Št. 5. V Gorici, v soboto dne 17. januarja 1903. Tacaj XXXIII. Iah»|a trikrat na teden t Šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, sjatraaje tedanje opoldne, reierno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letujred po posti pre-iemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vso leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......3 , 40 . . . 1-70 Posamifine številke stanejo 10 vin/. . . , , ^ Od '23. julija 1902. do preklica Izhaja ob sredah in sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki nlicl Stv. 11 v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. GabrSček vsak . dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljab pa oi 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnino ga ne oziramo. Oglasi In poslanic* se računijo po petit-vrstan, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsftka vrsta. Tečkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako rdgo-vornosL »Vse za miko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii. Erednlltvo se nahaja v Gosposki uliot 5i 7 t Gorioi v I. madstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 18. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 11. Naročnino In oglase je plačati loeo Sorlea. »opisi L>sj se pošiljajo le uredništvu:. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne n Jelleroitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v nlioi Ponte della tabora. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarnac A. GabrsCek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. In »Primorski List«, Katoliško časopisje se odlikuje v tem, da brez laži in zavijanja ne more izhajati. 9 Primorski List* zavzema glede teh lepih lastnosti] v katoliškem časopisju jedno prvih mest. Pokazal je to zopet v svoji številki od Četrtka, v kateri je po eni strani povzdignil važnost Raifeisenskih posojilnic za kmeta v deveti nebesa, po drugi pa se je zagnal v dr. Turno, hote ga naslikati kot sovražnika teh posojilnic in tako kot sovražnika našega kmeta ter obenem očrniti celo našo stranko. To je že stara taktika rimskih doktorjev in drugih farovakih pohajačev, da ob vsaki priliki, pa če je le tako neumestna, govorijo, da smo naprednjaki proti kmetu, da, govorijo to celo takrat, kadar se kdo iz narodno-na-prednih vrst oglasi za kmeta. Prost Faidutti je stavil v dežulnem zboru predlog glede podpore kmetskim hranilnicam. K besedi se je oglasil tudi dr. Turna, ki je povdarjal, da priznava veliki vpliv in korist Raiffeisnovih hranilnic in tudi neobhodno potrebo, da se deželni zbor s tem vprašanjem bavi in stori nekaj za to organizacijo. Ako bi pa glasoval za to, da se da nujnim potom majhna svota denarja, bil bi sam proti sebi nelogičen, ker je govoril vedno proti miloščinam, in posK Faidutti je posebno apeliral na zbornico, naj nekaj da, če tudi še tako malo, kakor to prosijo berači. Ni prav, da dajemo miloščine, ampak treba je, da se deželni odbor bivi s to organizacijo, ker je nujno potrebno za nas, da se dvigne produktiviteta dežele. Velike banke ne morejo pomagati kmetu; kajti več kakor se kmetu denarja da, manj ga ima. In tudi te majhne posojilnice so koristne za kmeta le tedaj, ako se ta denar zalaga edino za to, da se dviga produktiviteta njegove zemlje. To pa se ne dogaja, ako so te hranilnice v rokah enega stanu in mu služijo kot prvo sredstvo v političnem boju. Ne smemo priznavati nujnosti, pač pa se moramo s stvarjo resno baviti. Sramota je sicer, da se s tem vprašanjem nismo še bavili, ali faklum je to. Izvolimo si odsek iz mož, ki so se že bavili s tem vprašanjem, da se napravi statut, na I podlagi katerega bode poiera deželni odbor le blagajne podpiral od slučaja do slučaja. Prvi pogoj razvitku teh blagajn pa je, da so v nepristranskih rokah, in da stvar razmot-rivamo s treznega finančnega stališča. Oni fini opazovalec kmetskega življenja Emil Zola je že davno rekel: Vi ugonobite kmeta, ako mu denar posojate; vi pomagate kmetu najbolj, ako ga izobrazile; kajti, alt hočete kmeta, ako ne zna adirati in subtrahirati, postaviti za načelnika denarnemu zavudu ? Duhovniki pa pri vsi svoji ljubezni do kmeta istega niso naučili citati in pisati. Z vspre-jttjem učiteljskega zakona hočemo pomagati učiteljstvu, da bode isto naše ljudstvo izobraževalo. Vsp .redno s tem pa lahko raz-motrivamo tudi finančno vprašanje ter napravimo to leto statut, po katerem bomo podpirali to organizacijo. Kot naprednjak mora biti za ustanovljanje Raiffeisnovih blagajn, ali kot tak mora tudi skrbeti zato, da gre tu res le za povzdigo in izobrazbo ljudske mase, in zato mora bili, ako je pri kaki taki blagajni udeležen župnik, udeležen tudi učitelj ali tajnik. Ali niso to pametne besede ? Dr. Turna je torej hotel, da se izvede nekaka organizacija posojilnic na deželi, da se napravi statut, na podlagi katerega bo mogoče potem podpirati take zavode. Klerikalci seveda tega ne marajo. Oni se zlagajo povsem s proštom Faiduttijem, češ, naj se nekaj da, da moremo potem reči kmetu: Glej, kmetic, to podporo smo ti mi pridobili, in če boš priden, pa ti izposljujemo še drugo leto kako tako podporo. Ako pa bi se vsa ta reč enotno uredila ter postavila podlaga za podpiranje takih zavodov, potem bi odpadale debate in klerikalci bi se ne mogli hvaliti, kako s težavo so priborili ubogemu kmetu to in to podporo. — Dr. Turna je govoril le v korist kmeta, ako je hotel, da se neha s pavšalnim fehta-njem ter se uvede organizacija, po kateri se pojde na roko posojilnicam po deželi, kakor je tudi govoril le v korist kmeta, ako je zahteval, da naj bodo ti zavodi v nepristranskih rokah. Kajti notorično je, da kjer so taki denarni zavodi v klerikalnih rokah (ne le pri nas, arapak povsodi), tam je kaj rad doma skrajni nered, brezmiselno poslovanje, izkoriščanje zavodov v zasebne, kakor tudi v politične svrhe. Laž je, grda, ostudna laž, da posojilnice, pri katerih sodelujejo duhovniki, so delale nepristransko ter da svojega vpliva niti pri volitvah niso izrabljale. To je laž, katero pa je člankar v ,Prim. Listu" zapisal z mirno vestjo, ker namen posvečuje sredstva, in zategadel še greha nima, ako se Se tako debelo zlaže. Dr. Turna ni nastopil proti podpori tem kmetu koristnim napravam, ampak oglasil so je k besedi ter zahteval, da se moramo s to stvarjo resno bavili ter napraviti enkrat za vselej podlago, po kateri naj se daje Raifeisenskim posojilnicam podpore iz deželnega denarja. AH ni to prav in pametno P Vsakdo, kdor ninur slame v glavi, poreče, da je pametno, ali ne tako klerikalci s »Prismo-jencem* na čelu, ki nočejo, da bi imeli besedo pri takih denarnih zavodih tudi učitelji, občinski tajniki ali drugi izobraženejši možje iz našega ljudstva. Oni hočejo gospodariti sami z ljudskim denarjem, kmetu ni treba znati adirati in subtrahiMti, to že gospodje imenitno razumejo 1 Iz celega članka v »Prismo-jencu* zija le tista nikdar polna farška bisaga, glede katere so posvečeni gospodje na deželi in njihovi žurnalisti v mestu čudovito občutljivi ter se vselej oglasijo, kadar čutijo, da bi seutegnilo zgoditi, da bi jim kaj ušlo. Zato pa je umesten klic, da te hranilnice ne smejo biti v rokah le enega stanu, in zato je prav edinole to, da ako je pri kaki taki blagajni udeležen g. nune, naj bo tudi kateri drugi samostojen človek! Klerikalci pa tega nočejo, ker se pri denarju po navadi jako bojijo kontrole in ker vedo, da se prav z denarjem drži kmeta na farovški vrvi. — Mi smo torej za to, da se provede organizacija, po kateri se bo dalo lepo in enako delovati v prilog posojilništvu na kmetih, da se postavijo taki denarni zavodi na strogo nepristranska tla ter se odpravi M njih klerikalno gospodarstvo, kjerkoli isto cvete. Le po tem je mogoče resno in korhtno delovanje takih zavodov za kmeta, kajti drugače niso drugo, nego po eni strani molzna krava, po drugi pa politiška uprega našega kmeta v farovški voz. In za tako .katoliško1 politiko naj bi se dajal deželni denar P! Naša stranka je prijateljica kmetu, zato pa se poteguje za njegove koristi, kjer mogoče, klerikalci pa iščejo povsodi le same sebe. Zaradi tega pa se zaganjajo v dr, Turno, ker je hote), da naj bodo posojilnice v nepristranskih rokah. Bojijo se, da jim utoCe denar iz rok in pa kmet z vrvi, zato rogo-vilijo po »Prismojencu" proti tistim, ki se trudijo za prave koristi kmeta, Ali laz ima kratke noge, in če bo „ Pristnojenec" tako lagal in zavijal, kanor v omenjenem članku, pride laž pri njem v kratkem popolnoma ob noge ter mu ne bo nihče več verjel, Le tako naprej, gospodje, potem še tisti kmet, ki ga imate še na vrvici, kmalu sprevidi, kdo mu je škodoželjen in kdo ga hoče le molztfi ter kdo je njegov prijatelj. Dopisi. Iz Podgore. — Dne 11, t. m. so naši klerikalni fantje, »cerkveni pevci" — peli laške pesmi pred plesom, menda malo v čast božjo! Nam slovenskim Podgorcem jih niso peli, ali zapeli so jih goriškim godcem na čast in morebiti tudi na čast laških plesalcev iz Gorice in Furlanije, katere so klicali ž njimi na pomoč. Cul sem gredč mimo Bre-gantove gostilne tisto laško grgranje, da so mi kar lasje po konci vstajali. — Škandal je to, ali vendarle še upam, da v prihodnjič v slovenski Podgori zapojejo ti pevci tudi kako slovensko, ker g. nadučitelj, mislim jaz, jih ne uči peti laške pesmi. Prav bi bilo pa tudi, da se zganejo tudi drugi, da preneha laško petje iz slovenskih ust, še toliko bolj se sme to pričakovati od naših »cerkvenih pevcev." Za danes rečem le toliko, ako ne bo bolje, se pa še oglasim z bolj trdo besedo l Ajdovščina. — V vsakem manjšem kraju zavisi živahnost društvenega življenja cesto od posameznih oseb, katerim je mati I Križarji Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Sieiifcttmicz. — Posl. Podravsši. (Dalje.) »Ako bi imeli dispens, ne obotavljal bi se, ker vas pomilujem. Na Juraiidovo dovoljenje se ne bi se, ker vas pomilujem. Ha Jurandovo dovoljenje se ne bi oziral dosti — ker privoljujeta knez in kneginja, ki sta vendar oče in mati vse Mazovije. Toda brez škofijskega dispensa tega ne morem storiti. Ako bi bil med nami škof Jakob iz Kurdvanova, nemara bi vam v tem slučaju on podelil dispens, čeprav je strog duhovnik, a nikakor ni tak, kakoršen je bil njegov prednik, škof Mamphiolus, ki je odgovarjal na vse Benet Bene!**) »Škof Jakob iz Kurdanova ima jako rad kneza in mene!« omeni kneginja. »Zato tudi pravim, da ne bi odrekel dispensa prav radi tega, ker je tu Še drugi vzrok. Deklica mora oditi, a mladenič je bolan in vtegnii bi jej umreti Hm i inarticolo morbis **)... Toda brez dispensa nikakor...« »Jaz bi dobila pozneje od škofa dispens in on mi skaže to uslugo, naj si bo še tako strog. Ej, zagotovljena sem, da mi ne odkloni te prošnje.« *) Prav, prav! **) V slučaju smrti. Duhovnik Višonjek, ki je bil dober in mehko« j ž.rčen človek, reče na to: »Beseda maziljenca Gospodovega je velika beseda. Bojim se škofa, ker to je velika beseda... Mladenič bi tudi moral nekaj žrtvovati cerkvi v Plocku. Nemara bi to pomagalo, toda jaz ne vem! Izvršiti pa to poprej, predno dospe dispens, bi bil greh, in sicer samo moj greh. Hm! Gospod Jezus je zelo usmiljen, ako torej kdo ne greši radi lastnega dobička, marveč iz usmiljenja vsled človeške bede, pa še tim rajše odpusti. Toda greh bo to vendar-le. Ako se škof radi toga razsrdi, kdo mi da odvezo?« »Škof se ne razsrdi!« zakliče kneginja Ana. Zbišek pa reče: »Oni Sanderus, ki je prišel z menoj, ima odpustke za vse.« Duhovnik Višonjek nemara ni dosti verjel v San-derusove odpustke, vsekakor pa je hotel pomagati Zbišku in Danuši, katera je jako ljubil, ker ju je poznal že od mladih nog. Končno si je domislil, da v najhujšem slučaju ga more doleteti samo kaka cerkvena kazen, torej se obrne h kneginji in reče: »Duhovnik sem — pa sem tudi knezov sluga. Nu, zapovejte, milostljiva gospa!« »Nočem zapovedati, hočem le prositi,« odvrne kneginja. »Toda ako ima Sanderus odpustke,..« * Sanderus jih ima. Tu gre le za Škofa, ki opravlja v Plocku s kanoniki stroge duhovne vaje.« »Škofa se ne bojite. On je, kakor sem cula, za-branil duhovnikom nositi meče in loke, ni pa jim za-branil opravljati dobra dela.* Duhovnik Višonjek dvigne kvišku roke in zakliče : »Naj se torej zgodi po vaši volji! Po teh besedah prevzame radost srca vseh navzočih. Zbišek sede znovič v postelji, kneginja, Danuša in duhovnik Višonjek pa sedejo okrog postelje ter se jamejo posvetovati, kako imajo to izvesti. Strinjali so se v tem, da ohranijo vse to tajno, da živa duša na dvoru tega ne bo vedela; rekli pa so tudi, da Jurandu ni treba ničesar vedeti poprej, dokler mu kneginja v Tehanovem vsega natanko ne razloži. Duhovnik Višonjek obljubi, da takoj napiše Jurandu pismo, naj takoj pride v Tehanov, kjer dobi boljša zdravila za svojo rano in kjer mu bo manj nadležna samota. Končno so še odločili, da se Danuša in Zbišek še poprej izpovesta, poroka pa da se ima vršiti po noči, ko bodo že vsi spali. Zbišku je prišlo na misel, da bi vzel Čeha za pričo pri poroki, toda precej se spomni, da ga je dobil od Jagjenke, ter takoj da slovo tej misli. Pa tudi ona sama se mu prikaže v tem hipu pred oči kakor živa, da se mu je zdelo, da vidi njeno rdeče lice, njene objokane oči ter da čuje njen proseč glas: »Ne stori mi tega! Ne vračaj mi hudo za dobro in nesrečo za ljubezen!« Nakrat se ga tudi polasti veliko pomilovanje, kajti čutil je, da jej s tem stori veliko krivico, radi katere ona ne najde tolažbe niti pod zgoreliško streho, niti v gozdu ali na polju, ne v opatovih darovih, niti v snubitvi Volka in čtana. Končno pa jej reče v duhu: »Daj ti Bog vse najboljše, deklica, ker priroda podelila poseben dar, da vežejo, bodisi z zgovornostjo, bodisi s prijenljivostjo in tolerantnostjo, razne elemente v lepo skupnost, Ako pa zanese usoda take osebe v druge, oddaljene kraje, poneha, zaspi navadno po njih vstvarjeno društveno življenje ter se umakne razcepljenosti in sametarstvu. Takih slučajev je vse polno! In tako smo jeli tudi tukaj zadnji čas močno pogrešati oseb, katere so skrbele svoj čas, da ni zamrlo narodno življenje, tesaveč da se je krepko razvijalo in dajalo Ajdovščini in njeni okolici značaj krepkovoljnega narodnega probujenja. Navadno nastopajo na mesto odšlih druge vplivne osebe, katere nadaljujejo čvrsto, četudi v početku s težkočami započeto delo, in tako vzraste zasejano seme v krepko, trdno drevo, katerega ni moči kar z lehka omajati, še manj pa podreti. Pri nas, hvala Bogu, ne manjka takib vplivnih in zmožnih mož, ki bi lahko vzeli v roke vodstvo narodnega življenja, pač pa nam manjka požrtvovalnih močij, ki bi opustile tisto nesrečno samotarjenje v svesti si svoje nedotakljivosti. Samo v kotu za pečjo proučevati neznosne razmere ter o njih kovati neslane dovtipe, ne izda dosti. Treba je dela in tega je na izobilje. Sedaj o pustih zimskih nedeljah bi se lahko shajali vplivnejši možje ter razraotri-vaB vprašanje, bi se-li ne dala vstanoviti podružnica planinskega društva za ajdovski okraj. Poljedelsko in železniško ministerstvo podpira rade volje gmotno taka društva. Spomladi in poleti pribiti gotovo veliko tujcev iz bližnjega Trsta, da si ogleda naše kraje, da se oživi, da se nasrka planinskega zraka na Čavnu, Golaku, Dolu in Kuclju. Zadnja leta je bilo vedno veliko hribolaztev na naših gorah, dasiravno nismo imeli tako-rekoč nobene železniške zveze. Z mirno vestjo trdim, da se število tujcev v letošnji aeziji potroji in ako ne najdejo isti nobene udobnosti, vstanove si svoj »Alpenverein*, kakor se je to zgodilo v Škoeijanu na Krasu. Ker je tako društvo velikega pomena za cel okraj, in ker ni njega ustanovitev spojena z velikimi tožkočami, naj se ne zamudi ugodne prilike. Društvo .Edinost", nekdanje ognjišče vsega družabnega življenja, hira in peša, med tem ko se vrše* po zasebnih hišah, večinoma drugorodcev, zabave vrh zabav. Bi-li ne kazalo društvena pravila, ki so bila mogoče svoj čas umestna, deloma premeniti in prilagoditi jih današnjim razmeram s tem, da se jih postavi, do neke gotove meje seveda, na širšo demokratske podlago? Nadalje bi se dala ustanoviti v manjši meri ljudska knjižnica, in sicer, ako le možno, v področju bralnega društva. Vspevala bi brezdvomno vsestransko povoljno. Zadostovalo bi v početku 100—200 knjig, te pa preskrbe tukajšnji rodoljubi gotovo z največjim veseljem. Najvažnejše vprašanje za naš kraj je pa, kako doseči šestrazredno ljudsko šolo ? V Ajdovščini je dvomrednica, ravno tako v sosednem Sturiju. Županstva obeh občin so za to, da se v vsaki občini otvorijo trije raz-redje in sicer menjaje, prvi tukaj, drogi tam itd. Poleg sedanjih, vže plačanih učnih močij, trebalo bi le dveh novih za obe občini skupaj. Sturije, samo na sebi, ima vže sedaj toliko otrok, da bi se morala otvoriti triraz-rednica, ako zahteva to zadostno število ob-činarjev. Poleg tega je šolsko poslopje zidano za tri razrede. Tej zdravi in koristni misli glede šestrazrednice se je protivil le šturski krajni šolski svet v svoji redni seji začetkom novembra lanskega leta. Ker pa je bila dotična seja, kar je kaj lahko dokazati, neveljavna, treba se je le malo pobrigati, misel zanesti tudi v maso ljudstva, istemu raztolmačiti, kake koristi ima od tega, in vsa zadeva spravi se v uroejši tek. Sestrazred-nico moramo doseči! — Povdarjam te-rej še enkrat, naj se vendar zxjr6 vplivnejši možje obeh občin, ne oziraje se na njihovo politično naziranje, ter naj prerešetujejo gori omenjeno vprašanje. Županstva sama na sebi tudi ne morejo doseči vsega, ako nimajo ljudstva za seboj, ki umeje njihovo stremljenje. Da ne bi bil moj nasvet »bob ob steno", v to po-mozi Bog ! Iz Cerkna. — V Cerknem so imeli pretekli teden občinske volitve, pri katerih so se od strani klerikalcev godili škandali in sleparije, kakoršne so mogoče morda samo še na Ogerskera. Podkupovanje volilcev, far-banje o veri, vse mogoče in nemogoče laži so bile klerikalcem v najpoštenejše agitacij-sko sredstvo. Našim volilcera in agitatorjem se je pretilo z revolverji tako, da se nekateri niti niso upali iti volit. Klerikalci pa niso samo strašili, ampak samokresi so tudi v resnici pokali prva dva dni. Da so s pomočjo takih brutalnih sredstev zmagali, se ni prav nič čuditi. Da se je proti takim volitvam uložil re kur z, je razumljivo samo ob sebi. Natančneje poročilo o teh škandaloznih volitvah sledi prihodnji teden, da vidijo čitatelji »Soče", kaj vse je mogoče v naši deželi neverjetnosti in s kakimi sredstvi branijo goriški klerikalci svojo najvažnejšo trdnjavo, zakaj, kadar pade ta, je z nadvlado klerikalcev na Goriškem pri kraju. __________ Domače h razne novice. .Kažipot" je skoro že dotiskan, prihodnji teden opravi svoje delo knjigovez in na to ga razpošljemo. — Ljubljana je vzela mnogo več časa nego smo mislili; tudt je bilo treba trikrat dopolniti materija! iz Lipskega, ker se je pokazala jako izredna potreba. — Zategadel naj gg. naročniki oprostč letošnjo zamudo. Pri tej priliki prosimo, naj vsakdo pošlje zastalo ali letošnjo naročnino. — Pravi prijatelji našega lista in napredne misli so tisti, ki nam ne delajo te- ža v t nemarnim plačevanjem. Mi se pošteno trudimo, da vršimo svojo nalogo v redu in častno, a gg. naročniki naj vrše svojo s točnim plačevanjem! Prosimo! Osebna vest. — Goričan dr. Fran Bressan, doslej avskultant pri tukajšnji sod-niji, je imenovan ministerijalnim koncipistom v devetem činovnem razredu. Kot tak bo zastopa! vlado pri ekspropriacijah na črti bohinjske železnice. Ruskemu krniku je daroval g Fran dr. Kos, c kr. profesor v Gorici, 10 kron. Srčna hvala! Smrtna kosa. — Umrl je v Solkanu Franc Marušič, zidarski mojster, posestnik, gostilničar, podžupan itd. po kratki in mučni bolezni 14. t. m. v 39. letu svoje starosti. BodriSu blag spomin1 Preostalim naše sožalje! Umrl je v Fulju kontre-admiral Pavel pl. Fott. Rojen je bil I. 1841 Lani 22. marca je dopolnil svoje 40 letno službovanje pri mornarici. Kontreadmiralom je bil imenovan 15. maja 1901. Častnim občanom je izvolilo starešinstvo velike občine Trnovo na Notranjskem v občinski seji dne" 8. t. m. taraoSnjega nad-učiteija g. Martina Zamika, in sicer v pri« znanje zaslug za šolo in občino. Naš podlistek. — S prihodnjo številko »Soče" bosta vselej po dva podlistka; poleg slovečih »Križarjev* bomo prinašali tudi »Zapiske mladega potnika", ki si je ogledal Rim, Italijo, Egipet in Sveto deželo. Popisuje jako živahno in zanimivo. Ko} .Gorico" vse skrbi. — Zadnjič smo povedali, kakošne skrbi ima .Gorica" zaradi naših naročnikov, danes naj omenimo, kako jo skrbč naši oglasi. Nekdo, ki je ime! dovolj prilike, je povedal, kako so tam pri »Gorici* vedno za-vidno šteli »Sočine* oglase ter računali po svojih tanfih, koliko bi njim nesli. In »sveta* jeza jih je obhajala, ko so naredili primero z »Gorico". — In kaj vse so počeli, da bi pridobili sebi naše oglase. Vsakemu »Soči-nemu* inserentu v tujini so pisali, da odslej je »Gorica* pravo glasilo goriških Slovencev, ona je organ slovenskih deželnih poslancev, in podvojevali so število naročnikov, da bi izvabili oglas. Niso pa vprašali ne po krstnem listu, da bi inserent ne bil žid, niti ne po referencah, da bi morda ne bil kak nemški nacijonalec. Da, v nekem nemškem časniškem katalogu (Zeitungs-Katalog) stoji celo v i. 1902. oznanilo, da je »Gorica* — »Organ der siovenisehen Landtagsabge-o r d n e t e n". Število iztisov je zlagano I — In zakaj vse to? To je edino le nedostojen lov na inserente. Ves trud ni preveč pomagal. Priznavamo, da so ujeli nekaj kalinov, ali klerikalni apetit je veliko večji nego njihova pamet. — In eto vzrok zbadanju in naravnost podlemu pisarenju v »Gorici". »Gorica* ni bila nikdar izbirčna v oglasih. V domačih razmerah je vedno udrj},aia po naprednjakih, ali istočasno so se jej delale skomine po oglasih iz naprednih hiš. Kar se pa tiče tujih oglasov, je sprejela vsakega, ki jej je došel ali ga je mogla vloviti, bodisi od zida ali nestrpnega Nemca. Da je le kdo pokazal groš, je našel mesto v »Gorici*. In tako klerikalno zmašilce se je drznilo zaganjati se v »Sočo«, ki se drži občeveljav-nih načel glede" oglasov. — Na čelu lista stoji, da ne prevzemamo nikake odgovornosti ne za vsebino ne za obliko oglasov, dosledno tudi reklamnih notic, ki so v zvezi z oglasi. — Vsak čitatelj torej vč, da mi ne priporočamo nikogar, marveč vsakdo se sam priporoča in za to plača. Redek je list, ki bi mogel izhajati brez dohodkov od oglasov; da, večina TnTa "svojT glavni m štaThi dohodek prav v oglasih. — Tudi wSoča* bi ne mogla izhajati brez takih dohodkov, — in prav v oglasih ima najlepšo podlago za nadaljni raz-vitek in napredek. Kavči naj se le rentačijo, kolikor hočejo, mi jim povemo, da bo »Soča* napredovala, a v to nemalo pripomorejo njeni oglasi. Oni dan se je »Gorica* zlobno spodti-kala nad reklamno notico k oglasu o neki tovarniški zalogi urna češkem. No, v isti številki je imela sama notice o »Vilhelmovih obližih", Slovenci pa nimamo ni tovarne ur ni podobnih obližev. Na zadnji strani pa je imela oglas dunajskega zida. — In vendar je sikala strup na »Sočo* 1 Kavči ne vidijo bruna v svojem očesu, kar je pač stara pesem ! Res je, da »Soča* in »Primorec* sta bila 10 let precej stroga v sprejemanju oglasov, no, bila sta edina slovenska lista, ki sta na tak način pospeševala slovensko trgovino in obrt, — Mi smo imeli vsa leta ita tisočake zgube, da smo pomagali slovenskim rojakom. Tujec je hotel plačati za enak oglas desetkrat več nego Slovenec, no, nismo ga sprejeli 1 — Hvaležnosti nismo želi nikake! Narobe I Ljudje, ki so obogateli vsled naše reklame in našega bojkota nasprotnikov, so obrnili hrbet, ko je bilo treba dati »Soči" to, kar bi jej tikalo. Danes je minula potreba takega postopanja. In ker vsi slovenski listi, klerikalni, liberalni in nkfakovski, ne delajo razlike, marveč se drže" načela: »kdor plača*, bi bilo pač neumno od nas, ako bi edino mi zavračali oglasnike in dohodke, katerih potrebujemo. Ako kdo misli, da mu kak oglas škodi, naj se potrudi, da z reklamo in solidno postrežbo ubije tujo konkurenco. Tako stališče zavzemajo vsi slovenski listi, tudi vsi laški v naših krajih, zato bi bilo naravnost bedasto, ako bi mi še nadalje delali edino izjemo. »Gorica* ne postopa drugače! Zato s preziranjem zavračamo njeno stikanje za nami. — Naj pometa pred svojim pragom! (Dalje v prilogi.) jaz ti ne morem pomagati, dasi bi ti rad dal kos neba!« In res ga je povsem potolažilo in pomirilo prepričanje, da to ni v njegovi moči, na kar je jel misliti le na Danušo in na poroko. Ker pa tega vendar niso mogli opraviti brez Čehove pomoči, so sklenili, zamolčati pred njim to, kar se ima zgoditi. Dal ga je torej poklicati k sebi in mu rekel: »Danes se hočem spovedati in sprejeti sv. obhajilo, obleci me torej, kolikor mogoče najlepše, kakor bi imel iti pred samega kralja.« Čeh se nekoliko prestraši ter radovedno pogleda Zbiška v lice. Zbišek, to vide, nadaljuje: »Ne boj se! Ljudje se ne izpovedujejo le pred smrtjo, pa tudi jaz se hočem izpovedati le radi tega, ker hoče oditi oče Višonjek s kneginjo v Tehanov, na bližnje praznike pa ne bo duhovnika bliže nego v Prasnišu.« »Ali vi ne pojdete tje?« vpraša Hlava. »Pojdem, «?ko ozdravim, toda to je še v rokah božjih.« čeh se je pomiril ter prinesel kmalu oni beli, z zlatom ozalšani jopič, kateri je oblačil mladi vitez samo ob velikih slavnostih, ter krasen ogrtač, da mu ž njim pokrije noge in postelj. Na to ga prenese s pomočjo obeh Turkov, umije, mu počeše dolge lase, katere poveže s svilnatim trakom, končno ga položi na posteljo ter raduje se svojega dela, reče: »Ko bi vaša milost mogli plesati, mogel bi sedaj prirediti tudi svatbo. »Toda ta svatba bi se morala izvršiti brez plesa!« odgovori smeje se Zbišek. Med tem je premišljevala kneginja v svoji sobi, kako naj obleče Danušo, ker je po njeni ženski naravi bilo to velevažno, in za nobeno ceno bi ne bila dopustila, da bi bila pristopila njena gojenka v vsakdanji obleki k poroki. Služabnice, katerim je bilo rečeno, da mora deklica v barvi nedolžnosti pristopiti k sveti spovedi, so lahko našle v skrinji belo obleko, toda težavnejše je bilo z nakitom za na glavo. Pri pomisleku na to se je polastila kneginje žalost, tako, da je jeia tožiti: »Kje hočem jaz za-te, sirota,« je dejala, »dobiti v tej puščavi rastlin za venec? Tu ni nikakih cvetic, ni listja, razun te betvice mahu pod snegom.« Danuša, stoje s svojimi razpletenimi lasmi, je postaja takisto otožna, ker jej je bilo mnogo mar za venec. Čez trenutek pa je pokazala na bršljan, s katerim so bile ozalšane sobine stene, in rekla: »Ako ni nič drugega, pa spletemo venec iz tega listja. Zbišek me vzame tudi s takim vencem.« Kneginja iz početka ni hotela privoliti v to, boje se, da bi to ne bilo kako slabo znamenje; ker pa nikjer drugje ni bilo nikakih cvetic, so se morale zadovoljiti z bršljanom. Med tem pa je prišel duhovnik Višonjek, ki je bil ravnokar izpovedal Zbiška, ter je spovedal tudi Danušo, na kar je nastala gluha noč. Na kneginjino zapoved so šli služabniki po večerji k počitku. Juran-dovi poslanci so nekateri polegli v družinski sobi, drugi pa pri konjih v hlevu. Kmalu so ugasnili ognji na ognjiščih po sobah služabnikov in končno je bilo povsem tiho v tem lesnem gradiču, samo psi so sem-tertje zalajali na volkove v gozdu. V oknih kneginje, duhovnika Višonjka, kakor tudi pri Zbišku vendarle ni ugasnila luč. Rudasti njeni žarki so padali na sneg, s katerim je bil pokrit ves dvor. Oni pa so v tišini bedeli, poslušaje vdarce svojih src, vznemirjeni, in prevzeti od slavnosti časa, ki ima kmalu priti. Po polnoči prime kneginja Danuško za roko ter jo odvede v Zbiškovo sobo, kjer ju je Že čakal oče Višonjek s sveto hostijo. V sobi je gorel na ognjšču velik ogenj. Pri obilni, toda nemirni njegovi svetlobi je zagledal Zbišek Danušo nekoliko bledo od bedenja, z vencem iz bršljana na glavi, v beli obleki, ki jej je segala do tal. Oči so jej bile od trudnosti na pol zaprte, roke pobešene, a pri tem je bDa tako lepa in povsem podobna nekaki cerkveni sliki, da se jej je Zbišek kar začudil, ker si je domislil, da ne jemlje kako pozemeljsko, marveč nekako nebeško bitje za ženo. V tej misli se je še bolj vtrdil, kc je ona pokleknila pred sv. obhajilom, nagnila glavo nazaj ter zaprla oči. Toda ta omama ni trajala dolgo, kajti kmalu je začul glas duhovnika: »Ecce Agnus Del« in njegove misli so zletele proti Bogu. V sobi se je čul zgolj svečani glas očeta Višonjka: »Domine, non sum dignus,« a ž njim vred so ob enem pokala drva na ognjišču, med tem ko je zunaj zašumel veter, ki pa je kmalu utihnil. Zbišek in Danuša sta potihoma molila, duhovnik Višonjek pa je vzel kelih ter ga odnesel v grajsko kapelico. Čez trenutek se je vrnil, toda ne več sam, marveč z gospodom de Lorche, in ko je videl začudenje na obrazih vseh navzočih, je položil prst na usta, češ, da naj molče, na to pa je rekel: »Domislil sem si, da je bolje, da sta dve priči navzoči pri poroki, radi tega sem povabil tega viteza, kateri mi je na svojo čast in na svete ostanke prisegel, da ohrani to tajnost dotlej, dokler bode treba.« Gospod de Lorche poklekne najpoprej pred kneginjo, potem pa pred Danušo, na to pa vstane ter ne spregovori niti besedice, stoje v svojem sijajnem oklepu, na kateri je padal rudasti žar ognja, visok, nepremičen in zelo začuden, ker se je tudi njemu ta bela Priloga Jote" It. 5. z dne 17. januarja I9D3 Gospa Marija SkrlnjirjeT«, ta vrla rodoljubkinja tržaška, o katere nesreči smo poročali svoj čas, se nahaja v mestni bolnišnici v Trstu. Kakor cujemo, so jo bili morali prenesti v bolnišnico, ker se je bilo bati, da jej bo treba odrezati nogo. Ta nevarnost pa je sedaj popolnoma odstranjena, zdravljenje pa bo trajalo še dlje časa. MIsljon t Kreda. — Ljubljanski pohajati, ki misijonarijo in trosijo prepir in jezo po naši deželi, so zapustili Kred. V pridigah so se izogibali hujskanja proti »Soči* in »Primorcu", vsaj imenovali ju niso, toliko bolj strupeni, predrzni in nesranjni pa so bili v spovednici. Kar so si dovolili ti prismojena, je že tako, da bi moral nadškof goriški začeti premišljevati, kaj bo ž-njegovo vladikovino, ako pojde tako naprej, kajti na prisniodarlje sledi odpor, sledi pohujšanje. __Kdor ni ob*.\'bil, da opusti »Sočo" ali »Primorca', n» litičen urad. Koliko javnih shodov se vrši pri nas v Idriji, pri katerih bi moral biti vedno prisoten uradnik politične oblasti. Kaj* vse se včasih ne pove pri takih shodih! Ali le redkokrat vidimo zastopnika vlade navzočega, le redkokrat se kdo zmeni za to, ker bi provzročalo vladi preveliko stroškov. Pa še v jednem oziru bi bilo okrajno glavarstvo za Idrijo velika pridobitev. Pri nas ne moremo imeti tiskarne, ker je to-le na sedežu okrajnega glavarstva dovoljeno. Koliko tiska potrebuje Idrija, ki se mora ves v drugih krajih preskrbeti. Za vsako malenkost moramo pošiljati denar iz mesta. Koliko potrebujejo razni uradi, trgovci, občina, šole in drugi. Ves ta denar bi lahko ostal doma in še od zunaj bi prihajala naročila. .Slavonska Mlsao". — V Trstu je začel izhajati namesto ,La Pensče Slave" list pod naslovom .Slovenska Misao". Lastnik je Ante JakiC, glavni sotrudnik dr. Tresid-Pavičič. Zakaj prepovedujejo duhovniki brat! sv. pismo t — izšla je brošurica pod tem naslovom, v kateri se v poljudni besedi razlaga, zakaj naši duhovniki prepovedujejo brati sv. pismo. Iz peres naSih duhovnikov je izšlo nebroj pobožnih knjig, ali sv. pisma imamo le dve izdaji, prvo od Jurija Japlja, drugo od ljubljanskega Škofa Wolfa. To, kar izdaja družba sv. Mohora pod naslovom »Zgodbe sv. pisma", so le — zgodbe, ne pa pravo sv. pismo. .Čitalnica" na Ponikvah priredi dne 25. januvarija t. 1. svoj redni občni zbor v hiši g. Andreja Kobala St. 4 na Ponikvah. Solkanski .Sokol" priredi prvi društveni ples v soboto dne 24. t. m. v prostorih g. Al. Mozetiča. Svira orkester vojaškega pešpolka iz Gorice. Vstop je dovoljen le članom in vabljenim gostom. Razpis natečaja za en štipendij iz ustanove Franca Ulzraana v letnem znesku 570 K za dijake srednjih ali višjih Šol, iz rodbine obitelji ustanoviteljeve, eventuelno za take, ki so pristojni v občini Toilij, ali v občini LaniSCe in končno za dijake tržaške okolice. Prošnje je predložiti do 15. februvarja 1903. c. kr. namestništvu v Trstu. Podrob-neji podatki se pozvedo na c. kr. namestništvu, na c. kr. okrajnih glavarstvih v Sežani in Kopru, na mestnem magistratu v Trstu, v občinah Tomaj in Lanišče ter od ravnateljstev srednjih šoJ. Zahvala. — Podpisani odbor društva »Otroški vrt* v Solkanu se srčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je božičnica tako sijajno obnesla in donesla otroškemu vrtu obiten čisti dobiček. Zahvaljuje segosp. Jožefu Sreberaiču, vpok. učitelju, vsem dile-tantom, pevcem, tamburašem, vsem darovalcem krasnih dobitkov v Gorici in Solkanu, kakor sploh vsem, ki so na katerikoli način sodelovali pri hožičnici. Bog vsem stotero povrni! V Solkanu, dne 13. januvarja 1903. Odbor. Finančno ravnateljstvo naznanja vsled postave z dne 9. marca 1870. drž. zak. št. 23, da se sledeči davki imajo v teh-le rokih plačevati: a) zemljarina v mesečnih obrokih in to prvega vsakega meseca naprej; b) hisco-razredni kakor tudi hišno-najemni davek zunaj mesta Trsta v mesečnih rokih in to prvega vsakega meseca naprej; v mestu in okolici pa se mora plačati hišno-najemni davek 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra; c) 5# davščina od hiš davka prostih radi zidanja ima se v onih rokih, kakor hišno-najemi davek t. j. v Trstu in okolici 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra, zunaj Trsta pa prvega vsakega meseca naprej plačati; d) obča prido-barina se ima plačati za vsako četrtletje naprej 1. januvarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Isto tako treba plačati pridobarino od javnemu dajanju računov podvrženih podjetij v štirih jednakih 1. januvarija, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra dospevajočib obrokih; e) v kolikor se prihodarina ne plača na način označeni v § 133 zakona od 25, oktobra 1896 drž. zak. št. 220 t. j. potom odbitka, treba jo poravnati v dveh jednakih 1. junija ter 1. decembra dospevajočih obrokih; fj osebno dohodarino je plačati s pridržkom določeb § 234 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. St. 220 oziroma cesarske naredbe od 8. julija 1898 drž. zak. št. 120 v dveh jednakih 1. junija ter 1. decembra dospeva-jočih obrokih.. Vsled teh zakonitih odredeb so dolžni vsi oni, ki izplačujejo dohodke v §§ 167 ter 168 gornjega zakona omenjene, ako isti niso zgolj spremljivi, odtegniti prejemnikom od teh dohodkov predpisano osebno dohodarino in plačarino, ki se jim v to svrho vsakoletno prijavi. Odbitki se opravljajo v istih rokih in v istih razmerih obrokih, kakor izplačevanje prejemkov. Kedor navedenih neposrednih davkov ne plača najpozneje v 14 dneh po preteku roka določenega za poravnanje vsakega teh davkov, je dolžan plačati zamudne obresti, če preseže posamezni redni davek vred za vse leto 100 kron. Zamudne obresti se računajo od dneva sledečega roku za vplačanje do dne plačila, takj da pride po l8Ao h na vsakih sto kron vsaki dan, kar se z dolžnim davkom vred potirja. Dolžni davek se lahko plača na pristojnem davčnem urada — v Trstu na mestnem davčnem uradu — alt pa na vsakem c. kr. postnem uradu na čekovni račun dotične davkarije. Slednjič se opozarjajo plaCalci še na sledečo določbo § 5. zakona z dne 9. marca 1870 drž. zak. št. 23: »Če bi se ob začetku novega davčnega leta še ne bil mogel dolžni davek za to leto posamnim davkoplačevalcem stalno predpisati, naj se davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v znesku predpisanem za preteklo davčno leto, dokler se ne odmerijo novi davki, v katere je potem Šteli že izvršna plačila". . Kolarjl in mizarji, pozor! — Sest vozov orehovega, jesenovega in lipovega lesa za kolarje ali mizarje ima na prodaj neki voznik, kateri je vsak četrtek v Gorici .Rajhu* na Kornu.' ________ Razgled po svetu. Državni zbor* — V četrtek se je sešel zopet naš državni zbor. Pričetkom seje je naznanil predsednik zopetno sklicanje zbornice, odstop bar. Krieghammerja ter imenovanja novega vojnega ministra Pitreicha in cesarsko naredbo glede proračunskega pro-vizorija. Med došlimi spisi se nahaja Steinov predlog za takojšnjo razpravo o proračunu, nujni predlog pasi. Klofača o uporabi dovoljenih investicijskih kreditov, ali predlog ni bil zadostno podprt. SchOnerer in tovariši so vložili interpelacijo, v kateri protestujejo proti nezakoniti uporabi § 14. glede cesarske naredbe o proračunskem provizoriju. Potem interpelacija SchSnererja in tovarišev za uza-konjenje nemščine kot državnega jezika s posebnim ozirom na spravne konference. — V razpravo je priSel Freslov nujni predlog gledč jezikovnih odnošajev na Češkem, ker so vsi drugi predlagatelji dovolili, da se nujni predlogi zapostavijo. Mladočehi so bili dovolili, da se zapostavijo njihovi nujni predlogi, da se pride do dnevnega reda. Ali češki radikalci so vprizorili obstrukcijo. FresI je govoril od poludne do 4l/f pop., in sicer češki. Klofač je govoril potem do 6.35 zvečer. Dalje so čeSki radikalci Zazvorka in dr. govorili na široko o stvarnih popravkih, in sicer vsi češko. Potem pa je zopet govoril Fresl. Prašek je utemeljeval svoj predlog o tarifu za kupovanje umetnih gnojil dve uri in pol. Razpravo so prekinili ob 61/* zjutraj ter nadaljevali ob 10. Govoril je ministerski pred-sednik o sklepanju nagodbe % Ogersko ter pojasnjeval postopanje vlade v tem pogledu. češki radikalci nadaljujejo obstrukcijo, Seja pa traje kar naprej. Češki radikalci govorijo drug za drugim, nehote odjenjati od obstrukcije. Seja bo trajala z odmori baje kar naprej do jutri zjutraj. K6rber je v svojem govoru povdarjal važnost momenta, od katerega odvisi mnogo politične bodočnosti. V Ljutomera na Štajerskem so ustanovili telovadno društvo ,Sokol*. Umevno, da nemški listi, zlasti »Grazer Tagblatt", psuje novo društvo ter skuša ustanovitelje in člane osmešiti. Ali to baš naj bo vspodbuja za resno delo novemu društvu. Na zdar! KazdolžltoT zemljiškega posestva. — Z Dunaja poročajo, da se poljedelsko minister-slvo že več časa bavi z vprašanjem, kako naj bi se polagoma razbremenila zadolžena kmečka posestva in uredil agrarni kredit. Glavni namen načrta je, da se odpovedljivi vknjiženi dolgovi premene v neodpovedljive in na več let povračljive. Dalje hoče mini-sterstvo urediti tudi osebni kredit za kmečke posestnike. Poljedelski s\et je imel že več sej, v katerih je razpravljal ta vprašanja. Poročevalec vladni svetnik Hattingberg v kratkih mesecih dovrši svoje poročilo. Cesarjev manifest? —• Poljski list ,Przedswit« poroča, da ve iz zanesljivega vira, da izda cesar, ako se parlamentarni položaj ne obrne na bolje, manifest, po katerem se zahteva spremembe dosedanjega reda za parlamentarne razprave, čemur bo podlaga reforma volilflega reda za deželne zbore in državni zbor, ki bi odgovarjala duhu časa S Vsi so si prizadevali, da bi jo pomirili, pojasnje-vaje jej, da ta ločitev ne bo tako dolga in da že na praznike gotovo pride z Jurandom v Tehanov. Zbišek jo objame ter jo znovič stiska k sebi, poljubljajo jej solzne oči, toda nekaka tesnoba je tičala v vseh srcih in v tej tesnobi so jim pretekle nočne ure. Končno nastane na dvorišču tak trušč, da so se vsi zganili. Kneginja vstane in zakliče: »O, za Boga! Tako škriplje vodnjak. Že napajajo konje !< Duhovnik Višonjek pogleda skozi okno, skozi katero je prodirala nejasna svetloba, ter reče: a svita in nastaja dan. Ave Maria, gratia plena...« Na to je odšel iz sobe, toda vrnivši se čez trenutek, dejal: »Že svita, toda dan bo oblačen. Jurandovi ljudje že napajajo konje. Čas je, da odrineš, sirota, na pot!« Po teh besedah se spustita kneginja in Danuša v jok ter jameta z Zbiškom vred tožiti tako, kakor tožijo preprosti ljudje, kadar se morajo ločiti. V tem toženju je bilo nekaj sličnega z jokom in petjem, kar se iz duš prostakov izliva po onem prirodnem potu, po katerem tudi solze teko iz očij. »Zaman so sedaj vse tožbe, ne pomagajo nič, škoda te ljubezni.« Zbišek si še poslednjikrat pritisne DanuŠo na prsi in drži jo tako dolgo, dokler mu ni zmanjkalo sape in dokler je kneginja ni odpeljala, da jo pripravi na pot. Med tem/»«» je že popolnoma zdanilo. V gradiču so se že vsi zbudili ter se poprijeti svojega dela. K Zbišku pride njegov služabnik Ceh, da ga povpraša po zdravju in da začuje njegova naročila. »Zavleci mojo postelj k oknu,« mu reče vitez. Čeh zavleče postelj z lahkoto k oknu, močno pa j se začudi, ko mu Zbišek reče, naj odpre okno. Vendar pa izpolni tudi to zapoved ter pokrije Zbiška s svojim kožuhom, kajti zunaj je bilo hladno in oblačno ter je gosto naletaval sneg. Zbišek je pogledal skozi okno; na dvorišču je skozi padajoči sneg videl sani, okrog katerih so že sedeli na konjih Jurandovi ljudje. Vsi so bili oboroženi in nekateri so imeli celo oklepe na svojih kožuhih. Gozd je bil zasut s snegom, plota in pota skoro ni bilo videti. Danuša je pritekla še enkrat v Zbiškovo sobo, vsa zavita v kožuh. Objela ga je še enkrat ter mu rekla za slovo: »Dasi odidem, vsekakor s^m tvoja!« On jej je poljubljal roke, lice in oči, katere so se komaj videle izpod lisičjega kožuha, ter dejal: »Bog te ohrani in te spremljaj ! Sedaj si enkrat moja do smrti.« In ko so jo znovič odtrgali od njega, se je on dvignil, kolikor mu je bilo mogoče, ter oprl glavo ob okno. Skozi padajoče snežene kosme je videl kakor skozi zaveso, kako je Danuša sedla na sani, kako jo je kneginja dolgo objemala, kako so jo poljubovale tovarišice in kako jo je duhovnik Višonjek z znamenjem svetega križa prekrižal na pot. Pred odhodom pa se je obrnila Še enkrat k njemu, zamahnila z roko ter rekla: I »Ostani z Bogom, Zbišek!« Toda sneg je padal v taki množici, kakor bi! hotel res vse zakriti in zasuti, torej so se te poslednje besede glasile nekako nejasno in zamolklo. Obema se je zdelo, da kličeta drug na drugega že od daleč. IX. Ke je zapadel dovolj visok sneg, so nastali kaj mrzli, jasni in suhi dnevi. Gozdi so se po dnevu lesketali solnčnih žarkov, led je pokril reke in močvirje. Napočile so jasne noči, ki so bile tako mrzle, da je kar drevje pokalo v gozdu. Ptice so se približale k človeškemu stanovanju, pota so postala nevarna radi volkov, ki so se jeli zbirati v tolpe ter napadati ne le mirne ljudi, marveč celo vasi. Ljudje pa so se vendar radovali v svojih zakajenih kočah okrog ognjišč, ker so se po mrzli zimi nadejali dobre letine in veselo so pričakovali bližnjih praznikov. Knežji lesni gradič, je postal v kratkem zapuščen. Kneginja je odšla s svojimi dvornicami in z duhovnikom Višnojkom v Tehanov. Zbišek se je ozdravljal, toda ni bil dovolj močan, da bi mogel zasesti konja, radi tega je ostal v gradiču s svojimi ljudmi, s Sanderusom, s Čehom in domačimi služabniki, katere je nadzorovala ugledna plemkinja, ki je opravljala posel gospodinje. Duša mladega viteza je močno težila po mladi ženi. Bila mu je res neizrekljivo sladka misel, da je Danuša njegova, da mu je nobena človeška moč ne more vc»č odvzeti; na drugi strani pa ga je baš ta misel napolnjevala z največjo tesnobo. Po cele dneve je vzdihal po onem trenutku, ko mu bode končno mogoče zapustiti lesni gradič, in premišljeval o tem, kaj i_aa še med tem storiti in kako Juranda skloniti k temu, da se ne bi hudo val radi že izvršene poroke. Polaščeval se ga je dovolj težak nemir, vendar pa si je mislil, da mu bo bodočnost srečna. (Dalje pride.) Občinske volitve t Tlnjanu. —Lahi željno koprnijo po občini Tinjan v Istri. Njihovemu rekurzu glede1 na zadnje občinske volitve je namestništvo ugodilo in sedaj so se vršile nove. Lahi so napeli vse svoje moči, zlasti v tretjem razredu, ali prodrli so le v drugem. Pruska policija. — Poljaki prirejajo v Lvovu »Narodni svet, poljski*.. Pruska vlada posije, kakor javi pariški „Le Jourrial* tajne policiste, ki bodo pazili, kaj govore Poljaki iz nemškega cesarstva, da jih potem doma postavv o pred sodišče. — Na Poznanjskem je bil obsojen na 70 dni zapora poljski voznik, ker je poškodoval z bičem plakatna, katerem je bil cesarjev govor. Zagovarjal se je, da je z bičem udaril po konjih in pri tem zadel ob ta dragoceni plakat. gl^gtojerskl poslanci v^deželnem zboru. — Celjska »Domovina" se bavi v člankih z vstopom slov. poslancev v štajerski deželni zbor te piše med drugim ; ,V znamenju boja smo. Naši poslanci so šli v zbornico, da pribore svojemu narodu pravice, katere so mu dosedaj ¦»lada in Nemci odrekali. Vlada je prav dobro vedela, da se vračajo naši poslanci v zbornico s precej drugačnimi nameni, kakor so jim imeli pred svojim izstopom, zato jih je zastopnik c. kr. vlade tudi pozdravil na prav poseben način. Rekli smo že, da omenjenemu pozdravu ne zaupamo bogvekaj, ker smo prepričani, da je bil le prazna fraza, ali povedal nam je le, da pričakuje vlada drugačnega nastopa naših poslancev, kakor je, bila navada dosedej. In da so tudi Nemci istih misli, nam je jasno pokazala, »gralka tetka« s svojo pripombo, da se bo treba pripraviti na narodne debate. Ni se zmotila v tem, pač pa v naslednjem, ko trdi, da bo večina poskrbela za to, da se ne bodo te debate preveč zavlekle. Ne oporekamo jej nikakor, ako trdi, da je razvoj deželnozborskih razmer odvisen edino le od naših poslancev, o ne, ali prepričana pa sme biti, da se bodo razmere razvile malo drugače, kakor ona pričakuje. Tekom teh treh abstinenčnih let se je dokaj izpremenilo na Štajerskem. Narod je izprevidel, da se z ozkosrčno politiko ne pride daleč, izprevidel je, da je proti takemu nasprotniku treba vse drugačnega nastopa. Zadnje deželnozboske volitve se niso vršile več v znamenju abstinence, temuč v znamenju — radikalizma, in poslanci so razumeli misli narodove in zato so šli v Gradec. Prihodnje zasedanje deželnega zbora bo pokazalo, da smo se Slovenci pri svojih nasprotnikih naučili taktike. Kakor so oni brezobzirni, tako bomo tudi mi, ako nas oni tepejo s kolom, vračajmo jim z batom, in ne bodimo več tako svetopisemsko ponižni, da jim ponudimo še levo lice, ako nas bijejo po desnem. Čim radikalnejše bodo nastopili naši poslanci, tem večjega uspeha bomo pričakovali od njihovega nastopa. In če bi se končno prišlo tudi do poloma, kaj zato f Boljši razbit deželni zbor, kakor pa cel, ki bi nam mesto pravic delil le krivico za krivico. Mogoče je to, prav gotovo, da se zna tudi našemu deželnemu zboru prigoditi tak državno-zborski intermezzo, samo ako bodo poslanci solidarni z narodom, saj smo videli in izpre-vk'»li ob volitvtih, da je v narodu zavladal skrajni radikalizem, ki ne pozna ozira na desn.?* |tt.4pgi^iRaJk__eJmo boj, brezobziren boj za'svoja sveta prava. ~"-tn-* Seveda je pa treba, da se za ta boj pripravi krepka podlaga v narodu samem. Treba je, da se prepoji ves narod do zadnjega individuja z zavestjo, da je nastopil čas resnega boja. In potem, ko bo to storjeno, ko se bo izruval plevel iz naše narodne njive, ko bo v resnici zadnji štajarski Slovenecodločen'"bxjritelj"i!arsvoXliaW6Tt"plelm" bo tudi najradikalnejši nastop naših poslancev lahko mogoč. In uspeh ne bo izostal*. Jubilej Petrograda. — V proslavo 200-lelnice obstanka Petrograda je ondotni mestni svet sklenil s šest milijonov rublji zgraditi 22 novih ljudskih šol, sezidati novo bolnico s 1000 posteljami in novo mestno hišo; Petrograd in belo morje se spoji s kanalom. Novi spomeniki se zgrade pri sprehajališču novega mosta sv. Trojice. Na slavnostnem vsporedu je tudi ljudski obed, razsvetljava, bakljade, povečanje cerkve sv. Petra, za kar je določena svota 100.000 rubljev. Pomanjkanje premoga v Ameriki. —< Amerikanski zdravstveni urad je konsta-tiral, da je obolelo v Čikagu 200.000 Ijudij vsled pomanjkanja premoga in veliko število njih je umrlo. Večij del teh boleznij, ki so nastale vsled mraza in drugih zimsfch ne-prijetnostij, bi se bil dal odstraniti z zadostno toploto. Zdravstveni urad z vrača krivdo radi tega na posestnike jam ter zahteva, da se proti njim postopa. Ob Missisipiju ljudje zmrzujejo. Hennebergova svila &2^r2"2J! vana od 60 kr. do gld. 11*35 meter za bluze in obleke. Franko in carine prosto na pom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svile Henneberg v Cnrlhu. (1) VVilhelntov obliz. Ta obliž, ki se izdeluje izključno le v lokami Frana Wilhelma e. ki-, dvornega zalag-atelja v Neunkirchen, Spodnje Avstrijsko se rabi z dobrini vspeh m v \ sakem slučaju, ko se sploh rabi kak obliž, Pos bno koristen„ pa je pri starih nevnettjivih bolečinah, kakor pri kurjih očesih, rožeulei M Dotično bolno mesto se očis i, potem se obliž namaže na kos tofda ali usnji in se nanje položi. Gena zavitka 80 vin. 12 zavitkov 7 kron, 5 dueetov 30 kroo, V znak pristnosti je na omotu grb občine trga Neunkirchen (devet cerkva). Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer so no dobi, vrSl Hc.noS')jiitev direktno. Anton Pečenko - Via Giardino 8 15c pod navadno ceno razprodaja radi poznega zimskega časa J. ZORNIK Gorica, Gosposka ulica 7 vse zimsko blago, kakor t krasne volnene šerpe, rute, podoblekt, vsakovrstno gorko Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, bluze zimske čevlje, volno, kožuhovino itd. HNF1 Nikdo naj ne zamudi lepe prilike za ceni nakup. ~" Zahvala. Ginjenim srcem se najiskreneje zahvaljujemo vsem onim blagim dušam, ki so povodom smrti nepozabnega našega sina, soproga, očota in brata Frana Marušiča, zidarskega mojstra, posestnika, gostilničarja« podžupana in ditalniškega odbornika izražali svoje sočutje, oziroma spremili blagega pokojnika k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini iz Solkana, Kronberga in Sv. Gore, vse sorodnike, občinsko starešinstvo za udeležbo in darovan nagrobni venec, solkansko »čitalnico« za udeležbo in darovan nagrobni venec, gg. pevce za milo nagrobno petje, darovatelje krasnih vencev ter vse domačine, kateri so tako mnogostaviio počastili spomin pokojnika nam pa dajali s tem najizdatnejšo tolažbo v teh težkih urah. Bog povrni! V Solkanu, 15. jan. 1903. Žalujoča rodbina Marušič. Nos. J, ako pa izgubiš nos, potem »addio mondo* bi rekel Dante. Samo en nos imaš, varuj in neguj ga, saj nam je nos lahko vzgled marljivega delovanja po dnevu in po noči. Terana noč je razprostrla svoja črna krila, vse že spi, oči počivajo, uho ne sliši več glasu in ropota, usta so zaprta in nema kakor grob Mutca osojskega, roke so pri miru, vse, vse spi, le še nos deluje in smrči. Oko se imenuje zrcalo človeške duše, nos je potem glasnik njen. Kadar si vesel, kako zmagonosno gleda nos v svet, kadar si žalosten, kako poveša žalostno svojo bradovico, ako jo imaš slučajno na nosu, kadar si jesensko vinjen, kako udari vsa tvoja srčna kri v nos, kjer se nastani, da se ti upijanijo celo pijavke, ki pridejo v srkajočo dotiko s tvojim nosom. Nos igra dalje velikansko ulogo ne le na človeškem telesu, ampak tudi na državnem. Kdo ne pozna dobrega nosu vlade, ki ti izvoha vsak vinar, od kojega moraš potem plačevati prihodninski davek. Ali se še nisi čudil občutljivemu nosu slavnih policistov in detektivov? Razni defravdanti preteklega leta bi še sedaj uživali udobnosti tujega premoženja, in družina Humbert bi še sedaj lovila po Madridu španske muhe, skrivala bi se še sedaj za špansko steno nepoznanja, ne bi še okusila sladkosti španske palice, katera ji je bila do sedaj le španska vas, če bi bili detektivi brez nosu. Omeniti hočem le še nos goriškega »CapatuH*. Toda bodi dovolj, ker spomin na to osebo mi privabi preveč nepotrebnih, neprijaznih spominov na nekdanje gimnazijske noči, ko je svetil polumesec na nebu in na vratu nebodijihtreba čuvajev nočnega miru. Koliko različnih nosov poznamo 1 V grškem se koncentrirajo poskočni daktili Ho-merjeve duše, težki troheji Sofoklejeve muze, v rimskem vsa juridična veda tega naroda-jurista. Kdo še ni slišal o gotiških, o rene-sanznih, o baroknih nosovih? Jaz! In Nemci? Kronana nemška glava sama ima takega, da ga vtakne v vsako stvar, zdaj v kitajske razmere, zdaj v zadeve koncertnega dirigenta, zdaj v nagoto risanih in izdolbenih teles, Vrtna ulica 8 — GOBICA - priporoča prlsfnabela JkJ**** In črna vina ^f^ffll mattasklh in iz vipavskih, '^roj* Istarsklh furlanskih, «F vinogradov. Dostavna na dom in razpofiuja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov a&pr&j. Na zahtevo poSUja tudi uzorce. Cans isirii. Pastrsiha poltema, E. LEBHERZ tovarna užig alie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice ¦^ Apollo-wi zdaj v Kruppove .kanone«, zdaj v vene-zuelske iuke. Vedno in vedno je pa nosu zvesti spremljevalec jezik, ki je sekal Kitajcem glave, in zatiral Poljake. Pri Francozih je odvisen od nosu ves obstanek tega zapad-nega naroda. Niti govoriti bi ne mogli, ako ne bi imeli nosu, skozi kojega se sedaj tako lahko razgovarjajo. Toda, pustimo narodom svoje "tu&ove, odprimo raje knjigo svetovne in domače zgodovine. Perzijski kralji so vtaknili svoje nosove v grško deželo, kjer so jim pa hrabri Grki tako nategnili te obrazne izrastke, da so se vračali vsi z dolgim nosom zopet v svojo azijatsfco domovino, in niti zapazili niso, kako jim kažejo zmagovalci dolge nosove. Kdo je bil prvi v Ameriki? Kolumbov nos! Kako bi sploh mogel priti Bertold Svarc do smodnika, da ga ni Bog obdaroval z -brim nosom, ki je neprecenljive važnosti v kabinetu spretnega kemika. Spominjam se iz svoje gimnazijske dobe na profesorja, ki je imel tako dober nos, da me je vedno vprašal le takrat, ko nisem ničesar znal, dobro, da nisem bil tako natančen in skrupulozen in puneto čiste vesti in poštenja. Kdo je igral tako važno ulogo pri zadnjem zasedanju deželnega zbora? Učitelji so bili in visoko-šolcil Prve so imenovali vsi govorniki pionirje ljudske omike, drugi so .pumpirji", ker pumpajo za podpore. Škoda, da pelje »pompa funebre" marsikateri „pump" k večnemu počitku v deželnozborsk? arhiv. Pomlad je tul Pesniki-?začetniki letijo na livade in gaje, kjer duhajo nežne Florine Karol prašSk, pekovski mojster in slad&dar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i, t, d< Priporoča se slavnemu občinstvu za runogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Ne več kurjih očes, • • • protina in ozeblin kdor stalno vporablja v svojih čevljih podplate iz asbesta Podoba noge, ki ne vpo« rablja nuboBtovego podplata. Podoba noge ki vporablja asbostov podplat. i par 60 kr., dvojnat fl. 1-20 Čevljarska delavnica Modling Gorica, Za vojašnico St. & • • • • • • Trst, na Korsu št. 27. Najceneji izvir dobrih 8 3-It stvom Hanns Konrad* Izm ir lir zliMH - Meat il. 248. (ČeSko). Lastne delavnice ur In fine mehanike. Dobra tem. /aiz niklja gld. 375 Fina srebrna rem. ura , 5*25 Fina srebrna verižica . . , 1*20 Budilnik iz niklja .... 1-75 Tvrdka je odlikovana s c, kr. orlom; _______ ___ srebrne svetinje iz razstav ter tiBoče priznalnih pisem. — IlostrotM cenik MstoaJ! otroke. Svoje pesni o vonju najrazličnejših cvetlic pošiljajo vigredi naklonjenim urednikom, ki jim mnogokrat pošljejo kot honorar ne preveč laskav „nos* v listnici. Od poletja ima Se največ dobička tvoja perica. Prehladis se, kar ni prav nič čudnega v Gorici, dobiš nahod, in zadovoljen moraS biti, ako izkaže večerna bilanca, da si porabil samo devet rut. V jeseni se pa navadno pokažemo zelo nehvaležne napram nosu. Ako ravno je nedolžen, ga vendar zapiramo kaj radi v steklene ječe, v kozarce, in ne smemo se čuditi, če postane same jeze rdeč kakor kuhan rak. V zimskem času pa samotarinos sam sredi kožuhovine, ki dostikrat niti plačana ni ravno radi slabega nosu prezaup-ljivega krojača. Dalje, kako naj bi si pomagali kratkovidni ljudje, ako nosu ne bi imeli, kam naj bi naslanjali najrazličnejša očala in ščlpal-nike? In oni sivolasi starčki, one sključene ženice, ki nosljajo tobak ? Odreži jim nos in videl bodeS, da — te zaprejo. Koncem vsega 'omenim še, da je nos lep dokaz vernega čuta našega ljudstva. Kihni, in vsak ti poreče: Bog pomagaj! Ker nočem, da bi mi na nos obesili, češ, dolgo časa nas vodiš s svojim nosom za nos, s katero izjavo bi mi dali grozno po nosu, končujem in Vam kličem, pazite na svoje nosove, negujte jih z vso ljubeznijo, ker je pa barva ljubezni rdeča, skrbite, da ne ostanejo nedolžno beli. V to pomozi Bogi Bog pomagaj 1 Evangelij v Vipavi in okoli Vipave. Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov. Spisal V. A. Schmidt evangeljski župnik v Gorici. (Iz nemškega rokopisa poslovenil J, K-6.) še isti dan so se obrnili stanovi na kneza. Pismo ni ohranjeno. Le iz neke notice na vipavskem pismu je to razvidno. Originalno pismo 23 je priloženo prošnji na kneza. Jednako je izšlo dne 31. marca precej zapovedujoče pisano posredovalno pismo na Lanthierija, katero so podpisali ne le stanovi, marveč tudi deželni oskrbnik. Novo preganjanje je priporočeno v njem kot ,jako težavno novo delo* njegovi posebni krščanski deležbi ter mu je bilo naravnost ukazano, ničesar storiti tekom dovoljenih 14 dnij proti onim 23. Deželni odbor je bil nasproti Lanthieriju malce ne vol jen; pričakovali so bržčas večje uslužnosti, morda kakor I. 1581. Mnogo je moglo pripomoči k oblastnemu po* stopanju stanov tudi posebno nesporazum-ljenje, da je zažugal Lanthieri vsakemu izmed 23 za slučaj trdovratnega izpovedanja avgs-burSke konfesije poleg pregnanstva tudi Se s kaznijo 1000 dukatov v zlatu. Ta lakomnost bi bila neumnost, katere pa ni mogoče pripisati Lanthieriju; kajti da vse njihovo skoro celo državi pripadajoče posestvo ni znašalo 1000 dukatov v zlatu, mu gotovo ni bilo skrito. In gotovo kot praktik ni računal s posestvi, ki se nahajajo na mesecu. Stanovi so ostali pri 14 dnevnem roku, ker so pričakovali v tem času, kakor so sporočili Lanthieriju, gotovo ugodne rešitve svojega nastopanja pri knezu. Njihova vera v knezovo besedo v Brucku na Muri I. 1579. Še m bila omajana, in zdi se nam, da se niso še dosti držali obrnitve toka popolnoma proti Rimu. Zaupljivost evangeljcev je bila sovzrok, da so stali tako popolnoma neoboroženi nasproti udarcu protireformacije ter so podlegli. Seveda, kdor je sam odkritosrčen, ne pričakuje tudi od drugih nikakih jezuitskih spletk. Morda so tudi upali, da se knez premisli glede na pretirano mu naslikane patriotizem zadevajoče nevarnosti, da se dežela razljudi ter utegne predati Turkom. Za tak ton, ki zadeva stebre prestola samega, je bil pristopen celo Ferdinand L, ki se je udajal protestantom le s srdom. Iz tega vzroka je bilo poslano ob jednem verjetno tudi pismo Vipavcev knezu. Tu je mogel Karol II. s svojimi očmi poleg stiske svojih evangeljskih podložnikov citati tudi njihovo skrb za njega samega ter za njegovo deželo v ginljivih besedah. Iz istega vzroka se je opustilo na-dalnje poklicanje priprošnikov, kakor 1. 1581, morda tudi da so prizadeta dvorna mesta, katerim smer vetra iz spovednice naravno ni ostala prikrita, odklonila intervencijo ter niso hotela zaigrati knezove naklonjenosti. Ta skrb za deželo, ki je spravila evan-geljce do lastne ugonobitve, dočim je Rim o d v ezaval v slučajih, ki niso zadevali njegovega interesa niti z daleka do negacije svoje ekzistence, čisto navadno svoje pristaše podložniške prisege do kneza — je sicer dobila celo priznanje morilca protestantov, Ferdinanda II., aH ni spremenila njihove usode. V nekem pogledu so bili od 1. 1581. naši Vipavci na jasnem. Takrat so prosili še »pravice*, hoteli so_bit^obsojeni, ako se jim dokaže kak zločin. Sedaj "pa se ta vzvišena podlaga vseh državnih oblik sploh nič več ne omenja. Radi tega je odpadla tudi pro-nja za prepis ukaza, kakor 1581. Tako daleč so že videli ubogi preganjana', tukaj se ne goji prava in prayice, temveč moč in versko sovraštvo razde vata starodavna visoko čislana vladna načela. Odtod ono takticno^fino po-kazanje na nespametnost, v slepem fanatizmu razbiti samega sebe, deželo in prestol. Udarjanje srčnih glasov otroške ljubezni do deželnega očeta je bilo, žal, le zamolklo nagrobno petje k pogrebnemu delu kneza na evangeliju v Avstriji in na blaginji države. Tudi 23 vipavskih evangeljcev, odvetniki, uradniki, sodniki itd. naj izvedo, da je knez, ki je ujet v rimskih idejah, slab skrbnik m deželo ter trd oče, da nova stiska ni le spo-radično nastopajoč posamezen pojav, ki se da paralizirati, marveč da ima biti začetek verige sistematičnega iztrebljenja, katera se polagoma podaljša čez celo deželo. (Dalje pridi.) = Za plesno sezono! - priporoča tvrdka J. ZORNIK - GORICA *L> Gosposka ulica 7 svojo veliko zalogo krasnih pihalk, svilnatih šerp, modnih prozornih stofov za plesne obleke, okraskov iz svile, srebra, zlata, Glage in evirnatih rokavic, nogavic, životnikov, svilenega in bombažastega Atlasa za cele obleke in kot podlago k raznim i hkim prozornim oblekam, svilnate trakove itd. ============= Vsakovrstno perilo za gospode, krasne ovratnice, glace rokavice itd. Stenografa sprejme dr. Dragrotin Treo, odvetnik v Gorici, pod ugodnimi pogoji. Nastop takoj. Prednost imajo pevci ali telovadci. Hiša na prodaj v Dolenji; Vrtojbi. Okoli hiše ima vrt. Ker je blizu glavne ceste, je pripravna za trgovino, obrt ali gostilno. Naslov pove* naše upravnlštvo. LTr|o\/5ko- obrtrja regijtrotfaria zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. Hraaila« vloga obrestuje po 4*/i%» — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po &%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojil« daje na poroštvo ali zastavo na o-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje. I vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron 7 petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 1. dec 1902: Dal««: a) podpisani.........K 1,276.500*— b) vplačani.........» 630.466-02 Dam posojila..........» 1,410.456-50 Dopolnilni zaklad......> 222.419-45 »loaa................> 660.645-80 J »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. 1 in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilna vlogo se obrestujejo po 4}{%%. Stalne vloge cd 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5»/,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6#, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5%%. Stanja 31. dec. 1901. (vkronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20K= 158.640. —Hranilne vloge 1,318.965, — Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.843 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Otvoritev gostilne. Podpisana naznanjata, da sta otvorila s f. jan. 1903 = GOSTILNO = „Agli antlehi .tre aralet*' za vojašnico št. 11 (bivša gostilna ,,Tre amici".) Izvrstna kuhinja. Najboljša briška in furlanska vina. Postrežba točna po zmernih cenah. Za mnogobrojen obisk se toplo j priporočata j Ivan in Terezija Culot. ' LINIMENT. CAPSICI COMrOS. te Rlehtorjm Mara« v Pragi pripoznano kot Izvrstno bol ubložnjoie mazilo; za ceno 80 h, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlg. steklenicah z naSo zaščitno znamko s ..SIDROM" namreč, iz HIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Richierjsva lekarna „pri zlatem levi"^ v PRAGI. F4- Ellzabethgrasse št. 6. lAjh Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke fz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n, pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domaČi tropinovee, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril -Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v SeuienlSkl ulici St, 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Na dež juliil. razstavi odlikovan a srebr, drž. svetnjo N« lvovski razstavi s prvo ceno - srebrno svetiinjo Tovarna »zornih telovadnih priprav JOS. YINDYS-A, v Frag-I na Smihovu (Praha-Smicbov) Vinohradska ulico čislo 816. sb priporoča k popolnemu uzornemu prirejevaiiju sokolskih in Šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočili spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. _3 Poprave IzvrSuje po najnižjih cenah. Pozor!! Podpisani Alojzij Korsika, umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani si usojar«; naznaniti alavn. občinstvu, da je izšel moj bogato ilustrovam cenik za leto 1903, ki se ga dobi na zahtevo zastonj. V zalogi imam najbolja zelenadna, poljska in cvetlična semena, katerih dobro kakovost jamčim. Izdelujem sveže šopke in vence s trakovi in napisi. Imam raznovrstne rastline v loncih, grmiče za okrašenje, izdelane in naravne palme ter vse v to stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah. Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem Alojzij Korsika. Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo. Brfzgralniee za sadjino drevje z mešaloin za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi brizga, brizgalnice (strcaljke) za sadjino drevje z nataujko iiamerjeiio petrolmešanieo, svetilnice na acetilen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vina io ovačje s diferencijalnim pritiskom, stroje za drobljenje stiskalnice, čisto nove mline za grozdje, noTc priprave proll peronosporf tu za žTeplaiiJr, sesalke za vino, eevi za vino, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (trieurr), inlatilnfcc, vltalo (gepol) i. t. razpošilja kot spceialitete po najnižjih tovarniških cenah Ig. Helier, Dunaj, II. Pratersfrasse 49. Cenilnlki zastonj in franko. Dopisuje se v vseli jezikih