Avstrija in Prusija. (Zgodovinska primcra.) (Dalje.) Konrad knez raazovski pokliče viteze livonske na pomoč zoper vedne napade Prusov. Ko so ti zmagani, išče Konrad 1. 1226. pomoči pri nemških vitezih. Radi mu prihite na pomoč, da bi v Evropi to dobili, kar so ravno v Aziji zgubili. Herman Balk gre tedaj z 28 vitezi in z nekoliko četo vojakov nad Pruse. Prusi so se pa hrabro branili in so se bojevali za svojo samostalnost in vero svojih očetov. Pol stoletja je terpel boj, raarsikateri pruski junak se je hrabro ponašal, kakor nekdaj Herman proti Rimljanom in Wittekind proti Frankom. Vitezom so pomagali v teh dolgih vojskah mnogi nemški knezi, in nekoliko nemških naselbin se je že napravilo v tem času na varnih krajih. — Potein ko jebilo nad polovico ljudstva ubitega, večjidel dežele pokončane, in ko je vitežki prednik zagotovil ljudoniiljega ravnanja, podvergli so se sili. — In to pa je bilo deželi na blagor. Neniški naselniki so deželo obdelovali in mesta stavili. Povzdignila so se inesta: Thorn, Hulm, Dancig, Marienburg, Elbing, Kraljevce; po vsi deželi slišal se je nemški jezik, in jezik domačinov počasi odmira, vendar je še na Pruskem nad 90.000 Slovauov, Kašubov iraenovanih. V 14. sfoletji je bila Prusija pod nemškimi vitezi dežela naj bolje vladana v Evropi in 1. 1400. je segalo gospostvo nemškega reda od reke Odre do zaliva finlandskega. , ;i.y 15. stoletju je pojemala moč nemškega reda in 1. 1466. so bili prisiljeni odstopiti Poljcem zabodno Prusijo in le vzhodna Prusija jitn ostane pod verhovno vlado poljskih kraljev. L 1511. postane redovni prednik (Grossmeister) Albert braniborski; ta gre na zahod pomoči iskat zoper Poljce, seznani se z Lutrovo vero, domu prišed pristopi k Lutrovi veri, se ožeDi, in po nesrečni dolgi vladi umerje, zapustivši maloletnega sina Friderika Alberta; po njegovi smerti 1. 160S. je podedoval deželo prusko Janez Sigraund braniborski, in tako so postali nemški volitveni knezi vojvodi pruski pod verhovno poljsko oblastjo. Ob času 30letne vojske je vladal v volitveni pokrajini braniborski Jurij Albert in za njim nastopi Friderik Viljeni, katerega zgodovina imenuje Velikega kneza (den grossen Kurfiirsten). ^Ta je povzdignil poteptano deželo, pridobil Pomorsko in postal saraostalen vojvoda v izhodni pruski deželi. Zanimiva nas ta knez posebno za to, ker je on prav za prav podlago stavil pruski vojni (red in pokorščino v armadi je postavil na kerščansko podlago). Za njim nastopi Friderik I., cesar Leopold I. mu podeli naslov kralja; sam za se ta naslov ni veliko pomagal, a kralj je pokazal svojim naslednikom pot, kakor da bi jim rekel: Naslov sem pridobil, skerbite drugi za dežele. Friderik Viljelm I. od 1. 1713—1740. zapustilje svojemu sinu hrabro vojno 80.000 mož in polno blagajnico. In tako je dobil vse pripomočke za vojsko njegov sin Friderik II. Ko Karol VI. oči zatisne, je bil on pervi med vladarji, kateri je njegovi hčeri cesarici Mariji Tereziji vojsko napovedal. Naglo si osvoji večjidel šlezije; pa kakor hitro si deŽelo pervikrat prisvoji, toliko huje mu je predla v 2. vojski od leta 1744—1745. in v 3., katero po navadi imenujemo sedemletno vojsko od 1756—1763. Ta vojska je neznansko povzdignila ponos pruski, kajti mala Prusija se je ubranila skoraj polovici Evrope, in poslednjič ko cesarico Marijo Terezijo zavezniki zapustč, je sprevidela, da ji ri mogoče Prusijo vžugati. — Prusija je ostala nezmagana, tako je hotla previdnost božja, in Friderik sam brezveren bogatajec ni terpel v svoji okolici bogotajcev. Pri pervi delitvi poljske deržave je dobil Friderik, tudi zahodno Prusijo na obalih reke Visle, po kateri je tako željno hrepenel. Po tri sto letih je ta nekdaj Nemcem podložna dežela zopet prišla pod nemško vlado, in se je v kratkem moCno povzdiguila. Tekmetstvo med Prusijo in Avstrijo se je v tistih časih začelo, in je le v francoskih voj. skah prenehalo za kratek čas. V teh vojskah je pruska deržava še skoraj huje terpela nego Avstrija. — A krepko se je 1. 1813. na noge postavila; cesarja avstrijski in ruski in pruski kralj so stopili v prijateljsko zvezo proti posilniku Napoleonu, in dokler so ti živeli, vladal je lep mir in prijaznost ined njimi, in v Evropi je kraljeval lepi mir, iu rrusija je v tem času velikansko napredovala. Ali od 1. 1848, se je tudi to do dobrega premenilo, in 1. 1849. ni bilo veliko do tega, da bi se ne bile spoprijele Avstrija in Prusija; poslednja je sicer odjenjala, a zavidnost ni minula in 1. 1859. je mogel naš cesar Franc Jožef Lombardijo zgubiti, ker Nemčija, 'katero je Prusija preoblada, se ni ganila Avstriji v pomoč. Tudi pozneje je Pruska zavidnost vso poboganje v Nemčiji prestrigla. V vojski zoper Dansko ste bile sicer obe nemški velevlasti enih misli, a ravno iz te vojske je pognal kal prihodnje neruške vojske 1. 1866. Bizmark hote spodriniti Avstrijo iz Neinčije je napravil z Napoleonom neko čudno mešetarijo, vsled katere je dobil prosto roko zoper Avstrijo, a prckanjen ni bil Bizmark, titnveč Napoleon, Avstriji na jugu jezbudilPrus sovražnika Laba. — Avstrija je bila potisnjena iz Laškega in iz Nemškega in odsihmal so nemško-liberalci v Avstriji začeli škilati proti Berolinu. Velikanske zmage zedinjene Nemčije proti francoski deržavi 1. 1870. in 1871. so nain še vsem živo v spominu; zmago Hobenzollerjev nad Habsburžane so praznovali lansko poletje v Berolinu; Avstrija pa ne sme več priti do miru in pokoja v domači biši, zato da imajo nekateri emirom vzrok ozirati se na novo nemško moč, na zedinjeno Nemčijo, katero pokriva pruska pike^hauba. ^Dalje prih.)