organiziralo skupaj z vsemi društvi iz KS Rimske Toplice in KS Zidani Most ter Godbe na pihala Zidani Most, brez katerih tako velike prireditve ne bi mogel izpeljati. Pot od Zidanega Mosta do Senožet je prehodilo okrog 200 pohodnikov. Na Aškerčevini, kjer se jih je zbralo še sto več, so prisluhnili kulturnemu programu in prof. Igorju Grdini. Njegova pripoved je bila zelo zanimiva in gostje so si zaželeli, da bi ga še kdaj povabili v goste. In vsi so obljubili, da se naslednje leto spet vrnejo.
Ljubitelji zborovskega petja pa so se na
Vsak začetek pohoda je lažji, če je sprejem topel.
Antona Aškerca na že 15. srečanju pevskih zborov gostil Mešani pevski zbor Zarja iz Šentvida pri Planini.
KD Antona Aškerca Rimske Toplice srečanja organizira prvi petek po 10. septembru. 10. september 1894 je namreč datum, ko je bil pesnik Aškerc zadnjič v svojem rojstnem kraju, potem pa je bil prestavljen v različne kraje po Sloveniji.
Zbor, ki ga gosti MPZ, je izbran na osnovi osebnih poznanstev ali dobrega slovesa zbora. Za povabilo tega zbora smo se odločili iz obeh razlogov. Za iskanje zbora in povezovanje z njim je zadolžen Franc Kapun in priznati je treba, da je tudi letos povabil "pravi" zbor. Vedno pa izbiramo takšne zbore, za katere predvidevamo, da se bodo na Aškerčevini dobro počutili in da bodo začutili preprostost kraja in pesnikovih sporočil. Srečanje vedno pripravljamo tudi v sodelovanju z gospodom Avgustom Aškercem, sorodnikom pesnika Aškerca. On in njegova družina so dobri poznavalci pesnikovega življenja, o njem pa
Senožete vrnili že 14. septembra, ko je MPZ KD veliko vedo tudi še iz ustnih izročil.
51 glasov in več na večer na Aškerčevini.
Gostujočemu pevskemu zboru se je letos pridružila tudi vokalna skupina Rimljanke, ki prav tako deluje v okviru KD Antona Aškerca Rimske Toplice. Oba zbora vodi zborovodkinja Alenka Štigl. Letošnje srečanje pa je bilo še posebej prijetno, saj smo takoj ob prihodu vedeli, da se bodo pevci dobro ujeli. Uradni del prireditve, zapete pesmi vseh treh zborov (51 pevcev), je bil samo uvod v kasnejše skupno ubrano prepevanje in druženje, ki se je zavleklo v večer.
Prireditev je bila uspešna tudi zato, ker smo se že dogovarjali za gostovanje in za pohod po Aškerčevi poti v oktobru. KD Antona Aškerca namreč čez vse leto pripravlja kulturne prireditve, ki odslikavajo pesnikovo življenje in delo. Oktobra bomo izvedli likovni dan, zvečer pa ob kulturnem programu ta dela tudi predstavili. V decembru nas čaka zahteven koncert obeh zborov. Pripravljamo pa tudi že tradicionalni Aškerčev večer, ki bo 9. februarja naslednje leto.
Milena Suhodolčan
Utrinki iz dejavnosti Kulturnega društva Rimljan
Naše kulturno društvo je z delovanjem pričelo že pred več kot 20 leti, takrat še pod imenom Klub ljubiteljev glasbe Slavka Avsenika. Paradna prireditev v tem času je bila Miklavževanje, prvo v Sloveniji. Z razvojem dejavnosti društva in vedno novimi spremembami na področju organiziranja društev se je društvo preimenovalo v Kulturno društvo Slavko Avsenik. Leta 2005 pa smo se ponovno preimenovali, saj g. Slavko Avsenik ni dovolil uporabe svojega imena za društvo. Tako smo na občnem zboru sprejeli odločitev, da se poimenujemo po našem kraju - Rimljan. Ime se je dobro »prijelo«, tako da z razpoznavnostjo nimamo težav. Društvo deluje na področju ljubiteljske kulture. Dejavnosti so organizirane v obliki sekcij,
katerih vodje so tudi člani upravnega odbora. Delujejo: dramska sekcija, etno sekcija, fotografska in filmska sekcija in literarno-recitacijska sekcija. Etno sekcija že pripravlja Miklavževanje, ki bo 5. decembra. Zaradi dobrega odziva na spremenjen način izvedbe prireditve ga bomo tudi letos pripravili v cerkvi sv. Marjete v Rimskih Toplicah. Lani se ga je udeležilo preko 250 otrok, takšno udeležbo pa pričakujemo tudi letos. Darila bodo ponovno brezplačna in enaka za vse otroke. Veseli pa bomo tudi kakšnega prostovoljnega prispevka. Otroci, ne pozabite poiskati vrečk, ki vam jih je lani podaril Miklavž. Prinesite jih s sabo, da vam jih bo spet lahko napolnil z dobrotami! Fotografska in filmska sekcija pridno snema dogodke na filmski trak in fotografske posnetke. Ker se tehnika digitalizira, člani uporabljajo predvsem digitalne fotoaparate in kamero. Redno sodelujejo na vseh prireditvah društva, kjer poslikajo in posnamejo dogajanje. Motive izbirajo tudi izven našega kraja. Poleg tega urejajo našo omarico v parku pri Purgu, na sedežu društva. Novembra se nam bodo predstavili s samostojno razstavo fotografij in filmsko projekcijo. Pri projektih nam pomagata sokrajanki Maja in Jolanda Sojč. Literarno-recitacijska sekcija pripravlja Rimske večere, sodeluje pri prireditvah našega društva in sodeluje z drugimi društvi v kraju in širše. Tudi letos nas je KD Antona Aškerca povabil k sodelovanju na Aškerčevem pohodu. Pripravili smo recital Aškerčevih pesmi in ga izvedli na meji med KS Rimske Toplice in KS Zidani most. Vse pohodnike smo po stari slovenski navadi pričakali s kruhom in soljo. Tako so se pohodniki z veseljem zadržali in prisluhnili približno polurnemu programu, preden so nadaljevali pot proti prizorišču proslave na Aškerčevi domačiji. V oktobru pa pripravljamo prireditev ob Tednu otroka. Tudi v prihodnjih mesecih pripravljamo kar nekaj prireditev, na katere vas vabimo, da se jih udeležite. O vseh vas bomo natančno obveščali z našimi znanimi rumenimi plakati in prek medijev.
Brigita Pavčnik
Laška pihalna godba z mažoretno in bobnarsko skupino
Naša godba letos praznuje 145 let delovanja, omeniti pa moramo tudi bobnarsko skupino, ki je svoje prve korake in udarce na bobne naredila pred desetimi leti. Njihov vodja je Miha Dergan, tudi eden prvih članov te zasedbe. Godbi so v veliko pomoč pri nastopih, izdelane pa imajo tudi prave show točke.
Godba in seveda obe skupini so po zelo aktivnem poletju 22. in 23. septembra kot predstavniki Zveze slovenskih godb sodelovali na avstrijskem festivalu godb v Mariazell. Sodelovalo je 36 pihalnih orkestrov iz Avstrije in sosednjih držav. Mažorete starejše skupine z vodjo Majdo Marguč so v teh dneh polno zasedene s pripravami na evropsko prvenstvo, ki bo v Črni Gori.
Že sedaj pa bralce vabimo na mednarodno Parado godb, ki bo 16. novembra v športni dvorani Tri lilije, in seveda na naš novoletni koncert, ki bo v isti dvorani 26. decembra ob 18. uri.
	16 ■											
■												
Kultura in turizem
Od 11. do 15. julija je potekala že 43. tradicionalna turistična prireditev Pivo in cvetje. Tudi letos smo pripravili bogat in raznolik program.
Prireditveni prostori so bili razdeljeni na posamezne programske sklope. Na Aškerčevem trgu se je vse dni izvajala zabavna oziroma pop glasba, na Graščinskem dvorišču pa narodnozabavna
glasba. Novost letošnje prireditve je bil velik prireditveni prostor, imenovan Trubarjeva avenija, z enotno glasbo in »videowalli«. Na njem je potekal otroški živ žav, različni športni dogodki, razstava starodobnih avtomobilov, v večernem času pa koncerti priznanih glasbenih izvajalcev, kot so Soulfingers, Siddharta, Aki Rahimovski in band (ex Parni valjak), Šank Rock, Mambo Kings ...
V sredo, 11. julija, je na Graščinskem dvorišču potekala prireditev Dan Laščanov. Na voljo je bila slavnostna knjiga vpisov in z njo steklenička piva Laščan. Na parkirišču pri banki je bila etno prireditev Lepo je res na deželi, na kateri so nastopala različna
kulturna društva.
Vrhunec prireditve je bil v soboto. Kot novost smo za uvod	v
ognjemet ob 22. uri izvedli vodno simfonijo z brežin reke Savinje. Vse
turistična prireditev Pivo linlcvetje
skupaj je potekalo ob glasbeni spremljavi. Obiskovalci so lahko občudovali vodne curke, osvetljene z barvnimi reflektorji, po glasbenih taktih, potem ko so gostinci ugasnili svojo glasbo in preklopili svoje ozvočenje na frekvence Radia Celje.
Tradicionalni del programa prireditve Pivo in cvetje je tudi Ohcet po stari šegi, ki jo je že 20. leto zapored pripravil Etno odbor Jureta Krašovca Možnar v sodelovanju z nami. Poročili smo že 39. poročni par. Prireditev se je zaključila s parado, v kateri je sodelovalo več kot 50 vozov. Prikazovali so pivovarniško tradicijo, cvetlično
bogastvo ter stare šege in običaje. Ocenjujemo, da je prireditev dobro uspela in si želimo, da bi bili uspešni tudi v prihodnje.
Predsednica Turističnega društva Andreja Križnik
foto: Matic Košak, Turistično društvo, Tanja Grabrijan
Slovesna predstavitev lokomotive 52-011
Na železniški postaji Laško je bila 12. julija slovesna predstavitev lokomotive serije 52, ki sodi v prvo muzejsko kategorijo, saj je edina tovrstna lokomotiva v Sloveniji. Lokomotiva 52-011, ki je bila izdelana leta 1918 v Linzu, je v času svojega službovanja vozila potniške in lahke tovorne vlake na progi Celje-Velenje-Dravograd. Ko so prišle večje, sodobnejše lokomotive je bila lokomotiva 52-011 premeščena za premik vlakov v Celje, kasneje pa je bila predana tovarni Metalna v Mariboru, kjer je služila za hišne premike. Leta 1982 je bila podarjena železniškemu muzeju, nato pa odstavljena na stranski tir v Maribor (Studenci), kjer je bila zasuta.
Z željo, da se lokomotive pojavljajo na železniških postajah kot razstavni eksponati, so združili moči Marjan Stopinšek, šef sekcije za vzdrževanje prog v Celju, Rudi Ljubej, predsednik Društva I j u b i te I j ev železnic in železniških eksponatov Celje, in Mladen Bogič, ravnatelj železniškega muzeja Slovenskih železnic. Tako je bila lokomotiva odkopana, očiščena in odpeljana v Celje ter nato v Dobovo, lansko leto pa so jo pripeljali v Laško. Po temeljiti obnovi (prebarvanje in dopolnitev z nadomestnimi deli), ki je trajala leto dni, so jo opremili še s cvetjem, slovesno predstavitev pa je popestrila tudi Godba na pihala Laško. Lokomotivo 52-011 bo vzdrževalo Društvo ljubiteljev železnic in železniških eksponatov Celje ob pomoči Turističnega društva Laško.
Tanja Grabrijan
Ohcet po stari šegi
Na tradicionalni prireditvi Pivo-cvetje je tudi letos potekala ohcet po stari šegi, ki sta jo pripravila Etno odbor Jureta Krašovca Možnar in Turistično društvo Laško. Na ohceti sta se poročila Lilijana Selčan in Mitja Obreza iz Škofje vasi, obred pa je vodil župan Občine Laško Franc Zdolšek.
Srečanje s predstavniki pobratene občine Pliezhausen
Občinska uprava Laško je v času Piva in cvetja gostila predstavnike pobratene občine Pliezhausen, s katerimi se stiki ohranjajo že od 70-ih let. Tokrat je bil na obisku novi župan g. Dold, ki je svoj mandat nastopil pred dvema letoma, 12-člansko nemško delegacijo pa so sestavljali še predstavniki občinskega sveta, gasilcev, strelcev in glasbenikov.
Literarni kotiček
NAS STRICEK
Včerajšnje jutro, ko nov dan je vstal, naš striček je mirno za vedno zaspal. Kaj v srcu je sanjal, kaj v glavi spoznal? Skrivnosti njegovih nihče ni poznal.
Morda mu spomin še segal je v čas, ko svet se krog njega vrtel je naglas. Ko bil še otrok je in bil je še zdrav, si prve izkušnje življenja nabral.
Usoda sovražna udari takrat, sred igre otroške mu ustavi korak. Za vedno mu vzame čivkanje ptic, vriskanje, smeh in petje žanjic.
Spomine te brisal gluhi je čas. Kdo ve, kako dolgo še v srcu je nosil materin glas. Ustavil za njega življenja se tok, v mislih, v srcu ostal je otrok.
Najraje se igri otrok je predal, z nasmehom jih spremljal in jih pestoval. Presrečen pobožal otroško glavo je s svojo trdo in težko roko.
Še lani pred hišo na klopco je sel, v soncu pomladnem si ude pogrel. A prišla je zima in nov dan je vstal. V tišini naš striček je tiho zaspal.
Erika Krašek
MALI KRAJ Z VELIKIMI LJUDMI
V malem kraju se narava poigra, mu skozi zastor časa, svojstveno podobo - izklesa.
A v tem malem kraju, žive -veliki ljudje.
Niso se izselili,
v njem svoje so življenje uspešno gradili.
V sivino mu svojo dušo dodali in sončni so ga žarki s toplino obsijali.
Pod mogočnimi mostovi, v objemu rek, čas odplavlja tudi leta, želimo le -da čim dlje - draga Zlata, ti bila bi šteta.
OBLETNICA POROKE
Radoveden mož sprašuje, kaj se v kuhinji dogaja, da tako prijeten duh iz štedilnika prihaja.
Se žena mu nasmehne in zavrti oči, nato pa možu prav glasno zažgoli.
"Je praznik pred vrati ko slavil se bo dan, ki za najino poroko bil pred leti je izbran.
Obletnico okroglo bova letos slavila, ko sva pred 30 leti si zvestobo obljubila.
Vsa sreča v življenju se nama je podvojila, ko dvoje zdravih otrok lepo sva vzgojila.«
Ivan Leben
SAVINJA V ZIDANEM MOSTU
O naši reki napisanih je mnogo besedi, a le pri nas se njen tok konča. Zato nam tu pove, kar na svoji poti spozna.
Jaz jo gledam z drugačnimi očmi. Ne vidim njenih umazanih bregov, ne vidim onesnaženega dna.
Ne vidim, da v njej je vse manj življenja, ne vidim, da njena zelena barva pojenja, ne vidim, da vedno bolj je lena.
Je že res, da večkrat se je razjezila, narasla in strugo do vrha napolnila, nato se po navadi hitro umirila.
Tudi reka ima svoje maščevanje, ljudem pokaže njih slabo ravnanje in želi, da vodam damo zasluženo priznanje.
Zame je to reka moje mladosti, je reka, v kateri smo plavali do norosti, ob bregovih se sončili, se igrali in modrovali.
Prve ljubezni so se stkale ob naši reki. Savinjskim splavarjem smo mahali in jim veleli: "Le humplaj Jože, humplaj Jože!" in po nabrežini tekli.
Zlata Strel
STAROST
Nekje iz globine, prihaja pogled - zazrt v daljavo, na zgubanem obrazu - sled je let, nemir dotaknil se je rok
in trdo delo, za sabo je pustilo - lok.
Čas,
ki počasi spreminja vse nas, ne da se mu upreti, z njim v korak -moramo hiteti.
Nevenka Fantinatto
ŽIVLJENJE TEČE
S počasnimi koraki hitimo naprej, se ustavimo vsake toliko časa, da si oddahnemo, da nam ne poide sapa, nato zopet v življenje veselo naprej.
Od kje in do kdaj bo tekla naša pot?
O, to čim dalj in daleč naj bo, ni meje, do kje in do kdaj in do kod, le ovir in preprek čim manj in lepo bo povsod.
Prijateljev in svojih ob sebi veliko imejmo, večkrat se prijazno in od srca nasmejmo, zla usoda tako nima pravega teka in vodi nas naprej življenja reka.
SRCE
Na jesen življenja srce moje omaguješ, zakaj, ko rada bi še, da mi zdravje podaljšuješ?
Časa mnogo je odšlo v letih mladih, srečnih, znal si z mano še zapeti, v letih plodnih in obvezujočih mi slediti, pomagal tudi v žalosti, izgubah vse bolezni prebroditi.
Naj se zjočem, si mi reklo, da tudi tebi lažje je odvračati tegobe vse. Naj umirim se in sprostim, s tem tudi tebi miren utrip zagotovim. Nasvete zdrave daješ mi, srce.
Ni se treba tebi bati, dokler me čutiš ropotati. Ko boš slišala moj glas svareč, ne naprezaj se preveč.
Toliko staro sem kot ti, zato zapomni si: Dokler stopinja me uboga in bo volja tvoja močna, skušalo ti bom služiti, več jeseni še prebiti.
Hedvika Peterkovič
Nevenka Fantinatto
Zlata Strel
18
Zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
■v|Zd ravstvenemlcIomulLaskoB
V	okviru nacionalnega programa Preprečevanje srčnožilnih in drugih bolezni smo tudi v ZD Laško pričeli z zdravstvenovzgojnim delovanjem. Od leta 2001 smo uvrščeni v seznam zdravstvenovzgojnih centrov. Program izvajajo ena zdravnica, tri diplomirane medicinske sestre, en diplomirani zdravstvenik in fizioterapevt.
V	okviru skrbi za zdravje izvajamo naslednje preventivne delavnice:
Dejavniki tveganja Šola za bodoče starše Zdrav življenjski slog Zdrava prehrana Zdravo hujšanje Da, opuščam kajenje Telesna dejavnost - gibanje Vsesplošni test hoje Vabimo vas, da se odzovete vabilu osebnega zdravnika na preventivni pregled, ki vas bo napotil na ustrezno delavnico. Delavnice se izvajajo v prostorih ZD Laško v popoldanskem času. Oktobra pa bomo izvedli tudi vsesplošni test hoje v parku Zdravilišča Laško.
V ZD Laško v skrbi za zdravje delujejo tudi samoplačniške ambulante:
•	ambulanta za žilna obolenja: svetovanje, UZ ven in perifernih arterij, sklerozacije in zdravljenje ostalih obolenj ožilja;
•	kardiološka ambulanta: UZ srca, EKG, UZ vratnih arterij, obremenitveno testiranje, 24-urno merjenje krvnega tlaka;
•	ambulanta za ultrazvočno diagnostiko: UZ dojke, ščitnice, trebuha in testisov.
S skupnimi močmi in skrbjo za zdravje nam bo uspelo do želenega cilja. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 03 734 3600.
Kolektiv ZD Laško
DODAJATI ŽIVLJENJE DNEM IN NE DNEVOV ŽIVLJENJU
Slovensko društvo HOSPIC je nevladna, neprofitna humanitarna organizacija, ki izvaja spremljanje in oskrbo umirajočih bolnikov in njihovih svojcev, programe pomoči žalujočim, detabuizacije smrti v javnosti, organizira izobraževanja za strokovne delavce in širšo javnost in izdaja literaturo s tega področja. Območni odbor Celje pokriva celotno celjsko regijo, kamor spada tudi občina Laško. Osnovna dejavnost društva je program celostne oskrbe bolnika z napredovalo, neozdravljivo boleznijo, pri kateri se aktivno zdravljenje bolezni spremeni v podporno ali blažilno zdravljenje, v doglednem ali kratkem času pa lahko pride tudi do smrti. Cilj obravnave je zagotavljanje čim boljše kakovosti preostalega življenja z lajšanjem
bolečin in drugih težav ter zagovorništvo bolnika ob spoštovanju njegovih želja, samoodločanju in dostojanstvu. Vodilo pri delovanju hospica je predvsem prepoznati in izpolnjevati želje in potrebe bolnika in svojcev.
Celostno oskrbo zagotavlja strokovni tim, v katerem sodelujejo medicinska sestra, družinski koordinator, psiholog, zunanji sodelavci (osebni zdravnik, zdravnik specialist, patronažna služba, fizioterapevti, služba oskrbe na domu) in prostovoljci. Vključitev hospica lahko svetujejo zdravnik, patronažna medicinska sestra, prijatelji in znanci, bolnik ali svojci pa le pokličejo na hospic in izrazijo potrebo po spremljanju. V skladu z načeli hospica so storitve za bolnika, svojce in žalujoče brezplačne. Za žalujoče se pomoč hospica po smrti bolnika ne konča, ampak se po programu nadaljuje vsaj še eno leto.
Društvo v različnih slovenskih krajih vsako leto organizira izobraževanje za nove prostovoljce, ki traja 11 tednov in na katerem udeleženci pridobivajo teoretična in praktična znanja za delo z umirajočimi in žalujočimi. Prostovoljcem nudi tudi dodatna strokovna izobraževanja in usposabljanja. Posebno pozornost namenja žalujočim otrokom. Zanje organizira kreativne delavnice, kjer predelujejo bolečo izgubo, vsako poletje in jesen pa izvede tudi Tabor za levjesrčne, na katerem otroci pod budnim očesom strokovnega osebja hospica predelujejo svojo žalost. Za kakršne koli informacije smo vam na voljo na telefonskih številkah 03/548 60 11 ali 051/418 446. Obiščete nas lahko tudi v prostorih hospica na Malgajevi 4 v Celju. Stika z vami bomo veseli Heda, Marinka in Dejan.
IzldejavnostilDruštva invalidov Laško
Poleg tekočega izvajanja socialnega programa so se naši invalidi udeležili kar nekaj športnih tekmovanj, družabnih srečanj
in dejavnosti za ohranjanje psihofizičnih sposobnosti z rekreacijo in športom. Seveda so aktivnosti omejene s finančnimi sredstvi, zato smo tem bolj veseli naših uspehov, ki so plod nesebičnega prostovoljnega dela članov
našega društva. Novo vodstvo društva, ki ga vodi predsednik Mihael Lončar, si prizadeva pridobiti dodatna sredstva donatorjev, ki bi nam omogočila nemoteno delovanje na vseh področjih.
Od junija so naši člani sodelovali na razstavi ročnih del ob prireditvi Pivo in cvetje in se udeleževali športnih tekmovanj. Uspešnost naših invalidov na njih je vidna v pisarni društva, kjer v vitrinah že zmanjkuje prostora za prejete pokale in priznanja. Tudi udeležba na srečanju invalidov na Kopah, v Logarski dolini in na Dolenjskem je bila zelo dobra. Oktobra se bomo udeležili martinovanja v Dolenjskih gričih, naši člani pa se bodo udeležili tudi izobraževalnih seminarjev v Topolščici in Termah Olimje, kjer bodo pridobivali koristna znanja o zdravem načinu življenja, preventivi pri varovanju in ohranjanju zdravja ter pravnem varstvu.
Igor Knez
Območna lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti v občinah Laško in Radeče Drugače preživimo dan"
V soboto, 15. septembra, smo se odločili, da bomo dan preživeli drugače in se skupaj povzpeli na Kopitnik. "Zateglih hribolazcev" je bilo malo, a smo se kljub temu odpravili na pot. Na vrhu Kopitnika nas je dohitel prekrasen sončen in topel dan, pri koči pa gostitelji z odličnim golažem, ki je teknil tudi obema podžupanoma Občine Laško. Kljub majhni udeležbi smo preživeli čudovit dan in se domov vrnili polni nove energije.
Jasna Kermelj
Preventivni program Centra za socialno delo Laško
Center za socialno delo Laško od lani izvaja preventivni program, in sicer Trening socialnih veščin, namenjen otrokom in mladostnikom, in Skupino za starše.
Program financirata Občina Laško in Pivovarna Laško.
Osnovni cilj Treninga socialnih veščin je pokazati otroku in mladostniku, kako najti stik s sabo in si pridobiti pozitivno podobo o sebi, kako reševati konflikte med vrstniki in doma, kako se soočati z lastnim čustvenim doživljanjem in čustvenim doživljanjem drugih ipd. Trening socialnih veščin se izvaja med letom in v času šolskih počitnic. Ob ocenitvi posamezne izvedbe smo ugotovili, da so otroci in mladostniki prihajali z veseljem, da so radi soustvarjali prijetno vzdušje in da so bili navdušeni predvsem nad vsebino in izvedbo programa, ki je potekal v obliki delavnic. Oktobra pa bo preteklo leto dni, odkar smo začeli s programom za družine, tj. Skupino za starše. Skupina se srečuje vsak prvi torek v mesecu od 19.30 do 21. ure v prostorih Hiše generacij. Skupina je homogena in odprta ter sprejema vse starše, ki so pripravljeni predelati vsebine v obliki delavnic. Vsebine so izbrane glede na potrebe članov skupine in so vezane na vzgojno tematiko in družinske dileme: vzgojni slogi, postavljanje meja, vzgoja za vrednote, nagrajevanje in kaznovanje, pozitivna komunikacija, žepnina, iskanje identitete ipd. Skupina za starše je hkrati tudi potrditev uporabe ustreznih rešitev v posameznih vzgojnih pristopih do otroka, kakršne uporabljajo drugi starši, ki se srečujejo s podobnimi dilemami. Zavedamo se namreč, da s prenosom izkušenj med seboj gradimo tudi svojo osebno rast in pridobimo pozitivno motivacijo za vlogo, ki jo igramo kot starši. Metodika dela skupine je vezana na posamezno temo, ki jo predhodno določijo člani, drugi del pa je namenjen delavnici, kjer imajo vsi prisotni možnost izraziti svoje mnenje in lastne izkušnje o obravnavani vsebini.
Polonca Teršek, prof. def.
19
Zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
Predstavitev Medgeneracijskega društva za samopomoč Savinja
Projekt skupin starih ljudi za samopomoč je v slovenskem prostoru prisoten že od leta 1987 in ves čas deluje pod okriljem krovne organizacije Združenja za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije. To se je 7. junija 2005 preoblikovalo v Zvezo
društev za socialno gerontologijo Slovenije. Medgeneracijsko društvo za samopomoč Savinja je bilo ustanovljeno 13. maja 2005 za potrebe delovanja tega programa na lokalnem nivoju s sedežem v Zagradu 95 v Celju. V UE Celje in UE Laško je program sicer prisoten že od leta 1993. Financirajo ga Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, lokalna skupnost in druge ustanove, društva ter donatorji.
Od ene skupine, ki je nastala leta 1993, pa do danes se je program v bivalnem okolju razširil na 17 skupin, ki vključujejo 145 uporabnikov, ljudi, starih pod in nad 65 let. V program so vključeni povprečno 9,8 ure na mesec; kadar so organizirana dodatna srečanja, pa še več.
Temeljna značilnost programa je, da temelji na prostovoljnem delu 19 voditeljic in dveh voditeljev skupin, ki so za to usposobljeni. Posamezna voditeljica/voditelj opravi na leto povprečno 472,7 ur prostovoljnega dela. Medgeneracijsko društvo za samopomoč Savinja je prostovoljno, samostojno, humanitarno, nepridobitno in dobrodelno združenje fizičnih oseb. V društvu izvajamo programe samopomoči za stare ljudi v skladu s Kodeksom etičnih načel na področju
socialnega varstva, Etičnim kodeksom organiziranega prostovoljstva in delujemo v javnem interesu na področju socialnega varstva. Poslanstvo Društva je izvajanje temeljnega programa - skupine starih ljudi za samopomoč, razvijanje prostovoljnega dela, priprava srednje generacije na starost in medgeneracijsko povezovanje. Z izvajanjem temeljnega programa pomembno vplivamo na kakovost življenja starih ljudi, delujemo preventivno, saj zmanjšujemo socialne stiske starih ljudi, in vplivamo na njihovo psihofizično kondicijo ter s tem na kakovost življenja v starosti. Z zadovoljevanjem potreb po pristnem medčloveškem odnosu in medgeneracijski povezanosti zagotavljamo nadomestno socialno mrežo in socialno vključenost starih ljudi, prostovoljci pa se pripravljamo tudi na lastno starost. Končni cilj projekta je, da se skupina naključno izbranih posameznikov po določenem času delovanja preoblikuje v prijateljsko skupino, kjer nemoteno poteka proces zadovoljevanja nematerialnih potreb po temeljnem medčloveškem odnosu, doživljanja smisla starosti in povezanosti vseh treh generacij. S starimi ljudmi se voditeljice in voditelji v skupinah srečujemo enkrat tedensko, osnovna dejavnost v skupinah pa je pogovor s poudarkom na sprejemanju posameznega člana skupine takšnega, kot je. Izvajajo se še spremljajoče dejavnosti, predvsem takšne, ki omogočajo starim ljudem doživljanje smiselne starosti in predvsem zadovoljevanje temeljnih nematerialnih potreb. Pogovarjamo se o temah, ki nas povezujejo, in si s pomočjo kulture poslušanja in poglobljenega pogovora posredujemo življenjske izkušnje brez kritiziranja, moraliziranja in poučevanja. Voditelji/voditeljice so za potrebe tega programa vključeni v dve redni intervizijski skupini (Celje in Laško), kjer se enkrat mesečno sestajajo, načrtujejo delo v skupinah, rešujejo težave, ki nastanejo ob delu v skupinah, in se samoizobražujejo. Prostovoljci v našem društvu so polnoletne osebe, ki si pridobijo nova znanja za delo v skupini, se odločijo za prostovoljno delo, si želijo druženja s starimi ljudmi in so pripravljeni sprejemati posameznikovo drugačnost. Zveza društev za socialno
geronotologijo Slovenije v sodelovanju z lokalnim društvom za prostovoljce organizira 120-urno usposabljanje in izobraževanje za voditelje skupin starih ljudi za samopomoč, bodočim prostovoljcem pa v okviru lokalnega društva ponudimo tudi možnost 6-mesečne vključitve v skupino za samopomoč po lastni izbiri, intervizijo in supervizijo.
Kdor želi o delovanju Društva izvedeti kaj več, lahko pokliče Melito Zorec (organizatorko lokalne mreže in predsednico Društva) na telefonsko številko 03 73 45 320.
Melita Zorec, univ. dipl. soc. del., samostojna svetovalka
Skupina za zdrav način življenja Laško
Letos oktobra mineva štiri leta, odkar v Laškem deluje Skupina za zdrav način življenja. Vsi tisti, ki smo se odločili za pozitivne življenjske cilje, se srečujemo vsako sredo ob 18. uri v Centru starejših - Hiši generacij. Drug drugemu pomagamo z nasveti in podporo, kadar je kdo v težavah, vzdržujemo abstinenco od alkohola in drugih snovi ter navad, ki lahko povzročijo odvisnost. Vključujemo se v normalne življenjske tokove, iz katerih smo morda v preteklosti zdrsnili.
Ves čas skrbimo za izobraževanje, tako da se udeležujemo predavanj z različnimi vsebinami, ki jih občasno tudi sami organiziramo, skrbimo za izmenjavo izkušenj z istovrstnimi klubi (Žalec, Šentjur, Šmarje pri Jelšah), enkrat mesečno praznujemo rojstne dneve in organiziramo druženja, enkrat letno pa odidemo na poučni izlet. S strokovno, predvsem pa človeško pomočjo terapevtk Darje in Sonje iz Centra za socialno delo Laško in občasno dr. Boriča, vztrajamo na Svoji poti. Želimo si, da bi tudi okolica sprejela dejstvo, da je odvisnost nevarna bolezen današnjega časa in da le zadovoljno, srečno življenje preprečuje njen nastanek in razvoj.
Območno združenjelRdečegalkrižalLaško
Krožki RK so svoje delo zaključili z ekskurzijo
Na večini osnovnih šol laške in radeške občine že več kot deset let delujejo krožki RK. Gre za interesno obliko dela mladih na osnovnih šolah in eno od možnosti koristnega preživljanja prostega časa. V minulem šolskem letu so krožki delovali kar na osmih šolah laške občine, na dveh od njih pa kar v dveh skupinah. Krožke preko šolskega leta obiskuje od 130 do 160 učencev nižje in višje stopnje, vodi pa jih enajst marljivih mentoric, in sicer Marica Trupej, Dragica Derič, Matejka Boben, Irena Grešak, Milena Žohar, Štefi Slapšak, Nevenka Tratar, Jožita Oblak, Magda Stopinšek, Vesna Stopinšek in Dušanka Klančar. Učenci se pri krožkih na različne načine seznanjajo s humanimi vrednotami, delom RK in možnostmi vključevanja v določene programe, radi pa tudi izdelujejo voščilnice za različne priložnosti, obiskujejo starejše, jim pripravljajo razvedrilne programe, se učijo prve pomoči in kako pomagati drugim, opozarjajo na
20
nepravilnosti v naravnem okolju ... Delo krožkov RK se vsako šolsko leto zaključi z zanimivo ekskurzijo. Letos so se prizadevni člani krožka iz šol Laškega, Debra, Jurkloštra, Sedraža in Rimskih Toplic skupaj z mentoricami z dvema avtobusoma odpravili proti Gorenjski in spoznavali njene naravne lepote. Pot jih je vodila do slapa Peričnik, doline Vrat, Planice, izvira reke Save Dolinke in
V dolini Vrat pod Triglavom je nastala skupinska fotografija vseh udeležencev.
zaključka v Lescah. Pogrešali smo člane krožkov iz drugih šol, ki so jim druge dejavnosti onemogočile udeležbo. Z novim šolskim letom so z delom pričeli tudi krožki RK. Če se še niste odločili, h kateremu krožku bi se priključili, se lahko pridružite v eno izmed skupin krožkov RK. Veseli vas bodo.
Krajevna organizacija RK Laško ima novo vodstvo
Krajevna organizacija Rdečega križa Laško, ki ima za sabo že 57 let delovanja, je junija opravila svoj redni volilni občni zbor. Po pregledu poročila o delu, v katerem je bilo med drugim posebej izpostavljeno, da ima organizacija skoraj 1100 članov, finančnega poročila in programa dela, so izvolili še nov 11-članski odbor in imenovali prostovoljce RK. Za predsednika Krajevne organizacije RK Laško je bil izvoljen Mirko Štuhec, za podpredsednico Mojca Marot, za blagajničarko Irena Lazar, za članice odbora
Zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
pa še: Štefanija Flis, Karolina Lokošek, Ivanka Kranjc, Veronika Kranjc, Anica Ojsteršek, Jožica Rajh, Adolfina Razgoršek in Slavica Š raj. Začetek občnega zbora so s priložnostnim programom obogatili člani krožka RK na OŠ Primoža Trubarja Laško, ki ga vodi Marica Trupej. Prisotne sta poleg predstavnikov Območnega združenja RK Laško pozdravila še podžupan občine Laško Klemen Grešak in članica Sveta KS Laško Gizela Podbregar.
Volilni občni zbor se je zaključil z zanimivim predavanjem predsednice celjskega društva za osteoporozo Eve Orač.
Volilnega občnega zbora se je udeležilo lepo število članov in gostov.
Ekipe prve pomoči so preverile svoje znanje
Zadnjo, sončno soboto v septembru je bilo v Mozirju že 13. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči CZ, podjetij in ustanov, ki so ga pripravili Uprava za zaščito in reševanje RS, Izpostava Celje, Občina Mozirje in tamkajšnje Območno združenje RK v sodelovanju z Območnimi združenji RK celjskega območja. Občina Laško je bila tako v organizacijskem, kakor tudi tekmovalnem smislu dobro zastopana. Iz Laškega so bili trije strokovni ocenjevalci znanja ekip prve pomoči, in sicer Franc Vindišar, dr. med., Damjana Ključevšek, dipl. med. sestra in medicinska sestra Alenka Kandolf, dva člana organizacijskega odbora, eden z računalniško podporo in ekipa prve pomoči Vrtca Laško, ki se je v usposobljenosti pomerila med 16 prijavljenimi ekipami. Ekipa Vrtca Laško, ki so jo sestavljale vzgojiteljice Silva, ki je bila prvič v vlogi vodje ekipe, Ivana, Milena, Dijana, Lidija in Sonja, so pokazale bogato znanje, tako da jim je na koncu za las ušlo 6. mesto in so pristale na lepem 7. mestu. Bolj kot sam rezultat je brez dvoma zanje in za vodstvo vrtca pomembna skrb za njihovo »kondicijo«, tako za njihovo lastno uporabo, kakor tudi za morebitno nujno intervencijo ob večji nesreči, saj so članice ekipe na tekočem z vsemi novostmi, ki so se v zadnjih dveh letih pojavile na področju prve pomoči.
Ekipa prve pomoči iz Vrtca Laško z namestnikom poveljnika CZ Tomažem Ojsterškom.
Do konca leta še tri krvodajalske
akcije
Do konca letošnjega leta bodo v laški občini še tri krvodajalske akcije. Vse bodo decembra (6., 13. in 20. decembra) v Laškem, in sicer od 7. do 10. ure. Pri Območnem združenju RK Laško smo s številom darovalcev zaenkrat zadovoljni in upamo, da bo takšen odziv ostal do konca leta.
Do konca avgusta je kri skupaj darovalo že 680 krvodajalcev. Na krvodajalski akciji, ki je bila avgusta v Rečici, je kri darovalo 51 občanov, med njimi tudi zvesti krvodajalec Stanislav Babič iz Laškega (na sliki), ki je kri daroval že 36-krat.
Krvodajalce in občane vabimo in prosimo, da s svojo krvjo pomagajo preživeti vsem bolnikom, ki potrebujejo življenjsko pomembno tekočino, ki jo lahko da le človek.
Stanislav Babičje na akciji v Rečici kri daroval že 36-krat.
Znaki in priznanja RK Slovenije podeljeni
Konec junija je bila po zaključku redne letne skupščine Območnega združenja Rdečega križa Laško še slavnostna skupščina, na kateri so bila podeljena redna priznanja RK Slovenije za leto 2006 in dve plaketi ob 140. letnici RK v Sloveniji.
Lansko leto je bilo v znamenju 140. letnice Rdečega križa. Ob tem jubileju so na Rdečem križu Slovenije pripravili tudi jubilejna priznanja in kasneje še jubilejne plakete. Priznanja so bila že podeljena, plaketi pa smo podelili na slavnostni seji Skupščine OZ RK Laško, ki so jo v programu obogatile članice pevske skupine Vodomke, v nagovoru pa tudi Marta Šmalc, članica Glavnega odbora RK Slovenije in koordinatorka RK celjske regije. Ko so na Rdečem križu Slovenije določili, da je treba pripraviti dva predloga za prejemnike omenjenih plaket, nismo veliko razmišljali, komu bi jih namenili. Območni odbor je zato potrdil predlog, da jubilejni plaketi podelimo tistima ustanovama, s katerima zelo uspešno, dobro in veliko sodelujemo in ki Rdečemu križu na našem območju omogočata delovanje. To sta Občina Laško in Občina Radeče. Torej, v znak izjemno dobrega, vzornega in zglednega sodelovanja, zagotavljanja materialne, finančne in moralne podpore Rdečemu križu smo prepričani, da sta šli v prave roke. Prevzela sta ju župan Občine Laško, Franc Zdolšek, in Brigita Stopar iz Občine Radeče.
Redna priznanja RK za dolgoletno humano delo pa so zlati, srebrni in bronasti znak ter diploma. Zlati znak za leto 2006 je prejela Marta Starina iz Svibnega, Jožetu Blasu iz Radeč, Darji Horjak iz Jurkloštra in Hermini Dornik iz Jagnjenice je bil vročen srebrni znak RK Slovenije, bronasta znaka RK Slovenije pa sta prejeli Cvetka Sikovšek z Ojstrega in Silva Vrečko iz Laškega. Vsem dobitnikom priznanj RK iskreno čestitamo!
Prejemniki letošnjih priznanj RKS na slavnostnem delu skupščine OZ RK Laško.
Akcija za pomoč Olgi in Urški Požlep iz Velikih Grahovš
V dogovoru z Območnim združenjem Rdečega križa Laško in Krajevno skupnostjo Vrh je Krajevna organizacija RK Vrh nad Laškim pripravila obsežno akcijo zbiranja pomoči prizadetima Olgi in Urški Požlep iz Velikih Grahovš nad Laškim, ki jima je požar, ki ga je zanetila strela, 10. avgusta uničil gospodarsko poslopje.
Akcija je zelo hitro stekla. Tamkajšnja Krajevna organizacija Rdečega križa je že teden dni po dogodku zaključila z akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov v denarju in materialu. Trinajst prostovoljk, članic Odbora organizacije RK Vrh, ki so z nabiralnimi polami obiskale krajane tamkajšnje krajevne skupnosti, in predsednica organizacije Marija Kranjc je več kot zadovoljnih. Verjele so, da je med njihovimi krajani veliko ljudi, ki so pripravljeni pomagati, nikakor pa niso pričakovale tako dobrega odziva. Prostovoljne prispevke je prizadetima po svojih zmožnostih namenilo 169 krajanov, kar je tri četrtine vseh gospodinjstev. Skupaj so tako prispevali 4.045 evrov, poleg tega pa še nakladalko sena, štiri špirovce, nekaj kubičnih metrov drv, drugega lesa in tovornjak peska. Predstavnice organizacije RK so pomoč še isti večer, ko so z akcijo zaključili, izročile Olgi in Urški Požlep, ki nista skrivali velikega presenečenja in hvaležnosti organizaciji RK, krajanom, gasilcem in krajevni skupnosti, ki so jima pomagali.
Tamkajšnji gasilci so pod okriljem krajevne skupnosti očistili celoten del pogorišča in pripravili osnovo za nadomestno gradnjo, ki že poteka in dobiva novo podobo. Organizaciji RK Vrh, Krajevni skupnosti Vrh in vsem krajanom se zahvaljujemo tudi v imenu Območnega združenja rK Laško.
V Rečici deluje Postaja RK
Pri Krajevni organizaciji Rdečega križa Rečica že nekaj časa deluje t. i. Postaja RK. Gre za eno izmed oblik dela organizacije, ki svojim članom in krajanom daje možnost, da se na določenem kraju, dnevu in uri oglasijo pri prostovoljcih RK, se z njimi pogovorijo o problemih, prosijo za morebitno pomoč v stiski ali podajo svoje predloge in mnenja ter tudi tako pomagajo oblikovati podobo svoje organizacije. Ob vsem tem pa s pomočjo medicinske sestre izvajajo tudi meritve krvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola, z njo pa se lahko pogovorijo tudi o svojih tegobah.
Postaja RK je v Rečici je odprta vsak prvi ponedeljek v mesecu od 8. do 9. ure v prostorih Sindikalnega doma Huda Jama. Če bi bilo potrebno, bi bila postaja odprta tudi dlje časa ali pogosteje.
Vlado Marot
21
Hiša generacij
NOVE DEJAVNOSTI V CENTRU STAREJŠIH - HIŠI GENERACIJ
Pred poletnimi počitnicami smo za naše obiskovalce pripravili oceno in analizo dejavnosti. Zanimalo nas je predvsem, kakšna so njihova pričakovanja oz. katere dejavnosti pogrešajo.
Ugotovili smo, da se obiskovalci Centra starejših - Hiše generacij v največjem številu udeležujejo prireditev in predavanj, zelo priljubljena so ročna dela in ustvarjalne delavnice, predvsem pa radi spoznavajo osnove računalništva. Z ocenitvijo smo dobili tudi predloge za nove dejavnosti. Obiskovalci so predlagali, da bi v dvorani, kjer potekajo dejavnosti, uredili kotiček za otroke. Dobili smo odlično idejo, ki smo jo med poletnimi meseci tudi uresničili: uredili smo kotiček za otroke, da se bodo dejavnosti lahko udeležile tudi tiste babice, ki pazijo svoje vnuke. Babice bodo ustvarjale, njihovi vnuki pa se bodo igrali v kotičku. Zahvaljujemo se podjetju Paron, ki nam je podarilo otroško mizico, in podjetju Sadeko, ki nam je podarilo otroške stolčke, pa tudi vsem tistim, ki ste prispevali igračke in otroške knjige. Nova dejavnost, s katero smo pričeli septembra, je tudi srečanje babic. Babice se bodo srečevale enkrat mesečno, si izmenjevale izkušnje in koristne nasvete ter se povezovale z najmlajšimi.
Oktobra se bodo nekateri obiskovalci začeli učiti tudi nordijske hoje. Nova dejavnost v Centru starejših pa so tudi četrtkova večerna druženja ob plesu. Oktobra se bo pričela delavnica izmenjevanja kuharskih receptov. V Centru starejših - Hiši generacij vas čaka marsikaj zanimivega. Kljub temu, da smo ljudje različni in nas zanimajo različne stvari, se za vsakogar najde kaj koristnega in zanimivega. Vsekakor pa vas čaka prijetno druženje in kakovostno preživljanje prostega časa.
Marjeta Ferlež, koordinatorka dejavnosti
EKSKURZIJA NA KOZJANSKO
18. maja smo imeli ekskurzijo Medgeneracijskega društva za kakovostno starost v Šentjur, Rogaško Slatino, Olimje in Rogatec.
Ker smo bili v dveh avtobusih, smo se razdelili v dve skupini. Ena je obiskala Dom starejših v Šentjurju, druga pa Pegazov dom v Rogaški Slatini. Dom starejših v Šentjurju je zelo funkcionalen. Imajo zelo lepe sobe in delovne prostore, lep dnevni prostor, bife, knjižnico, dvorano za prireditve, kapelo in veliko sprehajalnih površin. Dom lahko v stanovanjskem in negovalnem delu sprejme 141 oskrbovancev. Poleg tega pa je na
razpolago še 14 popolnoma opremljenih varovanih stanovanj različnih velikosti. Imajo 61 zaposlenih, od tega 37 v zdravstvenonegovalni službi. V okviru delavnic delovne terapije so: pevski zbor, vinogradništvo, organiziranje kulturnih prireditev in srečanje s svojci, praznovanje rojstnih dni, obujanje starih šeg in običajev, izleti, pikniki, pa tudi ribolov ne manjka. Dom je v cvetju in zelenju, da se oskrbovanci res počutijo kot doma. Dom je pod okriljem ministrstva, zato lažje živijo in imajo cenejšo oskrbo.
Nato smo se odpeljali v Olimje in se dobili vsi skupaj. Bilo nas je 92. Pričakal nas je pater in nam predstavil samostan in cerkev: »Prišli ste v kraj, ki ga zgodovinski viri prvič omenjajo leta 1208. Slovi po svetišču Marije Vnebovzete, starodavnem samostanu in eni od najstarejših lekarn v Evropi. Grad je tukaj stal že v 11. stoletju in je pripadal Pilšteinskim gradovom. Lastnica gradu je bila tudi sv. Ema Krška. Skozi zgodovino je zamenjal več lastnikov. Leta 1550 je gospod Tattenbach grajsko poslopje uredil v renesančnem slogu. Stodvajsetletno bivanje pavlincev, ki so grad spremenili v samostan, je pustil globoke sledove: veličastno cerkev, samostan s poslikano lekarno in lepo urejeno okolico. Avstrijski cesar Jožef II. je leta 1782 samostan ukinil. Redovniki so odšli v različne samostane na Hrvaškem. Leta 1785 je bila v Olimju ustanovljena župnija. Danes šteje
približno 500 duš. Od leta 1990 Marijino
svetišče in župnijo oskrbujejo bratje sv. Frančiška Ašiškega - minoriti, ki so 15. avgusta 1999 po 217 letih ponovno oživeli samostan. Pred samostanom je vrt, v katerem duhovniki gojijo zdravilne rastline, iz katerih pripravljajo čaje in različne napitke za vse bolezni.« Potem smo si ogledali še Rogaško Slatino in pili Donat za 1,50 evra.
Odpeljali smo se še v Rogatec na ogled muzeja na prostem, kjer so panonski vodnjak, prava kovačnica, štajerski kozolci in vse mogoče orodje za delo na kmetiji. Imajo tudi gepelj za mlačev. Zelo zanimiva je stara hiša s črno kuhinjo, velika hiša, mala hiša in »štibelc«, v katerem so spali otroci.
Po napornem dnevu smo šli v Sveti Florjan, v gostilno Grunt, kjer smo imeli zelo pozno in dobro kosilo. Domov smo se vrnili pozno, a polni lepih vtisov.
Rezika Škoberne
IZLET DRUŠTVA UPOKOJENCEV IZ LAŠKEGA
Laški upokojenci smo zelo aktivni. Radi se udeležujemo pohodov, še rajši telovadimo, se družimo ob petju in sodelujemo s Centrom starejših - Hišo generacij.
V soboto, 26. maja, smo se odločili, da se odpeljemo z vlakom na izlet na Most na Soči. Bilo nas je kar 52. Ko smo prispeli tja, sta nas pričakala vodič in avtobus. Odpeljali smo se na Vrsno na ogled rojstne hiše duhovnika in pesnika Simona Gregorčiča. Bilo je zelo zanimivo. Nato smo se odpeljali k sv. Lovrencu in si ogledali nagrobnik Simonu Gregorčiču, delo Josipa Bitežnika, ki je bil odkrit leta 1908. Ker smo imeli lepo vreme, smo si ogledali še Kobarid in Tolmin. Po vseh ogledih smo se vrnili na Most na Soči, kjer nas je čakalo dobro kosilo. Dobro razpoloženi smo tudi zapeli. Ker smo zelo dobra družba, nam je dan kar prehitro minil. Žal je bilo treba na vlak in domov. Od Mosta na Soči do Jesenic je 18 predorov, od Jesenic do Ljubljane pa štirje. Da se ne vozimo vedno z avtomobili, smo se odločili za vlak. Bilo je lepo in zelo doživeto za vse, ki preživljamo zelo aktivno jesen življenja in nas ne bremeni starost, ampak smo srečni, da lahko hodimo in se družimo.
Rezika Škoberne
SKUPINA ZVONČKI
Imenujemo se skupina Zvončki iz Laškega. Začelo se je pred petimi leti, ko me je soseda začela nagovarjati: »Pridi v našo družbo, da nas bo še malo več.« Takrat, pred petimi leti, je bilo 15 članov in članic. Kmalu zatem se je število članov začelo zmanjševati. Dve članici sta že pokojni, dve pa sta se preselili v dom starejših. Bili bi veseli, če bi na novo pristopil še kakšen član ali članica, saj je članarina enkrat mesečna in je zelo zelo nizka. S tem denarjem si večkrat privoščimo tudi krajši izlet. Lansko leto smo imeli kostanjev piknik v Gorah nad Kopitnikom. Tja je bila povabljena tudi skupina Zimzelen iz Žalca. Drugič nas oni povabijo na kakšno presenečenje. Tudi za dan žena ali novo leto se imamo zelo lepo, se poveselimo in malo zaplešemo, saj imamo svojega muzikanta, gospoda Robija.
Lansko leto smo bili v Trobnem Dolu. Najprej smo si ogledali cerkvico sv. Barbare. Ta je znotraj lepo opremljena, v zvoniku pa so štirje zvončki, da si lahko pozvoniš in kaj zaželiš. Bili smo tudi pri Križnikovih. Odšli smo naprej do Turistične kmetije Salobir. Pri Salobirjevih smo imeli »kožuhanje« koruze. Medtem ko smo ličkali koruzo, je gospod Robi pekel kostanj. Prvo mesto v ličkanju je osvojila skupina Zimzelen iz Žalca, drugo mesto pa Zvončki iz Laškega.
Naj vam povem še to, da smo takšna skupina, ki ne hodimo veliko peš. Imamo tudi že peto glasilo skupine Zvonček Laško. Naša voditelja sta Robert Potočnik in Marina Šmauc.
Pavlina Lapornik
29. Teden upokojencev in invalidov občine Laško od 10. do 15. septembra
10.	septembra se je v Laškem pričel tradicionalni, že 29. Teden upokojencev in invalidov občine Laško, ki ga pripravlja Zveza društev upokojencev občine Laško. Do sobote, ko so na zaključni prireditvi tudi uradno sklenili letošnji teden upokojencev in invalidov, se je zvrstila vrsta družabnih prireditev in športno rekreativnih tekmovanj.
Tako so se 10. septembra člani obeh društev pomerili v tekmovanju v streljanju z MK puško na strelišču v Rečici, predstavniki krajevnih društev upokojencev in Zveze pa so se udeležili sprejema pri županu občine Laško in se v pogovoru z njim dotaknili vseh aktualnih tem in problemov, s katerimi se soočajo društva upokojencev in invalidov ter njihovi člani v laški občini in širše.
11.	septembra so se člani pomerili v ulovu rib na reki Savinji, 12. v kegljanju, v četrtek, 13. septembra, pa še v balinanju in ruskem kegljanju. Dan kasneje, 14. septembra, so se peš odpravili na Kopitnik.
Teden upokojencev in invalidov so sklenili v soboto popoldan v gostišču Bezgovšek v Laškem, kjer so podelili tudi vsa osvojena priznanja za dosežene rezultate na tekmovanjih in pripravili družabno srečanje vseh upokojencev in invalidov laške občine.
Vlado Marot
22
Vzgoja in izobraževanje
Društvo upokojencev Laško vabi ....
V	Društvu upokojencev Laško pozdravljamo izid novega občinskega glasila. Še več. Želimo si, da bi postal mesečnik in tako poskrbel za dobro obveščenost občanov, tudi upokojencev.
V	našem društvu se namreč združujejo upokojenci in upokojenke od Vrha nad Laškim do Tremerij. Kar iz treh krajevnih skupnosti smo, zato je obveščanje članstva zelo zahtevna naloga. Občinsko glasilo nam bo prav gotovo v pomoč pri obveščanju, še zlasti tistih, ki bi naši člani lahko bili. V društvu smo namreč napovedali boj osamljenosti in izključenosti iz družbe, ki slej ko prej grozi mnogim po upokojitvi, ne glede na socialni status. Svojim članom želimo ponuditi tudi vrsto aktivnosti za kakovostno preživljanje prostega časa.
Naj se vam predstavimo še malo bolj podrobno. Smo nestrankarska organizacija in združujemo okoli 600 upokojencev. Svoj sedež imamo na Savinjskem nabrežju 6 v Laškem. Uradne ure so vsak torek od 8. do 11. ure.
In kaj delamo? Veliko! Med najbolj priljubljenimi aktivnostmi društva so izleti po Sloveniji in njej bližnjih pokrajinah sosednjih držav. Prednosti naših izletov? Nizke cene in družba znanih, prijetnih ljudi. Tudi za zdravje skrbimo. Kar okoli osemdeset članic redno tedensko telovadi v športni sobi OŠ Laško pod vodstvom fizioterapevtke. Pravkar ustanavljamo četrto skupino in še je nekaj prostih mest. Z najdaljšim stažem se lahko pohvalijo športni ribiči, strelci, kegljači in balinarji. Še posebej so uspešni slednji. Mnogi med njimi balinajo že tri desetletja in so še vedno uspešni. Zlasti so uspešne balinarke, ki so pred tremi leti zasedle tretje mesto v državi. Skoraj najboljši v občini pa so balinarji moške ekipe, vendar veterani nimajo podmladka. Prenovljeno balinišče in rusko kegljišče vabita upokojence Laškega, žal pa premnogi hodijo ob Savinji in se na balinišče komaj kdaj ozrejo. Škoda. Le malo volje je potrebno in seveda nekaj vadbe in že se lahko pomerite tudi s tekmovalci iz drugih društev upokojencev občine Laško. Ne oklevajte in pridružite se nam na balinišču na Savinjskem nabrežju.
Člani društva pa lahko v dobri družbi in po zmernih cenah preživite tudi letni oddih: posamezniki v hotelu Delfin v Izoli, z društvom pa vzdolž jadranske obale. Prihodnje leto pa bomo morda poleteli vse do Turčije ali Tunizije.
Mnogi mislijo, da se starejši ne znamo veseliti. Zmota! Še kako je veselo, ko se jeseni odpravimo v vinorodne predele Slovenije. In kako nam je lepo, ko se v družbi prijateljev poslovimo od starega leta in si zaželimo zdravja v prihajajočem. In kako vztrajni in veseli so naši pohodniki. Enkrat mesečno se skupaj odpravijo v gore: od Zasavskih hribov do Julijcev. Vabijo vas - le kdo bi se jim uprl!
Predsednica DU Laško Karolina Pal
Vzgoja in izobraževanje
Vrtec Ostržek Rimske Toplice praznuje
Dovolite, da se predstavim. Sem Vrtec Ostržek iz Rimskih Toplic. Po starosti nisem več tako mlad, saj bom letos praznoval 30. rojstni dan. Začelo se je 28. decembra 1977, ko sem odprl svoja vrata za predšolske otroke v Rimskih Toplicah. Moja posebnost je bila v tem, da sem bil ves rumen, tako da so me takratni gostje zdravilišča v Rimskih Toplicah pogosto zamenjali za pošto. Joj, kako so pogledali, ko so vstopili v vrtec in namesto poštarice zaslišali otroški smeh. Bili so zmedeni, jaz pa sem se hihital. Moram priznati, da mi je bila rumena barva všeč, saj me je spominjala na sonce in me grela. Tudi otroci in starši so me lahko hitro našli. Ne boste verjeli, celo neka gospa s Krasa, ki je velikokrat letela tod čez, je ravno zaradi mene vedno vedela, da leti nad rojstnim krajem svojega moža. V kraju sem bil nekaj posebnega in bil sem si všeč. Leta so tekla, otroci so prihajali in odhajali, jaz pa sem ostajal brez imena. Želel sem si, da bi mi spremenili moj stas - mojo podobo, najbolj od vsega pa sem si želel dobiti ime. 28. decembra 1995 sem napolnil 18 let in dobil sem osebno izkaznico z imenom Ostržek. Takratni župan Občine Laško Peter Hrastelj je izročil mojo osebno izkaznico Nataši Veršec, ki je bila ena mojih prvih varovank. Ime so mi izbrali otroci, ker jih je moj dimnik spominjal na nos. Posebnost mojega praznovanja je bil tridnevni električni mrk, ki ga je povzročil sneg. Brrr.., kako je bilo mrzlo in vendar lepo. Najlepši del praznovanja je bilo rajanje ob baklah pred vrtcem. Za glasbo je poskrbel ansambel Dori, fantje pa so že takrat pokazali, da so mojstri na instrumentih.
28. septembra 2001 je bila otvoritev novega dela vrtca. Za svečani trenutek je tokrat poskrbel član ansambla Dori Marko Razboršek, ki se je s svojo trobento oglas prav z vrha dimnika. Gusarji - moji nekdanj varovanci so navzočim sporočili: »Mi gusarji smo se odločili, da bomo to ladjo za otroške sanje, smeh in veselje v Rimskih Toplicah
pustili in tako Ostržkove dolgoletne sanje izpolnili«. Takratni župan Občine Laško Jože Rajh je svečano razvil Ostržkovo zastavo. Uresničila se mi je druga želja, ki sem si jo želel za 18. rojstni dan, spremenili so mi podobo, postal sem večji in odprl sem vrata za najmlajše otroke.
Vedno se veselim praznovanj. Na mojem 20. rojstnem dnevu mi je prepeval najmlajši pevski zbor, ki mu je dirigiral najstarejši dirigent v občini Laško, g. Julij Gorič. Želim si, da bi bilo tudi praznovanje mojega 30. rojstnega dne nekaj posebnega. Zato bomo praznovali kar skozi celo šolsko-vrtčevsko leto. Vabim vse nekdanje varovance, da nas obiščejo in presenetijo s kakšnim drobnim spominkom, ki so ga izdelali v vrtcu. Vesel pa bom obiska vseh, ki so pisali zgodbo mojih 30 let, da skupaj z nami preživijo dan v vrtcu in spoznajo skupino strokovnih delavk, ki
vsakodnevno ustvarja razmere za prijetno vzdušje v vrtcu in omogoča optimalen razvoj vsakega otroka, ki jim ga starši zaupajo. Vsem odraslim pa bi rad prišepnil svojo skrito željo ob rojstnem dnevu: »Želim si, da bi imeli otroci lepo opremljeno igrišče. Moje igrišče je edino igrišče v kraju. Je zelo veliko, ima veliko zelene površine in velika drevesa. Pogrešam pa nova otroška igrala. Zato dragi redni in naključni odrasli obiskovalci, prosim, pomagajte mi poskrbeti za otroška igrišča, za drobne želje najmlajših. Ne pozabite, da ste lahko tudi vi s svojimi dejanji tkalec otroške sreče in želja, zato poskušajte slediti drobni misli lesenega dečka Ostržka, ki pravi, da kdor ima dobro srce, se mu izpolnijo vse želje.
Jelka Kapun, dipl. vzg. predšolskih otrok
TEDEN OTROKA V VRTCU LAŠKO
V Tednu otroka od 1. do 7. oktobra smo odprli vrata in medse povabili vse predšolske otroke od 3. leta starosti dalje, ki ne obiskujejo vrtca. Vsak dan smo ustvarjali s plodovi in naravnimi
materiali, ki nam jih ponuja jesenski čas. Delavnice so potekale tudi na prostem, saj nam je bilo vreme naklonjeno in smo z veseljem sprejemali sončne žarke.
V četrtek, 4. oktobra, smo imeli v letošnjem šolskem letu prvo družinsko srečanje v obliki orientacijskega pohoda, ki se ga je udeležilo 14 skupin (več kot 200 otrok), skupaj s starši. Na orientacijskih pohodih, ki so bili načrtovani glede na starost otrok, so otroci skupaj s starši reševali in izpolnjevali naloge ter iskali skrite zaklade. Po opravljenem pohodu, ki so ga uspešno zaključile vse skupine, smo se družili ob peki kostanja in sladkanju z jesenskimi sadeži, ki nam jih je na igrišču vrtca ponudila tetka Jesen.
Nasmejani obrazi otrok so nam sporočali, da so zadovoljni in srečni, da so preživeli lepo popoldne s svojimi starši, vrstniki in delavci vrtca Laško, ki je njihov drugi dom.
Pomočnica ravnateljice Elizabeta Pfeifer, dipl. vzg.
Vzgoja in izobraževanje
Cin, cin, cin v šolo že hitim
Šolsko leto se je spet začelo. Pogumno smo zakorakali novim izzivom naproti. Nekateri so prvič prestopili prag naše šole in zanje smo pripravili še prav poseben sprejem.
Da pa bi bil začetek za vse kar se da prijeten, so že na začetku šolskega leta učenci in učiteljice 2. razredov obiskali Piko Nogavičko v Velenju. Z njo so se zabavali, veselili, igrali in ustvarjali.
Pridni so bili tudi učenci 3. razredov, ki so se odločili, da gredo z učiteljicami na kmetijo. Pomagali so pri jesenskih kmečkih opravilih, na primer »kožuhanju«, marsikdo pa se je prvič srečal s tem opravilom. Veliko je bilo smeha in zabave, pridne roke pa so hitro opravile delo. Da bi bilo vse prav, sta ob zaključku zazvenela še harmonika in petje. Začetek je bil raznolik, le kaj nas še čaka? Tudi letos bodo učenci sodelovali v državnih projektih Rastem s knjigo in Mega kviz, v mednarodnem projektu Evropska vas, projektu EU Pomladni dan, nadaljevali bomo s projektom Zdrava šola, izvedli bomo tudi projekt ob Trubarjevi 500-letnici rojstva in še veliko drugih. Vključevali se bomo v raziskovalne dejavnosti in natečaje. Natančneje o vsem tem, pa tudi o naših uspehih si lahko preberete na naših spletnih straneh.
Petra Velikonja
OŠtAntona Aškerca Rimske
Nosilni temi letošnjega tedna otroka sta tako bili zabava in prosti čas mladih. Z vprašanjem, kako naši otroci in mladostniki preživljajo prosti čas in ali imajo dovolj priložnosti za kakovostno igro, sproščanje in zabavo, se ukvarjamo tudi na Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice. Tako smo v tednu otroka z namenom kakovostnega, sproščenega, zdravega in ustvarjalnega preživljanja časa učencem naše šole ponudili številne dejavnosti.
Učenci razredne stopnje so si v Kulturnem centru Laško ogledali gledališko predstavo Halo, Rdeča kapica. Skupaj z učenci podružničnih šol in otroki iz vrtca so se zabavali ob pohodih na Stražnik in Govce, različnih športnih in drugih igrah, peki kostanja, pripravi sadnih kup, ustvarjanju tetke Jeseni in številnih drugih izdelkov, petju in rajanju.
Med dejavnostmi učencev predmetne stopnje velja omeniti ogled predstave Indija skozi sliko in pesem v Kulturnem centru Laško in ogled filma v Planetu Tuš v Celju, pohod učencev 5. razreda iz Laškega do Rimskih Toplic in gospodinjski dan učencev 8. razreda z naslovom Konzerviranje in shranjevanje živil. Učenci 9. razreda so kar tri dni preživeli na Kopitniku, kjer je potekal tabor z naslovom Šolar na poti do sebe. Med drugim so devetošolci razmišljali in sprejemali dogovore tudi o tem, kako bodo v tem šolskem letu preživljali prosti čas v šoli -pred poukom, med in po njem.
Teden otroka smo sklenili na podružnični šoli Lažiše, kjer smo učitelji skupaj z učenci podružničnih šol Jurklošter in Zidani Most ter starši lažiške šole proslavili odprtje zunanjih igral in svetovni dan učiteljev. Slednjega smo končali s prijetnimi občutki ob izjavi učenke 3. razreda: »Hvala, učiteljica, za lep dan!«
Poletne delavnice in predšolska bralna značka v naših knjižnicah
V poletnih mesecih tudi v knjižnici ni prireditev, razen počitniških ustvarjalnih delavnic. Letošnje smo tematsko povezali z vodo in splavarjenjem. Knjižničarka Martina Ajdnik je ob pomoči Stanke in Nike Damjanovič, Zdenke Novak in Katarine Aškerc pripravila štiri privlačne
Poletna ustvarjalna delavnica v Knjižnici Laško: otroci izdelujejo mobile ribice.
delavnice in zaključni izlet za njihove udeležence. Bistvo delavnic je praktično delo ob navodilih iz knjig.
Na prvi delavnici smo izdelovali ribice iz mase fimo in folije, okrašene s školjkami. Naslednjo smo posvetili lutkam: naredili smo splavarčka in druge lutke po izbiri in željah otrok. Kaligrafska delavnica je bila namenjena odraslim, medse pa smo sprejeli tudi otroke, ki bi radi obvladali lepopis. Na zadnji delavnici pa smo izdelali hobotnico - zanimivo dinamično igračo, za katero je bilo potrebnega nekaj tehničnega znanja. Z organizacijo delavnic smo počitnice trikrat razgibali tudi otrokom v Radečah in dvakrat v Rimskih Toplicah. Ustvarjalci vseh treh krajev smo za zaključek šli na splavarjenje v Radeče: udeleženci so bili nad izletom navdušeni.
Najmlajšim pa z jesenjo obetamo prav posebno »zabavo ob knjigah«, ki bo trajala vse leto: z oktobrom pripravljamo Predšolsko bralno značko. Za malčke smo izbrali osem kvalitetnih slikanic, ki jih bomo predstavili v knjižnici. Na temo izbrane slikanice bomo glasbeno ali likovno poustvarjali in se pogovarjali tako v knjižnici kot v vrtcu. Otrokom smo že pripravili posebne mapice, v katere bodo vlagali svoje izdelke: risbice, pesmice, sporočila ... Pričakujemo, da se bodo vključili tudi starši in z otroki vsaj nekajkrat prišli v knjižnico. Predšolsko bralno značko bomo zaključili v maju s podelitvijo diplomic in lutkovno predstavo.
Kako smo obeležili teden otroka
Minuli teden smo v Sloveniji praznovali teden otroka. Konvencija o otrokovih pravicah, ki jo je leta 1989 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, našim otrokom določa tudi pravico do sproščenega, zdravega in ustvarjalnega preživljanja prostega časa ter do njihovi starosti in zanimanju primerne zabave.
In kaj pravijo o tednu otroka drugi učenci?
V	sredo, 3. oktobra, smo imeli učenci 8. razreda gospodinjski dan. V računalniški učilnici smo po spletu iskali podatke o konzerviranju živil in na to temo izdelali tudi plakate, kar je bilo zelo zanimivo in poučno.
V	gospodinjski učilnici smo pripravljali kompote na različne načine. Manjkali niso niti feferoni niti vložene paprike. Ta gospodinjski dan mi je bil zelo všeč, saj sem
dobila veliko koristnih podatkov in izkušenj za pripravo in shranjevanje živil. Ob vsem tem pa smo se tudi veliko zabavali in se nasmejali svojim nespretnostim. (Tina Medved, 8. b)
Manica Skok, ravnateljica
"Mladi, droga in prosti čas" -
Pieviijoini dom Radeč e
15. junija so mladostniki in zaposleni iz Prevzgojnega doma v Radečah pripravili predstavitev na temo Mladi, droga in prosti čas. Na predstavitev so poleg predstavnikov občin Laško in Radeče (ustanovitelji Območne lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti v občinah Laško in Radeče) povabili tudi predstavnike javnega življenja in ustanov, ki se kakorkoli ukvarjajo in pripomorejo k zagotavljanju kakovostnega preživljanja prostega časa mladih in zmanjševanju tveganja zlorabe prepovednih drog. Prisluhnili smo lahko rezultatom anket "Mladi in droga" ter "Mladi in prosti čas", ki so sprožili pravo debato med obiskovalci, predstavila pa sta se tudi Športno društvo Rečica s primerom dobre prakse in Klub mladih Radeče z mladinskim aktivizmom. Za konec nam je varovanec iz Prevzgojnega doma zaupal svojo življenjsko zgodbo in prikazal utrinke interesnih dejavnosti, v okviru katerih skupaj preživljajo prosti čas v domu.
Jasna Kermelj
Mladi
Laški akademski klub
Adrenahnsko^poletjeUui^novo
Med poletnimi počitnicami smo v LAK-u organizirali kar nekaj izletov. Šli smo na paintball, karting in v adrenalinski vodni park Aqualandia. Na začetku avgusta pa smo si zastavili enega večjih projektov. To je bil
dvodnevni izlet v glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg - Stuttgart in v adrenalinski park Europapark. V petek zvečer smo se odpravili z avtobusom iz
Laškega in po zabavni vožnji v soboto dopoldan prispeli v Europapark. To je adrenalinski park, v katerem se veliko evropskih držav predstavi s svojevrstnimi atrakcijami; tudi takimi, ki jemljejo sapo, kot je na primer vlak Silver Star, železnica, visoka 73 m, ki doseže tudi do 130 km/h. Za vsakogar se najde nekaj, od vodnih atrakcij, železnic do 3D kina. Po celodnevnem delovanju adrenalina se je vožnja do mladinskega hostla v Stuttgartu prav prilegla. V centru mesta je ravno v tem času potekal poletni festival Sommer Fest, ki je podoben Pivu in cvetju, le da v veliko manjši razsežnosti. Naš dan se je zaključil z živo glasbo, pivom in zabavo.
V nedeljo po zajtrku v hostlu smo se odločili dan izkoristiti s pohajkovanjem po Stuttgartu in ogledovanjem znamenitosti; ena večjih je vsekakor poslovalnica avtomobilov DaimlerBenz. Večina se nas je odločila dan preživeti v lepo urejenem parku ali pa v bližnji kavarni. Že cena kave nam je povedala dovolj o visokem nemškem standardu. Nedeljsko dopoldne je bilo torej namenjeno sprostitvi, ki se je po adrenalinski soboti prav prilegla. Potem pa spet
na avtobus in naš adrenalinsko-sprostitveni vikend smo uspešno zaključili. Izplačalo se je. Nedvomno.
Čeprav je poletja konec, pa bomo tudi začetek študijskega leta popestrili z novimi izleti in dogodki. Tako v novembru zopet načrtujemo izlet po vinskih kleteh po Primorju, 1. decembra pripravljamo že tradicionalno brucovanje, konec istega meseca pa še novoletni izlet. Z novim šolskim oz. študijskim letom bomo v LAK-u znova zbirali potrdila o šolanju, zato naprošamo študente, da se v času uradnih ur ob petkih, med 17. in 19. uro, oglasijo v novih prostorih LAK-a na Trubarjevi ulici 3, kamor prinesejo originalno potrdilo o vpisu in izpolnijo pristopno izjavo. Vsi študentje, ki prinesejo potrdilo, dobijo novo LAK-ovo majico, hkrati pa so upravičeni tudi do vseh popustov, ki jih LAK nudi svojim članom. Za več informacij lahko obiščete našo spletno stran www.drustvo-lak.si ali pokličete Lakofon 051384-005.
Ana Ulaga
■ZOISOVIISTIPENDISTIINA«
^^^■šmohorju^^^H
11. poletni raziskovalni tabor za Zoisove štipendiste Naša lipa 2007 je letos gostoval na Šmohorju. Udeležilo se ga je 23 dijakov iz vse Slovenije, skupaj z mentorji pa so odkrivali nova spoznanja v astronomsko-novinarski, ekološko-biološki, zgodovinsko-turistični in drugih delavnicah. Tabor je vodil prof. Marijan Petan, udeležence pa je sprejel tudi župan občine Laško Franc Zdolšek. »Poglavitni del delavnice je orientacija po nebu in opazovanje objektov, ki se jih ne da videti s prostim očesom,« je povedal vodja astronomske delavnice Mitja Centrih. Spoznavali so tudi nebesno dinamiko in si zastavili nekaj zanimivih nalog: poskušali so, na primer, prešteti vse zvezde neba in izračunati maso velikih planetov. Obiskali so Zdravilišče Laško, v okviru novinarskega dela pa tudi uredništvo Novega tednika in Radia Celje.
V ekološko-biološki delavnici so pod vodstvom Kate Laštro Talajič odkrivali pomen ekologije in spoznavali zdravilne
rastline na Šmohorju. »Prepričana sem, da si bodo dijaki zapomnili vsaj pet najbolj uporabnih zelišč,« je povedala. Njihov poseben gost je bil dr. Peter Kozmus, ki jim je predstavil svet čmrljev. Obiskali so še čistilno napravo, znotraj delavnice pa so tudi ustvarjali, saj so izdelali ploščice iz gline,
nanje nalepili posušena zelišča in jih pripravili kot darila za druge udeležence, starše in obiskovalce zaključne prireditve. V zgodovinsko-turistični delavnici so skupaj z vodjo Markom Petanom ugotavljali, kaj Laško s turističnega vidika najbolj izpostavlja. Ogledali so si mesto, Pivovarno Laško,
kartuzijo Jurklošter in obiskali TIC Laško. Kartuzijo Jurklošter jim je razkazal p. dr. Karel Gržan, predstavil pa jim je tudi njeno simboliko in zgodbo o Veroniki in Frideriku. Tabor se je zaključil 28. avgusta na Šmohorju. Zaključna prireditev je bila sestavljena iz dveh delov: v prvem so predstavili delavnice in svoje delo, drugi del pa je bil bolj kulturno-zabavno obarvan. Udeleženci so namreč vsak večer pripravili kulturni program, najboljši pa so nastopili na zaključni prireditvi. Sicer pa je po mnenju vodje tabora Marijana Petana najpomembneje, da lahko udeleženci v vsaki delavnici odkrijejo svojo nadarjenost in se naučijo delati v skupini. Kot že vsa leta doslej je tabor organiziral Zavod RS za zaposlovanje iz Ljubljane, izvedlo pa ga je podjetje Petan, d. o. o., Celje, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje Občini Laško za podporo pri logistiki prevozov in izdelavi Biltena tabora v 70 izvodih in zahvalo ekipi Planinskega doma na Šmohorju, ki jim je teden dni zelo uspešno pomenila pravi, topel dom s svojo družino.
Jasmina Štorman
POLICIJA SVETUJ I
Bodite pozorni na pešce
Policisti Policijske postaje Laško smo v sodelovanju s SPV Laško in Radeče, ZŠAM Laško in Radeče in AMD Radeče tudi v letošnjem šolskem letu izvedli utečene prometnovarnostne dejavnosti, ki zagotavljajo varnost otrok in mladoletnikov v začetku šolskega leta. V bližini šol je bila pregledana prometna signalizacija, opravljeni so bili pregledi varnih poti v šolo, na sestankih pa smo se dogovorili o konkretnih dejavnostih vseh sodelujočih. Poseben poudarek je bil, poleg neposrednega dela z otroci, namenjen predvsem umirjanju hitrosti, voznikom in potnikom enoslednih vozil ter posameznim in organiziranim prevozom otrok v šolo. S stanjem prometne varnosti na tem področju smo lahko zadovoljni, saj se med izvajanjem dejavnosti ni zgodila nobena prometna nesreča, v kateri bi bili udeleženi otroci, ki so bili na poti v oziroma iz šole. Policisti pa smo ugotovili določene
nepravilnosti pri posameznih prevozih otrok v šolo (neuporaba varnostnih pasov in otroških sedežev).
Na tem mestu bi vas seznanili, da bomo od 1. oktobra 2007 do 31. marca 2008 posebno pozornost namenili eni od najbolj ogroženih kategorij udeležencev v cestnem prometu - pešcem. Vanjo sodijo vsi aktivni udeleženci v cestnem prometu, ne glede na starost.
Gre za zelo izpostavljeno kategorijo udeležencev; statistični podatki za pretekla obdobja kažejo, da I je pogosto udeležena v različnih prometnih nesrečah: delež mrtvih na sto poškodovanih je med najvišjimi glede na druge skupine udeležencev. Policisti ugotavljamo, da se večina nesreč (69,4 %) še vedno pripeti v temnem delu dneva. Največ prometnih nesreč, v katerih so udeleženi pešci, se zgodi od oktobra do januarja, v mesecih, ko je dan najkrajši oziroma so neugodne vremenske razmere (megla, dež, sneg) najpogostejše. Zaradi obojega je vidljivost slabša, kar ogroža pešce, zato vse voznike opozarjamo, naj bodo pozorni nanje. Kadar opazijo pešce, ki predstavljajo nevarnost, naj o tem obvestijo 113.
Mirko Došlic, pomočnik komandirja policijske postaje
25
Društva
20 let delovanja Kluba lj'ubitelj'ev laškega piva
Vsak prvi petek po petnajstem se ob rosno hladnem vrčku žlahtnega hmeljevega napitka - Laškega piva sestane druščina 40 članov, nalivčkov in nalivčic. In tako je že dolgih 20 let. Pred leti so se v več krajih po Sloveniji pričeli zbirati ljubitelji laškega piva v skupine, iz katerih temeljev so zrasli Klubi ljubiteljev laškega piva (KLLP), tudi naš v Laškem. V vsem tem času se je v klubu zamenjalo kar nekaj članov, namen delovanja kluba pa je ostal isti: druženje, kolegialnost, širjenje kulture pitja piva, populariziranje zlatorumene tekočine ..., kar je vse zapisano v statutu. In kaj vse smo počeli v vseh teh letih: enkrat mesečno se srečamo, opravljamo degustacije v domovini in tujini, v času Piva in cvetja delamo v "šanku", skoraj vsako leto obiščemo katero izmed pivovarn, seznanjamo se z novostmi pridelave piva, udeležujemo se srečanj z drugimi klubi, organiziramo izlet v znano in neznano, pripravimo klobasijado, kostanjev piknik in še bi lahko naštevali. Seveda pa naše delovanje ne bi bilo niti približno tako uspešno brez glavnega pokrovitelja Pivovarne Laško, d. d. -naslednice 180-letne tradicije varjenja piva v Laškem in njenega vodstva, ki nam vedno prisluhne in priskoči na pomoč tako materialno kot tudi moralno. Našo predstavitev želimo zaključiti s klubskim sloganom "Zlatorog - zmeraj - zmerno" ali prevedeno "Vsak dan si privoščimo kozarec tekočega kruha".
delovnih brigad Laško-Radeče
Člani Kluba bivših brigadirjev Laško-Radeče smo kljub letom še zmeraj dejavni. Ne na gradbiščih cest, mest, prog in tovarn, ampak pri druženju in obujanju spominov na izletih in srečanjih. Tako smo od konca maja pa do danes organizirali ali se udeležili kar treh prireditev. Prva je bila piknik pri Planinski koči na Kopitniku, ki se nahaja na višini 910 m. Nanj smo povabili tudi brigadirje pobratenih občin Celje, Žalec in Ptuj. Udeležila se ga je le skupina brigadirjev iz Ptuja, vseh skupaj pa se nas je zbralo 71. Odzvali smo se tudi vabilu Kluba brigadirjev Ptuj in se 10. avgusta s 34 člani udeležili njihove proslave ob Dnevu spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem ob 65. obletnici poslednjega in junaškega boja Slovenskogoriške - Lackove čete, ki je potekala ob gozdičku Laze v Mostju v občini Juršinci.
25. septembra smo organizirali enodnevni izlet v Belo krajino. Udeležilo se ga je 51 naših članov. V Metliki smo si najprej ogledali Galerijo Kambič,
Radioamaterji Zveze radioamaterjev Slovenije smo 31. maja, od 13. ure do 17. ure, izvedli vajo po kodeksu ARON s predpostavko, da se je na širšem območju celjske regije zgodila huda naravna nesreča, ki je med drugim povzročila prekinitev javnih telekomunikacijskih omrežij, nekaterih funkcionalnih sistemov zvez in govornih radioamaterskih repetitorjev. Vodenje upravne postaje na frekvenčnem področju kratkega vala so prevzeli radioamaterji radiokluba Celje, na UKV frekvenčnem področju pa radioamaterji radiokluba Laško. Vlogo upravne postaje na UKV področju smo laški radioamaterji prevzeli zaradi velikih izkušenj pri delu na tem področju in zato, ker imamo primerno radijsko tehniko za delo od 144 MHz do 10 GHz. Ker so po predpostavki vaje izpadli tudi govorni radioamaterski repetitorji, smo laški radioamaterji postavili tehniko na 936 m visokem Maliču nad Laškim in s tem omogočili vzpostavljanje zvez na večji razdalji. Osnovni namen vaje AROn ZRS 2007 je bilo preverjanje usposobljenosti in primernosti omrežja ARON in na osnovi rezultatov prek ARON komisije na ZRS predlagati praktične rešitve za kvalitetnejšo uporabo tega kodeksa ob naravnih in drugih nesrečah. Upravni postaji v Celju in na Maliču sta ob 13. uri pričeli prek radijskih valov obveščati druge radioamaterje, da se vključijo v delo po kodeksu ARON zaradi hude naravne nesreče. Upravni radijski postaji sta evidentirali regijske upravne postaje, ki lažje pokrivajo oddaljene rajone, in jim prepustili delo z zahtevkom za poročanje o izvedenih zvezah po svojih območjih vsako uro. Do 17. ure je bilo skupaj vzpostavljenih 321
zvez s pripravljenostjo posredovati sporočilo o stanju, podatek o grožnji ali zahtevek za pomoč.
Po končani vaji je bila izvedena analiza, na kateri se je ugotovilo, da je bila vaja uspešno izvedena in nam je lahko v ponos ter dobra osnova za nadaljnje dogovore. Vsebinsko pa kaže na odgovorne in sposobne radioamaterje, ki smo s svojim znanjem vsekakor kos nalogam, ki so od nas pričakujejo v izrednih razmerah. Kaj je Kodeks ARON (Amatersko Radijsko Omrežje za Nevarnost)?
S kodeksom ARON se določajo pravila vedenja in delovanja radioamaterjev ob nesrečah in nevarnostih, kot so: elementarne nesreče (poplave, požari, viharji, plazovi, potresi), večje ekološke nesreče ali nevarnosti (onesnaževanje ali ogrožanje okolja), prometne ali druge nesreče in nevarnosti večjih razsežnosti. Ta pravila veljajo smiselno tudi za sodelovanje z radioamaterji sosednjih in drugih držav v primerih nesreč in nevarnosti mednarodnih razsežnosti.
Namen in cilj delovanja radioamaterjev po tem kodeksu je nudenje pomoči pri zaščiti in reševanju človeških življenj in materialnih dobrin. Delovanje radioamaterjev temelji na humanitarnih, domoljubnih in prostovoljnih osnovah v skladu s statutom ZRS in normami ter principi mednarodne radioamaterske organizacije IARU. V primeru nevarnosti ali nesreče večjih razsežnosti se radioamaterji organizirajo samoiniciativno ali na pobudo nosilcev zaščite in reševanja. Na koncu še ljudska misel: "Nesreča nikoli ne počiva, najbolj udari takrat, kadar je dolgo ni in nanjo pozabimo".
Janko Franetič, S56AFJ
Veteransko srečanje na Svetini in piknik na ranču pri Karlu
Na že tradicionalno srečanje veteranov na Svetini, ki ga organizirajo veteranske organizacije občine Štore, smo se tudi letos podali člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Laško, Območnega združenja ZSČ Laško, Združenja Sever - odbor Laško in Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško.
Vremenska napoved je držala samo v tem, da vreme bo, drugo pa je bilo podobno vremenarjem, zadenejo ali ne, za napoved je najbolje vprašati kosti, če bolijo ... Kar nekaj naših članov ima, vsaj videti je tako, že težave, ker jih je na zborno mesto prišlo precej manj od pričakovanega števila. 37 pohodnikov je mimo Aškerčevega trga zagrizlo v hrib proti Tolstemu in Doblatini, kjer smo imeli prvi krizni sestanek na temo žeje. S pomočjo prijatelja z rogovi smo zadevo nekako uravnali in pot
^ nadaljevali proti Vrunčevemu domu, kjer so nas pričakali
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ dogovorjenega,^ ^tradid^
Vodišku, prizadevnemu članu našega združenja. Bog nas ima rad, smo večkrat slišali ob poti, saj je jutranje pršenje in meglice zamenjalo sonce in lep razgled na okoliško hribovje. Vseeno smo se podvizali in po dveh urah prispeli do »Karlovega ranča«. Pridružili so se nam še prijatelji, ki zjutraj niso utegnili na pot, in veselje ob domačih dobrotah se je pričelo. Pridružili pa so se nam tudi prijatelji OZVVS Slovenske Konjice, ki smo jim skušali vsaj delno povrniti gostoljubje s srečanj pri njih.
Seveda niso manjkale družabne igre; vlečenje vrvi nam je šlo na živce, predvsem članom ZVVS, članov združenja Sever pa ni bilo dovolj za ekipo, zato smo rezultat pač kumulativno izenačili na 2 : 2. Z mešanimi ekipami pa smo vseeno pomerili moči: združena ekipa veteranov je po težkih sodniških odločitvah zmogla premagati združeno ekipo policije, tretji so bili Štirinajstniki in na koncu združeni pohodniki. Komentarjev na rezultate ne bomo prenašali, drugo leto vsi na zborno mesto, pa bo! O nogometu ne bomo govorili - nismo ga igrali, ker večina še od lani ni pozabila otečenih gležnjev in bušk ... Glasba, predvsem pa gostoljubje domačinov Vodiškovih, družine Drnač in Milana Knapiča ter Pište so bivanje in druženje polepšali pozno v popoldne, mnogim kar v noč. Še več takšnih srečanj, pa bomo še zmagovali ..., sploh če bo dejavnost kot tokrat podprla tudi občina Laško.
OZVVS LAŠKO
kjer je razstavljenih več kot 200 likovnih del različnih avtorjev, ki jih je galeriji podaril profesor dr. Vinko Kambič. Sledil je ogled gradu, v katerem je od leta 1951 Belokranjski muzej s številnimi predmeti in dokumentarnim gradivom Bele krajine. Spustili smo se še malo nižje na drugi konec Metlike, kjer smo si v vinski kleti ogledali ogromne sode vina. Tri vrste vin, značilnih za Belo krajino, smo tudi poskusili. Zraven ni manjkala belokranjska pogača, ki nam je zelo teknila in brez katere ni pokušine vina. Pot smo nadaljevali v Semič. Tu smo v gostilni Pezdirc ob dobri hrani in pijači ter ob zvokih diatonične harmonike v večernih urah zaključili naše enodnevno potovanje po Beli krajini in se dobro razpoloženi vrnili domov.
Rudi Vrečar
26
Intervju
V Republiki Sloveniji smo leta 2003 s spremembo Zakona o vojaški dolžnosti opustili obvezno služenje vojaškega roka v miru, s tem pa tudi določene aktivnosti, ki so bile na to vezane. Pomembne so predvsem tri novosti, ki jih je prinesla ta sprememba, in sicer začetek procesa profesionalizacije slovenske vojske, uvajanje pogodbene rezerve ter možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka. O tem smo se pogovarjali s stotnikom Alenom Tkavcem, vodjo Skupine za pridobivanje kadra Celje, in Rudolfom Kavzerjem, višjim referentom za vojaške zadeve na Upravi za obrambo Celje.
Moški in ženske, ki želijo sodelovati v Slovenski vojski, morajo izpolnjevati določene pogoje. Zanima nas, kateri so ti pogoji? Alen Tkavc: Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati osebe, ki se želijo zaposliti v Slovenski vojski kot poklicni vojaki in vojakinje, so: državljanstvo Republike Slovenije, telesna in duševna sposobnost	za
opravljanje vojaškega poklica, ustrezna starost, ustrezna izobrazba (4. ali 5. stopnja), nekaznovanost, nečlanstvo v političnih strankah z dnem nastopa vojaške službe in, da za zaposlitev ne obstaja varnostni zadržek. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezniki, ki želijo postati pogodbeni rezervisti, so izenačeni s pogoji, ki veljajo za poklicne vojake. Izjemi sta le strankarska pripadnost, ki je pogodbenemu rezervistu dovoljena, in pa starostna omejitev sodelovanja, ki je v pogodbeni rezervi za vojake do 50. leta oziroma za vojakinje do 40. leta, za častnike pa do 60. leta starosti.
Opuščeno je torej obvezno služenje vojaškega roka, možno pa je opraviti prostovoljno služenje vojaškega roka v enotah slovenske vojske? Rudolf Kavzer: Fantje in dekleta, ki so sposobni za vojaško službo, lahko od dopolnjenega 18. leta starosti in do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 27 let, opravijo prostovoljno služenje vojaškega roka. 15-tedenska usposabljanja se izvajajo v Bohinjski Beli, Novem mestu in v Murski Soboti. Vojaki prostovoljci imajo možnost, da se sami odločijo, kje bi želeli opravljati to usposabljanje. Vsem, ki še niso služili vojaškega roka, pa se želijo zaposliti v SV ali postati pogodbeni rezervisti, svetujemo, da najprej opravijo prostovoljno služenje vojaškega roka in tako spoznajo vojaško življenje, preden se dokončno odločijo za vojaški poklic.
Kaj pa pogodbena rezerva? Rudolf Kavzer: Začetek izpopolnjevanja vojnih enot SV s pogodbenimi rezervisti sega v leto 2002, ko smo s pogodbenimi rezervisti pričeli izpopolnjevati 132. gorski bataljon na Bohinjski Beli. Leta 2003 smo nadaljevali z izpopolnjevanjem gorskega bataljona, 9.
raketne brigade in 18. bataljona RKBO (tj. bataljon za radiološko, kemično in biološko obrambo Slovenske vojske). Leta 2004, 2005 in 2006 pa je bil poudarek na izpopolnitvi 460. artiljerijskega bataljona z enotami v Postojni in Slovenski Bistrici, 45. oklepnega bataljona v Pivki, 14. inžinerijskega bataljona v Novem mestu ter logističnega bataljona na Vrhniki. V pogodbeni rezervi SV trenutno sodeluje 1640 pogodbenih pripadnikov rezervne sestave. Z letom 2006 sta bili na področju pogodbene rezerve uvedeni dve novosti, in sicer možnost vključitve brez odsluženega vojaškega roka in možnost dousposobitve za konkretno vojaško evidenčno dolžnost. Pri prvi varianti kandidat podpiše pogodbo za sedem let, prvo leto mora opraviti 15-tedensko usposabljanje, drugo leto pa 6-tedensko usposabljanje za vojaško evidenčno dolžnost. Naslednjih pet let je redni pogodbeni rezervist. V drugo varianto se lahko vključijo samo kandidati, ki so že odslužili vojaški rok in si želijo prekvalificirati svojo vojaško evidenčno dolžnost, ki so jo pridobili na služenju. Z dousposobitvijo si pridobijo možnost sodelovanja v enoti pogodbene rezerve, za katero trenutno niso imeli pogojev. Ti kandidati podpišejo pogodbo za šest let. V letu 2007 se s pogodbenimi rezervisti nadaljuje popolnjevanje 14. inžinerijskega bataljona v Novem mestu, 16. bataljona za nadzor zračnega prostora in vojaške zdravstvene službe. Organizirano pa bo tudi usposabljanje za podčastnike in častnike.
Prav gotovo vse zainteresirane, ki so že vložili vloge ali pa jih še bodo, zanima, kako poteka postopek izbire?
Alen Tkavc: Za vse tri kategorije, tako za zaposlitev v SV kot za pogodbeno rezervo in prostovoljno služenje vojaškega roka velja, da po vložitvi vloge najprej preverimo, če posameznik izpolnjuje splošne pogoje. Izbirna postopka za zaposlitev v SV in za pogodbeno rezervo sta precej podobna. Za oboje velja, da se osebe varnostno preveri, napoti na preverjanje gibalnih sposobnosti in na koncu še na zdravniški pregled. Nanj napotimo vse, ki se želijo zaposliti v SV, in pa tiste kandidate za pogodbene rezerviste, ki še nimajo ocene sposobnosti za vojaško službo. Kandidatov za pogodbeno rezervo, ki so že ocenjeni kot sposobni ali delno sposobni za vojaško službo, ne napotimo na zdravniški pregled. Sledi izbor kandidatov in sklenitev pogodbe za obdobje pet let, ki se lahko podaljšuje za enako časovno obdobje. Tisti fantje in dekleta, ki pa se
odločijo za prostovoljno služenje vojaškega roka in za to tudi izpolnjujejo pogoje, sklenejo z ministrstvom za obrambo pogodbo o prostovoljnem služenju vojaškega roka. Nato vse, ki še nimajo ocene sposobnosti za vojaško službo, napotimo na zdravniški pregled. Pri fantih, ki so že bili na naboru in so ocenjeni kot sposobni ali delno sposobni za vojaško službo, zdravniški pregled ni potreben.
Kakšna pa so plačila in druge ugodnosti, ki jih dobijo poklicni vojaki, pogodbeni rezervisti in vojaki prostovoljci na služenju vojaškega roka? Alen Tkavc: Z uveljavitvijo Zakona o službi v SV se bo oktobra dosedanja plača vsakemu poklicnemu pripadniku SV povečala za 10 odstotkov, pripadnikom, ki delujejo v premestljivih silah, pa se lahko plača poviša tudi do 30 odstotkov. Vsem zaposlenim delodajalec plačuje tudi dodatno pokojninsko zavarovanje v drugi pokojninski steber. Vlada je v pogajanjih s sindikati sprejela tudi izhodišče, da bodo imeli vsi uniformirani poklici 21. startni plačilni razred. Poleg tega so vsi pripadniki SV od 14. avgusta dalje nezgodno zavarovani vseh 24 ur. Vojakom, ki bodo pogodbo o delu podaljšali, se lahko izplača tudi posebna denarna nagrada. Pogodbeni rezervist mesečno prejema plačilo za pripravljenost, ki trenutno znaša na dolžnosti vojaka 125 EUR. Med usposabljanjem prejema plačilo, povračilo stroškov za prevoz, prenočišče in prehrano; če je pogodbeni rezervist zaposlen, njegovemu delodajalcu ministrstvo izplača plačo. V času opravljanja vojaške službe je pogodbeni pripadnik rezervne sestave izenačen s poklicnim pripadnikom. Pri vsakem podaljšanju pogodbe prejme dodatek za stalnost v višini zadnjih treh mesečnih plačil za pripravljenost. Vojakom prostovoljcem, ki se odločijo za prostovoljno služenje vojaškega roka, ponujamo še zdravstveno in nezgodno zavarovanje, čas prostovoljnega služenja se šteje v delovno dobo, zagotovljeno imajo prenočišče, prehrano, povračilo potnih stroškov in denarno nadomestilo, to pomeni, da dobijo v času služenja vojaškega roka in po koncu služenja skupaj približno 800 EUR. Po uspešno opravljenem prostovoljnem služenju vojaškega roka imajo vojaki prostovoljci, ki izpolnjujejo splošne pogoje, prednost pri zaposlitvi v slovenski vojski in vključitvi v pogodbeno rezervo.
Kje pa lahko vsi zainteresirani vložijo vloge in dobijo več informacij?
Rudolf Kavzer: Vse, tako moške kot ženske, ki bi želeli sodelovati v slovenski vojski, vabimo, da se zglasijo v izpostavah za obrambo in v pisarnah teh izpostav v kraju stalnega prebivališča. Vse potrebne informacije dobijo tudi pri skupini za pridobivanje kadra Celje, ki ima sedež v vojašnici Celje na Mariborski cesti v Celju. Pri vseh omenjenih dobijo tudi obrazce in vložijo vloge za sodelovanje v slovenski vojski. Odgovore na vprašanja pa je mogoče dobiti tudi na brezplačni številki ministrstva za obrambo 080 13 22 in na internetu www.slovenskavojska.si.
Člani Društva za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško smo se šesto leto zapored odpravili na srečanje planincev, borcev NOB, veteranov ZVVS in Sever, ZSČ in nas, pohodnikov, na Graško goro - goro jurišev. Udeležba na svečanostih, ki dajejo poudarek na krepitvi slovenske zavesti in biti, kjer se lahko s ponosom ozreš nazaj in preteklost povežeš s sedanjostjo, je za člane našega društva pomemben dogodek, sploh če gre za obuditev spominov na težke trenutke v polpreteklosti, ko se je na Štajerskem rojevala legenda moči, upornosti, neuklonljivosti in poguma, strahotnih žrtev in tovarištva - legenda XIV. Slovenske narodnoosvobodilne udarne divizije in njenega prihoda na Štajersko. Nima smisla, kakor generali po bitki (kar mnogi danes skušajo biti), ocenjevati okoliščin in odločitev, sprejetih med epopejo borcev; bile so vpete v čas vojne in v popolnoma drugačnem svetu, kot ga doživljamo danes; ima pa smisel ohranjati zavest duha, pokončnosti in voljo premagovati še tako nemogoče ovire, če pot k boljšemu vodi preko njih. Tega je danes, predvsem pri mlajših generacijah, premalo. Veseli pa nas, da na Graški gori le srečujemo vsako leto več mlajših, ki jim ni vseeno ... Ne za to, kar se je zgodilo, in ne za to, kar živimo. Prijetna pot vodi udeležence iz Doliča preko Škalskih Cirkovc in Plešivca na prireditev in srečanje, popestreno z všečnim kulturnim programom in glasbo. Druženje in spoznavanje novih somišljenikov se v zgodnjih popoldanskih urah prevesi v drugi del poti pohoda - proti Paškemu Kozjaku (spust v dolino Pake in prijeten vzpon na »Šaleški Triglav«), kjer nas v planinski koči sprejme prijazna Olga. Ob poti doživimo enkratno predavanje o gobarskih užitkih, saj je Jože Krajnc eden večjih strokovnjakov za to področje pri nas. Ves nabirek seveda konča kot enkratna poslastica v smejočih in dobrovoljnih ustih pohodnikov, Nestlove (Kladnikove) kmečke dobrote pa bi tudi angelci popapcali in zalili z njegovim »jabolčnim sokom«, kaj ne bi tega storili mi. Noč je bila prekratka in jutro osvežujoče, tako da smo jo drugi dan hitro potegnili pod Basališčem in preko Brdc proti dolini Socke. Hodili smo v obratni smeri - navzdol in se spraševali, kako hudo je šele moralo biti med vojno, v globokem snegu, pod točo krogel in granat, lačnim, prezeblim, na smrt utrujenim borcem brez streliva in podpore, prodirati navkreber, v neznano - tudi v smrt. Obstaneš brez besed in se zamisliš ... Opravili smo del poti, kjer se je leta 1944 dogajala epopeja XIV. divizije, ob pomnikih smo za trenutek postali in izkazali spoštovanje za trpljenje in življenja, ki so bila dana na oltar domovine. Naj se nikoli ne ponovi!
27

INTERVJUlZl MIRJAM VESENJAK
Mirjam Vesenjak, članica Konjeniškega kluba Laško, je osvojila laskavi naziv mladinske pokalne zmagovalke Slovenije za leto 2007. Z njo smo se pogovarjali o njenih dosežkih in ljubezni do konjev.
Tekmuješ kot članica Konjeniškega kluba Laško. Kdaj je bil ustanovljen klub in na čigavo pobudo?
Klub je bil ustanovljen leta 2002 na pobudo ljubiteljev konjeniškega športa v Laškem, delno pa tudi na mojo pobudo, da bi lahko tekmovala za domači klub.
Katere svoje dosežke bi izpostavila kot najuspešnejša članica kluba? V letih 2002-2007 sem dosegla naslednje rezultate: dvakratni naslov državne prvakinje in dvakrat 3. mesto, dvakratna zmagovalka pokala Slovenije in enkrat tretja, prvo mesto šampionat za ženske, dvakratna zmagovalka zimske lige in okrog 50 zmag na domačih tekmovanjih, na mednarodnih tekmah pa eno prvo, dve tretji in tri četrta mesta. Kot moj največji uspeh letos bi izpostavila osvojitev pokala Slovenije in uspešno opravljene kvalifikacije za svetovno prvenstvo v Belgiji. Tam sem imela malo smole, saj sem prvi dan
Mirjam Vesenjak na finalu Pokala Slovenje na kobili Spotfire.
odjezdila brez napake in bila visoko uvrščena, naslednji dan, na drugi tekmi, pa je zaradi moje neizkušenosti na tako velikih tekmovanjih padla zadnja zapreka.
Kako se spominjaš prvih začetkov jahanja? Kaj ti pomenijo konji?
Pri šestih letih so me starši prvič posadili na konja. Do desetega leta sem se s konji ukvarjala le ljubiteljsko, nato pa so me starši peljali v konjeniški klub Gotovlje, kjer smo se dogovorili z mojo prvo trenerko Majo Novak, da pričnem s preskakovanjem ovir. Konji mi pomenijo vse.
Si imela že kakšno resnejšo poškodbo?
Da, imela sem težko poškodbo jeter, saj me je
Šport in rekreacija
konj v enem letu dvakrat brcnil na isto mesto. Imela sem tudi težji pretres možganov, dvakrat nalomljen nos in nekaj manjših poškodb, vendar nisem nikoli pomislila, da bi prenehala s konjeniškim športom.
Kakšen je dober konj - v smislu doseganja dobrih rezultatov?
Kvaliteta dobrega konja je v veliki meri odvisna od njegovega porekla, njegovih skakalnih sposobnosti in kvalitetnega treninga v njegovi mladosti, velik vpliv na rezultate pa ima tudi povezanost med jezdecem in konjem.
Kaj si še želiš doseči v svoji konjeniški karieri?
V	naslednjem letu si želim vidnejših uvrstitev na mednarodnih tekmah, uvrstitev na evropsko prvenstvo za mladince in svetovno prvenstvo za mlade konje, na domačem terenu pa si želim čim boljšo uvrstitev na DP in v pokalu Slovenije, kasneje pa čim boljše rezultate v članski konkurenci.
Ali ste v klubu že razmišljali o šoli jahanja v Laškem?
V	klubu smo že imeli šolo jahanja, a smo jo prekinili zaradi porodniškega dopusta inštruktorice. Z njo bomo nadaljevali naslednje leto.
5. športno-konjeniški vikend v Laškem
Letos je prireditev potekala na novo urejenem prostoru na levem bregu Savinje, kjer se je izvajala regulacija Savinje. Prireditev je že peto leto zapored organiziral Konjeniški klub Laško s pomočjo Zdravilišča Laško, Pivovarne Laško, STIK-a Laško in ostalih sponzorjev. Po mnenju tekmovalcev in obiskovalcev je to ena večjih in kvalitetnejših konjeniških prireditev v Sloveniji. Dogajanje se je pričelo v četrtek z dnevom odprtih vrat Konjeniškega kluba Laško. V popoldanskih in večernih urah je sledil prihod in sprejem tekmovalcev, ki so v letošnjem letu prišli iz kar šestih držav. Tako veliko število tujih obiskovalcev je priznanje organizatorjem, da turnir v Laškem dobiva vsako leto večjo mednarodno veljavo. Na letošnjem turnirju je bilo 540 startov, prijavljenih je bilo 180 konj, tekmovalo pa je 155 tekmovalcev iz Slovenije, Srbije, Hrvaške, Slovaške, Avstrije, Madžarske in Italije. Turnir v preskakovanju ovir se je pričel v petek in že prvi dan sta članici domačega kluba osvojili dve prvi mesti, in sicer Barbara Lorber v kategoriji A2 (110 cm) in Mirjam Vesenjak v kategoriji L (120 cm). Barbara Lorber je zmagala tudi v soboto v kategoriji A2. Turnir se je nadaljeval v soboto, ko je bila glavna tekma za pokal Slovenije za mladince, na kateri je zmagala Nastja Udovč, domača tekmovalka
Mirjam Vesenjak pa se je uvrstila na 4. mesto. Sledila je otvoritev prireditve s pozdravnim govorom župana Francija Zdolška, ki je bil nad prireditvijo navdušen, za prihodnje leto pa je obljubil še večjo podporo. Nobena otvoritev seveda ne mine brez laške mažoretne skupine in laških godbenikov na čelu z Majdo Marguč in Ivanom Medvedom. Tako sta bila za nami prva dva tekmovalna dneva, najbolj naporna tekma pa je bila zvečer pod vodstvom Natalije Verboten. V nedeljo je potekala tekma za pokal Slovenije za člane, v kateri je zmagala Irena Drobnič iz KK Ljubljana. Vse štiri dni prireditve je potekal tudi spremljevalni program. Kolesarsko društvo Laško je pod vodstvom Luke Piceja organiziralo kolesarski izlet, Ribiška družina Laško in njeni marljivi člani na čelu z Bačičem in Vudragom so organizirali tekmo ribičev, Planinsko društvo pod vodstvom Francija Podkoritnika pa je organiziralo pohod čez Hum. Zdravilišče Laško je poskrbelo za prikaz nordijske hoje, Celjsko kinološko društvo je tako kot vsako leto doslej izvedlo prikaz šolanja psov, priznana fotografinja Sibil Slejko je razstavljala svoje fotografije, osebje vrtca Laško pod vodstvom Grete Škoberne je skrbelo za naše najmlajše, največja zanimivost prireditve pa so bili madžarski pastirji na konjih, t. i. čikoši, ki so v Sloveniji nastopali prvič in prikazali tradicionalno vzgojo konj, ki se ne bojijo pokanja bičev nad glavo, se poslušno usedejo ali nepremično ležijo. Večerni program pa je tako kot vsako leto popestril Alojz Lah s prikazom visoke šole jahanja nad zemljo. Ves čas prireditve je za odlično gostinsko ponudbo skrbelo osebje Zdravilišča Laško. Letošnjo prireditev je v štirih dneh obiskalo več tisoč obiskovalcev, kar je spodbuda za naslednje leto, da pripravimo še boljšo prireditev, ki bo tudi za gledalce še privlačnejša.
Andrej Vesenjak
Turnir v odbojki na mi> ki in ulični košarki
Športno društvo Rečica je 23. junija hkrati organiziralo turnirja v odbojki na mivki in ulični košarki, ki sta bila na športnih igriščih v Rečici pri Laškem. Turnirja se je udeležilo 13 ekip, po organizatorjevih podatkih pa je bilo na njem tudi več kot sto gledalcev.
Na turnirju v ulični košarki je zmagala ekipa Nike time (Jure Klenovšek, Marko Dežan, Alen Šačič, Rok Kokotec), druga je bila ekipa Play off rescue team, tretje mesto pa je zasedla ekipa Kava bar Barbara - KBB. Na turnirju v odbojki na mivki je zmagala ekipa Ekipa (Metka Cafuta, Nataša Šega, Samo Tomažič), drugi so bili člani ekipe Bombe, tretjo stopničko pa so zasedli člani ekipe LAK-a. Športno društvo Rečica še enkrat čestita najboljšim in seveda vse vabi na turnir, ki bo spet naslednje leto. Športniki ŠD Rečica bi se zahvalili vsem donatorjem in sponzorjem, ki so pomagali pri obnovi odbojkarskega igrišča v Rečici pri Laškem.
Bojan Šipek, ŠD Rečica
Poletno kolesarstvo v Laškem
Kolesarski klub Olimp 2004 Laško je v sklopu športno konjeniškega vikenda organiziral popotovanje po laški občini. Odpravili smo se na 54 km dolgo krožno kolesarsko pot, ki nas je vodila iz Jagoč do Svetine, nato do Šentruperta, Mačkovca, Trobnega Dola, Mrzlega Polja, Jurkloštra, Rimskih Toplic in Laškega. Vsak izmed 23 kolesarjev je dobil medaljo in klubsko majico. 1. septembra je klub soorganiziral planinski pohod in vzpon na Šmohor, ki se ga je udeležilo 125 kolesarjev. Glavni organizator je bil Novi tednik in Radio Celje, pokrovitelj pa Pivovarna Laško. Tekmovali smo v šestih kategorijah. Absolutno je zmagal Cvet iz kolesarskega kluba
Hrastnik, ki je za 6600 m dolgo pot iz Sp. Rečice do Šmohorja porabil 18,33 minut. Najstarejši udeleženec kolesarskega vzpona je bil 69-letni Duro Kovač iz Krškega, ki je bil leta 1956 jugoslovanski kolesarski prvak. 2. septembra smo se udeležili mednarodnega maratona v Wildonu v Avstriji. Nekateri člani so kolesarili na 63 km, drugi pa na 125 km. Prireditev je ena izmed največjih v tem delu Evrope, saj je tega dne kolesarilo več kot 6000 udeležencev. 8. septembra smo se udeležili 5. Poli maratona v Moškanjcih. Veselilo nas je, da so poleg članov kluba na maratonu kolesarili tudi drugi posamezniki iz Laškega. Ocenjujemo, da je bilo na startu 30 kolesarjev iz Laškega in okolice. Konec septembra je planinska sekcija Rečica organizirala krompirjev piknik in 2. gorski kolesarski maraton po vrhovih rečiške doline. Pot je bila dolga dobrih 30 km. Start je bil na Zavratih, od koder smo, krenili proti Zg. Breznem, Govcam, Kuretnem in Šmihelu. Krajši postanek smo imeli pri park hotelu Camloh,, da smo se okrepčali. Nato je sledil vzpon na Šmohor, od koder smo kolesarjenje nadaljevali pod Gozdnik, Mrzlico, Kodra in Zg. Rečico. Sledil je zadnji vzpon na Zavrate, kjer je bila podelitev medalj in druženje ob krompirjevih specialitetah priznanih in preverjenih kulinarikov.
Luka Picej
28
Šport in rekreacija
Občina Laško in župan Franc Zdolšek
v imenu vseh občanov in občank
č e s t i t a j o
Veteranom KK Pivovarna Laško
za osvojeni naslov svetovnega prvaka v veteranski košarki v kategoriji nad 30 let,
Mirjam Vesenjak (Konjeniški klub Laško) za naslov mladinske pokalne zmagovalke Slovenije za leto 2007 v preskakovanju ovir s konji, in
Mateji Hohkraut za naslov mladinske državne prvakinje v športnem plezanju v disciplini balvaniranje.
Občina Laško Župan Franc Zdolšek
[Mateja Hohkiaul mladinska <M_avna prvakinja in podprvakinja pri članicah
Na graščinskem dvorišču občine Laško je bilo 1. in 2. septembra državno prvenstvo v športnem plezanju v disciplini balvaniranje. Člani Plezalnega kluba Laško so na njem dosegli velik uspeh. Matic Kozmus je pri članih dosegel tretje mesto, pri članicah pa je tretje mesto osvojila Mateja Hohkraut. Slednja je z zmago pri mladinkah že pred zadnjo tekmo, ki je bila v Slovenj Gradcu, postala državna prvakinja. V vseh kategorijah je sicer tekmovalo 176 tekmovalcev iz vse Slovenije. V absolutni kategoriji so plezalci tekmovali za pokal občine Laško. Prejela sta ga Katja Vidmar, PK Škofja Loka, in Rok Klančnik, AO Slovenjj Gradec. Pokala je podelil župan občine Laško Franc Zdolšek. To je bila že peta tekma,
organizirana v Laškem. Organizatorji tekme so bili Plezalni klub Laško, STIK in ŠMOCL, ki si želijo, da bi tekma v naslednjih letih postala tradicionalna in umeščena v koledar prireditev občine Laško. Tudi na zadnji tekmi v disciplini balvaniranje, ki je bila 15. in 16. septembra v Slovenj Gradcu, je pri mladinkah zmagala Mateja Hohkraut. Podeljena so bila tudi priznanja za osvojena mesta v skupni razvrstitvi. Člani Plezalnega kluba Laško so dosegli naslednja mesta: Mateja Hohkraut je osvojila 1. mesto pri mladinkah in 2. mesto pri članicah, Matic Kozmus je osvojil 4. mesto pri članih, Ksenija Zupanc pa je pri kadetinjah osvojila 5. mesto.
Marjan Kozmus
■8oIlet|planinskegaIdruštvaIlaškoH
Osemdesetletnico, pravzaprav 85-letnico Planinskega društva Laško smo svečano in delovno obeležili prvega septembra - tako kot se spodobi - pri planinskem domu na Šmohorju. Slavje smo združili z Množičnim pohodom na Šmohor, ki smo ga organizirali pod pokroviteljstvom Pivovarne Laško in Novega tednika in Radia Celje. Na svečanosti smo z zadovoljstvom pogledali prehojeno pot delovanja planinstva v Laškem, saj smo lahko na doseženo resnično ponosni. Mogoče je zato zaslužen tudi v Laškem rojeni prvi predsednik Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno daljnega leta 1893, prof. Fran Orožen. Temu je sledil razmah planinstva in v slovenskem prostoru so se začele ustanavljati podružnice tega društva. Tako je bila leta 1905 ustanovljena Posavska podružnica, ki je zajemala okraje Laško, Sevnica, Krško in Brežice. Na pobudo sodnega svetnika dr. Arnolda Pernata so prijatelji narave in planin leta 1922 v Laškem ustanovili odsek te
veteranskaIkosarkarska pravljicaIvIportoriku I
Košarka ima v Laškem že več kot 35-letno tradicijo, klubsko pa je organizirana od leta 1969. V vseh teh letih so se zamenjale številne generacije košarkarjev. V zadnjem desetletju pa se je košarka v Laškem profesionalizirala, zato Košarkarski klub Pivovarna Laško ne more več neposredno skrbeti za neregistrirane igralce. Z namenom, da bi v našem mestu vendarle ohranili tudi amatersko košarko in omogočili igranje nekdanjim aktivnim igralcem, smo se odločili, da se v okviru KK Zlatorog Laško organiziramo v veteranski košarkarski klub z imenom KK veterani Pivovarna Laško. Nastopamo predvsem na raznih veteranskih turnirjih. Redno se srečujemo s podobnimi
klubi v Ljubljani (KK Prule, Šentvid, Trnovo), Radencih, Novem mestu, Štorah, Novi Gorici, Ilirski Bistrici in letni ligi v Mozirju oziroma zimski ligi na Polzeli in Trbovljah, kjer igrajo še moštva iz Celja, Šoštanja, Polzele, Prebolda, Žalca, Mozirja, Nazarij, Gornjega Grada, Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Litije ... Že pet let zapored pa se vsako leto srečujemo z veterani mest Beograd in Sukošan ter na mednarodnih turnirjih v Srbiji
in na Hrvaškem.
Poleg ohranjanja športnih in prijateljskih odnosov pa smo od ustanovitve kluba leta 1994 dosegli tudi več odmevnih rezultatov: bili smo prvaki Slovenskega prvenstva veteranov leta 1996 v Radencih, prvaki Mednarodnega turnirja Ljubljana 1996, prvaki Savinjske košarkarske lige na Polzeli v sezoni 2000/01 (drugi v sezoni 1997/97 in 2002/03 in tretji v sezoni 1998/99), prvaki Rekreacijske lige v Trbovljah v sezoni 2003/04 in 2005/06 (tretji v sezoni 2002/03 in 2006/07) in trikratni prvaki Zorkovega memoriala v Šentjurju. Največji uspeh našega kluba do sedaj je bila uvrstitev in sodelovanje na 8. svetovnem prvenstvu v veteranski košarki, ki je potekalo od 20. do 30. januarja 2005 v mestu Christchurch na Novi Zelandiji. Pravo senzacijo je takrat pomenila osvojitev bronaste medalje na tem prvenstvu, ki je prva medalja s svetovnih prvenstev za katerega koli športnika iz občine Laško. Na 9. svetovnem prvenstvu v veteranski košarki, ki je potekalo od 3. do 12. avgusta 2007 v mestu San Juan v Portoriku, smo tako branili tretje mesto. Tokrat pa smo bili še uspešnejši in postali edini svetovni prvaki iz Slovenije, ko smo med devetimi starostnimi kategorijami (v najmlajši 30+), med 126 ekipami iz 27 držav z vseh celin in 1800 igralci, osvojili zlato medaljo in s tem s svetovnim zlatom okronali Laško, prav gotovo najmanjše mesto na svetu, ki se lahko pohvali, da v njem domujejo veteranski svetovni prvaki. V tej košarkarski pravljici so nastopali: Robert Karlatec, Marko Pinter, Franc Pfaifer, Mileta Lisica, Jože Sadar, Srečko Lesjak, Zoran Blatnik, Tomaž Blagotinšek, Milan Damiš, Danijel Lapornik, Aleksander Govc in Stojan Zor.
Srečko Lesjak
podružnice. Laščani so izredno radi hodili na Šmohor in planinski odsek se je odločil postaviti planinsko kočo v senci starodavnih lip zahodno od cerkvice. Svečana otvoritev prve planinske koče na Šmohorju je bila 29. junija 1929.
O teh začetkih, kakor tudi o bogati vsebini delovanja laških planincev lahko preberemo v zborniku z naslovom Zgodovina organiziranega planinstva v Laškem, ki ga je planinsko društvo z avtorico Faniko Wiegele izdalo ob jubileju. Več o delovanju društva je v nagovoru	povedal
predsednik Cveto Brod, ki je tudi pojasnil, zakaj praznujemo 80- in ne 85-letnico. Na enem izmed starih zapisov v arhivu društva je zapisano, da je med drugo svetovno vojno okupator kot zavedne Slovence izselil večji del vodstva društva in je zato delovanje društva mirovalo. Tako so se zaradi tega petletnega mirovanja pred tridesetimi leti odločili, da leta 1977 ne praznujemo 55-letnice društva, ampak 50-letnico, in tako je ostalo do danes.
Na slovesnosti je o pomenu delovanja laških planincev, zlasti z narodnostnega vidika, spregovoril slavnostni govornik - naš rojak (nekdanji član društva), akademik prof. dr. Tomo Korošec. Spomnil je tudi na gradnjo sedanje planinske koče, ki je bila v glavnem zgrajena z udarniškim, to je prostovoljnim delom, in bila odprta pred 55 leti, leta 1952. Obudil je spomine na to, kako je kot osnovnošolec pomagal pokrivati kočo - in kako je nekaj let zatem vodil mladinsko delovno akcijo, na kateri so mladi delali cesto iz Mulence proti Malšku (danes Klinar) za prevoz hrane in pijače na Šmohor.
Praznovanje tega jubileja so laškim planincem pomagali praznovati predstavniki in praporščaki planinskih društev Zasavja - od Litije do Brežic ter planinski prijatelji iz savinjskih planinskih društev. Bilo je zares svečano - še posebej, ko sta predsednik laških planincev Cveto Brod in predsednik zasavskih planincev Borut Vukovič podelila priznanja najbolj delavnim laškim planincem. Prejeli so jih:
Fanika Wiegele, Matjaž Pikl, Franci Kamenšek, Jože Krašek - Joco, Marko Mavri in Jože Videc. Prejemniki priznanj so zaslužni za prizadevno vodenje izletov v domače in tuje gore, dejavnost na področju varstva narave, vzdrževanje in označevanje planinskih poti in organiziranje orientacijskih tekmovanj. Te dejavnosti so se v društvu razmahnile pred štirideset leti, ko so mladi ustanovili mladinski odsek društva. Za prvih štirideset let delovanja društva je bilo značilno obiskovanje bližnjih planin in izgradnja ter vzdrževanje koče na Šmohorju, značilnost druge polovice delovanja društva pa je, ob že naštetem, tudi bogata dejavnost organiziranja izletov in planinskih taborov v širšem planinskem svetu. Posebno pozornost namenjamo vzgoji mladih, zato že vrsto let organiziramo planinsko šolo za učence osnovne šole v okviru mladinskega odseka Klinček. Številne generacije aktivnih laških planincev so porok, da bo društvo pri izvajanju svojega poslanstva uspešno tudi v prihodnje.
Andrej Mavri
29
Napovednik
Veliko tekmovanje v streljanju z vojaško puško »Rečica 2007«
Strelsko društvo Dušana Poženela je 1. septembra na vojaškem strelišču v Jeranu organiziralo veliko tradicionalno streljanje z vojaško puško za pokal "Rečica 2007''. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah. V prvi so se strelci in strelke pomerili z vojaško puško, v drugi pa s polavtomatsko puško PAP 7,62 mm belgijske izdelave, ki je od letošnjega leta tudi orožje pripadnikov Slovenske vojske. Motivov za dokazovanje tudi zato ni manjkalo.
V	kategoriji Vojaška puška je pri posameznikih prvo mesto z rezultatom 183 dosegel Henrik Peternelj iz strelskega društva Kopačevina, drugi je bil Marjan Zdovc iz Celja, ki je zadel 181, tretje mesto pa si je z rezultatom 179 uspel pristreljati Brane Prestrl iz Škofje Loke. Med domačini sta bila najboljša Zlatko Travner, ki je zasedel 29. mesto (138), in Pavli Kolšek, ki je pristal na 37. mestu (116 krogov). Ekipno so v tej kategoriji slavili tekmovalci iz strelskega društva Celje, ki so v postavi Slavko Frece, Jože Jeram in Marjan Zdovc skupaj nastreljali 530 krogov. Druga je bila ekipa iz Škofje Loke (513), tretja pa Moris Kočevska Reka (508). 13. mesto je zasedla ekipa iz Zidanega Mosta, nato pa so si do 17. mesta sledile še ekipe Dušan Poženel 2, Partizan Jurklošter, Mala Breza in Dušan Poženel 3.
V	"kraljevski" disciplini s PAP-om je med posamezniki slavil Slavko Frece iz Celja (173), drugi je bil prav tako Celjan Drago Guček (165), tretji pa Inko Hanžič iz Braslovč. Odlično šesto mesto je zasedel Zlatko Deželak iz Male Breze, deseti pa je bil domačin Rok Turnšek. Ekipno so zmagali Celjani pred Braslovčami in Jurkloštrom. Sledile so ekipe Rečice, Male Breze in Dušana Poženela.
Miha Mirt
O K T O B E R
Ponedeljek, 15. oktober
-	Zdravilišče Laško, Zlata dvorana: Koncert Harmonikarskega orkestra KUD Vojnik (ob 20. uri)
Torek, 16. oktober
-	Knjižnica Laško: Potopisno in duhovno predavanje Mateja Zemeta »Peš po 800 km dolgi poti Camino de Santiago« (ob 19. uri)
-	Zdravilišče Laško, Zlata dvorana: Predavanje z Marjanom Štorom »Človek ne sme obupati« (ob 20. uri)
Sreda, 17. oktober
-	Kulturni center Laško (STIK): Mavrica polk in valčkov, Koncert ansambla Spev (ob 19.30. uri)
-	Dvorana Tri lilije (KK Zlatorog Laško): Košarkarska tekma 1. A SKL KK Zlatorog : KK Geoplin Slovan (ob 19.30. uri),
Četrtek, 18. oktober
-	Center starejših Laško: Srečanje babic (ob 9. uri)
-	Kulturni center Laško (STIK): Komedija Vse o ženskah, za abonma in izven (ob 17.30. uri)
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Predavanje mag. Jakovljeviča o osteoporozi (ob 18. uri)
-	Zdravilišče Laško, Zlata dvorana: Predstavitev kuhinjskega robota Oskar z degustacijo (ob 20. uri)
Petek, 19. oktober
-	Kulturni center Laško (STIK): Koncert Slovenskega okteta, za abonma in izven (ob 19.30 uri)
Sobota, 20. oktober
-	Aškerčeva domačija: Likovna kolonija Ex Tempore (ob 10. uri zbor na domačiji Antona Aškerca, ob 16. uri razstava in kulturni program) *ob slabem vremenu prireditev odpade
Nedelja, 21. oktober
-	Kartuzija Jurklošter: Slavnostna maša ob obletnici smrti Veronike Deseniške
Ponedeljek, 22. oktober
-	Zdravilišče Laško, Zlata dvorana: Koncert Ženskega pevskega zbora Laško (ob 20. uri)
Torek, 23. oktober
-	Zdravilišče Laško, Zlata dvorana: Zdravstveno predavanje s Sanjo Lončar (ob 19.30 uri)
-	Kulturni center Laško (STIK): Komedija Vse o ženskah, za abonma in izven (ob 20. uri)
Sreda, 24. oktober
-	Dom starejših Zdravilišča Laško: Ljudski pevci Društva upokojencev Petrovče (ob 16. uri)
-	Zdravilišče Laško, Zlata dvorana: Potopisno predavanje Tomaža Majcna na temo »Britanske legende« (ob 19.30. uri)
Četrtek, 25. oktober
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Popoldansko druženje (ob 17. uri), predavanje prof. Marjance Šantej o zdravi in pravilni prehrani (ob 18. uri)
-	Dom starejših Zdravilišča Laško: praznovanje rojstnih dni
-	Zdravilišče Laško: Zdravstveno predavanje s Sanjo Šket (ob 20. uri)
Petek, 26. oktober
-	Kartuzija Jurklošter: Kloštrski večer, Mariška Ščap: Ko se ti zgodijo najtežje stvari - kako žalovati in odžalovati (mati, ki je tragično izgubila dva otroka) (ob 19. uri)
-	Kulturni center Laško (KUD Lipa): Dobrodelni koncert KUD-a Lipa Rečica in gostov za nakup kromatične harmonike (ob 19.30 uri)
-	ŠMOCL: Koncert hrvaških zasedb Analena in Don't mess with Texas (ob 21. uri)
Sobota, 27. oktober
-	Center starejših - hiša generacij Laško: Šahovski turnir (ob 15. uri) Torek, 30. oktober
-	Knjižnica Laško: Večer v počastitev Dneva reformacije (ob 19. uri) Sreda, 31. oktober
-	ŠMOCL: Heloween party (ob 20. uri) Vsako sredo, petek in soboto v oktobru
-	Zdravilišče Laško, Sončna terasa: Ples z duetom Can can Vsak četrtek v oktobru (razen 18. oktobra)
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Večerno druženje in ples (ob 19. uri)
Do konca oktobra
-	Zdravilišče Laško, Restavracija Vrelec: Razstava slik Ernesta Artiča
-	Razstavišče Kulturnega centra Laško (STIK): Razstava prof. Jožeta Foltina (pon.-pet., od 8. do 15. ure)
N O V E M B E R
Petek, 2. november
-	ŠMOCL: Stop-motion delavnica (od 10. do 14. ure) Sobota, 3. november
-	Kulturni center Laško (Možnar in JSKD OI Laško): Martinovo v Laškem (ob 19.30 uri)
-	ŠMOCL: Stop-motion delavnica (od 10. do 14. ure) Petek, 9. november
-	Kartuzija Jurklošter: Kloštrski večer, Bogdan Žorž. Vzgoja za zadovoljnost v življenju (ob 19. uri)
Petek, 16. november
-	Dvorana Tri lilije (Zveza slovenskih godb): Parada godb z mednarodno udeležbo (ob 19.30 uri)
Ponedeljek, 19. november
-	Kulturni center Laško (STIK): Komedija Douhtar pod mus (ob 17.30 in 20. uri), za abonma in izven
Petek, 23. november
-	Razstavišče kulturnega centra Laško (STIK): Otvoritev razstave Pavla Ščurka iz Ljubljane (ob 18. uri)
Dvorana Tri lilije (Kvintet Dori): 9. Dorijev večer z gosti (ob 20. uri) Četrtek, 29. november
-	Dom starejših Zdravilišča Laško: Praznovanje rojstnih dni Do 22. novembra:
-	Razstavišče kulturnega centra Laško (STIK): Razstava prof. Jožeta Foltina (pon.-pet., od 8. do 15. ure)
D E C E M B E R Ponedeljek, 3. december
-	Dan odprtih vrat kulturnih centrov (STIK in JSKD OI Laško): Ta veseli dan kulture
Sreda, 5. december
-	Dom starejših Zdravilišča Laško: Miklavževanje Petek, 7. december
-	Kartuzija Jurklošter: Kloštrski večer, Toni Kočevar: To, kar je vredno za radost v družini (spoznanja bivšega odvisnika) (ob 19. uri)
Petek, 14.december
-	Kulturni center Laško (STIK): Koncert orkestra Mandolina, za abonma in izven (ob 19.30 uri)
Vsako nedeljo
-	Kartuzija Jurklošter: Razstava jaslic (od 9. do 10. ure in od 12. do 16. ure)
Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško razpisuje
JAVNI NATEČAJ za priložnostna darila Občine Laško
za darila, ki jih župan oziroma predstavniki Občine Laško podeljujejo ob različnih poslovnih, družabnih in drugih priložnostih. Priložnostna darila morajo prepoznavno in izvirno predstavljati območje občine Laško, izdelati jih je možno v poljubni količini za prodajo, javnosti so predstavljeni prvič in ne smejo biti v prodaji niti doma niti v tujini. Vsebina darila se mora navezovati na zgodovinske, kulturne ali naravne danosti občine. Izhajati mora iz temeljnih značilnosti laškega turizma, kot so npr. termalna voda, staro mestno jedro, pivovarstvo ipd. Darilo naj bo prispevek h kulturni in etnografski ustvarjalnosti, obliki izražanja, tradicije, zgodovine in sodobnosti. Tri darila, ki bodo s strani komisije najbolje ocenjena, bodo nagrajena z denarnimi nagradami v višini 500, 300 in 200 EUR. Rok za oddajo daril je 30. 10. 2007. Informacije v zvezi z natečajem dobite v Uradu župana Občine Laško, po telefonu 03 733 87 11 ali po e-naslovu tanja.grabrijan@lasko.si.
Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško razpisuje
FOTOGRAFSKI NATEČAJ "BARVE LAŠKEGA, BARVE OBČINE"
Predmet javnega natečaja so fotografije, ki so prostorsko omejene, tako da se tematsko nanašajo na območje občine Laško. S fotografijami avtorji obeležijo utrinke posameznega kraja, mesta, vasi ali dogodka oziroma trenutke vsakdanjega življenja prebivalcev občine Laško. Zaželene so fotografije naravnih in kulturnih znamenitosti, javnih zavodov in večjih podjetij v občini. Avtorji lahko na natečaj oddajo opus fotografij, ki vsebuje poljubno število fotografij, ki so lahko barvne ali črno-bele.
Pet opusov fotografij, ki bodo s strani strokovne komisije najbolje ocenjeni, bo nagrajenih z denarnimi nagradami v višini 200, 150, 100 in 2x 50 EUR. Rok za oddajo fotografij je 31. 12. 2007. Informacije v zvezi z natečajem dobite v Uradu župana Občine Laško, po telefonu 03 733 87 11 ali po e-naslovu tanja.grabrijan@lasko.si.
30
Oglasi
STROJNO VEZENJE
Nudimo vam PROMOCIJSKI MATERIAL, DELOVNA OBLAČILA, KAPE, MAJICE...
Na njih izvezemo vaš logotip.
BARBARA CAJHEN s.p.
Valvasorjev trg 8, 3270 Laško
ema i I: barbaratgkajhen .com
(jSpftjfca
Barbara
Tel: 03/734 22 67 Gsm: 041 736 481 Fax: 03/734 22 66
TUKAJ JE LAHKO VA[ OGLAS.
03/733 87 12 STANKA.JOST@LASKO.SI
mqbitel: 041 682 672 * laško
LAŠKO
WWW.PENZIONPARK.SI
Natoči si sam!
5-litrski sodček za sveže točeno Laško pivo!

BIRRA
Točimo ga že od leta 1825! Zdaj to lahko počnete tudi vi
Integrirana pipa omogoča enostavno uporabo, po odprtju pa ostane prvovrstno pivo sveže kar tri dni.
Zvestoba do roba!
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!