281. številna. V Ljubljani, v torek 26. novembra 1918. Ll. leto. OvENSKI .Slovenski Narod" velja po po iti: cei*> ei p- »t eta !etr et^ en •ae ipre . 50- 25 13 -4 5" «:i • arne v m eri Ko eto aanre ✓se dru S5 e e» 60 V »mSanje • lerte in»eraiov m >a nlo7-i la »d^ovoi jopisnic-i lil tnauiKd ?'.irivnlitTO (pritličje levo) ^naflova atlca 3t. 5, telefon st. 85 Izhaja vsak dan svet ar ievsa«ii aadalja la prasnika. ihend • i"4illi -o • » i » • * • • »■■ » . - n u ^iii»rv c S4 is ^IraK ,>rostor: en*ri i » I 2 *'» • I < t« i < 1 I u. cri<. K po 10 v Mslann stor» iJ m »trte » • a' »m r h*ot« 2* Pri večjih inserrijat rx> dogovoru iovt narocaiki tU) milici > nnci.i .»•' #" u aak«saioi. aej Na san o pisneue aaroćbe brez ■•ilatf: Jeiarii ie te anten* lUakor ozirati ..Aaroaaa tt««ari*4 i«i*ie • «i. *i .Slovenski Narod* velja v LJubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: *»• tet* 48 24 |eir< ei* •ta rneset 12. 4- Posatieina Številki velja 3O vinarjev. -»j i > v i.i te lauKtrajo uao*aa me << .1 »# Ureniatvo inaflov * illoa * taJsf \- • . teletoo st. 34, Glasovi ob ujedinjenju s Srbijo. Zagreb, 25. novembra. Vsakdo se zaveda važnosti sklepa, ki ga je izvršilo včeraj Narodno veče v Zagrebu. Velehistoričen čin, ki se je po tako dolgem odlašanju venaar enkrat izvršil, je našel odmev tudi v celem hrvatskem, narodno čutečem časopisju, z malimi izjemami. Povdarjati je treba, da so dani sedaj vsi predpogoji, da se ustanovi centralna vlada vseh SliS. v zvezi s Srbijo in Črno goro. Vprašanje nekaj dni je le še, da se naše toliko zaželjeno ujedinjenje in naša ,kar najtesnejša združitev pod regentom Aleksandrom uresniči. — Ta naša jedinstvena država bo imela izpoČetka svoj provizorični parlament v Državnem Veču, ki bo izvrševalo strogo kontrolo nad vsemi posli in ki bo prehod v normalne razmere. Stvorilo bo konstituanto ter omogočalo za sedaj redno upravo. Poleg centralne vlade pa ostanejo v svojem delokrogu v popolni moči tudi pokrajinske vlade. S tem sklepom pa ni Narodno Veče v nobenem oziru prejudiciralo odločbi konstituante, v kateri se bo z dve-tretjinsko večino izražala volja celega naroda, kako se bo definitivno uredila naša jedinstvena država. Pa tudi pokrajinske ali deželne vlade v tej prehodni dobi ne ne bodo brez kontrole kakor sedaj, marveč bo za vsako deželo postavljen pokrajinski zbor, ki bo deloval kot začasna nadzorstvena upravna in zakonodajna oblast. V sredo zjutraj se poda izvoljeno odposlanstvo s posebnim vlakom v Belgrad, kjer se prično za bodočnost cele naše države najdalekosežnejši in odločilni dogovori s predstayitelji bratske Srbije in Črne gore. — V vseh političnih krogih vlada živahno zadoščenje nad tako važnim sklepom Narodnega Veča in to se zrcali v ogromni veČini vsega zagrebškega in pokrajinskega časopisja. Tako pozdravljajo ta historični sklep pod naslovi, kakor »Vendar enkrat!« — »Odločilni korak naprej! —-»Jedinstveni in nerazdeljivi!« itd. Vsi vodilni listi, kakor napredna »Hrvatska Rječ«, radikalni »Glas S. H. S.«, katoliška »Narodna politika«, socijalno-de-mokratična »Svoboda«, nemško pisani »Agramer Tagblatt«, neodvisna dnevnika »Novosti« in »Jutranji List« ter glasilo grupe koalicijonaških secesijoni-stov »Male Novine« navdušeno prinašajo pozdrave mlademu združenju, medtem, ko »Hrvatska Država« in »Obzor« sklep Narodnega Veča samo registrirata. — Pokrajinske novine, kakor »Narodna volja« iz Varaždina, »Novo Doba« iz Vukovara, »Sisački glas«, in tedniki v Karlovcu, Vinkovcih in povsod drugod jednoglasno in z navdušenjem pozdravljajo včerajšnji sklep, ki odgovarja globoki, iskreni in jedinstveni želji cele dežele. — Agitacija Radičevega »Doma« je ostala skoraj brezuspešna. (List šteje po celi Hrvatski komaj 1500 naročnikov. Op. ur.) Velikanska množina resno mislečih časopisov je popolnoma enodušna ter se hudih in brezpotrebnih političnih nasprotij, ki jih skuša povzročati Radič s svojimi priganjaci, sploh ne udeležuje. General Franchet d* Esperey o Jugoslaviji. Najdragocenejši . uspeh vojne — Jugoslavija. — Jugoslavija zaveznica Francije. General d' Esperay je pri sprejemu v Zemunu na pozdrav drja Bertića odgovoril takole: Jaz in ves francoski narod se iz vsega srca raduje, da so osvobojeni Srbi in vsi ostali njihovi jugoslovanski bratje. Francoski narod smatra to osvoboditev kot eden izmed nai-dragocejneših uspehov te vojne. Ta radost francoskega naroda je podvojena vsled tega, ker vidi, da so se osvobojeni bratje tudi ujedinili. V imenu Francije želim, da bi bilo to ujedinjenje trajno. Zakaj francoski narod želi v ujedinjeni tn jaki Jugoslaviji imeti v svoji zadostnosti svojega zaveznika tako zaneslji- vega, kakor je bila to junaška, če tudi mala Srbipa.« Na pozdrav katoliškega duhovnika dr. Kraljeviča je general na-glašal, da ga zlasti veseli, da tudi katoliška duhovščina sprejema misel narodnega jedinstva iu ujedinjenje s pravoslavnimi Srbi. On se je bal, da bi se po- j javila s te strani opozicija. Zato se ra- j Cuje, ko vidi. da je bila ta bojazen neopravičena. V resnici pa se tudi katoli- j ški cerkvi ni bati ožjega stika s Srbijo, • ker bo Srbija v vprašanju vere najtole- j rantnejša. saj je to tudi namen spošto- i vanega kralja Petra, ki je takoj v početku vojne namestil v sveji vojski ka- i toliškega duhovnika, dasi je bilo v ar- I madi vrlo malo katolikov. Nadalje je general omenil, da pozna tudi Hrvate, ker je v svojih mladih letih bil v neki misiji v Zagrebu ?n Djakovu, kjer se je poklonil tHdi neumrlcmu škofu Stross-maverju in se divil njegovemu umetniškemu umotvoru prelepi njegovi katedrali. Pripomnil ie tudi, da dobro ve, da je bila Strossmayerjeva misel in cilj njegovega življenja vprav Jugoslavija taiišna, kakor se ustvarja danes. Zato se tudi on nadeja, da bodo prav Hrvatje kot učenci velikega Stross*nayerja z vsemi močmi podpirali ustvarjenje velike Jugoslavije. Mlada Jugoslavija. Zavetna misao u prooudienoi svesti našoj? troimenoff naroda Slovenaca. Hrvata i Srba prolazeći kroz okean krvi prešla je u stvarnost Brat ie poznao brata, ideia nacionaliteta stvorila nam je narodnu, homogenu državu. Bogata i plodna teritorija se pruža od Soče do Vardara, tu ie narod sa visokim shvatanjem o značaju svoje epo-pejne pobede nad varvarizmom. Sada ie potrebno stvoriti iaku organizaciju vlasti i podizanjem državnog autoriteta uliti duboko poštovanje pred svetom za našu zajedničku otadžbinu. Ne zanosimo se pobedom i ne zaboravimo, da ie pobeda samo ona. koia se do kraia izkoristi. Sakupimo sve svoie snatre \< liu i energiju i slomimo svaki kobni i tudjinski uticaj da ne otruje našu mladu slobodu koia ie iz krvi ponikla. Pokažimo se svesni veličine doba, koje nas zove za svoje savremenike. Nad našim divnim primoriem ioš grakće crni gavran i zabada svoie pandže u mlada pluća mlade naše otač-bine misleći da ie to ioš uvek trula lešina. Ali ne! . . . Stanite vi koji kradete tudiu svojinu, ne okrečite konlia protiv svetos? oltara mlade države. Zar se niste umeli koristiti divnim izkustvima ovoga rata ili možda mislite da su principi novog sveta još uvek san. U našim srcima kipi gniev a u mišicama plamti moć da zaštiti svoiu grudu, da osigura suverenitet naše države. Prenimo se. latimo se vrelog oružja — sloge i jedinstva i gromkim glasom uzviknimo slobodno, opet i opet. i>rod prijateljima i neprijateljima, da smo jedno i a. Ne dopustimo da nas vreme pretiče. već koračajmo uporedo sa njim. Prošlost su nam bile suze i bolovi, budućnost neka nam zasja u siaiu sreće. Svet nam se divi. on nas zove u kolo napretka i budućnosti i pokažimo se dostoini toga. Dosta smo govorili, dosta smo se jadali a sad na složan i bratski rad. Pazvimo inicijativu, podižimo ono što je rat srušio, izbegavaimo sve što bi samo našim neprijateljima išlo u korist budimo gospodari u svojoj kući, ier će samo tako nepriiatelii strepiti od naše životne snage i onda im smemo dovik-niti — »sebi ruke«. Da. mi imamo pune ruke poslova ali ne gubimo iz vida nikad glavno a sve sporedni je regulisaće se lako. Jeste, mi imamo divnu otadžbinu i lenu budućnost, jer smo — mlada Jugoslavija, Dobr. Bogdanović. Dr. Jos. C. Oblak: Koroška Slovenija (Delitev Koroške fn kistoričnopravne tradicije.) Slovanski učenjak prof. Gumplo-\vicz razvija teorijo o svojem avstrijskem državnem pravu o historično-po-litićnih individualitetah, to je kronovi-nah, ki vsled historične zveze zavzemajo v državi posebno stališče. Tako historično-politično individualnost^ priznava Gumplowicz predvsem Češki, Moravski in Šleziji kot jedni skupini in Tirolski, Nižje in Gorenje Avstrijski, nikakor pa ne priznava iste Koroški, Kranjski in Štajerski. Še ko je cvetela v teh deželah, zlasti na Koroškem in Štajerskem nemška nadvlada, so bili ti Nemci separatisti, ki so se celo sami uprli proti neki odredbi cesarja Jožefa 1., ki je imela za cilj združenje in j sklopljenje (Verschmelzung) vseh nem- 1 ških avstrijskih pokrajin/, tako da se vidi danes vočigled temu zgodovinskemu dejstvu klic nemških Štajercev, posebno pa Korošcev, da je njih dežela nedeljiva, oziroma da se imajo te dežele zlasti Koroško pridružiti kar cele Nemški Avstriji, naravnost neresen in zgodovinskim tradicijam nasprotujoč. Ta protest iz leta 1707, ki ga citira Gumplowicz za dokaz svoje teorije, naj si utaknejo kot zgodovinski dokument koroški Ncrnci za — klobuk, kadar to-do prišli na kompetentnom mestu na dan z zahtevo, da se cela Koroška združi z Nemško Avstrijo ali celo z novim nemškim rajliom v obliki re-pt.blike! in prav iz tistega leta datira drug tak zgodovinsko važni iakt, ki ga citira Hidermann v svoji »Zgodovini ideje avstrijske državnoskupnosti« (Geschichte der osterr. Gesamtstaatsidee) in ugotavlja, da niso hoteli nemški gospodarji Koroške in Kranjske, katero so imeli pod svojim jarmom in v popolni politični oblasti, prevzeti napram nemškim oblastnikom Štajerske »obvezo sosednega (medsebojnega) sukurza«. Iz takih premis — sklepa Gumplowicz — sledi in se da razlagati, zakaj te dežele do danes niso nikdar bile in postale nemške ali sploh kake historične politične individualitete, brez ozira na to, da sta prenehali biti celotni v tistem hipu, ko se jevzdramilautohtonisloven-ski živerj. se zavedel svojih pravic, katere je zahteval z njemu lastno energijo in je s tem faktično že davno razdelil deželo v dva različna dela, predno je ista mogla doseči kako historično politično individualno celoto. Na kaj torej hočejo danes ti nemški Korošci opreti tisto nedeljivost Koroške kot posebne tudi zgodovinsko individualne celote? Take so torej naše današnje zahteve, zlasti pa tudi češke, sankcijoni-rane tudi raz zgodovinsko-pravnega stališča, oziroma raz naravno pravo iz strogo objektivno-znanastvenega vidika od nič manjše znanstvene avtoritete, kakor je — Gumplowicz. Dr. I. L. Na poti. Zvečer 19. t. m. sem bil še na Vac-lavskem trgu v Pragi. Kako življenje. Praga še dosedai ni odložila svoje prazniške obleke, v katero se je odela prvi dan svobode. S palač plapolajo še vedno prapori, okna so polna malih zastavic, slovanska lipa je še vsa okrašena. Po ulicah drvi množica. Od onega prvega dne. se ti zdi, se ta množica ni ustavila, vedno hiti naprej polna ponosa, navdušenja, samozavesti. Ob hišah stoje prodajalci raznih tiskovin, razglednic, odznakov. Svobodna kolpor-taža se ie uvedla sama po sebi. Dečki hite med množico in kličejo imena listov. Vse kupuie. vse čita. »Pesem če-ško-slovaških legii«. — >Viljem na vislicah«! >Viljemo\ a zadnia ura«. ^Pogreb Avstrije!« itd. Odznaki ti nudijo, slike Wilsona, Masarvka, Kramara itd. »Avstrijsko barbarstvo«. Cela serija razglednic, kako ie avstr. armada obešala in streljala Srbe. Poljake. Če-hoslovake itd. Komai da imaš čas postati v tem vrvenju. Povsod ena sama misel, volja. V ospredju dnevnih dogodkov je slovaško vprašanje. Ko ie prišel glas o madžarskih nasiljih, ie vse hitelo pod zastave. Vse čaka odločilnih dejani. Poslavljal sem se od te krasne Prage, ki ie tako samozavestno zavladala nad svojim narodom. Zvečer smo sedli na vlak — jugoslovanski konzulat je odposlal štiri vagone, polne navdušene jugoslovanske mladine. Vse hiti domov: srbski ujetniki, dijaki, vojaki — vse se odpravlja v domovino, v svobodno domovino, da stopi v boj za našo najvišjo zmago. Zapeli smo srbsko himno, zaklicali živio jugoslovanskemu kralju Petru in vlak se ie začel pomikati. Opoldne drugi dan smo izstopili na Dunaju. Kakšen ie sedai ta bivši cesarski Dunaj? Ulice puste in prazne. Afegleno in leno se vlačijo liudie. kakor brez cilja, slabotni, potrti, omagani. Kaka razlika proti Pragi. Tam ie vse dekorirano, vsak voiak nosi ponosno svojo slovansko kokardo, vse se srn-v veselih jasnih barvah. Tu ie vse temno. Vojaki so po večini brez odznakov, sicer pa vidiš rdeče-belo-rdeče. črno-žolto-rdeče in samo rdeče odzna-ke. Javna poslopja so zastražena. Parlament na Dunaju ni trpel. Sploh ni sledov o revoluciji — a v notranjosti baje še V6e vre. Bolševizem preti. V kavarnah posedajo liudie brez besedi in gledajo v mračni dan V Kje smo bili? Kaj bo z nami? Poiskali smo jugoslovanski odbor. V Kunradtstrasse ima svojo prostore, kier ie poskrbljeno za stanovanje in hrano vračajočim se Jugoslovanom. Zvečer smo hoteli oditi naprej, ker smo imeli žalostnega Dunaja dovoli. Na kolodvoru ie bil naval. Borili smo se za vairone: Končno smo bili tako srečni, ua smo bili v niih. Nabito polno in razbita okna. Bila je mrzla noč na poti čez Semernik. Zjutraj smo bili v Gradcu. Bali smo se, da nam pobero naše stvari. Prešli smo srečno. Takoj za Gradcem se je razvil slovenski pogovor. Dva bivša nemškutaria sta razlagala svoie nazore. Vse sovraštvo se ie obračalo proti Madžarom, o Srbih sta eovorila z navdušenjem. V Mariboru smo se čutili kakor doma, dasi ie doslej čelni napis: ppostaino poveljstvo« slovenski. Stražijo naši vojaki. Z nami se ie vozil francoski oficir: bil ie poln navdušenja za Srbe in je najn obetal v njih zvozi najlepšo bodočnost. Tako smo hiteli naprej. Na vseh postaiah so straži li srbski vojaki: zvesto in odločno. Ko smo prišli v Ljubljano, smo se začudili, ko smo čuli, da se med tem, ko oni stražijo našo zemljo, pripravita razdor, ki bi uničil našo narodno svobodo. Vojno posolilo, naše Jnf in drago. Leta 1914. začela se je velika gonja, roparska, ubijalska, tatinska. Kradlo se je zunaj in doma. Ko se je naša armada umaknila iz Gorice, manjkale so ponekod celo školjke od stranišč. Doma se je pa tudi na drug način kradlo in goljufalo. Spominjam na izrek bivšega nadvojvode Friderika: »Mi bomo zmagali, ker — moramo zmagati. Kdor kaj drugega trdi, je zločinec«. Ko je leta 1917 v Rusiji nastopila rdeča garda in se je ruska armada razšla, šli smo delat red in mir... Eno leto pozneje je pa ta garda začela pri nas delati mir in red, pognala cesarje, kralje in drugo, kar je delalo red in mir le z besedami, hinavščino in lažmi, izdelovalo pa milijarde samih sredstev za vničevanje, moritev, zastrupljanje in potapljanje ljudskega življenja in imetja. Kar se je zgodilo v Rusiji, zgodilo se je pri nas eno leto pozneje. To je naravni razvoj. Na Ruskem so izjavili takoj po prevzetju vlade novi gospodarji: »Vojna posojila so že plačana, čez in čez plačana z življenjem in zdravjem milijonov. Kdor zahteva plačilo takega zločinskega posojila, je zločinec« In pri nas? Prihodnji dn^vi bodo pokazali. Volitve za nove ustavodajne zastope se ne dajo zavleči, povratek čet iz fronte je že skoro končan, na ujetnike v Rusiji ni mogoče čakati. Pri volitvah bode nastopila zdemokratizi-rarra mladina in bo pomedla z vsem, kar spominja na staro mačeho »domovino«. Krivica, katera bo v tem, je seveda velikanska. Otroci, ki niti še ne vedo, da imajo vojno posojilo, so bili primorani po svojih nalaganih, goljufanih in strahovanih varuhih, da so prodali svoje dedovano premoženje in ga spremenili v smodnik, strup, ekrazit, dinamon itd., te stvari so se pa pognale v zrak in v tem zraku je sedaj premoženje otrok. Denarni zavodi so bili prisiljeni podpisati vojno posojilo. Ravnatelj največje češke banke si je skušal pomagati s tem, da je za banko podpisal tri milijone III. ali IV. vojnega posojila, pa ga v 14 dneh zopet prodal malim podpiso-vateljem — v izgubo. Bil je tega v bivši Avstriji nedopustnega mnenja, da je boljše izgubiti nekaj, nego vse. Zato je bil — interniran___ Veliko je tudi pri nas število onih malih vlagateljev, ki so vse prihranke celega življenja, tiste borne krone, katere so za slučaj kake bolezni pristra-dali, vtaknili v vojno posojilo. Ti so gotovo usmiljenja vredni,, ako so bili goljufani. Bojim se pa, da se na vse to ostri, čisti veter, ki sedaj brije po tej bolni Evropi, ne bo dosti zmenil; nova doba bo pomedla staro šaro. V Avstro-Ogrski monarhiji se je seveda splošno mislilo, da se bo dalo z eno enkratno oddajo premoženja, z uvedbo premoženjskega davka, z monopoliziranjem najpotrebnejših stvari: premoga, kruha, itd. ves dolg obrestovati. Kdor je pogledal seveda številke — dva milijona dohodkov, osem milijonov stroškov — ta se ni udajal takim sanjam. Sedaj pa, ko je vsa država razpadla na dele. ki nočejo niti slišati eden o drugem, sedaj se pa ta dolg sploh ne da razdeliti drugače, kakor z — novo vojno, ki bi vsakemu teh delov prinesla nevih — vojnih posojil, in tako bi tega ne bilo nikdar konec! Ker smo pa vojno izgubili — hvala bogu ne mi Slovani! — nam zmagovalci take vojne ne bodo dovolili vojne, ki bi na novo lahko i metila požar po celem svetu. Ako hočemo priti do miru, katerega hočemo in moramo j)rod vsem imeti, moramo reči z Rusi enako: to posojilo, ta krvavi dolg je že plačan s krvjo milijonov ... Ostal, stari državni dolg, ki je znašal okrog 13 in pol milijard, nam seveda ne bo odpuščen, prevzeti ga bomo morali po velikosti ozemelj in po davčni moči iz dobe mirnega razvoja, vsak en del, najbrže in najboljše po zapovedi zmagovalcev. Isti razvoj dogodkov čaka seveda tudi Italijo: zahteva po miru. rdeča garda, padec ali odstop kralja, častni mir s sosedi, demokratizacija vlade, neveljavnost vojnega dolga. * Tako utegne potegniti za seboj tudi Grško, Špansko, Srbijo, Crnogoro. Ako imam veliko škodo, škodo, ki presega moje premo/enie, in ne morem od nikogar zahtevati odškodnine, moram napove lati konkurz.. In še v enem oziru se moram jasno izjaviti. Vprašuje se, ali ni tu nikakega izhoda, da bi se mogel rešiti vsaj del teh terjatev. To se lahko poskusi na dvojen način. Med nami so trgovci, ki imajo plačati velike svote vojnega davka, pa so vzeli prav malo vojnega posojila. Takemu bo takrat, ko bo videl, da mora na vsak način plačati, popolnoma vse jednako, ali plača davek v denarju, ali pa nakupi vojno posojilo — razen prvih treh, ki se ne morejo rabiti v ta namen — in ga nese za plačilo vojnega davka; nasprotno: še iskal bo tako posoiilo, ker ga bo dobil ceneje in bo torej pridobil pri plačilu davka lepe vsote. Polagam novi vladi na srce, da morJa vpelje v korist malih mladoletnikov, katerim je švabski tatinski sistem pokradel male zneske, ex officio pri davčnih uradih tako zamenjavanje. Sodišče naj dovoli za take stranke izdanje obligacij vojnih posoiil proti primernemu popustu, da jih bodo mogli plačniki vojnega davka kupiti malo ceneje in uporabiti za plačilo tega davka po uradnem kurzu. Strankam se s tem olajša plačilo davščin, otroku pa se reši vsaj nekaj. Po starem roparskem sistemu se ne sme delati naprej. Plačilo vojnega davka z vojnim posojilom je sicer med tem v Jugoslaviji ustavljeno, toda samo začasno, za sedaj. Kdor pa ne bi imel prilike na zgoraj navedeni način oddati svoje vojno posojilo — ako ima prva tri posojila aii eno prvih treh, lahko zamenja v banki za eno poznejših! — naj pa stopi v Avstro-ogrsko banko in vzame na posojilo predujem, ki ga dobi 75 %- Kadar pride do likvidacije ali konkurza te banke, ki pač nima več pogoja za obstanek, je mogoče, da reši ta denar, mogoče samo deloma, mogoče pa tudi vseh 75 9c, ker bo v postopanju ugovarjal, da je vojno posojilo padlo v vrednosti za banko, ki je nanj posodila, ne samo za njega. Videl sem pred par dnevi, kako se igrajo otroci po cestah z denarjem, z našimi lirami, to je z italijanskim denarjem, ki ga je vojna uprava dala tiskati za ožje vojno ozemlje. To je velika narodno gospodarska škoda, sloneča na nerazumevanju tega denarja. Ti »boni« so bili izdani za zasedeno ozemlje, kakor je za Rusko Poljsko izdala »Ostbank fiir Handel u. Gewerbe« v Poznanju. Uporabljale so se pri rekvizicijah na zasedenem ozemlju za plačila in vojaštvo je dobilo svoje plače v takem denarju. Videl sem otroke se Igrati na cesti s stotaki, za katerega vsakega plača Avstro-ogrska banka po 95 naših kron! Ako pošlješ v navedeno banko vojaka in ta izjavi, da je to njegova gaza zadnjega meseca, zameni banka 100 lir za 95 kron. Tedaj stotake v banko, ne otrokom za igračo po cesti! Sploh se bo pa moral ta denar ravno tako upoštevati, kakor krone. Ljudje so ga dobili za blago, ako nima viednosti, tedaj niso dobili ničesar, so bili ogoljufani in imajo pravico toliko časa zahtevati plačilo, dokler se jim škoda ne poravna! Dr. Robert Kermavner. 5 Stran 2. , »SLOVENSKI NAROD'* dne 2o. novembra 1918. 281 štev. Odposlanstvo u Belgratf. j Zagreb, 25. novembra, (n-o.) Ker se podajo v Belgrad z odposlanstvom Narodnega Vijcča iz prezidija tudi oba podpresednika Svetozar Pribičevič in dr. P a v e i i ć ter dva tajnika dr. j Drinković in dr. Kramer, je Na- j rodno Viječe sklenilo, da vodijo posle • za čas njihove odsotnosti tajnika dr. I Srgjan B u d i s a v 1 j e v i č in dr. C o - i r o v i č ter ban M i h a j 1 o v i č. — Od- ! poslanstvo se poda v Belgrad v sredo 27. t. m. zjutraj s posebnim vlakom. Srbski ministrska predsednik Pašić odsiopif. Zagreb. 25. novembra (n-o.) Dogovor med nekaterimi člani SHS Jugoslovanskega Odbora v Ženevi in srbskim ministrskim predsednikom Pašićem v Ženevi ri odgovarjal razpoloženju me-rodajnih krogov kraljevine Srbije in je izjavil ministrski predsednik Pašić. da ie podpisal ta dogovor proti svoji volji. Srbska vlada je temu dogovoru odrekla svoje odobrenje, vsled česar je dogovor postal brezpredmeten. Pašić je iz tega položaja izvajal konsekvence ter podal svojo demisijo. Zato ostane sedaj pri edini ovnovi za ujedinjenje SHS me-rodajni sklep Narodnega Vijcča od 24. t m. — Odposlanstvo Narodnega Vijcča odpotuje s tem sklepom v Belgrad v sredo 27. t. m. zjutraj. ZAROTA V ZAGREBU. Budimpešta, 25. novembra. (K. ur.) Ogrski korespondenčni urad. Po poročilu ljubljan. !:orespondcnčncga urada so nameravali bivši avstro-ogrski častniki v Zagrebu vprizoriti vstajo. Preiskava, ki se vodi, naj konstatira, če ni v zvezi s to zaroto provokacija od ogrske strani ali pa ogrsko-italijanski sporazum. Ogrska viada smatra proti temu napol uradnemu komunikeju za potrebno, obvestiti slovensko - hrvatsko - srbski Narodni svet, da obsoja vsako akcijo za zopetno obnovitev starega avstro-ogrskega, posebno pa starega monarhističnega ustroja in da bo vsako tako akcijo ali zaroto kvalificirala kot zločin in temu primerno nastopala. Protestira proti mnenju, da podpira tudi samo neposredno v Zagrebu odkrito vojaško zaroto, ki je naperjena ravno tako zoper neodvisnost ogrske narodne države. aH da bi ii bila ta samo ljuba. Zagreb. 25. novembra. Preiskava proti generalu Lipov.*}aku i:^ niegovim pomočnikom se z vsa vnemo riadaliuie. Radić ščuva proti Narodnemu Vječu. Zagreb, 25. novembra. Danes dopoldne je imel Radie shod. na katerem je ljuto ščuval proti Narodnemu Vječu in govoril, da so tamkaj sami lopovi, ki hočejo slepiti narod in ga zaneliati izpod madžarskega in nemškega pod srbski jarem. — Trdil ie, da se namerava N. V. polastiti vseh veleposestev, pa ne. da bi jih razdelilo med kmete, marveč, da jih razdeli po svoji volji med se in svoje pristaše. Nadalje je po-vdarjal. da Hrvat ne more biti s Srbi in Slovenci eno, ker trije brati ne moreio biti en brat. Agitira] ie za republiko v taki formi, da so kmeti morali biti mnenja, da pomeni kraljestvo strahovlado gospode nad kmeti, republika pa popolno prostost od vseh obveznosti in nadvlado kmetov nad »kaputašic. (Razlika med kaputom = zimska suknja in bundo, domačo suknjo. Op. ur.) Na tak zločinski način je Radič razpravlja! pred neukim kmetom, isti Radić- ki se je vedno družil s frankovci, izdajalci domovine, ki so hoteli odstraniti hrvatsko ustavo in nadomestiti z avstrijskim komisariiatom. isti Radič, kj ic že včeraj na zgodovinski seji Narodnega Vječa slovesno obljubljal, da bo storil vse, da oiači zaupanje naroda v Narodno Vicče. fiujskal ie na ta način proti najvažnejšim življenskim interesom naroda. Ko se je shod seljačke strnnke končal se je zbralo na zagrebških ulicah več tisoč rodoljubov, ki so kljub snegu m dežju ostro demonstrirali proti Radiću, zlasti pred njegovo knjigarno. Množica je pela rodoljubne pesmi ter vzklikala: Doli izdajica Radič»!« Ker ie obstojala možnost, da množica dejansko napade knjigarno, je narodna straža intervenirala, da napravi mir in red. Ker se pa do vrhunca prikinela razburjenost ni hotela poleči, je narodna straža oddala par strelov v zrak. Nato se je množica polagoma razšla. Do hujših incidentov ni prišlo, vendar pa je razburjenje proti izdajalskemu početiu Radića in njegovih drugov jako globoko in splošno. Triumfalen prihod srbskih čet v Split. Split. 22. novembra. Prihod srbske vojske v Split ie bil triumfalen, ne samo za srbsko vojsko, marVeč tudi za popolno narodno edinstvo, za edinstveno državo in za skupno našo boljšo bodočnost, kakor tako enodušno razume naš stari program samo oonosni svobodni in demokratski Split. Navdušeni članki splitskih listov so že poprej pozdravljali prihod belesra orla. Na dan prihoda se ie vse mesto obleklo svečano. Ob obali ie bil postavljen slavolok z belim orlom in z našimi narodnimi zastavami. Ve? Split, staro^ in mlado pričakovalo oarnik, ki ie iz Metkovića vozil srbski bataljon. Z mnogotisočgln-vo množico ie prišla k sprejemu narodna vlada, vse korporacije bližniih mest in vasi. Godba ie svirala »Bože prav-deIlrvatskejra Dnevnikac, monsinjor Karlo Cankar in Benković, ki so jih bosanski frankovci pregnali Lz redakcije zaradi njihovega jugoslovanskega pisanja, sta osnovala nov Jugoslovanski dnevnik v Sarajevu. Prva številka novega lista izide jutri. Francozi v Zagrebu. Zagreb. 25. novembra. Danes dopoldne ie zopet prišel vlak z 9 francoskimi častniki in .">00 vojaki, popoldne pa vlak s 5 častniki in 505 vsiaki \ li transporti so bili d osno s;>ieb*t» na zagrebškem kolodvoru. Na potu v Zagreb je vlak s popolnim francoskim jvii ničnim oddelkom letali in vso letalsko opremo. Ta oddelek bo ostal v Zagrebu. > Sarajevocr Tagblatt.— »Jugoslavenski Li>i«. Sarajevo. 25. novembra, (n—g.) TIskarni ško osobje >Sarajevoer Tagblat-ta< ie pričelo izdajati mesto do sedaj v nemščini pisanega lista hrvatski s-Ju-goslavenski Lisu. Je to nadomestilo za Sarajevoer Tagblatt«, ki ie pisal od našega prevrata sem popolnoma v našem smislu. Srbi v Bački in Banatu. V Subotici so Srbi izdali proglas na narod, v katerem se poudarja, da ^e razprostira država SHS. od Soče do Vardara, od Subotice do Prizrena, od Temešvara do 1 rsta. Crnogorci na Ogrskem — svobodni. Budimpešta. 25. novembra, (n—o ! Madžarska vlada javlja: Internirani Crnogorci v Gombosu. častniki in civilne o.-ebe, so spuščeni na svobodo. Ukazano je, da se jim vrne vse vrednostne predmete, ki ^o jim bili vzeti cb priliki interniranja po madžarskih or- j ganih. Vrnitev dubrovniškega arhiva. Dunaj. 25. novembra. Nemški narodni svet je prevzel v svojo upravo vse arhive prejšnje avstro - oecrske monarhije. Med temi se nahaia tudi du-brovniški arhiv, ki so ga med volno prepeljali na Dunaj. V teku je akcija, da se ta arhiv, tuko važen za me3to Dubrovnik, vrne njegovi domovini. Srbi na Koroškem. Celovec, 25. novembra. (K. u.) Tiskovni urad obrambnega odseka javlja: Srbske čete so dospele na Koroško. Zasedle so Pliberk in dospele v Svetno vas. Stoje pod poveljstvom kraljeve srbske vlade in so zato zavezniške čete, ki so po pogojih za premirje opravičene zasesti strategično važne točke. Za začasno ureditev meja upravnega ozemlja na Koroškem se je sklenil s poverjeniki jugoslovanske vlade sporazum, ki določa demarkacijsko črto. T o m e j o t v o r i črtaobreki Zilido ustja Žilice, od ustja Žile pa reka Drava. Južno od te črte upravlja sedaj j u g os l o v a n -s k a država toozemlje. Vsi uradniki, ki opravljajo tamkaj svojo službo, se, v kolikor se ne pripoznajo jugoslovanski državi, zavežejo s rokosegom, da ne bodo ukrenili nič sovražnega proti jugoslovanski državi. Sedanje delovanje uradov in oblastev v splošnem ostane. Garantirala se je nedotakljivost -osebe in imetja kateregakoli naroda in neprisiljenost proti osebam, priznavajo-čim se k nemštvu. Jugoslovanski državi pristaja pravica vojaške zasedbe južno od delni arkaci j ske črte. Končna ureditev vprašanja o zaseden ju ostaja seveda mirovnemu sklepu. Beljak. 25. novembra, (n—o.) V mesto še niso prišle nikakršne italijanske čete ter so vse, o tem razširjene vesti neresnične. Poročilo iz Trsta. Trst, 23. novembra. (Koresp. urad.) Glasom naredbe od 22. novembra, razglašene v današnjem uradnem listu, je tukajšnji guverner prepovedal izvoz živil in kakršnegakoli drugega blaga iz ozemlja Julijske Benečije v ozemlia bivše Avstro-Ogr-ske. Kdor ravna proti tej prepovedi, bo postavljen pred vojno sodišče in kaznovan z vojaškim zaporom. Trst, 24. novembra. (Koresp. urad.) Tukajšnji socijalno - demokratični list *La-voratore« prinaša privatno vest iz Rima. ki pravi: Slovanski listi objavljajo vest, da pridejo v Kormin, v Gorico in Trst ameriške čete. Iz kompetentnega vira doznaje-mo, da so te čete uvrščene v italijansko armado in da stoje pod italijankim poveljstvom torej nimajo nobene posebne misije. So Amerikanci ki so se bojevali ob Piavi skupno z Italijani in ki skupno ž njimi gredo pozdravljat Trst, Istro in Goriško. Trst, 24. novembra. (Koresp. urad.) Rimska Agenzia Štefani objavlja kratko vest od 20. novembra o okupaciji slovenskih krajev po italijanskih četah in meni med drugim: Včeraj so italijanske čete v smislu pogodbe, sklenjene v Villi Giusti (pogodba premirja), povsod dosegle demar- kacijsko črto. Prebivalstvo jih ie povsod sprejelo z živim zadovoljstvom in oduš-ljenjem kot prinašalke dobrobita in miru. Trst, 24. novembra. (Koresp. ur.) Italijansko vojaško stacijsko noveljništvo na Opčinah pri Trstu je dne 21. novembra poslalo tamošnjemu vojaškemu načelnika dopis ,v katerem zahteva, naj mu javi, ali se na Opjinah še nahajajo dame »Rdečega križa*, soproge in rodbine častnikov, uradnice in prostitutke bivše avstro - ogrske armade, ki niso rojene na Opčinah ali niso j tam že pred vojno imele domovinske pravice. Vse te osebe da morajo tekom 24 ur zapustiti kraj. Vaški načelnik je odklonil, iskati in ovajati take osebe. V" K ARETACIJI MAKSA LIČNA i Z RlHJEMBi^RGA. Poročali smo, da je bil hotelir Maks Lačen v lunenjbergu aretiran s strani iuinkuj&uiega UiUnannl&Ofa vjernika, iver io Moupisal protest proti italijanski okupaciji in ga ie poveljnik menda smatral za človeka, ki ie .nevaren italijanskemu gospodstvu med goriškimi Slovenci. Storili .~^» .-.e vsi potrebni korana v LjuOrjani in v Zagrebu, da se doseže izpustitev g. Lična. jugoslovanska legija v Italiji internirana. Slovanski častnik iz jugoslovanske legije na itaMjaasld fronti nam pripoveduje: Jugoslovanska legija na italijanski ironu je sicla okoIi l>Uu muz in au oucujev, samih ueKdanjih avstro - ogrskih državljanov, Sr-bov, Hrvatov in Slovencev. Ko so se izvršili v Avstro - Ogrski veliki dogodki in se je razmajala sovražna fronta, so mislili, da pojdejo domov. Ali v veliko oziovoijenje vse legije je bila legija razorožena, oiicirji ločeni od moštva in ločeni eni od drugih internirani v južni Italiji. Razoroženje se Je izvršilo dne 1°. t. m. pri Vicenzi. Po sklepu oficirskega zbora je bil pripovedujoči častnik poslau v Jugoslavijo, da poroča na pristojnem mestu o internaciji in izposluje izpustitev interniranih Jugoslovanov .V obleki alpinskega oficirja se mu je posrečilo, da je prišel na jugoslovanska tla in si preko Goriške in demarkacijske črte pomagal po noči naprej, kakor je vedel in znal. Prispel je srečno v Ljubljano in o vsem obvestil narodno vlado, od koder se dalje store vsi potrebni koraki za izpustitev jugoslovanske legije. Jugoslovanski legijouarji so vršil na italijanski fronti z vsem veseljem in vso srčno unemo trdo službo, prezirajoč okolnost, da ako koga zajamejo, ga obesijo Avstrijci ali Ogri na prvo drevo. Borili so se za svobodo in pričakovali, da bodo po končanem boiu takoj mogli oditi v svobodno svojo jugoslovansko domovino. Lahko si je predstavljati, kako je učinkovala na nje italijanska vojaška odredba, da bodo internirani. Italijanska vojaška oblast je razorožila tudi češko legijo, ali to je poslala domov. Seveda je češka država priznana s strani entente, Jugoslavija pa ne. Ako bi bila Italija kavalirska, bi nastopala napram Jugoslaviji uljudno in uslužno pa bi pustila jugoslovansko legijo domov. Tega pa ni storila ker je njeno sedanje stališče do Jugoslavije naravnost sovražno. Slabo je plačala Italija jugoslovanske bojevnike za svobodo narodov, ali zapomni naj si Italija to, da naši jugoslovanski in češki legi-jonarji se niso borili in mnogi izmed njih niso viseli po beneških murvah za to. da bi Italija odtrgala nam gragoceno našo zapadno posest in prezirala napram nam od entente priznana VVilsonova načela. iz Mim ti&RL Povratek Cehov. Praga. 25. novembra. Del armade Pflanzer - Baltin, 40.000 eeško-slova-ških mož. bodo prepeljali iz Albanije na Reko, odkoder bodo odpotovali preko Zagreba. Maribora. Gradca in Dunaja v svojo domovino. Prevoz se izvrši v par dnevih, da ententa uredi paro-brodno zvezo. Praga. 25. novembra. S posebnim vlakom ie dospelo iz jucra semkaj danes 700 čeških mornarjev. Bili so navdušeno sprejeti. Javna varnost v Pragi. Praga, 25. novembra. Dunajski listi prinašajo gorostastne laži o splošni slabi ureditvi za iavno varnost v Pragi Konstatirati se mora, da je v Pragi za javno varnost boij skrblieno, kot v j kateremkoli drugem mestu. Izjemo tvo- i ri samo preganjanje tajnih prekupcev in dražiicev, katerim se gleda mnogo bolj strogo na prste, kakor v bivši Avstriji. Vrše se hišna oreiskavanja, ter ie mnogo navijakev cen že pod ključen. Požar v praški elektrarni. Praga, 25. novembra. Dunaiski listi priobeujejo pretirane vesti o požaru v praški električni centrali. Navajajo, da pomenia požar gospodarski pogin Prage. Vse te vesti so silno pretirane. Za danes se je pomotrlo s plinovo razsvetljavo, v obratih so pa priskočile na pomoč pomožne elektrarne. G kakem ustavljenju dela po tvornicah niti govora ni. Jutri zvečer bo zopet redno delovala glavna električna centrala. Čehi na Offrskem. Praga. 25. novembra Ceško-slo-vaške čete so zavzele mesto Trnavo na Ogrskem Slovaškem. Ogrske čete so se deloma udale, deloma pa so pobegnile. Romuni išeeio stikov s Čehi. Pragra. 25. novembra. Romunski narodni svet je poslal v Prago svol člana, znana romunska politika Tso-peskul-Grecula in Maniua. ki sta dospela danes semkaj, da se zedinita s Čehi o obojestranskih gospodarskih odnošajih. Iz Austrije. BELE GARDE — MONARHISTI NA DELU V NEMŠKI AVSTRIJI. Dunaj, 25. novembra. Ustanavljanje belih gard z monarhističnimi cilji v Nemški Avstriji je v polnem teku. Na ćelu tega gibanja stoji Ksaver princ j Paimski, brat bivše cesarice. V samostanu v Klosterneuburgu se je vršila ustanovitev teh belih gard. Samo po Nižjem Avstrijskem je 5000 mož bele garde oboroženih ter naj se zbero čete v dveh krajih, čijih imena so tajna. Te bele garde imajo namen, da pripomorejo Habsburžanom zopet do avstrijskega prestola. ITALIJANI V INOMOSTU. Inomost, 25. novembra. (K. ur.) Danes se je objavil dvojezični razglas italijanskega vrhovnega poveljnika v lno-mostu generala Cataneona, ki se glasi: Po členu četrtem pogojev za premirje, sklenjenem med entento in Avstro-Ogrsko, je odredilo italijansko vrbovno aimadno poveliništvo zasedbo nakoliko strategičnih točk v Inski dolini, med temi tudi mesto Inomost z okolico. / izvršitvijo zasedbe je poverjen divizijski poveljnik general Hanibal Cavaliere Roff. Le ta je ukazal, da se določijo na-daljne r.odalitete zasedbe in da se od-reui vse potrebno za vzdrževanje javnega miru. Meščanstvo se poživlja vzdržati v svojem lastnem interesu mir in red. Arhivi belgrad^kega guvernementa na Dunaiu. Dunaj, 25. novembra. Last >Mon-tag.: opozarja na dejstvo, da so se arhivi bivšega vojaškega guvernementa v Belgradu prepeljali na Dunaj ter da iih ima spravljene bivši belgrajskl guverner Kerchiiu\\'r. Poživlja Narodni svet, da nai pregleda te arhive, ki bodo nudili pač mnogo interesantnoga. Nevtralna poslaništva na 1 mi na i u brez varnostnih organov. Dunaj. U5. novembra. Državni svet je sporočil nevtralnim poslanikom, da ne more prevzeti garancije za varnost nevtralnih poslaništev. Poslaniki so se obrnili do svojih vlad, da si izposluje-jo, da se pošlje v varstvo poslaništev lastne čete iz domovine. Pomanjkanje časopisnega papirja. Dunaj. 25. novembra. Kljub pomanjkanju časopisnega papirja so se pojavile na trgu večje množine te potrebščine za bajne cene. Za en kilogram časopisnega papirja se zahteva po 6 kron. Kakor se je dognalo, izvira ta papir iz zaloge vojnega tiskovnega urada in konstatira dunaiski list »Mon-tag«. da je stotnik Faigl prodal papir nekemu vojnemu navijahu cen. List zahteva takojšnje sodno postopanje proti temu stotniku. Pmmi m nemškem. Kreield, 24. novembra. (Koresp. urad.) \Voltfov urad poroča: V telegramu poverjenikom v Berlinu se poroča, da sta delavski in voiaški svet v Krefeldu in četrta armada sklenila, podpirati vlado državnega kanclerja Elberta. Zahteva se takojšnje sklicanje Narodne skupščine. London, 24. novembra. (Koresp. urad.) Reuterjev urad. Mestni svet Deptforda, ki zastopa več kot 100.000 meščanov, je sprejel resolucijo, v kateri se odločno izraža, da se takoj povzamejo koraki za izročitev cesarja Viljema in za sodno preiskavo proti njemu. Njegovo prebivanle na lioland-skem se mora smatrati za težko ogrožanje zavezniške stvari. Rasna ^sti. Reški Italijani pozdravljajo italijanskega kralja. Reka. 25. novembra, (n—o.) Italijanski >Consiglio \azionale* na Keki je poslalo brzojavne pozdrave italijanskemu kraliu. kraljici materi (kralii> i ne. Op. ur.), ministroma Soninu in Sa-landri, predsedniku parlamenta Marko-ri, pesniku D' Anunciju. predsedniku časnikarske zveze Torreiu. pedadmira-iu Cagni v Puliu in županu Kima, Co-lonni. — Iz tega se vidi italijanska taktika, da hočejo naslikati popolnoma napačen položaj, češ. kako so naši kraji italijanski in da se prebivalstvo veseli italijanske invazije. Postopanje Italijanov s srbskimi vjetniki. S srbskimi vjetniki. ki jih dobe Italijani na nekdaj avstrijskih tleh, postopajo tako. kakor z nekdaj avstro-ogrskimi vojaki, namreč svoje zaveznike k r at k o m a 1 o internirajo. To ie izpovedal slovenski častnik, ki ie ubežal iz Italije. Kakor da bi Italijani prav nalašč iskali konflikta /. Jugoslovani! Italijanski apetit. Baker. 25. novembra, (n—o.) Gospod Presiini. ravnatelj šole na Sušaku je dal Narodnemu vijeću v Zagrebu na razpolago italijanski zemljevid: »La regione Veneta e le Alpi nostre, dalle fonti del Adige al yuarnero. carta etni-colinguistica«, kateri ie naznačena bo doča politično - zemljepisna meja Ii ie po italijanskih zahtevah. Ta meja bi po tem zemljevidu začela severno Bovca, tekla nato po črti Triglav - Orni vrh - Hrušica - Idrija - Postojna - U; ska Bistrica - Klek - Suhi vrh. Vse to povsem slovensko ozemlje bi moralo po tem zemljevidu pripadati- Italiii. Vesti iz Ukrajine. Kijev, 24. novembra. (Koresp. urad.) V seji velikega nemškega vojnega sveta se je na podlagi poročil iz Petljure došlega poslanstva sklenilo, da se z ozirom na izzivalno postopanje upornih čet proti nemškim posredovalcem, četam v Petljuri sporoči, da se ne bo več pogajalo. Vojni svet ie še ukrenil, da se bo obnovil železniški promet v Ukrajini in normalni povratek nemških čet, ter da se bo vzdrževal red v Kijevu in v zasedenem ozemlju. Zapadnoukrajinska ljudska republika. Dnnaj. 25. novembra. Ukrajin-: korespondenčni urad poroča, da se ie v Lvovu sklenila ustanoviti zapadnoukrajinska republika, ki nai bi obsegala vzhodnii del Galicije, del Bukovine in t ogrskih komitatov. Za svoj grb si je izbrala zlatega leva na modrem polju, za zastavo pa modro-žolte barve. Nova republika obljublja nemškim, židovskim in poljskim manjšinam v svojem ozemlju popolno svoboden razvoj. Ameriško brodovje. Rotterdam, 24. novembra. (Koresp. u.) Po listu »Nieuvve Rotterdamsche Courant« poroča »Daily Telegraph« Iz New Yorka od četrtka: Kljub govoricam o omejitvi oboroževanja v zvezi z ustanovitvijo zveze narodov je mornariški tajnik Daniels včeraj v mornariški komisiji reprezentacijske zbornice zahteval da se Izvede program bro-dovja za dobo prihodnjih treh let. Rekel je, da bi Zedinjene države s tem skoro dosegle Anglijo. Dogodki zadnjih treh let so preverili odgovorne osebe iz Amerike, da je morska sila zmagala. Japonski mirovni predlogi. VVashingtoti, 24. novembra. (Koresp. irad.) Reuterjev urad. V tukajšnjih diplo-matičnih krogih se izjavlja, da bodo japonski mirovni odposlanci predlagali nastopnih sedem temeljnih določb ra mir: 1. Sporazum z Anglijo o prostosti morja. 2. simpatija z načrtom zaveznikov, ščititi male narode; 3. priznanje potrebe za Japonsko, da vzdrži red v Sibiriji; 4. priznanje japonskega finacijalnega, komercijalnega in indu-strijalnega vplivnega delokroga v Kitajski; 5. trajna zasedba Kiaučava. 6. Japonski protektorat nad Maršalskimi otoki, Karolin in drugih nemških otokov Tihega oceana in 7. na vzajemnosti temcljujoča enakopravnost vseh japonskih državljanov na vsem svetu. ^ a ★ Vladivostok, 20. novembra. (Koresp. urad.) Reuterjev urad. Vlada je sporazumno s skupno rusko vlado predala najvišje poveljništvo admiralu Kolčaku, ki se imenuje prvi guverner. Politične vesti. = Švicarski listi za Jugoslovane. »Tribune de Lausannc« prinaša članek, ki pravi, da je šla Italija predaleč s svojimi zahtevami. Zader, Šibenik, Split, Dubrovnik in Kotor so omamljivi cilji za pesnika ali patriota, ali nimajo nič skupnega z osvobojevalno vojno. List se protivi dogovoru z dne 15. aprila 1915, s katerim je bila ententa ministrstvu Salandra - Sonnino zajamčila nai-važnejše dele Dalmacijj. Italija je premalo storila v tej vojni, da bi mogla staviti take zahteve. = Edini list v Srbiji ie »Pravda«, ki izhaja v tiskarni vlade Štefanovica v Kosmajska ulici. Doslej je izšlo nek*j čez 20 številk. Urejuje list Manojio So-kić. V svoji 21. številki priobčuje »Prav-ua« na uvodnem mestu članek o političnem položaju na našem jugu izpod peri sa g. Adolfa Ribnikarja, ki se jc te dni mudil v službenih poslih v liel-gtauu. = Skupščina Starce viče ve stranke. Pretekli teden ie imela Starcevičcva strartka skupščino v Zagrebu, koje so se uoclezili nar. zastop. Pcrsič, dr. Krnic, Kovaccvič in Akačič. Predsedoval je dr. Ritig, ki je v svojem govoru med arugim povdarjal, da zahtevajo ilrvati in Zagrebčani, naj Zagreb ostane sre-uifće moćne avtonomne vlade. Kot prvi govornik je nastopil Peršič, ki jc polemiziral proti izvajanju Zofke Demctro-\ ičeve na shodu jugoslovanskih žen. SklenUo se je osnovati hrvatsko politično uruštvo. Nato se je razvila obširna politična debata. Segvić je dokazoval, da se mora živeti in umreti za kriški dogovor. Balenović je zahteval, da se niura iztrebiti hrvatske in srbske Pran-kovce. Dr. Krnic in Akačič sta razpravljala o položaju, ki ie nastal vsled prodiranja Italijanov. Prihodnja Starčevićanska skupščina bo 14. decembra. Predsednik dr. Ritig je zaključil zborovanje z vzklikom: »Živela Hrvatska v veliki Jugoslaviji!« = Srbski in črnogorski interuiranci v Zagrebu. V četrtek sla prispela preko Zidanega mostu iz Avstrije dva transporta srbskih in črnogorskih interni-rancev v Zagreb. Med interniranci se nahajata bivši črnogorski minister Djor-gjevič in srbski general Martinković. Poteg teh je 210 srbskih častnikov in 50 žensk, dece in moških iz boljših krogov. — Z zgodovino ujedinjenja Italije se je bavil ie dni »Venkov« in izvajal, da so Jugoslovani prelili gotovo toliko krvi za svoje ujedinjenje kakor Italijani. Sedaj so Italijani pozabili na simpatije južnih Slovanov, za ujedinjenje Italije pa so v času. dokler še ni bilo jugoslovanske in srbske armade, zasedli slovanska narečja, grabeči po tuji posesti. To je sploh karakteristika Italijanov, da posegajo po deželah, ki so tuje In da se ne brigajo za to, kaj pravi ostali svet. Ali sila se maščuje na svetu kakor to dokazuje propast Avstrije. Jugoslovani so bili neoprezni, ko so Italijanom pokazali prosto pot v Trst, neoprezni so bili. da se niso pripravili proti naskoku Italijanov. Italijani morda v svoji brezobraznosti zasedejo še več jugoslovanskega področja, pa se ne bodo t makniii. nego pred silo. Ali v Italiji vre, revolucionarni pokret se širi vedno bol;, tako da bodo Italijani v svoji lastni hiši skoro imeli dosti posla. Jugoslovani pa morejo biti med tem uver-jeni, da jim bodo v slučaju potrebe Cehi pomagali z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Dnevne vesti. — Ententini častniki v Ljubljani. Ar.gloskega in fraiMHto'tfa majorja, ki s*a ^noci ob K10, v sorom.-*-u /.astepni-arednega *it« v posebnem vlaku semkaj dospela iz Zasrreba. je v Kr->kem pozdravil postajenaeelnik. V Vidmu in v Raihenburgu jih je občinstvo prišlo pozdravit z narodnimi zastavicami in svetilkami. Vržili so se EUMrovod v francoskem ieziku in ljudstvo je radostno gospodoma zastopnikoma entente na čast pelo narodne pesmi. Na ljubljanskem kolodvoru ni bi nobenega sorejoraa, dasi ie bil spremljevalec Narodno vlado liubliansko o prihodu telefonično obvestil iz Zagreba in iz Zidanega mosta. Pripravljena sta bila na ljubljanskem kolodvoru dva :8l. štev. ,dlu v ciniki NAKuU" dne 26. novembra 1918. Strm 3. avtomobila, prišlo ie s temi avtomobili troje slov. častnikov pa so gospodo ed-vedii v avtomobilih v hoiel Lin on v — Gospodu proi. J. Vesenjaku. Si- nočni »Slovencev« uvodnik, podpisan z Vašim polnim imenom, govori tuJi o »tistih najtežjih dnevih notranjega boja v stranki (sc. S. L. S.), »k o s e j e d r. Triller še zaupno pogovarjal in p j i j a t e 1 j s k o stiskal roko dr. Šusteršiču po Miklošiče v i c e s t i.a — Zveza te trditve z ostalimi izvajanji Vašega članka je taka, da mora zanimati že spričo izpreniiin-bam, ki so se izvršile v zadnjem času v deželnem dvorcu, to moje »zaupao pogovarjanje« z dr. ŠusteršiČem, ne le mojo stranko, temveč celo slovensko javnost. Prosim Vas torej koli vljudno toli odločno, da nemudoma in z vso brezobzirnostjo pojasnite in razknjete vse. kar Vam je znanega o mojem razmerju z bivšim deželnim glavarjem. Tja v beli dan vendar niste mogli napisati omenjene opazke, ki dopušča, če že ne celo izziva najrazličnejše domneve in interpretacije. Tako postopanje bi bilo v kričečem protislovju z Vašim lastnim zelo umesinim svarilom, ki se glasi: ... poudkanj, sumničenj, neumestnih opazk in izrazov se varujmo! — Pri tej priliki konštatujcm le še, da s polemiko »Slovenskega Naroda« glede državne oLiikc nisem v nobeni zvezi. Dr. Karel Triller. — Da se razumemo. V včer. »Slovcn-čevern uvodniku napada g. V . neokusno g. P„ ker je predlagal na sestanku kulturnih delavcev sprejetje predložene resolucije. — Ali je dotična resolucija zadela tako v živo, da hočete »s staro strankarsko maniro boja razplamtiti zopet stare strankarske orgije«?! Kakor reklamirate Vi g V. zase svobodo, resno in odkrito kritizirati politične pojave v naši domovini, baš tako imajo tudi naši kulturni delavci pravico v tako eminentno važni zadevi kot je sedaj vprašanje spojitve s Srbijo povedati svoje mnenje. Ant. P. — TOletniea g. Senekoviča. Kakor smo že poročali, ie prvomestnik D. C. M., vpokoi. gimn. ravnateli g. And. Senekovič dne 17. t. m. dopolnil 70. leto, a obenem praznoval tudi lOletnico, odkar načeluie naši šolski družbi. Iz tehtnih vzrokov se ie tozadevno slaviio preložilo na dan 24. novembra. Proslava je bila skromna, kakor je skromen v vsem svojem življenju in delovanju naš zaslužni iubilar. Zato pa je bila slovesnost tomboli prisrčna, naravnost rodbinsko udanostnega značaja, ker so vsi resnični Cirilmetodarii svojemu rrvomestniku udani in hvaležni kakor dobra rodbina svojemu skrbnemu rodbinskemu poglavarju, — Ob 11. dopoldne so se zbrale v mali dvorani Narodnega doma predsednice in odborniee ljubljanskih C. M. podružnic in druge ceniteljice narodnega dela. Istotako so prišli predsedniki in odborniki mestnih podružnic, v Ljubljani navzoči člani glavnega odbora ter pisarniško osobje. G. dr. Iv. Tavčar ie kot na-mestni prvomestnik nagovoril slavlien-ca z dovršenim nagovorom, naštevajoč vos njegov trud, vse lepe uspehe in boje. Izrekel ie upanje, naj bi se ne izpolnila naša bojazen glede Trsta. Govornik je končno izročil slavljencu krasno diplomo, umetniško delo g. Gasparija. — G. Hudo vernik kot glavni družbin blagajnik je v svojem nagovoru poudarjal, da je iubilar prevzel vodstvo družbe v dobi, ko ie bila ta takorekoc v razsulu. Z železno odločnostjo, neut rudi. im delom in s strokovno sposobnostjo jo je privedel na višek proč vit a, za kar mu bo ohrar.il ves narod večno hvaležnost. — Ga. dr, Tavčarjeva je govorila v imenu narodnega ženstva ter izročila iubilar-ju v to proslavo zbrano pokroviteljstvo. G. J o z i n je čestital slavljencu v imenu družbine pisarne. Za vse ogovore in čestitke se je slavljenec ginjen zahvaljeval. Opisoval je trnjevo pot družbi nega delovanja ter izrekel želje, naj bi v novi Jugoslaviji nastopile tako srečne razmere, da bi nase šolske družbe sploh ne bilo več treba. — Slovenski jezik v slovenskih šolah. Narodna vlada je že izdala ukaz, da se ima v vseh slovenskih šolah poučevati edino v slovenskem jeziku. \ kljub temu se še na naših šolah vedno poučuje nemščina, dasi je otroci ne bodo več rabili. Kdor razmere pozna, zlasti na deželi, ve, da nemški pouk jemlje učiteljem in učencem samo dra-gocen čas. praktičnega pomena pa ta oouk nima, ker se deca ne nauči tu jezika. Zato ie bil že zadnji čas, da se je ta nepedagogična naredba odprav, la. Zdi pa se, da učiteljstvo zlasti po Ucželi o vladnem ukazu še ne ve niče- ar, vsaj drugače si ne moremo tolmačiti dejstva, da se ponekod po deželi mladina še vedno muči z nemščino. Menimo, da bi učiteljstvo storilo bolje, ako bi v urah. ki jih rabi za pouk nepotrebnega tujega jezika, porabljalo v to. da bi ueco poučili o naši mladi državi, o narodnem jedinstvu in o svobodi, ki ie nam zasinila. To bi bilo tem boli po-trebno, ker se je doslej žal naša mladež sistematično zastrupljevala z najodur-nejšim bizantizmom nasproti nemški nam docela tuji dinastiji. Kazalo bi tudi, da bi naše šole na slovesen način praznovale našo osvoboditev izood tisočletnega germanskega jarma. Na naših učiteljih in učiteljicah ie. da izvedo ta načrt. Prepričani smo. da narodna vlada ne bo delala vzgojiteljem naše mladine v tem oziru prav nikakih ovir, marveč da jih bo pri tem drage volje celo podpirala. — Napredno pol. in gospodarsko društvo za Poljanski okraj vabi skupno z krajevno organizaciio J. D. S. vse člane in članice kot vse prijatelje skupnega narodnega delovania .c važnemu razgovoru o ustroju naše bodoče države, kateri se vrši danes točno ob pol 8. zvečer v mali dvorani - Mestnega doma. Ker živimo v izrednih razmerah, nai se ne pričakuje posam2>:mh vabil, marveč naj se vsakdo po možnosti žrtvuje in udeleži razgovora. — Narodni davek. Lovro Petovar, Ivanjkovci, vposlal 3200 K: Franc Stupica, notar v Št. Lenartu 500 K, kot prvi obrok večje vsote za prvo ladjo, ki nai nosi ime »dr. Korošec«:, ker zopet je slovansko, to morje adrijansko, Alojz Agrež, nadrevident iužne železn. 200 K; Jože Zabavnik po g. Lovni Petovar 100 K; Franc Reoic, revident juž. J železnice 100 K; Repova, pristav drž. žel. 50 K; Jeanette Vidic, poštarica na Vrhniki 50 K; dr. Ravnihar, odvetnik iz neke poravnave 40 K; gdč. Ana Bi-tenceva. učiteljica na Dobju 20 K; dr. Oblak, odvetnik iz neke kaz. poravnave 20 K; gdč. Franica Podlesnikova; učiteljica na Dobju 10 K; Ivan Serbak. učitelj na Dobju 10 K. Srčna hvala! Posnemajte! — Srbski poročnik Stojan Antoni-jevie je ponoči umrl v deželni bolnici. Pogreb bo jutri. Udeležite se ga. — Zavrnjen dar. Narodnemu vijeću v Zagrebu je poslal grof Dionizij Hellenbach 10.000 K ne iz prepričanja, marveč ker je to moral storiti. Naro. vijeće tega daru ni sprejelo, češ, da od Madžarov in Nemcev, ki so si na naši zemiji z žulji našega naroda pridobili milijone, ne sprejema darov. Neki Jugoslovan, ki noče biti imenovan, je na to položil pri Narodnem vijeću isto svoto lO.oou K. — Boljševiški agenti. Hrvatski listi javijajo, da je na delu celi štab bolj-ševiških agentov, katerim načeluje neki Bei-gman, ki je nastanjen na Dunaju. Z Dunaja se pošiljajo ti agenti na vso sirani, da delajo večinoma z denarjem boljševičko propagando. Celo Švica jo hermetično zaprla svoje meje. da prepreči prihod teh nevarnih agentov. -izključeno, da bi ti življi ne bili na delu pri nas. — V Prago odide te dni generalšt zdravnik dr. Geduldiger. Užival je s svojo rodbino v ljubljanskih krogiti ve like simpatije, ker ie mnot.o storil za bolne in ranjene slovenske vojake — Zenitbene zadeve aktivnih vojakov. Sporazumno z vrhovnim duhovnim uradom 11. okrožja v Ljubljani se naznani, da se zglasiio aktivni vojaški obvezanci v ženitbenih zadevah glede oklicev, dispens itd. po svojih župnih uradih ali pa osebno z ženitbenimi spisi pri duhovnem uradu garnizijske bolnice v Ljubljani (Zaloška eesta).— Supe-rior Karo! Kokoli. — Francoski krožek (Cercle France - lllvrien) v Ljubljani bo imel svoj redni občni zbor v sredo 11. decembra t. 1. ob G. zvečer v Mladiki, pritličje. Nanj se vabijo člani ter sploh prijatelji francoskega jezika in slovstva. Tt*ti člani, ki imajo iz društveno knjižnice izposojeno knjige, se prosijo, da jih čimprej vrnejo društveni knjižniearki. — Zločinec ali bolnik? Pišejo nam: Ob deželni bolnici ie šla neka gospodična s psom v smeri proti mostu prisilne delavnice, kar naenkrat izpred eukrarne nek voiak ustreli na nio. k sreči pa ie padel strel 1 m pred njo v breg Ljubljanice. Ko so na ta strel pri hiteli ljudje in usmiljenke iz bolniee. ter začeli klicati stražo eukrarne. stopi vojak od straže k temu. ki ie streljal, nakar slednji po kratkem prijateljskem pogovoru s stražo puško znova naravna in nameri na ljudi, ki so seveda v strahu zbežali. Da je vojaštvo nedisciplinirano ni nikaka tajnost, ali igrati se tako z življenjem prebivalcev je preveč. In da straža tako dejanje, ki se '.'.vrši tik pred vojašnico, oči vidno še podpira, ie vsekakor čudno, enako, da ae izmed častnikov in vojakov eukrarne ni nikomur zdelo vredno zanimati se, kdo je streljal, ko vendar ne morejo biti tam streli tako vsakdanji. — Trafikanti se opozarjajo, da nai vrše napram novi vladi SHS točno svojo dolžnost, ter redno plačujejo predpisane jim povratne dobičke, ne da bi se jih moralo še na to opominjati. — »Croatia«. zavarovalna zadruga v Zagrebu. Opozarjamo na današnji oglas v našem lstu, tičoč se ustanovitve glavnega zastopstva domačega zavarovalnega zavoda v našem mestu. »Croatia« je vseskozi domača zavarovalnica, ustanovljena leta l&S L od bratske mestne občine Zagreba. Z ustanovitvijo glavnega zastopstva za Kranjsko, Štajersko in Koroško v Ljubljani razširja »Croatia« svoje delovanje na slovenskem ozemlju in postaja s tem prava jugoslovanska zavarovalnica. Upati je, da bodo vsi stanovi slovenskega naroda s največjo simpatijo vsestransko podpirali ta naš zavod in mu dajali prednost pred tujimi zavarovalnimi društvi. — Koncert treh mednarodnih artistov v »Unionu«. V petek zvečer se bo vršil v »Unionuc koncert treh mednarodnih artistov z zanimivim sporedom. Cisti dobiček je namenjen dobrodelnim svrham. — Opoldanski strel. Od danes dalje se bode opoldanska ura v Ljubljani naznanievala s strelom. Iz Brezovice nam poročajo: Morda so zadnji dogodki razburkali maloka-tero občino tako, kot našo. Erarična lastnina je ležala in leži razmetana ši-lom občine. Bežeči vojaki so prodajali svojo lastnino za slepe cene. ker si tih niso upali rešiti pred konfiskacijo, tatvino. Na Brezovici so se praznili sodi .. . Vse je bilo cel teden doma tam. V to duševno razpoloženje ie padla parola: >republikac. Brezovčani so začeli biti vsi za republiko. Kaj si pod tem predstavljajo si lahko mislite. Nevarna je igra s to besedo. Je to edina limanica boljševiške vrste, ki bi mogla imeti nekaj moči nad našo maso. Kot balzam ie deloval na te duhove nedeljski shod. ki se je vršil po prvi maši v >Društvenem domu«. Dr. Jež ie nam pokazal naloge, ki zahtevajo od nas takojšnje rešitve. Drugi govor s stališča J. D. S. pa je povzročil, da smo se pomenili o našem bodočem strankarskem razmerju in kaj smo dolžni drug drugemu. Ta shod je živ dokaz, da je treba da stopimo skupaj pred naše može, jim povemo, da stranke ostanejo in da ie dolžnost vsakega, da se v eni izmed njih organizira, da pa v isti mali. tudi pokažemo, da kljub temu verujemo v poštenost drug drugega in ostajamo bratje. Več tako prisrčnih skupnih shodov in družabnost naših občin dobi prijaznejše lice. Iz Vipavske doline so kakor iz drugih krajev Notranjske odgnali Italijani vse bivše vojake v Italijo. Vsak je bil s silo odgnali v italijansko vjet-ništvo, komur se ni posrečilo uiti. Ali je to samoodločba narodov? To hinavsko dejanje je vse ljudstvo silno razburilo. Matere, otroci so iokali za onimi, ki so jih gonili v italijansko robstvo. Odkar živi slovanski rod na Vipavskem ni bilo toliko žalosti in razburjenja ko te dni. Italijan ima seveda sedaj pogum, ko so naši vojaki odložili orožje. Sovraštvo oroti Italiianom vedno bolj narašča med tukajšnjim ljudstvom. Narodno vlado v Ljubljani in Narodni vijeće v Zagrebu prosimo, da storita pri bratih Srbih vse potrebne korake, da au vsi naši nedolžni inierniranci rešijo čim prej iz italijanskega vietništva ter da naše ozemlje zasedejo brati Srbi. Z Goriškega se razna&aio vesti, da je prišlo v Kihembergu in Šmarjah do spopada med domačim prebivalstvom in italijanskimi voiaki. Iz Ri-hemoerga prihaja vest, da so domaeini baje ustrelili župana Coljo. Uolja ie bil ou-tav i jen, ali ko so prišli Italijani, so ga oni imenovali zopet za župana v ri-heniberški občini. Kino Ideal. Spored za danes, torek, 26. novembra. Predvaja se trodejanska burka »Poroka v silit z Lijo Ley, Heleno Voos in Fricem Achterbergom. Že naslov igre jamči, da se bo občinstvo izborno zabavalo. Poleg tega se vprizori interesan-ten filmski igrokaz v 4 dejanjih: »Na razpotju«. Avtor H. Fredal. V glavnih ulo-gah: Herman Valentin, Hans Albert, Asta Millers in M a dy Christians. Spored se predvaja do petka 29. t. m. in za mladino ni primeren. P. T. občinstvo opozarjamo, da je pričetek predstav ob teh dneh ob 4., 6. in 8. zvečer, ker trajajo predstave po 2 uri. Zato so nekoliko zvišane cene. Kino Ideal.________ Najnovejša poečla. Madžari in Čehi. Budimpešta, 25. novembra. (Kor. ur.) (Ogrski kor. urad.) Tiskovni urad vojnega ministrstva poroča: Proti Fblpes Jablanci zavrnjene čete so dobile velika ojačenja in so zopet povzele prodiranje proti Veliki Nedelji (Nagv Szombath). Češke čete so začele zopet prodirati proti Trenčiuu ki je v naših rokah. — Število čez Gvimski prelaz prodrlih rumunskih čet znaša približno en polk pehote, en eskadron konjice in eno baterijo. Premirje z Madžarsko. Budimpešta, 25. novembra. (K. u. — Ogrski kor. urad.) General Henrvs poroča ogrskeni'i vojnemu ministru da bo odposlal v Budimpešto dvanajstčlensko komisijo pod vodstvom francoskega podpolkovnika Vi\a. Naloga te komisije je, pogajati se z ogrsko vlado o vprašanjih dne 13. t. m. sklenjene vojne konvencije (premima pogodba). Ogrska vlada je nato odposlala tudi komisijo, ki jo vodi minister Linder. Le - ta bo predložila francoski komisiji tudi zbrane podatke, ki se nanašajo na kršitev premirne pogodbe po Srbih, Čehih in Rumunih. Italijani v Inomostu. Inomost, 25. novembra. (Kor. urad.) V soboto ob 8. uri zvečer je prišlo v Inomost nekaj bataljonov italijanske pehote z gorsko artiljerijo in avtomobilskimi kolonami med temi nekaj oklopnjakov. Prišla je tudi kenjica s kolesarji. Zvečer je dospel oddelek alpincev v Inomost. Včeraj so sledile nadaljne čete pehote, trena in artiljerije, ki so bile nastanjene v Inomostu. Tudi vasi v okolici glavnega mesta in mesto Mali so dobili italijansko posadko. Linška občina za premestitev nemških univerz. 1 i ne. 26. novembra. Mestni občinski svet je imel sejo, v kateri je sklenil zahtevati, da se nemške visoke šole premeste iz Prage. Brna in Črnovic. Za zgradbo krematorija ie občinski svet votiral 200.000 K. General Ludendorfi pobegnil. Berolin. 26. novembra. Bivši šef nemškega generalnega štaba von Ludendorff ie bival začetkom tega meseca še v Berolinu v nekem predmestnem hotelu. Ko pa ie 9. t. m. izbruhnila v Berolinu revolucija je general iuna-ško utekel na Švedsko. Madžari branijo Požun. Budimpešta. 26. novembra. Več posebnih vlakov ie odšlo iz Budimpešte, v katerih se vozijo 4 honvedski polki in voj s stroinimi puškami. To vojaštvo ie namenjeno, da brani Požun proti Ceho-Slovakom. Karlovi sivi lasje. Dunaj. 26. novembra. Rodbina bivšega cesarja Karla biva še vedno v Eckartsauu. Kakor poročajo se je morala rodbina v marsičem omejiti. Nedo-staja ji predvsem kuriva in razsvetljave. Bivši cesar Kari ie oooolno; osivel. Mobilizacija romunske armade. Budimpešta. 26. novembra. Romunski kralj Ferdinad ie izdal na vlado mani test. s katerim odreja splošno mobilizacijo, da se zasede romunsko ozemlje na Ogrskem. Razbit spomenik. Lipsko. 26. novembra. Nemški vojaki v Strassburgu so na svojem umiku podrli tamkajšnji spomenik cesarja Viljema I. in ga popolnoma razbili. Presveta. — Novi Akordi. Razpis nagrad za najboljše skladbe! Z namenom, da začne činprej zopet z rednim izdajanjem glasbenega lista >N o v i Akordi« in v iz odbudo glasbenega ustvarjanja razpisuje podpisano založništvo >Novih Akordov« štiri n a g r a d e za najboljšo skladbe in sicer: 1. za dvoročno klavirsko skladbo v znesku 700 K, 2. za samospev in klavir 500 K. 3. za moški zbor 400 K. L za mešan zbor 400 K. Jugoslovanski skladatelji, ki se hočejo udeležiti tekme, nai dopošljejo svoie dobro čitljive rokonise (z geslom in imenom ter naslovom skladateljevim v zaprtem kuvertu) n a i k a s n e i e do 1. januarja 1919 uredništvu >No-v i h A k o r d o v< (dr. Gojmir Krek) v Ljubljani Marije Terezije cesta štev. 2. I. Vsak skladatelj lahko tekmuje s poljubnim številom skladb. Tekmovati morejo le izvirne skladbe, ki še niso bile nikjer objavljene. Tudi obdelave so izključene. Sicer je pa skladateljem na prosto dana vsebina, značaj, oblika in obseg. Vendar naj nobena kompozicija ne prekorači 12 strani v tisku in obliki >Novih Akordov«. Glede vsake vposlane skladbe si pridržuje založništvo, oziroma uredništvo : Novih Akordov« pravico, da jo objavi v listu proti plačilu običajnega (sedaj izdatno zvišanega) sotrudniškega honorarja. Isto velja tudi o skladbah, ki jim bo posebno, v ta namen sestavljeno razsodišče prisodilo nagrade. Avtorjem teh skladb pristoja razen nagrade še pravica do običajnega sotrudniškega honorarja. Srbskim vokalnim skladbam je podložiti tekst ne le v cirilici, temveč tudi v latinici. — Pri tem se opozarja, da se ie prvotno določeni rok t. j. 1. decembra 1918. podal i šal do 1. januarja 1919. radi splošno neugodnih razmer. — Založništvo »Novih Akordov« L. Schwentner, Ljubljana. — Književni Jug Izišao ie 21. broi Književnog Juga. posvećen većim delom uspomeni S. S. Kraničevića, sa sledečim sadržajem: Ante Hikec: O razapetoj dusi. Ivo Vojno vić: Pobjeda. Adolf Černv: Kranjce vić kod Ceha. Antun Novačan: Varaždin. Zdenka Mar ko vić: Kranjčević kod Poljaka. Angjelo Danko: Brodarina. Vladimir Ćoro vić: Kraničevićev interes za narodni jezik. Nikola Polić: Galski kokot. Walt Whitman: Noć na žalu. Bori-\ui Jertić: Tamuičke noći. U pregledu pišu M. M. Život Silvi ja S. Kraničevića. A. Sa vić: Povodom prevoda Ecce lio-n.o. Fran Albrecht: Mvsteria Dolorosa. B. Mašić o Pismina iz Soluna od Jelene Dimitrijević. Dr. Aleksa ivić o Jiriče-kovoj Geschichte der Serben. Milan Anić-PereSin: Dvije večeri (Lista k | itd. Književni Jug je prva jugoslavenska revija, koia izlazi redovno dva puta mesečno latinicom, ćirilicom i slove-nački. Cena na godinu 48 K. Uprava Književnog Juga, Zagreb, Guu-luliće-va ulica 29. — "Jugoslavenska Žena«. Pod tim naslovom izlazit će dosadašnji mjesečnik iZenski Svijet«, što ga izduie gdja. Zofka Kveder - Demetro-vić. * Ženski Svijet« bio ie i dosada potpuno jugoslavenski list. medjutim tek nove prilike dopuštaju, da jugoslavenska ideja njegova dodje sad do izražata i u samom naslovu. U tome je i raz-iog promieni imena. Ovai prvi broj >Jugoslavenske Žene« jest dakle 11. broj *Žen-koga Svijeta«, a sadržaj mu 16 slijedeći: — Zofka Kveder: Jugosla-venke! — I. Radošević: Oprosti mi, GrOdpodinel — Ksaver Meško: Moj grob. — Dr. Aniun Barac: Silv i je Strahimir Kranjčević. — Viktor Car Linin: Pelinom ovjenčanom pjesniku. — Ivo Andrić: San Marino. — Kaštelanski: Lijepa naša ... — Maja Culić-Nižetić: S Bogom! — E. Valić: Naši i.-tarski evakuirci. — Josip Milaković: Svaku pjesmu ... — Bude Budisavlje-vič: Lička majka. — Bogumil Toni: Vraćanje. — L Slojadinović: Tugovan-ka. — Božo Lovrić: Plamen. — Zofka Kveder: Košutovo pismo mladoj ženi. — Bruno Šteiner: Sveta boi. — Scipio Sighele: Slobodna ljubav i rastava braka. — Dora Planova: Otadžbina. — 1. R. Gazvoda: Tomičina majka. — Guido fartaglia: Cvijeta Cucurićeva. — Rad Jugoslavenskih žena: Z;lšlo > Jugoslavenska Žena?« Žene u hrvatskom saboru (Z. K. D.). U posjetima kod Slovenaca (Smiliana Mikačić). Propaganda za nošenje narodnog odijela u Češkoj 1848. Narodni rad slovačke žene (Dr. Pavel Blaha). Pismo iz Banata (Dr. V.) — Naša pisma. — Godiš-iju pretplata na Jugoslavensku Ženu« iznosi 20 K. pojedini broi 2 K. Sve narudžbe šalju se na gdju. Zoi'ku Kveder - Demetrović u Zagrebu, Pantov-čak 1-b. momzama. -f- Meso na rdeče izkaznice B. Stranke z izkaznicami ubožne akcije, zaznamovanimi s črko B, prejmejo goveje meso v sredo, dne 27. t. in. in v četrtek, dne 28. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: v sredo, dne 27. t. m. popoldne od L do pol 2. štev. 1 do 200, od pol 2. do 2. štev. 201 do 400, od 2. do pol 3. štev. 401 do 600, od pol 3. do 3. štev. 601 do S00, od 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do 4. štev. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. štev. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. štev. 1401 do 1600. — V četrtek, dne 28. t. m. dopoldne od pol 8. do 8. štev. 1601 do 1S00, od 8. do pol 9. štev. 1801 do 2000, od pol 9. do 9. štev. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. štev. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. štev. 2401 do konca. + Čebula za VII. okraj. Stranke VII. okraja prejmejo čebulo v sredo, dne 27. t. m. dopoldne pri Muhleisnu r.a Dunajski cesti. Čebula se oddaja na zelena nakazila za krompir po nasledili«, m redu: od 8. do 9. štev. 1 do 300, od 9. do 10. štev. 301 do 600, od 10. do 11. štev. 601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule, kilogram stane 1 K 50 vin. 4- Čebula za VIII. okraj. Stranke \ III. okraja prejmejo čebulo v sredo, dne 27. t. m. popoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Delila se bo na zelena nakazila za krompir in sicer pridejo na vi sto od 2. do 3. štev. 1 do 300, od 3. do 4. štev. 301 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule, kg stane i K 50 vin. + Čebula za IX. okraj. Stranke IX. okraja prejmejo čeb ulo na zelena nakazila za krompir v sredo, dne 27. t. m. popoldne od 4. do 5. ure pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg čebule, kg stane 1 K 50 vinarjev. tKis na rdeče izkaznice A. Stranke z rdečimi izkaznicami A prejmejo kis v sredo, dne 27. t. m. pr^ Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 180, od 9. do 10. št. 181 do 360. cd 10. do 11. št. 361 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 liter kisa, liter stane 1 K. 1* Kis na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo kis v sredo, dne 26. t. m. popoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 2. do 3. št. 1 do 200, od 3. do 4. št. 201 do 400, od 4. do 5. št. 401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 1 liter kisa, liter stane K 1.50. Gospoffontva NA DAN S PAPIRNATIM DENARJEM! Izmed sedanjih važnih narodnogospodarskih vprašanj zasluži posebno pozornost zlasti vprašanje denarnega prometa oziroma denarnih sredstev. Iz vseh krajev prihaiaio poročila, da nezavedni ljudje spravljalo sedaj p a-pirnati denar, kot so spravljali poprej zlato in srebro. Spravljanje teh slednjih dragih kovin ie bilo sicer tudi brezmiselno, ali popolnoma neutemeljeno — da naravnost smešno je kopičenje papirna t e g a d e n a r i a. Kai ie pravzaprav ta papirnati denar? Nič drugega, kot zadolžnica Avstro - ogrske banke, kos papirja, ki ima gotovo vrednost le tedai, ako se ga v porablja kot prometno sredstvo in ie tor<>i le nekako potrebno zlo; sedaj ie pač vsaka država navezana nanj. ker drugih prometnih sredstev — zlata, srebra — ni motroče dobiti, tiskati pa novi papirnati denar ni v interesu niti države, niti prebivalstva. Naša mlada država, ki se mora boriti kot vsak začetnik, z neštevilnimi težavami, se briga in skrbi tudi za neovirani denarni promet. K izplačevanju plač osobja, podpor, računov Itd. potrebuje velike vsote gotovega denarja in si ie že preskrbela za začetek večji kredit pri domačih denarnih zavodih. Le-ti so preskrbeli več milijonov gotovine z Dunaia ter ga dali v promet, da ne nastanejo že v začetku težave, ki bi rodile v vsakem oziru slabo posledice. Ali v naprej ne kaže. dobavljati še več papirnatega denaria v državo, ker s toni n ie zvišuje naša terjatev napram Avstro - Ogrski banki oziroma stari av-Miijski državi in še boli uničuie notranjo vrednost tega denarja. Zato se obrača Narodna vlada do \ sen poklicanih činiteliev, da nai zastavijo ves svoi vpliv, da se ljudstvo iz nebi kar najhitreje doma nakopičenega papirja s tem, da ga naloži v slovenskih denarnih zavodih, hranilnicah, posojilnicah, bankah, kjer je gotovo stokrat boli varno in plodonosno naložen, kot v mošnjičku in nogavicah v hiši. Sedaj omajana varnost po deželi in v mestih (vsled mnogoštevilnih tolovajev), nevarnost radi požarov itd. so zelo tehtni vzroki, ki tudi priporočajo, odnesti denar tja. kamor edinolo spada, v denarne zavode. Zato poživljamo v lastnem interesu vsakega: Ves papirnati denar v domače denarne zavode, dokler ie čas! Darila. Darilo. Mesto venca na krsto magi-stratnemu komisarju Vladimirju Breskvar-ju je daroval gosp. Stanislav M o r a k, re-stavrater na glavnem kolodvoru v Ljubljani 100 K za mestne reveže ljubljanske. — Gosp. Alojzij Jug, gostilničar v Ljubljani, je izročil mestnemu magistratu 50 K za mestne reveže ljubljanske kot zbirko omizja restavracije »pri VVilsonu«. Slovensko narodno gledališče. Podpl-ratelji v Novem mestu. Drugi izkaz krajevnega odbora glediškega konzorcija. Da bi s primerno glavnico zagotovili narodnemu gledišču v Ljubljani redno delovanje, so prispeli poleg že podanega prvega izkaza (v št. 182. Slov. Naroda) sledeči rodoljubni gospodje in gospe z darili in z deleži. Darila so naklonili: p. n. gg. Barborič Karel, trgovec Lasič FM okr. glavar v p., dr. Še-gula F„ odvetnik, Vintar r7., posestnik po 50 K; nadalje Vlad. Vojska, posestnik 30 K; nadalje dr. St. Bevk ravnatelj, M. Debevc, stotnik, dr. VI. Foerster, sod. svetnik. J. Javornik, posestnik, J. Jelačin. trgovec, Josip in Julij Kobe, trgovca, I. Končina, velj-tržec, I. Krajec, ravnatelj mestne hranilnice, Maša Konvalinka, zdravnikova soproga, F. Majzelj, veleposestnik, A. Pauser, podžupan in posestnik, K. Pleiweis, notar, dr. A. Rogina, sodni nadsvetnik, Fr. Seidl, trgovec. Boh. Skalicky, vinarski nadzornik, I. Svetec, brivec. Angela Serko, prof. soproga, J. VVester, ravnatelj in neimenovan gospod po 20 K; nadalje L. Bergant, trgovec, Danica Merijak, lekarniška sotrudni-ca, F. Možina, posestnik, Ig. Sitar, posestnik, Am. Stupica, trg. soproga in Ana Veho-vec, posestnica po 10 K; naposled Olga Antonsch, elektrotehnikova soproga 5 K, Z deleži po 100 K so pristopili: K. Barborič, trgovec, A. larc, mornariški župnik, brata Kobe, trgovca, dr. Kom**. Konvalinka. zdravnik, A. Koprivec, posestnik, I. Kraše-vec, špediter, I. Ogrin, veletržec, A. Pauser, podžupan in posestnik, K. PIeiweis, notar Fr. Seidl, trgovec, Boh. Skalickv, vin. nadzornik, dr. M. Serko, profesor po 1 de^ lež. — Dosedanja vsota daril 1455 K, deležev 2000 K. skupna vsota 3455 K. — Na-dalnje prispevke sprejemajo predsednik d v svetn. Fr. pl. £uklje, blagajnik vi. svetnik prof. Ferd. Seidl in drugi v Slov. Naro-| du že imenovani člani krajevnega odbora v Novem mestu. Najmarljiveje in najuspešneje ie doslej izvrševala nabiralno delo od-bornica gospa Pavla Lovše, prof. soproga. IzdalareH in ocagovoni? urednik: Vnlentln Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", dne 2b. novembra 1918 k8t ste. Tu?nim srcem naznanjamo sorodnikom in prijateljem, da je umrl 12. t m na poti v domovino naš nepozabni sin oziroma brat Franc Flis četovodja pri telegrafskem polku Celi«. 21. listopada 1918. Anton. Amalija, starši. — Davorin. Sari, Josip, Rudolf, Josipina, bratje oziroma 683o sestra. lilotorna cnha lep° meblova"a s p°- RctUlid MJUU, sebnim vhodom in z električno razsvatljavo se odda Sodna ulica l/HI. desno. Oilietnik dr. Jos. L (Mak bra dalje zopet redno osebno, (Da mati-nova ulica, Hotel Štrukelj. 6845 Zhlnnri n konjem m za vsa druga UIQ1111 dela se takoj sprejmeta proti dobri plači in popolni oskrbi. Istotam se tudi sprejme skladiščnik ali jkladiščnica iz-zurjena (a) v mešani strok. Plača dobr^, oskrba cela v hiši.. P nudbe na Josip Zidar, Ljubljana. Dunajska cesta št. 31. tn37ll9 vnni>1f9 sama, ki bi snažila anflilld LCllmd, hišo, se išče. Pozneie dobi v biši tudi stanovanje. Naslov pove upr. »Slov. Nar.« 6850 Kopalna banja sS^tS?^ nudbe na upr. »Slov. Nar.« pod šifro .Banja 6848M. Učitelja na gosli dični za večerne ure. Ponudb na upravništvo »Sb»v. Nar « pod šifro .Učitelj na gosli 6854* Cevrarshi pomočnik Zt,TV^ čevlj irskem moi^tru Mat ja Tome, Liubhana, Kolodvorska ubca št. 28, na dvorišču. Hrana po dogovoru. 6840 Lei damski plašt se takoj proda. Ogleda se lahko pri A. Gestriim, krojaškem moistru v Ljubljani, Poljanski nasip štev. 8. 6853 lnhrn hrann ,šče'° 3 g<>spodie v me JUUIU lllallU stu proti dobremu Dlačilu. 3onudbena upravništvo »Slovenskega Naroda« pod Šifro: .Dobra hrana SHS 68416841 Labek vptežni voziček 'SSS^:A biez njih s? kupi. — Ponudbe z navedbo cene pod „Yoziček 100 6829M na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Prodajalka mešane stroke, zmožna samostojno voditi trgovino, vešča slovenščme in nemščine, želi službe takoi ali pozneje. Ker ima veliko veselje do gospodiuistva in š vanja, je pripravljena v v-em pomagati. Nas!ov pove u h »SI.N « 6804 (izdanih za ital okupacijske kraie) posreduje: Zavarovalna agentura Mestni trg šiev. 25. nasproti magis;rata. Uradne ure od 3 6 popoldne 679; Slobodni prometi' vsej Jugoslaviji SiiS. Hrv- slov- dalm. Uzorna Pivnica Aurel Prevendar, Zagreb. Nudi slivova o tropinovec konjak, rutn, pelinkovec, liker vse pristna roba po nizki ceni. — Vino staro in novo. Kranjska industrijska družna. Družbena glavna skupščina je 9. novembra 1918 sklenila dividendni kupon za 1917 1918 počenši z 11. novembrom 1918 izplačevali po K 10*— za komad. Izplačuje se pri c. kr. pri v. splošnem svstrijskem Zemljiško - kreditn m zavodu na Dunaju I., Teinfaltstrasse št. 8. 685 Upravni svet Kranjske industrijske družbe. Cas ie že sedaj da si nabavite pravočasno kot najbolj primerno žično darilo še pravo izvrstno dišečo toiietno milo vseh vrst pri firmi Milan Hočevar, Sv. Petra cesta štev. 28. Vsako sredo in soboto se prodaja pri tvrdki 6678 Franc Vokač, Ljubljana Selenburgova ulica št. 5, v I. nadstropju samo sledeče blago: voljeno sukno za moške in ženske obleke, bombažna hiačevina (cajg) za moške obleke, odeje ali koci, sutno temnomodro in črno 130 cm. široko iz mešane tkanine, zadostuje za žensko površno jopo 180 cm in stane samo 96 kron. Izgo-tovljene obleke za dečke od 6 — 10 let. Cena od 65 do 72 kron. Pošiljam tudi po pošti! Zahtevajte cenik! Ljubljana, 13. 11. 1918. Z ozirom na objavo poverjeništva za trgovino in industrijo z dne 12. novembra opozarjava slavno občinstvo iz mesta in z dežele, da odslej ne potrebuje nikakih „iz-kaznic o potrebi* več za nakup blaga. — Obenem naznanjava cenj. odjemalcem in drugim, da imava v zalogi še razno manufakturno in galanterijsko blago ter se še v nadalje priporočava kar najtopleje vsem, trdno zatrjujoč, jih skušati še v nadalje v vsakem oziru zadovoljiti. Z velespoštovanjem Hedžet. & Koritnik 6447 Sv. Jakoba nabrežje 33. 8 tednov nnSjfbj se oddajo dne 15. stari IJIdmnl decembra t. 1. Re-flektanti naj se oglasijo do 1. decembra t. 1. pri Karla Janič ¥ Žalcu 6832 Sprejme se takoj dobra kuharica proti visoki plači Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 6>f^ Sprejme se več delavcev v trgovini £ železnino Franc Golob, Woifova Ulica 8. 6774 Sprejme se vet 6750 DELAVCEV takoj kak r tudi za pozneie pti tvrdki Schneider & Verovšek Ljubljana. Spretne šivi za penlo se takoi sprejmejo pri C. J. Hamann, Mestni trg 8. ti7 V večletni najem, poine'e nukup se lice 6673 vpeljana trgovina z g'st Ino ali posebei tudi nekaj zemljišča v prometnem Uralu v mestu ali okolici. Direktne ponudbe na naslov : F. S. pošt. leteče p. Store 8p. Stat, Sprejme se 6637 konjski hlapec in sicer neoženjen s hiano. ev ntuelno poročen tudi s prostim stanovanjem in kurjavo. — Potzve se: Ani. Stelner, mestni tesarski moist r Ljubljana, Jeranova ulica 13 z gumasti-mi podplati kakor tudi ube pri Peter ožina & Co. ▼ Ljubljani, ns Bregu 20. 6462 flbr Trirsunilf -:a občine La&ci trg, Sv IHl. lUldflllE Krištof Miruag.adec St. Lenard in Si. Rupert se sprejme. Dozd^jni letni do!^ od i občine Lašk« 1 0J kron, od ostalih občin 1---00 kion. okiaina bjlmška blauajna 1600 kron Zdravda se clačujejo pii bezpbčnem lečenju ubozih bolnikov. Zasebna praksa obšona ProSnte do 31. g ud-na i '8 na krajevni odbor Narodnega sveta v Laškem trgo. 681 Hlapec se takoi sprejme k dvema konjema — Hrana v hiši — Vpraša se iz prijaznosti v trgovini Kette. Franca Jožefa cesta 3. 6628 So&na9 napisna in drufia B pleskarska dela s (mirovni materijal) prevzema Ivan Pirkerindr. Ljubljana, Reber it. 11. Konjak. Za oslabele vsled staiosti, za slabosti v želodcu in proti izgubi telesne moči je star vinski konjak pravo požt-vlienie. Pošilja 2 po!! tisM stekl.-nici franko z zavojčkom vred za 60 — K* Benedikt Herti, grasčak na graščini GjUČ pri Kon*icaii, Štajersko 19 i za one poboljšana vrsta, belo v komadih po '/* kg. 1 zaboj s 25 kg (to je 100 komadov) K 110.— franko zaboji iz Zagreba. S pošto 4 kg netto K 28.— franko. Razpošilja po povzetju zavod za eksport M. Jftnker, Zagreb br. 15 Petrin)ska 3. Z naročilom vred naj se pošlje polovica iznosa. — 9tT Proda se: ~33@ B00 do 900 litrov belega vina od leta 1914 300 do 400 vreč iz jute. Nekaj sladnega izvlečka (Malzertrakta), „ podplatov za črevlje, „ pravega brinjevca, „ pelinkovca (Wennutvina). M kisa. „ žgalnega špirita, „ slhrovke, „ aloe, m grančice žganja ter vež sto različnih praznih steklenic. Dalje nekaj bencina, M prekajene slanine, „ prave svinjske masti, „ Jamajka ruma. Naslov pove upr. „Slov. Nar." 6534 7 STANOVANJE ? meblovani sobici in kuhinj > i*če zakonski par orez otrok za takoj ali pozneje. Ponudbe pod Šifro „Častnik 6731" na upravništvo .Slov. Nar.« 6731 Gospodinja so išče k samostojnemu gospodu, Pismene ponudbe, ako mogoče s sliko, matera se v»ne, naj se pošlieio na upr. »Slov Nar.« pod šlev. 6783. M d?lovcev sprejme tvrdUa Fr. Stupica, trg. z Žale min j v LJubljani. b74 I M. Andrcw Carnegie: 6698 ZA SVETOVNO RAZSODIŠČE. 3. slovenska izdaja. Priredil in razpošilja fr. S. Šegula župnik v pokoju Pragerako, Štajer. Cena 40 v. (v znamkah naprej!) Izurjena 6726 stenografima z večleinno i rak->o, ki piše tudi na stroj išče mesta. Cenjene ponudbe pod „Stenograf inja 6726" na upr. „Si. Nar«. Stare in obrabljene jra Gfonske pSošče tudi ra/.bite, kupuje ro na|višii ceni tvrd k a A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ulica it. 5. 6494 Proda se: ' ovo Pucho70 kolo z novo pnevmatiko, večja množina boljših novi i vreč tri dvo reine ko6fe, stroj za čiščenje žita m vitni sklopni stoli ter dalmatinsko vino. — Povpraša se Prešernova ulica siv. 54 I. med 4 in 5. uro popoludne. 6?79 Išče se za večje posestvo 67:6 1 Znati moa dobro voditi konje ;n točno opravljati vse tozadevne posle, kak«>r snaženje kočij i. dr. — Pismene a i ustmene ponu tbe na grad Volčji ootok, —————— pošta Radomlje. - POZOR! Prima papirnato š p ago In trakova za čevlje Iz pap rja, pavole in zime dobavlja nai-cenete razpošdjalnica —6160 Kflttner, Gradec, Orazbachfiasse 58. Št. 650. 6780 Javna dražita sadnega il Dne 30 novembra 1918 ob 9. ur* dopoldne se bodo v smislu § 343 trg-z. potom javne dražbe na Laverci v kleteh hiše št 8 prodalo 9192 litrov lanskega sadnega mošta v 19 posodah od 300—700 litrov. Mošt pride v posodah po amezno v prodajo; izklicna ctna se bo določila pred dražbo na podlagi cenitve po sodnem cenilcu. Kupec ima tzdrnžbnno blago takoj plačati m prevzeti; i osoda se proti kavciji t osodi po dogovoru med izdražitcljem in lastnikom posode. Županstvo občine Rudnik, dne 21. novembra 1918. Marllnc St. 10 ;8 Pr. 6853 fnlP P<-polniti je 12 službenih /lili mes za Provizo,ne strežnike Iplil« moškega spola v deželni b a/n a na Studencu. S to službo je pojena pravica do prostega stanovanja (brez družine), hrane, >lužbene obleke m nagrade mesečno 60 K v pr\eu letu, 80 K v drugem letu. Po dvelet n-.m zadovoljivem poskusnem službovanju m po prestane n strežniškem izpitu se bo kompetentnemu obia^tvu piedlagalo, da se provizorni strežn k ^t^lno namenijo s primemo viši oteto in s pravico do časovnega napredovanja in starostne preskrbe Za časa provizomega službovanj« v rrvih dveh letih za obojestiansko odpov d 14 dnevni rok. V smislu službenih d ločil za provizorne strežnike prosilci ne smtjo biti stari manj kot 25 in ne več kot 35 let Prošnie, katerim j pr ložiti dokazilo telesne sposobnosti, roistni list, domovnico, zadnje šolsko spričevali o nravnosti kakor tudi izkaz o dosedan em službovanju je vlagati osebno pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 31 dtcembra 1^18 Tam se dobivajo tudi podiobncša pojasnila — Komisija začasno vodstvo in likvidacijo deželne oprave. V LJUBLJANI, dne 22 nov. 1918- FinO hiSflfl za eno m0^° obleko se l U u UldyU pro'a Poizve se pri Ivanu Kreču, Dunajska cesta. 6837 Dfflfh (D* n,s:<-1 suknja, sa'onska in riullJ oC. druga moška obi ka. več moškega per la in eviji. Ogleda se „Pod Trančo- 2.111. desno. 6847 flrflflOriifl v me>tu, dobroidočo, vpelja uiuJu!|J no kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pod »H G. 12« na up.avnistvi» »S;ov. Nar.« 6911 Ova mizarska vajenca in pomočnika s hrano in stanovanjem se taKoj sprejmejo pri Ignac To i laku, mizarstvo s strojnim obratom v Trbovljah IL D/a lepa konja hlevna.rabna za lahko in težtco vožnjo se kupita na Gorenjskem Ponudbe pod »Konja 1918« na upr. »SI Naroda«. 68'2 obenem ključavničar, se sprejme takoj. Prednost imajo oni, kiteri so zmožni elentrike in telefona Pismene ponudbe na upravništvo .Slovenskega Naroda* pod .Strojnik*. 6802 Drnfl? tO z'ms^a dolga suknja za pri-rlLUu oC letnega moža, en načrt za vilo in več praznih steklenic, ter 2 moška cilindra. — Križevniška ulica št. 11, III. nadstropje. 6813 Hnntnripfinb zmožna slovenščine in ftUlllUildilHj■» nemš me v besedi in pisavi ter stenograf inja se spretme za takojšnji nastop s polno prehrano v hiši - Ž h se slika in spričevala. Ig. Rabensteio, L ntomer. V petek dne 29. t. m. se bo prodajalo oglje v vrečah, katere naj vsa* kupec seboj prinese, ter nadalje vsak torek in petek od 8. do 3. ure popoldne pri gostilni Kramar, na dvorišču, Glince, cena za kilogram je K 115. Tvrdka A. ustan, izubijana, Kar-lovška cesta št. 15 6851 Joe ni Iti a po nudSa. Izobražen 33-letni bivši mornar, sedaj v Ljubljani bivajoč, išče v svrho ženitve znanja z gospico ali \dovo. priženil bi se tudi na kmetijo. Ponudbe, če mogoče s sliko, je čim prej poslati pod .Nova doba" na upravn mSl. N.' 6807. Spretna in zanesljiva PRODAJALKA se sprejme kot vodirehica v trgovino mešanega blagi na Štajersko Reflektira se samo na iako zanesljive in 'ntehgentne katere pa naj ne bodo iz-od let stare. Prednost imaio tiste ki znaio eventuelno dobro kuhati. Ponudbe naj s-.- pošljejo s prepisi s^r -Seval in sliko pod naslov: ..Samostojna /odjtelilCB 671V* na u^ a v. »S'ov Naroda* z vrtom v Sp. Šiški se proda. Več se pouve v upr. »SI. N « 6794 Trv.nrni s riiSamt in posestvom vred 1U Vol liti e proda. Več v upr. SI.N. 6792 Ml/rnbvlfih Pomočnikov za veliko IVIUJudAlU in malo delo se takoj spreime Mestni trg 19, B. Gotzl. 6798 Vagin toga ogla se proda Nasl. pove upravništvo »Slovenskega Naroda.« 6vSt Otroška pojteljita^oh^^^ proda Kie, pove upr. »SI Nar« 6791 Roojs^riilapta \rn-es° *lem-- trg 7 v Ljubljani. an S e u n i g, Stari 6799 Dnr3U3 79 t/nslnn ?phn *e^ni« dobro UfJlIlVu Lu 0)JuluU aUUU, ohranjena se proda. Naslov pri upr. »Si. N.« 6813 Vnr rlotaurnv sPreJme A sošntk. trgo- l"l U"ldllcl vina z železnino, Ljubi jajiaJ_ZaJo^ka_^e2taJ_6844 Dar foii;ou za dečka 13 — 15 ,et» lUI LuMiCI popolnoma novih je na prodaj. Kje, pove upr. »Slov. Nar,« 6836 meblovana soba z dvema posteljama s 1. decembrom. Kje, pove upr. »Slov. Nar.« 6828 za dve osebi iščem. Ponudbe a upravništvo »Slov. Naroda« Sodo s pod .Trst 3 6827- Več tisoč kg korenja je na prodaj. Poizve se pri M. Brodnik, Kongresni trg 16 priti. levo. 6800 Fninnrifiin I Retuš:ranie in izdelovanje riliuiJIdIfjlS! slik, fotoskic itd. pre-v/ennje Aitencder Ludvik, Ljubliana, Kavnikarjeva ulica 12. 678f> mi l/n I/srh i d 3 zamenjam za živež,. JU nI) nulUlud nairaje za mast alt š^eh Ponudbe pod „Acetilen ^vetilka štev. 6796" na upr. »Slov. Naroda«. 0i? rnrhr za Laški trg se išče proti -L IcUSl mesečni Plači 100 kron, prostemu stanovanju, 1-;0 kron letno-za obieko. Prošnje je vlož ti d*» IS grudna !9 8 na Krajevni odbor Narodnega sveta v Laškem trga. < S31 Danrofon M°i sin Fran Ned°g' trR°v- rUljiCidi!. čev sin iz Ptuja, v 16. letu življenja okoli 170 cm velik, slok, s temnosivo obleko, črno u^njato vrhnjo suknjo, rjavo športno čepico, mehko turistovsko sra co. rjavimi flanelastimi spodnjimi hlačami in črnimi čevlji na trakove je od 4. novembra izginil. -Govori nemško in slovensko. — Kdor mi naznani kraj njegovega bivanja ali ga privede domu, dobi 10 X) kron nagrade. — Fran Nedog, trgovec v Ptuju. 6795 mr Stare zobe umetno zobovje, tudi zlomljeno kupuje samo še kratek čas 6692 prva ljubljanska nakupovalivca zob SCHLESMGER o ljuljanu Stari trg 15, 11. nadstropje. „CR0ATIA4' zavarovalna zadruga v Zagrebu usoja si tem p to " naznan ati, da ustanovi s 1. decembrom t. 1. svoje .Glavno zastopstvo za Kranjsko, Štajersko in Koroško s sedežem v Ljubljani, Stari trg 11. ter, da je vodstvo tega zastopstva poverila gospodu Stanku Jesenko, rrgovcu z mešanim blagom na debelo v Ljubljani. Priporočuje g. Stanko Je-senso, kot našega glavnega zastopnika vsestranski pozornosti in podpori, beležimo spoštovanjem ,.Croa la" zavarovalna zadruga v Zagrebu. Z ozirom na gornjo ob avo, čast mi je javiti slavnemu občinstvu, da sem prevz 1 glavno zastopstvo našega jugoslovanskega za-ar>jvainega zavoda. „Croalia" zavarovalna zadruga, ustanovljena 1884. v Zagrebu, te' prosim, da mi ono zaupanje, katero mi je do lej izkazovalo blagovoli ohraniti tudi v nadalje. Vel--z velespoštovanjem StiniO Jasenka Ljibljana, Stari trg 11 6826 Usnjate priporoča Peter Kozina & K° trgovina s čevlji ssss Ljubljana :: Breg 20. raj II' Te dneve izide v založbi Umetniške propaganda i krasna stenska slika v treh velikostih. IE: enobarvne slike po 3-— K, 8— K, 20-— K Slike v več barvah po 5*—, \2— in 26-— K. Naročila sprejema Umetniška propaganda v i I Ljubljani, Sodna ulica 5. 6773 rsj PRISTNO VOLNENE OBLEKE dobavlja po meri v najkrajšem času Fr. Mefa L1 41 BL 19 RD 3D 5 3649 UX 2254 A227B