70. Številka. V LJubljani, v sredo. ZJ. marca 1901. XL leto. rsak dan svećer, izimši nedelje in praznike, ter velja p« posti prejeman za sviti t o fraki dežele za rte leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LluslisnoTs pošiljanjem na donTza vse leto 24 K, zaf pol leta 12"K, za Četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za taje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole franko vati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Knaflovih ulicah št. 5. In sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličja. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari JsftstCna priloga: „Slovenski Tehnik". Uredništva tololoa it 94. PMIMIM Movflto PO Opranfitra tololon it 85. Jaklič - odklonjen. (Dopis iz ribniške doline.) Na cvet.no nedeljo je sklical dr. Šusteršič v Ribnico shod samo za svoje somišljenike. Na tem shodu je u čakal veliko presenečenje, kajti klerikalci so se rned sabo sprli zaradi kandidata Jakliča in so Jakličevo kandidaturo soglasno odklonili. Na vabilih za ta shod smo čitali naslednje: Spored : 1. Šusteršič poroča o strankinem delovanju. '2. Predstavi se kandidat Fr. I a k lic. 3. Sustersič govori o krošnjarskem zakonu. Draga točka tega programa je silno razburila ljudi. „ Predstavi se kandidat — kdo ga je pa izbral — mi ga ne maramo ** Tako so govorili kmetje. Seveda je bilo tem in enakim besedam težko pripisati kako važnost, saj so se kmetje že dostikrat jezili na klerikalno stranko, a kakor hitro so zapazili obriti ubraz svojega kaplana, so umolknili ter slepo ponavljali in verjeli, kar jim je povedal kaplan. Vkljub temu smo si z zanimanjem v dvorano poslušat in gledat kaj bo. ^Pa mi ga ne maramo Jakliča, pa je — kaj nam ga silijo — Sku-bica hočemo — Živio Skubic.a Tako je šumelo po dvorani in vse je^ kazalo, da Čaka dr. Susteršiča v Ribnici presenečenje, kakršnega morebiti še ni doživel. Nastopil je dr. Šusteršič. Po precejšnjem času smo vendar zopet imeli east slišati njegov prijetni organ. Moril je ljudstvo s čitanjem postav, kako naj se vrše shodi, razkladal in lagal, kako je šest poslancev klerikalne stranke priborilo kmetom edino pravično splošno in enako voljno pravico, klobasal in Čvekal, hitro, ker ga je bilo počasi vendar sram — kako so liberalci s plurali-tetno volilno pravico hoteli škodovati kmetu — laskal se jim, kako simpa- tizirira ž njimi, ker se mu zdijo najbolj pokorni backi, kako rad prihaja zato v njihovo sredo, nazadnje pa se na dolgo in široko povzdigoval, kako seje njegovi delavnosti posrečilo priboriti posten krošnjarski zakon, ki bo stopil že decembra v veljavo, ter se skliceval na ministre, pri katerih je bil že sedaj, kar ni več poslanec — in kazal nemško pisano pismo ministra Foita. Slišali so se glasovi: „l)obrou. — Zadovoljni smo, zadovoljni, da se je davek odpisal. — Prav je. — Hvala. Zadovoljil se je možiček s tem, če prav ni cul tistih hripavih akordov Zivio! Živio dr. Sustersič! Bilo je vse mirno! Vendar kot rečeno, mož je ostal ponižen, se je zadovoljil in sirota, da je ugladila zadosti tla svojim nadaljnim besedam, je začela iznova: Pokoriti se pa moramo tudi strankini disciplini. (Klici: Mi nikoli, tndi če propademo ne.) Večina želi imeti za poslanca moža, ki je za kmeta vnet, vzor-učitelja — učitelji pozor !■ g. Fr. Jakliča. (Klici: Mi ga ne maramo — hočemo le kaplana Sku-bica.N „Mir — miru. — imenu postave* je razjarjen divjal. — Pustite me govoriti Ruska vojska je bila po Japoncih premagana, ker ni imela trdne discipline, ker niso podgenerali vrhovnih povelj izvrševali. (Bučen smeh.) V naši stranki imamo generale, častnike pa tudi mnogo prostakov, ti morajo ubogati. — Liberalci so imeli same generale, zato so povsod pogoreli. — Tedaj disciplina mora biti. — Vi morate voliti Jakliča. Klic: Nikdar.; Take krevlje nas je sram pošiljati na Dunaj ) rTa je liberalec! V imenu postave ven.* — Servus! in odšel je. No, ako ste taki, — jaz nisem iskal nikoli slave in časti, šel sem le vedno v korist stranke v boj, pa odstopam od vsega. „Bo pa drugu, se oglasi Lesar.) Vse ni nič pomagalo. Sedaj je začel mož lepo, piAv lepo prositi: Jaz Vam bom vedno na razpolago, kot bi bil Vaš poslanec. S tem je hotel reči: Priznam, da je Jaklič nesposoben, a jas se bom za Vas potegoval, kar na me se obrnite. Ker je bilo ljudstvo že nestrpno postalo po tem besedičenju, je jenjal. Nastopil je kadidat kmetov, kaplan Skubic. Zatrdil jim je, da se mu niti sanjalo ni o tem, kar nameravajo — ter da je žalosten, da kršijo disciplino, — on da ne sprejme nikakor izvolitve. Hotel je napeljati vodo na drug mlin, začel je napadati liberalce, ter jih pozval, naj odidejo iz dvorane, ako niso prebojazljivi: „Vsi so odšli". — Na to pa nastopi kovač g. Franc Lovšin ter predlaga za kandidata kaplana Skubica ter vpraša, kdo je zanj. — Vsi dvignejo roke. „Kdo je proti?" — Nihče. Jaklič se je tako zbal, da se je skril. Tako je mož sijajno pogorel. Revež je menda med tem zopet za kulisami peČ podrl, prikazal se volil-oem ni drugače, kakor ob G. uri, ko se je klavrne odpeljal na kolodvor. Videli bi le še radi petelina Susteršiča, kako ga je jezilo, da so se kmetje tako odločno uprli njegovi diktaturi. Glavni zbor „Narodne stranke za Itojersfto" v Mariboru dno 24. marca t 1. Iz Maribora se nam piše: Danes se je tu v veliki dvorani ^Narodnega domau seslo blizu do 300 mož nove narodne stranke, samih vrlih, inteligentnih zaupnikov vseh slojav; le duhovnika ni bilo nobenega poleg. Kolikor smo mogli dognati, bili so navzoči zastopniki naslednjih krajnih odborov : Maribor levi breg, Maribor desni breg, Št. Lenart, Ruše, Vuhred- Marenberg, Ptuj in okolica, Ormož in okolica, Središče, Ljutomer, Gornja Radgona, Šmarje, Laško, Hrastnik, Brežice, Arvež (Sv. Duh), Celje in okolica, Žalec. — Zboru predsedoval je župan Sinko iz Središča, zapisnikar je bil urednik Špindler iz Celja. Po predsednikovem pozdravu dobi besedo načelnik nove stjanke, dr. Vek. Kukovec. V daljšem razboritom govoru, ki je bil večkrat hrupno aklamovan, v vznesenih besedah poudarja vzrok ustanovitve nove stranke. Ta se ni ustanovila za volitve, ampak v namen edinstvenega krepkega delovanja vseh slojev v dobrobit naroda našega. Narod nam je suprema lex! To je deviza narodni stranki na Štajerskem. Volitve so prišle neljubo vmes. Seve ob tem dejstvu stranka ne more brezdelno gledati, marveč stremiti ji je po tem, da ljudstvo samo govori ter da se saj nekaj popravi, kar se je prej zavo-zilo. Tozadevno je stranka v kratkem času svojega obstoja že marsikaj dosegla ter bode dosledno šla po začrtani poti naprej. Ona ne vsiljuje ob bodočih državnozborskih volitvah nobenega kandidata, podpirala pa bode vsakega ter zanj delovala, katerega želi ljudstvo samo. In ravno, ker se ima v tem oziru še marsikaj ukreniti in v marsičem doseči edinstvenost ; zato osobito se je sklical ta shod v Maribor. Glede kandidatur v treh volilnih okrajih je stranka na jasnem. V volilnem okraju Celje-Vransko je bil na velikem shodu neodvisnih kmetov v Žalcu proglašen za državnozborskega kandidata Fr-Roblek, veleposestnik v Žalcu: isto-tako je po neodvisnih volilcih v okraju Laško-Sevnica-Brežice proklamiran veleposestnik in trboveljski župan Ferdo Ro£ na Hrastniku ter za za okraj Šoštanj-Gor nj i grad -Slovenj igradec-Marenberg posestnik in trgovec Vinko Jeiovnik v Velenju. — Kar se tiče pa ostalih volilnih okrajev, bode treba danes ukrepati, oziroma tozadevno odločitev prepustiti krajnim odborom. — Seda se o tej stvari otvori debata, ki je bila zelo živahna in interesantna. Udeležili so se je dr. Kreft, V. Strmšek, učitelj Le s jak, Robnik, notar Stupica, nadučitelj Strelec, Pesek, Sinko, dr. Kukovec i. dr. Prišlo je do zaključka: Gori omenjene kandidature se absolutno sprejm*>. Glede kandidature v volilnem okraju Šmarje-Rogatec-Kozje— kjer kandidira general „Kmetske zveze", dr. Korošec — se skliče shod neodvisnih kmetov-volilcev na belo nedeljo. Ta naj odloČi! — Oziraje se na kandidata za volilni okraj Maribor levi breg - S v. L en ar t - Gor. Radgona-Ljutomer naj se odločitev prepusti tamošnjim krajnim odborom. — Istotako glede volilnega okraja Ptuj-Ormož. (Tu postavi „Kmetska zveza-1 svojega kandidata v ponedeljek, 25. marca!) — Z ozi-rom na volilni okraj Maribor desni breg - Slov. Bistrica-Konjice so se krajni odbori in tudi danes v Mariboru navzoči zaupniki zedinili na Viktorja Glaserj*, posestnika in lesnega trgovca v Rasah, ki je - po obotavljanju sicer — se izjavil, da kandidaturo sprejme, kar je vzbudilo navdušeno odobravanje. — Zbor je nadalje sklenil, da se postavi v mostni skupini Celje-Ormož vsekakor slovenski kandidat, in sicer kak obrtnik. Določi pa naj ga volilni shod, ki se tozadevno skliče v Celje. Videti hočemo, ali ob tem toli važnem narodnem momentu ljudje Korošce ve stru i e, kakor seje to po nje komandantu že zapretilo, res ne bodo storili svoj e dolžnosti! V ostalih mestnih skupinah naj se ondotni Slovenci gleae eventuvalnih kandidatov pravočasno odloČijo ter svoj sklep naznanijo iz-vrševalnemu odboru stranke. — Oziraje se na taktiko ob prihodnjih državnozborskih volitvah se sklene: Narodna stranka odklanja odločno -99 LISTEK. epilos k Haecklovemu jubileju. Nedavno je eden izmed večjih pariških listov priredil med svojimi čitatelji glasovanje o vprašanju, koga smatrajo za najslavnejšega Fraucoza minolega stoletja (Glasovanje je imelo izid, ki je marsikoga iznenadil, in ki je vreden, da se premišlja o njem. Pokazalo se je, da današnji Francozi ne smatrajo velikega vojskovodja in državDika Napoleona za največjega svojega moža. Število glasov, ki se je zedinilo na njegovo ime, je prišlo šele na tretje mesto. Največ glasov je nosilo ime — učenjaka, prirodoslovca Pasteurja, ki je ves čas svoje zrele dobe posvetil tihemu znanstvenemu delu v svojem laboratoriju. To glasovanje je jasna ilustracija globoke izpremembe, ki se je v naziranju naj-probnjenejšega naroda izvršila v teku enega stoletja, in zgovorno dokazuje ▼eJjavo modernega prirodoslovja. Na ta pojav nas je spomnila do-60letnica, ki jo je slavil 7. t. prvoboritelj in oznanjevalec novega svetovnega nazora ter vele-znameniti prirodoslovec profesor Ernst Haeckel. Ni nas iznenadilo, da so slavljencu njegovi prijatelji ustanovili ta dan z zneskom 100.000 mark muzej, ki naj služi descendenčni ideji; ni nas iznenadilo, da je deželni knez odlikoval Haeckla z naslovom eksce-lence — pač pa smo bili presenečeni, videč, da so se tisti dan veliki politični dnevniki spominjali slavljenega profesorja zoologije, ki nikdar ni deloval na torišču politike, z vsemi vznesenimi članki na prvem mestu! Dunajska „Neue Freie Presseu je prinesla uvodni Članek z nadpisom : .Ernst Haeckel', iz peresa profesorja zoologije na dunajskem vseučilišču, B. Hat-scheka, in na 8. strani sestavek: ,Erin-nerungen an Ernst Haeckl' od dunajske pisateljice M. E. della Grazie Zoprni način, kako zlorablja škofov list za brezsramno roganje, sleparsko in častikrajo ta dva članka v svoji Številki z 20. t. m. z očitnim namenom, da bi širil o slavljenom, svobodomiselnem prvoboritelju napačne nazore, nam je povod, da se teh Člankov nemškega dnevnika tu spominjamo. Iz obsežnega, navdušeno pisanega prvega članka si dovoljujemo povzeti važnejše odstavke. Hatsohek začenja z besedami: „Eden izmed orjakov, ki nas vedno drže zajete v območju svojega duha — bodisi da se tega zavedamo ali ne zavedamo. — Jeli trebalo vnanjega povoda, namreč 50Jet-nega doktorskega jubileja, da se ga spominjamo? Ali naj nas ta povod spominja le večne mladosti, ki obseva to olimpsko glavo? To glavo, ki je s svojimi mislimi mogočno vplivala na duševni razvoj polstoletja in ki je s svojim delom dosegla, da je misel o evoluciji, ki stajo zasnovala Lamarck in Darwin sedaj duševna last vsega človeštva — v obliki nauka o neprestanem preminjanju in spopolnjevanju živih bitij ! Napredek temeljni prirodni zakon življenja!" „Njegov (Haecklov) pogled je pegled učenjaka, obenem pa sije iz njega obilica umetniške domišljije . . . Globoko vpliva etiška čistost, resničnost in jasnost njegovega značaja ... S svojimi poljudnimi spisi je vplival veleznamenito — nič manje pa s svojim znanstvenim delovanjem. Pretežna množina neizmernega dela, ki ga je izvršil v svojem življenju, je na tem polju! Tu je njegov pogled vedno uprt na celoto, ki je vzpričo obiliee in raznovrstnosti njegovega znanstvenega delovanja nikdar ne iz- pusti izpred oči. Njegova istinita zasluga ni v poedinosti, nego v celoti, Čeprav njegove podrobne razprave polnijo ugledno vrsto folij an to v. Na napredek znanstvene zoologije v zadnjih 50 letih nihče ni le približno toliko vplival kot on.a Članek nadalje poudarja Haecklovo delovanje na torišču descendenčne teorije, morfologije, embrijologije, zistematiške ftlo-genije, antropogeni] e, zemeljske zgodovine in prirodne filozofije. „Haecklovi nauki niso dogmatiški, nego sposobni spopolnjevanja in preoblikovanja in vzpodbujajo na nadaljrjje delo.u ^Zo-per velevlasti svetovnega gibanja, ki hočejo, da čuti njihovo moč tudi novi, jim menda nevarni nauk, je bil vedno voditelj v borbi, in sicer vedno na boj pripravljeni, zmage vajeni voditelj ... Še v najnovejšem času smo ga videli, ko se je obrnil zoper izbor-nega proučevaloa žnželk („Trefrlichen Insektenforsoher"), p. Wasmanna, ki sicer pripoznava nauk o descendenci in prirodni razvoj organskih bitij, toda uči, da ima Človek nasproti prirodnim zakonom posebno stališče. Sleherni strokovnjak uvidi, kako nesmiseln je tak kompromis. Haeckel pa z očmi vojskovodja vidi dosti več, in vidi nevarnosti, ki prete odsunaj znanstvu in enotnemu svetovnemu nazoru. — Uaecklova brezprimerna osebnost se ne bo nikdar več ponovila, mnogi pa se bodo ojaČili ob njegovem zgledu.u S temi besedami zaključuje Hatschek svoj obsežni znameniti Članek. Sedaj pa poglejmo, kako brezvestno ga je pretvoril „ Slovencev* božji namestnik, da ga popačenega in izkvarjenega poda svojim „bravcem*. Čakal je do 20. marca, da se vtisk slavja nekoliko pogubi; tega dne pa pravi: ..Značilen je bil topot način, kako so Haecklov jubilej slavili svobodomiselni listi. Dunajska „Neue Fr. Presseu pri najboljši volji ni mogla mimo dejstva, da je okoli Haeckla monista le nekaj kriČacev in je v Članku, kjer bi ga mogla brez spominov na neprijetne stvari slaviti, obžalovala, da mnogo Haeoklovih učencev ne hodi več za svojim mojstrom.* Smeli bi strmeti nad moralno pro-padlostjo, ki je zmožna hladnokrvno tako brezvestno popačiti navdušenja in priznanja polne besede Hatscheko-vega Članka v njih nasprotje. Toda nismo strmeli, ker smo že vajeni gledati, kako se rabies teologioa pod pretvezo katoličanstva poslužuje takih sredstev dan za dnevom. (Konec prih.) vsakršno pogajanje z Nemci ali s „Stajercijanci", pač pa |e pri* pravljena, paktirati s socialdemokrati proti primerni kompenzaciji. — Po triurnem trajanju se je nato shod razšel v občo zadovoljnost vseh udeležencev ob polu 2. uri popoldne. Nagodbena pogajanja. Budimpešta, 36. maroa. Nagodbena pogajanja ne počivajo. Tudi danes je bila konferenca ob postelji bolnega ministra Kossutha. Dunaj, 26. marca. V avstrijskih političnih krogih so prepričani, da je sporazumljenje nemogoče ter so pri-pripravljeni na dvojno ministrsko krizo. Na dvoru si prizadevajo, da bi se kriza vsaj zavlekla do poletja Koncem junija ali v začetku julija pa je neizogiben pad tako ministrstva Beckovega kakor Wreckeriejevega. Trgovinska pogajanja med Srbijo In Avstro-Ogrsko. Belgrad, 26 marca. Pri glavni razpravi v skupščini o državnem proračunu za leto 1907. je povedal posl. Veliković, da je izvoz živine padel za 12 milijonov. Finančni minister pravi, da govornik predstavlja stvar tako, kakor da bi bila Avstro-Ogrska ponudila Srbiji dobro pogodbo. Napaka prejšnje vlade je bila, da ni pogajanj z Avstro - Ogrsko takoj prekinila, ko se je Srbiji naznanilo, da ne dobi več veterinarne konvencije. Nova pogajanja bodo pokazala, ali more Avstro-Ogrska Srbiji zagotoviti izvoz živine ali ne. V zadnjem slučaju Srbija nima nikakega interesa, skleniti z Avstrijo trgovinske pogodbe. Po novi pogodbi bi znašal uvoz Avstro-Ogvske v Srbijo 30 milijonov, doČim bi Srbija izvažala živine za 15 milijonov. Kmetski punti na Rumun-skem. Bukarešt, 26. marca. Predvče-raj so hoteli kmetje vdreti v mesto Galac, da razrušijo pristanišče ter za-žgo vladno poslopje. Prišlo je do spopada z vojaštvom. 25 oseb je bilo ubitih. Dosedaj najhujši spopad med kmeti in vojaki je bil v Bacestu. Samo ena stotnija vojakov je imela opraviti z 2000 puntarji. ki so vojake obkolili in streljali nanje. Ne da se dognati, koliko je bilo mrtvih in ranjenih. Vojaštvo se je moralo umakniti ter prepustiti trg svoji usodi. Brzojav je razdejan. Černovice, 26. marca. V A1 e k-sandriji je bilo krvavo klanje. Nemire je organizoval bivši prefekt v Botušanu, Vazascu, ki pa je že zaprt. Kmetje so zažgali graščinsko poslopje ter vrgli najemnika v plamen. Več oseb je grozno pohabljenih. Ko so se vzdignili nato proti mestu, za-■tavilo jim je vojaštvo pot ter jih Strahovale) dveh kron. Zgodovinska povest (Dalje.) XXXIX. Čuj turško rumeno zlato Plačilo bogato ti bo Če nećeš — ti vzamem glavo. A šk erc. Beneški proveditore v Famagusti, Antonio Bragadino je že obupaval, da se ubrani turške vojske. V mestu je že primanjkovalo živil, kajti zaprt je bil vsak dovoz tako s kopnega, kakor z morja, bogato založena skladišča pa so se tekom obleganja že močno izpraznila. Zlasti ni bilo nič več dobiti mesa in zelenjave. Prebivalstvo je živelo ob samem kruhu. In upanja na pomoč beneškega bro-dovja ni bilo nič več. V tej veliki sili je stopil Kržan pred proveditora in mu sporočil, da ▼odi iz mesta podzemski rov Še za turški tabor in da ima v tem rovu dva jetnika — Ladislava |Gjačiča in pobočnika piratskega kralja. Bragadinu se je odvalil kamen od srca in prešinilo ga je novo upanje, da morda Famagusta venderle ni izgubljena in da mu bo mogoče, braniti to največjo in najvažnejšo beneško postojanko na Cipru, dokler se republiki sv. Marka ne posreči pri- pozvalc, naj se razidejo: kmetje pa so se lotili vojakov, ki so nato streljali, nakar so se kmetje razpršili, zapusti v si več mrtvih. Danes pa so se pomnoženi vrnili, premagali vojaške straže, vdrli v mesto ter začeli ropati trgovine. Trgovci in njihovi pomočniki so se zoperstavili z orožjem v roki, in razvila se je pravcata b tka po ulioLh. Na obeh straneh je več mrtvih, a končno so se morali kmetje umakniti. Bukarešt, 26. marca. Poročila iz provincij so še vedno selo resna. Pri napadih na mesta in trge je padlo že tudi več vojakov in častnikov. Oblasti v Georgjevu so brzojavile vojnemu ministru, naj jim pošlje topove v obrambo proti puntarjem. V Pet rese u je vdrlo pod vodstvom treh dijakov nad 2000 kmetov, ki so opustošili najprej palačo princa Stirbeva. Stotnik Outaca je trikrat pozval kmete, naj se razidejo, a ker so le siloviteje pritiskali proti vojakom, naskočili so jih vojaki z bajoneti ter izstrelili proti njim tudi tri salve. Mnogo kmetov j e padlo, ostali so se kmalu zbrali ter znova naskočili vojake, ki niso imeli več patron, vsled česar so se morali pred kmeti umakniti. Pozneje je vojaštvo dobilo pomoč, in zopet je bilo oddanih šest salv, nakar so kmetje zbežali. Število mrtvih je zelo veliko. V okolici Romana punt silno narašča; kmetje so napadli vojaško patruljo ter pretepli majorja Gorskega. Patrulja je streljala ter ubila dva kmeta. Dva vojaka 7. polka so kmetje na straži za vratno ustrelili. Nad okrajema Teleaman in Aleksandriaje proglašeno obsedno stanje. Kmetje so zopet zažgali več vasi ter pomorili veČ gr ase ako v. — V Huziju so vojaki ustrelili štiri kmete. Vrhovni poveljnik v Moldaviji, general Teli, je izdal na vojake sledeči poziv, ki pojasnuje resnobo položaja: „Vojaki: Očetnjava je v nevarnosti. Nujno potrebno je, da jo odločno branimo. Armada je vsled tega pozvana, ki se ne bo pred nikomur umaknila, najmanj pred puntarji. Proti puntarskim kmetom bo vojaštvo po enkratnem pozivu streljalo s kroglami. Konjenica mora pri vsaki resni priliki rabiti sablje. Nova vlada je odstavila vse prefekte ter imenovala nove. Na prebivalstvo je izdala poziv, kjer napoveduje ustanovitev ruralne banke za nakup državnih posestev, ki se oddajo kmetom v najem. Odpravi se tudi več davkov, ki tlačijo kmete posebno občutno. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 26. marca. Po včerajšnji debati v dumi zaradi odprave vojnih sodišč se je odpeljal ministrski predsednik Stolvpin k carju v praviti novo brodovje in ž njim osvoboditi najbogatejšo svojo kolonijo. Andrej Kržan je bil Še tisto uro imenovan za kapetana, njegovemu slugi pa je Bragadino nakazal sto cekinov nagrade. Ker je Bragadino vedel, da imajo piratje v Famagusti svoje zaveznike, se je dogovoril s Kržanom, da ostane tajnost, tako da sta ujeta Ladislav in njegov tovariš, kakor tudi da vodi skriven rov iz mesta. Po vse na tajnem je Kržan izbral izmed beneških vojakov sto Hrvatov ter prevzel nalogo, da bo ž njimi preskrbljeval obleganemu mestu živil. Bragadino je zasedel z vojaki grški samostan. Noben menih ni smel več zapustiti samostan niti občevati s prebivalstvom. Cerkev je dal Bragadino zapreti in zastražiti. Samo najzanesljivejši vojaki so vedeli, čemu se je vse to zgodilo. Le malo dni sta Kržan in Tomo počivala v Famagusti, potem sta se morala posvetiti težki svoji nalogi in z izbranimi Hrvati oditi po rovu ven na deželo, da oskrbujeta Famagusto z živili. Kržan si je izbral za skrivališče in zavetišče ono skrivnostno jamo, v katero je bila njega in njegovega slugo peljala tista piratska deklioa, o kateri je zdaj Tomo neprenehoma sanjaril. V tej podzemski votlini so bili Carsko selo. Danes se pričakuje vladna izjava. Varšava, 26. marca Na Grsy-bovskaji se je danes raapočila bomba, ki je ubila eno osebo. Atentatorja so prijeli. Bomba je bila namenjena orožuiškemu gensralu, ki je imel priti po oesti. — Osem oseb* je napadlo blagajno židovske občinske uprave. Vrgli so bombo, ki je ubila blagajnika in neko drugo osebo. Prestolonasledstvo v Brunšviku. Berolin, 26 maroa. BrunšviŠki deželni zbor je imel dolgo tajno sejo zaradi prestolonasledstva. Ker se poslanci niso mogli zediniti, se je tajno glasovalo po listkih, a izid glasovanja ni znan Francija proti Maroku. Pariz, 26 marca. Ker maroška vlada noče dati zadoščenja za umorjenega francoskega zdravnika Mau-champa in nekega dragega Francoza, sklenil je ministrski svet, da zasede Franoija za jamstvo maroško pristanišče Udja. Generalu Siaujatetu se je že naročilo, naj odrine s svojo divizijo pred Udjo. Pozor som iS I j en I Ul! Volilni imeniki so v nekaterih občinah že razpoloženi za javni vpogled. Na občinski tabli se razglaša reklamacijska doba. Ker je možno reklamirati le tekom 14 dni od dne razglasitve in javne razpoložitve imenikov, naj se somišljeniki takoj prepričajo iz raz glasa na občinski deski, ali so imeniki že razpoloženi, in si po večkrat izpišejo natančno imena, stan in stanovanje vpisanih volileev, in natančno pregledajo, ali je kak somišljenik izpuščen ali kak nasprotnik preveč vpisan. Poskrbijnaj se takoj dokazne listine za reklamacije, t. j krstni list (rojstni podatki) od rojstne župnije, svedoČbo državljanstva od glavarstva, svedočbo enoletnega bivanja pa od županstva. Te oblasti morajo izdati te listine v re-klamacijske nuuieue takoj in brezplačno Reklamacije naj se kar možno kmalu vlože in sicer pri županstvu. Somišljeniki, reklamacijska doba je kratka a dragocena doba Poznejše reklamacije so brezuspešne. Torej na delo! Vsa pojasnila v volilnopravnih zadevah daje pisarna dr. Tril-1 e r j a in dr. N o v a k a v Ljubljani. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. marca. — Navodilo za driavnozbor-ske volitve na Kranjskem je izšlo. Knjižica naj olajša somišljenikom delo ob volitvah V vsaki občini naj vojaki dobro spravljeni. Od tod so ponoči nosili živila do rova, po dnevi pa so jih iskali po dolinah, kamor turška vojska še ni prodrla. Opeto-tovano je Kržan porabil dano mu priliko, da je pohitel za nekaj ur v samotni gorski gradič, kjer se je mudila Asunta, in tam ž njo zidal zlate gradove na oblake. Asunta ni mogla zapustiti otoka, ker so turške vojne ladje vedno krožile okrog njega in ustavile vsako ladjo, ki se jim je bližala. Mustafa-paŠa je bil kmalu dobil novega vojaštva iz Turčije in začel s podvojenimi močmi napadati Famagusto. Noč in dan so grmeli topovi, po dvakrat in celo po trikrat na teden je turška armada z ljuto silo napadla utrdbe, a vse napade je Antonio Bragadino slavodobitno odbil. Čudil se je Mustafa-paša, kako da se more oblegano mesto toliko časa držati, Čudil se je zlasti, da mestu še ni zmanjkalo živil, toda raztolmaČiti si tega ni znal. Turško brodovje je obkolilo mesto od morja tako tesno, da bi ne mogla nobena barčioa mimo njega, a vender je mesto imelo še vedno dovolj živeža. čudil se je pa Mustafa-paša tudi radi tega, da Bragadinu ne zmanjka vojaštva. Oblegal je Famagusto ie se nemudoma sestavi volilni odbor iz veljavnih in agilnih mož vseh pod-občin. Ta odbor naj &e loti takoj reklamacij skega dela, zakaj 14 dnevna reklamacijsks doba je prva važna bitka volilne vojske. Volilni odbor imej v evidenci vse volilce svoje občine in naj naznani nemudoma na naslov gosp. dež. poslanca Frana Arkota v Postojni ali na pisarno dr. Triller-dr. Nov a k v Ljubljani imena 2 do 5 mož, ki jih bo stranka naznanila glavarstvu, da bodo navzoči pri volitvah kot strankini zaupniki. Obenem je treba naznaniti imena onih mož, ki jih bo stranka predložila za Člane komisije v krajih s klerikalnimi občinskimi odbori. Volilni odbor naj porazdeli med člane podrobno agitacijsko delo. naj skrbi za volilni fond. za agitatorje, za dopise v listih in za shode. Knjižica „Navodilo za državnozborske volitve", ki obsega natančen pouk o vseh, zadevah tiČočih se volitev, se je razposlala vsem našim zaupnikom, ki jih naj nemudoma razdele med take zanesljive može svoje občine, ki bodo znali delati po navodilu. Kdor izmed naših somišljenikov bt želel to knjižico, naj se obrne na pisarno dr. Triller-dr. Novak v Ljubljani, ki mu bo brušurico poslala brezplačno. — Volilni shodi na Notranjskem. V nedeljo, 24. t. m. je bil v Hrenovicah v gostilni pri „Di 1 -c a h" shod neodvisnih notranjskih volileev, ki je bil prav dobro obiskan. Na shodu so govorili g. dež. poslanec Fran Arkoiz Postojne o programu neodvisne kmetske stranke, posestnik g. Josip Jenko iz Zgornjih Brnikov o kmetski organizaciji, posestnik g. Meden iz Hrenovic pa o kmetski samopomoči. Navzoči vo-lilci so pazno poslušali govore in navdušeno pritrjevali izvajanjem govornikov. Zborovalci so navdušeno pozdravih kandidaturo g. Josipa D e k 1 e v e kot neodvisnega kmetskega kandidata ter se zavezali, da bodo ne samo glasovali za tega kandidata, nego da bodo tudi z vsemi silami agitirali zanj. — V ponedeljek 25, t. m. je bil shod v Dolenjem Ze-rn onu. Udeležilo se ga je kakih 300 do 400 ljudi. Shodu je predsedoval g, Rudolf Valenčič iz Ilirske Bistrice. Govoril je posestnik g. Jo s. Jenko iz Zgornjih Brnikov o kmet-skem gibanju in kmetski organizaciji. Kaplan Horvat iz Trnovega in nad-učitelj Ravnihar sta prignala na shod četo starih devic in fanatiziranih babur. ki so kričale in razgrajale kakor zbesnele in metale na zborovalce pesek in blato. Ravnihar in Horvat, ki sta tudi sama razgrajala, ne samo hujskala, se bosta morala radi tega svojega nastopa zagovarjati pred sodiščem. Klerikalni petelini so že pozabili, da imamo sedaj zakon v varstvo volilne svobode! dolgo časa, mnogo beneškega vojaštva je že popadlo, a vendar ga je bilo za obrambo vedno še dovolj. Seveda se grdogledemu turškemu poveljniku niti sanjalo ni, da je nekaj uric od njegovega tabora podzemska jama, kjer se skriva mala ali hrabra četa, ki po skrivnem rovu pridno oskrbuje mestu živil in ki po vsem otoku nabira mladih in starih mož za beneško armado, ter jih po tem rovu spravlja v oblegano mesto. Koj prvi dan, ko se je Četa utaborila v podzemski jami, je Kržan dal odpreti železna vrata, nad katera je kralj GjaČiČ dal obesiti mrtvaško glavo, pod njo pa zapisal svoje grozilno svarilo. Tomo, ki je mislil, da je morda tukaj skrit piratski zaklad, je bil tudi to pot razočaran. Za železnimi vratmi je bila prostorma jama, napolnjena s smodnikom in z vsako-kovrstnim orožjem. Bila je to glavna orožarna piratov. Kržan je našel tu veČ tisoč samokresov, sabelj in pušk, brez dvoma samo poropano orožje. Smodnik je bil shranjen v velikih sodih. V jami je bilo tudi več topov in vsakovrstnih mornarskih potrebščin. Največji del vseh teh stvari so vojaki spravili v mesto. Zlasti vesel je bil Bragadino smodnika, kajti tega mu je ie začelo primanjkovati. . (Dalje prih.) — Dr. BenkovMev poraz v Trbovljah. „Kmetsko bralno društvo - in „Splošno del. društvo" (kdaj se je iznova oživilo V. sta sklicala na dan 24 t m. v Trbovlje sbod, na katerem naj bi govorila Korošec in Benkovič. Zanimanje za sbod je bilo veliko. Že pred časoin so se napolnili prostori, zbralo se je nad 800 ljudi. Lončarič je otvoril zborovanje in imenoval podpredsednika, zapisnikarja in „venbacitelja" (reditelja) mlečno -zobega Putriha. Besedo je dobil Korošec in že je zabučalo po dvorani: proč z njim, proč z Benkovičem, živio Roš! Šum se je polegel in Korošec je pričel. Govoril je o uspešnem delovanju klerikalcev (klici: za svojo malho, za zvišanje duhovniških plač). Nad 70 društev imajo kršČ. socijalci po Sp. Štajerskem, mnogo se stori tu za ljudsko izobrazbo (silen smeh). In sedaj se je zaletel govornik v narodno stranko (vse kriči: živela! Na vprašanje, kje imajo klerikalci narodnost, odgovori Korošec, da imajo to „za povrh". (Klici: g. Korošec, vrček piva v roke in molčite j. Takrat pa poskoči venbacitelj in zapiše kot medklicatelja nekega moža, ki je znan po svojem moškem nastopu, a ni takrat izustil glasne besede. Nastalo je splošno razburjenje. Torej v ječo nas mečete, nas kmete in delavce. Fej ! Od sedaj ni mogel veČ nemoteno govoriti. Pristaše narodne stranke je delil v tri dele. Kranjske liberalce — „Narodovce" (živeli! živio „Narod"), tiste, ki so že od nekdaj zoper vero in bi radi do vodstva in par učiteljev ,jungov-cevu (Nastal je zopet silen vrišč: živeli učitelji, proč s farji, kar imamo, imamo od učiteljev, farji le jemljejo in skrbe za svojo malho, ne laži, Korošec;. Torej vi ste pristaši tiste liberalne stranke, ki je vedno delala proti volilni reformi lažes! živela narodno-napredna stranka!) Končal bodem živio konec!) Zmagali bomo na vsej črti 'splošen smeh;. Poza-bavlja še malo čez narodno stranko, prvake in konča. Za njim dobi besedo dr. Benkovič. Komaj zjeclja par besed, nastane med zborovalci nepopisen vrišČ in hrup. Medklici, smeh in vpitje se ne poleže več. Mnogo veselja je vzbudil klic : Ša-steršičev „lerpobw. Vzdigne se Korošec in prosi, ponižno prosi /.a posluh ; zastonj. Benkovič se trese, ne vemo, če iz strahu ali jeze in vpije: rne utrudim se, počakam vsekakor, da bo mir". In stal je tam tričetrt ure. a šum vedno večji. S težavo so mirili ljudi, ki so ga hoteli s silo vreči iz zborovalnih prostorov. Enkrat se je polegel vriŠČ in takrat smo zaslišali Benkoviča, kako je odločno poudarjal, da ni klerikalec, da je bil vedno in bo zoper duhovniško nadvlado, a že mu zagrmi iz sto in sto grl: hinavec, molči. Naposled se je moralo zborovanje med splošnim smehom in veseljem zaključiti. Med klici: živio Roš, pereat Benkovič, so klerikalci (20—30 zapustili vsi poparjeni pozorišče. Trboveljska in hrastniška dolina pa odmevata že dva dni nad klerikalno blamažo In tako naj se godi klerikalcem, tem sleparjem ljudstva povsod! — Narodni kandidat g. Fr. Roš je imel dne 25. t. m. dva volilna shoda v brežiškem okraju, prvega v Zdolah, drugega v Vidmu ob Savi, oba mnogoštevilno obiskana in enoglasno sprejeta kandidatura g. Roša. Isti Čas je imel v Zdolah shod dr. Benkovič: došlo je H volilesv . . . . Naprej do zmage! — Francoska država se trese ne pred francoskimi klerikalci, ampak pred avstrijskimi. Na Dunaju je zbo rovala „Erzbruderschaft vom heiligen Michael" in obsodila francoske razmere, v Ljubljani sta pa imela v nedeljo svoj dan dr. Šusteršič im škof Jeglič, ki sta seveda tudi obsodila „protiversko gonjo" na Francoskem. Shod se je vršil v wUnionuu .Slovenec" je pravil v soboto, da bodo drugi dan govorili „ljubljanski katoličani". Ljubljanskih rkatoličanov pa ni hotelo priti na shod, dasi so „Slovenčevci" agitirali na vse pre-tege po vseh oštar i j ah, da bi bila udeležba iz Ljubljane toliko lepša. Priloga „SloTeasmena MaraoV it 70. tie 27. marca 1907. Še celo po spovednicah so vlačili nedeljski shod in kdor je Sel pretekli teden v Ljubljani k spovedi k takemu spovedniku, ki je zelo vnet za blagor katoliških duš, dobil je med pokoro tudi nalogo, da se mora udeležiti . shoda v „Unionu". Da bi bil pogled za dr. Susteršiča in škofa bolj veličasten, nagnali so ženske na galerijo in balkon, moški so bili pa spodaj v dvorani. Žensk je bilo res precej iz Ljubljane, moški so se pa rekrutirali iz ljubljanskih okoličanov in ljubljanskih socijalnih demokratov. Med ljubljanskimi katoličani so bili Kregar, ki je zadnji čas silno pobožen in prijazen na vse strani, Jeraj, ki so mu druge ženske mnogo, mnogo bolj mari nego njegova, in veČ podobnih „kato-liškihu mož z enakimi lastnostmi in čednostmi. Shodu je predsedoval Povše. Glavni govornik je bil dr. Šuster-šič, ki je lagal, kot bi imel patent na to. Lahko rečemo, da niti ene resnične besede ni izustil. Govoril je o francoskih barabah, njih Čikih, kvasil o krivicah, ki zadevajo francoske duhovnike, o ropanju, ki ga izvršuje francoska vlada nad vernim katoliškim ljudstvom itd. itd. — torej vse tisto, kar se je pisalo po klerikalnih listih zadnje mesece, se še piše in se še bo. Med dr. Suster-šičevim govorom ni vladalo prav nič navdušenja „za obrambo vere", ampak apatično so vsi poslušali IŠusteršiČeve laži in odhajali, kadar se je zdelo temu ali onemu že preveč. Le tuintam se je oglasil kak glas, ki je potrdil govornikova ^izvajanja", in se je dr. Šusteršič le preobupno obračal na vse strani pričakujoč „hrupnega pritrjevanja", o kakršnem se bere v včerajšnjem „Slovencu". Ko je dr. Suster-Šič pozival na koncentracijo vseh rkatoliških sil", da pri nas ne nastopijo žalostne, obsojanja vredne francoske razmere, poprijel je besedo škof, katerega je par Ižancev prišlo gledat v Ljubljano, če je res prijahal na oslu, in prežvekal še enkrat Suster-šičeve kolobocije. Značilno je, d a so se pri začetku njegovega govora usuli ljudje iz dvorane, da je bila ta skoraj naenkrat prazna. Tudi ženske so odhajale in sicer pr epr o st e ž enske, kar naj si vladika Bonaventura zapiše za svoja dolga ušesa! Da je škof klical Boga in vse svetnike na pomoč, proti razmeram na Francoskem, ni treba posebno poudarjati. V svojem govoru je pokazal vso omejenost, ki jo je zmožen glede raznih stvari in se skoraj jokal, da so v Ljubljani taki grešni ljudje, da ploskajo pri predavanjih, ki so polna brezverskih in krivoverskih naukov! Zakaj škof ni navedel tistih krivoverskih predavanj ? Zato naj se pošteni katoliški možje izogibajo takih protiverskih priredb nasprotnikov, ter naj ne bero njih časopisov in knjig, ampak samo tiste, ki se tiskajo v rKatoliški tiskarni", ker le od tam veje pristen katoliški duh. Tudi papir je iz katoliške papirnice! škof je na koncu svojega govora pozival na boj proti naprednjakom, ki hočejo baje vzeti vero „katoličanom". Ko je škof nehal go-goriti, oddahnili so se ljudje, ki so jih pridržavali reditelji v dvorani, naj počakajo, češ rgospod knezoškof ne morejo in ne smejo ostati sami!" Ko sta se prebrali dve vda-nostni brzojavki na papeža in na pariškega kardinala Riharda, v kateri zadnji upajo naši klerikalci, da dobe njih francoski tovariši Francijo v svojo moč, se je končal ta slaven shod in Francoska je, kakor se čuje iz jako zanesljivih virov, že začela misliti, kako naj spremeni svoje ukrepe glede ločitve cerkve od države, ker jo je klerikalnih shodov po Avstriji silno strah, kaj bo z njo — če poj de tako naprej! — Obrambno društvo, to je tisto pod vodstvom dr. Lampeta stoječe društvo, ki kuje popravke za tiste božje namestnike, ki so ožigosani v protiklerikalnih listih. To društvo postopa tako-le: Cim je kakšen duhovnik napaden v naprednem listu, ne oziraje se na to, ako je tudi dotični napad upravičen, pošlje „Obrambno društvo" napadencu izrezek iz naprednega lista, priloži po § 19. sestavljeni popravek in ga pozove, naj ta popravek podpiše in ga nemudoma pošlje dotičnemu časopisu, ki je napad priobčil. Kakor posnemamo iz „Slovenca", je „Obrambno društvo" razposlalo v preteklem letu 1444 takih obvestil in sicer 879 iz „Slovenskega Naroda", 108 iz „Go-renjca", 111 iz „Štajaroa", 88 iz „Soče", 53 iz „Primorca", 29 iz „Rdečega Prapora", 24 iz „Notranjoa" itd. Izmed te ogromne množice popravkov jih je bilo sprejetih samo 48, in sicer jih je sprejel „Slovenski Narod" 23, „Štajero" 7, „Marburger Zeitung" 7, „Gorenjeo" 3, „Deutsche Wacht" 3, „Primoreo" 3 in „Freie Stimmen" 1. K temu moramo pripomniti, da je na naš list lansko leto došlo od popravkarskega društva v vsem kakih 40 popravkov, i z m ed katerih smo približno polovico vrgli v koš, ki niso odgovarjali zakonitim predpisom. Kakor pa „ Obrambno društvo44 v „Slovencu" samo razglaša, se je e ozirom na napade v „ Slovenskem Narodu" poslalo duhovnikom 87 9 obvestil s pozivom, naj podpišejo priložene, že sestavljene popravke in jih priporočeno pošljejo našemu listu. A na naš naslov je došlo, kakor smo že naglašali, izmed gori navedene naravnost ogromne množice komaj okoli 40 popravkov. Vprašamo sedaj, kako je to, da so se napadeni božji namestniki v 879 slučajih samo v 40 slučajih poslužili poslanih jim popravkov? Odgovor na to vprašanje je lahek! Vse, v k ar smo o dotičnikih pisali, je bilo tako nepobitno resnično, da oni duhovni gospodje na to niti s popravki niso upali reagirati, dasi je znano, da so določbe tiskovnega zakona glede popravkov take, da je mogoče s popravki tudi najčistejšo resnico postaviti na glavo. In če uvažujemo še to, da izmed poslanih nam popravkov niti eden ni odgovarjal resnici, kar lahko z mirno vestjo trdimo, lahko s polnim pravom rečemo, da je bilo vse ono, kar smo preteklo leto pisali o raznih duhovnih gospodih in zaradi česar smo jih po zaslugi žigosali, resnično od kraja do konca, do zadnje pi-čice! „Slovenec" piše: „Iz navedenih podatkov se razvidi, da gre „Slov. Narodu", v kolikor se tiče zasramo-vanja in ostudnih napadov, prvo darilo. Za njim takoj pricaplja otroški vrtec ..Gorenjec". Da, v napadih so liberalci pravi mojstri". Mi pa pravimo: Statistika „Obrambnega društva" kaže jasno in nepobitno, ne, da smo mi liberalci pravi mojstri v napadih, marveč to, da je med našo duhovščino toliko gnilega, da smrdi že do neba! Saj samo popravkarsko društvo priznava, da so bili napadi „Slovenskega Naroda" samega, ne da bi všteli še druge liste, raznih duhovnih gospodov izmed 879 slučajev najmanje 830 krat docela upravičeni, tako upravičeni, da se dotiČniki niti ganiti niso upali! Ali ni tako, g. dr. Lampek ? Zato prosimo tudi za to leto natančnih statističnih podatkov o „Ob-rambnem društvu". Saj bo njegovo delovanje letos gotovo še bolj „uspešno", ker mu je Lampek prinesel iz Rima — papežev „žegen"! — V Stiski. „Slovenec" se zadnji ča3 rad bavi z naravoslovjem in celo polemizirati si upa — Če ima ravno pri rokah kak spis, na katerga se more nasloniti. Tega mu niti ne zamerimo. V celem klerikalnem taboru ni ne enega prirodoslovca, ki bi mogel o takih vprašanjih govoriti in zato pride ves klerikalni tabor v zadrego, ako je treba enkrat pokazati nekaj samostalnosti. To vidimo zdaj. Dr. Boris Zamik je v soboto v našem listu priobčil feljton, ki je vzbudil občno pozornost. Če kdaj, so imeli „Slovencevciu tu dolžnost stvarno odgovoriti na ta spis in če drug nihče ni zmožen za stvaren odgovor, naj bi se bil potrudil škof Bonaventura, ki se vendar izdaja za strokovnjaka je in celo „8pi-sal" posebno brošuro o Bogu. A glej — stvarnega odgovora ni. „Slovenec41 misli, da se je rešil polemike s tem, da je zapisal par frazio preziranja, v resnici pa je s tem dokazal svojo nevednost in svojo in-f erijornost. — Ekseelenea dr. iuoterslft. Iz zadnje številke „R de Čega Prapor j a44 posnemamo: „Nedavno tega je prinesel pismonoša dr. Šuster-šiču v Ovijačevi hiši večje Število pisem in drugih korespondenc. Advokatova boljša polovica ga je ljubee-nivo sprejela, mu odvzela pisma, pa jih v veliki naglici prebrskala, kakor da bi nečesa iskala. Menda ni našla zaželjenega lista, kajti na pol v stran obrnjena je smehljaje se rekla: „Na, koflentliob urordon Slo uns bmld olnon Brlel brlngen mit dor Anlaohrllt „EHellenz"." — Prepuščamo odgovornost za to vest „Rdečemu Praporu", pripomnimo pa, da je docela verjetna, saj je noto-rično znano, da se vse dr. Susterši-čevo hrepenenje in koprnenje suče okrog tega, da bi njegovo gumbnico krasil kak red in da bi dicil njega isti naslov kakor njegovega najnovejšega intimusa ekscelenco Schwegla. Za volilno reformo se je samo zategadelj tako zelo zavzemal in samo radi tega je žrtvoval rade volje vse slovenske narodne interese, ker se je nadejal plačila ne samo v gotovini, omenjamo tu samo škofa Antona in klerikalne gospodarske organizacije, nego tudi v obliki zlatih križcev. To tajno koprnenje smo mi pravočasno razkrili in mož se ni upal nato sprejeti pouujanega mu odlikovanja, ker je vedel, da bi v tem slučaju ves narod kazal nanj s prstom, češ, da se je s tem doprinesel dokaz, da je Šusteršič res prodal Slovence za ceno zlatega križca. In sedaj upa in be nadeja, da mu bo došlo plačilo v drugi, manj sumljivi obliki. Ekseelenea hoče postati, to je sedaj „njega srca koprnenje", kaj Čuda potem, ako je izdala sedaj njegova gospa najskrivnejše njegove tajnosti. „Wess' das Herz voli ist, dess1 geht der Mund iiber". — Tajen Shod imata danes zvečer ob sedmih dr. Janez Krek in pasar Kregar na Opekarski cesti št. 36 v gostilni Ljudevita Kotnika. Gostilničarja s tem imenom na Opekarski cesti ne poznamo, morda je to gostilna Fr. Sluge? Brez dvoma hočeta Krek in Kregar delati vodo za bodoče državnozborske volitve. Klerikalna stranka bi rada Ljubljani vsilila za kandidata takšnega nesposobnega človeka kakor je pasar Kregar. Ker mož ve, da bi se na velikem javnem shodu s svojim nastopom nesmrtno blamiral in pokazal javno svojo nesposobnost, prireja sedaj tajne konventikle, na katerih upa s pomočjo dr. Kreka vlo-viti vsaj nekaj nerazsodnih kalinov, ki bi bili tako neumni, da bi mu pri volitvi oddali svoj glas. Toda Kregar bo našel v Ljubljani, o tem smo prepričani, le malo takih gumbcev, ki bi mu šli na limance. — Deželna komisija za agrarne operacije. Namesto v pokoj stopiv-šega dež. sodnega svetnika gospoda Karla AVengerja je poklican za člana deželne komisije za agrarne operacije na Kranjskem za čas sedanje funkcijske dobe t. j. do konca leta 1908. dež. sodni svetnik gospod Fran Andolšek v Ljubljani, za njegovega namestnika pa namesto dež. sodnega svetnika g. Adolfa Elsnerja, ki je imenovan za višje dež. sodnega svetnika v Gradcu, dež. sodni svetnik gosp. dr. Martin Travner v Ljubljani. — Sodu VOSt. K sodnijski praksi pri graškem deželnem nadso-dišču je vstopil absolvirani pravnik gosp. Peter Medvešček, goriški rojak. — Slovensko gledališče. Snoči se je zaključila se zija s Cajkovskega opero „Pikova dama", kot Častni večer režiserja g. Raneka, ki se je kot režiser marljivo trudil za napredek slovenske opere. Dasi je bilo gledališče skoraj polno, se je vendar bolj ležerno pelo in nekaterim pevcem se je videla velika utrujenost, kar se ni čuditi po mnogobrojnih skušnjah v zadnjem mesecu, ko smo imeli kar pet premijer. Pregled o delovanju slovenske opere v pretekli seziji priobčimo pozneje. P. K. — Gostovanje slovenskih opornih pevoev In povh na Hrvatskem. Prejeli smo to-le pismo: „Resnioi na ljubo prosim slavno uredništvo „Slo- venskoga Naroda44 v Ljubljani, da blagovolite javiti, da s turnejem slovenske opere po Hrvatskem nisem v nobeni zvezi. V naprej se zahvaljuje z odličnim spoštovanjem vdani E r -nešto Gammarota. V Brnu, 23. maroa 1907." — Pripominjamo, da smo vest o gostovanju slov. opernega ensembla v Varaždinu pod ravnateljstvom g. Ernesta viteza Cammarote posneli iz hrvatskih listov, pred vsem iz „Agramer Tagblatta". — Operni pevee pl. Bezunov je odpotoval snoČi v Tilsit na Prasko, kamor se ga je povabilo, da gostuje na tamošnjem gledališču. Kasneje bo gostoval v Plznu in v Jur-jevu na Ruskem. — Dodatek k snočnjemu gledališkemu poročilu. Po prav neljubi pomoti je izostalo med navedenci ime g. H. Nučiča, kar bodi s tem popravljeno. — »Glasbeni Matici11 je naklonila „Glavna slovenska posojilnica" v Ljubljani podpore za 1. 1906 v znesku 150 K. — Društvo v pomoč učiteljem, njih vdovam in sirotam na Kranjskem je imelo danes dopoldne v restavraciji „Narodnega doma" svoj letošnji občni zbor. Bil je dobro obiskan. Zborovanje je otvoril predsednik gosp. Juraj Rezek. Ker lanski občni zbor ni bil sklepčen, se ni vršil in društveni odbor iz leta 1905. je tudi 1906 vodil društvo. Pozdravil je predsednik najiskrenejše navzoče, se spominjal umrlih Članov Josina in Kavčiča ter tovariša Jožeta Travna, ki je zapustil društvu 4000 K in 1/s vsega drugega premoženja, ki ga še ni testamentariČno razdelil. S to osminko je dobilo društvo Še 5000 K. V znak sožalnega spomina na umrle so se zborovalci dvignili s sedežev. Nato je poročal o delovanju društva tajnik g. Alojzij Kecelj. Spominjal se je v toplih besedah pokojnega Travna. Društvo je imelo preteklo leto 114 članov, odbor pa 8 sej. Poročilo je bilo odobreno. Iz poročila blagajnika gosp. Jožefa Cepudra je posneti: Dohodkov je bilo v preteklem letu 63.259 K 08 v, stroškov pa 63.214 K 81 v, torej 44 K 27 v prebitka. Skupnega denarnega prometa je bilo 126 518 K 16 v. Proračun za upravno dobo leta 1907 izkazuje 7193 K 56 v prejemkov in 7133 K 56 v izdatkov, torej 60 K preostanka. Bilanca ob koncu društvenega leta 1906 izkazuje 116.215 K 63 v premoženja. Prirastlo je preteklo leto 500 K. Ker so pregledniki našli vse knjige in račune v redu, se je poročilo odobrilo in se podalo oprostilo blagajniku in vsemu odboru. Pri po samičnih nasvetih se je sklenilo, da se proti nekemu Članu nastopi z vso strogostjo, da se izterja od njega star dolg. Sprejet je bil nato predlog gosp. Ivana oege, da se pri društvu vpelje čekovni promet, dočim se ni sklepalo o nasvetu predlagatelja, naj bi društvo nakupilo akcij, o katerih se prepriča, da so zasigurane. Vendar bo odbor ta nasvet uvaževal. Pri sledečih volitvah so bili izvoljeni sledeči gospodje: za predsednika Juraj Rezek, za blagajnika Jožef C e p u d e r, v odbor pa Jakob Dimnik, Jakob F u r 1 a n, Jožef Gregorin, Anton Javoršek, Luka Jelene, Alojzij Kecelj, Janko Žirovnik. Pregledoval ci računov so gg. Fran Gale, Karel Javoršek in Fran M a r o 11. G. Rezek se je nato zahvalil zbo-rovalcem za udeležbo in zaključil zborovanje. — »Narodna šola", društvo v podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu, je imela danes dopoldne v restavraciji „Narodnega doma" svoj 34. redni občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Predsednik g. Anton Razin-ger je otvarjajoČ zborovanje pozdravil navzoče in se spominjal v iskrenih besedah mecena „Narodne šole", pokojnega učitelja Jožefa Travna, ki je zapustil društvu 4000 K. V spomin na blagega dobrotnika so zborovalci vstali s sedežev. Tajnik gosp. Josip Cepuder je podal poročilo o delovanju društva preteklo leto, kar se je odobrilo, blagajnikovo poročilo g. Alojzija Kecelj a pa izkazuje 9487 K 53 vin. dohodkov in 9468 K 59 vin. izdatkov, torej 18 K 94 vin. prebitka. Društvena imovina ob sklepu računa znaša 2646 K 97 vin., za 157 K 67 vin. manj nego koncem leta 1905. Računski pregledniki so našli vse društvene knjige in račune v redu, zato se je predlagani absolutorij blagajniku in vsemu odboru soglasno sprejel. Nato se je vršila volitev odbora. Izvoljeni so bili dosedanji gg.: Josip Cepuder, Jakob Dimnik, Jakob Furlan, Alojzij Kecelj, Ivan Kruleč, Janko Likar, Anton Razinger, Jura j Rezek in Fr. K s. Tro št. Za preglednike računov so bili izvoljeni is t o tako dosedanji gg, in sicer Fran Gabršek, Luka Jelene in J. Leveč. Pri nasvetih je stavil g. Ivan Sega sledeče predloge: 1. predsedstvo „Narodne šole" naj stopi v dogovor z deželno vlado hrvatsko, da si ona preskrbi tudi nekaj naravnih krasot slovenskega ozemlja, bodisi zgodovin- skih, bodisi zemljepisnih važnosti, da uvrsti te zanimivosti v one slike, ki jih namerava izdati kot nazorne slike; 2. predsedstvo skušaj v življenje spraviti takozvane „Naturaliensammelstel-len" po zgledu Čehov in Nemcev; 3. predsedstvo se obrni na razna založništva šolskih knjig, kakor Piohler, Tempskv itd. z zahtevo, da naj se raznim učilom v prvi vrsti stenskim slikam preskrbe slovenska imena. Prvi predlog se je prepustil odboru v rešitev, ostala dva sta pa bila soglasno sprejeta. Predsednik se je zahvalil zborovalcem za udeležbo in zaključil zborovanje. — Naš Jezik in nafta kultura. Na prošnjo „Ljubljanskega učiteljskega društva" je predaval snoči na II. letošnjem učiteljskem večeru v hotelu („Južni kolodvor" profesor g. dr. Ilešič o našem jeziku in naši kulturi. G. predavatelj je najprej raz-motrival vprašanje, če je mogoče najti zvezo med jezikom in kulturo. Jezik je predstavnik idej. Kdor pozna notranjo jezikovno obliko, ima v sebi duha svojega jezika, barvitost njegovo. Slovani imamo obilico krasnih imen, kjer se kaže ta barvitost. V 9. in 10. stoletju so preprosti Slovenci imeli taka poetična imena, pri katerih je vsak vedel, kaj pomenijo n. pr. Milivoj, Branislav, Dragomir, Ognjeslav, Črtomir itd. Od 16. stoletja i'aprej so se ta imena odpravila in imamo germanska in romanska imena kakor Felicijan, Tomaž, Valentin, Friderik itd. Notranje jezikovne oblike ne čutimo več. Vendar smo v zadnjem času v gosposkih krogih začeli zopet uvajati stara slovanska imena, večino pa še vedno preveva germanski in romanski duh. Pri nas velja geslo, da imej otrok ime svetnika; ker nimamo] Slovenci svojih svetnikov (Ker nimamo potrebnega denarja zato. Op. ured.), pomagali so si nekateri, da so germanska in romanska slovanili, oziroma slovenili, drugi pa zopet tako, da so germanskim in romanskim imenom dajali bolj slovansko obliko, n. pr. Ivan za Joannes, Josip za Jožef, Fran za Frančišek itd. Pri tem je svetnik vedno Joannes ali Janez in Ivan le človek itd. Ker so se nekateri naši prednanci v preteklem stoletju svoja imena poslovanili na primer Martina v Davorina (Trstenjak), Jurija v Oioslava (Caf), gledali so jih pisano v višjih (nemških) krogih. Naši nasprotniki žele, da bi mi ne imeli slovenskih svojih imen, zato so pretvarjali razne naše priimke, da zvene večkrat po nemški. Naše misli segajo prepogosto na sever in zapad, nikdar pa ne proti vzhodu in jugu, kjer žive naši rodni bratje. Jugoslovanski narod smo kakor Hrvatje in Srbi in s temi nas morajo vezati srčne vezi, ne pa z ljudmi, ki so tuji našemu jeziku in naši kulturi. G. govornik se je bavil na to, kako se nemško izražanje vriva v naše mišljenje in poudarjal, da ne smemo pustiti, da bi se nemška poezija vsiljevala v naše govorjenje. Da se naša znanost ziblje v tako ozkih mejah, je vzrok nedelo in malodušnost. Nekateri naši učenjaki pišejo rajši v tujem jeziku nego v domaČem. Mi moramo gledati, da se pišejo v kakem slovanskem, Če ne že v slovenskem. Predavatelj je nato v ostrih besedah bičal tisto mešanico iz slovenščine in nemščine, kakršna se večkrat govori po naših mestih. Izobražen človek ne govori tako! Tako govorjenje je začetek raznarodovanja. Ako naši kmetje kaj takega vidijo, ako otroci slišijo učitelja z nadzornikom govoriti nemški, se s tem de-moralizujejo. Uče se s tem hrepeneti po tujem blagu, sami nad seboj izvršujejo počasi naroden samomor. Kdor govori tuj jezik, kadar mu ni potreba, je suženjski Človek brez svobode. Bog pa ljubi le svobodne ljudi. Frenetično ploskanje je po teh besedah zaorilo po dvorani, ki je bila nabito polna učiteljstva in gostov. G. vodja Dimnik se je v iskrenih besedah zahvalil govorniku za izvrstno predavanje z željo, da bi se še drugikrat tako rado volj no odzval prošnji, kot se je snoči. — Pri neoficijalnem delu večera je prosil profesor g. dr. Žmavc uČiteljstvo, naj bi posvetilo svoje moči krajepisu in zbiralo imenovanja posameznih krajev (gozdov, travnikov, njiv itd.) svoje občine. Domovinoznanstvo je zlasti za Slovence velike važnosti, a ravno pri nas je v tem oziru še mnogo mnogo dela. — 0 metalurgiji potom elektrolizo In o alnmlnometalurgijL K tozadevnemu včerajšnjemu poročilu se je vrinila pri korekturi pomota, ki potem onemogoča razumevanje cele stvari. Metalurgija namreč ni znanost, ki uči, kako kovine nastajajo in iz česa obstoje, aluminometalurgija pa veda, ki uči kako se aluminij proizvaja, ampak veda o kemičnih in mehaničnih procesih, s pomočjo katerih dobivamo Čiste kovine iz njihovih rud ali spojin. Elektro-(galvano)-metalur-gija, oziroma aluminometalurgija pa se omeji le na procese, po katerih pridobivamo kovino s pomočjo galvanskega toka, oziroma aluminija. Tudi naj se popravi mesto banksit, banksit (Wocheinit). Ta mineral je tudi znamenit, ker se ga ravno pri Bohinju največ dobi in ima poleg drugih snovi 20—60% aluminijevega oksida (Al., 03). M. N-5. — Deželnega in gospenjega pomočnega društva Rdečega krila za Kranjsko redni občni zbor bo dne 10. aprila ob 6. uri zvečer v knjižnioi o. kr. deželne vlade (II. nadstropje), Bleiweisova cesta. Dnevni red: 1. Naznanila prvosedstva. 2. Gospodarstveno poročilo in račun za leto 1906. 3. Dopolnilna volitev 3 društvenih odbornikov (moški odsek). 4. Dopolnilna volitev 2 računskih preglednikov. — Splošna organizacija zdravnikov na Kranjskem v varstvo njihovih gospodarskih interesov. Dne 21. marca je bil v mali dvorani hotela „Union" ustanovni shod splošne organizacije zdravnikov na Kranjskem v varstvo njihovih gospodarskih interesov. Shoda se je udeležilo nad polovico vseh zdravnikov na Kranjskem. Sklicatelj g. dr. Defranceschi, ki si je v kratki dobi svojega organizatoriČ-nega dela pridobil velikih zaslug za zdravniški stan, je otvoril zborovanje in je v temeljitem govoru o črtal zgodovinski razvoj in zunanje vzroke zdravniških organizacij ter s konkretnimi razlogi dokazal veliko važnost in nujno potrebo splošne zdravniške organizacije. Zborovalci so navdušeno odobravali njegova izvajanja ter soglasno sklenili, da se ima izvršiti v zmislu že potrjenih pravil. Svoj pristop so takoj prijavili vsi navzoči ljubljanski zdravniki, pristopila je tudi kot član prosta organizacija okrožnih zdravnikov. Nato so se vršile volitve z vzklikom. Načelnikom je bil izvoljen g. dr. Ivan O r a ž e n, v odbor pa sledeči gospodje: dr. Ivan Zaje, dr. O. Krajec, dr. Josip Stoje, dr. Fr. D o 1 š a k, dr. Emil B o c k in dr. Jul. S c h u s t e r. Vsled predloga g. dr. Defranceschi j a pristopi splošna organizacija k državni zvezi avstrijskih zdravniških organizacij na Dunaju. Splošna zdravniška organizacija je velepcmembna za gospodarski razvoj zdravniškega stanu. Noben zdravnik naj ne zamudi, čim preje pristopiti k organizaciji, ki se hoče vztrajno in požrtvovalno boriti za boljšo bodočnost zdravniškega stanu! — Ljubljanski društveni godbi je naklonila slavna „Glavna posojilnica v Ljubljani" znesek 100 kron in slavno „Obrtno pomožno društvo v Ljubljani" znesek 20 kron, za kar bodi imenovanima narodnima zavodoma izrečena najsrčnejša zahvala. — Zaključni venček plesnih vaj gojencev in gojenk Pračkove plesne Šole je bil v nedeljo zvečer v dvorani hotela „Ilirija" in se je prav lepo izvršil. V imenu odbora gojencev ga je aranžiral gosp. Viktor Oblak, ples je pa vodil g. Adolf P raček, ki je pokazal, da je v teku dveh mesecev naučil izborno svoje gojence in gojenke vseh običajnih plesov, kakor je četvorka, Pas d7 Espagne, beseda, Les Lanciere, valček itd. — Lepe in teike vole je kupil g. I. Klemene mesarski mojster v Ljubljani od g. Iv. Rusa, posestnika na Grosupljem. Imenovani voli so simentalske pasme, 5 let stari in stanejo z enim teletom vred 2040 kron. Kla!i in prodajali se bodo za velikonočne praznike v Ljubljani. Da se je živinoreja povzdignila na tako stopnjo, se imamo zahvaliti v prvi vrsti c. kr. kmetijski družbi, ki vedno poskrbi, da dobivamo lepe bike plemen]" ake. Pred kratkim sta se tudi iz tega kraja prodala dva vola za 1600 kron. Pač lep napredek Živinoreje. — Odlikovani ognjegasci. Za 251etno zvesto službovanje so dobili gg. Ivan Babšek, Josip Žitnik in Josip G ar bas v Smartnem pri Litiji častno svetinjo. — Smrten padee. Ko je 20. t. m. Goletni posestnik Anton Pfaj-far po domače Span v Rudnem pri Škofji Loki nesel po lestvi kup sena, je padel 4 metre globoko in si razbil zadaj črepinjo. Umrl je kmalu nato. — Medveda je ustrelil 24 t. m. na Kočevskem med Gotenico in GrČarico trgovec Rikard Loser iz Trsta. Medved je tehtal osnažen 117 kg, dolg je bil 1 m 82 cm in 20 let8tar. Ustreljeno žival so javno na ogled razstavili 25. in 26. t. m. v Kočevju. Neki gospod je kupil 16 kg medvedovega mesa in se priredi „medvedja pojedina" na velikonočni ponedeljek v gostilni pri Marčanu na Rimski cesti. — Lokalno telefonsko omrežje dobi Celje v najkrajšem času, ker je ministrstvo napravo že dovolilo. — Čitalnica v Brežicah priredi na velikonočni ponedeljek narodno igro „Divji lovec", pri kateri sodelujejo ljubljanski diletantje. — Radi deviškega venca. Poročali smo svoječasno, da je provizor Andrej Keček v Stoprcah na Štajerskem dal po svoji dekli strgati z glave venec neki nevesti, ki se mu je pred poroko spovedala, da je naj- brže v drugem stanu s svojim ženinom. Razume se, da je s tem svojim dejanjem nevesto osramotil pred vso župnijo. Ženin, oziroma sedaj zakonski mož osramočenke je pa tožil pro-vizorja Andreja KeČka, ki nima sam prav nobenega vzroka se razburjati radi takih stvari, ker je tudi on pustil kot kaplan sad svojega greha v Trbovljah. Te dni je bila obravnava pri sodišču v Ptuju. Provizor je prišel k obravnavi kot skesan grešnik in je tako dolgo prosil odpuščanja, da se je tožitelj dal omehčati. Keček je podpisal častno izjavo, v kateri priznava svojo grdo ravnanje in prosi kmeta odpuščanja. To izjavo mora provizor dati razglasiti v dveh župnijah. Obenem je moral plačati kmetu in njegovi ženi 17 K za potne stroške in 21 K 50 v tožnik stroškov. Deviški venec, ki ga je strgal provizor Keček, je bil torej precej drag in mož bo si v drugič gotovo dobro premislil, predno bo izrabil spovedno molčečnost vnovič — za trganje deviških vencev! — Prijet roparski morilec in požigalec. 4. t. m. je pogorela v Kosmincih pri Ptuju hiša kmeta Jerneja Šiška, katerega so par korakov od doma našli mrtvega s 13 velikimi ranami. Poizvedbe so dognale, da se je izvršil roparski umor in zažig. Preiskovalni sodnik je dognal, da je 4. marca v ptujski posojilnici bila dvignjena na hranilno knjižico, gla-sečo se na Jerneja Šiška vsa vsota. Denar je dvignil Tomaž Koren v Halozah. Ko so ga aretirali, je sprva tajil, potem pa priznal, da je umoril Šiška, ga oropal 200 K v gotovini in hranilne knjižice ter hišo zažgal. — Zagoneten nmor v Studencih pri Mariboru. Zdravniška obdukcija je dognala, da ni nemogoče, da bi se Sedlaček ne bil sam usmrtil, vendar ostane njegova priležuica Mlinaric še zaprta. — Zadušila bi se bila kmalu v Mariboru dekla Marija G r m, ki si je ponoči po neprevidnosti vrgla gorečo užigalico na posteljo. Le razsodnosti dekleta pri vzbuditvi je pripisati, da se ni zadušila. — S kora Je padel v cerkev v Sevnici na tajerskem pevec P ar ti, ki se je preveč nagnil čez ograjo. K sreči je priletel z nogami na tla in si poleg drugih poškodb zlomil nogo. — Poskusen samomor. V Kar- čovini si je poštni sluga Miha Tej-n e k e r pognal tri krogle v prsi. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnišnico. — Bolgarski vseučiliški profesor naslednik dr. Murka v Gradcu? Kakor je znano, je bolgarska vlada radi dijaških demonstracij proti knezu Ferdinandu ob priliki otvoritve novega gledališča v Sofiji zatvorila vseučilišče in odpustila vse profesorje. Sofijski „Doevnik" poroča sedaj, da bo poklican profesor To-d o r o v na vseučilišče v Gradcu kot naslednik našega rojaka dr. Matije Murka, ki odide na Dunaj na mesto prof. J a gica, ki stopi v pokoj. Tudi nekateri drugi bolgarski profesorji odidejo v inozemstvo. Dr. Miletić je poklican na univerzo v Monakovo, dr. Zlatarski pa v Harkov na Ruskem. Oba profesorja bosta predavala o slavistiki in slovanski zgodovini. Profesor Todorov je docela vešč slovenščine in je že dolga leta naročnik raznih slovenskih listov. — SamOmOr. Zaradi nesrečne ljubezni se je zastrupila v Celovcu kuharica M. Sibečnik. — Nogo si Je zlomil 32letni delavec Franc Kos v Trstu. Isto se je zgodilo 471etni Mariji Leban istotam. Oba so oddali v bolnišnico. — Štrajk pekovskih pomočnikov bi bil izbruhnil v Trstu, da niso ti dobili zahtevanega 15% zvišanja plače. — Poskusen samomor. V Trstu je 461etna Milka DraškoviČ spila 200 gramov karbolove kisline. Težko je ranjena. — Zadušil bi se bil skoraj Josip Maljovec, korporal 97. polka v Trstu, ker je vdihaval svetilni plin. V jako opasnem položaju so ga prepeljali v bolnišnico. — Hazardna igra in rop Kmeta Matevža Kržiča sta v Trstu zvabila dva neznanca k hazardni igri, v kateri je zaigral 40 K. Ko sta videla, da ima Kržič v denarnici še 40 K, iztrgala sta mu jo in izginila. — Poskusen samomor. V Tr stu je »skočil v morje 5Sletni knjigovez A. Kocmur, a so ga Še v pravem času rešili. — Prijet bančni slepar. V Trstu so prijeli 241etnega uradnika turške veletrgovine Peter Nikolaj Dimtza na Dunaju Jožefa Ble-n o ni j a iz Ziželio na Češkem, ko je hotel dvigniti na ček 8763 K na škodo svojega gospodarja. — Okraden eksekutor. Občinski eksekutor Juri Varovič iz Kraljev na Hrvatskem je bil v železniškem vozu na potu med Sušakom in Zagrebom okraden zlate ure, vredne 150 K. Prijeli so ženo sprevodnika Pavla Rotschilda in seveda tudi njenega moža, ki je takrat peljal s vlakom, ko je bil Varovič okraden. — Mednarodna panorama nam razkazuje ta teden umetniške znamenitosti oerkve sv. Petra v Rimu in razgled z visoke kupole po večnem Rimu. Obisk je priporočljiv vsem, ki se zanimajo za lepo umetnost slikarstva in kiparstva, a tudi tistim, ki se zgražajo nad Prešernovo muzo. Brumne duše pa si lahko ogledajo najnovejšo sliko sedanjega papeža. Prihodnji teden bo panorama zaradi preselitve zaprta. — Panorama-kosmorama na Dvorskom trgu pod „Narodno kavarno11 nam kaže ta teden prelepo Moselsko dolino, ki se odlikuje po svojih naravnih krasotah kot ma-lokateri drug podoben kraj. Priporočamo to serijo vsakomur, naj si jo obišče in se divi lepotam, ki jih drugače gotovo ne bo lahko videl. — Prihodnji teden Pariz. — Kukalo ukradel. Danes zjutraj je mestna policija aretovala leta 1891. v Idriji rojenega delavca Antona Semerla, ker je hote) pri stari-narjih prodati neko kukalo. Šemerl pravi, da je kukalo ukradel meseca decembra lanskega leta s poštnega voza, s katerim se je peljal iz Logatca v Idrijo. — Tatvine. Dijaku Antonu Ko-kalju je v soboto popoldne nekdo na Gradu ukradel 36 K vredno suknjo s črno, svilnato podlago. — Gospe Mariji Dasterjevi je na Sv. Petra cesti št. 7 neki tujec, ki je govoril nemško, ukradel 14 K vredne rmene ženske Črevlje. — Mesarju Mihaelu Smojanu je bilo ukradene 8 kg slanine. — (Jrevljarskeinu mojstru gosp. Antonu Ravnikarju je bilo z okna ukradenih par črnih čižmov, vrednih 16 K. — Najemščku Frančišku Hodeju je bilo včeraj na Miklošičevi cesti izpied hleva ukradeno „Torpedo" kolo, vredno 200 K. Kolo je bilo Črno pleskano, sedlo in torbica za orodje pa je bilo staro. — Aretovalo je orožništvo v Mostah nekega brezposelnega mizarskega pomočnika, ker je sumljiv tatvine kokoši železniškemu ofioijalu v pokoju g. Svetku. — Na Glincah je pa prijelo orožništvo dninarja Rudolfa Mandiča, ki je našel v družbi 331et-nega tovariša Valentina Marinko v župnišču v Sfc. Petru na Notranjskem denarnico s 100 K in jo pridržal zase. Marinka, ki je že predkazuovan, je pa aretovala policija in izročila sodišču. — Delavska gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 45 Slovencev in 42 Mace-docev. 44 Hrvatov je šlo v Heb, 8 Kočevarjev je prišlo iz Gornje Avstrije, 125 Lahov je pa šlo na Ogrsko — Izgubljene ia najdene rečf. Neki gospod je izgubil zlat privesek, vreden 20 K. — Hlapec Fran Mauer je izgubil 6 K denarja. — Sprevodnik g. Ivan Hudnik je izgubil denarnico, v kateri je imel 12 K denarja. — Vdova gospa Marija Jesenkova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Kuharica Marija Jerinova je našla zlat privesek. — Gdč. Barbara Zavrlova je izgubila srebrno ovratno verižico, vredno 10 K. — Šolska učenka Terezija Kraljeva je našla moško žepno uro in jo oddala na magistratu. — Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur1*. V službo se sprejmejo: 2 poslovodja, 2 knjigo vodja in korespondenta, 3 konto-risti, 8 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 1 kontoristinja, 1 blagajničarka, 1 prodajalka, 5 učencev. — Službe iščejo: 3 knjigovodji in korespon-denti, 2 kontorista, 12 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 12 kontoristinj, 4 blagajni-čarke, 4 prodajalke. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. — Corrigendum. Predsednik na shodu, ki ga je v nedeljo priredilo pevsko društvo „Ljubljana" v Hafaer-jevi pivarni, se ni imenoval Vodnik, kakor je bilo napačno zabeleženo, nego Potnik. — V zahvali rodbine Mikuš v Gornjem gradu je izostala pomotoma zahvala „Savinskega Sokola", kar se s tem popravlja. — Opozarjamo ua inserat „Mladosi o v en c a" v današnjem listu. — Današnji Ust ima za ljubljanske naročnike prilogo g. Oblaka, Črevljarskega mojstra, ki je otvoril trgovino s črevlji na Kongresnem trgu štev. 6. — Slovenci v Ameriki. V rudni k u je ubilo v Chisholmu Frana SedalŠka. Padla je nanj težka skala. Doma je bil iz Luč na Štajerskem. — V živo apno je pa del v Wanukeganu Josip Cankar ter se tako opekel, da je kmalu umrl. Doma je bil iz Dvora pri Pol- hovem gradcu. — Še dve nesreči v rudniku. V rudniku Western Coal-Mining je padla težka skala na Josipa Nograška ter ga ubila. Doma je bil iz Zatičine na Dolenjskem. — V Yalu pa je ubilo Frana Zupančiča. * Najnovejšo novico. Sestanek med angleškim in španskim kraljem bo v kratkem v Cartageni. — Bolgarsko sobranje je sprejela zakon proti anarhistom in atentatorjem na oficijalne osebe. — Zveza poljskih sokolskih društev je sklenila, da se ne udeleži letošnjega vseslovanskega sokolskoga zleta v Pragi ne korporativno, ne po deputaciji. — P s e v d o dr. Osen j a k. Deželno sodišče v Draždanih je obsodilo madžarskega zasebnega učitelja Scholza, ki je ukradel dr. Osenjaku v Gradcu dokumente ter ž njimi sle-paril po Nemčiji, v triletno ječo. Telefonska m brzojavna poročila. Trst 27. marca. V snočni seji dež zbora tržaškega je prišel na razpravo novi mestni statut. V imenu slovenskih poslancev je dr. S1 a v i k večkrat posegel v razpravo in stavil različne preminjevalne predloge, ki pa jih je laška večina odklonila Ker je bil odklonjen tudi Gorjupov predlog na konec seje, so slovenski poslanci zapustili dvorano, vsled česar je bila seja nesklepčna. Razprava se bo nadaljevala danes zvečer. Dunaj 27. marca. Iz Trsta se poroča, da so slovenski poslanci zapustili deželni zbor. Dunaj 27. marca. Ministra Pacak in Korytowski sta odpotovala v Opatijo, kjer je že minister Klein. V Opatijo pride zdaj tudi več ogrskih ministrov. Dunaj 27. marca. Dvorni svetnik Alojzij p L Benedetti je imenovan višjesodnim predsednikom v Zadru Dunaj 27. marca. Ker so se damskim krojačem in krojacicam zvišali zaslužki za 10 do 15°/0, je ta stavka končana. Stavka pekovskih pomočnikov traja dalje in najbrže ne bo končana pred veliko nočjo. Budimpešta 27. marca Po licija je aretovala tatinsko dmžbo, ki je zlasti mnogo pokradla iz tovornega skladišča na drž kolodvoru. Ivan Mu ni k, član te družb?, se je zbal, da bi ga njegov petletni sin izdal in ga je vsled tega umoril. Sofija 27. marca. 6000 ru-munskili kmetov napada mesto Turni Marzurali. Pariz 27. marca Republika pošlje pod zapovedniŠtvom nekega brigadnega generala 3 0 0 0 p e -šakov, 2 eskadroni in 2 bateriji, da zasedejo U g i d o v Maroku. Dalje zahteva francoska vlada, da mora maroška vlada eksemplaričiio kaznovati morilca dr M a u c h a m p a ter odstaviti in zapreti guvernerja. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij tlobro znanega, pristnega JfoUovegaSeldlitavpraika", ki se dobi za nizko ceno. in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoCe prebavljenja. Originalna fckatijica 2 K. Po poStnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lokar nar A. MOLL, c. in kr. dvorni za«agatelj na DDNAJI, Tnchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLI j-o v preparat, zaznamovan ■ varnostno znamko in podpisom 1 16 S Hitro obnemaganje živcev in ntrn-fenje spojeno z veliko vzdražljivostjo ali pobitostjo so nevarljivi znaki neurastenije. Somatose dovede živčevju nove hrane, povzdigne moči, pospeši tek in prebavo in tvori tako dragocen vrelec moči za vse, ki se čutijo trudne in zdelane, nervozne in brez energije. Zahtevajte novo, tekočo Somatose, trpko resp. sladko. Rogaški „Styria vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču zdravnisu« Brightovim vnetjem obisti priporočano kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline larrctit sladkorni griži rtravilnl jjggjfc zaprtju bolečinam na jetrih. Dobiva se pri firmah M. Kastne r in Peter v Ljubljani. FRANC JOZEFOVA Izvrstno odvajalno sredstvo. Proti praha jem, luskinam in izpadanju las deluje najbolj če priznana Mn tinta katera okrepčajo lasisće, odstranjuj laske in preprečuje Izpadanje las. I Bteklenlea z navodom 1 brona* Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d. Dež. lekarna Milana Lensteka v Ljubljani. R8Sl]eva cesta št. I poleg novozgrajenega Fran Jožef o ve ga fnbil. mostn 10 — 13 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Luka Svetec, c. kr. notar v Litiji K 10* -, mesto venca na krsto gosp. Jerneja Zupančiča, duhovnika v. p. in prvomestnika podružnice sv. Cirila in Metoda v Litiji. — I. Kupreht, lekarnar v Trebnjem K 10'—. mesto venca na krato pokojnemu g. dr. Veseijku, okraj, zdravniku v Trebnjem. — Skupaj K 20" . — SrČna hvala — Živeli! Borzna poročila. .Kreditna banka v Ljubljani". 3% seaj&fca re**a. . ?5v/e arebraa renta . . W, avstr kronska renta. . i*/, „ alata tV, ogr»ka kronika renta . i' zlata m • posojilo dež. Kranjske IV/jJ pesojile meata Spljet .*/»•/, „ . Zadar boa.-herc. žeieiniško posojilo 1902 . . . p/, češka del banka k. e. * * I. e. •; !*, iast. pisma gal. det. htpotečne banke . . peSt. kom- 1 10° pr...... - sest piaroa Innerst hranilnice..... \+ š\ Jtst. pi*roa ogr. cente. »Jkk. hranilnice . . . V ,\. z. p«, cgr. hip. ban. :, v>,. ©bi. ogr. lokalni* ie-teznic d. dr. ... , obl. češke ind. banke etior. ick. želei. Trst- Poreč...... i*;t prior, dolenjskih tat. -h/, prior. jtft. žel. kup. '/tH% >, avstr, pos. sa asi. e-. e. Sii na Wekt ed 1. 1860*\ . . . , od 1. 1864 . . . . , lUsfc«...... tzm. hro4. I. d . serske *up. banke . ! arbak* a r?s. H» — *ur*ke...... lasmka srečke . . . Srediti« . i • < a4*e EsflM rtaakeiae t. v. c#Mk \ !ree*i . p mu ha • ■ • • i • • « • • • • • • e • i e i i • ♦ i • \ marca 1907. Denar 98 40 £8 60 09 90 10G 10 y8 4 98 60 116 35 116 55 93 76 93 95 ! 111 70 ! 111-90 9850 U960 104-60 101 60 99 85 10085 99 15 100 15 9976 100'7b 99 20 9970 100 — 100 80 106 80 106 80 100- 101 — 100 — 100 60 i 100-— 10020 j 100- 100 20 100- 101 — 99 90 987o 99 75 303 - 305-— 99 50 loo-to 150 16 152 15 260 — 264 — 148 - ICO — j 265-- 276 — i 270 — 280-— ! 248 - 268 — 97 105-— 181 BO 182 60 21 15 23 16 436 60 445 60 80- 90 - 88- 96 55- 60 — 46 75 4775 2675 2875 66 — 61- 84-50 90 50 482- 492 — 142- 143- 660 661 — 1765 — «775-— 669 25 67025 789 25 790 25 242 50 2*2 90 710 — 717 — 686-75 587 75 £448- - .'4b8 — 642 - 644- - | 268 50 270 — 625 - 535 — 188 - 140 — 11-36 11-40 19 14 1916 23 50 23-6U 3416 24-22 11796 11816 »5-60 9570 252 8-63 4 84 5-— trie oene v BudimpeSti. Dne 27. marca 1907. T«MMa* ta* • Pšenica ss april BI hO kg K 7-77 „ n oktober . . n BO . . 8-16 it „ »pril • • . ■ 50 . „ 657 \- -ura » ™aJ • . • • 6 31 . joHJ . . ■ 6-44 ?*M . april . . . • H . , 7 77 6 b ceneje. Meteorolojlčno porodio. 71 Š a Čas opazo vanj a Stanje barometra ▼ u*m ki i ^ o. w* o t* Vetrovi Nebo 26. 9. 74* l 40 8l. VZtl. jasno 26. 7. sj. 7414 —08 si. vzsvsh pol. oblafi. «erinl fV»«m«a JU 2 12—35 ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom. Dovoljuje predujme na srečko in drugo vrednostno papirje. Zamenjava valute Kn novce po dnevnem kurzu. d I s ko nt uje kulantno devizo v laških lirah. vloge na kn|liloe in tekoči raču obrestuje od dne vloge do dne vsdiga po 4 Vi %• Rentni davek plača banka sama. Razglas. prodal« Is državnih gozdov Ilouca in Badeče-Bela peč se bo leta 1907 4600 m 2200 m žaganega lesa in celuloznega lesa vse že isdelano na kraja, kjer se je poeekalo. Ponndbe ae morajo najkasneje de IS. aprila 1007, IL depeldM ▼lotiti pri tnkajiajem oskrboisivo, kjer so razjoloseni tudi kupni pogoji. C kr. gozdno In domensko oskrbnBtoo v Rodovlllcl (Gorenjsko) dne 25. marca 1907. 103* Dobra l^tir^ariea Je izšla--je izšla t založništm Lav. Soventnerja t LjnMjanL s, w pota • s h a Obseaa na 676 straneh več nego 1300 receptov ca pripravljanje najokusnejših jedi do-mače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno veaana. Hvali jo vae: kuharica 0 svojega strokov-njaftkega staliSca, literarna kritik« sa adi lepega lahko umevnega jezika, fina dama aaradi njene lepe, pri slovenakih knharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja aaradi njene cene, ker ni nič draaja, nego »nane nemške knbarake knjige. RV 18 Jlladoslovenec" napreden list (14 dnevnik, sedaj II. letnik) ■axm*ajen strtim slojem, tiskan na osmih straneh (stran 31 x 40 sm) prinaša poljudno pisane članke v naprednem smisle, politični pregledi, svetovne vi sti, dopise, novice is slovenskih detel, rasnoterosti, podlistke, sme t niče pod rab riko „Pavlina", gospodarske vesti in lasera te — stane za celo leto samo 2 kroni. i Da bode pa „MLADOSLOVENCU'' omogočeno rasne mahinaoiie naam sovragov te kropkefa pobijati, treba je, da se ga r i ■■■!*« nt-•jotno razširi in to vsaj na SsO.OOO izvodov. Nameravamo ta list ob važnih Časih izdajati tedensko, brez da bi se vsled tega naročnina zvišala. Narodna dolžnost vsakega slovenskega naprednjaka bodi, da ta lisi ne svojih močeh podpira, razširja in nam e• ■■•!».- i* priporoči ter poišče zanesljivih agentov, ki bi sli proti dobremu plačila nabirati naročnike. To velja za vse slovenske kraje. l«>>3 2 Uredništvo in uprovnlitvo »Hlodoslovenca" v Ljubljani. O ertavne t*i«sn!oe» izvod iz voznega reda. Vttljaven ed edhod is MuBllan« i*si. sel. t ■j utr«j Oseor.i vlak v smeri: Jesenice, Oorics c kr. dri. tel. Trsi c. kr. dri. žei, Celovec, Olandorf. Saicpurg, Inomoat, Line, Budejevice, Pra^a r-*T zjutraj. O^ehni vitk v smeri: Nove mesto, Siražt-*Kr;r: Kočevje. M-SO pre^p- cin - O^eDni viak v smeri: Jesenice. Gorica c kr. . žel., Trst c. kr. dri. ieL, Trbi*. Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg. taom< st, Bregenc f-oo popetd«" Osebni vlak v smeri: Nov« mesto, Straž.i-Top.1-. e Kočevje. 400 p»p->d :««. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Gorka c. ki dji žeL, Trst c. kr. dri. zel.., Trbiž, Beljak, Frauzensfett?, Celovec, Šteje", Line, Budcjevic«, Praga, Duoaj znhouin kolodvor. r-oo zvooor. Oseba! vlak v smeri: Neve mesto, Kočevje. 7 96 zvooor. Osebni viak v smeri: Trhli, ►o-2 3 po no 64. Osebni vlak ▼ smeri: Jesenice, Gorica e. kr. dri. ieln Trst c kr. ari. žal.. Beljak, laoascst, Monakovo. tmea v Lfnbllano jnz. ieL: ros zjutraj. Osebni vlak ic Trbiža. av*4 zjutraj. Oaabni vlak iz Novega mesta, Kočevja. 1. oktobra 1906. leta. rt ta prodpotono. Oeooal viak is c. kr. dri. tel., Trbita, Celovca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor, t 32 popoldne Osebni vlak Is Toplice, Novega mesta, Ko6ev)a. 4-so popoldne. Osebni vlak is SelctSi* Celovca. Inomotta, Monakovega, BsJJafe* Trbiža, Gonce c. kr. dri. 2.. Trsta e kr. erC, a S'9d x*.'6er. Osebni vlak !r StraSO-Tsnm* Novega mesta, Kočevja • 40 2*t»0ar. Osebni vlak iz Prage, Usca Dunaja jui. žel, Celovca, Beljaka, Trbtsr, Trsta c. kr. drt. žel., Gorice c. kr. dri. Ss* n-34 ponooi. Osebni vlak Is Pseflblh Trbiža, Trsti c. kr. d. i., Gorice c hr. d. J Odhod Ia Llnbljane dri. keleSves i 7 2a zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 8aOO popoldne. Metani vlak ▼ 7 tO zvooor. Mešani vlak v i# *e ponodi Mešani vlak v v oktobru in le ob nedeljah ■ Pohod v Mnbllane drm> • 40 zjutraj. Mestni vlak is tO-ea p/odpoidne. Mešani viak is ••■O avoOor. Mešani vlak is e so ponodi. Metani vlak iz Ksnudha. v oktobru in le oh nedeljah ia (Odhodi ki dohodi so iiainifssJ v evropejskem C. kr. ?3vnai£tjgi?3 državnih zelenic v Hamburs- Portujjttia Hjrv.burg-Centr. Amerik* Hamburg-Venezuela Hamburg Kolumbija '•enova New York < lenova- La Plata Neapolj-New York Neapolj-Vzhodnja Aziji Neapolj-Egvpta Hamburg Brav Hamburg f a Plaia Hamburg Vzhodni* HamDBTf Afrika Himbur; Kanada Hamburg Zahodni Indija Hambur* Mecii>lt j HamNurg Kuba Hamburg-Francosko Himburg-Angle-kf> u Antvuerpna na i snado, Brazilijo, La Plaro, /ahodnjo Indijo, Kuho, Mtfchikn, \/hoJnjo A/ijo; \l Havr« na Kraziiijo, Zahodnjo Indijo. Kuho. Mechiko, • lentralno Ameriko, iz Boutogn« j Nem York, Bra La Plato. Parmk' Hamburg Amerika I inie nudijo <>h izborni hrani prekrasno i 1 » potnike 1 med- krovju . % h j i ta h. Zabavne in okrepilne vožnje po morju: v Zahodnjo Indijo; poStedo/em morju; v severne kraje; istaje v Oiienr; po Rivieri na semenj v Kicl; . UlanJiio ;i3 Severni rti«: in na .^pi^berge; ajc • /ramenu« kopali^'*« J do Egvpra. . j (, tokaj-nje dru/rene agenture i M V\H oddelek /a osebni promet /'lirA RpburHmerikc Linie, Hamburg, mAšs Pisarna v Ljubljani: Kolodvorske ulice 28. .»15 Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel vinsko trgovino Jellia & ])ail j\u v Židovskih ulicah št 3, kjer bom imel v zalogi tudi nadalje naravna in pristna tirolska vina zgoraj navedene tvrdke. Nadalje si dovoljujem slavno občinstvo opozoriti na svojo obsežno zalogo pristnih domaČih in inozemskih vin v steklenicah in sicer: liter K O 64 0*64 fi n i» fi n n 99 0'72 0'80 O 84 l'30 2 50 Tirolsko namizno, belo . . . „ GroDpelo, brdsko . . „ Groppelo, brdsko specijaliteta Rebula.......... Visansfco (Lissb) rdeče .... Vino Vermouth oi Torino . . . Maršala qual superior .... V zalogi imam tudi refoško, burgundec, vino Santo. Valpoltceila, Asti spumante, malega, jamajski rum. pristni tirolski tropinjevec in medicinalni konjak. Kdor naroČi 5 steklenic, jih dobi po 4 vinarje, in kdor 10 steklenic, jih dobi po 6 vinarjev ceneje. Cenjena naroČila se bodo izvrševala franko na dom in se priporočam z velespoštovanjem Jrsn Cascio, 911 i *wmtvwmsms » wl.ooi. Gospodična ki je isveibsoa v irgovioi, se s p r e j me ukoj kot prodaisika v f lijslko ori J. Zalazni k n, Stari trg 21. \ ki Naibol|*l ia HSiBOd.rm.lil KLOBUKI vseh vrst v msieofe-tejsi isker tpe|L 1 20 » lijuti^ni pri Klobuki se sprelentajo v popravo. D! E. Slajmer ne ordinira do 15. aprila. 1029—2 Naivisja odlika na mednarodni razstavi v Biilann 1906 (avstr. juror). nervozne bolehave osebe kakor tudi J^s/a b o t n e__otro/r K^epča edino le IELE1NATO VINO LEKARNARJA Piccouja v Ljubljani PolUtrska steklenica 2 B, 4 pol litrske steklenice v Ljubljani K 7-20; za zunaj z zavojem vred i R 7-80. 4387-5 ZnnsDJS Sa*učila točno. Pred nakupom si oglojto velikansko 13 sukneno zalogo ^> Bi Mil v Ljubljani, Špitalske i2 ulico itov. 5. o stanki pod cono i Kdor tega ne nva^nje, se pregreši na svojem lastnem telesu! Kaloerjeve prsne karamele i * O s tremi jelkami. Zdravniško preizk. Seno in priporočeno proti kaAl.ju in tanpa-vosti, kataru, zaslizenju in katara v požiralniku. 5I2D notarsko poverjenih izpričeval potrjuje, da drZe kar obetajo 4ooi '8 Zavoj po ?0 in 40 vin., škatijica 80 vin. Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v lekarni Jos. Mayr v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v Ljubljani, pri Ubaldu pl. Trn-koczy)u in pri G. Piccoliju v Ljubljani. - V Novem mestu v leksrnl S. pl. Sladovlo. - V Vlpsvl v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv Štefanu Jos. Aneik — V Idriji v leksrnl Dsnlel Plrc — V Metliki v lekarni Ivan Gjurielć, v Radovljici lekarnar A. Roblek, v Novem mestu lekarnar Jos. Mstkovlć. — Hlnko Bnlll, lekarnar v Litiji — V Kranju v lekarni Karel Savnlk. i fs [o Ir omatosc g; fe»antni obliki in p«, prav uizki ceni. |v4l_i j?! „ Kongresni trg št. b matej oblak |£ % T»,..h.r„i,„„ i hui. čevljarski mojster in trg. s čevlji, m : g === V letn 1856. ustanovljeni =z cl ti orn i 35 £X v o cl obrtnega pomožnega društva registrovane zadruge z omejenim poroštvom —iS sprejema hranilne vlo^re in jib izplačuje vsak delavnik od 9.- 12. nre j ^<»noldne ter od p< 1 3. do pol 6. ure popoldne s 4* a" 0 brei odbitke rentoega davka, katerega za vložnike društvo sa^io plaCnie Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša K 126*305. 8 V. Samo teden dni od 25. do 30. marca prodajam velik oddelek moških oblek po 7 fi., IS po 3 f L, ki so preje stale po deške obleke mm = otr< m po no n., ki so preje stale po otroške obleke = ki so preje stale po J II Največjo izbira moške ia damske konfekcije. 0. BeiiMovič, Anglbsko skl-diščn oblek v Um I eni. mmam. .Vlestnem Sw-fS«. «4S. 2». Slaščičarna, kavarna in pekarna JAKOB ZALAZNIK Sta r*i "ts*ja: »t. • 1. Slav občinstvu priporočam ob priliki udilionoenil) praznil^ou svojo veliko zalogo različnih cukrenih, kakor tudi galantarijst.ih pi-hov V zatopi imam v veliki izberi domača in inozemska vino v steklenica > naj-flne|Ae likerje, pravi rnaraskin Iz Zadra, benediktinec, aiaš in drugo. ^ Httst daaca »vržl šarklji. piuce in titole. Sveže blago! Fo naročilu lzgotavjain tudi razurntiG potice mandoljnove. rozinove. medene, orehove itd ^ilijallcl: Na Mestnem trgu št. 6. Sv. Petra cesta št. 26. V kavarni so dobi bela in črna kava, čaj, fini likerji itd. itd. Točna postrežba! 981—3 Isdejetelj in odgovorni urednik: Rab to Pastoslemlek. Lastnine in iak „Narodne tiskarne* 1504 2251