Obvestilo
Zaradi praznikov prihodnja številka Štajerskega tednika izide v petek, 28. decembra.
Ptuj, petek, 21. decembra 2012
letnik LXV • št. 100 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
centralne kurjave - vodovodne in5talacije - plinske instalacije - obnovljivi viri energije -- obnove kopalnic -
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
V
l/ím bmdim Stajwhga Hditííai,
paá&ifofltm Radia Ptüj
1m pa&ioMtiM pañtiwjeM, zdim pnyéteu,
fáir!
UHtmw aovo-
Štajerski
Šport Rokomet •
Za slovo od leta (in 1. lige?) zmaga
O Stran 11
Spodnje Podravje • Voščila in darila dobrih mož
Sladka pričakovanja najmlajših
V tem predprazničnem času potekajo na Ptujskem številne prireditve veselega decembra, povezane s prihodi dobrih mož med najmlajše in številnimi dobrimi željami za leto, ki prihaja.
V občini Hajdina so že drugo leto zapored pripravili srečanje z božičkom na ploščadi pred poslovno-sta-novanjskim centrom, ki postaja vse pogosteje osrednji občinski praznični in prireditveni oder. Otroci so pred njegovim prihodom okrasili praznično jelko in prižgali svečke. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili v vrtcu Najdihojca in OŠ Hajdina, so priklicali Božička, ki se je pripeljal s kočijo. Praznična darila so razdelili med 219 otrok v starosti od prvega do šestega leta. Ob Božičku je čestitke najmlajšim in njihovim staršem ob novem letu izrekel tudi hajdinski župan Stanislav Glažar. Za sladke in tekoče dobrote pa so poskrbela občinska društva žena in deklet ob pomoči kletarjev.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Zadnji letošnji Arsanin koncert
Športnik leta •
Urška Žolnir in Anže Kopitar športnika leta 2012
O Stran 11
Eno leto, 50 koncertov, 30 tisoč obiskovalcev
Društvo za glasbeno umetnost Arsana je letošnje leto zaključilo s četrtkovim koncertom, ki je na ptujski grad privabil 180 poslušalcev. V slavnostni dvorani gradu so pričarali večer opernih arij, operet in muzikala.
S tokratnim koncertom je društvo Arsana sklenilo izjemno bogato glasbeno sezono, saj so v letu Evropske prestolnice kulture organizirali več kot 50 koncertov. Skupno je na njihovih dogodkih nastopilo preko 700 umetnikov iz celega sveta, po podatkih Mladena Delina, predsednika društva Arsana, pa se jih je udeležilo več kot 30.000 obi-
skovalcev.
Med zelo dobro obiskane spada tudi zadnji letošnji koncert, na katerem so nastopili Eva Černe, Ana Dežman, Dun-ja Tinauer, Andreja Nika Fabi-jan, Tina Bohak, Rok Koritnik in Mark Hribernik. Koncert je bil posvečen klasični glasbi, poslušalci pa so prisluhnili nepozabnim operam, operetam in muzikalom. Nastopa-
joči bodo v prihodnjih dneh program, ki so ga izpeljali na ptujskem gradu, predstavljali še po drugih krajih Slovenije. Kot pojasnjuje Delin, so zelo veseli, da jim je s pomočjo Evropske prestolnice kulture 2012 ob koncu leta kot piko na i uspešnim dogodkom uspelo pripeljati na Ptuj takšne umetnike.
Dženana Kmetec
mira
PARADA 2012
V ŽIVO - ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
ORIGINALI
sreda, 26. 12. 2012, ob 16. uri
PARADO VODITA: Danica Godec In Luka Huzjan
Nastopili bodo: VERA NOVI SPOMINI NAVIHAN KE PAJDAŠI ŠTRK NEMIR ans. PETKA ZAKATA NE DOMEN KUMEI DEJAN MALIBU ISKRICE ELA & Si BRIGITA SAŠA LE
I VUNJAK

PradprodqJa vstopnic:
Radio - Tednik Ptuj, center Jager Ptuj in Center Jager Gorišnica
Od vsake prodane vstopnice bomo prispevali 1 C ■ poplavah.
za prizadete i
SKATER NATALIJA KATRCA Orfejčkov VESELI
MODRIJANI
GADI
Luka
ESENEČENJEI
Oiganizatoija: Radio Tednik Ptuj d.o.o. in Mega maiketing d.o.o.
Ormož • 19. redna seja občinskega sveta
Proračuna sta sprejeta
Najpomembnejši točki ponedeljkove 19. redne seje občinskega sveta Ormož sta bili sprejem proračunov za prihodnji dve leti. Dopolnjena predloga so obravnavala delovna telesa občinskega sveta, predstavljena sta bila na zborih občanov in na svetih krajevnih skupnosti. Kot je povedal Mirko Šerod, ki je proračuna pripravil, je bilo več pripomb in predlagateljev sprememb.
Tako je dopolnjen predlog proračuna za leto 2013 povečal obseg proračuna za 1.010.892 evrov in znaša sedaj 23.050.104 evrov. Poglavitne spremembe so povzročili prenosi za dobrih 602.031 evrov projektov iz leta 2012 v 2013. Gre za investicije, ki so bile začete, a ne tudi dokončane v 2012 (odkupi zemljišč, ki so bila potrebna za izgradnjo kanalizacije in hodnika za pešce Velika Nedelja-Sodinci-Podgorci, gradnja hodnika za pešce v Sodincih, odkup prostorov v Mestni grabi v Ormožu, širitev in obnova Dobravske ceste v Ormožu, v sklopu katere bosta zgrajena tudi hodnik za pešce in javna razsvetljava, izdelava projektov za kana-
lizacijo in čistilno napravo v Ivanjkovcih in Miklavžu pri Ormožu ter za knjižnico in nogometno igrišče v Ormožu). Nekaj postavk pa je bilo tudi dodanih. Gre predvsem za več cestnih odsekov in javnih razsvetljav, ki so se razjasnile na podlagi razprav po krajevnih skupnostih. Za investicije in investicijsko vzdrževanje v šolah se dodatno namenja 40.000 evrov. Zgrajeno bo tudi novo parkirišče pri OŠ Ivanjkovci, za kar je planiranih 20.400 evrov. Prav tako se zagotavljajo dodatna sredstva v višini 50.000 evrov za modernizacijo cest in pločnikov v samem mestu Ormož. Sofinancirala se bo tudi študija o upravičenosti ponovne pridelave sladkor-
Uvodnik
Konec sveta - tako ali drugače
Danes je dolgo pričakovan 21. 12. 2012. Številke so se lepo ujele. Nekateri so današnji dan zelo dolgo čakali. Začelo naj bi se novo obdobje, drugo poglavje naših življenj, posamezniki napovedujejo celo konec sveta. Mene osebno s tem niso ravno prepričali, ker sem kljub svoji mladosti brez lažne samohvale preživela vsaj pet koncev sveta. Pa vsi so minili brez kakšnih večjih težav. Ne vem, ali sem sama premalo vraževerna ali me morda danes čaka presenečenje. Kakorkoli, moje videnje novih obdobij je povsem enostavno, življenjsko in predvsem zemeljsko. Vesoljcev, ki bodo prišli, vsaj iz vesolja, gotovo ne bo. Ti, ki jih imamo na Zemlji, so nam sicer dobro poznani, a njih bo treba zgrabiti za ušesa in jih odposlati na druge planete. Naši vesoljci, tisti človeški, so nam eno obdobje že pokvarili in čas je, da jim pokažemo, da se vsaj vnaprej ne bomo tako lahko dali. Za številne se je novo obdobje začelo s prvo mariborsko vstajo, s tem, ko so ljudje pokazali, da imajo dovolj prevarantov.
Morda pa ni naključje, da začetek napovedanih sprememb sovpada z vsemi dogodki v zadnjih mesecih. Nenazadnje niti ni pomembno, ali smo potrebovali majevski koledar ali kaj drugega, da dojamemo, da se delajo norca iz nas. In prav zato brez posebnih preroških sposobnosti tudi sama optimistično napovedujem konec enega in začetek drugega obdobja. Ne glede na to, ali seje že začelo ali se še bo, upam, da nam bo vsem v njem še veliko bolje. Da se bomo razumeli, spoštovali in čas preživljali s tistimi, kijih imamo radi. December je že tak čas, ko dajemo nove obljube, ko nas čakajo novi izzivi in morda so se številke letos lepo zložile z razlogom. Morda so nas želele matematično spomniti, da obstaja nekaj več. Ne vesoljci, ne konci sveta, temveč tisto, kar smo pozabili: naša človeška minljivost, ki se je ne da ustaviti. Morda bodo vse te napovedi vendarle prinesle kaj dobrega, morda nas bo več živelo s polnimi pljuči. Z zavedanjem, da smo na tem planetu, da naredimo nekaj dobrega zase in svoje bližnje. Če bo res tako, vam želim čim več „ koncev sveta" in čim več lepih trenutkov, ne le ob praznikih, ampak tudi sicer!
Dženana Kmetec
Foto: Viki Ivanuša
Tone Brumen in Lidija Lokar iz Centra za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor sta na seji predstavila akcijo zbiranja denarja za avtobus za odvzem krvi.
ne pese v Sloveniji, za kar je planiranih 12.800 evrov. Prisluhnilo se je tudi raznim uporabnikom javnih del, za kar se k že planiranim sredstvom dodatno zagotavlja 7.700 evrov. Dopolnjeni predlog proračuna je prinesel še nekaj manjših popravkov za različne namene. Župan Alojz Sok je vložil tudi amandma, s katerim se je zagotovilo 36.000 evrov za izdelavo projektne dokumentacije za ureditev komunalne infrastrukture v Poslovni coni Ormož. Na prihodkovni strani se povečujejo tudi kapitalski in transferni prihodki v skupni višini 206.861 evrov, poveča pa se tudi obseg planiranega zadolževanja za 166.000 evrov.
Pri dopolnjenem proračunu za leto 2014 je bilo manj dodatnih predlogov. Obseg proračuna se je za 870.421 evrov povečal na 20.552.334 evrov. Zagotovljena so bila predvsem dodatna sredstva za investicijsko vlaganje v šole v višini 40.000 evrov ter za modernizacijo cest in pločnikov v samem mestu Ormož v višini 73.200 evrov. Zagotovila so se tudi sredstva za hodnik za pešce in javno razsvetljavo v Mihovcih proti avtobusni postaji na Hajndlu v skupni višini 113.900 evrov, novo javno razsvetljavo ob cesti Podgorci-Strjanci v višini 10.700 evrov ter sredstva za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo kanalizacije v Lačavesi oziroma Vodran-skem Vrhu v višini 13.300
evrov. Sofinanciranje obnove vodovoda Ormož-Središče ob Dravi, odsek 1, je bilo prvotno planirano v letih 2013 in 2014, po dopolnjenem predlogu obeh proračunov pa je ta projekt v celoti planiran v letu 2013 in znaša 34.793 evrov. Zato je bilo iz leta 2014 v leto 2013 prenesenih 17.000 evrov. Spremenil se je tudi obseg investicije v Ko-šarkino hišo na Kogu, kjer so bile prvotno načrtovane štiri faze, potrjene pa so bile tri. Četrta faza je odpadla in sredstva so se zmanjšala za 86.662 evrov. Župan je vložil amandma, s katerim se zagotavljajo sredstva v višini 665.612 evrov za modernizacijo lokalne ceste Ormož-Koračice, s katero se bo občina prijavila na javni razpis Razvoj obmejnih območij s Hrvaško. Na strani prihodkov in prejemkov se povečajo kapitalski in
transferni prihodki v višini 642.421 evrov, obseg planiranega zadolževanja pa se poveča za 228.000 evrov.
Vili Trofenik je na oba proračuna vložil več amandmajev, a razen pri dveh, ki sta se nanašata na sam odlok, ni našel širše podpore. Na vprašanje, zakaj nasprotuje predlogu proračunov, pa je povedal: „Proračuna sta pripravljena v nasprotju s predpisi, zlasti z Zakonom o javnih financah, ki je temeljni zakon za to področje, in z Uredbo o enotni metodologiji za oblikovanje investicijske dokumentacije, ki podrobno predpisuje, kdaj se posamezna investicija sme umestiti v občinski proračun."
Prispevali bodo za avtobus
Občina je pristopila h Konzorciju za zagotovitev finančnih sredstev za nabavo avtobusa za odvzem krvi na terenu, za kar se je v proračunu zagotovilo 6.250 evrov. Sonja Lokar in Tone Brumen iz Centra za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra Maribor sta na seji predstavila, da je odvzem krvi s pomočjo avtobusa na terenu že ustaljena praksa v drugih državah. Pri nas pa bi bil tak način zelo priročen zlasti za podeželje, kjer ni zelo velikega števila krvodajalcev v enem kraju in bi lahko na ta način opravili po dve krvodajalski akciji na dan v različnih krajih. Idejo za zbiranje denarja za avtobus je dal stokratni krvodajalec Stanislav Žebela iz Šentilja. Za oskrbo bolnikov v UKC Maribor, SB Murska Sobota in SB Ptuj potrebujejo tedensko okoli 450 do 500 enot krvi. Zaloge se morajo nenehno obnavljati, ker imajo krvni pripravki omejen rok trajanja. Zato naj bi občine s tega področja, skupno jih je 67, ki bodo pristopile h konzorciju, prispevale po 0,50 evra po prebivalcu, kar bi zagotovilo nabavo avtobusa, UKC Maribor pa bi zagotovil opremo.
Ideja je naletela na splošno podporo pri svetnikih, čeprav je bilo slišati tudi pripombe, da se kaj takšnega v Ljubljani ne bi moglo zgoditi in da je nezaslišano, da morajo v Sloveniji samo nerazvite občine na SV države same financirati tako pomembno dejavnost.
Na seji so potrdili tudi projekt ureditve Košarkine hiše, za ureditev kanalizacije s čistilno napravo v Miklavžu pri Ormožu ter za vodovod Središče-Ormož, odsek 1 in odsek Obrež, za katerega so potrdili tudi investicijski program.
V letnem programu športa v občini za prihodnje leto bo za šport skupno namenjeno 210.000 evrov. Največ (130.809 evrov) bo za kakovostni in vrhunski šport ter športno vzgojo otrok in mladine. Za kulturo pa bo okoli 46.500 evrov.
Svetniki so obravnavali tudi predlog za razpis referenduma o odloku o občinskih cestah, saj gre po mnenju vlagateljev Vilija Tro-fenika, Boštjana Štefančiča in Stanka Podgorelca za „vse-binsko skrajno pomanjkljiv akt s številnimi nedopustnimi pojmovnimi in pravopisnimi napakami, od katerih nekatere določajo vsebino akta v nasprotju z veljavno zakonodajo". Referendum ni bil izglasovan.
Svetniki so sprejeli tudi ugotovitveni sklep o prenehanju članstva v nadzornem odboru Slavici Hanželič. Odločanje o nadomestnem članu, za katerega sta bila predlagana Branko Hergula in Simona Kosi, so preložili.
Seznanili so se tudi s predvideno reorganizacijo geodetske uprave in podprli prizadevanja, da ostane v sedanjih okvirjih. Podobno so se seznanili tudi z nekaterimi spremembami v šolstvu, ki bi prizadele zlasti manjše šole, kot je Gimnazija Ormož. Tudi na tem področju so izrazili podporo ohranitvi sedanjega stanja.
Viki Ivanuša
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Sp. Podravje • Župan Butolen javno pokazal na nepravilnosti
Bodo kriteriji razpisov v prihodnje manj diskriminatorni?!
Potem ko so letos praktično vse spodnjepodravske občine izpadle iz sofinanciranja prijavljenih projektov oz. vlog tako na prvem kot na drugem razpisu kmetijskega ministrstva (ukrep 322 in 323), je županom začelo prekipevati, predvsem zaradi neustreznih in za manj razvite ter maloštevilčne občine diskriminatornih kriterijev.
Žetalski župan Anton Butolen: „Po kriterijih razpisa občine z do 2834 prebivalcev dobijo na razpisu največ 3 točke, občine z 10.626 in več prebivalci pa dobijo 12 točk. Občine, ki torej prispevajo za neko naložbo največ lastnih sredstev po prebivalcu, so tako dobile najmanj točk, največje občine, ki na prebivalca zagotovijo tudi desetkrat manj svojega denarja, pa največ! Če je takšna formula zgolj naključna, kaže, milo rečeno, na to, da tisti, ki so jo pripravili, nimajo pojma!"
Foto: SM
Na upravičeno jezo županov in nemogoče formule za dodeljevanje točk občinskim projektom na letošnjem razpisu Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) za razvoj podeželja (Obnova in razvoj vasi) je na minulem kolegiju županov javno opozoril žetalski župan Anton Butolen in, kot je priznal, bil neverjetno hitro povabljen na sestanek z odgovornimi v Ljubljani: „Najprej se zahvaljujem poslancu Francu Pu-kšiču, ki se je tokrat odzval na moje opozorilo na kolegiju županov in zelo hitro uredil sestanek na ministrstvu. To se je zgodilo prvič, potem ko se je v zadnjih treh mandatih uveljavila praksa, da na kolegiju županov sodelujejo poslanci."
Na sestanku, ki je bil minuli petek, so bili prisotni poleg župana Butolena še direktorica Direktorata za kmetijstvo Martina Bavec, generalni direktor Agencije RS za kmetijske trge Benedikt Jeranko, poslanec Franc Pukšič, direktorica občinske uprave občine Destrnik Darinka Ratajc ter župan Vladimir Vindiš in še župan občine Sv. Andraž Franci Krepša.
V MKO razmišljajo o nižjem odstotku sofinanciranja
Sestanek je, kot je povedal Butolen, trajal dobro uro: „Pogovarjali smo se o razpisnih pogojih na 7. razpisu Razvoj podeželja, ukrep 322, predvsem o nemogoči formuli, po kateri so računali
t. i. 'intenzivnost podpore občine'. Zahteval sem več zadev, in sicer: da se spremenijo merila, predvsem da se spremeni omenjena formula, da se pri odstotku sofinanciranja upošteva indeks razvojne ogroženosti občin in s tem predviden različen odstotek za posamezne občine, kot to upoštevajo nekatera ministrstva (za našo občino to pomeni 100 % upravičenih stroškov, torej bi bil strošek občine DDV), in da se v merilih poveča delež točk za občine, ki iz tega naslova doslej še niso dobile nobenih sredstev. Nadalje sem opozoril, da morajo tudi ti razpisi slediti težnji po zmanjševanju razvojnih razlik med občinami."
Odgovori direktorata na postavljene zahteve in opozorila so bili, kot pravi Butolen, sprejemljivi: „Pove-dali so, da bo na naslednjem razpisu na voljo 13 milijonov evrov, kar je več kot na letošnjem razpisu, vsaka občina pa se bo lahko prijavila le z enim projektom, ki bo navzgor finančno omejen. Za nova merila se zaenkrat še usklajujejo tako z ZOS kot s SOS, saj imajo različna stališča, sicer pa mi je bilo še rečeno, da bodo vsaj za infrastrukturo predvidoma upoštevali moj predlog, da se intenzivnost podpore občine računa tako, da se lastna sredstva občine delijo s številom prebivalcev in se dobi znesek podpore na prebivalca. S tem predlogom je bilo ministrstvo že seznanjeno; seznanilo ga je že vodstvo OO SLS Žetale in upam tudi
SOS, ki sem ji prav tako poslal dopis. Nadalje so povedali, da želijo upoštevati čim več vlog, zato načrtujejo le 60-odstotno sofinanciranje upravičenih sredstev, kar v praksi pomeni 50 odstotkov, vendar se še niso odločili. Niso pa še razmišljali o možnosti, da bi bil odstotek sofinanciranja za občine različen in odvisen od indeksa razvojne ogroženosti, vendar bodo, kot so obljubili, ta moj oz. naš predlog proučili. Upoštevali bodo tudi večje število točk za občine, ki še niso dobile sredstev iz tega naslova, v prihodnje pa bo na razpis možna elektronska prijava. Rok za prijavo bo mesec dni, razpis za ukrep 322 pa bo verjetno objavljen januarja 2013," je vsebino pogovora na kratko povzel župan Butolen in k temu dodal: „Nikakor se nisem mo-
gel strinjati s predlogom, da bi bil odstotek sofinanciranja na osmem napovedanem razpisu le 60 % upravičenih sredstev. Z ostalimi predlogi sem se načeloma strinjal in zdaj upam, da bodo v razpisu res upoštevani."
Vidno
favoriziranje velikih občin
In kaj je bilo tisto, kar je tako razbesnelo Antona Bu-tolena (pa tudi druge župane)?
Razpis za ukrep 322 - Obnova in razvoj vasi je bil objavljen v skladu z uredbo PRP. Merila in izbor vlog za javni razpis za sofinanciranje določa 84. člen Uredbe, ki je za ocenjevanje vloge predpisal več meril. V razpisu je bilo tudi zapisano, da se „podrob-nejša merila za izbor vlog" določijo v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji.
„Menim, da so bila v razpisni dokumentaciji za razpis, ki je bil objavljen 6. januarja letos, podrobnejša merila določena tako, da so favorizirala razvitejše občine," najprej pravi Butolen, nato pa pojasnjuje: „Predvsem je v merilih sporna četrta določba, imenovana ekonomski vidik - intenzivnost podpore na ravni občine. Formula za računanje podpore je sporna že v osnovi, ker upošteva količnik med višino zaprošenih sredstev in številom prebivalcev občine, kar direktno izloča manjše občine. Težko je verjeti, da je to
slučajno, če pa je, pa kaže na popolno nerazumevanje materije pripravljavcev meril. Takšen količnik je povsem napačen in tudi ne kaže intenzivnosti podpore občine. Če to prikažem na konkretnem primeru, izgleda tako: najvišja vrednost posamezne naložbe je lahko 500000 evrov brez DDV. Ker občina lahko dobi največ 85 % upravičenih sredstev, to pomeni, da lahko občina za posamezno naložbo zaprosi največ za 425.000 evrov. Če to preračunamo na število prebivalcev občine Žetale in nekaj večjih občin, to pomeni naslednje: količnik podpore občine z 2834 prebivalci se izračuna tako, da se znesek 425.000 evrov deli z 2834 prebivalci, kar znese 150,25 in s tem najnižje možno število točk po razpisu, le tri točke. Količnik podpore se po takem preračunu seveda dviguje glede na število prebivalcev posamezne občine, kar pomeni, da vsaka občina z višjim številom prebivalstva ob enaki finančno zahtevni naložbi dobi več točk! Naša občina bi tako za 425.000 evrov težko naložbo pri 1334 prebivalcih prejela tri točke, občina, ki ima npr. dobrih 10.000 prebivalcev pa 9 točk, še številčnejša občina pa 12 točk! Iz tega se jasno vidi, da ne gre za nobeno intenzivnost podpore občine, temveč so preprosto večje občine na razpisu pri-viligirane!"
Povedano drugače, po kriterijih razpisa občine z do 2834 prebivalci dobijo na razpisu največ 3 točke, občine z 2835 do 4250 prebivalcev dobijo na razpisu 5 točk, občine s 4250 do 10625 prebivalci dobijo na razpisu 9 točk, občine z 10626 in več prebivalci pa dobijo na razpisu 12 točk.
Je takšna formula slučajna ali namerna?!
Butolen ob tem pravi, da kaže na intenzivnost podpore občine kvečjemu količnik med lastnimi sredstvi občine in številom njenih prebivalcev: „Po tej formuli se intenzivnost podpore občine dejansko kaže v tem, koliko lastnih sredstev na
občana mora občina zagotoviti. Če pogledamo prej opisane primere v tej luči, je izračun prav obraten: če torej občina kandidira za maksimalno vsoto 500.000 evrov brez DDV, lahko pridobi na razpisu 85 %, kar znaša 425.000 evrov in mora sama zagotoviti 75.000 evrov, k temu pa še znesek DDV v višini 100.000 evrov, torej skupaj 175.000 evrov. Izračun intenzivnosti podpore občine na primeru Žetal (175.000 evrov deljeno s 1334 prebivalci znese 131,8 evra podpre na prebivalca) pokaže, da je v občinah z manj prebivalci ta intenzivnost največja, v občinah z večjim številom prebivalcev pa manjša. Recimo, v občini z 10625 prebivalci znaša sofinanciranje občine na prebivalca komaj 16,48 evra, pri še številčnejših občinah pa še manj, a so prav te dobivale največ točk."
Butolen še navaja, da ne glede na to, da občine prispevajo nominalno enake zneske, dobijo večje občine večje število točk: „Poveda-no drugače: če občine zaprosijo za enako vsoto, imajo po formuli iz razpisa občine z večjim številom prebivalcev baje večjo intenzivnost podpore. Občine, ki torej prispevajo največ lastnih sredstev po prebivalcu, so tako dobile najmanj točk. Občina z recimo 13.338 prebivalci pa dejansko mora zagotoviti 10-krat manj sredstev na prebivalca od ene najmanjših občin, a je vendarle dobila na razpisu 12 točk, občina pa, ki po prebivalcu zagotovi 10-krat več sredstev, pa 3 točke. Pri tem se lahko le vprašamo, ali gre za namerno ali nenamerno manipulacijo. Če je takšna formula zgolj slučajna, kaže, milo rečeno, na to, da tisti, ki so jo pripravili, nimajo pojma!"
Kot je še dodal Butolen, je bila druga sporna točka v točkovniku upoštevanje točk za projekte iz Triglavskega narodnega parka: „Zakon o Triglavskem narodnem parku res določa, da dobijo projekti iz območja Triglavskega narodnega parka na razpisih dodatnih 10 % točk, vendar je vprašanje, ali je smiselno, da so ti projekti točkovani dvakrat, in sicer v poglavju II (naravovarstveni vidik) s šestimi točkami ter še v poglavju VI (zakon o Triglavskem narodnem parku) z desetimi točkami."
Ali je Antonu Butolenu odgovorne uspelo prepričati, da se s takšnimi razpisi, kjer se logika postavlja v nasprotje matematiki, dejansko le še povečuje razlika med bolj in manj razvitimi, bo vidno iz naslednjega razpisa kmetijskega ministrstva. Sicer pa bi drugačni kriteriji morali veljati za vse tovrstne razpise.
Ljutomer • Teleing za dobrodelne namene
Denar otrokom, potrebnim pomoči
Ljutomersko podjetje Teleing si je s sedemnajstletnim uspešnim poslovanjem izgradilo prepoznavnost kot inovativen ponudnik telekomunikacijskih storitev. Direktor Janez Smolkovič skupaj z devetindvajsetimi zaposlenimi delavci gradi podjetje v spoznanju, da so le dobro razvite sodobne telekomunikacije na določenem geografskem območju gonilo razvoja države, regije ali posamezne lokalne skupnosti. In to mu že polnih 17 let tudi uspeva ...
Firma s sedežem v občini Razkrižje in poslovnimi prostori na Glavnem trgu v Ljutomeru je tudi letošnje poslovanje zaključila zelo uspešno, saj so prihodki v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za več kot 15 odstotkov. Letos so bili doseženi domala vsi zastavljeni cilji in ob tem uspešno zaključene načrtovane naložbe. Vsa razpoložljiva sredstva so vložili v gradnjo optičnih omrežij in omrežno opremo na območju vseh petnajstih občin pomursko-podravske regije, kjer ponujajo svoje storitve. Celotni dobiček in sredstva, ki jih pridobijo na razpisih, vlagajo v gradnjo lastnih optičnih omrežij in v omrežno opremo za zagotavljanje širokopasovnih storitev. Med večje uspešno zaključene naložbe v letošnjem letu gre šteti zamenjavo obstoječih centralnih terminalov za kabelske modeme z najsodobnejšimi napravami, kar omogoča ponudbo paketov širokopasovnega dostopa do interneta v kabelskih omrežjih z izjemnimi prenosnimi hitrostmi. Zaključena je bila tudi posodobitev obstoječega omrežja KKS Ptuj, v sklopu katere so zgradili hrbtenično optično omrežje na območju mesta Ptuj, kar pomeni hkrati
začetek gradnje novega optičnega omrežja v mestni občini Ptuj, kjer je bila letos junija na Slovenskem trgu odprta nova info točka. Velja omeniti še izgradnjo kabelske kanalizacije za optiko s sočasno gradnjo druge komunalne infrastrukture na območju vseh 15 občin, kjer Teleing ponuja svoje storitve.
Poslanstvo podjetja Teleing se že tretje leto zapovrstjo izkazuje na področju dobrodelnosti. Tudi letos so namesto za poslovna darila darilni bon v vrednosti 3.000 evrov namenili Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki dajejo otrokom, potrebnim pomoči, iz šestih družin Pomurja in Podravja. Janez Smolkovič je bon na
Janez Smolkovič, direktor Teleinga, je predstavnici Zveze prijateljev mladine Slovenije Jožici Miki Horvat predal bon v vrednosti 3.000 evrov.
tiskovni konferenci predal predstavnici Zveze prijateljev mladine Slovenije Jožici Miki Horvat. V Teleingu so se odzvali tudi na nedavne katastrofalne poplave in občini Gorišnica nakazali donacijo v višini 1000 evrov za odpravo posledic, ki jih je povzročila vodna ujma.
NŠ
Ptuj • Božični koncert Valerije Rižnar
Druženje ob glasbi in slaščicah
V nedeljo, 23. decembra, vabi Valerija Rižnar svoje prijatelje, znance in tiste, s katerimi sodeluje v okviru humanih projektov, še posebej Soroptimist klub Ptuj, na božični koncert v klub Gemina XIII., ki se bo pričel ob 18. uri. Za spremljavo na klavirju in za spremljajoči vokal bo ob tej priložnosti skrbel Tomi Valenko, program bo povezovala Ida Baš.
Valerija Rižnar je na svoj glas opozorila že v rani mladosti, saj se je vedno ukvarjala z glasbo; najprej je igrala violino, nato klavir. Čeprav se z glasbo oziroma s petjem poklicno ni nikoli ukvarjala. Po zaposlitvi v Agisu in na banki se je odločila za podje-
tništvo, že 21 let ima računovodski servis, že nekaj let pa se tudi profesionalno ukvarja s peko slaščic in tort. Petje pa jo spremlja na vsakem koraku, tudi ob vrtenju mešalnika, ko običajno potekajo njene vaje petja. Kot pravi, se mu zadnjih deset let tudi bolj po-
sveča kot prej. Že od malega je rada kuhala, ne samo pekla, pa tudi opremljanje prostorov je bilo področje, ki jo je zmeraj privlačilo in jo še danes. V sebi je uspešno združila vse potenciale: ustvarila si je lepo življenje, lepo družino in lepo opremljeno hišo, o kateri je vedno sanjala. Njen življenjski cilj je bil vedno - živeti lepo. Po njenih besedah gredo številke in sladko zelo skupaj, za oboje moraš imeti posluh, tako kot za petje.
Že od ustanovitve je tudi članica Soroptimist kluba Ptuj. S svojo prijaznostjo odpira vrata za številne pomoči potrebne. Valerija je zelo ponosna tudi na svojo družino, ki jo v njenih aktivnostih v celoti podpira. Ima tri otroke, dve hčerki, ena živi v Avstraliji, in sina, pa tudi babica je že. Navdušenje za peko je od otrok prevzela le hči Mojca, ki jo že lahko enakovredno nadomesti, tako se
je že izurila.
Za prvi samostojni koncert se je Valerija odločila na pobudo vseh tistih, ki so jo že slišali peti. »Naredi nekaj več, vedno zapoješ le eno pesem,« so ji namignili. Odločila se je, da organizira koncert v predbo-žičnem času, ki je najboljši čas za koncert, ker tudi njen glas najbolj ustreza pesmim tega obdobja, pesmim, ki se dotikajo srca, ne samo božiča. Vse so v glavnem ljubezenske, domače in tuje. Rada bi pričarala resnično lep praznični večer; ob božičnem pecivu bo sama poskrbela tudi za dekoracijo. Na tem večeru si želi združiti in pokazati vse talente, ki jih nosi v sebi. Veselje, ki ga čuti ob tem, želi deliti tudi z drugimi. In kot poudarja, nikoli ni prepozno, da to deliš. Sama je živ primer za to, da sta sreča in zadovoljstvo vedno na strani pogumnih.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Darila za pridne otroke
Foto: DK
Veseli december je za otroke posebej prazničen, saj se takrat zvrsti množica dogodkov, obiščejo pa jih tudi dobri možje. V tem tednu jih je v sklopu praznovanja MO Ptuj in Vrtca Ptuj obiskal dedek Mraz. Pred njegovim prihodom so si malčki ogledali predstave, ki so jih pripravile vzgojiteljice in njihove pomočnice v lutkovnih skupinah Vrtca Ptuj: Pujsek in novo leto, Zajček išče mamo, Zajčkov prvi sneg, Mojca Pokrajculja, Snežno drevo in Uhec išče dedka so le nekatere izmed njih. Z veseljem so si jih ogledali tako otroci kot tudi starši. Da je bilo praznično vzdušje popolno, pa je po koncu predstav poskrbel dedek Mraz, kije obiskal prav vse otroke. Obdaroval jih je in jim zaželel prijetne in srečne praznike. Le kaj je lahko lepšega, kot če se otroku v enem dnevu zgodita dva čudovita dogodka: ogle-daš si pravljico in obišče te prijazni dedek Mraz!
Dženana Kmetec
Ptuj • Božična razstava
V sredo, 19. decembra, so že četrto leto zapored v prostorih minoritskega samostana na Ptuju odprli božično razstavo, ki je nastala v organizaciji TD Ptuj in minoritskega samostana. Naj njej svojo praznično in siceršnjo kreativnost predstavljajo članice društva Optimisti Ptuj, kreativnih delavnic oziroma tretjega življenjskega obdobja Ljudske univerze Ptuj, že drugo leto zapored tudi TD Središče ob Dravi, letos pa so se pridružile članice Društva gospodinj Marta Juršinci. Razstava, ki je po oceni poznavalcev tovrstne dejavnosti ena najlepših v Sloveniji, obuja in ohranja identiteto slovenskega naroda skozi čas, kar so vedno delale gospodinje in kmetice v tem času, bogati pred-božično obdobje v mestu ob Dravi in siceršnjo turistično ponudbo tega okolja. Na ogled bo do 26. decembra vsak dan od 9. do 17. ure, le 24. decembra bo odprta do 13. ure.
MG
Ptuj • Druženje mamic in dojenčkov
Foto: DK
Pred nekaj meseci je ena izmed mamic na družbenem omrežju facebook ustanovila skupino Ptujske mamice in dojenčki 2012. Idejna vodja je Petra Markotič je skupino ustanovila, da bi povezala letošnjo generacijo dojenčkov iz Ptuja in okolice. Število članic je iz dneva v dan naraščalo, danes pa jih je že skoraj 150. Srečanja, ki se jih redno udeležujejo številne mamice s svojimi malčki, namenijo izmenjavi izkušenj, mnenj in nasvetov. Potekajo enkrat na teden, vedno v dopoldanskem času, in so prav zanimiva tudi za poglede mimoidočih, ki jih preseneti množica dojenčkov na kupu. Ta teden pa je bil prav poseben, saj jih je obiskal dedek Mraz, mamice pa so poskrbele tudi za medsebojno obdarovanje.
Dženana Kmetec
Videm • Z zadnje letošnje seje občinskega svetaa
Trikrat 6 proti 11
Šestčlanska poslanska skupina SDS v sedemnajstčlanskem videmskem občinskem svetu je bila na zadnji letošnji seji v dveh oziroma treh zadevah, kjer so si mnenja svetnikov pač nasprotovala, preglasovana, kot kaže naslov.
Šestčlanska poslanska skupina SDS (na posnetku) je bila na zadnji seji trikrat preglasovana...
Foto: SM
Pri glasovanjih je šlo za potrditev dnevnega reda, potrditev letošnjega četrtega rebalansa in za potrditev sprememb Statuta in Poslovnika občine.
Za dnevni red in proti njemu
Svetnik Andrej Rožman je že na samem začetku seje pri glasovanju o dnevnem redu predlagal dodatno točko: „Predlagam, naj se tudi naše seje snemajo v celoti, kot se to počne v nekaterih drugih občinah. Ljudi pač zanima, kaj se dogaja na sejah, kdo kaj pove, sploh zdaj, ko nimamo več točke pobud in vprašanj svetnikov."
Župan Friderik Bračič predloga ni komentiral, ampak je prvotni dnevni red dal na glasovanje s pojasnilom, da če ga svetniki ne bodo potrdili, bodo glasovali o spremenjenem dnevnem redu z dodatno točko, ki jo je predlagal Rožman. Izid glasovanja, 6 : 11, v prid že obstoječega dnevnega reda je jasno pokazal, da predlog Rožmana in njegove poslanske skupine ni sprejet.
Za rebalans in proti njemu
Pri drugi točki, potrditvi četrtega letošnjega rebalansa, se je situacija ponovila. Čeprav so vsi občinski odbori rebalans potrdili oziroma so se strinjali z njim, pač z razlago, da gre za izvršena dejstva in plačila za nazaj, kar ni možno več spreminjati, pa če se strinjajo ali ne, je svoj glas spet dvignil Andrej Rožman: „Se tudi jaz strinjam, da se morajo zadeve uskladiti, je pa žalostno, kako se je to naredilo, da se je vzelo celo tam, kjer sploh ni bilo nič narejeno ... Me pa zanima, zakaj znaša postavka za delovno uspešnost zdaj 14.500 evrov in kdo to dobi? Zakaj se je povečala postavka za nadurno delo s predvidenih 9000 na 12.000 evrov? Zakaj so se povišale dnevnice s 5000 na 8600 evrov? Zakaj se je zvišalo tekoče vzdrževanje s 5000 na 20.000 evrov? Zakaj so se zvišali investicijski transferji z 22.000 na 52.000 evrov? Zakaj so se zvišali potni stroški za župana s 6300 na 7600 evrov? Zakaj se je zvišala postavka „dejavnost župana" s 5000 na 8300 evrov? Zakaj se je znižala postavka za popravilo hidrantov z 10.000 na komaj 1500 evrov, pa jih je tričetrt v okvari?! Zakaj je za projekt Comenius Regio potrebnih 31.000 evrov? Zakaj se je za cestno vzdrževanje
oziroma koncesijo dvignila postavka z 49.000 na 79.000 evrov? Zakaj se je povišala postavka za Turistični informativno pisarno z 12.000 na 20.000 evrov? Delavcem režijskega obrata ste znižali plače na 80 odstotkov, delajo pa kot „kristusi"? In kje je denar, ki so ga vplačali investitorji v obrtno cono? Še bi lahko našteval, a nima smisla. Žalostno je to ... Po drugi strani pa se vzame s postavke za gramozi-ranje cest 4000 evrov, pa vsi vemo, kakšne so ceste! In še veliko je takih stvari!"
Na številna vprašanja je poskušala, kolikor je pač lahko, odgovoriti občinska računo-vodkinja; povedala je, da so sredstva za župana v bistvu znižana, saj so bila po tretjem rebalansu višja, kot so sedaj, v četrtem, da so bile plače v občinski upravi znižane v skladu z ZUJP, da pa je bil prve štiri mesece še upoštevan strošek za direktorja občinske uprave in da so se šele zdaj začele upoštevati nadure zaposlenih na občini, zato je ta postavka nekoliko višja. Pojasnila je tudi, da potni stroški pač nastajajo in so vsi upravičeni ter dokazljivi, da je občina za projekt Comenius regio prejela sredstva iz EU, ki jih mora porabiti, zato to ni noben strošek občine, čeprav se v ta okvir vštevajo tudi dnevnice občinarjev za tujino, ko gre za izvedbo dvoletnega projekta med Vidmom in poljskim mestom Poznan, glede vplačil za nakup zemljišč v obrtni coni pa je povedala, da so nekateri interesenti odstopili od nakupa, zato so jim bila predplačila vrnjena, preostalih 42.000 evrov vplačanih sredstev pa je prikazanih na kontu prodaje stavbnih zemljišč. Dodala je še, da so se sredstva na postavki za turistično informacijsko pisarni povečala zaradi izvedbe projekta Pavolor, ki pa je
prav tako financiran iz EU.
Odgovore računovodkinje je nato dopolnil še župan Bra-čič, ki je podrobneje pojasnil namen mednarodnega projekta Comenisu regio, ki je v prvi vrsti usmerjen v pomoč učencem, obetajo pa si tudi dobro turistično promocijo občine v Poznanu, glede stroškov, ki se nanašajo na njega, pa je dodal: „Moja kilometrina je upravičena! Na tej občini delam za štiri evre na uro, to je vse. Marsikdo na mojem mestu ne bi sedel za takšen denar, saj sem se odrekel zaposlitvi oziroma polni županski plači. Da bom pa še za svoj denar kupoval bencin za lasten avto, ko z njim opravljam poti za občino, pa menda ne pričakuješ, Andrej? To je pa vseeno preveč! Službeni avto ima v pretežni uporabi naš režijski obrat, seveda stane njegovo vzdrževanje, nakup novega pa ni smotrna poteza!"
Razprava je bila potem končana, glasovanje za potrditev rebalansa pa spet enako kot pri potrditvi dnevnega reda, torej 6 : 11.
Za spremembe statuta in
poslovnika ■ ■ ■ ■ ■
in proti njim
Tretjič se je takšen izid glasovanja ponovil pri potrditvi sprememb občinskega Statuta in Poslovnika, v katerih se je zaradi izbrisa točke Pobude in vprašanja svetnikov, ki se je spremenila v točko Odgovori na pobude in vprašanja svetnikov, pač morala spremeniti dikcija dveh členov. Predsednik Statutarno -pravne komisije Franc Hliš je pojasnil, kaj se je spremenilo in še, da se komisija s to spremembo strinja, a sta se oglasili tudi članici omenje-
ne komisije, Andjelka Kozel in Marija Trafela, ki se s predlagano spremembo nikakor nista strinjali: „Naš predlog je bil, da naj se obdrži možnost dajanja pobud in vprašanj na občinskem svetu, k temu pa naj se doda še možnost elektronskega podajanja pobud in vprašanj. Nikakor pa se ne strinjava s tem, da se možnost pobud in vprašanj svetnikov na sami seji povsem
Protibolečinsko ambulanto v ptujski bolnišnici vodi prim. Majda Šarman, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimacije in periop. intenzivne medicine, predstojnica oddelka za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečin v bolnišnici. Ambulanta je v pričela uradno delovati 1. julija 1992.
Pri organizaciji srečanja
črta oziroma, da se dovoli le elektronsko pošiljanje vprašanj. To bi dejansko pomenilo nadgradnjo, ne pa takšna sprememba, ki onemogoča vprašanja v živo in jih zamenjuje s pisnimi!"
Njunemu mnenju se je pridružil tudi Rožman, češ da bodo edina občina v državi, kjer svetniki ne bodo mogli več dajati pobud in vprašanj na seji ter dodal, da se poslanska skupina SDS s takšno spremembo ne bo strinjala. To je pokazal tudi izid glasovanja, ki je bil spet enak, 6 : 11.
Zakaj naselje ne more imeti table z imenom kraja
Sicer pa so videmski svetniki in svetnice sejo oddelali zelo hitro; brez razprave so potrdili, da vrednost NUSZ ostaja enaka kot doslej, prav tako ostajajo enake najemnine za občinske prostore, ki so jih oddali v najem, čeprav je Ivan Kranjc predlagal, naj se izenačijo najemnine v skupni stavbi za zdravstvene in lekarniške storitve ter za ostale podjetnike (zdravnika in lekarna namreč plačujejo nekoliko nižjo najemnino kot ostali). Nekaj besed so namenili še novemu sistemu ločenega zbiranja odpadkov in se strinjali, da bo čas pokazal, ali so trije otoki za zbiranje stekla v občini dovolj ali bo treba namestiti še kakšnega, za konec pa je vodja režijskega obrata Aleš Gregorec odgovarjal na pisno podane pobude in vprašanja, ki so se v celoti
je sodelovalo tudi Slovensko združenje za zdravljenje bolečine, podprla pa so ga nekatera farmacevtska podjetja. Izobraževanje o tej temi je še vedno zaželeno in potrebno, je poudarila Šarmanova, saj opažajo, da obstaja bolečina po prebolelem herpes zostru še vedno nezadostno lajšana, prizadene ljudi srednje in zlasti starejše generacije, kjer
nanašala na cestne ter športne površine. Pri tej točki je eksplodirala Dušica Avguštin: „Kam naj se obrnem za to, da se bo pri nas postavil znak na cesto za omejeno nosilnost ceste ali osno nosilnost? Predlani smo obnovili cesto, zdaj jo pa vidno uničujejo polni tovornjaki lesa! Naši vaščani so jezni! Pa v dolini na cesti pri Kremplu se voda zliva čez cestišče, tam je prava drsalnica. Rešite ta del, uredite primerno odvodnjavanje!"
Župan Bračič je bil hiter: „Zakaj pa nisi poslala elektronske pobude? Zdaj bi lahko bilo že rešeno!"
Avguštinovo je kar dvignilo: „Zato, ker sem se odločila, da bom govorila, ne pisala! Kot drugo pa: že osem let pišem, sprašujem in še kaj, da naj se v našem kraju postavijo table z imenom kraja! Tiste za Zgornjo in Spodnjo Polskavo so postavljene čisto narobe! Razumem, da se ne da vsega narediti čez noč, ampak osem let?!"
Gregorec je pojasnil, da gre za državno cesto, ob kateri občina ne more samovoljno postavljati označevalnih tabel kraja, da odloča o tem prometni inšpektor, ki je pač odločil tako, kot je, tudi glede tabel za obe Polskavi.
„Torej smo edini kraj v Sloveniji ob državni cesti, ki te table ne more imeti? Ne morem verjeti," je bil še zadnji odziv Avguštinove, potem pa se je seja na hitro zaključila, saj se je vsem mudilo na tisti bolj prijeten, zabavni zaključek letošnjega skupnega (političnega) druženja ...
SM
polimorbidnost (sočasne bolezni in stanja) že sicer predstavlja problem pri predpisovanju zdravil.
Ob domačih strokovnjakih iz ptujske bolnišnice, Majdi Šarman in Karmen Pišek Šuta, so s strokovnimi prispevki na temo herpes zoster, njegovih posledicah, dolgotrajni bolečini po bolezni, možnostih preventive ter kakovosti življenja po preboleli bolezni sodelovali tudi predavatelji iz UKC Maribor in Ljubljana, iz Italije pa dr. Roberto Casale, ki je pripravil predavanje o ocenjevanju nevropatske bolečine. Svoj pogled na bolnike s kronično bolečino, kar po-zosterna nevralgija vsekakor je, je predstavil tudi psihiater.
Po uspelem strokovnem srečanju so se udeleženci iz Narodnega doma preselili v dom kulture, kjer so jim organizatorji pripravili družabno srečanje.
MG
Ptuj • Dvajset let protibolečinske ambulante
Za večje obvladovanje kronične in akutne bolečine
V Narodnem domu na Ptuju je 7. decembra potekalo strokovno srečanje na temo Pozo-sterna nevralgija, ali jo res obvladujemo? Srečanje je bilo posvečeno 20-letnici delovanja protibolečinske ambulante v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj.
Ptuj • 24. seja mestnega sveta
Premalo dobrih rešitev za občane
Ptujski mestni svetniki so se 17. decembra sestali na 24., zadnji seji v letu 2012. Osrednja točka dnevnega reda je bil dopolnjen odlok proračuna MO Ptuj za leto 2013. Po izčrpni razpravi na delovnih telesih so si svetniki vzeli čas za razpravo tudi na sami seji, saj so o proračunu razpravljali dobri dve uri.
Dopolnjen proračun MO Ptuj za leto 2013 znaša dobrih 31.250.000 evrov. Od 27 na seji prisotnih svetnikov ga je podprlo 22, dva svetnika sta bila proti, trije, Miroslav Luci (SDS), Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) in Milan Trol (Mladi in upokojenci za nova delovna mesta), pa niso glasovali. V svetniških skupinah, svetniki posamezniki v četrtnih skupnostih, in širši javnosti so zelo podrobno pregledali predlog proračuna; dokaz je 66 predlogov in pobud, od tega jih je okrog polovica vključenih v dopolnjeni predlog proračuna.
Temeljito razpravo so opravili tudi na delovnih telesih mestnega sveta. Razprava na odborih in komisijah je pokazala, da je bilo gradivo preobširno, zato niso uspeli uskladiti vseh proračunskih postavk in so bili vloženi amandmaji. V roku jih je bilo pet, vse so tudi upoštevali, jih združili v skupni amandma, kot predlagatelj pa se je pod vse podpisal župan Štefan Čelan. Ta vključuje ureditev križišča z avtobusnim postajališčem Spodnji Velo-vlek, igrišče Kicar, dnevni center za otroke in mladostnike, novogradnjo javne razsvetljave in javno pot Kicar-Žabjak.
O predlogu proračuna za leto 2013 so mestni svetniki razpravljali na oktobrski seji, ko so ga tudi predložili v 30-dnevno javno razpravo. Ta se je zaključila 21. novembra. V razpravi so sodelovali občani, svetniki, četrtne skupnosti, javni zavodi, odbori, svetniške skupine. Kot je povedala vodja oddelka za finance MO Ptuj Tanja Farič, so upoštevali predloge za ureditev trim steze v Ljudskem vrtu, za vzpostavitev podjetniškega inkubatorja, podelitev koncesije za ceste, ureditev športnih površin ob domu krajanov Olge Meglič, ureditev križišča z avtobusno postajo v Spodnjem Velovleku, rekonstrukcijo ceste Podvinci-
Spodnji Velovlek s pločnikom, upoštevali so tudi pripombe za povečanje postavk za MG Ptuj, Knjižnico Ivana Potrča, javna dela, v proračun za leto 2013 so umestili tudi postavko za avtobus za odvzem krvi, povišali sredstva za humanitarne organizacije in društva ter investicijsko postavko Zavoda za šport Ptuj. Povišale so se tudi številne druge postavke glede na finančne možnosti, nekaterih predlogov in pobud za povečanje pa niso mogli upoštevati.
Večje investicije v letu 2013 so odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju Ptujskega polja (druga faza), ki je načrtovana v višini 1,1 milijona evrov, gradnja OŠ dr. Ljudevi-ta Pivka v višini 1,05 milijona evrov (upoštevali so pripombe občanov in dodali lastne vire financiranja), za dokončanje kongresno-kulturne dvorane je namenjenih 1,35 milijona,
1.4	milijona pa znaša postavka za ureditev dominikanskega samostana v drugi fazi. Za prenovo javne razsvetljave je namenjenih 1,275 milijona, energetska obnova stavb Vrtca Ptuj pa je določena v višini milijon evrov.
Glede na strukturo prihodkov proračuna je največ davčnih prihodkov - 14,5 milijona evrov, to je 49,9 odstotka, ne-davčnih je 7,4 milijona evrov, kapitalskih 800 tisoč evrov, prejete donacije 30 tisoč evrov, transferni prihodki 6 milijonov evrov, sredstva EU pa so 333.500 evrov oziroma 1,1 odstotka mestnega proračuna.
Pri odhodkih proračuna predstavljajo tekoči odhodki
9.5	milijona evrov, tekoči trans-ferji 10,1 milijona evrov, investicijski odhodki 9,9 milijona evrov in investicijski transferji 1,2 milijona evrov.
Odbor za finance, ki ga vodi Helena Neudauer (SDS) je dopolnjen predlog proračuna podprl skupaj z amandmaji.
Občinski upravi so naložili, da preuči možnosti za pridobitev sredstev za izvedbo nekaterih investicij na območju Podvin-cev in Spuhlje v okviru razpisa za razvoj obmejnih območij s Hrvaško. Odbor je tudi zanimalo, zakaj so se sredstva za investicije vzela iz investicijskega vzdrževanja in upravljanja neprofitnih stanovanj, da občani ne bi imeli občutka, da so bili za karkoli iz tega naslova prikrajšani. Gre za skupaj 366.500 evrov. Postavko so po pojasnilu Tanje Farič našli kot vir za predložene amandmaje, nihče ne bo oškodovan zaradi tega, ker bodo z rebalansom sredstva vrnili.
V svetniški skupni SDS ob tem opozarjajo na nujnost varčevanja na vseh področjih, sprotnejše spremljanje vseh javnih razpisov, imajo pa tudi pomisleke o številu zaposlenih v občinski upravi glede na višino proračuna. Stanje v MO Ptuj bi bilo treba primerjati s podobnimi občinami v Sloveniji. Danes je v občinski upravi MO Ptuj 57 zaposlenih, včasih jih je bilo 66, je odgovoril ptujski župan.
Za strateško
■ -v- «v-«
vzdrznejši proračun
Odbor za splošne zadeve in lokalno samoupravo pod vodstvom Miroslava Lucija (SDS) predlog proračuna podpira. V odboru za gospodarstvu, vodi ga Gorazd Žmavc (DeSUS), so podobno kot v drugih delovnih telesih Mestnega sveta ocenili, da gre za preobsežno gradivo in da se s tem zamegljujejo strateški cilji MO Ptuj, zavedajo pa se odgovornosti glede sprejema proračuna in odprtih vprašanj pri nedokončanih projektih. Prioritete naj bi bile stanovanjska izgradnja, ureditev industrijske cone in vzpostavitev podjetniškega in-
kubatorja. Amandmaji ne sledijo tem usmeritvam. V odboru za družbene dejavnosti so po besedah Lidije Majnik (LDS) zadovoljni, ker se z amandmajem dnevnemu centru za otroke in mladostnike dodeljujejo dodatna sredstva in center razpolaga z enako višino sredstev kot v letu 2012. Zadovoljni so bili z odgovori, ki so jih prejeli v zvezi z gradnjo OŠ dr. Ljude-vita Pivka, aktivno pa se bodo vključili tudi v gradnjo vrtca Mačice. Pri investiciji v OŠ dr. Ljudevita Pivka je stanje takšno, da po novem ni soglasja iz nobene občine na Ptujskem, da bo sodelovala pri izgradnji te šole.
V	odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo so po besedah predsednika Mirana Meška dopolnjen predlog poračuna za leto 2013 ocenili kot tehnično brezhibno pripravljen dokument, v razpravi pa so se največkrat dotaknili področja infrastrukture, projektov, ki se prenašajo iz leta v leto; najbolj nevralgična točka so investicije v cestno infrastrukturo. Že tri leta potekajo pogovori o vzpostavitvi javno-zasebnega partnerstva na tem področju, zgodilo pa se ni še nič. Metka Jurešič, predsednica odbora za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo, je v imenu odbora povedala, da so zadovoljni, da so se povečala sredstva za javna dela in humanitarne organizacije.
Po predstavitvi stališč predsednikov delovnih teles so se z razpravami oglasili tudi svetniki.
V	imenu Zelenih Ptuja in liste Mladi in upokojenci za nova delovna mesta se je Vlado Čuš zavzel za strateško vzdržnejši mestni proračun, ki bo uspešno odgovarjal na aktualne izzive novega časa. Pozdravljajo vse dobre rešitve v dopolnjenem proračunu za leto 2013, ugotavljajo pa, da
jih je premalo. Že pred nekaj leti so opozorili na to, da se da javna razsvetljava zgraditi v eni potezi in tako, da bo usklajena z evropsko direktivo o energetski učinkovitosti. Strateško planiranje in sprotnost bi CERO Gajke zagotovo pripeljalo v boljšo kondicijo, kot je danes. Zeleni Ptuja pogrešajo načrtnost pri prometni varnosti in mobilnosti, vse vpadnice v mesto in vse četrti v občini bi bilo treba mobilno med seboj povezati s cestišči in varnimi peš potmi ter urejenimi kolesarskimi stezami. Poseben problem je mestno jedro, ki je mrtvo, kulturna dediščina pa tudi v tem proračunu ostaja neizkoriščena priložnost, zato dopolnjenega proračuna v svetniški skupini Zeleni Ptuja in listi Mladi in upokojenci za nova delovna mesta ne odpirajo.
Kot odgovarja ptujski župan Štefan Čelan, projekta javne razsvetljave niso izpeljali po sistemu čisto javno-zasebnega partnerstva, ker se pri nekaj nad milijon evrov vredni investiciji niso želeli odpovedati 340 tisoč evrom nepovratnih sredstev. Pri Cero Gajke je po štirih letih tožb z državo Vrhovno sodišče prisodilo v prid MO Ptuj.
Investicije še niso dorečene
Milan Krajnik (DeSUS) je opozoril na nujnost kompleksnosti investicij, niso pa tudi zagotovljena vsa investicijska sredstva pri naložbah, ki so opredeljene kot prioritete. Ob varčevanju bi morali pričeti uvajati tudi racionalnost, je bil jasen svetnik Miran Meško in še enkrat opozoril na nujnost vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva na področju cestne infrastrukture tudi glede na zgornjo mejo zadolženosti MO Ptuj pri direktni in prikriti zadolženosti. V Velenju, kjer so to partnerstvo vzpostavili,
naj bi vse ceste obnovili že v štirih in ne v petnajstih letih, kot so prvotno načrtovali. Vse, kar je zapisano v mestnem proračunu za leto 2013, bo težko izvršiti. Po razlagi Računskega sodišča naj bi bil velenjski primer daleč od javno-zasebnega partnerstva, je bil odgovor ptujskega župana Štefana Če-lana. V teh primerih, tudi velenjskem, naj bi šlo za prikrito zadolževanje lokalnih skupnosti, javno-zasebna partnerstva so prikrita prelivanja javnih financ v zasebne žepe.
Mirjana Nenad (SD) je opozorila na dejstvo, da se je dopolnjen predlog proračuna za leto 2013 povečal za 1,5 milijona evrov glede na prvotni predlog, pri tem pa jo zelo skrbi, ker se za socialno varstvo sredstva niso povečala, ker so večino denarja namenili za investicije in manjša vlaganja. Dobrobiti za občino tudi ne vidi v sredstvih za nakup delnic v višini 40 tisoč evrov kot ne pri uporabi 80 tisoč evrov za razne študije in preučitve ter koncesije, pri čemer je vprašljivo, ali bodo javni zavodi lahko ohranili obstoječe število delovnih mest.
Miro Vamberger (Zares) se z amandmaji ni strinjal, ker naj bi šlo pri prerazporeditvi namenskih sredstev zanje za kršitve stanovanjskega zakona. V letu 2013 v proračunu tudi ni denarja za gradnjo azila za zapuščene živali, zato v Zaresu ne podpirajo novega proračuna.
Kritičnih pogledov na proračun 2013 je bilo še več, saj skoraj ni svetnika, ki ne bi iskal dodatne obrazložitve posameznih postavk tako glede menjav nepremičnin, nakupa delnic malih delničarjev KP Ptuj, razlastitve zemljišč za potrebe deponije, Peter Pribožič (N.Si) pa je posebej poudaril, da so zemljišča cokla gospodarskega razvoja v MO Ptuj. Opozoril je tudi na neizpolnjene obljube glede OŠ Mladika, ureditve Ormoške ceste, na nujnost ureditve parkirišč v bližini kongre-sno-kulturne dvorane kot tudi na to, da v proračunu za 2013 ni posluha za arheologijo in ureditev mestne tržnice. Še vedno pa tudi ni denarja za ureditev pokopališča., kljub temu da ima mesto eno najslabše urejenih pokopališč daleč naokrog.
MG

PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK
Prodajalna Videm | Prodajalna Majšperk J Prodajalna Podlehnik

Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 31.12.2012 oziroma do prodaje zalog.
Spodnje Podravje • Objavljen razpis za Južno mejo
Bo 23 milijonov evrov dovolj za vse občinske projekte?
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v začetku decembra končno objavilo dolgo pričakovan in napovedan razpis za Južno mejo. Rok oddaje vlog se izteče prvega februarja ob 11. uri, občine pa imajo načeloma že pripravljene oz. izdelane projekte.
Občine v obmejnem pasu, teh je v Sloveniji 58, se lahko prijavijo na razpis Južna meja, od koder bo na voljo dobrih 23,5 milijona evrov, kar je po mnenju poznavalcev (spet) veliko premajhna vsota za pričakovan naval cestnih, vodovodnih in kanalizacijskih vlog.
Foto: SM
Vrednost razpisanih sredstev znaša dobrih 23,3 milijona evrov v letih 2013 in 2104, pri čemer naj bi bilo naslednje leto na razpolago 13,5 milijona evrov, v letu 2014 pa še 9,8 milijona evrov. Občine, ki ležijo v desetkilometrskem obmejnem pasu (skupno gre za 58 slovenskih občin), bodo lahko do roka prijavljale projekte, ki se nanašajo na modernizacije cest, na izgradnjo kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami, na izgradnjo ali posodobitev vodovodnega omrežja in na komunalno ureditev obrtnih con, seveda vse to pod določenimi kriteriji, ki so zapisani v besedilu razpisa. Eden od splošnih kriterijev prijave na razpis je ta, da mora biti projekt vreden najmanj 600.000 evrov, sicer pa je odobren projekt financiran 100-odstotno, razen davka na dodano vrednost in davka na promet nepremičnin. Najvišji možni znesek, ki ga občina lahko pridobi za sofinanciranje svojega projekta, ne sme preseči milijon evrov.
Vloge občin se bodo točkovale, pri čemer bodo občine lahko prejele največ 140 točk za posamezen projekt.
Pri cestnih projektih je podobno kot že na prejšnjem razpisu tudi tokrat eden od kriterijev za modernizacije cest prav reševanje dostopa občanov v mejnem pasu do
Kot je sporočil poveljnik gasilske zveze Kidričevo Jože Kancler, so se odločili, da bodo pomagali vseslovenski humanitarni akciji Anina zvezdica, ki zbira vse vrste prehran-skih izdelkov in nato sestavlja darilne pakete ter jih potem razdelijo družinam, ki so se znašle v stiski. Po razgovoru s pobudnico akcije Ano Lukner o tem, kakšna pomoč bi bila najbolj potrebna, so v ponedeljek, 26. novembra, poveljnik gasilske zveze Jože Kancler s predstavnikom PGD Kidričevo odpeljali v Ljubljano kar nekaj prehrambnih artiklov, ki so jih kupili z denarjem od sejnin. Predvsem paštete, viki kreme in belo olje, kar so pred tem nabavili v trgovini Jager v Kidričevem. Omenjeni humanitarni akciji so se pridružili tudi v trgovini Jager saj so tudi oni prispevali karton slaščic. Pobu-
svojega imetja po slovenskem ozemlju, pri čemer se bo število točk večalo glede na število občanov, ki bi jim takšna cesta to omogočala. V haloških občinah sicer teh težav nimajo več, tako da iz tega naslova točk ne bo (največ točk, 30, bodo lahko dobile občine, ki bodo reševale dostop po slovenskem ozemlju za 101 in več gospodinjstev, ali občine, ki bodo reševale dostop po slovenskem ozemlju do vsaj sedmih poslovnih objektov, za kar bo možno pridobiti še 40 točk).
Zanimivi kriteriji za cestne projekte -občine so že „spredalčkane"
Bolj uporaben bo za halo-ške občine kriterij, s katerim se dodeljujejo točke za izboljšanje dostopnosti občanov v obmejnih občinah v „razmer-ju do primanjkljaja delovnih mest"; to konkretno pomeni, da bo občina prejela toliko več točk, kolikor več občanov se vozi na delo v druge občine. Občine so glede na vrednosti podatkov o primanjkljaju delovnih mest v letu 2011 razvrščene v tri razrede. Največ možnih točk je 30, v prvi razred
dnica humanitarne akcije Ana Lukner je bila prejetih darov zelo vesela. Vsem darovalcem se je zanje iskreno zahvalila ter obljubila, da bodo pomoč namenili resnično tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Dodati velja, da so se vseslovenski
občin, ki bodo lahko prejele 30 točk, pa spada skupaj 26 občin, ki še ležijo v predpisanem obmejnem pasu. Med temi so tudi Majšperk, Podleh-nik, Žetale, Cirkulane, Makole, Videm, Središče od Dravi, Sv. Tomaž, Zavrč in celo Gorišnica, Juršinci in Markovci! V drugem razredu je med ostalimi občinami uvrščena občina Dornava (največ 20 točk), v tretji razred, kjer je možno do-
humanitarni akciji Anina zvezdica uspešno priključili tudi slovenski policisti in slovenska vojska, ki so za humanitarno akcijo Anina zvezdica zbrali že prek 10 ton raznih prehramb-nih artiklov.
-OM
seči do 10 točk, pa je uvrščena občina Ormož. Občini Ptuj in Kidričevo sta po omenjenem kriteriju uvrščeni v četrti razred, kar pomeni, da v morebitni prijavi cestnega projekta po tem kriteriju ne dobita niti ene točke.
Naslednji kriterij pri dodeljevanju točk za cestne projekte je demografska ogroženost; višja kot je, več točk lahko pridobi občina za svojo vlogo (največ 40 in najmanj 10 oziroma nič točk). Občine v obmejnem pasu so po tem kriteriju razvrščene v pet razredov, pri čemer so v najvišji, peti razred, kjer lahko dosežejo 40 točk, uvrščene naslednje lokalne skupnosti: Kostel, Osilnica, Bloke, Loški potok in Središče ob Dravi. Podlehnik, Žetale, Majšperk in Sv. Tomaž so v drugem razredu (dosežejo lahko do 30 točk). Cirkulane, Ma-kole, Ormož in Kidričevo so v tretjem razredu (do 20 točk), Videm in Markovci sta v četrtem razredu (do 10 točk), brez točk po kriteriju demografske ogroženosti pa ostajajo med ostalimi občine Ptuj, Juršinci, Zavrč, Gorišnica in Dornava.
Pri vlogi za izgradnjo manjših kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav ter prenovah in izgradnjah vodovodnega omrežja bodo občine največ točk prejemale za novogradnje sistemov, seveda v povezavi s številom prebivalcev; več kot bo občanov, ki se bodo priklopih na vodovodni ali kanalizacijski sistem, več točk bo občina prejela za svoj projekt, čeprav bo po drugem kriteriju (ki pa prinaša manj točk) spet upoštevana tudi demografska ogroženost občine.
Za točkovanja urejanja obrtnih con pa bo štelo predvsem število novih delovnih mest, ki se bodo v coni odprla, upoštevala se bo sicer tudi demo-
grafska ogroženost občine in še odstotek novih delovnih mest glede na število prebivalcev (z manj točkami)
Ali se bodo in s kakšnimi projekti se bodo prijavile občine, ki spadajo v obmejni pas in so torej upravičene do sofinanciranja v razpisu opredeljenih naložb, smo povprašali nekaj županov.
Žetale: še razmišljajo, ali je smiselno
„Kar zadeva razpis Južna meja, se še nismo odločili, s katerim projektom se bomo prijavili. Z izgradnjo kanalizacije v centru Žetal se na žalost ne moremo, ker vrednost ni 600.000 evrov. Ponovno bomo proučili, ali se je smiselno prijaviti s cestno infrastrukturo, ker se razpis v nian-sah vendarle razlikuje od prejšnjega. Če to ne bo smiselno, se sploh ne bomo prijavili, ker ni smiselno zapravljati denarja za projekte, če so razpisni pogoji takšni, da je prijava že v naprej obsojena na neuspeh," je o prijavi na razpis povedal žetalski župan Anton Butolen.
Dornava in Gorišnica: v pripravi dokumentacije
Podobno je tudi razmišljanje dornavskega župana Rajka Janžekoviča, ki je povedal, da sicer pripravljajo potrebno dokumentacijo za enega od cestnih odsekov, vendar je prijava na razpis odvisna od tega, ali se bo ocena naložbe izšla in ali bo to potrdil tudi občinski svet.
Tudi gorišniški župan Jože
Kokot je povedal, da projekte šele pripravljajo: „Gre pa za dva cestna odseka: za cesto Formin-Gajevci v dolžini dobre 3,5 kilometra ter za cesto Tibolci-Zamušani. Dokumentacija je šele v pripravi, in če bomo dosegli kriterij 600.000 evrov vrednosti za vsako od cest, se bomo prijavili, če pa se bo pokazala nižja ocena vrednosti, se pa tako ali tako ne moremo."
Videm, Podlehnik in Cirkulane: ceste in kanalizacija
V Vidmu so na razpis čakali in bodo nanj prijavili dva projekta. „Gre za skupen projekt modernizacije ceste s Cirku-lanami preko Malega Okiča, kjer naš del znaša nekaj preko 300.000 evrov. Drugi projekt pa je modernizacija ceste Trdobojci v dolžini štirih kilometrov v povezavi z ureditvijo dela kanalizacijskega sistema v Zg. Leskovcu, s čimer bomo presegli zahtevano najnižjo vrednost projekta v višini 600.000 evrov. Sicer je pa sama modernizacija ceste Trdobojci ocenjena na slabih 500.000 evrov," je pojasnil župan Friderik Bračič.
Podlehniški župan Marko Maučič sprva napoveduje prijavo dveh projektov: „Gre za projekt modernizacije naše povsem dotrajane ceste Strajna-Rodni Vrh, s katerim smo poskušali že večkrat neuspešno in upam, da nam bo tokrat le uspelo. Ocena vrednosti del presega zahtevanih 600.000 evrov. Drugi projekt, ki ga nameravamo prijaviti, pa je zamenjava azbestnih vodovodnih cevi na sedemkilome-trski relaciji Majski Vrh-Pod-lehnik-Stanošina s hkratno dogradnjo kanalizacijskega voda od Podlehnika do Sedla-ška. Ta projekt pa je ocenjen na 950.000 evrov."
S cestnimi in kanalizacijskim projektom se bodo na razpis Južna meja prijavili tudi v Cirkulanah. Župan Janez Jurgec je povedal: „Za ta razpis imamo pripravljene kar štiri večje projekte, tri cestne in izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Dolanah, ki je ocenjen na dobrih 900.000 evrov. Predvideni cestni projekti pa vključujejo modernizacije ceste Arnečič, ceste Gruškovec in ceste Žutec, ki se navezuje na občino Videm. Skupna vrednost vseh treh cestnih projektov je ocenjena na 1,8 milijona evrov. Za te naštete naložbe smo v občinskem proračunu za leto 2013 predvideli tudi 1,4 milijona evrov lastnega deleža."
Foto: GZ Kidričevo
Poveljnik GZ Kidričevo Jožef Kancler (levo) s pobudnico humanitarne akcije Anina zvezdica in predstavnikom PGD Kidričevo ob predaji darov v Ljubljani.
Kidričevo • Humanitarna akcija Anina zvezdica
Prehrambni izdelki za ljudi, ki so v stiski
Ker v medijih skoraj vsakodnevno poslušamo pozive za takšno ali drugačno pomoč ljudem, ki so v stiski, so se na zadnji seji upravnega odbora Gasilske zveze Kidričevo odločili, da bodo namenili eno sejnino v humanitarne namene.
Ptuj • Razstava Od Pekla do pekla
Pekel je končan!
Foto: Boris Farič
Razstava Od Pekla do pekla bo na ogled do 20. januarja.
Zadnja letošnja razstava, ki so jo na ogled postavili v Miheličevi galeriji na Ptuju, predstavlja Dantejevo Božansko komedijo na nekoliko drugačen in nevsakdanji način. Ob spremljevalnem tekstu, ki je tokrat izjemnega pomena in je delo Ptujčana mag. Petja Janžekoviča, so predstavljena dela 29 znanih in manj znanih slovenskih in tujih umetnikov. Vsako izmed razstavljenih del pa predstavlja en spev pekla Božanske komedije.
Tokratna razstava, ki nosi naslov Od Pekla do pekla, je nastala kot plod večletnega raziskovalnega dela mag. filozofije Petja Janžekoviča. Svojo željo po razumevanju in predstavljanju Dantejeve Božanske komedije je Janžekovič začutil že v osnovni šoli, okrepila se je v dijaških letih, kot organizator izobraževanj na Ljudski univerzi na Ptuju pa je dobil priložnost, da jo tudi izživi. Najprej je predavanja o omenjenem delu pričel v sklopu programa tretje življenjsko obdobje, nato pa nadaljeval z Akademijo v Mestnem gledališču Ptuj leta 2009. Takrat je projekt dobro zaživel, na predavanja je hodilo okrog 35 rednih poslušalcev, ki jih je zanimala Dantejeva knjiga in Janžekovičev pogled ter komentar nanjo.
Tri leta kasneje je namen predavatelja povsem spremenjen. Ko so se Božanske komedije lotili, njenega dometa namreč niso pravilno ocenili. »Menili smo, da bo za obravnavo Dantejevega dela potrebnih petnajst predavanj, a medtem se je naše potovanje raztegnilo že v četrto leto. Zgolj za prvi del smo potrebovali dve študijski leti; dve leti, v katerih je filozof Petja Janžekovič pripravil komentar k 34 spevom Dantejevega Inferna,« pojasnjuje kustodinja Nina Jeza, ki je pri postavitvi razstave v Mi-heličevi galeriji odigrala zelo
pomembno vlogo. Čeprav je vabilo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož za sodelovanje prišlo povsem nepričakovano in pozno, so namreč uspeli razstavo postaviti v le nekaj dneh. Jezova je namreč že, ko je Jan-žekovič pričel predavanja, angažirala 29 slovenskih in tujih umetnikov različnih profilov ter jim ponudila sodelovanje. Prosila jih je, da vsak pripravi po eno delo na izbran spev iz Dantejeve umetnine. Vsa nastala dela, ki so jih ustvarjali od leta 2009 naprej, so od petka naprej na ogled v Miheličevi galeriji in bodo januarja ponujena na dražbi. Da gre tudi za dela vrhunskih umetnikov, ki se jih splača videti, dokazuje nekaj zvenečih ptujskih imen, ki so pri projektu sodelovali: Dušan Fišer, Albin in Bogomir Lugarič, Mito Gegič, Aljoša Oz-
mec, Mojca Skrbinšek, Andrej Potrč, Klarisa Sipoš in Mojca Mohorič. Vsa dela so umetniki za ta projekt izdelali brezplačno, izkupiček od dražbe pa bo šel njim. Dela, ki si jih lahko v stolpu ob Dravi ogledate do 20. januarja, so raznolika in ponujajo zanimiv pogled na Božansko komedijo, ki se prepleta za današnjim, sodobnim časom. Avtor je že dobil ponudbe za selitev razstave po Sloveniji, precej zanimanja pa je tudi za odkup postavljenih del.
»Končni cilj dela Akademije MGP pa je knjiga z naslovom Od Pekla do pekla, ki zraven teksta predstavlja temelj celotnega projekta, vsebovala pa bo še 34 del slovenskih in tujih umetnikov, torej za vsakega izmed 34 spevov Inferna po eno. Knjiga skuša prepoznati bistvo Dantejeve pesnitve tako, da ji ostaja
Ivanjkovci • Božični bazar osnovne šole
Prijetno druženje na bazarju
Osnovna šola Ivanjkovci je v petek pripravila božični bazar, na katerega so povabili starše in krajane, da si ogledajo, kaj je nastalo v dnevu dejavnosti, ki so ga na šoli povsem namenili veselemu decembru in prijetnim opravilom, povezanim s tem časom.
Ves petek so pod spretnimi prsti otrok, ki jih je letos na ivanjkovski šoli kar 150, nastajale najrazličnejše umetnine. Otroci so izdelovali uporabne božično obarvane predmete, ki so bili primerni za njihove
zmožnosti. V vrtcu so se tako lotili izdelovanja novoletnih vaz, darilnih vrečk, dišečih okraskov in prazničnih aranžmajev. Učenci prve triade so za tržnico pripravili lesene domine in sestavljanke, okraske za smrečico,
svečnike, praznične lučke in voščilnice. Grafike, uhane, obeske za ključe in druge izdelke so na mizo postavili učenci druge triade. Medenjaki, rozinovi kupčki, sivka, snežne krogle, venčki za vrata, zvončki, lučke pa so vabili
Foto: arhiv šole
Stojnice so bile polne prazničnih izdelkov.
formalno zvesta, vsebinsko pa poskuša s subjektovega stališča dojeti smisel Dantejevega in tudi našega večnega prehajanja - med tukaj in tam, med včeraj in danes, med dobrim in zlim. Avtor s sprehodom skozi devet peklenskih krogov v pogovoru z Dantejem nezadržno sili bralca k premisleku lastne bitne individualnosti, da bi ga na koncu - s čimer uvrstimo tudi smisel projekta - prisilil k uklonitvi ter priznanju lastne šibkosti, celo nujnosti tovrstnega obrata. Svet, ki ga živimo, od nas ne zahteva več le aktivne živosti, temveč zmeraj bolj tudi aktivno zadržanje -osmislitev človečnosti, humanizma in kreposti. Brez Dantejeve Božanske komedije, to je povsem človeško priznanje, se vsekakor nahajamo onkraj razumevanja smisla kreposti. Tu nam niti religija ne more biti v pomoč,« pojasnjuje kustodinja Nina Jeza.
Kot dodaja avtor knjige Petja Janžekovič, je ta že spisana na približno 500 straneh in čaka založnika. S tem je končan le prvi del trilogije Božanske komedije, čakata pa ga še vice in nebesa. »Pekel je končan,« še pravi Janžekovič po treh letih trdega dela in boja s filozofijo Danteja, ki jo po njegovem lahko uporabimo tudi danes. »Nekaj, kar obstaja od leta 1300 naprej, smo tako rekoč spregledali. Tematika Božanske komedije bi nam lahko dala veliko, vsak se lahko postavi na Dantejevo pot. Zdaj je pravi čas za to. Mi smo vse to začutili leta 2009, ko smo začeli s tem in pravi čas je, da tudi drugi to dojamejo,« pravi Janžekovič, ki bo knjigo posvetil Veroniki Ko-larič, redni poslušalki njegovih predavanj, ki je umrla ravno, ko je Janžekovič končal prvi del predavanj.
Dženana Kmetec
s stojnic najstarejših osnovnošolcev. Vse te vabljive izdelke je dopolnil še prijeten prazničen program. Poleg tega je na prizorišču zapeljivo dišalo in nagovarjalo vse čute obiskovalcev, ki so bili popeljani na pravi božični bazar, na katerem so lahko kupili kakšno malenkost za svoj dom ali darilo. Najbolj je obiskovalce pritegnila palačinkarnica, kjer so učenci 6. razreda spekli goro palačink, da so se lahko posladkali vsi, ki so to želeli. Ko so učencem že začele pojenjati moči in je bila vrsta čakajočih že predolga, je za ponev prijela tudi ravnateljica Nada Pignar in pokazala, kako ona peče palačinke. Očitno zelo dobro, saj je bila končna bilanca 120 speče-nih in pohrustanih palačink ter zelo zadovoljni obiskovalci.
Ravnateljica Nada Pignar je povedala, da se krajani vsako leto lepo odzovejo na njihovo prireditev, iz zbranih prostovoljnih prispevkov za izdelke z bazarja pa šola nakupi didaktične igrače in družabne igre - trenutno je zelo popularen šah - za vozače, podaljšano bivanje, proste ure, ko si učenci lahko tudi na ta način krajšajo čas.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Hajdina • Tretji dobrodelni koncert OŠ
Učenci in zaposleni OŠ Hajdina so 7. decembra pripravili že tretji dobrodelni koncert pod naslovom Skupaj zmoremo več, na katerega so povabili tudi goste. Nastopili so MPZ Kor KD Markovci, saksofo-nistke Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, ob spremljavi Toma Hajška sta zapeli Natalija Tumpej in Maja Majcen, zapel je učiteljsko-vzgojiteljski pevski zbor Hajdina ter otroški in mladinski zbor šole, pridružili pa so se jim otroci iz vrtca Najdihojca, šolska plesna skupina Power Dancers pod vodstvom Špele Tratnik Peklar ter učenke OŠ Hajdina, citrarki Nika Knez in Lucija Tement ter Nuša Steiner na klavirju. Kot je povedala Nataša Štumberger, so na letošnjem dobrodelnem koncertu zbrali 800 evrov, ki jih bodo namenili šolskemu skladu, v katerem se zbirajo prispevki staršev, donatorjev, sredstva od bazarjev in prodanega odpadnega papirja. Že tretjič zapored so tako učenci in zaposleni OŠ Hajdina dokazali, da skupaj zmorejo več.
MG
Ptuj • Kraljica Slovenije za živali
Lea Florjanič, kraljica Slovenije 2012, doma iz Mo-škanjcev, je od prevzema krone v letošnjem oktobru izredno dejavna na humanitarnem področju. Humanitarno delo je hkrati del njene obveze, ki jo prinaša ta lepotni naslov. Vsak mesec mora pripraviti najmanj eno dobrodelno akcijo v obliki zbiranja denarja, obiskov ali druge pomoči. Njene novembrske aktivnosti so bile posvečene zbiranju denarja in hrane za Društvo proti mučenju živali Ptuj in Društvo za zaščito živali Maribor. Škatlice za prostovoljne prispevke je nameravala postaviti v več trgovin in gostiln, a so ji na koncu vrata odprli le v gostilni Žiher v Moškanjcih. »Kljub poplavam, ki so v novembru prizadele naše kraje, se je v škatlici nabralo nekaj denarja, s katerim sem lahko kupila nekaj hrane za muce in pse, ki so je bili v obeh društvih zelo veseli,« je povedala zadovoljna Lea, ki nadaljuje svoje dobrodelne dejavnosti tudi v decembru.
MG
Gerečja vas • Praznična dekoracija
Foto: Janja Herga
Članice društva žena in deklet Gerečja vas so na letošnji predpraznični delavnici izdelovale praznično namizno dekoracijo. Delavnice, ki jo je vodila Magda Intihar, se je ob članicah udeležilo tudi nekaj otrok. Praznično dekoracijo so izdelale iz preprostega, tudi odpadnega materiala, in dokazale, da če se združijo pripravljenost, domišljija, inovativnost in spretnost, je mogoče tudi iz manj bleščečega materiala ustvariti čudeže. »Čeprav je izdelava potekala po enotni zasnovi, so udeleženke s svojo domišljijo ustvarile bogat izbor prazničnih namiznih aranžmajev,« je povedala Magda Intihar.
MG
Foto: Arhiv
Foto: Arhiv
Miklavž pri Ormožu • Obeležili petletnico delovanja FS Metla
Od tod in tam
Ptuj • Dobrodelnost Gledališča in menedžerjev
V	petek, 7. decembra, je Mestno gledališče Ptuj z igralci gledališča NOVI ZATO v humanitarne namene odigralo komedijo Trojček. Prijazno se jim je pridružil Manager klub - klub uspešnih ptujskih menedžerjev - z donacijo v vrednosti 1.000 EUR. Ideja se je igralcem porodila na eni izmed priprav na predstavo v času, ko je reka Drava ljudem v naši okolici s poplavljanjem povzročala ogromno materialno škodo. Zamisel je naletela na dober odziv vseh ostalih sodelujočih, vključno z Mestnim gledališčem Ptuj, ki seje odločilo, da zbrani denar petkove predstave in donacijo izroči Nadžupnijski karitas sv. Jurija na Ptuju. Sodelavci Karitas in nadžupnija sv. Jurija smo ponujeno pomoč sprejeli z veliko odgovornostjo in obvezo, da skupno vsoto (skoraj 3.000 EUR) razdelimo v materialni obliki po priporočilih lokalnih humanitarnih organizacijMarkovcev, Gorišnice, Cirkulan in Ptuja, tistim, ki so te pomoči še vedno potrebni. V imenu vseh, ki bodo prejeli omenjeno pomoč, se pobudnikom te humanitarne geste in vsem sodelujočim iskreno zahvaljujemo, saj so dokazali, da tudi kultura in uspešni poslovneži zmorejo v pravem trenutku priskočiti ljudem, ki so v stiski.
V	imenu sodelavcev NŽK in patrov nadžupnije sv. Jurija na Ptuju:
Justina Vujnovič
Ptuj • Delavnica peke medenjakov
Foto: ML
V soboto, 15. decembra, smo v proštiji izvedli delavnico peke medenjakov in izdelovanja izdelkov iz modelirne mase. Udeležilo s je je veliko otrok in kar nekaj njihovih staršev. Milena Markež je svoje dolgoletne izkušnje pokazala otrokom in z modelčki so izrezovali iz medenega testa najrazličnejše božične motive. Medenjake, ki smo jih spekli, smo podarili župnijski Karitas. Ta jih je ponesla v domove ostarelih in osamljenih župljanov. Delavnico peljati naprej tudi v naslednjem letu. Vsako leto smo izvirnejši in naši ostareli župljani že dobro vedo, kako se za njih potrudijo otroci. Letos smo se še posebej potrudili in s pomočjo Tine Šprah izdelali iz modelirne mase pujske za srečo. Najzasije čar Božiča v domovih naših župljanov tudi s pomočjo nas, ki smo v teh delavnicah sodelovali; starši in otroci.
Marjana Lozinšek
Zagojiči • Obiskali najstarejšo upokojenko
Foto: L. Zupec
V decembru so člani upravnega odbora Društva upokojencev Zagojiči ravno na njen rojstni dan obiskali najstarejšo upokojenko Marijo Pavalec.
Izročili so ji skromno darilo in izrekli čestitke ob 92. rojstnem dnevu. Marija Pavalec se je rodila v Preradu 12. Tam sta se ji rodila tudi sin in hčerka, ki na jesen življenja vzorno skrbi za svojo ostarelo mater. Od dela v vinogradu in na takratni dnini jo je pot vodila v Maribor, kjer je bila zaposlena v Mariborski livarni celih 23 let, pa tudi pokojni možje dolga leta pustil v isti tovarni. Zdravje ji še kar dobro služi, saj pri zdravniku ni bila celih 30 let.Na jesen življenja ji krajšajo čas številni vnuki inprapravnuki.
L. Župec
Predolgo al prekratko
Foto: Viki Ivanuša
Medtem ko so matere prale ob potoku, so se otroci zabavali po svoje.
V soboto zvečer je bilo v miklavževski dvorani spet komaj dovolj prostorna za vse, ki so si želeli ogledati jubilejni koncert Folklorne skupine Metla, ki je k nastopanju povabila še Mladinsko FS Podkev, FS Zrnca vrtca Miklavž pri Ormožu ter goste FS Lia Primulis iz Italije in FS Jurovčan iz Jurovskega Dola.
Na pobudo Natalije Pau-šner sta se pet let nazaj združili miklavževska in kogovska folklorna skupina. Nastala je močna skupina, ki je v petih letih dosegla prepoznavnost in svoje mesto med folklornimi skupinami na tem koncu Slovenije. V drugem letu delovanja so naštudirali eno postavitev, v tretjem so že nastopili na državni reviji s postavitvijo Plesala sem plesala. V tem letu so naštudirali pet postavitev in so se preimenovali v FS Metla. Tudi naslednje leto je repertoar rasel, vrstili so se nastopi, kar 25 so jih nanizali v enem letu. Nova petletka je prinesla leto sprememb, v katerem so naredili kar osem postavitev in po Hercegovini, Srbiji, Hrvaškem in Makedoniji natopili še v Italiji. Za vaje namenijo kar 90 ur letno.
Ob petletnici delovanja so pripravili razstavo in svoj cilj - nabavo novih oblek. Priprava takšnih oblek je za skupino velik finančni zalogaj, za tokratno priložnost pa so si dali izdelati eno obleko za pokušino. Novo kostumsko podobo bi radi umestili v obdobje 1910. Zbrali so že veliko fotografskega materiala. „Gre za malo drugačno žensko obleko s številnimi detajli, ki jih običajni opazovalci niti ne opazijo. Je brez predpasnika, na gumb, precej je čipk in poudarja žensko telo. Moška obleka ima suknjič in hlače. Za svečane obleke je bistvena surovinska sestava blaga, ki mora vsebovati precej volne. Računamo, da bi z 8000 evri lahko oblekli skupino. V okolici sta dve dobri šivilji, ki znata
sešiti takšne obleke, pred tem pa bom za nasvet poprosila še dr. Bojana Knifica, ki se ukvarja z oblačilno dediščino na JSKD. Rada pa hodim tudi od hiše do hiše in poklepetam z babicami. Pri oblekah gre v neki meri tudi za predvidevanja, saj so tudi fotografije vedno črno-bele. V zadnjih letih se na revijah daje velik poudarek kostumski podobi skupine in na državno revijo pridejo le tiste, ki imajo petje, ples in obleko na nivoju," je povedala Leonida Novak, vodja FS Metla KTD Miklavž pri Ormožu.
Večer se je začel s pericami ob potoku, kjer so se igrali otroci in pripovedovali vaški trači. Opravljivke so imele na muhi Nacka in Ančko, ki se mora še marsičesa naučiti. Skozi večer so tako ugotavljali, kaj je predolgo in kaj prekratko, s krajšimi skeči pa so povezovali nastope gostov. FS
Meda je za ta večer pripravila tri postavitve, vse sestavljene iz vzhodnoštajerskih plesov. Pri Miklavžu pleše 11 parov, postavitve pa so narejene za osem parov, tako da imajo vedno kakšno rezervo. Občasno vskočijo tudi člani mladinske skupine Podkev, da se počasi pripravljajo na prestop.
Gostje iz Italije so prva
skupina, ki so jo gostih preko svojega članstva v mednarodni folklorni organizaciji CIOF. Goste iz drugih dežel so pri Miklavžu v preteklosti že imeli, le da so bila gostovanja dogovorjena preko prijateljskih vezi in poznanstev. Pred nastopom so si gostje ogledali muzej v Ormožu, sprejel pa jih je tudi župan Alojz Sok.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Predolgo al prekratko - letni koncert FS Metla
Ptuj • Gledališki studio
Zvezdica zaspanka
Te dni je najmlajša zvezdica na nebu ponovno razveseljevala mlade in velike gledalce. Člani gledališkega studia, ki deluje v ptujskem gledališču, so namreč v nedeljo popoldne uprizorili predstavo Zvezdica zaspanka, v kateri nastopa 17 mladih igralcev.
Gledališki studio prve stopnje, ki deluje v ptujskem Mestnem gledališču in ga vodi Branka Bezeljak, je Zvezdico zaspanko premierno uprizoril maja letos. Tokrat pa so v Stari steklarski predstavo ponovno postavili na oder in še enkrat navdušili gledalce.
V simpatični zgodbici o mali, zaspani in navihani zvezdici, ki jo je napisal Fran Mil-činski, nastopajo osnovnošolci in dijaki od 9. do 16. leta. Tokrat so jo uprizorili: Eva Zala Majcenovič, Tomaž Šešerko, Luka Štolekar, Aljoša Toplak, Maša Štebih, Aleks Pešic, Iva Milenkovič, Rebeka Primožič, Melanie Golob, Anže Petrovič, Urban Munda, Vita Mrgole,
Patricija Mar, Lara Roškar, Živa Šuta, Lara Maher in Aljaž Či-bron. Njihovi mentorji pa so Branka Bezeljak, Majda Fridl, Lado Jakša, Anastazija Topolo-vec, Dušan Fišer, Ana Delin, Simon Puhar in Nelej Brunčič.
Predstava je nastala v produkciji gledališkega studia MGP v sodelovanju z DPD Svoboda Ptuj - Teater III in JSKD IO Ptuj.
In o čem govori predstava? Zvezdica Zaspanka je najmlajša zvezda na nebu. Nekega dne zamudi v službo. Za kazen jo Mesec pošlje na Zemljo. Tega pa se Zaspanka ustraši in začne jokati. Jok ne pomaga in na koncu pristane na Zemlji, kjer si išče prenočišče. Na nebo
se lahko vrne, ko dokaže, da je dovolj pametna. Med iskanjem prenočišča sreča slado-ledarja, črnca, ki vsak dan je in bruha ogenj, ter mesečnika, ki ji dovoli pogledati botra Mesca, vendar mora zato pla-
čati en zlat las. Po mestu se pa potika tudi razbojnik Ceferin, ki izve, da ima deklica zlate lase, zato ji ponudi prenočišče z namenom, da ji bo med spanjem ostrigel zlate lase in tako hitro obogatel. Zaspanka ga pred spanjem nauči pisati besedo LJUBA. Ko groznemu razbojniku Ceferinu, ki se hoče polastiti bogastva njenih zlatih las, zavoljo njene nedolžne dobrote prične biti srce namesto kamna, jo komet Re-patec odpelje nazaj na nebo. (Vir: Wikipedia)
Dženana Kmetec
			Bi^va
Pl		K.' i ^^^^ St^^B m ' j	|§¿ I ■p-jt r 1 f HiTVj -y .
11	Eft . HH y Jm! léSk	■ i ^ Kil W H ^^	_
Foto: DK
10 Štajerski
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
petek • 21. decembra 2012
Ptuj • Šesta redna skupščina Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj
Politika kriva tudi za delitve v obrti
V prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj je 11. decembra potekala šesta redna seja skupščine OOZ Ptuj, na kateri je 20 članov skupščine (od skupaj 37) kritično ocenilo razmere v državi ter v obrti in podjetništvu.
V	osrednjih točkah so razpravljali o delu ptujske zbornice in njenih organov ter strokovnih sekcij v letu 2012 ter sprejeli plan dela za leto 2013 s finančnim načrtom, ki so ga le s težavo sestavili glede na predvideno ukinitev obveznega članstva in s tem obveznega plačevanja članarine. Pri tem so izhajali iz ocene, da bo obvezno članstvo v zbornici trajalo še najmanj šest mesecev po sprejemu spremenjenega obrtnega zakona Ta po njihovi oceni »ukinja« obrt, če bo sprejet v obliki, kot so ga potrdili v prvem branju, s predvideno še večjo deregulacijo in drugimi obrti nenaklonjenimi rešitvami. »Kdaj bo zakon sprejet in v kakšni obliki, je težko napovedati, saj se je v rušenje naše organizacije zelo aktivno vključila še Gospodarska zbornica Slovenije, saj ščiti interese velikih podjetij, ki jih tudi zastopa, in se v glavnem napaja pri paradržavnih podjetjih.
V	letu 2013 bomo zato morali izvesti številne aktivnosti, varčevati bo treba na vseh področjih, da se bodo znižali stroški, po drugi strani pa iskati tržne aktivnosti, s katerimi bomo pridobili dodatna sredstva. Osnovno izhodišče vseh aktivnosti bodo delavne sekcije, ki bodo članom nudile vse, kar potrebujejo za uspešno delo,« je med drugim povedal predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič, ko je ocenil dela zbornice v letu 2012.
»Slovenska obrt in podjetništvo sta v letu 2012 preživljala težke trenutke, tudi nad stanovsko organizacijo so se zgrnili temni oblaki, za kar smo si v veliki meri krivi tudi sami, ko smo spomladi izvedli posvetovalni referendum. Za današnje krizne razmere je največji krivec politika, ki se ni sposobna poenotiti in z nujnimi reformami potegniti voz iz blata, v katerem smo obtičali. Tako Slovenija ostaja v primežu sindikatov, ki kljub težavnemu položaju še vedno branijo pridobljene pravice, čeprav te pogosto nimajo več nobene realne osnove,« je še povedal Janžekovič.
Članstvo v OOZ Ptuj je v letošnjem letu še poraslo, po zadnjih podatkih ima 1634 članov. Porast je v največji meri posledica samozaposlitev, ki jih sofinancira država s subvencijo v višini 4500 evrov, saj se večina, ki izgubi delo, odloči za podjetniško pot. V sekcijah so se tudi v letu 2012 največ posvečali reševanju težav v določenih dejavnostih, izobraževanju, organizaciji strokovnih ekskurzij, sejemskim predstavitvam, humanitarnim dejavnostim, po kate-
rih so obrtniki in podjetniki s Ptujskega prepoznavni v širšem okolju, pomagali bodo tudi prizadetim po novembrskih poplavah ter preko zborničnega sistema vzpostavljanju novih poslovnih povezav z obrtniki in podjetniki iz tujine. Kar nekaj obrtnikov in podjetnikov s Ptujskega je na osnovi povezav, ki so jih vzpostavili na poslovni konferenci oktobra letos na ptujskem gradu, že realiziralo prve konkretne posle s slovenskimi obrtniki in podjetniki iz Avstrije, Nemčije, Italije in Madžarske. Na tej poslovni konferenci so se tudi dogovorili, da bodo z močno obrtniško-podjetni-ško delegacijo sodelovali na poslovnem srečanju, ki bo zgodaj spomladi leta 2013 v Nemčiji. Organizirali ga bodo skupaj z Bavarsko-slovenskim društvom. V letu 2013 se bodo v obrtniških organizacijah največ ukvarjali s predvidenimi strukturnimi reformami, sprejeto pokojninsko reformo so podprli, predvsem pa se bodo angažirali pri spreminjanju delovnopravne zakonodaje in trga dela, spremembe na tem področju so nujne zaradi fleksibilnejšega in večjega zaposlovanja. Aktivno pa se bodo vključili tudi v oblikovanje vsakoletnih Zahtev slovenske obrti in podjetništva, s katerimi bodo opredelili kratkoročne in dolgoročne ukrepe za dosego prijaznega podjetniškega okolja, ki bo zagotovilo rast obrtnih in drugih malih podjetij. Po poročilu predsednika OOZ Ptuj Vladimirja Janžekoviča so delo sekcij v letu 2012 in načrte v letu 2013 predstavili tudi predsedniki nekaterih sekcij. Predvsem so se ukvarjali z vprašanjem, kako člane združiti oziroma povezati tudi po ukinitvi obveznega članstva v Obrtni zbornici. Članstvo bodo ohranili vsi tisti, ki bodo videli interes, je prepričana večina razpravljavcev s skup-
ščine OOZ Ptuj, obrtniki so se vedno povezovali, vprašanje pa je samo, v kakšni obliki in za kakšno ceno. Pri tem pa bo treba nekaj spremeniti tudi pri usmerjanju v ustrezne sekcije, zakonodaja doslej ni omogočala prostega razvrščanja, verjetno pa ovir pri interesnem združevanju več ne bo. S spremembami statuta OOZ Ptuj, s katerimi so pričeli že v letu 2011, so pristojnost prodaje počitniških zmogljivosti iz upravnega odbora prenesli na skupščino, omejili pa so tudi članstvo v upravnem odboru na dva zaporedna mandata.
Največji upad prihodkov pri članarini
Spremenjeni statut, ki so ga potrdili 11. decembra, bo veljal do sprejema novele obrtnega zakona, ko ga bo treba ponovno spreminjati. Ivan Kolarič, predsednik NO OOZ Ptuj, je v predstavitvi poročila o delu govoril v glavnem o znižanju stroškov, tako potnih kot poštnih stroškov, čim več komunikacije naj se opravi z elektronsko pošto. Upravni odbor OOZ Ptuj pa naj bi se na eni od prihodnjih sej ukvarjal tudi s popoldanskim s. p. sekretarja Borisa Repiča oziroma o tem, ali ga lahko ima. Dodatno so člani skupščine OOZ Ptuj prejeli tudi podatke o devetmesečni realizaciji plana za leto 2012, ker jih je zanimalo, kako se je trošil njihov denar, ki ga v največji meri zagotavljajo s članarino. V novi številki Obrtniških novic pa naj bi tistim, ki zavajajo javnost, da se s 1. januarjem 2013 ukinja obvezno članstvo, povedali, da naj ne nasedajo, prostovoljno članstvo v obrtni organizaciji se bo uveljavilo šele v šestih mesecih po sprejemu novele obrtnega zakona, če bo ta
sprejet v predvideni vsebini, ki ukinja obvezno članstvo. V največji opozicijski stranki, Pozitivni Sloveniji, se namreč zavzemajo za ohranitev obveznega članstva kot tudi za uveljavitev triodstotne olajšave pri dohodnini za vse tiste, ki delujejo na področju humanitarnih dejavnosti, je povedal Branko Goričan. V pripravah na prostovoljno članstvo bo obrtnikom in podjetnikom,
dosedanjim članom obrtniške organizacije, da bi v čim večji meri zadržali članstvo, treba čim prej povedati, kaj jim bo zbornica v okviru članarine zagotavljala oziroma ponujala še naprej na območju cele Slovenije v enakem obsegu in kaj je tisto, kar bodo morali v bodoče plačevati. Finančni plan za leto 2013 so kljub vsem rezom, ki so napovedani oziroma povezani z uvedbo prostovoljnega članstva, sestavili optimistično. V letu 2012 je znašal 342.300 evrov, v letu 2013 so ga znižali na 272.500 evrov, največje znižanje pri prihodkih izhaja prav iz naslova članarine, in sicer za okrog 100 tisoč evrov. Varčni so bili letos tudi pri delovanju sklada za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih Ptuj, stroške so znižali za 35 odstotkov, tudi v letu 2013 jih bodo skušali še znižati, pri tem pa si bodo po najboljših močeh prizadevali, da bi ohranili osnovno poslanstvo sklada, da bi imeli zaposleni v obrti in podjetništvu čim več možnosti za pridobitev vseh potrebnih dodatnih znanj, da bi lahko sledili tehnološkim zahtevam in zahtevam trga ter s tem ohranili konkurenčnost.
Sekcije in njihovo dobro delovanje so osnova za članstvo, sekcije bodo morale članom zagotoviti tisto, kar potrebujejo, so poudarili, četudi bodo te v letu 2013 delovale še na večjem voluntarizmu kot doslej. Slavko Šega, novi član upravnega odbora OZ Slovenije, pa je članom skupščine povedal, da še vedno vztrajajo na obveznem članstvu in da bodo naredili vse, da bi ga ohranili. Predvsem pa se trudijo, da bi povrnili ugled in zaupanje v zbornični sistem. Skupščino so zaključili v nekoliko naelektrenem vzdušju, ki ji je botrovala ne-izvolitev Branka Goričana v državni svet, čemur naj bi s svojim glasovanjem prispeval tudi novi član upravnega odbora OZ Slovenije, ki naj bi oddal glas za drugega kandidata. V razpravi, ki je sledila, so poudarili, da bo pri vseh bodočih kadrovskih oziroma kandidacijskih postopkih potreben temeljit razmislek o tem, koga uvrstiti na kandidatno listo in hkrati tudi o možnostih, da bo izvoljen oziroma bo treba narediti vse, da bo tudi predlagani kandidat izvoljen.
MG
Qlandia - dežela prazničnih nakupov in dogajanj
Nakupovalni centri Qlandia (Ptuj, Kamnik, Maribor, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto, Krško) so v decembrskem času za obiskovalce še posebej privlačni. Čakajo vas pametni nakupi, pestro dogajanje z obiski dobrih mož, velika nagradna igra zbiranja računov ter mnogo drugih pestrih dogajanj.
Zbirajte račune! Do 31. decembra povrnemo do 50.000 EURvaših nakupov!
Med 1. in 31. decembrom nakupujte v Qlandii! V avli vašega nakupovalnega centra Qlandia vas čaka skrinjica, kamor lahko oddate vaš račun za opravljen nakup v decembru ali izpolnjen kupon za sodelovanje v nagradnem žrebanju, kjer bomo povrnili do 50.000 EUR vaših naku-spopov. Kupone poiščite v vseh lokalih o in trgovinah v nakupovalnih centrih Qlandia ali na spletni strani www. qlandia.si.
V sredo, 9. januarja 2013, bomo v vseh sedmih Qlandiah povrnili do 50.000 EUR nakupov v obliki darilnih bonov Qlandia oz. izžrebali do 70 računov na posamezni nakupovalni center. Vsi, ki v nagradni igri sodelujete s kuponom, ne pozabite shraniti računa do konca žrebanja. Več informacij o nagradni igri poiščite na www.qlandia.si. Sodelujte, morda bo sreča na vaši stran!
Sledite iQ ponudbi in pametno nakupujte!
Pozimi nam popusti in prihranki še kako prav pridejo, zato vas pametni nakupi tudi tokrat ne bodo razočarali. Vse za zimske radosti? Ni problema. Trgovine in lokali dežele nakupov so v decembru pripravili posebno, praznično obarvano in pisano ponudbo s privlačnimi ugodnostmi in popusti. Poiščite izdelke in storitve označene z znakom iQ ponudba v vaši Qlandii in prihranite!
Dobri možje v Qlandii: 22.12. Božiček in 29.12. dedek Mraz
December v deželi zimskih nakupov bo poln čarobnosti in nasmejanih otroških obrazov.
Veste, zakaj? Ker nas bosta obiskala dobra moža, ki ju nestrpno pričakujejo vsi otroci! Božiček in dedek Mraz bosta obiskala vašo Qlandio in naredila praznični december pravljičen. Otroci se bodo pred prihodom vsakega od njih lahko zabavali ob ogledu Qul predstave: Pika, ki čaka Božička in Začarani prazniki. Potem sledi prava zabava z dobrim možem in njegovimi spremljevalci. Tudi drobnih daril ne bo manjkalo. Dobri možje nikoli ne pridejo brez daril in obdarijo čisto vse otroke. Tudi tiste malo bolj nagajive ...
Qlandia vas pričakuje!
Ormož • Aktualno predvsem neformalno izobraževanje odraslih
Od tod in tam
Gorišnica • Božični koncert
Foto: SM
Kulturna dvorana v občinski stavbi je bila v nedeljo popoldne spet absolutno premajhna za številne obiskovalce božičnega koncerta, ki so ga pod mentorstvom Slavice Cvitanič pripravili tamkajšnji osnovnošolci. Popoldanski koncert je bil sestavljen iz treh delov; najprej so pevci otroškega zbora odpeli in odigrali igrico Ježuščkov božični večer, nato je pet skladb odpel mladinski zbor, koncertni večer pa je se končal s pevsko skupino ob spremljavi šolskega in Orffovega ansambla, ki so se predstavili s skladbo Božični zvončki in angleško ljudsko Želimo vam srečen praznik. Program sta povezovala učenca Miha Vesenjak in Žan Luka Kola-rič, za instrumentalno spremljavo pevskih zborov so poskrbeli Dominik Cvitanič na koncertni harmoniki in Aleš Pevec na klavirju, za sceno pa Mateja Matjašič in Boštjan Rihtar. Kot je povedala Cvitaničeva, bodo del sredstev, ki so jih nabrali s prostovoljnimi prispevki, podarili za dobrodelne namene -za učence, katerih družine so utrpele poplave.
SM
Kog • Odprli razstavo
Foto: Viki Ivanuša
Na Vinski turistični kmetiji Hlebec so odprli razstavo del, ki so nastala na 9. mednarodni likovni koloniji, ki je tam potekala med 1. in 6. avgustom. Kolonije se je udeležilo deset umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, sedem slikarjev in trije kiparji - Stanislav Novak, Rudi Stopar, Ivan Košutič, Daniel Vrečič, Robi Jurak, Emil Oman, Živko Toplak, Mirko Malle, Ivan Skubin in Iva Sivec. Umetniki so pri svojem delu uporabljali različne materiale, od kamna, bakra, preko železa in gline do zidu, platna in papirja. Ustvarjali so na temo Sonce, voda, zrak. V njihovih delih so ujeti različni motivi, ki so umetnike prevzeli in navdahnili na Kogu. V krajšem kulturnem programu ob odprtju sta med drugimi nastopila tudi vnuka Tjan in Kaja, nam je povedal Milan Hlebec.
Viki Ivanuša
Podlehnik • Miklavževanje 2012
Foto: ZG
Tudi letos so v župniji sv. Trojice pripravili mi-klavževanje pod vodstvom p. Damjana Tikviča. Pri
novi cerkvi je na predvečer prihoda sv. Miklavža p. Damijan Tikvič pripravil prijetno vzdušje za otroke in njihove starše. Pri darilih mu je pomagala Manica. Vsa darila so bila enaka, saj ima sv. Miklavž vse otroke enako rad. Vse navzoče je pozdravil župnik p. Martin Gašparič. Dramska skupina Davidov stolp, ki jo vodi Zdenka Golub, je zaigrala lutkovno igrico Medvedek išče sonce in pritegnila najmlajše gledalce. In že je potrkal na cerkvena vrata sv. Miklavž v spremstvu parkljev in angelčkov. Ko je obdaril vse otroke, sodelavce in nastopajoče, se je v spremstvu odpravil in povedal, da jih naslednje leto zopet obišče. Prav vsi, mladi in stari, smo se ga od srca razveselili.
Zdenka Golub
■	■	■ V	■ ■	■ ■ V ■ ■
Januarja se pričenjajo novi tečaji
V Ljudski univerzi Ormož je te dni še posebej živahno, saj se nekateri tečaji, ki so se začeli jeseni, počasi končujejo, sprejemajo pa se tudi že prijave za tečaje, ki se bodo pričeli v januarju oziroma spomladi. V nekaterih je še nekaj prostih mest, za 50-urne tečaje angleščine in nemščine, ki so že zasedeni, pa se je priporočljivo zapisati na čakalno listo za to ali prihodnje leto.
Na Ljudski univerzi Ormož izvajajo predvsem programe iz nabora Dvig ravni pismenosti in Splošno neformalno učenje odraslih. Programi so financirani iz evropskega socialnega sklada, delno tudi iz državnega proračuna, za udeležence pa so povsem brezplačni. Direktor Ernest Vo-dopivec je povedal, da veliko energije vlagajo v animacijo in obveščanje udeležencev. Z udeležbo so sicer zadovoljni, saj je v vseh tečajih toliko udeležencev, kot je v projektu predvideno, le za program Beremo in pišemo skupaj težje zberejo udeležence. Starši si po navadi želijo, da bi bili njihovi potomci čim bolj uspešni tudi v šoli. Pogosto pa ne vedo, kako pomembna je pri tem vloga staršev in kako naj jim pri šolskem delu doma pomagajo. Prav to ponuja program, ki starše usposablja in izboljša njihovo pomoč otrokom pri učenju. Gre za delavnice s praktičnimi primeri pomoči otroku pri učenju in opisme-
Namen raziskave je bil empirično izmeriti oziroma analizirati folkloristični čudež spreminjanja mošta v vino v noči z 10. novembra na 11. november 2011. Kot metodo so izbrali meritve zvoka v vinski kleti v najbolj simboličnem času in predvsem dramatičnem času, od 23.50 (10. novembra 2011) do 00.01 (11. novembra 2011). Uporabili so profesionalno snemalno opremo. Rezultat raziskave ne potrjuje dejstva, da se je omenjeni čudež zgodil, vpleteni prijatelji sv. Martina dopuščajo sicer možnost napake, ki ga uporabljena snemalna tehnika enostavno ni zabeležila.
njevanju. Tečaj je namenjen staršem otrok prve triade.
Na ljudski univerzi poteka tudi tečaj Slovenščina za tujce, ki se bo končal prihodnje leto. Zanimiv je tečaj Učenje kot temelj za premagovanje ovir v življenju, ki postavlja učenje kot temelj za boljše izkoriščanje življenjskih priložnosti. Veliko zanimanje je bilo tudi za program Oblikovanje in
Zabeleženih imamo najbolj »dramatičnih« enajst minut, v katerih bi se moral zgoditi folkloristični čudež zgoditi, torej sprememba mošta vino, je na predstavitvi zgoščenke v Ptujski vinski kleti povedal doc. dr. Aleš Gačnik, ki napoveduje nadgrajevanje raziskave v prihodnjih letih - , postavitev merilne tehnike, mikrofonov in kamer v same sode,. Posneli so zvoke tišine, zvok klime, manjše občasne šume in poke. V kleti ob snemanju ni bilo nikogar drugega.
Mitja Gobec se je na predstavitvi zgoščenke zahvalil vsem prijateljem sv. Martina, ki so sodelovali pri nastajanju
izdelovanje internetnih strani, ki se počasi izteka. V teku je tudi program Razgibajmo življenje z učenjem, ki udeležencem pomaga bolje obvladovati situacije v vsakdanjem življenju.
Po novem letu pa se pričenjajo tečaji jezikov - Angleščina v IKT okolju in Nemščina v vsakdanu. Oba 50-urna jezikovna tečaja sta namenjena
te unikatne, bibliografske izdaje. Prav tako pa se je zahvalil predstavnikoma Ptujske kleti Tanji Vinkler in Bojanu Kobalu, ki sta za predstavitev zgoščenke odprla najstarejšo vinsko klet v Sloveniji.
Ob predstavitvi zgoščenke Sveti Martin nagovarja v tišini so se prijatelji sv. Martina poglobili v sv. Martina in martinove prireditve na Slovenskem. To jih je privedlo do zanimivih spoznanj. Med drugi o tem, da sv. Martin sploh ni vinski svetnik, čeprav je
širši publiki, izvajala se bosta v popoldanskem času in sta že zasedena. Kot je povedal direktor Vodopivec, opažajo porast interesa zlasti za nemški jezik, kar je odraz situacije, saj nezaposleni z osnovnim znanjem nemščine hitreje dobijo zaposlitev v Avstriji. Zanimanje je veliko tudi zato, ker so tečaji brezplačni. Skupine pa še niso zapolnjene za štiri 30-urne multimedijsko podprte tečaje angleščine in nemščine. Tečaji so namenjeni starejšim odraslim in se bodo izvajali v dopoldanskem času. Programe financirajo lokalne skupnosti.
Vedno so aktualni tudi programi računalniškega opismenjevanja za odrasle, ki se pričenjajo po novem letu. V okviru neformalnega izobraževanja odraslih bosta potekala še programa Spoznajmo naše kraje - turizem in trajno-stni razvoj v našem okolju ter Podjetništvo izziv našega časa. V oba programa se je še mogoče vpisati.
Viki Ivanuša
zaznamoval slovensko fol-kloristično in vinsko prakso. Podrobnih raziskav o tem, kako se je prikradel vanjo, še ni. V najpomembnejših vinorodnih državah Evrope (Franciji, Italiji, Avstriji) sv. Martina sploh ne poznajo, ker častijo druge svetnike, na primer sv. Vincenca. Martinovanja so absurd današnjega jesenskega, vinsko obarvanega časa, saj nimajo nič skupnega s čaščenjem sv. Martina. Prijatelji sv. Martina, ki so se povezali v projektu Sveti Martin nagovarja v tišini, pozivajo k vrnitvi martinovanja oziroma čaščenja sv. Martina v vinske kleti in vinske hrame, kot je bil njihov namen se v samoti prepustiti desetminutnemu uživanju skrivnosti tišine, ker je tudi tišina v vinski kleti glasba. Danes tišine ni skoraj nikjer več, sloviti ameriški skladatelj John Cage je utemeljil tišino kot glasbo, je še pojasnil Mitja Gobec.
MG
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
www.radio-ptuj.si
		
1		\
	i	H
		
		
Foto: Črtomir Goznik
Zgoščenka z naslovom Sveti Martin nagovarja v tišini, ki je danes ni skoraj nikjer več.
Ptuj • Predstavili Martinovo zgoščenko
Unikatna, bibliofilska izdaja
V Ptujski kleti so 5. novembra letos predstavili zgoščenko z naslovom Sveti Martin nagovarja v tišini. Gre za kulturni (umetniški) in raziskovalni (znanstveni) eksperiment prijateljev sv. Martina, ki sta ga predstavila doc. dr. Aleš Gačnik, predstojnik katedre za kulturni turizem in kulturno dediščino Univerze na Primorskem, ter Mitja Gobec. Zgoščenka je izšla v nakladi 165 izvodov in ne bo v prodaji. V svojem bistvu je projekt svetovna premiera v tem, da nekdo poizkuša izmeriti folkloristični fenomen z naravo-slovno-tehnično metodo.
Regionalni informativni program radia Ptuj delno sofinanciran s sredstvi Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS.
Ptuj • Kino v plenicah
Z dojenčkom v kino - zakaj pa ne?!
V množici dogodkov, ki se odvijajo v teh prazničnih dneh, so v Centru interesnih dejavnosti Ptuj, ki je upravitelj Mestnega kina, skovali prav poseben, nevsakdanji, a zelo zanimiv projekt. Odločili so se, da organizirajo Kino v plenicah, in sicer tako, da predvajajo film in obenem organizirajo druženje, namenjeno mamicam in dojenčkom. Odziv: presenetljivo dober.
Čeprav je slišati skoraj nemogoče, da bi 68 mamic in dojenčkov sproščeno sedelo v kinu in gledalo film, ne da bi jih bilo strah, kaj storiti, če otrok prične jokati, je bilo možno ravno takšen prizor doživeti minuli teden. V Mestnem kinu Ptuj so namreč prvič organizirali Kino v plenicah, projekt, ki ga ljubljanski Kinodvor že redno prakticira. Takšna oblika druženja malčkov in mamic je v svetu že zelo priljubljena, vse bolj pa postaja aktualna tudi pri nas. Da je to projekt, ki ga starši potrebujejo in želijo tudi na Ptuju, pa so dokazali s presenetljivo udeležbo. Z vozički se je v kino namreč pripeljalo skoraj 40 mamic in nekaj manj očetov ter seveda še enkrat toliko otrok.
Kot pravijo udeleženci, je bila to zanje prav posebna izkušnja, ki še enkrat več dokazuje, da so alternative do-
	
	
Foto: Boris Voglar
Obisk je bil zelo dober, v filmu pa so uživali tako mamice in očetje kot otročički.
brodošle na vseh področjih.
V praksi je bil ogled filma v kinu z dojenčki videti približno tako: nekateri otročki so spali v varnem zavetju maminih prsi ali vozičkih, drugi so bili »priklopljeni« na prsi, tretji so zavzeto gledali film, večji so se plazili po tleh in igrali, spet četrti so bili jokavi. „Če je katerega napadla sitnoba, ga je lahko mamica
nosila sem in tja in je nihče ni čudno gledala," pravi Nina Milošič, organizatorica projektov v CID Ptuj, sicer trenutno mamica na porodniškem dopustu, ki je tokratni dogodek organizirala in še enkrat dokazala, da imajo mamice kljub množici dela nešteto pohvalnih idej. Film, ki so ga tokrat predvajali, nosi naslov Otročički, doku-
mentarec o življenju otrok v različnih kulturah pa je bil ravno pravšnja tematika za to priložnost. Ogledu filma je seveda sledilo tudi druženje, na katerem so mamice izmenjevale svoje izkušnje.
„Odziv je bil res ogromen, celo v primerjavi s tovrstnimi dogodki v Kinodvoru v Ljubljani. Otroci so bili pridni - čeprav seveda živahni -, mamice in očetje pa zelo zadovoljni. Prvotna ideja je bila, da bi tovrstni dogodek odslej organizirali vsake tri mesece, a mamice močno pritiskajo, da bi to ponovili že prej, zato bo najbrž treba pogosteje, morda vsak drugi mesec," o minulem dogodku pravi Milošičeva. Če boste torej naslednjič naleteli pred kinom na kup vozičkov, mamic in razigranih otročičkov, boste vedeli, da spet organizirajo simpatični projekt Kino v plenicah.
Dženana Kmetec
Ptuj • Zmaga dijakinj Ekonomske šole v Ljubljani
Človekove pravice v očeh dijakov
Med nekaj več kot 500 prijavljenimi dijaki in osnovnošolci, ki so sodelovali na razpisu Društva za Združene narode za Slovenijo, sta v dveh od treh kategorij zmagali dijakinji 1. letnika Ekonomske šole Ptuj: Rebeka Ostroško z literarnim delom in Danijela Kralj s svojim likovnim prispevkom.
Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic je Društvo za Združene narode za Slovenijo novembra razpisalo natečaj za osnovnošolce in dijake. S tradicionalno proslavo ob dnevu človekovih pravic želijo opozarjati na pomen varovanja in spoštovanja temeljnih vrednot. Že sedmo leto zapored pa privabljajo tudi mlade, in sicer tako, da objavijo nagradni natečaj, v okviru katerega srednješolcem ponudijo možnost, da izrazijo svoje vtise in razmišljanja skozi risbo, besedo ali fotografijo. Natečaj je namreč razdeljen na tri sklope: likovni, literarni in fotografski.
Naslov, ki so ga izbrali to leto, je bil pomenljiv: V skrbi za zdravo prihodnost, namen pa je tudi med mladimi dvigniti raven ozaveščenosti o 6. milenijskem razvojnem cilju. OZN si je namreč leto 2015 zastavila kot pomembno prelomnico, v kateri naj bi se zgodila pomembna stvar: ustavljati in zmanjševati naj bi se začelo
širjenje virusa HIV, obenem pa bi se zagotovila univerzalna dostopnost do zdravljenja okuženih s tem virusom.
Idejo, v kateri se prepletata dve hudi bolezni, AIDS in malarija, ter nemoč bolnega otroka je s svojima likovnima deloma predstavila Danijela Kralj, dijakinja 1. letnika Ekonomske šole Ptuj. S svojo idejo je prepričala strokovno žirijo in odnesla prepričljivo zmago.
O povsem drugačni, a zelo zanimivi zgodbi, ki pesti veliko ljudi po svetu in se jemlje premalo resno, anoreksiji, pa je pisala njena sošolka Rebeka Ostroško. Prav tako kot Danijela je tudi Rebeka premagala močno konkurenco in na Ptuj prinesla zmago. Za seboj sta pustili nekaj več kot 500 dijakov in čeprav, kot pravi mentorica Barbara Bezjak, ki je dijakinji skupaj z učiteljico Janjo Šterbal Vindiš pripravljala na natečaj, namen ni bil tekmovati, je bila zmaga zelo sladka.
Na dosežen rezultat, s kate-
rim sta dijakinji pokazali, da se kljub svoji mladosti zavedata pomena človekovih pravic, je ponosna tudi ravnateljica šole Branka Regvat Kampl.
Z izvirnostjo in zanimivo te-
matiko sta dekleti presenetili tudi komisijo, ki jima je pred nekaj dnevi na svečani proslavi ob dnevu človekovih pravic podelila nagrade.
Dženana Kmetec
Splošna deklaracija o človekovih pravicah v Organizaciji združenih narodov (OZN) je bila sprejeta 10. decembra 1948. Gre za zgodovinski dokument, ki je prvič razglasil, da so vsi ljudje svobodni, da imajo enako dostojanstvo, pravice ter da so do svojih pravic in svoboščin upravičeni ne glede na rasno pripadnost, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali katero koli drugo okoliščino.
Rebeka Ostroško (levo) in Danijela Kralj
Tednikova knjigarnica
Pravljice in pesmice za zimsko-božični čas
Luna se je začudila, zvezde si oči utrle: kaj pod sabo so tam spodaj daleč za gorami uzrle?
Skozi noč srebrno v diru, polha dva, tri veverice in srnjak s sanmi hitijo od vasice do vasice ...
Tako se začenja Novoletna pesem Ivana Minattija
(1924-2012), ki jo lahko najdete na povsem orume-nelih listih starodavne, šolsko priročne knjige Za celo leto (Zbornik iger in deklamacij. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960. 677 strani). Sosednja pesem Novoletne želje v tej isti knjigi je izpod peresa Toneta Pavčka (1928-2011):
Vsem po vrsti dobro srečo, dobro srečo, dober prid, sreče žlico kar največjo, zraven velik apetit, da vam štruklji šli bi v slast, da bi zrasli vsaj za glavo, ej za glavo brihtno, pravo, tetam, mamicam na čast-to velja,
to naj novo leto da!...
Mi pa poželimo še malo prazničnega snega, ki se najbližjim praznikom tako lepo poda. Če ne gre drugače, pa naj snežek iz slikanic skače! Naj besede miline sežejo tiho, nežno do srca, kot bi zemljo pokrivala najbolj fina bela odeja. Take, snežnomile so tudi slike in prozna ter vezana besedila novosti iz založništva Mladinska knjiga z naslovom Zima, zima bela, kjer je najti zimske uganke, pesmice, zgodbice in strip. Tako začenja pesmico Snežinke pravljičarka Anja Štefan:
Čisto čisto tiho stopajo copatki. Gazijo po snegu trije majhni škratki. Domek je še daleč, zebe jih v ušesa, huda teta zima nanje sneg potresa. Prvi se zmrduje: »Sneg je huda reč!« Drugi obupuje: »Kje je naša peč?« Tretji ne posluša, v žep lovi snežinke, rad bi si najlepšo spravil med spominke.
Prijetno branje in praznovanje želi
Liljana Klemenčič
Foto: DK
Ormož • Pravljično starševstvo - predavanja z delavnicami za otroke
Proti reklamam ni nihče imun
V sklopu predavanj z delavnicami za otroke Pravljično starševstvo, ki jih organizira Mladinski center Ormož, je bilo v viteški dvorani ormoškega gradu nedavno zelo zanimivo predavanje Andreje Ternar na temo Skrite sestavine oglasov in njihov vpliv na vzgojo naših otrok in mladostnikov.
Odrasli, odgovorni za vzgojo otrok, se moramo zavedati moči in načinov zavajanj skritih vsebin oglasov, saj ljudje še nikoli v zgodovini nismo bili izpostavljeni tako veliki množici informacij, ki vplivajo na naše nezavedne odločitve, obnašanje in življenjski stil. O tem, kako v resnici vplivajo reklame na nas, vemo zelo malo. Predavateljica je zbranim predstavila mlado znanstveno vedo, imenovano nevromar-keting, ki proučuje funkcije in miselne procese, ki vplivajo na naše nakupne odločitve. Nevromarketing za raziskave uporablja funkcionalno magnetno resonanco (fMR). Tako izmerijo potrošnikov odziv na določene izdelke, embalažo, oglase. „Reklame vplivajo na našo podzavest in tega niti ne vemo, če procesa ne ozavestimo. Vpliv reklam je zelo močan in bo vedno močnejši. Vpliv reklam na možgane se da meriti in marketinški strokovnjaki se tega dobro zavedajo. Ljudje spreminjamo naš celoten življenjski stil, ker nam reklame pravijo tako. V nedeljo se namesto kuhanja odpravimo v nakupovalni center,
Foto: Viki Ivanuša
Andreja Ternar je predavala o skritih sestavinah oglasov in njihovem vplivu na vzgojo naših otrok in mladostnikov.
kjer nakupujemo reči, ki jih ne potrebujemo. Če slučajno nimamo denarja za vse to, pa smo zaradi tega nesrečni," je bila direktna Andreja Ternar.
Večina misli, da smo proti reklamam imuni, mislimo, da na nas ne vplivajo. Ni nujno, da se to pozna danes, morda se bo jutri, čez mesec ali nekaj let. „V trgovini se nam zdijo izdelki znani, pa sploh ne vemo,
od kod. Znanstveniki izvajajo številne poizkuse, ki dokazujejo, da se da na navade vplivati še pred rojstvom. Oddelek za prehrano v neki blagovnici so poškropili z vonjem po češnjah. Nosečnice so se tam počutile še posebej dobro, ko so bili otroci rojeni, se niso nikjer tako lepo umirili kot tam, saj vonj lahko zaznamo že v maternici. Cilj oglaševanja je,
da se v naših možganih vklopi točka želja - nucleus accumbens," pravi Andreja Ternar.
Pepsi je okusnejša, izberemo pa kokakolo
Eden najboljših primerov učinkovite reklame je reklama
za kokakolo, ki vedno igra na naša čustva. To je odločilna razlika, zaradi katere kokakola zmaga v boju s pepsi. V raziskavi s pijačama v neoznačenih kozarcih se je več kot polovica anketiranih odločila, da je pepsi okusnejša. Če pa sta pijači na voljo v kozarcih z logotipom, pa se 75 % odloči za kokakolo.
Najbolj učinkoviti so oglasi, ki so umeščeni v filme, saj je gledalec v tistem trenutku čustveno vezan na junaka in izdelki mu dobesedno zlezejo pod kožo. Tudi razporeditev oddelkov v trgovinah ni slučajna. Pri vhodu v trgovino z živili je vedno najprej oddelek s sadjem, zelenjavo in rožami. Gre za preprost trik, s katerim se v človeku vzbudi občutek za svežino in pod tem vtisom potem zaznavamo celo trgovino kot svežo. Podobno je z ribami, ki so ponujene na ledu. Ternarjeva pravi, da ledu ribe ne potrebujejo, gre za asociacijo na domačnost, vzbujanje iluzije, da so ribe iz rek in jezer, čeprav so večinoma gojene. Na oddelkih, ki pa niso tako privlačni za kupce, pa imajo zaviralce hitrosti. Pod tlemi so
nameščene miniaturne ovire, ki povzročijo, da se vozički na tistem oddelku gibljejo počasneje. Strokovnjaki za marketing nas k nakupu zma-mijo tudi tako, da je določen izdelek v določeni trgovini na voljo le določen čas, potem pa ne več. S tem smo postavljeni v situacijo, če ne bomo kupili sedaj, izdelka ne bomo imeli.
Na vprašanje, kako naj otroke zaščitimo pred vsem tem, če se marsičesa niti sami ne zavedamo, pa je Ternarjeva svetovala: „Odločiti se moramo, kaj želimo s svojim prostim časom in denarjem početi ter koliko izpostavljamo otroke televiziji in internetu. Igrice na internetu so namreč prav tako prave oglaševalske kampanje. Otroci so napadeni že v maternici, z letom in pol pa je otrok sposoben prepoznati 150 različnih logotipov. V vrtcu so otrokom ponudili dva identična hamburgerja, eden je bil zavit v McDonald'sov papir, drugi pa v običajen papir. Kaj menite, kateri je bil boljši? Priporočam, da otroci začnejo gledati televizijo čim kasneje, starši pa jim morajo razložiti, da so reklame namenjene spodbujanju želja. Pri nakupovanju je potrebno ohraniti stik z ljudmi, ki so izdelek izdelali, iti na tržnico ali h kmetu po pridelke in otrokom razložiti, zakaj je nek izdelek dober, drugi pa ne. Treba jim je povedati, da ni prav, da igračo, s katero se igra, izdelujejo otroci na drugem koncu sveta. Otroci so to sposobni razumeti."
Viki Ivanuša
¿yrw-


NARAVNO FIT www.perutnina.com
Ptuj • Varnostni sosvet o problematiki lokala v CMD
Je najstarejse mesto ostalo brez avtobusne postaje?
Člani varnostnega sosveta so v torek, 11. decembra, ocenili trende varnostnih pojavov v prvem poletju 2012, se seznanili s problematiko lokala Don caffe ob Potrčevi cesti in se dogovorili o zagotavljanju varnosti v času decembrskih praznikov, opozorili pa so tudi na to, da je Ptuj ostal brez avtobusne postaje.
Po besedah Janeza Rojka,
vodje policijskega okoliša na PP Ptuj, so trendi varnostnih pojavov v prvi polovici leta 2012 glede na razmere ugodni. Na področju kriminalitete so v MO Ptuj obravnavali 642 ali 3 % več kaznivih dejanj kot v istem obdobju lani, na področju gospodarske kriminalitete je bilo obravnavanih 100 kaznivih dejanj ali 12 % manj kot lani, splošne kriminalitete je bilo za 15 % manj, mladoletniške pa kar 71 % manj kot v enakem obdobju lani. Na področju javnega reda in miru so obravnavali 284 kršitev ali 22 % manj kot lani, pri čemer je zanimivo, da je bilo letos tudi za 12 % manj kršitev s področja prepovedanih drog. Ob poletju so obravnavali 227 prometnih nesreč ali 11 % več kot lani, pri čemer sta življenje izgubila 2 udeleženca, lani v tem času pa eden. V rahlem porastu je bilo letos število vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč, več je bilo tudi samomorov, bistveno manj pa je bilo požarov.
Na motenje stanovalcev Ci-ril-Metodovega drevoreda zaradi hrupa iz lokala Don caffe je člane varnostnega sosveta ponovno opozoril predstavnik stanovalcev Marjan Rus. Pojasnil je, da lastniki stanovanj že dalj časa opozarjajo
organe Mestne občine Ptuj, inšpekcijske organe in Policijo na nemogoče razmere, ki nastajajo ob prireditvah na terasi lokala Don caffe v nočnem času. Nerazumljivo jim je, kako je mogoče tik ob stanovanjskih blokih dovoliti obratovanje lokala z glasbo na terasi ali v lokalu, ki bistveno presega dovoljene ravni hrupa v bivalnem in spalnem delu mesta. V protestnem pismu, ki so ga poslali Mestni občini in ga tudi podpisali, so stanovalci CMD zapisali, da so bili na tej lokaciji vedno lokali z dejavnostjo, ki ni motila stanovalcev bližnjih blokov. Stanovalci sicer ne nasprotujejo dejavnosti normalnega bara ali kavarne, vsekakor pa je po njihovem mnenju nesprejemljivo in nevzdržno, da na terasi lokala in v lokalu vrtijo glasbo preglasno, tako da kljub zaprtim oknom ne morejo spati. Hrup je nevzdržen in skrajno moteč, poleg tega pa, kot zatrjujejo stanovalci CMD, stranke lokala uporabljajo zelenice bližnjih blokov za stranišča, bruhajo, vpijejo, parkirajo avtomobile in še dodatno motijo nočni mir. Lastniki in stanovalci zahtevajo, da dajalec dovoljenja za obratovanje , inšpekcijske službe in policija zaščitijo stanovalce pred nezakonitim in nasilniškim obna-
Foto: M. Ozmec
Lokal Don caffe je v neposredni bližini stanovanjskih blokov v CMD, zato je preglasna glasba za okoliške stanovalce moteča.
šanjem ter prepovedo vsako nadaljnje motenje okolja. Nerazumljivo jim je tudi, kako je lahko upravljavec dejavnosti v lokalu brez vednosti in soglasja ali informiranja stanovalcev v ulici dosegel zaporo ulice za veselico. Tak način toleriranja nasilja v okolju vzbuja njihov sum o koruptivnosti in kli-entelizmu pri organih, ki so dolžni v demokratični družbi zaščiti temeljne pravice občanov. Zato zahtevajo takojšnjo intervencijo in izdajo prepo-
vedne odločbe za izvajanje dejavnosti s prekomernim hrupom in motenjem okolice na način, ki ogroža varnost in mir stanovalcev, ki so vse do odprtja lokala Don caffe živeli v mirnem in urejenem bivalnem okolju. Če pa pristojni organi ne bodo postopali skladno z zakonom in ne bodo prepovedali izvajanja dejavnosti v lokalu Don caffe, bodo zagotovili svojo pravico preko sodišč, medijev, proti-korupcijskega urada in varuha
človekovih pravic.
Ptujski župan Štefan Če-lan, ki je sejo vodil, je bil prepričan, da je rešitev v tem primeru mogoče najti. Morda tudi z namestitvijo dodatne protihrupne stene. Da je rešitev vsekakor možna, pa se je strinjal tudi Dušan Ris iz družbe Taker gostinstvo, ki upravlja lokal Don caffe, saj je zatrdil, da bodo glede na povedano v vsakem primeru ob petkih dnevno glasbo, ki je bila do sedaj zunaj med 11.
in 15. uro, spravili v normalne decibele, oziroma v gabarite, kot to od njih pričakujejo stanovalci. Naslednja poteza pa je vezana na hrup v nočnem času na zunanjih terasah. Že sedaj so zunaj uporabljali le klasično ozvočenje, saj niso nameščali dodatnih zvočnih naprav, odslej pa bodo med 11. in 12. uro glasnost zvočnih naprav minimalizirali, tako da bodo zadostili tako stanovalcem kot sklepom seje varnostnega sosveta.
Na zagotavljanje varnosti v času decembrskih praznikov sta opozorila Janez Merc in predstavnik policijske postaje Ptuj Janez Rojko. Poudariti velja, da je prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, dovoljena šele od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja. Med drugim pa so opozorili tudi na dejstvo, da Ptuj praktično nima več svoje avtobusne postaje, saj so jo upravljavci prekategorizirali v navadno avtobusno postajališče, kjer pa za potnike ni treba zagotavljati sanitarnih in spremljajočih prostorov. To pa za najstarejše in lepo urejeno turistično mesto zagotovo ni sprejemljivo.
M. Ozmec
Spodnje Podravje • Razpis za energetsko prenovo stavb v občinski lasti
Na voljo 52 milijonov, vlog za 100 milijonov
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP) je 21. septembra objavilo razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti lokalnih skupnosti. Predvideno je bilo, da bosta občinam za vloge na razpolago dva roka, a se je že pri prvem roku pokazalo, da je vlog spet veliko (pre)več, kot je na voljo razpisnega denarja.
Višina razpisanih sredstev je znašala 52 milijonov evrov, od tega naj bi bilo po predvidevanjih MzIP v letu 2013 na voljo 30 milijonov evrov, v letu 2014 še 15 milijonov evrov, v letu 2015 pa preostalih sedem milijonov evrov.
V začetku novembra je MzIP objavil, da se po „spre-membah in dopolnitvah razpisa, ki so objavljene v Uradnem listu RS, št. 82/2012, z dne 2. 11. 2012, vloga šteje za pravočasno, če bo predložena osebno ali prispela po pošti na naslov Ministrstvo za infrastrukturo in prostor do 9. 11. 2012 do 12. ure, za drugo odpiranje pa do 31. 1. 2013 do 12. ure."
Toda vloge občin so očitno presegle vsa pričakovanja, saj je MzIP mesec kasneje, 6. decembra letos, na svoji spletni strani objavil naslednje obvestilo: „Glede na veliko število prispelih vlog na prvo odpiranje ter omejenost razpoložljivih sredstev se ocenjuje, da drugega roka za oddajo
vlog, predvidenega za 31. 1. 2013, ne bo."
Po zadnjih podatkih, ki so nam jih iz MzIP posredovali ta teden, je na razpis prišlo 174 vlog iz 116 občin v skupni vrednosti 99,46 milijona evrov, od tega pa znaša znesek sofinanciranja 85,67 milijona evrov! „Po prvih podatkih je na razpis prišlo celo 186 vlog iz 125 občin v skupni vrednosti operacij 107 milijonov evrov, vendar smo pri ocenjevanju in vrednotenju ugotovili, da gre za precej dopolnitev ali celo umik vloge, ki niso bile ustrezno označene, zato so se nekateri zneski za isto vlogo podvojili," so še pojasnili na MzIP.
Seznam odobrenih vlog oziroma projektov naj bi bil znan še ta mesec, glede preklica drugega roka oziroma objave naslednjega morebitnega roka za drugi razpis pa so na MzIP povedali: „Če bo ministrstvu uspelo zagotoviti dodatna sredstva za razpis, bo le-ta objavljen v Uradnem
listu RS, najmanj 45 dni pred začetkom roka za oddajo vlog." Posebej velikega upanja za drugi javni razpis v letu 2013 sicer ni videti.
Po razpisu bo MzIP razdeljeval sredstva za sofinanciranje energetske sanacije stavb v lasti lokalnih skupnosti, in sicer za projekte energetsko učinkovite sanacije obstoječih stavb ali ukrepov nadomestne gradnje v primeru nesmotrnosti investicije v obnovo obstoječih stavb (toplotna izolacija fasad, toplotna izolacija podstrešja, zamenjava oken). Poleg tega so lahko občine prijavile tudi projekte za sanacijo sistemov in uporabo ali vgradnjo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje stavb ter do okolja prijaznih decentraliziranih sistemov za energijsko oskrbo s poudarkom na kogeneraciji in rabi obnovljivih virov energije. Gre za sredstva EU iz kohezijskega sklada v okviru operativnega programa razvoja okoljske in
prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013.
Prevladujejo projekti prenov osnovnih šol
Med občinami, ki so poslale projekte oziroma vloge za sofinanciranje energetske prenove stavb v občinski lasti, so tudi spodnjepodra-vske občine. Kot je povedal minister Zvone Černač, so občine večinoma prijavile investicije v osnovnih šolah, vrtcih, zdravstvenih domovih in tudi v nekaterih upravnih stavbah, knjižnicah in kulturnih domovih.
V občini Videm so na razpis poslali projekt energetske prenove videmske OŠ. Po besedah župana Friderika Brači-ča je v projektu zajeta menjava oken, ostrešja in fasade ter ureditev ogrevanja, ki bo po spremembi talno s toplotno črpalko: „Naš projekt prenove OŠ je ocenjen na dobrih 310.000 evrov. Informaciji, da
je vlog spet enkrat preveč za razpoložljiva sredstva, pa se, glede na stanje v naši državi, niti ne čudim in nimam kaj komentirati."
Tudi v Podlehniku so na razpis MzIP poslali projekt energetske prenove šole, ki prav tako vključuje prenovo fasade in menjavo vseh oken, ocenjen pa je na 340.000 evrov: „Dejstvo, da je vlog enkrat preveč in razpisanega denarja enkrat premalo že v prvem roku, me niti ne preseneča," je še povedal župan Marko Maučič.
Enako velja za občino Cir-kulane, kjer so prav tako prijavili energetsko prenovo stare šole z menjavo fasade in oken ter ureditvijo kotlovnice, s katero se bo ogrevala šola in prigrajena večnamenska dvorana. „Naš projekt je ocenjen na 310.000 evrov, so-financerski delež ministrstva pa naj bi znašal okoli 195.000 evrov, če bomo seveda na razpisu uspešni," je dodal cirku-lanski župan Janez Jurgec.
Zetale upajo na naslednji razpis, Dornava in Gorišnica brez projekta
V občini Žetale se na tokratni razpis MzIP niso prijavili, župan Anton Butolen pa je povedal: „Na razpis za energetsko sanacijo stavb se nismo prijavili, ker čakamo na razpis 322 in se bomo potem odločili za prijave na razpise glede na pogoje in razpoložljiva lastna sredstva. Upam, da za energetsko sanacijo stavb še ne bo prepozno. Planiramo pa sanacijo dela stavbe bivše občine, v kateri so ambulanta in prostori za društva."
Prav tako se na tokratni razpis nista prijavili občini Dornava in Gorišnica. Dorna-vski župan Rajko Janžekovič je neprijavo komentiral z besedami, da je bila predpisana najnižja vrednost investicije pri 200.000 evrih zanje previsoka, sicer pa si sofinancerski denar za ureditev kotlovnice na pelete in sistema ogrevanja javnih stavb obetajo iz razpisa IPI, na katerega so se že prijavili pred časom kot eden izmed štirih partnerjev. Gori-šniški župan Jože Kokot pa je pojasnil, da nimajo projekta, ki bi ustrezal temu razpisu.
SM
Iztok Novak
Če bi imeli tri ali štiri skupne treninge ...
Stran 12
Rokomet
Izkoristiti potenciale v lastnih vrstah
Stran 12
V'
Padalstvo
Presežki v mestu presežkov
Stran 13
Tajski boks
Ptujčani na vrhu mednarodne lige
Stran 13
Kikboks
Vindiš, Sitar in Mlakar osvojili prva mesta
Stran 14
Strelstvo
Mladinca Jan Šumak in Sašo Stojak zmagala
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Za slovo od leta (in 1. lige?) zmaga proti Krškemu
Foto: Črtomir Goznik
Jaka Špiljak (Jeruzalem Ormož) je v sredo odigral zadnje srečanje v dresu ormoškega prvoligaša, odslej bo branil barve avstrijskega kluba Barnbach Koflach.
Jeruzalem - Krško 31:27 (12:12)
JERUZALEM: Belec (12 obramb), Žuran; Kolmančič, Rajšp, Bogadi 7, Žmavc 1, Radujkovic 4, Čudič 4 (3), Gregorc 4, R. Cvetko, Kirič, Topolo-vec, Šišmanovič 1, Kljajič, Mesaric 5, Špiljak 5. Trener: Saša Prapotnik
KRŠKO: Sintič (2 obrambi), Žitnik (8 obramb); Cehte 3, Jazbec 2, Dular, Ban 1, Omerzel 1, Sobotič, Kučič 3, Dimc, Ferkulj 9, Majerle 2, Čanžar 3 (1), Koprivc 2, Franko 1. Trener: Sandi Markl
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/3; Krško 2/1.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Krško 12 minut.
IGRALEC TEKME: David Bogadi (Jeruzalem Ormož).
Na Hardeku je bil pred okrog 200 gledalci odigran derbi začelja, ki je po boljši igri v 2. polčasu pripadel domači zasedbi Jeruzalema: »Pomembna tekma in naša zaslužena zmaga. Krško se je izkazalo za čvrstega nasprotnika. V 2. polčasu smo zaigrali čvr-steje v obrambi in dosegli nekaj lahkih zadetkov, kar je zelo pripomoglo k zmagi. Osvojenih 10 točk v prvem delu sezone ni slabo; če bi bilo stanje v klubu urejeno, bi verjetno še kakšna točka več končala na našem računu. Kako bo naprej, nam še ni znano,« je po tekmi povedal igralec tekme David Bogadi, ki je v zadnjih dveh tekmah dosegel kar 15
zadetkov. Razočarani po porazu v Ormožu niso bili niti v taboru Krškega: »Čestitke domačim za zmago. Zadovoljen sem z igro naše mlade zasedbe, ki v povprečju šteje 19,5 let. V ključnih trenutkih nas 'tepe' neizkušenost. Na Harde-ku smo pustili bistveno boljši vtis kot na tekmi v Krškem. Ligo bomo odigrali do konca v takšni zasedbi. Ob tem si bodo fantje nabirali nove izkušnje, ki bodo pomembne za njihov rokometni razvoj v prihodnosti,« je po tekmi povedal trener Krškega Sandi Markl. Večino 1. polčasa so vodi-
1. A SRL (M)
REZULTATI 17. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krško 31:27 (12:12), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 31:28 (13:17), Krka - Ci-mos Koper 33:33 (13:17), Maribor Branik - SVIŠ Pekarna Grosuplje 30:24 (15:9), Sevnica - Gorenje Velenje 21:34 (12:14), Istrabenz Plini Izola - Ribnica Riko hiše 25:20 (10:9).
1.	GORENJE VELENJE 17
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 17
3.	CIMOS KOPER 16
4.	MARIBOR BRANIK 15
5.	KRKA	17
6.	TRIMO TREBNJE 16
7.	SVIŠ P. GROSUPLJE 17
8.	RIBNICA RIKO HIŠE 16
9.	ISTRABENZ IZOLA 16
10.	JERUZ. ORMOŽ 17
11.	SEVNICA 16
12.	KRŠKO 16
16	0	1	32
14	1	2	29
12	2	2	26
9	2	4	20
6	5	6	17
7	2	7	16
6	1	10	13
5	2	9	12
5	2	9	12
4	2	11	10
3	0	13	6
1	1	14	3
li Krčani, v 18. minuti z 6:8. Ormožani so se vrnili v igro po delnem izidu 3:0, ko so odlično izkoristili izključitev Mateja Kučiča. Do odmora se je igralo 'gol za gol'. Uvod 2. polčasa je postregel s čvrstejšo igro Vinarjev, ki so si v obdobju od 32. do 36. minute prislužili kar 8 minut izključitev. Vseeno je domačinom uspelo povesti najprej s +4 (19:15), nato s +5 (21:16). Višje nikakor ni šlo, saj so se rokometaši Krškega izjemno upirali in pretili. Jaka Ferkulj je bil nerešljiva uganka za obrambo Jeruzalema. Pri vodstvu Jeruzalema 24:21 je Boštjan Belec v golu gostiteljev zaustavil dva protinapada gostov in preprečil njihovo popolno priključitev. V zaključku je prednost v prid Ormožanov nihala med štirimi in petimi goli, tako da so gledalci na Har-deku pospremili mirno končnico.
Po koncu tekme so gledalci z glasnim aplavzom pozdravili domače igralce. Zadnjo tekmo je za Jeruzalem odigral Jaka Špiljak, ki odhaja v avstrijski Barnbach Koflach. Najbrž to ni zadnji odhod iz vrst Vinarjev. Torej za slovo zmaga Jeruzalema proti Krškem, vendar nihče ne ve ali za slovo od starega leta ali ormoškega članskega rokometa. Ormoški klub sicer letos v elitnem razredu nastopa desetič.
ku
Anže Kopitar in Urška Zolnir slovenska športnika leta 2012, Mina Markovič tretja
Hokejist Anže Kopitar in judoistka Urška Žolnir sta najboljša slovenska športnika leta 2012, med ekipami pa sta prva veslača Iztok Čop in Luka Špik. Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) je najboljše razglasilo na
prireditvi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Drugo mesto sta osvojila atlet Primož Kozmus in smučarka Tina Maze, tretje pa strelec Rajmond Debevec in plezalka Mina Markovič.
Avto-moto • Zaključna prireditev sezone
Med dobitniki priznanj tudi AMD Ptuj
V Ljubljani je bila pred dnevi v Festivalni dvorani tradicionalna prireditev ob koncu avto-moto sezone. Na njej so podelili priznanja najboljšim voznikom v vseh avto-moto panogah: v kartingu, speed-wayu, supermotu, motokrosu, cestno-hitrostnem motocikliz-mu, enduru in starodobnem motociklizmu. Najboljši so prejeli priznanja za dosežke v dirkah za državno prvenstvo in pokalnem tekmovanju. Podelila sta jih predsednik AMZ Slovenije dr. Danijel Starman in predsednik strokovnega sveta AMZS za šport Drago Alenc.
Posebna priznanja so prejeli organizatorji dirk, med katerimi je AMD Ptuj prejel priznanje za najboljšo izvedbo karting dirke v letu 2012. Priznanja so prejeli posamezniki za uvrstitve na mednarodnih dirkah in FIM (Mednarodna zveza za motošport) relijih. Za moto športnika leta je bil proglašen motokrosist Klemen Gerčar (AMD Brežice), ki je na svetovnem prvenstvu v razredu MX3 osvojil 4. mesto. Med mladimi je športnik leta postal Tim Gajser, motokrosist iz Pečk pri Makolah, ki je na osvojil 1. mesto na svetovnem
in evropskem mladinskem prvenstvu v razredu do 125 ccm. Tim je ob tem prejel še priznanje za naj športno potezo leta (na dirki v Orehovi vasi). (Poročali smo že o tem, da je na gala prireditvi v Monte Carlu prejel tudi nagrado za novinca leta FIM.) Kristalna čelada je letos pripadla Božu Cvirnu za peti naslov državnega prvaka med starodobnimi motocikli-sti. Posebno priznanje je prejel tudi dolgoletni športni delavec v speedwayu Franci Tomažič, avtor dveh knjig o zgodovini jugoslovanskega in slovenskega speedwaya.
Svečane prireditve se je v imenu AMD Ptuj udeležil znani športni delavec, nekdaj uspešni tekmovalec Milan Slana, ki je prejel društveno priznanje. Na osmih dirkah v Sloveniji, na Hrvaškem in v Italiji so vozniki AMD Ptuj dosegli naslednje uvrstitve v državnem prvenstvu: 2. Anja Vodušek, 4. Jaka Šeruga, 5. Dejan Lazič (razred Rotax max seniorji); 2. Luka Ploj, 3. Matjaž Dominko (razred KZ-2); 3. Zlatko Oman (razred KZ-2 masters); ekipno so člani AMD Ptuj osvojili 3. mesto.
V pokalnem tekmovanju so zabeležili naslednje uvrsti-
tve: 2. Anja Vodušek, 5. Dejan Lazič, 7. Jaka Šeruga (razred Rotax max seniorji); 2. Matjaž Dominko, 3. Luka Ploj (razred KZ-2); 3. Zlatko Oman (razred KZ-2 masters); 7. Zvonko Dominko (razred 125 Shifter).
Številne tekmovalne uspehe so dosegli tudi vozniki AMD Hajdina, izmed katerih je Vid Pšajd osvojil naslov državnega prvaka v razredu Rotax Max junior. Preostali tekmovalci so na državnem prvenstvu zabeležili naslednje uvrstitve: 6. Marko Žerak (razred Rotax DD-2); 2, Maks Mlakar, 4. Marko Žerak, 5. Albin Pernat (razred MZ-2 masters); ekipno so člani AMD Hajdina osvojili 2. mesto.
V pokalnem tekmovanju so Hajdinčani zabeležili naslednje uvrstitve: 1. Vid Pšajd (Rotax Max junior); 6. Marko Žerak (razred Rotax DD-2); 8. Vid Pšajd (razred KZ-2); 2. Maks Mlakar, 4. Albin Perbat, 5. Marko Žerak (razred KZ-2 masters); 11. Marko Žerak (razred 125 Shifter).
Vsi tekmovalci v društvih pa sedaj že snujejo načrte za novo tekmovalno sezono 2013, v kateri jim želimo čim boljše uvrstitve.
anc
Foto: Črtomir Goznik
AMD Ptuj je prejel nagrado za organizacijo karting dirke v Hajdošah.
Odbojka • Iztok Novak, trener ŽOK AC Prstec Ptuj
Če bi imeli tri ali štiri skupne treninge ...
Pred nekaj tedni je vodenje Ženskega odbojkarskega kluba AC Prstec iz Ptuja prevzel Iztok Novak. Mlad trener ima najvišjo, A-licenco Odbojkarske zveze Slovenije in je na mestu trenerja članske ekipe zamenjal Jasno Zajšek. Ta je po nekajletnem premoru ponovno zaigrala na mestu libera. V novi vlogi se je Novak odlično znašel, saj je s svojo ekipo zabeležil tri zaporedne zmage v 2. ligi vzhod. Njegove želje za nadaljevanje sezone so, da ptujske odbojkarice še napredujejo v sami igri in se še povzpnejo na prvenstveni lestvici. Odbojkarski strokovnjak je po zadnji tekmi v tem letu in zmagi nad Prevaljami odgovoril na nekaj vprašanj povezanih s sedanjostjo in prihodnostjo ptujske ženske odbojke.
Kaj je bil glavni razlog, da ste se odločili pomagati ptujski ženski odbojkarski ekipi?
Iztok Novak: »V bistvu sva se s predsednikom kluba Štefanom Vrbnjakom najprej pogovarjala, da bi pomagal pri vodenju ekipe na tekmah. Nato sva uskladila, da prevzamem še petkove treninge ekipe (ostale treninge še naprej vodi dosedanja trenerka Jasna Zajšek, op. a.) in postanem prvi trener ekipe.«
V kakšnem stanju je trenutno ekipa?
Iztok Novak: »Ekipa je po mojem mnenju v kar v dobrem stanju. S tem da je težava v tem,
Foto: Črtomir Goznik
Iztok Novak, trener ZOK AC Prstec Ptuj: »Težava je v tem, da je veliko punc na študiju v Ljubljani in da ima ekipa premalo skupnih treningov.«
da je veliko punc na študiju v Ljubljani in da ima ekipa premalo skupnih treningov. Ti so v bistvu le ob petkih, kar pa se seveda pozna v uigranosti igralk, saj žal ne igrajo tako, kot bi lahko, če bi na teden imele tri do štiri skupne treninge. Ampak glede na dejstvo, da imamo le en skupni trening na teden, lahko pričakujem med sezono, da bodo igralke vseeno napredovale.«
Na trenerski poziciji ste odlično startali: kakšna je bila formula do treh zaporednih zmag?
Iztok Novak: »V prvih dveh
tekmah, ki smo jih dobili, smo imeli nekoliko slabše tekmice, na tekmi proti Prevaljam pa je ekipa zaigrala dobro. Ob tem moram povedati, da na treningih delamo malo več na taktični pripravi na tekmo, prav tako pa so se punce na teh tekmah tudi zelo potrudile v sami igri.«
Kako kombinirate treninge z Jasno Zajšek, ki še zmeraj delno trenira ekipo?
Iztok Novak: »Jaz sestavim treninge, Jasna pa jih - ko mene ni - izpelje, hkrati pa tudi sama trenira. Čez teden je seveda manj igralk na treningu,
tako da delajo bolj specifične vaje, ki jih potem nadgradimo na petkovem skupnem treningu in potem tudi na tekmah.«
Kakšne so vaše želje za ptujsko žensko odbojkarsko vrsto v prihodnjem letu?
Iztok Novak: »Te tri zmage, ki smo jih sedaj dosegli, bi morali v drugem delu prvenstva ponoviti, lahko bi dodali še kakšno zmago ali dve proti ekipam, s katerimi smo v prvem delu tesno izgubili z izidom 3:2 v nizih.«
David Breznik
Plavanje • Miting v Kranju
Vidovič na stopničkah
Nuša Šerbec, Lora Grobelšek in Tim Vidovič (vsi PK Terme Ptuj)
V Kranju je bil v soboto izveden 29. Špelin in Vesnin memorial, na katerem je skupno nastopilo 472 plavalcev. Ti so prišli iz 24 slovenskih klubov, med tujimi klubi pa so sodelovali predstavniki iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške.
Na mitingu so Plavalni klub Terme Ptuj zastopali trije plavalci: Nuša Šerbec, Lora Grobelšek in Tim Vidovič. Slednji se po težavah z zdravjem vrača v intenziven trenažni ritem in je na memorialu v Kranju nastopil v disciplinah 100 metrov prosto, prsno in delfin. V slednji je popravil osebni rekord, ki sedaj znaša 1.05:99. V Vido-vičevi paradni disciplini, 100 metrov prsno, se je ura tokrat ustavila pri zelo solidni znamki 1.09:11, kar je v njegovi starostni skupini zadoščalo za zelo
dobro 3. mesto. Kar se tiče končnih uvrstitev, sta tokrat nekoliko nižje pristali Grobel-škova - plavala je na 100 hrbtno in prosto - in Šerbčeva, ki je plavala na 100 prosto in prsno, prvič je v 25-metrskem bazenu tekmovala v disciplini 200 metrov mešano. Obe mladi plavalki sta glede na dejstvo, da sta v intenzivnem procesu treningov, odplavali zelo dobre čase.
V tem letu čaka člane ptujskega kluba še nastop v Mariboru, kjer bodo tekmovali v 50-metrskem bazenu, nato pa se bodo najboljši plavalci in plavalke pod vodstvom trenerja Igorja Sternada intenzivno pripravljali za nastop na zimskem zaprtem državnem prvenstvu.
David Breznik
Tenis
V 1. B moški ligi so končali prvi del prvenstva. Uvrstitve Moškanjcev-Gorišnice in Velike Nedelje Carrere Optyla niso ravno bleščeče: Gorišničani so osmi s prav toliko točkami, Velika Nedelja pa je deseta z dvema točkama manj. To obema kluboma ne daje zagotovila glede obstanka. V vsem pa vendarle lahko najdemo tudi pozitivno stvar; razlika v točkah do ekip pred njimi ni velika. Dva zaporedna dobra rezultata že lahko pomenita premik navzgor, predvsem pa bolj mirno spanje. Do novega leta bosta
ekipi bolj ali manj počivali, v prvih dneh novega leta pa se pričnejo priprave za nadaljevanje prvenstva, ki se bo pričelo v začetku februarja. Zanimanje za igre teh dveh klubov obstaja, zato je tudi interes obdržati se v tem rangu tekmovanja.
Da bi preprečili neugodna presenečanja, bodo oboji morali biti že na začetku v dobri formi. Vsekakor je z nabiranjem točk bolje začeti čim prej in se s tem izogniti napetemu vzdušju v ekipi. Oboji ne igrajo slabo in imajo v ekipah veliko potenciala, vse skupaj pa bo treba
nadgraditi z boljšimi rezultati. V obeh klubih imajo sestavljeni ekipi večine iz domačih roko-metašev, saj za drage nakupe ni denarja, obenem pa ti niso nobeno zagotovilo za uspeh. Ob vsem tem je jasno, da domači igralci veliko več pomenijo za sam klub kot pa tisti od drugod: so manj zahtevni in čutijo večjo pripadnost klubu. Na tem področju je tudi sicer težko iskati okrepitve, saj v razmeroma majhnem okolju delujejo štiri članske ekipe (Ormož, Velika Nedelja, Gorišnica in Drava).
Danilo Klajnšek
Zrk mercator tenzor
PTUJ - KADETSKA REPREZENTANCA SLOVENIJE 35:43 (15:13,27:25) Zrk mercator tenzor ptuj:
Šušnik, Mateša, Kac, Kolednik, Ivančič, Grabrovec, Bolcar, Šrajner, M. Selinšek, Požgan, Majcen, Močnik, Lazar, Križan, Borovčak, Zorec. Trener: Nikola Bistrovič.
KADETSKA REPREZENTANCA SLOVENIJE: Golob, Oštir, Smrekar, Doberšek, Čede, Borovčak, Hrastnik, Pišek, Unuk, Štular, Abina, Kompan, Stanko, Poplašen, Rud-man, Beribak, Šiškovič, Zorec, Mun-da. Selektor: Marjan Valenko
V ponedeljek, 17. 12., je na Ptuju gostovala slovenska ženska kadetska reprezentanca. Po jutranjem treningu je
popoldne sledila preizkušnja proti ŽRK Mercator Tenzor. Izbrana vrsta, ki jo je v odsotnosti selektorja Milana Ram-šaka vodil Marjan Valenko, sicer pomočnik trenerja pri domačem prvoligašu, je slavila s 35:43. Članici izbrane vrste sta tudi igralki ptujske ekipe Sindi Zorec in Barbara Bo-rovčak, v nacionalni selekciji pa bi morala nastopiti tudi Gordana Žiher, ki pa se je na prvenstveni tekmi proti Zagorju poškodovala. Srečanje je trajalo trikrat 20 minut. Po tednu dni, ko se je na Ptuju mudila izbrana mladinska izbrana vrsta, je to še eno lepo priznanje za ptujski klub in vse tiste, ki kakorkoli pomagajo.
Tadej Podvršek
Taja do finala, Nika do polfinala
Na igriščih ŽTK Maribor je konec tedna potekal turnir za kategorije od 8. do 11. leta starosti. V kategoriji do 10. leta sta nastopili tudi mladi članici TK Terme Ptuj Taja Lončarič in Nika Strašek. Obe sta se prebili vse do zaključnih bojev.
Nika in Taja sta obe zaigrali v polfinalu in v primeru zmag bi se med sabo merili tudi v finalu. Taja je res ugnala Taro Tušek (Branik Maribor) s 6:4, Nika pa je srečanje s Celjanko Snježano Stjepanovič izgubila 1:6. Ta je bila uspešnejša tudi v finalnem obračunu in je Lončaričevo ugnala z rezultatom 6:2.
JM
Judo • Ljutomer-čani v Celju petkrat na stopničkah
Na mednarodnem turnirju v Celju so se zelo dobro odrezali tudi ljutomerski judoisti - kar petkrat so stopili na zmagovalne stopničke. Pri mladincih sta bila najuspešnejša Žiga Šendlinger in Pa-trik Vojsk, drugi je bil Grega Novak. Drugo mesto sta pri mladinkah osvojili še Hana Prelog in Betina Ivanjšič.
NŠ
Rokomet • 1. B SRL (m)
Izkoristiti potenciale v lastnih vrstah
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice in Velike Nedelje Carrera Optyla so boljše rezultate zabeležili v drugem delu sezone.
Rokomet • Mlajše selekcije
Na Ptuju zmaga kadetske reprezentance
Štirje Ormožani na širšem seznamu reprezentance letnika 1996
Pred reprezentanco Slovenije, mlajši kadeti letniki 1996 in mlajši, ki jo vodi Ormožan Saša Prapotnik, sta dve pripravljalni tekmi proti Hrvaški. Tekmi bosta odigrani v četrtek, 27. decembra, ob 19.00, in v petek, 28. decembra, ob 11.00 v Športni dvorani Gorišnica. Na širšem seznamu so tudi štirje Ormožani: Tomaž Cvetko (vratar), Rok Cvetko (levo krilo, levi zunanji), Miha Kolmančič (srednji zunanji, levo krilo) in Matic Topolovec (krožni napadalec). Reprezentanca Slovenije se pripravlja na olimpijski festival evropske mladine, ki bo potekal julija 2013 v Utrechtu na Nizozemskem. Na njem bodo sodelovale reprezentance Nizozemske, Hrvaške, Španije, Nemčije, Danske, Švedske, Avstrije in Slovenije. Reprezentanca Slovenije 96 bo v ponedeljek, 14. januarja 2013, gostovala tudi na Ptuju in odigrala tekmo proti reprezentanci Spodnjega Podravja 96.
KU
Šahovski kotiček
Slovenskogoriska šahovska liga 2012-13
V letošnji sezoni SGŠL sodeluje 10 ekip. Prvi krog je bil odigran pri Sv. Tomažu, drugi na Ptuju (Bar Lovec), tretji v Leskovcu, četrti pa na Destrniku.
Rezultati:
1.	turnir pri Sv. Tomažu: Športno društvo Sv. Tomaž - Okrepčevalnica Majda Spuhlja 2,5:5,5; Bar Lovec Ptuj/Optimisti - Bar Deset-ka Leskovec 0:8; Športno društvo Destrnik - Bar Ring Ptuj 3:5; Šahovsko društvo Gorišnica - Društvo Sivi Panter Juršinci 2:6; Društvo upokojencev Gorišnica - Šahovska sekcija Spuhlja 2,5:5,5.
2.	turnir Bar Lovec na Ptuju: Okrepčevalnica Majda Spuhlja -Šahovska sekcija Spuhlja 3:5; Društvo Sivi Panter Juršinci - Društvo upokojencev Gorišnica 7,5:0,5; Bar Ring Ptuj - Šahovsko društvo Gorišnica 6:2; Bar Desetka Le-skovec - Športno društvo Destr-nik 4,5:3,5; Športno društvo Sv. Tomaž - Bar Lovec Ptuj/Optimisti 6:2.
3.	turnir v Leskovcu: Društvo upokojencev Gorišnica - Okrepčevalnica Majda Spuhlja 3,5:4,5; Šahovska sekcija Spuhlja - Šahovsko
društvo Gorišnica 3,5:4,5; Društvo Sivi Panter Juršinci - Športno društvo Destrnik 5:3; Bar Ring Ptuj -Bar Lovec Ptuj/Optimisti 6:2; Bar Desetka Leskovec - Športno društvo Sv. Tomaž 6:2.
4. turnir na Destrniku: Bar Lovec Ptuj/Optimisti - Okrepčevalnica Majda Spuhlja 3:5; Športno društvo Destrnik - Športno društvo Sv. Tomaž 5,5:2,5; Šahovsko društvo Gorišnica - Bar Desetka Leskovec 1:5; Društvo upokojencev Gorišnica - Bar Ring Ptuj 0,5:7,5; Šahovsko sekcija Spuhlja - Društvo Sivi Panter Juršinci 1:7.
Trenutni vrstni red: 1. Društvo Sivi Panter Juršinci 8 M. T. (25,5 Š. T.); 2. Bar Ring Ptuj 8 (24,5); 3. Bar Desetka Leskovec 8 (23,5); 4. Okrepčevalnica Majda Spuhlja 6 (18); 5. Šahovska sekcija Spuhlja 4 (15); 6. Športno društvo Destrnik 2 (14,5); 7. Športno društvo Sv. Tomaž 2 (12,5); 8. Šahovsko društvo Gorišnica 2 (9,5) ...
Naslednji, 5. turnir, bo v nedeljo, 6. 1. 2013 v Gorišnici!
Anton Lajh
Košarka • PARKL
Le ena zmaga gostov
V mariborskem derbiju sta se pomerili ekipi MCAPro in KK Adecco. Po porazih v preteklem krogu je bila zmaga za obe ekipi tokrat še toliko pomembnejša. Dodatno težo derbiju je dalo tudi medsebojno rivalstvo in prestopi igralcev pred letošnjo sezono. Na koncu se je zmage veselila ekipa Adecca, ključno prednost pa so si priigrali v 3. četrtini, ki so jo dobili za 12 točk. Končni rezultat 83:73.
Po slabšem uvodu v sezono vse boljše igra ekipa NKB Maribor. V 4. krogu so dosegli še svojo drugo zmago, tokrat so bili boljši od združene ekipe GG Cirkovce. Na Pragerskem je gostovala ekipa Starš in se dobro upirala favoriziranim domačinom. Obe ekipi sta bili strelsko razpoloženi, o čemer govori tudi končni izid - 99:94. Najboljši strelec tekme je bil gostujoči igralec Zahaj, ki pa s 37 točkami ni mogel preprečiti poraza. Ekipi Kidričevega in KPŠ bosta svojo tekmo 4. kroga odigrali v začetku januarja.
Za edino gostujočo zmago v preteklem krogu je zaslužna ekipa KK Črešnjevec. Še enkrat več so pokazali svojo
Padalstvo • SP v ZAE
Presežki v mestu presežkov
kakovost in dokaj zanesljivo odpravili Rače. S tremi zmagami so na vrhu lestvice, družbo pa jim dela ekipa KK Starše Ciro, ki je rezultatsko težje, kot je bilo pričakovati, premagala Dornavo. Dornava je zaenkrat še edina ekipa, ki v letošnji sezoni še ni zmagala, po prikazanem sodeč pa prav dolgo na svoj prvi uspeh ne
1. LIGA
REZULTATI 4. KROGA: NKB Maribor - GG TE ŠD Cirkovce 77:66 (10:15, 26:17, 16:14, 25:20), KK Pragersko Wave block - KK Starše 99:94 (17:23, 24:17, 30:26, 28:28), KK Adecco Maribor - MCAPRO 83:73 (20:14, 13:22, 28:16, 22:21)
1.	ADECCO	4 3 17
2.	PRAGERSKO WAVE BLOCK 4 3 1 7
3.	KLUB PTUJ. ŠTUDENTOV 3 3 0 6
4.	GG TE ŠD CIRKOVCE 4 13 5
5.	NKB MARIBOR -1 4 2 2 5
6.	KK STARŠE	4 1 3 5
7.	MC APRO	4 1 3 5
8.	ŠD KIDRIČEVO	3 12 4
2. LIGA
REZULTATI 4. KROGA: KK Rače - KK Črešnjevec 69:82 (9:21, 19:23, 22:14, 19:24), KK Starše Čiro - KMO Dornava 70:65 (21:23,
Pred časom je v Združenih arabskih emiratih potekalo svetovno padalsko prvenstvo in znova lahko poročamo o še enem izjemnem uspehu slovenskega padalstva. Na tekmo v bleščeče mesto Dubaj je Slovenija poslala kar precejšnje število predstavnikov, skupno pa je tekmovalo kar 1440 padalcev iz 57 držav sveta. Da je šlo za kar zajeten logistični zalogaj, pove podatek, da je bilo na tekmovanju opravljenih več kot 11 tisoč skokov.
V	vročem Dubaju je bilo vse v znamenju superlativov: takšno je bilo prizorišče, organizacija, konkurenca, a kar je še najpomembneje, v super-lativih lahko govorimo tudi o dosežkih naših predstavnikov. Pred nosom so odnesli odličja velesilam sveta in še enkrat dokazali, da se z njimi res ne gre šaliti.
V	disciplini skupinskih likovnih skokov so tekmovali Aljaž Mavrič, Zoran Tiegl, Tomaž Hrast, Kaja Kocijan in Jure Cotič, v svobodnem letu pa Marko Ferlan, Sašo Oštir in
bodo več čakali. Prve zmage, čeprav zelo tesne, so se zelo razveselili v ekipi Adecco Old stars. Gostje iz Majšperka so skoraj skozi vso tekmo vodili, a na koncu popustili in domači so v zadnjih sekundah tekmo obrnili sebi v prid.
Zadnje kolo pred novoletno pavzo bo odigrano v dveh delih. Nekaj tekem bo namreč sledilo takoj v novem letu. Zadnji derbi v koledarskem letu pa bo tekma med KK Starše in KK Adecco v petek, 21. decembra, v Staršah.
DK
15:9, 16:17, 18:16), KK Adecco Old Stars - ŠD Majšperk 86:85 (20:26, 14:19, 26:22, 26:18). Prosta je bila ekipa ŠD Ptujska Gora.
3 1 7
3	0	6
2	1	5
2	1	5
1	3	4
0	4	4
1	2	4
1.	STARŠE ČIRO
2.	KK ČREŠNJEVEC
3.	ŠD MAJŠPERK
4.	ŠD PTUJSKA GORA
5.	KK RAČE
6.	KMO DORNAVA
7.	KK ADECCO OLDSTARS
PARI 5. KROGA:
1.	liga: KK Starše - KK Adecco Maribor (petek, 21. 12., ob 20.15
-	OŠ Starše), ŠD Kidričevo - MCAPRO (petek, 21. 12., ob 20.45 - OŠ Kidričevo), GG TE ŠD Cirkovce - KK Pragersko Wave block (četrtek, 3. 1., ob 19.15 - OŠ Cirkovce);
2.	liga: ŠD Ptujska Gora - KK Rače (petek, 21. 12., ob 19.45 -OŠ Majšperk), ŠD Majšperk - KK Starše Čiro (petek, 4. 1., ob 18.15
-	OŠ Majšperk).
Matevž Cestnik na prizorišču svetovnega prvenstva v padalstvu v Dubaju
Ekipa SD Kidričevo nastopa v 1. ligi
Uroš Špindler. Med množico tekmovalcev je bila tudi prekaljena moška ekipa iz Lesc (Roman Karun, Domen Vodi-šek, Uroš Ban, Senad Salkic, Borut Erjavec), ki je tekmovala v dveh disciplinah, v skokih na cilj in v figurativnih skokih. V napeti bitki za stopničke, v skokih na cilj, so za las premagali še Ruse in Madžare. Svojo izjemno formo je kot posameznik potrdil Domen Vodišek, saj se je tudi on okitil z zlatom. Tudi njegova klubska kolegica Maja Sajovic je letošnjo sezono okronala s srebrom.
Zelo dobro sta mlade upe v skokih na cilj zastopala Jernej Vukotič in Matevž Cestnik. Jernej Vukotič je po devetih skokih nabral le 17 kazenskih centimetrov in pristal na 9. mestu, Ptujčan Matevž Cestnik pa na 13. (19 cm). Da se je že med mladinci bil neusmiljen boj, priča podatek, da je prvou-vrščeni mladinec, predstavnik Kitajske, bil celo centimeter boljši od svetovnega članskega prvaka Domna Vodiška.
Svoje vtise o tekmi nam je zaupal mladinec Matevž Cestnik, član padalske ekipe Ae-
rokluba Ptuj 2.
Kaj nam kot padalec lahko poveš o pogojih na tekmi v Dubaju?
M. Cestnik: »Šlo je za tekmo, ki je bila pričakovano izpeljana na najvišjem nivoju. Vse je bilo organizirano do potankosti, vsaka država je imela svoj šotor na prizorišču, nastanjeni smo bili v vrhunskih hotelih, prireditev so si ogledale številne znane osebnosti, cilj je bil ob slavnem hotelu Burj al Arab ... Po pričakovanjih je bilo vroče, je pa bilo smešno, da je en dan tako močno deževalo, da so bile ulice poplavljene. Baje je letos šele drugič deževalo.«
Na tekmah svetovnega pokala po Evropi ni ravno tako velikega odziva publike in medijev kot bi si ga želeli. Kako pa je bilo v Dubaju?
M. Cestnik: »Tu je bilo res vse vrhunsko. Vse dni nas je v neposrednem prenosu snemala državna športna televizija, na ogromnih LCD-zaslonih pa smo lahko v živo spremljali druge discipline, ki so se odvijale hkrati na drugem prizorišču. Je pa res posebno lep občutek, ko letiš proti cilju in s tal navija nekaj Slovencev, ki preglasijo množico.«
Si zadovoljen z rezultatom?
M. Cestnik: »Glede na to, da je bila konkurenca med mladinci res zelo močna, sem na koncu kar zadovoljen. Po tihem sem sicer upal na kakšno deseto mesto, a ko zdaj pomislim, da je zmagovalec med mladinci dosegel celo centimeter manj od svetovnega prvaka, tudi 13. mesto ni tako slabo.«
Kakšni so načrti za prihodnjo sezono?
M. Cestnik: »Seveda nameravam še naprej trenirati. Želim si vsaj podobno sezono, kot je ta za mano. Če bo, upam, da bom napredoval v prvo ekipo.«
Vesna Osterc
Tajski boks • Mednarodna liga
Ptujčani na vrhu mednarodne lige
Člani Muay Thai Gyma Ptuj
V mednarodni ligi tajskega boksa je letos sodelovalo 25 klubov iz petih držav. V letu 2012 so načrtovali pet krogov tekmovanja, vendar je zadnji, ki bi moral biti na sporedu minulo soboto, odpadel. Glavni vzroki so bile številne bolezni in poškodbe domačih in tujih tekmovalcev. Tako se je tekmovalna komisija odločila, da bo razglasila prvake po štirih krogih.
Največ točk so osvojili člani kluba tajskega boksa Muay Thai Gym Ptuj, saj so v vseh
nastopih osvojili 32,5 točke. Na 2. mestu je bil klub iz Ivančne Gorice, na 3. je tekmovanje končal klub TBK iz Srbije. Za ohranitev naslova zmagovalcev mednarodne lige so iz ptujskega kluba nastopali in nabirali točke Tadej Toplak, Samo Petje, Jure Cesar, Aleksander Stankov, Aleksander Bedrač, Niko Kocmut, Sadat Velio, Mihael Bela in Ana Hudak. Vsi omenjeni borci in borka so v glavnem trenirali in tekmovali pod vodstvom trenerja Matjaža Toma-
žina. Ta je s trdimi treningi nekatere že pripeljal do mednarodnih uspehov, pri tem v prvi vrsti izstopata zmagovalca lige med posamezniki, Tadej Toplak v kategoriji do 86 kg in Samo Petje v kategoriji do 71 kg. Posamezna 2. mesta osvojili Niko Kocmut, Mihael Bela in Ana Hudak. Člani kluba tajskega boksa Muay Thai Gym Ptuj so tako z novim naslovom zaključili leto 2012, ki je bila iz rezultatskega vidika za njihove člane ponovno zelo uspešno.
David Breznik
Kikboks • Croatia open 2012
Vindiš, Sitar in Mlakar osvojili prva mesta
Ekipa sedmih članov Kluba borilnih veščin Ptuj se je v soboto, 15. decembra, udeležila 16. tradicionalnega mednarodnega turnirja »Croatia open« na Hrvaškem, ki je potekal v Osijeku. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 500 tekmovalcev iz 5 držav.
Večina tekmovalcev Ptuja je nastopalo v dveh kategorijah, vsi pa so tekmovali v disciplini
point fighting.
Največji uspeh med Ptujča-ni so dosegli Gašper Mlakar (starejši kadeti do 63 kg), Timi Sitar (mlajši kadeti do 47 kg) in Luka Vindiš (člani do 84 kg), ki so osvojili 1. mesto v svojih kategorijah.
Drugo mesto so osvojili Pa-trik Šulek (mlajši kadeti do 47 kg), Vito Čurin (starejši kadeti do 69 kg) in Luka Vindiš (mladinci do 84 kg), tretje pa Simon Kaisersberger (mladinci do 74 kg in člani do 84 kg), Timi Sitar (starejši kadeti do 42 kg), Vito Čurin (starejši kadeti nad 69 kg), Nejc Popo-šek (starejši kadeti do 52 kg)
Ptujčani so v Osijeku osvojili tri prva mesta
Foto: Franc Slodnjak
in Gašper Mlakar (starejši kadeti do 69 kg).
Ptujsko ekipo je na tekmovanju vodil Vladimir Sitar, sodil pa tudi mednarodni sodnik iz
Ptuja Edvard Štegar.
S podelitvijo diplom, medalj in pokalov za medobčinsko prvenstvo leto 2012 ter polaganje izpitov v KBV Ptuj ta
teden končujejo s treningi in gredo na zaslužen 14-dnevni počitek, v januarju pa znova na delo.
Franc Slodnjak
Judo • JK Drava Ptuj
Najmlajše selekcije polagale višje pasove
V Judo klubu Drava so ob koncu leta izvedli polaganje pasov za najmlajše selekcije, predvsem za tiste, ki so v letošnjem šolskem letu pričeli vadbo juda. Pomemben vidik tega športa je sistem pasov ali sistem razvrščanja judoistov, s katerim klubi in zveze priznavajo posameznikovo znanje. Napredovanje po pasovih je zato eden izmed pomembnejših motivacijskih faktorjev, posebej za mlajše starostne kategorije. Tako so dobili beli pas - 9. KYU: Gabriela Lužnik, Vita Hentak, Ana Vidovič, Matija Krajnc, Jaka Solina Petrovič, Jaka Založnik, Tilen Arnuš Ro-kavec, David Vučak, belo-rumeni pas - 8. KYU Evelin Munda, Blaž Krajnc, Andi Kamareta in Žiga Vrbanjac in rumeni pas - 7. KYU Sara Glatz, Viktorija Zadravec, Mitja Vučina, Vasja Koren, Aljaž Ajdič in Anuš Niko Likavec.
DB
Strelstvo • 3. turnir mladinskih državnih lig - Ljubljana
Mladinca Jan Šumak in Sašo Stojak zmagala
V	nedeljo je v Ljubljani potekal 3. turnir mladinske državne lige v streljanju z zračnim orožjem, v kategorijah pionirjev, kadetov in mladincev. Na tekmovanju so znova zelo uspešno nastopali mladi strelci iz Ormoža, Ptuja in Juršincev, ki so osvojili kar 6 posamičnih in 3 ekipna odličja. Polovica sezone ligaškega tekmovanja je tako že končana, po novem letu pa sledijo še trije turnirji: v Kidričevem, Portorožu in Črenšovcih.
V	kategoriji mladincev s puško je ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak na letošnji tretji tekmi, s 392 krogi, dosegel še drugo zmago in se utrdil na vrhu skupnega seštevka posameznikov. Zelo dobro je nastopal tudi Kidričan Aleš Pernat, ki je s 386 krogi osvojil 5. mesto, s čimer je dosegel svoj letošnji najboljši rezultat in je za odličjem zaostal samo za 2 kroga. Pri mladinkah je z
enakim rezultatom kot Šumak slavila Postojnčanka Živa Mu-hič, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstili Kovinarjevi strelki Petra Vernik in Melanie Habjanič, ki pa z rezultatom 384 in 382 krogov nista bili najbolj zadovoljni. V ekipni razvrstitvi je zmagala ormoška ekipa Kovinarja s 1158 krogi, pred Jeseničani s 1152 krogi. Med kadeti s puško strelci iz Spodnjega Podravja niso dosegli vidnejših uspehov. Zmagal je Žan Kelenc iz Črenšovcev s 388 krogi, Kovinarjevi strelci Rok Tomažič, Matjaž Pleh in Žan Tomažič pa so s 360, 360 in 357 krogi osvojili 17., 19. in 21. mesto. V ekipni razvrstitvi so Ormožani s 1077 krogi osvojili 7. mesto, zmagala je ekipa ŠD Črenšovci s 1133 krogi.
Med mladinci s pištolo je prvo zmago v sezoni, s 371 krogi, dosegel Ptujčan Sašo Sto-jak, ki je po predhodnem dru-
gem in tretjem mestu na začetnih dveh turnirjih slavil prvič po prestopu v mladinsko vrsto. Na račun velikega spodrsljaja Kamničana Rožleta Repiča, ki je s 355 krogi osvojil šele 7. mesto, je Stojak s prednostjo pičle točke prevzel vodstvo tudi v skupnem seštevku posameznikov. Na 2. mesto se je z dobrim rezultatom 370 krogov uvrstil Juršinčan Ivan Druzovič in dosegel svoj letošnji najboljši rezultat, s pomočjo katerega je v skupnem seštevku napredoval na 4. mesto. Preostali trije juršinski strelci, Gregor Vesenjak, David Kekec in Rok Repič, so s 360, 335 in 321 krogi osvojili 4., 11. in 13. mesto. Med slednja dva pa se je vrinil »puškaš« Jan Šumak in s 329 krogi osvojil 12. mesto. Pri mladinka je zmagala Katja Vo-deb s 370 krogi, najvišje letos pa se je z drugim mestom in 355 krogi uvrstila Ormožanka
Tina Novak. Njena moštvena kolegica Petra Vernik je s 345 krogi osvojila dobro 4. mesto. V ekipni razvrstitvi so slavili strelci iz Juršincev s 1065 krogi, ekipa Kovinarja je s 1029 krogi dosegla letošnji najboljši rezultat in osvojila 3. mesto. V mlajši, kadetski, kategoriji s pištolo je s 365 krogi zmagal Jože Čeper iz SD Vremščica, najboljši letošnji rezultat pa je dosegel Ptuj-čan Tadej Širec, ki je s 347 krogi osvojil 4. mesto. Vid Sušek in Valentin Luževič sta s 308 krogi osvojila 15. in 16. mesto. Ormoški strelci, brata Tomažič in Matjaž Pleh so osvojili 14., 17. in 20. mesto. V ekipni razvrstitvi so slavile strelke SD Dušan Poženel Rečica pri Laškem s 1029 krogi, Ptujčani so z 963 krogi vknjižili svojo prvo letošnjo ekipno uvrstitev in osvojili 5. mesto, ormoška ekipa Kovinarja je osvojila 8. mesto.
Simeon Gonc
Športni napovednik
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
9. KROG: Ptuj - Tempo Velenje (v soboto, ob 17.00 v dvorani Center)
Mali nogomet • Lige MNZ Ptuj
ČLANI
PARI 5. KROGA - NEDELJA: 10.00 Skorba Bar Boško - ŠD Ptujska Gora, 10.40 Klub ptujskih študentov - ŠD Draženci, 11.20 KMN Bar Saš Poetovio - KMN Draženci, 12.00 Club 13 - ŠD Rim, 12.40 NK Stojnci - KMN Bagerkom Pragersko
Apolon 2, 14.00 ŠD Draženci - Hau-
VETERANSKA LIGA
5. KROG: 12.20 Club 13 ■ smart Spot Team
ZLMN Ormož
Razpored tekem 4. kroga, sobota, 22. 12., Športna dvorana na Hardeku: ob 11.30: Alinea - ŠD Vičanci, ob 12.10: ŠD Pušen-ci - Red Players, ob 12.50: Mladost Slikopleskarstvo Špendija - KMN Smoki Ormož, ob 13.30: ŠD Tomaž - Portal Cvetkovci. net, ob 14.10: Luxuris KMN Tomaž - Rucica Bresnica, ob 14.50: Mladost Prevozništvo Pesrl - Jerebič Črni ribič, ob 15.30: Fiposor Aries IT - NK Ormož veterani, ob 16.10: ŠD Podgorci - Beno Udrih Team Svetinje, ob 16.50: ŠD Mladost Miklavž II - Bar Gaja Ivanjkovci, ob 17.30: Inox ograje Majcen - Strjanci, ob 18.10: Pristan Frankovci veterani - ŠD Vičanci veterani, ob 18.50: Geodetske storitve Kelenc & Pušenci - Pristan Frankovci.
Boks • V soboto na Ptuju 3. krog ligaškega tekmovanja
Boksarski klub Ring iz Ptuja bo v sodelovanju z BZS v soboto, 22. 12., v športni dvorani Gimnazije Ptuj izvedel 3. krog tekmovanja v obeh slovenskih boksarskih ligah. Tekmovanje v drugi ligi se prične ob 12. uri, v prvi pa ob 17. uri. V obeh ligah bo imel prijavljene svoje najboljše boksarje in boksarke tudi BK Ring iz Ptuja, med njimi bo najverjetneje v ring stopil tudi udeleženec EP Blaž Škrjanec.
Strelstvo • Na Ptuju 3. odprto kontrolno tekmovanje
V	soboto, 22. 12., bo v športni dvorani Mladika, v organizaciji SK Ptuj, potekalo 3. odprto kontrolno tekmovanje, na katerega je prijavljenih 110 strelcev iz 29 strelskih društev. Reprezentančnega izbora z zračnim orožjem se bo udeležil tudi letošnji dobitnik bronastega olimpijskega odličja Rajmond Debevec. Kvalifikacijska tekmovanja bodo potekala med 9. in 15. uro.
2. Memorial Slavka Ivanovica
V	nedeljo, 23. 12., bo v počastitev spomina na strelsko legendo, Slavka Ivanovica, na montažnem strelišču v športni dvorani Mladika potekal 2. Memorial Slavka Ivanoviča. Na tekmovanje je prijavljenih 90 tekmovalcev, ki se bodo pomerili v kvalifikacijah s standardnim zračnim orožjem med 9. in 15. uro. Med 15.20 in 16.00 bo sledilo finale s puško in med 16.10 in 17.00 še finalno tekmovanje najboljše osmerice s pištolo. Vabljeni k ogledu!
DK, UK, DB, SG
Rokomet • Mlajše selekcije
MLADINCI
JERUZALEM - RUDAR TRBOVLJE 30:28 (16:15)
MARIBOR - JERUZALEM 32:35 (20:15)
Mladinci Jeruzalema so na zadnjih dveh tekmah zabeležili dve zmagi, kar je - glede na to, da je ekipa daleč najmlajša v 2. ligi -presenečenje. Proti Rudarju so Ormožani skoraj zapravili dobljeno tekmo, saj so že vodili 28:23, nato pa povsem popustili in dovolili gostom, da so izenačili na 28. Ob tem so Trboveljčani imeli celo napad za vodstvo. V Mariboru pa je mladincem Jeruzalema uspel odličen 2. polčas, kjer so nadoknadili zaostanek petih točk in v 2. polčasu celo že vodili za štiri gole. V petek, 21. decembra, ob 18.30 na Hardeku gostujejo sosedi iz Gorišnice.
MLAJŠI DEČKI A
JERUZALEM - CELJE PL 13:10 (6:8)
Po odlični predstavi v obrambi so igralci Jeruzalema ugnali močno zasedbo Celja. V 2. polčasu je domača ekipa prejela le dva zadetka(!). Letnike 2000 v petek, 28. decembra, čaka udeležba na močnem mednarodnem turnirju v Varaždinu, ki so ga lani osvojili prav Ormožani.
STAREJŠE DEKLICE B
ŠR KATJA KURENT ZAGORJE -ŽRK MERCATOR TENZOR 22:9 (12:3)
ŽRK MERCATOR TENZOR -DRŠ ALEN MIHALJ 5:23 (3:12)
Nepopolna ekipa ŽRK Mercator Tenzor je na 5. turnirju starejših deklic B doživela dva huda poraza z dvema močnima ekipama. Veliko je bilo zgrešenih strelov, poraza pa sta bila tudi posledica neuigra-nosti ekipe, saj so se ekipi na turnirju pridružila dekleta iz mlajših selekcij.
STAREJŠE DEKLICE A
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ - ŠR KATJA KURENT ZAGORJE 16:14 (8:7)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Ana Ambrož, Mia Kopold-Metličar 3, Nika Gavez 2, Eva Sirc 1, Gabrijela Kukovec, Pia Knaus, Katja Belca, Sara Čagran 3, Lara Čagran 3, Tinka Valenko 2, Anja Lampret 1, Karmen Rohitelj, Doroteja Lah, Nuša Puž 1. Trener: Ladislav Sabo
Po težkem porazu v Slovenj Gradcu v prejšnjem krogu so se dekleta zbrala in pokazala, da znajo igrati. Tekma je bila napeta do konca, vendar so domačinke strnile svoje vrste in zasluženo zmagale.
KU, TP
Šport mladih • Nogomet, dečki
Medobčinski prvak je OŠ Destrnik-Trnovska vas
S finalnimi tekmami se je v ponedeljek, 10. 12., končalo slab mesec trajajoče medobčinsko tekmovanje osnovnih šol v malem nogometu za učence letnika 1998 in mlajše. Nogomet še vedno dokazuje, da je z naskokom najbolj zastopana športna panoga med mladimi, letos je namreč nastopilo kar 17 ekip. Le-te so bile v predtekmovanju razdeljene v pet skupin. Skupini A in B sta šteli štiri moštva, v skupinah C, D in E pa so bila po tri moštva. Iz prvih dveh skupin sta v polfinale napredovali po dve ekipi, iz preostalih treh pa zmagovalec skupine in najboljša drugouvrščena ekipa.
Tako je v polfinalu ostalo osem najboljši šol, štiri pa so napredovale v veliki finale, ki je bil odigran v športni dvorani v Kidričevem. V sijajnih predstavah, polnih tempa in dinamike, so največ pokazali učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki so tako osvojili prestižni naslov medobčinskih prvakov. Na območno tekmovanje se uvrstijo najboljše tri ekipe iz finala medobčinskega tekmovanja.
Rezultati, predtekmovanje (13. 11.):
Skupina A (OŠ Podlehnik): Pod-lehnik - Videm-Leskovec 0:2, Breg - Grajena 4:0, Videm-Leskovec -Grajena 5:1, Podlehnik - Breg 0:2, Breg - Videm-Leskovec 1:1, Grajena - Podlehnik 3:2. Vrstni red: 1.
Videm-Leskovec, 2. Breg, 3. Grajena, 4. Podlehnik.
Skupina B (OŠ Markovci): Markovci - Destrnik-Trnovska vas 1:1, Olge Meglič - Cirkovce 3:3, Destr-nik-Trnovska vas - Cirkovce 8:2, Markovci - Olge Meglič 8:0, Olge Meglič - Destrnik-Trnovska vas 2:12, Cirkovce - Markovci 1:7. Vrstni red: 1. Destrnik-Trnovska vas, 2. Markovci, 3. Cirkovce, 4. Olga Meglič
Skupina C (OŠ Juršinci): Juršinci
-	Gorišnica 0:0, Gorišnica - Hajdina 1:3, Hajdina - Juršinci 3:1. Vrstni red: 1. Hajdina, 2. Juršinci, 3. Gorišnica.
Skupina D (OŠ Ljudski vrt): Ljudski vrt - Mladika 2:3, Mladika
-	Dornava 3:1, Dornava - Ljudski vrt 4:3. Vrstni red: 1. Mladika, 2. Dornava, 3. Ljudski vrt.
Skupina E (OŠ Kidričevo): Cir-kulane-Zavrč - Kidričevo 0:4, Kidričevo - Majšperk 5:1, Majšperk
-	Cirkulane-Zavrč 3:2. Vrstni red: 1. Kidričevo, 2. Majšperk, 3. Cirku-lane-Zavrč.
Polfinale (27. 11.):
Skupina A (OŠ Markovci: Videm-Leskovec - Dornava 1:0, Markovci
-	Hajdina 4:0, Dornava - Hajdina 1:4, Videm-Leskovec - Markovci 2:1, Markovci - Dornava 8:3, Hajdina - Videm-Leskovec 4:4. Vrstni red: 1. Videm-Leskovec, 2. Markov-ci, 3. Hajdina, 4. Dornava.
Skupina B (Campus Ptuj): Breg
-	Kidričevo 0:0, Destrnik-Trnovska vas - Mladika 7:1, Kidričevo - Mladika 2:2, Breg - Destrnik-Trnovska vas 1:2, Destrnik-Trnovska vas - Kidričevo 1:3, Mladika - Breg 0:6. Vrstni red: 1. Destrnik-Trnovska vas, 2. Kidričevo, 3. Breg, 4 Mladika.
Finale (10. 12.):
OŠ Kidričevo, 10. 12.: Videm-Le-skovec - Markovci 3:0, Kidričevo
-	Destrnik-Trnovska vas 1:1, Markovci - Destrnik-Trnovska vas 0:4, Videm-Leskovec - Kidričevo 5:0, Kidričevo - Markovci 0:1, Destrnik-Tr-novska vas - Videm-Leskovec 5:2.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
2.	OŠ Videm-Leskovec
3.	OŠ Markovci
4.	OŠ Kidričevo
5.	OŠ Breg
6.	OŠ Hajdina
7.	OŠ Mladika
8.	OŠ Dornava
9.	OŠ Majšperk
10.	OŠ Grajena
11.-12.	OŠ Juršinci 11.-12. OŠ Gorišnica
13.	OŠ Cirkovce
14.	OŠ Olge Meglič
15.	OŠ Ljudski vrt
16.-17.	OŠ Cirkulane-Zavrč 16.-17. OŠ Podlehnik
tp
Nogometaši OŠ Destrnik-Trnovska vas (stojijo zgoraj): Drago Prelog, Tomaž Pesek, Nejc Pesek, Blaž Potrč, Davorin Irgl, Matic Krajnc, (spodaj): Leon Perger, Aleš Drevenšek, Leon Rola, David Bračič, Matic Krepek.
Šolski šport • Nogomet, dekleta
Najboljše učenke iz OŠ Dornava
V petek, 30. 11., se je v Juršincih s finalnim delom končalo medobčinsko tekmovanje v nogometu za učenke OŠ letnika 1998 in mlajše. Tekmovanje s predtekmovanji je bilo 15. 11., tokrat je bil na vrsti zaključni del. Letos je bilo prijavljenih osem ekip, ki so bile v predtekmo-vanju razdeljeni v dve skupini. Najboljši ekipi iz skupin v predtekmo-vanju (predtekmovanje je potekalo v Zavrču in Destrniku) sta napredovali v finale. V Juršincih so se nato vse štiri ekipe pomerile med seboj, naslov medobčinskih prvakinj pa so zaradi boljše razlike v zadetkih osvojile učenke OŠ Dornava pred OŠ Breg, tretje so bile učenke Ljudskega vrta. Predtekmovanje, rezultati:
skupina A: Destrnik-Trnovska vas - Ljudski vrt 1:2, Destrnik-Trno-vska vas - Breg 1:6, Breg - Ljudski vrt 2:1;
skupina B: Cirkulane-Zavrč - Cirkovce 0:2, Dornava - Juršinci 4:1,
Zmagovalna ekipa OŠ Dornava
Cirkovce - Juršinci 0:4, Cirkulane-Zavrč - Dornava 0:15, Dornava -Cirkovce 16:0, Juršinci - Cirkulane-Zavrč 1:4.
Finale: Breg - Ljudski vrt 3:0, Juršinci - Dornava 1:5, Ljudski vrt
-	Dornava 0:1, Breg - Juršinci 1:0, Juršinci - Ljudski vrt 0:3, Dornava
-	Breg 1:1.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Dornava
2.	OŠ Breg
3.	OŠ Ljudski vrt
4.	OŠ Juršinci
5.	OŠ Cirkulane-Zavrč
6.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
7.	OŠ Cirkovce
tp
Šport mladih • RIN U-8 in U-10
Zmagala Središče ob Dravi in OŠ Destrnik-Trnovska vas
Udeleženci turnirja v Markovcih
December je čas za igranje finalnih obračunov 1. faze v tekmovanju Rad igram nogomet. Tako sta finali pod okriljem MNZ Ptuj za naraščaj-nike do 8. in 10. leta starosti potekali minuli konec tedna. Selekcije U-8 so se mudile v Markovcih, slavila pa je ekipa Središča ob Dravi, medtem ko so se v nedeljo v Kidričevem merili še mladi nogometaši do 10. leta starosti. V Kidričevem so slavili učenci OŠ Destrnik-Trno-vska vas. V obeh kategorijah v 2. fazo turnirja napredujejo najboljše tri ekipe.
Vrstni red tekmovanja U-8 v Markovcih, finale 1. faze:
1.	NK Središče ob Dravi A
2.	NK AHHA EMMI Bistrica
3.	OŠ Cirkulane-Zavrč
4.	NŠ Poli Drava A
5.	NK Aluminij B
6.	NŠ Poli Drava C
7.	OŠ Markovci B
8.	NK Ormož
Rezultati tekmovanja U-10 v Kidričevem:
ekipe A: OŠ Destrnik-Trnovska vas - OŠ Juršinci 3:0, NŠ Poli Drava B - NK Podvinci B 1:0, OŠ Juršinci
-	NŠ Poli Drava B 0:3, NK Aluminij
-	OŠ Destrnik-Trnovska vas 1:2, NŠ Poli Drava B - NK Aluminij 1:1, NK Podvinci B - OŠ Juršinci 3:0, NK Aluminij - NK Podvinci B 2:0, OŠ Destrnik-Trnovska vas - NŠ Poli Drava B 1:1, NK Podvinci B - OŠ Destrnik-Trnovska vas 0:0, OŠ Juršinci - NK Aluminij 0:3;
ekipe B: OŠ Destrnik-Trnovska vas - OŠ Juršinci 3:0, NŠ Poli Drava
B - NK Podvinci B 0:0, Oš Juršinci
-	NŠ Poli Drava B 0:3, NK Aluminij
-	OŠ Destrnik-Trnovska vas 7:0, NŠ Poli Drava B - NK Aluminij 1:6, NK Podvinci B - OŠ Juršinci 3:0, NK Aluminij - NK Podvinci B 6:0, OŠ Destrnik-Trnovska vas - NŠ Poli Drava B 2:2, NK Podvinci B - OŠ Destrnik-Trnovska vas 0:0, OŠ Juršinci - NK Aluminij 0:3.
Vrstni red finale 1. faze (ekipe A):
1.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
2.	NŠ Poli Drava B
3.	NK Aluminij
4.	NK Podvinci B Vrstni red, ekipe B:
1.	NK Aluminij
2.	NŠ Poli Drava B
3.	NK Podvinci B
4.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
tp
Šolski šport • Košarka, dekleta
V Oplotnici slavila Oš Olge Meglič
Ekipa Oš Olge Meglič
Starejše učenke OŠ Olge Meglič so postale območne prvakinje v košarki. V ponedeljek, 10. decembra, so v športni dvorani OŠ Oplotnica slavile, po tem ko so v velikem finalu ugnale OŠ Pohorskega bataljona iz Oplotnice. Obe šoli sta se s tem tudi uvrstili v četrtfinale državnega tekmovanja.
Rezultat: OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica - OŠ Ljudski vrt 25:18, OŠ Olge Meglič - OŠ Poljča-ne 20:0;
tekma za 1. mesto: OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica - OŠ Olge Meglič 14:23.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Olge Meglič
2.	OŠ Poh. bataljona Oplotnica
3.	OŠ Ljudski vrt
tp
Šolski šport • Strelstvo
Mladi strelci v Mladiki
V ponedeljek, 3. 12., je v športni dvorani Mladika, v prostorih Strelskega kluba Ptuj, potekalo medobčinsko tekmovanje osnovnih šol v streljanju. Tekmovanje, ki mu je načeloval Zlatko Kostanjevec, je bilo odlično organizirano in je potekalo po pravilih Strelske zveze Slovenije za serijsko zračno puško (20 strelov za oceno in neomejeno poskusnih strelov v času 45 minut). Dan kasneje je v istih prostorih potekalo še občinsko tekmovanje srednjih šol (40 strelov za oceno in neomejeno poskusnih strelov v času 75 minut). Osnovne šole, zmagovalci posameznih kategorij: učenci, letnik 1988 in mlajši: Tadej Širec (OŠ ljudski vrt); učenci, letnik 2000 in mlajši: Nik Volgemut (OŠ Hajdina);
učenke, letnik 2000 in mlajše: Julija Mohorič (OŠ Juršinci);
ekipno, učenci letnik 1998 in mlajši: OŠ Ljudski vrt (Tadej Širec, Vid Sušek, Ino Zorec);
ekipno, učenke letnik 1998 in mlajše: OŠ Juršinci (Julija Mohorič, Špela Perko, Sandra Kumer);
ekipno, učenci letnik 2000 in mlajši: OŠ Boris Kidrič (Tilen Pušnik, Ivo Cicmanovič, Tilen Vuk).
Dijakinje Ekonomske šole Ptuj
Srednje šole:
dijakinje: Urška Zidarič (Ekonomska šola Ptuj); dijaki: Sašo Stojak (Elektro in računalniška šola Ptuj); ekipno, dijakinje: Ekonomska šola Ptuj (Urška Zidarič, Urška Horvat, Jasmina Štebih);
ekipno, dijaki: Elektro in računalniška šola Ptuj (Sašo Stojak, Niko Visočnik, Ivan Druzovič).
tp
www.trgovinejager.com
P nAGER Relimo (Vam
® 'trgovine
¿rečno 203!
•
► °0 • • •
• o- o AÛ
'0*o.oÔ°
Nudimo vam široko izbiro pirotehnike •

9 A • • ' n-'ô-O
5. -^liEgS^i -i/


A TAKA
ognjemetna bat- ^ erija s 49 izstrelki, višina izstrelka cca	,rHl
45 m, trajanje cca »¿.tis.
Magic key
16 izstrelov, i predviden čas ' delovanja cca A 25 sek, višina <>5 delovanja 30 m
■ CEjI-.tóiA__ _____"t~-a
1AGER I. .
44,9G
■ ■ f EUR
299
™ f EUR
MONTE CARLO
... ;	ognjemetna
baterija z 9 izstrelki, i	v'šina izstrelka cca
' , , '■'. 35 m, trajanje cca
20

ALIEN
i	I j v izstrelki, višina
fv \	f. izstrelka cca 25 m,
i \v I J	trajanje cca 15 sec
- i A ognjemetna . . baterija s 16 izstrelki, viši
Pištola Start 2
389G
Mi
Raketni paket THE BEST
5 raket in 5 različnih učinkov: 1x brokatna krona z rdečimi pikami, 1x prasketajoča vrba, 1x bela bleščeča vrba, 1x rdeča roža v krizantemo, 1x zlata vrba
000
/ EUR
3 29
-J j EUR
ML! t h
249
™ f EUR
MILLENIUM
ognjemetna baterija *	s 16 izstrelki, višina
V,'	' ' , izstrelka cca 35 m,
.i|:	'-¡h— 1 trajanje cca 15 sec
is m
mm*
—	ognjemetna bat-
erija z 19 izstrelki,
J višina izstrelka cca 25 m, trajanje cca
on


l&mâMtMKÉfr- ■••"III ait , M
ULI I r Kl'Wy ■ u ■ >	f
cja D c mmnnv* A
Y urmii M
1 J/A . i / a , 1.® I
649
EUR
I»
299
™ J EUR
TOP 3 - TEZKE 3
3 baterije, vsaka izmed njih ima 16 izstrelkov. Skupen predviden čas delovanja cca 1 min, ^ina delovanja cca 30 m
899
EUR
ENERGIJSKI NAPITEK
SHARK
0,25 L
TAKOJ CENEJE
REDNA CENA 099
SREBRNA RADGONSKA PENINA
Polsuha 0,75 L
r \
m

Os J M"» klub
NA KARTICO
REDNA CENA 699
AKCIJSKA CENA 6,89
586
J
CENA Z VRAČILOM NA KARTICO
T "|AGER
Ponudba velja do31.12.2012 oz. do razprodaje akcijskih zalog. Za možne napake v tisku se opravičujemo!
Jagros d.o.o., Lase 1b, 3241 Podplat.
Ptuj d.o.o., Rajšpova Ulica 16,2250 Ptuj ^^
KOLEKTIV RESTAVRACIJE GASTRO ŽEII VSEM GOSTOM NA 22.0RFE1ČK0VI PARADI OBILO GLASBENIH UMOV, VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2013
RESTAVRACIJA GASTRO - Ptuj, d.o.o. Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona.
Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost.
MESTNA OBČINA PTUJ

Cm
m K
KOPALNIC
1 Več kot 80 razstavljenih kopalnic na enem mestu
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si	Tel: 02 754 00 90
m ,
a udobnejše bivanje
Vsem cenjenim strankam, poslovnim prijateljem in znancem želimo miren božič ter sreče, zdravja in uspehov polno novo leto.
Obiščite nas tudi v letu 2013.
OBČINA CIRKULANE
CJRKULANE 40 A, 2282 CIRKULANE
Sreča človeka je v sreči sočloveka. Tudi v novem letu se bomo trudili za to, da bo naše sodelovanje plod trdega dela in medsebojnega spoštovanja.
Samo na ta način bomo lahko dosegli dobre rezultate. Prijetne božične praznike in vse lepo v novem letu 2013
Vam želi župan Občine Cirkulane Janez JURGEC z občinskim svetom in občinsko upravo
Vsem občankam in občanom občine Markovci želimo ob božiču veliko tihe sreče, v novem letu pa obilo lepega, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva.
Župan, občinski svet in občinska uprava Občine Markovci
SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ
2250 PTUJ, Miklošičeva 12

kmetijska zadruge
zadružna oskrba
J
Želi vsem svojim članom in poslovnim partnerjem vesele božične praznike, srečno novo leto in uspešno sodelovanje v letu 2013
KONCESIJSKI OKULISTICNI PREGLEDI!
&
POGODBENI PARTNER ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
SREČNO 201
STRAST ŽE IMA
BARVO, ,
ZDAJ JE DOBILA ŠE S
OBLIKO. !
m
Tehnični pregledi, prodaja novih in rabljenih vozil, škodni center, servis, pralni center Vabljeni na Ormoško cesto 23, 2250 Ptuj
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Puhova ulica 10 Telefon: (02) 787-51-11 Telefax: (02) 771-36-01 E-mail: tajnistvo@komunala-ptuj.si www.komunala-ptuj.si
Želimo vesele božične praznike, srečno in uspešno novo leto 2013.
Vsem cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za sodelovanje v iztekajočem se letu.
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
V€UKfl BOŽIČNO-NOVOICTNR PRIR€DIT€V
y.-ra	yrra
fffffffff-
»Zfl Mfll€ IN V€LIK€«
v četrtek, 27. decembra, ob 16. uri v športni dvoran! Center	^
DAMJANA GOLAVSEK in DEDEK MRAZ
Nastopil bo še:	gfg
■	čarodej Avgusti no
■	trio harmonik iz glasbene šole Karol Pahor Ptuj
■	kvartet rogov in trio flavt zasebne glasbene šole v samostanu Sv. Petra in Pavla .
■	otroška folklorna skupina Lancova vas A
Ustvarjalne delavnice:	H
■	Pikapolonica	Jm
■	Jasmina Voda	^lir^R*
■	Boxmark	®
Voditeljici:	^
Mateja Tomašič in Manja Kokol

m
Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj
foS Pokrovitelj:
MESTNA OBČINA PTUJ
Kuharski nasveti
Potice
Potratna potica
Prihajajo prazniki, ob katerih so potice zelo pogosto na mizi. Potice pripravljamo iz zahtevnega kvašenega testa in nekateri ga pripravljajo z velikim veseljem, spet drugi nekoliko manj, kar običajno pomeni, da tehnike priprave nismo popolnoma osvojili.
Danes je priprava potic nekoliko lažja, saj se o tem veliko več govori, piše in tako sproti odpravljamo manjše napake in tudi peka poteka veliko bolj nadzorovano. Potice pripravljamo iz kvašenega testa. Glede na vrsto kvašenega testa jih lahko pripravimo iz lahkega kvašenega testa, je testo z manj dodatki, in težkega kvašenega testa. Težko kvašeno testo vsebuje več maščobe in jajc.
Pri pripravi lahkega kvašenega testa je postopek enostavnejši in lažji, če pa pripravimo težko kvašeno testo, je potica bolj bogata in tudi izrazitejša po barvi.
Glede na način priprave lahko testo pripravimo ročno ali strojno do ustrezne čvrstosti. Glede na dodajanje kvasa pa lahko testo pripravimo posredno, da pripravimo kvasni nastavek oziroma kvas najprej posebej pristavimo, tako testo vzhaja hitreje in je postopek vzhajanja testa nekoliko krajši, ter neposredno ali direktno, kar pomeni, da v moko razdrobimo sveži kvas in skupaj z ostalimi sestavinami zgnetemo dovolj čvrsto kvašeno testo, ki bolj počasi vzhaja.
Lahko kvašeno testo za potice naredimo iz kilograma moke, vzamemo mešanico pšenične ostre in gladke moke v enakem razmerju. Posebej zdrobimo 3 dekagrame kvasa, dodamo žličko sladkorja, žličko moke in pol decilitra toplega mleka in vse sestavine premešamo v gladko zmes. Kvas postavimo na toplo in pustimo, da vzhaja. K moki dodamo eno
žličko soli in 2 žlici sladkorja ter temeljito premešamo. V moko naredimo jamico in vanjo dodamo 3 do 4 rumenjake, odvisno od velikosti jajčnih rumenjakov, dodamo še 12 de-kagramov stopljenega masla in prilijemo vzhajan kvas ter po potrebi prilivamo še približno 3 decilitre mlačnega mleka.
Testo temeljito stepamo dobrih 15 minut tako, da postane elastično, lepo gladko, oziroma tako dolgo, dokler se ne začnejo delati manjši zračni mehurčki in se testo lepo loči od rok ali kuhalnice in posode, v kateri testo pripravljamo. Pri bolj suhi moki je treba dodati nekoliko več toplega mleka, če pa smo uporabili bolj vlažno moko, je količina mleka nekoliko manjša. Tudi čas stepanja težko natančno določimo, ker se živila različno obnašajo in je odvisno tudi od intenzivnosti gnetenja testa. Dovolj zgneteno testo damo v dobro pomokano posodo, potresemo po vrhu z moko, pokrijemo s prtičem in
pustimo vzhajati. Vzhajano testo damo na dobro pomokano delovno površino, razvaljamo na pol centimetra na debelo in premažemo z različnimi nadevi.
Nadeva je lahko v primerjavi s pripravljenim testom med 50 do največ 70 %. Potice, ki so manj bogate glede na nadev, so običajno lepše na videz, potice, ki imajo več nadeva, pa so bolj okusne.
Včasih so potice najpogosteje nadevali z rožičevim nadevom, ki je še danes zelo priljubljen. Danes oziroma za velikonočne praznike jih bolj pogosto nadevamo z orehovim, makovim lešnikovim, čokoladnim, mandljevim, skutnim in rozinovim nadevom.
Lešnikov nadev pripravimo tako, da 2 decilitra sladke smetane skuhamo skupaj z desetimi dekagrami sladkorja in vani-ljo. Smetano kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Še topli smetani primešamo trdi sneg beljakov. Na razvaljano testo
premažemo ohlajen nadev in potresemo s 40 dekagrami mletih lešnikov. Potico dobro zvije-mo, damo v dobro pomaščen model. Pustimo, da ponovno vzhaja, pred peko jo temeljito prebodemo in pečemo 1 uro, pol ure pri temperaturi 210 ali 200 °C in nato temperaturo zmanjšamo na 180 °C.
Pripravimo pa lahko tudi ajdovo potico. Zavremo 3 do 4 decilitre vode, v katero damo 5 dekagramov masla in 5 de-kagramov sladkorja. Ko voda zavre, z njo poparimo 50 de-kagramov ajdove moke, dobro premešamo in pustimo, da se moka ohladi. Posebej pristavimo 4 dekagrame kvasa. Ohlajeni ajdovi moki dodamo vzhajan kvas in 50 dekagramov pšenič-ne moke. Iz sestavin zgnetemo gladko testo , ki ga damo vzhajat. Ko testo naraste, ga damo na dobro pomokano delovno površino in ga razvaljamo za slab centimeter na debelo. Testo premažemo z nadevom, ki ga naredimo iz 50 dekagramov skute, ki ji dodamo 1 deciliter kisle smetane, 2 jajci, malo sladkorja in cimeta. Po premazanem nadevu po želji potre-semo še 10 dekagramov rozin in 10 dekagramov sesekljanih orehov. Testo dobro zvijemo, damo v pomaščeni pekač, pustimo, da rahlo vzhaja, premažemo z razžvrkljanim beljakom in v srednje vroči pečici pečemo dobro uro.
In še nekaj, za dobro in lepo potico je boljše, da zamesimo nekoliko trše testo kot premeh-ko, da upoštevamo razmerje med količino testa in nadeva ter pazimo, da so sestavine za pripravo testa približno enako ogrete. Izdelek mora biti pravilno vzhajan. Pogosto po peki potice odstopi vrhnja plast. To preprečimo tako, da zavito surovo potico pred peko prebo-demo večkrat do dna, da para med peko izhaja iz testa in se skorja ne dviguje preveč.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Zdravljenje z matičnimi celicami
Kar nekaj vprašanj smo dobili na temo zdravljenja psov z matičnimi celicami. Lastniki psov sprašujejo, ali je njihov kužek primeren za zdravljenje, kdaj lahko uporabimo matične celice za zdravljenje, v katerih primerih, kakšen je postopek pri zdravljenju, kakšna je cena zdravljenja in podobno.
Matične celice so celice, ki imajo možnost, da se razvijejo v različne telesne celice. Poznamo zarodne (embrionalne) in odrasle matične celice. Embri-onalne se nahajajo v človeških in živalskih zarodkih in njihova značilnost je, da se lahko razvijejo v katerokoli celico v telesu. Odrasle matične celice se na-
hajajo v različnih delih telesa in predstavljajo izjemno velik potencial za zdravljenje različnih obolenj v prihodnosti, čeprav je njihova zmožnost razvoja v različne celice nekoliko manjša od zarodnih celic. Največ odraslih matičnih celic se nahaja v maščobnem tkivu. Potencialno bi lahko s temi celicami nado-
Foto: Emil Senear
mestili katerokoli okvarjeno tkivo pri ljudeh in živalih. Pri ljudeh poteka veliko raziskav o možnosti uporabe takšnih celic pri zdravljenju poškodb hrbtenjače, oslabelosti srca, različnih nevroloških boleznih in drugo.
V Sloveniji so pri podjetju Animacel razvili postopek za zdravljenje z matičnimi celicami pri psih, in sicer za zdravljenje najrazličnejših težav s sklepi. Psu odvzamemo manjši košček maščobe iz podkožja na plečki in omenjeno maščobo pošljemo v laboratorij. Tam se celice namnožijo in nato jih vbrizgamo v oboleli sklep. Matične celice se spremenijo v hrustančne celice in na ta način pripomorejo k zdravljenju sklepa, saj pripomorejo k obnovi sklepa. Za zdravljenje so primerni psi, ki šepajo in imajo degenerativne in kronične te-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
žave s sklepi, z artritisi, artroza-mi in ostalim. Do sedaj smo pri omenjeni kategoriji psov uporabljali samo protibolečinsko terapijo. Dosedanje izkušnje z zdravljenjem z matičnimi celicami so zelo pozitivne in spodbudne. Močno okvarjeni sklepi se v šestih mesecih regenerira-jo, gibljivost sklepov se poveča in bolečina izgine. Interesenti, lastniki psov, za zdravljenje z matičnimi celicami se morajo oglasiti v ambulanti, kjer se bodo pogovorili z veterinarjem, opravili RTG-slikanje obolelih sklepov in se dogovorili za odvzem matičnih celic. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Sadni kruh
Za božič in tepežni dan je bila v navadi priprava sadnega kruha (klecenbrot) iz sušenega sadja. Sušena jabolka, hruške, slive so narezali in namočili v žganje ter dodali sladkor, muškatni orešček in cimet. Pozneje so sadni kruh obogatili še z rozinami, orehi, figami, lešniki, mandeljni, marelicami, pomarančo in limono.
Bogat sadni kruh pripravimo iz: 20 dag hrušk, 10 dag jabolk, 20 dag sliv, 20 dag rozin, 20 dag marelic, 20 dag fig, 10 dag narezanih orehovih jedrc, 10 dag lešnikov in žličko mlete čokolade. (Če imamo rumov lonec, lahko dodamo tudi to sadje - višnje, borovnice, jagode ...)
Suho sadje narežemo en dan prej, ga navlažimo z rumom ali domačim žganjem (sok 1 limone, rumov lonec). Dodamo limonino lupinico, mleti cimet, malo mletih klinčkov, muškatni orešček, 1 vanilin sladkor in sladkor po želji.
Testo: 1 kg moke (25 dag ržene moke, 25 dag krušne moke, 25 dag ostre pšenične in 25 dag mehke pšenične moke), 8 dag kvasa, malo sladkorja, 2 žlički soli ter vodo po potrebi. Ko testo umesimo, takoj dodamo sadje in pustimo vzhajati. Ko je dovolj vzhajalo, premesimo, oblikujemo hlebčke ali damo v namazan model ter pustimo vzhajati. Pečemo približno 1,5 ure do 2 uri, odvisno od velikosti hlebčka.
Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti
Hinka Hržič, inž. agr.
Foto: osebni arhiv
Prejeli smo
Namesto ognjemeta -šolske malice
Spoštovane občanke in občani, kot župan se zavedam, da je ob razvoju komunalne infrastrukture v občini potrebno poskrbeti za številna področja, med drugim tudi za kulturne prireditve in prireditve, namenjene druženju občanov naše občine.
Ravno zato smo, ob mojem prihodu, v Lenartu pričeli organizacijo poletnih prireditev, ki smo jih poimenovali Len-art. Kljub nasprotovanju nekaterih posameznikov ste, drage občanke in občani, vzeli te prireditve za svoje, kar me zelo veseli, saj je to njihov glavni namen.
Kot župan sem se tudi zavzel, da smo v času veselega decembra prireditve še razširili in tudi letos smo jih načrtovali v enakem obsegu.
Ob pripravi proračuna občine za prihodnji dve leti smo bili prisiljeni, zaradi varčevalnih ukrepov, iz proračuna črtati marsikatero postavko. Vem,
da se nekateri ne strinjate, tudi jaz bi bil srečnejši, če bi lahko ob številnih investicijah našim občankam in občanom ponudili še več.
Vsi si želimo, da Slovenija čim prej stopi na pot ponovnega razvoja in če želimo to doseči, je potrebno varčevanje. Zato tudi letošnje prireditve ob veselem decembru potekajo v okrnjenem obsegu brez silvestrovanja na prostem in ognjemeta.
V Občini Lenart se zavedamo težkega socialnega položaja naših občanov, še posebej družin s šoloobveznimi otroki. Zato smo se odločili, da otrokom iz socialno šibkejših družin polepšamo te predpraznične dni s plačilom šolskih malic. Za ta namen smo namenili del sredstev, predvidenih za nakup ognjemeta, in sredstva, predvidena za nakup novoletnih daril.
Župan Občine Lenart
mag. Janez Kramberger
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »104,3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Oddaja za ljubitelje malih živali z veterinarjem Emilom Senčarjem. Prvi torek v mesecu ob 18. uri.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Razočarana
Vprašanje: Ali me mož vara, ali me je kdaj prevaral?
Odgovor: Vaše vprašanje samo po sebi izžareva neko nemoč in razočaranje nad njim. Predvsem ne razumete, zakaj se vam to dogaja in ga stalno nekaj obsojate in postavljate pred dejstva. Razumljivo je, da je prevara zelo jasno definirana in je nespremenljiva. Vedno mora človek najti logično razlago in pri tem ignorirati določene govorice. Modro je, da se s svojim možem iskreno pogovorite in mu zaupate, kaj vas bremeni in moti. Pri tem morate izključiti visokofrekvenčne glasove. Kajti splošno znano je, da vedno lepa beseda lepo mesto najde. Odpuščanje je božji dar in skozi to lahko tudi vaše življenje poteka bolj harmonično. Glede na to, da se tudi sami ukvarjate z duhovnostjo, bi morali vedeti, da drugih ne morete spreminjati in da lahko naredite samo pri sebi. Ozavestite, kaj vas veseli
in kaj vam je blizu. Potem to predstavite svojemu možu in tako se trudita, da dobita tisto, kar si želita. Kot ženska potrebujete veliko nežnosti in čustvene varnosti. Določena nesoglasja so vezana na preteklost, kajti vaš oče vam ni podaril tiste varnosti, po kateri ste hrepeneli. Sedaj obstaja povečana verjetnost, da vas je strah, da bi ostali sami in to potencirate. Bolje je, da partnerju ne postavljate mej, ampak se v svojem srcu odločite, kaj si želite. Pravil se morate držati, ampak vi naredite ravno obratno - vedno na koncu popustite in s tem porušite avtoriteto. Strinjam se, da partner ni naredil vsega pravilno in vendarle se tru-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Tudi vas zanima katero vprašanje in ne poznate odgovora nanj? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedajte se, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vsega skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Svoj položaj na kratko opišite in zapišite točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni.
di. Po zvezdni karti je srčna oseba in tudi vi imate v sebi neko modrost. Večkrat bi morala oditi skupaj na kakšno večerjo in se razvajati - tako bi našla veliko skupnih točk. V primeru morebitne jeze naj ta ne traja predolgo, kajti če je v igri ljubezen, se stvari lahko naredijo na hitro. Pozitivno bo, da boste na svoje življenje pogledali iz drugega zornega kota in našli smisel za veselje in prožnost. Ljubezen je večna in tako morate najti smisel skupnega obstoja. Ločitev ne bi nič spremenila, kajti ponavljate vzorce preteklosti. Naj omenim še to, da je vaš mož bolj redkobeseden in ga zaradi tega ne morete prebirati kot odprto knjigo. Ampak to še ne pomeni, da ni čustven, toda to pokaže na svoj način in tedaj, ko se njemu zdi vredno. Zapomnite si še nekaj, zaupanje v partnerjevo ljubezen je vez, ki vaju lahko mnogo bolj poveže. In vedite, če se bo prevara zgodila, boste to občutili v svojem srcu. Do
sedaj ste imeli paleto lažnih signalov in pozabite preteklost. Kajti sami si pišete prihodnost in imejte se radi!
Šifra: Nepozabljen
Vprašanje: Po osemnajstih letih še vedno ne morem pozabiti svoje mladostne ljubezni. Ali je v prihodnosti kakšno upanje, da se še zbližava?
Odgovor: Usoda mnogokrat prinaša določena sporočila in zanimiva srečanja. Včasih se sleherni posameznik odloči drugače in gre na nekem križišču levo in tako se poti razidejo. Pravilno je, da nosite svoje spomine v svojem srcu in da ste pri tem tudi realni. Življenje vam je skozi čas namenilo težke preizkušnje in tako se večkrat sprašujete in iščete odgovore na svoja vprašanja. Pri tem je jasno, da odgovor ni nikoli samo eden, ampak jih je več. Po mnenju planetov ni dobro, da si ustvarjate iluzijo in da kujete ideale. Bolje je, da greste naprej in da najdete v sebi tudi moč in energijo - kajti tako se bodo vrata sreča odprla na stežaj. Mladostniško ljubezen pozabite in se lotite reševanja svojih problemov. To boste lahko naredili postopoma in po majhnih korakih. Ljudje se z leti spremenimo in energija ostane večna. Bolje je, da si naredite tudi prerez, kaj si resnično želite in pričakujete. Ko stopate po razpotjih duhovnosti, boste kmalu spoznali, da ste tudi sami uni-
Duševno zdravje
Protesti in nasilje
Danila iz okolice Ptuja, ki je zaskrbljen zaradi množičnih protestov in nasilja, ki se poraja ob tem, močno zanima, kaj se pravzaprav dogaja v množicah in kakšne značilnosti imajo take množice. Takšne množice so se začele pojavljati v letih 1989-1991 v vzhodni Evropi in so trajale kratek čas. Njihove skupne značilnosti so šibka organizacija, močna čustva, velika spontanost in visoka stopnja aktivnosti, ki nemalokrat preide v agresivnost in nasilno vedenje.
Čustvena vznemirjenost je poglavitna lastnost vseh ljudi v množici in namen zborovanja je vedno tisti, ki povzroči, da ljudje vstopajo v množico čustveno vznemirjeni. Ta čustvena vznemirjenost se vedno povečuje in posledica je lahko tudi agresivnost.
In kaj se v množici dogaja? Prihaja namreč do posebnega pojava, ki mu pravimo množična sugestija. Ljudje več ne mislijo s svojo glavo, slepo sledijo pozivom govornikov in posnemajo drug drugega. Njihovo vedenje je nalezljivo. Če nekdo zakriči, mu brž pritegnejo drugi ipd.
Značilen pojav je poenotenje oziroma razosebljenje. V množici izginejo individualne lastnosti, ljudje se čutijo in vedejo kot eno bitje in nimajo več občutka, da se razlikujejo med seboj. K razosebljenju spodbujajo napisi in gesla, ki poudarjajo enotnost, razosebljenih ljudi pa ni težko pripraviti do dejanj, ki jih po navadi presojamo kot nemoralna, zato sodelujejo v krutostih takšne ali drugačne oblike (od poškodovanj predmetov, stavb, ljudi, celo do linčev, pogromov in pobojev).
Poenotenje in razosebljenje sta povezani z identifikacijo in v množici se ljudje identificirajo med seboj in z voditeljem.
Množični pojavi so odvisni med drugim od velikosti in gostote množice, od vremena in govorov voditeljev. Od osebnostnih lastnosti so pomembni: moški spol, mladost, ekstravertnost, kom-formizem, latentna agresivnost, identifikacija z gibanjem, socialna stiska, indoktriniranost z idejami, stopnja samonadziranja ter tudi nacionalni značaj. V vsaki množici je tudi veliko radovednežev.
mag. Bojan Šinko
kat in da tako najdete v sebi energijo in moč. Da boste kovali zvezde z neba je zgolj iluzija, da pa nosite usodo v svoji dlani, je resnica. Ravno zaradi
tega cenite življenje in delajte samo tisto, kar vas veseli.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Iščete svoj stil
Najdaljša noč ob morju
Akcijo Iščete svoj stil v letu 2012 zaključujemo s 17-letno dijakinjo Biotehniške šole Ptuj Urško Repič, doma s Kicarja, ki si bo svoj poklic poiskala v vinogradništvu oziroma turizmu, dveh področjih, ki jo zanimajo. Doma imajo manjšo kmetijo, na kateri se ukvarjajo s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom; Urška pomaga, kolikor lahko. V prostem času si rada ogleda kakšen dober film, se druži s prijatelji in igra z mlajšima sestricama. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila prijateljica, ki je v akciji že sodelovala. Povabilo je sprejela, ker ji to predstavlja dodatno izkušnjo, izziv, je povedala.
Urška je prvič obiskala kozmetični salon. Ima normalni tip kože, so ugotovili v kozmetičnem salonu Neda. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili še obrvi. Po strokovnih nasvetih bo poskušala kožo negovati tudi doma, uporabljala bo čistilno mleko in tonik ter hranilno kremo, ki jo bo v tem zimskem času ščitila tudi pred mrazom. Svetovali pa so ji tudi občasni obisk kozmetičnega salona oziroma globinsko čiščenje kože.
V Frizerskem salonu Stanka je za Urškino pričesko poskrbela frizerka Jožica Pepelnik. Spredaj je lase postrigla s topimi rezi, zadaj pa postopno. Barvo je osvetlila s prelivom, nato pa lase posušila s ploščato krtačo.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Urška prej .
. in pozneje
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FiU2£iiSCVO z Slomškova 22 10 % popust v decembru *
Vizažistka Minka Feguš je li-čenje pričela z nanosom podlage, pudra v kremi, ki ga je nato fiksirala. Spodnji in zgornji veki je obrobila s črnim črtalom, s temno modro zabrisala zunanje dele vek, na notranje kotičke vek pa je nanesla nekaj srebrnih bleščic. Poudarila je še trepalnice in lička, obrobila ustnice in nanesla svetleči glos.
»Dijakinja Biotehniške šole Ptuj je trenutno razpeta med
dvema poloma nadaljnjega študija - vinogradništvo ali turizem. Ne eno ne drugo ni slaba izbira. Glede na to, da večino svojega prostega časa posveti delu v naravi z rastlinami, ji še vedno ostane tudi dovolj časa za druženje s prijatelji, za branje knjig. Njen vsakdan, kar se tiče oblačil, je več ali manj enak - kavbojke, majica, pulover ... Toda slej ko prej bo morala Urška poskusiti tudi kakšen drug
stajling, ki bo vključeval tudi kakšno oblekico. Da ji pristaja tudi oblekica, ki je bolj svečana, vendar mladostnega videza in žive barve, ji bomo skušali pokazati v naši akciji Iščete svoj stil. Do najdaljše noči v letu je le še nekaj dni. Urško smo pripravili za novoletno zabavo v obmorskem hotelu. Kljub zimi bo ob morju dišalo po soncu, morju in ribah. Naj še Urška s svojim novim videzom doda tisti delček mladostne razigranosti, ki bo razbil monotonost črnih večernih oblek v dvorani. Oblekica je enobarvna, turkizne barve, razigranega in mladostnega kroja, razen asimetrije v zgornjem delu dovolj enostavna. Zato lahko z različnimi dodatki obleko vsakič naredimo novo in drugačno. Tokrat smo dodali bogato verižico v kombinaciji vijolične, rjave in zelene barve. Kombinacijo obleke in nakita smo zaključili s sandali z visoko peto v vijolični barvi,« je o Urškini svečani preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic si je Urška izbrala masažo hrbta. »Terapevtska masaža hrbta je učinkovita metoda lajšanja hudih kroničnih bolečin in odpravljanja manjših kroničnih problemov s hrbtenico. Stranskih učinkov ni. Ena terapija izboljša stanje za nekaj dni, več terapij v razumnih presledkih pa lahko odpravi tudi dolgotrajne in kronične teža-
ve, medtem ko lažje težave po že nekaj zaporednih (3 do 7) masažah popolnoma izginejo. Hrbet delimo na tri glavne predele (vratni, prsni in ledveno-križni). V okviru teh predelov se masaža osredotoča na vretenca in diske, kjer je dokazano največ težav. Z rednimi obiski terapevta bolečino občutno omilimo in preprečimo poslab-
šanje stanja pri zelo hudih deformacijah,« je masažo hrbta in njene pozitivne učinke za naše zdravje predstavila kozmetičarka Silva Čuš.
Ekipa akcije Iščete svoj stil se za letos poslavlja. Vsem želimo srečen in vesel vstop v novo leto ter da se jim v letu 2013 izpolnijo vse želje in pričakovanja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Urška po preobrazbi v eni od najnovejših kreacij Sanje Veličkovič
Slo glasbene novice
■k Ji Ji
Electrixpredstavljajo zasanjano in praznično obarvano skladbo Nisva sama. Avtorja pesmi sta Gregor Kacin-Medle in Nikola Klavžar.
Ji Ji Ji
Slovenski pionirji instrumentalnega surfa Bitch Boys, ki so se ravnokar vrnili z mrzle, a uspešne mi-niturneje po Srbiji, so se odločili slovenskim radijskim postajam v veselem decembru podariti pesem Jingle Bells, ki so jo pred leti posneli za ameriško založbo Doube Crown Records. Bitch Boys so skladbo prearan-žirali v značilnem instrumentalnem surf stilu šestdesetih let, ohranjajo pa tudi igrivo božično melodijo in motiv ter se v skladbi spogledujejo z mističnimi ritmi, ki skladbi resnično dajo poseben pečat.
Ji Ji Ji
Ob obletnici uspešnega božičnega koncerta iz dnevne sobe bo mlada pevka in skladateljica Bilbi svoje oboževalce razvajala tudi v prazničnih dneh - tokrat ne na spletu, ampak kar v živo z novimi božičnimi presenečenji. Danes, na predbožični petek, bo pevka s svojo spremljevalno zasedbo in posebnimi gosti nastopila v ljubljanskem SiTi teatru. Poleg mnogih presenečenj bo predstavila tudi nove skladbe. Seveda ne bosta manjkala niti zadnji single Ko tvoja sem še bla in njena mega uspešnica Hvala za vijolice.
Ji Ji Ji
MZ
Glasbeni kotiček
DJ" 1 O CA
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
11. April - Ujeta na netu 10, ..EvaBOtO- Dvigni mi krila 9. Saša Lendero - Kaj mi delaš 8. Nina Pušlar - Le navaden 7. Jan Plestenjak in Eva Boto - To leto bo moje 6. Bilbi - Iskrice 5. Eva Boto - Verjamem 4. Muff - Naj sije v očeh 3. Dare Kaurič in Martin Majerle - Čokolada in Vanilija 2. Bilbi - Ko tvoja sem še bla 1. Nina Pušlar in Stiški kvartet - Kdo še verjame
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Raay in Marjetka z mladimi glasbenimi upi
Raay in Marjetka Vovk, oba sicer člana zasedbe Tangels, sta ves čas v stiku z mladimi talenti, mnogim sta odprla vrata v svet glasbe, med njimi tudi pevkama April in Niki Zorjan.
V prazničnem decembru se Marjetka in Raay skupaj z učenci glasbene delavnice Popsing predstavljata s pesmijo Vprašaj nocoj srce. Avtor glasbe in pro-ducent je Raay, avtor besedila Feri Lainšček, pesem pa izvaja najstniška skupina Popsing, v katero so vključeni učenci Marjetkinih glasbenih delavnic. Za pesem so posneli tudi videospot, ki ga je režiral Niko Karo.
Marjetka Vovk v glasbeno-pevskih delavnicah že nekaj časa poučuje mlade glasbene talente, ki šele začenjajo svojo pot ali pa izobražujejo svoj glas. Med temi talenti sta tako skupaj z Raayem pred leti odkrila April, Lini Kuduzovic sta pomagala pri pripravah na tekmovanje Slovenija ima talent, Marjetka pa je bila tudi ena izmed »trenerjev glasu« na Misiji Evroviziji. Znotraj delavnic Popsing se glasbeno izobražu-
jeta in na snemanja pripravljata tako April kot Nika Zorjan ter drugi pevci.
Mladi talentirani pevci pod Marjetkinim okriljem vso leto nastopajo na različnih dobrodelnih prireditvah, pomagajo popestriti program, nabirajo
pomembne izkušnje, hkrati pa pomagajo drugim otrokom s svojimi nastopi. Letos sta kot presenečenje svojim učencem in talentiranim pevcem pripravila posebno izkušnjo in jih združila v pravi najstniški bend, poimenovala pa sta jih
Popsing. Mladi upi, ki bodo morda čez nekaj let krojili slovensko glasbeno sceno, so dobili možnost vpogleda v delovanje »šovbiznisa« in sveta glasbe mimo talent šovov in pevskih tekmovanj.
MZ
Foto: arhiv
Raay in Marjetka iz skupine Tangels pomagata mladim glasbenim talentom vstopiti v svet glasbe.
Filmski kotiček
Hobit: Nepričakovano potovanje
Peter Jackson je večkrat v svoji karieri uspešno dokazal, da je večžanrski režiser, in sicer ravno v trenutkih, ko je uspešno nasitil kakšen žanr do te mere, da ga je pravzaprav spremenil samo še v oponašanje njegovih filmov. Takrat se je vedno obrnil za 180 stopinj in postregel z nečim povsem drugačnim. Trilogija Gospodar prstanov, ki je bila pred 10 leti in več monumentalni dosežek epskih produkcijskih razsežnosti, je en takšen izdelek, ki je do takrat omalovaže-
The Hobbit: An Unexpected Journey
Igrajo: Martin Freeman, Ian McKellen, Richard Armitage, Ian Holm, Elijah Wood, Cate Blanchet, Christopher Lee, Hugo Weaving
Režija: Peter Jackson Scenarij: Fran Walsh, Phillipa Boyens, Guillermo del Toro in Peter Jackson Žanr: fantazijska pustolovščina Dolžina: 165 minut Leto: 2012 Država: ZDA, Nova Zelandija
van fantazijski žanr uspešno umestil v mainstream (in pri tem navdušil tudi kritike), a je žanr hkrati tudi tako zasitil, da so lahko ostali režiserji samo še oponašali in kopirali. Zato se je Jackson sprva pametno odločil, da Hobita ne bo režiral, ker bi to bilo povsem odvečno tekmovanje s samim seboj, hkrati pa bi pričakovanja občinstva postala nerealistično velika. Po odhodu Guilerma del Tora je vseeno prevzel režiserske uzde in rezultat je zanimiv z več plati.
Medtem ko je Gospodar prstanov nekakšna epopeja, primerna za odrasle, je prvi del Hobita vrnitev v otroštvo, kar je hkrati dobro in slabo. Resda gre za toplo in zelo prijetno vrnitev v Srednji svet, a lahkotna matinejska in pustolovska narava filma bo razočarala tiste, ki so pričakovali novo veliko epopejo. Ne, Hobit je, tako kot knjiga, predvsem manjša opomba v svetu Gospodarja prstanov, zato je v svoji biti tudi film precej otroško in naivno razigran. Ker je vse življenje takšen tudi režiser, smo dobili krasen pravljični tobogan, ki nam kot Tolkienovo pisanje nezavedno
zleze pod kožo, čeprav se nam zavedno zdi, da nam to, kar vidimo/beremo, ni najbolj všeč.
S tehničnega stališča film kaže problem rutiniranosti. Za Jacksona film očitno ni bil noben izziv več, zato je mestoma začutiti nekakšno površinsko rokohitrstvo, tudi v posebnih učinkih (zlasti Radagastov beg na saneh s kunčjo vprego je tehnično presenetljivo vprašljiv). Kot vsak nadebuden slikar je tudi Jackson uporabil preveč nasičenih barv, ki so mestoma že moteče. Morda preveč obilen proračun vseeno ni dobra stvar, saj je Jackson tudi tokrat vsak cent postavil na platno, ki je zato občasno
preveč natlačeno.
A vendar je končni izdelek na moč prijeten. Zaradi preprostejše zgodbe si film vzame dovolj časa za razvoj in se mu nikamor ne mudi, tudi ne v akcijskih prizorih, ki se v stilu Indiane Jonesa vrstijo drug za drugim. Glavne junake ves čas tako zavzeto napadajo različni sovražniki, ki nepričakovano skačejo iz senc, da se nam na trenutke zazdi, kot da je Jackson pravzaprav posnel dogajanje v glavi enega naših vodilnih politikov oz. njegovo dojemanje sveta. Ta začetek nekoč šestdelne sage je prav simpatično in otroško razigran, a nikoli dolgočasen. Pravzaprav se na koncu porodi enako vprašanje kot nekoč: a zdaj bo pa treba čakati kar leto dni na naslednji del?
Matej Frece
OVEN ^ (21.3. - 20.4.)
_o
E Prisluhnili boste romantični 'g glasbi in se predajali notranje-.g mu veselju ter navdihu. Teden S bo primeren, da naredite osebno -a bilanco in da boste ugotovili, kdo "s vašo pomoč potrebuje. Ljubezen 1 vam bo prinesla paleto ugodnosti 1 in priložnosti za uspeh. Sreča vas čaka tudi v svetu poslovnosti.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Po zvezdnih namigih vas bodo privlačile skrivnosti in ezoterič-ne zakonitosti. Imeli boste priložnost, da dokončate tisto, s čimer ste odlašali. Prijetne besede vam bodo segle do srca. Praznični teden bo v znamenju ljubezni. V veliki meri vas bosta sprostila narava in sveži zrak.
m
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
Zimska narava bo prinesla pridih čarobnosti. Življenje bo postalo kot pesem o sreči. Vsekakor boste zelo družabni in se veliko pogovarjali. Popazite na dejstvo, da bodo vaše misli svetle. Partnerjeva podpora bo vnesla neko svežino. Na delovnem mestu se bodo vrstili uspehi.
¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.)
Označevalo vas bo delo in delovne obveznosti. Jasno bo, da boste imeli polno drobnih opravil. Na delovnem mestu se bodo zadeve uredile v vašo korist. Na oranžen list papirja si zapišite svoje želje in ga dajte pod novoletno jelko. V ljubezni vas bo obiskala vila romantičnih izzivov.

LEV
wm
SR (23.7. - 22.8.)
Ognjena energija vam bo koristila v ljubezni. Pogovori bodo prinesli blagostanje in skladnost. Blesteli boste v umetnosti in pri kreativnosti. Vsekakor se veselite drobnih trenutkov. Otroci vam bodo pokazali pravo pot in v duhovnem smislu se boste od njih učili. Barva božične noči: kričeče rdeča.
m DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Dom vam bo pričaral neko ravnovesje in čustveno skladnost. Marljivo se boste lotili vseh obveznosti in tako stvari spravili na svoje mesto. Obdajali vas bodo zelo zanimivi ljudje. Spomnili se boste tudi preteklosti in pričakovati je obisk ali pismo starega prijatelja. Romantično bo.
SESTAVIL
EDI KLASINC
ISTOČASNO SKOTEN MLADIČ, SKOT
Štajerski TEDNIK
INVENTAR VEDENJA ŽIVALI
NJIVSKA ZAČIMBA
FINO, MOČNO ŽGANA GLINA
OPIS, OČRT
ZVIŠAN TON G
RADIJ
OLGA MEGLIČ
POTAKNJENA SADIKA, POTIČ
ČRNOMOR-SKA LUKA V UKRAJINI
KISANA KRMA, SILAŽA
SVETOVNO MORJE
NAŠA PSIHOLOGINJA (SIMONA)
TRAKOVI ZA OVIJANJE MEČ
KURJA ZADNJICA, KEPEC, PIŠEK
PISARNIŠKA USLUŽBENKA
NAŠA KOŠARKARI-CA (TINA)
ALENKA ŽBOGAR
RAZVALINE
RADIKALEC
BALTSKI NEMEC
ROMAN V NADALJEVANJIH
KRAP
VAS PRI VOJNIKU
EVROPSKI ČEK ZA DVIG GOTOVINE
IZRAZ PRI TAROKU
PUŠKAR
NATRIJEV KARBONAT
ZLATKO TKALČEC
HRVAŠKI LJUDSKI PLES
ENOVITOST
IZRAELSKI PIANIST
ZILJSKA NOŠA
SKEPSA
ŠPANSKA GOSPA
19. GRŠKA ČRKA
HRENOVKA IZ PP
KOVINSKO PISALO
VIŠINSKA TOČKA
ANICA KUMER
ČRKOVALNIK
POŽIVILNA PIJAČA
ZMRZNJENA VODA
ETUI, TULEC
JUŽNOAFRIŠKA RASTLINA
UBOJ OČETA
ZGOLJ
ŠKRIC PRI SUKNJI
MESTO OB ARALSKEM JEZERU
ŽULJ OD OBUTVE, OTIŠČANEC
REKA PO FURLANSKI NIŽINI
PALIČNA NAVOJNICA
VSTOPNICA
UGANKARSKI SLOVARČEK: DUENJA = španska gospa, ESTRAGON = njivska gorčica in začimba iz te rastline, ETOGRAM = inventar vedenja živali, GROMBLJA = razvaline, groblje, ISAAC = hrvaški pesnik in dramatik (Salih, 1947-), ODICA = ribiški trnek (knjižno), ROVE = naselje pri Vojniku, TAMIR = izraelski pianist (Alexander, 1931-), TANCIG = slovenska psihologinja (Simona, 1946-).
■e}je>i 'eja|OJ 'ezjpeN
'>|S!io '>)s|ejv 'Hsdeio 'jouiojego '^ege|UJ ||o§ 'bab^ '^usjdoAejd 'yv 'nej 'eiuenp 'luoap 'sej 'iz 'epos 'jbzojo 'suj '^egojAe 'dje^ '|eues 'ei|qwoj£ 'we.®o}e '^uie^oz 'oees| 'uesej 'eojpo 'jo^od :ouAejopoA "3>1NVZId>1 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 22. december:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovi-tev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). NEDELJA, 23. december:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30,
15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 24. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.10
S poslancem Državnega zbora RS. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Ze-mljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podrav-ja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 25. december:
5.00 BOŽIČNI JUTRANJI PROGRAM: 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta.
7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA. Čestitke ob praznikih. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. Čestitke ob praznikih 18.00. Čestitke ob praznikih. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). SREDA, 26. december:
5.00 PRAZNIČNI JUTRANJI PROGRAM. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00. Sredi dneva: Čestitke ob praznikih. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. Čestitke ob praznikih. 18.00 Čestitke ob praznikih. 19.10
Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 27. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Izbor osebnosti 2012 na Radiu Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni
program (Radio Celje). PETEK, 28. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šin-kom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
Izbor osebnosti leta 2012 na Radiu Ptuj. V četrtek med 18. in 19. uro.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Po zvezdnih namigih bodo v vaše življenje prihajali zanimivi ljudje. Daleč v ospredju bo diplomacija in na delovnem mestu se boste morali odločiti pomembno zadevo. Srčni izvoljenec bo tisti, ki bo prinesel svežino in popestritev. Tako bo bakla čiste ljubezni zagorela
ŠKORPIJONOV STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Obiskala vas bo vila prijetnosti in vam podarila razigrano energijo. Tako boste znali na življenje pogledati iz svetle plati in se veseliti vseh tistih drobnih malenkosti. V pozitivnem smislu bo izstopala ljubezen. Praznične dobrote bodo mamljivo dišale -ne pozabite se razgibati.
Zrno modrosti bo diplomacija. Na zadeve boste morali pogledati z drugega zornega kota. Tako najdete tudi kakšno ustrezno rešitev. Poslovno se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Mnogo priložnosti bo za razmislek in preteklost bo tista, ki bo vaša učiteljica. Previdno pri denarnih zadevah.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Življenje bo prineslo mnogo pozitivnih rešitev. Zadeve se bodo obrnile v vašo korist. Seveda bo napredek počasen, a zanesljiv. Praznike boste preživeli v veseli in razigrani družbi. Odgovorno bo tudi na poslovnem področju. Ljubezen bo ponudila oazo uspešnih priložnosti.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Vaše srce bo v osnovi ognjeno. To bo pomenilo, da se boste znali boriti za resnico in pravico. Prav gotovo bo resnica tudi, da na delovnem mestupokažetepravo znanje. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Čas bo namenjen tudi raziskovanju duhovnih znanj.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Življenje vam bo ponudilo mnogo možnosti za osebni razvoj. Sprejeti boste morali tudi sa-lomonsko rešitev in se odločiti, kaj je za vas bolj in kaj manj govorno boste
stopili po razpotju preobrazbe. Kljub pridihu prazničnosti boste blesteli na delovnem mestu.
Budimpešta • Nepozaben nagradni izlet z bralci Štajerskega tednika
Veličastno mesto gradov in srednjeveške arhitekture
Da je Budimpešta resnično eno od najlepših evropskih mest, smo se lahko prepričali tudi udeleženci nepozabnega izleta nagradne akcije Štajerskega tednika, v soboto, 15. decembra, ko smo lahko uživali ob pogledih na znamenitosti starega dela mesta na bregovih Donave v soju predprazničnih luči.
Foto: M. Ozmec
Pogled na idiličen Vajdahunyadijev grad, muzej srednjeveške ogrske arhitekture na prostem, pred katerim je ogromno drsališče.
Z vremenom sicer nismo imeli sreče, saj nas je skoraj ves dan spremljal dež, imeli pa smo srečo z vodičem turistične agencije Sajko, kajti Miha Jensterle je s svojim neizčrpnim znanjem o Budimpešti in Madžarski naredil nepozaben vtis. In tako smo poleg že znanega izvedeli tudi veliko drugih zanimivosti. Budimpešta ni le madžarska prestolnica, ampak tudi politični, trgovski, industrijski in prometni center države. Razteza se na obeh bregovih Donave, uradno šteje okoli 1,7 milijona prebivalcev, neuradno pa okoli 2,5 milijona. Na desnem bregu je nekdanje samostojno mesto Budim in severno od njega Stari Budim, medtem ko je na levem bregu Pešta. Sredi Donave sta severno od središča Margaretin otok, ki je danes park in rekreacijsko središče, ter Starobudimski otok. Arheološka izkopavanja pričajo o poseljenosti tega območja že v kameni dobi. Pozneje so na mestu današnjega Budima Kelti ustanovili majhno naselbino, na njenih temeljih pa so Rimljani leta 89 ustanovili mesto Aquincum, ki je postalo glavno mesto province Spodnja Panonija.
V obdobju Hunov je kralj Atila v 5. stoletju zgradil svoje mesto, leta 896 so območje
današnjega mesta zasedli Madžari, tako da so do leta 1873 nastala tri samostojna mesta: Stari Budim, Budim in Pešta. Leta 1241 so Pešto in nato še Budim napadli Mongoli, zato je kralj Bela IV. dal utrditi grič na desnem bregu Donave. Znotraj utrdbe je nastal novi Budim, ki je leta 1247 postal sedež kraljevega dvora, leta 1361 pa tudi glavno mesto Madžarske. Budim je doživel razcvet v času Sigismunda Luksemburškega in še zlasti Matije Korvina (kralja Matjaža), ki je dal sezidati renesančno palačo in ustanovil knjižnico. Turki so zasedli Pešto leta 1526, Budim pa 15 let kasneje. Največji razcvet je v tem času doživela Pešta, ki je bila od leta 1723 tudi sedež uprave madžarskega dela kraljevine. V času grofa Istvana Szechenyja so vsa tri mesta doživela ponoven razcvet in pričela dobivati današnjo podobo. Ob vstaji leta 1849 so se prvič pojavile zahteve po združitvi vseh treh mest, čemur se je habsburška oblast upirala do leta 1873, ko je z združitvijo Bude, Obude in Pešte tudi formalno nastala Budimpešta in bila glavno mesto ogrskega dela Avstro-Ogrske.
Razvoj Budimpešte je zaustavila prva svetovna vojna, po kateri je mesto postalo
i/.
prestolnica neodvisne in močno okleščene Madžarske. Med drugo svetovno vojno so leta 1944 mesto zasedli Nemci in pobili tretjino od okoli 500.000 Judov. Med vojno je mesto utrpelo veliko škode tudi ob bombardiranju ameriških bombnikov in obleganju Rdeče armade, ki je februarja 1945 mesto osvobodila. Po drugi svetovni vojni so v Madžarski prevzeli oblast komunisti, ki so bili pod sovjetsko kontrolo. Leta 1956 je v državi izbruhnila protiko-munistična vstaja, ki jo je sovjetska vojska krvavo zatrla, saj je bilo ubitih več deset tisoč ljudi. In tako je Madžarska ostala komunistična država in članica Varšavskega pakta še dobrih 30 let. Gospodarstvo, ki je bilo pred komunizmom skoraj enako gospodarstvu Avstrije, je bilo leta 1989 veliko slabše, čeprav velja, da
je bila Madžarska, najsvobo-dnejša komunistična država Varšavskega pakta. Šele po razpadu Sovjetske Zveze se je razvoj Madžarske močno povečal, Budimpešta pa je kmalu prerasla v evropsko turistično središče, ki s svojimi znamenitostmi in bogato zgodovino privablja vedno več turistov.
Med znamenitostmi tega veličastnega mesta smo si ogledali najstarejši most čez Donavo, Szechenyjev verižni most, ki je simbol Budimpešte. Videli smo Elizabetin most, ki je bil zgrajen med letoma 1897 in 1903 in se imenuje po kraljici Elizabeti, ženi Franca Jožefa. Pa Margaretin most iz let 1872-1876, ki ima odcep na južni konec Margaretinega otoka, ter Ar-padov most, ki ima odcep na severni del Margaretinega otoka. Grajski hrib Budima, kjer so glavne mestne znamenitosti, je bil leta 1987 vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Občudovali smo budimski grad, ki ga je sezidal Sigismund Luksemburški, povečal ga je Matija Korvin, Marija Terezija pa mu je dala
baročno podobo. Ogledali smo si Matijevo cerkev, ki jo je leta 1269 postavil kralj Bela IV, a so jo v gotskem slogu večkrat prezidali. Bližnja Ribiška trdnjava je v ne-oromantičnem slogu nastala leta 1901, ime pa je dobila po cehu ribičev, ki so v srednjem veku tam branili mestno obzidje, ter po bližnji ribji tržnici. Ena največjih znamenitosti Budimpešte pa je Parlament, zgrajen med letoma 1885 in 1905, ki je dolg 268 metrov in ima mogočno kupolo. V večernem soju luči smo si ogledali tudi cerkev sv. Štefana, ki so jo pričeli graditi leta 1851, dokončali pa so jo leta 1905 in je največja cerkev v mestu. Ogledali smo si tudi Trg junakov, ki je bil postavljen leta 1896 ob tisočletnici prihoda Madžarov v Panonsko nižino. Na ta prihod spominja mogočen spomenik, dokončan leta 1929, pred katerim je spomenik neznanemu junaku. Sredi trga je 36 m visok steber s kipom nadangela Gabrijela na vrhu, ob vznožju pa so kipi madžarskih plemenskih knezov. V dveh polkrožnih kolonadah pa so kipi vseh po-
membnih madžarskih kraljev, sedmograških knezov in borcev za svobodo. Tik ob Trgu junakov stoji Mestni park, kjer je kopija sedmograškega gradu Vajdahunyad , v njem pa so kmetijski muzej in znamenito kopališče Szechenyi Furdo, živalski vrt, cirkus in zabaviščni park.
Poleg izjemnih kulturnozgodovinskih znamenitosti pa znajo Budimpeščani poskrbeti tudi za sprostitev, saj imajo polno muzejev, trgov, parkov in restavracij ter trgovinic z značilnimi spominki in liki znamenitih osebnosti, kot sta denimo skladatelja Franz List in Bela Bartok.
Največja značilnost madžarske kuhinje je paprika, ki so jo pripeljali Turki. Namesto masla in olja pa uporabljajo svinjsko mast, zato so madžarske jedi nadvse okusne, kajti tudi začinjene so s čebulo, poprom in rdečo papriko. Posušeno ali mleto lahko kupite v znameniti Mestni tržnici, ki je izjemno velika in ena najlepših v Evropi. Med specialitetami velja omeniti še goveji in krompirjev golaž, piščančji paprikaš, ribje juhe, mesne palačinke in znameniti bograč. Med sladicami je najbolj znana »doboš torta«, med žganimi pijačami pa gotovo palinka, to je žganje iz hrušk, sliv ali breskev. Madžarska slovi tudi po odličnih vinih, med najbolj znanimi pa sta tokaj in bikaver ali »bikova kri«. Še to, Budimpešta je tudi zibelka čardaša, najbolj znanega madžarskega plesa, od glasbenih instrumentov pa radi uporabljajo predvsem violino, cimbale in citre.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Budimpeščanska pokrita tržnica je ena največjih v Evropi, v njenih treh etažah pa je možno kupiti skoraj vse.
sodelavca Uroša Vidoviča (z rumenim dežnikom), ki je vodil skupino študentk.	Veličasten pogled na Matjaževo cerkev v starem Budimu.
Ptuj • 90 let Ane Ambrož
Še na mnoga leta
Predstavniki Društva upokojencev Rogoznica so 26. oktobra obiskali svojo članico Ano Ambrož, varovanko Doma upokojencev Ptuj, ki je v krogu domačih in z ostalimi varovanci doma tega dne praznovala 90-le-tnico življenja.
Izročili so ji šopek cvetja in priložnostno darilo, z njo in z ostalimi pa spregovorili o življenjski poti slavljenke. Rodila se je na Visokem pri Kranju. Za poklic babice se je izšolala v Beogradu, od koder je leta 1947 prišla na Ptuj. Zaposlila se je v Bolnišnici Ptuj in je tam delala vse do leta 1981, ko se
je upokojila. Rodila je sina in hčerko, ki poleg popolne oskrbe v domu izredno skrbita za njo in jo redno obiskujeta. Vesela je vsakega obiska, zlasti še treh vnukov, ki so do babice pozorni in jo osrečujejo z raznimi pozornostmi. Vdova je že od leta 1999, v domski oskrbi pa od leta 2009. Sama
Foto: arhiv
Predstavniki DU Rogoznica so 26. oktobra obiskali svojo članico Ano Ambrož.
in svojci so z domsko oskrbo zelo zadovoljni, zdravju primerno pa se tudi vključuje v domske aktivnosti.
Ob slovesu so ji zaželeli obilo zdravja in dobrega počutja še vrsto let.
Janko Mlakar
Zanimivosti • Podzavest - dežela priložnosti
Obudimo se v življenje
Stopnja (registrirane) brezposelnosti v podravski regiji je med največjimi; med statističnimi regijami se po uradnih podatkih Statističnega urada RS uvršča na 4. mesto z okoli 14 odstotki. Brez zaposlitve je predvsem veliko mladih. Na drugi strani vse več tudi tistih, pri katerih stanje brez dela njihovo »krizo srednjih let« dodatno zaostruje.
Res je, časi nam nekako niso naklonjeni. Toda če ostajamo iskreni, do nedavnega so nam bili morda preveč. Smo na točki, ko nam več ne dopuščajo, da stojimo na mestu, silijo nas, da se obudimo v življenje ... da jih v nasprotju z logiko vidimo kot priložnost, da končno dojamemo naš smisel, naše bistvo, tisto najboljše v nas, kar lahko damo svetu in za kar nam bo družba konec koncev tudi hvaležna. Morda s tem, ko pogledamo vase in stopimo na pot samouresničitve, spoznamo celo, da preteklih dni, ki so nam bili (pre)večkrat samoumevni, sploh nismo znali resnično živeti. A kako najti moč, ko pa se zdi, da je celoten sistem uperjen proti nam? Ravno v tem je ključ. Stanje recesije naj nam ne bo izgovor, da godrnjaje čepimo na mestu. Marsikdo ni v zavidljivi situaciji . marsikdo tudi ni bil, dokler ni bil pripravljen nekaj storiti, da iz misli prežene črne oblake. Vse več takih je tudi v Podravju. Od
Prejeli smo
tod tudi vzpodbuda za Mojco Debelak in Energijski center MojChi, ki trenutno deluje v Kranju, da svoja prizadevanja tudi fizično približa štajerski regiji ... od decembra zaenkrat s prisotnostjo v Celju.
Motor njihovega delovanja je delo z intuicijo in proučevanje podzavesti - podzavestnih vzorcev in njihove transformacije. Pa je spoznavanje svojih misli, globin res tako pomembno, ko pa je vse, kar na prvi pogled marsikdo potrebuje, le kos kruha? Dejstvo je, da ob tovrstnem razmišljanju njegova kriza ne bo minila. Močan je, kdor prizna, da je lahko tudi šibak. Še posebej pa, kdor si upa vzroke te »šibkosti« ozavestiti in jih preseči. Kako torej priti do miselnega preobrata? Čar naših možganov v resnici ostaja nekoliko skrivnosten, saj velja, da to, kar nosiš v sebi, to, kar si, tudi doživljaš v zunanjem svetu. Kdor začne analitično opazovati sebe, hitro spozna, da gre za nek notranji človekov red,
ki stremi k očiščenju nepredelanega, neozaveščenega.
Podzavest je dežela priložnosti. Vedno več ljudi jo skuša raziskati, najbolj uspešni posamezniki se z njo veliko ukvarjajo. Intuitivno vedo, da to ni zgolj način osvobajanja, temveč da iz človeka pokliče najboljše, kar nosi v sebi. To je edina pot, ki nas obvaruje pred boleznimi, saj dolgotrajna čustva dokazano vplivajo na nastanek fizičnih in duševnih motenj, bolezni. Gre torej za naš notranji svet, ki kliče po tem, da ga pogledamo. Šele svoboden človek namreč v sebi najde neko moč, da življenje pogleda s širšim razumevanjem. Tak človek dojame, da je tudi zanj nekje priložnost . da je posebno bitje, ki si zasluži najboljše. A lažje je to napisati. Človekova naloga je lasten dvom o sebi, ki se zrcali v zunanjem svetu (ko npr. izgubimo službo, ko nas drugi zasmehujejo), preobraziti skozi globlja stanja zavesti v globoko samospo-
štovanje, ki ne seva iz njegove glave, temveč iz vsake njegove celice. To je človekova rast, je samozaupanje, ki ga v teh časih primanjkuje. Toda pesimizem, obup ne vodita nikamor, ničesar ne spremenita in ne najdeta rešitev. »Zapacan« človek, brez trohice energije, težko najde rešitev . saj vemo, kako je. Zato je bistveno, da se zave svoje celosti, lastnega bitja; uma, srca, duše. Ponovno se moramo naučiti poiskati notranje kvalitete in spustiti težka čustva, prepričanja, ki nas omejijo, nam vse vzamejo.
Sodoben človek se namreč začenja zavedati pomena svojega dobrega počutja. Ve, da gre tu za preplet duha in telesa. Kdor gre v korak s časom, ki ga prinaša evolucija, se vrača k sebi . a tokrat na drugačen način, kot so to počeli naši dedki in babice. Vedno več posameznikov koprni po razumevanju svojega obstoja. Doživljanje sveta, vsi dogodki in ljudje, ki jih pritegnemo v svoje življenje, niso nikoli naključje. Vsaka bolezen, vsako čustvo je odsev naše notranjosti. Kreator je lahko samo človek, ki spozna najintimnejši in nezavedni del sebe. Pa saj veste, z lastno mislijo, prepričanjem, si krojite prihodnost, pritegnete določene izkušnje. Zato je dobro spoznati, kaj o vsem skupaj v resnici misli vaša podzavest.
Blaž Pogačar
Hvala za žur
Imava vnuka v 3. razredu Osnovne šole Ljudski vrt v Ptuju. Učenci nižjih razredov s svojimi učitelji tradicionalno že več let pripravljajo enkratno prireditev Žur za babice in dedke. Letos sva se ga udeležila že tretjič - 27. novembra 2012.
Pol ure pred pričetkom je bila tribuna v telovadnici šole polna, večinoma dedkov in babic. Na »oder« so po razredih pričeli prihajati učenci. Kar naenkrat je bilo v zraku vse polno rok tako otrok kot nas s tribune. Roke so spraše-
vale: Ali me vidita? Seveda, je bil odgovor.
Pozitivna napetost se je stopnjevala. Umirjen živžav, smeh, veseli obrazi otrok, priprava rekvizitov za nastop; vse je kazalo na začetek žura.
Pozdrav gospe ravnateljice, izbrane besede zahvale nam babicam in dedkom za vso skrb in ljubezen so bile zelena luč, da se program prične. Po razredih so se s pesmijo, plesom pa tudi z igralskimi vložki predstavljali vnuki in vnukinje. Izvirne, enkratne so bile vse izvedene točke. Iz vsa-
ke je žarela zahvala babicam in dedkom za vse lepo, kar dajemo in pomenimo našim vnukom. Dvorana je bila nabito polna obojestranske sreče, veselja in tudi kake skrite babičine solze. Toliko radosti in veselja, kot ga je pripravilo preko 300 otrok , ne doživiš vsak dan. In za zaključek smo vsi v dvorani skupaj peli: Slovenija, od kod lepote tvoje. To je bil vrhunec. Ob tem pa je treba reči , da tako prisrčno prireditev, ki je izžarevala radost, veselje, zahvalo, lahko pripravijo v okolju, kjer si uči-
telji in učenci zaupajo, kjer je ob »trdem« delu v razredu tudi polno vedrine, zaupanja in obojestranskega spoštovanja. Ta nastop je to pokazal, je pravzaprav izžareval. Zato gre vsa zahvala vodstvu šole, vsem učiteljicam, učiteljem, učencem nižjih razredov za posamezne nastope in logistiko.
Največjo hvalo pa zaslužijo naši vnuki in vnukinje, ki so pripravili enkraten, nepozaben žur. Hvala vsem.
Babica in dedek Nada in Mirko Novak, Ormož
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
Od tod in tam
Podvinci • Biseroporočenca Toplak
V Podvincih sta biserno poroko dočakala zakonca Marija in Rudolf Toplak. Slavljenec Rudolf Toplak se je rodil 1.11.1927 na Ptuju, Marija, rojena Cvetko, pa 5■ 12. 1932 na Ptuju. Zakonsko zvezo sta sklenila 13- 9.1952 na Ptuju. Svoj topli dom sta si ustvarila v Podvincih, v njem pa so zrasli in se osamosvojili sinova Miran in Rudi ter hčerka Cvetka, Rudolf je bil zaposlen najprej v strojnih delavnicah, nato je bil nekaj let v Nemčiji, nazadnje pa je svojo upokojitev dočakal v Dijaškem domu na Ptuju. Žena Marija pa je ves čas skrbela za topel dom, cvetlični vrt in vinograd v Sakušaku. Ves čas, vse do male šole, je skrbela za svoje vnuke Simono, Natalijo, Črta in Davida. Danes jima veliko ljubezen, toplino, pozornost in moči dajejo pravnuki Eva, Maj in Zoja.
Natalija Toplak
Prlekija • Adventni venec v Borecih
V naselju Boreči, ki sodi v občino Križevci pri Ljutomeru so tudi letos, že tretjič zapovrstjo, izvedli projekt postavitve adventnega venca. Tokrat, na prvo adventno nedeljo, postavljeni venec s premerom šestih metrov v sredini krasi še novoletna jelka. Jaslice, razstavljene na kar dvanajstih kvadratnih metrih, bodo postavili na božični večer. Skupina vaščanov, ki se sestaja na večernih delavnicah, je adventni venec snovala domala dva meseca.
NŠ
Ljutomer • Razstava učencev OŠ
Lions klub Ljutomer je že drugo let zapored sodeloval v projektu mednarodnega likovnega natečaja, na katerem so bili udeleženci učenci in učenke osnovnih šol iz Ljutomera (7), Stročje vasi (8), Ce-zanjevcev (11) in Male Nedelje (4). Razstavo likovnih izdelkov, ki so nastale na temo Plakat miru, je minulo soboto v prostorih čitalnice ljutomerske knjižnice odprl predsednik Zvonko Kustec. Na ogled je bilo 30 risb, izmed katerih je posebna komisija v sestavi Vlado Potočnik, Lidija Belovič in Silva Kosi izbrala najboljše štiri, ki so se uvrstila na državno raven tekmovanja. To so risbe Medine Rubin iz OŠ Ivana Cankarja Ljutomer (mentor Vitomir Kaučič), Arabele Alt iz OŠ Stročja vas (Vitomir Kaučič), Ajre Šišernik iz OŠ Mala Nedelja (Klaudija Za-dravec) in Sabine Kuster iz OŠ Janka Ribiča Cezanjevci (Mira Petek). Sicer pa so svoja likovna dela - vsem so bila podeljena pisna priznanja - razstavili še: Anja Stajnko, Sandra Kaučič, Beno Lah, Anja Klemenčič, Eva Svatina, Nina Sovič (Ljutomer), Maja Sever, Žan Žnidarič, Aljaž Tušek, Tinkara Vargazon, Robert Horvat, Jaka Kozar, Leon Belcl (Stročja vas), Katja Lukačič, Doris Filipič, Simona Nemec (Mala Nedelja) ter Simon Blagovič, Teja Luknjar, Veronika Heric, Blaž Novak, Urška Filipič, Miha Ribič, Maja Magdič, Blaž Blagovič, Alen Meznarič in Andreja Tarča (Cezanjevci).
NŠ
Foto: NS
PETKOV VEČER
Bodite nocoj 0 družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
Prireditvenik
O OMcklavi
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A4 AMBIENTE 2.0 TDI	2010	16.980,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
AUDI AG 2.7 TDI AVANT MULTITRONIC	2009	17.990,00	ALJ PLAT.	SREBRN
BMW 318 D LIMUZINA	2008	12.480,00	ALU PLAT.	ČRNA
CITROEN C3 PICASS01.416V	2009	8.400,00	AVT. KLIMA	BELA
CITROEN C8 2.0 HDI	2007	7.380,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
FIAT PANDA 1.3 MULTU ET	2008	4.770,00	KUMA	BELA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDT	2010	13.590,00	AVT. KLIMA	BELA
PEUGEOT 308 SW 1.6 HDI	2009	8.480,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 5008 1.6 HDI	2010	12.680,00	PREMIUM	KOV. BAK. SIV
RENAULT ESPACE 2.0 DCI EVOLUTION	2009	10.990,00	EL PAKET	KOV. SIVA
SEAT EXEO 2.0 TDI	2010	11.880,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
TOYOTA YARIS 1.4 D	2006	5.980,00	KUMA	KOV. ČRNA
TOYOTA CELICA 1.8 WT-I 2004,12.mes		6.650,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VOLVO S 80 2.4 TD5 AUTOM.	2005	6.550,00	ALJ PLAT.	KOV. SIVA
VW GOLF IV 1.4	2001	2.790,00	KUMA	KOV. ZLATA
VW GOLF V11.6 TDI LIMUZINA	2010	10.880,00	AVT. KLIMA	BELA
VW PASSAT 2.0 TDI LIMUZINA	2009	12.280,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. SIV. MOD
VWTOURAN 1.9 TDI	2006	7.880,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
ODKUP VOZIL V ENI URI
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 21.12.
SOBOTA 22.12.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Lenart - Koncert CPZ Sv. Ana 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 15:00 Video strani
18:00 Maistrove prireditve na Zavrhu
19:40 Duhovna oaza
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:30 Glasbene novičke z Ingrid
23:00 Video strani
NEDELJA 23.12.
00:00 Video strani 8:00 Otroška oddaja SIPKO 9:00 Martinova maša na Hajdini 10:40 Ptujska kronika 11:00 Program Comenius na Oš Videm 13:00 Koncert Okteta Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:30 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Ljudski pevci iz Zavrča se predstavijo 18:30 Maistrove prireditve na Zavrhu 20:00 Oddaja iz Občine Starše 21:20 Video strani
00:00 Video strani
8:00 Miklavžev koncert Godbe Markovci 9:15 Glasbene novičke z Ingrid 10:00 Maistrove prireditve na Zavrhu 11:45 Ptujska kronika
12:00 Seja sveta občine Lenart - ponovitev
16:00 Seja sveta občine Markovci - ponovitev
18:00 Oddaja ŠKL
19:00 Duhovna oaza
19:30 Glasbene novičke z Ingrid
20:00 Kronika iz Občine Markovci
21:15 Ujemi sanje
22:30 Polka Majolka
23:30 Video strani
PONEDELJEK 24.12. 00:00 Video strani
8:00 Program Comenius na Oš Videm 9:20 Oddaja ŠKL 10:15 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 11:30 Video strani
18:00 Program Comenius na Oš Videm 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:15 Miklavžev koncert Godbe Markovci 22:30 Duhovna oaza 23:00 Video strani
P
Z vami že 15 let!
P
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena .
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju.
ICC RA DIO PTUJ
89,8° 98,20 10473
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite no naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
www.tednik.si
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cena	Oprema	Barva
CITROEN XSARA PICASS01.816V SX	2001	1.990,00«	4XAIRBAG	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN TOUAREG 2.5 R5 4X4 AVT.	2004	10.700,00 «	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
CHEVROLET KALOS 1.2 DIRECT	2006	3.450,00 €	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
RENAULT THALIA 1.4 RT	2001	1.450,00 £	77.000 PREV.	KOV. SIVA
RENAULT CLI01.416V EXCEPTION	2006	5.600,00 €	46.500 PREV.	KOV. PEŠČENA
CITROEN DYNAMIQUE C4 PICASS01.616VVTI	2010	10.400,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
NISSAN COMFORT ALMERATIN01.816V	2001	3.090,00«	PLIN	KOV. SV. ZELENA
FORD FIESTA 1.31 SUN EDITION	2003	3.350,00«	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
CHEVROLET LACETT11.416V SE	2006	3.650,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CHEVROLET KAL0S1.4SE	2004	2.250,00«	KLIMA	KOV. B0RD0
RENAULT LAGUNA 1.816V EXP. GT	2004	3.390,00«	PRVI LAST.	KOV. SIVA
PEUGEOT 307 2.0 XT	2001	2.350,00«	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.012V COMFORT	2002	2.490,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AIXAM EVOLUTION 400	2000	2.700,00«	ALU PLAT.	KOV. B0RD0
PEUGEOT 3071.616V XR	2001	2.450,00«	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
FIAT MULTIPLA 1.616V SX 100	1999	1.950,00«	KLIMA	KOV. ZLATA
SEAT IBIZA 1.9 SDISIGNO	2002	3.120,00«	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA 1.41 SX	2001	1.990,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN Q1.4I SX	2005	4.150,00«	PRVI LAST.	ČRNA
PEUGEOT2071.4ITRENDY	2007	5.390,00«	KLIMA	KOV. PEŠČENA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 ¡JfjvsJ ) Industrijska 9, MARIBOR	f
02 2283020,031 658 679	f
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD | KREDITI NA POLOŽNICE	I
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	11
LEASINGOV & MENJAVE
I ZNAMKA LETNIK CENA «			OPR.	BARVA
BMW M3 SME COUPE AVTOM, SLO	2002/2003	17.990,00	USNJE, ŠP. PODVOZJE	MAKOV.
CITROEN C 5II, 2.2 HDI IBV. AVTOM., 5 VRAT	2004	3.990,00	XENON, ZELO VELIKO OPREME	SREBRNA KOV.
CITROEN C41.616VVTR, 3VRATASL0	2005	5.990,00	2.IAS1NIK, TEMPOMAT	ČRNA KOV.
FORD B-MAX 1.0 ECOBOOST-FQRDOV NOVI MODEL NOVO		0013.590,00	NOVO VOZILOMA ZALOGI!	SREBRNA, ČRNA KOV.
FORO CMAX 1.6 TREND 5 VRAT, KKW	2010	10.990,00	DODA ZIMSKE GUME NA ALUPUT. BE1A	
FORD FIESTA 1.251 WAN, 5 VRAT-TESTNA	05/2012	11.505,00	TEMPOMAT, CONTROLPAKET2	HOTMAGENTAKOV.
FORD FIESTA 1.3,3 VRATA	2003	2.990,00	ZRAČ. BLAZINA, ADS, SERVO VOL	OPEČNO RDEČA KOV.
FORD RESTA TREND U5,5 VRAT	2001	7.990,00	Alll PLATIŠČA, AVT. KUMA	VISKMDRAKOV.
FORD FIESTA I.4TREND, 5 VRAT	2001	5.990,00	I.LAST, AVT. KUMA, ABS	TANGO ORANGE KOV.
FORD FIESTA IATREND, 5 VRAT	2010	9.190,00	LE 23.071 km, AVT. KLIMA	MOREILO-T.VUOUČNA KOI
FORD FIESTA TREND 1,25 5 VRAT	NOVO	OD 9.990,00	KAZALKI	DELA
FORD FOCUS EC0B00ST- AVTO LETA	NOVO	0013.930,00	ZELO NIZKA PORABA!!!	ČRNA^REBRNAKOV.
FORD FUSION 1.G TREND, SLO	2001	7.790,00	EL PAKET, KUMA, MEGLiLAST.	TEMNO SIVA KOV.
FORD KUGA TREND 2.0 TDCI4X2-NA ZALOGI	NOVO	OD 23200,00	STTLSKI PAKET, TEMPOMAT	DELA, ČRNA, LUNAR KOV.
FORD MONDEO 1.61 VCTT1,5 VRAT.SLO	2007	7.990,00	I.LAST, SERV. V NAŠI AH	SREBRNA KOV.
FORD MONDEO 2.2 TDCI GHIA 5 VRAT	2005	0.990,00	LEP, VREDEN OGIEDA IN NAKUPA	ČRNA KOV.
FORD MONDEO 2.DTDCI TITAN. 140 KM	NOVO	OD 21.100,00	NA ZALOGI	ČRNA KOV.
FORD MONDEO TREND 1.1,5 VRAT, SLO	2005	4.990,00	ABS, MEGL, KUMA^L PAKET	DELA
HA CEED1A GSLIX fflESH, 5 VRAT	2007	6.390,00	1. LAST. SERV. KNJIGA, POT. RAČ.	ČRNA KOV.
MAZDA 323 MISEDAN,SU)	1509	1.950,00	le 107J)00 Ion, ABS, SERVO VOL	RDEČA
OPEL ASIRA 1.7 DTI KARAVAN, 74 KW	2005	5.990,00	DODA ZIMSKE GUME NA PIAT.	BELA
PEUGEOT 206 CC CADRIOIET	2005	5.490,00	EL PAKET, ALU PLATIŠČA, MEGL.	ČRNA KOV.
PORSCHE CAYIHAN S, COUPE 3VRATA	2005	20.000,00	USNJE, NAVIGAC. JP. PODVOZJE	ČRNA
RENAULT MEGANE SCENIC 1.9 DCI	2002	2.990,00	KUMA, MEGL, ABS, ALU PIAT.	SREBRNA KOV.
SEAT HON 14,5 VRAT, SU	2003	4.590,00	KUMA, ABS, 2ZRAČNIBLAZINI	MAKOV.
TOYOTA AJRIS 2.0 DIESEL TERRA, S VRAT	2007/2005	0.390,00	1.1AST, EL PAKET, AVT.DV.KUMA	T.SIVAK0V.
VW GOLF 1.4 CL RADRIT, 5 VRAT, SLO	1997	1.990,00	tlASTJe 99201 km^ ZRAČ. BLAŽ.	SREBRNA KOV.
VW GOLF 1.0 TDI,5VRAT	2005	7390,00	A1ARM, ASRABS, ALU PIAT.	SREBRNA KOV.
VW PASSAT 2.0 IDI KARAV. 4 MOTION	2005	10.990,00	P01RJW.KNJ.,VEUK0 OPREME ČRNA	
VW POL01.4 TDI COMFORT. 5 VRAT	2005	0250,00	2.LAST, KLIMA, ALU PLATIŠČA	MODRA KOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
Petek, 21. december
9:30 9:30
13:00
15:30 16:00 16:00 17:00 17:00
17:00
17:30 17:30
1B:00 1B:00 1B:30 19:00 19:00
21:00 21:00
Ormož, CSO: postavljanje jaslic in krašenje novoletne jelke
Ptuj, Mestno gledališče: Gregorjevo čudežno zdravilo za šole in izven, še ob
10.45
Ptuj, slavnostna dvorana gradu: cikel predavanj Odeto v pozabo, dr. Bojan Djurič - razkošna družinska gostija Poetovionskega sarkofaga Kidričevo, Čarobni park: cirkuška predstava bratov Malek Lenart, Trg osvoboditve: božično-novoletni sejem (do 20:00) Ptuj, Mestni kino: risanka Trije razbojniki; ponov. ob 18:00 Kidričevo, Čarobni park: otroška gledališka predstava Božična pripoved Lenart, Trg osvoboditve: V luninem kraljestvu, lutkovna predstava, in prihod Božička
Ormož, grad: svečanost ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, podelitev občinskih priznanj s kulturnim programom Gimnazije Ormož Kidričevo, Čarobni park: prihod Božička, obdaritev otrok s slaščicami Ptuj, Mestni trg: Ptujska pravljica (OŠ Breg, prihod dedka Mraza, CK Ptuj - skupina Pellegrina in pevka Mojca Peganc, MPZ Markovci, Društvo Arsana - Ela Herga in Kaja Cafuta; Justin Case Majšperk, KPC: projekcija filma KPD Stoperce, Cool poletje Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert Komornega zbora Limbar Lenart, Trg osvoboditve: Klapovuhi, koncert Slovenska Bistrica, Dom Svobode: predstava Nežka se moži Sveta Ana, klet občine: literarno branje Manja Sgerm, Breda Rakuša Slavinec, Saša Fluher, Sabina Hvastija, Željko Perovič in glasbena skupina Sizzlin Coustic Ptuj, Mestno gledališče: koncert skupine Kvinton, za izven Ptuj, Mestno gledališče: Kvinton - božični koncert
Sobota, 22. december
9:00 Ptuj, center Qlandija, Qcenter, TC Supermesto in Mercator center: božična
stojnica KPŠ, zbiranje prostovoljnih prispevkov za žrtve poplav 15:00 Kidričevo, Čarobni park: otroški ringaraja
15:30 Ptuj, Mestni kino: Muca Copatarica - lutkovno gledališče Fru-fru; ponov. ob 17:00
16:00 Pragersko, ribnik Gaj: splavitev jaslic na vodi
16:00 Sp. Polskava, OŠ: Božičkovanje TD Kopriva Sp. Polskava
17:00 Kidričevo, Čarobni park: lutkovna predstava Kam se je skril dedek Mraz
17:30 Kidričevo, Čarobni park: prihod Božička
17:30 Ptuj, Mestni trg: Ptujska pravljica (GŠ sv. Petra in Pavla, brata Malek, slovo
dedka Mraza, vokalna skupina Melos, pevki Dominika Horvat in Mojca Ljubša) 17:30 Ptuj, OŠ Ljudski vrt: Božiček pleše - praznična produkcija učencev PC Mambo 18:00 Makole, trg: 10. tradicionalni božično-novoletni pohod z baklami po 7 km
dolgi poti Forma viva Makole 18:00 Miklavž pri Ormožu, telovadnica OŠ: Božično-novoletni dobrodelni koncert OŠ 18:00 Ormož, Dom kulture: 6. božični koncert Harmonikarskega orkestra GŠ Ormož 19:00 Draženci, Kulturna dvorana: predstava Kripl, Šus teatra iz Dražencev 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Sharlatanus Maximus, za izven 20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe:koncert Chris Eckman in Žiga Golob
Nedelja, 23. december
15:00
15:00
15:30
16:00 16:00 17:00 17:30
1B:00
Ptuj, Mestno gledališče: Akademija mgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo; predavanje Petje Janžekoviča, Božanska komedija - vice Rogoznica, Dom krajanov: dobrodelni koncert MoPZ Rogoznica, za mamograf v ptujski bolnišnici
Kidričevo, Čarobni park: srednjeveška zgodba in prikaz vrtenja srednjeveške zastave; 17:30: lutkovna predstava Rdeča kapica; 17:30 prihod Božička; 18:45 mali ognjemet
Osluševci, Vaški dom: Božični koncert s prihodom Božička, KD Osluševci Poljčane, Dom športa in kulture: igrica za otroke KUD Janka Živka Poljčane Vrhole pri Slov. Konjicah: koncert PZ KUD Vitica
Ptuj, Mestni trg: Ptujska pravljica (lutkovna predstava KD Hajdina Janko, Metka in Pavliha, FS KPD Stoperce, FS Veterani Cirkovce, GŠ Decima) Kidričevo, dvorana restavracije Pan: novoletni koncert pihalnega orkestra Tal um
Ponedeljek, 24. december
22:00 Studenice: žive jaslice
Torek, 25. december
17:00 Grajena, Mohorkova graba: Božični večer z božičnim sprehodom skozi pravljični gozd Rdeča kapica 17:00 Studenice: žive jaslice
19:30 Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla: božični koncert Ta stara božična zgodba z vokalno skupino Cantilena
Sreda, 26. december
16:00 Podlehnik, krajevna dvorana: Božično-novoletni koncert, Pihalni orkester KD
Podlehnik in vokalna skupina Cantilena 16:00 Ptuj, dvorana Center: Orfejčkova parada
17:00 Cirkovce: zimski ekstempore v organizaciji likovne sekcije PD Cirkovce
Četrtek, 27. december
16:00 Ptuj, dvorana Center: Za male in velike
17:30 Ptuj, Mestni trg: Ptujska pravljica (Vrtec Ptuj, tamburaški orkester KD Videm, Pihalna godba Markovci, Društvo Arsana - pevki Dominika Horvat in Mojca Ljubša)
18:00 Skorba, Dom krajanov Skorba: Božično-novoletni koncert KD Skorba
Petek, 28. december
17:30 Ptuj, Mestni trg: Ptujska pravljica (Gusar Berto, Lutkovno gledališče Pika, Plesna skupina Gea, gledališki studio - recitali, vokalna skupina Cantilena KD Podlehnik, Justin Case in Hangover)
Mestni kino Ptuj
Petek, 21. december: 16:00 in 18:00 Veseli december: Trije razbojniki; 20:00 Podmornica;
sobota, 22. december: 15:30 in 17:00 Veseli december; Muca Copatarica; 20:00 Podmornica;
nedelja, 23. december: 16:00 in 18:00 Povratne steklenice; 20:00 Podmornica.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Sprejem delegacij bodočih nosilk EPK 2013; Mesto Ptuj prijazno do invalidov; Ptujski prostovoljci nagrajeni na mednarodni dan prostovoljstva; Terapevtska miza, darilo Leo kluba Ptuj; OŠ Ljudski vrt zmagala v Elanovi ustvarjalnosti smuči; 110-letnica Osnovne šole Mladika; Davorin Jukič novi predsednik Društva generala Maistra Ptuj; Podelitev diplom diplomantom Višje strokovne šole ŠC Ptuj; Zaključena osma sezona Bralne značke za odrasle; Uspešni mladi ptujski šahisti; Štirideset let glasbene poti Ivana Švajgla; Ptujska božično-novoletna pravljica; Z glasbo v praznični december; Novoletna poslanica ptujskega župana.
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
GOTOVINSKA POSOJILA! Mali oglasi
KMETIJSTVO
Mediafin prod.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
SLIKOPLESKARSTVO IZOLATERSTVO
PTUJSKA TELEVIZIJA
I^TVl
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 21.12,
00 Dnevnik TV Maribor - pan. Ml Kuhiiijica - pon.
10:00 Ptujska kronika - p,
20Modro -non. 2:00 ReaJ TV Ormož

Nedelja 23.12.
9:00 Ptujska kronika-pon
9:20 Kuhinj ica
10:10 Duhovna oaza -12. oddaja - pon. 11:00 Ptujske odrske deske -11. oddaja - pon.
5:35 Komnjica 6:00 Duhovna oaza -12. oddaja - pon.
7:00 Povahilo na kavo - pon.
Cista umetnost-14. oddaja-po 19:20 Ptujske odrske deske -11. oddaja
13:00 Pregled tedna-pon 13:25 Zemlja in mi -12, oddaja - pon. 5:15 Gostilna prFrancet ;:Q0 Ptujska kronika - pon
9:40 Pregled tedna - pon.
001
i kronika - pon.
_____Ptujaattor
20:20 Sport(no)- pon. 21:00 Ptujske odrske deske -11. oddaja 21:30 Moto scena -16. oddaja - pon. 22:00 RegilVGoriinica-pon.
pon. 20:00 Ptujska kronika - pon
22:71 iullura na dlani -11. oddaja -pon. 2j:E]Sport(no)-pon.
i. 21:25 Moto scena - 1E. oddaja - pon. 21=55 Duhovna oaza -13. oddaja -pon.
Sobota 22.12. 9:00 Ptujska kronika - por 10:00 Dunovna oaza -12. oddaja - pon. 10:25 Modro - pon. 11:15 Zemlja in mi-12. oddaja-pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - por. 13:00 Pregled tedna 13:20 Rem TV Ormoi - por. 15:15 Kohinjica - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon 13:00 Ptujska kronika-pon. 18.20 Cista umetnost -14. oddaja - pon. 19:40 Pregled tedna-oon 19:30 Galapagos - Vrnitev v preteklost - p 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Zemlja in mi -12. oddaja - pon. 20: E0 Kultura na dlani -11. oddaja - pon. 21:20 Ptujske odrske deske -11. oddaja - pon. 21:45 Uspehi Mine Markovič - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon.
Ponedeljek 24,12, 9:00 Pregledniku/ Maribor - pon 9=25 Kithinjica porr. 9:50 Modro - pon. 10:46 Pregled tedna - pon 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 17:00 Povabilo na kavo-pon 17:30 Pregled tedna - pon 19:30 Kultura na dlani -11. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon 2 ::2j Uspehi Mine MarkoviC -pon. 20:30 Epknapovednik-11.oddaja-pon. ~'loto scena - 1B. oddaja - pon, prt(no)-12. oddaja-pon. ista umetnost-14. oddaja-pon.
¿u:ju tp 2U5 Mit 21:35 Spo n. 22:10 Cist
-R'
www.petv.tv
Sptwljate nas lahko ludi na T2 in SI OL TV
PTUJSKA TELEVIZIJA
VABLJENI NA DAN ODPRTIH VRAT
POSLOVNO STANOVANJSKE STAVBE V MARKOVCIH
(Markovci 33)
RE^MBK
Poetovio www.re-max.si
SOBOTA, 22. 12. od 10. -13. ure
Več informacij: 02 620 88 16 ali 051 677 035
budukoy
89,8 98,2 104,3 Ml*
jPoiiužajte nai tudi na ipietu.: www.radio-ptwj.ii
STORITVE
Franjo Tolič s.p. www.tolic.si
Vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2013!
Medribnik 3,2282 Cirkulane, GSM: 041 / 508 - 796
i
KAM NA PTUJU na kakovostno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa? V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
NOVO NA PTUJU - v Dominu centru Frizerski studio M, moško striženje samo 5 €, žensko striženje - fen 15 €, trajna 20 €, barvanje komplet 28 €. Tel. 070 420 499.
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog in pelete, vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
KUPIM traktor Zetor, Ursus, Ferguson ali podobno, nudim dobro plačilo. Tel. 051 639 777.
PRODAMO dva prašiča, težka od 150 do 160 kg, domače reje, tel. 051 215 667.
PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 80 do 120 kg, prodamo. Po dogovoru jih tudi očistimo. Telefon: 041 978 309.
KUPIM kravo, možna menjava za 14 mesecev staro telico. Tel. 031 443 117.
PRODAM svinje, težke okrog 200 kg. Tel. 02 788 58 77.
PRODAM odojke. Stojnci. Tel. 766 37 61.
PRODAM svinjo, 220 kg. Inf. 031 876 492.
KUPIMO krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Tel. 040 727 779.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič z original prikolico. Kličite samo resni na tel. 051 658 083.
UGODNO prodam burske koze, možna menjava za krmo in zrnje. Tel. 041 783 224.
NEPREMIČNINE
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
PRODAM Novejšo hišo v Kicarju. Inf. od 23. 12. do 5. 1. 2013. Tel. 031 483 071.
DOM STANOVANJE
ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju s centralnim ogrevanjem, internetom in kabelsko TV. Tel. 041 428 673.
V	NAJEM oddamo dvosobno stanovanje v drugem nadstropju na Ptuju. Tel 031 317 508.
V	GORIŠNICI oddamo v najem 59 m2 stanovanja, cena najema 300 €. Tel. 051 210 377.
IŠČEM žensko za pomoč v gospodinjstvu, 4 ure na teden, po možnosti z znanjem nemščine. Tel. 041 575 508.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2°I04t3
www.radio-ptuj.si
Regionalni informativni program radia Ptuj delno sofinanciran s sredstvi Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS.
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, le tvoj glas se nekje v daljavi sliši. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moči, da brez tebe učimo se živeti.
V SPOMIN
23. decembra bo minilo pet žalostnih let, ko nam je kruta bolezen za vedno vzela našo drago
Marijo Gregorec
Z MESTNEGA VRHA 104 A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, podarite cvet in prižgete svečko.
Z žalostjo v srcu: tvoji najdražji
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči. Skozi življenje boriti si se znala, a v tihem zimskem večeru utrujena za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše draga mame, tašče, stara mame, prababice in praprababice
Amalije Fridauer
Z ZAGREBŠKE CESTE 78 4. 7. 1911 t umrla 1. 12. 2012
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in našo staro mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej zahvala Jožici Kozina z družino, Tereziji Drobnič in ge. Anici Zavec za molitev. Zahvala pogrebnemu podjetju Mir za vzorno organizirano slovo, duhovnikoma župnije sv. Vida, pevcem in trobentarju za melodije slovesa, nosilcema zastave in prapora, DU Turnišče ter govorniku za oris pokojničine življenjske poti. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. V globoki žalosti: tvoji hčerki Katica in Štefka, snaha Štefka, šest vnukinj z družinami, devet pravnukov in ena prapravnukinja
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ko vse mine in pusti spomine.
V SPOMIN
Valeriji Peršoh
IZ PLETERIJ 48
Težak je spomin na današnji dan pred devetimi leti. Prisrčna hvala vsem, ki se je spomnite, ji prinesete svečko z lepo mislijo.
Vsi tvoji, ki te imajo radi
O
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate.
V SPOMIN Ceciliji Kozel
IZ VELIKE VARNICE 122
Tih in boleč je spomin na 21. december 2011, ko nas je za vedno zapustila draga mama, babica in prababica.
Tvoji najdražji
Usoda je tako hotela, da prezgodaj si odšel. Ljubezen delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Ostali so sledovi pridnih rok, nam pa žalost, prazen dom.
SPOMIN
19. decembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric in tast
Ivan Hojsak
IZ VELIKE VARNICE 94
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in nosite cvetje.	. .
Vsi njegovi
Kidričevo • Predpraznično srečanje starejših občanov
Starejših ne smemo nikoli zanemarjati
V občini Kidričevo so v predprazničnih dneh tudi letos povabili na srečanje vse krajane, starejše od 70 let. Od okoli 800 povabljenih se je druženja v dvorani restavracije Pan udeležilo 420 krajanov.
Do sedaj so prednovoletna srečanja s starejšimi občani pripravljali ločeno, posebej v Cirkovcah in v Lovrencu na Dravskem polju ter posebej v Kidričevem. Ker pa so želeli združiti prijetno s koristnim in ker gre pri tem tudi za predpraznično druženje, so se letos odločili, da srečanje združijo na enem mestu. Zato so občane vseh 18 naselij v občini, ki so starejši od 70 let, povabili v restavracijo Pan v Kidričevem in z veseljem ugotovili, da se je od prek 800 povabljenih srečanja v torek, 11. decembra, udeležilo 420 starejših.
Prijetno dobrodošlico in počutje jim je zaželel župan Anton Leskovar in se ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so v minulem obdobju na kakršen koli način pomagali k uspešnemu delovanju in razvoju občine. Zahvalil se je tudi prizadevnim članom
Foto: M. Ozmec
Prednovoletnega srečanja se je udeležilo 420 starejših iz vseh 18 naselij občine Kidričevo.
krajevnih organizacij Rdečega križa in društev upokojencev, ki so pomagali pri organizaciji prednovoletnega srečanja. V imenu župnikov vseh treh žu-
pnij v občini Kidričevo se je najlepšim željam in besedam zahvale pridružil tudi cirkov-ški župnik Karel Strašek, ki je poudaril, da starejših ljudi ne
smemo nikoli zanemarjati, saj se moramo zavedati, da se lahko iz njihovih bogatih življenjskih izkušenj naučimo marsikaj dobrega in koristnega.
Udeležencem srečanja so nato premierno predstavili film o turističnih in drugih znamenitostih v občini Kidričevo, ki ga je posnela in pripravila skupina mladih ustvarjalcev iz Cirkovc. Zatem so se na prazničnem in z veliko smrekico okrašenem odru vrstili nastopi malčkov iz obeh vrtcev ter otrok iz OŠ Kidričevo in Cirkovce. Na ljudska glasbila so jim zaigrale Vesele Polanke, zapeli so Fantje treh vasi, s spletom domačih plesov se jim je pridružila veteranska folklorna skupina Vinka Kor-žeta iz Cirkovc, nekaj poskočnih pa so zaigrali še godbeniki Pihalnega orkestra Talum Kidričevo pod taktirko Štefana Garkova. Po kosilu je vse skupaj od srca nasmejal še Vinko Šimek v vlogi Jaka Šraufciger-ja. Skratka, letošnje prednovo-letno srečanje je bilo v vseh pogledih nekaj posebnega.
-OM
Ptuj • Rotarijci za pomoč prizadetim v poplavah
Zagorski in ptujski rotarijci pomagali skupaj
V tem decembrskem času kljub vsem nevšečnostim, ki nas pestijo osebno in v družbenem pogledu, ostajajo slovenske humanitarne organizacije še bolj odprte za probleme ljudi, zavedajoč se hude stiske ljudi.
Celo več, v svojih humanitarnih dejanjih se vse pogosteje povezujejo, saj lahko s skupnimi močmi naredijo več za
prizadete ljudi, ne samo zaradi revščine, temveč tudi udarov narave, ki vse pogosteje deluje rušilno. Rotary klub Ptuj, ki
Foto: Črtomir Goznik
Edi Stropnik, izvoljeni guverner Rotary International - distrikta 1912 Slovenija, ki bo 1. julija 2013 nastopil funkcijo guvernerja distrikta.
ga v novem rotarijskem letu vodi Oto Težak, se je povezal z Rotary klubom Zagorje Kum, ki je v sodelovanju s svojim sponzorjem podjetjem Bing Bang za prizadete v novembrskih poplavah na območju občin Markovci in Gorišnica daroval velike gospodinjske aparate pomoči najbolj potrebnim. Kljub temu da je v soboto, 8. decembra, sneg močno ogrožal delitev te pomoči, so se uspeli ptujski in zagorski rotarijci prebiti do večine, ki so jim namenih gospodinjske aparate kot prvo pomoč, da bodo lažje prebrodili hude posledice te naravne ujme. Akcijo delitve aparatov so končali v nedeljo, 9. decembra.
Kot je povedal Edi Stropnik,
izvoljeni guverner slovenskega rotarijskega distrikta 1912, so s pomočjo Janka Šumana in Vlada Janžekoviča, ki sta si stanje na prizadetem terenu občin Gorišnica in Markovci podrobno ogledala, prišli do konkretnih imen in podatkov ljudi, ki so v tem trenutku najbolj potrebni pomoči. »Pomoč smo ljudem želeli osebno predati, se prepričati, da je prišla v prave roke, v to smo se lahko rotarijci ob delitvi gospodinjskih aparatov tudi sami prepričali. Ljudje so pomoč in naša prizadevanja za omilitev posledic poplav zelo dobro sprejeli. Da bi lahko pomagali še več ljudem oziroma družinam, je tisoč evrov dodatno za nakup gospodinjskih apara-
tov prispeval tudi Rotary klub Ptuj, iz sredstev diskrikta, ki so sicer namenjena za projekte, pa smo mimo običajne prakse primaknili še dva tisoč evrov. Ocenili smo, da je stanje na poplavljenem terenu takšno, da je treba pomagati in še dodatno oplemenititi že dodeljena sredstva,« je povedal Stropnik.
MG
tehnični pregledi
Črna kronika
Zasežena pirotehnična sredstva
Policisti PU Maribor so med izvajanjem aktivnosti za preprečevanje negativnih posledic uporabe pirotehničnih izdelkov med
1.	decembrom 2011 in 10. januarjem 2012 zasegli 26.687 pirotehničnih izdelkov. V tem času so tri osebe (ena je bila stara 10 let) zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov utrpele lahke telesne poškodbe. Letošnjega decembra pa so policisti zasegli že 72.368 kosov pirotehničnih izdelkov.
Ukraden megan
V noči s 13. na 14. december je neznan storilec v Lešju odtujil osebni avtomobil Renault megane 1.5 DCI bele barve, letnik izdelave 2012, reg. št. MB UP-083. Premoženjska škoda znaša okrog 20.000 evrov.
Ptujčanu zasegli petarde
14. decembra ob 21.25 so policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Maribor na avtocestnem postajališču Do-brenje ustavili osebni avtomobil, ki ga je vozil 18-letni moški iz okolice Ptuja. V postopku so našli 34.238 kosov različnih pirotehničnih izdelkov kategorije
2,	katerih glavni učinek je pok (petarde). Predmete so zasegli in zoper moškega uvedli prekrškov-ni postopek.
Policisti preverjali alkoholiziranost
Med 10. in 16. decembrom so policisti na cestah na območju Policijske uprave Maribor poostreno nadzirali cestni promet s poudarkom na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov. Z indikatorji alkohola so preizkusili 1352 voznikov motornih vozil in odredili dva strokovna pregleda. 52 voznikov je imelo v organizmu večjo koncentracijo alkohola od dovoljene. Pri 22 voznikih je bila presežena koncentracija 0,52 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Najvišjo koncentracijo alkohola, 1,65 miligrama, so policisti izmerili 21-letnemu vozniku v Mariboru. Da bi dosegli ugodnejše prometnovarnostne razmere, bodo policisti podobne aktivnosti nadaljevali tudi v prihodnje.
(za osebna, tovorna in motoma vozila, traktorje)
vse za pogon
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787-10-10
Napoved vremena za Slovenijo
Kolikor ivja se o božiču na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto zori.
-6/1
" -3/0
družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta...

Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji.
www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Danes bo pretežno oblačno. Zjutraj in dopoldne bo na Primorskem padla kakšna kaplja dežja, sicer pa bo povečini suho. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -6, ob morju malo nad 0, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem okoli 8 stopinj C.
Obeti
V soboto se bo na Primorskem in v višjih legah delno zjasnilo, po nižinah pa bo večinoma megleno ali oblačno. V nedeljo se bo oblačnost spet povečala. V severnih krajih bodo ponekod možne rahle padavine, prevladovalo pa bo suho vreme. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter.