Leto X.. št. 21.
Poštnina platana v goturini.
V LJUBLJANI, v soboto. 22. maja 1926.
Današnja številka Din l'5h.
irkaja razen ponedeljka in dneva p« prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168.
Stsslov za telegrame: »Naprej«, Ljubljana.
Čekovni račun štev. 14.398.
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din, začasno 6 Dnt. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Dia Oglasi :
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglatdi beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer »• ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo
Reklamacije za list so poštnine prosta*
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
Letnik VIL, štev. 21.
Četrtkova .Nopreleva" številka Izhaja kot tednik:
LJUDSKI
LAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din
Neuspela stavka na Angleškem.
Kakor smo že zadnjič na kratko sporočili, je velikanska stavka na Angleškem sredi preteklega tedna končala z neuspehom.
Znani dr. Otto Bauer je napisal o tej stavki v ; Arbeiterzeitungi« z dne 16. maja daljši članek, v katerem pravi: Velikanski štrajk na Angleškem je eden izmed največjih dogodkov v zgodovini delavskega gibanja. Naša dolžnost je, učiti se iz izkušenj tega boja. Angleški delavci niso dosegli zmage, ki so jo stotisoči na Angleškem in milijoni “delavcev na vsem svetu pričakovali. Zakaj?
Komunisti imajo takoj odgovor: voditelji so stavko izdali. Tako pravijo komunisti po vsakem velikem boju. Po meščansko-individualističnem pojmovanju zgodovine je zgodovina rezultat dela velikih mož. Kar je velikega, to je napravil kak junak, vse slabo pa tepci in izdajalci. Marks je tako pojmovanje zgodovine zavrnil. Po Marksovih naukih »dela zgodovino«: razvoj gospodarskih sil človeštva, jo določajo boji med razredi. Veliki možje lahko izvršijo le ono, kar je gospodarski razvoj in razvoj razredov napravil mogoče. Kdor hoče razlagati usodo delavskega razreda iz čednosti in zločinov njegovih voditeljev, pojmuje zgodovino še čisto individualistično in meščansko, ne pozna abecede maksizma. Poskusiti moramo razumeti rezultate velikih bojev na Angleškem iz gospodarskih in socialnih pogojev, ped katerimi so angleški delavci bojevali svoj veliki boj.
1. črkostavci so stavko proklamira-li Stavkokazov pa je bilo toliko, da so mogli par dni po proklamaciji stavke veliki meščanski časopisi v Londonu zopet izhajati. Masa stavkokazov torej tudi v najboljše organizirani stroki!
2. Železničarji so stavko.proklami-rali. število stavkokazov pa je bilo toliko, da je vozilo vsak dan okoli 1000 vlakov!
3. Mornarji niso stavkali. Na kontinentu so se nemški, nizozemski, belgijski in francoski pristaniški delavci branili natovarjati in iztovarjati angleške ladje, angleški imomarji pa so svojo službo na teh ladjah vršili.
Brez dvoma je torej: stotisoči stavkokazov so vladi omogočili vzdrževanje javnih služb, vojaške transporte in preskrbe z živili. Zato stavka ni mogla uspeti. Kako naj si razlagamo tako veliko število stavkokazov?
Gotovo je uničila velikanska, brezposelnost moralo mnogih brezposelnih. Stavke v času brezposelnosti so vedno nevarne. Videli pa smo v srednji Evropi, da so mogoči uspešni boji tudi v času brezposelnosti, ne da bi se pojavili stavkokazi v večjem številu. Kako to?
Na kontinentu je ustanovila strokovne organizacije socialna demokracija. Strokovne organizacije so vzgajale delavstvo za razredno solidarnost, ki seže čez meje ene same stroke, in sicer za solidarnost v strokovnem kakor tudi v političnem boju.
Drugače je na Angleškem. Tam so imeli strokovne organizacije veliko prej, preden so ustanovili delavsko politično stranko. Strokovne organi-
zacije so bile popolnoma nepolitične. Vsaka strokovna organizacija je vodila svoje lastne boje, ne da bi se brigala za delavce drugih strok. V 19. stoletju so vzgajale angleške strokovne organizacije le za strokovno, ne pa razredno solidarnost
Zadnjih 20 let se je to spremenilo. Razvijajoča se nemška in ameriška industrija je premagala svetovni monopol angleške industrije. Potem je škodovala angleški industriji vojna. Razmere angleških delavcev so se zelo poslabšale. Ozka strokovna solidarnost se je jela razvijati v širšo politično in strokovno razredno solidarnost.
Stavka, ki je pravkar končala, pomeni triumf tega razvoja. Železničarji, kovinarji, stavbinci in črkostavci so stopili v stavko zato, da pomagajo braniti rudarjem rudarske plače. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da posamezne strokovne organizacije niso delale na lastno pest, temveč so vse izročile vodstvo skupnemu generalnemu svetu strokovnih organizacij. To je velik napredek!
Izkušnje iz štrajka pa učijo: Večina angleških delavcev je prešla iz strokovne v razredno solidarnost, velika manjšina pa je ostala še v ozkih mejah strokovne solidarnosti.
Delavci, ki tvorijo še to konservativno manjšino, niso postali stavkokazi, kadar je šlo za mezde njih lastne stroke. Solidarnostna stavka za koristi kake druge stroke, to se ne sklada z njih cehovskimi nazori. In če jim pravi celo še vlada in meščansko časopisje, da ni to nikak strokovni boj, temveč politični, da je atentat na angleško ustavo, tedaj ne sodelujejo! Ali razumemo torej, zakaj je bilo toliko stavkokazov, da se je štrajk radi njih ponesrečil? To je bil upor onih delavcev, ki so ostali v ozkih mejah samo strokovne solidarnosti, proti delavcem, ki so že postali razredno solidarni. Bila je to revolta samostrokovnicarskega cehovstva proti modernemu razrednemu boju, ki združuje strokovni in politični boj. (Bauerjeve besede!)
Angleška vlada je špekulirala s temi zaostalimi elementi med angleškimi delavci. Proglasila je štrajk za političen štrajk, strašila z boljševizmom, ne samo za to, da organizira meščanstvo proti delavcem, ampak da prepriča konservativne delavce, kako da je pa-triotična dolžnost biti stavkokaz.
Strokovne organizacije so se pustile zavesti od vlade v nasprotni ekstrem. Poudarjale so in zatrjevale že prvi dan stavke, da je stavka samo strokovna, nikakor pa ne politična akcija. S tem so hotele vzdržati disciplino tudi med onimi delavci, ki so sicer strokovno organizirani, politično pa pripadajo meščanskim strankam. Število takih delavcev je na Angleškem zelo veliko, sicer v parlamentu ne bi bilo buržuaz-ne večine.
Kako je bilo v resnici, je bil to strokovni ali politični boj?
Šle je za rudarske mezde. Ugotovljeno je, da mnogo rudnikov ne bi moglo plačevati sedanjih mezd, če bi jim vzeli državno podporo. Samo eno sredstvo je za rešitev rudarskih mezd: prisiliti vlado, da reorganizira rudnike tako, da bodo sedanje mezde lahko tudi nadalje plačevali. Boj torej ni bil naperjen proti lastnikom rudnikov,
temveč šlo je za to, prisiliti meščansko vlado, da rudnike socializira. Boj je bil terej po svojem bistvu političen, zmaga je mogoča samo s političnim bojem!
Bogati ljudje lahko moteno preskrbo z živili in mir v obratih veliko dalje prenašajo kakor delavci. Generalna stavka — drugače pa je, če štrajka samo posamezna stroka — ne more zmagati s svojimi gospodarskimi posledicami. Zmaga je mogoča le, če se spremeni generalna stavka v boj za politično moč, če grozi, da bo nastala iz nje revolucija in spravi bur-žcazijo in vlado v strah in do kapitulacije.
Takega uspeha sedanja stavka ni mogla doseči. Kajti vojaštvo je bilo trdno v vladnih rokah, število stavkokazov pa veliko; in končno, ker so strokovne organizacije radi delavcev, ki stoje politično pod vplivom buržoaznih strank, vedno zatrjevale, da delavci nikakor nočejo ogrožati politično moč buržoazije. Buržoazija je torej lahko ostala mirna, vlada tudi. Pripravili sta se na daljši štrajk. Po par dneh je moralo stavkovno vodstvo uvideti, da je štrajk izgubljen, ker bi ga vlada dalje vzdržala kakor delavci.
To je najvažnejši nauk te stavke: V odločilnem boju, kakor je bil ta, more delavstvo zmagati le, če je v celoti, ne samo naprednejši del, vzgojeno za resnične razredno solidarnost, ne samo za mezdne boje, temveč tudi za politične bcje; samo tedaj torej, če so delavske mase vzgojene v duhu socializma.
Rezultat stavke? Zdi se, da nudi vlada rudarjem precej ugodne pogoje. Kljub temu pa, ali ne bi bili mogli doseči še ugodnejših pogojev, dokler je bila vlada v strahu pred generalnim štrajkom, ko je zdaj tega strahu rešena? Celo leto je živela buržuazija v strahu pred generalno stavko, to jo je napravilo popustljivo. Zdaj nima več bojazni, gledala bo, da se bo revan-žirala. Kako ponižujoče pogoje so morali n. pr. sprejeti železničarji, ko so šli zopet na delo!
Komunisti so prevzeli iz stare sindikalistične teorije nauk o revolucionarni gimnastiki : ne vprašujte, kakšni so pogoji za boj, ali je pričakovati zmago ali poraz — vsak pogumno začet boj je dober. Četudi so delavci poraženi, se vendar vadijo v boju za revolucijo! Kar so angleški delavci zdaj doživeli, svari pred tem krivim naukom. Vsak delavski poraz kapitalisti strašno izrabijo!
Pa voditelji -angleških strokovnih organizacij? Ali niso videli, da pri sedanji zrelosti angleškega delavstva zmage ni bilo pričakovati?
Govori se o desničarjih in levičarjih, o zmernih in radikalnih, o reformistih in revolucionarjih v angleškem strokovnem gibanju. Ne tolmačite tega krivo. Cook, voditelj rudarjev, je »radikalen«, on ve: rudarji, za katerih plače gre, se bodo izvrstno borili. Cramp, voditelj železničarjev, je bil »zmeren«- : ne bo tako lahko spraviti železničarje v štrajk, v katerem ne bo šlo za njih plače. »Radikalni« so bili voditelji, ki so bili pod pritiskom mas, katere so že postale razredno solidarne, »zmerni« so bili dni, katerih organizacije še niso prebolele ozke strokovne solidarnosti.
Niso bile razlike v »strujah«, odločujoče. Odločevale so izkušnje iz leta 1921. Tudi takrat so rudarji zahtevali generalno stavko. Voditelji železničarjev in transportnih delavcev so tedaj štrajk odklonili. Zato jih psujejo vsa leta za »izdajalce«. Zdaj so imeli strah, da bi se to ponovilo. Zato so letos glasovali za štrajk.
Če bojaželjni ljudje vsakega, ki po skrbni in natančni preizkušnji bojnih pogojev pride do spoznanja, da velik boj v nekem času ni priporočljiv, radi tega za slabiča, bojazljivca in izdajalca zmerjajo,, potem nastane atmosfera, v 'kateri se mnogi ne upajo več zeperstaviti se bojnemu sklepu, čeprav jasno vidijo neuspeh. Tudi to je nauk iz angleških izkušenj.
Tako pravi dr. Bauer. Brez dvoma je povedal mnogo resnic. Zdi se nam potrebno povedati še to: če so na Angleškem konservativni delavci, so tudi konservativni voditelji. Ti imajo lep del krivde za izgubljeno stavka — Pa tudi Marksov nauk, da veliki možje lahko izvršijo le ono, kar je omogočil gospodarsk i razvoj in razvoj razredov, kakor pravi Bauer, je treba razumeti pravilno. Kdo pa presoja, kaj je že mogoče? Ljudje vendar, navadno voditelji. Če ti napačno presodijo, so objektivne razmere nedolžne, ne gre, da bi ti nanje valili odgovornost, temveč moramo obsoditi voditelje. Zgodilo se je tudi, da so voditelji namem> ma napačno presojali, v takem primeru upravičeno govorimo c izdaji. To pa ni dovolj, gledati moramo, da priložnost za taka izdajstva odpravimo, kar je mogoče le, če zavedni in organizirani delavci sami odločajo, ne pa voditelji namesto njih. Zato dr. Bauer pravilno in silno nastopa proti samostro-kovnim cehovskim organizacijam, kakršne hočejo imeti tudi naši domači voditelji. Poučne je primerjati članek dr. Bauerja s poročilom o Svetkovem govoru v Trbovljah v zadnji »Delavski politiki . Dr. Bauer je, kakor znano, eden izmed najvplivnejših idejnih voditeljev avstrijske socialne demokracije, pa govori, kakor da je tudi okužen cd ideje Skupnega doma, ki je nekaj takega, »česar nikjer, na svetu ne*poznajo . To za tiste, ki so morda res mnenja, da nismo internacionalni in da kuhamo čisto za6e svojo juho. Kako internacionalna in marksistična pa je SPJ, dekazuje delo njenih voditeljev za nepolitične, strogo strokovne« organizacije.
Dosedanje izkušnje taktike enotne fronte v Slovenili.
IV.
Enotna fronta starega vodstva naše stranke z verižniško in reakcionarno buržoazijo v reakcionarni akciji je imela večje posledice v ideologiji delavstva v Sloveniji. Med drugimi boli nevarnimi (desničarstvo, miniBteriali-zem, sistematični oportunizem) zablodami moramo omeniti tudi manj nevarno skrajno levičarstvo, ki ali zavrar ča taktiko enotne fronte sploh, ali pa misli, da mora v enotni fronti požreti politiko. Te tendence so se posebno jasno pokazale ob ustanovitvi Socialistične stranke delovnega ljudstva hi Zveze delovnega ljudstva v ljubljanski občini. Čitalcem »Napreja« so ti do-
godki večinoma znani, ker je o njih »Naprej« že veliko pdsal. Soc. stranko delovnega ljudstva so ustanovili pristaši razpuščene 'KSJ zbrani okoli »Delavskih novice, pristaši grupe okoli »Zarje«, in strokovne organizacije rudarjev in železničarjev, ki niso bile v sestavu Strokovne komisije. Vse te grupe in organizacije so na konferenci združenja soglasno sprejele program in pravilnik Socialistične stranke del. ljudstva. Na ta način je na tej konferenci bdla ustvarjena dvovrstna enotna fronta: popolna programatična in organizacijska med zgoraj navedenimi organizacijami in pa enotna fron -ta v akciji z mariborsko organizacijo socialistične stranke, zastopano po Golouhu. Zastopstvo mariborske okrožne organizacije je namreč načelno osvojilo program in pravilnik novo stranke, izjavilo pa je, da ne more sklepati o organizacijski priključitvi, o čemer bo pač sklepala okrožna konferenca v Mariboru.
Ta konferenca se je vršila nekoliko pozneje, a je bila spojena s postavitvijo kandidatov za skupščinske volitve ter je bila ravno radi tega zelo živahna in poučna Na to konferenco se je namreč pripeljal tudi dr. Topalovič, delegat centrale SPJ na okrožni konferenci. Ta je z vso silo nastopil proti organizatoričnemu združenju mariborske okrožne organizacije s Socialistično stranko del. ljudstva — češ to je zveza s komunisti in s 3. internacionalo. Isti Topalovič, ki jena dveh državnih kongresih še združene soc. stranke se zavzemal za priključitev k
3.	internacionali, je v Mariboru strašno pobijal združenje s Soc. str. del. ljud., ki ni bila priključena nobeni internacionali. pripuščajoč splošno državnemu kongresu, da on reši za celo deželo to vprašanje.
Pri tej svoji strastni agitaciji ne vem kakšne cilje je zasledoval. Morda je pričakoval, da ga mariborska okrožna konferenca postavi za nosilca liste. To se da sklepati po tem, da je, čeprav je konferenca osvojila njegovo stališče in odbila organizatorično združenje s SSDL bil nad konferenco tako razočaran, da se je izrazil doslovno: »Ja ne bi ni primio od toga govna ni kakav mandat.
Tedanji predstavniki mariborskega proletariata (Golouh, Eržen, Petejan) so v resnici smatrali za potrebno enotno fronto samo v volilni akciji, da si zagotove čimveč poslanskih mandatov. Na tako akcijo so, kakor znano, tudi pristali.
•Socialistična stranka del. ljudstva je imela namen legalizirati politično organizacijo, razpuščeno KS v Sloveniji in na ta način okrepiti aktivnost onega dela proletariata, ki je bil politično brezpraven in brez legalne organizacije. Na ustanovni konferenci je vladala sicer soglasnost v vseh programatič-nih in načelnih vprašanjih, pokazala pa so se nasprotstva v osebnih vprašanjih. Predstavniki »Zveze rudarjev — to je številčno najmočnejše organizacije — so kategorično zahtevali, da pride v izvrševala! odbor tudi Stefanovič, ki do takrat ni bil organiziran v nobeni stranki. Lemež in Žorga pa sta izjavila v komisiji, ki je predlagala člane, da onadva ne sprejmeta kan didature, ako bo na listi tudi Stefanovič. Lemež in Žorga nista predstavljala stališča organizacije, temveč svoja osebna. Nasproti njihovemu mišljenju je bila kategorična zahteva predstavnikov »Rudarske-zveze . Večina je torej uvaževala zahtevo organizacije in odbila osebno mnenje Lemeža in Žor-ge. Rekla je, ako Stefanovič prizna program in pravilnik, tedaj je lahko na kandidatni listi. Ako ne bo izvrševal programa in pravilnika, se bo pač sam 'onemogočil. Stefanovič je, kakor znano, takoj po ustanovitvi izstopil iz stranke in stopil v radikalno stranko.
V.
y^tak je bil položaj pri ustanovitvi te organizatorične in akcijske enotne fronte. Desničarji (Topalovič in drugi demokratarji) so jo nazivali komunistično, a levičarji oportunistično, ker so bili v izvrševalnem odboru tudi To-kan, Mihevc in Slovšak od grupe Zar-janov. Nobeden od njih pa ni kritiziral načelno politiko nove stranke, kritiziral program, pravilnik in politiko te stranke.
Lažniva in osebna gonja z leve in desne pa je imela za posledico, da so pristaši nove stranke se pač izjavili za program in pravilnik stranke pri volitvah, niso pa bili dovolj zavedni, da bi izpolnjevali tudi druge svoje dolžnosti do stranke, pjso dovolj plačevali niti članskih prispevkov, niti naročnine za strankino glasilo. Stranka je torej bila bolj v simpatijah, kakor pa v stvarni zavednosti članov, da so oni sami stranka, da morajo sami voditi politiko stranke, sami plačevati strankin tisk in tajništvo. Od stranke se je pričakovalo mnogo, a stvarno podpore v prispevkih in naročnini ji člani in pristaši niso dali.
Strankin tajnik in urednik sta morala podpisati menico, da je list še lahko izhajal med volilnim bojem. Zato je bilo lahko tako stranko nezavednega članstva razrušiti, kar so izvedli levičarji (Štukelj, Žorga, Lemež) moralno in denarno s pomočjo belgrajske centrale. To se je zgodilo na zahrbtni konferenci, katero so sklicali Hlebec, Žorga in komp. in o kateri je »Naprej že večkrat poročal. Na tej konferenci so isti zaupniki, ki so ustanovili stranko, glasovali za strankin program in pravilnik pred par meseci, ta strankin pravilnik brezbrižno pogazili.
VI.
Izkušnje, ki jih mora doumeti vsak razredno zaveden proletarec iz te organizacijske in akcijske fronte med različnimi proletarskimi organizacijami, so bogate. Predvsem se je izkazala velika nezavednost večine komunističnih zaupnikov, ki so se izkazali za revolucionarne v besedah s tem, da so glasovali za socialistični program in pravilnik, a se obenem pokazali za reakcijonarje v dejanju, ko so svoje lastne sklepe pogazili, predno so jih začeli v praksi izvrševati. Ta nezavednost se je kazala tudi v tem, da so zaupniki pričakovali od voditeljev rešitve in mislili, ako odstranimo voditelje ter postavimo dinge, pa bomo imeli pravo revolucionarno stranko. Pokazalo se je torej, da celo med onimi za-upniki-komunisti, ki so veljali za hude revolucionarje, ni bilo enotnosti v osnovnih programatičnih in organizacijskih načelih. Brez popolne enotnosti v osnovnih socialističnih, programatičnih in organizacijskih načelih je torej vsaka organizacijska enotna fronta obsojena na razpad. Brez iskrene volje in pripravnosti izvrševati sklepe, dokler so veljavini, ni mogoča nobena proletarska organizacija. V tem se proletarske organizacije bistveno razlikujejo od buržoaznih. V buržoaznih ne odločuje članstvo, temuč kapital in kapitalistični interesi. Zato buržoazija lahko vsak dan menja program, po-gazi sklepe, vrši puče itd., pa z demagogijo in denarjem vse to predstavi ljudstvu kot edino pravilno.
VII.
Razpad organizacijske enotne fronte pa je imel poleg mnogih drugih slabih posledic tudi to važno posledico, da je uničil vse uspehe, ki so jih Zarjam in komunisti dosegli v ljubljanski občinski politiki za časa takozvane »Zveze delovnega ljudstva«, ki je bila akcijska enotna fronta v občini med komunisti, zarjani in krščanskimi socialisti (klerikalci). Ker se take enotne fronte pri občinski politiki zelo pogoste in največkrat spontane, bo poučno, ako se kritično ozremo na izkušnjo, ki jo ima ljubljanski proletariat v občinski politiki z enotno fronto. O tem pa prihodnjič.
NASO
KO U N/KO] CIKORIJO
»Brezalkoholna produkcija"
Ljubljana, Poljanski nasip 10/34
polije vsakemu naročniku Napreja zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam iall
Občni zbor Konsumnega društva za Slovenijo.
(Konec.)
Sterže (delegat iz Črne): Naše članstvo^ zahteva povračila. Blago v Kons. društvu za Slov. je itak slabo, zdaj pa če bi članom ne dali niti povračil, bo tak udarec, da imam pomisleke, kako bo z obstojem Kons. društva za Slov. Pri nas dajejo že trgovci povračila. Obsojali moramo Črnjani tudi nemarnost centrale, ki se ni pobrigala, da bi v Žerjavu napravila prodajalno. Napravil jo je pa privaten trgovec, ki prav lepo uspeva in z nami vsestransko konkurira. Zdaj preti nevarnost, da bo Kons. dr. za Slovenijo izgubilo postojanko tudi v Heleni.
Mulej (Jesenice): Na Savi pri najboljši volji ne moremo agitirati in pridobivati novih članov in odjemalcev. Ne moremo dokazati, da bi bilo naše blago boljše in zato upravičeno nekoliko dražje, saj nam nasprotniki lahko pokažejo nasprotno. (Delavna obleka .v Kons. dr. po 175 Din, pri krojaču pa boljša in po meri 125 Din, dve obleki pa celo vsaka po 115 Din, torej 60 Din pri eni sami obleki razlike. Pogl. toz. poročilo v »Napreju« št. 16 z dne 17. aprila 1926.)
Pritegnili smo ženske k sodelovanju, pa je vse zastonj, vidijo drugod boljše in jih ftikakor ni mogoče pridobiti. Kons. dr. za Slov. bi moralo biti regulator cen, pa je ravno narobe. Že privatni trgovci dajejo po 3 odstotke povračila. Klerikalno Kons. društvo celo 3—5 odstotkov. Mi pri vsej draginji ne zmoremo niti 2 odstotka! Izgovarja se načelstvo na davek itd. Saj morajo to vse tudi drugi plačevati. Krediti se v klerikalnem konsumu in drugod ponujajo. Vem, da bo promet na Savi še bolj padel in odkrito povem, da se meni člani smilijo, ker vem, da ne gredo radi drugam, pa morajo, ker je njih gmotni položaj tak, da morajo računati z vsakim vinarjem. Predlagam, naj se izplača vsaj še to leto 3—4 odstotna dividenda in naj se polagoma z vzgojo in boljšim blagom članstvo tega odvadi.
Vrbee: Da pridemo do konca dnevnega reda, predlagam, naj vsak delegat govori le po 5 minut. — Sprejeto.
Padar: Če se bodo dividende odpravile, bo Tržič zaspal in tudi Križe. Mnogi so že vzeli kredit na račun povračila in bo zdaj zanje velik udarec, če povračil ne bodo dobili. Obsojam vodstvo, da ni izkoristilo položaja zlasti v začetku, ko bi bili kmetje radi plačali namesto 50 K deleža tudi po 200 K. Naj se najde način, da bodo člani povračila dobili.
Baznik (Ljubljana): Težave so pri zadrugi in tudi pri naših ženah. Vidim, da letos povračil ne moremo dati, če ni denarja. Vendar sem za to, da se povračila priznajo in vpišejo na račun, sicer bo res katastrofa. Glede drugega delovanja smatram za nujno potrebno preurediti gospodarstvo na temelju samouprave, ki bo krajevnim odborom omogočala širši in uspešnejši delokrog. Za krajevne odbore naj se napravijo posebna pravila.
Pavlič (Vodmat): Kons. dr. za Slov. se spravlja v veliko nevarnost, če bo zdaj odpravilo še celo dividende. Blago dražje in slabše — kdo bo pa še kupoval? Zdaj so vsaj povračila nekoliko vezala. Predlagam, naj se povračila priznajo oz. izplačajo v blagu.
Vrbec (Glince): Tudi na Viču poj-demo še bolj rakovo pot, če se ne bodo izplačala povračila. Protestiram tudi, da vodstvo našega predloga ni vpošte-valo in ga niti navedlo ni med predlogi podružnic.
Svetek pojasni, da so ga dobili šele 8. aprila, torej odločno prepozno, V r -b e c pa je izjavil, da je bil po predsedniku poslan že 1. aprila, torej je zamudo povzročil predsednik.
Delegati: Pančur, Arzenšek, Andlovič, Erlah in Schrott so vsi izjavili, da bo promet v njih kraju padel za najmanj 30%, da, celo 50%, če se dividende ne bodo izplačale.
Klančnik (Maribor): Žalostno je, da ne moremo računati z večjo člansko požrtvovalnostjo. Kdor ni nič skupaj nosil, ne bo nikdar nič imel. Toda čigava je rezerva? še hujša gospodarska kriza preti. Naj torej načelstvo od-
stopi od svojega predloga in naj ge dividende izplačajo.
Štefanja Brezarjeva (odbornica v Ljubljani): Vam možem očitam, da ste sami krivi, da se danes toliko časa vse suče okrog dividend. Zakaj niste svojih ženic naučili, kaj je Kons. društvo, da ne bodo mislile, da hodijo kupovat zaradi povračil. Vzgajajte jih v zadruž-no-socialističnem smislu. Socializem je popolnoma nasproten egoizmu. Zato začnite z drugo taktiko.
Prekoršek: Borovnica je tudi odločno za izplačilo dividend. Vsaj letos. Potem se pa naj vpišejo v dobro.
Karl Felicijan (Celje):	Mi	imamo
mnogo članov, ki stalno kupujejo in tudi precej, toda žalostno je, da dobijo le boljše oblečeni več kredita. Tako imamo 80.000 Din deficita, ali je centrala proti temu kaj ukrenila? Bivši konsumski poslovodja ima v Celju boljšo prodajalno, kakor Kons. dr. za Slov.; odkod? Sicer pa vlada pri nas velik nered. Centrala pošlje že nume-rirano sveže svinjsko meso, ko se osuši, tehta poslanih 135 dkg le 110 dkg. Jaz sem to vrnil, ker ne maram plačati četrt kilograma več, nego dobim. Prodajalec se zgovarja na centralo. Na moj dopis mi centrala niti ne odgovori/Tako smo krajevni odbori le slamnati možje in zato zahtevam strogo avtonomijo, ali pa bomo začeli na svoje. Škandal je tudi, kako slabo so plačani uslužbenci. S. Filipič je pri železnici zgubil službo in dabi zdaj v Kons. dr. za Slov. 200 Din mesečno. Za izredno delo, če je prosil za poboljšek, je pa n. pr. dobil za tri inventurne večere 20 Din.
A. Kristali: (odgovarja s. Stržetu).
V Žerjavu nismo otvorili prodajalne, ker nismo imeli dovoljenja od rudnika in ker ni hotel nihče prevzeti jamstvo za 250.000 Din, ki bi jih morali založiti.
Sterže (Črna): Zakaj je pa vse to privatni trgovec dobil?
S. Jurčič (ravnatelj): V Črni bomo odprli še prodajalno v Heleni. Na ostale očitke drugih delegatov pa moram ugotoviti, da ni res, da je blago pri nas najslabše, toda konkurenca nas tlači in tudi denar. Za moko moramo denar poslati vnaprej. Glede kreditov pa pripominjam, da se zanesljivim delavcem lahko daje blago na kredit tako, da plača vsak na 14 dni vzeto blago. V trgovini so riziki, zato ni čuda, če je kdaj kaj slabega ali dražjega v prodajalni.
V Celju ne moremo nastaviti še tretje osebe. Filipič dobiva nagrado 200 dinarjev za dovoz blaga na dom. Za druge vožnje dobiva posebe plačano.
G. Kristau. Vsi so danes za izplačilo dividende. Toda danes o tem ne moremo sklepati, ker ni denarja. Predlagam, naj občni zbor naloži načelstvu, da najde pota, ki bodo omogočila, da se bodo dividende izplačale, najpozneje do 1. julija naj se o tej rešitvi obvesti članstvo potom krajevnih zborov.
Petejan: Današnji občni zbor mora biti zadnji, ki razpravlja o tem vprašanju. Mi vsi moramo širiti zadružno idejo. Člani se morajo zavedati, da je zadružna last skupna last, zato ne sme vsak zahtevati koristi le zase, ampak pred očmi moramo imeti vedno skupnost. Sem odločno proti kreditom. Zadruga pride tako le v nevarnost, in je navezana na tuj kapital in visoke obresti.
J. Mulej (Jesenice): Prav lepo sta govorila s. Brezarjeva in Petejan. Toda zelo rad bi videl, da bi oba prišla med naše delavce, pa. bosta videla, da besede nič več ne vplivajo, da hoče delavec pomoči v težkem položaju, zato ni čudno, Če tudi tam kupuje, kjer dobi cenejše, oziroma ima več koristi.
Isto sta poudarjala tudi delegata Ambrožič in Rozman.
A. Kristan: Vsa stvar je bolj knjigovodskega značaja. Treba bo najti pot, ki bo omogočila povračila. Mislim, da to pot že imamo. Samo časa je treba, danes vam je ne morem razložiti. Mi ne moremo in ne smemo varati drug drugega. Živimo na zaupanju. Novi odbor bo, kakor sem prepričan, svojo težko nalogo izvršil. Imam načrt, ki se bo dal izvršiti.
Konsumno društvo je izborno podjetje prve vrste, zato predlagam, naj občni zbor pooblasti načelstvo, da naj-
de pot in uredi vprašanja izplačila dividende. — Sogl. sprejeto.
F. Svetek (tajnik Kons. društva): Oita predloge posameznih prodajalen.
Jurčič: Predlaga, naj občni zbor odobri pragmatiko za uslužbence.
K. Felicijan (Celje): Ne moremo za njo glasovati, če pa je ne poznamo.
Jurčič: Saj bo objavljena v >Konsu-mentu«.
Kristan: Saj je vendar sklenjena v soglasju z organizacijo nastavljencev.
S. Jurčič: Je gotovo dobra, saj sem tudi jaz zanjo, ker imam kot uslužbenec koristi od nje.
Delegati ne glasujejo, tako da je ravnatelj Jurčič prisiljen prečitati jo. Vendar se je med tem pričelo izplačevanje potnin, in razen par delegatov so vsi leteli k blagajniški mizi, tako da mimo lahko rečemo, da delegati te pragmatike ne poznajo.
Anton Kristan je končno ponovil težave zadruge in pozival vse k sodelovanju in požrtvovalnosti. Zaključno besedo je imel tajnik Fr. Svetek: Govoriti zna. Kratko si bomo zapomnili par stvari, ki mu jih toplo priporočamo v izvrševanje. Izjavil je: ... za vsako etvar je treba žrtev, zidarjev, — najprej žrtve, potem dobiček —. Delavski dom, ki so ga delavci postavili e svojim trudom, tak ,dom delavci cenijo, dočim ni tiste ljubezni, kjer je bil dom ustanovljen iz indirektnih dobav. Volja doseže vse, cim več volje je združene, tem več se doseže. — Kdor ima prav, končno le zmaga. Kamor gredo pametni in delavni, pojdejo tudi vsi drugi za njimi. Itd.
Kristan je končno še pri odhodu obljubil, da bomo prihodnje leto zborovali v lastni dvorani. (Čas je že, pa vendar še ne verjamemo!)
Rase-tovrstno
pomladansko obleko
nudi najceneje
JOSIP ROJINA
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 3
Razno.
Najboljši šivalni stroj in
: ib domačo obrt In Industrijo ! v vseh opremah.
Istotam pletilni stroj DUBIED
; Pouk v vezenju brez-: plačen - Večletna garancija - Delavnica za popravila - Nizke cene, tudi na obroke
110SIP PETELINC
LJUBLJANA
| blizu Prešernovega spomenika
Volitve v Mežiški dolini so pokazale na novo, kaj premore dobra organizacija, zavednost članstva in sodelovanje ročnih in duševnih delavcev. Prevaljsko občino so delavci izgubili, ker niso imeli organizacije in je kristanovski župan Čop vladal po svoje; niti klub občinskih odbornikov ni imel sej, kakor je s. Dober-šek poročal v zadnjem »Napreju«. Tak »socializem« seveda ne more žeti uspehov. V Črni je organizacija odbila napade kristanovcev, a toliko ni mogla napredovati, da bi se popolnoma osvobodila. Arhovo delo Črnjanov ni moglo demoralizirali, kakor se je sam hvalil, a ljuljke je le nasejal nekaj, da je bilo treba iii v volitve s kompromisno listo, socialni demokrati in kristanovci skupaj. Na ta način so delavci obdržali občino v svojih rokah (17 mandatov proti 4 SLS in 4 SDS) do pravega občinskega delovanja pa ne bo prišlo, dokler ne bodo imeli skupne organizacije, v kateri bodo skupno iskali prave poli. Socialnih demokratov je izvoljenih 9, kristanovcev pa 8. V Mežici so šli pa soc. demokrati samostojno v volitve in so zmagali z absolutno večino, 15 mandatov proti 9 (3 kristanovci, 3 klerikalci in 3 demokrati). Za 1 mandat bo odločil žreb med našo, klerikalno in demokratsko listo, ki imajo vse tri enake ostanke. Glasovi: soc. dem. 372, dem. 84, kler. 84, kristanovci 78. V Prevaljah: neorg. delavci 236, klerikalci 268, dem. 77. V Črni: soc. dem. in krislanovci 371, kler. 98, demokrati 80. Zmaga v Mežici je zelo važna, ker je tam sedež rudnika. S tem je zagotovljena občinska politika, ki jo je vodila naša organizacija z lepimi uspehi /.a delavce in kmete na jezo velekapitala in njegovih hlapcev, zlasti kristanovcev. Odpadli župan bogar zdaj najbrž premišljuje, kaj je boljše: zvestoba ali izaajstvo? — Vsi delavci, ki se zanimajo za občinsko politiko, noj čitajo Moderndorferjevo brošuro: »Boji in napredek mežiških rudarjev«. Potem bodo razumeli to zmago in znali pomagati tudi sebi in svojim sodrugom v lastni občini.
i' Sleparstvo protikorupcijskega boja dosega že vrhunec. Vse koruptne stranke kričijo proti korupciji, a le proti tuji, proti lastni ne. Eni zahtevajo, naj se preišče zadeva Pašičevega sina, Pašič pa hoče, naj se preiščejo vse zadeve od prevrata sem po vrsti, da bi bil že vnuk prej mrtev, predno pride preiskava do sina; drugi zopet zahtevajo drugače — končno pa se vsi zedinijo, da je treba proti korupciji zelo kričati, drugače pa nič storiti. V Ljubljani bo velik shod proti korupciji, korupcija se bo pa še dalje redila, 'okler ljudstvo ne začne resno zahtevati javnih računov. Le javni računi l>odo odpravili korupcijo >pri njem, pri tebi in tudi pri meni«!
r Trboveljski rudarji so pri svojih razgovorih prišli že do resnega razmotriva-
nja o združenju. Kristanovci se pa ničesar tako ne bojijo kakor delavskega združenja, zato so se premislili in izrazili željo, da bi tudi Sodelovali. Akcijski odbor (pravzaprav ne ta, temveč delegati vseh strokovnih organizacij, ki so v akcijskem odboru sodelovale; za razliko od akcijskega odbora ga bomo imenovali medstrokovni odbor, ker v akcijskem odboru sodelujejo tudi politične stranke), torej ta medstrokovni odbor je po daljši debati sklenil, da jemlje z zadovoljstvom na znanje to izpremembo njih namenov. (Navzoči kristanovci so takoj protestirali; ne namen, le taktiko smo izpremenili.) Ko se jim ni posrečilo, da bi bili odklonjeni, so pa potem izdali neki letak, v katerem zopet govorijo, da ne marajo sodelovati in na prihodnjo sejo res niso prišli, samo »opozicija« je bila navzoča. Na vprašanje, kaj mislijo, ali zastopajo kristanovsko ‘Zvezo ali samo njeno opozicijo, se niso mogli izjaviti in so bili potem navzoči le kot čalfttvci. Letak so pač obsodili, a v organizaciji, ki ga je izdala, ostanejo še nadalje. Njih glavni govornik je organiziran tam pod drugim imenom, tako da lahko reče, da je ali da ni, kakor se trenutno piše. Morebiti je vpisan še pod več imeni, tako da imajo te organizacije ms lahko »veliko članov«. Da je to nepošteno, tega ni. hotel razumeti, ali pa res misli, da se da z goljufijo kaj dobrega doseči. Saj tudi marsikak provokator še rad razlaga, da je nasilje potrebno, češ, če je buržuazija nasilna, moramo biti tudi mi, drugače je ne premagamo — a komaj to pove, pa gre h konsumarjem pomagat delati nasilje proti proletariatu. Zavednosti ne mara, ker bi bilo potem konec njegovega dvoličnega provokatorstva. A delavci jim ne branijo govoriti; naj se izgovore, bo tem prej jasno! Tudi zavlačevanje jim ne bo mnogo pomagalo, končno bo vendarle debata napredovala. Prišlo je že do vprašanja programa in pravilnika in prihodnjo sredo se bo o tem nadaljevalo. Kristanovci se bojijo, da bi prišli njih backi poslušat, zato taka jeza na te diskusije. Tudi levičarska »opozicija« se tega boji, ker ta ima več ljudi za seboj, ki bi jih lahko privedla poslušat — pa'jih ne privede. »Programatične debate io škodljive«, tako pravijo vsi, ki se bojijo, da bi delavci sami vzeli svojo usodo y roke. In vendar jo bodo vzeli, vsekakor bo prišlo do združenja delavcev, čeprav združeni generali ne marajo.
Iz stranke-
s Pregled organizacijskih obračunov za april izide danes teden, zadnjič smo pomotoma objavili, da izide danes, četrti teden je šele prihodnji. Zamudniki torej svojo zamudo še lahko popravijo; od nekaj organizacij smo prejeli samo obračune, denarja pa ne. V Trbovljah je obračunalo kar 54 zamudnikov, ki so manjkali v tabeli za marec, zato bodo pa drugi manjkali zopet za april, čeprav so težke razmere v Trbovljah, bi se člani lahko navadili na red, ker ni mnogo razlike, ali plačaš v maju ali v juniju, v tabeli pa tvoja zamuda zelo škoduje. Poravnajte prispevke prve dni v mesecu,
da bo dobila tudi centrala pravočasno obračun.
Kulturna sekcija KDZ v Trbovljah je
imela 9. maja 1926 svoj občni zbor. Izvoljen je bil sledeči odbor; predsednik Leopold Vozelj, namestnik Franc Perpar, tajnik Franc Kuhar, nam. Franc Učakar, blagajnik Ivan Češnovar, nam. Jože Zelenšek, odborniki: Ivan Krajnc, Franc Pristav, Mici' Zakonjškova. — Želimo temu odboru pri njegovem delu za proletarsko kulturo obilo uspeha. Delu čast! In oblast!
Obračunajte za .-Majski spis« takoj! Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči!
Še nikdar tako ceno, kot tedaj.
TEKSTILBAZARIUDBUAII
na Krekovem trgu št. 10, prodaja, dokler zaloga traja;
Batist modno barvasti h Din 5’-Kotenina 80 cm široka	&	„	8*-
Kambrik zelo trpežen	&	„	10”-
Krep in delen fini naj-
novejši	h	.	12’-
Moški in ženski angleški in češki Sfoti najcenejSi!
Pri TEKSTILBflZARJU je blago!
Dopisi.
JESENICE. Po razpadu fevdalne in klerikalne Avstrije je tudi delavski razred v Sloveniji z radostjo pozdravil klic: za samoodločbo narodov, ker se je nadejal, da mu bo v demokratičnejši Jugoslaviji dano več prilike za dosego boljše, pravičnejše socialne zakonodaje, kadi izkušenj pod Avstrijo je delavstvo po prevratu zelo hitro okrepilo socialno demokratične politične in strokovne organizacije, da se z njimi brani in napade propadajoči kapitalistični družabni red. Ker je bil jugoslovanski kapitalizem še v povojih, si je jugoslovanski proletariat priboril precej pravic, dasi tudi ni bil posebno močan, a enoten je bil. Pomagal je tudi vpliv proletariata v drugih državah. Ko so meščanske stranke videle, da je delavska moč silna, so začele pošiljati svoje agente-provokaterje v delavske vrste, kjer so prevzeli razne vooilne funkcije in korumpirali nekatere delavske voditelje, zlasti one, ki so bili v besedah socialisti, v resnici pa častihlepni in dobičkaželjni elementi. S pomočjo teh so nastali med delavskimi vrstami razni puči in pojavljale so se zmede. Strokovne organizacije so polagoma spremenili v cehovske ustanove in pomagali kapitalističnim strujam razbijati delavske razredne organizacije, razkropiti nevzgojeno maso ter jo deloma pritegniti v neborbene, »strogo strokovne« organizacije. Jasno ko beli dan je, da je takemu razvoju v slabše morala slediti obznana, za njo pa zakon o za-
Spahnilo — Zakolcalo;
Razstava, *
POVEST O ROJSTVU IN ŽALOSTNEM KONCU NESREČNEGA SPAČKA.
Poslušaj, kako je to bilo;
Gospodu Kloftaču se je prijetno spali-nilo. Pri takih prilikah je vselej rekel, da se je kupček podrl. Nocoj pa ni utegnil tako reči, mudilo se mu je. Hitro je polovil zadnje niti spagettov, postrgal plast žoltorumene paste s krožnika, prilil kozarček onega iz »Šestice«, zadovoljno tlesknil z jezikom, se zleknil pod mizo in nad mizo na vse strani, pa rekel blaženo: »Dobro znaš, mamica, take ve-čerjice že dolgo nisi napravila. Pa, saj res,« je takoj dodal, »žuri se, da ne zamudiva, ura bo že osem.«
»Kam?« se je začudeno oglasila ženica, sukajoča se krog štedilnika in sipajoč zdrobljeno kavo v lonček, ki je ravno prekipeval, da je glasno cvrčalo po kuhinji.
»Lej no, ali si žfe spet pozabila, ti šavra, ti! Na mašo pa ne pozabiš, še na spoved ne, ki je samo enkrat v letu zapovedana. Ne veš, kaj je nocoj v >Med-narodni kavarni«, da ima tam Mokar sestanek?« jo je zavrnil g. Kloftač, napol očitajoče, napol šegavo.
»Kaj me briga Mokar!« se je odrezala mamica. >Ali ti je že kaj dal? Za sebe že skrbi. Dosti si že star, pa si še tako neumen, da za njim letaš,« se je razsrdila in odstavila lonček previdno s predpasnikom, da se ne opeče.
Ne jezi se, mamica^« ji seže vmes g. Kloftač, »saj veš, kako je. Biti moramo taktičarji. če bi zmerom delal kakor mislim, bi nocoj ne obiral kurice in pap-cal rižibiži s spagetti, ki ga znaš napraviti tako nebeško, da bi ga še angelci jedli. Tako pa — toda kaj bi govoril. Saj vem, da ne misliš tako. Kofetek v kavarni je cenejši ko teranček v »Ljubljanskem dvoru«. Ga bova zato pa jutri četrtinko več. To bo ves profit sestanka. Mokar od mene ne bo debel, jaz pa od njega ne; on mene pozna, jaz pa njega. Ce grem tja, grem samo zato, da se pokažem. Zato tiho mamica, in nikar se ne jezi.«
»Sam boš šel, sam se boš kazal? Jaz bom pa sama doma?« se zgrozi mamica.
»O, tudi ti pojdeš z menoj, brez tebe nikamor,« jo potolaži g. Kloftač.
*
Istočasno sta sedela v univerzitetnem kotu Kujonske kavarne gospoda Goflač in štruklja?. Vsak debelo cigaro med
zobmi, v rokah marjašovke, na mizi bo-co »onega, ki nam korajžo da«.
»Le suni g;a, Glistenmajer, saj nima kosti,« je pičil Štrukljač soseda in zvrnil vsebino kozarčka v dušku, da je za-grgralo kakor v tolmunu ,in je zabreknil, ko je požiral.
»Veš kaj, če se že komunisti iz mene norca delajo, mi daj vsaj ti mir, ki sva prijatelja,« ga_ zavrne užaljeni Goflač, seže po steklenici, potegne z dlanjo preko vrhnjega roba in jo vešče nastavi k ustam. Gr-gr-gr — je zagrgralo, da se je v bližini sedeči vladni svetnik dr. Frank nehote ozrl preko časopisa.
^No, če nočeš biti Glistenmajer, bodi pa Poflmajer,« ga znova podraži Štrukljač, razpne karte v levici in pozove prijatelja; »Zdaj daš ti, here je adut!«
In udarjala sta po mizi, da se je iz gostega dima čulo le: »Na, pik; zdaj dam jaz; kontra; hudič pa Mokar; bumf na, ti plačaš...!«
Zdajci se Štrukljač zgane, pogleda na uro, zgrabi steklenico, jo nese pred čelo in pazno premotri njeno notranjost proti luči. »Prekleto, prazna je, vse si požrl. Natakar, plačat! Mudi se, Pepe, ura je že osem. Kaj bo, če naju Mokar pogreši? --------—.4
»lam pri oknu je sešteval pare stara Hrome in godrnjal v grabljaste brke: »Prekleta birokrata! Od kod neki imata toliko, da se ga že podnevi tako nacu-
kata. Če bi rudarji vedeli--------------«
Tisti večer je bila zadnja soba v Mednarodni kavarni malodane zasedena, Celo stari Brinar se je potrudil in prižel prej, nego je hila njegova navada, kar so vsi takoj opazili. Sedel je v kotu za pečjo, podremaval in kinkal z glavo do popka. »Mož je truden, veliko dela, po dnevi in ponoči,« je pripomnil nekdo. O, pa bi se motil, kdor bi mislil, da Brinar spi in nič ne sliši!
Oče Kloftač so s svojo mamico že tudi zavzeli zelo viden prostor. Glasno so pripovedovali, da jih je bilo čuti po vsej sobi, kakšni so sedeži v Narodni skupščini in se srdili na kavo, da je zanič, ker je presladka. »Tako, kakor jo zna moja mamica, ne zna nobena,« so rekli.
Gospe so imele svoj pogovor. Prismo-dejka je zaupala Kloftačevki, da je ste-knila branjevca, ki je cenejši kakor prejšnji; naročen je tudi na Podlipo. »Eh, težko je dandanes,« sta vzdihnili obe hkrati. »Nocoj smo imeli ječmenov kole s kruhom,« je pristavita Klofta-čevka.
(Dalje sledi.)
ščiti javne varnosti in reda v državi, s čimer je bilo za nekaj časa masi delavskega razreda onemogočeno vsako uspešnejše gibanje. Ne čudimo se torej, če nam je vlada tudi letos poslala na proslavo Dela vladnega zastopnika s še močnejšo asistenco orožništva kakor kdaj prej, ki nas je s puškinimi kopiti preganjalo, onemogočilo obhode, prepovedalo svobodno zborovanje, aretiralo več nedolžnih ljudi, zabranilo razpečavanje in zaplenilo ^Majski spise in tako razburjalo duhove med treznimi in mirnimi delavci. Te metode lažnivega narodnega, v resnici pa mednarodno organiziranega kapitala nas učijo prav dobro. Zavedno delavstvo bo znalo na to nasilje pravilno odgovoriti. Vprašati se moramo, kaj je napravila vlada, ko so se izvršile pri TPD in KI D velike redukcije, kaj je odredila, da preneha korupcija v vrstah snajvišjih krogov«, o kateri vedo kapitalistični listi toliko povedati, ko vidimo, da se ne Izvajajo zakoni niti ustava, ko industrijska podjetja gazijo ne samo kolektivne pogodbe z
delavstvom, temveč tudi zakon v zaščito delavcev, ko vidimo, da služi vsa produkcija sanvo kupičenju dobičkov, ne pa potrebi, da se po velikih obratih razdeljuje delo tako, da se delavne sile vedno bolj nečloveško izrabljajo, da se v korist poedincev izrablja državno in sploh vse gospodarstvo, ko čutimo na lastnih plečih krivične velikanske indirektne in direktne davke, ko nimamo eksistenčnega minimuma, ko vidimo, da se ne izvede zakon o starostnem zavarovanju, delavska moč uničuje po nezdravih stanovanjih? Ali se bomo še nadalje mirno pustili tako živalsko izkoriščati? Ali še ne bomo začeli ustvarjati lastno produkcijo? Ali ne bomo vstopili v naše razredne socialno demokratične organizacije, da bo vladala v državi proletarska demokracija, da si izvojuje-mo svoje pravice? Zato kličemo vsemu delavstvu: Vstopite v naše vrste, Čitajte in razširjajte naš tisk, opustite poneum-uevanje z alkoholom! Ne pustite se varati od lažnivih kapitalističnih in social-patriotskih pridigarjev! Delo in razum
morata vladati, v zavednosti mora biti naša moč in zmagali bomo. — Zavedni delavci.
IZ ČRNE smo prejeli v objavo: Dne 13. maja je imeli stari obč. odbor svojo zadnjo sejo, kar bi samo ob sebi ne bilo nič posebnega, če bi se žal ob tej priliki ne bil uresničil znani izrek: Kakršen začetek, tak konec. Stari odbor je namreč že na svoji prvi seji doživel »fiaskot, o katerem bom rajši molčal. Toda bogovi so se menda že takrat zakleli, da bodo slavni soc. obč. odbor z županom vred na zadnji seji še hujše kaznovali. In to se je zgodilo; naj povem, kako je bilo: zadnje leto so bili naši obč. odborniki (predvsem socialistični, zadnjo besedo bi moral pisati v narekovajih) silno štedljivi. O tem so se morali' prepričati celo obč. uslužbenci, ker koncem 1. 1925 niso dobili običajne 13. plače. Da, še celo župan Dolinar je radi šted-nje odklonil priznano mu novoletno nagrade. Šola se mora povečati, da je to potrebno, o tem se govori že tri leta, pa je hvala bogu tudi to zaspalo v štedljivo-
koncih in krajih, da se je uresničil pristni koroški pregovor: Šparovc cerovca najde«. Našel se je cerovc« v SLS, ki je pogoltnil 10.000 prištedenih dinarčkov za nove zvonove! Ali oj nesreče, svet ne pozna hvaležnosti! G. župnik Dobrovc je ob kcncu zadnje seje od same ginjenosti menda kar objel župana za to izredno darilce, na one druge soc. obč. odbornike, ki so tudi pomagali izglasovati to čedno vsoto, pa je pozabil. To ni lepo! No, morda bodo tisti soc. stranici, ki ima take ^socialiste«, najprej zvonili? Samo škoda, da bo to stalo 10.000 Din. Sicer pa naj še kdo reče, da principi ne spadajo v koš! Če bo potrebno, bomo o tem pa še pisali. — Nadležen soei&lpa-triot.
Svoboden tisk je povsod odprto oko ljudstva, je utelešeno zaupanje ljudstva v samega sebe. Je brezobzirna izpoved ljudstva pred sainim seboj in znano je, da je moč priznanja odrešujoča. Je duševno ogledal^ v katerem vidi ljudstvo samo sebe, samega Sabe opazovati pa je prvi pogoj modrosti.
(Karl Marko.)
Naistarejši ljudje
ki so že marsikaj prešli in preživeli in ei tedaj mogli pridobiti izkušenj, slišimo vedno in vedno govoriti, da se po bolečinah in
•trganju v križu, udih, pri zobobolu pokazuje kot zanesljiv ublažitelj bolečin skozi 27 let priljubljeno domače sredstvo Fellerjev bla-godišeči »Elsafluid '. Drgnjenje in umivanje z Elsalluidom manjša tudi najvztrajnejše bolečine, krepi in osvežuje mišičevje in živce, jača utrujene oči, varuje pred nahodom in
kljubuje hladnemu zraku. Z vodo od meša n je dobrodejen za grgranje, za grlo in uda. Odznotraj in odzunaj močnejši, izdatnejši in krepkejega delovanja kot iratneosko žganje -in najbolji kosmetikum te vrste, 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike speeijalne stekle-
nice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 velikih specijalnih steklenic za 250 Din, že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsa trg 252, Hrvatska. — Posamezne steklenice Elsafluida po 10 Din se dobe v vseli lekarnah in sorodnih trgovinah.
SAMO ENKRAT
poskusite in kupili bodete vedno pristno angleško in češko sukno, kamgarne, ševijote za moške in najnovejle volneno modno in perilno blago za spomladanske ženske obleke po znižani ceni v manufakturni in modni trgovini
Miloš Pšeničnik
Celje
Na željo se pošljejo vzorci!	Postrežba	solidna!
Za pomladansko sezijo
najugodnejši nakup perila, pletenin, galanterije, potovalnih potrebščin itd. pri
OaSparl & Fanninger na sl.
SLAVKO ČRNETIČ
moda, galanterija, perilo MARIBOR. Aleksandrova cesta 23
Vsled ugodne nabave surovin znatno znižane cene
nogavicam in drugim pleteninam
Vse odjemalce prosimo, noj zahtevajo cenike.
Vsakovrstno naročilo sprejemo naš zostopnlk in naravnost tvrdka
M. FRANZI. A. SINOVI
PoStni predal 44	fcJUBl.JA.NA,	Privoz	|0	Telefon	425
jO' Kje leupiš najceneje? "ac PRI
ŠENTPETERSKEM BAZARJU v Ljubljani, Martinova cesta št- S.
Tem dobit različno blago. Krasne volnene spomladanske itofe. Izgotovljeno moiko in fensko perilo. Belo In rujavo kotenlno Itd. po na|nii)lb cenah. Zdaj tndi odprodaje zimskega blaga In ostankov pod lastno ceno. Poturl sel
auananUMiBauini
Ifaitar nriitata u folio In predno nakupite manutakturno blago, 1181101 UflUcte V icljc moj[[C }n ženske izgotovljene obleke, ulašče,
suknje, odeje, srajce, si oglejte velikansko zalogo blaga in izdelkov
„PRI AMERIKANCIT - Glavni trg - pri farni cerkvi.
Tam se prodaja najceneje, ker ima lastno tovarno Obleka moSka štofasta od Din 350’— naprej. SPECIALITETA: MoSka obleka, po meri narejena, zajamčeno pristna volna samo Din 530*—. Cajgaste moške hlače, močne od Din 45*— naprej.
Barhant, flanela in vse drugo blago po najnižji ceni. Velikanska Izbira moških in ženskih Stotov.
Oglejte si
.Pri Amerikancu", Celje, Glavni irg 10 (pri farni cerkvi).
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ============== velikosti po najnižji cenL =====
se kupijo
ČEVLJI
moški iz boksa	160	Din
ženski iz boksa visoki	155	„
ženski iz boksa nizki	135	„
fantovski iz boksa	135	„
za deške in deklice Iz boksa 95 „ otroški iz boksa	68	„
otroški mali rujavi ali črni 26 „
pri
•aaaaaasaaeasotaaaaasaaaaaaaaaaaua^
S Dežni plašči cenejši!
I--------------------------------------—-------------------------------------
:	Velika	izbira klobukov, čevljev, perila, dežnikov, j
• • j plaščev, sandal, majic, slamnikov itd. po konkurenčni •
:	ceni	pri	j
JAKOB LAH — Maribor
!	je-	samo	Glavni	trg	štev.	2	"ec
■aa
IT
[PERILO IN OBLEKE!
J* platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, ■ H naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno | S£	perilo,	iid.	kupite	najboljše	pri	tvrdki	^
Šoštarič j
j| MARIBOR. Aleksandrova cesta štev. 13. *
r4tR!
^UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
registrovana zadruga se omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
Stereoftipij£t.
Litografija.
Priporočamo tvrdko
j
LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najugodnejši nakup
otroških majic, kopalnih hlač, nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, Sifona, kravat, raznih palic, dežnikov, nahrbtnikov, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, Solingen Škarij in nožev.
Na veliko! Na malo!
ge m
belo, neculano, 1 kg po Din 40* belo, cufano, 1 kg po Din 80*— pošilja po povzetju najmanj 4 kg R. Freund, trgovina a perjem, Praha I., BenedlktsM ulica 1.
KOLESA
samo pri
Gorcu
Palača Ljublj. kreditne banke
Zahtevajte izrecno za S dinarjev
Podpečanov vozni red
brez reklame, mali format. Vozni red mora biti mal in priročen, da ga lahko denete v telovnikov žep, ne pa velik kakor n. pr. kuharska knjiga:
»Kuhaj dobro"
lafcjaOalpM ki adgav—a avalaka: IZA PRIJATHUBVA (v tarna «rr». edbara MDB la H*). - la Mum »Mutaac v	BHVB-