PHIHDHSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Kongres Osvobodilne fronte
slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je iz tehničnih razlogov preložen
na soboto in nedeljo 1. in 2. aprila 1950
Lptn VT	co	Poštnina plačana v gotovini
UTO VI . btev. 53 (1444) Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST sobota 18. marca 1950
Cena 15 lir
teicil občinskih volitev rta Koroškem
V "	-	-	-
Šovinisti in kominformisti niso mogli poraziti na volitvah koroških Slovencev
%ib najhujšemu pritisku šovinističnih strank in obrekovalni razbijaški §°nji revizionističnega vodstva UPA je Demokratična fronta dobila znatno število glasov - Neuspeh EPA zaradi njene kominformistične politike
LiEL?VEc, 17. — Glasilo De-E;a«=ne fronte delovnega na Koroškem «Sloven-poudarja v zvezi jujseinskimi volitvami, ki so k ,(,Vcinedeli° na Koroškem, »so Slovenci povsod, tjer so gnotne liste, znatno £-,-sv°ie P°ložaic tor si za-taziS1 sv°je predstavnike v zr>ih občinah
ie Demokra-
teh volitvah i,
v”? fronta delovnega ljudstva ^venskih krajih Koroške vS?,najhujšemu pritisku šo-vaSr	sVank ir. obreko-
Hi,.?.1 razbijaški gonii revizio-48no ,ega vodstva KPA dobila glasov,
olivni izidi dokazujejo, da enotne slovenska liste, za
IUMM
I
' Beograd, iT. — Danes
zh^°I<lne na predvolivnem orovanju beograjskih štu-rnt°v govoril član politbi-Ja CK KPJ Milovan Djilas.
*«*»j pri 07.\
°rganb SUCCESS, 10.	— Pri
to 2aizaciji združenih narodov čaj ~ •>. aprila večmesečni te-cijp	uradnike članic Organiza-
sebie u^en:h narodov in za o-«iertna?r5ar‘izacij, ki delujejo na Cris<w nem področju. Tečaju bo 20 JVovjlo 29 mož in žena iz odij zay. Izbral jih bo poseben ki j,, yZN izmed 39 kandidatov, Sko Je ®re^°žil0 26 držav.
vsi kandidati so civilni
Pri -------
%'K^tl£nih
bod0
držav. Predavali vodilni člani tajništva
v
^^“»»lavije je
ipfhajiovič.
izbran Mio-
SUCCESS, 17. - Glav-
‘li*
‘a.inik OZN Trygve Lie je
adostno razvitih dežela za-su“	maja v Lake Succes-
ki n	lralala tri dni. Glav*
£j[.narnen konference bo dolo-> v kakšni meri bodo vla-nju SOclel°vale pri finansirala- Programa, ki je bil izdela zadnji skupščini OZN.
katere se je borila Demokratična fronta, zbrale znatno število slovenskega naroda in da. šo vinislične stranke in komin-formovsko vodstvo KPA niso mogli na teh volitvah poraziti koroških Slovencev Nasprotno, zaradi odkrite revizionistič ne politike in odklona z revolucionarne smeii, zaradi opustitve politike, ki hi bila v skladu s koristmi in potrebami delovnega ljudstva, ter na račun mračnih načrtov Komin-forma, je Komunistična partija Avstrije doživela tudi na teh volitvah velik neuspeh
Enotne slovenske liste Demokratične fronte so bile postavljene v 31 od 62 občin na Koroškem. V 31 občinah go enotne slovenske bste dobile 4780 glasov, kar pomeni, da je bilo v občinske svete Izvoljenih 75 slovenskih svetovalcev. To predstavlja uspeli, posebno če upoštevamo okoliščine, pod katerimi so bile volitve izvedene poleg tega pa še. da enotne li ste niso bile vložene v gl obči nah, kjer je pri lanskih parla mentarnih volitvah veliko Ste vilo volivcev glasovalo za slovenske kandidate
Enotne liste so bile postav ljene kot liste delavcev in kme tov. ki so se odzvali pozivu De mokratične fronte, naj na oh činskih volitvah nastopijo enotno. V nekaterih občinah sf> bili slovenski glasovi tudi v nedeljo razdeljeni. Do tega je Drišlo zaradi razbliaške deiav nosti nekaterih «šo[ov» ICrščan ske ljudske stranke, ki se niso hoteli pridružiti akciji Demokratične fronte za enoten nastop Slovencev. Posledica teea ie bila, da je v občinah Beli Selah in Slovenskem Plajber ku slovenska lista dobila mani glasov kot na volitvah za parlament.
Poudariti ie treba, da so šn vinistične vladne stranko in lokalne oblasti, ki so sestavita le volivne komisije brez zastopnikov koroških Slovencev, onemogočile enotno nastopanje Slovencev prav v Slovenskem Plaiberku.
Kandidati deželne organizacije KP Avstrije, ki so šil na volitve skUDaj z levimi socialisti. so dobili v 62 občinah samo 5041 glasov. Na oktobrskih volitvah lani so imeli v teh občinah 6917 glasov.
V teh volitvah ie število ko-
3ESTI dan planiškega tedna
Polda /e 'dioM I Pi
Jugoslovan Rordež je zmagal v teku na 18 km Pred norveškimi in avstrijskimi tekmovalci
JMnica, 18.
tekmo
< n
■H: 1
- Z medna-v smučarskem a 18 km so se zaključile med Planiškim tednom,
* Jh
Jutri je splošni počitek,
Tir J •
4^ “aio pa se bo planiški te-id .Zaključil s skakanjem na [>? t2o metrski skakalnici. V°na za današnji smučarski ''klij? 7mp*a 320 m višinske Nje- Potekala je s travnika ji jetiko planiško skakal-ri-l%Jlpstaje Planica, nato c-b Progi do Podkorena, poti zavila v desno navzgor % romarju, kjer je bil 13. Ž Pef ,’I'arnaria Po ie vodila Veli, p0 Pl,lniški dolini ! oni skakalnice, kjer je ,%( 1 Slavni jugoslovanski t i -°lej Franc fe pred A' {»j,, lovil, da je proga r-Ye-pie,,'1- Tekmovalo je 35 ie-,« in ’2%d njimi dva Avstri,-$ 5 t,°rvežana. Med tekmo
tihu---movdlcev odstopilo.
■ in ji del Proge je bil
)P» ^	Irm	7.^J^,
»e.
med
čas
km, koder je proga
skokom V4 m. Gledalci ki iih le bilo Okoli 5000. (tokrat večinoma dijaška mladina ki ie prispela s posebnimi vlaki) so uspeh priljubljenega skakalca z navdušenjem pozdravili. Ko se je navdušenje poleglo, je 'zaplaval po zraku Razboršek, ki je doskočil pri 80 m. V svojem drugem skoku z velike skakalnice je Zidar že dosegel 83 m. Zg Pennacchiom, ki je pristal 'pri 95 m, se je spustil Klančnik, ki je v sijajnem sitilu dosegel 106 m; to je bil najlepši skok d,anašnjega dneva. Cez 100 m so potegnili še Finžgar, ki je skočil 110 m, Groemmer s 105 m in Rogelj * 103 m Italijana Trivella in Da Col sta skočila 90 in 96 m; zadnji s padcem> Noi-veški skakalci danes niso skakali, ker so iz javili, da so trudni. Odskočišče, ki so ga včeraj znižali, so danes zopet zvišali.
EGON KRAUS
munističnih občinskih svetni-) predsedniku Paasikiviju se-
kov, ki je znašalo dosedaj 112. padlo na 30. V primeri z lanskimi parlamentarnimi volitvami je vladina stranka izgubila v nedeljo na Koroškem 4.4 odst, svojih glasov, neofašistična zveza neodvisnih pa 2.17 odst. glasov. Največ glasov je dobila socialistična stranka (73.698).
Pri volitvah je sodelovalo samo 62 odst. vpisanih volivcev.
Nova finska vlada
HELSINKI. 17. — Urho Kek-konen, vodja agrarcev in predsednik parlamenta je predložil
znam nove vlade. Urho Kek-konem je predsednik vlade in tudi minister za notranje zadeve, član švedske narodne manjšine, ki sodeluje v vladi, Ake Gartz j-e zunanji minister. Socialdemokratska stranka je odklonila ponudbo, da bi sodelovala v vladi. V političnih krogih mislijo, da bo bivči ministrski predsednik Fagerholm postal predsednik parlamenta. V novi vladi sodeluje 10 agrarcev, trije člani švedske narodne manjšine in dva liberalca. Vlada se naslanja komaj na 75 poslancev v parlamentu, ki jih šteje 200. Vendar pa upa, da bo našla zaslombo pri 33 poslancih konservativne stranke.
Mne mim na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 17. — Od 25 prefektov je bilo 12 odstavljenih. Odredbo o odstavitvi je objavila današnja številka uradnega lista, ki se zahvaljuje prefektom za njihovo dosedanje delo, ne omenja pa vzroka njihove odstavitve. Dodati ie treba, da sčfcje predsednik vlade Eakosi v svojem govoru 11. februarja pritoževal nad težkim položajem v raznih pokrajinah. Govoril je o nezadostni borbi proti kulakcm, o slabem poteku vpisovanja posojila, o povišku kupnih cen, o skromnem številu kandidatov KP, o premajhni udeležbi pri setvenem tekmovanju in o drugem.
Minister za gradnjo Ladislav Sandok se je tudi pritožil nad polovičnimi uspehi gradbene industrije. Voditelji sindikatov gradbene idustrije, ki so bili nadomeščeni lani poleti, so podali ostavko, čim so priznali svoje napake.
PRAGA, 17. — Pred dvema dnevoma je policija obkolila jezuitski samostan v Pragi. Preiskali so tudi samostan in baje aretirali dva jezuita. Policijska preiskava je bila baje prav tako v samostanu redentoristov in v samostanu salezijancev, kjer so baje aretirali dva salezijanca. Vse’ te aretacije in preiskave naj bi bile v zvezi s tako imenovanim čihotskim čudežem.
ALBANSKI VODITELJI
se oddaljujejo od ljudstva
Izključevanje starih revolucionarjev in poštenih komunistov iz delavske stranke in koncentiiranje oblasti v rokah nekaj ljudi
BEOGRAD, 17. — Sklicujoč se na najnovejše čiščenje v CK delavske stranke Albanije piše današnja «Politika» v članku pod naslovom «Kaj se sedaj dogaja v Albaniji«, da pomeni izključevanje starih revolucio-narcev iz partijskih organizacij in državnih služb zamenjavanje ljudske demokracije z neomejeno oblastjo birokracije in nasilja. List poudarja, da pomeni prevzemanje položajev odstranjenih ministrov albanske vlade po članih politbiroja vedno večjo koncentracijo oblasti v roke nekoliko ljudi z Enverom Hodžo na čelu, ki so se s svojim brezpogojnim izvrševanjem ukazov sovjetskih predstavnikov popolnoma oddaljili od albanskega naroda.
«Politika» pravi dalje, da so Abedin Sehu, Nijazi Islami, Nedžip Vincani in Sucuri Ke-rezi, ki so bili pri zadnjem čiščenju -izključeni iz CK albanske delavske stranke, stari re-volucionarci, v glavnem delav-
Narašča policijski teror v Italiji
De Gasperi izrablja svojo „ agrarno, reformo “ kot pretvezo za povečanje policijskega pritiska na kmetijske delavce in kmete brez zemlje - Protestne stavke in demonstracije - Več ranjenih zaradi surovih policijskih napadov
RIM, 17. — De Gasperi skupno z notranjim ministrom Scel-bo pripravlja vedno nove akcije proti kmetijskim delavcem, ki se borijo za zemljo. Pri tem sodeluje Scelba z odkrito fašističnimi elementi. Sinoči sta se De Gasperi in Scelba razgo-varjala o vprašanju javnega reda v zvezi s policijsko ofenzivo proti kmetom brez zemlje. Po končanem razgovoru je Scelba • izjavil, da smatra vlada potrebno «odločno izvajati direktive za vzdrževanje javnega reda ter proti vsakemu poizkusu nezakonitosti«. Pri tem je poudaril obstoj velikih policijskih sil. ki da so ((žalostna potreba«, ki da jo narekuje ((nasilje nekaterih političnih struj«.
Ko govori De Gasperi o ((agrarni reformi«, je to le pretveza, da opraviči policijski pritisk na kmetijske delavce in kmete brez zemlje. To je De Gasperi tudi potrdil, ko je de-mokristjanska parlamentarna skupina razpravljala o vladnem osnutku «agrarne reforme« in o osnutku, ki ga je predložil poslanec De Martino kot predstavnik veleposestnikov. Izjavil je namreč, da so reforme prvi pogoj, «da se zopet privedejo v legalnost nekatera področja, kjer Vlada sedaj strpljivost«. Ta področja, ki jih je De Gasperi omenil, so namreč oni kraji, kjer je delavsko gibanje močnejše. De Gasperi je s svojimi izjavami o ((normalizaciji« jasno pokazal, da je njegova «reforma» le opravičilo za povečanje policijskega pritiska na podeželju.
In ravno ta namen je imel njegov včerajšnji razgovor s Scelbo.
Sicer pa se na splošno že opaža povečani pritisk policije po vsej Italiji. Tako so n. pr. v sredo aretirali v Cagliariju poslanca v regionalnem parlamentu Dessanaya ter regionalnega tajnika socialističhe stranke Branca pod obtožbo, da sta pozivala kmete, naj zasedejo zemljo zasebnikov. Na vsej Siciliji so aretirali okoli 300 ljudi. V odgovor na ta izzivanja so danes proglasili v Cagliariju enourno splošno protestno stavko- Tudi v pokrajini Foggia je policija aretirala 24 ljudi, 61 pa jih je ovadila sodišču pod obtožbo, da so zasedli zasebno zemljo.
Četrturno protestno stavko so I odbor pod predsedstvom falan-proglasili danes tudi v Rimu gističnega vodje Oskarja Unza-kot protest proti dogodkom v ge. V zadevo je zapletenih več Margheri. V prestolnici so de-1 voditeljev političnih strank.
Preprečen upor
v Boliviji
LA PAZ. 17. — Poročijo notranjega ministrstva poroča, da bi sinoči morala izbruhniti v Boliviji revolucija. Vojska in policija pa sta bili vso noč pripravljeni, tako da ni prišlo do nobenega incidenta. Ustanoviti bi se moral revolucionarni
tacij. Upor bi se moral začeti s sDlošno stavko.
Crazianij ev proces
RIM, 17. — Na Grazianijevem procesu so bile danes zaslišane razbremenilne priče. Pričal je general Giuseppe Corrado, bivši poveljnik vojnega okrožja v Brescii. Izjavil je, da se njegova divizija po navodilih Grazianija nikdar ni borila proti italijanskim-oddelkom, ki so se borili na strani zaveznikov General Amedeo Dc Cia, bjvš(~foveljnik v Liguriji je govoril, da je borba proti italijanskim partizanom bila pod poveljstvom generala Wo!fa, poveljnika nemških SSovcev.
SO
lavci priredili tudi veliko de- f Policija je izvršila mnogo are-monstracijo proti fašistični organizaciji MSI, pri čemer so uničili njen sedež. Policija je seveda takoj prihitela in delavce razgnala. Ti pa so se ponovno zbrali pred ameriškim konzulatom, kjer so priredili novo demonstracijo in policija je znova surovo nastopila, pri čemer je bilo več ljudi ranjenih. Aretirali so okoli 100 ljudi.
Ravno tako so turinski delavci danes zapustili delo v tovarnah ter so uničili sedež fašistične organizacije MSI kot protest proti fašističnemu delovanju te organizacije, katere člani stalno izzivajo incidente. Tudi tu je policija surovo nastopila, a demonstranti so se branili s kamenjem. Bilo je okoli 20 ranjenih in policija je aretirala okoli 60 delavcev.
Minister za narodho obrambo Pacciardi je danes pred parlamentarno komisijo za zunanje zadeve v zvezi z atlantskim paktom izjavil, da program za vojaško pomoč nalaga Italiji, vojaške obveznosti, da pa italijanski vojaki ne bodo odhajali na vojaške vaje v inozemstvo. Vendar je pripomnil, da so predvidene skupne vojaške vaje na ozemlju ((zavezniških držav«. Trdil je dalje, da v zvezi s pošiljanjem ameriškega orožja ne misli Italija prekoračiti višine, ki jo določa mirovna .pogodba. Dejal je, da ima Italija sedaj osem divizij, ki da so nezadostno oborožene, mifovna pogodba pa dovoljuje 12 divizij od 180 do 185 tisoč mož. Seveda niso v tem všteti karabinerji in policijske sile, glede katerih se je sam Scelba pohvalil, da so precej številne.
Danes je minister Pella poročal o gospodarsko-finančnem položaju in to bo začetek debate o proračunu 1950-1951.
pacitete težke industrije in predvsem izdelave strojev, ki je o-snovni temelj izgradnje socializma. V članku je navedeno, da gre še vedno 55 odst. češkoslovaškega izvoza v kapitalistične države. Zato poziva članek vse organe načrtne gospodarske izgradnje, naj spremenijo industrijsko proizvodnjo v toliko, da bo trgovinska izmenjava usmerjena k ZSSR in državam načrtnega gospodarstva.
BERKELEY, 17. — Znanstveniki so odkrili nov element št. 98. Intenovali so ga kalifornium. Element ima najvišjo atomsko težo.
Proslo ustanavljanje slrai v Zahodni
BONN, 17. — Svet zavezniške visoke komisije, ki se je sestal danes popoldne pod predsedstvom francoskega visokega komisarja v Nemčiji Francoisa PAnceta je preučeval zakonski osnutek o reorganizaciji rudnikov in jeklarn Zahodne Nemčije. Svet je prav tako preučeval nekatere zadeve v zvezi z vojaškim varnostnim uradom pod predsedstvom generala Hodgesa, ki bo, kot kaže. vodil ta urad.
Politične stranke in združenja nepolitičnega značaja se bodo lahko odslej naprej v Zahodni Nemčiji ustanavljala brez dovoljenja zahodnih sil. Svet zavezniške visoke komisije je danes popoldne odobril zakon, ki ukinja odredbe vojaških vlad o ustanavljanju strank in združenj v britanski in francoski coni. V ameriški coni so namreč že ukinili te odredbe.
55% češkega izvoza gre na Zahod
PRAGA, 17. — Glasilo češkoslovaške KP »Rude Pravo« objavlja daljši uvodnik, v katerem poudarja potrebo o povečanju ka-
Fotoamaterji FIR1
v UitHiiiiiiii zvezi
BEOGRAD, 17. — Jugoslovansko združenje fotoamaterjev je bilo sprejeto kot 17. član Mednarodne zveze fotografske umetnosti (FIAP). Letos se bodo jugoslovanski fotoamaterji udeležili prve fotografske razstave te zveze, ki bo v juniju in juliju v Bernu. Jugoslovansko združenje se je že udeležilo nekaterih mednarodnih fotografski^ razstav v Argentini, Mehiki in Egiptu ter je prejelo povabilo na razstavo v Avstriji in Švici,
Plačilna unija in dvojne cene
luknje v poročilu OEEC za Washington
ci, zaslužni borci in organizatorji narodno-osvobodilne borbe ter komunistične partije Albanije.
Dalje piše ((Politika«, da je Enver Hodža organiziral prvi kongres delavske stranke Albanije pod geslom vdanosti Sovjetski zvezi. Mnogi pošteni komunisti so nasedli tej njegovi paroli verujoč, da sta stvarni napredek Albanije in njena socialistična izgradnja mogoča edinole z moralno in materialno pomočjo ZSSR in držav vzhodnega bloka. Z druge strani so smatrali, da je edina pot za obrambo socialističnih pridobitev v državi enotnost tega bloka sploh.
Medtem se je v času od kongresa do sedaj vedno jasneje videlo, da je bila ta parola navadna prevara in da je Enver Hodža uporabil in izkoristil. to mahinacijo, da bi se rešil kontrole ijudi, ki so obsojali njegove aristokratsko-diktatorske metode, ki so po likvidaciji poštenega dela starih voditeljev, kakor sta bila Koči Džodže in Pandi Hristo, prišle vse bolj do izraza. Z druge strani ni bilo z industrializacijo in elektrifikacijo odnosno izgradnjo socializma v Albaniji, ki bi se morale izvajati s pomočjo posojil iz SZ, prav nič. Nasprotno, Albanija zapada v večjo gospodarsko bedo, v vedno težji zunanje-politični položaj, vse to pa povzroča stalno oddaljevanje naroda od partije odnosno od CK partije in edini stik centralnega komiteja z množicami ter edini način njegove varnosti ostaja policijski aparat ter njegova sredstva in metode.
V takem razvoju položaja prihaja do tega, da se oni pošteni del komunistov, ki niso nred prvim kongresom poznali Envera Hodže in njegove klike ter so bili pripravljeni iti preko vsega tega, da ohranijo enotnost, danes postavlja v obrambo osnovnih načel socialistične morale. Prišlo je do odkritega izražanja nezadovojstva in poštenega kritiziranja na sestankih CK — kakor je bil to primer z Niazi Islamiiem in verjetno z. vsemi ostalimi —z- ne samo take politike, pač pa tudi glavnih krivcev za to politiko. Evo, zaključuje ((Politika«, to se v današnji praksi imenuje trockizem in protipartijsko delovanje ter se za take misli In besede ne preganjajo samo omenjeni štirje člani CK, pač pa cela vrsta drugih poštenih komunistov.
BUENOS AIRES, 17. — Na šahovskem turnirju v Mar del Plata je Jugoslovan Vasja Pirc premagal Argentinca Ros-setta. Jugoslovan Gligorič pa je remiziral z Luckijem.
Po dobrih treh tednih gostovanja v Washingtonu pri ameriški upravi ECA in drugih ta-mošnjih oblasteh, so se vrnili v Pariz predstavniki Odbora za evropsko gospodarsko sodelo-vanje OEEC, skupno z ide težim« ministrom Harrimanom in novim političnim direktorjem, holandskim zunanjim ministrom Stikkerjem, ki so ga britanski krogi vendarle vsilili odboru. Preko oceana so šli. da p rediože tam drug o poročilo o ERP-poslovanju odbora in da dadd pojasnila o gospodarskem položaju v Zapadni Evropi, A-meriški kongres je namreč pričel razpravo o kreditih za tretje «Marshallovo letos.
Dve stvari sta bili v ospredju pogovorov na di~ugi strani luže. Obe že poznamo in zasledujemo dalj časa. Prvič gre za ustvaritev evropske «plačilno unije« in drugič, za večjo sprostitev trgovine med zapadno-evrovskim, državami
Glede pi'Vp je nastopil nov moment: vašingtonska uprava ECA je sklenila odtegniti od kreditov za tretje ERP-leto vso-to 600 milijonov dolarjev in jo uporabiti za finansiranje ((plačilne unije«. Ves čas so temu nasprotovali britanski krogi. Njih zadnji izgovor je bil, da si je Vel. Britanija nabrala med vojno velika bremena v funtih šterlingih. vsled česar se ne more Pridružiti celinskim državam pri uniji. Toda Američani so privlekli na dan izvedence, ki so ugotovili, da bi pokazal plačilni promet fantovega področja z Evropo prebitek v korist fantovih dežel ter da so tedaj angleške «skrbi« breč podlage. Nevtralni opazovalci pa vseeno ne vedo ali je računati na angleško popustljivost, čeprav 600 milijonov dolarjev ni kar talco lahko prezreti.
Tudi glede drugega vprašanja ni večjih novic. Nekateri menijo, da pomeni vest o nekakšni konferenci važnejših uradnikov trgovinskih ministrstev raznih držav, ki naj bi jo sklicali v Parizu proti koncu tega meseca, poskus nadaljevati po stopinjah lanskoletne konference, rta kateri je Cripps navsezadnje pristal na odpravo kontingentov za 50 odst. medevropske trgovine. Sedaj naj bi razpravljali o nadaljnjih oprostitvah, zlasti pa o ((nevidnemu prometu, t. j. o prenosih finančnega kapitala. Toda med tem stvari na področju carin niso napredovale, carine pa pomenijo novo barikado, ko je odpadlo 50 odst. kon-tmgentiranja. Nemajhna težava je seveda tudi glede vprašanja «dvojnih» cen, namreč enih za domači trg in drugih za izvoz. Vsemu temu se pridružuje nazadnje še vpliv britanskih volitev. Kakor glede «plačilne unije«, so Britanci tudi glede odprave sistema ((dvoj-
Opozorilo	belgijski
kolaboracionisticnemu
V številnih pokrajinah so delavci razglasili protestno stavko proti nameravanemu povratku Leopolda
BRUSELJ, 17. — Danes zjutraj je stavkovni val zajel več belgijskih pokrajin. Splošna zveza belgijskih delavcev je namreč danes razglasila 24-urno stavko v južnih rudarskih predelih Belgije. Stavka je nekako opozorilo Leopoldu, ki. se namerava vrniti' v Belgijo. Praktično je stavka postala splošna v Charleroi in Monsu.
V Charleroi so začeLi stavkati tudi tramvajski uslužbenci. Podobne stavke so zajele tudi kovinsko industrijo v Hainautu in CouiUetu. Tudi delo v pre-mogokopih Lieigea je zastalo.
V nekaterih središčih kovinske industrije okrog Liegea so danes organizirali zborovanja, na katerih so stavkajkači zavzeli stališče. Tudi v Monsu so začeli stavkati rudarji vseh pre-mogokopov. Do sedaj še ni prišlo do nobenega incidenta. V
okrožju Charleroi jie danes zjutraj zastalo delo v 28 rudnikih. Stavka je skorajda popolna v železarski, kovinarski, mehanični in steklarski industriji Charlerota. Računajo, da trenutno stavka v Belgiji 250 tisoč delavcev. Na Splošni zvezi belgijskih delavcev pravijo, da je stavkovni val y valonskih pokrajinah prostovoljen izraz delavcev, ki je presenetil same sindikalne voditelje.
V ganskem okrožju vlada popoln mir. Krožijo vesti, da so prepeljali orožnike iz te' pokrajine v valonske pokrajine, kjer so se začele stavke. Glasilo belgijske KP «Drapeau Rouges piše danes, da bodo delavci zastavili pot diktatorskemu kralju. Gotovo je, da se bo delavsko gibanje nadaljevalo prihodnje dni.
Ministrski predsednik Ey-
skens je ob prihodu v Bruselj izjavil, da se namerava sestati z regentom princem Karlom. Vlada pa da se bo že lahko sestala popoldne. Na vprašanje ali bosta jutri- sklicani obe zbornici, je Eyskens izjavil, da mora zbornico sklicati vlada. Liberalni ministri, ki so se sestali danes popoldne? niso ničesar sklenili. Zato se bodo sestali ponovno jutri zjutraj pred sejo vlade. Spločno vlada negotovost, kaj bodo sklenili liberalci; ali bodo podali ostavko, ali pa bodo še naprej) sodelovali v vladi.
SOFIJA, 17. — Člani bolgarskega poslaništva v Wa-shingtonu, ki jih je bolgarska vlada odpoklicala, potem ko so bili prekinjeni diplomatski odnosi med ZDA in Bolgarijo, so prispeli v Sofijo.
v°dila navzgor.
biln^r Za današnjo tekmo Jjhčin Norvežana, vendar je 01re°bni,o2uitaf stvar dokaj irkaiti. zm°tial je Ju-SrH1 112 f)0rdez Matevž s ča-
iSheri' Sledili 80 mu: 3.
l' fe	,fepP	(Avstrija)
ftJfD,- 4 Knific Jože (FLRJ) %J >3 34 HJ}zin'Jer Tone (FL ioN-aie ' ,°'L]e 2nano' ie m tefcLlnstom Ju0osU-.vi-kmah za svetovno nr-
V. 5koČ;, d 7.V5*1 SKOICi■ “r-nJrHjia 1 P°jd?. ki je takrat
hin znaZJ osn7em lelu Po-Jk (. jamico W6 m. Ra,b'or.
1.	~' v	o	l
« 3 NiLAZerikl- 5■ Slatt-1	-	(Norveška)	1.14	20-
■TS0°acnik Tone (FLRJ)
tekmah so se na H r^Hajnn ^i skakalnici vrši-^^,S^ki ,skoki. Pr-
'il
9ein,e V	"*• nuzoor
l‘h 1 »h pi? *e?em stilu dom ?e ^anc« m ve-je	mladi	ju-
zkJfri <sL* i ^akalec Zidar lei 9urta!n‘ci0!^ na 80-metrski EU I!!?«, rt„Pof:a;:ai tolikšno si-kaln;0 k st,?,?- ^ vodstvo pri-m velike *ka-
^ n °hin ,i 7, m- Italijan
1x1 Mn lPančriiL. , , n m’ n<1' hišk ,s hi v, v krasnem stili iel*k<lnl£ Rud fr- fIa' stnipi 7'a 103 * Rudi Finžgar Mr, Tl Droern-v za 71 jim Au-\ rfttfcliTmT 99 Itall-seH,V°i 93	nyegov rojak
"■ ^ drugi sn-iV. Pa. Je VOStainl Pni-
Pred svojim pragom naj pometajo!
Včerajšnja nL’Unita» objavlja na tržaški strani pismo vi-dalijevskega kominformistične. ga vodstva Enotnih sindikatov cone A Svetovni sindikalni zvezi, v tem pismu zahtevajo kominformisti, mij bi Svetovna sindikalna, Žveza poslala v cono B nekakšno «preiskovalno komisijo». Ta komisii0 ruii bi «ugotovila» nekakšno uzatira-nje svobode delavstva» s strani Enotnih sindikatov cone B in naj bi hkrati prišla čimprej, t. j. pred 16, aprilom, ko bodo v coni B upravne volitve Ud.
Neštetokrat smo že dokazali, in vsakemu poštenemu tržaškemu demokratu je popolnoma jasno, da Vidalijevo kominformistično vodstvo Enot-ni h sindikatov že 20 mesecev ne počenja nič drugega kot to. da Izvaja v Trsiu linijo italijanske šovinistične politike P od krinko slavnega imena Enotnih sindikatov. Z doslednim demokratičnim resnično razrednim in revolucionarnim tržaškim delavskim gibanjem so ti šovinistični kominformisti že zdavnaj izgubili vsako zvezo. Njihovi glavna naloga se v zadnjem času sestoji je v tem da vršijo nenehno provokneir-sko kampanjo proti coni B.
Z najnovejšim pismom Sve-
tovni sindikalni zvezi pa bi hoteli pripraviti novo provokacijo in izkoristiti avtoriteto Svetovne sindikalne zveze, od katere zahtevajo sedaj, naj bi poslala že omenjeno i-.preiskovalno komisijo» v cono B.
Mnenja smo — in z nami vred misli tako večina tržaškega delavstva — da ni prav nobene potrebe pošiljati nikakršnih preiskovalnih komisij v cono B Tržaškega ozemlja, v tisto cono. kjer si je ljudstvo priborilo svojo ljudsko oblast, kjer je ljudstvo izvedlo agrarno reformo in dalo zemljo tistemu, ki jo obdeluje, kjer se ustanavljajo obdelovalne produkcijske kmečke zadruge, kjer delavstvo organizirano v svojih Enotnih sindikatih predstavlja največjo oporo ljudski oblasti, kjer ni brezposelnosti, temveč celo pomanjkanje delovne sile. Se manj pa ie treoa preiskovalnih komisij zaradi predstoječih upravnih volitev, ki se bodo vršile na podlagi najbolj demokratičnega voliv-nega zakona, ki je kdaj koli v zgodovini veljal v teh krajih; ni potreba nobenih komisij tani kjer se ogromna večina ljudstva pripravlja na volitve s programom nacionalizacije vseh večjih industrijskih in pridobitnih podjetij, katera koče delovno ljudstvo vzeti v svojo upravo v korist vsega prebivalstva- Skratka-, nobene komisije
Skozi sito in rešeto
ni treba tam, kjer ima delav-stvo oblast v svojih rokah!
Ce jo torej preiskovalna komisija Svetovne sindikalne zveze potrebna za Tržaško o-zemlje, bi bilo potrebno poslati takšno komisijo v cono A, da resnično preišče in do temelja razkrinka početje današnjih kominformističnih voditeljev Enotnih sindikatov. In če bi takšna komisija SSZ podrobno preučila in analizirala vso izdajalsko politiko kominformističnih voditeljev ES v Trstu, bi morala nujno priti do zaključka. do katerega je prišla večina tržaškega delavstva: da je treba te izdajalske komin-formistične voditelje strmoglaviti z vodstva slavne tržaške borbene razredne delavske organizacije Enotnih sindikatov!
Jalova izmikanja akcijskih očetov
Na naš polemični članek’, ki je bil natiskan na tem mestu V naši sobotni številki 11. t. m. pod naslovom ((Uravnoteženi in veliki ljudje v majhnih časih» nam očetje akcijskega odbora niso v svojem glasilu «Demokracija» nič
odgovorili. Smatrajo, da je dovolj napisati «pojasnilo», ki ga ponatiskujejo iz včerajšnje številke omenjenega njihovega glasila: «V tukajšnjem tisku se pripisujejo Akcijskemu odboru za obrambo STO-ja članki, izjave in poročila, s katerimi nima Akcijski odbor nikake zireze. Akcijski odbor odgovarja samo za članke, ki ieidejo z njegovim imenom«.
Da ne bo nobenega dvoma, naj še enkrat povemo našim čitateljzm predvsem kdo so akcijski očetje, t. j. kdo sestavlja Akcijski odbor; njegovi člani so: dr. Fr. Tončič, dr. Josip Ferfolja, dr. J. Agneletto, dr. Fr. Vesel, J. Trčon, ing. Milan Sosič in Josip Podobnik. Prvi «t. č.» predsednik odbora je bil dr. Fr. Tončič, sedaj pa je dr. J. Agneletto. Ves odbor je vzel. za svoje glasilo iiDemokract-jo», ki pa je hkrati glasilo dr. J. Agneletta, t. j. sedanjega «t.č.» predsednika Akcijskega odbora (t. j. trenutno glavnega akcijskega očeta!) in dr. Fr. Vesela, ki sta hkrati voditelja znamenite slovenske
dolarske zveze, katere glasilo zopet ((Demokracija«.
Vprašamo se: čigavo glasilo je torej «Demokracija«? Glasilo dr. j. Agneletta, predsednika in člana Akcijskega odbora. Kdo odgovarja za v tem glasilu objavljene čian* ke, izjave, in poročila? Predsednik in član Akcijskega odbora dr. J. Agneletto ali pa dr. Fr. Vesel! Ali ima torej ((kakšno zvezo« Akcijski odbor s temi «članki, izjavami in poročili«? Mnenja smo, da logika povprečnega človeka pravi: da!
Toda akcijski očetje imajo posebno vrsto logike: oni pravijo, da Akcijski odbor s članki ((Demokracije« nima nikake zve'zčj
Kaj naj na to rečemo? Nic drugega kot to: Ubogi «t.č.» predsednik čir. J. Agneletto, ki kot predsednik Akcijskega odbora ne more v imenu odbora odgovarjati za članke v glasilu tega Svojega čudovitega Akcijskega odbora.
No. omenjen o ((pojasnilo« pa ima svoj posebni pomen in namen. Gospodje akcijski očetje so namreč zelo učeni
in previdni gospodje začenši od njegovega prvega do zadnjega predsednika. Njihovo početje ni namreč nič drugega kot demagogija in politična špekulacija. Zato zelo, ze-I lo pazijo na vsako besedo, ki jo napišejo. To pa delajo zaradi tega, ker se bojijo, da bi se s katero koli besedo napisano iz neprevidnosti razkrinkali.
Povedan smo že, da oni objektivno izražajo interese an-gloameriškega imperializma na tržaških tleh in da ie njihovo delovanje v bistvu naperjeno prot; interesom socialistične Jugoslavije. An-gloameriški imperialistični interesi pa so precej zajetni. Ta-le naša uboga Cona A, iz katere so si naredili svojo strateško imperialistično bazo jim ne zadostuje več! Pretesna jim je! Zato so po svojih akcijskih očetih znašli novo imenitno geslo, s katerim bi hoteli uresničiti razširitev te, tako ozke svoje baze.
In prav to gesl0 sm0 lahko precitaii v predzadnji «Demokraciji» in o njem v omenjenem našem polemičnem članku tudi s prstom pokazali nanj. Geslo se glasi: Razširitev Tržaškega ozemlja tako. da bo v njem narodnostno ravnotežje! To se pravi: priključit, je treba Tržaške-
mu ozemlju toliki del Slovenije, na katerem živ, toliko Slovencev, kolikor jih manjka. da bi jih bilo enako število z Italijani! Ali z drugimi besedami:	Odrezati je
treba dobršen kos Slovenije in ga dati anglo-ameriškim imperialistom...
To je dejanski sedanji program akcijskih očetov, ki si domišljujejo, da so s svojim dosedanjim demagoškim geslom že toliko prodrli, da mislijo, da bi najrajši, recimo iz vse Slovenije napravili takšno-le imenitno angloame-riško cono A. Ne bomo se prav nič začudili, če bomo v eni izmed prihodnjih številk glasila Akcijskega odbora či-tali poziv jugoslovanskim in avstrijskim državnikom, naj ustanovijo zaradi ((trajnega in poštenega sporazuma» neko novo uravnoteženo ozemlje s to in on kraj Karavank!
Da tudi o tem akcijski o-četje sanjajo, se lahko prepričate, če prečitate članke sedanjega akcijskega očeta dr. . J. Agneletta, ki jih je napisal še pred d verni leti!
Toda: dr. Tončič, dr Ferfolja. dr. Agneletto, dr. Vesel in vsi vi cerkovniki iz imperialistične tržaške baze, prezgodaj ste prišli kropit!
Slovenski narod je namreč predrago plačal svojo svobodo!
nihn cen Popolnoma nasprotni tem novotam. In ker je bil rezultat volitev v Angliji «ne tič ne miš» torej ni izgledov za kake radikalne odločitve, dokler ne pnde do razjasnitve angleškega notranjepolitičnega položaja. To se utegne zavleči do jeseni, do novih volitev. Zato se menda po hodnikih uradov OEEC odbora čuje mnenje da še dalj časa ne bo glede po. litike «dvojnih cen» nikakih iz-prememb, zlasti še, ker bi osta. lih 18 držav-članic pristalo ih izvedlo izpremem.be le v duhu akolektivnosti«, t. j., ako tud i vsi osiali store isto.
Svet je torej postal majhen, v kapitalistični polovici svetovnega gospodarstva si niti v omejenem krogu zapadno evropskih držav, med seboj ne morejo delati več koncesij, pa tudi nočejo. Boj se bije za vsako tržišče, tudi majhno, drug drugega opazujejo, kam in po Čem prodaja, gre že za britvice. bižuterijo, pa za klobuke in kravate — kaj šele za stroje in avtomobile! In zato so vsi trmasti — če angleški stric noče. pa še jaz ne! — in tudi vašingtdnski grom pogosto ne zaleže.
Na prvi pogled se zdi neverjetno, da je vprašanje dvojnih cen takšna zapreka. Povrhu še, ko ne gre za dumipkig, t. j, izvoz pod ceno. marveč za dobavljanje blaga v inozemstvo pa višjih cenah kakor domačemu notranjemu trgu posamezne države. Vendar pa je zadeva tako resna, da so jo pariški gospodje kratko in malo zamolčali v poročilu, ki so ga nesli v Washington, ker pač niso utegnili skrpucal} niti kake običajno «elegantne» formule, pod katero se skriva praznina. Zadevo so preučevali in ugotovili, da gre za dvojne cene pri premogu, jeklu, železovi rudi. surovem železu, kaliju in fosfatih, konoplji in stavbnem_ lesu To so seveda le najvažnejše postavke. ki dajejo največje razlike. Na vse pač ni mogoče misliti. Osnovno vprašanje te preiskave , je bilo: koliko vplivajo te različne cene. t. j. višje cene za izvoz, na pogoje običajne trgovske tekme med državami-članfcanii in s tem na prostost trgovanja. Kajti, ako je vloga neke države glede preskrbe z določenimi surovinami zelo važna Za ostale članice, pa ta država dobavlja domači industriji te surovine ceneje kakor drugim in< ji s tem zagotovi absolutno prednost v konkurenčnem boju, potem druae države ne bodo hotele pristati na odpravo uvoznih kontingentov, visokih carin in podobnih zaščitnih sredstev.
Glavna ovira za odpravo sistema dvojnih cen je Vel. Britanija in njen premog, ki velja za inozemstvo več kakor za angleško industrijo. Britanci trde, da je to posledica pomanjkanja po eni in težnje po stabilizaciji notranjih cen po drugi strani. Ce bi odpravili dvojne cene. bi to pač zelo negativno vplivalo na izvoz. Le zadostno povečana~proizvodnja in odprava pomanjkanja, da bi privedli do odprave sedanjega sistema cen. Britanski državni premogovni urad pribija na ton0 izvozu namenjenega premoga 20 do 22 šilingov ali 30 odst. notranje cene. Lani so izvozili okrog 19 milijonov ton ali 10 odst. proizvodnje, od tega le 3,8 odst. v zapadnoevrop-ske države. Toda v nekatere ogromno: Irska je v ERP-letu 1948-49 uvozila premog 100od-stotno iz Anglije. Danska 50-odstotno, Portugalska 30odst., Švedska 20odst-, Norveška 15-odstotno. V teh deželah je torej britanski pribitek na ceno premoga odločilno ali pa Zelo močno vplival na proizvodne stroške tamošnjih industrij. S , tako ustvarjenimi razlikami, dodatnimi dohodki, dobavlja britanski «coal board« premog domačim industrijam mnogo ceneje, povečuje njih konkurenčno sposobnost v inozemstvu. Da pa ne bi tega izrabila splošna notranja potrošnja je Pre” megova poraba racionirana, Ako zdaj pogledamo na vprašanje dvojnih cen, se pokaže v drugačni luči in postane verjetnost. da bi se britanski krogi temu orožju v konkurenčnem boju na svetovnih tržiščih kmalu odpovedali, zelo majhna. Storili bi to ako bi dobili za to enakovredno odškodnino v drugi obliki, ali Pa tedaj, ka se bodo dovod okrepili in obvladovali 'r,ie vs e- ogromne in kakovostne proizvodnje.
Razen Britancev se tega sredstva poslužujejo seveda tudi drugi, toda vsi so na ameriški pritisk že izjavili pripravljenost, da se mu odpovedo. Nemški premog je bil n. pr, pod konec 1949 za. 20 odst dražji v izvozu kakor donut. Primer je isti kakor v Angliji. Glede jekla velja ta sistem pri pločevini. ki je še prlmanikuje, in se drže sistema dvojnih cen razen Anglije še Zapadita Nemčija in Francija. Francijo in Švedsko so obtoževali, da ravnata tako pri železnih ipdah. Za kalijeva gnojila in severno. afriške fosfate morajo v inozemstvu plačevati 30-40 in 45 odstotkov več kak,n na francoskem področju. 80 odst. fosfatov pa izvozijo! Vse to gre v prid francoskega položaja v izvozu agrarnih pridelkov Italija je doslej priračonavaia pr} izvozu konoplje 10-15 odst več zdaj mislijo to ukinili, Švedska je podobno p/vdajala gradbeni les 10 odst dražje zunaj kakor doma. bo pa menda to letos odpravila. Močnejši si pač več upajo in največ seveda lil sti, ki imajo največjo industrijo.	X	2C	s
PRIMORSKI DNEVNIK
Ne nasedajte!
Občinski svet občine Repen-tabor je predvčerajšnjim na svoji izredni konferenci izglasoval resolucijo, v kateri se med drugim naproša Varnostni svet OZN, naj bi pospešil imenovanje guvernerja. Za resolucijo je dal pobudo tako imenovani akcijski odbor, čeprav njegov predlog ni bil v celoti sprejet.
V našem dnevniku smo že ponovno dokazali iti razkrinkali vso demagogije in politično špekulacijo, ki jo za geslom «pospešitve imenovanja guvernerja» skrivajo akcijski očetje ne glede na t°. s° »neod-visni» alt pa dolarski zvezniki ali papeževi vatikanski «kr-ščanski očetje«, katerim so se tako navdušeno in prisrčno pridružili tržaški vidalijevski kominformisti. Poudarili smo ponovno, da je kominformistoni o izvajanju njihove italijanske imperialistične politike priklju. čitve vsega Tržaškega ozemlja k Italiji ob današnjem tukajšnjem m mednarodnem političnem položaju začasno nujno potreben prav guverner. in sicer celo takšen guverner, kakršnega je svojčas predlagala britanska vlada in s katerim bi bila sedaj zadovoljna tudi sovjetska vlada. Vsi pa vemo, da zahteva britanska vlada z ameriško in francosko vred, že od 20. marca 1948. leta ~ priključitev vsega. Tržaškega o-zemlja k Italiji. Ze večkrat smo povedali in opozorili na tisto, kar je glede te in takšne guvernerske politike italijanske komunistične partije in Nenni. jeve socialistične stranke, povedal Nenni sam v rimskem senatu, ko je dejal, daje edino imenovanje guvernerja in nato izvolitev skupščine, ki bi izglasovala priključitev obeh con Tržaškega ozemlja k Italiji, edini način, po katerem bi bilo mogoče na «demokratičen načini) ponovno »odrešiti neodre-šeno« Tržaško ozemlje in ga vrniti «Madre Patrih. Pred dvema dnevoma smo objavili celo fotografijo članka glasila KPf »VUnitan, ki je obenem glasilo tudi tržaških kominfor-mistov, v »katerem se popolnoma odkrito govori, da je Tržaško ozemlje «TERRA 1TALIA-NAn in da ga je treba v določenem času in na določen način zopet vrniti «Madre Patrih ‘Italiji.
Guverner pomeni torej danes najboljšo pot za priključitev vsega Tržaškega ozemlja k Italiji, kajti na Usti način, ki ga razlagajo in propagirajo italijanski socialisti in kominformisti, bi na priključitev pristal a prav gotovo tudi Sovjetska zveza. t. j. priključila bi se anglo-ameriško-francoskemu predlogu o priključitvi STO-ja k Italiji, češ sai to je Pač volja večine Tržačanov samih!
Tako torei stoji stvar z guvernerjem. Kljub temu p a to, sicer na videz zapleteno vprašanje, marsikateremu našemu poštenemu človeku ni jasno. Zaradi tega se je tudi zgodilo, da so nekateri pošteni občinski svetovalci repentahorskega občinskega sveta pred; žerajs njim demagoškemu geslu aiJ-cijsko-kominformističnega omenjene resolucije nasedli in za to resolucijo glasovali. Zato opozarjamo vse naše ljudi,_ da demagoškemu in politično-špe-kulantskemu geslu akcijskih očetov in kominformistov o guvernerju ne nasedajo!
Zavedati se moramo, da bi imenovanje akcijsko-kominfor-mističnega guvernerja pomenilo danes najboljšo pot za priključitev vsega. Tržaškega o-zemlja k «Madre Patrih Italiji!
ZA KONGRES OSVOBODILNE FRONTE
se naše ljudstvo temeljito pripravlja
Školjet
Tudi zadnje dni je bilo v Trstu in v okolici več sestankov članov OF. Tako je bil sinoči na Vrdelski cesti sestanek pristašev OB’ iz Skoljeta. Prisotni so poslušali z zanimanjem govornika, ki je na kratko objasnil stališče Osvobodilne fronte do vprašanja Tržaškega ozemlja in je opisal razne mahinacije drugih političnih skupin, od italijanskih šovinistov pa do novorojenega aakcijskega odbora«, ki hočejo zaslepiti naše ljudstvo, s propagando proti Jugoslaviji ir. coni B, ter se skrivajo pod lažnivim geslom o obrambi Slovencev tega ozemlja.
Iz kratkega pregleda sedanjega političnega stanja na tem ozemlju in diskusije, katere so se udeležili skoraj vsi prisotni, je bila razvidna velika važnost kongresa Osvobodilne fronte. za Tržaško ozemlje, ki se bo vršil v bližnji bodočnosti. Za ta kongres so prisotni tudi izvolili svoje zastopnike ki so: Per-hinek Stanko. Mermolja Ivan, Micheluzzi Milan, Lakoš Emil, Ur.usič Vincenc.
Štorklja
V četrtek se je sestal tudi sektor QF iz Ul. Commerciale in Vemiellisa na svoj predkongresni sestanek. Tov, Jelinčič je poročal o sedanjem položaju «tržaškega vprašanja«, ki ga rine italijanska šovinistična javnost in kominformistič-na gonja spet na ostrino.
Šovinizem koininformistič-ne struje je dokončno razkrinkalo njihovo uradno glasilo «Uni-ta». ki je te dni priznalo; da njihova «boljša rešitev« pomeni leizdružitevpelotnega Tržaškega ozemlja k «madrepatriji». Sedaj bodo lahko tudi slepci opazili — seveda ako bodo hoteli — kominformistično stališče.
SDZ in tzv. «neodvisni Slovenci« so pa že dovolj jasno pokazali, kako pošteno mislijo z ((neodvisnostjo« Tržaškega ozemlja. Ko so Anglo-ameri-kanci dejansko priključevali Tržaško ozemlje k Italiji, kaj so tedaj napravili ti branilci Trsta proti tem ukrepom svojih gospodarjev Molčali so in bodo molčali, kot je to bila in bo usoda hlapcev v vseh časih.
Na sestanku so bili izvoljeni sledeči delegati na kongres: Kavčič Josip. Franc Žerjal, Albina Orel, Rafaela Mazukin, Franc Kreševič, Drago Vitez, Friderik Trampuž in Franc Ba-tagel.
Rojau Greta
V sredo zvečer se je vršil sestanek članov OF z Grete in Rojana, Tov, M. Ravbar je razložil z jasnimi besedami stališče OF v vprašanju Tržaškega ozemlja. Poudaril je zlasti važnost izjave jugoslovanskega zunanjega ministra Edvarda Kardelja, ki je prinesla v tržaško problematiko ropolno jasnost. Predavatelj je govoril tudi o pomenu kongresa OF, ki bo podal obračun dosedanjega dela in nakazal smernice za delo v bodočnosti.
Po živahni diskusiji so Jlani OF izvolili delegate za kongres OF; Sukljar. Anton, Furlan Anton. Bucik Rafko, Šušteršič Marija, Justin Kristina, Ukmar Alojz, Pernarčič Al
bert, Pernarčič Ludvik, Perov-šek Stanko, Vogrič Franc, Kosovel Ivan, Prinčič Virgil, Novak Ivan, Susič Sonja, Mahnič Rudolf, Valenčič Franc, Vitez Srečko, Jeršinovič Josip, Kobal Franc in Trebeč Ivan.
Medja vas
Istega dne je bil tudi sestanek v Medji vasi. Tovarišica Mrakovčičeva je govorila o pomenu Osvobodilne fronte za nas Slovence in za demokratično gibanje na Tržaškem ozemlju. Obsodila je vso ogabno gonjo, ki jo v sklopu tako imenovanega tržaškega vprašanja izvajajo vse reakcionarne skupine s kominformovci vred proti coni B in njeni ljudski oblasti. Poudarila je, da je vsa šovinistična in kominformistič-na propaganda za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji naperjena proti pridobitvam osvobodilne borbe, ki jih ljudstvo cone B svobodno uživa ir. ki ne bo nikoli dopustilo po-
vratka v dobo, ko so mu usodo krojili kapitalistični izkoriščevalci. Nič boljši od italijanskih šovinistov in kominformovcev pa niso ljudje, ki so se zbrali okoli ((akcijskega odbora«,, -ki ni drugega kot po tujcih dobro plačana z namenom, da bi z za-■«timi besedami slepili r.aše ljudstvo, ker tako od njih zahtevajo njihovi gospodarji.
Ko so se zborovalci med diskusijo še do dobra pomenili o raznih vprašanjih, ki se tičejo r.aše nadaljuje boi-be, so izvoii-li delegate, ki jih bodo zastopali na prihodnjem kongresu.
Na sestanku v CEROVLJAII, ki je bil že pred tednom, so bili za kongres izvoljeni naslednji delegati:
Za Mavhinje: Urdih Zdravko, Petelin Josip, Trampuž Anton, Žužek Franc. Furlan Ema.
Za Cerovlje:	Legiša Elda,
Kocjančič Olga, Legiša Viktor, Petelin Jožef, Legiša Marija.
Konec stavke INAM-a bo v ponedeljek
Kakor kaže, bo danes menda vendarle prišlo do podpisa pogodbe o ureditvi delovnih odnosov uslužbencev INAMa, s čimer bi bila dokončno zaključena tudi dolgotrajna stavka prizadetih. Način ureditve te delovne pogodbe, ki je nanjo pristal tudi upravni svet ustanove, sicer ne bo povsem zadovoljiv, vendar kolikor toliko sprejemljiv, ker obeta urediti vsaj poglavitne zahteve stavkajočih.
Uslužbenci tržaškega INAMa trenutno še nimajo v rokah besedila sporazuma, da bi ga mogli proučiti in pristati nanj. Vsekakor bo v Trstu stavka trajala do , tedaj, ko bo -sporazum podpisan, do česar bi moralo po vesteh iz Rima priti že sinoči, odnosno najkasneje danes zjutraj.
Na podlagi zadnjih vesti pa ki so že v kasni noči prispele iz Rima, so se sindikalni voditelji sporazumeli, da se bo stavka uslužbencev INAM-a končala v ponedeljek.
Z IZREDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA NA REPENTABORU
Predlog zastopnika Ljudske fronte tov. Škabarja soglasno sprejet - Načrt za javna dela - Veliki Repen bo dobil javni telefon, stroški bodo znašali okoli en milijon lir
V četrtek dopoldne je bila izredna seja občinskega sveta repentaborske občine, ki je trajala od 9. do 14. ure. Občinski svetovalci so podrobno razpravljali b sestavi načrta javnih del za drugo polletje. Obravnavali so vas za vasjo in za vsako upoštevali njene potrebe.
ZA VELIKI REPEN so sklenili. da bodo predlagali v odobritev VU popravo ceste s Cola na zgoniško cesto do občinske meje, popravo ceste Veliki Repen - Mali Repen, športno igrišče v Velikem Repnu, stanovanjsko hišo za 10 stanovanj, novo napajališče, asfaltiranje trga in ceste skozi Veliki Repen, dodelitev podpore za napeljavo vode v zasebna stanovanja, asfaltiranje ceste iz
Velikega Repna proti Opčinam do meje tržaške občine, prosvetni dom v Velikem Repnu ter zboljšanje občinskih pašnikov.
ZA COL: prenos vodovodne pipe in novo napajališče, popravilo ceste po «Rupi» s Cola do jugoslovanske meje, asfaltiranje ceste proti postaji civilne poiicije in okrog občinskega urada, popravilo ceste do repentaborske cerkve, ter stanovanjsko hišo s 5 stanovanji,
ZA FERNETIČE: stanovanjsko hišo z H stanovanji, eno vodovodno pipo ter javno stranišče pri bloku,
Občinski svet je tudi soglasno sprejel predlog, da se naprosi vojaška uprava, naj ustanovi kmetijsko Solo in da potrebni denar za zgraditev po-
V DVORANI NA STADIONU «PRVI MAJ« RAZSTAVLJA PEVSKI ZBOR »SLAVKO ŠKAMPERLE« CEZ 200 DARIL, KI JIH JE PREJEL NA SVOJIH TREH TURNEJAH PO JUGOSLAVIJI. SLIKA NAM KAZE DEL RAZSTAVE. NA DESNI PA JE PEVOVODJA TOV. VENTURINI, KI GOVORI PRI OTVORITVI RAZSTAVE.
S PEVSKIM ZBOROM ..VODNIK" IZ DOLINE V GUŠTANJU
Gostovanje v Jugoslaviji - pobuda za novo delo
Pevsko društvo «Vodnik» iz j njem pred določenim časom, Doline je gostovalo 11., 12- in1 saj vozi motorni vlak - izdelek
13, marca v Guštanju irv obiskalo Maribor.
Ze V Ljubljani sta čakala goste predstavnika iz Guštanja^ in Maribora, ki sta nas nato spremljala ves čas našega obiska po Sloveniji.
Na kolodvoru v Mariboru je Dolinčane pozdravil v imenu organizacij tov. Viktor Svagelj ter jim želel najprijetnejše bivanje v severnem delu Slovenije. Sindikalno kulturno-umet. niško društvo «Angel Besednjak« pa nam je dal na razpolago motorni vlak in z njim smo se odpeljali po Dravski do. lini proti Guštanju.
Iz motornega vlaka smo občudovali lepo Dravsko dolino, posebno pa nove naprave, ki rastejo ob Dravi za izkoriščanje tega močnega vodnega toka. Poleg že dograjenih hidro-central na Mariborskem otoku in na Fali, grade hidrocentralo na Vuzenici, obratuje pa že dravograjska elektrarna. V načrtih sta še dve hidrocentrali pri Vuhredu in Ožboltu, tako da bo vseh 6 hidrocentral na Dravi tvorilo velik kombinat ki bo proizvajal velike količine za industrijo tako potrebne električne energije.
V Dravogradu smo se ustavili. Tovariš Herman, kapelnik guštanjske godbe, naš stalni spremljevalec, ki je bil vedno povsod in pri vsakem ter izpolnjeval naše neizgovorjene želje in skrbel s svojim vedrim humorjem za dobro voljo, nas je hotel zadržati v Dravogradu toliko časa, dokler ne bo v Guštanju vse tako, kakor je do. ločil pred svojim odhodom v Ljubljano. Tam so nas pričakovali šele z rednim vlakom, a mi smo po zaslugi mariborskih železničarjev bili pred Gušta
Mariborskih železniških delavnic 120 km na uro.
3e prav nam je to prišlo. Ogletjali smo si Dravograd, to mejno mestece med Štajersko in Koroško ter se nato nekaj minut pred rednim vlakom pripeljali na cilj našega potovanja v Guštanj.
Na kolodvoru nas je čakalo presenečenje. Godba SKUD-a ((Prežihov Voranc«, ki jo sestavljajo delavci iz železarne, nam je zaigrala, pevski zbor, katerem so bila dekleta. v narodnih nošah, nam je zapel. Pogumno nas je pozdravil mali pionir, pionirka pa nam je izročila šop cvetja.
Od kolodvora se je razvila povorka v Guštanj in prav gotovo ni bilo Guštanjca, da ni šel z nami ali nas ob cesti pozdravljal. Tako lepo nam je bilo, ko smo videli izraze bratstva svobodnih koroških Slovencev, ki so se stopnjevali ves čas našega bivanja med njimi. Kakšen pogum vliva to v naša srca, kakšno voljo, da se še naprej neomajno borimo vse dotlej, dokler ne bomo združeni z njimi v svobodni domovini.
Titov dom je bil zvečer poln. Domačini so bili navdušeni nad petjem Dolinčanov, ploskali so jim in zahtevali, da več pesmi ponovijo. Pevski zbor »Vodnik« in njegov pevovodja Cvetko Marc, sta lahko ponosna na uspeh, ki bo na prihodnjem gostovanju brez dvoma še večji, kajti vsi pevci in pevovodja so ob gostovanju v Guštanju zaželeli, da gredo še v Jugoslavijo, in da kljub težavam, ki jih imajo doma, naštudirajo še novih pesmi.
SKUD «Prežihov Voranc« je poklonil pevskemu društvu »Vodnik« sliko pokojnega pisa-
nost guštanjsko društvo ime.
Drugi dan so nas Guštanjci vodili na dom Prežihovega Vo-ranca po krasni Koroški pod zasneženo Peco. Bili smo v domu, kjer je Prežihov zadnja leta delal, videli smo borno kočo, v kateri je preživel svojo mladost. V vasi Kotlje na pisateljevem grobu so tržaški pevci zapeli v spomin velikega pisatelja. Tov. Zorko Jelinčič pa je govoril o umetniku, ki ni ustvarjal le književnih umetnin, temveč je s svojo dosledno poštenostjo in revolucionarnostjo vplival na razvoj vseh svojih rojakov.
Popoldan smo že preživeli v Guštanju. Videli smo velike nove stanovanjske bloke, ki jih grade za delavce v železarni, videli gradnjo nove moderne gimnazije, spoznavali se z ljudmi, ki izpolnjujejo to, za kar se je njihov veliki vzor Lovro Kuhar boril.
Ob slovesu nam je zopet zaigrala godba, še nekaj pesmi, pozdravi in že moramo v motorni vlak, ki so ga mariborski železničarji poslali po nas. Tov. Cul; se zahvali vsem za izredno gostoljubnost, za resnično bratski sprejem, ki bo nam vsem ostal neizbrisno v spominu.
Vlak zapelje do Dravograda in dalje po Savinjski dolini do Celja, odtod pa v Maribor.
Naslednje jutro smo si ogledali Mariborsko tekstilno tovarno. Na tovarniškem dvorišču so nas že čakali delavci in pevski zbor Sindikalnega kulturno - umetniškega društva «Slava Klavora« nam je zapel v pozdrav dve pesmi. Tudi Do. linčani so jim zapeli, zahvalili za sprejem in si nato v skupinah ogledali ogromno tovarno,
telja - domačina, po katerem I kjer stko dnevno na tisoče in tudi tisoče metrov blaga. Tovarna je najmoderneje urejena, stroji delujejo brezhibno, tisti, ki stroje upravljajo pa so zavedni jugoslovanski delavci, ki vse svoje sile zastavljajo v to, da bo produkcija čim večja in čim boljša, da bodo tudi oni pri svojem delu doprinesli kar največ za izpolnitev petletke, Med 5000 delavci je večji del ženske delovne sile, ki tudi po uspehu ne zaostaja za moškimi tovariši- Med njimi so večkrat, ne udarnice, tudi take, ki so že izpolnile petletni plan.
Se zadružno klet smo si ogledali, v kateri je spravljeno vino iz mariborske okolice. Klet z velikanskimi sodi povečujejo, zgradili so v njej betonske cisterne, velike kot sobe, vse je polno žlahtne kapljice, glavnega pridelka iz okolice Maribora.
V ponedeljek zvečer smo se pač morali vrniti nazaj v Trst. Ni bilo lahko, kajti prelepo nam je bilo. Vso pot do Trsta smo se pogovarjali o novih vtisih, ki smo jih doživeli, o novem življenju, ki ga živi ^sleherna vasica, vsak človek, o velikih delih, ki jih ustvarjajo v Jugoslaviji.
Govorili bomo tu v Trstu samo to, kar smo videli, ni nam treba ničesar olepševati, ničesar dodajati, kajti to je že tako veliko, da zmore to ustvarjati le krepka, ljudska, socialistična država, kot je danes Jugoslavija.
Gostovanje v Guštanju in obisk v Mariboru bo ostal v zgodovini društva «Vodnik» med najlepšimi dogodki, v srcih članov pa vzpodbuda za novo prosvetno delo in borbo proti vsem temnim silam na Tržaškem ozemlju in v svetu.
N. M.
slopja, ki naj bi bilo v repen-taborski občini za vso cono A-
Zastopnik Ljudske fronte, občinski svetovalec Škabar Silvester, je predlagal, da občinski svet soglasno zahteva od oblasti, da popravi škodo, ki so jo tržaškim Slovencem storili fašisti s požigom Narodnega doma. S predlogom tov. Škabarja so se strinjali vsi svetovalci in zahtevajo, da oblast zgradi čim-prej za vse Slovence cone A kulturno središče v Trstu in sicer v centru mesta.
Na seji so sklenili tudi, naj občinska uprava zahteva od predsedstva cone, da dovoli imenovanje občinskih gozdnih čuvajev. Odobrili so prodajo določene površine zemljišča Škabarju Francu s Cola, da si bo lahko sezidal hišo. Zupan je nato sporočil občinskim svetovalcem, da je bila odobrena napeljava javnega telefona ha Veliki Repen in da bodo za to delo uporabili denar jpparjev,,. v znesku okoli en milijon lir.
Po sestavljanju načrta za javna dela so nekateri sveto, valci prišli na dan s šopi resolucij in papirjev, ki so jim jih poslale razne politične struje iz Trsta. Sami pa si niso bili na jasnem, kaj prav za prav pomenijo tisti papirji, ki so jih zložili na predsednikovo mizo. Nazadnje so sami skovali sVojo resolucijo za Varnostni svet, od katerega zahtevajo, da bi pospešil imenovanje guvernerja. Resolucija je bila soglasno sprejeta. (Glej o tem članek na drugem mestuD
Šport v nedelio
Nogomet. V VII. povratni tekmi za prvenstvo Tržaškega ozemlja bodo jutri naslednja srečanja: na igrišču v Novi Gorici ob 15: Nova Gorica - Sv. Ivan; v Piranu ob 15: Piran -Rrtonigla; v Kopru ob 15: Meduza - Aurora; na Opčinah ob 15: Opčine - Gorica; v Umagu ob 15: Umag - Arrigoni:	na
stadionu «Prvi maj« ob 14: Montebello - Ponzianina in ob 16: Sv. Ana - Novi grad.
Za zmagovalce lahko z gotovostjo računamo Novo Gorico, Piran, Opčine, Arrigoni, Sv. Ano in Montebello dočim bi srečanju med obema koprskima moštvima Meduzi in Auro-ri prisodili neodločen izid. Verjetno bo ta tekma zaradi izenačenih moči tudi najbolj zanimiva.
V III. nogometni nedelji za »Mladinski pokal« se bode> sre-čali sledeči pari: na Opčinah ob 9: Bazovica - Skedenj; ob 11: Opčine - Dinamo; ob 14: Olimpija - Polet; na stadionu «Prvi maj« ob 10: Sv. Ivan -Kostalunga; ob 12: Montebello. Dijaki.
Zmago v teh srečanjih bi prisodili Montebellu, Sv. Ivanu Olimpiji. Opčinam in Skednju. Bomo videli, če smo se kaj zmotili.
Tekma v hitri hoji. Lahko-
atleti Tržaškega ozemlja obeh con se bodo to nedeljo pomerili v hitri hoji. Proga, ki bo dolga približno 8 km pojde iz Bazovice v Padriče. Trebče in na zaj v Bazovico, kjer bo cilj- Za četek prireditve točno ob 9.30
Motociklistične dirke. Skupina »Centauri Triestim« pripravlja za nedeljo pester spored motociklističnih dirk na Trajanovi obali blizu kopališča Ausonia za vse vrste motorjev. Za zmagovalce je razpisanih mnogo nagrad. Vstopnina za občinstvo stane 200 lir, za člane FMI in otroke 100 lir.
Proslava ustanovitve
Tržaške brigade
v Lokavcu pri Čepovanu 16. IV. 1950
Dne 16. aprila 1950 bo v Lokavcu pri Cepovanu proslava ustanovitve Tržaške brigade, ki je bila ustanovljena dne 5. aprila 1944. Potrebno je, da se te proslave udeležijo vsi borci partizani in aktivisti in s tem dokažejo, da niso in tudi nikoli ne bodo pozabili na borbo, ki so jo vodili skupno, z ramo ob rami, slovenski in italijanski partizani Tržaškega ozemlja. V tej borbi, ki je imela za cilj, da se za vedno uniči kruti sovražnik demokracije in napredka, nacifašizem, se je skovalo slovensko-italijan-sko bratstvo, bratstvo proti kateremu se danes zaganjajo vsi sovražniki delovnega ljudstva, od imperialistov, italijanskih in slovenskih reakcionarjev do informbirojev-cev. Prav zaradi tega se bodo v velikem številu udeležili te proslave partizani in aktivisti našega ozemlja in s tem ponovno dokazali, da se borba, ki je ustvarila to bratstvo, še nadaljuje.
Samo v skupni borbi bomo lahko uspešno branili pridobitve narodno - osvobodilne borbe in demokracije, katero danes uživajo vsi jugoslovanski narodi.
Zato poziva tajništvo Zveze partizanov Tržaškega o-zemlja vse svoje člane in aktiviste, da se polnoštevilno prijavijo za omenjeno proslavo.
Prijave sprejema potovalni urad «ADRIA-EXPRESS» v Ulici F. Severo št. 5 - Trst.
TAJNIŠTVO Z. P.
STOja
KOLEDAR
Q£edaiUče - '&M6- - 1/lcullo-
Sobola 18. marca
Ciril. Buaimir Sonce vzide ob 6.14, zatone ob 13.14. Dolžina dneva 12.01. Mlaj vzide ob 6,16, zatone ob 18.11. Jutri nedelja 19. marca Jožef, Slavoljub
SPOMINSKI DNEVI
1414 je bil zadnjič ustoličen ko_ roški vojvoda na Gosposvetskem polju po obredu, ki je najznamenitejši spomenik nekdanje slovenske samostojnosti v Karantaniji.
1871 začetek pariške komune. 1904 se je rodil pesnik SREČKO KOSOVEL v Sežani na Krasu. Kot visokošalec v Ljubljani se je preživljal z instrukcijami in honorarji, dokler ni v osmem semestru svojega visokošolskega študija v Ljubljani februarja leta 1926 hudo obolel, nato toliko okreval, da te je lahko vrnil domov v Tomaj, kjer je kmalu nato umrl. Njegova literarna zapuščina je presenetljivo bogata in dokazuje, da je s Kosovelom umrl eden najrazboritejših mladih duhov in izredno nadarjen pesnik. Njegova borbena oblika je esej, njegova pesem je neposre. den pogled in krik.
PROSVETNA DRUŠTVA
OBVESTILO IZLETNIKOM V PLANICO (
Vsi izletniki v Planico se morajo danes med uradnimi urami zglasiti na uradu «Adria-Express», da dvignejo posebno potrdilo, s katerim bodo imeli na potovanju razne ugodnosti in olajšave. — Vlak odpelje z glavnega kolodvora v nedeljo, točno ob 2.00 zjutraj.
Pevski zbori ne zamudite ogledati si razstavo pevskega zbora ((Slavko Škamperle« na stadionu «Prvi maj«. Razstava je odprta danes od 18. ure dalje, jutri (nedelja) pa ves dan od 9. dalje.
S SEJE CONSKEGA UPRAVNEGA SVETA
Predvčerajšnja redna sela conskega upravnega sveta ie malone v celoti potekla v znamenju polemike z nekim tržaškim listom, ki je napačno prikazal ukrepe conskega sveta v zvezi z občinskimi upokojenci.
Ob koncu seje sta bila sprejeta dva sklepa; izenačenje položajnih in službenih odškodnin uradniškemu osebju občinske podporne ustanove v Trstu: nekaj poviškov postavk, vnesenih v tarifo kanalizacijske službe, ki jih je določila mestna občina in ki so zvišane do 100 odst. v primeri. z letom 1934.
Slovensko prosvetno društvo »MORJE« v Sesljanu priredi jutri 19. t. m. ob 16
koncerf v
(gostilna Blažina) SODELUJEJO:	pevski	zbor
iz Nabrežine, pevski zbor iz Sempolaja in igralska družina iz Barkovelj. VABLJENI VSI! ODBOR
Vižovljah
Pionirji!
Bliža se 1. maj. Dobrd se pripravljajte, da bo prvomajski telovadni nastop čimbolje uspel. Vabimo vse pionirje in pionirke k telovadbi, ki bo jutri 19. t. m. ob 9.30 dopoldne na stadionu «Prvi maj«.
Družabni večer Slovenskega gospodarskega združenja
Danes 18. t. m. priredi SGZ v gostilni Suban pri Sv. Ivanu svoj družabni večer s plesom. Člane in prijatelje opozarjamo, da se bo točil tomaj-ski teran in rezala kraška potica (presnic). — Članom in prijateljem so vabila že razposlana. V primeru, da bi kdo vabila ne prejel, naj ga dvigne v tajništvu SGZ.
OBVESTILO KMETOVALCEM
Obveščamo vse kmetovalce, da se danes 18. t. m. konča razdeljevanje nakazil za lucerno -večno deteljo po znižanih cenah. Tisti, ki so jo že naročili, naj dvignejo nakazila v predpisanem roku pri Kmetijskem nadzorništvu, Ul. Ghega 6, I.
Knjižna razslava v Bazovici
Prosvetno društvo v Bazovici bo imelo danes v soboto od 20. ure dalje ter jutri dopoldne na sedežu krajevnega odbora razstavo knjig. Poleg starejših knjižnih izdaj bodo razstavljene tudi vse novejše knjige.
Vabimo vse ljubitelje knjig, da si razstavo ogledajo.
Odbor
STRELSKE VAJE
TRST, 17. (PIO TRUST) — Na openskem strelišču ob cesti, ki vodi proti Sežani, se bo vršilo od 20. do 26. marca od 7,30. ure do 17.30. ure dnevno streljanje s samokresi kalibra 45.
SLOVENSKO'
1 10 0 0 Ul
GLEDALIŠČE
za Tržaško uzmnljg
DANES 18. t. m. ob 2' gostovanje v MAREZIGAH s komedijo Ostrovske!*
»Donosna služba,,
JUTRI 19. t. m. ob l1 gostovanje v PIRANU s komedijo Ostrovskega
»Donosna služba"
V TOREK 21. t. m. ob 21 gostovanje v kinodvoran v NABREŽINI z Nušičevo komedijo
»Sumljiva oseba"
Gledališče Verdi
-ricta;
ČISTILCI MIN PREDAVAJO V ŠOLAH					
Osi	lan	ke orož	ja i	n razstrel	liva
Osebne izkaznice
TRST, 17. (A1S). — Ukaz ZVU štv. 42, ki je bil pred kratkim podpisan, spreminja ukaz št. 228 z dne 15. decembra 1949, ki zadeva osebne izkaznice. Odstavek 1. ukaza 228 nadomešča naslednji paragraf:
«Vse osebe, ki so stare več kot 15 let in imajo svoje stalno bivališče (residenza) ali začasno bivališče (dimora} na angloameri-škem področju Tržaškega ozemlja. (razen oseb, katerim je dovoljen vstop na področje na podlagi prvega odstavka člena 1. ukaza št. 181 z dne 31. avgusta 1949, ki je bil spremenjen s členom 1. ukaza št. 204 z dne 22. oktobra 1949.) morajo imeti osebno izkaznico na področju. Osebne izkaznice izdaja župan občine, v kateri ima prizadeta oseba svoje stalno ali začasno bivališče (residen-,za ali dimora).
Ukaz stopi v veljavo na dan, ko b* objavljen v Uradnem listu, verjetno 21. marca 1950,
■edst*
ranr
.O
Nocoj ob 20.45 se bo pr1 vila v gledališču Verdi dr^T ska skupina Adani - TofanO marra s komedijo v treh njih ((Nina«, ki jo je sp«? Andrej Roussin.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 17. marca 1950 se iej() Trstu rodilo 7 otrok, poroke
bile J, umrlo pa je
12 oseb
Umrli so: 62-letna Rosa žar.vd. Bertossa, 63-letna ,*j!
na" Zornada, 77-letna ErrnjFjJ Bergec, por. Barini, 74-Josip Milani. 69-letna A* J Fantin, vd. Kancjani, 78-ie Elizabeta Cesnik, por.
Ivana Osvaldella, por. Fab‘a^ i
je treba dokončno odstraniti in s tem nevarnost, ki preži zlasti na šolske otro ke
Vlom v delikatesno trgovino
Včeraj ob 16 se je zglasil na glavni policijski postaji Mase Umberto, lastnik delikatesne trgovine v Ul. Lazzaretto Vec-chio 17. Službujočemu osebju je povedal, da so njegovo trgovino med 13.20 in 14.30 obiskali neznani vlomilci in iz blagajne ukradli 50.000 lir. Pri vsej smoli ima okradenec vsaj to srečo, da so vlomilci pustili pri miru vse drugo blago.
Tiskovni urad civilne policije javlja, da se je pričela v teh dneh tudi po šolah voditi kampanja za uničevanje iz vojne pozabljenega nevarnega orožja Predavatelji iz vrst čistilcev min so imeli posebna predavanja, katerih namen je, prikazati šolskim otrokom nevarnost, ki preži nanje, kadar se igrajo z iz vojne pozabljenim orožjem.
Čistilci min so tako v prvih dve dneh obiskali deset šol na podeželju, tako slovenskih kot italijanskih, in sicer na Preseku, v Sv. Križu, Devinu, Sale-žu, Zgoniku itd. Predavanja so takoj rodila praktične uspehe in so čistilci min na krajih, ki so jim jih označili učenci našli več granat, bomb in drugega orožja. S predavanji bodo zato nadaljevali toliko časa, da bodo predavatelji obiskali vse šole na Tržaškem ozemlju.
* * *
Tudi pretekli četrtek je bil zelo naporen za čistilce min, ki so v Devinu, Proseku in drugod našli precej eksplozivnega orožja, med drugim tudi tri ročne bombe,, en 45 mm mož-inarski iztrelek, en 81 mm mož-narski iztrelek, dva 149 mm topniška izstrelka ter po en topniški izstrelek 152 mm, 105 mm, 75 mm, 65 mm, 37 mm itd.
Pošten otrok
Na glavno policijsko postajo je včeraj proti večeru prinesel 12-letni Michelini Mario iz Skednja 685 denarnico s 711 lirami in osebnimi dokumenti, katero je zgubila Pagarelli Marija iz Ul. Tasso 3, kjer dobi izgubljeno tudi nazaj.
Ponarejenih 50U0 lir ie skušal razpečati
V sredo 15. t. m. ob 11 dopoldne so člani civilne policije zalotili v veži Italijanske komercialne banke v Ul. Mazzini 53-letnega Piccola Alfredu in njegovega 14-letnega sina Alfreda iz Ul. Malcantor. 12, ko sta od nepoznanih oseb kupovala vojaško blago. Policisti so takrat oba odpeljali s seboj na policijsko postajo, kjer So pri telesni preiskavi očeta našli 5000 lirski bankovec, za kate-lt ga so talci j zasumili da je ponarejen. Aretirani Alfr.ido starejši je po kratkem zaslišanju povedal, da je dobil ponarejeni bankovec od Cuttapa-na Gioacchina iz Ul. Genova 15, ki je lastnik tobaku ne na Obrežju 3. novembra 1. Slednji mu je izročil ponarejeni denar, da bi ga c« razpečal, nakar bi si pravi denar na polovico razdelila med seboj.
Člani čivilne policije so se nato napotili v tobakarno na Obrežje 3. novembra, kjer jim je Cattapani priznal, da je res izročil aretiranemu Picco-lu Alfredu omenjeni bankovca v razpečavo. V svoj zagovor je tudi omenil, da je sam postal v svoji tobakarni žrtev neznanega klienta.
Policija je oba Piccola aretirala, ker se bosta morala zagovarjati pred sodiščem zaradi razpečevanja ponarejenega denarja. Pred sodišče bo prišel tudi Cattapano Gioaccmno, kateremu pa so podeldi privilegij , začasne svobode.
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 7725-7800, papirnati šterling 1560-1580, dolar 665-667, telegrafski dolar 671-673, švicarski frank 155.60-156. 100 francoskih frankov 175-178, avstrijski šiling 21-22, zlato 880.
NOVE GROBNICE NA POKOPALIŠČU V BARKOVLJAH
V najkrajšem času bodo pripravljene za nove grobnice za desetletno uporabo na pokopališču v Barkovljat. v II. vrsti, kjer so posmrtni ostanki pokopanih od 9. februarja do 31. maja 1940. Rok za prijavo poteče 15. aprila. Kdor namerava prenesti posmrtne Oj Stanke v drug grob, ali odstraniti nagrobne plošče in druge pogrebne znake, se mora do tega roka obrniti na odsek za pokopališča v Ul. Teatro 5, III. soba 43.
85-letna Eliza Obersnu, j I Ivana Osvaldella, por.	'
84-letna Linda Montefiore, Misan, 65-letna Rafaela » netti, por. La Calamita, p*, ni Virgilij Giaski. 70-letni • Battista Kuzot.
■!l RADIO II*
JUG0SL. C0ME TRSI*
(Oddaja na srednjih val0” 212.4 m ali 1412 kc) SOBOTA 18. 3. 1950
6.30: Jutranja glasba:
6.45:
NOVE GROBNICE NA POKOPALIŠČU V SKEDNJU
Uprava občinskega pokopališča v Skednju sporoča, da bodo v kratkem na razpolago nove grobnice v IV. vrsti, kjer so posmrtni ostanki pokopanih od 15. marca do 10 septembra 1939. Kdor hoče prenesti posmrtne ostanke v drug grob, ali odstraniti pogrebne znake, se mora obrniti do 15. aprila na cdsek za pokopališča v Ul. Teatro 5, III, soba 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN V MESECU MARCU
Cammello, Viale XX Settem-bre 4, tel. 65-11; Codermatz, Ul. S. Pietro 2, tel- 80-68; Godina, Trg sv. Jakoba 1, tel. 90-212; S. Sabba, Trg Valmaura 10, tel. 95-978; Vielmetti, Borzni trg 12, tel. 51-11; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
piy
im—--
ročila v ital. in objava sP?.,a V 7.00: Napoved časa - P°1, c. ■ P slov. in objava sporeda; (•* tranja glasba.	,	,„,.t	8>'
12.00: Opoldanski kpneer’‘j.of čaturjah: Koncert ža klavir i f kester; 12.30:	Zabavna 8«, ,1
12.45: Poročila v italtjar.sC'o objava spereda; 13.00: . časa - poročila v slov. m go-sporeda; 13.15: Pevski zem Rožice - nato lahka * jl> 13.45: Gospodarski pregled'
14 00: Lahek spored malega stra Radia Ljubljane p. v. 4in ta Jermola; 14.30: Pregled «», n poročila v ital.; 14.45: Preg sna in poročila v slov, f\er 17.00: Pestra glasba; 1T.30-	((
na glasba; 18.00: Pionirska “Lp: ital.J: 18.30: Zabavna glasb*' oljSJ Poročila v hrvaščini; htov-mj ' bena medigra: 19.15: Porotno-ital.; 19.30: Napoved' časa '/iste čila v slov.; 19.45: Življenj®. Riškega okrožja; 20.15: HrvatS« turni prilog: 20.30: Hrvats« ,j00-mi; 20.45: Politični pregled Veder sobotni večer; 21 30:r(n' na glasba; 22.00: Pester k spored; 22.30: Plesna glasba^ jnJ« Zadnje vesti v ital.; 23.05: f! spir vestj v slov.: 23.10: Jutri*”', poč. red: 23.15: Glasba za 23.30: Zaključek.
KINO
ltossetti. 16.15: «Meč v Pu'{> Dana Andrevvs.
Excelsior. 16.30: «Margie»-Penice. 16.30: ((Tragedija | na Scotta«, John Mills, # Pilodrammatico. 16.00: «za"kt;j ni Borgijci«, Paulette God ^
i
Alabarda. 16.00: «Dolgo Pr‘a]r vanje«, Lana Turner, C. 'A Garibaldi. 14.30: «Soko! seV G. Raft.	v/
Ideale 15.30: «Truba(Jur», jeva opera.	,	t
Impero. 15.45: »Krvava zor« romanu Blasca Ibaneza- t> Italia. 16.00: ((Ljubezen sa"
PO PETIH LETIH POJASNJEN ZLOČIN
POLICUA ARETIRALA ZLOČINCE ki so umorili Coslovicha Lorenza
Policija je aretirala zločince, ki so 16. julija 1945 umorili v Ricmanjih Coslovicha lorema, da so se polastili 130 tisoč lir
<ju'
in*''
Včeraj je leteči oddelek civilne policije zaključil _s preiskavo proti skupini zločincev, ki so julija 1945. leta v Ricmanjih umorili Coslovicha Lorenza. Njihova preiskava je bila zaključena z aretacijo sledečih oseb, ki bodo zaradi obtoženega dejanja odgovarjale pred tržaškim porotnim sodiščem v Trstu: 60-letnega Mar-slja Antonija iz Sv. Marije Magdalene Spodnje 561, ki so ga aretirali 15.3. t. 1.; 24-letnega Marsija Albina iz Sv. Marije Makdalene Spodnje 561, ki je bil aretiran 7.3. t. 1.; Marši Mirando in Marši Ido, stanujoči istolam ter Giacomini Marijo iz Loga 23. Prav tako je policija prijavila sodišču Marši Marijo in Marsija Dionisija, oba stabujoča v Sv. Mariji Magdaleni Spodnji 561, katerima je policija dovolila privilegij začasne svobode.
Umor, zaradi katerega se bodo morale zgoraj omenjene osebe zagovarjati pred sodiščem, se je dogodil 16. julija 1945 v Ricmanjih. Tistega dne je Gia comini Marija prišla k umorjenemu Cnslovichu Lorenzu in
mu ponudila v prodajo neki zaboj. Predlagala mu je, naj si pride zaboj ogledat na njeno stanovanje. Umorjenec je nato s 25-letnim sinom Elijem in svakom Passero Ottavianom iz Ul. Della Crcce 3 res šel na stanovanje Giacomini Narije v Log 223, da bi se dokončno pomenil o nakupu zaboja. Ker pa so tam Giacomini Marijo zastonj čakali, so se vsi trije napotili proti Trstu. V bližini nekega potočka v Ricmanjih pa jih je napadla skupina ljudi, ki so bili oboroženi s puškami. Vodila jih je Giacominj Marija. Vnela se je majhna borba, v kateri je nekdo jz napadalcev ustrelil pokojnega Coslovicha Lorenza. Njegovemu sinu Eliju, ki je bil takrat ranien v stegno desne noge in svaku Passeru Ottavianu, pa se je takrat posrečilo, da sta napadalcem ušla. Po zločinu so pobrali Co-slovichu 130.000 lir in vsf. dragocenosti, ki jih je imei pri sebi.
Kot smo že zgoruj omenili, ?e je policiji šele po skoraj petih letih posrečilo, da je pojasnila zločin
danes«.
Viale. 14.00:	»Prisotnost
Fernandel, Isa Barslzza- jje ' Vittorio Veneto. 14.30: «Otu plamenih«.
Adua. 15.00: «Sin Robina de«' Armonia. 15.15: #Tripolišk 0rS ca«, Yvone de Carlo,
Brent.	i,	i
Azzurro. 15.00: «Boleče m CF Belvedere. 16.00:	«NaSi»c
caga«.	na li
»Ob mnrjun. 15.00: «ObuP" bežen«.	n0j. ,
Marconi. 15.30: «Hladnokrv' d, ' Massimo 16.00: «Cmi ]3U Povver	,	rtos'	i
Novo Cine. 14.00: »Pri**1• ha«, Fernandel, Isa 03 Odeon. 16.30- «Verige»
Kadio. 15,30: «Leteče 'akf no v*
Savona
tyja». v. uaoie,
Sv. Vi". 16.00: «MaščevalU” Venrzla. «Texas».
Vittoria. 1600: «Cospa >z
krajev«
a. 14.30:	»Uoorniki
». C. Gable. C. LaU*h
►J, Mirno, kgikur
nas 1 je za vedno ^ v 74 letu starosti na' P svak, stri? in bratranec
Josip Milani
Pogreb dragega
-Ml«6
, jka ^ pokoJ-
danes v soboto ob l3 ^ vašnice glavne bolnHn Trst 18. marca
Zaluj.oče D«
MALI Ogltgs
ŠOFERSKI TEČAJ NA ^ 26 p
Začetek in vpisovanje	f
do 1 aprila Ves tečaj*3 ne 6.000 lir. za motor Kralj - Opčine,
'I
1
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL. 70
K« nede^° dne	aprila
7 so razpisane volitve v “Sina ljudska odbora Koper * Buje Zato okrožni odbor Tinsko-italijanske antifaši-ne unije za Istrsko okrožje od]21Va VSe’ imajo v smislu *» 0 vol‘vnih imenikih o'oiivn0 pravico v Istrskem v;°^u Pa -bivajo trenutno iz-n te§a teritorija, da se ude-
nam **** vo*itev in da v ta en pravočasno preverijo * zagotove svoj vpis v lvni imenik kraja, kamor 50 »»stojni.
. zaradi
jasnosti o tem, kdo
liv* V ^s*;rs^em okrožju vo-■prav*co>	navajamo 2.
^.odloka o volivnih imeni-.se glasi:
tei -O vo,it* *n biti vo_ ^ *iajo brez razlike glede tol, vero, raso, narodnost, Jj^*c in stopnjo izobrazbe ij. “set)e, ki so pristojne v leokrožje, ki so izpolni-2 • leto starosti.
■ * »r'stojne v Istrsko okrož-
•* smatrajo:
ttirn?Se*)e, so P° določbah .. »ne nnoA^k. - Italijo,
ne Pogodbe z rt.. J*a Svij;
Hicj* dan 10. junija 1940 do
Sriavu Vl tIen 6’ Pridobile ]e n7anstv'o STO, če so ime-
Istr.1 na Področju sedanjega , ke2a okrožja.
2 r\ —
' °sebe, ki imajo na pod-Istrskega okrožja svoj
Mu
»uniicii
izniM izpolnjujejo enega j. Rdečih pogojev: rofj,,	s° se rodile na pod-
!2rad	’ a so ga zapustite
tijj' nacionalnega ali poli-lijan*a preganjanja v času ita-* vladavine, ali so po-C1 *eh oseb.
Volivno pravico imajo tudi otroci oseb, navedenih pod točko 2, če so se s starši ali 7. enim izmed njih stalno naselili v Istrskem okrožju preden so izpolnili 18. leto starosti.
Smatra se, da so imele na področju STO domicil na dan 10. junija 1940 (točki 1 in 2 a) tudi tiste osebe, ki so bile pred 10. junijem 1940 prisilno odvedene s tega področja po organih tedanjega režima, kakor tudi osebe, ki so služile vojaški rok, ali so bile mobilizirane v italijanski vojski v drugih krajih.
Volivno pravico imajo tudi žene volivnih upravičencev, ki same ne izpolnjujejo pogojev pod točko 1 in 2».
Vsi, ki imajo v smislu navedenega člena volivno pravico, naj pošljejo okrožnemu odboru SIAU za Istrsko okrožje v Kopru svojo prijavo da organizacija SIAU preveri, če so vpisani v volivni imenik, oziroma, da se v njihovem imenu reklamira, da se vpis izvrši. Prijava naj vsebuje tele podatke: rodbinsko in rojstno ime volivca in rojstno ime očeta, kraj in datum rojstva, poklic, pismenost, kraj, kamor je v Istrskem okrožju pristojen, kraj sedanjega bivališča oziroma zaposlitve (kraj, ulica in hišna številka bivališča, podjetja ali ustanove, kjer je zaposlen. To prijavo je treba poslati okrožnemu odboru SIAU čimpreje, najkasneje pa do 24. marca 1950.
Okrožni odbor SIAU za Istrsko okrožje.
Prevoz delegatov
na okrajni plenum ZPP
Jutri v nedeljo 19. marca ob 9. uri bo v Kopru v mali dvorani tamkajšnjega gledališča okrajni plenum Zveze primorskih partizanov. Na ta plenum pridejo delegati in kot gostje J
Iz Ankarana ob 7, Valmarina 7.20, Dekanov 7.30, Bertokov-Sv. Tomaža 7.40 uri.
Iz Vanganela ob 6.30.
Iz Babičev 6.40, kamor naj pridejo delegati iz Boršta, Laborja in Glema.
Iz Marezig ob 7, kamor naj pridejo delegati tudi iz Loparja.
Iz Sv. Antona ob 7.20, Cezar-
kulturne prireditve s podelitvijo prehodnih zastavic
Jutri v nedeljo ob 15. uri popoldne bodo na Skotijah, pri Sv. Luciji, v Novi vasi in v Marezigah v okviru tekmovanja za 1- maj kulturne prireditve in pode'itve prehodnih zastavic tistim vasem in množičnim organizacijam, ki so se do sedaj pokazale najboljše.
Vabljeni so vsi člani množičnih organizacij in ljudstvo, da se v velikem številu udeleži teh prireditev.
Irepčevalnica za šolske otroke
o predvolivno zb o rova nje žena
ftranu 0 15. ojarca že hite tovjn- x Litičlskem domu zbolet^ Ie demokratičnih žen, ka-tovara-Se Že udeležilo c-koli 120 Tov .
Avgusta Radivo je vo-'Htov nelc dala nato bese-ig : Raranzanu Antonu, ki " navz°enn .program tejtve »r°fite za. bodeče ,U-f<«\ jtj^oiitve. Nadalje je po-naj se uveljavijo kot M)	Že> kakor tudi naj z
v toli	0 vestnostjo posežejo
rc“vno borbo. čljjL' Diachin,' predsednik fita„^.a ljudskega odbora v
»lov,
M ie z
ža lem govoril o pro.
delu in pozival zbo. Nin^’ nai v krogu svojih Ijev v’ brodnikov in prijate-Mh b nato, da se bodo Stoji inoški čimbolj odzvali jf °Voljnemu delu. Pokazal N? Iazliko gospodarskih in 6,‘čnih razmer v coni A in ^ zlasti na
C,v"e sile v našem okrožju, ti? m, ko se v Trstu število jP^Oselnih vedno bolj veča. U^tovcljno delo ne pomeni lij N tega, da naša ljudska o-nima sredstev za plačilo iitJNe sile, temveč pri nas d-, »»n v načrtu toliko gradenj, :* b *|*pi primanjkuje delovna jLj® zaradi tega posegamo in \ .lra,'i0 na prostovoljno delo. S* J® utemeljeno tembolj iz te_ hi « a§a- ker gredo vsa dela, Hc; r'b sodelujejo prosto-vV l^orist vsega ljudstva.
se Že dotaknil 'V Problemov. važnih za
segle številne žene,; je bil eden glavnih predmetov ravno predvolivno delovanje, ki naj-, pripravi naše ljudske množice na tako važen dan, kakor so ravno volitve novih zastopnikov v okrajne ljudske odbore'.
Tov. Avgusta je . z. ..^ph.valp tbvarišicam za njihovo udeležbo zaključila to tako lepo u-spelo zborovanje.
n, v -prvi vrsti pa o-'■ivMnice za šolskg otroke, SfCjlotova in ki bo pričeti,0	tekoj,	kakor hitro
M j 0 vprašanje strežnega
diši
s|{Usiji
■siji. v katero so po-
  KINO —
KOPER:
17., 18., 19. marca ((Tatovi- ko-' les»;
20., 21. marca- ((Družina Stnčb dard»;
24., 25., 26. marca cJa-netina. krivda«;
27., 28. marča «Robin Hood«;
31. marca. J., 2. aprila ((Kozorogovo znamenje«.
IZOLA — ARRIGONI;
17., 18., 19. marca »Mehikanska bikoborba«;
07-’ iv •’ 2G' mdrca «Toto-Mok6»;
27 -8., 31, marca »Venerin po. ljub«;
1., 2. aprila «Dve siroti«.
IZOLA — ODEON;
17., 18., 19. marca ((Dvojno živ
ljenje;
20., 2.1. marca «Venerin p-oljub«;
24., 25., 26. 31., marca ((Družina ištoddard«;
L, 2. aprila «Robin Hood«.
- TARTINI; marca ((Družina
PIRAN
17., 18., 19 Stoddard«;
20., 21. maica «Janetina krivda«;
24., 25., 26. marca »Robin Hood«;
27., 28., 31. marca »Kozorogovo znamenje;
L. 2. aprila «Tot6-Mokd».
predsedniki ter tajniki krajevnih organizacij ZPP.
Da se olajša prihod delegatov in ostalih tovarišev je organiziran prevoz z avtobusi, ki bodo vozili:
Iz Sečjol ob 7, Sv. Lucije 7.20. Portoroža 7.30, Pirana 7.30, Strunjana 7.40, Izole ob 8. uri, kamor naj pridejo delegati iz Saleta.
Dejanski napad
edini argument kominformistov
V pomanjkanju političnih argumentov, s katerimi naj bi naši kominlormisti potrdili pravilnost svoje kominlormistične razbijaške politike, so se morali pač poslužiti sredstev, ki najboljše kažejo njihovo politično propalost in nenačelnost ter postopno prehajanje na linijo kriminalnega banditizma.
Naš vaščan Valentinčič France se je tudi pridružil tej druščini ter glede utrjevanja njihove linije nič ne zaostaja za drugimi. Rekli bi lahko, da zavzema celo prvo mesto. Ta mož ne izgubi nobene prilike, ne da bi blatil našo borbo. Svoje provokatorske izpade pa spremlja tudi njegov provoka-torski način vedenja, s katerim bi hotel izzvati razburjenje in pretepe. Dokaz za to smo lahko vsi videli ob kongresu mladine in konference žena, ko je Valentinčič v družbi nekih noedincev provociral in žalil naše tovariše.
Dosleden tej liniji klevetanja, provociranja in agresivnih izpadov, je tudi v nedeljo v gostilni Figeii pričel s svojo običajno roboto ter dejansko napadel-sovaščana, ki se je moral v silobranu pač braniti.
Ne gre-sedaj za vprašanje: kdo Je; kriv, ker je to na .dlani in všetn jasno, gre pa za nov dokaz, ki še bolj potrjuje že dostikrat dognano dejstvo, da se mora sleherni odstop od načelne in resnično demokratične Unije ' končati s kriminalnim našli Je m.	Vaščan.
Slavka ori INAM v kratkem končana
Upravni svet državne ustanove, za zavarovanje proti boleznim (INAM) je sprejel r.ov pravilnik o delovnih pogojih, katerega je izdelal skupni od-
jev 7.30, Pobegov 7.40.
Iz Sv. Petra na križišče pri Sečjole ob 7. uri.
Nova vas in Krkavče imajo zvezo pri Roti ob 7.20. uri.
Padna in Korte imajo zvezo pri Bandeiu ob 7.30. uri.
Puče, Koštabona, Pomjan, Šmarje in Gažon imajo zvezo na križišču v Šmarjah ob 7.40. uri.
B"j<’	f
Frontna brigada odšla
na melioracijska dela v dolini Mirne
Pred dnevi je odšla Frontna brigada bujskega okraja V dolino Mirne. Brigada je sestavljena iz štirih čet in šteje skupno 112 članov. Udeležba iz posameznih vasi je naslednja: Umag 28, Materada 7, Novi grad 17, Krašica 5, Buje 8, Br-tcnigla 5, Nova vas 5, Sv. Lovrenc 4, Pomjan 5, £avudrija 5, Sv. Marija na Krasu 5, Marušiči 5, Grožnjan 3 in Kaštel 10.
Brigada bo prispevala s: svor jim delom za korist ..splošnosti. Učinek izboljševalnih del to občuten že v prvem letu, ker bodo namakalni kanali dovajali vedo zemlji, ki je prvovrstna za gojenje zelenjave .in povrtnine na splošno.
IZGUBLJENA LISTNICA
Tovarišica Delosto Tončka je IG. marca izgubila' na - poli iz Strunjana V Koper listnico s 5.500' dinarji, osebno izka‘znico in drugimi dokumenti. Prosi poštenega najditelja, da najdeno izreči' na podružnici' Primorskega dnevnika V Kopru.
Obvestilo izletnikom v Planico
Planinsko društvo, podružnica v Kopru, obvešča vse tiste, ki bi se radi udeležili izleta v Planico, da je čas za vpisovanje podaljšan ter da se zaklju. či danes ob 16. uri. Vpisovanje se nadaljuje na kraju kot že objavljeno.
PRESKRBA
Obvestilo za dvig živilskih nakaznic
Razdelitev živilskih nakaznic za april 1950 ho pri Istrski bair ki d.d. v Kcpfu za okraj Koper v času od 20. do 27. marca t. 1. in sicer: i. V ponedeljek 20. marca od 8. do 12. ure za predlagatelje, k( so vložili zahtevnice pri mestnem ljudskem odboru v Kopru.
3. Za ostale predlagatelje bomo objavili razpored naknadno v Primorskem dnevniku, La r.ostra lotta in p0 radiooddaj--ni postaji v Kopru,
Opozarjamo, da se morajo prevzemniki izkazati s pooblastili in osebnimi legitimacijami.
Bivši borci v predi/olivnem tekmovanju
Bivši borci so si v predvo-livnem tekmovanju zadali velike delovne obveze. Pomagali bodo pri vseh delih, od katerih bo imela skupnost največje koristi. tako pri kanalizaciji'mest, gradnji zadružnih domov, ■ pogozdovanju in prj postavljanju spomenikov.
V Kopru je 26 bivših borcev napravilo pri delih za-novo kanalizacijo 104 ure. To delo .ic bilo za mesto samo zelo potrebno, ker se prejšnje oblasti vsa dolga stoletja niso za. to nič pobrigale. Kanali so bili pokriti samo z velikimi kameni-timj ploščami in je skozi reže uhajal neprijetni duh ter kvaril že itak’slab zrak po ozkih in temnih ulicah. Sedaj tega ne bc več, ker polagajo na dno izkopanih kanalov cementne cevi.
V Pomjanu Je sedem bivših borcev napravilo pri gradnji spomenika padlim partizanom 48 prostovoljnih ur. Pri gradnji hleva v Babičih je 17 borcev napravilo 66 ur. V Semedeli pa je pri pogozdovanju 16 partizanov napravilo pr; pogozdovanju 64 ur.
Po vaseh pa se nadaljujejo množični predvolivni sestanki, na katerih ljudstvo diskutira o volivnem programu SILF, o razvoju in utrjevanju ljudske oblasti, o enoletnem planu in kongresu OF.
Iz Pirana, nam poročajo o zelo uspelem množičnem pred-volivnem sestanku Ljudske Ironte v. Tartinijevem gledališču, katerega še je udeležilo 600 ljudi: Navzočim je govoril tov. Bortolo' Pefronio." ki ,Je orisal program Ljudske fronte in velik ipomen, ;k| ga imajo volitve za našo . cono. .Vsi navzoči so navdušeno odobravali pravilnost govornikovih izvajanj. Večje število ljudi je po govoru poseglo v debato, kar dokazuje
kako se V Piranu zanimajo Za bližajoče', se volitve;
V Sičjolah so imeli delavci solin sestanek sindikalne podružnice.‘Sklenili šoj da bodo do 1. aprila napraviti 1500 udarniških vir in uredili svojo menzo. Tistim tovarišem, ki se najbolj odlikujejo pii delu, bodo dali nagrade. V Izoli je bilo v nedeljo na udarniškem delu 150 ljudi, na'Vršiču pa je 12 tovarišev napravilo 33 lir na Čast Volitev.
PODRUŽNICA UPTnuiSTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELL1CO 1 - II.; TEL. 11-32
seia občinskega sveta j,«,«NaJožefovo,.Postržek“vPevmi
v Pevmi množice gledalcev, ki	UUfcUlVIU	j|l	w
V Gorici 12.000 esulov
in 10°|q brezposelnega prebivalstva
V Rim bodo poslali resolucijo z zahtevo, da se Gorica vključi v vladni načrt za pompč gospodarsko šibkim conam
V četrtek zvečer se jie nadaljevala seja mestnega občinskega sveta. Razpravljanje je potekalo okoli družinskega .davka, o katerem se je na goričkem gradu že veliko govorilo na prejšnjih sejah.
V prvem delu seje je bilo govora o iešoluciji «za mir«, ki j'e bila predložena š strani KPI, ter o vprašanju administrativnega značaja, Tako "je-svet potrdil ‘ukrčpe .občinskega odbora v zvezi z gradnjo novih stanovanjskih poslopij za u-službence. napeljavo vodovoda v Podgoro in Pevmo Itd.
Na četrtkovi seji. kj se je prav tako pričela ob 20.30, kateri pa je prisostvovalo le majhno število poslušalcev, je župan orisal vzroke, k;, so dovedli občinski odbor, da je razveljavil dosedanja pravila o določevanju družinskega davka. Zupan je tudi omenil, da so se predhodno posvetovali z
bor. katerega čtoni so podtaj-j občino v Bologni in Milanu, niki zakladnega ministrstva in j kako uvesti družinski davek
ministrstva za 'delo, pri čemer so upoštevali zahteve usluben-
eev.
Vsebina pravilnika je bila sprejeta tudi 3 strani predstavnikov delodajalcev in delavcev, ki so sestavni del upravnega sveta. Pravilnik bo v najkrai .šem času izdelan in sprejet kot ministrski dekret.
KINO
VERDI. 17: »Rozana«, F. Gran-ger.
VITTORIA. 17: »Rdeča čarovnica«, G. Russell.
CENTRALE. 17: »Potepuh mrtvega mesta«, R. Young.
MODERNO. 17: ((Zelena leta«.
EDEN. 17: «Noči na vzhodu«.
ne da bi bili prt tem prizadeti tisti davkoplačevalci, ki Se preživljajo z redno in stalno plačo. Da bi se izognili tem nepravilnostim je odibor predlagal, naj se ustanovita dva občinska davčna sveta, in sicer eden za mesto in drugi za okolico, katera naj bi sestavljalo po deset članov izvoljenih od občinskega sveta. Poleg njih bo v svetu še po en uradnik, ki bo določen s strani urada za razdeljevanje financ . oddelka za davke in takse. Njihova poslovna doba bo trajala po dve leti, za svoje delo pa bedo odgovorni občinskemu svetu.
Sledila je obširna diskusija o pravilniku davčnih svetov. Med drugimi je govoril tudi
svetovalec Batti, ki je izrazil zadovoljstvo na,d novim postopkom., o določevanju, družinskega davka za leto 1950 ter dejal, da Je treba pregledati prijave o dohodkih delavcev, ker je med njimi marsikdo, ki 'je prijavil vižjo ,vsoto,' H-ot jo dejan-, dko za^lužk,, Govorili so tudi svetovalci V^rbk.-Čuliot In G-ia-nantenio. Zupan' je,- nato -od Aožke do točke prečita 1 pradfh' ruk o delovanju davčnih šVe-toV. Okoli njega'se je razvila Obširna in dolgotrajna diskusija, ki je dovedla do delnih popravkov. Prayilnik je bil nato sprejet.
Takoj za tem se ,je prijavil k besedi dr. Poterzio, ki je predlagal svetovalcem, naj sprejmejo nujno resolucijo in jo odpošljejo ministrskemu sVe-tu, mihistr-sfcmu predsedniku ter ministrstvu za industrijo in gospodarstvo v Rim.
Resolucija pravi, da je občin, sk; svet v Gorici zvedel, da je predsednik republike odobril predlog' obeh zbornic za posojilo, ki naj služi industrializaciji pokrajine Trenta ter za ponovno obratovanje onih industrijskih in obrtnih podjetij; ki so svoječasn0 obstajale na ozemlju. ki je z mirovno pogodbo pripadlo Jugoslaviji. Resolucija pravi, da je ministrski svet na seji 14. marca zvišal posojilo na 9 milijard, cd katerih bodo 4 milijarde uporabili za industrijska in obrtna podjetja in konzorcije, ki so poslovali v Julijski krajini in Dalmaciji. Te štiri milijarde bodo razdelile tem podjetjem, ki bodo ponovno pričela obratovati v južni Italiji, v industrijskih conah Ancone in Apuanije ter na otokih.
Nadalje je rečeno, da je z «absurdno politično mejo« bila razbita gospodarska enotnost naše pokrajine, pri čemer je Gorica izgubila številne industrijske in obrtne obrate. Fo-leg tega je trenutno v Gorici 12.000 .istrskih... beguncev, kar ponjtes HMšžst: vsega prebivalstva« Tudi ‘-brežimselnoat je v GoiuSTiot *jičjvSah- italijanskih provincah želo velika.
Z' namenom, da bi ponovno pričela obratovat; industrijska in pbitna podjetja, ki so biia uničena med vojno in po n.iej, ter da bi- se odpravila .brezposelnost v. tej ceni, svet nujno zahteva, da se med cene; ki uživajo finančno pomoč za ih-dustrijtsko ' in obrtno delavnost, vključi tudi goriška cona, ki je bila že razglašena za gospodarsko nesamostojno.
K tej resoluciji je svetnik DFS Pavlin dodal, d.a se ne strinja s celotnim tekstom, ven. dar bo kljub temu glasoval zanjo. Sprejet je bil tudi sklep, da se, resolucija ne -pošlje po pošti, ampak da jo osebno vroči ali župan ali kdo drugi od članov občinskega cdbora.
Ze tri nedelje zaporedoma sprejema prenovljena dvorana v Pevmi množice gledalcev, ki prihajajo, od blizu in daleč h kulturnim prireditvam podgorske mladine. F nedeljo je bila ponovitev pravljičnega dela Frana Milčinskega eMogočni prstan«. Uprizoritev igre se je znatno zakasnila zaradi pogreba zavednega Slovenca, ki se je vršil cb isti uri, kot je bil javljen pričetek predstave.
Mladi igralci so se ob ponovitvi še bolj poglobili v svoje vloge in še bolje vživeli na odru kot ob krstni predstavi ter zaradi tega tudi bolje igrali. Gledalci niso štedili s priznanjem. Zal, da so med nami še vedno ljudje, ki mislijo, da so mladinske igre le za otroke in mladino, tej; raje, prebijejo nedeljske, popoldneve v kinu, kjer sc naslajajo ob delih dvomljive kakovosti. Da je že danes naša mladina na po-
______________________________M1
dežel ju tako plehka, da se vzgaja ob nGrand Hotelu» in podobni «šund» literaturi, da ji je edini cilj v življenju cenena zabava, ples in elegantne obleke, da nima smisla za nič, kar je našega narodnega in kar so nam naši dedje in pradedje ohranili do naših dni, česlo za ceno krvi, da živijo brez vzorov in resnih ciljev — se moramo zahvaliti naši žalostni preteklosti. Saj je namenoma in načrtno vzgajala ljudi v plehke in p razne lutke, da bi med njimi lahko uveljavila svoj režim.
•Jutri 19. t. m. nam bodo podgorski igralci ponovno nudili nekaj prijetnih ur. Z uprizoritvijo Nicccdemi - Albrecli-tovega aPostržka» nam bodo predočili sloje kapitalistične družbe od bogatašev in inte-
lektualcev do dekleta — brezdomke, ki tava po rimskih! ulicah. Pisatelj nam jo je s svojo zgodbo prikazal tako človeško in resnično, da mora vsak gledalec z veseljem spremljati usodo in pot mladega dekleta, ki se ‘s svojo prirojeno bistrostjo in dobroto izogne moralnemu padcu in se dokoplje do vrednejšega življenja.
Marljivi podgorski igralci'so ob krstni predstavi «Postržka» 20. februarja s svojo igro zadovoljili vse gledalce. Ugajala je zlasli nositeljica glavne vloge, ki je bila za svoje že kar umetniško podajanje nagrajena s toplim priznanjem dn šopkptfj. rdečih rož.
Za vse, , ki dela še niso videli, bo ponovitev igre na Jožefovo ob 16. uri.
Očetu je ukradel denar za veseljačenje v Benetkah
Pijan šofer zakrivil smrt kolesarja na cesti pri Ločniku
razpravljajo o sporu v Iržiški lovarni olja
Včeraj so se vršila v Rimu na ministrstvu za delo pogajanja za rešitev spora ir. položaja v tovarni olja v Tržiču, katero so delavci zasedli že pred dvema mesecema. Upamo, da bo spor v najkrajšem času rešen in da se b0 stanje v to varni normaliziralo.
Na zagovor pred goriško kazensko sodišče so bili včeraj klicani krivci nesreče, pri kateri je 22-letni kolesar Marti-nuzzi Humbert iz Fare izgubil življenje in pri kateri sta Kodermac Marij m Klede Silvan bila precej poškodovana. Kakor je vsej goriški javnosti znano, se. je dne 11. februarj-a t. 1. neznan avto zaletel na giavni cesti v Ločniku v tri kolesarje, ki so se vozili v smeri proti Gorici. Omenjeni Martinuzzi je naslednjega dne podlegel v čolniči hudim poškodbam. medtem ko sta ostala dva zletela na, bližnji travnik in si tako rešila življenje. Po nesreči je avto z vso naglico odbrzel naprej proti mestu, tako da očividci nesreče niso na njegovi tablici utegnili niti prebrati številke. Toda naslednjega dne je policija pričela s preiskavo in že v nekaj dneh
izsledila krivce in tudi poškodovani avtomobil. Ugotovila je, da so se tistega večera z avtomobilom iz Furlanije vračali pijani 33-letni Faganel Ladislav iz Ul. Aquilea 56, 42-letni Furlan Rudolf iz Ul. Alfieri, 37-letni Skarabot Cvetko- iz Ul. Giustinjani .37, 44-letni Kcmel Venceslav iz Ul. Alfieri 12 in 39-letni Gruden Alojz iz Fare. Pri krmilu je skeraj do Ločhi-ka sedel Furlan, ki je pri Loč-ku, potem ko so obiskali še eno . gostilno, svoj prostor ponudil Faganelu. Avtcmo-bil je .1 last 41-Ietnega Ortalija Cim je predsednik dr. Storto prečita! obtožnico, je spregovoril javni tožilec in za njim zagovornik prizadetih strank odv. Luzzatto, ki sta cba zahtevala, naj se obtožba proti Furlanu, ki je malo pred nesrečo vozil avto pijan, spremeni v obtožbo sodelovanja ' pri umoru. Fo
. ... —
(h “ alievanje in konec)
rjčtt. li glasbo
i	t(>‘ei	0,10 leto P°
1	J; sm° imeli v ko-
I hi« *h ra>u že 12 precej i hifiU SW?-nih Pevskih zbo-KšUm' Sv AJah' Dekanih. Ce-itsk s-L tonu, Ospu Van-k>i. $ar«h, Kortah, Ko-'tljh in i 2igali, Bertokih, (li, Jše	nekatere druge
S|<i £ >e f!: °,ci »'‘krat do da-Ed K ***** novi pev-1 ^V^tesvM.fntemnu, Babičih. I	* T druitvu «0.
W \ Kopru, v okviru
S mi-irn iužnice ZPZ v ač ?.nski zbor v Bor. pa sta delova-’a v Izoli in Man-
zb°r v inr'-
ši K.
ojtei TabiU- da s» »a-
\r IW,n?DPli vse sile, da
( v"! ; &o K , V osvobodilni Sit>i	namesto	nas
’ Na lašo ?.K,ŽOni- 80 h°teli 1 SSo Ab V ^	fio-
[ N š Seda J^dj v tem niso t NN j,..,1. 3kušaj0 izpodko-I »‘»ti Ntc /ni tezvoj.
1 •0Dnuar'i ' 9a so kominfor-1 'kp	^bili	Za-
prosvetnih dru-
»VV^hizi *°bčni zbor«, ki Nh*ved. al Bidovec v Tr. Sči drukSa ni niti e" član
režii i<:«-a
. 16 loo. 1	čeprav so vi-
» »hj, p vabm !’ sl°vcn-o h >SHp-/ 1 na“a društvi Sst, 72 del ” ’lw"
tkJ.N uU:1,
1 deleratv lrstu- Bilo vravein koprski, Prosvetnih V N'1.1 obS^a, okraja na
'Trst,. °bčn- ograja na *•
Padni m Sv. Luciji. Zadnja deluje več ali manj samostojno, ima pa svoje zastopnike v slovenskem iri italijanskem prosvetnem društvu, ki sta v kraju in vključujeta prvo ljudi slovenske in drugo italijanske narodnosti. Bolj pas!vne pa so godbe y Novi vasi. Sv. Antonu in Šmarjah. Obnavljata se godbi v Ospu in Kortah
Naši mladinci na podeželju imajo posebno veselje do usta; navijanja godb na pihala, ki Imajo v koprskem okraju že pravo tradicijo, Ponekod kakor v Ospu, Kortah Pučah,’ so že pričeli z obnovitvijo teh godb.
Vsi vemo, da stopa naše n-krožie letos v plansko gospodarstvo in moramo torej planirati vsako našo dejavnost v gospodarskih kulturnih in drugih ustanovah Naša društva so ponekod pravilno razumela planiranje svojega delu, na primer društvo »Vojko« v Kortah in druga, jnedtem ko društvo ((Domovina« v Ospu nj niti na-oravilo svojega letnega načrta. društvo «Primorje» v Vanganelu pa v svojem letnem načrtu niti ne mnenja godbe.
Odsek za dramatiko
2e v začetku sem dejal, da so se dramske družine pri nas prav lepo razvijale. Imeli smo preče i delavne drajnske družino v Dekanih. Vanganelu, Kor-lah, Ospu in drugje ki so se bavile že z zahtevnejšimi igrami. potem p« skoraj po vseh' društvih dramske družine, ki so podajale naše krajše igre iz nartizanslkega življenja.
Uprizoritev nekaterih Iger je bila za večino naših vasj prava novost, ki j0 jc prinesla š;Je osvoboditev našega ljudstva izpod fašizma.
Razvoj in rast ter bodoče naloge
k ulturno - pro svetnega dela
Poročilu tajnika tov. I/elihonje na občnem zboru podzveze SHPZ v Kopru
Znane vam je, da ni bilo v našem okraju, razen v obalnih mestih, niti ene primerne dvorane. kjer bi se moglo uprizoriti kako gledališko delo. Razlog 7,a to je bil. da so prejšnje oblasti imele gledališča samo za ožko peščico bogatih meščanov. Delovno l judstvo pa itak ni moglo plačevali visoke vstopnine za gledališča Edino razvedrilo ža našo mladino je bil ples ter tu in tam je prišel v večje vasj »komedianter«, ki ie ljudem razkazoval ukročenega medveda, kamelo in morda še afriško opico.
Toda naše ljudstvo noče več tistih časov noče več tistih oblasti. Ljudstvo gradi danes svoje zadružne domove, ki bodo žarišče vsega kulturnega življenja na vasi, V zadružnih do-movlh rastejo prostorne dvorane z udobnimi odri, na katerih ho naši mladin; omogočeno izraziti svoje čustvo, svojo mladostno radost v igri, pesmi, poeziji... Prav bi bilo, da bi se prosvetna društva lz Šmarij, Vanganela in Marezig pokazala s pomembnejšim delom svn ie dramske družine na odrih sv-iih zadružnih domov.
Odsek za [olkloro
Gojitev narodnih plesov smo l>ri nas komaj diobro začeli.
Podzveza SHPZ je za ta sektor postavila referenta, ki se posveča temu delu zaenkrat pri osnovnošolski in srednješolski mladini.
Lep uspeh smo imeli na področju folklore lani v Dekanih, kjer se je med deiopi ekipe etnografskega muzeja iz Ljubljane razvila pri nas prva f°l-lclorna skupina, ki se bavi z izvirnimi istrskimi plesi.
Mladina iz Dekanov je le stare plese sprejela s simpatijo in menda So v Dekanih redki mladinci ah mladinke, ki bi ne znali zanlesati «sedimorke» »inafrin« itd.
Take ljudske plese moramo razširiti po vsem našem okraju, ker vzbujajo v mladini zdravo, sproščeno, veselo razpoloženje. To je še posebno važno zaradi tega, ker se pod vplivom bližnjtsša Trsta vnašajo na plesišča l>o naših vaseh elementi raznih umetno spačenih i" včasih tudi nemoralnih hlesov. ki so jih k nam zanesli imperialisti z onstran oceana
Odsek id lutkovna gledališča
Doslej se je pri nas razvilo lutkovno gledališče z visečimi lutkami v Portorožu, Za lutkovno gledališče je med našimi dijaki in osnovnošolsko mladi-
no veliko zanimanja. Zato bomo morali ta lutkovni sektor čim boji razviti.
Dotaknil pa bi. se «e vprašanja šaha. Da bi se ta uspešno razvijal tudi r»a podeželju, bi bilo prav, če bi naši tovariš; šahisti priredili kak šahovski turnir tudi po naših vaseh. Sah bi pritegnil marsikaterega človeka na podeželju, tako bi bilo-po gostilnah manj kvartanja. večkrat pa tudi manj — kričanja.
Vzgoja kadrov
Ta problem je pod/.veza začela reševati šele z letom 1949. Da bi podzveza SHPZ zadostila potreb; naših pevskih zborov po pevovodjih, je odprla spomladi 1949 trimesečni pe-vovodaki tečaj v Portorožu s 13 gojenci, Ta, tečaj ie dal našim pevskim zborom 6 -novih pevovodij, ki so Ee z vnemo lotili dela. Čeprav ne moremo trditi, da jim je tečai dal popolno teoretsko in praktično usposobljenost, ti tova-riii z uspehom vodijo zbore v Šmarjah. Ko-štaboni, Pomjanu, Babičih in Borštu,
Prvi pevnvoddki tečaj v Por. toiožu ni dal zadostnega števila pevovodij za naše zbore. Zato je podzveza odprla v jeseni lani nov štirimesečni pevovod-sko-kapelniškj tečaj z 19 gojen-
ci, v katerem si pridobivajo potrebno znanje za vodstvo pevskih zborov in gc-db v našem okraju. Ta tečaj se bo končal 31. marca in bo dal nove delavce za dvig glasbenih odsekov v naših prosvetnih društvih.
Lani je organizirala pedzve-za SHPZ tudi desetdnevni tečaj za vodje dramskih družin, katerega se je udeležilo 13 mladincev in- mladink. Letos pa ima podzveza v načrtu dvomesečni dramski tečaj, za katerega je že zbranih nekaj prigla-šencev in se bo začej predvidoma prve dni maja.
Trenutno se vrši tečaj za uslužbenca knjigarne »LI-FA* v Kopru in Izoli. Tečaj ima namen seznanili mladince naših knjigarn z napredno domačo in tujo prevodno književnostjo,_ z Vlogo knjigarne V novi družbi ter z načinom posredovanja knjig našemu delovnemu človeku.
To je zato, ker ni vseeno, kakšno :n katero knjigo kupi bralec, ki je morda s težavo prebral komaj nekaj drobnih knjig Nadalje bomo morali letos odpreti tudi tečaj zg vaške kniižničarje, - ki bodo vodili knjižnice po naših vaseh.
Eno izmed najvažnejših vprašanj v delu naše ljudske prosvete. ki daje okvir dela na-
šim prosvetnim organizacijam, je idejnost, ki je hkrati sposobnost ljudi za spoznavanje resnice, ki je sredstvo za borbo proti klevetnikom resnice in proti mračnjaštvu starega sveta, ki hoče izmaličiti bistvo človeka.
Bratski narod; Jugoslavije so zmogli g krepko idejnostjo prehoditi ogromno pot, da so uspeli zgraditi in ustvariti čudovite stvari. da zmorejo z svojo močno vero v resnico kljubovati vsem besnim napadom, gospodarskim bojkotom, vsem mogočim lažem in blatenjem s strani kojninformistov, ki so zapustili idejnost, moralo ln resnico. In ti narodi izhajajo v tei borbi ob vsakem sončnem vzhodu in zahodu krepkejši, močnejši, zmagovitejši.
Pri našem Ijudsko-prosvet-nem delu v koprskem okraju smo še vedno idejno šibki, še vedno vodstva nekaterih naših prosvetnih društev jnislijo, da ni naše kulturno-prosvetno delo sestavni del splošne borbe našega delovnega ljudstva za boljše življenje, še vedno ni opaziti, da bi nai nov socialistični pokret učinkoval na naša društva tako, da bi se ta s svojim pcietom življenjsko pridružila njegovim ciljem.
Ko bo članstvo naših društev idejno močno, bo uspeh našega . judsko-prosvetnega dela postoteren.
Tovariši in tovarišice, Slovansko - italijanska ljudska fronta nas vodi k idejnosti, nas vodi k veri v resnico, nas vodi k uspehom na g-ospodarskem, političnem in kulturnem področju, zato na; bo geslo naših prosvetnih delavcev, članov prosvetnih organizacij in društev: Vsi tesno .povezani s Slo-
vansko-itahjansko ljudsko fronto, ki nam zagotavlja najširši kullurn; razmah,
V našem delu pa se mora še prav posebej izražati stremljenje naših ljudskih množic po bratstvu med narodi, po enakopravnosti, po napredku. Nadalje mora naše delo izražati borbo našega ljudstva proti zgrešenim ideologijam in praz. noverju. Gb nastopih naše Ljudske fronte, na primer pri sedanjih volitvah v okrajne odbore. morajo biti z njo povezane tudi vse naše prosvetne organizacije, naša prosvetna dru štva. Nadalje mora biti naše delo naslonjeno na bratsko Jugoslavijo, ki postaja vzor vsemu svetu
Iz vsega tega. kar smo slišali. vidimo, da je bilo ljudsko, prosvetno delo v koprskem okraju po osvoboditvi plodno, polno razveseljivih podvigov našega delovnega ljudstva Slišal; pa smo tudi o raznih napakah in pomanjkljivostih, ki smo jih napravili pri svcijeih delu.
Na osnovi izkušenj iz preteklosti in z odpravljanjem dosedanjih napak in pomanjkiji vosti ler z odstranjevanjem teh sproti, bomo morali uravnali naše delo v bodoče
Tovariši in tovarišice, zaidiu čujem svoje poročilo, ki ga boste dopolnili z diskusijo fn se obračam k vam z bese-dajni našega mladega pesnika ki pravi;
Po mislih naših glav m s silo naših rok uresničujemo vse tiste drzne sanje,
ki mnogo je rodov težko trpelo zanje, ki zanje mnogo jih. je leglo
v hladni grob!
kratkem posvetovanju je sodišče sprejelo predlog javnega tožilca in predstavnika civilne stranke in razpravo edgodilo na 28. marec.
Anonimno pismo je spravilo zadevo na dan
Dhe 18. decembra lani je kmet Bregant Fabjan iz Moše dobil pismo,'-v katerem so mu neznanci grozili z umorom 13-letne hčerke, ako ne pusti zve-i čer cb določeni uri in na določenem kraju v- Ul. Leoni 100 tisoč lir. Bregant, čdprav je mislil, da- gre za šalo, j/e vseeno o. tem., obvestil orožnike, ki so mu svetovali naj nese «pismo na določeni kraj. To je kmet tud; storil in orožniki »iz Fare, ki so obvestili tudi one iz Gorice, so na cesti med tema krajema počakali neznanega pisca grozilnega pisma. Ob 11. uri zvečer je prišel v tisti kraj kolesar, dvignil zavojček in jo popihal proti mestu s tako naglico, da mu orožniki niso mogli slediti. Tako jim je ptiček ušel iz lepo nastavljene kletke. Teda orožniki niso odnehali s preiskavo in kmalu nato ugotovili, da je pismo spisal 17-letni P. R. ir. Ul. Gar-zarolli 2 ob pomoči 23-letnega Barsija Ivana iz Ul. Baiamonti 26 in 23-letnega Rosita Alojza iz Ul. Parcar 4. Iz tega prvega vozla so orožniki razmotali dolgo nit. Zvedeli so, da je P. R. odnesel očetu 150.000 lir v poštnih položnicah, zlato uro in zlat prstan. Rcsito je sprejel od P- del ukradenega denarja, in sicer tako, da sta skupaj:' in še z Rositovo ljubico več časa živela v Benetkah, Legnanu itd. Barsi Ivan je s pomočjo P. ponaredil pooblastilo, s katerim je dvignil na uradu Post-bellica 6500 lir. ki so bile nakazane na njegovega brata Julija. Nadalje je obtožnica P. očitala, da je brez policijskega dovoljenja hranil samokres, ki mu ga je prodal Rosito za 5.500 lir. Pri zasliševanju je P. priznal svojo krivdo in povedal, da sta ga k temu stalno navajala prijatelja Rosito in- Barsi in da se je Rosito z njim okoriščal. Teda Rosito je odločno zanikal, da bi kaj vedel o grozilnem pismu ali od kod ima P. toliko denarja, uro in prstan. Rekel je, da mu je P. vedno pravil, da je dobro končal šolo in da mu je ves denar dal oče, da še malo pozabava v počitnicah
•Zaključek zanimive razprave bomo'objavili jutri.
PRIMORSKI DNEVNIK
rH
18. jnarcg
L
HEINRICHA MANNA -
najbolj bojevitega nemškega pisatelja - ni več
S smrtjo Heinricha Manna, ki je preminul 13. marca v kalifornijskem letovišču Santa Monica ob Tihem oceanu, je ppstala siromašnejša ne samo nemška, marveč tudi svetovna literatura. Ta pisatelj je bil eden tistih resnično internacionalnih osebnosti, ki služijo velikim idealom človeštva, tako da skušajo s svojimi umetniškimi deli poglobiti in razširiti pojme kakor so narod, domovina, Evropa, človeštvo, ne da bi se odpovedali vsem najžlahtnejšim izročilom lastnega naroda. Taki pripovedni umetniki, taki oblikovalci naprednega evropstva so bili Romain Rolland. Henri Barbusse, John Galsworthy in Bernard Shaw v zapadnem svetu, brata Heinrich in Thomas Mann pa v Nemčiji. Ljudje, ki pripadamo rodu, pred katerim so le-ti hodili kot vzorniki, kot
iiositelji plamenic, smo jih pogosto imenovali v isti sapi, kakor da bi ta imena predstavljala isto duhovno občestvo. Navedena šestorica, izmed katerih živita samo še Shaw in Thomas Mann in ki bi jim mogli pridružiti še mnoga druga imena, zlasti iz vrst slovanskih narodov, je imela številne skupne poteze. Potekli so iz meščanskih krogov, zrasli v ozračju domačih nacionalističnih in imperialističnih gibanj na prelomu dveh stoletij in postali bolj ali manj napadalni kritiki svojega naroda in svoje dobe, opisovalci kapitalistične družbe in neizprosni analitiki tistih strasti in duhovnih zablod, ki so prinesle človeštvu dve imperialistični vojni svetovnega značaja. Toda vsak izmed njih — ta bolj, drugi manj — je hkrati s kritoko in razčlembo razkrajajočih se družbenih sistemov oznanjal vero v nov, boljši svet. Romain Rolland, Barbusse in do neke mere Shaw in Hein-rich Mann so se že zavedali nujnosti, da se zgradi ta novi svet z revolucionarno akcijo, z velikimi množičnimi gibanji. Vsi pa so se čutili duhovne občane nove. napredne Evrope, ki se ne bo izmotala samo iz svojih nacionalnih nasprotij, marveč bo rešila tudi druga nič manj usodna socialna nasprotja.
Heinrich Mann je bil starejši izmed bratov Mannov. Rodil se je 27. marca 1871 v Luebecku. Bralec romanov njegovega l. 1875 rojenega brata Thomasa, zlasti znamenitega spisa «Die Buddenbrooksn, je skoraj domač v tem svetu ponosnega hanseatskega patricijstva, ki ga kapitalistična industrializacija neizprosno žene v gospodarski propad. Heinrich Mann je l. 1900 izdal svoj prvi roman z naslovom «lm Schluraffenland». To delo kaže s stilne plati, da 'je bilo umetniško izhodišče mladega pisatelja naturalizem ki se ga je učil ob vzoru Mau-passanta: prav kakor tu v sBel-Amin. opisuje Heinrich Mann v romanu sim Schlaraffenlandn brezobzirno stremuštvo in neugnano, čeprav v svojem jedru že bolezensko načeto slo po življenju in uživanju. Toda Heinrich Mann ni ostal dolgo v krogu naturalistično-novoro-mantične literature. V enem izmed naslednjih romanov »Profesor Unrato (v slovenskem prevodu Fr. Bradača iz l. 1935 ePro■ fesor Nesnagan) že vidimo, kam se suče umetniški razvoj Hein-richa Mifnna: ne da bi se docela odpovedal miku, ki ga ima zanj osebno nezainteresirana smerno realistična proza z rahlim romantičnim nadihom (krasen primer takega njegovega pripovedovanja je roman iz italijanskega živjenja «Die kletne Stadt»), se čedalje bolj razvija v pripovednega pamfletista v jedkega kritika družbe in dobe, v zagrizenega nasprotnika rcilhelmovske vladajoče plasti, kapitalističnih klik, pruskega militarizma. Ze sam nProfesor Unrats, je takle tipičen pamflet na nemško družbo pred prvo imperialistično vojno: v njem je prikazan zarodek tiste mentalitete, ki bo nekega dne, še preden bo minilo pol stoletja, pognala sfanatizirane in pustolovske hitlerjevske tolpe po širni Evropi, da v dejanjih pokažejo, kakšni roparji so se napajali ob vodah Niet-schejeve filozofije in rasti v bahavi samovšečnosti nemškega malomeščanstva, ki je našlo Hitlerju svojega glasnika. Dobršen del nadaljnjih romanov Heinricha Manna, zlasti veliki satirični spisi «Der Untertan«-, «Die Armen«. «Der Kopf# (tri-logijajln druge kažejo, kako je strastna, ncvadalna pripovedna umetnost tega pisatelja v ne kem smislu prehitela svojo dobo. najsi je bičala njene izroje he pojave; pokazala je namreč, kakšne razkrajalne, negativne .uničevalne sile tiče v navidezno krotkem nemškem meščanu, filistru, uradniku, vojaku, v tej množici prisklednikov in prilizunov, zajedalcev in stremuhov icilhelmovske dobe. Prehitela je svojo dobo s tem. da je mogel poznejši emigrant Heinrich Mann v razdobju hitlerjevske diktature, ko je pisal o novi Nemčiji, samo potegniti zadnje niti in pokazati, kje ko-
renini, od kod poteka ta povampirjeni bes krotkega in izobraženega nemškega človeka in zakaj je mogel Karel Kraus spremeniti rek v.Das Volk der Den-ker und Dichter« (ljudstvo mislecev in pesnikov) v «Das Volk der Haenker und Richter« (ljudstvo rabljev in sodnikov). Ze Mahrholz pa očita Heirichu Mannu, da ni videl preporodnih, zdravejših, evropsko čutečih sil v nemški mladini svoje dobe in da je zlo kapitalistične družbe preveč omejil na nemški narod, kjer se je v svojskih pogojih zares najbolj razbohotilo; ta očitek, izrečen nekaj let pred nastopom hitlerir.ma, je na daljnji razvoj malone docela izpodbil in šele s polomom hi-tlerizma se začenjajo znova oblikovati napredne sile v nemškem ljudstvu in obračunavati tisto žalostno dediščino, ki jo je zlasti Heinrich Mann napadal z razkačeno satiro in neizprosno ironijo.
Literarno delo Heinricha Manna obsega mnogo romanov in novelističnih zbirk od že omenjene trilogije, ki ima skupen naslov »Das Kaiserretch« preko «Die grosse Sacheo (slov. prevod sVelika stvar» l. 1933). do njegovih emigrantskih del. zlasti enega poslednjih romanov »Der Atem». Družbena tematika’ teh spisov, njihova odločna in jasna usmerjenost v prikazovanje propadanja in moralnega poloma nemške kanitalistične družbe, njihova svetla, revolucionarna človečnost, njihova široka realistična podlaga, nesporna umetniška dognanost in pomembnost, vse to je uvrstilo Heinricha Manna na enega prvih mest v nemški literaturi Kakor njegov brat Thomas je bil tudi on mojster, nemške literarne besede. Štejejo ga med najimenitnejše stiliste novejše nemške proze. V svojem umetniškem razvoju je prehodil pot od naturalističnega sloga preko novaromantične besedne umetnosti do ekspresionizma, ki je dosegel v najboljših proznih spisih Heinricha Manna izredno gibčnost, barvitost in polnost, vendar pa brez sleherne dekadentne navlake. Literarni stil Heinricha Manna je takšen, kakor je bil ta pisatelj sam kot človek in kot umetnik: zdrav, poln življenjske energije, logičen in vendar tankočutno poglobljen v vse neskončne odtenke in vibracije sodobnega mišljenja in čustvovanja, pri tem pa možato povzdignjen nad
kaos svojega časa, prežet z naprednimi težnjami, ki so zbliževale njegovo literarno delo a množicami nemškega in svetovnega proletariata.
Ne Heinrich Mann in ne njegov brat Thomas se nista marala po polomu hitlerjevske Nemčije vrniti iz emigracije. Ostala sta prostovoljna emigranta v času, ko Nemčija obeh con tolikanj potrebuje mož njunega* kova. Nemški tisk je o tem večkrat razpravljal in nekateri so ju celo odločno grajali. V zmedi, ki je poplavila njuno domovino, sta orata Manna ostala na svojem sčarobnem vrhu«. tam ob Tihem oceanu, tako daleč od morja, ki pljuska ob obrežje njune severnonemške domovine — nemara sta se čutila prestara za vse to, kar si mora nemško ljudstvo izbojevati proti ne-gativnim silam svoje ‘ nedavne preteklosti in pod pritiskom tujcev.
B. B.
F. PAVLOVEC — GAMELJNI (GLEJ ČLANEK DR. BARTOLA 0 SLIKARJU IN RAZSTAVI)
r TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET• FINA~Ncf\			
N	emš	ka	rgovinska
Hamburg se poteguje za Češkoslovaško in Madžarsko
V Zapadni Nemčiji se te dni pripravljajo na pomladni velesejem v Frankfurtu, ki bo od 19. do 24. t, m. Razstavljalo bo tam 4000 interesentov iz 13 držav, od tega 2700 razstav-Ijalcev iz raznih nemških pokrajin, bodisi zapadne bodisi vzhodne cone. Med 1200 tujimi razstavljala so tvrdke iz Švedske, Danske, Holandske, Belgije, Francije, Švice, Italije, CSR, Jugoslavije, Turčije, Avstrije in ZDA. Razstavna površina znaša 120.000 kv. m. Poudarek razstave je na tehničnih izdelkih, zlasti strojih, avtomobilih, tekstilnih strojih in podobnem.
(Mkrifja fizike v zdravsfu
Jedrna ali atomska energija lahko in ludi mora služili pozitivnim namenom v nasprotju z značajem, ki ji ga je dala proslula atomska bomba
Nikomur skoraj ni več treba podrobneje praviti ia razlagat; o jedrni energiji (ki jo imenujejo tudi atomska) in o nuklearni fiziki, ki se bavi z nje razskovanjem. Dobo zadnjih desetih let opravičeno imenujemo dobo jedrne energije, saj ni zapustila svojih izredno važnih sledov in posledic samo v fiziki in njej sorodnih vejah, temveč tudi na ostalih področjih človekovega delovanja in snovanja.
Razumljivo j«, da je že začela vplivati tudi na medicino. Kako tudi ne! Saj je postavila na glavo celo vrsto fizikalnih in kemičnih pravil. Včasih smo se učili, da ie atom osnovna, nedeljiva in neizpremenljiva enota materije (snovi), naši
otroci se danes y šoli uče, da
ni zaenkrat na svetu elementa, katerega atoma bi ne uspelo razstaviti ali celo izpremeniti v drug element. Sanje starih alkimistov, ki so iskali »kamen modrosti«, s katerim bi izpreminjali svinec v srebro in baker v zlato, se po čudoviti poti skorajda uresničujejo. Nekoč smo šteli y;a najvišji element uran, danes Emo iz njega po bombardiranju s pomočjo nevtronov dobili štiri nove:	neptunium,	plutcmium,
americium in curium. Z njimi vred pa vrsto raznih tako imenovanih izotopov (podrobneje o njih, kakor tudi o jedrni energiji, izvemo v dr. Cerme-Ijevi knjigi «V svetu atomov«, ki je izšla pri Državni založbi Slovenije). Leta 1943. je celotno število elementov in izoto-
o
mm mm mmm
Po nedavni razstavi slovenske grafike ie Pavlovčeva razstava prva samostojna razstava slikarja iz Slovenije v Trstu. France Pavlovec se je rodil kot sin delavskih staršev pred dobrimi 52 leti v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Bil je kot vojak V prvi svetovni vojni, zašel je v rusko ujetništvo ter se udeležil kot jugoslovanski prostovoljec borbe na solunski fronti. Po vrnitvi je stopil v železničarsko službo, obenem Se je učil slikarstva v slikarski šoli «Probude». Na prigovarjanje profesorjev se je vpisal nato na umetnostno akademijo v Zagrebu, kjer je študiral na slikarskem oddelku pri prof. Beciču. Po dokončanih študijah se je preselil v Ljubljano, oziroma Stožice nad Ljubljano, kjer živi še danes in deluje kot likar.
Slikarja Pavlovca sem spoznal 1928 leta v Ljubljani in od tedaj sem imel priložnost spremljati njegov razvoj in dclgo pot, ki jo ie premeril, da je pTišel do svoje današnje umetniške dovršenosti. Spominjam se iz prvih let najinega poznanstva, kako neusmiljen je bil v presojanju svojega lastnega dela Slikal je s strastjo, toda redkokdaj je bil s svojim delom zadovoljen. Pogostoma je sliko raztrgal ali jo na novo preslikal. Zahajal je z velikim mojstrom slovenskega impresionizma, pokojnim Rihardom Jakopičem, in gotovo je v tehničnem pogledu marsikaj od' nje-;a pridobil, To so bila leta intenzivnega študija narave in iskanja lastne umetniške fizio-nomije. Pozneje se je skoraj popolnoma odtrgal od družbe in samo slikal, z vso strastjo slikal
Ce pomislimo, da je na nedavni veliki razstavi z mojstrom Gojmirjem Antonom Kosom pokazal v Ljubljani okoli 300 lastnih del. potem nam bo jasno, da si iz petnajstorice v galeriji «Scorpione» razstavljenih slik ne bomo mogli ustvariti tiste zaokrožene sodbe o njegovi umetnosti, ki nam jo je omogočila ljubljanska razstava. V galeriji «Scorpione» ne vidimo niti njegovih portretov in zlasti ne njegovih zanj tako značilnih, barvno bogatih in tehnično dovršenih tihožitij, med katerimi zavzemanje cvetice posebno mesto. Seveda je Pavlovec prevjvsem krajinar jn vseh 15 razstavljenih slik izraža njegovo izrazito umetniško fizionomijo. Toda izbor petnajstorice izmed 300 umetnin jc gotovo zmerom bolj ali manj subjektiven in ena dvajsetina ne more nikoli izražati tistega, kar lahko izrazi samo celota.
Toda France Pavlovec ie vendarie osebnost, ki jo čutiš v slehernem njegovem delu. Vsaka izmed petnajstorice razstavljenih slik je pesem zase, je otožno sladka melodija na pol smejoče se, na pol zasanjane slovenske pokrajine v ljublian. ski okolici.
Tu vidiš rahlo, meglovito zastrtost atmosfere, polja in vasice, hribčke s cerkvicami, doline in grape, vijoče se ceste in v ozadju mogočno, toda le rahlo nakazano verigo planin, ki se dotikajo nebesnega oboka, A še posebej živi so njegovi potočki in mlake in zlasti sneg, tisti rahli, deviški sneg, ki se bojiš, da se ti bo ob prvem dotik* sesul pod korakom. To ni živo pisana, smejoča se pokrajina Italije, kate-
re lepoto občutij in spoznaj pri prvem pogledu. To tudi. ni naš btožno lepi kameniti Kras, ali naša pisana, v kontrastih se izražajoča Istra, ki oba ležita pred teboj čista in jasna tako v sončni svetlobi, kot ob grozeči nevihti. Nekaj skrivnostne, ga diha iz Pavlovčeve pokrajine In njena lepota se ti odkrije šele postopoma ter čim dalje jo opazuješ in spoznavaš. To prelepo, zagonetno, zmerom nekoliko zastrto pokrajino neprestano oblikuje in upodablja France Pavlovec kot pravi.zaljubljenec. Njegovo obvladanje slikarske tehnike je mojstrsko, je popolno. Ni mu več kaj dodati, Samo poglejte, s kolikimi neskončno majhnimi odtenki upodablja rahlo zamegljenost atmosfere. Poglejte, kako živo podaja globino potočka ali mlake in kako mojstrsko poustvarja krhkost snega. Poglejte s kolikšno subtilnostjo so slikane temne, štrleče veje gbliji dreves v zimi!
Pavlovec je lirik, pesnik slovenske zemlje. Opeva jo v vseh časih. V sončnem rahlo zamegljenem jutru, pod oblaki spomladi, poleti, v jeseni ali zimi. Kot prikazovalec atmosfere je nedvomno izšel iz impresionizma. Toda ni ostal zgolj pri oblikovanju drhtljajev svet lobe in barv. Njegovi predmeti so zajeti konkretno, v svoji barvni in telesni stvarnosti. Pavlovec ie poet, ki ga lepota in zagonetna mnogoličnost pokrajine navdihujeta, čar ju pre-pesnjuje na plabpo. Pavlovec je velik stik« in umetnik. Zamuditi njegovo razstavo bi se reklo, odreči se nečemu lepemu in enkratnemu.
VLADIMIR BARTOL
poy znašalo ckoli 300, konec lanskega leta. ano jih poznali že preko 700.
Ne moremo se podrobneje spuščati v zanimiva razglabljanja o bistvu jedrne energije in o ugotovitvah nuklearne fizike, kajti premočno bi prekoračili okvir našega sestavka, ki hoče opozoriti čitatelje na uporabo odkritij nuklearne fizike v medicini. S tem hočemo tudi jasno pokazati, da jedrn,-, energija lahko in tudi mora služiti pozitivnim namenom v nasprotju g značajem, ki ji ga je dala proslula atomska bomba.
Praktična uporaba odkritij jedrne, fizike y medicini je obširna. Predvsem uporabljajo tako imenovane radioaktivna izotope za preiskave presnove v človeškem, živalskem in rastlinskem organizmu. Uporaba radioaktivnih izotopov y te namene ie prinesla dragocena odkritja in spoznanja,, ki so rodila že uspeh« v zdravljenju motenj v presnovi.
Predvsem je pa važna uporaba radioaktivnih izotopov za obsevanja tako od zunaj kot znotraj. Vsi vemo, da je radij zelo drag, ker ga je zelo malo. Neobhodha potreba je bila dobiti kakšen drug radioaktivni element, ki bi bil cenejši, in ki bi ga bil« na razpolago v čim večjih količinah. Po dosedanjih preizkusih lahko povemo, da bo najverjetneje radioaktivni kobalt tisti element, ki bo izpolnil ie nade in potrebe medicine. Radioaktivnega kobalta lahko dobimo večje količine, če izpostavimo navaden kobalt obstreljevanju z nevtroni (uranovimi). Takšen radioaktiven kobalt izseva gama (g) žarke, ki so nekoliko močnejši kot radijevi, a beta (b) žarki so povsem mehki. Radioaktivni kobalt se lahko uporablja za obsevanje od zunaj in sicer y obliki tako imenovane bombe ali pa v obliki kobaltovih igel, ki se namestijo v rakasto tkivo ali okoli njega. V nekaterih zavodih za zdravljenje raka, predvsem v Royal Cancer Hospital v Londonu že uporabljajo radioaktivni kobalt v takšne namene.
Radioaktivni izotopi pa nu dijo medicini tudi možnost, da jih v obliki injekcij spravi v
Mleko v praho
telo in uspe z njimi obsevati rakovine tudi znotraj. Na tem področju se vrše široka raziskovanja. Uspehi, kj jih medicina beleži do sedaj so predvsem znanstvenega značaja. Eden takšnih uspehov teh raziskovanj je radioaktivni jod, katerim je mogoče zdraviti povečane žleze ščitnice, zločeste bule na tej žlezi, kakor tudi razseyke takih tumorjev. Podoben uspeh obela radioaktivni fosfor pri' nekaterih krvnih obolenjih.
Ameriški . fizik Kerst je sestavil na izsledkih jedrne fizike aparat imenovan betatron. Z njegovo pomočjo pridobivamo žankovje z cgrcinno energijo. Njegova uporaba v medicini je prav tako važna. Uporablja se lahko za direktno obsevanje 2 elektroni, ki jih spuščajo direktno iz betatrcna, ali pa za obsevanje z rentgenskimi žarki, ki jih dobivajo s pomočjo . betatrcna. Direktno obsevanje z elektroni odgovarja v neki meri obsevanju z beta (b) žarki, ki jih izseva radij. Vendar so beta (b) žarki, ki jih dobimo z obsevanjem
z elektroni iz betatrona, mnogo bolj trdi in imajo večjo energijo, kakor radijevi. Zategadelj laže prodirajo globoko v tkivo. Tako se obeta temu obsevanju velika vloga v zdravljenju različnih oblik raka.
Samo kratek izprehod v nuklearno fiziko in praktično uporabo nje odkriti in spoznanj v medicini, nam dokazuje, kako ogromnega pomena je jedrna energija za vsa področja človekovega snovanja in delovanja. Obenem nam postane še b»lj jasno, kako zgrešeno in nepravilno je stališče do jedrne energije, ki ga zavzemajo vsi oni, ki mislijo, da sme in mora praktična uporaba jedrne energije služiti kot atomska bomba ali atomsko orožje za strahovanje narodov in vojne grožnje. Prav gotovo bo slej kot prej konec takemu zločinskemu odnosu do jedrne energije in bo ta velikanska pridobitev snovanja človeškega duha služila miru in koristim človeštva, za kar je bila odkrita.
P. P.
kot živalska krma
Reuter poroča, da je Nizozemska kupila iz ameriških neprodanih viškov 2500 ton mleka v prahu, ki ga bo uporabila za živalsko krmo. Ce bo poskus z mlekom v prahu kot živalska krma uspel, računajo, da bo Nizozemska kupila še 20.000 ton takega mleka. Organiiacija za evropsko gospodarsko sodelovanje bo dala Nizozemski v ta namen dva milijona dolarjev ter n.a ta način omogočila zmanjšanje ameriških neproda nih viškov blaga.
V jeseni Pa bodo priredili v Monakovem prvo nemško razstavo blaga iz umetnih tkanin. Razstavljali bodo vsakovrstne tekstilne izdelke, ki bodo tudi na prodaj. Kakor znano je bila Nemčija že pred vojno eden največjih producentov takšnega blaga.
K poživljenju notranje trgovine je znatno ■ prispeval, kakor poročajo iz Frankfurta, ssejmski vlak«, ki so ga po ameriškem vzorcu organizirali za kroženje po Nemčiji. Od X. oktobra lanskega leta do danes je obiskal najrazličnejše kraje iu'žne Nemčije. Vlak sestavlja 15 najmodernejših vagonov, v katerih razstavlja sto tvrdk razne izdelke. Letos bo ta nemški sejmski vlak obiskal različne tuje dežele, kjer bo delal propagando za izdelke nemške industrije.
Mnogo se trudijo s proizvodnjo mineralnih olj, ki jo skušajo na vsak način dviariiti. Med vojno in takoj potem so preiskovali le bolj znana ležišča. Po valutni reformi petrolejske družbe niso več investirale kapitalov za nove vrelce. Proizvodnja pa je vendarle nekaj narasla in sicer od 543.000 ton v 1945 na 850.000 ton v lanskem letu. Za letos j0 računajo na 1 milijon ton, v letih 1953-54 p.a naj bi dosegla dva milijona ton. Lansko leto pomladi so odkrili pri Emsu blizu holandske meje petrolejska ležišča, ki jih cenijo na nekaj ‘milijonov ton, pozneje so odkrili nove vrelce v globini 2000 m pri Hannovru, letos pa pri Eldingenu.
Premogovna proizvodnja Zapadne Nemčije bo v letošnjem letu, kakor napovedujejo poročila iz Essena, žnatno narasla. Ze v januarju je znašala proizvodnja 9,32 milijonov ton. Dnevno povprečje nakopanega premoga je bilo v januarju 358.000 ton nasproti 350.000 p decembru. Koksa so nakopali januarja 2,08 milijonov ton. Ob koncu lanskega leta je bilo zaposlenih v premogovnikih 432 tisoč rudarjev.
Iz Hamburga poročajo, da preučujejo tamošnje oblasti in nemške plovne družbe, kako bi čim bolj okrepili hamburško pristanišče kot izvozno luko za prekomorski promet Nemčije in srednjeevropskih držav. Trenutno izdelujejo sporazum za tranzitni izvozni promet iz Vzhodne Nemčije skozi Hamburg, Podoben sporazum sklepajo tudi z Madžarsko in Češkoslovaško. Plačevanje tranzitnih stroškov bi po tem sporazumu obračunavali v kompen zacijskem računu za vzajemne dobave blaga. V tem smislu bodo z nemške strani storili kar največ, ker jih skrbi zmanjšanje češkoslovaškega tranzitnega prometa, ki se je v lan-
POMLADNO SONCE POŠILJA SVOJE ŽARKE NA OŽIVLJAJOČE SE VEJE. KI SE IZ DNEVA V DAN BOLJ RAZKOŠNO BOHOTIJO IN NAM NAPOVEDUJEJO POMLAD. KDO BI SE NE VESELIL?
skem letu znižal za blku P levico. Trgovinska pogodb«, je bila pred kratkim sklt".^
na z Avstrijo, je določita < vse pristaniške stroške «l'S*rl skega tranzita skozi Hsnom 400.000 dolarjev.
OBNOVA BREMENA IN ZAPOSLITEV. LADJEDELNIC,
Druga največja luka f*'! Bremen, ki je bil med
silovito poškodovan, se P*1', no dobro obnavlja. P.op^
so številne pomole in ot"f največji žitni silos v Evn4, lahko sprejme 75.000 ton* ga. V 1949 so naložili v brilL luki 145.000 ton pret0
ski
milijonov ton blagu.
je bilo odprentljeno
in koksa Za skandinavska žele in 20.000 ton kefflffii1 delkov za ZDA in	.
vzhod. Izkrcali pa so in mili v notranjost Nemci)1 lanskih prvih osmih m®®, 2,44.
tega	.... --------- -
odst. po vodni poti. Lanssej to je pristalo v Bremenu ladij iz 22 držav.
Za razliko od nekaterih gih ladjedelnic so nemške jedelnice po poročilih iz " burga zadovoljivo z®),. zlasti z naročili iz tujin1-poslednjem času so 7U1”, mnogo tovornih ladij Z® F vožnjo in ladij-cistern **., ičtim
trolejske prevoze broaeme Južne Amerike, skandm^M dežel in Francije. Sedaj % najo na veliko naročilo i1 čije. V gradnji so prav faL inozemske naročnike $tevW* biške ladje. Konkurenčne * sobnost nemških ladjedel® . na splošno označuje za w!jjj večjo od švedskih, hala
ali angleških podjetij. »-■ ko ovira nemške kroge še čup*
no veljavna omejitev okM skih oblasti graditi ladje tonaže, ki velja tudi Za ska naročila. Zdi pa se, d«,, do vsaj glede takih nar<*irrt kratkem dosegli preklic r vedi.
le
Angleži pa i biw
V Ottavi so bodisi kot gospodarski krogi zePj-
" tl 0
kriti1'1
pristojnih	briN1-^
burjeni in močno odlok
oblasti, zaradi Katerega u v Angliji prodajali 1 1.250.000 zabojčkov jih je svoj čas Kanada rila Veliki Britaniji jem, da jih brezplačno JH le s sodelovanjem P°^e} ustanov med določene rije potrošnikov.	jf
vlada Pa je namesto 1*3 te la ta jabolka v prodajo ™ j vodni tržni ceni in ko', tarama na vsakega Ijana.
Velesejem britanske industrije TO
Proizvodnja v preteklem I^
V dneh od 8. do 19. maja prireja britanska industrija obenem v Londonu in Birminghamu še tradicionalni velesejem (B.I.F ) Poročil« napovedujejo, da bo to pot presegel vse dosedanje razstave, s katerimi so pričeli pred 36 leti Nad 3000 tvrdk bo razstavljalo na prostoru nad 1 milijon kvadratnih čevljev (nad 300.000 m2) proizvode 90 različnih industrij. Najpomembnejši del prireditve bo velika razstava opreme za mehaniško industrijo, ki je namenjena za potrebe «zaostalih dežela t. j. Za britanska kolonialna področja. Za takšne, tudi težke izdelke poročajo, da so znatno skrčili dobavne roke.
Tekstilna industrija zavzema prostor 60.000 kvadratnih čevljev, na katerem bo razstavljalo 155 interesentov. Mnogo obsežneje bodo letos razstavljali tiskarske stroje, pisarniško opremo, ure, igrače in športne predmete. Računajo na obisk 15-000 kupcev iz 100 raznih dežel.
Humih umnimi m m imunim m in m m umnimi .
   	iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
SPISAL:
isegšššSg 8
Ozdravljamo umore, uboje, tatvine in še vse drugo/ o čemer ti sedaj še nič vedeti ne smeš.i)
Poiskal Je svetilnico in težak ključ.
Nato me je vlekel k stopnicam, katere so vodile tik stolpa globoko pod zemljo. Tam je odprl železna vrata, pa sva dospela v klet, kamor ne pri-sije sonce podnevi in ne zvezda
ponoči. Prižgal je svetilnico, a tudi pri luči sem le s težavo prestavljal noge, ki so se mi tresle. Od obokov je kapljalo in vlekla je hladna sapa, dasi nisem vedel od kod.
«Tu-sem pridejo grešniki vseh grešnikov!« Pri teh besedah Je Ječar dvignil lesen pokrov. »Tu dol.u je nadaljeval in kazal na nekak vodnjak uspuščamo na smrt obsojene hudodelce. Bog
te varuj, dečko, da mi ne prideš kdaj v roke! Po vrvi ga spustimo v ta prepad, potem pa mu Je milostno dovoljeno, da si napravi prijetno gnezdo v tem lepem stanovanju, kakor ga žene volja. Mi smo vedno pravični sodniki Uleči se sicer ne more in sesti tudi ne; pač pa ima popolno prostost, da se lahko postavlja sedaj na eno, sedaj na drugo nogo. Navadno se nabere spodaj tudi nekai vode, da jetnik stoji v nji, ka.v pa je dobro, če siti človeku kri v glavo. Nekaj časa ga peremo, opranega pa izročimo pravici, da ga zaduši na GavžnikuA Da, fantč, mi delamo točno in zanesljivo!«
Pokazal mi je še druge zapore, same ozke, temne luknje, v katere so metali jetnike kakor prašiče v svinjak. Ko je posvetil vanje, so pobegnile podgane in miši v stenske razpoke.
Loško morišče.
V teh zaporih nisi mogel ne ležati in ne stati. Vsak je bil tako kratek, da se ni dalo iztegniti nog v njem. Le sključen si mogel spati, če si sploh mogel zaspati z glavo na mrzlem in trdem kamnu-»Sedaj ti pa pokažem še posebno kamrico,« se je pobahal Mihol ter odprl vratca pri zadnjem zaporu.
Bila je to prazna, ali visoka čumnata, prav kakor v skalo vsekana. Na stropu sta tičala dva velika železna obroča, spodaj v tlaku pa eden.
iiTu-sem,# je pripovedoval Schwai»strigkh, »privlečejo hu dodelce, kadar Jih gospod glavar izprašuje med mukami.« Takoj je dostavil: »To pa nikakor ni moj posel, vse opravlja rabelj, ki ga navadno iz Ljubljane pokličejo in katerega še pogledam ne. Izpraševanja nočem gledati, četudi bi smel, ker ne gledam rad človeka, če sedi na španskem konju, če mu dro-
be prste ali noge v stiskalnici ali če visi v tehle obročih. Fantiček, verjemi mi, če visiš v obročih na stropu, pri nogah le pa vlečejo z vrvjo skozi spodnji obroč, da ti prično udje pokati in kričati, to ni rajsko veselje — Vidiš torej, same dobre reči imamo, le preveč jih je. Močan želodec mora imeti, če naj jih človek vse prenese!«
Nato je še pripovedoval:
»Zadnja, ki je visela na o-bročih, je bila Lucija Muhliče-va iz Bukovščine. Bilo je pod mojim prednikom, ker sem se jaz takrat šele učil čevljariti. Delala je grižo med ljudstvom in s hudičem je sklepala poroke. Grozovito je menda tulila, ko so Jo natezali tu notri od obroča do obroča. Pri koncu so Jo obesili in obešeno na grmadi sežgali. Mi smo namreč usmiljeni sodniki, ker bi jo bili smeli tudi živo sežgati.«
Prišla sva mimo vratec. »Tu je čumnata, kjer je spravljeno
orodje, katero se rabi, kadar izprašujemo grešnike med mukami. Ključ ima rabelj. Največ blaga je last visokih deželnih stanov; ti nam prijateljsko pomagajo, kadar nam kaj pri-manJka.M
Ko sva stopila spet na dvorišče, sem bil ves v potu. In tako globoko se mi je vkopalo v dušo, kar se mi je bilo razkazalo, da mi Je hotelo slabo postati. In vselej pozneje, ako me je hudič preganjal s skušnjavo, da bi se lotil tujega imetja ali pa še celo tujega življenja, me je spomin prestavil v zapore pod stolp na loškem gradu ter me obvaroval pregrehe in zločina!
»Poglejva še,« je dejal ječar, »kako stanujejo naši škofje! Se vsaj oddahneš, ker vem, da ti dela to, kar si ravnokar videl, težave v želodcu.«
Sledil sem mu v grad. Visoki in premilostljivi škof, kadar pride tu-sem, stanuje vse dru-
gače kakor mi na Visokem, ki smo revni in zadovoljni s tem, kar nam daje Bog od trenutka do. trenutka. Loški škofje pa so visoki gospodje in le pravično je, da jim Je odkazano biva lišče, ki je spodobno za božje namestnike, kar mi, ki kopljemo trdo polje, nismo.
Bilo bi tudi zelo nespametno ker bi se v nas zanesla nečimrna ošabnost, ko vendar nimamo pravice, da bi bili ošabni!
Bilo je tam mnogo pozlačene oprave, dosti miz, in mizic, stolov in stolčkov. Po stenah so visele podobe, ne samo svete ker Je škof itak zavarovan pred vsako skušnjavo, in te podobe so tičale v okvirih, ki so bili morda več vredni od kmečke koče. Videl sem dalje prestol, kjer Je sedel gospod škof, kadar je sprejemal cerkveno in posvetno gosposko. In še celo posteljo sem videl, kjer je počival po dnevnem trudu.
Nadaljevanje sladi
Iz Londona sporočajo's, najvažnejših podatkov 0L pr« letni britanski proizvom1 moga so nakopali nad? g k* lijonov ton ali 3 odd.	d>J
kor v 1948 (1,16 ton	iti
no skupmo). Jeklo: o	j
mesecih 1949 so izdelali,	\|
lijonov ton lingotov * kar pomeni letno Pr0%l 15,5 milijonov ton (50	.
več kakor v 1938). T° segli, ker so bili plavži 1 stario v obratu in i& i do skrajnosti. Vozila: **
10 mesecih je bilo 1 * 333.832 avtomobilov	V
tovornih avtomobilov	jj>
odn. 28 odst. več	A,	t
Na izvoz odpade 95 0 ^ stotkov osebnih vozov ^ odst. tovornih. Tekstil0® jP strija: preje in tkanin lali. sirpr več kakor V ■ i#‘
da še vedno mnogo M'
ati)
pred vojno.	JM
Premogovna ind®*’ jij, ustvarila po izjavi lotd^iotf leya, predsednika nega sveta«, okrog 19 ' g^el funtov čistega dobičke. ^ V letos v svojem četrt^ i^jo stoja. Letošnjo Pr0^l'.r d''1.
čunajo zopet na 205-2{®:„ ji{
nov ton. Od tega'
žiti 22 milijonov ton ' \i nov ton odpade na cS, fco>' tkzv. ((bunkeriranjen), j-et
bilo 3 milijone t°n
1949.
V Franciji in na delajo pravkar Pra se glede mednaro■
Hol^J
ktične ' a i dne0a.
se gieae meanu'^-, ' Agil1, tenja avtomobilskih . str
naprav, za katere naj^
bi '
vili enotne Predpi’e'r0dno „ rnschna mednar°et'
pr<« avto^
bavi posebna m
misija zastopnikov ministrstev in al ,. kenstrukterjev. Pri .r v°'J bodisi na znake 20 s . ~’ei Pa tudi na zvočne ne signale.
V Franciji so 2e
v r	,	tO*1*	s	’
morajo imeti vsi a .jjiefl 1. aprila 1.1. naprej
romete.
73-38
=====::=:===::==„„	=~~~	.	T.i.fr,,.	stev	93	808	— UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska št
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1, St t> III. na . “ z k ‘mm višine v Sirim 1 stolpca, trgovski eo, flhančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. OGLASI: od 8.30-12 in od 19-18 - Tel. 29-477 Cene oglasov. vu	vse vrste la50V po ,0 dlrl.	,	„	,
— Tlska^ržSkl tiskarski zTol - Podruž.: Gorica. Ul. S. Penico t-U., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50. m«
isečiM
100
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozernsKfS®
Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZC.
tl^vf
flF
Ljubljana, Tyrševa 34 . tel, 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7.