The largest Slovenian Daily in fl the United States, g Issued every day except Sundays □ and legal Holidays* 75,000 Readers, TELEFON: CORTLANDT 2876. NO 34 - ŠTEV. 34. Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York,~N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 9, 1924. — SOBOTA, 9. FEBRUARJA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXEL ANGLIJA SE "PEKE" PRED FRANCIJO Ministrski predsednik MacDonald se je Qpravicil pri Cle-menceau-ju radi povesti o tajnem dogovoru glede Po-renske. — Clemenceau je imenoval zadevo absurdno.— Velika napetost v Londonu. — Dogovor med Poincar-jem in angleškim minisitr. predsed. MacDonaldom. Pariz, Francija. 8. februarja. — Angleški ministrski predsednik MacDonald je pisal Poincarju pismo, v katerem je dal izraza svojemu obžalovanju radi dogodka, pov-zročene^a vsled nekega interview« z Lloyd George-om. Slednji je Imje trdil, da je bil sklenjen med amer. predsednikom Wilsonom ter Clemenceau jem na pariški mirovni konferenci dogovor, ki se je tikal zasedanja Poren-ske. I*isi!fc) izvaja, da ni zadeva krivda MacDonalda. I'rejšiii francoski niinistifski predsednik Clemenceau, ki je preeitid l>esedilo ugoloviLki sojnislabaje izust Llovd (Jcorge-a glede tajnega dogovora med njim in Wilsonom glede zasedenja Porenske obenem s komentarji, katere je objavilo pariško časopisje, je prosil, naj se ga oprosti vsake tozadevne izjave, ker bi bilo smešno, če bi storil kaj takega. Andre Tardieu je dostavil: — "Ce bi Mr. Wilson še živel, tudi on bi zanikal, kar sem jaz. Bistvena jamstva, katera smo dobili za Francijo ob Krnu. vino izvojevali šele po mesecih velikega boja, vendar pa smo ponosni, da smo jin dosegli z lojalnostjo vseli naši! i za vezi lik o v." • London, Anglija. b>. februarja.—Resno vznemirjenje prevladuje v angleških vladnih krogih vsled položaja, ki se je razvil vsled izjav prejšnega ministrskega predsednika IJovd ("ieorge-a. da je bil sklenjen tajen dogovor med Wilsonom in Clemenceau-jem glede zasedenja Po-renske. < )d noša ji ined Poincarjeni in MacDonaldom so postali v zadnjem easu že kordijalni in včeraj zjutraj je bilo objavljeno, da sta žo dosegla dogovor glede bavarskega 1'alatinata ter separatističnega gibanja, glede katerega je bilo preeej spora med Francijo in Anglijo. Fgotovilo Lloyd fieorge-a je vsled tega povzročilo precejšno potrtost v vladnih krogih, ker se domneva, da je MacDonald vsled tega v zelo težavnem položaju. Lord Crewe, angleški poslanik v Parizu, je dobil na-Aodilo. naj se oglasi pri Poincareju ter poda slednjemu os« h no pojasnilo glede položaja, da se bo na ta način odstranilo vsak napačni vtis. BIVŠA ŽUPANJA UBITA V BITK! Arthurja. La., v Palmetto, da je glasoval tam za Issaesona. Pri coronerjevein zaslišanju so trdili očividci, da je Mrs. Clark vprašala Meyerja glede gotovih Županja je bila ubita tekom bitke ,nia*(> laskavih pripomb to njeni 2 revolverji. — Več drugih ranjenih. — V Louisiani je politika nevarna stvar. Opelousas, La.. ts. februarja. — Mr>. Rohnid \V. Clark, prejšna /.upanja \/, Palmetto, La.. je bila ustreljena tamkaj tekom neke bif-ke / revolverji. Smrtno ranjen jo f» i J. nadalje Louis Meyer, tam /iveri trgovee in težko je bila ranjena M l>s Wilda Clark, osem-ujast let stara heerka ustreljene Mrs. Clark. Cleon Clark, sin u-streljeni- prejšnje županje, ki se je tudi vledežil bitke z revolverji. .i«- prišel iz boja nepoškodovan. Mrs. Clark, je ustrelil Mever. potem, ku je ona dvakrat ustrelila nanj ter ga ranila tako, da je v pretekli noči umrl v neki bolnici v New Orleansu. Ko je zadal > Meyer Mrs. Clark smrtonosno rano, je soglasno z izpovedmi navzočih streljal še naprej m ena njegovih krogel j je zadela Miss Clark ter jo težko ranila. Strel, katerega je oddala Miss Clark, je zadel Meverja v glavo in nadalj-ni strel, katerega je baje sprožil sin ustreljene, pa v nogo. Soglasno s poročili o streljanju, ki so prišla semkaj iz Palmetto, je bilo to streljanje posledica političnih sporov, ki so nastali pred par leti, ko je bila izvoljena na mesto župana Mrs. Clark ter porabila nekega kandidata, katerega je podpiral Mever. Pri primarnih volitvah, ki so se vršile pred kratkim. je bila Mrs. Clark kot kan-didatkinja za zopetno izvolitev poražena enim glasom od nekega Isaacson a, in' Mrs. Clark je jo b*l ta gtas da je po hčerki, nakar je potegnila revol ver ter streljala nanj. Mever jo je prijel ter ji skušal izviti orožje iz roke, a ona se mu je iztrgala in na to sta pričela oba streljati drug na drugega. Mrs. Clark je bila petkrat zadeta. Meyer se je nato obrnil proti hčerki ter streljal nanjo. LUKSUS NEMŠKIH NOV. BOGATI- Nene Wiener Journal" poroča. da tožijo ameriški in švicarski listi o silni potratnosti nemških gostov po mednarodnih zdraviliščih in zabaviliščih ter da potemtakem inozemstvo ne ve, da-li je podpora za bedno sloje v Nemčiji utemeljena ali ne. Ta potrat nos* nemških boljših krogov se opaža zlasti v švicarskih in laških mestih. 70 odstotkov vseh gostov v St. Moritzu. Potresini ter na Gardskem jezeru se rekrutira iz Nemčije. .Setlaj je sklenila nemška vlada zelo ostre odredbe proti tem ljudem. Pb največjih centrih inozemstva bodo kriminalni uradniki sporočal| nemškim oblastem imena tamkaj se nahajajočih nem ških gostov. Pozneje se jih bo klicalo pred davčne urade, in ako se ugotovi protislovje med njih življenjem ter med davčno napovedjo. se bo proti njim najstrožje postopalo. Vlada bi sicer prepovedala odtok svojih državljanov v tnja zdravilišča, vendar se pa boji. da bi inozemstvo odgovorilo z represalijaml. Sedaj se bavijo z mislijo, odvzeti o priliki izstavitve petnega lista, takim ljudem neko gotovo 8voto, ki bi se uporabila o »ocijalne namene. PRIČETE* OBRAVNAVE PROTI DIAMONDOM SPOR MED LLOYD GEORGE- OM IN CLEMENCEAU-OM. m atrerrr• sr®v <*• • m^wm&m&easx. rj Pričel se je proces proti bratom Diamond, ki sta obtožena, da sta se vdeležila roparskega napada in umora dveh bančnih slov. Sodnij*ka dvorana osmega oddelka višejga sodišča v Brooklvnu se je pričela polniti že na vse zgodaj, ko je dospelo na lice mesta slo in petdeset mož, iz katerih bo izbrana prrota, pred katero se bo vršil pr»n-rs proti možem, ki so bili aretirani v zvezi z umorom dveh bančnih uslužbencev v Brooklvnu dne 14. oktobra preteklega leta ter stavljeni pod obtožbo umora po prvem redu. Obtoženi so: Morris Diamond, njegov brat Joseph Diamond; Tony Pan'tano in John Farnio. Glasi se. da bo prvi procesiran samo Morris Diamond. a to se še lahko izpremeni, ko bo sestavljena porota. Sto in petdeset mož. povabljenih za porotno službo, obstaja iz brooklvnskih trgovcev. Razven-tega bi v sodni dvorani še redna skupina 43 mož. Dvorana ima udobnega prostora le za 110 ljudi. Procesu bo. predsedoval sodnik James Cropse3T. Obtožba proti vsem štirim se srlasi. da so ustrelil bančna uslužbenca Williama McLonom tajno pogodbo glede francoske okupacije Porenja. Clemenceau trdi, da ni nikdar podpisal tozadevne pogodbe. Znani francoski diplomat Andre Tardieu imenuje Lloyd Geo r ga lažni k a. Lloyd George je kasneje svojo izjavo deloma preklical. ŽENSKA JE VRGLA MOŽA V VODNJAK ITALIJA PRIZNALA SOVJETSKO RUSIJO Italijanska vlada je sadila vzgledu Anglije ter priznala sovjetsko vlado. — Italija bo vkratkem poslala svojega poslanika v Moskvo. — Avstrija še ni dobila oci velesil dovoljenja za priznanje. — Izjava avstrijskega državnega kanclerja Seipela. Rim, Italija. 8 februarja. — Med Italijo in sovjetsko Rusijo so zavladali normalni odnosa j i. Včeraj je bila podpisana trgovinska pogodba med obema deželama, malo pozneje je bilo pa objavljeno, da je italijanska vlada priznala sovjetsko vlado t t-?- da )>« > vkratkem imenovan italijanski poslanik za Moskvo. Soglasno s pogodilo, bodo smele italijanske irgovski-ladje pluti jio Črnem morju. talija bo pošiljala v L'"-sijo svoje izdelke ter dobivala, v /jnneno rnsko žito. S priznanjem si je ministrski predsednik jako utrdil svuic stališče ter bo brez dvoma zmagal pri prihodu jih volil v; i<. Katoliška stranka pod vodstvom duhovnika l5?;;? preživlja najopasnejšo krizo svoje zgodovine. Dunaj, Avstrija, 8. februarja. — "Xene Frei pol-oea, da se je mudil pred kratikini avstrijski drž.-m i kancler Seipel v Budimpešti ter govoril o priznanju s- . jetske Rusije. "Mi imamo vezane roke," je rekel. '"Sovjetsko 1 Misijo. bomo takoj priznali, kakorhitro nam bodo dale velesile tozadevno dovoljenje." Iz Budimpešte se je podal kancler v Bukarcšt. k.; -:-bo skušal ojaeiti prijateljske odnošaj<- med Av^rrij" Romunsko. močjo katerega se je hotela izne-1 biti .svojega moža. Soglasno z nje-1 nirn priznanjem je čakal Tlioele j onega večera poldrugo uro pred i vratmi s težkim krepeljcem, da bi prišel Saali ven. Trikrat pa skušala ona napotiti, da bi Sel ven, ko mu je rekla, da je eula v j lirooklyuska [»olieija vztrajno Žena in neki drug'., poročeni mo-zasleduje. ne.ko -mlado o nato privedli brata k vodnjaku. kjer je našel svojegp brata, ki ^i je obupno prizadeval obdržati se nad vodo. S pomočjo vr ča, privezanega na vrv je Joseph nato potegnil svojega brata iz vodnjaka. Mož je bil celih 24 nr nezavesten ter ni mogel ničesar natančnega povedati, kako je prišel v odnjak. Sum pa se je kmalu obrnil proti njegovi ženi m serif Grothe jo je zaslišal. Mrs. Saali je konec no včeraj zjutraj priznala, da je sktrptio s __ITioele-am zasnovala načrt,po- Thoele dva močna udarca na gla- [ vo in ko je padel nezavesten na tla. je ona pomagala Thoele-u j>o- j nest i moža do vodnjaka, v katerega sta pa na to vrgla. Mrzla voda je vrnila X;j;i!i-zavest. Skušal se je obdržati nad vodo ter pričel klicati na pomoč. Ženska je izpovedala med drugim: — Poiskala sva dolg drog ter ga potisnila nazaj pod vodo. a vedno je prišel zopet na površje in ker je vpil naprej, naju je ko nečno obšel strah in zbežala sva proč. Žensko in njenega sokrivca so zaprli. OCE IN SIN V DICKSON UMORU. Bridgetown. X. . S. fVi»r. — V n ra lu javnega obtoži: »-!ja Wi-rda sj' je včeraj ZVt'rt'J* :.\ svojeg;i sina Thom psona iit;i r.' beenke slednjeira. petnajsti' " ■ Kine 1 >: nil rel<» •k-son. H-prav j-- ; ♦ . .. : i . t : i i * t \ i i • ! • i : <»'eta. Vil:.: mu s.i i n :::«»: • <> n>> \ vi j • izj'ovt li m s i n a in r; ZV M* staja bi ja/t-n. da i »i stari ; . : umrl. r» bi L'a prij-li . Okrajni de- T • ■ k t i v I. "iv. ki j-; r»r živt-l vr-v.i: sm .lan v T»r!t-k>lif»rr m kjer so na. šli se,,t. ■'iihra iii"~ti<- ju*ei t-kb-sra leta trnplt. umorjene dekli •<•. j - ha je za- >Icdil tam d oknmentar:;- ohtežilin • dokaze pre ?i Thomns ^ I )icksonu. FRANCOSKI INŽENIR IN DVA RUSA POD KLJUČEM. SOJAXI, NAROČAJTE SE H* GLAS NARODA', NAJVE&J? oiutram Ditiviv •LO VENSKI DNEVNI* ▼ Pariz, Francija. fehruarj; i Danes zvečr je policija ar -t: j nekega francoskega nž»': dva Rusa. ki >o ukraopt«l bre* podpisa In oebenostl se ne prlobCuJejo. Denar naj se blacoroU nijau po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ee tudi prejfinjo bllvallBCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. PO-aam *S Cortlanst Stmt, GLAS NARODA" Borough of Manhatttan, Now York« H« Y» Telephone: Cortlandt 2874 LLOYD GEORGE-OVA RAZKRITJA Xeki časnikarski poročevalec je te dni objavil, da, se j »ogovarja! z bivšim Angleškim ministrskim predsednikom Lloyd George-om ter da mu je Lloyd George rekel lia.slrdffje: — uKn sem bil začasno odsoten z versaillske mirovne koiiterenre. sta načelnik francoske delegacije, Clemen- < can, in načelnik ameriške delegacije, Woodrow Wilson, sklenila tajno pogodbo, ki določa, da Francija laliko zasede I Vrenje/* To poročilo je povzročilo v zavezniškem svetu veliko razburjenje. Vse kaže, kot da bi hotel izrabiti sedanji angleški ministrski predsednik MacDonald svojega prednika Davida Lloyd n/<1orih Internat ioni al Institute jvrsHnio zabavo s koo-t*«'iti»!!i ca.-t )>rosl avl jen milu violinistu Zlalku P.alokovh-u. Na-su.pi] if^.istni «rust sani s svojimi Siiarjem Seveikom, ki je bil učitelj v som sedaj živeči m slavnim violinistom, je Balokovie tekom zadnjega desetletja prepotoval vse glavne dežele Evrope s čim dalje večjim uspehom. Dandanes velja kot eden izmed največjih violinistov na svetu. Na Angleškem je ravnokar slavil pravcate triumfe. Sepernega tenorja g. Gjnrina. kakor tudi nadebudni tenor g Razloga. Vsem gre del zasluge na krasnem večeru. Kvartet "Jadran * je precis-no ai ubrano zapel Adamičev "Vasovalec*" iu "Ljubezen in pomlad". Pred začetkom koncerta se jo klubov pro'lsedu'k, naš slovenski rojak li. F. Hlača, spomnil smrti Wilsonove. Na klavirju je prof. Trošt zaigral Chopinovo žalo-stnko. V zgornji dvorani je damski oddelek prii.dil goltom mal zaklise k. Spodaj so št mlade ill tudi starejše noire zavrtele. Obe tivora-ni sta brli nabilo polni pozno v noč. Izpred sodišča. Ti prekleti Čiči. Posestnik in viničar v Spičuiku pri Sv. Kuiigoti, (Jemnavec, je povabil ob času trgatve župnika en nekaj drugih znancev na kozarec vina. Prišli so in pili so .sladko vilice. ko pa jim je šlo malo v glavo, *o začeli prepevati in peli so tudi pesem "Živeli SLovenci". Ta pe-semea pa Germaveu ni ugajala in rekel je pe vaj očim gostom, zakaj pa ne ibi živeli tudi Nemci in neni-eurji in .spdoh. če je za Cjče tukaj prostor, zakaj ne hi bil tudi za Nemce. Ti prokleti Cič.i naj gredo odkoder so prišli. Matija Arh pa je tožil Germavea radi razžaljenja <*5sti. Ko je pa Germavec izvedel o tožbi, je takoj pitsal Arhu, proseč ga, da ba se poravnavala, toda ta se ni hotel zmeniti za to. Pa tudi na dan obravnave se Arh iti dal omehčati, čeravno je Germav-čev -zagovornik izjavil, da obžaluje, da se je v vin j (m ost i tako izrazil ter da je pripravljen plačati vse stroške in vrhu t-iga pa da hoče tudi pokloniti Slovanski Matici 1000 denarjev. Sodnik je nato obsodil Germavea na dva dni zapora. Po proglašeni razsodbi je Ger-mavčev zagovornik pripomnil, da to ni ekonomično. (Zagovornik je imel prav, ker na ta način je Slovenska Matica ob 1000 Din ) S konjem m vozom jo jc hotel popihati. Že predkaznovani Jožef Dolin-šek, po poklicu čevljar, je bil leta 1922. uslužben kot hlapec v graj-šeini Schonboin v Slivnici v Slov. goricah, kjer je vozil rileko odjemalcem v Mariboru in v okolici, od katerih je prejemal deloma tudi denar. V začetku meseca aprila je prejel tudi res 110 Din, katere si je obdržal. Ker pa je hotel postati naenkrat bogat, je vozil 4. apriia zopet mleko v Maribor, toda vrnil se ni več v graščino, temveč vozil se je s praznini vozom \ Sent nj ter se ustavil v gostilni Kranje. Odtod se je peljal proti Avstriji. & seboj je vzel orožnika Srečka Troho, katerega je pi-os'1, tla bi se peljal ž njim do meje. Na meji pa je hotel Dolinšok prodati konja in voz, kal- mu je izpOdle-telo. ker so sumili, da ni opravičen prodati konja in voz. Kmalu zatem je bila izdana za Dolinskem tiralica, vendar zaman, kajti pravočasno jo je popihal v Gradec, kjer stanujejo stalno njegovi sta-riši. Pa tudi v Gradcu ni hotel živeti pošteno, kajti kmalu so ga zasledovali radi sumljive kupčije in sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev ječe. katero je odsedel 26. decembra lanskega leta. 29. doc. so ga poslali v Maržbor in ga feroč'li policijskemu komisarijatu, kateri ga je oddal sodišču. Pri okrožnem sodišču se je moral zagovarjati radi poneverbe. Pri glavni razpravi je priznal ne le, da je prklržal prejetih 110 Din, temveč, da je res nameraval prodati tudi konja in voz, kar bi bil tudi storil, če bi ga ne bili pravočasno zasačili. Sodišče ga je spoznalo krivim in ga obsodilo z ozirom na to priznanje samo na 6 mesecev težke ječe. Čenče. (Okrajno sodišče v Ljubljani.) Znan meščan je obhajal god. Prijazna gospa se je odpravila voščit. Spotoma je še stopila ik sosedovim. "Gospa, kam pa ■viW kaj pri vas "Oh. voščit grem ne greste?" "Ne. bo šel kar papa za vse!" " Imate prav — tudi jaz ne grem kaj rada. kar smili se mi ta revček — saj je že ves jetEčen!" "F.. zakaj "No. saj vest o — t:.sto — kako je preživel mladost — saj vam je znano!" * i___ ■}___ "l,e poglejte p'^sletliee! Kako je z njegovima hčerama ! Ena je prav taka kot i-anjka, ki je vedno škandale delala po mestu — saj veste, slaboumna je bila — pa tudi leli d'eli ne bo mogel oddati! Kako sta zeleni obe — pa dobro jedo — saj jiiu nič ne manjka, odkar je bogat! Se pomnite, kako je prišel do denarja. — no. .s tisto ma-j or j ovo ženo! Oh, saj rečem, očetov greh.. . I" Itd. itd. Te čenče pa so šle preko godov-nika spet nazaj k prijazni gospe, ki je zaslutila zlobni namen prenašanja pošt in se obrnila na o-krajno sodišče, ki je obtoženki prisodilo malo globo. SINCLAIR SE POGAJA S STINNESOM. Berlin,. Nemčija, 8. februarja. ^Vmeriški petrolejski magnat H. F. Sinclair, je dospel v Kolin, kjer se posvetuje z znanim nemškim finančnikom StLnnesom glede prodaje petroleja v Nemčiji. PETNAJST MILIJONOV LARJEV ZA ŠOLE. DO- Upravni svet mesta New Yorka je v svoji včerajšnji seji dovolil petnajst milijonov dolarjev za gradnjo nadaljnih šol. Kje ga je zalotil? Slavni angleški pesnik Robert Browning, ki je sedaj pokopan v Westminster Abbey med Cow-lerjem in Chaucerjean. je šel jeseni leta 1889 obiskat svojega sina. ki je živel v Benetkah na Laškem. Ko j šel nekega dne v decembru svojo navadno pot, ga je zalotil prehlad, kar je bilo uso-depolno zanj. Naslednjega dne je bil mrtev. Veliko ljudi hodi isto pot vsako leto, in oni. ki ostanejo, zmajujejo z glavo ter se vprašujejo : "Kje si nalezel prehlad?" Veliko takih slučajev bi se lahko preprečilo s pravočasnim izboljšanjem splošnega stanja. Dolgotrajen napad pomenja, da se telo ne more ustavljati napadom bacilov. Odporne sile zaprtega telesa so preslabe. Če vam črevesje deluje, se bo vaš sistem iznebil takih napadov, namesto, da bi jim podlegel. Trinerjevo Grenko Vino je vsled tega najboljše zdravilo za sedanji Čas. Poglejte v svojo hišno lekarno, če je v nji steklenica Trinerjevega Grenkega Vina. Če je ni, stopite še nocoj k vašemu lekarnarju ali prodajalcu zdravil ter jo prinesite domov. Trinerjev Mirilec Kašlja in Tri-nerjev Liniment, jako zanesljivi zdravili, sta tudi uporabno v tem času. Če jih ne morete dobiti v svoji sosedačini, pišite na: Joseph TViner Company Chicago, IU. Sedaj, ko to pišem, so mogoče že usmrtili v državi Nevadi Kitajca. o katerem je bila včeraj na peti strani Glas Naroda daljša razprava. j Usmrtili so ga s trupenini plinom. l£aj je njegov greh ? Par človeških življenj ima na vesti. Kaj bo posledica usmrčenja ?-Država bo imela eno usmrčeuje več na vesti. S Prokleto je čuden nauk. ki se glasi: Če si ti lijego umoril, bom jaz tebe mnoril; če si ti njega o-sleparil, bom jaz tebe osleparil; ee si ti njega ubil. bom jaz teb« ubil. Razloček je le ta. da prizna obto ženec: — Jaz sem ga usmrtil. Obla-st. ki ubije obsojenca pa pravi; — Jaz sem ga kaznovala l boj je pa uboj. pa naj ga izvrši razcapan in lačen lopov na samotni poti. ali pa na sodnijskem dvorišču državni uradnik, oblečen v frak in bele rokavice. * ^ * * Poročilo pravi: Angleški princ je padel s konja ter si je zlomil roko v rami. Saj pravim, vsi ti prinei. kralji in cesarji, grofi in baroni, niso za ježo. Toliko časjj. že sede v sedlu, da se več ne zavedajo nevarnosti in ga polomijo pri prvi priliki. Konj je dosti rajši prost kot da bi imel neprijetno težo na sebi. Njegov prijatelj je le tisti, ki ga zna dobro snaži+i, krmiti in vzdrževati. Ej. konj ni zabita žival. Posebno pa vladni konj ne. O tem bi lahko marsikaj povedal bivši nemški kajzer in par drugih še živečih evropskih pn-tenitatov. * * > Skaza je jako vztrajen človek. Ni dolgo tega, ko je bil robato vržen iz hiše K. S. K. J-. pa seje zopet prislinil nazaj. Bog ve, kje ima Ska za očr.' Bog ve. kje ima oči članstvo dotične jednote? * * * Ko bo Cegarei vse odpovedalo, naj gre za ministranta. Edinole ta biznes razume. Ce drugegf ne. zna že vsaj kaditi, da se kar kadi. in smrdi vsake mu, ki ni vajen tega duha. * * * Navsezadnje bi bil pa še sorazmerno ugleden član človeške družbe, samo če bi pesmi ne delal. # * • Presneto, smo ljudje čudni. Neprestano mislimo na tiste, ki jih imamo v želodcu. Le malokdaj pa pomislimo na tisto, ki sf> nam pri srcu. * & Dandanašnji nisi nič vreden, če ne smrdiš po petroleju. Le po petrolejskih- akcijah ne smeš dišati. * * * Dve novici, ki morata zanimati vsakega Jugoslovana: Wilson j« pokopan. Keka je italijanska. # * * Jugoslovansko navdušenje ne pozna meje. V Ameriko je dospel slavni hrvaški violinist Balokovie. Se pred no se je dobro ogrel t; a ameriških tleh. je že začel izhajati njemu na čast jugoslovanski glazbeni list. Ko bo razstavil slavni jugoslovanski kipar Meštrovič svoje kipe v Brokolvnu, bo brez dvoma začela izhajati v New Yorku jugoslovanska umetniška revija. Iz tega je razvidno, da znamo častiti svoje velike može. 3ugi)sUroauHka Ustanovljena 1. 1898 Satni. iteimnta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Praaednlk: RUDOLF PERDAN. »3» E. 1»S 81-. CUvelan«. O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 10« Pwl At«-. Lorala. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 561, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtni d: JOHN MOVX3LN. ill — LStk iT«. Duluth, Minii. ________» Vrhovni zdravnik; Dr. JOS. V. GRAHEK. tO« American 6tet* Bank Bid* . I»t Oraat >«. M Sixth Ave., Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON E BAS NT K. Room 10« Bake well Bid«., »or. DUaoo« asi Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. ChlMfo. TIL IBANK BKRABEC, 4823 Washington Street, D«dtit, ctm, Porotni odbor. ~ J. LEONARD BLABODN1K. Bo* ««0. Ely. Minn. ' GREGOR J. PORENTA. S10 Kt^venson Bid*.. Puyallui. Wash. 1 FRANK EG RICH, «217 St. Clair Ave., Cleveland. O. Zdrutevslnl odbor: »: VALENTIN PTRC. 780 London Rd.. N. E.. ClerslaaC EL PAULINE ERMENC. 3R3 Park Str.. Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. PuebJo. Colo. ANTON CEuARC, 61! Market Street. Waukegaxu m. Qnai ■ Jednotlno mradno glasilo: "Glas Naroda". > ■ Vae stvari tikajoče a« uradnih sadev kakor tudi denarne potUJatr« naj se pošiljajo na Klavnega tajnika. Vse prltotbe naj se pottlja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov Ln bolnIBka •pričevala naj se pofillja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom M obilen pristop. Kdor Seli postati član te organizacije, naj se sglaal tajnik« bližnjega društva J. s. K. J. Za ustanovitev novih druBtev se pa obrnite na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl s > člani aH članicami. Dnevne vesti. WALEŠŽ1 PRINC JE PADEL S KONJA. - London, Anglija, februarja. Ko je včeraj jahal waleški princ po liollinirtoii dirkališču, je padel s konja ter si zlomil ključnico. Dr. Baruch je pozneje konšta-tiral. da ]>oškodl)a ni nevarna. BOLJŠEVIŠKA VLADA OBVEŠČENA O PRIZNANJU. Moskva, Rusija, S. februarja. Tukajšnji italijanski zastopnik, marki de Paternn. je obvestil bolj. seviško vlado, da jo je Italija ]>ri-znala iti da bo v kratkem imenovan italijanski poslanik v Moskvr. DOVOLJ VOJAŠKE SUKNJE. Pariz, Francija, 8. februarja.—% Pierre Richard, star tri in dvajset let. iz Lo«r\vy. v bližini belgijske meje. je človek, kateremu je usojeno nositi pisano suknjo. Rieliard je sin belgijskih stari-šev. Francoska vlada ga smatra Francozom in istotako tndi belgijska. Najrvo so ga ujele bel- gijske oblasti in prisiljen je bil služiti pri vojakih. To pa ni rešilo problema. Francoski orožniki su ga ravnokar prijeli ter ga utaknili v francosko armado. To pa je le polovica njegove slabe sreče. Tekom vojne so Nemci sklenili, da je brez narodnosti ter. ga vzeli v svojo lastno armado. Varno odpravljanje masti HujSatl. hujšati, hujšati, je geslo debelih ljudJ. Postati tenak in Blok. Je kile mode in družbe. Val debeluhi vijejo roke v xaoregl ln stiski. Oni so proU ogabnim zdravilom, boje se težkega vežbanja. so ! I roti neprijetni ln nezadovoljivi dljeU, do-: kl?r ne zadenejo na neškodljiv llarmola Predpis (Marmota Prescription) ter »e nauče potom rJega. da varno, stalno ln .lahko hujšajo brez Izpremembe način* j življenja, trjda neškod^ivo. hitro ln tajno ■ dobivajo Idealno postavo, netno kožo, bo-; Uši tek ln zdravje kot so ga kdaj prej llmell. In sedaj pridejo Marmola Predpls-! ne Tablete (Marmola. Prescription Tab-;Iets) ls Iste slavno ne3kodljlve formul« kot je Marmola Predpis Olarmola Prescription). Zadovoljive dobrotne uflnke i tega slavnega varnega rmanJSevaJca ma9 čobe spoznate, če daste vašemu lekarnarju en dolar za en zavoj al? če poiljete j stn svoto Marmola Company, Carfi^ld Ruil'ling. H« tr. it, Mi«-1>„ s prošnjo, n.ij . v*.m pošljejo zavoj Marmola Predplsnl* Tablet (Marmola Prescription Tablets'!. —Ad v't. Za vse bančne posle, kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni. Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po 4% ako jih naložite pri nas na — "Special Interest Account" Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavi jen ja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno. FRANK SAKSER STATE BANK Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. n ll )vova zajimiva ptjiqa NA KRVAVIH POLJANAH Spisal lTM>!MatKič ' $1»» ■ rP RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivieg* j A slovenskega planinskega polka. V knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Ii Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt* jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in g polko vem uporu ter njega zakletvi. Knjigi je trdo resana, Tvebnje 270 strani in 20 stik ia vojn, "(nilHOOOi" l• j z 82 Cortlandt Stresi, Hew York, V. T. \ OLAS NARODA, 9. FEBU, 1924 John Henry Lee. Jobu llenrv Lee-ju so postala tla Cbica.pa prevroča. Celo leto je živel elegantno oblečeni mladenič. ki se je vedno smehljal ter znal govoriti kot dež, veselo in razkošno življenje na stroške o-nih, katerih nikdar ne zmanjka, posebno ne v Ameriki in katerim je prodajal v resnici umetniško izdelane akcije nekega namišljenega petrolejskega vrelca v Wyo-mingn. Pred kratkim pa je izvedel, da se pečajo zvezne oblasti bolj podrobno kot si je želel 2, njegovim delovanjem in da se 11111 obeta daljše, neprostovoljno bivanje v enem onih vladnih lio-telov, kojili okna so v večjo var-noNt vladnih gostov zamrežena z deblimi železnimi drogi. Raditega je vzel John Henry nekega večera svoj novi avtomobil iz garaže, si dal napolniti kotel z gazolinom prav do roba. dvignil na banki ves svoj denar ter zapustil mesto vetrov brez ofici-je!nega slovesa. Prevozil je ne-broj milj in zgodilo se je, da je prišel nekega dne povsem slučajno v ono žalostno majhno gnezdo v - \Vy< mingu. kojega ime je jx>-znal dotedaj le iz napisov na svojih akcijskih cetrifikatih in v katerem je lahko našel človek preje vse drugo kot pa petrolej. Kljub temu pa je sklenil ogledati si kraj in vsled tega se je nastanil v neki podrti bajti, ki je predstavljala glavni hotel kraja. John Henry se je pričel torej izprehajati po nerodni Main Street, občudovan od prebivalcev mesta in naenkrat se je znašel pred majhnim brzojavnem uradom. v bližini železniške postaje. Na uho mu je udarilo glasno prerekanje. — Sto hudičev, — je kričal neki «Has. — Kdo za vraga naj mc pozna v tem 7>rokletom gnezdu? Osebno se moram identificirati? Celo svoje življenje 11'sem ničesar čul o tem umazanem gnezdu, dokler mi niso v Dcnverju povedali. da je tukaj brzojavni urad in da lahko dobim denar jk» brzo-javu. In sedaj naj me nekdo identificira? Niti enega človeka ne poznam iztočno od Miss:ssippija in me tudi prav nič ne mika spoznati kakega. Še nikdar nisem vide! tako umazane dežele. To je hujše kot na Rrf^kem. dosti hujše. Osemsto dolarjev — mene je treba identificirati, predno jih dobim. Kaj mi koristi denar.' Pošljite ga nazaj. Vrzite ga na cesto. Kje je maganer te luknje* Hočem iiti«-f i najvišjega uradnika. Pošljite ira k meni. Sto hudičev. . . . Neki drugi glas je skušal pomiriti razburjenega moža. Predpisi zahtevajo, da je treba identi-fieirati sprejemnika dcnarjSa. predno je mogoče izplačati denar. . .. — Prisinodarija, — je govoril prvi. — Jaz nočem ostati v tem gnezdu. Vlak bo odšel popoldne m jaz nimam denarja. Lahko bi dvajset krat kupil celo to gnezdo, ee bi bil doma. Tukaj imam pisma, bančno knjižico, zavarovalne listine. Ali to ne zadostuje ? Tukaj je moje ime. Povsem jasno. James Howard Lowell. Tu je moja avtomobilska licenca z mojim popisom. Ali se vedno ni zadosti? — Zelo žal mi je, — je rekel drugi glas. — Odkrito žal. Mr. Lowell. Treba vas je osebno identificirati. Odpošiljatelj denarja je ]>osebej naročil, naj bomo previdni pri izplačanju. Ne preostaja nič drugega kot brzojaviti nazaj ter napotiti odpošiljatelja, naj iz premeni svoja navodila, — Mi niti v glavo ne pade. Znal pa si bom izvojevati svoje pravice. Prismojenemu tajniku doma pa bom že posvetil.... Razkačeni James H. Lowell je s temi besedami zapustil brzojavni urad ter skoro podrl John Henry Lee-ja. ki jf seveda čul vsako besedo ter postal zelo zamišljen. John Henry je videl, kako je od-hitel Lowell proti hotelu, noseč navidez -zelo težko ročno torbico ter stopil nato odločno v brzojavni urad. " * m' — Dobro jutro. — je rekel John Ilenrv brzojavnemu uradniku, ki si je ravno brisal pot s svojega čela. — Pričakujem nekaj denarja, ki mi je bilo brzojavno nakazano semkaj. — Kako se j«šete ? — James Howard Lowell. — je rekel John Ilenry in s pri^znim usmevom. — Sto vragov, še eden, — je vzkliknil presenčeui telegrafist. — James Howard Lowell je bil ravno tukaj. John Ilenrv vse je vzravnal. — Najbrž kak slpear, — je rekel zaničljivo. — Vi mu vendar niste dali denarja? — Ne. — je odvrnil uradnik, — in tudi vi ga ne boste dobili. Preveč Lowellov se je naenkrat pojavilo tukaj. Koliko denarja pa pričakujete ? — Osemsto dolarjev. — je reke! John Henrv. — Hem, a treba va.s je 3ia j prvo identificirati. — Gotovo. To ne bo vzelo dosti časa. Uradnik je prišel v zadrego. — Mi dim. da je boljše, če pokličem po icijo. — je menil. — Dobra ideja, — je rekel John Ilenrv. — Če bi bil jaz na vašem mestu, bi pazil na onega drugega dečka ter ga dal prijeti, če bi se zopet oglasil. Veselo žvižgajo je zapustil John Tie irv brzojavni urad. skega načelnika ter mu dal sporočiti, da želi govoriti žnjim. Par minut pozneje je bil v uradni sobi policijskega načebiika. John Ilenrv je vzel iz žepa ravno natiskano vizitnieo ter jo izročil načelniku. — Jaz zastopam Bunktown Evening News. — j»l rekel. — ter j čutil, kako je nekdo položil svojo bi vas rad interviewal. Zapazil j težkj roko na njegovo ramo. Ozrl sem mičnost tega kraja ter bi ga j se je ter gledal v obraz polieij-ne zapustil rad, ne da bi izvedel skega načelnika Murphvja. uradu. Treba je le iti tja ter dvigniti denar. James Howard Lowell je bil strašno razveseljeu. Zahvalil se je svojemu prijatelju, prijel za klobuk ter pohitel proti brzojavnemu uradu. Komaj pa je dospel tja. ko je Nedaleč od brzojavnega urada je bila majhna tiskarna, v kateri so tiskali tednik okraja. John Ilenrv je stopil v delavnico. — Ali mi lahko hitro napravite ducat kart? — je vprašal moža z modrim predpasnikom ter položil na mizo nov bankovec za deset dolarjev. Pogled na bankovec je povzročil pravi čudež. — V eni uri bodo karte gotove. — je rekel mož. — Kakšno ime 'L — James Howard Lowell, — je izjavil John Ilenrv. — Spodaj na levi strani, v vogal pa natisnite. — Bunktown Evening News. Nato se je vrnil John Henrv v hotel. V pritličju je srečal pravega James Howard Lowella, ki je bil še vedno razjarjen ter povedal vsakemu, katerega se je ino-gel polastiti, svoje malo laskavo mnenje glede kraja, v katerega ga je zanesla usoda. John Henrv ga je sočutno poslušal. — Veste kaj, — je rekel konee-i)(.. — jaz mislim, da. vam morem prmagati, Mr. Lowell. Imam tukaj še par ur opravka po trgovskih poslih. Popoldne pojdem z vrini na brzojavni urad in tam beva hitro spravila stvar v red. Medtem pa zavžijte nekaj ter pozabite na svoje sitnosti. James Howard Lowell se mu je zahvaljeval na vse mogoče načine. Dogovorila sta >c bo prišel John Henrv ob treh popoldne v hotel, po Lowella. .nakar bosta šla skupno na brzojavni urad. * * * John Ilenrv je šel zopet k ti skarju in od tam naravnost proti majhnemu poslopju, katero so mu označili kot policijski glavni stan. Tam je vprašal za policij od vas, kako vam je mogoče ohraniti ta kraj tako prost zločincev. Naši čitatelji se bodo brez dvoma zelo zanimali za to. Polieijski načelnik Murphy se je zadovoljno nasmehnil. Njegova obsežna postava je postala še večja in širša vsprieo upanja, da bo postal slaven in znan po celi deželi. Ta reporter gotovo ni imel' niti najmanjšega. pojma, da je bilo to gnezdo paradiž munšaj-nerjev in butlegarjev in da je našel marsikateri posebni dolar pot v žepe policijskega naee'irka. — Povsem enostavno. — je rekel. — Zločinci se izogibajo tega kraja, ker imajo strah pred nami. Dobro vedo. da jih tukaj rt bomo trpeli Ce bi vedeli vi na iztoku tako dobro kot mi tukaj, kako je treba postopati s takimi ljudmi, bi ne imeli toliko ropov in umorov. —> In vi lahko takoj spoznate zločinca, ko ga zagledate? — je vprašal poročevalec. — Lahko se zanesete na to, — je odvrnil Murpliv. John Ilenrv si je vse to skrbno zapisoval. — Škoda, — je menil. — da ni več takih policistov kot ste am, načelnik. To bom tudi povedal našim čitateljem. Poslal vam bom dotično številko. Policijski načelnik Murphy se je tresel od veselja. Strašno ga je veselilo, da se je seznanil z James Howard Lowellom in povabil ga je v svoje stanovanje na "okrep-čilo". « ^ » ROYAL MAIL M JiimL rltii n»Miif«ai ptroknJu prsta NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Orca" "Orbita" Ti parniki so novi in. moderni v vsakem oziru. najbolj priljubljene potnikom in glasov i te radi komodnosti'in — KOM FOI iT A. Zdrava, tečna in obilna hrana se ser-vira vsem potnikom na belo pokritih mizah. Družine, žene in otroci imajo POSEBNO PAZLJIVOST. Za podrobnosti se obrnite na naše zastopnike v vašem mestu ali na ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway,_New York Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Hripavost • in kašelj sta zeto neprijetna simptoma. Da preprečite težje posljedice vzemite Several Cough Balsam, ki prinaša zaželjeno in hitro pom od. Imajte ga pri roki v hiši za zimske mesece. Cena 25 :.n 50 centov. Vprašajte po lekarnah. E110 uro pozneje je pozvonil telefon v glavnem stanu. — Mr. •James Howard Lowell hoče govoriti s policijskim načelnikom. Mr. Howard je brzojavil svojemu listu po denao- in vsled nekega nesporazuma je bil poslan denar tako. da je treba Mr. Lowella o-sebno identificirati v brzojavnem uradu. Ali bi bil načelnik tako prijazen ter prišel osebno v urad, tla identificira Lowella Načelnik Murpliv je bil seveda takoj pripravljen. Zadevo so spravili v red brez velikih težkoč. Uradnik je izplačal osemsto dolarjev, Jolin Henrv se je podpi-stal z imenom James Howard Lowell in načelnik Murphy se je podpisal kot priča ter označil Lowella kot svojega prijatelja. — Veste kaj, načelnik. — je rekel John Henrv, ko se je zahvalil Mujf*hy-ju, mogoče vas bo zanimalo, da je vendar prišel v ta kraj neki slepar. Semkaj je prišel noki človek, ki je imenoval moje ime ter skušal dobiti mojih osemsto dolarjev. V hotelu je. Ce ho-čet počakati par minut, ga bom skušal poslati semkaj. Kaj ne, takega človeka je treba spraviti na varno. Vi ste mož za kaj takega. Policijski načelnik je prikimat. — To boste takoj videli. Pošljite onega, semkaj. John Henry je pohitel v hotel ter poiskal pravega Lowella. — Vse je v redu, Mr. Lowell, — — Tako. — je rekel načelnik. — Ti si torej tisti slepar, ki se hoče polastiti denarja drugih? Le počakaj. Aretiran s;. Mr. Lowe'-l je bil popolnoma presenečen. Ko s*.- je nekoliko o-pomogel. je prič« i kleti. — Ali veste, kdo sem jaz? — je vzkliknil. — Jitz sem James Howard Lowell.... Načelnik Murpliv se je naglas za k robot al. — lin. ha. le počakaj. James Howard Lowell si ti * To bomo takoj videli. Jaz poznam osebno Mr. Lowella. dober prijatelj je. Dobro, da ima že denar. — Kaj? — je vzkliknil resirč-no Lowell. — On .i'* dobil osemsto dolarjev? Osleparili ste me za moj dena r. Policijski načelnik Murpliv irn je še močnejše prijel za ramo 1er ga stresel. — Taka nesramnost. — je z i* kričal. — Hoče riskirati še bluf. To je višek predrznosti. Le počakaj, lump. V luknjo pojdeš in če si resnični Mr. Lowell, boš imel dosti časa dokazati to. James Howard Lowell je moral odjadrati v luknjo. Tri dni je trajalo, da je prišel iz Denverja njegov tajii(k in da se je polagoma zdanilo v glavi častivrednega policijskega načelnika, ki je moral konečno priti do žalostnega prepričanja, da je dejanski po-majral pri osi epa r j en ju Lowella in da se je tudi ski sal o upanje, da bo postal slaven po celi deželi kot najbolj uspešni policijski uradnik. Medtem pa je bil neki elegantni avtomobil že daleč proč in John Henry Lee, ki je sedel pri kolesu. se je muzal ob misli na svoje kratko, a skrajno dobička nosil o delovanje kot poročevalec Bunktown Evening News. Samo vdrgnite trpita vsled hudepm. napadi nevr. l.imKipa. l-o-l»".Mn v sklepih i:i rr.iSif-:ih. kak-Sr.o pomor- zauobiie, Ce se inoč-r.o vdrgnete s I>pr. i" S. I*;it. Off. iSitili 1m>sMo. kiiki. s.- Stri to_ plota k k voj>« pomirja ji »čo udobnostjo po lx>IKih delih. Psin Expeller bo pom;igHl vam kot j-- pomufjul lirczštevM- _ nim tisočem mnopa lota. Imejte m pa vedno stek!»'iV'-o pri r«ikati. 35 in 70c. steklenica v lekarnah F. AD. KICHTER & CO. 104-114 So. 4th St.. BrooUyn. N. Y. liiiii M R:j«1 bi zvedel, kje se nahajata moja dva prijatelja ANTON '11 JOSIP ŠTEFAN'" ir. doma Jablaniee pri Ilirski Bistiiei. Ako je kateremu rojaku kaj o njxju znano, prosim, da mi poroča. ali naj se sama javita. — John Je://jua. liox 1G4. Pitt--field. I\u (S-'»—2) tr —a Kretanje parnikov - Shipping News 14. februarja: Minnekahda, Cherbourg* in Hamburg 16. februarja: Berengaria. Cherbourg-; Andanla, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg; Duilo, Genoa. 19. februarja: Albert Ballin, Cherbourg tn Hamburg. 20. februarja: Kochambeau. Havre; Ohio. Cherbourg ln Hamburg; Pres. Van Buren, Cherbourg. 23. februarja: Pres. Roosevelt. Cherbourg ln Bremen; Mongolia, Cherbourg; Conte Koaso, Genoa. 27. februarja: Suffren. Havre; Pittsburgh, Cherbourg tn Hamburg. 1. marca: La Savoie. Havre: Olympic. Cher-ourgr: Anton la. Cln-rbourg; l'rcs. Harding, herbuurg. Bremen. 4. marca: Stuttgart, Bremen. 5. marca: Veendam, Boulogne. 6. marca: Thuringia, Hamburg. 8. marca: " " T" TT^ George Washington. Cherbourg, Bremen; Berengaria, Cherbourg; Colombo. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdo« kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prar vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —-« mali oglasi v "Glas Naroda", Harfcvnort ▼ Jugoslavijo Edino airsktno spomladno odplutj« O tvori t reus vožnja znanega Presidente Wilson — 11. mar.; 3. maja. Martha Washington—14. maj.: 1-. juii. v Dubrovnik ali Trst. Železoina v notr»nj> t tlo«rov«:ru. Tišite na naslov: i\. I... c <> Narffcla. <*ort- la'ult St.. New York, X. V. Sic transit gloria mundi... Nekaj ea^a je stal v ospredju fašistovske^a pihanja tajnik goriške cruie dr. f.essi. Kar nenadoma pa se je ra/širila vest, da je dr. Ijcss!. ki je bit poln načrtov za ita-li,l animacij o «ror:-škiii Slovencev, moral zapustili svoj*< mesto. Se ni doloo ttiia, ko je v dvorani "Vit-toria" imel predavanje, na katerem je naurhušal, da eiinholj bodo Italijani gospodarsko zavojevali tujerodne kraj'- tolako hitrejše zavladajo nad njimi in toliko na-jfh>jša 1)0 italijanizaeija gmiskili Šloveneev 'lYi.-ba. je širiti 'n krepiti fa.sistovske strako\nie organizacije m'-d Slovenci. Dr. Lessi ji. re • pr'dno delal v-\ uresničenje svojih načrtov in pomagali so mu slovenski odpadniki, sedaj pa je vsejru tciga konec. V nemilost i'1 prišel pri vodstvu in padel je s i'a-Jisr.ov.-jkega drevesa na tla ter se potk-niil. da ni več za rabo pri t"a-šistov.ski gonji deželi. Morda bo tudi še kak drugi 1 a-šistov^ki junak končal tako žalostno. Plavži v Skednju pri Trstu m> zopet otvorjead. Tekom dveh mesecev bo zaposleisili do šeststo BH sem ravnokar v brzojavnem delavcev. VABILO na VESELICO DRUŠTVA SV. JOŽEFA, štv. 20 J. S. K. J. v GILBERT, MINN. ki se vrši v nedeljo, dne 17« februarja v prostorih Antona Indihar ja. Priče tek ob 2. popldne. Godba pod vodstvom Jolina Kerna, Sr. NAJ raz NO VRST NEJŠA ZABAVA, PLES, ŠALJIVE PRIZORI. Otrokom brez spremstva ni vstop dovoljen. Vstopnina: za moške 50c; ženske proste. K obilni udeležbi vabi — ODBOR IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH, V Jugoslaviji _ se more Isplačatl dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ■mertSkega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od :!,(tOO. — fraukov, to je sedaj približno $140.— ua enega potnika. V »lučaju, da naslovljenec sa la-pladlo dolarjev nebi mogel p redi o-iiti potrjenega potnega iiata, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali um pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam edi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati poiiljatl čeke v Jugoslavijo. Sploino mnenje vlada, da se iekt ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker. kot Ee zgoraj omenjeno. Je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje. Tudi pofiiijajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene ln iaplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so Jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi in ae potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, Uteri se jim izplačajo na •adnjt pošt* ferea neprillk. Tudi za nabavo potnega lista (posa) Je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. StroSke za rasne listine in potni Ust se pa lahko plača tudi s dlnarjL V Italiji in aaaadanea ommljm — so veljavne povsem drugačni odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega sneska. 6e Je pa namenjen denar le sa potovanje, je na nakaznici označiti vidno: 1» plačati le, ako naslovnik potuje. Vsled naraSčujočIh stroškov smo se morali odločiti prevreditl pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do f2S. računamo po 75 centov; od $29. naprej po 8%, to fa po I eeote od vsakega dolarja. Na Izplačati v delarJA. Ta priztojblna jš veljav** as dolarska 1 »plačila t Jngoalavljl la Italiji. FRANK SAKSER STATE BANS 82 Cortlandt St, New York Gty KOLEDAR xa leto 1924 EF- STANE SAMO 40e ^ Naročite ga takoj, da n« boste brex njega "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York Vsak peveo bi mo^al imstt novo i^ajo "PESMARICA QLAZBBK1 MATICE" Za itiri molke gluove Uredil Matej Hubad Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejiih pesmi e notami. Cena s poštnino $3.00. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York, N. T BOJAJQ, HASOOAJTB Ui HA "GLA8 NARODA" NAJ-VEČJI 8LOVSHBXZ msm T manttiTAE DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. ■DIMI BLeVKNSR« aeVSRlil ISSAVMIS IPKCIJALIST ■•iKIB mLKZNr. Meja cftreka je sarsvljeojs akutni* in krwiWaia beiesnl. Jss mm t* Uraiim nai 23 tat tar Imam tkulnj« v tuh bolicnth in k »r znam iltvwuka, sate vaa morem papeinoma razumatl la ae«anatl *•!■ bolazan, Sa va« ozdravim in vrnom moč In Uravja. Skaal SS lat mam •rISobil poaabno akuinje pri eztfrsvljsnju moiklh bolsznl. Zata «a mare*s yasalnoma aanaatl na mana, moja . akrfc pa is, Sa vaa papalnoms aeira-vim. Ns aSlaisJte, ampak pri Sit« tlmprejs, aitfravlm zastrupljamo kri, masuija in ll«a aa talaau, kaltaal a aria. h. »asanje las, balailne v kaatah, stare rana; oalabe4oat«tlvCna in betaanl v maSa-Jy laallcahi latrah, iatodcui rmanleo ravmstlzami katar; z lata til«« aaSuna ISA •rsSns ura: T »anetfaljak: vate Is p«tak o« •. SoaolSaa da I. »opaMaal v torak, Satrtak lm acoota o€ L dopolftas Se 0, svsSar] v praamtklk oŠ t«. AapoMat Sa a popoiSaa. Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan. Slov.-Angleška Slovnica Obsega sledeča: Prvi del: GLASOSLO.VJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN^LEŠKI BESEDNJAK. Besti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav* ljanskega papirja. * Vse angleške besede so navedene, kako se piše* | jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz t« knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. Knjiga je trdo vexana, vsebuje 250 strani, V | 50 cena s poštnina " Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, H.»Y \ OLA& XAftObA. r>. FEiilR.. 102-1 GOSPICA MALA Spisal JEAN RAMEATJ. Za "Glas Naroda" priredil J. T. 27 (Nadaljevanje.) Trinajsto poglavje. »• * ** r / Ziuia je tako počasi iztekala, kot da bi .se ne hotela nikdar posloviti. Katerinea je dodobra ozdravela žele meseca februarja. Njen oce jo je bil dvakrat ali trikrat obiskal, pa ga na noben način ni mogla pregovoriti, da bi ostal v gradu več kot tri dni. Očeta je jako vznemirjal dar svoje hčerke. Vedel je, da je ta denar vržen vstran in da vsa Robertina postrežba ni bila vredna niti desetine te svote. Pa tudi upanje v sena t o rs t. v o je izgubil. Senatorji v dotičuem okraju so trdno sedeli v selu in so imeli dovolj vzroka za domnevanje, da bodo nanovo izvoljeni. Zdravnik in njegova hčerka sta ga vsakipot povabila k sebi ter znesla na miza vse, kar sta imela najboljšega. Zadnji čas pa ni bil zdravniik nič kaj zadovoljen. Vznemirjati so ga začele čudne misli. Večkrat je rekel svoji hčeri: — Zdi se mi, Roberta, da je bilo to daiilo sinilo navidezno. — Ne — je ugovarjala hčerka očetu, — Katariuca je resna, zanesljiva oseba. Njena beseda je sveta. Kar jc obljubila, bo tudi,, dala. — Kdo ti jamči? — Jaz ne potrebujem nobenega jamstva. — Jaz sem natančno preštudiral zakonik ter dognal, da ne sme podariji niti beliča, ee ni s trm njen oče zadovoljen. V zemljiški knjigi je posestvo zapisano na očetovo ime. Posestvo lahko le 011 podari ali ga pa obdrži, kakorkoli se mu izljubi. Ali ti jc on kdaj kaj rekel — Ne, dosedaj še nikdar. — Dobro. Potemtakem ne more ona ničesar podariti in ti ne moreš ničesar vzeti. — Kako.' — je ugovarjala Roberta. — -laz da ne morem ničesar vzeti? — Ne. ti še nisi polnoletna. Postava pa izrecno pravi, da mladoletne osebe ne smejo sprejeti nobenega večjega dam brez dovoljenja svojih starišev oziroma svojega varuha. — Ti menda, ne boš branil ? — Jaz ne. toda v zakoniku sem izsledil še neko drugo določbo. Vzemimo, da bi se gospodična Lerosel nekega lepega dne poročila in da bi imela otroke. Ti otroci lahko zahtevajo grad nazaj. V tem Jultid. j Švedski sp sala Emma Thiernesse. Divji viliar je zavel po zaspajii planjavi, globoko prjpognjene veje smrek so stresale težko pezo snega, ki jc ležala na njih. Ta vihar ni sestajal samo iz mnogih zmedenih glasov, temveč vseboval tisoče čudovitih hi nejasnih dihov: grenki vonj smole, divji duh toplih teles, slani okus morja in izparivanja blatne zemlje in vlažnih lišajev. Vihar se je ojačil in spremenil v ropot, v glasno teptanje. V lesenih hišicah so zažareli pri oknih pogledi pod obrvmi. — Severni jeleni! Črna čreda je drvila unim. tes-J 110 stisnjena, rogovja so ji visoko molela v zrak in boki s:> se ji kadili. Sneženi vrtinci sj se dvigali okoli nje in m e se je ugrela za trenutek od njenega lukomotiv-skega sopenjj. Kmalu je izginila v temi smrečja. j -- Prehuda zima jih je pregnala' '/, severaiih pokrajin, .je pripomnil! stari Lars Il^bersen. — Da bi se vsaj medvedje ne prikazali! je vzdlhnila njegova žena ririka. Lat s je skočil pokonci, kot vsakokrat. kadar mu jc kdo govoril o teh živalih. Pogledal je ITržko, skušal prikriti *voj strah in za>po-vedal: — Ne govori o medvedih 11 a Jul-Af ton! (Božični večer.) Zaprl je okno in se v sedel poleg, ognjišča, kjer so gorela polena, i Ulrika l:i .ie imela modro obleko 1 iz vadmala, obrobljeno z rdečim, in bel črtan predpasnik, pritrjeni z verižiuo iz masivnega srebra, j-j stopala po sobi iti še enkrat pov-j sod pogl- dala, da-li je vse v redu za sprejem pričakovanih gostov. I Da, ta Jul-Afion. kot vse druge — in bilo jih je že dva kipet-, deset — ki jih je 'prazni.vala. je BOTH PREMIUMS Ta neiuKlkriljh >et 1 H« k.».,v - zaeetnieo na d vrh krajih vsikrpi k««-:i. višnjevo iu zl;it<> 1/-krašrn s pozlueeiiinti loeaji. sestoji i/.: 1 L'obeti!iili krožnikov. 1J in. 1 - >"«so.i :<;4 zrnata j. diiu. 12 zajtrkov;iln;ii ki o/.nik«.-. 7 in. krožnikov z:: juho. — r ,> 7in. lit i in. •.-•••i! za _ posebnih krožnikov za kruli in maslo. '">'4 in. ! ]>la«li-iij, i: l i>lad«-nj. ll;-j iu. j«okrovi'i:n 1 - k -a slučaju bi bil dar neveljaven, magari, da gii pot rde notarji vse de-} bilo vse pravilno okrašeno in mijza žele. Jasno je kot beli dan, da so besede tvoje prijateljice brez vsake vrednosti in vsakega pomena. (Zdravnik je vstal ter začel korakati po sobi. Tudi Roberta je bila preecj vznemirjena. Niti najmanj ni dvomila o Katarinčini dobrosrčnosti, toda postava je postava, in boj proti postavi je nemogoč. Naslednjega dne se je odpravila v grad. Katariuca je takoj opazi hi njen mrk obray. ter jo jc vprašala: — Kaj vam je, lepa sanjaeiea? — O nič. — je odvrnila Roberta ter do las zardela- — Ali nimate sreče v ljubezni.' -- Dosti sreče, še precej. Pa tudi če bi ne imela sreče v ljubezni. bi me ne vznemirjalo dosti. — Vi ste dobra deklica, Roberta. Nikar se ne delajte slabšo Prepričana sem. da bi od žalosti umrli, če bi vas gospod Albert de Plesan prenehal ljubiti. — Saj vendar poznate pregovor: — Na vsakega izgubljenega ijubimea- pride devet novih. -- To je neumnost. Stavim, tla bi nikojrar ne pogledali. — Zakaj pa ne? Ce bi ne bilo drugega, je še vedno na svetu neki častnik iz Rennesa. ki nas j«* včeraj zvečer obiskal. — Kaj? — se je začudila Katarinea. — neki častnik vam dvori? — Zakaj pa ne? — se je nasmehnila Roberta. Te besede so spravile Katarinco iz ravnotežja. Navsezadnje se bo lepa Bretonka zaljubila v lahkoživega oficirja in bo ž njim živela v gradu. No, ta bi bila pa lepa. — Sicer se pa Albertu ni treba ničesar bati. Častnik bi se poročil le z deklico, ki bi imela veliko doto. jaz pa nimam dote. Sicer pa veliko bolj ljubim Alberta kot pa tistega častnika. -- Zdi se mi. da niti sami niste prepričani o tem — je odvrnila gospiea Mala ter jo zvedavo pogledala. Roberta jo je objela rekoč: — Jaz vam pa zagotovim, da ga imam veliko rajše in to samo vsledtega. ker ste vi s tem zadovoljna. — Jaz? — se je začudila Katarinea in nehote prebledela. — Moja beseda ni odločila v tej stvari. Meni je čisto vseeno, če se poročite z gospodom Plesanom ali pa z onim častnikom . . . Na obrazu se ji je pa poznalo, da ji ni tako čisto vseeno. Že parkrat je nameravala iti s svojim očetom k notarju, da bi sestavil tozadevno pogodbo. Obnašanje Roberte jo je pa pričelo vznemirjati. Ali naj da grad Roberti, da se bo Roberta s kom drugim poročila? Da ne bo gospod de Plesan v gradu? Nikdar, pod nobenim pogojem. Rajši da vihravi Bretonki sto tisoč frankov odškodnine. Hoberta je sedela nepremično v naslonjaču. Bil je lep dan v aprilu. Katarinea je nenadoma rekla: — Roberta, zdi se mi. da mi nekaj prikrivate. — Ne. — je odvrnila krasotica z žalostnim smehljajem — moja poroka me skrbi. — Ali bi tako kmalu poroka? — Saj veste, da bo moral Albert je^ni k vojakom, in sorodniki hočejo, da bi bila stvar do tistega časa urejena. — Zakaj pa ne uredile, vsega, dragi otrok? — Saj urejamo, toda v marsikateri točki si nismo na jasnem. — Na primer? — Glede stanovanja še ni*mo na jasnem. jt — Glede stanovanja? Kaj govorite? — Albert hoče. da bi stanovala v gradu ter bo dal grad nekaj izpremeniti. Moj oče pa želi, da bi se preselila v njegovo hišo. Kaj mi SA-etujete. draga gospodična? Vprašanje je bilo jasno in Katarinea se mu ni skušala izogniti Glas se ji je nekoliko tresel, ko je odvrnila: — Jaz vama svetujem, da prebivata v gradu. Ali ste že pozabili, da je grad vaš, da sem gs vam podarila? .i - ».'Vi i 11 um » T JU .Jum^X IMje K&odnji«.l _____ r t ' ■■ • — V •• t v redu pogrnjena. Na stenah je bilo razprostrto še ne rabljeno platnu, akrašeuo z vejicami bodeče palme ;n ŠkHata-t iiui jagoda-' mi. Simbolična slama je bila potresena po tleh. j Na sredi mize je bil jul-galt — orekajeiia prairčja glava. P»ihi je • irronma ln vsa povezana z runie-iiliii trakovi. Med zobmi s.;> ji režali k asi citrone in narodne jedi •o bile na krožnikih okoli nje. To so bile snorga. začinjeni predku-ški, ki imajo namen, vzbuditi tek, potem prekajena gnjat in boki severnega jelena, mrzlo mleko, toplo mleko, kislo mleko in slednjič veliki vrči jule-ole. božičnega piva, čaja in rakije. Lars je strmel v plamen in ni trenil z oč"soiu. i Zakaj pa je njegova žena orne-, nila medvede... medveda? Kajti fcav.j je živel vedno samo en medved... oni, ki. . Tedaj pa je Lars z vso natančnostjo, kot zločinec, ki se naslaja ob iipominu svojega zločina, spet začel premišljati daven dagodek. Videl je spet vasico Anders, kjer sta njegov bratranec Ollc in! on dvorila lepi Ulriki. Občudovali je njene viseče svetle kite, jas-j uost njenega severnega pogleda j iu svežest njenih lic. Spet je za-žarela v njem divja ljube.porlne stroške na obe strani. IV obdržite, vam vzame skoraj eno leto za plaeevnti samo /a obedni set.—-vsak mesec nekaj. Za platneni set ter nože in viliee. vam rr treba ]>la"-ati ničema;*. n;i seda i niti pozi.--.je. To je PKLZ- PLA<" KN Uartmam.v dar poslačmi ročaji. ) pi-j vsaki priliki l.oste ;:u!innrrei;:n. je vsak kos o';,v vF-njevim ret». m e- t i v, : :. i: \ --:ir. -:i ra ter eisto i..:::l:ieeni S»-! je -ai-.-ii." irar.o prvovrsten, ne pa ' tlrn <~'e takoj liatiM-ite. Wo>te iu«li dobili RAZPRODAJI*! CENIK -liini:! oi, •t. | i-IhiMii li:( l.eio. 1-I> . se postxlo in n /. !'o-;atiii! zlatim rol» ni :« v temu -!e>!er-iti: mazarinsk« >■:». l>k:-<«žeiii v. /.huiin vi-nn i: . !:<« :i.ii su - " 1«1 j.• i:z>t >vrst< n . Presenetljiva vr- !. k. '.eie in- - in« ! zurrSP;. zastonj . |1 i j p.-i : knjiua vrst«-. :...r j:!s j-- k'!s»j Iz N;el :.<;■• ra nn-' ka-11 • ■ i' t.: ji* ' - '-i ■ l>a; vah najv,--ji!> sv.-tovnili razpro d: .; pohištva, j.i- šivat ni: s' !<■.'• sr»-!-rniii'*: ludi jfa:- .:-k'» •■!"<«1.-.' in jioir. Jjšvi r«- r-i. Vse se prodaja na j lahka mesečna odplačila ir 30 dnevno brezplačno poskuš-njo. lt.:Zlil ■ iiiiR1 •■ ■♦"Ili na:-v.-ti [kal^i* la.kUo nsipravit- s-voj-<]. n iši in ll-l«ilua-jši. BREZPLAČNI darovi. V knjigi j- tudi nojasnjer. Harttuatiov Čudoviti darilni _j načrt, ki vam da )xM»oln«»Tna brezplačno z nakupom r.izn«- krasni- nredmtTe. k-.t steklt— no posodo. srePrnino. toiK-o.- - o-, zlatnino, namizne ;.ro-itd.. iar na kupon ter pošljite sniaj! i.iaeno prircfVn plameni s,., r. težkih. i«c;iio R H A R T M A N Furniture & Carpet Co. ! k:.-išenih iiožev iu vilie. Vsi tuij.- prir< ."<"n r.o | Ifept. (;.::->:> Chicago. 111. ineni okrogel prt in šest lepih 17 in.-nih zraven J J .o'Vcscv''nam.zne pisodc' — spaiiajorlh prtif-ev. v-e ix znanega "Imliai: | No. 320FMA22. c»r.i sj3 ss Ilead" platna. Vsi kosi imajo izrezane vezeni jrčctsiro ktzkaj k. ;rl.r'-ni ter fleur de li> tr/.on a. I'e-ljite tak« far.«, t- r p>>.. g •■ .11 ■ ;.i m-: , k- - I-.cov t:; 0 nožev t-r •". \ ■ r poT .... , ZAST- 'X.I. l...«n a.d«iv- 1 ;«-i.. vam 1-1-« sl-f 1 (... -- !..! ni« -t-r. d«.kler ! « Spi.!- . s. e-Psr.i »■■• • :.v-"«. I-i-tni: a i- _ Ponmllia je cmejena! Xa (ielo! 1-' ; -•'••-• I i ::■• •h: vi.i pr« ■ *. io« i-: ':š«:.n. 1 «.m ;.---!ai -■■ i i -Naročite No. 320FMA22. Razprodajna cena S33.S5. S- - i . • . « : ■ «; t. . . z;. na • i-f- str-'ni. l.aKlniki te^a lista \ -1K o I lartin: !:«>v«»u; HARTMAN Plačajte Si.00 sedaj, ostanek 53.00 mesečno, Platnen >>*1 7 kosov ter fi nož« v in vilir ZASTON-J. ■ ni".no l«r lajo v a'« jsido\ ■ .tj:-» \ i FURNITURE & CARPET CO. Najvcčjn podjetje « inm»čo opremo na sveto. Dept. 6333 ^:! ^v1: Chicago,Illinois il« llartloaliV. <*hiea|;o Kolik Dve |«"; i po.'dieje p- I I"— P'>r< -e ! uirik.»... PeJ.jc se je zaeido v noei. iim.I-prej od dalee. poleni |>;t vedno itli/.ie. liili so vaški ndad«-n;r-i in mladenke, ki s-, -..- skup'liali hodih od vrat do vrat. prepevali prastare bo/.iene pesmi in vošeih veselo Initio". Lars, je vztlihni! I'asi so h-zdavnaj minuli, ko je todi on Inh-i-;o klieal iz vseira svojega %rea: "Slava na vi.šavah in mir na zemlji!'/ KI juh svoji- zveze /. ITlriko ni nikoli veC- nbentil tesra božjega miru. Huda vest. ta strašni rak. je razjedala njegovo dušo. Posebno t>i -fnl-Afton o/,ieni veeer-... mn je muka postala ne- Z! ti n ! Vzel je svojo kožuliast'> kučmo, nategnil jermene svojih d"k"lenk iai dejal:. — (item malo ven... Poslušat, kako pojejo. Zbežal je in zapuM i i za-čudeno I "lriko. Naslednji dan >.o ga našli v okrvavljenem site»u. na istem mestu, kjer je bil nekdaj poginil Olle. Zaostal severni jelen mu je s svojim rogovjem preparal trebuh. Zvonovi pa so naznanjali srečno Jultid (Božič) praznični vasi. Sinko • oee 111 i : — Papu, ;di znaš fiisnli z zaprtimi oemi Ori«: — (»o j o v o. zakaj vj»ra.šaš Sinko: — Pot<'iii podpiši meze moje šolsko izpričevalo. Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. DOB Je namenjen potoTatl t stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih samoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne pamlke, ki imajo kabine tudi v III. razredu. Tudi oni ki ie niso ameriSki državljani. morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so pripuščeni bres vsake neprilike ▼ to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnik« ali pa •vojca lz Ktarega kraja, naj nam piSe za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota ■npi* 6428 novih priseljencev. « Za potne stroške izplačuje po na-Sem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortland* Street Glavno MOŠKI! Zaščitite oe Proti nnlezenju 11 N »b»vit" ni najbolj&n zaSf to PREPRE^BA zm MOdKE VeliV.a ribaSSc. Kit fi's) $1 Vti1ek»m»rii ali San-Y-Kit Pcpt: II 1• • ui'»ž in 1 bor ■ i i; i i t i« ^ o i 21 f . 25f 1 )<!■; I ': M i-.si.lir . T«iola /iti i >oo>!opja. (»".'i i-ij " na i -e -am > d'-!»r: i?i ora\ • !e-a>* . PiŠit- slo\ "iiš<"':ji Ivj \ oti-tn ( Tie Tii l»er '"o. P. (». P>»x 1"»T t • J i '*. i < i i 11. M o. * ♦ 1 1 j i i Izšel je "Slovensko-Anierikanski Koledar" za leto 1924. ELnjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : NAROČITE GA ŠE DANES. Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. f