ZZ9. številta.
ff LluMIanl, t srnto, 6. oktobra 1915.
XLVIII. leto.
. Slovenski Narod* velja ▼ Ljublf anl
na dom dostavljen:
ceio leto naprej • • • • K 24*—
pol leta     „ . .! . t •   , 12*—
četrt leta    „ ...  .       m 6*—
na mesec   „ •            , 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto naprej . , . • K 22*—
pol leta     „ .....II*—
četrt leta    „ .  . r* ; .   . 5-50
na mesec   „ . • . •   . 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, firedntttro: Knailova ulica št 5 (v pritličju levo,) telefon ŠL 34.
Iihala vsak dan zvečer izvzem&l nedelje in pravnike.
In sera ti veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvatoat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t. dn to je administrativne stvari.
——— Posamezna številka velja tO vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna*- telefon št 85.
•Slovenski Narod* velja -pO pošti:
za Avstro-Ogrsko: ■' fl ^a Nemčijo*
celo leto skupaj naprej pol leta
četrt leta m m na mesec   m „
K 25-— - 13 — . 650 . 2-30
celo leto naprej   : - •  • -K 33*—i za Ameriko in vse druge/dežele:: \ celo leto naprej « « . •^JCSS.—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH -znamkam Upravnisivo (spodaj, dvorišče levo), Enallova ulica št S, telefon at85*
Vojna z Italijo.
POLOŽAJ NA ITALIJANSKI FRONTI.
Dunaj, 5. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Položaj na jugo - zapadni fronti je neizpremenjen.
Na visokih planotah Lavarone in Foigarja sovražnik včeraj svojih napadov ni ponovil.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Kofer, fm!,
*
Z JUŽNO - ZAPADNE FRONTE. Skrb za naše vojaštvo.
Naše armadno vodstvo se trudi, da stori vse, kar le mogoče, v lajšanje usode vojakov, da ostanejo pri zdravju, ki je neobhodno potrebno za dolgo trajajočo vojno. Vse prejšnje vojne so s tehničnimi bojnimi sredstvi zahtevale mani žrtev, kakor sedanja svetovna vojna. Pa tudi nikdar ni bila skrb za ranjence, kakor za čete sploh, tako velika, kakor je dandanašnji. Oficirji in vojaki so bili ranjeni tekom enoletne vojne nekateri trikrat, štirikrat, pa so se zopet vrnili na fronto. To ie mogoče samo takrat, ako je oskrba ranjencev popolna. Zgodovina nas uči, da so v bojih pretekle dobe nalezljive bolezni, kuga, kolera, zahtevale več žrtev, nego bojna sredstva. Zahvaliti se imamo skrbi naših etapnih poveljstev, da je dandanašnji boljše in da se infekcijske bolezni, ki so še preteklo jesen zahtevale precej žrtev, že v kali vduše.
Po kraških vaseh je sedaj vojaštva dvakrat, trikrat, ali pa še več toliko, kolikor navadno šteje kraj prebivalcev. In vendar so vsi pod streho. Vsi skednji so obiti z deskami, celi voji in stotnije so pod njimi. Hišni zidovi, pogorišča, kar so domači prebivalci pustili razpadanju, ie spremenjeno sedaj v lično bivališče, napravljena so potrebna vrata, okna. Kjer ni zadosti hiš, so napravljene barake, podobne onim na sejmiščih. Vejevje z jelk zapira luknje
in odganja mraz. Tudi straže imajo svoja potrebna zavetja. Kjer ni prostornih ognjišč, so napravljena nova pri vsaki stotniji. ognjišča iz opeke ali iz ilovice, v čistih velikih kotlih vre juha. Kjer ni bilo mogoče napeljati vodo, stoje sodi z vodo, napisi nad njo v vseh jezikih: Umijte si roke! Vsak vojak si mora pred jedjo umiti roke v varstvo proti infekcijski nevarnost1*.
Za konje je preskrbljeno dobro, dragi so, zato so spravljeni skrbno v lesenih hlevih. Tudi klavna živina je postavljena pod streho. Napravljeni so kanali in z vodo se izpirajo prostori, da ostanejo čisti. Kjer primanjkuje vode, tam se gibljejo noč in dan oskrbovalne kolone, ki dova-žajo velike sode z vodo.
Za bolnike so napravljena v vsaki vasi bivališča, za težko obolele v večjih krajih bolnišnice. Na vratih takih bivališč so veliki napisi, bolniki so ločeni po boleznih. Poskrbljeno je v vsakem oziru kar najbolje, poskrbljeno tudi za potrebno čiščenje, cepi se vojake proti nalezljivim boleznim, vsak vojak je deležen očiščenja in osveženja.
Vojaštvo je preskrbljeno z mesom, preskrba se vrši točno po skupinah, tako da se je kar čuditi. Ne manjka kruha, sočivja, čaja, kave, vina dobivajo vojaki. Dobra in izdatna jed opoldne in zvečer ohrani vojaka zdravega in močnega.
Italiianske laži o zastrupljeni vodi.
Dunaj, 6. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana:
V italijanskem časopisju se nahaja poročilo iz kraja Morbegno v Furlaniji, nahajajočega se v vojni zoni, v katerem se trdi, da je neki, po imenu navedeni italijanski vojak, umrl vsled tega, ker je vžil zastrupljeno vodo. Nato sledi izrecna generalna trditev, da Avstrijci zastrupljajo vodnjake. To nesramno obrekovanje, katerega ne verjamejo najbrže niti v Italiji, stavi v vedno slabšo luč način časnikarskega vojevanja našega nekdanjega zaveznika.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 5. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Italijansko uradno poročilo:
2. oktobra. Na vsej soški fronti, od Rombona do Kraške planote, je otvoril sovražnik včeraj velik artiljerijski ogenj in sipalni ogenj iz pušk, na nekaterih točkah s takim prenagljenjem, da smo opazili kratke strele baterij, ki streljajo na daljavo, in zadeli so izpostavljene avstrijske strelske jarke. Infanterija pa ni začela na nijedni točki fronte napadati. Samo ob vznožju Rombona so poskusili sovražni oddelki, približati se našim črtam, ali bili so potisnjeni nazaj z dobro merjenim ognjem. Neko sovražno letalo je vrglo včeraj v bližini postaje v Čer-vinjanu nekaj bomb in je zadelo dva civilista. Dve drugi letali sta poskusili sipati ogenj na naše pozicije na Kraški planoti, ali pregnal jih je ogenj naših obrambnih postojank.
Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 1. oktobra, da so napadle italijanske čete z Mrzlega vrha proti Vcdilvrhu in na višinah Svete Marije in Svete Lucije in da so kljub izrednim in vsled ostrega letnega časa še povečanim težko-čam vzeli jako močne okope in vjeli nekaj mož, nI resnično. Opisana sovražna napada proti Mrzlemu in Vodil vrhu sta bila ustavljena že med obema lastnima ovirama. Da so vjeli nekaj dvajsetoric moštva, je popolnoma napačno. Proti višinam Sv. Marije in Sv. Lucije sploh ni bilo nobenega pravega italijanskega in-fanterijskega napada, kajti podvzete napade je preprečil že del. artiljerijski ogenj, ali pa so bili zadušeni že v kali. V tolminskem prostoru so vjele avstrijske čete od 28. do 30. septembra 5 oficirjev in 406 mož sovražnih čet.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Iz Lugana poročajo, da je štrajk gerenjelombardskih tkalcev končan, ker so se industrijalci vdali.
Dne 9. oktobra odide španski poslanik, kakor poroča »Corriere della sera«, na Sardinijo in v druge italijanske kraje, da obišče avstro-ogrske civilne in vojaške vojne vjetnike.
LISTEK.
OMikoga skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
»Na... novo... nastalih razmer?« je zategnjeno ponavljala la-dy Boldonova, sklenivši roke nad koleni. »Ko bi bila slutila, da je za take obiske določen le gotov rok, bi bila že prej prišla.«
»Tudi če bi bili prej prišli, bi ne bili dobiLi tega dovoljenja,« je trdo izjavil O' Neil.
»Kako to, da ne? Vam je bilo dovoljeno obiskati gospoda Thesi-gerja — zakaj bi se meni to ne dovolilo?«
O* Neil je nekaj trenotkov posvetil premišljevanju. Zdelo se mu je, da ladv Boldonova skoro gotovo več ne dobi takega dovoljenja, saj je sama osumljena, a če bi izjemoma tudi dosegla, da bi smela, seveda Ie vpričo kakega policijskega uradnika s Thesigerjem govoriti — kako neznansko mučno bi to moralo biti za oba.
»Odkritosrčno Vam povem, milostiva,« je končno rekel O' Neil, »da po mojem prepričanju gospod The-siger sam ne želi, da bi ga obiskali, ftaj me razumete. X sedanjih raz-
merah je pač naravno, da ima tako željo.
»V takih razmerah! Kako čudno se izražate. Prav ker je Thesiger v taki nesreči, ga želim videti.«
Obmolknila je za migljaj in potem nekako resno rekla:
»Ali Vam morda ni znano, gospod O' Neil, da sva Hugh Thesiger in jaz zaročena?«
»Slutil sem to, ker mi je Thesiger nekaj takega sam namignil.«
»Potem morate vendar tudi uvideti, da imam ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, ga obiskati.«
»Vzlic temu, milostiva, je vendar resnično, kar sem Vam povedal. Thesinger ne mara nrč slišati o tem, da bi ga Vi obiskali.«
»Kaj pravite?«
O' Neil je nervozno iskal, kako bi seveda besede nekoliko ublažil.
»Mislim, da se boji, da bi bilo svidenje z Vami v takih razmerah preveč mučno?«
»Ali Vam je Thesiger izrecno povedal, da ne mara, da bi ga jaz obiskala?« je ostro vprašala lady Boldonova in obraz ji je začel bledeti in ustne so ji drhtele.
»Da ... tako mi je rekel.«
»In Thesiger je tudi izrecno rekel, da ne mara mojega obiska, ker bi bilo svidenje zame mučno?«
»Zdaj se več natančno ne spominjam besed, ki jih je rabil.«
»To pomeni seveda, da ste si Vi to vse skupaj, kar ste povedali, iz
same vljudnosti izmislili. Torej Hugh me kratkomalo ne mara videti. To je najhujša novica, ki sem jo mogla izvedeti.«
»O' Neil ni tega razumel in tudi primeren odgovor mu ni prišel na misel.
»Prej ste rekli, da mi v sedanjih razmerah ne morete preskrbeti dovoljenja za obisk Hugha,« je dejala ladv Boldonova. »Ali se je mar Hughu kaj primerilo, odkar ste ga zadnjič videli? Mislim namreč, če je prišlo kaj novega na dan — kaj zanj neugodnega?«
»Ne. ničesar!«
»Kaj pa ste potem hoteli reči s tistimi svojimi sedanjimi razmerami?«
»Samo to...«
»Govorite vendar odkritosrčno, povejte mi brez ovinkov vso resnico. To bo najbolje.«
O* Neil se ni mogel koj odločiti, če naj se temu pozivu vda. Rekel si je, da bo za ladv Boldonovo le dobro, če ji namigne, kak sum leti nanjo, rekel si je pa tudi, da pri tem ne sme prelomiti Tempestu dano obljubo.
»Povejte mi, milostiva, kdaj ste šli od doma,« je vprašal naglo.
»Danes zjutraj; odpeljala sem se s prvim vlakom.«
»Vi torej nič ne veste, kaj se je danes pri Vas doma zgodilo?«
»Ne! A kaj ima to opraviti z mo limi vprašanji?«
General Porro v francoskem glavnem stanu.
Lugano, 5. oktobra. General Porro je odpotoval v francoski glavni stan, da vrne Joffreju poset in da se določijo načrti četverozveze za zimsko ofenzivo.
Nevihta na Krasu.
Lepa je spomlad, lepo poletje, lepa jesen, ko se razprostira nad nami čisto nebo, prelestno južno nebo. brez vsakega oblačka, zrak je tako fin. krasna, zdrava pokrajina. S severa je prihajal lahek vetrič. Gozdiči in grmičevje so oblečeni po jesensko, barv na izbero. Južna jesen. Kako noč je padla slana, kak dan je bilo nekam mrzlo kake ure, dasi sije nad nami južno solnce. Mrzlota je ponehala, nastopil je jug, toplo je tudi zvečer. Prikazali so se oblaki, tako - Ie raztrgani, kakor nekake cunje so viseli po nebesu. Proti jutru je pripihal močan veter, ki je trebil listje z drevja, nebo se je pokrilo s teme, velike kaplje so začele padati. Z morske strani je začelo grmeti. Zabliskalo se je, zagrmelo. Pritulil je veter skozi vejevje, toča se je mešala med dežjem, lilo je kakor iz škafa. Doline so se polnile z
vodo in kmalu so bile podobne malim in večjim jezerom, vmes so tekli hudourniki. Blisk za bliskom je pri-blestel iz temnih oblakov, neprestano grmenje je pretresalo zrak . . .
Na fronti mir. Vse sedi mirno v, svojih vzidanih in vsekanih kritjih na suhi slami in se smeje nevihti, ki' divja tam - le zunaj. Ropotanje, ki ga povzročajo boji, je umolknilo, niti italijanski topovi ne streljajo. Za vojake, ki drže noč in dan mejo, je dež okrepČitev. Kadar poneha deževati, priskacejo ven iz svojih kritij, se gibljejo, da si zravnajo svoje ude, kateri so v kritjih že odrveneli; vsaj tako se jim zdi. Smejijo se in burke uganjajo . . . Nekaterim pa ni bilo tako dobro v kritju za časa naliva. Bojna fronta zahteva časih, da se kritje nasloni na kak obronek, ali na kako malo dolino. Naval vode pa si je priboril pot naravnost v tako kritje in je preplavil. Kak tovariš se smeje tovarišu, ki je prilezel na dan ves moker, kakor da bi bil izlil nanj vedro vode, ali le za trenotek, potem se brigajo vsi za njegovo zdravje. Spravijo ga v suho kritje, zavijejo ga v slamo in dajo mu krepak po-žirek. Marsikateri bo morda vse svoje življenje hvaležen za tako skrb po prestanem premočenju ob nalivu v obrončnem kritiu.
z Rusijo.
POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU.
Dunaj, 5. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba p!. Hofer, fini.
* m
m
SLABOTNI, Z LAHKOTO ODBITI RUSKI   NAPADI   NA HINDEN-BURGOVO ARMADO.
Berolin, 5. oktobra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan S. oktobra.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-raaršala von Hindenburga.
Po svojem porazu dne 3. oktobra, so ponovili Rusi včeraj svoje napade na naše pozicije le s slabimi močmi. Bili so z lahkoto odbiti.
Pri ostalih armadnih skupinah se ni nič zgodilo.
Ruske patrulje nosijo, kakor ]e nesporno dokazano, nemške čelade, da bi prevarile naše čete. Samopo-sebi umevno je, da postopamo s takimi ruskimi vojaki, ako nam pridejo v pest, po vojnem pravu.
Vrhovno armadno vodstvo
Zopet je O' Neil nekoliko raz-mišljeval. Prišlo mu ie na misel, da je veljala njegova, Tempestu dana obljuba samo za včerajšnji dan, sicer pa da njemu nič mar, če se lady Boldonova reši policije. Tudi se je spomnil Hugha in si mislil: Ta sedi sedaj sam v temotni celici in misli na Ado Boldonovo, ali morem Hughu sploh dokazati večjo prijaznost, kakor s tem, da koristim ženi, ki jo tako srčno ljubi.
»Povejte mi vendar, kaj ima vse to opraviti z mojimi vprašanji?« se je zopet oglasila lady Boldonova. »Kaj mi nečete odgovoriti?«
»Takoj, milostiva,« je dejal O' Neil. »Bojim se, ali, bolje rečeno, jaz vem, da je sedaj policija na Vašem dvorcu Roby Chase in da izvršuje tam hišno preiskavo.«
Govoreč te besede, je O' Neil pazljivo in ostro motril lady Boldonovo in videl je, da se je na njenem licu najprej pojavil izraz nevarnosti in kmalu potem izraz presenečenja. To presenečenje se je končno pre-menilo v zaničljivo ogorčenje.
»Naj policija preiskuje kar hoče in kolikor hoče,« je rekla ponosno.
To še ni vse,« je hitel pripovedovati O* Neil. »Tudi recept... za strup... je v rokah policije. . in ... in... policija ve... da ste ga spisan... Vi...«
Nekaj trenotkov se lady Boldonova ni ganila. Smrtnobleda in kakor da je okamenela. je sedela O' Neilu
nasproti, potem je počasi z roko segla na grlo, kakor da jo duši.
»Naj Vam prinesem čašo vode,« je vzkliknil O* Neil in je hotel pohiteti iz sobe, toda lady Boldonova mu je z roko tako zapovedujoče pokazala, naj ostane, da se ni več premaknil. Lady Boldonova je čez nekaj trenotkov vstala in je stopila k oknu. Ostala je tam več minut, potem je, ne da bi se obrnila, naenkrat rekla:
»V časopisih je bilo čitati, da je policija v Thesigerjevi sobi našla črepinje tiste steklenice, v kateri je bilo strupeno zdravilo — ali je res tako?«
»Priseči se pač ne da na to, dal so najdene črepinje prav od tiste steklenice, iz katere je bil dan Feliksu strup,« je menil O* Neil. »Porotniki morda ne bodo verjeli, da so te čre-, pinje prav od dotične steklenice in od nobene druge. Štejem si pa v dolžnost, da Vam povem, kar mi je znano. Lekarnar kakor tudi njegov, sin sta pripravljena priseči, da spoznata natančno etiketo, katere je nekaj ostalo na črepinjah.«
»Gospod O* Neil,« je rekla lady Boldonova, odvrnivši se od okna, »pomagajte mi rešiti Thesigerja. Spremite me na policijo ali k sodniku, sploh k pristojni osebi. Izpovedal ti moram nekaj.c
(Dalje prihodnjič.)
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 6. oktobra 1915.
229. štev.
POLOŽAJ  NA  SEVERNEM BOJIŠČU.
Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Na severoruskem bojišču je sovražnik zopet ustavil svoje napade na fronto Smorgon-Postanv. ,Ti napadi niso imeli prav nobenega uspeha, kakor ga tudi niso imeli pred nekaj dnevi napadi na fronto Bara-noviči-Smorgon. V Volinju je po bojih, ki so se vneli pri zasledovanju Rusov po bitki pri Lucku, kjer so bili Rusi poraženi, nastala mala operacijska pavza, ki bo nadaljevanju naše ofenzive tudi na dobro s tem, da bo dovolila uredbo vsakovrstnih dovozov.
RUSKO URADNO POROČILO.
Ruski generalni štab poroča dne 1. oktobra: Nemški napad v okolici Misshofa na železnici, vzhodno od Mitave (31 kilometrov v smeri na Jakobovo), ni imel uspeha. Nemška letala so zmetala nekaj bomb na Dunamunde, Rigo in kolodvor Oger pa brez vojaške škode. Pri Grendsenu (14 kilometrov zahodno od Dvinska), severo - zahodno od Sventenskega jezera so Nemci po ljutem obstreljevanju napadli in vzeli nekaj naših jarkov. Odbili smo nemške napade okoli Berghofa pri iezeru Medum in soteski ob zavinku Drisviatskega jezera. V naskoku smo vzeli vas Dunilovice, severo-vzhod-no od jezera Mjadsol in ravnotako smo vrgli sovražnika iz vasi Ožuni in Mjadsol. Pri vasi Ugli ie naša konjenica napadla sovražno pehoto, vzela precej voz in 70 mož. Na nekem drugem kraju smo zajeli nad 100 voz, konj in orožja in nekaj vjet-nikov. Pri zasledovanju smo posekali precej Nemcev. Pri vasi Jati, južno od Naroškega jezera, smo štrli sovražno stotnijo in ostanek vjeli. Na spodnjem Serveču, vzhodno od Novega Grodka, so naše čete brez streljanja vpadle v vas Šuki, severozahodno od Koreličev. Nemci so zbežali v svojo glavno postojanko, zmetali proč orožje in strelivo in so imeli pri Koreličih okoli 100 mrtvih. Dalje proti jugu smo Nemce zavrnili z nenadnim napadom pri Novosjol-skem: vjeli smo nekaj mož in zaplenili stvari, kar se še ni preštelo. Pri Zarječiu in Denišovstvu, južno-vzhodno od Baranovičev smo vrgli sovražnika čez Ščaro. Ob srednjem Stiru pri Bolarki, južno - vzhodno od Kolkov, so Nemci po artiljerijski pripravi napadli naše čete. Po sto korakih so že imeli ogromne izgube, niso se mogli več držati in so v neredu bežali. Trdovraten je bil boj med Majdanom in Blarko. Po došlih vesteh so avstrijski letalci poizvedovali na naši skrajni levici. Da se izognejo našim strelom, so leteli čez romunsko ozemlje. Kakor poročajo poveljniki, so nemške in avstrijske čete v zadnjih bojih ob Stiru rabile skoro izključno eksplozivne izstrelke.
Izgredi v Moskvi.
London, 4. oktobra, Reuter javlja, da poroča »Times« iz Petrogra-da: Glasom uradnega poročila moskovskega prefekta, izide pojasnilo o krvavih cestnih bojih, ki so bili dne 27. septembra med policijo in prebivalstvom v Moskvi. Po uradnem poročilu je množica osvobodila pijanega vojaka, ki ga je bila policija aretirala. Potem je množica ustavila voz cestne železnice in iz klopi napravila bulevard. Ker izlepa ni bilo množice razkropiti in je bilo več oficirjev s kamni ranjenih, je policija začela streljati. Tri osebe so bile ubite, dvanajst ranjenih. Prebivalstvo je jako nezadovoljno, da so policijski uradniki oproščeni vojaške službe.
Kredit Rusiji.
London, 4. oktobra. Reuter: Kakor javlja »Times«, je imel obisk ruskega finančnega ministra ta uspeh, da je začela angleška banka pripravljalna dela, da se dovoli Rusiji trgovskega kredita 20 milijonov funtov šterlingov.
BALKANSKO B0JISCE.
ČETOVANJE   PO SRBSKEM OZEMLJU.
Dunaj, 5. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Naše čete so se podale od meje ob Drini na čelovanje po srbskem ozemlju. Pripeljale so vjetnike se-bo|. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Name&brik načelnika generalnega
štaba pl. Hofer, fanl.
* * *
Romunski glas.
Bukarešta, 4. oktobra. Oficijoz-na »Independence Roumaine« opozarja, da bodo novi boji proti Sri>iji
morda odločil! izid svetovne volne. Ni izključeno, da pride od tam mir, kjer se je začela svetovna vojna. Nepričakovani odpor Turčije Je na Balkanu vse prevrgeL Kdor hoče biti nepristranski, mora priznati, da sta centralni državi s svojim turškim zaveznikom napravili dobro akvizicijo.
Poslanik Vesnič vodite!} srbskega zunanjega urada.
»Lokalanzeiger« poroča preko Zenev: Dosedanji srbski poslanik v Parizu, Vesnič, bo na željo francoskega zunanjega ministra Delcasse-ja imenovan za prvega svetovalca ministrskega predsednika Pasiča ter bo prevzel vodtvo srbskih zunanjih poslov.
Boj za Carigrad.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 4. oktobra. »Agence Telegraphique MiUi«: Glavni stan javlja: Pri Anaforti in Ari Bumu se ni nič posebnega zgodilo. Pri Sedil Bahru je sovražna artiljerija 3. oktobra vstrelila kakih tisočkrat na naše levo krilo, ne da bi dosegla kak uspeh. Umolkniti je morala vsled krepkega streljanja naše artiljerije. Mina, ki smo jo sprožili na tem krilu, je provzročila sovražniku velike izgube. Naša artiljerija je dvakrat zadela sovražno križarko, ki je streljala v smeri na Dardanele, in razbila nje-
no oklopje. Dne 3. oktobra so naše anatolske baterije obstreljevale sovražno ladjo-dovoznico pri izkrceva-lišču ob Seddilbahru in provzročile sovražniku velike izgube. Ta je odgovarjal, ne da bi dosegel kak uspeh. Sicer ni nič novega.
• m m
_Amerikanci za Armence._
»Dailv Chronicle« poroča: Ameriški veleposlanik v Carigradu, Mor-genthau, je predlagal turški vladi, da naj dovoli, da se Armenci, ki so bili iz svojih bivališč pregnani, izselijo v Ameriko.Zedinjene države dajo v to svrho 5 milijonov dolarjev na razpolago.
sporta francosko-angleških   čet na
bolgarsko-srbski meji. Med tem so prišle prve francoske Čete v Solun. Videti je še nekaj transprotnih ladij.
Lugano, 5. oktobra. Iz Soluna javljajo 3. t. m.: Do 6. ure zvečer se je zunaj Kapa Karaburna zasidralo 16 francoskih trasportnih ladij. Pripeljali so prvovrstne francoske vojake in nič kolonijalnih. Čete se bodo takoj z železnico odpeljale v Srbijo in na bolgarsko mejo. Bolgarskim napadom najbolj izpostavljena proga Gevgeli-Veles bo takoj zasedena, da bo promet zagotovljen na celi črti.
Francoske čete na Balkanu.
Milan, 4. oktobra. (Kot. urad.) »Secolo« javlja iz Soluna dne 3. oktobra: Dosedaj je prispelo pred Kara Burnu 16 velikih francoskih transportnih parnikov, ki pa še niso začeli izkrcavati čet. Francosko vojaštvo bo zasedlo železnico Veles-Gjevgjeli.
Ententne čete v Makedoniji.
Po izjavah četverozveze v Atenah se bo izkrcalo 70.000 mož, ki so mišljeni kot pomožni kor za Srbijo in pojdejo v Macedonijo. V prvi vrsti se bodo porabili za demonstracijske namene proti Bolgariji. Prihod četve-rozveznih čet v Macedonijo zna v javnosti, zlasti v Macedoniji, pro-, vzročiti veliko razburjenje.
Italijanske čete proti Bolgariji.
Reuter javlja: Posebno italijansko brodovie z 18 velikimi transportnimi parniki je bilo dirigirano na italijansko obal, kjer se bodo vkrcale one italijanske čete, ki so določene proti Bolgariji.
Pomirjevalne izjave Francije in Anglije grški vladi.
Francija in Anglija sta Grški izjavili, da prihajajo zavezniške čete v Solun, da podpirajo, če bo treba, Grško in da ščitijo važno zvezo med Grško in Srbijo, železnico Solun - Gjevgjeli - Veles - Skoplje.
Navzlic formalnemu protestu, ki ga je podal Venizelos proti izkrcanju ententnih čet, vlada v grških političnih krogih velika neodločnost. Listi zatrjujejo, da je treba pozdraviti Francoze in Angleže kot zaveznike, ako so prišli, da pomagajo Srbiji za slučaj bolgarskega napada; ako pa nameravajo pomagati Srbiji proti Nemcem, oziroma Avstrijcem, potem pomenja izkrcanje njihovih čet kršenje grške nevtralnosti.
Vrhovno poveljstvo nad francosko - angleško ekspedicijsko armado prevzame general d' Amade, ki se je vrnil iz ruskega glavnega stana.
Solunsko prebivalstvo je francoske in angleške generale simpatično pozdravilo. General Hamilton je konferiral z grškim generalom Mošopulom. Grške oblasti se obnašajo zelo koncilijantno.
Lugano, 5. oktobra. »Corriere della sera« javlja iz Aten: Po oficijel-nem obvestilu o izkrcanju vojaštva v Solunu se je sešel ministrski svet na posvetovanje o položaju. Sklenil je, uravnati postopanje Grške po tem, kako se razvijejo dogodki. General d* Amade, ki je že na Srbskem, prevzame poveljstvo združenih armad. General Hamilton bo organiziral izkrcanje čet in materijala v Solunu, Vest o izkrcanju francosko-angleške-ga vojaštva je napravila v Atenah izreden vtis. Ministerijalni listi poudarjajo živahno, da Grška ni zaveznica* četverozveze, ampak da je Bolgarska njen edini nasprotnik.
Genova, 5. oktobra. V Atenah podana izjava Četverozveze pravi v bistvu: S pretrganjem stikov z Bolgarsko so postala brezpredmetna vsa pogajanja četverozveze z grško vlado, mereča na kompenzacije Bolgariji. Četverozveza prepušča grški vladi, da po izvršenem izkrcanju vojaštva na grških tleh o tem dejstvu obvesti svoje diplomatične zastopnike.
Venizelos in četverozveza.
Atane, 5. oktobra. »Nea Hime-ra« javlja: Srbsko ministrstvo zunanjih del je v zadnjih dneh zahtevalo od angleškega ministrstva pomožne Čete. Angleško ministrstvo je odgovorilo, da pridejo kmalu angleško - francoske čete, da zasedejo Makedonijo, ki jo je četverozveza obljubila Bolgariji, in sicer na podlagi dogovora med Srbijo in Grško. Srbski minister zunanjih del je v Atenah zahteval pojasnil o tej dobrodošli vesti iz Londona, toda grški minister zunanjih del, ki o tem dogovoru ni ničesar vedel, ni mogel drugega storiti, kakor da je sporočil svoji vladi. »Nea Himera« sklepa iz tega, da je Venizelos edini vedel o namenu Angleške in Francije, izkrcati vojaštvo in vsak dan pričakoval prihod generala Hamiltona,
ZAPADNO BOJIŠČE.
PONESREČENI   ANGLEŠKI NAPADI PRI LOOSU. FRANCOSKI NAPAD V CHAMPAGNI JE BIL V KALI ZADUŠEN.
Berolin, 5. oktobra. (Kor. urad.) WoIffov urad poroča:
Veliki glavni stan 5. oktobra.
Zapadno bojišče.
Angleški napadi z ročnimi granatami na utrdbe, severno od Loosa, so bili zopet odbiti. Pri brezuspešnih napadih na te utrdbe niso imeli Angleži le znatnih izgub na mrtvih in ranjenih, temveč so pustili tudi 80 vjetnikov in 2 metalca min v naših rokah.
Del jarka, ki so ga zasedli Francozi ob višini, severo • zapadno od Oivencliv, smo včeraj zopet osvojili. Pri tem  smo  ugrabili 4 francoske
strojne puške.
V Champagni ie sovražna artiljerija močno obstreljevala pozicijo severo - zapadno od Souaina, kjer je tudi izgledalo, da nas namerava sovražnik napasti. Naš artiljerijski cgenj je preprečil sovražnikovo prodiranje. Pri Vaauois smo prehiteli sovražnika z minskimi razstrelitva-mi. Mnogo sovražnih rovov je bilo zasutih.
Sovražni letalci so bombardirali kraj Biache - St. Vaast, severovzhodno od Arras. Eden prebivalcev je bil ubit.  Sicer  ni  bilo nobene
škode.
Vrhovno armadno vodstvo.
Dnevno povelje  generala Frencha.
London, 4. oktobra. (Reuter. b.) Dnevno povelje feldmaršala Frencha z dne 30. septembra: Dosegli smo odločeni stadij velike bitke, ki se je pričela 25. septembra. Naši zavezniki so predrli na jugu do zadnje obrambne črte sovražnika, vjeli obilo moštva in vplenili več topov. Deseti francoski armadni zbor se je mogel polastiti važne pozicije na Vimy in pogorja. Podjetja angleških čet so imela izdatne uspehe. Po raznih pripetljajih, kakor se dogajajo v vsaki veliki bitki, smo vzeli drugo sovražno Črto in končno tudi pozicijo pri Loosu, ki je znana kot hrib 70. Tukaj smo napravili močno črto tik ob tretji in zadnji nemški Črti in smo jo utrdili. Vjetnikov imamo najbrže nad 3000, vplenili smo 25 topov, več strojnih pušk in množino vojnega materijala. Sovražnik je imel velike izgube, posebno v številnih protinapadih, v katerih je zaman poskušal dobiti pozicije nazaj.
Angleško poročilo.
London, 4. oktobra. Feldmaršal Frenc.h javija: Sovražnik je začel včeraj opoldne ljuto obstreljevanje in je potem opetovano napadel naše strelske jarke med Steinbruch-Ver-mellesom in potom v Hulluch. Napadi so bili krepko izpeljani, a sovražnik ni dosegel naših strelskih jarkov. Odbit je bil s težkimi izgubami. Bolj severozapadno je sovražnik zavojeval večji del redute Hohen-zollem. Na drugih frontah ni prememb.
»Samo predigra . • .«
London, 4. oktobra. Kralj je feld-maršalu Frenchu poslal brzojavno čestitko, v kateri Je rečeno, da so zadnji rjuti boji le predigra veliko večjih dejanj in novih zmag.
Ranjenci na Francoskem.
Geneva, 5. oktobra. Več kakor dvajset vlakov iz Campagne je prišlo v departementa Ysere in Cham-bčry (Savoja). Tu se misli, da bodo v kratkem zopet zaprli francosko mejo.
Angleške municijske tovarne.
London, 4. oktobra. Pod kontrolo municijskega ministra je sedaj prišlo še 264 tovarn, ki izdelujejo municijo in orožje. Vseh teh tovarn je dosedaj 97S.
Cetoerozvezne čete no Balkonu.
Razvoj položaja na Balkanu se je za 24 ur zakasnel. Rusija je namreč svoj ultimatum Bolgariji popreje razglasila v časopisju, predno ga je izročila adresatu. Šele v ponedeljek ob 5. uri popoldne je obiskal ruski poslanik ministrskega predsednika Ra-doslavova ter mu prečital rusko zahtevo. Štiriindvajseturni rok je torej še le včeraj, v torek, ob 5. uri potekel. Iz Sofije ni prispelo dosedaj še nobeno bolgarsko oficijalno obvestilo, niti o izročitvi utimata, niti o odgovoru Bolgarije. Ni dvoma, da je moral napraviti ruski korak na bolgarsko javnost kar največji vtis in •da je bolgarske državnike hudo raz-žalil. Ruska vlada postopa proti Bolgariji s takim omalovaževanjem, da naravnost izziva odločen negativen odgovor. 2e dejstvo, da je ultimatum še pred izročitvijo publicirala, nam karakterizira metodo, po kateri postopajo petrogradski diplomati. Pa tudi vsebina ruske note je skrajno razžaljiva. Z ostentativno zlobnostjo, pa tudi z intrigantsko preudarjenostjo razlikuje ruski ultimatum bolgarski narod od vlade kralja Ferdinanda. Kralj Ferdinand je tisti, ki izroča Bolgarijo »največjemu sovražniku Slovanstva«, kralj Ferdinand »pripravlja napad na bratomorno vojno« te besede ruskega ultimata niso adresirane na bolgarsko vlado, temveč se obračajo na narod, v katerem naj bi izzvale nezaupanje in sovraštvo proti vladarju. Ta naklep se seveda ne bo posrečil, jasno pa je, da so besede ruskega ultimata za vedno pretrgale vsako zvezo med bolgarsko dinastijo Ferdinanda Koburžana in Rusijo in da je ruska nota napoved boja na nož sedanjemu bolgarskemu kralju. Da je to tolmačenje pravilno, nam dokazuje tudi hujskanje ententnih listov, ki grdijo Ferdinanda kot nemškega ekspomenta. »Novoje Vremja« pogreva anekdoto, da je označil Bismarck kralja, oziroma ta-kat še kneza Ferdinanda za dragoceno pridobitev Nemštva.
Vse te okolnosti se morajo vpo-števati, ako se hoče razumeti, da mora Bolgarija navzlic vsem pret-njam. ki jo danes obdajajo, že iz naj-primitivneiših ozirov na svoj mora-ličen ugled, na svoj prestiž ostati trdna. Četverozveza bi morala izzvati v Bolgariji državni preobrat, ako naj računa na zanjo ugodno razrešitev sedanje krize ...
Četverozveza ve", da je to izključeno in zato se izkrcavajo njene čete v Solunu, zato križari njeno bro-dovje pred Dedeagačem.
Ruski ultimatum Bolgarski.
Dunajski »Fremdenblatt« kon-statuje, da je rok, določen v ruskem i ultimatumu, potekel včeraj 5. oktob- j ra ob 5. uri popoldne. j
Anglija in Francija sta se pridružili Rusiji.
Iz Rotterdama ncročajo: Angle- i ški in francoski poslanik v Sofiji sta j dobila naročilo, da se v imenu svojih vlad pridružita vsakemu koraku, ki ga stori ruski poslanik.
Bolgarski kronski svet.
Iz Sofije poročajo: Po izročitvi ruskega ultimatuma, se je vršilo v kraljevi palači posvetovanje, katerega so se udeležili: kralj Ferdinand, prestolonaslednik Boris, ministrski predsednik Radoslavov in vojni minister general 2ekov.
Agitacija entente v Bolgariji.
»Berliner Tagblatt« poroča iz Sofije: Mobilizacija je končana. Zastopniki entente se pripravljajo na odhod ter se trudijo še v zadnjem tre-notku izzvati notranje težkoče. Med vojaštvom delijo agenti entete celo razne propagatorične spise, tako, da so morale oblasti v vso strogostjo nastopiti.
Bolgarska mobilizacija končana.
Neki avstrijski državljan, ki je ggSt več jat v So^^ }e vrnil pred
par dnevi iz Bolgarije domov. Iz lastnega opazovanja ve", da se vrši bolgarska mobilizacija v popolnem redu in z naravnost občudovanja vredno preciznostjo. Jasanje in oduševljenje oktobrskih dni 1. 1912. se je umaknilo trdni odločnosti, s katero hite Bolgari pod zastave. Vsa oprema zbirajočih se polkov je nova: vojaštvo ima nove zimske uniforme, nove puške in napravlja kar najizvrstnejši vtisk. Potniki, ki so pred par dnevi zapustili Bolgarijo ter se vrnili v Avstrijo ali Nemčijo, so morali vstopiti na romunski meji v vozove, katerih okna so črno prebarvana. Med celo vožnjo do avstrijske meje ie bilo prepovedano, izstopiti iz vagonov.
Bolgarske priprave.
Haag, 5. oktobra. Bolgari delajo strelske jarke in žične ograje ob svojih mejah. Bolgarske čete so že zbrane na vseh mejah, izvzemši bolgar-sko-turško mejo.
Bolgarski glas.
Sofija, 4. oktobra. Podpredsednik sobranja, Momčilov, piše v »Kambani«: Ko je bila Bolgarija pred dvema letoma oropana, ponižana, od vseh strani napadena, od Francozov in Rusov psovana in od strahopetnih zaveznikov prodana, ni nihče vedel, kje iskati rešitve in takrat tudi ni nihče verjel, da je božja pravičnost tako blizu in da pride tako kmalu dan strašnega povračila. Ta dan je prišel, ko bo moral biti zatrt zavratni srbski dedni sovražnik, da se bo mogla Bolgarija svobodno, od nikogar vznemirjena, mirno razvijati. Zdaj ali nikdar, mora postati Bolgarska velika in močna, na strah svojih sovražnikov, naj se ti pojavijo kjerkoli, zdaj ali nikoli mora vsak izpolniti svojo državljansko dolžnost, da se doseže veliki narodni ideal vseh Bolgarov.
Nevtralna sodba.
Kodanj, 5. oktobra. »Politiken« piše: Z ruskim ultimatumom Bolgarski je privrela balkanska kriza na vrhunec. Četverozveza neče pustiti, da bi Bolgarija sama določila, kako dolgo bo trajala nejasnost, ampak hoče odločitev izsiliti. Mogoče ie, a verjetno ni, da se kralj in Ra-doslavov ustrašita vojne, a vodilni državniki so se najbrž tako trdno zvezali s centralnima državama, da ni nič upanja, da bi mir ne bil prelomljen.
IZKRCANJE   VOJAŠTVA  V SOLUNU.
Hag, 5. oktobra. Grški generalni konzul za Nizozemsko je razglasil korespondenco med francoskim poslanikom v Atenah in med grško vlado glede izkrcanja vojaštva v Solunu. Francija izjavlja, da ima samo namen pomagati Srbiji in upa, da grška izkrcanju francoskega in angleškega vojaštva ne bo ugovarjala, saj je v prijateljstvu in v zvezi s Srbijo. Venizelos je odgovoril, da je Grška nevtralna in da ostane nevtralna ter da ne dovoli izkrcanja, ker ni dan casus foederis.
Chiasso, 5. oktobra. Iz Soluna javljajo 3. t. m.: Izkrcanje francoske vojaštva je za jutri zjutraj določeno. Zavezniki ne bodo zasedli kolodvora in pustili svoje čete, predno odidejo v Srbijo, nekaj dni v okolici mesta. Izkrcanje in odhod bo hitro in v redu izvršen, tako da grška mobilizacija ne bo zadržana.
Atene, 5. oktobra. Došla poročila javljajo, da so Francozi v Solunu že izkrcali vojaštvo. Venizelos je protestiral, češ, da v zvezni pogodbi s Srbijo določeni slučaj še ni nastopil in tudi pravno ni upravičenja za izkrcanje.
Lugano, 5. oktob. »Corriere della sera« javlja iz Aten: 3. t. m. General Hamilton je z mnogimi oficirji prišel v Solun in je obiskal zapoved-nika 3. armade Moskopoulosa, s katerim je imel daljši pogovor. Baje so bile dogovorjene posamičnosti trga-
229. Ste?.
„SLOVENSKI NaKW, auc 6. oktobra KH5.
Stran 3.
Demisija Venteelosovega kabinetsf!
Madžarski listi javljajo,   da je Venizelos s celim ministrstvom de misijoniral, ker je prišel v navzkriž fe s kraljem, ki zastopa mnenje, da se mora Grška izkrcanju ententnih čet z oboroženo silo upreti. +
Zasedene železnice.
Amsterdam, 5. oktobra. Tukajšnji list javlja iz Amsterdama: Grška vlada je zasedla železnico So-lun-Bitolj do Kenalija in linijo Solun-Skoplje do Gevgelija, ker hočejo grške oblasti te proge imeti pod lastnim nadzorstvom
Romunske priprave.
Pariški »Matin« javlja: Romunska je dovršila vse predpriprave za mobilizacijo, tako da se nahaja lah-ko romunska armada v najkrajšem času pod orožjem. Romunija se še pogaja v Parizu, Petrogradu. Londonu, Rimu, Atenah in v Nišu.
CirB - Metodove sole v Trstu. V zahvalo sem prejel častitke, ki ste
ŠPANSKA IŠČE NOVA POTA.
»Petit Parisien« javlja iz Madrida: Razpravljajoč o mednarodnem položaju, je ministrski predsednik Dato povedal, da želita kralj in narod, rtaj bi se vršila mirovna pogajanja med državami, ki so zapletene v sedanjo vojno, na Španskem. Dalje je rekel ministrski predsednik: Položaj in zgodovina Španske in njena korektna nevtralnost nas silijo, da razvijemo pri sklepu miru največjo eneržijo in zapeljemo našo politiko na nova pota, ker ne moremo več izolirani ostati. Da dosežemo ta cilj, moramo natančno preiskati, katero stališče bi bilo za nas najbolje.
M iz primi Mi
Smrt med begunci. V Ljubljani je umrla 75 let stara begunka Jožefa Š k o 1 a r i s, pristojna v Šmartno v kojščanski županiji v Brdih.
Iz italijanskega vjetništva se je oglasil gosp. Ivan Štolfa, vikar na Trnovem pri Kobaridu, doma iz Voč-čjega grada pri Komnu na Krasu. Pisal je iz Ažle (Azzide) pri Sv. Petru v Italiji. Naznanja gospodu vpokoje-mu šolskemu ravnatelju Antonu Le-banu v Komnu, da se nahaja v Azzidi kot vojni vjetnik in da mu naznani novi naslov, kadar pojde   od tam. Pravi, da se mu godi dobro. Ž njim je tudi sestra Marija. Nasvetuje, da ako se mu kaj piše, naj   se stavi pismo v navadno kuverto, pismo in kuverto je treba potem staviti v večjo kuverto z naslovom: An das Rote Kreuz in Genf, Schweiz. Priložiti je treba   pismu prošnjo, naj se pošlje pismo na vjetnika,   naslovljeno na označeni kraj.    Pismu je bil dodjan nemški listek, kj priporoča, da naj se v pismih govori samo o rodbinskih rečeh in opušča vsak dvoumen stavek. Pisma, namenjena v Italijo, naj se denejo v zavitek brez obloge z natančnim naslovom prejemnika. Ta zavitek naj se vtakne v drug zavitek, naslovljen na »Ziiricher Bureau fur Aufsuchung    Vermisster, Ziirich, Schweiz.«    Treba je priložiti »cou-pon reponse«. Pismo iz Curiha v Komen je rabilo 4 dni.  — Dostavek: Slučajno   smo dobili včeraj v roke italijanski   listek,   priložen nekemu pismu iz Italije, ki obsega ravno isto kakor nemški listek, ki je bil priložen Štolfovemu pismu. Na koncu italijanskega lista pa je francoski naslov, katerega naj se poslužujejo oni, ki pišejo pisma v Italijo,   glasi se: »Bureau zuricois pour !a Recherche des Disparus, Zurich, Thalacker 39.«
Prebivalce vasi Srpenica na Bovškem, ki so bili ostali doma, so odpeljali Italijani v beneško Slovenijo. Nahajajo se sedaj v Ažli blizu Št. Petra Slovenskega ob Nadiži. Najbrž jih odpošljejo v kratkem bolj v notranjo Italijo.
Tovarno dvokoles »Tribuna« v Gorici, ki se nahaja na Tržaški cesti in je last podjetnega slovenskega obrtnika gospoda Frana Batjela, so obstreljevali Italijani opetovano. 18 granat in šrapnelov je padlo dosedaj na tovarno; škoda je seveda velika.
Med kraji na Kanalskem je močno prizadet vsled vojne Kal. Lahi so streb'ali na Kal. Granata je treščila v hišo s slamnato streho, streha se je vžgala, pihal ie veter, ogenj se je razširil in pogorelo je 12 hiš.
Šmartno v Brdih na Goriškem Italijani močno utrjujejo.   Šmartno, j katero smo omenili pri popisu obči- j ne Kojsko, je jako važen kraj, ker leži na višini,   ki obvladuje dolino daleč naokoli. Iz Šmartnega je kra- j sen razgled po furlanski ravnini in na morje. Šmartno šteje okoli 1000 prebivalcev,   hiš  je nad 200. — V i Šmartnem je župnija, dvorazredna ~rla, kmetsko izobraževalno društvo -Nova doba«. — Da Italijani utrjtt- ;
Šnrcrino, ic povedal neki Bric, katerem« se je posrečilo, da je ušel m avstnjsl^ g& *
Ciril - Metodove šole je že v prvih dveh tednih po otvoritvi vstopilo 1806 otrok, torej 331 več, nego jih je bilo koncem leta 1914/15. Prvi razredi so prenapolnjeni. Vse tri šole imajo 6 prvih razredov in v vsakem je nad 60 otrok. Letos so vse tri šole popolne osemrazrednice, edine s slovenskim učnim jezikom na Primorskem. Zato podpirajmo družbo sv. Cirila in Metoda kar naj-izdatneje! •
V Trstu so uvedli izkaznice za kruh in moko in se je pričelo v torek razdeljevanje za prve štiri tedne. Vsaka oseba ima pravico do normalne izkaznice, ki daje pravico do 280 gramov kruha ali 200 gramov moke na dan. Izkaznice se razdele skupno po družinskih gospodarstvih.
Disciplinarna razprava v Zadru. Pred disciplinarnim senatom na pri-zivnem sodišču v Zadru se je vršila razprava proti gosp. dr. Antonu Pu-gliesiju, c. kr. notarju in podžupanu v Dubrovniku, obtoženemu radi političnega delovanja. Obtoženca, ki je sedaj interniran v Griinau na Gorenjem Avstrijskem, je zastopal odvetnik dr. Ziliotto. Dr. Pugliesi je obsojen na 300 K globe.
Na Reki bo volitev državnega poslanca dne 10. oktobra. Večja deputacija meščanov, z županom na čelu, je ponudila kandidaturo mestnemu svetovalcu Andreju Osojnaku, ki je kandidaturo sprejel in bo gotovo izvoljen. V parlamentu vstopi v vladno delavno stranko.
Leto dni vojske, leto dni najsplošnejše požrtvovalnosti je dokazalo, kako trdna vez spaja narode naše slavne domovine. Da smo danes nepremagljivi, da smo močnejši, kakor kdaj prej, smo dolžni hvalo naši slavni armadi, ne v zadnji vrsti našim podčastnikom in vojakom.
Naša sveta dolžnost je, da skrbimo za te junake. Skazati se jim moramo hvaležne,a to dosežemo,ako jim zagotovimo obstoj za bodočnost.
Kdor je bil pripravljen, žrtvovati kri in življenje za cesarja in domovino, znal bo tudi v mirnem delovanju zadostiti nanj stavljenim zahtevam.
Zato si dovoljuje podpisano okrajno dopolnilno poveljstvo, prositi vse zasebne službo- in delodajalce, da vzamete pri podeljevanju razpoložljivih mest — ako ni prosilcev iz staleža certitikatistov in podčastnikov z doslužnim potrdilom — v prvi vrsti v poštev vojne invalidne podčastnike in vojake z odgovarjajočo kvalifikacijo ter da daste tem prednost pred vsemi drugimi prosilci.
Vsa razpoložljiva mesta, katera pridejo v poštev, naj se nemudoma naznani neposredno c. in kr. vojaškemu poveljstvu v Gradcu, Glacis-strasse 39, uporabljajoč prijavnice, ki so razpoložene pri vseh c. kr. političnih okrajnih oblastvih.
V pojasnilo dovoljujemo si javiti, da do razoroženja morejo priti v poštev samo prosilci, ki zapuščajo vsled invalidnosti vojaško službo trajno, kateri torej niso več vojno-obvezni.
Na povpraševanja s strani voj-noinvalidnih v večjem obsegu se bo moglo računati šele tedaj, ko bodo isti zopet delazmožni, torej v mnogih slučajih šele v mnogo kasnejšem času.
Od c. in kr. okrajnega dopolnilnega poveljstva Trst v Radgoni
Hegedusič m. p.
polkovnik.
Dnevne vesti.
— Armada k cesarjevemu godu.
Na cesarjev god je poslal vrhovni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik Nj. Veličanstvu naslednjo vdanostno brzojavko: Najmilostlji-vejši gospod! Drugič že obhajate Vašega Veličanstva v boju preizkušeni armada in mornarica Najvišji god med grmenjem topov pred sovražnikom. Silnejše kakor kdaj, ozirajoč se na vrsto mnogo obetajočih uspehov, bodo tudi v bodeče zmago-zavestno in v nevtrudljivi bojaželj-nosti kot najtrdnejša opora prestola Vaš. Velič. izdržale ob strani svojih zvestih zaveznikov, dokler naših sovražnikov popolnoma ne premagajo. V imenu celokupne obrožene sile sporočam V. V., našemu najmilostlji-vejšemu vojnemu gospodu, najponiž-nejše in najiskrenejše častitke k za nas tako pomembnemu Najvišjemu godu ter prosim V. V., da milostivo sprejmete ponovno zagotovilo skal-natotrdne zvestobe in neomajne vdanosti napram vroče ljubljenemu vladarju in domovini.  — Feldmaršal
mi jih poslali, moj ljubi feldmaršal, k današnjemu Mojemu prazničnemu dnevu v imenu celokupne obrožene sile in ki so me jako razveselile. S posebnim zadovoljstvom me navdaja trdna samozavest in bojažel j nost, ki navdaja Vas in Mojo vojsko. Visoko cenim, kar ste armada in mornarica hrabro in vztrajno skupno z našimi zvestimi zavezniki že leto dni storili inzagotovovem, da bo naše orožje neomajno izdržalo, dokler ne i z -voju jemo konečnega u s p e -Ji a. V to svrho pošiljam Vam, vsem vojskovodjem in vojščakom Svoje blagoslove, polne želje in pozdrave. — Franc Jožef.
— Odlikovanja »Rdečega križa«. V cesarjevem imenu je nadvojvoda Franc Salvator podelil tudi na Kranjskem več zdravnikom in drugim osebam odlikovanja za zasluge, ki so si jih pridobili v tej vojni. — Častno znamenje »Rdečega križa« so dobili prima-riji: dr. Bock, dr. Jenko in dr. G r e g o r i č, dež. zdravstveni referent dr. D o 1 š a k v Ljubljani, okrajni zdravnik dr. Strašek v Novem mestu in nadupravitelj deželne bolnišnice G. Nebenfiihrer v Ljubljani ter velečastiti ge. prednici usmiljenih sester v Ljubljani, s. Le-opoldini Hoppe. — Srebrno častno svetinjo »Rdečega križa« z vojno dekoracijo usmiljenim sestram: Korona G r e g o r i č, Emilija S t a d-ler, Rafaela Mirt, Agata Hribe r n i k, Kandida D e r m o t a, Amalberga C a j h e n, Agnes Hude; nadalje s. Izabeli Gosak od reda Sv. Vincencija Pavlanskega; ge. Terezini P e g a n, soprogi deželnega odbornika; deželnemu računskemu revidentu g. Avgustu Bukovicu; ge. Antoniji Nebenfiihrer, soprogi nadupravitelja in gdč. Gabrijeli Z o r m a n, prostovoljni strežnici. — Bronasto svetinjo »Rdečega križa« z vojno dekoracijo: usmiljenim sestram: ss. Feliciti Avguštin, Mariji Strašek, Kon-stanciji Može, Ignaciji B r g 1 j e z, Ani Š u 1 i g o j, Inocenciji P o g e 1 j -še k, Virgiliji Kraševec, Dariji Poljane, Smaragdi Fine, Juliti Bukovec, Avreliji U š e n, Avguštini P r i m e c, Vincenciji Šega; nadalje gdč. Gizeli E k e 1, prostovoljni strežnici v Novem mestu.
— Vpoklic 43 do SOIetnih črno-voinikov. Dunajski listi poročajo z avtoritativnega vira: Ogrska vlada namerava poklicati 43 do 501etne čr-novojnike Čim najbolj pozno ter se bo pri dispenzacijah postopalo z največjo obzirnostjo napram upravičenim gospodarskim interesom. Vesti, da bo kmalu odrejeno tudi prebiranje 50 do 551etnih, so neresnične.
— Pismo iz ruskega bojišča. Nadporočnik v našem domaČem 17. pešpolku, Friderik K r e n, sin c. kr. vladnega adjunkta M. Krena, je bil, kakor znano, na severnem bojišču težko ranjen v pljuča ter od Rusov vjet. Ozdravil je popolnoma ter se nahaja sedaj v selu Spaskoje pri Vla-divostoku, cdkoder je pisal svojim staršem dne 4. septembra sledeče zanimivo pismo: Dragi starši! Veseli me, da ste zdravi in rad Vam sporočam isto tudi o sebi. Od Vas sem prejel dosedaj 9 dopisnic, zadnja je datirana od 27. junija in ie prišla dne 4. septembra v moje roke. Pisal sem Vam dosedaj okrog 100 dopisnic. Koliko ste jih prejeli? (Starši so prejeli okrog 30 dopisov.) Kaj dela Feliks? (Nadporočnikov brat, ki se nahaja kot enoletni prostovoljec pri 17. pešpolku.) Zelo ga zavidam in vsako uro si želim, da bi bil na njegovem mestu. Tu se nahajamo 3 Častniki in 11 mož našega polka. Živim popolnoma zase in ne vem že mesece ničesar o svetu. Dobivamo po 50 rub-ljev na mesec, kar odgovarja pri nakupovanju približno 100 našim kronam. Nad dve tretjini porabim za hrano. Ostalo za tobak itd., obleko, perilo in podpore vjetemu moštvu. Zelo bi me veselilo, ako bi-mi Feliks pisal kaj o mojem polku. O svojem slugi Zenku ne vem ničesar, le toliko sem izvedel, da se je nahajal neki sluga mojega polka v oktobru 1914 v Barnaulu. v guberniji Tomsk. Pisal sem tja. Pišite mi le na dopisnici »Rdečega križa«, ker pridejo preje. Srčno Vas poljublja in pozdravlja Vaš F r i c.
— Iz c. kr. rezervne bolnišnice v Ljubnu na Gornjem Štajerskem pišejo: Hrabri slovenski vojaki, ki se nahajajo v naši bolnišnici, bi radi čitali slovenske liste in knjige. Tudi hrvatskega čtiva bi potrebovali. Za vsako knjigo, za vsak časopis bodo slovenski fantje zelo hvaležni. Po-šiljatve na k. u. k. Reservespital, Leoben.
— Oficijalne   cvetke za verne
di:še. Veliko priznanje, ki so ga lani dosegle »cvetke za verne duše«, katere je izdal vojnopomočni urad v
nadvojvoda Friderik. — Cesar se je
&*fttkfco zftbvaJiU Z DAJtopLcifioJ[dobra u/adnega vojnega skrbstva.
je napotilo vojnopomočni urad, da bo spravil tudi letos take cvetke v promet. V sporazumu z zadrugami izdelovalcev umetnih cvetk in vezal-cev ter prodajalcev naravnih cvetk na Dunaju, se bo prodajalo pet različnih cvetk, in sicer: 1. črnožolta mačeha, 2. rdeče - bela mačeha, 3. rožnata vrtnica z vinskordečim križem, 4. vinskordeča vrtnica z rožnatim križem, 5. lila vrtnica s črnim križem. — Cena za občinstvo znaša za komad 20 vinarjev, obrtnikom pa se bodo oddajale po 15 vinarjev v razpečavanje. Cvetke so v množinah po 50 in 100, ločene po barvah, zamotane v škatlje, ki imajo plombo in monogram uradnega vojnega skrbstva. Naročila je obračati do tehnične obratne centrale vojnopo-močnega urada (Technische Be-triebszentrale des Kriegshilfsbu-reaus, Wien, I. Bezirk, Hoher Markt Nr. 5). Vsakdo se vabi, da naročila odda čim preje, ker je dvomljivo, ali bi se pri današnjih prometnih razmerah moglo naročila, ki bi došla šele v zadnjih dneh oktobra, pravočasno izvršiti. Ker je bilo lani mnogo oficijalnih cvetk, žalibog, po neupravičenem ponarejenih, se izrecno poudarja, da bodo tudi letošnje cvetke postavno zavarovane in se bo poseganje v to vzorčno pravico, kaznovalo, če ne pade pod splošni kazenski zakon, z globami od 50 K do 100 K, oziroma z zaporom od 5 dni do 3 mesecev.
— Darilo Rdečemu križu. Gospa Matilda Trenz, soproga štabnega zdravnika v Draškovicu (po gdčni. Schulz) 50 K; Neimenovan v Klani 3 K, Neimenovan za najdeno uro 20 K; Jožef Bratuž v Žirovnici 10 K; Anton Novak v Senožečah 5 K; konzistorialni svetnik in profesor dr. Franc Perne za mesec september 82 K 69 v in učno osobje na I. državni gimnaziji 24 K 23 v; osobje državne obrtne šole za oktober 51 K 80 v; šolsko vodstvo na Igu zbirko za na južnem bojišču ranjene vojake 80 K; osobje predilnice v Tržiču 1 K; namesto venca na krsto umrle gospe plem. Luschan sta darovala senatni predsednik dr. pl. Ivicich v Gradcu 10 K in gospejna podružnica nemškega šolskega društva 20 K; namesto vencev za umrlo gospo Kosler: c. kr. poročnika redovne ladje Erich in Zeno pl. Schonta 50 K in gospa Olga Rudesch v Ribnici 30 K: namesto venca za umrlo gospo Mahr: g. Viktor Schiffer 30 K, profesor dr. pl. Valenta 25 K. g. Ivan in Josip Krisper vsak po 25 K in družina Benedikt 20 kron.
— Rdeči križ. Filharmonično društvo v Ljubljani je mesto venca na krsto umrle gospe Cecilije Mahr darovalo 50 K Deželnemu in gospej-nemu pomožnemu društvu Rdečega križa za okrepčevalno postajo.
— Darilo. Njeni ekscelenci baronici Sch\varz je tvrdka J. Jax & Sin v Ljubljani izročila darilo 100 kron za okrepčevalno postajo.
— Za oslepele vojake. Deželnemu odboru je poslal v sklad za ustanovitev deželnega zavoda za slepe dobrotnik, ki noče biti imenovan, dar 10 kron. Naj mu bo na tem mestu izrečena iskrena zahvala za ta blagi Čin. — Gospod Janko Mlakar, profesor v Ljubljani, je daroval znesek
10 kron za ustanovitev zavoda za slepe. Bog plačaj!
— Prijave za vojno posojilo sprejema Jadranska banka (podružnica) v Ljubljani.
— Nov vozni red Južne železnice, ki velja do preklica, je izšel s 1. oktobrom. Iz Ljubljane proti severu vozijo ob 11. uri 26 minut dopoldne b r z o v 1 a k (odhaja iz Trsta ob pol 8. zjutraj, pride na Dunaj cb 8. uri 15 minut zvečer); poštni vlak ob 3. uri 11 minut popoldne (iz Trsta ob 10. uri 15 minut dopoldne, na Dunaj ob 5. uri 35 minut zjutraj); osebni v 1 a k ob 6. uri 22 minut zvečer (samo do Maribora, kamor pride ob 10. uri 38 minut zvečer); poštni vlak ob 12. uri 18 minut ponoči: brzo vi a k ob 12. uri 11 minut ponoči. — V T r s t odhaja brzovlak ob 6. zjutraj; poštni vlak ob 1. uri 20 minut ponoči; poštni v 1 a k ob 1. uri 06 minut popoldne; iz Maribora pride v Ljubljano osebni v 1 a k ob 10. uri
11 minut dopoldne. Jutranja poštna v 1 a k a št. 33 (pride z Dunaja ob 4. uri 48 minut zjutraj) in št. 36 (odhaja iz Ljubljane na Dunaj ob 4. uri 34 minut) zaenkrat ne vozita.
— Prehodi in brodišča Čez Savo na črti Trbovlje - Jesenice. Od 15.
oktobra 1915 naprej se smejo rabiti le naslednji prehodi in brodovi čez Savo na črti Trbovlje - Jesenice (na Dolenjskem) za promet s Kranjskega na Štajersko, oziroma Hrvatsko in v nasprotni smeri: Cestni most Trbovlje - Škofjariža (posestnik c. kr. stavbni nadsvetnik Kirchschla-ger); brod Hrastnik - Sava (posestnik A. Urbajs); most na deželni celi Radeče - Zidani most ^opsertati
dežela Kranjska); brod Hotomež-Loka (posestnik J. Simončič v Brodu); cestni most Radna - Sevnica (posestnik br. Ausch v Boštanju); brod Krško - Rajhenburg (posestnik Ivan Flis v Rajhenburgu); most na deželni cesti Krško - Videm (posestnik dežela Kranjska); brod z Mrtvic in Skopic na Češevec na Štajerskem (posestniki v Mrtvicah in Bregah); most na deželni cesti Čatež - Brežice (posestnik dežela Štajerska); brod Čatež - Mostec (posestnik občina Mostec); brod Jesenice - Ključ na Hrvaškem (posestnik Ivan Semenič v Jesenicah). — Prekoračenje Save na omenjeni črti na dru^ način, uporaba vseh drugih brodov ali sredstev za prehod, tudi tistih čolnov, ki služijo le zasebni uporabi lastnika, je strogo prepovedano. Čolni in druga sredstva za prekoračenje, ki ne služijo za obrat gori navedenih brodov/ se morajo za čas te naredbe odstraniti od brega Save. — Prestopki se bodo kaznovali od političnih obla-stev po cesarskem ukazu z dne 20. aprila 1854, drž. zak. Št. 96.
— Izdelovanje in prodaja kruha in peciva. Deželna vlada razglaša: Izdelovanje drobnega peciva ostane za sedaj prepovedano. Obrtniško izdelovanje nec'ikranega prepečenca (vodenega) je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem deželne vlade. Kruh se sme izdelovati in spravljati v promet samo iz pšenične krušne moke ali iz ržene moke ali iz poljubne' zmesi teh vrst moke v hlebcih ali štrucah s težo 980 gramov ali 490 gramov. Cena tako izdelanega kruha s težo 9S0 gramov, se določa na 52 vinarjev in onega s težo 490 gramov, se določa na 26 vinarjev. Peki in prodajalci kruha so dolžni, na zahtevo dati kruh v najmanj 70 gramov za ceno 4 vinarjev. Obrtniško izdelovanje slaščičarskega blaga iz maslenega (listnatega) in droženega testa, ki ima v sebi kot glavno sestavino moko, jajca, mast, mleko in majhno množino sladkorja, kakor pogače, kolači, potvice, predpustni krofi in podobno, je prepovedano. — Ravnotako je pekom in slaščičarjem prepovedano, prevzemati v zasebnih gospodarstvih izdelano masleno (listnato) in droženo testo, da ga spečejo. Ta ukaz se mora nabiti v prodajalnah in obrtovalnicah. Prestopki tega ukaza se bodo strogo kaznovali.
— Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v jesenskem terminu 1915 se prično na c. kr. moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani v petek, dne 12. novembra ob 8. zjutraj. Pravilno opremljene prošnje k usposob-Ijenostni preizkušnji je po šolskem vodstu predložiti pravočasno c. kr. okrajnemu šolskemu svetu tako, da bodo najkasneje do srede, dne 3. novembra v rokah izpraševalne komisije.
— Beguncem iz Galicije, kateri so stanovali v političnih okrajih Tar-novv, Rzeszow, Brzozo\v, Sanok, Dobromil, Przevvorsk, Jaroslav in Gorlice izključivši mesto Goriice in občine Strozovvka, Luzna, Niezna-jowna in Mezanka, je vrnitev v te kraje dovoljena. — Oni, ki so brez sredstev in nameravajo odpotovati domov pred 19. oktobrom 1915, so deležni raznih ugodnosti na železnicah. Oglasiti se morajo v svrho, da se jim napravi priporočila za prosto vožnjo, na c. kr. okrajnem glavarstvu, oziroma policijski oblasti svojega bivališča.
— V mestni klavnici ljubljanski se začasno sprejme živino-zdravnik ali vet. med. Zmožen mora biti obeh deželnih jezikov. •— Nastop takoj.
Padel je s senika 61etni Fran Vr-tačnik v Slivni pri Vačah in si pri padcu zlemil levo roko.
Vlom. V hišo posestnice Marijane Kržišnik v Št. Ožbaltu je vlomil nekdo pred nekaj dnevi, ko ni bilo nobenega doma. Tat je odnesel 200 K gotovine in mnogo drugih reči. Osumljen je tatvine neki tuj, okoli 30 let star človek, mogoče oni, ki je v Pesnici izvršil drzen ron.
V Postojni je umrl gospod Ivan Burja, c. kr. evidenčni nadoficijal v pokoju in posestnik, v starosti 65. let. — Naše sožalje!
Vinska letina na Dolenjskem. V zadnje naše poročilo o letošnjem vinskem pridelku na Dolenjskem, ki smo je posneli po Dolenčevem članku, se je vrinila tiskovna napaka, katero je gotovo zakrivil sam vinski škrat, spominiajoč se nedavnih lepih časov, ko je bilo dolenjsko vino »napol zastonj«. Letos se vino seveda ne dobi po 40 v, temveč žalostna resnica je, da pod 40 k r a j c a r j e v = 80 vinarjev ne bo nobene dolenjske kapljice.
Delavci, pozor! Podjetje za prelaganje premoga pri c. kr. vojni mornarici v Ptiiju rabi večje število delavcev. Podjetje je pod državnim varstvom in so delavci oproščeni vo-jggtf jtažbfi. .Ce jvQ bili za časa del*
pri tem podjetju spoznani sposobnim za vojake. Plača se deli na dan 5 K, ali pa tudi po kontraktu. Hrano preskrbuje podjetje samo. Podrobna navodila daje upravništvo tega lista. Prijaviti se je najdalje do 18. t. m. ter naj prinese vsak tak delavec krstni list, domovnico in delavsko knjižico, na podlagi katerih se preskrbe potrebne legitimacije Vožnjo v Pulj plača podjetje.
Prvo predvajanje prvega filma Marije Carmi-Vollmoller serije je doseglo v kinu »Ideal« največji uspeh. Filmskemu umotvoru, v katerem razvije Marija Carmi-Voiimoller svoj velikanski zaklad znanja v največji meri, je peterodejanska drama od B. Turszinskvja in B. \Vieneja — »Prokletstvo lepote.« Ta žaloigra se lahko prišteva k najboljšim filmom, v katerih nastopi Marija Carmi-VoHmoller. — »Ženitvanjska past« je prav izborna veseloigra, katera nam kaže zgodbo prebrisanega mladeniča. Nadalje ie še na sporedu najnovejše »Vojno oorGčIIo«. — Ta izvrsten spored je samo še danes in pa jutri.
Trgovina z gramofoni in avtomati Rasberger v Sodni ulici št. 5 je od ponedeljka 4. oktobra naprej zopet odprta kakor prej. — Glej inserat!
Izgubila je včeraj neka gospa zlato brož z dijamantom. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi v uprav-ništvn »Slov. Naroda«.
Same stvari.
* Velikanski vihar. V meksikan-skem zalivu je divjal velikanski vihar. Potopilo se je 350 ladij in utonilo je nad 500 ljudi.
* Cirilica prepovedana. Grško-katoliški škof v Eperjesu na Ogrskem, Štefan Novak, je izdal posebno pastirsko pismo, s katerim prepoveduje rabo cirilice v vseh šolah svoje škofije, češ, da je to potrebno za patrijotično vzgojo in kulturni napredek maloruskega prebivalstva.
* Umrl je na Dunaju dvorni svetnik dr. Otokar Žampacli še le 50 let star. Dr. Zampach je bil odličen češki uradnik, ki je razvijal zlasti pod obema ministroma Foitom in Fiedlerjem živahnoh delavnost. Pod Fortom in Fiedlerjem je bil šef pre-zidijalnega urada v trgovskem ministrstvu. Za Čehe pomenja smrt tega odličnega moža veliko izgubo.
* Nemški dekleti in ruska vjet-nika. 211etna Helena Kockert in 171et-na Karolina Wichmann sta se v Sprottauu seznanili z dvema ruskima vojnima vjetnikoma in se v nju zaljubili. Dekleti sta vjetnikoma pisali ljubezenska pisma, jima poslali svoji fotografiji in se z njima dogovarjali zaradi ženitve po sklepu miru. Zato je bila Helena Kockert obsojena na osem mesecev ječe, Karolina Wichniann pa na dva meseca.
* Prerušenje diplomatičnih stikov med Rusijo in Bolgarijo ni prva afera te vrste med obema državama. Po padcu prvega bolgarskega kneza 'Aleksandra Battenberga so postali odnošaji med takratnimi bolgarskimi regenti, med katerimi se je nahajal tudi sedanji bolgarski ministrski predsednik Radoslavov, in Rusijo tako napeti, da je ruski general Kaul-bnrs izročil bolgarski vladi 17. novembra 1SS6. noto, v kateri izjavlja vlada, da je izgubila do bolgarskih regentov zaupanje in da je primorana p jpoklicati vse svoje zastopnike, di-: matične in vojaške, iz Bolgarije. T^ isi so zapustili Bolgarijo. Spor je bil y meje mirno poravnan — Bolgarija se je uklonila ruskemu vplivu.
* Obsojena učiteljica angleščine. Dunajsko domobransko divizijsko sodišče je obsodilo učiteljico angleškega jezika Ido Blackmore na osem mesecev težke ječe, češ, da je motila javni red in mir s tem, da je povodom potopa »Lusitanije« izrekla žel'o, naj bi bila v vojni Nemčija premagana. V obtožnici je rečeno, da je obtoženka s svojimi besedami pač v prvi vrsti merila na Nemčijo, a zadeti ie brez dvoma hotela tudi Avstro-Ogrsko, katere usoda je najtesneje zvezana z usodo Nemčije in ie vojna napoved Italije, ki jo je obtoženka želela, naperjena v prvi vrsti proti Avstriji. V utemeljevanju sodbe je rečeno, da je obtoženka morala vedeti, da je njena izjava naperjena proti obstanku Nemčije in s tem tudi proti obstanku Avstrije.
* Ruskega vjetništva se je otresel infanterist Bojzak Onesko 55. pešpol-ka ter se vrnil k svojemu polku. Izpovedal je, da je bil vjet v bojih ob Dunajcu 28. decembra, transportirali so ga v gubernijo Vjatko in tam je bil sedem mesecev. Kruha je imel dovolj, drugače pa opoldne in zvečer gorke jedi. pa malo okusne, deset mož je jedlo skupaj iz sklede, stano-vanovanje slabo, v spodnjih delih vojašnic sta bila dva oddelka iz desk, na samem lesu so morali spati vjet-niki tudi pozimi. Nad njimi so bivali
Potem je moral z drugimi v Sniado-vo delati za ruske pozicije. Bili so med vjetniki Čehi, Bošnjaki, Poljaki, Malorusi. Ko so se nekaj obotavljali delati jarke proti svojim bratom in za Ruse, so prišli kozaki in so jih pretepli. Potem je prišlo še 1400 avstrijskih vjetnikov, ki so morali vsi delati, v bližini jih je bilo še okoli tritisoč. Onesko je bil ostal v noči 6. julija, po odhodu Rusov, skrit med hlodi in tako se mu je posrečilo priti do nemške patrulje in potem do svojega polka.
* Pes v vojni. V Budimpešti je bilo javno predavanje o porabi psov o vojni. V prvi vrsti služijo za to, da iščejo ranjence in opozarjajo nanje sanitetne patrulje. Po zaslugi psov je prišel že marsikak ranjenec še tako pravočasno do zdravnika, da mu je bilo mogoče, ohraniti življenje. Na neugodnem terenu traja nameč lahko več ur in še dlje, predno najdejo sanitetne patrulje ranjenca. Psi pa se rabijo tudi za stražo. Na Francoskem se je dostikrat zgodilo, da so na straži stoječi psi opozorili nemške vojake, da se plazijo k njim francoski. Dalje porabljajo Nemci pse tudi za nadzorovanje vjetnikov, posebno pa za izsledovanje ubeglih vjetnikov. V Karpatih so bili psi nosilci in vo-zilci vsakovstne prtljage. Za gojenje in dresiranje psov je zdaj neki grof Maks Wickenburg začel tudi v Avstriji propagando in se za ta namen zbira poseben zaklad.
Najnovejša poročila.
Ruskemu stiimafn sta se pridružili Anglija m Francija
t
m Sofija, 5. oktobra. (Kor. urad.) »Agence Telegraphigue Bulgare« objavlja sledeče uradno poročilo: Popoldne so obiskali zastopniki Rusije, Francije in Anglije ministrskega predsednika. Oba prva zastopnika sta izročila ministrskemu predsedniku po vsebine ne identični, značaj ultimatuma vsebujoči noti, v katerih zahtevata, opiraje se na prisiljeno razlago o oboroženi,   od Bolgarije
razglašeni nevtralnosti in cilju bolgarske mobilizacije, pod pretnjo pre-kinjenja odnošajev, da Bolgarska v 24. urah očitno prekine svoje odno-šaje s centralnima državama in da odstrani baje pri različnih generalnih štabih bolgarske armade nahajajoče se nemške in avstro - ogrske častnike. Zastopnik Anglije ie podal kratko verbalno noto, češ, da bo Angleška prekinila stike z Bolgarsko, ako bi iz dejstva bolgarske mobilizacije utegnile nastati sovražnosti na Balkanu. Zastopnik Italije se spričo pomanjkanja instrukcij temu koraku svojih kolegov še ni pridružil.
Petrograd, 5. oktobra. (Kor. u.) Petrogradska brzojavna agentura: Ultimatum Rusije Bolgariji je bil včeraj ob 4. popoldne izročen ministrskemu predsedniku Radoslavovu.
BOLGARIJA JE ŽE ODGOVORILA.
Sofija, 5. oktobra. (Kor. urad.) Odgovor Bolgarije na angleški, francoski in ruski ultimatum je bil popoldne izročen. Dopoldne je izročila Bolgarija zastopnikom četverozveze | odgovor na predloge teh držav, sporočene ji dne 14. septembra.
Venizelos je detnisijoniral.
Kralj Konstantin je izjavil, da ne I more slediti Venizelosovi politiki.
Pariz, 5. oktobra. (Kor. urad.) Kakor izve »Agence Havas« iz Aten, ; je kralj izjavil ministrskemu pred- ■ sedniku Venizelosu, da politiki seda- [ nje vlade ne more slediti do konca. Ministrski predsednik je kralju izro- ; ČU demisijo. j *    . •
Vesnič finančni minister.
Niš,   5. oktobra.   (Kor. urad.)
»Agence Havas«. Poluradni »Odjek« j poroča: Finančni minister Paču  bo J demisijoniral. Za naslednika bo ime- j novan   srbski  poslanik  v Parizu, Vesnič.
Francoski parnik ob grški obali potopljen.
London, 5. oktobra. (Kor. urad.) s
ski 6om je potopil dne 3. oktobra pri Origu ob grški obali francoski parnik »Provincia« s 3500 tonami. Posadka je rešena.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali :
Za »Junakinjo Berto Kenda iz Tolmina«: Darinka Medvedič iz Za-rečja pri Pazinu v Istri 5 K, Sanda Samsa v Ilirski Bistrici 11 K 50 vin., zbrano v veseli družbi, A. Senekovič v Ljubljani 10 K m Družba Goričanov v Unionski kleti 6 K. Skupaj 32 kron 50 vinarjev.
Za Zavod za v vojni oslepele vojake: Darinka Medvedič iz Zarečja pri Pazinu v Istri 5 K in stalno omizje bančnih uradnikov in častnikov v restavraciji Zlatorog v Ljubljani 10 kron, mesto cvetk na' krsto umrle gospe Krapšove. Skupaj 15 kron.
Za Ciril-Metodovo družbo: ga. Mirni Jeršinovič, soproga c. in kr. stotnika, Scharding v Gor. Avstrijskem, 10 kron, mesto cvetk na grob blag. gospe Fleischmann iz Metlike.
Srčna hvala!
Današnj list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
.........»»».««.«»—. ..........
Sanatorij
l^ofackerl8304SiaJ€r$ko. Ptospekh
Bolni
apljnči
iavM !  IZ  .V-n-' '■•■"r : P:
pristne EVE sodenske mineralne pastilje
Zavračajte ponaredbel
Najnov blesku
svetiljka tipa ,G*.
ejša električna žarnica za hišno razsvetljavo. Prekaša po vse druge svetiljke. Pripravna za notranjo razsvetljavo
vsake vrste.
Dobiva se pri boljših inštalacijskih obrtih.
Zlato svetinja
Berolin, Pariz, Rim itd.
Najboljše kozm.
flstilo zayAS>
zobe
•
<4 ..
f Izdeluje
0. Seydl
Stritarjeva ulica 7.
Kemik dr. ing. Hirsch, Olonrac. Kc-
mično-tehnična preiskava je izpričala, da ie „Seydiin" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje.
Heteorološično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 Steia i 2rafni tlak 738 mm
oktobra	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	26 S.* 55 eđ — i-t— —	Vetrovi	Nebc
5.	2. pop.	7350	8'5	brezvetr.	oblačno
n	9. zv.	735 3	80	si. jvzh.	n
6.	7. zj.	734-6	71	brezvetr.	■
	Sred	nja včerajšna		temperatura 7'9°.	
norm.  122Padavina v 24 urah mm 7 6.
Potrta globoke žalosti naznanja Marija Burja vsem sorodnikom, ptijateljem in znancem, da je nje ljubljeni soprog, gospod
Ivan Burja
c. kr. evidenčni nadcficljal v i pokoja in posestnik,
danes ob 3. uri zjutraj, v 65. letu starosti mirno preminul.
Pogreb predragega bode v četrtek, dne 7. oktobra ob 4. uri po-poludne.
Najblažjemu srcu najblažji spomin !
Postojna, 5 oktobra 1915.
Poceni   se   proda star
glasovir
Sv. Petra cesta 11., I. nadstr. Odda se
mesarija
▼ mestu. -529 Naslov pri uprav.  »Sloven. Naroda«.
Orehe, suhe slive, suhe hruške in krompir
Siv   kupuje tvrdka ~3BH
IVAN A* BABTMANNA
naslednik A. T0MAŽIČ, Ljubljana,
v vsaki množini po solidnih najvišjih cenah. 2538
Samo .danes in Jutri
v deželnem gledališču:
Poštni voznik iz San Rilo.
Mojstrski danski film. Romantični prizori iz divjega zapada!
Senzacija, kakršne se dosedaj ie ni videlo v kinematografiji: izbruh ognjenika!
Luni,
ponos 111. eskaBrona.
Učinkovita veseloigra.
Dojnoucjjc kinematogr. uojne poročile.
229. štev.
.SLOVENSKI NAKOP* one 6* oktobra 1915
Stran 5.
Zaradi  o dp o to vanj a
lepo stanovanje
s 3 velikimi sobami s pripadki, z razgledom na ulico. Pripravno posebno za  pisarne.   Ogleda  se Gledališka
mliea štev. 7, L nadstr., vrata 8.
Z00 hektolitrov ogrskega
RIZLINGA
iz Blatnega jezera (Plattensee) se takoj
proda na kolodvora v LJubljani.
Vpraša se pri portirju botela »Union««
2336
pec :
(Phobue)
3529
Vpraša se: MOJO, Dunajska cesta štev. 20, II. nadstropje.
J. Zamljen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Gradišče 4
izvršuje vsa Čevljarska dela do
najfinejše   izvršitve,   kakor tudi
prave gorske in telovatske Čevlje.
Za naroČila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 128
ske klobuke
v največji izberi priporoča
MINKft HORVAT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg štev- 21
Popravila najceneje.
2465
Popravila najceneje.
^ LmimiMUHi i imum —■
St 1082
2507
služb®
Razpisuje se služba pobiratelja občinske davščine na žganje in pristojbin od klavnice, nadziratelja klavnice, nastati jevalca vojaštva in oglednika rnr-ličev. Mesečna plača K 80'—. Za ogled mrličev posebna pristojbina. Nastop službe
16. oktobra 1915.
Ponudbe opremljene s sorizevali o dosedanjem službovanju, naj se pošljejo na podpisano županstvo dO 10. t. 32*
Prednost imajo vpokojeni orožniki, finančni stražniki in sploh deželni ter državni vpokojenci.
Županstvo občine Naklo (p. Divača),
dne 1. oktobra 1915. Žu pan: A. Strekelj.
Kafnaveiša izbera
— umetniških in drugih =
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
£jubljana Prešernova ulica stev. 7.
na kateroga so pridne v teku prikodnlik dni podpisovanje,
sprejema
PODRUŽNICA LJUBLJANA
že sedaj predprijave in dale radevolje vsa nstmena in pismena tozadevna pojasnila. zsao
■o sprejmo pri tvrdM »fc
A. KUNC, Ljubljana.
Prodajalka
za traliko 8«y iell dobiti mesto.
Naslov pove upr.  »Sloven. Naroda«.
2528
0
3£
3C
fŽOIZMTQ mos/TMo fetanrarfa PICCOLtja v Ljubljani
w osebe
Vsebuj* navadmn*
množino železa.
ke rje pri sličnih
vinih malokdoj,
1 steklenica 2 kroni. ~^g£
2E
22
Najboljša in naj zdrave j Ša
arva
je dr. Drallea ..SJESS!11, k\ daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Štefan StrmoSs
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kite, podlage in mrežice vseh vrst; ^iedališšne in toaletne = no£re!»S&ine itd. —- —
oo
ni a
drogerija in Jotomanujaktura
Ljubljana, Selenburgova ul. 5
priporoča veliko jpalogo
desinfekci jskih   preparatov   kakor: Lysol, Lysofonnf Kreoiin, Forraalin, Formalinove pastilje, karbolova kislina, karboiovo apno.
Potrebščino za ^ostrežlio bolnikov  isi ranjencev, ofcvos  is gumastega blaga,
konjaka, ruma in čaja. jffcre/otm    firhtinln. ferolin.
Proti pra&ajem, luskinam in izpadanja las
dtrltaj«? mami bolj uc priznan«
ToBnocMnia Mtara
katera   okrepčuja   laalšče, odstranjuje luska in preprečuje Izpadanje las.
I stekleni
navadom 1 kron«
Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, madlc. rril, medicinal. vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgi 5 ki h obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarna Hitana Leasteka
v Liobljanl Rtsljan sesti št I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
iubli. mosta.
18
V tel lekarni dobivalo zdravila tudi člani bolniških blagain fužna železnice, c kr. tobačne tovarne ln okr. bolniške blsgafzte v Mcaiiani.
Llmonova
esenca 1 steklenica 1 krono.
Odgovarja 10 limonam. 2196
Lekarna Trnkoczy LJubljana,   zraven rotovža.
Sveže češplje ==
= hruške (tepke)
kupnje vsako množino in po najboljših cenah 2014
veležganjarna sadja
M. Rosner & Co., Ljubljana.
Iščejo se
konjski hlapec
oženjen, dobra plača ; stanovanje, kurjava, vrt brezplačno ;
večHtoMbftiiniceu
plača 3. K, napol dorasli fantje 2 50K na dan. Preprosta,
dostoina deklica
Divji las doi
• v
Hej, žil nv zli
dalje vse kmetijske in gozdne pridelke kupuj e z vsake postaje trgov, s semeni
A. Orflnwald9 Wiener Neustadt
vešč železn.ne se sprejme pod ugodnimi pogoji.
Kje,   pove   upravništvo »Slov.
Naroda«.
2466
1 al! 2 tapetniška valenta
sprejme ^|
turtiba Kagla; u uubliani.
2505
z dobro pisavo in dobra računarica za zapisovalko. 2511
Ponudbe na uprav. »Sloven. Narod S •
sprejme ^£g%
Rflinka Horvat,
modistka
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
2490
Svež krumpir in čebulo
najboljše kakovosti ponujata najceneje
Anton Schindler in sin
Dunaj XII, Bendlgasse 11.
Telefon 3345S. 22
Karel Steiner Dunaj SSI/I, poštni predal 35.
Telefon 08143.
- Priporoča se tvrdka
JL RASBERGER,
Sodna ulica št, 5.
Največja trgovina z
gramofoni in oodbenlml
avtomati, ploščam! In z vsemi sem snadafočiml predmeti« 2532
Blago is ceae brez konkurence. Ceniki brezplačno-
Pazite na naslov.
bljana
Specialni oddelek platna
v trgovini
A. ŠARC     JADVIGA ŠARC
LJubljana Selenburgova ulica 5 LJubljana
nudi še priložnost k dobremu in cenemu nakupu rjuh „ A. odejnih rjuh
_*e«** blazin y& * pernatih blazin
brisalk bpisačev prtov prtičev
4#*
pernio žepnih rut
^9
Za vojake zimsko perilo
2499
hlače
jopice
sviterje
rokavice
2ilogrelce
šerpe za vrat
nogavice
dokolenice
kolenogrelce
gamaše
snežne avbe
ušesogreloe
n   Delniška glavnica 8,000.000 kron. n
lanska kredi
M-____- 2530 C1M.4^M^
a b
a m
Poslovalnica
Stritarjeva ulica štev. 2.
e. kr. avstrijske državne
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron,
razredne loterije.
Podružnice v Splitu. Celovcu. Trstu. Sarajevu, Gorici in Oeiju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun in jih obrestuje po
47*°/»
čistih.
2% rentnine od vlog na knjižice plača banka šaman
Priporoča nakup srečk za 5. razred IV. c leT. avstrijske razredne l^eri|e.
Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda: K -
i/! srečka K 40-—, i/s srečke 3 20-—, lM erefcke E 10-—, Vs srećke ■ 5 ~.
Cene za ^o^p^q}^ r ^ ^ ^ s ^ 1/? „eike E 25-
■aroćila ae vrže najugodnaja po pažtni nafcarmci.
Stran 6
SLOVENSKI NAROD«, đne 6. oktobra 1915.
2^9. stev.
Priporočamo našim 1 ::  gospodinjam r g		i KOLINSKO CIKORIJO J	Ua»   k edine slovenske * -—j   tovarne v Ljubljani
Kupim obrabljen
KLAVIR
Ponudbe pod „Klavir 2522" na upravn. »Slov. Naroda«. 2522
mg   Vu v
Kocijaz
Modni saion
Shichly - Mst$chr\e
Ljubljana Židovska ulica j>t. 3  Dvorci irg t.
Osebno izbrane
Predstavi se v Sodni nlici št. 2fl levo. 2313 I
novosti s Dunaja.
Priporoča; največjo   i$bero ^lobut\ov 3a dame in deklice kakor tudi bogato nalogo ialnih ktobukev*
Solidno blago.
tPocravila točno in vestno.
tPrhnano nhk& cene.
Lepa dvonadstropna
VILA
z   velikim  vrtom   v Ljubljani, *" se ugodno proda. 2023
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
od 5 kg naprej po 30—60 vin. kg razoošilja po povzetju. A. OSET, p. Chl&tanf, Koroško. RazDošilia se tudi
vino, jabolcnik, suhe cešplje in novo zdravilno kislo vodo „SILVA vrelec".
A. &ESKABERNE>
Ljubljana, Mestni trg 10
specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila
priporoča svojo veliko zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice. gamaŠe, doko-lenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d.
porcosdsnica. 1.5 ki? LiJUBLtJANA • KOMENSKEGA ULICA 4 KH
v elegantni obliki priporoča
Narodna tiskarna.
Na debelo in drobno.
1 IW   Največja izbira
prstan s
emajllrac . .
Srebrn prstan, lepo emaillr
lepo
Srebra prstan, lepo emajliran, „Svotovna rojna" % rdečim kritem......K 2-30
lelesan prstan s srebreni preoblečen, lepo lsoeian K 3*—
telesen prstan s 14 kar. zlatom preoblečen ln slatbnl robfiki K 10-—
Isti lelesnl krsten t zlatem preobleten in Izsekane Številke tn podoba . . K 11-—
Najboljše ure ^^^^=
najfinejše svetovne znamke,
kakor tudi
zlatnina« srebrnina in namizna oprava.
Cene nizke. Cene nizke.
Za obilni obisk se vljudno priporoča
UTL Čuden
Prešernova ulica št. 1 v Ljubljani.
Lastna tovarna ur v Švici.
Cenik tudi po pošti gratis.
I Kupuje se staro zlato in srebro po visoki ceni.
se
pod   iako ugodnimi pogoji sprejme takoj pri 2470
0. Fettich - Frankheim v Ljubljani.
CA
C3
vseh vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cenah
GROBELNIK.
2117
LJUBLJANA, MESTNI TRG št.
Anton
CORCEVfl
ajec
umetni in trgovski vrtnar
wrUBj3 si. p. n. občinstvo, da se uhaja njegov 127
cvetlični salon
samo pod Jrančo štev. 2.
poleg Cevll arskega mosta.
VsliKa zaloga sni vencev.
zdelovaoje iopkov, vence?, trato* itd
Zunanja naročila točno.
KOLES^P PRIZNANONAJtv fp$0 E D fl NJ 0 5 TI X
ftCOREC
L j U B L J A N A M A RIJ E T E R E
r ZIjt XE£TA:£t.1iJtOV1^VET V    NAS PMOl IKO L J ŽEJA- Z A H y, p
^^l*B'^E2PtecR0v:v- ^
Ustanovljeno 1866.
Moško, damsko in otroško
lastnega izdelka 91
daleč znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmernih cen
priporoča
= G. J. HAMANN =
dobavitelj perila ces. in kralj. Visokosti, častniških uniformiranj, zavodov, samostanov i. t, d. v
LJUBLJANI.
Perilo po meri se izgotavlja najhitreje«
Isfotam prva kranjska
Motorni obrata
HaifBčie varovanje perila.
Hajnoveiži slreiL
Perilo se na način prve dunajske čistilnice zlika brezhibno kakor novo in se vse do srede pos!ano perilo zgotovi v soboto tistega tedna.
Priznano naipoštenelta postrežba.
Športni predmeti
4 Mmp.
^eter SKozina
tovarna čevljev Va«^ v Wrštca, Gorenjsko
prodaja lastne izdelke na debelo in drobno
o Sjubljani, $reg, nasproti so. SahoSa mostu.
VojClŠJci   Ččutjfi   *a mo**tvo *n častn*ke se dobe v vsaki množini.
323000010100327302
TV
8822
558684
2