NAŠA ANKETA
Kaj si želimo v letu 1990?
Tudi največji optimisti bodo le-tošnje leto zabeležili kot enega naj-bolj črnih v povojnem času. Do kraja razgreti mednacionalni odno-si, grožnja s (krvavim) mitingom v Ljnbljani, štirimestna inflacija, če sploh ne omenjamo naglo rastoče brezposelnosti, slabe turistične leti-ne in druge, le za spoznanje manj žalostne rekorde. Vse to seveda ne more biti pretirano optimistično iz-hodišče za naša pričakovanja v letu, ki je pred nami.
Pa vendar ga najbrž ni človeka, ki ne bi imel vsaj iskice upanja, da se bo vse skupaj začelo počasi su-kati na bolje. Ali da vsaj ne bo še slabše kot je... Prav tem pričako-vanjem tudi namenjamo našo novo-letno anketo.
Milan Peternelj,
vamostnik iz Dvora:
»Najbolj me skrbi, kaj bo s temi cenami. Saj so čisto ponorele. Po mojem bo enkrat morala zmagati pamet - tako v gospodarslvu, kol v politiki. Tako res ne more več iti naprej. Sam bi si zelo želel, da so Sloveniji čimprej odcepi. Cigani in tisti, ki nočejo delati, pa naj potegnejo črto. Toda kakorkoli pogle-daš, vselej v ospredju ostaja inflacija. Saj ljudje že denarja ne poznajo več. Ne vedo več, s kaicšno vsoto imajo opravka. Ko sem na primer sam prvič videl novi bankovec za 100 milijonov, nisem vedel, ali gre za dinarje ali za franke...«
Stane Virtič,
ravnatelj Srednje šolc za računalništvo na Tržaški:
»Kaj si želim v prihodnjem letu? Predvsem miru in da bi se že enkrat razrešila ta huda družbena kriza. Skratka, želim si ustrezne klime, v kateri bo mogoče normalno delati. Mislim pa, da bo lok te nore hipe-rinflacije začel postopoma plahneti in to predvsem po zaslugj družbene pameti«
Tončka Janša,
sociologinja
z Lesnega brda                                      *
pri Horjulu:                 . t
»Želim si, da bi se že enkrat razrešili vsi ti proble-mi med Slovenijo in Srbijo. V pozitivnem smislu seveda. Vse to naj bi ugodno vplivalo na uresničenje političnih in gospodarskih reform - v smislu vse večje demokratizacije, približevanja k Evropi, znižanja in-flacije in dviga življenjskega standarda Ijudi. Zelim pa si seveda tudi, da bi se spet vmili boljši časi za izobrazevanje in znanost.«
Vinko Fujan,
upokojenec z Galjevice:
»Najbolj me zanima, kako bo potekal nadaljnji razvoj v našem delu mesta. Pri komunali, prosveti, kulturi, povsod že zaosajamo za drugimi krajevnimi skupnostmi. Tu se presneto malo dogaja napram drugim. Najbrž smo pri tem vsaj malo sokrivi tudi krajani sami, ker smo preveč indolentni; nihče noče ničesar narediti za druge.
Po mojem tudi ni povsem dovolj, da se Ljubljana vključuje v evropsko gibanje za zdrava mesta. Mora-la bi se pndružiti tudi tistim, kise hkrati borijo tudi za lepa mesta. Le tako si bo lahko spet pridobila nekda-nji sloves - bele Ljubljane.«
Matej Cankar.
učenec OŠ iz Polhovega Gradca:
»Lepo bi bilo, ko bi tu v Polhovem Gradcu zgradili kak kino, da bi otroci lahko gledali filme. Včasih se človek nima prav kam dati. Zelel pa bi tudi, da bi bilo pri nas v joli (razredu) več punc. Zdaj smo fantje številčno močnejši, in tako so vedno kake težave, saj fanta ne moreta imeti eno samo punco. Vesel bi bil seveda tudi, ko bi se že enkrat umirile te cene. Na začetku letošnjega šolskega lela sem na primer priča-koval moped, a se je prav tedaj podražil. in lako iz vsega skupaj ni bilo nič. Tako se moram še naprej voziti s kolesom«
Boris Vasič,
strojni lehnik
tiiiiiaHi   mmmsm«škonjice:
»V prvi vrsti bo treba ukrotiti inflacijo. Ta je že prav grozna To nenazadnje občutimo tudi v športu, saj klubi že nimajo več dovolj sredstev, da bi normal-no delali in se razvijali. Sam namreč že vsaj kakih dvajset let delam v nogometu, od tega enajst let sodim, zraven pa še redno balinam. Prav zato so jasno vse moje želje za prihodnje leto vezane na šport.«
BRANKO VRHOVEC