Časopis občine Kamnik, 17. aprila 2020, leto 5, številka 8
Turizem pred težko
• 1 v •
preizkušnjo
Bližajo se prvomajski prazniki, ko bi v občini Kamnik že na polno preštevali turiste. A meje so zaradi pandemije covida-19 zaprte in tujih gostov ni, zaradi ukrepov proti širjenju virusa pa ni niti domačih. V Termah Snovik, kjer ustvarijo več kot polovico vseh nočitev v občini, so zaprti že mesec dni, odpovedi turističnih aranžmajev pa segajo še vse v junij.
Jasna Paladin
Kamnik, Snovik - Pandemija covida-19 je zaustavila svetovni, evropski in slovenski turizem, saj so meje zaprte, potovanja odpovedana, hoteli, restavracije in številne druge ustanove pa zaprti. Tudi kamniški turizem se že srečuje s posledicami virusa, saj na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik beležijo močan upad gostov. Podatkov o številu nočitev za marec in april še nimajo, a že podatki za februar, ko epidemija pri nas še niti ni bila razglašena, kažejo, da je bilo nočitev manj. Lani je v prvih dveh mesecih leta pri nas prenočilo 10.174 domačih in tujih gostov, letos pa 8.013.
V Termah Snovik, kjer prenoči največ turistov v občini, so prve težave in preplah med turisti zaznali hkrati s prvimi novicami o novem koronavirusu. »Sami smo težave najprej začutili pri prestavitvah terminov rezervacij, kasneje pa pri odpovedih azijskih skupin, ki so tradicionalne gostje Term Snovik v zgodnjih spomladanskih in spomladanskih mesecih. Na neki način smo se na možnosti, ki so se s širitvijo virusa zaostrovale, pripravljali, a je bil šok, ko se je pojavil v naši bližini in soseščini, vseeno velik,« pravi direktor Term Snovik Predrag Canjko in dodaja, da so morali zaradi razmer devetdeset odstotkov zaposlenih poslati na čakanje na delo, odpustili niso nikogar, kako bo v prihodnje, bo pokazal čas.
Sezona se je sicer zdela zelo obetavna, saj so bile napovedi zelo dobre in rezervacije
Terme Snovik so že mesec dni zaprte; prestavitve turističnih aranžmajev se pomikajo že
v mesec junij. / Foto: Jasna Paladin
številne, zato je krizo v zaprtem kompleksu še toliko težje spremljati. »Pomladna in poletna turistična sezona, začenši z velikonočnimi prazniki, ko Terme Snovik napolnijo italijanski gosti, je bila obetavna. Načrtovali smo tudi nekoliko višjo zasedenost, predvsem pa precej višje finančne prihodke, temelječe na vsebinsko osveženi ponudbi in investicijskih pridobitvah, med katerimi je gotovo večnamenski prostor ob termalnem kopališču, ki bo dvignil predvsem gostinski standard ponudbe. Žal smo bili ves mesec marec priča odpovedim. Več kot 150 aranžmajev je bilo odpovedanih, pri čemer gre za posameznike, pare, družine in velike
skupine, gre za pogodbeno dogovorjene aranžmaje pa tudi neposredne rezervacije v okviru naše spletne strani ali s pomočjo številnih inter-netnih rezervacijskih sistemov, s katerimi pogodbeno sodelujemo. Izpad nočitev -lani aprila in maja smo jih realizirali krepko več kot pet tisoč - je izjemen, izredno pomemben pa je tudi izpad drugih prihodkov, povezanih s kopališčem, velnesom, zdravstvom, gostinstvom. Žal se odpovedi in prestavitve turističnih aranžmajev zdaj pomikajo že v mesec junij. Z večjimi kupci se nam je uspelo dogovoriti za prestavitve pomladanskih terminov v jesen, bolj realno pa v leto 2021,« nam konkretne številke predstavi
Canjko in s cmokom v grlu doda, da so lani med prvomajskimi prazniki poleg dobre obiskanosti bazenov in savn realizirali več kot petsto penzionov, česar letos ne bo, saj rezervacij ni, kompleks pa je zaprt. »Vrnitev na stara pota bo težka in počasna in na to počasnost bo vplivala vrsta dejavnikov, a seveda ne čakamo, da gostje pridejo sami! V pripravi je obsežen in ciljno usmerjen paket marke-tinških storitev, s katerimi bomo posamezna tržišča in ciljne skupine obveščali o naši ponudbi, ki temelji na zdravju, vitalnosti, bivanju v naravi ob zdravi in zdravilni termalni vodi ter z njo,« še pove direktor.
t 6. stran
OBČINSKE NOVICE
Denar za pomoč iz proračunske rezerve
Kriza zaradi epidemije covi-da-19 že kaže zobe in na občini so že pripravili nekaj ukrepov za pomoč posameznikom in podjetnikom. Za nadaljnje korake pa bodo počakali državo, saj občinski proračun ni brezmejen.
stran 3
AKTUALNO
V začetku aprila porast brezposelnih
Koronakriza kaže zobe tudi na trgu dela: povpraševanj po delavcih je manj, v zadnjih dneh in tednih pa je naraslo tudi število brezposelnih oseb, pojasnjujejo na kamniškem uradu za delo.
stran 5
PODJETNISTVO
V celoti odvisni od turizma
Epidemija covida-19 je med prvimi prizadela turizem in vsa podjetja, ki so s tem tesno povezana. Tudi podjetje Nektar Natura, kjer so delavce poslali na čakanje. Upad naročil je praktično stoodstoten.
stran 8
ZANIMIVOSTI
Karantena je čas za risanje stripov
V Mladinskem centru Kotlovnica ob mentorstvu Ivana Mitrevskega poteka projekt Risanje stripov na daljavo, ki se je zelo lepo prijel.
stran 12
Odprli poseben račun za zbiranje donacij
Denar za blažitev posledic epidemije in pomoč potrebnim lahko nakažete na poseben transakcijski račun Rdečega križa Kamnik.
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Kamnik se je skupaj z Občinskim štabom Civilne zaščite in Območnim združenjem Rdečega križa Kamnik odločila za odprtje posebnega računa za zbiranje donacij, namenjenih za blažitev posledic epidemije novega koronavirusa in pomoč potrebnim. V zadnjih dneh so namreč prejeli kar nekaj telefonskih klicev posameznikov o tem, kako lahko donirajo finančna sredstva tistim, ki jih potrebujejo. Sredstva lahko donirate na transakcijski račun Območnega združenja Rdečega križa Kamnik, Ljubljanska cesta 1, 1240 Kamnik, in sicer na številko TRR: SI56 0231 2001
1158 889 ter z obveznim pripisom namena: KORONAVIRUS 2020.
Vsa zbrana sredstva bo razdeljevala za ta namen ustanovljena strokovna skupina, ki jo bodo sestavljali predstavniki občinske uprave, občinskega sveta, Centra za socialno delo Osrednja Slovenija - vzhod, enota Kamnik, strokovnih služb osnovnih šol ter Območnega združenja Rdečega križa Kamnik. Skupino bo s sklepom imenoval župan Matej Slapar.
Prav tako na sedežu Rdečega križa Kamnik na Ljubljanski cesti 1 v tem času zbirajo pre-hranske izdelke z daljšim rokom uporabe, ki jih bodo potem tudi razdeljevali ogroženim občanom.
DAN UGODNOSTI
ZA OBČANE KAMNIKA
23.4. 2020
VRTNI CENTER ARBORETUM
Gorenjski glas je zvest prijatelj, ki vas spremlja tudi v teh težkih časih. Spoštujmo navodila in skupaj premagajmo virus!
Če se želite na časopis Gorenjski glas naročiti, pokličite 04/201 42 41 vsak delovnik od 8. do 15. ure ali pišite na: narocnine@g-glas.si
ŽELIMO VAM VELIKO ZDRAVJA!
Gorenjski Glas
wwwgorenjskiglas^
10
petek, 17. aprila 2020 Kamničan 1
Občinske novice
Župan imenoval novega podžupana
Dosedanji podžupan dr. Jernej Markelj je s koncem marca iz osebnih razlogov s te funkcije odstopil, župan je na njegovo mesto imenoval Bogdana Pogačarja.
Jasna Paladin
Kamnik - Z aprilom se je ožji ekipi kamniškega župana Mateja Slaparja pridružil njegov strankarski kolega in svetnik NSi Bogdan Pogačar, ki bo kot podžupan funkcijo prav tako kot Markelj pred njim (in kot tudi drugi podžupan Sandi Uršič) opravljal nepoklicno. Zadolžen bo za koordinacijo delovanja krajevnih skupnosti občine Kamnik, za izvedbo Občinskega podrobnega prostorskega načrta Smodnišnica ter realizacijo projekta izgradnje Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik.
»Lotili se bomo novega področja, saj sem v času prvega leta mandata ugotovil, da je na področju koordinacije med krajevnimi skupnostmi in Občino Kamnik treba okrepiti sodelovanje. Prepričan sem, da je Bogdan Pogačar prava oseba za to področje, saj pozna delovanje krajevnih skupnosti kot večkratni predsednik ene izmed njih (KS Duplica). Na Občini stremimo k celostnemu povezovanju in razvoju vseh 22 krajevnih skupnosti, saj je nujno, da odločitve prihajajo od spodaj navzgor, torej od krajank in krajanov do vodstva občine. Krajevna skupnost je ne nazadnje tista prva, ki prepozna in pozna težave ter predlaga možne rešitve naših občank in občanov. Pomembna naloga pa čaka podžupana tudi na področju sprejema Občinskega podrobnega prostorskega načrta Smodnišni-
Bogdan Pogačar
ca, katerega sprejemanje je v zadnjih petih letih kar nekako zastalo in predstavlja pomembno razvojno priložnost naše občine. Pomemben projekt novega podžupana pa bo tudi realizaciji projekta izgradnje Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik,« je ob imenovanju novega podžupana poudaril župan Matej Slapar. Štiridesetletni Bogdan Poga-čar že vse svoje življenje živi na Bakovniku. Obiskoval je Osnovno šolo Marije Vere na Duplici, nato pa šolanje nadaljeval na Srednji šoli za strojništvo v Ljubljani, kjer je pridobil poklic strojnega tehnika. Po končani srednji šoli ga je pot zanesla na Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, kjer je pridobil naziv diplomirani inženir geodezije. Zaposlen je kot vodja komunalnih dejavnosti v Komunalnem podjetju Kamnik. V lokalni politiki je aktiven že vrsto let, občinski svetnik pa je od leta 2014.
Obvestilo bralcem
Kamnik - Iz Pošte Slovenije so nas obvestili, da dostava nenaslovljenih pošiljk, kamor sodi tudi občinski časopis Kamničan-ka, zaradi ukrepov glede koronavirusa, ki so doleteli tudi poštarje, do preklica poteka le dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in sredah. To pomeni, da časopisa začasno ne boste prejemali ob petkih. Zahvaljujemo se za razumevanje.
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:	ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE:
Jasna Paladin	malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d.o.o., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 8. maja 2020, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 30. aprila 2020.
Občani upoštevajo ukrepe vlade
Nadzor nad upoštevanjem odlokov o začasni prepovedi gibanja zunaj občin in zbiranja ljudi na javnih površinah poleg policije opravljata tudi občinska inšpektorica in občinsko redarstvo. Največ kršitev so zaznali na Jami na Duplici, sicer pa se - kot pravijo - občani obnašamo odgovorno.
Jasna Paladin
Kamnik - Kamniški policisti so od uveljavitve Odloka o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja zunaj občin pri svojem nadzoru zaznali nekaj deset kršitev.
»Kljub prepovedi so policisti morali nekajkrat intervenirati na javnem kraju, opraviti postopke ugotavljanja identitete z osebami in zoper posameznike, ki so kršili odlok, podati tudi predlog na Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije,« so sporočili s Policijske postaje Kamnik.
Občinski redarji predvsem opozarjajo
In medtem ko vas policisti lahko oglobijo, občinska inšpektorica in občinsko re-darstvo te pristojnosti nimata, kar pa ne pomeni, da s policisti ne sodelujejo in da ne izvajajo nadzora. A njihov namen je predvsem opozarjati občane na priporočila in pravila. V teh dneh tako nadzirajo uporabo otroških igrišč in drugih športnih površin po vsej občini, igrala in igrišča pa tudi drugo javno infrastrukturo so fizično zaščitili s trakovi, da njihova uporaba ni mogoča, plakate z opozorili o varnostni razdalji so namestili na vsa pokopališča po občini, o priporočilih NIJZ so obvestili vse upravnike večstanovanjskih stavb, o zaščitni opremi in varnostni razdalji občane opozar-
Kamniški policisti nadzor opravljajo tudi na Veliki planini, kjer pa kršitev niso zaznali.
Ena od lokacij nadzora občinskih redarjev je tudi zunanje območje gradu Zaprice. / Foto: Občina Kamnik
Izvir Kamniške Bistrice bi bil ob lepih dnevih dobro obiskan, zato občinski redarji tudi tam izvajajo nadzor nad prepovedjo druženja. / Foto: Občina Kamnik
jajo pred živilskimi trgovinami in v njih (do 7. aprila so denimo izrekli šestdeset opozoril in 19 osebam prepovedali vstop v trgovino, ker niso imele statusa upokojenca, pa so želele nakupovati v času med 8. in 10. uro, dvema upokojencema pa je bil prepovedan vstop v času po 10. uri), ob koncih tedna izvajajo nadzor na priljubljenih izletniških točkah, kot so Stari grad, Špica, Sveti Primož nad Kamnikom, Gora sv. Miklavž, Mali grad, območje izvira Kamniške Bistrice in zunanje območje muzeja na Zapri-cah, odzivajo se na različne prijave občanov ter ob torkih in sobotah skrbijo za red na živilski tržnici. »Občinsko redarstvo in občinska inšpektorica na podlagi nadzora ugotavljata, da se zbira mladina na območju telovadnice v naravi (fitnes) na Jami na Duplici, kjer je bilo izrečenih največ opozoril. O zadrževanju mladine na tem območju je bila obveščena tudi policija. Občinska inšpektorica in občinsko redarstvo zelo dobro sodelujeta s Policijsko postajo Kamnik, dogovorjeni so namreč, da se v primeru, da občani ne upoštevajo opozoril redarja ali inšpektorice, obrnejo na policijo, ki izvede ustrezne postopke, kar pa doslej še ni bilo potrebno, saj kršitelji dosledno upoštevajo opozorila. Sicer pa ugotavljamo, da naši občani vsak dan bolj upoštevajo ukrepe vlade in se v veliki večini tudi obnašajo odgovorno,« so nam pojasnili na občini.
Brez primera okužbe že deset dni
Poziv Zdravstvenega doma Kamnik bolnikom: kljub epidemiji smo vam še vedno na voljo!
Jasna Paladin
Kamnik - Delo v Zdravstvenem domu Kamnik kljub prilagojenemu režimu delovanja v veliki večini poteka tekoče, nam je sporočil direktor Sašo Rebolj. »Novega primera okužbe s covidom-19 pri nas ni bilo že deset dni. Smo pa v zadnjih dneh zaznali več primerov kroničnih bolnikov, ki so zaradi strahu pred okužbo odlašali s pregledom do zadnjega, ko se jim je zdravstveno stanje že nevarno
poslabšalo. Kronične bolezni v teh dneh seveda niso izginile. Pozivamo bolnike, naj s pregledom ne odlašajo,
vstvenem domu smo organizirali tako, da je za kronične neinfektivne bolnike urejeno ločeno parkirišče, da se
S pregledom pri zdravniku ne odlašajte! Pred obiskom se je treba najaviti po telefonu. Vse potrebne številke so objavljene na spletni strani na www.zdkamnik.si.
saj jim je omogočen kar najbolj varen dostop do zdravnika in še vedno smo kljub epidemiji tu za vse, ki nas potrebujejo. Delo v zdra-
njihove poti nikakor ne križajo s potencialno okuženimi. Parkirišče je označeno z usmerjevalnimi tablami že pred uvozom na parkirišče,«
poudarja Sašo Rebolj, a opozarja, da se je pred obiskom zdravnika še vedno treba najaviti po telefonu. Vse telefonske številke so objavljene na spletni strani www.zdka-mnik.si.
V Zdravstvenem domu Kamnik si želijo, da bi se njihovo delovanje lahko čim prej približalo časom pred epidemijo in da bi do izida prihodnje številke Kamni-čan-ke lahko sprostili delovanje še kakšne preventivne dejavnosti in odprli še več ambulant.
Kamničan petek, 35. aprila 2020
11
Občinske novice
Denar za pomoč iz proračunske rezerve
Kriza zaradi epidemije covida-19 že kaže zobe in na občini so že pripravili nekaj ukrepov za pomoč posameznikom in podjetnikom. Za nadaljnje korake pa bodo počakali državo, saj občinski proračun ni brezmejen.
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
letošnji velikonočni prazniki so bili posebni, pa vendarle upam, da ste jih preživeli iskreno in doživeto, morda povezani kot še nikoli doslej. Kljub težkim razmeram, ki krojijo naš vsakdan, upam, da je velikonočni čas prinesel vedrine, upanja, moči in ljubezni. Da je bila vedrina močnejša od žalosti. Da je bilo upanje močnejše od obupa. Da je bila moč močnejša od poraza in ljubezen močnejša od sovraštva.
Razmere, v katerih smo se znašli v preteklem mesecu, pa so vendarle pokazala nekaj svetlih plati naše izjemne lokalne skupnosti. Zahvaljujem se vsem, ki ste priskočili na pomoč pri pakiranju in distribuciji zaščitnih mask, ki so jih pred prazniki prejela vsa kamniška gospodinjstva. Več kot dvajset prostovoljcev, gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik, Občinska uprava in Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik so neumorno delali za vas, občanke in občane, kar dokazuje, da imamo v naši sredi Kamničanke in Kamničane, na katere smo lahko ponosni. Še vedno pa smo neizmerno hvaležni, da vas imamo, spoštovani zdravstveni delavci, policisti, zaposleni v civilni zaščiti, gasilstvu ter v vseh službah zaščite in reševanja, sektorju energetike, prometa, prehrane, preskrbe s pitno vodo, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacij-skih omrežij in sistemov, čistilke in čistilci, smetarji, peki, trgovke in trgovci, prostovoljci in še bi lahko našteval.
Ob bližajočem se dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu, in mednarodnem prazniku dela, 1. maju, vam iskreno čestitam. Oba praznika bosta zagotovo zaznamovana z ukrepi za zajezitev širjenja bolezni covid-19 in tradicionalnih prireditev ne bomo mogli izvesti, pa vendar vam želim iskrenega in zaslužnega praznovanja, saj delo ostaja najpomembnejša družbena vrednota.
Vaš župan Matej Slapar
Tržnica znova obratuje
Jasna Paladin
Kamnik - Dober mesec dni je Slovenija že v znamenju epidemije in s tem povezanih ukrepov, ki so pošteno omejili in spremenili naš vsakdan, hkrati pa tudi prizadeli vse tiste, ki ne smejo delati in so se že znašli v finančnih težavah. Občina je skupaj z Občinskim štabom Civilne zaščite lahko vzor drugim, saj delo na terenu poteka aktivno, obveščanje javnosti pa vsakodnevno, sprejeli pa so tudi že nekaj ukrepov za zmanjševanje finančnih posledic krize. A čaka jih še veliko dela, saj bodo posledice dolgotrajne in večje, kot je sprva kazalo.
Najemnin ne bodo zaračunali
»Ker je bil 15. marca sprejet Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki določa, da se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije co-vida-19 začasno prepoveduje ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije, se je
Jasna Paladin
Kamnik - Občinski štab Civilne zaščite se je na težke čase, povezane z epidemijo, začel pripravljati že februarja, torej že pred tem, ko je vlada izdala Uredbo o obveznem nošenju zaščitne opreme na javnih krajih. Tako zgodnja prizadevanja so se izkazala za pravilna, saj so cene zaščitnih mask z razmahom epidemije poskočile v nebo. Kot so nam pojasnili na občini, so pogovore za dobavo mask sprva imeli s kamniškim podjetjem Svilanit Svila, a se nato - zaradi bitke s časom - odločili za posel z ljubljansko družbo ABA, ki je lahko najhitreje dobavilo kakovostne trislojne kirurške
Občina Kamnik odločila, da najemnike poslovnih prostorov in javnih površin, s katerimi ima občina sklenjene najemne pogodbe in zaradi sprejetega odloka ne morejo obratovati, najemnine oprosti. To velja za čas veljavnosti omenjenega odloka oziroma do sprejetja drugega ustreznega predpisa, s katerim prepovedi, ki jih določa omenjeni odlok, prenehajo veljati,« pravijo na Občini, kjer sicer iz naslova najemnin od oddaje poslovnih prostorov in javnih površin v najem mesečno zabeležijo prihodke v višini 2.776,00 evra. Ta denar do odprave ukrepov v občinski proračun tako ne bo pritekal. Do nadaljnjega so tako kot številne druge občine ustavili tudi postopke za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).
Dodatnih denarnih pomoči ne bo
Občina Kamnik za zdaj ne bo uvajala dodatnih denarnih pomoči, saj v tem času sodelujejo s številnimi nevladnimi izvajalci, ki so aktivni na terenu in po svojih
močeh pomagajo občanom. V primeru stisk občani še vedno lahko vlagajo vloge na Občino Kamnik, Center za socialno delo Osrednja Slovenija - vzhod, enota Kamnik, župnijskih Karitas in Območnemu združenju Rdečega križa Kamnik.
Občine bodo počakale na ukrepe države
»V tem trenutku Skupnost občin Slovenije priporoča, da se z ukrepi na nivoju občin počaka, dokler ne bodo znani vsi ukrepi Vlade RS, ki bo sprejela številne neposredne ukrepe za pomoč gospodarstvu in tudi drugim prizadetim organizacijam, kmetijstvu in skupinam državljanov in državljank, ki bodo imeli tudi pozitivne učinke. Če se bo naknadno izkazala potreba po pomoči tudi s strani občin, se bodo sprejeli ukrepi tudi na nivoju občin, ki bodo utrpele škodo zaradi odprave posledic epidemije covida-19, ki se bodo nanašali na stroške in izpad prihodkov. Predvsem pa se je treba zavedati, da sredstva v občinskem proračunu niso neomejena,« so nam odgovorili na občini; in še: »Ob tem
moramo poudariti izredno dobro sodelovanje s pogodbenim podjetjem Občinskega štaba Civilne zaščite Komunalnim podjetjem Kamnik, Policijsko postajo Kamnik, Gasilsko zvezo Kamnik, Prostovoljnim gasilskim društvom Kamnik in njihovimi gasilkami ter gasilci, Zdravstvenim domom dr. Julija Polca Kamnik, Domom starejših občanov Kamnik, Območnim združenjem Rdečega križa Kamnik, prostovoljci Študentskega kluba Kamnik in Društvom GRS Kamnik ter ravnatelji in direktorji kamniških šol in vrtcev, Javnim zavodom Mestne Lekarne ter Zavodom za turizem, šport in kulturo Kamnik.
Povišali bodo proračunsko rezervo
Posebne proračunske postavke za te namene tako nimajo, imajo pa postavko za proračunsko rezervo, ki jo nameravajo povišati s sedanjih sto tisočakov na 550 tisoč evrov. Svetniki bodo o tem na videokonferenci glasovali na seji občinskega sveta, in sicer predvidoma 17. aprila.
tribucija je znašala skupno še 2.482,01 evra brez DDV. Pri tem je treba omeniti neumorno delo več kot dvajsetih prostovoljcev PGD Kamnik in Občinske uprave ter Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik. Pakirni material nam je doniralo podjetje mo-je-lece.si,« so nam odgovorili na občini, kjer nadaljujejo pogovore za nakup zaščitne opreme za službe Civilne zaščite s podjetjem Svilanit Svila pa tudi z drugimi podjetji; številna so se v tem obdobju izkazala s svojimi donacijami. Vrtcu Antona Medveda Kamnik, Qlandii Kamnik, družbi Dom-Titan, Humanitarnemu društvu Lions klub Kamnik in Avtoličarstvu Papež se je v preteklem tednu pridružil še VBcustoms, ki je Zdravstvenemu domu dr. Julija Polca Kamnik doniral zaščitne vizirje, Prima plast je Občinskemu štabu Civilne zaščite doniral plastične vrečke, podjetji Agromilk iz Markovega in Svilanit Svila pa zaščitne maske. Nekaj podjetij je brezplačno pomagalo tudi z logistično pomočjo in zaščitnimi sredstvi.
Občina je 9. aprila prejela tudi 4300 zaščitnih mask s strani države.
Jasna Paladin
Kamnik - Živilska tržnica v središču Kamnika je v torek, 7. aprila, znova odprla svoja vrata. Kot doslej bo obratovala ob torkih in sobotah, do odprave vseh zaščitnih ukrepov pa bo na tržnem prostoru veljal nov režim nakupovanja. Pred vstopom na tržni-
co si je obvezno treba razkužiti roke, nato pa upoštevati varnostno razdaljo med kupci in prodajalci. Tržni prostor naj obišče le en član gospodinjstva, izdelke pa je ob prihodu domov treba še posebno dobro oprati. Za varnost in red bodo ob vhodu v tržni prostor skrbeli prostovoljci in občinski redarji.
Zaščitne maske v vsa gospodinjstva
Občina je s sredstvi iz proračunske rezerve kupila 54.205 zaščitnih mask in jih v dneh od 8. do 10. aprila dostavila vsem gospodinjstvom. V teh dneh pa so se izkazali tudi številni donatorji iz lokalnega okolja.
Vsako gospodinjstvo v kamniški občini je minuli teden prejelo komplet petih zaščitnih mask skupaj z navodili za
uporabo. / Foto: Jasna Paladin
maske po ugodni ceni. »Za-	sredstvi iz občinske proračun-
ščitne trislojne kirurške ma-	ske rezerve. Razdelili smo
ske, ki so jih 8., 9. in 10. aprila	54.205 mask, za to pa name-
prejela vsa gospodinjstva v	nili 35.233,25 evra brez DDV.
občini Kamnik (pet na vsako	V tej številki niso zajeti še
gospodinjstvo) smo kupili s	stroški materiala, celotna dis-
Vse informacije na enem mestu
Kamnik - Vse pomembne informacije v zvezi z epidemijo covida-19 in s tem povezanimi ukrepi Občina Kamnik dnevno objavlja na svoji spletni strani kamnik.si, kjer so objavljene tudi vse pomembne telefonske številke služb in ustanov, ki jih občani potrebujejo. Vsi občani, ki se znajdejo v stiski, lahko še vedno pokličejo na t. i. humanitarno številko 051 374 207 (Katja Vegel). J. P.
Velikonočno presenečenje za starejše
Kamnik - Župan Matej Slapar je skupaj s poveljnikom Občinskega štaba Civilne zaščite mag. Matjažem Sršo pred velikonočnimi prazniki obiskal Dom starejši občanov Kamnik in starejše kot tudi zaposlene presenetil s sladkim presenečenjem, saj večina praznikov ne bo mogla praznovati z najbližjimi. Darilo je pred vhodom v dom (ta je namreč za obiskovalce še vedno zaprt), prevzela direktorica Maja Gra-dišek. J. P.
10
petek, 17. aprila 2020 Kamničan 1
Občinske novice, mnenja
Pozor: velika požarna ogroženost!
Spoštovani občanke in občani!
V zadnjih nekaj dnevih na našem področju prevladuje sušno in pretežno sončno obdobje, večji del dneva pa spremlja tudi hladen in suh veter. Vse to povzroča izredno izsuševanje zemlje in vegetacije v našem okolju. Ker smo v spomladanskem delu leta, je že kar nekaj dreves, grmovnic in zelenja ozele-nelo, vendar se moramo zavedati, da so zaradi pomanjkanja vlage v tleh in izredno suhega zraka trave, listje in veje izjemno suhi. Vse to v naravi povzroča veliko ogroženost. Požari lahko nastanejo že ob najmanjši iskri, ki jo povzroči ogorek, vžigalica, steklenica ali razbito steklo na soncu in seveda tudi kurjenje v naravi. Sam ogenj se že v začetni fazi izredno hitro razplamti in se nato po terenu, grmovju ali drevesih širi v smeri vetra ali po hribu. Kljub temu da je že nekaj časa razglašena prepoved kurjenja v naravi, smo imeli na tem področju že kar nekaj intervencij. Vsi požari so nastali zaradi neupoštevanja navodil Uprave za zaščito
in reševanje in podcenjevanje trenutnega stanja v naravi. Gasilci vse ponovno opozarjamo, da so listje, trava, grmovje, drevesa itd. v naravi izjemno suhi in da vsaka še tako majhna iskra v taki situaciji povzroči požar. Požar se praviloma izredno hitro širi, sam izbruh in širjenje požara je tako intenziven, da ga posameznik ne more pogasiti. Samo hitri intervenciji gasilcev gre zahvala, da požari niso povzročili večje škode v naravi in da se v nekaterih primerih niso razširili na objekte.
Vse občane in občanke prosimo, da do preklica ne kurijo in ne uporabljajo odprtega ognja v naravi. Ravno tako naj ne odmetavajo ogorkov, cigaret in vžigalic ter v primeru razbitja steklenic in drugih steklenih predmetov črepinje poberejo in odvržejo v zabojnik za smeti, saj je razbito steklo v primeru močnega sonca tudi potencialni povzročitelj požara v naravi. Za previdnost in upoštevanje navodil se vam najlepše zahvaljujemo.
Kamniški gasilci
Mnenje občinskega svetnika
Prihodnost je odvisna od nas
Božidar Pilej, svetnik LMŠ
Začel bom z besedami gospel Rosvite Pesek: »Kot skupnost ne smemo pogrniti, sicer nas ne bo več.«
Pišem, ko se končuje četrti teden ukrepov. Prihajajoče praznike bom moral praznovati sam. Spoštujem vse ukrepe, ki sta jih sprejeli vlada in naša občinska uprava. Uspešno delovanje občinske uprave kaže, da se občani zavedamo, da sledimo navodilom. Mislim, da bo ministrstvo za šolstvo uspelo končati šolsko leto 2019/2020. Zagotoviti moramo vpis učencem v srednje šole, dijakom nadaljevanje šolanja, maturantom omogočiti, da pokažejo svoje znanje in uspešno opravijo maturo. Spadam v tako imenovano fizično skupino. Hvala vsem prostovoljcem, modrim majč-kam, delavcem Doma starejšim občanov Kamnik, Zdravstvenem domu Kamnik, da skrbijo za vse občane.
Prejeli smo Onesnažen zrak
V Kamničan-ki ste dne 6. marca v članku z naslovom Inšpektorji kršitev niso zaznali med drugim zapisali, da v inšpekcijskih nadzorih v zvezi z onesnaženim zrakom v občini Kamnik nepravilnosti
niso bile zaznane. Inšpektorje v odgovoru med drugim navedel, »da izpust ne povzroča čezmerne obremenitve okolja z emisijami snovi v zraku oziroma ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti.« Na domačem balkonu na Bakovniku še vedno opažam črne prašne delce, v primeru severovzhodnega vetra pa prinese še smrad po kovinah, ki je zelo nadležen in oster. V nočnem času
pa tudi ropot premetavanja kovinskih elementov. Menim, da izpust prekoračuje zakonsko določeno mejo oziroma s tem tudi čezmerno obremenitev zraka in okolja. Zato naj se na Občini Kamnik pristojne službe posvetijo temu problemu v korist nas vseh, ki živimo v Kamniku, in v korist našega zdravja.
Dušan Česen, Bakovnik
Končal bom z odlomkom iz pesmi svojega prijatelja Ivana Minattija: »Nekoga moraš imeti rad, / pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, / nekomu moraš nasloniti roko na ramo, / da se, lačna, nasiti bližine, / nekomu moraš, moraš, / to je kruh, kot požirek vode, / moraš dati svoje bele oblake, / svoje drzne ptice sanj, / svoje plašne ptice nemoči / - nekje mora zanje biti gnezdo miru in nežnosti -, / nekoga moraš imeti rad ... «
Imejte se radi. Ostanite zdra-
Brezplačno tiskanje učnega gradiva
Duplica - Dobrodelnosti v času epidemije so se pridružile tudi nekatere politične stranke. Učencem, dijakom in študentom iz občine je te dni tako omogočeno brezplačno tiskanje gradiva za potrebe izobraževanja. Za najavo pišite na kamnik@ strankalms.si, kamor lahko pošljete tudi gradivo. J. P.
Mnenje občinskega svetnika
Moramo biti sprti?
Anton Tone Smolnikar, svetnik LTS
V sedmih desetletjih človek doživi veliko izzivov, ki te obrusijo kot človeka in osebnost. Trideset let novinarstva in šestnajst let županovanja mi je pustilo ogromno izkušenj in spoznanj, da na svetu nisi sam, da je sodelovanje, brez izključevanj, pogoj za napredek in razvoj. To se je pokazalo pred tridesetim leti, to bi moralo biti v nas tudi danes. A žal ni tako! Ali je treba, da nas pandemija razdvaja na vsakem koraku, ko bi morali zaradi svojega zdravja in usode vsega človeštva strniti vrste in se zamisliti, zakaj smo na svetu. Travo na vrtu sem že pokosil, sadike so v zemlji. Te pomirjujoče aktivnosti med osamo pa me vse bolj prepričujejo v zgodbe, da smo kanibali, da nas bo virus požrl skupaj z bitko za oblast. Vedno pravim, da sem po duši novinar. Toda ali je pri nas to, čemur pravimo novinarstvo, sploh še novinarstvo? Daleč od tega! To je preprosto politika v službi strank, njihovih interesov, pokvarjenosti in brezoseb-nosti, manipulacij, nevrednih človeka. Ali je treba, da v Evropi odmeva, kako smo sprti, namesto da bi skupaj našli kar največ mask in druge opreme za morda še slabše čase. Da ne bodo spet prazna skladišča Zavoda za blagovne rezerve, tako kot ob izbruhu bolezni, ki je sovpadal s prevzemom nove vlade. Nekdanji novinarski kolegi: ste pustili vladi vsaj deset dni, kaj šele sto dni, da bi mirno pripravila ukrepe? Prve minute, prvi ukrepi so bili obstreljevani z
največjim topovi tistih, ki bi bili veseli, da puška v koruzi ne bi rjavela. To ni novinarstvo, to so manipulacije brez etike! Težko si predstavljam, da bi bili v teh dneh sredi predvolilne kampanje v televizijskih studiih z maskami, rokavicami, na praznih ulicah in trgih, s plastičnimi lutkami namesto volivcev ... In še ena iz domačih logov, kjer se župan z ekipo bori, da bi v sedanji vojni zmagali s kar najmanj žrtvami. Minuli mesec sem dvakrat vsem svetnicam in svetnikom poslal dopis, da bi zbrali 12 tisočakov za pomoč ranljivim občanom. Gre za denar, ki ga strankam nakaže občina, znesek je odvisna od števila volilnih glasov. Večina je z navdušenjem razumela zgodbo, na noben dopis pa se ni odzvala stranka LMŠ, ki v teh dneh ponuja neko svojo dobrodelnost. Predsednik LSU, ki ni politična stranka in torej tega denarja ne prejema, je sporočil, da bodo prispevali svoj delež sejnin, torej iz svojega žepa! Kljub tej »enotnosti« svetnikov bomo Rdečemu križu Kamnik nakazali osem tisočakov. Ne potrebujemo političnih točk, v tem trenutku bodimo ljudje!
Koronavirus in Kamnik
Še februarja se ni zdelo, da koronavirus lahko močno spremeni vsakdanji utrip našega mesta.
A sredi marca se je zgodilo prav to: zaprli so se vrtci, šole, I javne ustanove in večina gospodarstva. Med najbolj ranlji-= ve skupine sodijo starostniki, i zato je posebna skrb in previ-3 dnost potrebna v domovih za ¡ostarele. Vse ukrepe in pripo-s ročila vlade za preprečitev šir-^ jenja epidemije na občinski 3 ravni usklajuje Civilna zaščita ¡Občine Kamnik. V sodelovali nju z ZD Kamnik, s policijo, z i gasilci, in s komunalnimi delav-i ci vodstvo občine in civilne
zaščite skrbi za izvajanje predvidenih ukrepov in za financiranje nujne zaščitne opreme za vse zaposlene v službah, ki skrbijo, da Kamnik ostaja varno mesto. Občina je vsakemu gospodinjstvu konec prvega tedna v aprilu poslala po 5 zaščitnih mask skupaj s spodbudnim spremnim pismom župana Mateja Slaparja. Ukrepi za zaščito zdravja in življenja prebivalcev terjajo finančna sredstva, ki v proračunu občine Kamnik 2020 niso bila predvidena v takšni meri, zato bo občinski svet na 2. izredni seji, v petek, 17. 4. 2020, sprejemal prvi letošnji rebalans proračuna. Če bo država povrnila večino sredstev za ukrepe v času epidemije, potem bomo lahko v nadaljevanju leta izpeljali vse načrtovane investicije.
Bogdan Pogačar, vodja svetniške skupine NSi Kamnik
Stopimo skupaj, ko moramo ostati narazen, da ostanemo zdravi
Na sodu smodnika - 1. del
N.Si
Epidemija koronavirusa je dodobra spremenila naša življenja. Največja spremem-sbe doživljajo najmlajši, ki se s spopadajo z učenjem na da-Hjavo. Najtežje je za tiste, ki ; za to nimajo tehničnih pogo-; jev. V lokalnem odboru in i: svetniški skupini LMŠ Ka] mnik smo se odločili, da zbe-i remo sredstva za računalnik, j. ki smo ga donirali učencu ji OŠ Marije vere. Veliko je § takšnih, ki imajo težave s ti-i skanjem gradiv, zato smo se i odločili, da v času šolanja na i daljavo omogočimo brez-
plačno tiskanje vsem, ki za to nimajo pogojev. Na dan izida Kamničan-ke se bomo svetniki zbrali na 2. izredni seji, posvečeni ukrepih ob koronavirusu. Pozdravljamo in podpiramo ukrepe civilne zaščite. Ne smemo pa teh kriznih časov izkoriščati in v rebalans proračuna vnašati spremembe, ki niso nujno potrebne. Ko se bo situacija umirila bomo videli, kaj nam je novi virus prinesel. Zagotovo pa smo v teh časih začeli znova ceniti nekatere poklice. Želimo se zahvaliti vsem, ki v teh težkih časih skrbite za to, da življenje v naši skupnosti teče tako, da je poskrbljeno za vsakogar. Le če bomo stopili skupaj, nam bo uspelo.
Igor Žavbi
I ms
Lista Marjana Šarca
svetniška sfcupina
Neštetokrat je bilo v preteklosti zapisano in povedano, kako pomembno je območje nekdanje smodnišnice za Občino Kamnik. Žal tisto, kar lahko danes vidimo te pomembnosti ne odraža. Na vhodu nas pozdravi zapuščen park, kjer sameva na novo postavljena kapelica Sv. Barbare. Marsikdo od nekdanjih zaposlenih v KIK-u, se lahko vpraša, kje si *bila Barbara, leta nazaj, da bi I nas obvarovala pohlepa posa-| meznikov, ki so uničili nekdaj | bleščečo kemijsko industrijo. i Uničena ni bila samo industrija | in delovna mesta, z leti je sle-§ dilo tudi uničevanje kamniške
industrijske dediščine. Danes, ko se zapeljemo ob razpadajočem zidu, lahko med odprtinami v njem vidimo, sliko uničenja. Srednja vrata so postala glavna vrata, vrata pri katerih cestno prometni predpisi ne veljajo. Zeleni pas med regionalno cesto in reko Kamniško Bistrico postaja parkirišče kamionov, ob vikendih pa parkirišče tistih, ki delajo takrat, ko inšpektorji ne delajo. V več nadaljevanjih bomo predstavili, naš pogled na pretekle dogodke in predvsem na prihodnost območja. V izteku leta 2014 je podjetje Iskra Mehanizmi, kot lastnik pretežnega dela zemljišč znotraj smo-dnišnice, objavilo javni razglas za zbiranje ponudb za nakup nepremičnin. Občina Kamnik, bi takrat lahko izkazala jasen interes po lastništvu zemljišč.
Sandi Uršič
Kamničan petek, 37. aprila 2020
11
Aktualno
Sončne novice z Duplice
Šolarji se bodo na daljavo izobraževali vsaj še ves april, pravijo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Po najbolj optimističnem scenariju bi šole lahko odprle vrata po prvomajskih počitnicah, če ne takrat, šele v začetku junija. O popolnoma novi izkušnji tako za učence in starše kot tudi učitelje - šolanju na domu - smo se pogovarjali z mag. Katarino Kesič Dimic, specialno pedagoginjo na Osnovni šoli Marije Vere.
Bojana Klemenc
Kakšna je v času koronavirusa vaša vloga v šoli na daljavo?
Moja vloga je seveda še naprej stik z učenci, ki sem jim že sicer nudila dodatno strokovno pomoč, pa tudi in predvsem z njihovimi starši. To bi poudarila, saj v teh dneh oni potrebujejo več opolnomočenja kot otroci. Z učenci in starši komuniciram po e-pošti, v zadnjem času pa tudi na Zoomu, kjer rešujemo čisto konkretne naloge in se pogovarjamo. Dobivam veliko e-sporočil o različnih stiskah staršev, predvsem mam.
Kako po štirih tednih šolanja na domu potekajo dejavnosti na vaši šoli?
Morda bi lahko rekli, da se stanje umirja na neki nenavaden način. Smo kot prostovoljni poskusni zajčki v eksperimentu. Čez noč je morala zaživeti vsa šola na daljavo. Najprej je bilo seveda nekaj skrbi, nelagodja in panike. Zdaj pa imamo že videokonference, videoaktive. Pravijo, da človek potrebuje približno šest tednov, da se na nekaj navadi. Počasi bomo skoraj tam.
S kakšnimi težavami se srečujejo tako učenci kot učitelji pri šolanju na daljavo?
Tudi učitelji v to situacijo prihajajo z različnimi predznanji glede uporabe različnih računalniških programov in elektronskih medijev. Nekateri so v stiski, vendar so izjemno prilagodljivi. Imamo učitelje pred upokojitvijo, pa vendar počasi začenjajo uporabljati vse tehnoloških trikov, za katere sploh niso vedeli, da obstajajo. Ni odveč poudariti, da nas večina učiteljev trenutno dela na svojih domačih računalnikih in telefonih, da račune za obe naročnini plačujemo iz lastnega žepa. Pa vseeno ne odnehamo in se borimo naprej. Vsekakor pa je v tej situaciji postalo zelo izrazito, kako so učitelji že prej poznali svoje učence, njihove potrebe in zakonitosti njihovega psihomotoričnega razvoja. Preko podajanja pouka na daljavo se namreč izrazi, kako učitelj podaja navodila, kako je organiziran sam, kako pomembno mu je razumevanje otroka in koliko predelana količina snovi.
Večina otrok in staršev se s takšno obliko šolanja na domu srečuje prvič. Kakšne so prednosti in slabosti tovr-
Mag. Katarina Kesič Dimic / Foto: Mateja
ordovič Potočnik
stnega šolanja?
Tak način šolanja je prednost za otroke, ki imajo zaradi hipersenzibilnosti v šoli težave s hrupom in preobilico dražljajev. Tukaj govorim o otrocih z motnjo ADHD ali motnjami avtističnega spektra. Tudi za bolj intro-vertirane otroke ali tiste s šibkostmi v socialnih interakcijah je morda lažje. Seveda vse to pod pogojem, da imajo starše, ki jim v teh trenutkih zmorejo pomagati. V nezavidljivih situacijah so vsi tisti, ki se gnetejo v majhnih stanovanjih z neustrezno opremo, ki jo zdaj pouk pričakuje in zahteva, s starši, ki jim zaradi različnih razlogov ne zmorejo pomagati pri šolskem delu. Tudi otroci staršev, ki še vedno hodijo v službo. Zaskrbljena pa sem za najbolj ranljive, ki so bili že prej žrtve nasilniških dejanj s strani staršev, saj se bodo v tako napetih časih v vseh družinah odnosi svojevrstno krhali in zopet vzpostavljali na novo. Predvidevam, da bo del kolateralne škode tudi porast uživanja alkohola pri rizičnih posameznikih ter porast depresivnih občutij. V takšnih okoljih bodo otroci postali še bolj izpostavljeni in tokrat brez zaupnika. Težave bodo neizogibne, če bodo mladostniki v tej socialni karanteni začutili želje po samopoškodova-nju, nihilizem in druga nihanja v čustvovanju.
Veliko staršev in otrok se v teh časih počuti negotovo in zaskrbljeno. Imate kakšen nasvet?
Starši se vedno bolj odpirajo. Na začetku povsem spontano, povezano s šolo in težavami, po nekaj e-sporoči-lih pa izlijejo svoje skrbi in tesnobo. Enako se mi zgodi pri pogovorih s sodelavkami. Začnemo s šolo, končamo pa pri počutju. Veliko
nas slabo spi, ima prebavne težave, preveč ali premalo jemo. Nekateri še vedno ohranjajo rituale, saj jih ti ohranjajo pri zdravi pameti. Čas je nepredvidljiv. Vsi pogrešamo ljudi. Vsaj malo. Včasih tudi tiste, ki jih sicer sploh ne opazimo. Sama temu času pravim »in corona veritas« ... (v koroni je resnica). Ljudje se v teh časih kažejo v vsej svoji veličini. Okrepijo se vse karak-terne značilnosti posameznika. Morda je zdaj tudi čas za premislek o določenih odnosih. Kateri ljudje nas zares bogatijo, kateri pa du-šijo. S katerimi ljudmi lahko tudi zdaj komuniciramo, se jih razveselimo, kdo pa nas obremenjuje s svojimi skrbmi in strahovi. Pa ne na način, da prisluhnemo. Ampak na način manipuliranja, zaničevanja ali izkoriščanja. Morda je letos čas za odnos-no spomladansko čiščenje.
Ali je ta čas tudi dobra priložnost, da starši še bolj spoznajo svoje otroke?
Tisti starši, ki so otroke že prej poznali in gradili na njihovih delovnih navadah, delajo zdaj samo naprej. Seveda veliko več, so bolj utrujeni in tudi naveličani, a z delovno disciplino zagotovo nimajo težav. Otroku znajo tudi pomagati pri organizaciji dela, ga poslati na nujen kratki odmor. Tisti starši, ki z otroki niso imeli globljega stika, pa bodo iz te situacije izšli kot zmagovalci le v primeru, če se bodo veliko posvečali sebi. Na kontroli svojih impulzov in vedenj. Čez noč ne bo šlo. Svoje otroke bodo spoznali le, če bodo pripravljeni odpirati oči in srca, jih znati poslušati in jim seveda postaviti trden in predvidljiv okvir delovne discipline. Morda pa bo po šestih tednih s primerno vztrajnostjo marsikdo ugotovil, da se otrok
spreminja. Čeprav se bo v resnici najprej spremenil on sam kot starš.
Na spletni strani OŠ Marije Vere vsak dan objavljate Sončne novice z Duplice. Kako so te novičke sprejeli učenci, starši in učitelji?
Na idejo časopisa sem prišla takoj v ponedeljek, 16. marca. Zdelo se mi je, da smo otroke poslali domov, jih zaprli v »bunkerje« in jim s karanteno čez noč odvzeli vse. Tudi hrup s hodnika, mimobežen pogled v oči. Začutila sem, da bi lahko en tak časopis postal osrednja tema dneva, kjer bi učenci z neko prilagojeno komunikacijo (preko mene kot medija) drug drugemu sledili pri vsakodnevnih opravilih. Da bi jih tak način vsaj v nečem ohranjal v občutku »šolskega vsakodneva«. Zanimivo je, da se zdaj še skoraj bolj kot učenci oglašajo starši, ki povejo, da jih vsak dan preberejo, mi izražajo hvaležnost. Med njimi je tudi veliko sodelavcev, ki s svojim zbiranjem otroških izdelkov sooblikujejo časopis. Včasih je težko, ker pridejo dnevi, ko ni nič. In čutim težo bremena tega niča. Takrat poskušam zapisati daljši uvodnik, a vendar to ni glavni namen. Čeprav priznam, da takšno pisanje tudi mene na neki način prizemljuje.
Sami ste mama dveh fantov. Kako pri vas doma poteka šolanje in usklajevanje službe?
Vsekakor sem v svojevrstni prednosti pri šolanju lastnih otrok, saj zdaj doma opravljam delo, ki ga sicer v službi. Pa vendar je drugače - zanju sem še vedno mama, in ne učiteljica. Ker ima starejši sin za šolo kar veliko obveznosti, vztrajam, da gremo vsak dan na zares dolg pohod po gozdu. Sicer smo že prej pogosto hodili, a zagotovo ne prav vsak dan. Med tisto hojo vedno pridem do česa novega. Ali v pripravah za šolo ali moram poklicati sodelavko ali idejo za Sončne novice z Duplice. Gozd je tudi sicer radodaren za trening čuječ-nosti. Če hodiš vsak dan po popolnoma isti poti, vedno znova ugotavljaš, da je 24 ur dovolj za spremembe. Paglavci vsak dan postanejo malo večji. Lapuhovi cvetovi, ki so bili včeraj še rumeni, so danes že odcveteli. Odpirajo se listki na drevesih. Nikoli nisem imela priložnosti za toliko objemov preko dreves, za poslušanje ptic in razmišljanja. V gozdu je še vse po starem. In to mi daje upanje.
V začetku aprila porast brezposelnih
Koronakriza kaže zobe tudi na trgu dela: povpraševanj po delavcih je manj, v zadnjih dneh in tednih pa je naraslo tudi število brezposelnih oseb, pojasnjuje vodja kamniškega urada za delo Dragica Ribnikar.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Na zavodu za zaposlovanje so zaradi negotovih razmer, ki so nastale po razglasitvi epidemije covi-da-19 zaznali porast novopri-javljenih brezposelnih. Na ravni države je bilo konec marca prijavljenih 77.855 brezposelnih oseb, kar je 0,5 odstotka več kot februarja in 1,7 odstotka več kot marca lani. Na novo se je marca na zavodu prijavilo 7.848 brezposelnih oseb, kar je nekaj manj kot 52 odstotkov več kot februarja in 56 odstotkov več kot marca lani.
Velik priliv brezposelnih
Povečevanje brezposelnosti zaznavajo tudi na kamniškem uradu za delo. Ob koncu marca je bilo na območju Urada za delo Kamnik, ki pokriva občini Kamnik in Komenda, 1014 brezposelnih oseb, kar je
priliva v evidenco brezposelnosti. Povpraševanje delodajalcev po delavcih je bilo marca za dobro četrtino nižje kot lani v tem času, v aprilu pa se ti trendi še stopnjujejo. »Nekaj povpraševanja je kljub temu zaslediti predvsem v dejavnosti gradbeništva, v manjšem obsegu so delodajalci prijavljali tudi potrebe po delavcih za delo v večizmenskih proizvodnjah in živilsko-predelovalni industriji, se pa še vedno iščejo kadri za delo v zdravstveni dejavnosti in domovih za starejše,« o tem, v katerih panogah trenutno največ povprašujejo po delavcih, pravi Ribnikarjeva, ki sporoča, da so tudi na zavodu za zaposlovanje v času koronavirusa prilagodili poslovanje s strankami. Vsi obrazci za brezposelne, iskalce zaposlitve in delodajalce so dostopni na spletni strani zavoda. Stranke jih lahko posreduje-
Brezposelnost narašča (fotografija je simbolična)
slabih sedem odstotkov več kot marca lani (950), letos februarja pa je bilo denimo brezposelnih 982 oseb. Kot pravi vodja urada Dragica Ribnikar, je sicer za »običajni« marec značilno, da brezposelnost zaradi novega sezonskega cikla začne upadati. Vodja kamniškega urada za delo pa opozarja tudi na vpliv koronakrize, ki se v teh dneh že kaže tudi na trgu dela: »V prvih dneh aprila se na območju Urada za delo Kamnik tako kot v vsej državi srečujemo z bistveno povečanim prilivom novih brezposelnih oseb, kot je to v običajno v tem času. Po začasnih podatkih se je na Uradu za delo Kamnik v prvih petih dneh aprila na novo prijavilo devetdeset oseb.«
Marčevsko povečanje brezposelnosti sicer pripisujejo bolj manjšemu novemu zaposlovanju kot pa povečanju
jo na portalih elektronsko, po navadni pošti ali jih oddajo v poštni nabiralnik na uradu za delo. V času uradnih ur so dosegljivi tudi na vseh objavljenih telefonskih številkah.
Zaprlo tudi več samostojnih podjetnikov
Narašča tudi število iz poslovnega registra izbrisanih samostojnih podjetnikov. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) se je v Sloveniji iz evidence marca izbrisalo 2085 samostojnih podjetnikov, kar je približno enkrat toliko kot januarja ali februarja letos oziroma marca lani.
Podobno povečanje smo zaznali tudi na območju občine Kamnik. Januarja in februarja je dejavnost zaprlo 16 oz. 11 s.p.-jev, marca pa je število naraslo na 34.
10
petek, 17. aprila 2020 Kamničan 1
Aktualno
Policijska kronika
Poskus vloma v garažo
Neznani storilec je v naselju Vodice nad Kamnikom z orodjem na vzvod odprl dvokrilna železna vrata in si tako omogočil vstop v notranjost garaže, iz katere pa ni ničesar odtujil, le povzročil materialno škodo. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
Delovna nesreča
Policisti smo bili obveščeni o delovni nesreči v naselju Gozd, kjer je delavec padel s podpornega zidu. Do nesreče je prišlo, ko je delavec z dvigalom dvignil leseni tram in zadel drugega delavca, ki je zaradi tega izgubil ravnotežje in omahnil s podpornega zidu mimo varovalnega odra v globino 2,8 metra na tla in se hudo telesno poškodoval. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na državno tožilstvo.
Intervencija
Policisti so v Velikih Laščah imeli intervencijo, kjer sta se med seboj sprla brata in se nedostojno vedla drug do drugega. Sledita zbiranje obvestil in ustrezen ukrep.
Glasna glasba v stanovanju
Policisti so v Kamniku obravnavali kršitev zaradi glasne glasbe in vpitja iz stanovanja kršitelja, ki se je na trkanje in zvonjenje policistov odzval z nerazumljivim vpitjem in še glasnejšo glasbo. Kljub vztrajnemu trkanju kršitelj ni odprl vrat niti ni utišal glasbe. Za preprečitev nadaljevanja prekrška je policist ustno odredil delavcu Elektra Ljubljana začasen izklop dobave elektrike. Kršitelju bo naknadno izdan plačilni nalog po zakonu o javnem redu in miru.
Spor med sosedoma
V Kamniku je prišlo do spora med sosedoma zaradi mobilnega telefona, ko je storilec fizično napadel občana, ki je dobil lahke telesne poškodbe. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
Druženje na Fužinah
Policista sta v Kamniku na parkirnem prostoru obravnavala občana, ki sta se v vozilu pogovarjala in s tem kršila odlok o prepovedi gibanja in zbiranja na javnih mestih.
Igranje nogometa
Policista sta imela v Soteski v postopku občane, ki so se družili na travniku in igrali nogomet in s tem kršili odlok o prepovedi gibanja in zbiranja na javnih mestih in površinah v RS. Sledi predlog pristojnemu prekrškovnemu organu.
Kolesaril zunaj svoje občine
Policist je imel v Stahovici v postopku kolesarja, ki je kršil odlok začasne prepovedi gibanja zunaj občine bivanja, saj se je iz Domžal peljal v Kamniško Bistrico.
Gorska nesreča
Občan je obvestil, da je pod Kokrškim sedlom v grapi našel truplo. Na kraj so s helikopterjem odšli policist gornik, gorski reševalci in dežurna zdravnica, ki so pod Kalško goro našli moško truplo. Pokojni je odšel v gore neprimerno obut in opremljen, pri sebi pa ni imel dokumenta, s katerim bi ugotovili njegovo identiteto. Pokojni je bil pripeljan v dolino. Sledi zbiranje obvestil.
Turizem pred težko
• 1 v •
preizkušnjo
3 1. stran
»V pripravi je cela vrsta novih paketov in programov, ki so usmerjeni v naravo, gibanje, lokalno, zdravje, dobro počutje: kratki poletni oddih, jesenski oddih, gobarski paket, dihalni, joga, alternativni, preživetveni, meditacijski ob že uveljavljenih, kot so termalni, senior, romantični, kolesarski, pohodniški paket ter še cela vrsta drugih programov, katerih vrh ali krona je Kneippov paket, ki je v naših prostorih in tudi na tem delu Evrope edinstven pa tudi edini celosten. Mnogi namreč ponujajo le posamezne sestavine Kneippove filozofije in prakse zdravja, le mi v Termah Snovik pa ponujamo in živimo celotno doživetje,« nam načrte predstavi Predrag Canjko. Čas, ko so apartmaje in terme morali zapreti, bodo izkoristili za vzdrževalna dela: barvanje, čiščenje, urejanje okolice. Urejajo tudi zelenjavni vrt in obdelujejo sadovnjak, vzdrževalna dela bodo izvedli tudi na bazenskem kompleksu in toboganih. Po načrtih pa poteka tudi gradnja večnamenske dvorane, ki naj bi bila končana do začetka poletne sezone.
Število nočitev v občini je bilo že v prvih dveh mesecih leta nižje kot lani, še mnogo slabša bo slika marca in aprila, ko je večina ustanov zaprtih. Na fotografiji so apartmaji v Termah Snovik, v katerih te dni opravljajo vzdrževalna dela. / Foto: Jasna Paladin
Turizem je panoga, ki okreva relativno hitro
Na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik (ZTŠKK) glede razmer ostajajo optimistični, saj »je turizem panoga, ki vse krize občuti med prvimi in zelo intenzivno, vendar je turizem tudi panoga, ki okreva relativno hitro in s tem pomembno prispeva k okrevanju celotnega gospodarstva.« Pravijo še, da bodo med prvimi v Ka-
Številne turistične točke v občini v teh dneh samevajo.
mnik znova prišli previdnejši in zahtevnejši gostje, ki bodo na destinaciji ostali daljši čas, predvsem bodo to domači gostje in gostje z nam bližnjih trgov. Kako pa lahko ta hip sploh pomagajo turističnim ponudnikom v občini? »V začetku krize je ZTŠKK lahko pomagal predvsem z obveščanjem in podajanjem informacij o ukrepih, ki so se dnevno spreminjali. Med krizo je ZTŠKK ves čas v komunikaciji z njimi, da jim prisluhnemo in na odločevalce prenesemo njihove predloge, ideje in rešitve, ki jih odloče-valci sprejemajo in v največji možni meri upoštevajo. Tako je župan Matej Slapar takoj na začetku krize imenoval Razvojno skupino za razvoj turizma po krizi, kjer imamo predstavnike turističnih ponudnikov. Ukrepe, kako jim lahko ZTŠKK in Občina Kamnik lahko pomagamo na podlagi njihovih poročil in predlogov, še oblikujemo,« je povedal vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo
Kamnik Franci Kramar, o pripravljeni.
prihodnjih korakih Slovenske turistične organizacije pa: »Pomembna sprememba in informacija s strani STO je, da so razveljavili prejšnji javni razpis za vodilne destinacije, ki bi bil v novih, nepredvidenih razmerah nerealen, in so objavili spremembo razpisa za promocijo za 35 vodilnih desti-nacij, da promocijo čim bolj prilagodijo spremenjenim razmeram. Kamnik kot vodilna destinacija se je prijavil na prvotni razpis, sedaj pa bo vlogo za pridobitev sredstev za digitalno promocijo destinacije ponovno oddal na nov, razmeram prilagojen javni razpis STO. Se pa tudi na ZTŠKK zavedajo, da turizem po korona-virusu ne bo enak turizmu, kot smo ga poznali pred krizo. Pomembno se bo spremenilo nakupno vedenje turistov in njihove vrednote. Turisti bodo vsaj na začetku več potovali doma ali v bližnje destinacije, prednost bodo dajali personaliziranim doživetjem, na kar pa smo - tako pristojni - v Kamniku
Glasbena šola Kamnik
Glasbena šola Kamnik razpisuje prosta mesta za vpis v šolsko leto 2020/2021 za naslednje inštrumente: violina, violončelo, trobenta, rog, pozavna, evfonij, tuba, klavir, orgle, kljunasta flavta, flavta, klarinet, saksofon, oboa, tolkala, diatonična harmonika, harmonika, kitara, citre, petje in balet.
vpisu vabimo otroke od 7 leta dalje. Za vpis bo potrebno opraviti sprejemni preizkus, ki ga bomo izvedli, ko nam bodo razmere to omogočale. O datumu preizkusa boste obveščeni po pošti in e-pošti.
K vpisu na program petje vabimo učence od 15 leta dalje oz. tiste pri katerih je mutacija
glasu že zaključena.
Vpis na programe predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica in plesna pripravnica bo potekal v istem obdobju do zapolnitve mest, ker ti programi nimajo sprejemnih preizkusov. V program predšolska glasbena vzgoja vpisujemo otroke stare 5 let, v programa glasbena in plesna pripravnica pa otroke stare 6 let oz. tiste, ki se v šolskem letu 2020/2021 vpisujejo v prvi razred osnovne šole.
Prijava na sprejemni preizkus bo mogoča od 4. maja 2020 dalje na spletni strani šole http://www.gskamnik.si/, zavihek vpis ali na spletni povezavi https://www.eglasbenasola.si/ applications_api/application/47. Za vse informacije smo dosegljivi na e-naslovu gs.kamnik@guest.
arnes.si. Predstavitve programov bomo letos izvedli na naši spletni strani.
VESELIMO SE VAŠEGA VPISA!
Vabijo jih s SMS-sporočili
Na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino krvodajalce prosijo, da se odzovejo na osebna povabila.
Jasna Paladin
Ljubljana - Krvodajalske akcije po občinah te dni potekajo na prilagojen način, saj tudi za krvodajalce veljajo posebni ukrepi. »Zaradi zaščite krvodajalcev in zaposlenih ter preprečevanja možnih prenosov bolezni izvajamo prilagojene krvodajalske akcije, na kate-
re vabimo samo krvodajalce tistih krvnih skupin, ki jih potrebujemo. Tistim krvodajalcem, ki jih potrebujemo, bomo v SMS-sporočilu poslali vabilo, v katerem jih bomo prosili za povratni klic za dogovor o uri prihoda in preverjanju pogojev za darovanje,« sporočajo z Zavoda RS za transfuzijsko medicino in dodajajo, da je potrebe
po krvi zaradi karantene in posledično manj nesreč resda manj, a kri vseeno potrebujejo, saj so zaloge nizke. Brez skrbi, prihod krvodajalcev na odvzem krvi ne krši veljavne odredbe o prepovedi gibanja zunaj občine stalnega ali začasnega bivanja, prav tako je poskrbljeno za dodatno varnost krvodajal-
Kamničan petek, 39. aprila 2020
11
Kultura
T-l*1	•	V*,	V	••
Film je zame cista čarovnija
Tako pravi Mojca Volkar Trobevšek, velika ljubiteljica gora, slovenistka in scenaristka dokumentarnih filmov. Čeprav je polno zaposlena s službo na Osnovni šoli Stranje in vzgojo svojih treh sinov, ji idej ne manjka, najbolj pa si želi, da bi kakovosten dokumentarni film dobila tudi Velika planina.
Mojca Volkar Trobevšek
Jasna Paladin
Z gorami ste povezani že od malega, kdaj pa ste to področje začeli povezovati s svojo izobrazbo - oziroma s knjigami, kulturo in filmom? Že med študijem slovenisti-ke in primerjalne književnosti sem veliko lektorirala knjige z gorniško vsebino, začela pa sem delati tudi za Planinski vestnik - najprej kot lektorica in korektorica, kasneje kot avtorica in kratek čas tudi kot urednica. Diplomirala sem iz gorniške literature. Takoj po diplomi sem na povabilo Silva Kara začela delati za Festival gor-niškega filma in sodelovati z Društvom za gorsko kulturo. Tako se je začelo raziskovanje gorniške zgodovine in pisanje scenarijev.
Danes ste že kar precej znana scenaristka. Kdaj ste napisali svoj prvi scenarij? Koliko filmov je že bilo posnetih po vaših predlogah? Prvi scenarij sem napisala pred desetimi leti in je po mnogih različicah postal tudi scenarij filmskega prvenca. Po mojih scenarijih so bili posneti še štirje dokumentarni filmi, vsi za RTV Slovenija ali v sodelovanju z njo. Po tem prvem scenariju za prvi dokumentarni film je lansko leto nastala tudi knjiga Tis-
ta lepa leta, katere soavtori-ca sem.
Imate kakšen scenarij ta hip v delu?
Kar nekaj scenarijev pridno čaka v predalu na boljše čase, ko jih bomo lahko oživili na filmu. Z enim smo s produkcijsko skupino Mangart že dvakrat kandidirali na Filmskem centru, vendar sredstev še vedno nismo dobili. Ideje za dokumentarne filme se ves čas rojevajo in mnoge od njih pač nikoli ne bodo realizirane. Trenutno si zelo želim, da bi končno v življenje spravila scenarij za film o Veliki planini.
Ste tudi sicer filmoljub ali vas privlačijo le dokumentarne vsebine s področja gora?
Film je zame čista čarovnija in nobena stvar me ne prevzame tako kot dober film, čeprav prihajam iz sveta knjig in pisane besede. Poleg gledališča in gora me prav film najbolj privlači -in če bi lahko, bi brez pres-tanka gledala dobre filme.
Ste učiteljica na OŠ Stranje, imeli ste tudi svoj espe. Kaj vse ste počeli v okviru tega?
Preden sem se zaposlila kot učiteljica, sem imela espe, v okviru katerega sem počela različne stvari. Veliko sem lektorirala, pisala scenarije in vodila prireditve, delala
kot moderatorka in snemala dokumentarne filme ter pisala članke na temo gorni-štva. Veliko pa sem delala tudi v športnem turizmu kot planinska vodnica, učiteljica smučanja in animatorka motivacijskih dogodkov za podjetja. Zdaj se polno posvečam poučevanju in v svoje delo skušam vplesti tudi vsebine, ki jih dobro poznam - vodim filmski krožek in izbirni predmet vzgoja za medije. Projektov v povezavi z gorniško kulturo se lotevam premišljeno, ker včasih enostavno zmanjka časa za vse. Pride obdobje za pisanje in urejanje knjige, potem nekaj mesecev lektoriram, vmes raziskujem zgodovino gorni-
štva, ko je čas festivala, se posvečam temu.
Brati gore, festival gorniške-ga filma ... V katerih projektih, kjer se združijo gore in kultura, še sodelujete?
Zadnja leta sem zelo vesela, ko me povabijo v žirije tujih festivalov gorniškega filma. To je zame odlična priložnost, okno v svet gorniškega filma, ko lahko v enem tednu pogledam najboljše, kar nastane v tekočem letu. Obenem je to odlična priložnost za tkanje vezi s kolegi iz tujine in neprecenljiv vir navdiha.
V zadnjem letu sva imela s soavtorjem knjige Tista lepa leta Radom Kočevarjem po knjižnicah po vsej Sloveniji
tudi mnoge predstavitve knjige in te predstavitve so bile kulturni dogodki, ko sva povezala branje odlomkov s pripovedjo in tudi filmom.
Že nastaja kakšna nova knjiga?
Kar se tiče urednikovanja in pisanja knjig, sem čisti zelenec. Učim se in ne gre zlahka. To je naporno in precej garaško delo, a nikoli dolgočasno. Na srečo mi ob strani stoji Planinska založba, ki verjame v moje delo, in moj mentor France Malešič, od katerega se ogromno naučim. Za to sem zelo hvaležna. Trenutno se ukvarjam z zbiranjem gradiva za novo knjigo, ki sva jo začela snovati z žal že pokojnim gospodom, starosto slovenskega alpinizma. Obljubila sem mu, da jo končam. To je obenem močna spodbuda in težko breme.
Veliko pišem tudi zase, ne ravno vedno v povezavi z gorništvom. Za kaj resnega še nisem zbrala poguma, sicer pa literarno ustvarjanje zahteva ogromno časa in miru, teh dveh pa trenutno nimam na pretek. Pustimo času čas.
Katero temo iz naših hribov bi radi spravili na film?
Že desetletje se moje misli vračajo k Veliki planini in Kozakovi povesti Beli mace-
sen. Mislim, da si naša Planina zasluži kvaliteten dokumentarni film in da je s svojim bogatim izročilom in svojevrstno lepoto več kot privlačna za najrazličnejše ekranizacije. Ena verzija scenarija že več let čaka v predalu, a je za realizacijo takšnega projekta potrebnega precej denarja - in tega v zdajšnjih razmerah žal ni veliko. Bojim se, da se filmu in kulturi, kar se sredstev tiče, ne obetajo dobri časi ...
Ste tudi žena in mama. Kje jemljete vso energijo?
Z možem imava tri otroke, stare devet in šest let ter devet mesecev. Veliko se da postoriti, če ima človek delovne navade in disciplino ter podporo domačih. Najbolj pomembno pa je, da te stvari veselijo in te želja po ustvarjanju žene naprej. Mene navdušujejo zgodbe ljudi, srečanja z njimi in to je glavna motivacija za ustvarjalno delo na področju kulture.
Sicer pa se ideje rojevajo takrat, ko glavo izklopiš in dela telo - meni se največ idej porodi med tekom ali med hojo v hrib. Zadnjih pet let veliko tečem, tudi maratonske razdalje, in prav maraton je odlična prispodoba za delovanje v kulturi - to je tek na dolge proge.
Nostalgijo obujajo na internetu
Tako kot številne druge ustanove tudi Medobčinski muzej Kamnik v času epidemije stik s svojimi uporabniki vzdržuje na družbenih omrežjih. Klasične muzejske zbirke nikdar ne bodo izgubile svojega pomena, a tudi digitalizaciji se ni moč upreti.
Jasna Paladin
Kamnik - V vseh enotah Medobčinskega muzeja Kamnik, tako v muzeju na Zapricah kot v Galeriji Miha Maleš in Rojstni hiši Rudolfa Maistra so bili vsa leta doslej navajeni na otroški živžav, saj so v teh spomladanskih mesecih gostili šolske skupine iz domače in okoliških občin, saj za učence pripravljajo pestre pedagoške programe. Letos je vse drugače.
»Pogrešamo otroško razigranost, vedoželjnost in ustvarjalnost. Pripravljamo pa nove programe na spletni strani in družbenih omrežjih, ki vseeno omogočajo, da se učenci zabavajo in tudi kaj novega naučijo,« pravi direktorica muzeja. mag. Zora Torkar in dodaja, da so v Medobčinskem muzeju Kamnik takoj po zaprtju pozornost obiskovalcev preu-
smerili na svoje družbene medije.
Novičnice, zgodbe iz kamniške preteklosti
»Oblikovali smo posebno novo rubriko na naši spletni strani Kulturna dediščina -malo za zabavo, malo zares. Da pa bi se ob spoznavanju kulturne dediščine, ki jo hranimo, zabavali in kaj novega naučili tudi iz domačega fotelja, dnevno pripravljamo različne vsebine, kot so npr. učni listi za šolsko mladino, ogled razstave, zgodbe muzejskih predmetov, ugibanje muzejskih predmetov, zanimive uganke, pre-metanke, križanke ali rebuse za mladino in odrasle. Objavljamo zapise slavnih in manj slavnih obiskovalcev Maistrove rojstne hiše. Prav tako zapisujemo t. i. novičnice, zanimive zgodbe o kamniški preteklosti, ne
tako oddaljeni preteklosti, ki jo še vsi poznamo, kot so na primer o restavraciji Planinka v Kamniku, o kamniški himni Veselo v Kamnik pa o cvetnonedeljskih butaricah in o posebnih velikonočnih pirhih, ki jih hranimo. Pa o Maleševih monotipijah, o prihajajočih obletnicah in
praznikih. Nasploh so no-vičnice kratke zgodbe o življenju in Kamničanih.«
Klasične muzejske zbirke imajo poseben pomen
Na razstave in muzejske dogodke se še nekaj časa ne bomo mogli odpraviti, a vsi
v teh razmerah preživimo več časa na internetu, tako mlajši kot starejši, zato so v muzeju prepričani, da lahko ohranjajo stik z vsemi generacijami. »Z objavljanjem vsakodnevnih ugank in novičk na družbenih omrežjih smo dosegli zelo veliko odzivnost, zlasti srednje in sta-
rejše generacije. Malce vsi skupaj obujamo nostalgijo, se spominjamo dogodkov s svojimi očmi, marsikdaj dobimo nove podatke pa tudi fotografije. Dogajanje na družbenih omrežjih je prav živahno in zanimivo. In prav hvaležni smo vsem obiskovalcem na družbenih omrežjih, da tako sodelujejo z nami. Tudi v prihodnje bomo poskušali ohraniti tako visoko vključenost v digitalizacijo in družbena omrežja. Vendarle pa imajo klasične muzejske zbirke poseben pomen. Le z ogledom razstave in spremljajočim razstavnim katalogom obiskovalec lahko dobi celotno podobo muzejskih predmetov, dragocenosti, pomena za kulturno dediščino, zgodbe, ki mu jo predstavlja kustos razstave. Digitalno pa tudi težko predstavimo vse interaktivne zgodbe, ki spremljajo te klasične razstave in s katerimi obiskovalec tudi na oseben način lahko doživi bogastvo kulturne dediščine,« še poudari mag. Zora Torkar in zaključi, da je muzej sicer zaprt, a da zaposleni z vso vnemo nadaljujejo pripravo vseh načrtovanih projektov za letošnje leto.
Medobčinski muzej Kamnik, ki ima sedež na gradu Zaprice, bo, kot kaže, še nekaj časa
zaprt. / Foto: Jasna Paladin
10
petek, 17. aprila 2020 Kamničan 1
Podjetništvo
V celoti odvisni od turizma
Epidemija covida-19 je med prvimi prizadela področje turizma in vsa podjetja, ki so s tem tesno povezana. Tudi kamniško podjetje Nektar Natura, kjer so večino delavcev poslali na čakanje. Upad naročil je na večini segmentov praktično stoodstoten, napovedi pa nič kaj optimistične.
Jasna Paladin
Kamnik - Podjetje Nektar Natura se ukvarja s proizvodnjo sokov in točilnih naprav za točenje sokov, s katerimi so prisotni na številnih evropskih trgih. Njihovi glavni kupci so hotelske verige, restavracije, šole in cateringi. Kljub temu da proizvajajo sokove, se s pridelavo sadja ne ukvarjajo, ker ga v Sloveniji ni dovolj. Že zgoščeno sadje kupujejo
na svetovnih trgih, ga nato prepakirajo, zmešajo, dopolnijo ali glede na potrebe trga kako drugače pripravijo in kupcem ponudijo skupaj s svojimi točilnimi napravami. A prav tesna prepletenost z mednarodnimi trgi - tako dobavitelji kot končnimi kupci, jih dela občutljive, kar se je pokazalo tudi pri tokratni pandemiji. Kako trenutne razmere vplivajo na njihov posel in kako se s težavami
soočajo, smo povprašali direktorja Tomaža Laha.
Kdaj ste v poslu začutili težave? Že ko se je covid-19 pojavil na Kitajskem ali ko je ostre ukrepe sprejela naša vlada?
V poslu smo težave začutili takoj, ko so turisti iz Azije začeli manj potovati. Smo popolnoma odvisni od turizma, zato se težave pri našem delu poznajo istočasno kot hotelom. Največji upad
Podjetje Nektar Natura velja za najboljšega v svoji industriji, a tudi najboljše kriza lahko
zelo prizadene. / Foto: Gorazd Kavčič (arhiv Gorenjskega glasa)
pa se je zgodil ob naraščanju obolelosti in državnih ukrepih.
Kakšen je torej upad naročil? Ste morali zaposlene poslati na čakanje? V kolikšni meri poslujete te dni?
Upad naročil je praktično stoodstoten na večini segmentov. Od turizma in »out of home« gostinstva smo v celoti odvisni, zato smo večino zaposlenih poslali na čakanje na delo. Te dni skoraj ne poslujemo.
Turizem bo posledice čutil še nekaj časa. Kako se temu lahko prilagodite?
Res je, turizem je negativne posledice začutil prvi in v vsej moči, sploh zaradi nepripravljenosti zdravstvenega sistema na pandemijo, kar se kaže po celem svetu. Pandemije bo konec in želimo si, da bi tudi zdravstveni sistem kmalu zmogel zdraviti obolele, ki bodo to potrebovali, in to brez dodatnih ukrepov. Takrat bo tudi konec ukrepov. Po mojih predvidevanjih bo turizem začel okrevati letos poleti, na predkrizno raven pa se ne bo vrnil več let. Malo zaradi recesije, ki sledi tej krizi, malo zaradi velikega znižanja cen turističnih namestitev in pa tudi zato, ker bo
Direktor in eden od soustanoviteljev podjetja Tomaž Lah
veliko podjetij, ki so s turizmom povezana, propadlo. Ne vemo, kako hitro bo okrevanje, upamo na najboljše. Seveda si želimo, da bi bila recesija čim manjša, vendar trenutni ukrepi in razvoj dogodkov naznanjajo slabe čase.
Prilagajamo se z varčevanjem in uvajanjem samozaščitnih ukrepov v naših podjetjih po svetu. Največ v tem smislu je bilo narejenega v preteklih letih, ker smo zaslužke vlagali naprej in smo bili konservativni pri namenih zadolževanja. Smo stabilni, glede na situacijo v relativno dobri kondiciji in računamo, da nam bo krizo uspelo preživeti, računajoč na drugi sveženj državnih
ukrepov, ki naj bi podprl najbolj ogrožena podjetja, ne le panoge.
Ste morda v tem času toliko več energije usmerili v razvoj novih produktov?
Razvojno smo že med najboljšimi v industriji, kar je posledica nenehnega vlaganja v razvoj že do sedaj. Tako prehranskih proizvodov kot tudi opreme. Naše težave izhajajo iz tega, ker smo nišni igralec in nastopamo v niši. Kljub temu da smo med najboljšimi v svetovnem merilu, nas lahko taka kriza, ki nesorazmerno udari po določenem sektorju, zelo prizadene, zato za zdaj čakamo in varčujemo.
Oprema tudi s pomočjo kamniškega podjetnika
V petek je pristalo prvo letalo z zaščitno opremo, ki jo je iz Kitajske dobavilo podjetje Joca Pečečnika.
Aleš Senožetnik
Zgornji Brnik - Minuli petek zjutraj je na brniškem letališču pristalo letalo prevoznika Sichuan Airlines, ki je iz Kitajske pripeljalo prvi del pošiljke zaščitne opreme za boj proti koronavirusu, ki jo je naročil Zavod RS za blagovne rezerve, dobavilo pa jo je podjetje Public Digital Infrastructure kamniškega podjetnika Joca Pečečnika. S prvo pošiljko je prispelo 1,1 milijona zaščitnih mask s filtrom FFP2, 15.630 zaščitnih oblek, ki jih nujno potrebuje medicinsko osebje ter nekaj več kot 1,6 milijona zaščitnih rokavic.
Kot je povedal Pečečnik, je bilo na petkovem letalu okoli 15 odstotkov vse opreme, ki jo v teh dneh iz Kitajske vozi njegovo podjetje, za kar naj bi bilo potrebnih šest ali sedem letov. »Razmere po svetu so kritične tako v poslu z maska-
V petek je na brniško letališče prispela prva pošiljka zdravstvene opreme, ki jo je dobavilo podjetje Joca
Pečečnika. / Foto: Gorazd Kavčič
mi kot tudi sicer. Poleg tega se je stanje še poslabšalo z odlokom kitajske vlade, ki nadzira izvoz iz države,« je ob prihodu letala povedal Pečeč-nik. Kot je dejal: »Razmere v tovornem letalskem prometu so še hujše ali kar mafijske. Tovorni promet se preplačuje za dva- do trikratnik normalne cene. Če ne bi imel dobrih
prijateljev na Kitajskem, te opreme ne bi dobili.« Celoten posel z dobavo zaščitne opreme je vreden 129 milijonov evrov. Kot je pred dnevi poročala Slovenska tiskovna agencija, si ga je razdelilo 31 podjetij. Pečečnikovo Public Digital Infrastructure naj bi dobilo za 25,4 milijona evrov posla.
Šivamo maske
V pomanjkanju drugih možnosti so se številni izdelave mask lotili sami.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Zaščitne maske za obraz so postale obvezen del opreme, ko se odpravimo v trgovino, lekarno ali po drugih opravkih. Čeprav je bilo v teh dneh tudi v strokovni javnosti zaslediti nekaj polemik, kakšen je dejanski učinek mask na zajezitev epidemije covida-19, ali so potrebne ali ne, pa so si številni maske priskrbeli, še preden so postale obvezne. Ker jih v lekarnah in drugih specializiranih trgovinah že nekaj časa ni moč dobiti, so se tudi mnogi šiviljski servisi lotili izdelave pralnih mask za večkratno uporabo. Med njimi je tudi šivilja Teja Oštir iz Šmarce, ki pravi, da je bilo še posebno v prvih dneh epidemije povpraševanje po maskah izjemno. »Sprva je bilo povpraševanja po maskah zelo veliko, naročil je bilo precej. Takrat je bilo čutiti še nekoliko več zaskrbljenosti zaradi koronavirusa. Konec koncev vsaj eden od družine mora v trgovino ali v lekar-
Marsikdo se je šivanja mask lotil kar sam.
no, in ker mask drugod ni bilo možno dobiti, smo se morali znajti sami,« pravi sogovornica, ki dodaja, da se je vest, da izdeluje maske, širila od ust do ust, tako da jo je za kos ali dva prosilo tudi več sosedov, prejela pa je tudi dve večji naročili. Tako je denimo izdelala maske tudi za zaposlene v šmarškem podjetju Menina. Kot kaže pa se je povpraševanje po maskah v zadnjih dneh vendarle že nekoliko poleglo. »Večina si jih je že priskrbela, saj je zdaj pov-
praševanja manj. Naredim morda kakšnih deset kosov na nekaj dni,« je še povedala Oštirjeva.
Marsikdo, ki mu je ročno delo blizu, se je v teh dneh tudi sam lotil izdelave mask. Na spletu namreč kroži več navodil, s pomočjo katerih si lahko zaščito za nos in usta sešijemo, bodisi s pomočjo šivalnega stroja ali pa brez njega. Navodila za izdelavo so objavili tudi na spletnih straneh Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Kamničan petek, 41. aprila 2020
11
Društva
Gorski reševalci aktivni tudi v teh dneh
Člani Društva Gorska reševalna služba Kamnik še vedno urejajo vse potrebno za ureditev prostorov. Dokumentacija je pripravljena, a postopki so se upočasnili tudi zaradi virusa.
Tuhinjska dolina se povezuje
Turistično društvo Tuhinjska dolina je marca povabilo na skupno srečanje vse predstavnike krajevnih skupnosti, šole, turističnih, kulturnih, športnih in drugih društev, ki se zavzemajo za večjo prepoznavnost Tuhinjske doline.
Jožica Hribar

Zbrani na srečanju vseh, ki si prizadevajo za skupen razvoj in promocijo Tuhinjske doline
Jasna Paladin
Kamnik - Če ne drugače, so nas študentje Študentskega kluba Kamnik marca s svojo dobrodelnostjo znova spomnili na stisko kamniških gorskih reševalcev s prostori -denar, zbran na Dobrodelnem marcu, so namreč podarili njim.
Dokumentacija je pripravljena
Kako potekajo priprave in dela, da bi na severnem delu nekdanje smodnišnice vendarle v doglednem času dobili ustrezne prostore za svoje delo, nam je povedal predsednik Društva GRS Kamnik Srečo Podbevšek. »Čez zimo smo se največ posvečali pripravam in dokumentaciji za sanacijo prostorov. Oblikovali smo gradbeni odbor, ki je pripravil osnovna izhodišča in razpis za projektiranje. Izbrali smo projektanta in zdaj sta v teku zaključevanje in vizualizacija projekta. Predvideno je bilo, da bo predstavitev na občnem zboru konec marca, na žalost pa se bo to zaradi splošne situacije z virusom zavleklo. Hkrati smo pripravljali začasno ureditev vodovoda. Že konec leta smo pridobili ponudbo koncesionarja KPK in začeli pogovore z lastniki zemljišč, po katerih bo potekal dovod. Ravno ko smo določili traso in dobili soglasje ra-zumevajočih kmetov, lastnikov sosednjih zemljišč, pa je tudi to sovpadlo z začetkom težav z virusom in povzročilo zastoj. Zdaj upamo, da bomo v roku enega tedna dobili končni projekt s popisom vseh potrebnih materialov. Na tej osnovi bomo zbrali ponudbe in lahko ocenili dokončen strošek vzdrževanja objekta v tako stanje, da bo omogočal preselitev v nove prostore,« pravi Podbevšek, o stroških pa: »Doslej smo porabili manjši del zbranih sredstev, saj je bil izveden le manjši del sanacije, predvsem smo zamenjali streho, da smo preprečili nadaljnjo škodo zaradi zamakanja. Kot rečeno, bomo lahko kmalu na osnovi zbranih ponudb ocenili, koliko sredstev bomo še potrebovali.«
Pohvala Kamničanom -intervencij ni bilo
Gorski reševalci pa so v teh dneh aktivni tudi pri ozave-ščanju ljudi in nadzoru bolj obiskanih planinskih točk. So bili njihovi pozivi planincem, naj se v času epidemije odpovedo obisku gora, uslišani?
»Priporočila smo uskladili s priporočili Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije in z njimi tudi informiramo kamniški občinski štab, ki je odziven in na tem mestu lahko pohvalimo kvalitetno sodelovanje, učinkovitost sistema zaščite in reševanja v Kamniku, za katerega ocenjujemo, da je na zavidljivo visoki ravni. Veseli nas tudi, da so priporočila razumna in še vedno ljudem omogočajo gibanje v naravi, kar je v tem obdobju ključno, ne samo z vidika ohranjanja fizičnega zdravja, ampak predvsem stanja duha posameznika. Planinske poti je Planinsko društvo zaprlo, kar je treba jemati kot smotrno predvsem v skrbi za ljudi. Ne pomeni pa, da te bo na poti ustavil policist in ti podal kazenski zahtevek. Na ta način smo stvari pojasnili tudi štabu Civilne zaščite in županu Mateju Slaparju, ki je naše priporočilo vzel resno in v Kamniku nimamo z odlokom zaprtih poti in bolj obiskanih turističnih točk, kot so Sveti Primož, Kamniška Bistrica, Stari grad ..., ampak samo nasvet, naj se ljudje ne družijo v množicah in se na njih zadržujejo v večjem številu ter naj se izogibajo sredo- in visokogorja. Pri tem moram pohvaliti vse Kamničane, da se vseeno gibajo in da si izbirajo poti, ki so jim dorasli, in s tem ne tvegajo poškodb. Veseli smo, da so se ljudje zelo dobro odzvali na priporočila. Izbirajo lažje in manj izpostavljene poti in se držijo na priporočenih razdaljah. Posledično ni bilo na območju, ki ga pokriva naša postaja, niti ene reševalne intervencije v tem izrednem obdobju. In upamo, da bo tako tudi ostalo do preklica epidemije, saj si vsi želimo in upamo, da epidemijo čim prej premagamo in se bomo lahko znova svobodno gibali tako v dolini kot v gorah, v plezališčih in na planinskih poteh, do takrat pa velja še malo stisniti zobe in poskrbeti za varnost in zdravje -tako sebe kot širše skupnosti,« pa pravi Matjaž Šerkezi, ki je skupaj z drugimi gorskimi reševalci zdaj že dva konca tedna preživel po bližnjih hribih kamniške občine in sodeloval pri preventivni akciji, na kateri opozarjajo obiskovalce na primerno razdaljo in druga priporočila, predvsem pa na to, naj se na ciljih priljubljenih kamniških izletniških točk ne zadržujejo v večjih skupinah.
Tuhinjska dolina se je na letošnjem sejmu Turizem in prosti čas predstavilo pod sloganom Zelena Tuhinjska dolina, ki vabi, nudi, daje oddih v naravi. Obiskovalci sejma so izkazali veliko zanimanja za spoznavanje naše doline. Zato je Turistično društvo Tuhinjska dolina v marcu povabilo na skupno srečanje vse predstavnike krajevnih skupnosti, šole, turističnih, kulturnih, športnih in drugih društev, ki se zavzemajo za večjo prepoznavnost Tuhinjske doline in kvaliteto življenja domačinov, saj so srečanja priložnost za boljše sodelovanje, medsebojno spoznavanje, stičišče novih idej, pobud in različnih praks. Udeležba je bila zelo zadovoljiva, saj so se zbrali predstavniki od Nevelj do Motnika. Zelo vzpodbudna je bila tudi prisotnost župana Mateja Slaparja, ki je podprl prizadevanja prisotnih s konkretnim razmišljanjem in predlogi. Zbrani predstavniki so predstavili svoje predloge o možnostih in priložnostih razvoja turizma v dolini.
Skupna ugotovitev je bila, da so se z ustanovitvijo Term Snovik odprle številne možnosti in priložnosti razvoja turizma tako v dolini kot na Kamniškem. Prisotni so se dogovorili, da se dosedanja ponudba Tuhinjske doline predstavi v skupnem promocijskem katalogu in digitalni obliki. Pestrost najrazličnejših prireditev v našem okolju kliče po usklajenem koledarju in medsebojnem informiranju. V nadaljevanju je bila dogovorjena celovitejša predstavitev do-
gajanja v Tuhinjskem glasu, treba pa je tudi izkoristiti potencial družbenih omrežij glede rednih objav ter stalen stik sledilci, strankami in kupci.
Tekla je tudi razprava o pobudi, da bi v letu 2021 ob tridesetletnici naše države organizirali slovesnost z naslovom Vse najboljše, Slovenija. V ta namen je bil ustanovljen organizacijski odbor, v katerem je tudi župan Matej Slapar. Srečanje bo potekalo tri dni, 11., 12. in 13. junija 2021 v šotoru pri
Termah Snovik. Povabili bomo vse Tuhinjke in Tuhi-njce, ki jih je življenjska pot zanesla v tuje kraje, bodisi znotraj naše domovine bodisi v tujino.
Turistično društvo Tuhinj -ska dolina si prizadeva za snovanje, povezovanje, koordinacijo in aktivnosti prebivalcev, turističnih delavcev ter sooblikovanje turističnega razvoja, turistične ponudbe v kraju, občini in regiji, kar mu z ljudmi, naklonjenimi turizmu, bolj ali manj tudi uspeva.
(ontinental^
The Future in Motion

z letnimi pnevmatikami Continental.
PremiumContact™ 6, SportContact™ 6 in EcoContact™ 6.
GERMAN
TECHNOLOGY^
Letne pnevmatike po akcijskih cenah
§ AvtoCerar Kamnik^ 01/839 50 40
i®
L
praktično darilo
AVTO CERAR
telefon: 01/839-50-40 e naslov: info@avtocerar.si
•	mehanična popravila za vsa vozila
•	kleparska in ličarska popravila
•	cenitev vozil za zavarovalnico Triglav in Zavarovalnico Sava
•	vulkanizerstvo
•	avtovleka osebnih vozil
•	izposoja vozil
•	pranje in čiščenje vozil
10
petek, 17. aprila 2020 Kamničan 1
Šport
Triatlonka, ki najraje plava
Dvajsetletna Tjaša Vrtačnik iz Kamnika je triatlonka, članica TK Trisport, ki se bo letos srečala z zahtevnim prestopom v člansko konkurenco. Povedala nam je, kako v teh dneh pod vodstvom trenerja Klemna Laurenčaka trenira in kako usklajuje šport s študijem fizioterapije.
Jasna Paladin
Kdaj ste začeli trenirati triatlon? Je bil to vaš prvi šport?
S triatlonom sem se začela ukvarjati v tretjem razredu osnovne šole. Navdušila me je prijateljica, ki je takrat že trenirala. Hitro mi je postalo všeč, predvsem zaradi družbe, zabavnih treningov in zmage na prvi tekmi, ki sem se je udeležila. Pred tem nisem trenirala nič drugega.
Triatlon že sam po sebi - zaradi treh različnih športov -zahteva vrsto prilagajanj. Kako trenirate v teh dneh, ko imamo epidemijo covi-da-19?
Februarja, ko še ni bilo nobenih omejitev, sem dva tedna preživela na pripravah na španskem otoku Gran Canaria, tako da sem ujela še zadnjo možnost kvalitetnega treniranja. Potem pa se je veliko spremenilo v zelo kratkem času. Zagotovo se najbolj pozna zaprtje bazenov, saj je treninge plavanja težko nadomestiti. V času epidemije se tako osre-dotočam na pridobivanje moči v domačem »fitnesu«, kar se tiče kolesarskih in tekaških treningov pa po navodilih trenerja nabiram aerobno bazo. Tekaške trenin-
ge poskušam izvesti v čim bolj neobljudenih gozdičkih okoli doma, v času, ko je na sprehodih najmanj ljudi. Na kolesu pa zunaj še nisem bila od začetka epidemije, saj treninge lahko naredim doma na trenažerju. Zdaj, ko prihajajo toplejši dnevi, pa bodo na vrsti tudi pravi kolesarski treningi.
Kako negotove razmere vplivajo na vaše priprave na poletno sezono? Je že znano, kdaj boste triatlonci začeli tekmovati?
Nedavno smo od Evropske triatlonske zveze dobili informacijo, da do konca junija ne bo tekem, tako da imam še dovolj časa za priprave na sezono.
Kje vse trenirate?
Plavalne treninge sem večinoma opravljala v bazenu Fakultete za šport, saj sem tudi zaradi predavanj veliko v Ljubljani. Tekaški tereni so v Kamniku praktično povsod, prav tako ni težav s kolesarjenjem, ko je sezona za to. Res pa je, da sem tudi v času pred koronavirusom in omejitvami dostikrat trenirala sama, v najboljšem primeru še z dvema ali tremi fanti iz kluba. Tudi na državnem nivoju pogrešam
vsaj kakšne reprezentančne priprave, kot jih imajo v veliko drugih športih. Lani sem bila vesela, da sem se na zimskih pripravah lahko pridružila avstrijski ekipi, februarja sem bila na pripravah z mariborskim klubom.
Katera od vseh treh disciplin triatlona je vaša najljubša?
Vse discipline so mi všeč, vendar trenutno prevladuje plavanje.
Ste redna udeleženka mladinskih evropskih tekmovanj. Kaj štejete za svoje največje uspehe doslej?
V končni razvrstitvi evropskega mladinskega triatlonskega pokala sem predlansko sezono osvojila peto mesto, lani, ko sem prvi del sezone zaradi mature izpustila, pa sem zaključila kot 12. Enkrat sem že zmagala na tekmi evropskega pokala, osvojila sem naslov balkanske mladinske prvakinje, nastopila sem tudi na sredozemskih igrah in dosegla šesto mesto.
Katere cilje ste si zadali za letošnjo sezono?
S trenerjem sva določila okvirne cilje za sezono. Nastopila naj bi na štirih večjih tekmah, med drugim na
Tjaša Vrtačič
osebni arhiv
študentskem svetovnem prvenstvu, na evropskem prvenstvu v akvatlonu, med cilji je tudi nastop na svetovnem prvenstvu za mlajše
člane, vendar bo predhodno treba doseči normo. Prav gotovo se bom udeležila tudi kakšne članske tekme v sprint triatlonu. Upam, da
bodo izpeljane tekme vsaj v drugi polovici sezone.
Kako treninge in tekme usklajujete s šolo?
V	gimnaziji mi je to kar dobro uspevalo, ker sem ure treningov lahko prilagajala šolskemu urniku. Usklajevanje treningov in študija fiziote-rapije pa je zelo zahtevno, saj imamo veliko obvezne prisotnosti, zlasti na vajah.
V	jesenskem semestru je še nekako šlo, saj so bili v tem obdobju treningi manj zahtevni in usmerjeni v pridobivanje baze. Ko sem imela izpitno obdobje, sem kakšen trening seveda izpustila. Kako bo v spomladanskem semestru, pa bomo še videli.
Kakšne ambicije še imate v tem športu?
Letos me čaka zahteven prehod v člansko konkurenco, kar pomeni nastop na olimpijski razdalji, ki je enkrat daljša od sprint razdalje, na kateri sem tekmovala kot mladinka. Zavedam se, da bo treba za vidnejše uspehe v tej konkurenci stalno napredovati v vseh disciplinah, kar je povezano s še več treninga. Ne vem, odločala se bom sproti, predvsem je pomembno, da ostanem zdrava in brez poškodb.
Resen trening ni zabava
Diplomirani ekonomist, ki si je za poklic izbral osebno trenerstvo in želi svoje znanje predajati naslednjim generacijam - Simon Grižon. Meni, da moderna družba živi v coni udobja, išče luksuz in posledično se izgublja prava telesna moč ter zdravje ljudi peša.
Simon G rižon / Foto: osebni arhiv (Jakica Jesih)
Alenka Brun
Šmarca - Simon Grižon živi v Šmarci, kamor se je preselil z družino iz Ljubljane, ko je bil še osnovnošolec. Že pri petih letih se je spoznal z judom, potem se je njegovo zanimanje za šport le še poglabljalo. Zelo ga je zanimala širina, raziskovanje gibanja, človeškega telesa, preživetje v težkih razmerah. Iz vsakega športa oziroma veščine, ki se je je lotil, je potegnil nekaj uporabnega, se kaj naučil in potem obrnil nov list. »Judu so sledili smučarski skoki, karate, plezanje, košarka, borilne veščine, balet, joga, alpinizem, "slackline" oz. hoja po napetem traku, shaolin, fitnes, ulična vadba - skratka, spoznal sem se z ogromno športnimi in tudi drugače zanimivimi področji.«
Šel je tudi v ekstreme, preizkušal meje svojega telesa. Tako je recimo stal na eni
nogi osem ur, držal različne stabilizacijske položaje štiri ure, plezal v hribih brez varovanja, hodil po vrvi, dolgi 75 metrov, veliko tekel, plaval pod vodo, izvajal dihalne vaje tudi po tri ure skupaj pa vaje za moč kar 24 ur, cele dopoldneve preživel v fitne-su ... Zanimalo ga je premagovanje samega sebe, iskanje resnice, duhovnost, študij filozofije, iskanje določenega smisla. Prebiral je knjige o ezoteriki in medicini. Goltal je znanje, kar počne še danes. »Stalno berem, se izobražujem, razmišljam, si zamislim koncepte, ki jih potem najprej testiram na sebi. V življenju sem storil veliko napak, dostikrat sem brcnil v prazno, zaplaval v neko smer, da sem lahko spoznal določene zmote, a obenem sem dobil tisto globoko razumevanje stvari.« Simon opaža, da moderna družba živi v coni udobja, išče luksuz in posledično se izgublja prava telesna moč
ter zdravje ljudi peša. Sicer diplomirani ekonomist, ki se je prekvalificiral v osebnega trenerja, ker ga to delo veliko bolj veseli, si je do danes nabral ogromno znanja, ki ga želi predajati naslednjim generacijam. Ima svoj mini center za treniranje, kjer se posveča največ posameznikom. Razloži, da se pot treninga nikoli ne konča, da gre za konstanten proces lovljenja ravnotežja med posameznimi komponentami pripravljenosti. »Grajenje moči, ohranjanje fleksibilnosti, kardiovasku-larni fitnes ... - prostora za delo ne zmanjka. Pomembno je, da ne pozabimo na nobeno komponento: preveč moči, premalo gibljivosti, sledi poškodba in znajdemo se na začetku. Največji sovražnik smo si sami, naš ego, ki nas žene čez meje naših zmogljivosti. Če ga ne znamo primerno krotiti, bo vedno telo tisto, ki bo nosilo posledice. Z leti se naučiš, naj-
deš prava razmerja, ravnotežje, ki je ključ do zdravja.« Kljub ljubezni do športa Simon rad poprime za kitaro. Tudi tu raziskuje harmonije, melodije, najbolj pa se najde v odprti džezovski improvizaciji, brez fiksnega tempa, fiksne ideje. »Ko obstajata samo ti in instrument, zvok strun in svoboda izbire zvokov. V tem vidim čar glasbe, rad pa poslušam tudi druge mojstre. Zaprem oči ter uživam ob njihovi izvedbi raznoraznih stilov glasbe,« pove.
Simon je v teh dneh aktiven tudi na internetu, kjer si vzame čas za javnost, sledil-ce, jim preda kakšen nasvet, pokaže kakšno vajo. Načeloma ne zagovarja treninga po internetu, saj pravi, da nima nadzora nad izvedbo posameznih vaj. »Človeka ne vidim, obstaja cel kup možnih težav še posebej pri populaciji, ki že v osnovi ni primerno mobilna in potrebuje prilagojen pristop k vadbi.« V
času koronavirusa pa opaža tudi poplavo video vsebin trenerjev, vadb na domu; pojavila se je kopica strokovnjakov na to temo. »Bodite pozorni, komu zaupate svoje telo,« poudari. Po njegovem mnenju dober trener potrebuje veliko izkušenj, strokovnega znanja ter poznavanja psihologije, sociologije, da celoto prevede v razumljiv jezik, dostopen posamezniku, s katerim dela.
Kajti: »Treniranje sebe je nekaj, treniranje drugih pa je čisto druga umetnost. Potrebuješ čut za delo z ljudmi, da najdeš pristop, ki je primeren človeku in je obenem tudi strokoven. Težava je, ker danes ljudje tre-
ning razumejo kot zabavo, kotiček, kjer se bodo sprostili. Potem pa spoznajo, da je resen trening z osebnim trenerjem vse prej kot to. Marsikdo obupa, ker enostavno ni sposoben niti ne želi trpeti bolečine, ki je neizogibna na poti do spremembe. Ni lahko, vedno znova je treba presegati lastne zmožnosti.«
Ker trenutno večina ostaja doma, svetuje: »Gibajte se, izobražujte, odkrijte v sebi nekaj novega. Izkoristite čas za družino, za pogovore. Soočite se z lastno resnico; kdo ste, kaj želite, kam greste in zakaj. Vse je v glavi, naša zavest je ključ do dobrega počutja. Najdite svojo pot, saj v sebi nosite vse odgovore.«
Kamničan petek, 17. aprila 2020
11
Šport
Škoda je vsakega izgubljenega treninga
Čeprav odbojkarske sezone uradno še ni konec, se v kamniškem taboru veselijo dveh naslovov državnih prvakinj. Poleg prve ženske ekipe Calcita Volleyja so se ga razveselile tudi kamniške mladinke. Vodi jih Aljoša Jemec, za katerega je to prvo leto v vlogi samostojnega trenerja.
Miha Štamcar
Kamnik - Čeprav je že skoraj desetletje vpet v kamniško žensko odbojko, je šele pred začetkom letošnje sezone sprejel izziv in prevzel drugo ekipo Calcita Vol-leyja. Pred tem je bil pomočnik Olega Gorbačova, Gašperja Ribiča, Alessandra Beltramija, Nicole Negra in potem dve sezoni še Gregorja Rozmana.
Prepričevali so ga dlje časa
»Dolgo sem se otepal tega, da bi prevzel vlogo prvega trenerja, saj je ta posel težko usklajevati s službo, toda že pred tem sta mi Gašper Ribič in Gregor Rozman dala precej proste roke, da sem znotraj njunih treningov lahko prišel s svojimi idejami. Odločitev, da se samostojno podam na trenersko pot, je tako kar nekaj časa dozorevala, moram pa reči, da me je predsednik kluba Gregor Hribar že nekaj časa prepričeval. Pred letošnjo sezono sem tudi na račun njegove vztrajnosti popustil, med drugim tudi zato, ker je naša druga ekipa zelo nadarjena. V tej ekipi je veliko igralk, ki imajo lepo prihodnost v odbojki, in s takšnimi je lepo delati,« je prevzem druge ženske ekipe Calcita Volleyja, v kateri so v glavnem kamniške kadeti-nje in mladinke, pojasnil 37-letni Jemec, ki je v odbojki prisoten od petega razreda osnovne šole. Igralsko kariero je opustil relativno zgodaj, po sezoni 2006/07, ko je z Logatcem, za katerega je takrat igral, izpadel v drugo ligo. Po končani pravni fakulteti je trenersko delo začel na poletnih taborih kamniškega kluba, veliko je delal tudi v različnih šolskih športnih društvih, pred osmimi leti pa je postal pomočnik Olega Gorbačova, ki je takrat prevzel kamniške odbojkarice.
»Gorbačov je bil moj trener, ko sem še igral za Logatec, ne vem pa, ali je to odločilo, da sem postal njegov pomočnik. Imel sem to srečo, da sem bil pomočnik tudi Gašperju Ribiču, potem obema Italijanoma in na koncu še Rozmanu. Tu je potem še Jože Časar, s katerim sem sodeloval v mladinski reprezentanci, tako da sem lahko spoznal različne načine vodenja ekipe, od umirjenega in razumskega
Aljoša Jemec / foto:
Klemen Brumec
Ribiča, do emocionalnega, kot so recimo Gorbačov in Italijana pa tudi Časar. Mislim, da je bilo to dobro, veliko sem se naučil od njih, seveda pa zdaj skušam priti do svojega načina vodenja.«
Trenira zelo nadarjeno generacijo
Zelo zanimivo obdobje zanj je bilo v slovenski ženski mladinski reprezentanci. Njen vrhunec je bila srebrna kolajna na evropskem prvenstvu leta 2014, ki je potekalo v Estoniji in na Finskem. »To je bila resnično zanimiva zgodba. V njej smo bili ob izredno nadarjeni generaciji, v kateri so bile ob Braslovčankah Kaji Mi-halinec, Katji Mihevc, Niki Markovič, Aniti Sobočan in Zali Zbičajnik še Eva Mori, Lana Ščuka, Ela Pintar, Maja
ki smo jo na koncu tudi osvojili,« se tega obdobja spominja Jemec, ki ima zdaj v klubu podobno nadarjeno generacijo.
»Najverjetneje se bomo morali kar sprijazniti, da bo sezone konec. Resnično mi je žal, da je do tega prišlo, kajti moja ekipa bi še kako potrebovala od pet do deset tekem do konca sezone za svoj razvoj, predvsem pa se bo poznalo pomanjkanje treninga. Dobro, za svojo telesno pripravljenost sicer skrbijo, trenutno se z njimi bolj ukvarja moja pomočnica Tjaša Ga-dža, kajti sam imam zdaj več dela v službi. Toda takoj ko bo možno, bomo še pred poletjem skušali imeti čim več treningov, kajti to je obdobje, ko lahko veliko storimo na področju tehnike, odpravljamo napake in pomanjkljivosti. Dejstvo je, da imamo
»Najverjetneje se bomo morali kar sprijazniti, da bo sezone konec. Resnično mi je žal, da je do tega prišlo, kajti moja ekipa bi še kako potrebovala od pet do deset tekem do konca sezone za svoj razvoj, predvsem pa se bo poznalo pomanjkanje treninga. Takoj ko bo možno, bomo še pred poletjem skušali imeti čim več treningov, kajti to je obdobje, ko lahko veliko storimo na področju tehnike, odpravljamo napake in pomanjkljivosti.«
Pahor in druge, zbrani ljudje z vseh vetrov, ki se prej niti nismo toliko poznali. Dejansko se je takrat vse poklopilo, največ zaslug pa ima Časar, ki je najprej prepričal svoj trenerski štab, nato pa še igralke, da smo se sposobni boriti za kolajno,
zelo nadarjeno ekipo, ki je svojo nadarjenost potrdila z naslovom državnih prvakinj v mladinski kategoriji, zelo dobro jim gre tudi v kadetski, kjer so bile pred prekinitvijo še brez poraza. V 1.B-ligi smo samo zaradi manjšega števila zmag ob enakem
številu točk s Krimom ostali brez napredovanja v zeleno skupino, zato pa smo bili v skupini za obstanek brez poraza. Nekaj slabši je bil sicer začetek sezone, ko smo še preveč nihali v igri. Imeli smo tudi nekaj smole, kajti kar štiri tekme smo izgubili z 2 : 3, vendar smo potem od konca finala mladinskega državnega prvenstva zabeležili same zmage.«
Rezultate prinaša le trdo delo
Navkljub temu, da so igralke ostale brez zelene skupine, njihova vnema ni popustila. »Glede tega jih moram resnično pohvaliti. Že v lanski sezoni, ko jih je vodil Franci Obolnar, so pridobile delavnost, resnost, tako da mi je bilo veliko lažje delati z njimi. Zavedati pa se moramo, da so to šele njihovi odbojkarski začetki, kar jim ves čas dopovedujemo. Če bodo želele napredovati, bodo morale še naprej trdo delati, in mislim, da so dekleta to dobro dojela. Verjetno jih bo nekaj že v prihodnji sezoni priključenih prvi ekipi, ki je res na visoki ravni, zato se je vanjo še toliko težje prebiti. Upam, da bodo priložnost izkoristile, tiste pa, ki bodo ostale v drugi ekipi, bodo morale biti potrpežljive. Mislim pa, da smo edini klub v Sloveniji, ki mladim igralkam lahko nudi igranje v 1.A ali v 1.B-ligi, tako da je za razvoj mladih igralk pri nas dobro poskrbljeno,« je prepričan Jemec, ki ima pred sabo obetavno trenersko kariero.
Tekaški pokal bo močno okrnjen
Tekaški pokal občine Kamnik bi tudi v letošnji, že osmi sezoni moral združiti sedem tekov, a ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa organizatorjem niso naklonjeni. Dva teka sta že bila odpovedana, verjetno bo tudi tretji.
Jasna Paladin
Kamnik - Tekaški pokal občine Kamnik bi letos sestavljali 25. Gorski tek k Sv. Primožu, 32. Mekinjski kros, 3. Tek na Stari grad, 15. Češnji-ški tek, 1. Tek na Bibo planino, 12. Veronikin tek in 20. Miklavžev tek, a že zdaj je znano, da bo tekem skoraj za polovico manj. Tek k sv. Primožu, ki bi bil tudi prva tekma za Pokal Slovenije v gorskih tekih za otroške in mladinske kategorije, je odpadel, iz kole-
»Odpadlih tekem najverjetneje ne bomo nadomeščali. Te tekme imajo stalne termine in organizirati vse jeseni preprosto nima smisla.«
darja so črtali tudi Mekinj-ski kros, ki bi moral biti konec aprila. Franci Kramar, organizator Teka na Stari grad, ki bi moral biti 22. maja, nam je povedal, da je možnosti za izvedbo tekme zelo malo in da bodo razmislili o nadomestnem terminu. »Slabo kaže letos s sezono gorskih tekov. Tudi v okviru Atletske zveze Slovenije smo razmišljali, kaj storiti, a ta hip, ko še ne vemo, do kdaj bodo trajali
Dušan Papež
ukrepi za preprečevanje širjenja virusa, ne moremo narediti veliko. Vemo pa, da odpadlih tekem pod okriljem Tekaškega pokala občine Kamnik najverjetneje ne bomo nadomeščali. Te tekme so tradicionalne in imajo stalne termine, ki jim tekači tudi prilagajajo treninge in organizirati nato vse v jeseni preprosto nima smisla,« nam je povedal Dušan Papež, predsednik Tekaškega pokala občine Kamnik, predsednik Športne zveze Kamnik in tudi predsednik Združenja za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije. Po najbolj optimistični napovedi bi prvi tek letošnjega Tekaškega pokala občine Kamnik tako bil Tek na Bibo planino, in sicer v nedeljo, 31. maja, a več bo znanega v prihodnjih tednih.
Kamniškega krosa
letos ne bo
Mednarodna tekma gorskih kolesarjev, ki bi morala biti 10. maja, zaradi epidemije covida-19 odpade.
Kristijan Erjavec
Kamnik - Upravni odbor kamniškega gorskokolesar-skega kluba Calcit Bike Team je na podlagi ukrepov Vlade Republike Slovenije ter Mednarodne kolesarske zveze UCI v zvezi z omejevanjem širjenja koronavirusa sprejel odločitev, da letošnji Kamniški kros odpade. Gorskokolesarski spektakel je bil predviden za nedeljo, 10. maja. Tradicionalni, že 23. Kamniški kros je imel oznako mednarodne dirke prve kategorije UCI C1, štel bi tudi za točke slovenskega pokala SloXcup.
Negotov položaj, ukrepi, prepovedi, predvsem pa skrb za zdravje in varnost tekmovalcev, članov organizacijskega odbora ter navijačev so vodstvo XCO Kamnik privedli do težke odločitve, da letošnjo dirko odpove. Kamniški prireditelji so ob tem že začeli razmišljati o možnosti, da bi dirko prestavili na jesenski termin, saj ima ta tekma dolgo in bogato tradicijo. V primeru takšnega dogovora bi Kamniški kros štel le za slovenski pokal.
O morebitnem novem terminu dirke vas bomo pravočasno obvestili.
10
petek, 17. aprila 2020 Kamničan 1
Zanimivosti
Karantena je čas za risanje stripov
V Mladinskem centru Kotlovnica ob mentorstvu Ivana Mitrevskega poteka projekt Risanje stripov na daljavo, ki se je zelo lepo prijel.
Jasna Paladin
Kamnik - V Mladinskem centru Kotlovnica se že vse od uvedbe karantene trudijo, da kulturno življenje v času izolacije ne bi zamrlo. Tokrat so priložnost za nekaj novega in za povezovanje ustvarjalnih posameznikov z nekom izven lastnega doma našli v risanju stripov na daljavo. »Nenadno onemogočena kreativna socializacija v živo je spodbudila prilagoditev v digitalni svet. Risanje stripov na daljavo ni nova pogruntavščina, je pa kot nalašč za situacijo, ko obstajajo omejitve gibanja in druženja v javnem prostoru. Posebnost te aktivnosti je, da zahteva od udeležencev, da niso zgolj pasivni ''gledalci'', ampak soustvarjalci, hkrati gre za nov tip komunikacije, ki omogoča, da se z nekom pome-
niš. Tako sledi glavnim usmeritvam mladinskega dela, v tem primeru socializacije, neformalnega učenja, dostopa do kulturnih dobrin in ne nazadnje vidnosti njihovega ustvarjanja, ki ni namenjeno le njim samim, temveč tudi družini, lokalni skupnosti in svetovni javnosti,« pravi Rok Kosec, vodja mladinskih programov v MC Kotlovnica. Stripov pa ne bi bilo brez Ivana Mitrevskega, ki je skupaj s približno tridesetimi udeleženci, ki so se odzvali povabilu, soustvaril že na desetine stripov. »Jaz narišem en kader stripa in ga pošljem po mejlu. Nato risar na drugi strani nariše naslednji kader in mi pošlje risbo po mejlu. Potem sem na vrsti jaz in potem spet drugi risar in jaz in tako naprej, dokler ne prideva do zaključka zgodbe. Nekakšen stripovski ping pong. In med tem podajanjem se
Risanju stripov na daljavo se je pridružila tudi Lucija Strajnar Ravnjak.
Strip, katerega soavtor je Jure Hajdinak Skrzypiec
sestavlja zgodba. Dokler je nekdo ne zaključi. Zelo zanimivo je videti, kako gre zgodba svojo pot,« princip ustvarjanja opiše Ivan Mitrevski in poudari, da predznanje ustvarjalcev ni potrebno. »Potrebna je le želja po sodelovanju in sporazumevanju. Jezik stripa vsi spontano razumemo. In večinoma ga znamo tudi govoriti. Te dni so gospodinjstva v občini dobila po pošti obrazne maske. Kako so nam razložili uporabo mask? S stripom, medijem, ki ga vsi zelo dobro razu-
memo. Predvsem nam gre za to, da kulturno življenje kljub omejitvam gibanja in zbiranja v Kamniku ne obstane. Nekaterim, se mi zdi, je v zadovoljstvo in uteho, da lahko v teh časih z nekom komunicirajo in z njim ustvarjajo. In to je v resnici cilj tega projekta. Mogoče priredimo tudi razstavo. Nekateri stripi si zaslužijo širše občinstvo.« Risanje stripov na daljavo je torej primerno za vse, stare in mlade; v ustvarjanje pa se lahko vključite tako, da pišete na info@kotlovnica.si.
OBVESTILO O ODDAJI ODPADKOV V ZBIRNI CENTER SUHADOLE
SPOŠTOVANI OBČANI,
zaradi povečanega povpraševanja po oddaji odpadkov v Zbirni center Suhadole, smo se v podjetju Publikus d.o.o. v sodelovanju z Občinsko upravo odločili za ponovno odprtje zbirnega centra, ki bo obratoval v skladu z običajnim urnikom.
Ker smo še vedno v času epidemije koronavirusa velja osnovno navodilo, da se odločite za oddajo odpadkov v zbirni center le, če je to nujno potrebno oziroma, da odpadke do normalizacije stanja zadržite doma. Na ta način boste največ naredili za skupni cilj, to je preprečevanje širjenja virusa. Če se boste vseeno odločili za oddajo odpadkov v zbirni center vas prosimo, da se pri oddaji odpadkov dosledno držite naslednjih navodil:
1.	Vstop na območje zbirnega centra je mogoč samo na poziv zaposlenega. Prosimo vas, da do vstopa počakate pred tehtnico. Na območju zbirnega centra je lahko sočasno samo 1 stranka.
2.	Pri uporabi zbirnega centra morate imeti osebna samozaščitna sredstva
(zaščitna maska in rokavice), v nasprotnem primeru vam ne bomo omogočili vstopa na območje zbirnega centra.
3.	Zaposlenemu na varni razdalji - 3 m - sporočite osebne podatke in podatke o pripeljanih odpadkih.
4.	Zaposleni vas bo usmeril k zabojnikom in po potrebi podajal nadaljnja navodila. Komunikacija med zaposlenim in stranko mora vseskozi potekati na varni razdalji (3 m).
5.	Prinašajte le odpadke, ki jih lahko razložite sami oziroma s pomočjo le ene druge osebe, ki pride z vami. Zaposleni v zbirnem centru vam ne bo pomagal pri razkladanju in sortiranju odpadkov.
6.	Predstavniki pravnih oseb in samostojni podjetniki imejte s seboj svoje pisalo, da boste lahko podpisali tehtalni list o pripeljanih odpadkih.
7.	V primeru neupoštevanja predhodnih navodil, vas bomo odslovili in o tem obvestili občinski oziroma medobčinski inšpektorat.
8.	Doma ne pozabite poskrbeti za higieno rok (umivanje, razkuževanje), hkrati pa upoštevajte tudi ostala samozaščitna priporočila državnih inštitucij.
PROSIMO VAS ZA RAZUMEVANJE!
Pazite nase in na sodržavljane, ostanite doma, skupaj nam bo uspelo!
©PUBLIKUS
ZBIRNI CENTER SUHADOLE
Suhadole 101, 1218 Komenda
Poletni obratovalni čas (1. marec - 30. september): Ponedeljek - Petek: od 6.00 do 19.00 / sobota: od 8.00 do 13.00
Kamničan petek, 45. aprila 2020
11
Gasilci donirali prenosni računalnik
Zanimivosti
Mali pivovarji dostavljajo na dom
Kamnik se ponaša s kar štirimi butičnimi, malimi pivovarnami. V obdobju epidemije covida-19 so se tudi mali pivovarji znašli v nezavidljivem položaju. Večina med njimi se je v zadnjih tednih odločila za spletno prodajo ali vsaj dostavo na dom.
Alenka Brun
Kamnik - V butični pivovarni Mali grad, ki je na pivski sceni že šesto leto, v njihovi ponudbi pa najdemo tudi lasten gin, so se odločili za dostavo na dom oziroma za prevzem na pragu pivovarne. Beležijo praktično stoodstoten upad prodaje piva -tako v svoji točilnici kot gostinskih lokalih, saj vrata teh ostajajo zaprta. »Bolje je, da prodamo vsaj nekaj piva kot nič, čeprav tudi to ne zadostuje za pokritje osnovnih stroškov, kot so najemnina, plače, prispevki ... Med tednom ljudje pokličejo za naročila, plačajo predračun, mi pa konec tedna to razvozimo,« razložijo. Zapeljejo se do Ljubljane, razvažajo tudi po Gorenjskem. »Odziv je zadovoljiv, je pa v tem nepredvidljivem času opaziti upad pitja kraft piva, saj bi glede na redno prodajo moralo biti znatno več naročil. Očitno pivci posegajo po kla-sikah industrijskih pivovarn, ki so cenejše,« še povedo. V Malem gradu so proizvodnjo ustavili 13. marca. Menijo, da nima smisla, da bi ustvarjali stroške. »Pred tem smo že zvarili veliko piva na zalogo zaradi načrtovanja pivske sezone. To pivo sedaj zori v tankih, kar je dobro, vendar bo prišel čas, ko bo moralo v steklenice ali sodčke, neodvisno od korona situacije, saj se bo drugače pokvarilo. Če ga ne bomo
prodali, se ravno tako lahko kmalu pokvari, kar pa bo povzročilo dodatno finančno škodo.«
Kot za vse druge mikropivo-varje, s katerimi smo se pogovarjali, predstavlja za Mali grad trenutna situacija popolno katastrofo. Anja Flor-jančič razloži: »Smo podjetje z ogromnimi investicijskimi vložki (pivovarska oprema), za katere plačujemo velike zneske lizingov in kreditov. Z ničelnim prometom jih ne moremo plačevati, poleg tega pa bi se ravno začela naša glavna sezona, ki nam omogoča, da sploh lahko ustvarjamo, proizvajamo, prodajamo, plačujemo. Če se ta ne bo začela kmalu ... Nimamo besed, ki bi opi-
sale naše temne misli o prihodnjih mesecih.« Pivovarno Maister najdemo v centru Kamnika. Spletno trgovino so imeli že v nastajanju, tako da so sedaj celoten proces le pospešili. V njej najdete večino njihove ponudbe, piva pa dostavljajo s pomočjo DPD kamorkoli v Sloveniji.
Trenutno se s kakšnim pomanjkanjem surovin za varjenje piva ne srečujejo, ker vse nabavljajo pri slovenskem dobavitelju, razloži lastnik pivovarne Janez Skok, pa vedno vzamejo tudi večje količine. Poudari še, da se sedaj vsi pivovarji srečujejo z enakim problemom, ker so v prvi vrsti vezani na gostince in so bili zato ravno
tako med prvimi, ki jih je nastala situacija prizadela. Je pa njihovo pivo višjega cenovnega razreda, zato proizvedejo manjše količine in se v trgovinah ne prodajajo tako. »Gre za premium izdelke. Polnimo sode in steklenice. Vendar predstavlja šestdeset, sedemdeset odstotkov prihodkov točeno pivo, ki pa ga sedaj seveda ni. In tako imamo skoraj de-vetdesetodstotni izpad prometa,« razloži. Najemnin sicer nimajo, imajo pa nekaj kreditov. »Lansko leto smo kar pametno poslovali, tako da imamo nekaj rezerve, če se bo pa to dolgo vleklo, se nam pa ne piše dobro,« sklene. Kamnik ima še dve tovrstni pivovarni, ena od njih je Domača pivovarna pod Menino. Tudi pri njih se je prodaja v marcu ustavila, ker je stopil v veljavo ukrep, ki je zaprl delovanje vseh gostinskih lokalov in turističnih objektov. Dostave v marcu niso organizirali, v aprilu pa se bodo glede na razmere sproščanja določenih varnostnih ukrepov odločili za dostavo na dom. Sestavine imajo na zalogi, se pa glede na ustavitev prodaje tudi proizvodnja piva zmanjšuje. V prihodnost gledajo pozitivno, čeprav bodo posledice velike, zlasti v turizmu. Vizija ostaja: delati dobro, domače, lokalno in zadovoljiti potrošnike z dobrim domačim pivom.
Mitja Šarec
Šmarca - Da bi vsem učencem zagotovili možnosti za izobraževanje na daljavo v času karantene, je PGD Šmarca priskočilo na pomoč OŠ Marije Vere z nakupom in dostavo prenosnega računalnika. Šola je na svoji spletni strani objavila prošnjo za donacijo računalniške opreme, ker so ugotovili, da imajo nekateri učenci doma premalo zmogljive
računalnike ali pa jih sploh nimajo. Vodstvo PGD Šmar-ca je bilo hitro enotno, da je treba šoli pomagati, saj je to šola, ki jo obiskuje tudi vsa mladina iz Šmarce. Gasilci iz Šmarce se namreč zavedamo, da ne gre samo za to, kaj in kje boš kaj dobil, ampak tudi kje in kako lahko pomagaš in doprineseš k skupnosti. To smo dokazali tudi že v preteklosti, še zlasti v izrednih situacijah, kakršna je trenutna.
Kamniški sudoku
LAŽJI SUDOKU
4	2		7		5	9		
	5	9					2	1
h		6	1			5	4	
1				3		6		5
			9		7			
3		7		6				h
	1	4			3	7		9
5	6					3	1	
		3	2		h		5	
t Ez JI sudoku
1			6	5				8
						9		
	5	9	3			h		
				4		5		2
9			8		4			5
6		2		1				
		6			1	2	4	
		1						
4				2	9			6
Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.
I Bela	^@volkuljaBela
f
Direktor Eko letovišča: Prihodnost je zelena.
Skrb
za naravo je naša prioriteta.
Kakšno onesnaženje neki. Ne nasedajte lažnim novici! Sodelujte raje v veliki nagradni igri in zadenite polpenzion za dve osebi!
Tega članka pa gotovo nisi ti kupil, kajneda?
iMeščankaC
Mi ljudem nudimo brezskrbno zabavo, oni pa jim težijo s podatki.
Predvsem pa letovišče v vaše zaspano mestece prinaša gospodarski napredek in nova delovna mesta.
Ves čas gradimo na mladih talentih.
cbfltf
Si mlad, privlačen, pota energije in ambido^n, da je kaj? Postani del ekipe našega letovišča!
Zahteve: visokošolska izobrazba, deset let izkušenj v turizmu ali pnner^m panogi, vsaj treh
izpit iz rejenost, , prijaznost,
znanje vsaj tujih jeziko
Zaposlitev preko espe ali študentske napotnice
Nevarnosti in tveganja množičnega, turizma na visokogorski planih Pišeta: Čartini in Jovan iz ekološkega društva Zeleni škratek			
| ...¡•ll^f		9	"T-
		P ■ 1 H ■	
T—l 7-""•	ižrS:		
	A4 Ii»		v,
	■T«	■ i»*™	T-r.
	HI	E"	
Še dolgo bo trajalo, da naredijo ekologijo privlačno. Naj vas ne skrbi za te eksote in skrajneže.
Buahaha. P odatk 1 s heme, dejstva. Neberljiva solata.

V
Poleg člankov sem nabavil tudi več zelenih certifikatov.
Se nadaljuje.
Rešitev
Rešitev
BELA IN ČAROBNI GOZD (7. del)
10
petek, 17. aprila 2020 Kamničan 1
Zanimivosti
Vrtičkarji začenjajo delo na vrtovih
V teh dneh je - še toliko bolj, ker so bili nekaj tednov zaprti - živahno v vrtnarskih centrih, cvetličarnah in drevesnicah.
Aleš Senožetnik
Kamnik - V začetku meseca je začel veljati spremenjen in dopolnjen odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, ki dovoljuje odprtje vrtnarij, drevesnic in cvetličarn, ki so bile pred tem od uvedbe omejitvenih ukrepov zaradi koronavirusa zaprte.
Ponovnega odprtja se niso razveselili le vrtnarji in cvetličarji, ki so se zbali tudi za pridelek, ki bi v tem času lahko povsem propadel, temveč tudi številni vrtičkar-ji, ki v teh spomladanskih dneh začenjajo delo na vrtovih.
Sončni in topli dnevi so na vrtove zvabili tudi številne
vrtičkarje. / Foto: Aleš Senožetnik
ravljeno za materinski dan, veliko rezanega cvetja, cvetočih lončnic iz vrtnarij pa primule, ranunkule, vse to
»Tudi tisti, ki prej niso imeli vrta, se odločijo za kakšno gredico. Ljudje želijo biti vsaj malo samooskrbni. Vsak bi imel rad domačo zelenjavo, seveda pa še najraje svoj pridelek.«
Spremenjene razmere, ki jih je povzročila pandemija covida-19, so občutile tudi kamniške vrtnarije in cvetličarne. Kot so nam povedali v Arboretumu, so bili cvetličarji še nekoliko bolj prizadeti. »Vse smo imeli prip-
je šlo v odpis,« pravijo v Ar-boretumu, kjer so v marcu zabeležili štirideset odstotkov manjši izkupiček kot lani v tem času. Kot dodajajo, je tudi v teh dneh cvetličarna še vedno zaprta, saj zaradi prepovedi druženja
in praznovanj ter porok in pogrebov, ki potekajo z omejitvami, kupcev za rezano cvetje ni.
Živahno pa je v vrtnem centru, k čemur pripomore tudi lepo vreme za urejanje vrtov in vrtičkov. »Največ je povpraševanja po zelenjavnih sadikah, semenih, gnojilih, začenja pa se prodaja balkonskega cvetja,« še dodajajo v Arboretumu.
Za vrtnarjenje se odloča vse več začetnikov
Kljub zaprtju so imeli polne roke dela na kmetiji Bohi-nec v Šmarci, saj je bilo kljub vsemu treba skrbeti za
sadike. »Predvsem pri solatah smo imeli več izpada, saj so sadike prerasle, nekatere druge, denimo dišavni-ce, por in zelena, pa je še primerno za prodajo,« nam je povedala Dragica Bohinec Jamnik, ki nastale škode še ne more oceniti. V dneh po odprtju pa je tudi v Šmarci precej dela in tudi kupcev. Kot opaža Jamnikova, se za vrtnarjenje to sezono odloča tudi več začetnikov, k čemur jih je verjetno spodbudila tudi negotovost zaradi koronavirusa: »Tudi tisti, ki prej niso imeli vrta, se odločijo za kakšno gredico. Ljudje želijo biti vsaj malo samo-oskrbni. Vsak bi imel rad domačo zelenjavo, seveda pa še najraje svoj pridelek.« Nekoliko drugačno izkušnjo imajo v vrtnarskem podjetju Volčin. »Poslujemo v glavnem z večjimi pogodbenimi strankami, ki jih največkrat niti ne vidimo na terenu, tako da omejitev praktično nismo občutili. Letos smo začeli delati že februarja, tako da smo v tem času že precej postorili in nimamo zaostankov,« je bil zadovoljen direktor podjetja z Laz v Tuhinju Matevž Hribar.
Kriza se že pozna, stiske se večajo
Epidemija covida-19 in s tem povezani izpadi dohodkov poleg zdravstvene krize prinašajo še humanitarno. To že močno opažajo tudi v kamniški Anini zvezdici, kjer imajo te dni polne roke dela.
Jasna Paladin
Kamnik - Anina zvezdica je humanitarna organizacija, ki ima svojo »izpostavo« tudi v Kamniku. Znani so po tem, da zbirajo in pomoči potrebnim delijo izključno hrano, in to brez posrednikov. Te dni so prejeli že veliko donacij posameznikov, podjetij, klubov ..., ki so jim podarili hrano z daljšim rokom uporabe pa tudi svežo hrano, denimo zelenjavo in sadje ter mlečne izdelke, s katerimi so že pomagali veliko družinam, posameznikom, starostnikom in samohranilkam v občini Kamnik pa tudi sosednjih krajih.
»Kriza se absolutno že pozna. Ljudi je strah, so panič-
Eva Cocej s svojimi otroki (na fotografiji manjka najmlajša hčerka), ki so njeni najbolj zvesti pomočniki. / foto:
: osebni arhiv
ni, saj sta v nekaterih družinah brez zaposlitve ostala oba starša. Ljudje imajo kredite, najemnine, stroške in
strah jih je, da bodo posledice prehude in da bodo ostali brez vsega. Prostovoljci smo vedno pripravljeni v smislu,
da družine poslušamo, ko jim je hudo, jim pomagamo s hrano. Donatorjev je k sreči ogromno. V teh trenutkih je seveda vse nekoliko bolj upočasnjeno, saj se prostovoljci izmenjujemo, ko delamo pakete, da s tem zaščitimo tudi sebe,« nam pove Eva Cocej, Kamničanka, ki organizacijo Anina zvezdica vodi v naši občini. Kot ponosno pove, ji pri delu najbolj pomaga kar njenih šest otrok. »Zelo sem jim hvaležna za pomoč. Skupaj se trudimo, da pričaramo nasmehe otrokom ter njihovim staršem,« še pravi Eva, nato pa znova omeni težavo, s katero se spopadajo že sedem let. V Kamniku namreč še vedno nimajo prostorov, kjer bi lahko imeli potrebno skladišče. Kot prostovoljci denarja za najemnino namreč nimajo. Občina jim je ob koncu leta za dva meseca oddala prostore v Mekinj-skem samostanu, da so lahko izpeljali vsaj tradicionalno dobrodelno akcijo ob koncu leta, za kar so jim hvaležni, a želijo si trajnejše rešitve.
Če želite pomagati ali sami potrebujete pomoč, pokličite Evo Cocej na številko 041 222 780.
Do preklica telovadijo doma
Kamnik - Prepoved druženja na javnih prostorih je doletela tudi člane Šole zdravja. »Glede na izredne razmere in priporočilo stroke smo se tudi mi do nadaljnjega ustavili telovadbo na javnih površinah in do preklica telovadimo vsak v svojem domu. A vseeno bi radi prispevali svoj delež k celotni situaciji, v kateri smo se vsi znašli,« je povedala Neda Galijaš iz društva Šola zdravja in dodala, da njihovi člani šivajo maske, se družijo prek različnih aplikacij in ozaveščajo vrstnike o pomenu skrbi za ohranjanje zdravja za samostojno življenje. J. P.
Nagrajenci križanke Gorenjskega glasa z geslom: GREMO V NARAVO, ki je bila objavljena v Kamničanki 20. marca 2020 so: MILENA HRIBAR, Radomlje; ANTON PAVLIC, Stahovica in DANICA OSOLNIK, Kamnik. Vsi trije prejmejo bon trgovine Baldrijan iz Kranja v vrednosti 20 EUR. Nagrajencem čestitamo!
ZAHVALA
Tiho sedaj si odšla, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine.
Z bolečino v srcu sporočamo, da je v 83. letu za večno zaspala
Marija Semprimožnik
iz Motnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani. Hvala vsem za izrečena sožalja. Za vedno bo ostala v naših srcih.
Vsi njeni
V SPOMIN
Iz srca se glasak krade: Što te nema, što te nema. I u času bujne sreče, i kad tuga uzdah sprema, naša ljubav pjesmu kreče: Što te nema, što te nema.
Izgubili smo našega ljubljenega, nenadomestljivega moža in atija
Ratka Čaliča
1955-2020, iz Kamnika
Vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in dijakom, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi in bili dobri z njim, iskrena hvala.
Njegovi Tanja, Manca, Luka
ZAHVALA
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček)
Sporočamo žalostno vest, da se je od nas poslovila
Majda Kovačič
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja. Hvala tudi osebju hematološkega oddelka UKC v Ljubljani in pogrebni službi podjetja KPK za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala vsem, ki ste našo drago Majdo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Kamničan Jfl petek, 17. aprila 2020
!5
Zahvale
ZAHVALA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
V 93. letu starosti se je poslovil naš dragi oče
v
Alojz Stupar
iz Košiš pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene darove, sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se DSO Kamnik za vso skrb in nego v času bivanja ter gospodu župniku Luku Demšarju za opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi April 2020
ZAHVALA
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je . (T. Pavček)
V 56. letu starosti se je po težki bolezni od nas poslovil naš dragi mož, oče in dedek
Viktor Kotnik
iz Sovinje Peči
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in telegrame. Zahvala gre tudi g. župniku Ediju Strouhalu za lepo opravljeno slovo od našega Viktorja kot tudi pogrebni službi Pogrebnik, pevcem in trobentaču.
Vsi njegovi
^KPK Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik 24 UR NA DAN	JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948
	Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK
§
ZAHVALA
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. (T. Pavček)
V 88. letu se je poslovila draga mami, mama in prababica
Marija Novak
z Vrhpolj pri Kamniku
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem ter kolektivu KPK za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče.
Hvala DSO Kamnik za vso skrb in nego ter gospodu župniku Janezu Mikliču za opravljen obred.
Hčerki Dani in Milena z družinama
ZAHVALA
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
V 86. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oče in dedek
Zvonimir Huic
24. 7. 1934-6. 4. 2020 iz Mekinj pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečene besede sožalja, sočustvovanja z nami, podarjene sveče in darovane maše. Velika hvala zdravnici Nevenki Šecer Dolenc, med. sestri Jani Sušnik, zdravniku Igorju Muževiču in celotnemu osebju DSO Kamnik za nudeno strokovno oskrbo in pomoč, tople besede, saj ste mu tako skupaj z najbližjimi polepšali zadnje mesece življenja. Hvala tudi župniku g. Luki Demšarju za pogrebni obred in vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
f T
s
tek
V SPOMIN
Ljubemu možu, atiju, dediju, pradediju
Gabrijelu Djuraševiču
Mineva leto dni, odkar si se tiho poslovil. V težkih trenutkih nam je v uteho, da si bil do zadnjega diha med svojimi najbližjimi, da je bila tvoja čaša napolnjena do roba, da je tvoje polno življenje mirno ugasnilo. Tvoj spomin, vrednote, dom, vse tebi ljube reči negujemo in ohranjamo. Tako nam ostajaš blizu in vedno v mislih z nami. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi tvoji April 2020
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s'^
ZAHVALA
Ni je večje bolečine, kot v dneh žalosti, nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
Helena Smolnikar
roj. Krt, 22.2.1967 - 1.4.2020
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavkam DSO za besede solidarnosti in vzpodbude v preteklem letu, za izrečena sožalja, sveče, cvetje in darove za maše. Zahvala tudi župnikoma Ediju in Pavlu za pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala dr. Jermanovi in sestri Mateji ter patronažni službi za podporo v težki bolezni. Hvaležni smo vsem, ki ste ji stali ob strani in jo še naprej ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitve navečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (M. Kačič)
V 88. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil naš
Milan Suštar
upokojeni profesor slovenščine
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so se kljub omejitvam zaradi epidemije od njega poslovili na Žalah. Hkrati se zahvaljujemo tudi vsem tistim, ki so se od njega poslovili na drugačne načine. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Janezu Gerčarju za pogrebni obred. Hvala vsem, ki boste ohranili prijeten spomin nanj.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Noč, ki ne pozna jutra,
ni tvoja poslednja noč.
Naselila se je z zvezdami posuta,
v očeh tvojih dragih,
vseh, ki si jih ljubil nekoč.
(T. Pavček)
V petek, 3. aprila, smo se poslovili od našega dragega moža, očeta, dedija, pradedija, brata, strica, svaka
Mira Vavpetiča
7. februar 1938-31. marec 2020
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz naše ulice, sodelavcem hčera za vso podporo, sočutje, podarjeno cvetje in sveče.
Hvala zdravstvenim delavcem na Onkološkem inštitutu, zlasti dr. Ignjatovičevi in dr. Ivanetičevi, ki so skrbeli zanj v času njegove bolezni. Najlepša hvala dr. Logarju iz ZD Kamnik, ki mu je bil v pomoč in oporo. Hvala g. Demšarju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za ganljivo petje, trobentaču za poslednjo melodijo. Hvala Marjanu Poljanšku, prijatelju, ki se je v imenu električarjev KIK-a poslovil s sočutnimi besedami. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi Kamnik, Vrhnika, Mengeš, Gifhorn
10
petek, 17. aprila 2020 Kamničan 1
Kamničan
Planina že v vijoličnih barvah
Žafrani so Veliko planino že obarvali v prečudovite barve.
Jasna Paladin
Velika planina - Velika planina in vse okoliške planine (Kisovec, Mala in Gojška planina, planina Dol, planina Konjščica ...) se vsako pomlad obarvajo v vijolično barvo, saj pobočja takoj, ko se stopijo zadnje zaplate snega (večinoma pa še kar med njimi), zasede na tisoče vijoličnih žafranov oziro-
ma spomladanskih podle-skov.
Ljubitelji narave, ki občudujejo ta pisani pojav, vsako leto skrbno pazijo, kdaj bodo cvetlice pokukale izpod snega, saj je njihovo cvetenje precej kratkotrajno; traja namreč zgolj od deset do štirinajst dni, nato pa svoje mesto odstopijo drugim spomladanskim cvetlicam.
Žafrani oz. spomladanski podleski na Gojški planini
Arboretum v polnem cvetju
Tradicionalne razstave spomladanskega cvetja in sejma letos zaradi razmer, povezanih z epidemijo, verjetno ne bodo pripravili, kot smo bili vajeni do sedaj. Park je za obiskovalce še zaprt; odprli ga bodo takoj, ko bo to mogoče.
Jasna Paladin
Volčji Potok - Glede na razmere, ko številne trgovine znova odpirajo svoja vrata, gibanje na svežem zraku pa priporočajo vsi, se mnogim zdi nerazumljivo, da park Arboretum že vedno ostaja zaprt. Ob zaključku naše redakcije v torek še niso vedeli, kdaj ga bodo lahko znova odprli.
»Upamo, da bomo lahko park odprli v teh dneh. To bomo storili že ob najmanjšem signalu države, da to lahko storimo. V parku namreč lahko poskrbimo za varnost, dovolj veliko razdaljo med obiskovalci in brez težav kontroliramo število obiskovalcev v parku. Urejeno imamo tudi prodajo vstopnic na spletu in menimo, da je Arboretum Volčji Potok primerno mesto za postopno vračanje v normalno življenje. Upad prihodkov je že sedaj ogromen, z vsakim dnem pa še raste. Arboretum ustvari večino prihodkov v pomladanski sezoni. Arboretum je državna insti-
Številne cvetlice v Arboretumu so v teh dneh v polnem cvetenju, tudi narcise.
tucija v stoodstotni lasti države, ki bo, če bo hotela, da preživimo, morala pomagati,« nam je povedal direktor Arboretuma Volčji Potok Aleš Ocepek.
V parku bi v prihodnjih dneh sicer zabeležili vrhu-
nec sezone s tradicionalno spomladansko razstavo cvetja in sejmom, ki pa ju letos ne bo. »V Arboretumu je dovolj lepo, da bodo obiskovalci lahko uživali skozi vse leto. Vrtni center Arboretum je tako dobro založen,
da bomo kmalu po odprtju pripravili hišni sejem,« še pravijo v Arboretumu in dodajajo, da je park v teh dneh čudovit, zato si močno želijo, da bi svoja vrata obiskovalcem lahko čim prej odprli.
Domača kmečka pekarna Pr'Anžič izpod kamniških planin vam nudi domač kruh in pekovsko pecivo pečeno na tradicionalen način v krušni peči na drva.
Prodaja izdelkov na Kamniški tržnici (torek in soboto) in Domžalski tržnici (petek, soboto) oz. po dogovoru je možna tudi dostava.
V Tuhinjski dolini pod Menino planino
iPri fjttbrčh
K M E TtJ A
Kmetija Pr'Gabršk, Češnjice v Tuhinju 3a, 1219 Laze tel.: 040 551 040, e-pošta: kmetija@gabrsk.si www.gabrsk.si
Domača hrana je zlata vredna
Največje bogastvo je, če čim več živil lahko pridelamo sami na svojem vrtu, njivi, v sadovnjaku, nekaj zelenjave in sadja, predvsem pa začimb, lahko vzgojimo tudi na balkonu. Ker pa vsi te možnosti nimamo, pa tudi znanja in časa ne, za to namesto nas poskrbijo lokalni kmetje, ki se ukvarjajo s pridelovanjem domače hrane. Hrana, ki je pridelana v manjših količinah iz lokalnih sestavin po preizkušenih domačih receptih, je drugačna do tiste, ki je naprodaj v velikih trgovskih centrih. Sestavine, pridelane v lokalnem okolju, imajo večjo hranilno vrednost in vsebujejo manj škodljivih snovi kot se
uporabljajo pri masovni pridelavi. Pomembno je tudi, da lokalno pridelana hrana ni prepotovala na stotine kilometrov preden je prišla do naše shrambe oziroma krožnika, ampak
je bila bližini.
pridelana v naši Torej se zaradi prevoza ni onesnažil zrak, ohranjajo se delovna mesta v lokalnem okolju, z
nakupom pridelane
lokalno hrane
prispevamo tudi k razvoju podeželj a. Sami preizkusite, če imajo domača jajca res manj vonja in bolj živo rumen rumenjak, če je domača skuta res bolj polnega okusa, če je domača solata res bolj sočna in če ima kruh, pečen v krušni peči, res bolj slastno skorjico.
Kruh iz krušne peči, peka potic, rezanci, drobno pecivo, flancati, krofi.
Bernarda Hribar Katš. 11 1241 Stahovica GSM: 031 623 087
Dobite nas vsako soboto na tržnici v Kamniku od 7. do 12. ure.
Kmetija Grad Podgorice 123 1231 Črnuče 031 292 186
Pridelava in prodaja domače zelenjave.
Vabimo vas, da nas obiščete vsak torek in soboto na tržnici v Kamniku.
Čaka vas pestra izbira sezonske zelenjave.
Nudimo vam: surovo kravje mleko, sirotka, jogurt, skuta, albuminska skuta, mehki sir, sir za žar, poltrdi sir, trnič.